554 M 60i0020; P rImoreM < I'ošiumb piačana v goiovui .A Abb. postale 1 gruppo Cena 400 IlF nevrnk Leto XXXVII. St. 27 (10.849) TRST, nedelja, 1. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj3 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V RIMU GOVORIJO 0 ČEDALJE VEČJI NEVARNOSTI PREDČASNIH VOLITEV NEVARNOST VLADNE KRIZE ZARADI RAZKOLA V VRSTAH STRANK, KI PODPIRAJO FORLANIJA Predsednik vlade bo v torek poročal v poslanski zbornici o terorizmu, ne da bi se prej posvetoval s tajnikoma PSI in PSDI Craxijem in Longom, ki se nista hotela sestati z njim RIM — Polemika med posameznimi strankami, ki so jo sprožile nedavne izjave predsednika Pertinija o mednarodnih povezavah italijanskih teroristov, še vedno buri duhove. Z ene strani socialisti in socialdemokrati z veliko vnemo zagovarjajo izjave državnega poglavarja in trdijo, da obstajajo dokazi o dejavnosti tujih central, z druge pa demokristjani, npr. notranji minister Ro-gnoni ki trdijo, da povezave najbrž obstajajo, vendar pa o tem ni dokazov. Polemika je v petek zadobila take razsežnosti, da v Rimu marsikdo odkrito govori o vladni krizi in o predčasnih volitvah. Craxi in Longo. tajnika F5I in PŠDI, se namreč nista odzvala vabilu predsednika vlade in tako je srečanje na vrhu med predsednikom vlade in ta jniki štirih strank večine propadlo Najprej je bilo namreč rečeno, da bo v soboto, potem so ga odložili na ponedeljek, sinoči pa je predstavnik predsedstva vlade povedal, da srečanja ne bo, češ da je Ferlani zelo zaseden s številnimi drugimi problemi, kot je na primer močna okrepitev dolarja in padec lire. Tako bo Forjani v torek poročal o vprašanju povezav med italijanskimi teroristi in nekaterimi centralami v drugih državah, ne da Di se prej posvetoval z Longom in Craxijem. Forlani pa se je včeraj sestal s Spadoiinijem, ki je nato govoril še s tajnikom PSI Craxijem. Ta.i-nik republikanske stranke je v pogovoru s časnikarji dejal, da zaupa predsedniku vlade, ki bo prav gotovo v torek pojasnil, kakšno je stališče vlade do vprašanj, ki jih ie odprl predsednik Per-tini v okviru pristojnosti, ki nri-tičejo njegovi visoki funkciji Vendar je vsa zadeva, je dodal, tako pomembna in resna, da gre že v naprej izključiti, da bi v poslanski zbornici prišlo do kakršnekoli špekulacije. Demokristjanski tajnik Piccoli je dal intervju glasilu svoje stranke «11 Popolo», v katerem pravi. da je eden glavnih ciljev teroristov povzročiti razkol med demokratičnimi silami: zato ie treba v okviru boja proti terorizmu omogočiti državi in vladi, da bosta učinkovito delovali, da ne bi prišlo pri tem delovanju do zastoja. kar bi teroristom samo koristilo. saj prav to hočejo rdeči brigadisti. V tej perspektivi polemike zadnjih dni niso koristile demokratičnim silam. Komunistični senator Macaluso govori o obtožbah, ki jih je z nekaterih strani slišati na račun komunistov, češ da so zavzeli različno stališče do Pertinija, ko je govoril o spodrsljajih pri organi- •niiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiuiiiiiiiiui PO PETKOVEM ^ZGODOVINSKEM* VZPONU DOLARJA VLADA IN SINDIKATISE UPIRAJO PREDLOGU 0 DEVALVACIJI URE Veliko pričakovanje za ponedeljkovo odprtje valutnih tržišč RIM — Kljub temu, da so ob koncu tedna mednarodna valutna tržišča zaprta, je petkov skokovit porast ameriškega dolarja^ ki je na milanski borzi presegel «zgodo-vinsko» vrednost 1000 lir, še vedno v ospredju pozornosti vseh e-konomistov, operaterjev in poznavalcev sploh. Vendar pa si nihče ne upa predvidevati, kaj se bo zgodilo jutri, ko bo v borzah zopet vse živo. Mnenja so glede tega vprašanja dokaj deljena. Nekateri trdijo, da se bo «emotivni val», (delno pa tudi špekulacije) 'ci je pripomogel k temu, da se je dolar rekordno okrepil v primerjavi s skoraj vsemi drugimi valutami, še nadaljeval. Drugi pa že spet ponavljajo, da gospodarsko stanje ZDA le ni tako rožnato, da bi lahko ta država dalj časa obdržala tako visoko kotacijo valute. Omenjeni poznavalci so svojo trditev podkrepili z nekaterimi dejstvi kot na primer zmanjševanje obrestne mere v ZDA, skromni uspehi ameriške denarne politike, naraščajoča inflacija in poslabšanje notranjega ..komercialnega proračuna. Vsi ti elementi Bi'morali slej ali prej zavirati naraščanje dolarja. Glavni vzrok za krizo, v kateri se nahaja italijanska lira, naj bi bil torej vrtoglav in doslej neoviran skok ameriške valute. Italijanska banka je v zadnjem tednu s številnimi ukrepi skušala omejiti nagli padec lire. Kljub tem posegom pa so rezerve centralne banke, v vrednosti 60 milijard dolarjev (zlato in druge trdnejše valute) ostale praktično nedotaknjene. Vendar pa je zaskrbljenost v gospodarskih krogih še vedno zelo . velika, zlasti zavoljo poslabšanja italijanske komercialne bilance, ki je posledica porasta cen surovin (seveda predvsem naftnih proizvodov). PO SPOROČILIH MINISTRA DE MICHELISA V TRŽIČU Fincantieri pripravljena prevzeti večinski delež v upravljanju GAA To je povedal minister za državne udeležbe predstavnikom tržaških krajevnih uprav - Odločitev o usedi miljske ladjedelnice v sredo na sestanku med De Carlijem in voditelji Fincantieri Fincantieri je pripravljena vstopiti z večinskim deležem v družbo ki upravlja ladjedelnico Alto Adriatico. Dokončen dogovor o tem bi ialiko bil dosežen že v sredo, ko bo podpredsednik deželnega odbora De Carli imel v Rimu pogovore z voditelji družbe Fincantieri, To je povedal včeraj popoldne minister za državne udeležbe De Michelis, ko se je v sejni dvorani na tržiškem županstvu sestal s predstavniki krajevnih uprav tržaške pokrajine in sindikalisti miljske ladjedelnice. ‘ ... , Minister za državne udeležbe, ki je prišel v Tržič na shod so-cialistične stranke (o tem poročamo na goriški strani), se je pred tem sestal s tržaško delegacijo. Pozdravil ga je tržiski župan Blasig, zatem pa so spregovorili tržaški predstavniki. Prisotni so bili predsednik pokrajine Carbone, občinski odbornik Gambassmi. miljski župan Bordon, pokrajinski tajnik PSI Pittoni, podpredsednik deželnega odbora De Carli, zastopniki sindikalne federacije in delavskega sveta miljske ladjedelnice. Pogovor je bil seveda posvečen v prvi vrsti najbolj perečemu vprašanju ladjedelnice Alto Adriatico. In tu je De Michelis povedal, da je družba Fincantieri, ki je doslej venomer odklanjala u-deležbo v upravljanju miljskega obrata, sedaj umaknila svoj ^veto* — kar je minister označil kot rezultat široke mobilizacije, ki je prišla do izraza tudi na torkovi manifestaciji na Trgu Uruta — vendar pa postavila tudi nekatere pogoje. Tako Fincantieri ni pripravljena prevzeti samo manjšinskega deleža 20 odstotkov, pač pa 51 odstotkov delnic, medtem ko naj bi ostalih 49 odst. prevzela deželna finančna družba Friulia. To pa pomeni, da bi zasebniki ne imeli več nobenega deleža .v ladjedelnici. Drugi pogoj zadeva jamstvo, ki naj bi ga dala vlada glede finančne razpoložljivosti, saj bi prevzem večinskega deleža ne terjal več le dveh ali treh milijard lir, ampak okrog pet milijard. In končno Fincantieri noče prevzeti bremen ladjedelnice, zaradi česar predlaga, naj bi izvedli postopek o stečaju ladjedelnice, nakar naj bi ustanovili novo družbo za upravljanje miljskega obrata. Dokončna odločitev o tem naj bi vsekakor padla že v sredo na rimskem sestanku med De Carlijem in voditelji Fincantieri. Pri šotni predstavniki tržaških krajevnih uprav so nov predlog mini stra De Michelisa sprejeli z zanimanjem, pa tudi s previdnostjo prav zaradi vrste pogojev, ki jih je postavila Fincantieri. Miljski j župan Bordon je na primer poudaril nujnost strogega nadzorstva nad j procedurami prehoda miljskega obrata v državne roke, ki naj bi j potekel v kratkem roku in brez nadaljnjih pretresov za delavstvo. I ziranju pomoči potresencem in sedaj, ko je govoril o mednarodnih povezavah teroristov. Ni res. pravi Macaluso, komunisti smo se obakrat obnašali enako. Takrat smo zahtevali od vlade, naj odgovori na vprašanja, ki jih je postavil Pertini in to zahtevamo tudi v sedanjem primeru, če se bo izkazalo, da mednarodne pove zave obstajajo, bo treba ukrepati na političnem in diplomatskem področju, če pa se bo izkazalo, da teh povezav ni, potem je to treba povedati zelo jasno, da ne bi ogrožali italijanskih odnosov z drugimi državami. Prav včeraj pa .je poslanka Ma-risa Galli, članica leve neodvisne skupine v poslanski zbornici prijavila obrambnega ministra I.a-goria parlamentarni preiskovalni komisiji. Galliieva obtožuje Lago-ria. da je kršil državno tajnost in dd je širil vesti, ki lahko motijo javni red. če so vesti in glasovi o mednarodnih povezavah italijanskih teroristov resnične, Pravi Marisa Galli, je edini forum, ki je pristojen za razpravo o tem vprašanju parlament, nikakor pa ne more biti nikomur dovoljeno, da takih vesti širi po radiu, televiziji in tisku. Haij5 nezadovoljen z ameriško vojsko LONDON — Ameriški državni sekretar Alexander Haig je v intervjuju za britanski tednik «Now» izjavil, da ni zadovoljen 2 zuiu-gljivostjo ameriške vojske, še posebej glede njenih možnosti na območju Arabskega zaliva. Zavzel se je za okrepitev prizadevanj vseh zahodnih zaveznikov pri gradnji zahodnega obrambnega sistema. Spopadi na meji med Perujem in Ekvadorjem LIMA — Perujska vojska je po estrih spopadih, v katerih sta sodelovali tudi letalstvo in težko topništvo, ponovno osvojila ozemlje, ki ga je zasedla ekvadorska vojska. To novico so v Ekvadorju takoj zanikali in izjavili, da so perujski vojaki prekoračili mejo in napadli nekaj vojaških postojank ekvadorske vojske. Španija preživlja težke trenutke MADRID — Tudi včeraj je kralj Juan Carlos nadaljeval uradna posvetovanja s strankami španskega parlamenta, da bi naposled odločil ime moža, kateremu bo poveril mandat za sestavo nove vlade. Po odstopu premiera Suareza je nastala nevarna in težko premostljiva praznina, ki je spričo krhkosti mlade španske demokracije ne gre podcenjevati. Tega se dobro zavedajo tudi španski komunisti in socialisti, ki so, kljub nasprotovanju do kandidata unije demokratskega centra (UCD) Leopolda Calva Sotela pripravljeni podpirati — posredno ali neposredno — novo vlado centrističnega tipa. Obstaja namreč stvarna nevarnost, da se v ospredju političnega življenja zopet pojavilo, pred petimi leti zlomljene, a ne povsem strte frankistične sile. ki še vedno u-živajo podporo del vojske in nekaterih finančnih in industrijskih krogov. Najostrejši boj pa se prav gotovo bije v vrstah UCD same, zlasti med centri:,tičnim in desnim krilcm. Ocenjujejo, da se je po Suarezovim odstopom ta boj cdločno prevesil v korist desnega krila; prav zato desnica UCD, ki jo sestavljajo v glavnem konservativni krščanski demokrati o-stro nasprotuje morebitnemu imenovanju Sotela, čigar ime je predlagal sam Suarez. NA VIDEMSKEM ZASEDANJU 0 JEZIKOVNIH MANJŠINAH V ITALIJI Odprtost demokratičnih kristjanov in zaprtost vidnih predstavnikov KD Uradni govorniki: za zaščilo manjšin je zadolžena država z ustavo, ne-glede na njihovo številčnost • Barbina, Galloni in Bressani zagovarjali v razpravi nesprejemljiva restriktivna stališča glede zaščito VIDEM — Vprašanje jezikovnih manjšin postaja v Italiji po dolgih letih molka in brezbrižnosti čedalje aktualnejše. Za manjšinsko problematiko se vedno bolj zanimajo sredstva množičnega obveščanja, obravnavajo jo številne inštitucije in ustanove, nekatere politične stranke pa so že predložile več zakonskih osnutkov v parlamentu. Dve manjšini, nemška in francoska, sta že dosegli zaščitna določila; sedaj so na vrsti ostale: njihova zaščita in njihov razvoj bosta tudi odraz pluralističnega pojmovanja družbe in države ter bosta velika obogatitev italijanske kulture. S temi mislimi je časnikar Mas- simo Cimi včeraj odprl vsedržavno zasedanje o jezikovnih manjšinah v Italiji, ki ga v sodelovanju s kulturnim krožkom Studenci iz špetra in s skupino Ri-cerca e presenza iz Gorice, prireja Lega democratiea - Organizacija demokratičnih kristjanov, kot se sama opredeljuje. Namen tega zasedanja so prireditelji pojasnili že pred tednom dni, ko so na tiskovni konferenci poudarili, da je treba vsem jezikovnim manjšinam zagotoviti e-nako dostojanstvo in jih je treba niiuiiiiiimjiiiiiiiiiiiimtiiiitniiumimiiiiiiuiiiiiiiiiiuiimuiniiiiHiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiJiiimin Manca o zunanji trgovini Na vsedržavni konferenci o italijanski zunanji trgovini je minister Manca, ki bo jutri odpotoval na uradni obisk v Jugoslavijo, dal vrsto predlogov za povečanje italijanskega izvoza (Telefoto AP) Medtem pa so se ponovno razvnele polemike glede predloga o devalvaciji lire, ki je spričo petkovih dogodkov zopet postala zelo aktualna tema. Vlada ih večina gospodarskih operatorjev ter sindikati se krčevito upirajo temu u-krepu, češ da je nepotreben in nevaren. V tem smislu se je izrazil tudi zakladni minister Andreat-ta. Ekonomist Siro Lombardini je izjavil, da je prava alternativa v poRtiki učinkovitosti in večji produktivnosti, minister za trgovino s tujino Manca pa je zlasti pozval vlado, naj okrepi izvoz. Proti devalvaciji se je v imenu sindikatov izrekel tudi zvezni tajnik CISL Paolo Sartori. Nekateri opozicijski poznavalci pa trdijo, da je devalvacija, spričo nastalega položaja dejansko že v teku. Sličnega mnenja je tudi odgovorni ekonomist pri PSDI Vizzini. Da je položaj izredno napet priča tudi dejstvo, da se je sinoči ministrski predsednik Forlani sestal z zakladnim ministrom Andre-atto in guvernerjem italijanske banke Ciampijem. Vsebina njihovih pogovorov doslej še ni znana. Nesreča na delu mladega izsiljevalca NEAPELJ — Včeraj zgodaj zjutraj je eksplozija peklenskega stroja povzročila požar v dvonadstropni zgradbi v neapeljski četrti Portici. V nesreči je izgubil življenje 21-letni Alfredo Coppola, njegov 29-letni stric Domenico Coppola pa je bil huje ranjen. Karabinjerji so po prvih preiskavah ugotovili, da je eksplodirala bomba, ki jo je pripravljal v pritličju stavbe sam Alfredo Coppola. Coppola naj bi bil povezan s skupino izsiljevalcev, ki je pripravljala povračilno akcijo proti tekmecem. ANKARA — Turška policija je v zadnjih dneh aretirala 60 pripadnikov raznih skrajnolevičar-skih skupin Paleoslovani naj na trgu molče... enako zaščititi ne glede na njihovo številčnost, na kraj v katerem živijo, na pogajalno moč njihovih zahtev in na stopnjo njinove zavesti. Za zaščito je zadolžena država; obvezuje jo ustava, ne da bi manjšina sama to zahtevala. V skladu s temi smernicami je potekal ves «uradni* del zasedanja, torej poročila, ki so jih pripravili organizatorji. Tako je evropska poslanka Paola Gaiotti de Biase obravnavala vprašanja manjšin v okviru evropske integracije. Izhajala je iz zgodovine nastajanja evropskih držav in poudarila pomembno vlogo, ki jo lahko imajo manjšine kot dinamičen element snovanja nove evropske kulture in nove, višje stopnje integracije. O pravnih aspektih manjšinskih vprašanj je govoril profesor na pravni fakulteti univerze v Firencah, Ugo de Siervo. šesti člen u-stavu (republika ščiti s posebnimi določili jezikovne manjšine) je raztolmačil kot izrecno dopolnilo drugemu členu, ki vsem državljanom, kot posameznikom in kot skupinam, priznava osnovne človekove pravice. Dejstvo, da se u-stavodama skupščina ni ustavila pri splošnem določilu, ampak je nato izrecno spregovorila o zaščiti manjšin, dokazuje: 1. da mora država izdati pozitivne zaščite norme in 2. da morajo vse norme veljati za manjšino kot skupnost in ne kot seštevek posameznikov. Pri tem je De Siervo poudaril, da ni dovolj okvirni vsedržavni zakon za vse manjšine, oziroma, da tak zakon sploh ni nujno potreben, saj je treba upoštevati različnost posameznih zgodovinskih situacij, da se resnično zaščitijo manjšine na ozemlju, kjer so bile v zgodovini vedno prisotne. Pri tem pa je govornik poudaril, da ne nesi vse odgovornosti država, včasih je mnogo odvisno tudi od deželnih oblasti: razmejitev gorskih skupnosti, šolskih okrajev in zdravstvenih območij lahko bistveno vplivajo na razvoj neke skupnosti, če oblasti ob spreje- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiMifiiiiiiiiiMMiifimiiiHiiiiimimiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ PO TRINAJSTURNIH POGOVORIH V VARŠAVI Delegaciji poljske vlade in «Solidarnosti» sta le dosegli sporazum o prostih sobotah Poljski delavci bodo delali le eno soboto na mesec - Ostaja odprto vprašanje registracije sindikata kmetov VARŠAVA — Poljska javnost je včeraj z olajšanjem sprejela novico, da sta vlada in «Solidar-nost* po skoraj trinajsturnih pogovorih le dosegli sporazum o prostih sobotah in o pristopu novega sindikata k sredstvom množičnega obveščanja, še vedno pa ostaja odprto vprašanje registracije samostojnega sindikata kmetov. Delegacija poljske vlade, ki jo je vodil ministrski predsednik Jožef Pinkowski je namreč še na- prej vztrajala, da bi bila organizacija kmetov nepotrebna, ker se le-ti lahko povežejo preko raznih že obstoječih krožkov in zadrug. Prav na tem področju obstajajo nove možnosti za nadaljnje konflikte, kljub pomirljivim izjavam voditelja sindikalne delegacije na pogovorih z vlado Lecha Walese, ki je po končanem srečanju dejal, da je to vprašanje prepuščeno vrhovnemu sodišču, ki se bo sestalo 10. februarja. Po izjavah glasnika »Solidarnosti* Karola Modzelewskega, naj bi delegaciji kmalu dosegli sporazum o delavniku in sredstvih množičnega obveščanja. Zataknilo naj bi se pri vprašanju kmečkega sindikata kar naj bi zavleklo pogajanja. Poljska vlada in sindikati so odstopili po pol ure pri svojih zahtevah glede števila delovnih ur na teden in so se tako dogovorili za 42 ur. Poljski delavci bodo torej delali le eno Glagolite po nas redka slo-tveša: Bože, gospodi milostmi, otče bože, tebe izpowede mas moi greh, i smetemu Krstu i smetei Mariii, i smetemu Mihaelu, i smem krilatcem boiiem, i smetemu Petru i msem salom božiem, i msem močenikom božiem, i msem mernikom božiem, i msem demam prau-dnim, i msem praudnim. Tako najbrž si predstavlja, da govorimo, učeni gospod, ki je prejšnji ponedeljek v italijanskem tržaškem dnevniku zapel slavospev naši deželi in njenemu jezikov-nemi bogastvu. V svojem prispevku namreč ugotavlja, da morda nikjer v Evropi ni mogoče srečati takšne etnične raznolikosti kot v Furlaniji Julijski krajini. In na šleva: dva romanska rodova, en paleoslovanski in en germanski. Pa mu še ni dovolj: v preteklosti je bila etnična mešanica naše zemlje še bogatejša in še bolj pisana: Armenci, Grki, Ugri, da ne rečemo ničesar o Judih,, so živeli pri nas; a sledove njihovih jezikov — pravi — je mogoče zaslediti samo v lokalnem koine (imeniten izraz za govorico), ki je tako bogat barbarizmov, da ga razumejo vsi prebivalci naše dežele. Moram reči, da so me vse te informacije spravile v veliko veselje, posebno ker nas je učeni pisec počastil s tako zvenečim nazivom: «paleoslovanski rod». V sorodu se kar počutiš z Ugri in njim bližnjimi Ostjaki, Voguli. Sa moiedi, Sirieni, Permiani. Voti, Udmurti, Ceremisi, Mari. Mordvi-ni, Karelci, lngri, Liidi, Vepsi, Livonci. Misli ti hite v širše planjave srednjeazijsših step, v prvobitnosti divjega življenja, v sebi odkrivaš nekakšne barbarske impulze in s Čaadajevim ugotavljaš: «Naše hiše so sarmatski vozovi brez koles*. Marsikaj mi seveda postaja jas no in očividno, česar v svoji paleoslovanski paleopreproščini nisem razumel. Postaja mi jasno, da našega paleojezikc pač ni mogoče uvajati v uradno življenje, ker je v svoji barbarski neokretnosti še nezrel za rafinirano govorico birokracije, ki zaradi svoje visoke razvojne stopnje po pravici slovi po celem svetu. Kako bi mi v svoji umski paleorevščini, še vedno prepričani, da je ja — ja in ne — ne, tekmovali z ustrojem, katerega geslo je esa». JOŽE PIRJEVEC soboto na mesec, namesto predvidenih dveh, »Solidarnosti* bo dovoljeno izdajati tednik, poročila o njenem delovanju pa bodo odslej objavljala vsa sredstva množičnega obveščanja. Novemu sindikatu je vlada tudi zagotovila, da bodo njegovi pripadniki lahko vedno posredovali javnosti .stališča sindikata o vseh aktualnih družbenih problemih. Poleg nerešenega vprašanja registracije sindikata kmetov povzročajo preglavice voditeljem poljske države in tudi samega sindikata »Solidarnost* številne stavke. Tudi včeraj so se namreč nadaljevale prekinitve dela na območju Jelenije gore, Bielsko Biale, Walbrzychu in v drugih krajih. Prav o teh vprašanjih in možnem preklicu splošne stavke, ki jo je »Solidarnost* napovedala za torek, bo danes razpravljala na izredni seji koordinacijska komisija novega sindikata. Pri sprejemanju konkretnih odločitev bo morala upoštevati tudi položaj poljskega gospodarstva, ki se sooča z vedno težjimi problemi. Varšavski dnevnik «Zycie War-szawy* je na primer včeraj objavil podatek, da se je v prvi polovici januarja zaradi stavk zmanjšala proizvodnja za kar 40 odstotkov, glede na enako obdobje lani. Zelo naj bi se zmanjšal tudi izvoz premoga, ki naj bi dosegel eno od najnižjih stopenj po drugi svetovni vojni. | manju razmejitvenih sklepov upoštevajo manjšinske stvarnosti na zainteresiranih območjih. Skratka, razvoj manjšin je odvisen cd resnične politične vol.je oblasti, tako na vsedržavni kot tudi na krajevni ravni. V tretjem predavanju pa je msgr. Luigi Sartori govoril o u-veljavljanju manjšinskega vprašanja kot o uveljavljanju kulture posameznika in skupnosti ter o sintezi teh kultur v okviru Cerkve. Do sem referati na včerajšnjem ■zasedanju: stvarno zastavljena problematika, s prav tako stvarnimi predlogi, ki so nedvomno lahko resna osnova za poglobljeno razpravo. Do razprave je seveda prišlo. Vanjo so posegli številni predstavniki manjšin, med njimi več vidnih predstavnikov slovenskega zamejskega družbenopolitičnega življenja. V razpravo so posegli tudi nekateri vidni predstavniki Krščanske demokracije in zaustaviti se je treba prav pri teh posegih, ki predstavljajo le delno nevest, kajti gre za potrditev tistih stabšč, ki jih je stranka re'ativne večine že nekajkrat nakazala, vendar pa morda nikoli še tako ;""-no in preko tako kvalificiranih predstavnikov. Tako ie najprej spregovoril Gul-do Barbina. predstavnik KD v posebni vladni komisiji za obravnavanja vprašanja globalne zaščite Slovencev v Italiji. Dejal je, da obstajajo trije načini obravnavanja manjšins ke problematike: nacionalistični (skupnest, ki zahteva kulturno in moralno zaščito); marksistični (skupnost, ki sa istoveti z ekonomsko in socialno zapostavljenimi sloji ter zahteva pogoje za razvoj) in krščanski (o-sneva je človek, ki se hoče razvijati v povezavi s teritorijem na katerem živi). Barbina prva dva odklanja: nobene zaščite ne smemo dati tistim, ki se naziva:o jezikovna manjšina ali narod, ampak le ljudem, ki se hočejo razvijati v skladu z razvojem svojega teritorija. je poudaril nred-stavnik KD, ki je s tem tudi dejansko zanikal obstoj manjšin kot skupnostih Poslanec Giovanni Galloni je nato pojasnil, kakšno naj bi bilo v bodoče stališče KD. Dejal je. da je šele sedaj mogoče začeti z izvajan;em «pluralizma» na osnovi italijanske ustave, ker so bila z osimskim sporazumom rešena še zadnja kočljiva mejna vprašanja («čeprav smo za to plačali in vzbudili nezadovoljstvo pri delu tržaškega prebivalstva, vendar se zdaj lahko letimo manjšinskega vprašanja*). Medtem, ko se je Italija doslej ukvarjala z manjšinami kot s separatističnimi gibanji, se torej lahko danes, ko ni več nerešenih mejnih vprašanj in ne more biti več manjšina predmet pogajanj na osnovi reka: «do ut des*. resno lc-ti tega vprašanja, ki naj pomeni razvoj institucionalnega, družbenega in kulturnega pluralizma v državi. Kako? Galloni pravi, da je to potrebno z okvirnim vsedržavnim zakonom za vse manjšin«, ki bo prenesel postopek decentralizacije manjšinske problematike na deželno raven. To pa je treba narediti čimprej, da bi sedanje skupnosti ne «degentrirale» v avtonomistične in separatistične težnje. In še nadaljnja precizacija: podal jo je podtajnik pri predsedstvu vlade Pier Giorgic Bressani (resnici na ljubo k besedi se ja javil, krit «poslanec») Zaščita, pravi Bressani, ne more biti e-naka za vse. Tudi v okviru posameznih skepposti obstajajo diferenciacije. Izhajati moramo vsekakor iz prištevanja manjšin, ki naj bo «osnova» za ugotavljanje obstoja manjšine, vendar ne za priznanje er.akih zašč:tnih norm za vse skupnosti. Zaščita, pravi še Bressani, je dinamčni pojem in jo je treba torej prilagajati na o-snovi zahtev manjšine, oziroma delov te manjšine, predvsem pa na osnovi njene angažiranosti in o-sveščenosti. Teza je zanimiva. Vsiljuje na se pripomba, da je prav primerna stopnja zaščite pogoj za angažiranost in osveščenost neke skupnosti, predvsem take, ki je bila tlačena celo stoletje ali pa še več. Zato je nenavadno če uporabimo zelo mil izraz, da nekdo postavlja na glavo tezo, ki jo je znanost že u-svojila. če pa k temu dodamo Sej da naj hi bila po taki teoriji, o-snova