VESTNIK
LETNIK XU.
CELOVEC, PETEK, 13. JUN)J 1986
ŠTEV. 24(2280)
Oh juhiieju našega g!nsi!n
Digt.ini. Fehhs Wiesey, predsednik ZSO
Šoiski nnču „pedngoške komisije"
Oegmdimnje učite!jev in jezikn!
.SZotz-zz.sA; ucs/zz/A. g/z/^z7o /;z;.sY-o.sz*e/Zz;/e orgrzz:zz//c;)'e, /zz*rzzz;;//e A;7;-/ZMe/Zezzzzco z;z*/zzY'A/7;/cz!z-i/zz zz/;/z/?;-Po si'o/; zz.szzzz-zzZtz'Aof zzzz.s/z-zZzzzA /z/zz'Z;'zr;z;sAc/;/z Z/sAzz pr; sc /e /zzzs /As/ /ZZ*/;t'Z/;/ZZ*/;v Z*0/?-)YzZ še t' n/;// /Z/Z/gf stczovz;;- tYz/7;c, zoz*e/ t' Az.szz. Ao /c Z7;?Zez/'cv zz//cZ//z,šz'zez/; zz/z/zovc/Zz/Z s/o-M7!.sA<:7/;;; zzzzzrzr/zz /zo/zo/zzo zzzzzčezz/e. 7"A'Y/? je /z z/ ec///// /zzožzzz' /// /ogzčzzz o/Zgovoz* o/*g/////z//Y/// oZ/orože// o/Z/zoz*, A/ gr/ je zzzzz/ez z/zZzzo zz; zzzozzz/zzo Z^orZp/'/Y/Zr/ veZzA/z reč;/;/; .S/ovezzccv /rc/ KozoiAez/z.
Z r/////jr/i/.s//'e//o Z/o/ Z/o .sz/zo se Azzzrz-^7;/ .S/r/te/rci' r/j/7-////rr/Z/ v /zo/z?;čz;/z r/seesee/zr/ zzz sr/z/zc/zr/res////; z;/;z*o/Zz;/z .sA/z/zz;o^z. Koz*o.fAo /zrzz/zz/zzz^/vo zzz' Ze se.s/r/t'/;; r/e/ ////.se //r//*orZ/;e zgorZor/'//e Zz/ /zr/s rZop//7/o.s & r/st rj/torZ/Zt //7/ z/e-f/cZr/sz/os/z rep/zZ/Z/Ae /trs/z/je z r/ržr/n/rz /zogor/Zzo, /ezzz eee je ZzzzZ; o.s/zMer/ zr/ /o, r/rz sZc/rez/s/srz z/r//orZz/r/ s/s!;//z/</.sz /70 Zez// /945 A//7zZz vc/zAzz/z er/zočr/z r/z/jezz/ - zZr/.sz/ Ar//' ,se Z/če Zz/zoZ-z/jerr/z/jr/č/ezzr/ 7-s .st'o/f////z/zzr/rZevrz-zzjz/ zr/ z/r/rorZ/zo^Zz/o ez/r/Ao/z/r/rz/os/ zzr/^Zo/zr/ AoZ /zoZ/Z/čez/ ,s//ZzjeAz.
Z//rZ; /rzj.szer/ .SZrzeez/.s/segr; t'e.s//;;Zrr; je erZez/ zzzzzer/ /ezz/Zzr/Zor t ee/e sr/zz/o-^r/se.sZ/ Arzz-rzšZrz/z 57rzt'ez;rrl'. V Ze/z rZz/eZ/ zz/zz/eer/ .šz///r/esez /eZ. o/ZA/zz* cz/zrešer/ z/rzie Zjz/rZz e .s/r/tez/s/s; zz/r/Ze-/'zz/.sčzz/z. Vz/7zz7zzr/Zez7z/^r77// Zrzrej, Ar/jo '' rZ/z/zZz/, )< Ar/Zerz žzt /zzzo, z/e/zze^Zr/z/o sA/zšrzjo zzz*zz;;?z z/r/ oZz/rzZzje /z/ sz zr/.se/zz/o s/e/ o.' A/ jz tzerZz/o s/zez sAi/Ar/jo zz/zor/zezr/zz r/eZoZ/Zoz/e Aoz*ez;zz;e Z//rZ/ .s /zozz/očjo zrzAoz/orZr/je. .Sr/j je Zz/7 i'ez;-/Z/zr gZr/t /// //r//z/ez/ r/no/jre zr/Aoz/r/ o z/r//'orZ///7/ sAzz/zz/zz/Z; /z/*e/z/*er7z/ s/orr/;-sAe/?;;/ jez/A/z jr/sz/o r/rzzžZzez/o re/jz/eo z/r/ reZoZz/ezz/ s .S/otez/cr //r/AeZjez/ezz/ /zor/ročj/z j//ž//e ZAoro.šAe.