vsake razprave preštevanje manjšir (ki ga seveda odločno odklanjamo), je vsakršno vsebinsko obravnavanje teh predlogov odveč, saj so za nas — in tudi za druge jezikovne manjšine v Italiji — povsem nesprejemljivi. B. Bij A Pr&noref?T3nevnSk TRŽAŠKI DNEVNIK 1. februarja 1981 POLITIČNO ŽIVLJENJE V NAŠEM MESTU SPET ŽIVAHNO V KD obnovili notranjo enotnost KPI za demokratično alternativo» Sporazum med levimi in desnimi demokrščanskimi komponentami • Komunisti razpravljali o predlogih za večjo notranjo demokracijo V tržaški Krščanski demokraciji so dosegli sporazum, na osnovi katerega so obnovili strankino enotnost po hudih polemikah med levimi komponentami s tajnikom Cos-lovichem na čelu in desnico, ki ima svojega najvidnejšega predstavnika v poslancu Tombesiju. Enotnost so dosegli na zadnji seji strankinega pokrajinskega odbora na osnovi dokumenta, ki ga je pripravil sam Coslovich in ki je bil odobren z ve liko večino glasov. Sedaj je priča- Novi protesti zaradi prepovedi slovenskega govora na Trgu Unita Na sestanku predsedstev vseh sekcij VZPI - ANPI tržaške pokrajine, ki jp bil v četrtek na Opčinah, so ostro obsodili dejstvo, da na torkovi manifestaciji na Trgu Unita za zaščito ladjedelnice Alto Adriatico ni bilo slišati slovenske besede. Tako početje — menijo predstavniki partizanskih združenj — pomeni ne samo hudo žalitev za tukaj živeče Slovence, ampak tudi nedopustno kršitev načela enakopravnosti manjšine, kot ga določa republiška ustava. To neopravičljivo ravnanje pa je toliko bolj obsodbe vredno v Trstu, ki je bilo odlikovano z zlato medaljo odporništva tudi po zaslugi Slovencev, ki so dali tako velik prispevek za zrušen.ie fašizma in obnovo demokracije. Tržaški partizanski pevski zbor je prav tako z ogorčenjem protestiral, ker so na mogočni protestni manifestaciji delavskega razreda Trsta in o-kolice tako gre bo prezrli slovenski delavski razred, s tem. da je bilo prepovedano spregovoriti v slovenskem jeziku. kovati, da bodo tudi strukturo vodstvenih organov stranke prilagodili novi situaciji, verjetno z izvolitvijo novega vodstva, v katero bodo vključili tudi predstavnike desnice. Dokument, na osnovi katerega je bila strankina enotnost obnovliena. ne daje zelo jasnih političnih smernic. kar se tiče odnosov do drugih političnih strank in do krajevnih uprav v mestu. V njem je samo poudarjena nuja po tiskanju čim širše enotnosti med vsemi demokratičnimi političnimi silami brez predhodnih izključevanj*, to pa z namenom, da bi Trstu zagotovili «tr dne in učinkovite naprave, ki bi uživale široko ljudsko podporo*. To najbrž pomeni, da bo KD še naprej sodelovala v pokrajinskem odboru, kjer ima sama. čeprav mu predseduje socialist, glavno besedo, komunisti pa ga podpirajo od zunaj. po drugi strani pa ne bo po vzročila padca manjšinskega listar-skega odbora na občini, pač pa bo verjetno iskala skupen jezik z Listo za Trst. Vsekakor bodo prihodnji tedni, ko bosta v ospredju proračuna tako na občini kot na pokrajini, pokazali, koliko .je morala levica popustiti Tombesiju in njegovim. ki se že od nekdaj zavzemajo za sporazumu z listo in za od ločno kontrapozicijo do komunistov O notranjih političnih in organizacijskih problemih so v teh dneh razpravl.jali tudi komunisti na posvetu, ki se je zaključil včeraj in ki se ga je udeležil tudi vidni predstavnik vsedržavnega partijskega tajništva Giorgio Napolitano. V središču uvodnega poročila Paola Ge rija in diskusije je bilo vprašanje, kako tudi v Trstu uveljaviti nače la o večji notranji demokraciji, ki so bila poudarjena na zadnjem zasedanju CK KPI. Geri je v svojem poročilu poudaril tesno povezavo med predlogom partije o demokratični alternativi in nujnostjo notranje obnove, pa čeprav ob spoštovanju načela demokratičnega centralizma. V nenormalnem tržaškem političnem položaju je treba odgovoriti na vprašanje, kako in s kakšnimi zavezniki je možno tudi pri nas ustvariti demokratično alternativo. Nujno pa je tudi, je dejal Geri, pritegniti čim večje število komunistov k izbiram, ki čakajo partijo glede glasovanja o proračunih krajevnih uprav in glede vprašanja lokalizacije industrijske proste cone, ki jo predvidevajo osimski sporazumi. Zaključke razprave, v katero je poseglo 52 govornikov, je Dovzel posl. Napolitano, ki je [»trdil ob vezo KPI na vsedržavni ravni, da prisili vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe za rešitev "ladjedelnice Alto Adriatico. Enako obvezo je Na polt -tano zagotovil za dosego zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v teku letošnjega leta. Tržaški občinski odbor odobril poviške na električno energijo V zvezi s poviški, ki jih predvide-, va državni odlok 901 (vse kaže vsekakor, da ga bodo preklicali ali bistveno spremenili), je tržaški občinski odbor predvčerajšnjim določil povišek 10 lir za vsak Kw/h porabljene električne energije. Od- bor si je vsekakor pridržal pravico, da prekliče povišek v primeru, da ne bi dekreta uzakonili. Glede drugih poviškov, kot npr. za pobiranje smeti, pa je odbor sklenil počakati na dejansko uzakonitev dekreta. Volitve v krajevno zdravstveno enoto Tržaški župan je včeraj umestil volilni urad za volitve v glavno skupščino krajevne zdravstvene e-note. ki bo štela 60 članov. Izvolili jih bodo občinski sveti šestih občin tržaške pokrajine. Omenjeni u-rad, v katerem so zadolženi, poleg župana, odbornika Aprigliano in Seri ter svetovalca Bartoli in Kodrič, bo sprejemal kandidatne liste do 3. marca. PRED NEDELJSKO PROSLAVO V KULTURNEM DOMU Zveza slovenskih kulturnih društev ob slovenskem kulturnem prazniku Na osrednji slovesnosti bosta nastopila igralca SNG iz Ljubljane Iva Zupančičeva in Rudi Kosmač ter New Swing Quartet iz Celja • Slavnostni govor bo imela Alenka Rebula Prihodnjo nedeljo bomo vsi Slovenci praznovali naš kulturni praznik, ki sovpada oziroma je ob obletnici smrti Franceta Prešerna, utemeljitelja slovenske pesniške besede in po romantični teoriji bratov Schlegel tudi utemeljitelja slovenskega naroda. Seveda se lahko s to teorijo tudi ne strinjamo, vendar je že res, da se je z odkritjem Pre šernove veličine začel nekakšen slovenski literarni preporod ter preporod slovenske kulture nasploh. Zato je Prešernovo ime povezano z mitom in simbolom, zato je 8. februar dan slovenske kulture, ki ga je treba na dostojen način proslaviti. že danes so na sporedu nekatere proslave ob dnevu■ slovenske kulture, druge pa se bodo še zvrstile ta teden in do konca meseca. Naša kulturna društva čutijo dolžnost pokloniti se spominu velikega ustvar- jalca in za to priložnost pripravljajo razne akademije, ki bi morale prerasti značaj običajne kulturne prireditve. Osmi februar je namreč nekaj vzvišenega, kar je treba dostojno obeležiti. Jasno je, da se tudi osrednja kulturna organizacija Slovencev v Italiji zaveda pomena proslavitve dneva slovenske kulture, zato prireja prav na praznični dan osrednjo proslavo, ki bo v prostorih Kulturnega doma v Trstu in katere se morajo udeležiti vsi, ki čutijo, da je kultura v našem življenju in v naših vsakodnevnih naporih in borbi za pravice najosnovnejši element, iz katerega črpamo energijo in navdih za boljše delo v prid naši narodnostni skupnosti. Zveza slovenskih kulturnih društev je morala letos računati na svoje sile, a kljub organizacijski okrnjenosti ji je uspelo pri- MiiiiiiMiiiMiHiimiiiiniiiiiMiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimtiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi OB PROSLAVI 60-LETNICE PARTIJE V KRIŽU Napolitano o boju za demokracijo in sožitje med Slovenci in Italijani Spregovorila sta član vsedržavnega tajništva Giorgio Napolitano in pokrajinska svetovalka Sonja Sirk - Bogat kulturni spored - Danes ob 10.30 osrednja proslava v mali dvorani gledališča Verdi •niiiuiiiinminiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMmaiHiiiliiiiiiiiiHKUiiiiiHiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiMiiiuitmiiiHiiKiiHHiiiHn S sinočnjega pojasnil nega sestanka v Prebenegu Kolonkovec narekuje Slovencem budnost in odločno nastopanje v Časnikar Drago Gašperlin uokviril problem v pc trebo po globalni zaščiti in skrbnem varovalu naše zemlje V nizu obrazložitvenih sestankov v zvezi s problemom razlastitev na Kolonkovcu, ki jih prirejajo SKGZ, KZ in še druge naše organizacije, da bi širšo slovensko javnost na Tržaškem seznanile s pravo vsebi no in zakulisjem kolonkovškega problema je sinoči v kulturnem društvu »Jože Rapotec* v Prebenegu sprejgovoril časnikar Drago Gašperlin. Navzočim, ki so se vabilu zavzeto odzvali, je predavatelja predstavil podpredsednik društva Dario Kraljič s pripombo, da kolonkov-ško vprašanje zadeva prav vso slovensko narodnostno skupnost. Niz predavanj o Kolonkovcu Zaradi potrebe, da se slovenska javnost čim globlje seznani z resnično vsebino in zakulisjem razlastitev kmetijskih površin na Kolonkovcu, prirejajo Slovenska kulturno -gospodarska zveza, Kmečka zveza. Zveza slovenskih kulturnih društev. Zveza slovenskih športnih društev v Italiji ter vaške organizacije v naslednjih dneh sledeča predavanja: jutri, 2. februarja, ob 20.30 na sedežu društva v Lonjerju — govoril bo tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec; v torek, 3. februarja, ob 20. uri na sedežu Društva Slovencev miljske občine v Miljah — govoril bo tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec; v torek, 3. februarja, ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah — govoril bo tajnik Slovekulturno - gospodarske z1 eze Dušan Udovič. Jovornik je uvodoma podal nre-\ administrativna političnih ukre v, ki so privedli do napada na kolonkovških družin, navedel ■.•inkVepe organizacij, ki ščitijo »vice vrtnarjev, nato pa prešel na s splošne špekulacijsko-nolitične r-i:e ra koloniouiio manjšine. Ko-ikovski problem le združil s spin ■> ofenzivo proti slovenski narod skupnosti, ki je /.adobila še prav poseben pečat na nedavni manifestaciji v obrambo miljske ladjedelnice na Trgu Unita, kjer je bil preprečen poseg slovenskega govorni ka: ta ofenziva je le nadaljevanje že v dvajsetih letih začete asimilacijske politike, Kolonkovec pa pomeni danes okop. izza katerega se moramo Slovenci demokratično, vendar odločno boriti za preprečitev nadaljnjega odtujevanja naše zemlje kakor ga npr. nakazujejo na črti o hitrih cestnih zvezah in namestitvi sinhrotrona na Krasu. Pre davatelj je snov navezal na pro blem globalne zaščite, pa tudi na problem posamičnega oddajanja zemljišč ljudem, ki niso Slovenci, ter v tem smislu apeliral na kar največjo onreznost v duhu narod nostne zavednosti. Zanimive pobude kulturne komisije Alpe-Adria V hotelu Evropa ob nabrežinski obali se bo v sredo sestala kulturna komisija pri skupnosti Alpe -Adria. Furlanija - Julijska krajina, ki načeluje za leti 1981/82 tej komisiji, si je zadala nalogo, da o-krepi dejavnost komisije v okviru kulture, znanosti, informacije in izmenjave med mladino v deželah, ki so članice Alpe - Adria. Med zanimivimi pobudami velja zabeležiti manifestacijo »Stoletje kulture v obdobju 1750 - 1850», v kateri naj bi prišle do izraza kulturne prvine, ki so skupne deželam Alpe - Adria. »Komunisti si prizadevamo za e-notnost vseh demokratičnih in levičarskih sil, za obrambo svobode, demokracije, proti terorizmu in kakršnimkoli podtikavanjem, ki bi lahko vnesla razdor v delavski razred*. Tako je zaključil svoj slavnostni govor na proslavi 60-letnice ustanovitve KPI član vsedržavnega vodstva par.ije Giorgio Napolitano sinoči v kriškem Ljudskem domu. Na veliki proslavi, ki so jo priredile sekcije KPI iz Križa, Proseka in Kontove-la, občine Zgonik in obč:ne Devin -Nabrežina, se je zbralo številno občinstvo, med katerim so bili tudi zgoniški, dolinski in nabrežinski župani, predstavnik konzulata SFRJ v Trstu, predstavn'ki repentabrske občine, delegacija SKGZ, predstavniki OK ZK iz Komna, OK ZSMS iz Ilirske Bistrice, Radovljice in Buj ter drugi. Giorgio Napolitano je v svojem osrednjem govoru najprej podčrtal bratstvo med Slovenci in Italijani, med slovenskimi in italijanskimi komunisti na tem delu zemlje, bratstvo, ki se je kalilo in vzniknilo predvsem v narodnoosvobodilnem boju proti nacifašizmu. Nato je označi) nekatere temeljne postaje v razvoju partije, poudaril dobre ednose med KPI in ZK Jugoslavije ter veličino tovariša Tita, nakar je osvetlil delež, ki ga jr zadnja leta nudila partija pri reševanju vsesplošne italijanske knze. Tega deleža vsi niso razumeli, je podčrtal Napolitano, predvsem KD ne, saj s< ni držala dogovorov in obvez. Vendar je KPI tudi na opoziciji branila interese delavcev, v obrambo demokracije, proti terorizmu, ki blati spomenike in ideale, za katere so se komunisti s krvjo borili. Danes je zaskrbljujoči čas. Opaziti je razkol med demokratičnimi silami in tudi v sami levici, predvsem med KPI in PSI. Partija si stalno prizadeva najti pot, da bi rešili enotnost med obema velikima strankama in tako postavili alternativo KD, M je danes potrebna. Komunisti so zaskrbljeni, je dejal Napolitano, zaradi nevarnosti, ki grozijo svetovnemu miru. Obsodil' so oboroževanje NATO in vdor sovjetskih čet v Afganistan in z zaskrbljenostjo gledajo na zadnje izjave novega ameriškega predsednika, ki peljejo na področje hladne vojne. Zaskrbljeni so tudi zaradi izjav nekaterih tajnikov italijanskih strank, ki pravijo, da se za teroriz- mom skriva Vzhod. Kjp so dokazi? To so samo manevri, da bi spravili v težave KPI. član vsedržavnega vodstva KPI Napolitano je svoj govor zaključil z vabilom k enotnosti in rasti bratstva med Italijani in Slovenci. Tudi pokrajinska svetovalka So n'a Sirk je v svojem govoru Dova-| bila k enotnosti, da bi se tako en krat za vselej rešila vsa vprašani« Slovencev, ki hočejo imeti zakon za globalno zaščito. Samo akcijska e-notnost Slovencev in komunistov lahko privede do zaželenega rezultata. Sirkova je nato povedala o šest desetletni poti komunistov, o vseh dvomih, napakah, in nesporazumih, pa tudi o vseh uspehih. Cilj KPI pa je seveda ta. da bi se ustvariti pravičnejši' 'pttgbji * 'življčHja ’ M’ sožitja. V bogatem kulturnem programu so nastopili godba na nihala iz Nabrežine, ki je pod vodstvom Stan ka Misleja zaigrata nekaj borbe nih partizanskih koračnic, moški pevski zbor »Vasilij Mirk* s Proseka in Kontovela (dirigent Evgen Prinčič) ter harmonikarski ansam bel Glasbeniki in pevci so želi veliko odobravanja, kot tudi Majda Terčon, ki je recitirala pesem Gor kega. Dekliški pevski zbor «Vesna* je pod vodstvom Pije Cah dokazal dokajšnjo sposobnost posredovanja tudi partizanskih pesmi, medtem ko je mešani pevski zbor »Rdeča zvezda* pod vodstvom Janka Simonete zaključil večer z izvedbo treh partizanskih pesmi. Občinstvo Da ie z zanimaniem prisluhnilo tudi recitaciji Jurija Žerjala, ki je podal Grudnovo »Pesem minerjev*. Sicer pa so se v včerajšnje praznovanje vključile tudi sekcije ZKMI, ki so v popoldanskih uran priredile štafeto od spomenika do spomenika in se tako poklonile spominu padlim. Danes ob 10.30 pa bo v mali dvorani gledališča Verdi zaključna proslava ob 60-letnici ustanovitve KPI. Predsedoval bo pokrajinski tajnik Claudio Tonei. spregovorila pa bosta Giorgio Napolitano in Marija Bernetič. Na proslavi bo sodeloval tudi Tržaški partizanski pevski zbor. rediti tako proslavo dneva slpven-ske kulture, ki bo s svojim kakovostnim umetniškim sporočilom prav gotovo zadovoljila občinstvo. Sama proslava bo pomenila tudi osvežitev in nedvomno nov način gledanja na kulturne vrireditve. ZSKD je torej za nedeljo pripravila kakovosten spored, ki bo slonel na poeziji in glasbi, slavnostni govor pa bo imela Alenka Rebula, avtorica zelo zanimive in pomembne raziskave o gledanju slovenskih delavcev na razmere v Trstu, predvsem iz narodnostnega in političnega gledišča. Raziskava je pred tedni izšla v knjigi, ki jo je izdalo ZTT. Prvi del sporeda bo zapolnila predstava oziroma ^gledališko* u-podobljanje poezije Daneta Zajca, enega najbolj vznemirljivih slovenskih poetov zadnjih dvajsetih let. i Izbor njegove poezije, ki sta ga pri-: pravila Boris A. Novak in Ivo Pri-' jatelj, bosta podala člana Sloven- j skega narodnega gledališča iz Ljub- j l iane Iva Zupančič in Rudi Kosmač. . Oba igralca sta našemu občinstvu j že dobro znana in priljubljena. \ Predstava •rOgenj v ustih» je na \ nedavnem tekmovalnem srečanju1 malih odrov v Novi Gorici prejela | veliko priznanj mednarodne kritike j in je tudi nagrajena. *Zajčeva pesem me nagovarja kot človeka, se pravi kot bitje, ki je izvrženo iz narave in ki hkrati dela silo naravi. Zajčeva pesem me nagovarja kot človeka*, je zapisal Novak. Po govoru Alenke Rebulove pa se bo prvič predstavil tržaški javnosti «New Siving Quartet» iz Celja. Ansambla najbrž ni treba posebej predstavljati, saj si je v zadnjih letih pridobil velik mednarodni u-nled in uvršča med svoje pevce tudi Ote Pestnerja. Nastopal je že po vsej Evropi, udeležuje se raznih glasbenih festivalov, njegova pesem pa je že zadonela tudi v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. «New Suring Qmrtet> izva'a črnske duhovne pesmi in o njegovi kakovosti naj priča le sodba vod:e na sve tu najbolj znanega ansambla, ki izvaja črnsko duhovno pesem. Golden gate Quarteta Orlandusa Willsona: rlmeli smo koncerte po vsem svetu in smo tako spoznali podobne ansamble in njihovo delo. Samo a. 30. 1. 1975 30. 1. 1981 Ob 6. obletnici smrti dragega Lovrenca Maverja se ga spominjajo žena Stana ter sinova Stojan in Sergij z družinama Boljunec, 1. februarja 1981 Potem ko je vse življenje posvetil delu in družini, nas je 30. januarja zapustil 0TELL0 LIZZI ) INVALID — MOJSTER DELA Truplo dragega pokojnika bo od jutri, 2. t.m., od 9.30 v mrtvašnici glavne bolnice, pogreb pa bo ob 12. uri iz župne cerkve sv. Jerneja na Opčinah naravnost na krajevno pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Maria s hčerko Anno in sinom Marcom, zet Claudio, snaha Silva, vnuki Massimo, Stefano, Fabiana in Ivana ter drugo sorodstvo Topla zahvala vsem, ki so mu na katerikoli način blažili trpljenje v zadnjih trenutkih. Trst, Opčine, Fagagna, L februarja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) Dne 30. januarja nas je zapustil naš dragi DANILO KLUN Pogreb bo jutri, 2. februarja, d) 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena Lucy, hčerka Mira ter sorodne družine Prelog, Husu, Fidel, Sivi in Lakota. Trst, 1. februarja 1981 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob nenadni izgubi naše drage ALBINE CRASNICH se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala župniku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoča mož Ferruccio ta sin Paolo Nabrežina, 1. 2. 1981 ZAHVALA ■■ ’ V-’ ’ r ■ V. | J! !•: - '■ f Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage MARUE FURLAN vd. GRUDEN se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini, župniku, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoče družine Nabrežina, 1. 2. 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FURIA se ganjeni zahvaljujemo občinski upravi, učiteljem in dijakom ter vsem vaščanom iz Zgonika, iz Gabrovca in s Proseka za izkazano sočustvovanje. Silva, Riccardo, Massimo Calzi Gabrovec, 1. februarja 1981 29. 1. 1976 29. 1.1981 Ob 5. obletnici smrti drage MILKE ŽERJAL se je z ljubeznijo spominjajo mož Nini ter sinova Danilo in Darko z družino Lakotišče, 1. februarja 1981 1. 2. 1980 1. 2. 1981 Ob 1. obletnici smrti predragega moža, očeta, nonota in brata VINKA VODOPIVCA se ga vedno spominjajo žena Marija, sinova Vinko ta Evgen z družinama, sestra Zofka z družino ter bratje Andrej, Rudko In Stanko z družinami. Bazovica, 1. februarja 1981 ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE CUNJE vd. SCHILLANI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Družina Castellanl Trst, 1. februarja 1981 PnmoršfcTSnevmfc 1. februarja 1981 VSE POGOSTEJŠA ZAHTEVA NAŠIH ŠOLNIKOV Kdaj ravnateljstva za otroške vrtce ? Ravnateljstva so predvidena tudi po zakonu, vendar tega še ne izvajajo Ravnatelji otroških vrtcev bi sprostili delo didaktičnih ravnateljstev Otroški vrtec je ustanova, ki skrbi *a predšolske otroke od 3. do 6. leta starosti, to je obdobja, ko začne otrok obiskovati obvezno šolo. Otroški vrtci so bili do leta 1977 v deželi Furlaniji - Julijski krajini pod upravo ustanove ONAIRC in občine. S 1. 9. 1977 so postali vsi vrtci ONAIRC državni in zanje skrbi država, enako kot za osnovne šole. Pod ustanovo ONAIRC je bila za vrteč s slovenskim učnim jezikom imenovana ravnateljica, ki je sledila vzgojnemu in pedagoškemu delu vzgojiteljic in večkrat obiskala posamezne vrtce. Ko so vrtci postali državni, so bili dodeljeni di-- daktičnim ravnateljstvom in tako imajo sedaj didaktični ravnatelji še eno odgovornost in več dela, a brez vsakršnega ekonomskega in moralnega priznanja. Didaktični ravnatelj ima že z 'osnovnimi šolami dovolj dela, zlasti upravnobirokratskega in skoraj nima več časa, da bi obiskoval posamezne šole, da bi se pobliže seznanil z vzgojnim delom učiteljev in svetoval mladim učiteljem, ki so . komaj začeli učiteljsko kariero. Z Ustanovitvijo državnih vrtcev se je 1 delo didaktičnih ravnateljev še povečalo. Otroški vrtci niso in ne smejo biti podporna ustanova, ki skrbi za varstvo otrok, ko so starši v službi, temveč morajo biti predšolska priprava za otroka, ki bo s šestim letom prestopil prag obvezne šole. Otrok se v vrtcu nauči predvsem socialnega življenja in reda .ter spoznavanja okolja. Moje mnenje je, da bi moral biti vsaj zadnji letnik vrtca obvezan za vse otroke, ker se v osnovni šoli pozna otrokom, ki niso obiskovali otroškega vrtca, pomanjkanje socialnega čuta ir. tudi določenega reda. Naloga vzgojiteljic je zato zelo nomembna ih morajo biti dobro pripravljene na Psihološkem in pedagoškem polju. Didaktični ravnatelj bi moral vtč- de- pogosteje v stiku z vzgojiteljicami in biti njihov svetovalec in pedagoški vodja. Vse to zahteva čas in specifično znanje. Zaradi tega je neobhodnc potrebna Ustanovitev didaktičnega ravnateljstva samo za vrtce. Za slovenske rttee bi bili dovolj dve ravnatelj-■ stvi. Za Opčine in Nabrežino ter Westo in dolinsko občino. Tako bi : "H didaktični ravnatelj op: i ščen dodatnega dela in bi lahko posvetil več časa osnovni šoli. Zakon 444/68 Predvideva ustanovitev posebnih ravnateljstev za otroške vrtce; do toga še ni prišlo, čeprav' bi bilo’ to *olo potrebno. Mnenje mnogih prosvetnih delavcev in didaktičnih rav-uateljev je, da bi moralo priti čim-;Prej do ustanovitve ravnateljstva ?a otroške vrtce in upajmo; da ne b° to le pobožna želja, ampak da bo b° tega tudi prišlo. m; P. '-'HiaKucm ravnatelj di moral v krat prisostvovati pri vzgojnem lu v vrtcu, biti pogosteje v st pojasnila in navodila o sprevodu Kraškega pusta 81. Istočasno so vaški zastopniki seznanili odbor z o-opravljenimi deli. Iz tega se da sklepati, da bo tudi letošnji sprevod vreden tradicije. Osrednji odbor bi želel ob tej priložnosti razširiti vabilo na nastop pustnih skupin tudi na slovenske šole našega področja. S tem bi odpadla kritika, da sprevodi Kraškega pusta iz leta v leto zgubljajo na prisotnosti naše mladine. stvo EAPT, ker kljub neprestanim pozivom sindikatov še vedno ni u-redila pekočega problema organizacije dela. Delavci, ki so zaposleni s pretovorom kontejnerjev na pomolu VII, očitajo vodstvu ustanove, da je v zadnjem tednu v vsaki delovni izmeni dala na razpolago samo 3 do največ 7 posebnih prekla-dalnih napravah, medtem ko se z druge strani v raznih krogih hvali, češ da je redno v obratu 17 takih naprav. Delavstvo poziva ustanovo, naj enkrat za vselej zasnuje resno načrtovanje dela, sicer se bodo razmere v luki čedalje bolj slabšale, in to ne le na škodo koristnikov pristanišča, temveč luke kot take, ki danes pomeni edino resno oporo gospodarstvu Tržaškega. Neurejene razmere na sedmem pomolu Uslužbenci tržaške avtonomne pristaniške ustanove so na predvčerajšnji skupščini ostro obsodili vod- . milimm,,m,nimniiiiiiitimiini,umit,m,nuni,nuni,tillilimiilifi milnim VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ V TREBČAH PRVI NASTOP BO 20. MARCA V PIVKI Na reviji Primorska poje 81 bo pelo 135 pevskih zborov Koncerti bodo letos v Pivki, Gorici, Trstu, Portorožu, Prvačini, Kobaridu, na Opčinah, v Sežani, Ljesah, Ajdovščini; Idriji in Trbižu V drugi polovici marca se prične tradicionalna zborovska revija «Pri-morska poje 81». Skupno bo letos nastopilo 135 pevskih zborov z vseh strani Primorske, tostran in onstran meje. Revija bo obsegala dvanajst večerov. Prvi nastop zborov bo 20. marca v Pivki, revija pa se bo zaključila 22. aprila v Trbižu. Vmes bedo zbori nastopili 21. marca v Gorici, 22. marca v Trstu, 27. marca v Portorožu, 28. marca v Prvačini, 29. marca y Kobaridu, 3, aprila na Opčinah, 4. aprila v Sežani, 5. aprila v Ljesah v Beneški Sloveniji, 10. aprila v Ajdovščini in 11. aprila v Idriji. Od tržaških zborov bodo nastopili Tržaški oktet v Pivki, ženska ŠE VEDNO IZREDNO MLADOSTEN IN KREPAK JE MIČE MALALAN PRESTOPIL PRAG 80 LET V (eku priprave na pustno slavje 1981 Po kraških vaseh so v polnem razmahu priprave na letošnjo pustno 8*avje. Zastopniki vaških odborov, ki So bili v torek na sestanku v Prosvetnem domu na Opčinah, so dobili mm,, HninttiiiitifntiiiiiiiiHMfiiiiiiiiimimiiiiftiiittiiiHiMiiiitiiiiiimitiHttiititiimtilii Mice Malalan iz Trebč slavi svoj | * osemdeseti življenjski prazmk. Zdi se skoraj neverjetno, kajti če ga srečamo na cesti, kjer se kot pravi fant odlikuje z zravnano držo in prožnim korakom, na borčevskih proslavah ali drugih prireditvah, na katerih se skoraj vedno pojavi s titovko na glavi, ali pa kjer koli drugje, in če se z njim pogovarja- i mo, bi mu ne prisodili toliko let. j No, dejstvo je, da je Miče Malalan ! v petek, 30. januarja t.l., obdan od j svojih dragih, praznoval svoj visoki jubilej. Miče Malalan se je še mlad izučil za zidarja in svoj poklic je o-pravljal do upokojitve, seveda razen takrat, ko je bil zaprt v zloglasnem tržaškem Coroneu in kasneje v partizanski vojski. Že v mladih letih se je pridružil delavskemu gibanju, kateremu je ostal vselej zvest in je zanj mnogo žrtvoval. V organiziran boj ga je pritegnil Zorko Kralj — Godečetov, rojak iz Trebč, ki je bil med pionirji delavskega in komunističnega gibanja ne le v svojem rojstnem kraju, marveč v širšem tržaškem zaledju, kasneje pa eden od organizatorjev partizanskih prekomorskih brigad- In Miče (Malalan se tovariša Zorkota. .ki je padel v junaškem boju; vselej z veliko hvaležnostjo spominja. In prav Zorke Kralj je Mičeta Malalana in njegovo ženo Kristino že leta 1935 sprejel v komunistično partijo. Seveda sta tako Miče kot Kristina že mnogo . prej sodelovala v protifašističnem in delavskem gibanju in sta si s svojim delom ter s predanostjo pridobila zaupanje voditeljev, kajti v tistih časih, ki so bili izredno težki, je moral kandidat za partijo dokazati, da je nesporno vreden postati njen član. Številni takratni aktivisti so bili aretirani in poslani pred zloglasno posebno sodišče, ki jih je že zaradi navidezno nedolžnega letaka obsodilo na dolgoletne zaporne kazni ali konfinacijo. Miče je bil silno previ- SVEZ GROB V TOMAJU UMRLA JE JOŽEFA TAVČAR -PUPIS X soboto, 24. 1. 1981, je v Tofaju prenehalo biti srce žene in katere Jožefe Tavčar - Pupis. V P^cedeljek smo jo pospremili na to-*bajsko pokopališče. Rodila se je v kraški vasi Krepka ob koncu prejšnjega stoletja, v ®°bi. ko je tu vihrala avstrijska astava. Na njenem rojstnem domu Ja doraščalo • več bratov in sester. Malo pred pričetkom prve svetovja vojne se je omožila t v Tomaj, jjar se je takoj vključila v kmeto-a,*je. v času prve svetovne vojne ja spopadala z velikimi težava j?1- Moža so ji odvedli v avstrij-72° vojsko in je padel na fronti. Morala je delati čudeže, da je oču-\al.a dom sebi in svojim Pozneje 1 je ustvarila novo življenje z bra-Pokojnega moža, ki pa je umrl razmeroma mlad, leta 1938 za po-adicami prve svetovne vojne. . ,^° končani vojni je avstrijsko za-lavo zamenjala italijanska. Na-'otialno nasilje in gospodarska kri-a sta se v teh krajih hitro stopnje-ala. Njena brata Pepi in Andrej i r.sestra Terezina so morali za “hom v tujino, odšli so kot mno-a‘ Prtigi mladi Slovenci v Južno jMeriko. Starejši brat je ostal na sovražnik odšel, ne da bi izvršil zločina. Tudi po osvoboditvi je posvetila zemlji in delu na- kmetiji 'vso pozornost in delala do svoje onemoglosti Pred petimi leti je morala na zdravljenje v bolnico in od tedaj je vsa leta preživela med bolnico in domom v stalnem trpljenju. Ko jo je kdo vprašal, koliko let ima, je odgovorila: «Eno manj kot tov. Tito*. Tiho je odšla od nas, tiha, ne zahtevna in poštena je bila tudi njena narava. Odšla je brez nakita. odnesla je s seboj le svoje zdelane roke. Naj ji bo lahka domača zemljica med vinogradi. L. P. D. den in obenem ludi vsestransko iznajdljiv. Na njegovem domu je fašistična policija delala preiskave, toda nikoli ni našla ničesar. Seveda policija ni stikala samo za propagandnim gradivom temveč je iskala tudi morebitno orožje in muni-cijo. Naj mi bo dovoljeno, da v zvezi s tem navedem nek primer s smešnim prizvokom: Med neko preiskavo na dcmy našega slavljenca je e-den od «vneteževV zlezel na kaščo, kjer se je sušila ajda. Ajdovega zrnja seveda ni poznal in je mislil, da je muniči;a: ' ves vzhičen je poklical nadrejenega rekoč: «Abbia-mo trovato munizione!» Nadrejeni je stekel na kaščo in ugotovil, da municije ni, temveč da je le ajdovo zrnje. Vpričo vseh je «vnetega» preiskovalca nahrulil v veliko zadovoljstvo domačinov. Vendar pa je bilo zraven ajde skrbno skrito prav tisto kar so policisti iskali. .. Podrobnejše opisovanje raznih dogodkov iz življenja in dela našega slavljenca bi bilo sicer zanimivo in dolgo, vendar mimo nekega dogodka ni mogoče iti. Bilo je leta 1935 ko je bil fašizem na višku svojega vzpona. Zorko Kralj ter Miče in Kristina Malalan so tuhtali, kako bi ponagajali fašistom, kako bi izpeljali vidnejšo demonstrativno akcijo, ki bi pokazala, da je protifašistično gibanje živo in aktivno. Taka akcija, tako so menili, bi tudi tistim, ki so stali ob strani, vlila novega zaupanja ter vero v svetlejši jutrišnji dan. In sklenili so, da bodo v bližini Ricmanj, to je vasi, kjer se na Jožefovo zbere velika množica, izobesili veliko rdečo zastavo. Kristina je zastavo sešila, Zorko in Miče pa sta jo sredi noči pred praznikom izobesila na daljnovodu električne visoke napetosti, med dvema nosilcema, tako da je ni bilo enostavno doseči. Fašisti so bili seveda zaradi tega silno razjarjeni a nemočni. Šele naslednji dan so jo tržaški gasilci z velikim trudom sneli in se čudili «tehniki», s katero je bila na tako nevarnem mestu izobešena. Ko tovariš Miče. po tolikih letih, pripoveduje o tem dogodku, se vselej vzradosti. Kot aktiven član komunistične partije je Miče Malalan, tudi v letih največje konspiracije sodeloval z vodilnimi člani, ki so tedaj delali na Tržaškem in na Krasu, sodeloval je z Rikcm Malalanom in Rudijem VViJhelmom z Opčin, Antonom Ši-beljo, kasnejšim narodnim herojem, padlim v NOB. in mnogimi drugimi. Sodeloval je tudi pri Rdeči pomoči, to je tajni organizaciji, ki je tedaj gmotno podpirala politične jetnike in njihove svojce. Nekateri, ki so preživeli fašistično tiranijo, se še spominjajo, kako jim je Miče Malalan prinašal skromno podporo. Povsem novo poglavje, če ga tako lahko imenujemo, se je v življenju in boju Mičeta Malalana začelo leta 1942. Dne 6; decembra istega leta je njegov sin Roman odšel k partizanom. Zaradi tega je bil Miče že naslednji dan aretiran. Tudi drugi sin, Milan, ki je služil redni vojaški rok, je bil aretiran. Zaprt je bil v mestu Forli-, dekler ga niso nacisti odpeljali v Nemčijo. Miče je v tržaškem Coroneu čakal na sodbo pred posebnim sodiščem, vendar, na srečo, do sodbe ni prišlo, ker je prej padel fašizem in je prišlo do kapitulacije Italije. Iz Corcnea so Mičeta rešili partizani. To je bilo 10. septembra 1943. Še isti dan je odšel k partizanom v Brkine. Toda ni odšel sam: skupaj z njim so odšli tudi žena Kri stina ter sinova Livio. ki je bil star tedaj nekaj- nad 13 let in Lucijan, star šele 12 let. Mičetu je bila poverjena odgovornost za zveze med komandami partizanskih edinic, Kristina je v glavnem delala v etapnih kuhinjah in bila občasno tudi bolničarka. mlada fanta pa sta bila med partizanskimi borci. To je bil, morda, edinstveni primer, vsaj pri nas na Primorskem. Vsi štirje so srečno prebrodili vojne tegobe in se po osvoboditvi vrnili domov. Vrnil se je tudi Milan, ki je bil v nemški internaciji, le Roman je padel kot junak v boju s sovražniki in so ga pokopali nekje na Krasu. Njegove posmrtne ostanke so prenesli na trebensko pokopališče šele po končani vojni. To je le drobec iz silno razvejane dejavnosti Mičeta Malalana in njegove družine, je le majhen fragment tistega, kar bi lahko imenovali čudovit mozaik. Toda že iz tega, kar jQ zapisano, si lahko ustvarimo približno sliko o Mičetu in njegovih! K vsemu temu še naslednja pripomba: Na vse, kar je Miče Malalan storil, je upravičeno lahko ponosen, toda ostal je, kar je vedno bil, skromen, delaven, pošten in častihlepje mu je bilo in mu je tudi danes tuje. Tudi zato mu vsi tisti, ki ga poznamo in imamo iskreno radi — in mnogo nas je! — ob njegovem visokem življenjskem mejniku prisrčno čestitamo ter mu želimo, da bi še mnogo, mnogo let živel in delal zdrav in čvrst! Mirko Kapelj skupina Stu ledi, devinski dekliški pevski zbor. Mladinski zbor Glasbene matice in meški zbor V. Vodnik iz Doline v Gorici: dekliški pevski zbor Vesna iz Križa, mešani zbor Primorec iz Trebč in meški zbor V. Mirk s Proseka - Kontove-la v Trstu; ženski in moški pevski zbor Tabor z Opčin v Portorožu; mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža in Fantje izpod Grmade v Prvačini; ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja, mešani pevski zbor Fr. Prešeren iz Boljunca in moški zbor Vesna iz Križa v Kobaridu; moški pevski zbor Rdeča zvezda in mešani zbor Mačkolje na Opčinah: dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, mešani zbor Lipa iz Bazovice, mešani zbor Slovenec iz Boršta, moški zbor Venturini od Domia in mešani zbor M. Kogoj od Sv. Ivana v Sežani; mešani zbor Jadran iz miiiske občine in mešani zbor I. Gruden iz Nabrežine v Ljesah; moški zbor S. Kumar iz Repna in ženski zbor V. Vodnik iz Doline v Ajdovščini ter mešani zbor Slavec iz Ricmanj, dekliški in moški zbor I. Gruden iz Nabrežine in Tržaški partizanski pevski zbor v Idriji. Pismo uredništvu Pojasnilo v zvezi z oddajo «Med dvema ognjema» 'V zadnji oddaji,,21. januarja letos. kjer so tekmovale skupine go-riškega učiteljišča «S. Gregorčič*, učiteljišča «A. M. Slomšek* iz Trsta in Vzgojiteljske šole iz. Trsta, je nehote prišlo dp majhne pomote. Kandidati so morali na drugo točko L kviza', navesti 5 članov Ekonomske gospodarske skupnosti. Konkurenti iz Gorice in Vzgojiteljske šole so med drugimi državami navedli tudi Veliko Britanijo, ki pa je ni komisija- pri štetju točk upoštevala. To pomoto zdaj popravljamo in tako moramo dodati obema skupina, ma po eno točko. Definitivno stanje točk vseh treh skupin je torej sledeče: Učiteljišče «S. Gregorčič* iz Gorice — 54 točk. Učiteljišče «A. M. Slomšek* iz Trsta — 46 točk. Vzgojiteljska šola iz Trsta — 40 točk. , Dr. F. Benedetič Sindikati zahtevajo ureditev službenih ..,^.W,j4,obeuu.,,' Sindikat uslužbencev krajevnih u-stanov FLEL (CGIL - CISL - UIL) priredi v torek, 3. februarja, od 11. do 14. ure v pritlični dvorani CRAL tržaške [»morske postaje protestno skupščino, s katero hoče opozoriti javnost na neurejene razmere v občinskih uradih v Trstu. Sindikat očita občinskim upraviteljem, da izvajajo grobe diskriminacije med .uslužbenim osebjem, tako dajejo nekaterim posameznikom ali skupinam nameščencev dokajšnje prednosti, ki so nazadnje finančne narave. Sindikat zahteva, da občina najame nove uslužbence — danes je kar 416 delovnih mest nezasedeni!), oziroma jih krijejo u-službenci • z največ trimesečno delovno pogodbo. Poleg tega sindikat odločno zahteva korenito preureditev občinskih služb in storitev ter prekvalificiranje uslužbencev. Le tako bodo razne občinske službe in storitve učinkovite, medtem ko se v danih razmerah dan za dnem slabšajo na škodo vseh občanov. V januarju sta praznovala 75 let rojstva VINCENC MILIČ in 70 let ERNEST MALALAN Ob tako zavidljivem jubileju jima čestitajo in želijo še mnogo srečnih let člani KUKA se Je omožila na Zgornje Vipavsko . Partizansko vas Hrastje pri Šmar " !• Ko se je OF raztegnila v vse ase kraje, se je pokojna že prve n> februarja 1942 odločila z vso ^kratno družino za sodelovanje. “ko se je na njenem domu odi-f, avalo veliko stvari v korist OF. n vseh dogajanjih je tudi pokoj-•ca daia svoj delež. Od pričetka so njen dom prihajali na sestanke iz*1??' kktivisti in funkcionarji OF • Slovenije. Trsta. Krasa in Fur-n,'e. pa tudi z Goriške. _ faradi izdajstva so Nemci, belo-^ >n na koncu še četniki več-Voi f>ri,1a'nli k njej. da bi odkrili akegy aktivista iz družine ali dru-c. • Iskali so tudi bunkerje, a niso J' našli štirinajstkrat so vse te-®*1R° pregledali in ji grozili z dJ .m 'n požigom domačije. Ve-na° je ob tem trepetala, kaj bo, a Jfnt: naravna iznajdljivost in pri “Phtost duha sta vedno prevladali. "J8« zasliševanji jim ie vedno od ■ovarjgia tako prepričljivo, da je Danes, NEDELJA, 1. februarja IGNAC Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.11 — Dolžina dneva 9.44 — Luna vzide; ob 4.31 in zatone ob 13.55. Jutri, PONEDELJEK, 2. februarja SVEČNICA Vreme včeraj: najvišja temperatura 10 stopinj najnižja 6,1, ob 18. uri 8,5 stopinje, zračni tlak 1033,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 47-odstot-na, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 6 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Valentina Del-l'Anna, Luis Donoli, Alessandra Dario. UMRLI SO: 72-letni Armando Ce-saratto, 71-letni Antonio Rolli, 74-letna Caterina Fernetich por. Mo-scolin, 60-letna Emilia Hirst, 48-letni Daniele Di Gleria, 71-letni Bruno VoriCh, 84-letni Giovanni Bulli, 60 letna Giuseppina Calzi por. Pan-ciari, 88-letna Giulia Cappellazzo vd. Voerus, 64-letni Giovanni Via-nello, 86-letni Giuseppe Valli, 80-letna Amalia Serna por. Valenti, 70-letna Liliana Gabersi vd. Pu-gliato, 88-letna Maria Mir por. Požar. OKLICI: uradnik Mario Nearco in gospodinja Nataša Valentič roj. Butkovič, uradnik Ernesto Padova-no in gospodinja Anna Bearzi, natakar Walter Parovel in trg. po močnica Chiara - Cergnul, delavec Carlo Milkovič in trg. pomočnica Včeraj - danes Susanna Zeriali, univerzitetni študent Silvano Angeli in vzgojiteljica Lptizia Bosa, prodajalec rib Fa-bio Grassilli in prodajalka rib Anna Cima, grafični tehnik Claudio Castellano in uradnica Gabriella Cei, nogometaš Vittorio Muiesan in gospodinja Gabriella Mauro, trgovec Gianfranco Sosomaco in trg. prodajalka Luciana De Mori, delavec Pasquale Arinelli in uradnica Rossana Busato, finančnik Antonel-lo Ronci in trg. prodajalka Ornella I- Grisonich, študent Roberto Ferrari in uradnica Chiara Ughi, trg. prodajalec Fabio Bertolino in uradnica Maria Cavalieri D’Oro, mizar Vito Asaro in delavka Nadia Baggio, u-radnik Giorgio Visintini in hostess Chanta! Marcelle Renče Brard, tehnični agent znanstvene policije Al-fredo Oddo in bolničarka Paola Furlan, uradnik Enio Desabbata in frizerka Antonella Rigo, delavec Roberto Meredith in asistentka ambulante Viviana Suzzi, uradnik Giu-liano Guidi ini uradnica Viviana Salvemin, kovač Gianfranco Cok in učiteljica Nadia čok. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. tn od ,16. do 20.30) Trg Ospedale 8. Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. kinoiotoj • jSfegulin ul. mazzini 51 735361 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel 225 141. Božje, polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200-121. Sesljan: tel 209 197; Zavije' tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 71 19 88 62 14 85 80 83 44 67 63 79 4 53 57 4 66 82 15 15 23 25 58 36 , 6 65 71' 11 29 45 12 36 77 12 90 54 34 46 13 88 25 49 59 73 7 12 - io - 26 ?0 27 40 63 ENALOTTO 2 2 2 X 2 2 1 1 1 KVOTE 14.475.000 lir "‘23:700 lir 56.000 lir ZA VAŠO POROKO... «F0T0GRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, UL Oriani 2 (Barriera) Gledališča SeG Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo z Albeejevim delom «Kdo se boji Virginije Woolf?» gostovalo v Novi Gorici od jutri, 2. t.m., do petka, 6. februarja. Predstave bodo v ponedeljek in četrtek ob 15. uri, v torek, srede in petek ob 10. uri. Isto predstavo bo ansambel SSG ponovil v soboto,: 7.t.m., ob 19.30 v Desklah. VERDI V torek, 3. t.m., ob 20. uri bo na sporedu 5. predstava opere Ottori-na Respighija «Potopljeni zvon* (La campana sommersa) — red F. Dirigent Gianfranco Mašini, režija Giulio Chazalettes. Koncerti AVDITORIJ Danes cb 11. uri bo v Avditoriju v Ulici Torbandena koncert, na katerem bodo izvajali Beethovnovo skladbo, ki -’o je veliki skladatelj posvetil avstrijski cesarici Mariji Tereziji. Prvič so skladbo izvajali 2. aprila 1800. Skladbo bodo izvajali Fernanda Selvaggio, Paolo Longo, Igor Terčon, Sebastia-no Lojacono, Luciano Veronese, Gilberto Grassi in Maurizio Galgani. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) — Jutri, 2. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti koncert pianista ARNALDA COHENA. Kino Ariston 15.00 «L’eredita». . Barvni film za vsakogar. Jutri isti film ! ob 16.30. | Eden 16.00 «La dottoressa-ci sta con' ,il colpnello*. N. Cassini, L. Bapti. ' Barvni film za vsakogar Ritz 16.00 «11 bisbetico dbmatoJ. A. i Celentano. O. Muti. Barvni film i ExceIsior 17.00 «The Biues Bro- i thers*. Barvni, film za vsakogar. ! Grattacielo 16.00-22.00 «Mi faccio j la barca*. Laura Antonelli, John- | nv Dorelli. Barvni film Fenice 16.00 «Poliziotto superpiu*. T Hill. Aurora 16.00 «Biancaneve e i sette | nani*. Barvni risani film. Jutri isti film ob 16 30. Cristallo 16.00 «Ho fatto splash*. M. Nichetti. . Jutri isti film ob 16.30. I Vittorio Venelo 15.15 «11 lupo e l’a-gnello*. M. Serault, T. Milian. Jutri isti film ob 16.30. Capitol 15.30 «Cuba*. Barvni film. ; Jutri isti film ob 16.30. Moderno 15.00 «11 piecione di Piaz-za San Marco». Lnmiere 14.30 «La liceale nella classe dei ripetenti*. G Guida I Barvni film. Jutri ob 16.00 «Salo» \ , P. Pasolini. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta 15.00 «Airop3rt 80» A. Delon. Barvni film. zaprto..,, Mignon 15.00 «Intersessos». Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 10.45, gl^gegrekešpe-rienze di Luca e Fanny». Prepovedan mladim pod 18. letom. Radio 16.00 «Pornografia proibita*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. V Finžgarjevem domu na Opčinah bo danes, 1. februarja KONCERT ANSAMBLA TAIMS Pričetek ob 17. uri. KD VESNA vabi v petek, 6; februarja, ob 20.30 v dom Albert Sirk na otvoritev razstave umetniških lepakov MILKA BAMBIČA Nastopil bo kvartet kljunastih flavt Glasbene matice PDMAČKOLJE prireja danes, L februarja, ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkolj ah Slovenski kulturni praznik ob Prešernovem dnevu -Gorenjsko v besedi in sliki bo prikazal T. Bedenčič, pel bo kvintet pod vodstvom Tomaža Simčiča, recitiral pa bo Stane Raztresen. Vljudno vabljeni. Razstave V Ljudskem domu v Trebčah so razstavljene fotografije članov krožka «FOTO TRST 80*. Urnik: danes od 10. do 12.30. V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja svoja najnovejša dela Robert Hlavaty. Urnik vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ^ optika liKi foto-kino (|l kontaktne leče Ulica Buonarotti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 mm Bigi Danes... vsi na ples ! iTO JE PRAZNIK ŠKRATOV IN ČAROVNIC DANES, 1. FEBRUARJA, V DVORANI ŠZ BOR (stadion «1. ______ maj») VRDELSKA 7 - SV. IVAN Ob 16. uri ples z ansambiom «NARODNA KLAPA* (Keko in Ana) iz Beneške Slovenije. Nastop udeležencev .seminarja ljudskih plesov, ki ga je vodila Nelly Quette. Skupinski in čarovni plesi v krogu in v vrsti, ples rodovitnosti, ženski in čarovni plesi, ljubezenski plesi. Igre mimik - klovn požiralec ognja. Ob 20.30 plesi, pri katerih sodeluje tudi publika pod vodstvom Nelly Quette in Lorenza Greppija — antična glasbila. Nastop folklorne skupine STU LEDI — istrski, štajerski in srbski plesi, kon cert keltske in balkanske glasbe tet bluesa s Petrom Sabatinijem (kitara in glas) ter Velemirom Dugino (violina in mandolina), ples z ansamblom »NARODNA KLAPA*, vražja igra, ples opolnoči ter sprevod s svečami. Organizira Center za kulturne usluge in izmenjave KD FRANCE PREŠEREN - BOLJUNEC vabi na predstavitev knjige ALENKE REBULE - TUTE «Raziskava o narodnostnih problemih slovenskih delavcev iz Boljunca» ki bo jutri, 2. februarja, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu. O knjigi bosta spregovorila tudi zgodovinar Boris Gombač in Pavel Stranj, član SLORI. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KLUB v Trstu UL. SV. FRANČIŠKA 20/11 v torek, 3. februarja, ob 20.30 UMETNIŠKI VEČER OB PREŠERNOVEM DNEVU PRIJATELJI IN USTVARJALCI Z razstavo svojih olj in risb se nam bo predstavil LUCIJAN BRATUŽ iz Nove Gorice, s priredbami keltske glasbe violinist VELEMIR DUGINA iz Trsta, s svojimi najnovejšimi pesmimi pa ERVIN FRITZ iz Ljubljane. Sledil bo pogovor o umetniškem ustvarjanju in vezeh našega prostora z zaledjem. /A /SPOTI SPDT prireja, v okviru svoje predavateljske sezone, v četrtek, 5. februarja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) ob 20. uri predstavitev zadnje knjige dr. Rafka Dolharja: MOJI KRAŠKI SPREHODI Knjigo bo predstavil MARKO KRAVOS, na sporedu pa bo pogovor z avtorjem in branje odlomkov iz knjige. Vabljeni! -J«:- i ■; i j -r 'i i • T V ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na OTVORITEV RAZSTAVE akademskega slikarja SILVESTRA KOMELA ki bo v četrtek, 5, februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu (foyer balkona). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV VABI NA PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v nedeljo, 8. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu. PROGRAM: Dane Zajc: «OGENJ V USTIH* izvajata Iva Zupančič in Rudi Kosmač, člana Drame SNG iz Ljubljane NEW SWING QUARTET Slavnostni govor: Alenka Rebula - Tuta f Čestitke V sredo je praznoval v Repnu 4. rojstni dan MANUEL FERFOGLIA. Da bi bil še naprej tako simpatičen mu želijo mama, teta, noni, nonota, pranona ter Irene. RUDOLF KRALJ Iz Trebč slavi 70. rojstni dan. Ob tem jubileju mu želijo vse najboljše sestra Gigia, Etko, Giorgio, Danica, Eioris in Sonja. Danes praznuje rojstni dan FAU-STO ANDREASSI. Vse najboljše ter mnogo zdravja in zadovoljstva v družini mu želijo žena Marija ter sinova Franko in Massimo. Dobrodošel, mali ERIK. Srečno pot v življenju ti želijo Danijel, David, Irena in Dejan. Družinico Ade in Zvonka Mastna je osrečilo rojstvo sinčka ERIKA. Skupno z njima in bratcem Valterjem se srečnega dogodka veselita, ERIKU pa želijo, da bi zrastel v pridnega in poštenega fanta, družini Šemec in Šuligoj. Danes praznuje naša ljuba hčerka, sestra in vnukinja KRISTINA 11. pomlad. Da bi ji ta nežna pomlad in vse nadaljnje življenje bilo pokrito s cvetjem ter da bi ostala pridna in dobra, ji želijo mama, papa, brat Ženo in nonoti. Razna obvestila Društvo naravoslovcev in tehnikov «Tone Penko* prireja poljudno predavanje z naslovom »Verjetnostni račun v vsakdanjem življenju*. V prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 bo v sredo, '. februar, ja, ob 20. uri predaval Aljoša Volčič, redni profesor na tržaški univerzi. Vljudno vabljeni. KD Rdeča zvezda obvešča, da bodo vaje mladinske folklore pod vodstvom Ljube Vrtovec vsako nedeljo ob 10. uri v osnovni šoli «1. maj 1945» v Zgoniku. Ob obletnici odhoda v partizana organizira sekcija Zveze borcev Boljunec (VZPI - ANPI) v soboto, 7. februarja, ob 18. uri v hotelu Ma-estoso v Lipici družabni večer, na katerem bodo sodelovali godba na pihala «Veseli godci* iz Boljunca, mešani pevski zbor «F. Prešeren* in Tamburaški ansambel. Po večerji bo sledil ples ob zvokih «Veselih godcev*. Rezervacije sprejemamo v kavami Marije Žerjal v Boljuncu vsak dan od 17. do 19 ure, do vključno danes, 1. februarja. Vabljeni. Sindikat slovenske šole opozarja, da 11. februarja zapade rok za prijavo na natečaj, ki ga razpisuje Deželni pedaeoški inštitut (Irrsae) za deželo F-JK. Podrobpe informacije na sedežu sindikata. 30 LET DELOVANJA KLEPARSKE DELAVNICE NA OPČINAH VIKTOR SOSIČ - S0SS1 (Biondo) se zahvaljuje vsem svojim strankam in odjemalcem,, ki so mu v teku let omogočili, da je dosegel ta delovni jubilej. GORIŠKI DNEVNIK 1. februarja 1981 OBISK MINISTRA ZA PREVOZE Formica se je na županstvu seznanil s prometnimi vprašanji našega mesta Ogledal si je tudi obmejno postajališče pri Štandrežu - Pogovori o možni železniški povezavi med Gorico in Červinjanom Italijanskega ministra za prevoze senatorja Formico so včeraj gori-ški in deželni upravnopolitični prvaki seznanili z vprašanji, ki nas zanimajo v tem trenutku in ki so vezana na usposobitev novega obmejnega postajališča pri Štandrežu ter na izgradnjo dodatnih infrastruktur, ki bi bolje povezale naše mesto tako z velikim železniškim vozliščem v Červinjanu in s pristaniščem v Tržiču. Ministra Formica je najprej sprejel na županstvu župan Scarano s sodelavci. Prisotni so bili tudi podpredsednik zbornice posl. Fortuna in deželni odborniki De Carli, Ren-zulli in Rinaldi. Župan je ministru za prevoze o-brazložil vprašanja, ki so v zvezi z gospodarskim razvojem Gorice, mesta ob meji, ki je v sodelovanju in prijateljstvu z Jugoslavijo našlo svojo pravo razvojno pot. Prav vprašanje prevozov in ustreznih infrastruktur je neločljivo povezano z razvojem naših krajev. S tem v zvezi mu je župan povedal, da je obmejno postajališče tik pred odprtjem, potrebne pa so še nekatere važne strukture kot so avtoport in s tem v zvezi povezava med železnico in avtoportom. Poleg tega pa je čutiti potrebo tudi po novi in hitri železniški zvezi med Gorico in Červinjanom, kjer bodo zgradili veliko železniško vozlišče za vso deželo in za potrebe železniškega prometa z Vzhodom. Prav tako je treba pomisliti na hitrejšo povezavo s tržiškim pristaniščem, kjer je govor tudi o gradnji premogovnega terminala, saj bo premog i-gral vedno večjo vlogo. Minister Formica je obljubil zanimanje za vsa postavljena mu vprašanja, tudi za tista ki so vezana na upravljanje obmejnega postajališča. Povedal je tudi, da se bo pozanimal za železniško povezavo s Červinjanom in dejal tudi, da bodo že ta mesec sprožili v tem kraju postopek za zasego prvih zemljišč. Podrobneje se je zaustavil, tudi v pogovoru s predstavniki dežele, ob vprašanju premogovnega terminala Po tem pogovoru na županstvu se je minister Formica podal, tudi v spremstvu zastopmkov drugih go-riških ustanov, na obmejno postajališče pri Štandrežu ter si ga podrobno ogledal. Zatem je imel sestanek z zastopniki socialistične stranke na njihovem sedežu. Popoldne se je sešel tudi z goriškimi avtoprevozniki in špediterji, ki so mu predočili vprašanja v zvezi z blagovnim prometom med Italijo in Jugoslavijo. Zatem pa je odpotoval v Červinjan, kjer se je sešel s tamkajšnjimi občinskimi možmi •■■■”........................................." Minister Formica na obmejnem postajališča OBČINSKI SVET JE ODOBRIL POVIŠKE ------ - —— # Globoko seganje v naše denarnice z «električnim» in «smetarskim» davkom . V,! f • Za vsak kvadratni meter stanovanjske površine bomo za od-našanje smeti letos plačali 485 lir (doslej 345J - «Električni» davek bo vsakega občana bremenil za 8.500 Ur v tem letu Najbrž ni bilo’še toliko istočasnih sej očinskih svetov v vsej državi kot v zadnjih dneh, ko šo imeli občinski' upravitelji preb seboj rok 31.' januarja da odobrijo nekatere ■poviške javnih storitev, kot je to določila z dekretom rimska vlada pred mesecem dni. Na drugem mestu poročamo o seji v Doberdobu, tu bomo poročali o seji sveta v Gorici, 'podobna vprašanja pa so bila tudi na sejah v drugih občinah. Šlo je v glavnem za dve vpra šanji; za povečanje davka za odnašanje smeti in za uvedbo 10-lirske-ga novega občinskega davka na vsak kilovat porabljene električne energije. Neglede na politično obarvanost posameznih občinskih odborov so svetovalci' ponekod sprejeli poviške, drugje pa "so jih zavrnili. Bili pa so vsi kritični do vlade, ki je z vrha skoro zaukazala občinam da uvedejo nove davke in s tem odvzela občinam njihovo avtonomijo. V Gradišču so povečali takso za odnašanje smeti kar za 70 odstotkov ter uvedli tudi 10-lirski električni davek, v Foljanu pa se niso z vladnim, predlogom strinjali. Pa sta v obeh krajih župana komunista. V Mošu so svetovalci odobrili, TURISTIČNA AGENCIJA GOTO U R PRIREDI: — od 28. februarja do 4. marca petdnevni avtobusni izlet na AŽURNO OBALO in na ogled KARNEVALA V NICI. Na programu ogled Sanre-ma, Cannesa in Nice. Cena 195.000 lir. — 28. in 29. marca dvodnevni avtobusni izlet v Kranjsko goro na paralelni slalom za svetovni pokal v alpskem smučanju. Cena 55.000 lir. Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italija 205 tel. 33-019 miiiiitiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifimiiiniiiiiiiiiiiiituiimtiiitmiiiifimmiiiiiiiiiiiiiiMuiiiifiiitiiimiiitiiiiiiiiHiiiir mmmiiiiiiiiiimiuiiiiiihiiiiiiiimiN NA PRVI SEJI TEGA LETA Doberdobski občinski svet zavrača jedrski pospeševalnik Uprava bo zaprosila deželo za finansiranje dograditve srednje šole in nove telovadnice • Povišek davka na odvoz smeti in zavrnitev poviška električne energije Doberdobski občinski svet zavrača natezanja nekaterih političnih zastopnikov, posebno tistih iz vrst Liste za Trst, ki pritiskajo na to, da bi se sinhrotron gradil na Doberdobski planoti namesto nekje na Tržaškem. Poleg tega je obsodil tudi način, kako se ta postopek baranta na račun upraviteljev, ki naj bi po najosnovnejših pravilih morali biti v prvi vrsti pri takšnih odločanjih. To zato, ker je vest prišla na znanje občinskim možem iz poročanja časopisov, nihče pa ni uradno obvestil občinske uprave. S tem V zvezi je občinski svet na petkovi seji sprejel ostro resolucijo in jo naslovil pristojnim organom. V njem je poleg omenjenih stališč še poudarjeno, da občinski svet zavrača sinhro tron predvsem zaradi nevarnosti a-similacije slovenskega prebivalstva ki tu živi in zaradi zaščite kraškega okolja. Drugo protestno resolucijo je občinski svet poslal finančnemu ministrstvu zaradi omejitve, ki jo določa vladni dekret št. 901, s katerim prepušča vlada občinam možnost poviška električne energije za 10 lir na kilovat nad minimalno mesečno porabo. To pa naj bi krajevne uprave obvezovalo, kot edini razlog, da najemajo posojila pri bankah z višjimi interesi namesto pri državni banki, v slučaju, da bi slednja posojilo zavrnila. Podražitev elektrike je občinski svet soglasno zavrnil. Od drugih važnejših sklepov je svet soglasno sprejel predlog, za nadzidavo občinske stavbe kjer je sedaj knjižnica. V tej stavbi bi tako Za razvedrilo. rekreaci|o in oddih Obiščite BAZEN IN SAVNO v notelu Argonavti v NOVI GORICI ZASEBNI LASTNIK PODOBNIK J02E skrbi za dobro oskrbo oblekta Odprto vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 21. ure Sprejemamo naročila za skupinske obiske šol Itd. POHIŠTVO serijsko in po meri JaLui- Sedež: STEVERJAN, Bukovlje 15 — Tel. 31143 Skladišče: GORICA, Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087 Stilno in moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture —■ kuhinje — opreme zo kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE našla svoj sedež bodoča srednja šola, vendar mora še prej odobriti sredstva deželna vlada. Poleg tega bo uprava še zaprosila deželo za finansiranje nove telovadnice. Pri tej postavki se je vzdržal predstavnik SSk Soban. Soban je namreč povedal, da nameravajo Jameljci graditi v svoji vasi telovadnico z de- Revija «GAIEB» v roke vsakemu našemu otroku Naročniki našega dnevnika na Goriškem so danes dobili, skupno z našim listom, en izvod mladinske revije »Galeb*. Veliko naših ljudi jo že pozna, saj so njih otroci nanjo naročeni, za marsikoga pa bo to novost. Kot bodo lahko bralci ugotovili, je moč najti na straneh te revije, ki iznaja že 27 let, celo vrsto zanimivih stvari za otroke, predvsem za tiste, ki obiskujejo naše osnovne šole. V reviji so pesmice, sličice, povesti, uganke, pa tudi marsikaj zanimivega, sodobnega o športu, o vsakdanjih vprašanjih. Vse to je seveda napisano tako, da privlači o-troka, ki je čedalje bolj vajen risank in televizijskih predstav. Zanimivost v tej reviji so barvne sličice iz naših krajev, ki nam pokažejo marsikatero zanimivost o naših kulturnih možeh, o naših vaseh in mestih, spomenikih itd. Revija je vsekakor zanimiva. Naša želja je seveda, da bi jo bralo čimveč otrok. Zato smo tudi našim bralcem danes ponudili en izvod Galeba. Kdor ni še naročen nanj, ga lahko naroči v naši goriški upravi, v Ulici 24. maja 1/1, ali pa na sedežu Zveze * slovenskih prosvetnih društev v Ulici del-la Croce 3. Celoletna naročnina stane 5.000 lir, posamezna številka pa stane 900 lir. narjem jusarskih zemljišč. S tem v zvezi je tudi zavzel precej ostro stališče do občinske uprave, ki je po njegovih besedah, šla mimo predpisov, in že uporabila nekaj denarja iztrženega s prodajo jusarskih zemljišč. Na to je župan dr. Mario Lavrenčič odgovoril, da glede uporabe tega denarja bo ponovno razpravljal občinski svet na prihodnji .seji. Odbornik za kulturo in prosveto, prof. Karlo Černič pa je prikazal potrebe občinske knjižnice. Za nabavo novih knjig, kinoprojektorja in dodatnega didaktičnega materiala bo uprava zaprosila deželo za prispevek v višini 3.950.000 lir. Vladnim zahtevam je bil prikrojen tudi novi cenik odvažanja smeti. Vlada namreč zahteva, da se morajo stroški KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - KORZO VERDI 51 TELEFON: 84206 • 84207 - 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA omenjene službe kriti samo z denarjem občanov. Zato je svet osvojil predlog odbora za povišek te takse za 40 odstotkov. Izvoljeni so bili novi člani, ki bodo zastopali občino v večnamenskem, centru v Ronkah. To so poleg žu-J pana še prof. Karlo Černič, Marko Jarc in Berto Ferletič. Iz poročila župana pa beležimo še čeprav kritično, oba davka, v Fari pa se niso strinjali z vladnimi dekreti: župana sta v obeh primerih demokristjana. Medtem ko so v drugih občinah večina in opozicija v glavnem glasovali enotno, na eni ali drugi način, je prišlo v goriškem občinskem svetu v petek zvečer do različnega glasovanja med večino in opozicijo. Odbornik za finance Zucalli je obrazložil predloga obeh poviškov. Za 40 odstotkov se poveča taksa za .odnašanje smeti, kajti po sedanjih tarifah (zvišane so bile že L januarja 1980 za 15 odstotkov) bo občina letos vnovčila 535 milijonov, stroški pa znašajo skoro 750 milijonov lir. Zakon pa predvideva da ne more imeti smetarska služba primanjkljaja. Za vsak meter stanovanjske površine bo treba v letošnjem letu plačati 485 lir, doslej smo plačevali 345 lir. V razpravo so posegli številni svetovalci, v glavnem so grajali poslovanje te službe in dejstvo, da so drugod tarife manjše kot v Gorici. Za sklep so glasovali zastopniki večinskih strank, komunisti in misovci so bili proti. Enako je bilo z uvedbo 10-lirske-ga davka na vsako kilovatno uro porabljene električne energije. Povprečno naj bi vsakega občana to bremenilo za 8.500 lir letno, tako so izračunali v mestnem podjetju. Denar bo šel v občinsko blagajno, ta naj bi lahko s tem plačala obresti za posojila pri bankah. Svetovalci večine so sicer sprejeli ta predlog, predlagali pa tudi resolucijo s katero zahtevajo od vlade da podrobneje objasni dekret. V začetnem delu seje pa so svetovalci postavili številna vpraša-šanja. Odbornik za javna dela Del Ben je svetovalcu Mermolji povedal, da je bilo popravljanje osnovne šole v Pevmi ustavljeno zaradi nepredvidenega stroška, da pa bo podjetje spet pričelo z delom ko mine mraz in da bo šola vseljiva v prihodnjem šolskem letu. Precej ostro je župan Scarano nastopil proti načelnikom rajonskega sveta v Podgori, ki so preprečili vstop v sejno dvorano športne hale članom rajonskega sveta Madonnina. Športna hala ni last nikakega rajonskega sveta, je dejal župan, za- hekatere nerednosti pri delovanju j to so sedaj tudi spremenili pogod-konzorcija za prevoze in nakup treh ' bo med občino in* UGG ih prosto-(ovih PVtobužjov, kar bij 'stald^do- j re bo dodeljevala občina ne pa ta berdobsko ixpravct.-44 milijona lir Odbornik za osebje, Jožef Ferfolja tržiške tovarne Detroit pri kateri je trenutno 160 delavcev v dopolnilni blagajni brez jamstev za ponovno vrnitev na delo. Delegaciji so predstavniki obline obljubili vso podporo. ali oni rajonski svet. V začetku seje so vsi svetovalci sprejeli komunistični predlog, ki obvezuje goriško občinsko upravo da se v deželnem okviru zavzame za gospodarski razcvet Goriške in izhod iz sedanjih težav. Temu vprašanju bomo posvetili eno posebno sejo sveta, je dejal župan. Ta je še prej poročal tudi o stikih ki jih je sredi tedna imel v Rimu z mi nistri in voditelji svoje, demokr-ščanske stranke, in apeliral na vse stranke da si skupno prizadevajo za rešitev goriških vprašanj. V torek seja rajonskega sveta v Štandrežu V torek, 3. februarja, ob 20. uri se bo na redni seji v prostorih doma Andrej Budal v Šandrežu, sestal rajonski svet za ta mestni predei. Na seji bodo izvolili člane delovnih komisij ter izdelali predloge za nekatere posege na področju javnih del, kar naj bi občina vnesla v finančni proračun za tekoče leto. V vodstvu štandreške sekcije so cialistične stranke je te dni prišlo do spremembe na tajniškem mestu. Valter Reščič .je zaradi delovnin obveznosti ter obveznosti na drugih področjih podal ostavko, kar je upravni odbor sprejel ter na njego vo mesto imenoval dr. Diega Mar vina. V LETOŠNJEM FEBRUARJU Bogat program predavanj v knjižnici «D. Feigel» V sredo, 4. februarja, predavanje dr. Gabrijela Devetaka o jugoslovanskem gospodarstvu Ob otvoritvi Slovenske ljudske knjižnice Damira Feipla dana obljuba. da bodo prirejali razne kulturne večere, vezane še posebej na predstavitev knjig in njihovih avtorjev, drži. Tako so po uspeli otvoritvi knjižnice v začetku januarja predstavili sredi meseca novogoriškega pisatelja Jožka Humarja in njegovo knjigo o Trubarju. Nekai dni kasneje je tudi Slovensko planinsko društvo predstavilo avtorja lepe planinske knjige dr. Franceta Avčina. V februarju imajo v knjižnici na sporedu kar štiri kulturne večere, ki bodo vsak po svoje zanimivi čeprav se razlikujejo eden od dru gega. Večeri bodo ob sredah, kajti ugotovljeno je bilo, da je ta večer najbolj primeren za take klubske večere, saj ta dan ni vaj v pevskih zborih ali drugih kulturnih prireditev. Prvi tak večer bo v sredo, 4. fe bruarja, ob 20. uri. Kot gost pride v Gorico dr. Gabrijel Devetak. Doma je iz Mirna, dela v tovarni Piama v Podgradu, kjer se ukvarja z inovacijami in marketingom. Lani je doktoriral na univerzi v Zagrebu, že več let poučuje tudi na univerzi v Mariboru. Napisal je doslej več kot 60 razprav in disertacij, lani je napisal obsežno knjigo z naslovom «Tehnične inovacije». iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiisiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimmHiMiiiimiiiHiiimmmmiiuMmmiiiiii GOSPODARSKO ZBOROVANJE PSI V TRŽIČU De Michelis: ^Usposobiti tovarne da bodo aktivno poslovale» Zagotovljeno delo tržiški ladjedelnici se je treba sprijazniti z realnostjo, rešiti je treba tista podjetja, ki dajejo garancijo, da bodo v bodoče dobro poslovala, brez izgube. Povedal je tudi, da je ladjedelni-ška industrija v krizi v vsej Evropi. V Italiji so v krizi vse ladjedelnice, zato ne smemo delati kam-panilizmov. Kar se tiče tržiške ladjedelnice za sedaj ne bo v njej pomanjkanja dela, saj je dobila naročila za dve ladji za prevoz premoga. Treba je pripraviti večletni razvojni načrt za to ladjedelnico. Prav tako je treba urediti vprašanja v zvezi s tržaškim Arzenalom in treba je tudi preusmeriti. proizvodnjo tržaške tovarne Grandi motori, da ne bodo izgubili človeškega po- tenci^v sme odpovedali pridobitvam Usima, je dejal minister, sicer bodo v njem .vedno težave. Pred ministrom sp govorili deželni tainik PSI Bravo ter deželna odbornika Zanfagnini in De Carli, ki so orisali politiko deželne vlade predvsem na področju reševanja tovarn, ki so v krizi. Odbornik De Carli je tudi dejal, da se pozitivno razvijajo pogajanja Podgorske predilnice in tržiške tovarne Maraldi. Na včerajšnjem shodu sociali stične stranke o državnih udeležbah v podjetjih, ki je bil v Tržiču in na katerem je bil prisoten tudi minister za državne udeležbe De Michelis, je bil predvsem govor o po djetjih na Tržaškem. To je tudi razumljivo, saj je shod sklical deželni odbor PSI, nanj so bili vabljeni aktivisti stranke iz goriške in tržaške pokrajine in prav vprašanje miljske ladjedelnice je v teh dneh v ospredju pozornosti. Minister De Michelis je povedal, kot poročamo ha prvi strani, da namerava državna finančna družba Fincantieri prevzeti večino delnic v družbi, ki upravlja ladjedelnico Alto Adriati-co v Miljah in jo tako rešiti sedanje krize. Minister De Michelis pa je govoril tudi o drugih vprašanjih. Dejal je, da je gospodarski položaj v državi in deželi zelo slab. V prejšnjih letih, tudi v letih široke solidarnosti sil ustavnega loka, sta vlada in parlament le dajala podpore podjetjem v krizi, ne da bi skrbela za njihovo dejansko obnovo. Sedaj OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA 7 0-letnica ustanovitve društva vzpodbuda za vztrajnejše delo Obračun delovanja v lanski «poprečno dobri» sezoni - Artur Košuta prejel srebrni častni znak PZS - Bernard Bratož odslej častni predsednik društva - Podelitev društvenih priznanj sezoni, ki je bila «pbprečna dobra*, čeprav so bili na nekaterih področjih, recimo v smučarski dejavnosti, doseženi naravnost nepričakovani uspehi. Korak nazaj je društvo zabeležilo na področju tradicionalne in osnovne dejavnosti to je na področju izletov in tur v planine, kjer je bila udeležba kljub bogatemu in dovolj pestremu programu, preskromna. Zato bo treba tako stanje z dobro voljo vseh, tako odbora, kakor članov, v prihodnje izboljšati. Vsekakor pri planinskem društvu ni in ne sme biti prostora za malodušje, je v poročilu poudaril predsednik Klemše. Iz poročil tajnjce, načelnikov smučarskega in jamarskega odseka, blagajnika in gospodarja pa smo lahko izvedeli za podrobnosti iz delovanja društva v letu 1980. i Na občnem zboru, zasedanja so se poleg tričlanske delegacije Planinske zveze Slovenije, s podpredsednikom Bučarjem na čelu, udeležili še predstavniki planinskih društev iz Trsta in Nove Gorice ter predstavniki SKGZ, ZSŠDI ter ZSKD, so goriški planinci rešili tudi dvoje kočljivih vprašanj: povišali so članarino na pet, oziroma dva tisoč (za mladince) lir ter izvolilf nov upravni odbor, ki bo društvo vodil v prihodnjih dveh letih. Naj omenimo še, da je bila na začetku zasedanja prijetna slovesnost ob podelitvi priznanj PZS. Dolgoletnemu članu in odborniku Arturju Košuti je podpredsednik PZS Tone Bučar izročil, za dolgoletno požrtvovalno delo pri upravljanju društva, srebrni častni znak PZS. Mariji Bogataj, Dolores | Lenardič - Mermolja, Zoranu škerku, Borutu Lebanu in Emilu Klanjščku | pa je društvo podelilo priznanje za , 25-letno neprekinjeno članstvo. Z . navdušenim ploskanjem so udeleženci občnega zbora sprejeli (in o- | dobrih) predlog, da se dolgoletni član upravnega odbora ter predsednik društva Bernard Bratož imenuje za častnega predsednika. (Na sliki: Člani Slovenskega planinskega društva na petkovem občnem zboru) sedemdeset iet .: že v življenju posameznika zelo dolga doba. Toliko bolj pa je tak jubilej pomemben dogodek v delovanju nekega društva, posebno v našem zamejstvu. Tak jubilej — 70-letnico ustanovitve — dopolnjuje letos Slovensko planinsko društvo v Gorici. Pomembno obletnico bodo goriški planinci slovesno proslavili z vrsto kulturnih prireditev, predvsem v jeseni, 70-letnica pa bo tudi vzpodbuda za nadaljnje in vztrajnejše delo društva tudi na tistih področjih, kjer je bil uspeh doslej bolj skromen. Tako je v petek zvečer na 34. rednem občnem zboru društva, ki je bil v prostorih predavalnice v Ulici della Croce v Gorici, povedal predsednik društva Vlado Klemše, ki je podal tudi splošno oceno delovanja v pretekli HiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiMtuiutimiiMiiitmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREŠERNOVA PROSLA VA POSVEČENA KOROŠKI V zadnjih letih srna v Gorici be ležili navado, da je bila osrednja Prešernova proslava posvečena v glavnem enemu ali drugemu aspektu slovenske kulture na Goriškem. Prireditelj proslave, Zveza sloven skih kulturnih društev, pa se je le tos odločila za drugačen pristop. Letošnja Prešernova proslava bo posvečena slovenski kulturni ustvarjalnosti na Koroškem. V Gorico pridejo za to priliko recitatorji, en pevski zbor in govornik, ki nam bodo orisali v pesmi in besedi koroške realnost. Recitatorji nam bodo podali dela sodobnih koroških avtorjev, pevski zbor bo seveda pel koroške narodne pesmi. Vmes pa bodo na diapozitivih prikazane lepote koroške zemlje. Osrednja Prešernova proslava v Gorici bo letos izjemoma v nedeljo, 8. februarja, ob 16. uri v Avditoriju v Ulici Roma. ZSKD seveda že sedaj nanjo vabi ljudi iz mesta in s podeželja. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 22-68. Na predavanju v sredo bo govor predvsem o lej knjigi in njeni vsebini. Dr. -Devetak bo govoril o gospodarskih vprašanjih tako v Jugoslaviji, kot v svetu. Seveda bo rad odgovarjal na postavljena mu vprašanja. Knjižnica je ta večer pripravila s sodelovanjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Ob zaključku bo nekaj pesmi zapel še dekliški zbor «Danica* z Vrha. Naslednji večer bo nosil naslov «Sovodenjski večer* in bo v sredo, 11. februarja. Posvečen bo pravzaprav domačinu Franju Rojcu, ki se v svojem prostem času ukvarja tudi s pesništvom in je sestavil nit koliko pesmi, v katerih opeva domačo vas, kraje v goriški kotlini in na našem Krasu. Njegove pesmi bodo recitirali člani dramske družine sovodenjskega prosvetnega društva, narodne pesmi bo pel So-vodenjski nonet. Precej zanimanja je vzbudila pred koncem leta izdana knjiga z naslovom «Slovenska plemiška pisma*, ki jih je uredil in za tisk pripravil Pavle Merku, izdalo pa Založništvo tržaškega liska. Knjiga pomeni novost v slovenski literaturi, bila je ponujena kot doplačilna knjiga naročnikom zbirke Jadranskega koledarja. Na goriški predstavitvi bo prisoten prof. Pavle Merku, k1 bo povedal marsikaj zanimivega o tej knjigi, predstavil pa ga bo pesnik Marko Kravos. Ta bo spreao-voril tudi o založniški politiki ZTT. Ob tej priliki bo v knjižnici odprta tudi razstava knjig, ki jih i« izdala ta zamejska založba. Povejmo še, da bo zadnji kulturni večer v knjižnici v tem mesecu posvečen vprašanju mamil v naši deželi. To bo okrogla miza, ki bo na sporedu v sredo, 25. februarja. Vsi kulturni večeri bodo v predavalnici v Ulici della Croce 3. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, jutri ob 15. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, E. Albee — Kdo se boji Virginije Woolf? Gostovanje SSG iz Trsta. Kino Prosveta V dvorani občinskega sveta v Doberdobu je do nedelje, 8. februarja, odprta fotografska razstava «Kamen na kamnu*. V Katoliškem domu nastopi danes popoldne, ob 16. uri, štandreška dramska družina z igro Agathe Christie «Deset zamorčkov* Razna obvestila Člani sekcije KPI «Jože Srebrnič* v Doberdobu, se bodo v torek, 3. februarja ob 19.30 zbrali na občnem zboru v prostorih PD Jezero. Razpravljali bodo o najbolj aktualnih družbenih in gospodarskih vprašanjih ter o zakonskem osnutku KPI za globalno zaščito Sk,/encev. Zasedanja se bosta udeležila pokrajinski tajnik KPI Tullio Paiz.a ter član pokrajinskega vodstva stranke, prof. Ivan Bratina. Slovenske sekcije VZPI-ANPI na Goriškem priredijo 14. februarja v Park hotelu v Novi Gorici vsakoletno tovariško srečanje. Prijave pri predsednikih in tajnikih sekcij VZPI-ANPI do 7. februarja. Gorica VERDI 15.30—22.00 «Fantozzi contro tutti*. P. Villaggio in I. Vukotič. Barvni- film. CORSO 15.30—22.00 «Mi faccio 1* barca*. L. Antonelli in J. Dorelii. Barvhrtiliti. VITTORLA 15.30-22.00 «1 due piedi quasi superpiatti*. Tržič PRINCIPE 14.00-22.00 «Un amore in prima classe*. Jutri: 17.30—22.00 EXCELSIOR 14.00-22.00 «11 vizietto N. 2». Jutri: 16.30-22.00. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 «Robin Hood*. Risanka 16.00—18.00-20.00 »Kramer prod Kramerju*. Ameriški film. Jutri: 18.00-20.00 «Kje si sreča*. Francoski film. SVOBODA 16.00 «Robin Hood*. Risanka. 18.00—20.00 «Mesec». Italijanski film. Jutri: 18.00—20.00 «Winetou v dolini smrti». Nemški film. !IBBl V s parni n na teto Francko Tom-šič darujeta Aleksandra in Patricija Batistič 20.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob Francke Tomšič darujejo Ana, Dora in PeP' ca Lukman 60.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob Milke Erzetič darujejo ža partizanski spomenik v štandrežu Anica Prinčič 20 tisoč lir, Sonja Sokol prav tako 20 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Francke Tomšič darujeta nečakinji Marija id Polda 20.000 Ur v sklad za poimenovanje domače osnovne šole po Petru Butkoviču. Upravni odbor prosvetnega društva Andrej Paglavec izreka Albinu Klavčiču iskreno sožalje ob izgubi strica Henrika (Rikča). ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage FRANČIŠKE TOMŠIČ se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, da rovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Sin Miloš in drugi sorodniki Sovodnje, 1. februarja 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega DANILA Dl GLERIE se toplo zahvaljujemo darovalcem cvetja, prijateljem in znancem, ter vsem, ki so z nami žalovali ali na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Dl GLERIA Štandrež, 1. februarja 1981 Primorski” inevmlc 5 j 1. februarja 1981 ■ OB IZIDU ŠTUDIJE ALENKE REBULE-TUTE Kako slovenski delavec čuti nacionalno vprašanje v Trstu na Dopolnjena diplomska naloga, ki se izviren način loteva aktualnega vprašanja Kaj pomeni biti slovenski, narodno zavedni delavec v zamejski in širši stvarnosti dežele Furlanije Julijske krajine? Kako slovenski delavec čuti svojo stvarnost, kako jo podoživlja in ocenjuje svoj položaj? To so vprašanja, na katera je skušala odgovoriti Alenka Rebula Tuta s svojo študijo «Nacio-nalno vprašanje v Trstu, raziskava med slovenskimi delavci*. Knjiga, ki je izšla pred nekaj dnevi v založbi ZTT v zbirki «Slovenci v Italiji*, celovito in tudi izzivalno osvetljuje otoček v naši zamejski stvarnosti — poglede in doživljanje narodnostne problematike slovenskih boljunskih delavcev — vendar izzivalni in intelektualno stimulativni niso le zaključki avtorice, izzivalni in spodbujajoči so predvsem odgovori delavcev, ki jih je Alenka Rebula Tuta priobčila, saj razkrivajo stvarnost, ki je marsikomu nepoznana ali slabo poznana. Študija, ki je izpopolnjena in razširjena diplomska naloga, s katero je avtorica doktorirala leta 1977, predstavlja znatno novost v zamejski publicistiki tako glede obravnavane tematike, predvsem pa glede metodologije, s katero se je Alenka Rebula Tuta lotila vprašanja. Osnova študiji so namreč zelo dolgi, razčlenjeni in odprti intervjuji z delavci samimi, vendar vprašanja niso običajna, suhoparna vprašanja, s katerimi se srečamo večkrat v anketnih polah, niso vprašanja, ki dopuščajo v odgovor le skopi «da, ne, ne vem», pač pa vprašanja, ki grebejo v in-tervjuvančevo duševnost, mu dajejo možnost, da se odpre, posredno, ali neposredno. Vendar ta metodologija zahteva od raziskovalca velik napor in znatno prožnost, predvsem pa zahteva, da se delavcu kar najbolj približa, da se postavi na njegovo raven tudi v jezikovnem pogledu in da ne gleda nanj z viška. Idealen rezultat je, če raziskovalcu uspe doseči, da intervjuvanec vodi sam razgovor, raziskovalec pa poseže le od časa do časa z vprašanji, ki sobesednika stimulirajo ali delno u-smerjajo. Očitno pa je, da je na ta način težko doseči primerljive odgovore, ki bi jih nato lahko obravnavali s statistično metodo; potrebna je veliko bolj zahtevna in psihološko poglobljena obdelava gradiva. Ne da bi obnavljali knjigo v celoti, še zlasti pa ne intervjujev, naj navedemo nekaj točk, ki izhajajo iz študije in ki vsaj shematično lahko skicirajo poglede boljunskih delavcev na našo stvarnost. Vzemimo na primer odnos do asimilacije in asimiliranih: slovenski delavec asimilirane sovraži, pojav pa skuša v mejah možnosti i-gnorirati, da bi si prikril težavnost in napor lastnega boja za nacionalne pravice, ki mu je obenem tudi boj za lastno človeško identiteto. V tem boju pripisuje strukturam in organizacijam manjšine bistveno važnost, obenem pa je do njih nezaupljiv, ocenjuje jih kot preveč ohlapne in popustljive. Zelo zanimiv je odnos slovenskega delavca do delavcev, tudi tovarišev italijanske narodnosti, do sindikata in do partije. Odprto jih ne obsoja, čuti pa njihov odnos do nacionalnega vprašanja in njegovega boja za narodnostne pravice kot ohlapen, pasiven; največja podpora, ki jo od njih ima in pričakuje je, da ga v tem boju ne bodo zavirali. Nikakor pa ne mi sli, da ga bodo italijanski tovariši v tem boju podpirali, da bi boj za pravice Slovencev v Italiji lahko Postal cilj, ki bi ga zavestno osvojilo vse delavsko gibanje. Iz tega izhaja tudi njegov odnos do tega boja: zdi se mu dolž-nosten, nujen, neobhoden, ker pa noče postati s svojimi nacionalnimi zahtevami element razbitja in spora v delavskem gibanju in v sedanjem družbenem ravnovesju, si tega boja za nacionalne pravice ne tolmači kot boja za oblast, kot boja, s katerim bi si manjšina prisvojila vsaj del oblasti, ki jo ima sedaj večinski narod. Prav zato tudi rad prezre vlogo, pomen in težo večine, njegova jeza in na- padalnost je usmerjena predvsem proti slovenski narodnostni skupnosti, ki v njegovih očeh ni dovolj kremenita, odločna in trdna, da bi lahko dosegla svoje pravice. Kaj pa mu pomenijo pravice? S kakšno vsebino, s kakšnimi vrednotami in zahtevami napolnjuje ta »predalček*? Iz objavljenih intervjujev izhaja, da mu pojem ni ze lo jasen, «predalček» je precej pra zen, ali vsaj njegova vsebina je zelo nedoločena in nerazčlenjena, pa čeprav je delavec na vasi aktiven in vključen v tamkajšnje organizacije. Posredno njegov odnos lahko razumemo tudi iz odgovora na vprašanje, ali meni, da bi bilo pravilno, da bi tudi Italijani razumeli in govorili slovensko. V načelno pravilnost tega nihče ne dvo- mi, nekdo pa je dodal: «Saj to bi bila revolucija*. Skratka, skoraj neuresničljivo, ali vsaj zelo zelo daleč. Že iz navedenega izhaja vrednost in pomen študije, ki strogo znanstveno osvetljuje le otoček naše zamejske stvarnosti — Boljunec in, po analogiji, morda nekatere predele, v katerih slovenski delavci (mišljeni pa so le odvisni delavci, ne obrtniki) živijo v podobnih pogojih. Predstavlja pa tudi izziv in spodbudo za nadaljnje delo za bolj poglobljeno poznavanje naše stvarnosti in naših ljudi, saj brez takega poznavanja tudi boj za narodnostne pravice in narodnostno uveljavitev ne more biti tako u-činkovit, kot bi bilo potrebno. VOJMIR TAVČAR HLAVATY NA OPČINAH MARIBORSKO KULTURNO PISMO Krstni izvedbi slovenskih glasbenih del v Operi Literarni večer bosansko-hercegovskih književnikov Gostovanje gledališke skupine iz Anglije PRVA REVIJA ZAMEJSKIH PIHALNIH ORKESTROV V KD Tradicija godb na pihala živi V nabito polni dvorani je predstavilo svoje zmogljivosti pet zamejskih godb s Tržaškega, kot gost pa je sodeloval imeniten godbeni orkester iz Idrije Zveza slovenskih kulturnih društev Trst je organizirala v nedeljo, 25. januarja, prvo srečanje pihalnih orkestrov iz Trsta in njegove okolice. Odziv prebivalstva na koncertu je dokazal, da imajo pihalci najmanj toliko ljubiteljev svoje zvrsti glasbe, kGt pevski zbori. Dvorana slovenskega Kulturnega doma je bila napolnjena do zadnjega sedeža in zadnjega stojišča, kar se ne dogaja tako pogosto. Pihalni orkestri na Tržaškem delujejo že od začetka tega stoletja in niso popolnoma utihnili niti v letih fašističnega pritiska. Tudi v najhujših obdobjih nacionalnega zatiranja, ko je bila prepovedana vsaka slovenska beseda v javnosti, so se v programih teh orkestrov pojavljale domače viže, ki jih sovražnik ni mogel obsoditi kot slo venske, ker jih ni poznal. Po vojni so orkestri ponovno zaživeli in so se v zadnjih letih že dokaj trdno postavili na noge. V sodelovanju z Združenjem pihalnih orkestrov Slovenije, so se nekateri od teh že tudi programsko premaknili. Njihovo sodelovanje in izmenjave z nekaterimi pihalnimi orkestri v matični Sloveniji so vsekakor rodili pozitivne sadove. Ne samo na revijah pihalnih orkestrov Slovenije in večjih srečanjih na jubilejih posameznih orkestrov, tudi na VI. republiško tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v letu 1981 so se prijavili že prvi pihalni , orkestri tržaških Slovencev. V tretji težavnostni kategoriji bo tekmoval pihalni orkester Prosek -Kontovel in v drugi težavnostni kategoriji pihalni orkester iz Ri-cmanj. To tekmovanje bo v Novi Gorici v nedeljo 26. aprila 1981. Prvi je nastopil pihalni orkester GODBENO DRUŠTVO PROSEK nnd vodstvom Slavka Lukše. Orkester šteje okrog 50 članov, od katerih je večina mladih, kar da- je najboljše upe za njihovo nadaljnje delovanje in napredek. Orkester je izvajal Danila Škrgata koračnico KRAS, Draga Lorbeka PLES V RITMU MAZURKE, ki je tekmovalna skladba za tekmovanje v Sloveniji in P. Vidale ME-LODIE IN VACANZA. Dirigent je suvereno vodil orkester in je pri kazal lep, sočen zvok ter zelo dc-bro ritmično točnost orkestra in je zadovoljil poslušalce. Odlika zasedbe je v močni zasedbi pihal, ki šteje kar dobro polovico orkestra. Drugi je nastopil pihalni orkester BREG, ki ga je vodil dirigent Viljem Slavec. Orkester šteje le o-koli 30 godbenikov in bi ga bilo dobro pojačiti posebno v zasedbi pihal. Starostna struktura tega orkestra je tudi dovolj mlada in je zato orkester perspektiven. Zaigral je skladbo Ivana Zajca «V BOJ* iz opere Zrnjski z dokajšnjo mero dinamike in agogičnih različ-kov. Druga skladba, venček narodnih VESELA GMAJNA skladatelja Janka Gragorgg, je publiko navdušila zlasti zaradi poznanih domačih melodij. Po rahlo nesigurnem vstopu je orkester celoten venček čisto in bogato dinam eno odigral ter požel priznanje publike. Orkester ima najboljšo kvaliteto v trobilih, ki so zvenela zelo čisto in ubrano. Tretji je nastopil orkester FI-LARMONICA Dl S. BARBARA (Korošci) pod vodstvom dirigenta Liliana Corettija. Orkester je izrazito mladinski in šteje skoraj 90 mladih godbenikov slovenske in i-talijanske narodnosti, ki odlično sodelujejo. Zasedba je zlasti bogata v pihalih, ki štejejo skoraj polovico orkestra in mu dajejo izrazit simfonični zvok. Orkester napravlja vtis godbe glasbene šole po mladostni in množični zasedbi, pa tudi po ubrani in dinamični igri. Izvajal je: Willi Lofler, DIXIE PARADE. STRAVRIADA neimenovanega skladatelja, C. Iarre DOTT. IMHIHIIIIlIlllllllllHlllltllIHmHIHIIIIIIIHIIIIIinMItllllllMIlimilllllllllllMiniltllllllllllllIttIMIItlllllllllllllllt Primorske bibliografske vesti DOMETI. LETO Xm. št. 10, 1980. Radmila Matejčič, poznavalka baročne umetnosti Istre in Hrvaškega primorja, je v pismenem intervjuju podala pregled razvoje baročne umetnosti s pomočjo odkritij, ki so jih prinesle najnovejše domače in italijanske publikacije. V svojem zaključku avtorica ugotavlja, da se dela avtorjev Ivana Franje Gladiča, Ivana Krstitelja Cosminija (Kuzmine), Don Franje Juricea, Terese Recchini, Mihovila Zierera, Antonija Michelazzija, Sebastijana Petruzzija, Pavla Riedela, Ignazzija Henckeja in Antonija Guamba enakopravno uvrščajo v vrsto baročnih mojstrov Hrvaške. Študija Radmile Matejčič nosi naslov Barokni spomenici u Hrvatskom primorju i Istri (str. 5-22). Omeniti velja tudi recenzijo dr. Denisa Poniža O herojskoj umjet nosti (str. 79-81), ki poleg ocene knjige Petra Krečiča Avgust Černigoj (monografija. Trst, 1979) podaja svoj odnos do dobe in življenja Černigojevih prijateljev — Srečka Kosovela in Marija Kogoja. ŽIVAGO in Marquina ESPANA CANI. Dirigent je dokazal, da je poklicni glasbenik tako v dirigiranju kot z dejstvom, da vse vzgojno in pedagoško delo z mladimi godbeniki v vseh sekcijah opravi sam. Njihov program in izvedba je ogrela poslušalce ter izpolnila pričakovanja tudi zahtevnejših poznavalcev te zvrsti glasbe. Orkester se po svoji kvaliteti v slovenskem merilu gotovo uvršča v I. težavno kategorijo. Četrti je nastopil pihalni orkester GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA, ki ga uspesno vodi dirigent Stanko Mislej. 36-članski orkester, " v katerem prevladujejo mladi, je svoj program odlično začel s Fučikovo koncertno koračni co FLORENTINER MARSCH. S to koračnico je pokazal vse odlike dobrega pihalnega orkestra. Tudi druga skladba Emila štolca, operni potpuri OPERNI SMEŠ, je bila dovršeno izvedena. Orkester najbolje zazveni v polnem plenu. Od začetka do konca je pokazal dobre kvalitete tudi na mestih z zmanjšano zasedbo in ob spremljavi solističnih mest. Če bi orkester kategorizirali po kriterijih slovenskih orkestrov, gi gotovo spadal v II. težavnostno kategorijo. Zadnji od domačih orkestrov je nastopil pihalni orkester RICMA-NJE, ki ga vodi dirigent Enio Kri-zanovsky. Tudi ta orkester ima nad polovico mladih godbenikov. Usposabljajo se v lastni glasbeni šoli orkestra, ki jo vodi prof. Kri-zanovsky. Močna zasedba pihal tudi temu orkestru daje prijeten, rezoč in poln zvok, ki ga bogato podpirajo polni basi in vsa ostala trobila srednjih glasov. Program orkestra je bil dovolj zahteven in bo orkester gotovo uspešno posegel v konkurenco slovenskih pihalnih orkestrov na VI. tekmovanju, za katero se je prijavil v II. težavnostno kategorijo. Orkester iz Ric-manj je izvajal narodno koračnico KNIN in V. Krubyja LEHARIA-NA. Dirigent je suvereno in odločno vodil orkester, ki mu je zbrano sledil ter vseskozi dobro, mestoma pa celo odlično, muziciral. Program srečanja je zaključil najstarejši pihalni orkester Slovenije in gotovo vse srednje Evrope, pihalni orkester rudarjev iz Idrije. Idrijski orkester vstopa že v 315. leto delovanja. Orkester spada v I. težavnostno kategorijo slovenskih pihalnih orkestrov in je pod vodstvom Draga Kanduča odigral: Vinko Štrucl, koračnica Z RAMO OB RAMI, Viktor Parma uvertura ROKOVNJAČI, Bojan A-damič polka z variacijami FIČFIRIČ in B. Adamov TIGROV PLES. Orkester je s svojo odlično in pre- ...............................................Hlinili...Illlllllllll.lll.II.Illllllllllllllllllllllll...Illllllllll.It «L 9 Italia dissidente e antifascista» Pred meseci je pod okriljem organizacije Associazione Nazionale Perseguitati politici Italiani Anti-fascisti (ANPPIA) izšla obširna knjiga «L'Italia dissidente e anti-fascista», ki pravzaprav dopolnjuje knjigo «Atila IV», ki jo je organizacija ANPPIA izdala leta 1961. Obe knjigi govorita o dejavnosti fašističnega posebnega sodišča od leta 1927 do 1943. Opozoriti pa moramo na razliko med o-bema knjigama. Aula IV vsebuje vse razsodbe posebnega sodišča, ki so bile izrečene na procesih v četrti dvorani (aula IV), kjer je to sodišče redno zasedalo v sodni Palači v Rimu (ki jo imenujejo Palazzaccio). Ti procesi pa predstavljajo samo del (čeprav najvidnejši' delovanja fašističnega posebnega sodišča. Sedaj je bil končno mogoč vpogled v dokumente, ki se tičejo celotne dejavnosti tega sodišča Čeprav ni še dovoljen pregled sodnih spisov, ker mora poteči sedemdeset let od da turna razsodbe, je vendarle mogoče ustvariti si izčrpnejšo sliko o zatiralski vlogi tega sodišča ter o obsežnosti in raznolikosti antifašistična dejavnosti. Nova knjiga daje tako celoten pregled dejavnosti omenjenega sodišča. Zajema namreč odredbe (ordinanze) poe-dinil. preiskovalnih sodnikov in razsodbe preiskovalne komisije (Commissione istruttoria) pri tem sodišču. Preiskovalni sodniki in preiskovalne komisije so namreč odrejali predajo obtoženca posebnemu sodišču (aula iy).' vojaškemu ali rednemu sodišču ali pa u-kinitev sodnega postopka Pr°t> njemu (non luogo a procedere). Večino primerov, ki jih omenja knjiga Aula IV. sta obravnavala prej komisija, nekateri obtoženci pa so bili predani brez tega postopka naravnost posebnemu sodišču. Nova knjiga vsebuje vse primere dejavnosti preiskovalnih sodnikov in preiskovalne komisije ter našteva primere obsodb, glede katerih ni bila prej izrečena preiskovalna razsodba. *L’Italia dissidente e antifasci-sta» sestoji iz treh knjig, ki imajo skupno 1500 strani, medtem ko i-ma Aula IV 629 strani. V novi knjigi je navedenih 15.000 imen, medtem ko jih Aula IV vsebuje 5.600. V primerih predaje posebnemu sodišču je v novi knjigi o-značen tudi izid dokončne sodbe. Za primere predaje rednemu ali vojaškemu sodišču pa bi to bilo zelo težko izvedljivo, ker je zadevne razsodbe izreklo -na stotine vseh v knjigi omenjenih obtožencev. Knjigi je napisal predgovor predsednik republike Sandro Per-tini, ki med drugim piše: «Iz dokumentov, ki se tu objavljajo, stopa v prvi vrsti v ospredje realen obseg mehanizma, ki ga je režim uporabljal, da bi zadušil glas svojih nasprotnikov * . . . «Med 15 tisočimi demokrati, ki so na kakršen koli način imeli opravka s posebnim sodiščem za obrambo države, so zastopane vse komponente antifašizma, čeprav v različni meri: anarhisti, komunisti, socialisti, republikanci, katoličani, liberalci, predstavniki hrvaške in slovenske manjšine ali verskih lo čin kot jehovci, libijski in etiopski patrioti. . .» Spomnimo naj, da je leta 1970 izšla v založbi Založništva tržaškega tiska brošura pod imenorp Aula IV, ki jo je kot izvleček iz-istoimenske knjige pripravil Stanislav Renko, in ki vsebuje vse procese proti Slovencem in Hrvatom ter drugim antifašistom iz Julijske krajine pred fašističnim posebnim sodiščem. Če sedaj prelistamo tri najnovejše knjige, naletimo na zelo veliko število Slovencev in Hrvatov, ki so kakor koli imeli opravka s fašističnim posebnim sodiščem, bodisi^ da so bili potem obsojeni, oproščeni ali pa predani drugim sodiščem. Zlasti naletimo na večje število slovenskih in hrvaških imen od leta 1941 dalje, ko se je začela partizanska dejavnost. Novo delo sta pripravila Adriano Dal Pont in Simonetta Čarobni, izdala pa založba La Pietra v Milanu. Tri nedeljive knjige stanejo 48.000 lir; kdor si jih nabavi pri sekciji ANPPIA, dobi popust. MILAN BOLČIČ Kakor smo poročali že včeraj, je opensko Slovensko kulturno društvo «Tabor» organiziralo slovenskemu slikarju Hlavatyju razstavo v prostorih openskega Prosvetnega doma. Za to razstavo je Rlavatg pripravil 28 akvarelov, ki so, razen ene in edine izjeme nastali v zadnjih mesecih, kar nam daje upati, da naš sicer tako priletni umetnik še ne bo tako kmalu odjenjal. Kot vedno se je tudi tokrat Hlavatg lotil predvsem Krasa, ki ga je upodabljal v vseh možnih nastrojenjih, saj bo do 8. februarja, dokler bo trajala razstava, viselo na stenah več kra-ških motivov v svežih spomladanskih barvah, nekaj akvarelov v močnih, poletnih barvah, pa tudi v bogati paleti Icraških jesenskih barv in, končno, nekaj motivov še v plavo ali rjavo belih zapta tah kraške zime. Na razstavi je kar dva ducata krnskih motivov in le pet marin oziroma obmorskih motivov, saj je morje drugi element, ki ga Hlavatg rad upodablja. Gornja slika nam prikazuje petkovo odprtje razstave v openskem Prosvetnem domu, ki je privabilo lepo število Opencev, katerim je član tržaškega Slovenskega stalnega gledališča Stane Raztresen nanizal nekaj recitacij. Krstni izvedbi slovenskega glasbeno dramatskega dela «Lizistrata 75», libretista Smiljana Rozmana in skladatelja Darijana Božiča in slovenskega baletnega dela »Peter Klepec* po dramaturški zamisli Ika Otrina in skladatelja Daneta Škerlja, v komaj dvomesečnem zaporedju, predstavljata za maloštevilen umetniški ansambel mariborske Opere občudovanja vredno zmogljivost. In ne samo to. Pohvaliti je treba predvsem načelno umetniško politiko umetniškega vodstva mariborske Opere po uprizarjanju domačih opernih in baletnih del, ki ne pozabi na stvariteljska prizadevanja domačih u-stvarjalcev. Lizistrata 75 Darijana Božiča ni opera v klasičnem smislu; slogovno meji prej na glasbeno odrsko delo med opereto in muzikalom, med glasbeno komedijo in sodobno parodijo. Zato v «operi* ne nastopajo samo operni pevci in plesalci, ampak tudi dramski igralci. Delo je parafrazirano po predlogi znane Aristophanove komedije Lizistrata v obliki nekakšne operne farse. V njej ostaja idejna gledališka srž, le, da je prenešena na športno področje in v sedanji čas. Boj med ženami in možmi se v pretežni večini bije na nogometnem stadionu, kamor zahajajo možje na tekme, pri tem pa vse bolj zanemarjajo družinske dolžnosti do svojih boljših polovic, ki se čutijo s tem prikrajšane in vse bolj zapuščene. Da bi dosegle svoj cilj, zasedajo 'ženske celo športni stadion in napovedo možem erotični štrajk, kar seveda privede do hudomušnih situacij, med katerimi je zlasti duhovita prigoda zakonskega para z desetimi otroki. Mož, nogometni trener, bi rad z enajstim otrokom, ki ga zaradi trenutnega štrajka nikakor ne more zaploditi, čimprej kompletiral lastno nogometno moštvo v družini. Glasbena kompozicija Darijana Božiča je iznajdljivo opremljena, spremljala in podprla odrsko dogajanje s spretnimi spektakularnimi vložki, ki so solistom omogočali sicer sproščeno, vendar včasih preveč vratolomno vokalno bravuro višin, kar nevarno za pevčev glas. Zanimivi so bili zlasti skupinski zbori. Vse to je s spretno iznajd- pričljivo igro častno zastopal pihalne orkestre matične Slovenije in je za svoje izvajanje požel dolgotrajne aplavze. Pihalni orkestri so v splošnem pokazali visoko stopnjo svojih u-metniških in tehniških zmogljivosti, s katerimi bi bili tudi kos standardnim programom slovenskih pihalnih orkestrov. Zato bi bila tesnejša medsebojna programska povezava in morda tudi gostovanjska v veliko obojestransko korist. Nastop tržaških godb je prijetno presenetil in opozoril, da imamo Slovenci bogato godbeno tradicijo tudi v zamejstvu, ki je bila doslej gotovo premalo opažena in ji je glede na njeno priljubljenost in pomembno družbeno vlogo v bodoče treba posvečati več pozornosti ter ji dati priznanje, kot ga v polni meri zasluži. TONE LOTRIČ ........................................................................i.. OB UO-LETNICI ROJSTVA V KRIŽU PRI DUTOVLJAH NEIZPET UMETNIŠKI NAVDIH SLIKARJA JOSIPA MACAROLA Na tržaškem ustvarja danes že lepo število slovenskih slikarjev in slikark. Okoli trideset. Nekateri so zasloveli preko deželnih meja in njih slike dosezajo visoke cene, tudi milijonske. Ni pa bilo vedno tako. Pošteno je zatorej, da se vsaj s spominom oddolžimo tistim njihovim predhodnikom, ki niso bili deležni ne slave ne bogastva, ko so orali prve brazde zamejskega slikarstva, kjer je trudoma pognalo nekaj bledih cvetk, Taka pionirja sta bila Franc Mirt in Josip Macarol. O prvem smo pred leti že izčrpno poročali, o Macarolu pa je napisano le nekaj, kar je Albert Širok objavil v sestavku o slovenskih slikarjih v poljudnoznanstvenem zborniku «Lttč» leta 1928. Začenja pa takole: «Tržačan se razume na o-pero, petje in koncerte, a slike ga ne zanimajo. Razstave se ne izplačajo in so zato redke. Obiskujejo jih po večini le slikarji in njih osebni prijatelji. Slik nihče ne kupuje.» Ni si torej težko predstavljati, da so bile za slilzarje razmere še slabše, ko se je Josip Macarol okoli leta 1890 odločil postati slikar. Rodil pa se je na Krasu 4. februarja leta 1871 v. vasi Križ pri Dutovljah. Ko se je odločil za slikarsko šolanje v Gradcu, je na deželni umetniški šoli spoznal danes slavnega Ivana Groharja, ki tedaj še ni bil to, kar je pozneje iz kmečkega fanta postal po zaslugi Riharda Jakopiča, ki ga je tovariško vzpodbujal, da je kljub pomanjkanju vztrajal pri takrat zasmehovanem impresionizmu. Bogati Trst je bil za Macarola vsekakor bližji Križu, rojstni vasi, v kateri je ob slikanju preživljal počitnice, kakor pa Ljubljana. Zato je naše mesto pogostoma obiskoval in naravno je, da ga je kot mnoge druge mlade primorske razumnike, pritegnilo. Ni pa tu našel tistega bojevitega okolja, kot ga je v Ljubljani ustvarjala impresionistična skupina slikarjev, zbranih okoli Jakopiča, Zgodnja poroka z domačinko in naraščajoča družina sta ga prisilili, da je moral sprejeti uradniško službo na sodniji s stalno mesečno plačo. Kot takega sem Macarola spoznal v svoji mladosti. Tedaj je stanoval pri Sv. Ivanu v velikih sobah stare vojašnice pri cerkvi. Tam je imel vsaj nekaj časa priložnost občevati s pravim slovenskim umetnikom. To je bil nežni kipar Ivan Zajc, ki si je v pritlični hišici nasproti vojašnice uredil delavnico v upanju, da ga Trst obogati, kot je obogatel kiparja Ivana Rendiča. Zajc pa ni imel za to potrebne bojevitosti in tudi ne Ren-dičevega bleščečega nastopa. Sicer pa preskromni Zajc ni mogel biti Macarolu mentor, kot je to bil postavni Jakopič Groharju. Ko se je vrnil v Ljubljano verjetno ni imel niti dovolj denarja, da bi si odpeljal velik relief z golimi dečki pred vzhajajočim soncem. Odkril sem ga slučajno pred leti par korakov od nekdanje Zajčeve delavnice, ko sem sede na kameniti klopi segel z roko podnjo in tam otipal neko reliefnost. V Macarolov dom sta me vpeljala sinova Ni-kila in Dimitrij, ki sta mi v očetovi odsotnosti s ponosom razkazovala njegove slike. Med njimi je izstopalo veliko olje,' ki je viselo v jedilnici. To je bila kopija znane slike srbskega slikarja Uroša Prediča s hercegovskimi begunci, otroki, ženami in starci, ki beže pred Turki v zaščiti oboroženih mož. Bila je zelo realistično dovršena kompozicija, kot so jih tedaj slikali zavedni češki slikarji Čermak, Mrkvička in drugi. S takimi narodno vzpodbudnimi kopijami njih olj bi Macarol prav gotovo dosegel uspeh v bogati Pragi. V Trstu pa, kjer se je tedaj, šele pričel uveljavljati slovenski meščanski sloj, ni bilo kupcev za drage slike. Ta- i. Macarol: HfcPKNTAHOK. ... ■ ......................... ........... ko je Macarol slikal le v zatišju doma zase in za redke znance. Z Groharjem sta se ponovno sešla leta 1907 na razstavi slovenskih impresionistov v Narodnem domu. To je bila obenem prva razstava slovenskih slikarjev v Trstu sploh. Tedaj bi ju verjetno lahko zamenjali. Oba visoko raščena in sloka, z umetniško pričesko in razmršeno brado, ki jo je Macarol nosil vse do smrti v Križu, kamor se je po upokojitvi vrnil. Štiri leta prve svetovne vojne in smrt sina študenta Nikite, kateremu je bilo usojeno, da je kljub družinskim panslovanskim narodnim idealom padel v Karpatih kot avstro-ogrski vojak, so Macarola zelo zagrenila. Slikal je vedno manj. Temu so se pridružile še tedanje težke povojne razmere z množičnim izseljevanjem slovenskih razumnikov v Jugoslavijo, kamor jim pa Macarol ni hotel slediti. Nasprotno, priklical je v Trst še sina Dimitrija, ki je mladole*-.n v mladostnem navdušenju odšel med koroške prostovoljce. Tista viharna povojna leta so bila kot mrzla zimska sapa, ki je pomorila še zadnje poganjke Ma-carolovega slikarstva, še dobro, da je kaj narisal v lastno uteho, ko se je po vrnitvi iz službe zapiral v svojo sobo, morda v upanju, da bo nekoč vendarle drugače. Večkrat sem ga videl, kako je pregledoval zaprašene mape z obledelimi pasteli in akvareli, študijami ljudi in živali. Bil pa je skop v prikazovanju svojih del tujcem. Albert Širok ga je le s težavo pregovoril, da mu je prepustil risbo starih hiš na repentabrskem griču, ki jo je objavil v že omenjenem spisu o slovetiskih umetnikih Julijske Benečije. To in tistih nekaj vrstic o Macarolu, ki jih je objavil Slovenski biografski leksikon, je vse, kar je javnost zvedela o Macarolovi umetnosti. Macarol je z leti postal tih, sam vase zaprt samotar. Vdano je prenašal breme vsakdanjih dolžnosti do družine in treh otrok, ki jih je dosledno vzgajal v ljubezni do lastnega roda. Prijateljstvo z njegovimi otroki mi je dopuščalo, da sem mnogokrat obiskoval njih dom tudi kot vi-sokošolec, ko se je Macarol preselil v Ulico Kandler, Postajal je vedno bolj nedostopen za vsak umetniški razgovor. Spoznal je pač, da ne bo mogel nikoli uresničiti svojih slikarskih idealov. In tako je dokončno odložil paleto in čopiče ter se pričel ba-viti s preučevanjem svoje ožje kraške domovine. Pridno je zbiral stare listine in iz urbarjev izpisoval podatke tudi pozno v noč. tal pa je tudi to njegove umsko delo ostalo prikrito javnosti, ker je pač deloval v letih, ko pri nas ni bilo mesta za slovensko besedo. MILKO BAMBIČ ljivostjo režijsko povezal dramski igralec Jurij Souček. Poznalo se je, da se je dela lotil z veliko vnemo in prinesel na oder živahnost, ki so se je nalezli tudi odrski protagonisti. Nelahko orkestrsko nalogo z jazzovsko primesjo so godbeniki pod dirigentskim vodstvom samega avtorja, izvedli z dinamično natančnostjo. Tudi krstna uprizoritev Škerlje-vega in Otrinovega baieta Pettr Klepec je zanimiva domača stvaritev, četudi ne prinaša kakšnih posebnih novosti na baletni oder. Po ljudskih motivih zasnovana zgodoa je nudila privlačno snov libretistu in koreografu Iku Otrinu, kot skladatelju Danetu Škerlju. Delu se pozna skladateljevo mojstrstvo in baletna inventivnost libretista. Čutila se je spretnost prilagajanja drug drugemu, ki pa je na nekaterih mestih služila bolj efektnemu plesnemu izrazu kot umetniški prepričljivosti odrske realizacije. Kljub temu je v oblikovnem sorazmerju nastalo prikupno baletno delo z impresivno Škerljovo glasbo in z Otrinovo koreografsko dovolj zaokroženo plesno pantomimično izraznostjo. Upodobitev baleta je večplastna: v njej so okoriščene vse tehnične zvrsti plesne izraznosti od osnov klasičnega baleta prek pantomime do Modernega plesnega izraza. Pristnega čuta za gotov stil v tej predstavitvi torej ni, je pa zato toliko večja pestrost v dogajanju na odru, ki priklepa s svojo dinamičnostjo in izrednim koreografskim, sceničnim in kostumskim okusom gledalčevo pozornost, zlasti še o-troško zvedavost. Naslovno vlogo legendarnega Petra Klepca je interpretiral mariborski plesalec Edi Dežman. V nelahko vlogo je vložil vse svoje plesno in izrazno znanje, k temu je pridala tudi njegova zunanjost «šibkega fantiča*, vendarle pa jo je premalo izkoristil in razvil pri stopnjevanju, ko postane močan. Menim pa, da je prav ta vloga ena tistih, ki so mu blizu; vredno bi bilo še bolj izčistiti njegove plesne izrazne možnosti, ki jih poseduje. V celoti simpatična storitev, prepletena z velikim tehničnim znanjem, ki ji bo intenzivnejši karakterni poudarek še v večjo korist. V živalskem svetu se zrcalita zlasti ljubka bela kozica nežne plesalke Ivanke Atanasovske, ki s čarobno krhkostjo in milino s klasičnim plesnim znanjem povezuj® pravljični, .živalski in realni človeški svet, in prikupna lisička Nataše Otrinove s prisrčno žensko karakterizacijo lisičje ljubkosti. Domiselno bogati koreografski dosežki se zrcalijo zlasti v skupinskih plesih žanjcev in žanjic na polju, v plesu ob ognju in zlasti simbolično pretakanje studenčice prek rok gozdnih vil do Petra Klepca, katere požirek z vilinih dlani mu da tisti poživitveni požirek nadnaravne moči, s katero z lahkoto dviga in premešča težke skale. Predstavo je jglasbeno vodil mladi angleški dirigent Simon Robinson, ki je začel dirigentsko pot v Mariboru kot korepetitor in asistent in se že nekajkrat tudi samostojno uveljavil, študiozna natančnost in muzikalno poznavanje partiture sta omogočila soglasje z orkestrom, ki je brezhibno in živahno sodeloval z dogajanjem na odru. Mariborska podružnica Društva slovenskih pisateljev in komisija za kulturo pri Mestnem svetu sindikatov v Mariboru,. sta priredili literarni večer književnikov i* bratske republike Bosne in Hercegovine. V Kazinski dvorani SNG se je zbralo precej občinstva in prisluhnilo stvaritvam dveh pesnikov in dveh prozaistov. Posebno pozornost je vzbudil pesniški zbor mladega Josipa Osti-ja, ki je tri mesece preživel v Ljubljani kot štipendist Društva slovenskih pisateljev Slovenije. Tokrat je v Mariboru prvikrat javno prebral najnovejše tri pesmi, ki jih je bil napisal v času bivanja v Sloveniji. Zlasti pesem Vseh mrtvih dan, prijateljem v Bosni sicer nepoznani naš praznični običaj, je v občuteni pesnitvi, v kateri ga je navdihnila živa misel praznika z «živi mrtvim, mrtvi živim*, je izpričala poglobljeno misel in čustvovanje naše specifičnosti dneva mrtvih. Nasploh je pesnik Osti v sproščenem pogovoru s poslušalci dokazal veliko poznavanje slovenske literature, ki si ga je pridobil v razmeroma kratkem času bivanja v Sloveniji. Po branju literarnih del bosansko hercegovskih književnikov, ki je nudil delni prikaz sočasnega literarnega snovanja, ki se ne spušča v nikakršne avantgardne a-vanture, je stekel živahen pogovor o njihovem delu in življenju. Nekaj misli je bilo posvečenih tudi dramatiki, ki v Bosni in Hercegovini ne doživlja pravega razcveta, medtem ko so slovenski dramatiki dovolj znani, saj na sarajevskem festivalu malih odrov vsako leto sodeluje tudi po več dramskih del slovenskih avtorjev. Ugotovitev je bila, da Slovenci še nismo spoznali njihovega dramskega dela, vendar sta proza in pesništvo bolj znana, čeprav še ne v zadovoljivi meri. Sklenjeno je bilo, da se bo slovenski revialni tisk bolj posvečal njihovi sodobni književni ustvarjalnosti in objavljal v prevodih njihova dela, kot pisatelji v Sarajevu ž« EMIL FRELIH (Nadaljevanje na 6. strani) ( 1. februarja 1981 Primorsfcr&nevmt PRED VOLITVAMI NA TRŽAŠKI UNIVERZI SLOVENSKI VISOKOŠOLCI SO SE OPREDELILI ZA DEMOKRATIČNO ALTERNATIVO Preprečiti Je treba, da bi univerza postala prizorišče nazadnjaških in šovinističnih teženj■ Enotnost slovenske in napredne italijanske mladine V prvi polovici februarja, in sicer od 13. do 15. tega meseca, bodo študentje tržaške univerze volili svoje predstavnike v upravni svet univerze, v svet podporne ustanove ter v posamezne fakultetne svete. Kot smo že poročali, sta bili z,a volitve v upravni organ ter v ustanovo, ki nudi študentom socialno oskrbo, predstavljeni le dve študentski listi, seznam kandidatov katoliškega gibanja «Comunione e liberazione* ter napredna lista Demokratična alternativa za drugačno univerzo. Zadnja lista je nastala na pobudo naprednih študentovskih gibanj, združuje pa predstavnike Zveze komunistične mladine Italije, na-p ednih organizacij palestinskih jn grških študentov ter slovenske študente, katere predstavlja Mladinski odbor Slovenske kulturno-gcspodarske zveže in Mladinska sekcija Slovenske skupnosti. Obe organizaciji bo zastopal slovenski kandidat Rado Race. O pomenu in vlogi demokratične liste ter o programskih ciljih, ki s> jih or ven j ene politične sile zastavljajo, smo se pogovorili tudi z nekaterimi predstavniki 1» H-sfe in sicer s slovenskim kandidatom Radom Raoetom ter s kandidatom ZKMI Nikom Costo, Niko Costa, ki bo letos kandidiral skupaj z Racetom v upravni svet tržaške univerze je poudaril, kako važno je, da so napredne mladinske organizacije prisotne na letošnjih volitvah: «Organizacija, ki jo zastopam, to se pravi Zveza komunistične m'adine Italije se je že. v novembru izrekla za predstavitev demokratične liste na volitvah, njena cdločitev pa je bila jasna in neizpodbitna. Italijanska univerza doživlja namreč zadnja leta močno krizo: moč naprednih političnih sil se v njenem okviru zmanjšuje, študentsko gibanje je pasivno, krivda za nerešene probleme naše univerze pa sloni predvsem na konservativnih silah, to se pravi na Krščanski demokraciji in njenih zaveznikih. Te sile že dolgo let zavračajo vsak ukrep, ki bi resnično odločal o reformi italijanskega vseučilišča.* '«£• prav si ne delamo utvar o delovanju izvoljenih svetov, smo p-epričani, da je treba demokratičnim, naprednim in antifašističnim študentom zajamčiti možnost prisotnosti pri odločitvah, ki zadevajo življenje na univerzi, pra-Vifo do študija in odločanje o didaktiki. Kmalu bo na italijanski univerzi stekla razprava o pooblaščenem odloku 382, ki naj bi u-rejal delovanje posameznih odsekov - fakultet ter odločal o ureditvi in didaktičnih spremembah na italijanski univerzi v naslednjih letih. Ker so konservativne sile na našem vseučilišču zadnja leta izredno močne, jim moramo demokratični študentje onemogočiti, da bodo nov odlok izkoristile v svoje reakcionarne interese ter odpreti študentom pot do demokratične razprave, ki naj zaobjame resničn0 potrebe m'adih ter njihove zahteve po strokovni izpopolnitvi in po razširitvi kulturnega obzorja.* Niko Costa je torej poudaril tre-nu'°k negotovosti, ki ga doživlja š udentsko gibanje ter prepričali;-;!, da morajo biti bližajoče se volitve priložnost za poživitev aktivnosti v posameznih kolektivih. Tudi slovenski kandidat Rado Race je podčrtal potrebo po organiziranem ir. samostojnem ituderrt-* skem gibarju in po demokratičnih študentskih organizacijah, ki naj bi svoj glas posredovale tudi u-pravnim organom. Podčrtal pa je tudi poglede Slovencev na bližajoče se volitve: «Vse sile, ki sestavljamo demokratično listo, smo si edine, da nam politični trenutek, in okolje nista najbolj naklonjena. Potreba po prisotnosti naprednih sil na univerzi pa je zato toliko večja, predvsem ker gre za tržaško univerzo, za mesto torej, kjer so reakcionarne sile izredno močne in kjer Cecovini in njegovi . znani in skriti pristaši že več let vodijo protislovensko gonjo. Ravno zato se mi zdi, da se moramo Slovenci povezati z vsemi naprednimi silami ter preprečiti, da bi tukajšnja univerza postala prizorišče nazadnjaških in šovinističnih teženj. Enotnost slovenske in • Mariborsko pismo (Nadaljevanje s 5. strani) italijanske napredne mladine je toliko bolj potrebna v trenutku, ko je posebna vladna komisija za globalno zaščito Slovencev zaključila svoje delo in ko bi morali dozoreti časi za uresničitev naših žalitev po globalnem zaščitnem zakonu. V tem okviru ne smemo pozabiti na pomembno vlogo, ki bi jo morala vršiti tržaška univerza: gre namreč za kulturno in znanstveno ustanovo v obmejnem mestu, ki bi morala poseči v o-kvir sodelovanja in vsestranskega soočanja dveh sosednjih narodov in kultur. Pri sodelovanju tržaškega vseučilišča s fakultetami v Sloveniji ter na splošno v Jugoslaviji pr Slovenci in- ostali demokratični študentje ne smemo biti le pasivni gledalci, temveč pobudniki novih zamisli. Mislim, da je zato izredno važno, da se slovenski študentje v čim večjem številu udeležijo februarskih volitev.* sp — javljajo dela nekaterih vidnej i slovenskih piscev. ^ Mariboru poredkoma gostuje .dališče iz tujine. Skupina treh •alcev gledališča «The New Sha-speare Company» iz Londona, se s posredništvom goriškega srenja malih odrov predstavila tudi iriborskemu občinstvu, ki je doda napolnilo vse kotičke mari-rskega gledališča V režiji Julie iscal, ki je uravnala dogajanje zmernih realističnih mejah, so ,-edli igro «Hišnik» enega vodil-h angleških sodobnih dramati-,v Harolda Pinterja Naj samo nenimo, da smo bili priče nena idnim odnosom treh moških, ki id težo preteklosti ustvarjajo na-itosti in spore Oba brata Will nightley kot Aston in Sam Cox >t Mick in zlasti še Donald Pel ear kot hišnik Davies. so poka iti zanimiv slog angleške komor-: igre. Mladinska sekcija Slovenske skupnosti poziva na volitve O bližajočih se volitvah se je izrekla Mladinska sekcija Slovenske skupnosti, ki nam je svoe stališče pojasnila v posebnem tiskovnem poročilu. V njem izraža svoje nezadovoljstvo do dela, ki je bilo opravljeno v lanski mandatni debi, ter ugotavlja., da izvoljeni sveti nimajo take pristojnosti, da bi dejansko Iphko omogočali študentom delo za preobno-vo univerze in izboljšanje odnosov na njej. Tudi njeno stališče do lanskega delovanja liste je kritično, saj slednja ni izpolnila pričakovanj in pokazala tiste aktivnosti, ki jo je Mladinska sekcija pričakovala. Kljub temu pa so predstavniki SSk n« zadnji seji Mladinske sekcije sklenili, da potrdijo tudi letos svojo podporo in prisotnost pri napredni listi Demokratična alternativa za drugačno univerzo. Kliub temu da letos MS SSk ni imenovala svojega kandidata, se ji zdi nastop liste na bližajočih se volitvah pomemben tudi zato, ker so slovenskim kandidatom in s svojim programom poudarja slovensko prisotnost na univerzi im se zavzema za pravice . naše narodnostne skupnosti. V tem okviru Mladinska sekcija SSk poziva, vse študente, naj podprejo slovenskega predstavnika liste na volitvah ter naj se zavzamejo za poživitev dela na univerzi. Iz umetnostnih galerij Cej razstavlja v Mačkoljah Mnogo let je preteklo od Cejevih goriških let, ko se je še mlad u metnik prvič predstavil publiki. Današnja razstava nam priča o razvoju, ki ga je v vseh teh le tih napravil umetnik. Razvoj u metnika je vedno nekaj enkratne ga in hkrati tveganega, s svojim delom umetnik išče svojo identi teto, svoj prostor in ga skuša po sredovati drugim. Zato nam je vsaka nova razstava priča tega raziskovanja, dozorevanja umet nikovega jaza in njegovega sveta. In tako je vsak ciklus umetnikovega ustvarjanja del še neskle njenega kroga, ki ga hoče umet nik izpolniti. Če se danes ozremo na prvo Cejevo ustvarjanje, zasledimo v vsem njegovem razvoju neko kon slanto, ki označuje njegova dela. Cej raziskuje sebe, svij svet, svo je okolje pa tudi vesolje, katere ga del se sam čuti. Tako zašle dim j v njegovem delu razdvoje nosi med človeškim okoljem in kozmičnim prostorom. V njem naj demo vedno obe žarišči človekovega življenja: omejeno, pokvar j eno in onesnaženo človekovo o-kolje v nasprotju z neskončnim vsemirjem, urejenim in umirje nim, kjer so tudi katastrofe umir jene in ne povzročajo niti več groze ne tesnobe. Mrtve pokrajine, kjer tehnologija in napredek kvarita človeka v njegovem bistvu, imajo isto strahovito privlačnost kot sončne eksplozije v galaksijah, bodisi ene kot druge prepletene z vprašanji umetnika - človeka, ki večno išče svojo pot in klone pred svojo u sodo. Krajinski izrezi, ki nam jih Cej posreduje, odražajo realnost, izražajo tesnobo današnjega člo veka, ki živi v svetu plastike in odpadkov in kjer pomenijo po končne lise bodisi razdejanje in smrt kot upanje v rešitev člove itva. V teh pokrajinah vidimo vso tesnobo človeka, ki se zmeraj bolj oddaljuje od svoje poti in svoje identitete, ki je zmožen le še raz dejania in zato ne more biti sre čen. K temu velika pripomore Ce jeva nenavadna tehnika, ki se že od začetka oddaljuje od tradicio nalnih pravil, žeblji, mreže, ko vinske ploščice, žogice iz polisti rola. viiaki na sliki zaživijo in se polastijo človekovega življenja. Zato je prestop v imaginarno neizogiben, ko se predmeti pola ščajo našega bistva. Človek se projicira v vesolje, svoboden in osvobojen se usklaja z večnim in umirjenim kozmičnim življenjem Barbara Gruden Nedelja, 1. februarja 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Oko, ki ubija - vragolije Martyja Feldmanr 10.30 Koncert za jutrišnji dan 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta - dokumentarna oddaja 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13.20 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 - 19.50 V teku nedelje. . . 14.25, 15.50 in 18.55 Športne vesti 14.35 Disco ring - glasbena oddaja za mlade 16.00 Ekipna tekmovanja na snegu 17.C0 90. minuta 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo A lige Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 «11 bastardo* - 2. del TV nadalj. 23.20 Pregled programov Drugi kanal 8.00 Svetovno prvenstvo v bobu dvojcu 10.45 Motor 80 11.15 Risanke 11.30 Progiami tedna 11.45 Dnevnik 2 - Atlas 12.15 Zdravo, Debbie! - TV film 12 40 Prcdpremira Crazy Busa 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Revni bogataš - 2. del 15.10 Antologija Supergulpa 15.45 Dnevnik 2 -Neposredni športni prenosi Svetovno prvenstvo v bobu dvojcu Bočen: Hokej na ledu 17.G0 Crazy Bus Nori avtobus 18.40 Dnevnik 2 Gol flash 18 55 I professionals - TV film Napoved vremena 19.50 DNEVNIK 2 20.00 Dnevnik 2. - Športne vesti 20.40 Franco Franchi in Ciccio Ingrassia: «Drim» - zabavnoglasbeni program 21:55 Dnevnik 2 - Dossier 22.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.05 Srečanje z Alexisom Weis- senbergom Ob koncu Dnevnik 2 Zadnje vesti Tretji kanal 14.30 Dnevnik 3 - Neposredni športni prenosi 17.15 Dan več 18.45 Programi tedna 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Ogrske ljudske pravljice 19.20 The son of stiff 20.30 Risanke 20.40 in 21.25 Dnevnik 3 -Šport in Deželne športne vesti 21.40 in 22.50 Ogrske ljudske pravljice 21.45 Velikanska manjšina JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.07 Poročila 9.15 Južina, mladinska oddaja 9.55 Maček pod šlemom - TV nadaljevanka 10.55 Slalom za moške, prenos 12.00 Kmetijska oddaja 12.55 Slalom za moške prenos 14.00 TV kažipot 15.05 Poročila 15.10 Bijelo polje, dokumentarna oddaja 15.40 Igre na snegu 16.40 Prisluhnimo tišini 17.05 Športna poročila 17.15 Norica iz Chaillota - film 19.15 Risanka 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Veliko mesto, TV nadaljevanka 21.05 Dr. Ivan Ribar, dokumentarna oddaja 21.50 V znamenju 22.00 Športni pregled Koper 16.00 Smučanje - Svetovni pčkal 17.30 Film - ponovitev 19.30 Otroški kotiček 20 00 Risanke 20.15 Stičišče • tednik TV dnevnika 20.30 Vlomilec - film 22.00 Napoved programa za naslednji teden 2215 Velika dolina - TV film 23.00 Glasbena meja: Tom Waits Zagreb 15.45 Neddjsko popoldne 20.00 Veliko mesto, TV nadaljevanka 21.10 Dnevi ped vodo, dokumentarna reportaža 22.00 Športni pregled ŠVICA 19.20 Glasbena oddaja 20.45 Element «D», 3. nadaljevanja 21.30 Športna nedelja Ponedeljek, 2. februarja 1981 TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9;45 Ve!iki.,$kcstri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nedišk' zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski rder: «Zaklad pri samotni roži*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah - I. del, oz. II. del; 14.10 «220 voltov - ah ne vtikaj prsta v bhžnjega vtičnico*, satirični kabaret; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi 'z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.30 Detajli; 9.30 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Orkester Slim Pickins; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovo- s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Zgodovina avtomobila; 15.15 Poje Jonny «Giutar» Watson; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Najlepše pesmi tedna; 16.30 Crash; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Disco hits; 18.15 Poje Oto Pestner; 18.30 Koncert; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored, objave; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 - 9.00 Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 8.33 Iz našega življenja jutranja rep.; 13.00 Otvoritev; 13.05 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 15 minut s skupino Horizont; 15.30 Programi tedna; 15.35 Zabavna glasba, objave; 16.00 Nepozabne na- rodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Poje Aretlia Franklin; 17.00 Za vsakogar nekaj. RADIO 1- . 8.00, ’ 10.10, 13.00, 17.00, 19:00, Poročila; 6.00 Glasbeno prebuja nje; 6.30 Glasbena oddaja; 7.00 in 8.40 Glasba na praznični dan: 10.13 Radijska priredba; 11.00 Black-out; 11.00 Program z Andi-jem Luottom; 12.30 Nagradno tek movanje - Kvizi: 13.15 Fotokopija; 14.00 Zgodovina jazz glasbe: 14i30 Radio 1 za vsakogar; 15.00 Nagradno tekmovanje - Kvizi; 15.50 Nogomet minuto za minuto; 17.05 Nagradno tekmovanje - Kvizi; 19.20 Športne vesti. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.48, 16.55, 18.30, 19.30 Po ročila; 6.00 - 7.55 Sobota in nedelja; 8.45 Videoflash; 9.32 II ba-raccone; 11.00 in 11.35 Koncert: poje Frank Sinatra; 12.00 športne vesti; 12.15 Tisoč pesmi, 12.45 Hit parade 2; 13.41 Sound-Track, glasba in kino; 14.30 V nedeljo z na mi; 15.00 Športna nedelja: 15.50 V nedeljo z nami; 17.00 športna nedelja; 17.45 in 18.32 V nedeljo z nami. LJUBLJANA 8.00, 9.00, 10.00, ,12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo: 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe: 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 "Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska i-gra: 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 2310 Mozaik melodij. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Vzgojna oddaja 13.00 Knjižne novosti 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Ana, dan za dnem, TV nadaljevanka 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta 15.00 in 18.00 Vzgojna oddaja 15.30 Variety, zabavnoglasbeni program 16.30 REMI - risani film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2. L . . stik! Capitan Futuro — risanka 18.30 Glasbena oddaja 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Za vse zlato Transvaala, 6. epizoda 19.45 Almanah in vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 «E1 Grinta* se vrača, film, v katerem nastopata John Wayne in Katherine Hepburn 22.30 Dokumentarna oddaja Drugi kanal 12.30 Sezonska prehrana 13.00 DNEVNIK 2 13.30 Vzgojna oddaja 14.00 športni ponedeljek, 2. del 16.30 Popoldan 17.1» Dnevnik 2 - Flash 17.05 Popoldan, 2. del Program za mladino 17.30 čebelica Maja 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta in Dnevnik 2 — Športne vesti 18.30 Indijanci Južne Amerike, Omike, ki izginjajo 19.05 Deber večer z. . . Enricom Mario Salernom vmes serijski TV film: «George in Mildred* 19.45 DNEVNIK 2 20.40 TV drama 22.35 Lakota drugih Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 19.30 Dnevnik 3 — Deželne športne vesti 20.00 in 20 35 Ogrske ljudske pravi'ice 20.05 Vzgojna oddaja 2° 40 Obrnjeno zrcalo, 3. del 21.40 Vzgojna oddaja 22.10 DNEVNIK 3 22.40 Ogrske ljudske pravljice 22.45 Dnevnik 3 — Športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 TV v šoli 10.00 Zimski šolski spored 14.55 TV v šoli 17.15 Poročila 17.20 Vrtec na obisku 17.35 Človekovi prijatelji, poljudnoznanstvena serija 18.00 Sestanek — Razprava, oddaja iz cikla Metodologija političnega dela 18.20 Spekter: Smeri — vir energije 18.35 Obzornik 18.45 Pop godba: «Sedmina» 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 19.55 Vreme 20.00 Krizno obdobje, TV drama 21.25 35 mm, oddaja o filmu Koper 17.30 Vlomilec — film 19.00 Baletni koraki 19.30 Aktualna tema Drevi ob 19.30 bo koprska televizija predvajala v okviru «Temi d’attualita», tri prispevke Agencije Alpe Adria. V prvem bo govor o podražitvi nafte, v drugem o mitteleu-ropskem gibanju v Trstu, v tretjem pa o zgodovini in delovanju Glasbene matice. 20.00 Risanke 20.15 Stičišče in Dve minuti 20.33 Izpoved gospe Doyle, film 22.00 TV DNEVNIK — Danes 22.10 Ponos in maščevanje, film 1 Zanreb 18.45 Mladi upi, mladinska oddaja 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Koncert Iva Pogoreliča 71.35 Srečame, kulturna oddaja 22.20 TV DNEVNIK 22.35 Prva točka dnevnega reda, film ŠVICA 19.20 športne vesti 20.15 TV DNEVNIK 20.40 Britanska arhitektura 21.00 Lirična glasba TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13 00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Debro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Slovenci v miljskem o-kolišu; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Skladbe slovenskih ■ in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Beležka: 11.40 Zimzelene melodije; 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.40 Slovenska imena naših krajev; 13.20 Zborovska glasba: revija «Cecilijanka 1980» v Katoliškem domu v Gorici; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30, Roman v nadaljevanjih: «Igra- lec» — 4. del: 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.32 Glasba; 9.15 štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Liscio hits 80-81; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Zbra- li smo za vas; 15.20 Glasbeni trenutek: 15.45 Pesmi; 16.10 Dalmacija in njene pesmi; 16.32 Crash ; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj: 17.32 Srečanje z opero; 18.15 Igra Galactic light orchestra: 18.32 Srečanje z našimi pevci. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored. objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Stoji, stoji lipica — glasbeni utrinki iz zamejstva; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes, objave in rpklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15 00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 Glasba; 7.45 Pogovor s poslušalci; 8.30 Glasba: 9.00 Radio anch’io, glasbeno-govomi program; 11.00 Jutranji variete; 12.03 Vi in jaz; 13 25 Kočija: 13.30 Ul. Asia-go Tenda, program z občinstvom; 14.03 U Pazzariello; 14.30 Radijska priredba; 15.03 Rally; 16.30 Metropolis; 17.03 Patclnvork, program ža mlade poslušalce;' 18.35 Vzgojna oddaja; 19.30 Zgodovina jazz glasbe. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.20, 19.30 Poročila; 6.00 8.45 Dnevi: 9.05 Zlati pokal Henryja Jamesa; 9.32 in 10.12 Radio 2 — 3131; 11.32 Tisoč pesmi: 12.45 Radijski portreti: 13 41 Sound-Track, glasba in kino; 15.00 in 15.43 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco klub; 17.32 Skupina MIM, braiije romana «Zaročenca»; 18.32 Radijska priredba: 19.57 Prostor X, glasba za vse okuse. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.50 Priporočajo vam. . 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih pestaj; 14.25 Naši po slušalci čestitajo; 15 00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17 uri; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali: 18.55 Minute za EP; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velihanov; 22.25 Iz naših spo redov; 22.30 Popevke; 23.05 Lirični utrinki. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 3. DO 7. FEBRUARJA 1981 TOREK, 3. februarja LJUBLJANA 9.30, 12.25. 15.45 Veleslalom za moške; 10.45 Zimski šolski spored; 17.05 Poročila; 17.10 Sebastijanova babica; 17.25 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu; 17.55 Pisani svet; 18.35 Obzornik; 18.45 Mostovi - Hidak: 19.00 Knjiga; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zr no do zrna: 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme; 20-00 Odprto za u stvarjalnost: Slovenija leta 2000; 20.50 W. Reymont: Obljubljena dežela; 21.40 V znamenju; 21.55 Iz koncertnih dvoran. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Od prta meja; 19.25 Otroški kotiček 20.00 Risanke; 20.15 TV D — Sti čišče in Dve minuti; 20.30 «Man darina* — film; 22.00 TV D — da nes; 22.10 Narodna glasba; 22.40 Trnova pot — TV nadalj. SREDA, 4. februarja LJUBLJANA 9.20 - 10.00 TV v šoli; 17.35 Po ročila; 17.40 Z besedo in sliko; 17.50 Velike razstave; 18.20 Okrogli svet- 18.30 Obzornik; 18.45 Vojvodinski zbori; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnpvnik; 19.55 Vreme; 20.00 Zabloda, film; 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuhar-’ skih mojstrov; 21.45 Sodobniki: Zdenko Kahn: 22.10 V znamenju. KOPER 17J10 «Mandarina». film; 19.00 Visok pritisk; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanka: 20.15 Stičišče in Dve minuti; 20.33 Pozdravi, film; 22.00 TV D — danes; 22.10 Umetnostno drsanje na ledu — evropsko prvenstvo. ČETRTEK, 5. februarja LJUBLJANA 9.00 TV v šoli; 10.00 Zimski šolski spored; 15.05 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Tovarišija, mladinska nadaljevanka; 18.05 Mozaik kratkega filma: Frizija je vaša; 18.30 Obzornik; 18.40 Mačva, dokumentarna oddaja: 19.40 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Studio 2; 22.00 V znamenju; 22.15 Umetnostno drsanje na ledu — evropsko prvenstvo. KOPER 17.15 Košarka: 19.00 Odprta me ja; 19.30 Rock scena; 20.00 Risan- ke; 20.15 Stičišče in Dve minuti; 20.30 Teksaške pištole, film; 22.00 TV D — danes; 22.10 Nenavadna ljubezen, film: 23.40 Umetnostno , drsanje na ledu — evropsko prvenstvo. PETEK, 6. februarja LJUBLJANA 8.45 TV v šoli; 10.00 Zimski šolski spored: 14.55 TV v šoli; 17.20 Olimpiada smeha, risanka: 17.45 Domači ansambli: 18.15 Obzornik: 18.25 Kaj so čustva: 18.55 Ne prezrite: 19.10 Risanka: 19.25 TV nocoj; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20.00 Prešernova proslava; 2i.00 Naša krajevna skupnost; 21.45 V znamenju; 22.00 Umetno stno drsanje na ledu — evropsko prvenstvo. KOPER 17.30 Film — ponovitev: 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Stičišče in Dve minuti; 20.30 Sprehod po divji strani — film; 22.00 TV D - danes; 22.20 Po kalifornijskih cestah — TV film; 23.10 Umetnostno drsanje na ledu — evropsko prvenstvo. TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d'Alviano s Q riž curti romeo 950 g lir semensko olje 1 I lir 1590 SOBOTA, 7. februarja LJUBLJANA 8.05 Poročila; 8.10 Vrtec na o-bisku; 8.25 Sebastijanova babica, risanka; 8.40 Leva roka - desna roka; 8.50 Tovarišija; 9.20 Pisani svet; 10.00 Dokumentarna oddaja; 10.45 Od reklame do logike: Novo življenje; 11.15 Trs je blato, TV nadaljevanka: 12.15 Ljudje in zemlja; 13.15 Poročila; 15.35 Cap-kači capljajo, mladinski film; 17.10 Poročila; 17.15 Košarka: Partizan - Crvena zvezda; 18.45 Naš kraj; 19.00 Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20.00 Prva sobota, glasbena oddaja: 21.05 Umetnostno drsanje na ledu — evropsko prvenstvo; 23.00 Poročila: 23.05 Najeti morilec, film. KOPER 17.15 Košarka: Partizan - Crvena zvezda; 19.00 Odprta meja; 19.30 Visok pritisk, glasbena oddaja; 20.00 Risanka; 20.15 Stičišče in Dve minuti; 20.30 Film; 22.00 TV D - danes; 22.10 Film: 23.10 Napoved programa za prihodnji teden; 23.25 Umetnostno drsanje na ledu — evropsko prvenstvo. puranja 1 stegna JL 980 testenine - , 1 kg .6101 olivno olje consorzio 2390 f tunalco ™.|| v olivnem olju ur % > i .t»it>v(>vi - cin\;:T ,>/ • *>}>. 095 (olivno olje ~ K | due mondi 11 «r A« 990 • V • izsusen sir grana vernengo (K;#- I. f * **v olupljeni paradižniki | horizon »»a «r 4 32 5 [maslo chef J46g*| I parmalat »r Al 39 fo' (l kava paulista v vrečkah po 200 g v N Š 1490 pršut iodk»|( rigamonti (v kosih) ur JL 098 10 wiirstel | wiiber 250 , nr 740 whisky johnnie walker 75 cl »r 6340 grah campicello 400 g lir 'runorsKidnei ŠPORT ŠPORT ŠPORT 1. februarja 1981 SMUČANJE SVETOVNI POKAL Zmagoslavje avstrijskih smukačev v Sant Antonu Erika Hess osvojila slalom v Les Diableretsu, dobro pa so vozile tudi Italijanke in Jugoslovanke Zmagoslavje Avstrijcev v smuku svetovnega pokala v St. Antonu je bilo včeraj res popolno. Težko se je odločiti, kaj je večji uspeh: ali to. da so več kot prepričljivo osvojili . m 2. mesto, ali dejstvo, da imajo med prvimi petimi kar štiri svo Je tekmovalce, ali pa to. da jih je včeraj kar osem, torej točno doIo-vica, osvojila točke svetovnega pokala. Toda naj bo tako ali drugače. Avstrijci so v smuku velesila, kakršne doslej še ni bilo. Edini, ki se jim je delno zoperstavil je bil Kanadčan (kdo drugi!' “odborski, ki je Avstrijcem odvzel veselje, da bi imeli na odru zmagovalcev samo svoje predstavnike. Italijani so vozili spet slabo in Elanku zdaj celo grozi nevarnost (Potem ko je bil v začetku sezone pa vrhu FIS točk), da bo izpadel it prve kakovostne skupine smu kačev. Iz Innsbrucka so medtem sporo-ddi. dg so tam operirali ponesre cenega Kerschbaumerja. pri kate »em so ugotovili, da ima zlomljeno se, eno hrbtenično vretence. Ooera c,ja je dobro uspela, zdravniki pa s° izjavili, da fant smuka verjetno ne bo mogel voziti nikoli več. Danes bo na sporedu še slalom, ki bo veljal za kombinacijo. Star tali bodo tudi vsi Jugoslovani in Jhed glavnimi favoriti sta seveda tudi Stenmark in Križaj. Za kombinacijo pa je glavni favorit Wenzel, k' je bil včeraj celo osmi. Lestvica smuka L 'Aeirather (Av.) "■ tVirnsberger (Av.) “■ Podborsky (Kan.) A Pfaffendichler ,Av.) o Walčher (Av.) o Cathomen (švi.) T Heinzer (švi.) Wenzel (Lie.) Makejev (SZ) tu- Nachbauer (Av.) :*■ Hoflehner (Av.) Plank (It.) 11 ■ Giardini (It.) Skupna lestvica svetovnega pikala ;• Stenmark (šve.) 2. Muller (švi.) "■ Mahre (ZDA) a- Podborski (Kan.) in . ^eirather (Av.) , ^enzel (Lie.) '■ Križaj (Jug.) in Orlainsky (Av.) in S' Mahre (ZDA) Enn (Av.) Lestvica svetovnega pokala . v smuku L Podborski (Kan.) ir. , Weirather (Av.) 4 BUer <ŠV1.) c' j/irnesberger (Av.) Spiess (Av.) slal ^-. Reggiana, - Cremo-nese - Sanremese, Modena - Triestina. *»•?•.** -»--i A LIGA Bologna - Como, Brescia - Aseo-li, Cagliari - Pistoiese, Fiorpntina -Juventus, Inter - Catanzaro, Napo-li - Udinese, Roma - Avellino, Torino - Perugia. B LIGA V B ligi bo danes počitek. Na sporedu je le zaostalo srečanje Ri mini - Šampdoria. VČERAJ NA STADIONU «1 MAJ* Prvi kvalifikacijski turnir v igri «med dvema ognjcma» osvojili Svctoivančani V Borovem športnem centru v Trstu je bil včeraj prvi kvalifikacijski turnir športne šole Trst v igri med dvema ognjema, na kate rem so nastopile štiri ekipe. Nastopili so otroci iz treh vadbenih centrov, dosegli pa so take rezultate: Širok - Bor B 1:0 Bor A - Bazoviški junaki 1:0 Širok - Bazoviški junaki 1:0 Bor A - Bor B 1:0 Bazoviški, junaki - Bor B 0:1 Širok - Bor A 0:1 KONČNA LESTVICA: Bor A 3 Širok 2 Bor B 1 Bazoviški junaki 0 Ekipe so nastopile v teh postavah: BOR A Š. Carli, A. Bevilacqua, A. Bla- asl«lnj, nastop žensk v svetov v ' bokalu bo 3. in 4. febrnar.iu rMl*>eslu (ZRN), k.ier bo na spo , slalom in veleslalom Lestvica slaloma 2 I*ess ($vi.) Z Cooper (ZDA) 4 Sm (It ) 5 ^acehi (R.) e Lelen <*>>> 7 sfTat (Fr-) g McKinnev (ZDA) !0 £luMŠviŠ)V1') u: fc^)(Jug) 13 Slordani (It.) 16 ^fini (It.) ■ Dornig (Jug) 1’17”98 1’18"84 1’18”87 1'19”02 ri9"4i 1'19”61 1’19”95 1'20”08 1'20”37 1’20’ '45 1'20”77 1’21"07 1’21”32 1'21' '47 ževič, M. Rustja, M. Tagliapietra, C Pernarčič, E. Succi, E. Prezzi, T Uršič, T. Železnik. ŠIROK D. Gombač, J. in M. Pisani, D. Oberdan, K. Počkaj, K. Zaina, M. Bevilacqua, K. Migliore, B. Mazza, E. Barbiero. BOR B D Vodopivec, A. Pavlica, P. in K. Dazzara, P. Zavadlav, S. Pernarčič, E. Svetlič, D. Jelerčič, K. Lasič, P. Cosoli, I. Devetak. BAZOVIŠKI JUNAKI K. Vitez, D.‘ Poldini, P. Ažman, V; in L. Tinta, M. Mosca. Sodil je prof. Franko Drasič. tako z meti od daleč kot z navadnim vtekanjem pod košem. Še zlasti sta se v tem delu odlikovala Ramazzotto in Bettelli. Kljub nekim menjavam Jadranu ni šlo in ni šlo, tako da so gostje stalno vodili od 5 do 10 točk. Gostje so bili boljši od jadranovcev skoraj v vseh elementih igre in še posebno so se uveljavili pri lovljenju odbitih žog. Le sreča jadranovcev, da gostje ob tolikšnem številu ujetih žog niso znali izvesti protinapadov. Skratka, kazalo je, vse do 28. minute, da bo poraz za Jadran neizbežen. Tedaj pa so jadranovci le zaigrali bolje. Končno so nasprotniku vsilili hitrejši tempo. Resnici na ljubo niso pokazali vsega, kar znajo, zaigrali pa so odločneje, hitreje. In takoj je bilo na dlani, da košarkarjem Pachere takšen način igre ne ustreza. V 30. min. je bil izid 61: 58, v 31. min. prvo vodstvo Jadrana (62:61). Klavdij Starc, ki je sicer med srečanjem nemalo zgrešil, pa ima po našem mnenju, to zaslugo, da je prav on s sVojim hitrim tempom, neprevedljivo igro, »razbil* e-nolično, preudarno in za goste še kako koristno igro. Vsa Jadranova ekipa je tedaj spoznala, da je v tem srečanju zmaga mogoča, treba se je bilo le bolj agresivno in odločneje vreči v borbo. Boris Vitez in Marko Ban sta, kot običajno poskrbela za koše, Klavdij Starc je nadaljeval z vrtoglavim tempom in Jadran je tako osvojil že »izgubi je no srečanje*. «Pachera je odlična ekipa, zmaga je torej še toliko bolj pomembna. Žal mi je, da nismo mogli igrati ’mož-moža’ obrambo,* je po tekmi dejal Jadranov trener Splichal. «Težko smo prišli do zmage. Gostje so zelo zrelo igrali. S svojo i-gro sem v glavnem zadovoljen, napravil pa sem tudi več napak, je dejal Klavdij Starc. »Jadran je zasluženo zmagal, čeprav je večji del srečanja kazalo, da bomo le uspeli osvojiti dve dragoceni točki. Proti koncu srečanja pa smo znatno popustili in to so ja- niMiiiuiiiiiiiimiiiiiiinmiiiiiiimmiimimiiiiiiiiiii RADIO V okviru jutrišnje radijske oddaje »Glasbeni ping-pong* na Radiu Trst A (od 15.00 do 17.00), bo na sporedu tudi pogovor o slovenski zamejski drugoligaški moški in ženski odbojki po prvem delu ligaškega dela tekmovanja. Gostje oddaje bodo Savo Ušaj (za Sokol) in Uvij Valenčič ter Jasna Gruden (za Bor). dranovci spretno izkoristili ter tudi zmagali. Od jadranovev je bil najboljši Klavdij Starc, od naših pa Ramazzotto,* nam je po tekmi povedal trener gostov Giovanni Piotto. B. Lakovič MLADINSKE IGRE V TRŽIČU IN V ŽABNICAH Predstavniki SK Devin so se dobro odrezali V petek so bile v Trbižu in v Žabnicah mladinske zimske igre. Pravico do nastopa so imeli učenci četrtih in petih razredov osnovnm šol s Tržaškega. SK Devin je poskrbel, da so se tega tekmovanja udeležili osnovnošolci iz Šempola-ja, Mavhinj, Ceroveij in Devina, ki so se zelo dobro odrezali. Najvidnejše rezultate so dosegli tekači, saj je med deklicami zmagala Rozana Gabrovec, učenka 5. raz. iz Mavhinj, druga pa je bila Roberta Prosen iz Šempoiaja. Med dečki .je prvo mesto zasedel Mitja Pernarčič, drugo pa Ervin lori, oba iz osnovne šole iz Mavhinj. Tretie mesto .je osvojil Andrej Antonič, učenec 4. razreda osnovne šole iz Ceroveij. Vseh pet tekačev bo v mesecu marcu nastopilo na deželnem prvenstvu, ki bo verjetno ponovno v Žabnicah. Alpski smučarji so naleteli na hujšo konkurenco, tako so se Mau-ro. David, Kristjan. Sandi, vsi u-čenci osnovne šole iz Šempoiaja uvrstili na «zlato sredino«, kar pred stavlja viden napredek glede na lanske in predlanske rezultate. Žal, sta se igram morala odpovedati Dean in Robert Paulina zaradi gripe. Š. F. NOGOMET KADETI Fortitudo - Breg 1:1 (0:0) MLAJŠI CICIBANI Campanelle - Breg 11:0 (5:0) CICIBANI Muggesana - Breg 4:3 OBVESTILO Smučarski klub Devin sporoča, da bo tekmovanje za 6. pokal Lepi vrb^v , veleslalomu v nedeljo, 15. februarja, in ne 22. kot napovedano. (O KOŠARKA t. JuuCSLOVANSHA liga Zanesljiva imaga Iskre Olimpije V 16. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je včeraj Iskra O-limpija v Ljubljani premagala splitsko Jugoplastiko s 109:94 (55 proti 36). Ljubljančani so tokrat ze lo zanesljivo igrali in so tudi povsem zasluženo zmagali. Najboljši strelci v ljubljanskih vrstah: Subo tič 34, Pipan 24, Polanec 21 in Je-lovac 18: pri gostih pa: Poljak 26, Šolman 20 in Krstulovič 19. VČERAJŠNJI IZIDI Iskra Olimpija - Jugoplastika 109:94 Crvena zvezda - Cibona 85:92 Šibenka - Budučnost 107:83 Danes bodo na sporedu še tri tekme. in sicer: Radnički LMK - Kvar-ner: Zadar - Bosna in Rabotnički -Partizan. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Dom — RTB 81:66 (42:44) DOM: Dornik 17^ Kogoj 25, Nanut, Podberšič 14, čubei 2, Ciani 11, Ter-čič 9, Cont 3. PON: Podberšič (40). ON: Dom 23; RTB 24. Včeraj so Gojkovičevi varovanci zasluženo premagali ekipo RTB, ki zaseda zadnje mesto na skupni lestvici. Prepričani o lahki zmagi do-movci niso igrali najbolje v prvem polčasu. V drugem polčasu so i-grali bolj preudarno in agresivno ter zasluženo zmagali. S to zmago so si Domovci zagotovili obstanek na zadovoljivem petem mestu lestvice. Pohvaliti je treba Kogoja, ki je bil najboljši strelec srečanja, in Podberšiča, ki se je požrtvovalno boril za vsako odbito žogo. RAZPIS 6: POKAL LEPI VRH Rekreacijsko tekmovanje v veleslalomu Kulturno društvo Lepi vrh in Smučarski klub Devin razpisujeta Vpisnina 3.000 lir na tekmovalca. Vpisne pole so na razpolago na in vabita vse zamejske Slovence zgoraj omenienem naslovu in na na tekmovanje v veleslalomu za 6. pokal Lepi vrh. Kraj in datum tekmovanja: 15. februar 1981 ob 10. uri v Trbižu. sedežu ZSŠDI v Trstu. Frančiška 20. Ulica sv. ŠTARTNE ŠTEVILKE Štartne številke lahko dvignejo predstavniki društev v petek, 13. 1972 in mlajši februarja, od 20. do 21. ure v 1970-71 Praprotu 10,B ali na kraju samem pred začetkom tekmovanja. Za vsako nevrnjeno številko bo 1965-66 društvo moralo organizatorju pla 1983-64 čati 3.000 lir odškodnine. TEKMOVALNE KATEGORIJE 1. baby sprint 2. miški - ke 3. medvedki - ke 1969 4. cicibani - ke 1967-68 5. pionirji - ke 6. mladinci - ke 7. člani ce 1949-61 8. amaterji-ke '194148 9. veterani dame TOČKOVANJE Prvouvrščeni 10 točk; drugouvrščeni 9; do desetega uvrščenega ki prejme eno točko. NAGRADE Prvouvrščeni prejme pokal, drugo- in tretjeuvrščeni kolajne. Prvim petim društvom pokal. POGOJ Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost, ali na odgo- doline, vornost društva, za katerega na- V slučaju stopa. PRIJAVE PRIZIVI Morebitne prizive bo treba na-1949 in starejši s*ov't’ na komisijo v teku 30 min. po razglasitvi neuradnih rezultatov. -Vsakemu prizivu bo treba priložiti 5.000 lir kavcije, ki jo bo komisija vrnila, če bo priziv sprejet. NAGRAJEVANJE Eno uro po zaključenem tekmovanju. Tekmujejo lahko smučarji z nad 200 točkami FISI. Pravilo ne velja za tekmovalce iz Kanalske neugodnih snežnih razmer, bo organizator pravočasno obvestil vsa društva o kraju Prijave z letnico rojstva bodo in datumu tekmovanja. Organiza-predstavniki društev predložili na tor si obenem pridržuje pravico. Smučarski klub Devin - Praprot da pravilnik po uvidevnosti spre-10/B do 21. ure 12. februarja, meni. imiiiiiiiMiiiiiiiuiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiHiitiiiiMittiiiinMiiiiiiiuiiiiiiHiitiuiiiiiiHiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiumiitNiiiuiuiiiiiitMiniumitiiiiiiiiiiiuiiMiiimiiiiinMft NA 17. REDNEM OBČNEM ZBORU ŠPOBTNECA KBOŽKA KRAS Najvažnejša naloga društva ostaja vzgoja mladine v zdravem narodnoobrambnem duhu V izčrpnih poročilih in razpravi prikazani uspehi in pomanjkljivosti, pa tudi odločna volja, da z dolom še boi j okrepijo in razširijo delovanje TuJi v tem tednu sta tri naša društva podala obračun preteklega delovanja. Zadnji je bil na vrsti športni krožek Kras, ki je v petek zvečer v prostorih osnovne šole v Saležu imel svoj 17. redni občni zbor. Kot je uvodoma poudaril predsednik Vojko Kocman, pa bo letošnje leto nadvse pomembno za društvo, saj praznuje dvajsetletnico neprekinjenega delovanja. Pred branjem poročil je pred sednik Kocman pozdravil številne goste, med katerimi predstavnika ’ ' 4 M l>» I«» ' »K..O •>!•» , f. . r ...... a. f niiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittttitiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHniiiiiititiiiuiiiiiluliftiiiHiiiiiiiiititmtift ODBOJKA SINOČI V PRVENSTVU ZENSKE B LIGE smučanje 9. MEP NA STAREM VRHU Gnilim tretjem mestu ^ugoslovani slabši kot v prejšnjih dneh jeNhji Siarem vrhu pri Škofji Loki miadinr,es na sporedu 3. dan 9. v aln<,l-uga evr°Pskega prvenstva ji Snp g|h disciplinah. Organizatorsko dan^lciP‘rah vsa tekmovanja, itiovanf ■ ^anes samo še eno tek-kurencje m 10 slalom v ženski kon- slalom 3'j •sta hi la na sporedu vele-■Prj (tonske) in slalom (moški). bolRa skah bila Merle (Fr.) naj-bilarJ ripadniki našega naroda in aktivni dejavniki naše športne in splošne politike v korist naše narodnostne skupnosti. Zatem se je zaustavil pri uspehih, ki jih društvo dosega (namizni tenis, nogomet), poudaril potrebo po še obširnejši rekreacijski in otroški telovadbi ter navedel finančne težave ter probleme s pokritimi prostori, kjer pa je vidna pomoč občinskih UDrav. Navedel je nadalje, da si ŠK Kras z vsemi silami prizadeva za čim večje sodelovanje in skupne pobude z ostalimi društvi in poudaril željo po čim boljšem in konkretnem sodelovanju s šolskimi organi ter domačimi kulturnimi društvi. Svo.ie poročilo je zaključil z mislijo, da je treba letošnio obletnico društva primerno proslaviti. Protestna resolucija proti razlaščanju slovenske zemlje na Kolonkovcu Člani športnega krožka Kras, zbrani na 17. rednem občnem zboru, ostro obsojajo ravnanje pristojnih oblasti, predvsem tržaške občine v zvezi z razlastitvami na Kolonkovcu. To je ponoven dokaz nasilstva nad slovensko narodnostno skupnostjo. ponoven dokaz raznarodovalne politike, ki se v teh letih ni nikoli prenehala. Slovenska zemlja predstavlja za nas preveliko bogastvo, ne samo gospodarsko, ampak predvsem kulturno in narodnostno, zato se ji ne moremo in ne smemo odpovedati. Zaradi tega športni krožek Kras izreka svojo solidarnost prizadetim kmetovalcem ter poziva vse politične sile, da se zavzamejo za pozitivno rešitev tega vprašanja. V svojem tajniškem poročilu je Nadja Škabar podala podroben pregled delovanja raznih odsekov, še pred tem pa poudarila, da je bilo društveno delovanje razvejano tudi na rekreacijskem in družbenem področju. Konkreten dokaz aktivne prisotnosti v vsakdanjem življenju občin Zgonik in Repentabor je bila soudeležba pri poimenovanju osnovnih šol v Zgoniku in Saležu ter pri odkritju spomenika padlim v NOB v Samatorci. Največjo pozornost pa je društvo namenilo trem tradicionalnim panogam: odbojki, namiznem tenisu in nogometu, posebno skrb pa so začeli posvečati rekreacijski dejavnosti, med katero spada tudi balinanje in otroška telovadba. Medtem ko so z rezultati v nogometu in namiznem tenisu lahko zadovoljni, pa je položaj pri odbojki kritičen in terja dolgoročen načrt. Tudi škabarjeva pa ni mogla mimo ugotovitve, da največjo težavo predstavlja pomanjkanje finančnih sredstev in da največje breme sloni na ramenih članov. Po blagajniškem poročilu Sonje Rebule, iz katerega izhaja, da je društvo z velikim naporom in trudom le uspelo v glavnem kriti izdatke, ki jih ni bilo malo, so svoje pozdrave prinesli župan Colja, ki je poudaril odlične odnose med repentabrsko upravo in društvom ter govoril o novih objektih, ki naj bi bili v kratkem dokončani, odbornik za kulturo in šport pri zgoniški občini Budin, ki je tudi obljubil da bo občinska uprava nudila društvu kar je v ’ njenih močeh, poudaril pa je, da ni mogoče računati, da bi v „ doglednem času dogradili športno - kulturni center v Zgoniku. Pozdrave so prinesli še Drasič v imenu ZSŠDI, Anica Guštin za KD Rdeča zvezda, Mauro Sedmak za ŠD Mladina, predsednik TVD Partizan Andrej Gostinčar, predstavnik ŠZ Bor Šušteršič ter Milko Križman za KD Kraški dom. Sledila je razprava, v kateri se je Tamara Blažina zaustavila tudi pri nekaterih napakah in pomanjkljivostih. za katere je menila, da jih je treba v bodoče odpraviti. V prvi vrsti je navedla, da glede družabnosti ni bilo vse tako. kot bi moralo biti. Naglasila je tudi vzgojni trenutek, predvsem pri najmlajših športnikih, kjer bi morali biti naši trererji predvsem vzgojitelji. Poudarila je tudi prevelik razmah med igralci in odborniki, potrebo po večji povezavi med odseki, zaskrbljenost zaradi položaja pri odbojki, vprašanje tiska, ker se o delovanju Krasa premalo poroča, zaradi pomanjkanja dopisnika. Nadalje se je ustavila pri vprašanju Odnosov društva z ostalimi de‘avniki, ki delujejo na ozemlju. Pri tem je pozitivno ocenila sodelovanje z obema občinskima upravama in posluh, ki ga imata za potrebe društva. Drugače pa je s sodelovanjem s KD Kraški dom; tega sodelovanja, je dejala, dejansko ni, medtem obstaja s PD Rdeča zvezda. Odnosov z o-stalimi društvi pa ni veliko in kjer so, so slabi. Tudi glede šole je bila kritična: šola, je dejala, je popolnoma odmaknjena od okoija, v katerem deluje in zato ni nikakršnega sodelovanja. Glede vprašanja kampaniiizma in zaprtosti med našimi društvi pa je bila mnenja, da se mora s tem spoprijeti naše Združenje. ki mora postati pobudnik za nove načine sodelovanja med društvi. Pri finančnem vprašanju pa je poudarila, da je treba najti dolgoročne rešitve in menila, da se odbor morda ni vedno najbolj potrudil v tej smeri. Marsikaj se da doseči, je dejala, pri naših gospodarskih operaterjih. V razpravo sta posegla tudi Lucijan Milič, ki je govoril o krizi v odbojki, kjer je bil' premalo posluha za mlajše sile kar pa je krivo pomanjkanje kadrov in infrastruktur, ter Zvonko Sirmneta, ki je poudaril uspehe pa tud’ težave v namiznem tenisu. Pri tem pa je še zlasti naglasil sodelovanje z ostalimi slovenskimi pa tudi italijanskimi društvi in matično domovino, in zadovoljiv priliv d-kiic, kar ne velja za dečke, ter pomanjkljivo obveščanje italijanskega tiska. Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: Tamara Blažina, Stanko Budin, Srečko Budin, Sergio Čerkvenič, Marčelo Doljak, Zvezdan Doljak, Rudi Emili, Branko Guštin, Nevia Kante, Josip Kocman, Vojko Kocman, Liljana Kralj, Ljubo Milič, Marjan Milič, Lucijan Milič, Miloš Milič, Sonja Milič, Igor Miljč, Stanka Mokole, Andrej Race, Bogdan Raubar, Ladi Rebula, Neva Rebula, Sonja Rebula, Gianni Romagna, Zvonko Simoneta, Zdravko Skupek, Majda Stubelj, Nadja Škabar, Nevenka Škrlj, Nataša Škrk, Oskar Vatovec, Boris Zidarič. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorico, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletno 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 1. februarja 1981 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22ZU7 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir Finančni 800. legalni 700 osmrtnice 300. sožnjia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska zn Trst Član italijanskefcvdij zveze časopisnih |r||9vl založnikov FIEG Z DRUŠTVENEGA OBČNEGA ZBORA DOLINSKO DRUŠTVOVODNIK ZASLUŽI ZA SVOJE DELO VEČJO POZORNOST Kritika nad preskromno udeležbo vaščanov - Bogat obračun dela - Sprejeta resolucija, ki poziva oblasti k pravičnejšemu odnosu do Slovencev Darovi in prispevki Občni zbor KD Valentin Vodnik iz Doline je v vasi odjeknil zelo togo in brez odmeva. Udeležba domačinov je bila zelo skromna, kljub temu, da bi si prizadevni in marljivi odbor, ki je društvo vodil od januarja 1979 pa do pretekle srede, zaslužil drugačen odnos domačinov in še posebno članov društva. Precejšnjo odmevnost pa je skupščina imela v širšem prostoru, saj so v Dolino prihiteli predstavniki vseh kulturnih in prosvetnih društev v Bregu, predstavniki ŠD Breg, predstavniki godbe na pihala Breg, zadruge Dolga krona, združenja partizanov ter tajnik SKGZ Duško Udovič in tajnik ZSKD Vojko Slavec. Za upravo občine Dolina pa je na občni zbor prišel župan Edvin Švab. Občni zbor je vodil Vojko Kocjančič, ki je po uvodnem pozdravu takoj podal besedo referentom. Predsedniško poročilo Borisa Pangerca je uvodoma poudarilo uspešno delovanje društva v zadnjih dveh letih, bolj podrobno in izčrpno pa se je predsednik ustavil ob perečih problemih vaške stvarnosti, katere posledice kruto plačuje KD Valentin Vodnik. Pangerc je posebej naglasil, da številni zmožni in izobraženi Dolinčani še vedno stojijo daieč ob strani, da društvo ni u-spelo razviti nikakršnega sodelovanja s solatna, razen tistega, ki se je stkalo na osebnih pobudah nekaterih učiteljic. Pangerc je še po grajal pasivnost vaščanov ir opomnil, da so v sosednjih vaseh ljudje veliko bolj navezani na lastna društva, medtem ko v Dolini mislijo ljudje, da je društvo stvar peščice ljudi, ki nimajo drugega veselja kot to, da prirejajo razstave, kulturne večere, koncerte in tako naprej. Posebno pozornost prisotnih pa je pritegnilo tajniško poročilo Ana-rože Slavec. Slavčeva je enajst strani drobno pisanih na roko, brala skoraj pol ure. Poročilo je izčrpno orisalo obsežno bogato in plodno delovanje društva v preteklih I dveh letih. Posebno važne pa so nove pobude, ki so prišle iz vrst odbornikov in ki so v vaško stvarnost prinesle precejšnjo osvežitev in iskreno odobravanje vaščanov, vsaj tistih, ki so društvu zvesto ob strani. Prav je, da na tem mestu spomnimo na nekatere novosti. Že ob koncu prejšnje mandatne dobe je začelo izhajati društveno glasilo Tabor, ki bo letos stopilo v četrti letnik in ni doslej zamudilo enega samega dvomesečnega roka. Ob o-tvoritvi občinske hiše v Prebenegu pa je izšla celo posebna številka. Ob veliki prizadevnosti odbornikov je društvo obnovilo članstvo in ob aktivnih članih vpisalo v svojo kartoteko še kakšnih dvesto novih članov. S taborniki družine Strmega breg je društvo začelo prirejati na jasi pri Sv. Martinu taborni o-genj. Pobuda se je tako obnesla, da se je že neizbrisljivo vcepila v zavest, ne samo Dolinčanov. temveč širše skupnosti v Bregu in je v vasi postala že tradicionalen mejnik. V pustnem času je društvo začelo prirejati predpustni ples, ki se je sicer lani izkazal kot finanč- Potovalni urad «AUR0RA» prireja naslednje izlete in potovanja: Od 22.3. do 1.4. Peking, Nanking, Šangaj — z letalom. Cena 1.150.000 lir. Od 13. do 20. 4. Rodos (z letalom). Cena 340 - 350.000 lir. Od 16. do 21. 4. Dalmacija in Črna gora (ladja in avtobus). Cena 207.000 lir. Od 17. do 20. 4. Mali Lošinj (avtobus). Cena 82.000 lir. Od 17. do 20. 4. Kranjska gora (avtobus). Cena 68 000 lir. Od 17. do 21. 4 Pariz (z letalom). Cena 378.000 lir. Od 18. do 20. 4. Rogaška Slatina, Kumrovec, Zagreb, Pli-tvička jezera (avtobus). Cena 115.000 lir. Podrobnejše informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone 4, tel. 60 261 ni neuspeh, z družabnega gledišča pa kot nadvse koristna pobuda. Preteklo poletje so člani društva Valentin Vodnik obnovili staro tradicijo, ki je izumrla pred dvajsetimi leti in za katero bi bilo škoda, da gre v pozabo za vedno. Šagra sv. Urha je marsikomu priklicala v spomin staro podobo Doline na semanji dan. Za njeno uresničitev je bilo treba veliko poguma in e-nergije vendar je bil njen uspeh tolikšen, da je dal prirediteljem dovolj zadoščenja. Vrsta odlično uspelih izletov na sneg in izlet na Titov most ter po notranji Istri .je v začetku letošnje sezone dal odbornikom precej e-lana Zelo posrečena nova pobuda pa je bilo spominsko srečanje borcev. aktivistov in internirancev, ki je 29. novembra lani zbra'a preživele Dolinčane v društveni dvorani in v edinstvenem vzdušju stkala med njimi samimi in tudi med o-stalimi prisotnimi ganljivo vez. 16 februarja 1979 pa je začel v Dolini delovati ženski pevski zbor; ženske so v Dolini zadnjič pele v mešanem sestavu 31 let prej. Na pobudo Nerine Švab pa je začel z novo mandatno dobo v društvu delovati tudi lutkovni oder. ki je doslej dosegel že zavidljivo tehnično popolnost. Vsem tem novim pobudam pa je treba prišteti še obi čajno razgibano delovanje moškega zbora, delovanje (zadnje leto nekoliko skromnejše) likovnega odseka, skupne koncerte, nastope, prireditve, gostovanja, predavanja, družabne večere in še kaj. Kljub tako obsežnemu delovanju, pa je blagajničarka Elis Marži u-gotovila, da se blagajna ne pritožuje in da ima društvo dobro osnovo za nadaljnje delovanje. Sledili so pozdravi gostov in še posega BOLE Anton je odprl osmico pri Piščancih. Toči beto in črno vino. OSMICO nadaljuje Robert Pipan Mavhinje. NUJNO iščem stenski klavir v dobrem stanju. Telefon (0481) 391-165. PRODAM po ugodni ceni parketne ploščice — hrast, plošče panga-panga in loščilec Synteko. Frittoli Angelo, Ul. San Zenone 6, tel. 750-895. OTROKE sprejmem v varstvo na vaš ali svoj dom. Telefon 827-094. PRODAM fiat 128 letnik 1980 prevoženih 11.000 km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744-021. PRODAM stanovanje veliko približno 60 kv. m v četrtem nadstropju delno zasedeno. V pritličju iste stavbe pa mlekamo-bar (60. kv. m) in skladišče (60. kv. m) — oba prostora zasedena. Telefonirati od 13. do 16. ure na št. 639-982. IŠČEM vrtnarja za vzdrževanje vrta - Božje polje (Gabrovec). Ponudbe poslati na upravo F*rimorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Vrtnar». SONČNI kolektorji Butkovič. Zdaj je pravi čas, da si priskrbite vse potrebno, da boste lahko uspešno izkoristili sončno energijo. Sovod-nje ob Soči, Ul. Ex Impero 64 -tel. (0481) 88-21-23. KUPIM hišo, stanovanje ali zemljišče. Telefon 228-390 PRODAM fiat 128 v dobrem stanju. Boršt 98. PRODAM fiat 850 v dobrem stanju, motor honda four 750 in laverda 750 SF. Telefon 227-284 OSMICO je odprl SMOTLAK Ernest v Mačkoljah 58. Toči belo in črno domače vino. VSA INŠTALATERSKA dela plinske, vodne in toplotne inštalacije; menjava peči za plinsko centralno gretje: razna popravila opravlja obrtniška delavnica na Opčinah. Telefon 212-359. NOVO stanovanje na Opčinah zgra jeno 1980, 76 kv. m zamenjam za eno ali dvostanovanjsko staro hišo z vrtom ali dvoriščem, po možnosti na Krasu. Telefonirati na št. 213-651 ob urah kosila. Nerine Švab za lutkovni odsek in Maura Žerjala za moški pevski zbor. Nakar je skupščina odobrila resolucijo, ki poziva oblasti k pravičnejšemu odnosu do Slovencev in slovenske zemlje. Na koncu pa je Vojko Kocjančič predložil kandidatno listo za novi odbor, ki so jo prisotni v celoti sprejeli. Novi odbor sestavljajo: Viviana Jercog, Oskar Kocjančič, Ivanka Lavriha, Vojko Lovriba. Elisabetta Marži, Davorin Ota, Saša Ota, Boris Pangerc, Boris Salvi, Anaroža Slavec, Bernard Slavec, Robi Slavec, Fabjo Smotlak. Nerina Švab in Mauro Žerjal. Na prva seji, ki bo jutri, si bodo novi odborniki porazdelili funkcije. Seja sekcije SSk v občini Zgonik Dne. 23. januarja se je sestala sekcija SSk občine Zgonik. Sejo je odprl vodja občinske svetovalske skup-ne SSk Jožko Gruč;n. Prisotna sta bila tudi občinska svetovalca Srečko Štolfa in Josip Milič. Sekcija je med drugim obravnavala pereča pravno-urbanistična vprašanja, ki zadevajo občino Zgonik. S tem v zvezi je bil tudi govor o problemu kmetijskega turizma, o katerem sta posebej spregovorila Škerk in Vremec. V nadaljevanju seje je sekcija obravnavala vsa važnejša vprašanja slovenske narodne skupnosti v naši deželi, posebej v.zvezi z našo celovito narodnostno zaščito. Ob koncu je sekcija izrekla ostro ogorčenje nad razlastitvami na Ko-lonkovcu in izrazila vso svojo solidarnost prizadetim lastnikom in in posestnikom. NAPRODAJ je zazidljivo zemljišče (600 kv m) v Sv. Lovrencu pri U-magu blizu morja. Telefonirati na št. (040) 747-825 po 18. uri. OSTROUŠKA ZVONKO - Zagra dec 1 je odprl osmico. Toči belo in črno domačo kapljico. Znanstveno je dokazano, da naravna mešanica čebeljih pridelkov APIKOMPLEKS — na trgu je v obliki sirupa, medenega preparata in tablet — preprečuje rast virusov in bakterij in s tem zavira nastanek in razvoj gripe ter drugih prehladnih obolenj. Bolje je preprečiti kot zdraviti. To je povsem razumljivo. Pri gripi se vse pogosteje ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA Ob 3. obletnici smrti Angela Miliča se ga spominja mati in daruje 10 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Ob 1. obletnici smrti France Paho rjeve daru.je sin Rudi z družino 10 tisoč lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Ob 5. obletnici smrti nepozabnega brata Ela Pertota darujeta sestra Vitoria in svak Bruno Stocca 10 tisoč lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 13. obletnici smrti Lojzeta Gornika se ga spominjata žena Štefanija in liči Lilijana z družino ter darujeta 15.000 lir. V spomin na Ivana Zobca darujeta Karlina in Mario Montagna 10 tisoč lir. V spomin na pok. Silvestra Ražma darujejo Zelcetovi, Gudrovi, Vida in Toni, Ježinovi, Angela in Marija, Pierina in Angela, Ciletovi, Anica in Letizia, Vida in Vinko. Filipovi, Angela in Srečko ter Marija Štefanova 37.000 lir. Ob 13. obletnici smrti očeta Alojzija Gornika daruje sin Aldo 5 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Marije Malalan dumje Vitoria Hrovatin 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Josipine Ravbar darujejo Lojzka Guštin 2.000, Nino Puric 10 000 ter družina Lazar (Repen) 15.000 lir. Ob 5. obletnici smrti drage mame Marije Malalan (Semolinove) daruje hči Lidija z družino 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Pepe Ravbar darujejo Rozina Škabar (Repen) 10.000, družini Puric in Škabar 20 tisoč ter Marija Bizjak 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka daruje Claudio Puric 5 tisoč ljr, V spomin na sošolca Pavla Sedmaka daruje Nadja Emili 15.000 lir. # * * Ob 9. obletnici smrti očeta Matevža Miliča daruje sin Rado 5.000 luža Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka daruje Vesna Smotlak 10 tisoč lir za ženski pevski zbor Tabor. V spomin na predragega prijatelja Pavla Sedmaka darujejo vsi starejši kotalkarji 75.000 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina Angele Vitez daruje Willy Mikac z družino 20.000 lir za KD Slavko Škamperle. Ob 5. obletnici smrti nepozabne Milke Že.rjal darujeta sinova Danilo in Darko 50.000 lir za KD F. Venturini - Domjo. V spomin na drago mamo Josipino Dekleva darujeta hčerki 20.000 lir za Dijaško matico. Ob 55. obletnici poroke darujeta Slavko in Avrelija 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. vprašamo, s čim? Nekateri prisegajo na cepljenje, drugi na med in limono, tretji na velike doze vitaminov. Že nekaj let pa je na trgu čebelji pripravek, imenovan APIKOMPLEKS, ki je povsem naraven in dodobra klinično preizkušen. APIKOMPLEKS je ime za pripravek medu, matičnega mlečka, cvetnega pra-hu in propolisa. V Medexovem centru za biotiko te osnovne čebelje pridelke tako obdelajo, da zadrže naravne učinkovine. Razen tega pa jih pripravijo v razmerju, ki daje najboljše rezultate pri zaviranju rasti mikrobov in vi rusov. Čebelje pridelke, pripravljene v pravem razmerju v A-PIKOMPLEKSU, so strokovnjaki preizkusili na dva načina: enkrat so delovanje te sestavine čebeljih pridelkov preizkusili na mikrobiološkem inštitutu ljubljanske medicinske fakultete, drugi poskus — na ljudeh — pa so opravili v Sarajevu in v Ljubljani. MOČAN UČINEK NA BAKTERIJE IN VIRUSE Čeprav je težko reči, kate- Namesto cvetja na grob Silvestra Ražma daruje ŠD Zarja 30.000 lir za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici. Ob 1. obletnici smrti drage mame in none Pepke Sardoč daruje Čelesta z družino iz Prečnika 20.000 za ŠK Kras in 20.000 lir za KD Rdeča zvezda. V isti namen daruje Hedvika i družino iz Saleža 10.000 lir za KD Rdeča zve2da. V spomin na pok. brata Nikola Prašlja daruje sestra Mara 20.000 lir za ŠD Primorje. Za Društvo slovenskih upokojencev darujejo Gracjela Gregorič 2.000, Olga Pangerc - Pertot 8.000, Marta Puhalj 3.(XX) in Marija Mijot 1.000 lir. Namesto cvetja na grob Jožeta Cesarja darujejo člani kolektiva Slovenskega stalnega gledališča v Trstu 145.000 lir za Dijaško matico. Podporni član Rudi Petaros daruje 15.000 lir za TPPZ. V spomin na Pavla Sedmaka daruje družina Gori 10.000 za SKD Tabor in 10.000 lir za ŠD Pelet. V spomin na Marijo R ižem daruje sin Vinko z družino 10.000 lir za KD Lipa. Ob 55-letnici poroke darujeta Slavko in Avrelija (Nabrežina) 10.000 lir za Dijaško matico Namesto cvetja na grob prijatelja Pavla Sedmaka darujejo Irena, Jelka, Nives, Franko in Miran 50.000 lir za kot.alkarsko sekcijo ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Nikola Prašlja in Viktorja Martinija daruje Ivan Ciani z družino 20.000 luža popravilo dvorane na Kontoveiu. V spomin na Ivanko Rupel darujeta Ottavio in Savica 5.000 lir za Amaterski oder J. Štoka. V spomin na Pavla Sedmaka daruje Heda in Miro Cibic 10.000 lir za KD Prosek - Konto vel. V spomin na Nikola Starca daruje Venčeslav Rupel 10.000 lir za KD Prosek - Kontovel. V spomin na Josipa Zerjula in Rudolfa Bandija darujejo za KD J. Rapotec, Milan Kraljič 15 000, družina Bandi (Prebeneg 24) 15.000, družina Zeriul (Prebeneg 47) 20.000 in družina Olenik (Prebeneg 44) 20 tisoč lir. V spomin na Ivanko Rupel in Nikola Prašlja darujeta Ado in Kati Ban 15.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Ivanko Rupel darujeta Miranda in Renato 5.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Nikola Prašlja darujeta Luciano Gulič 10.000 in Sergij Dogulin 10.000 lir za ŠD Kon tovel. Luciano Gulič daruje 10.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Pavla Sedmaka darujeta Natalija in Stanko 50.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Pavla Sedmaka darujejo za ŠD Polet Saša Ban 10.000, Martina in Egon Malalan 20.000, E-rika Cibic 10.000, Kristina in Aleksander Podobnik 15.000, Franc Lozar 20.000, Danica in Radi 5.000, droge- ra izmed štirih aktivnih sestavnih delov APIKOMPLE-KSA deluje močneje, pripravek učinkuje dokaj močno. Čim pridejo virusi in bakterije v stik z APIKOMPLE-KSOM, se ne razmnožujejo več, prisotnost APIKOMPLE-KSA torej preprečuje njihov nastanek. Med poskusom so APIKOMPLEKS redčili in še celo razredčen v razmerju 1: 100.000 je deloval zaviralno na rast bakterij in virusov Iz tega seveda sklepamo na veliko moč čebeljega pripravka. Vendar, tako se APIKOMPLEKS obnaša v laboratoriju, v idealnih raziskovalnih pogojih. Kako pa na ljudeh? ODLIČNO PREVENTIVNO SREDSTVO Sarajevski in ljubljanski zdravniki so preizkušali delovanje APIKOMPLEKSA na dijakih. Eni skupini so dajali APIKOMPLEKS, drugi pa le APIKOMPLEKSU podobno snov. po okusu seveda, sicer pa brez učinkov. In po pričakovanju so statistični podatki dokazali, da je med o-nimi, ki so jemali AP1KOM- rija Škabar 15.000, Edi Sosič 10.000, družina Ostrouška 20.000, Anica -Justina Danev 20.000, Tončka Vidali 3.000, Draščkovi 20.000, Marta Zupan 10.000 ter družina Vladimira Vremca 20.000 lir. V spomin na Antona Kalca in Pavla Sedmaka darujeta Karla in Arica Kalc 50.000 lir za ŠD Polet. V spomin na vnuka Pavla daruje nona Judita 30.000 Ur za ŠD Polet. V spomin na Silvija Danielija da t-ujeta Danica in Radi 5.000 lir za ŠD Polet. V sjx>min na Pavla Sedmaka da ruje družina Guida in Milke Sosič 10.000 lir za ŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka darujejo za ŠD Polet Marcelo Taučer 20.000, Vladimir in Li-vija Wilhelm 10.000 ter Paolo in Pe-pi MiUč 45.000 Ur. V spomin na Pavla Sedmaka darujeta Majda in Srečko Sedmak 20 tisoč Ur za ŠZ Jadran. V spomin na Jakomino Pahor daruje družina Ostrouška 20.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Pavla Sedmaka darujeta Ciril in Fani 50.000 lir za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk. Ob L obletnici smrti Vinka Vodopivca daruje žena Marija z družino 10 000 lir za TPPZ. Ob 6. obletnici smrti Lovrenca Maverja darujejo žena Stana ter sinova Sergij in Stojan z družinama 10.000 lir za ŠD Breg. N.N. daruje 20.000 Ur za ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja. V počastitev spomina Fanice Pisk por. De BertoU daruje Anica Gombač 5.000 lir za Dijaško matico. Ob praznovanju geda drage mame Marije Rapotec vd. Gombač in v spomin na očeta Franca Gombača daruje hčerka Anica 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ivana Zobca darujeta Marija in Nino Lindi 10.000 Ur za KD F. Prešeren. V spomin na Pavla Sedmaka darujeta Paolo in Giuliana Kalc 20.000 lir za ženski pevski zbor Tabor. V počastitev spomina Ninija Sedmaka iz Križa darujeta Anica in Drago Štoka 10.000 Ur za ŠZ Jadran. V počastitev spomina Marije Grilanc roj. Štolfa darujeta Anica in Drago Štoka 10.000 lir za ŠZ Jadran. V počastitev spomina Ivanke Ru-pel roj. Guštin s Proseka, darujeta Anica in Drago Štoka 5.000 Ur za ŠZ Jadran . V počastitev spomina Nikola Prašlja daruje družina 50.000 lir za pev ski zbor Vasilij Mirk. Družina Vascotto (Devinščina) daruje 20 000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Pavla Sedmaka darujeta Pepka in Lidija Sosič 10.000 za SKD Tabor in 5.000 Ur za ženski zbor Tabor. Stanka in Ivanka Hrovatin darujeta 10.000 Ur za ŠD Polet. Ob 14. obletnici smrti Karla Cibica (Luči) darujeta Ana in Josip Cibic z družino 20.000 lir za pevski zbor VasiUj Mirk. Ema Kerševan daruje 5.000 Ur za SPDT. V počastitev spomina pok. Pavla Sedmaka darujeta Pepka in Marjo Dolenc 10.000 Ur za ŠD Polet. V spomin na pok. Pavla Sedmaka darujeta Nada in Lidija Kapun 20 tisoč Ur za ŠD Polet. V počastitev spomina Ferdinanda Ferjančiča darujeta Zvonko in Silva-, na Malalan 10.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem. Ob 5. obletnici smrti nepozabnega brata Ela Pertota darujeta sestra Vitoria in svak Bruno Stocca 10.000 j Ur za TPK Sirena. Ob odnrtiu Hlavatvjeve razstave | daruje Pepi Starc 3.000 lir za SKr j Tabor. Namesto cvetja na grob Pavla | Sedmaka daruie Rožina Škerla vaj1 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Marijo Gruden daruje Rozina Kalc (Padriče) 5.000 lir za KD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Silvestra Ražma daruje družina Ozbič 10.000 lir za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici. PLEKS, zbolelo za gripo ne primemo man; dijakov- pri tistih, ki pa so pripravek jemali in kljub temu zboleli, pa je bolezen trajala krajši čas in nikoli v komplicirani obliki. In zato je APIKOMPLEKS priporočljiv kot pra j ventivno sredstvo, pa tudi j sredstvo, ki blaži posledice i gripe. I TRI OBLIKE PREPARATA i Ker se je APIKOMPLEKS j izkazal kot odlično naravno | sredstvo, ga je Medex pripra- j vil v treh oblikah, za vsak o-; kus in za vsako priliko. Za] otroke in za težke bolnike ga] je pripravil v obliki medene- j ga sirupa, za vsakdanjo rabo 1 ga priporoča kot med (v kristalizirani obliki), v katerega so pridani še ostali pridelki panja; za diabetike in ljudi, ki so pogosto na poti in jim je kozarček oziroma steklenička nepriročna embalaža, pa brez medu v obliki tablet. In kje se APIKOMPLEKS dobi? V vseh lekarnah in tudi v bolje založenih živilskih trgovinah. J. O. PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolage v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. iimmmnm«iinnniinnnniiniminniinimu»iBBiinn»imnninninniMiiMiunii^Mmnif.W!fWTmflttfl,f Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ..................................................................................................lllllllll■ll■■llllllllllll■lllllll■ll■■l■ll■llll■lll■■l■■ll■■l■■■llll■...... V srenjskl hiši v Mačkoljah je bilo pred dnevi srečanje med mladinci iz Ankarana in mladimi člani kulturnega društva «Primorsko» iz Mačkolj. Mačkoljanski in ankaranski mladinci gojijo že dalj časa dobre prijateljske stike, na zadnjem srečanju pa so to sodelovanje še poglobili ter se konkretno dogovorili za razne skupne pobude APIKOMPLEKS BLAŽI GRIPO PELLICCER1A CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST ■ Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301 Bana AVTOSALON Camnzzi & Bevilini Trst - Ul. Tacco 32 - Tel. 773688 NUDI v mesecu februarju 5% POPUSTA na vse AVTOMOBILE FIAT AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Razpis natečajev S spodaj navedenimi odloki predsednika deželnega odbora, objavljenimi v uradnem deželnem Ustu št. 9 z dne 26. januarja 1981, razpisuje deželna uprava sledeče natečaje: D.P.G.R. z dne 10. decembra 1980 št. 384/Pers. Javni natečaj na podlagi izpitov za 2 mesti svetnika s speciaUza-cijo v geologiji za sprejem v službo pri avtonomni dežeU Furlaniji - Julijski krajini. K natečaju se lahko prijavijo diplomirani geologi ali inženirji za mineralogijo (ingegneria mineraria). Izpit je sestavljen iz dveh pismenih nalog in kolokvija. Pismene naloge bodo v Trstu in sicer 23. in 30. aprila 1981 na sedežu deželnega zavoda za poklicno izobraževanje — Center za industrijo in obrtništvo — Ul. Valmaura 8. D.P.G.R. z dne 10. decembra 1980 št. 383/Pers. Javni natečaj na podlagi izpitov za 1 mesto svetnika s specializacijo v programatiki - statistiki za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. K natečaju se lahko prijavi, kdor je diplomiral na pravni fakulteti, na fakulteti za politične in socialne vede, ekonomiji in trgovinstvu, ekonomskih in bančnih vedah, statistiki aU ekonomskih in matematičnih vedah, sociologiji, ali ima enakovredno univerzitetno diplomo (vsaj 4 leta). Izpit je sestavljen iz dveh pismenih nalog in kolokvija. Pismene naloge bodo v Trstu, in sicer 22. in 29. aprila 1981 na sedežu deželnega zavoda za poklicno izobraževanje — Center za industrijo in obrtništvo — Ul. Valmaura 7. D.P.G.R. z dne 11. decembra 1980 št. 390/Pers. Javni natečaj na podlagi izpitov za 2 mesti svetnika s finančno -knjigovodsko - ekonomsko specializacijo za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. K natečaju se lahko prijavi, kdor je diplomiral na pravni fakulteti, na fakulteti za politične in socialne vede, ekonomiji in trgovinstvu, ekonomskih in bančnih vedah, statistiki ali ekonomskih in matematičnih vedah. Izpit je sestavljen iz dveh pismenih nalog, kolokvija in neobveznega dodatnega izpita. Pismene naloge bodo v Trstu, in sicer 6. in 9. aprila 1981 na sedežu deželnega zavoda za poklicno izobraževanje — Center za industrijo in obrtništvo, — Ul. Valmaura 7. Prošnje za sprejem k natečajem po predvidenih predpisih in obliki, ki so priloženi razpisu, bodo morale dospeti na glavno tajništvo predsedstva odbora avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine - oddelek za osebje — Ul. Carducci 6 — Trst — do in ne po 18. uri, dne 25. februarja 1981. DEŽELNI LIST JE V PRODAJI: V Trstu v knjigarni «1. Svevo*. Korzo Italija 9/1 (Pasaža Rosso-ni); v Vidmu v knjigami «Benedetti» Ul. Mercatovecchio 13; v Gorici v papirnici - knjigami « Centrale* Ul. XXVI. Maggio 3/a; v Pordenonu v knjigarni «Minerva», Trg XX Settembre. RAZPIS BO RAZOBEŠEN: V "Trstu na sedežu deželnega odbora — Ul. Carducci 6:~.... . ' V Vidmu pri deželnem ravnateljstvu za krajevne ustanove — UL Savorgnana 11 in na sedežu deželnega predsedstva za kmetijstvo — Ul. Percoto 16: V Gorici na sedežu pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo — deželna palača — Ul. Roma 23 in na sedežu pokrajinskega ravnateljstva za javna dela — Korzo Italija 205; V Pordenonu na sedežu pokrajinskih uradov za krajevno upravo — Ul. Cavallotti 10 in na sedežu pokrajinskega ravnateljstva za javna dela — Korzo Garibaldi 66. Trst, 27. januarja 1981 mnnon ^ Luksusna ženska obutev najboljših znamk NADALJUJE RAZPRODAJO ZARADI PRODAJE TRGOVINE ČEVLJEV IN ŠKORNJEV Od 3. februarja dalje tudi vse pomladanske m poletne artikle Številke čevljev od 341/2 do 42 OBIŠČITE NAS! TRST - UL. MAZZINI 40 Občinsko pooblastilo št. 880 LOKATOS RAINIERI 34136 TRST UL. CARMELITANI 16 - TELEF. 040/410000 ZASTEKLITVE IZ ALUMINIJA S TERMIČNO IZOLACIJO (švicarski patent) PREPREČUJEJO • kondenzacijo vode • madeže zaradi vlage na no-, tranjih stenah • pronicanje vode in vetra • ZNATNO ZMANJŠUJE disperzijo toplote zaradi posebnih termičnih tesnil Informacije in brezplačni predračuni na kraju samem — Telefonirajte na 040/410000