V zej Z//r7 je .sZ/r/rZe^ezZeZz/o z/e/zzeAz-z/je//o /zZ/r/jr/z/je -SZorez/sAegr/ t es/z/zAz/ ez/o /zr/jrečj/7/ A;;/Z;zzz;o-/z/z/z?zč/;z7; rZejr/z/j Aozrz.šA/7/ .SZ/zt ez/cri' /zo rZrz/g/ .stezovzzzvo/zzzZ
/egrz rZejr/z/jr/ ///.so zz/rzg/e /zz*e/zz*eč;7z zzz/g/ešAe ) ojr/.s7re s/Ze. A/ .so se Azz/r/Z/z po )'oj//Z zr/če/e /zorezrzrr/z/ s Z/.sZ/z///'. A/ so Zz/7/ zr/go/vzr/z/A/ z/ezz/šArz/zr/e/oz/r/Zz/e /zo/z/zAe z/r/ 7Zozo.sAezz/,* /o Zzz/Z; zzz /z.s/ze/o Aoz///z/jrz/zz/.sA/ Z/r/jA/. z//7/ r/gze-s/n/z go//j/ Ar.šAegr/ ozrZ/7/r// /r//r/. A/ / se /Zo r/r/z/es /z/ ///'Z/zzr/t /jr'// /zz/zz/r/Z/ /z/
/zo/j/r/t'/// Z/z/rZo Az /t /c o, A/ jo je zr/gz*e-.š/7 z/r/rZ AozoiA/z/// .S/oerz/c/' - sr/j je Zz/sZrez/o /zo.s/ze.š/7 rr/zz/et' .s/f/rrzz.sAr z/r//orZz/e sA/z/zz/os/z z/r/ r/)'r/ /zo//7/'čz/r/ /r/Zzo/r/. Ar/z* /zz/r/ vse r/o rZr/z/e.s z/egrz-/z)7/e /zo.sZerZ/re /z/z /zs/vr/zj/////;/ r/Ar/j-sAe ez/o/z/rz.s// zz/erZ Arz/o.šA/7z// 5/ovezz-r/.
Vse/z rZo/g/7/ .s/zz/rZese/ /e/ .S7ove/z.sA/ ve.s/zz/A /zzrzzzz /7; /oZ/zzr/č/ osz/ovzzrz zzr/čeZr/ Zveze sZotez/.sA/Z/ oz*gr/z/zzr/r/j /z/ z/jezz/Zz /zzerZZ/orZz/ze. Ao/.soz/rzrZsfzr/zz-Ar/zsArz /z.szzzezjez/o.sZ. zr/vzezz/r/zzje zr/ r/Ac/jsAo ezzo/zzos/ tsseZ/ zzr/zorZz/o zr/verZzz/7/ sz/, sorZe/ovrzzzje z rZezz/oAzrz-zzčzzzzz/z sz7r/zz/z v r/eže/z zzz rZzzrzu', vse-s/z*rzzzsAo /zovezovrz/zje z zz/rzZzčz/zzzz zzrz/orZozzz zz/ pzo/zjrzšzsZ/čzzrz zzrzzr/vz/rz-zzo.s/ z/rzše /zoZz7zAe. ZrzrZz/jz oZzčz/z' z/zoz' Z.SV7 r//zz*z7rz Z9&5 je zzespozzzo pozzrZ/7, r/rz so ozz/ez/jez/rz zzrzče/r/ z/rzjZzo/j pzz-zzzezzzrz zz; r;A/;/r//z;rz /z/rz/jozzz;r/ zrz z;rzrorZz/opoZ/7/čz;o r/e/o s/ovez;sAe z;rz/'orZz;e sAzz/zz/os/z. 77/c/z' r/z zzge s/o-vez/sAe /zo/z7z'čz;e oz*grzz;z'zrzr/je so se v zr/rZzzjezz/ črzszz //z/Z/Z/zr/Ze /ez/; zzZ/orZzš-čezz/.
.S/ovezzsAz t es/z/zA /z; Zvez// s/ovezz-sA/7; oz-grzz/zzrzczj Zez* z z/jzzz/rz ce/oZzzrz z/rzšrz z;r/zor/z;r/ sAzz/zzzosZ zzr/ ZsozošAezz; szzzo Zzz/z v zr/rZzzj/7/ sZzrz/z r/esez/ezjzZz zzposZrzt /jezzz Z/zz/Zezz/zz zr/zz/z/zorZot r;/-z/ezzzzz /zzzzzsAz/. Z/z7z' /zogrz.s/o pozz.sz/jezzz o/z sZezzo, /zrz szzzo se verZz/o zz/ovr/ /zos/rzv/Z/ z/rz zzoge zz; se .srz/zzozr/ve.s/zzo ;</zz*/z z/ot /z/z zzrzpr/rZozz/. Pz*r/v o/z s7;/';-rZese/Zezzzzr; .SZovez/sAegrz ves/z;zArz szzzo Aoz*osAz .SZovezze; zz; z zzrzzzzz v.sr; r/ezzzo-Azrz/zčzzrz /r/r/zr/.sf soočezzz' z ezzzzzz zzrzj-/zo/j zzet rzzzzzzz; zzrzr zozzrz/z.sZzčzzzzz! zzrz/zrz-r/ozz; zzrz r/vojezzčzzo šo/o, zzr; sAzzpzz; /zoz/A. PoZzzzrZzzzAz gozzje /zzoZz r/voje-zzčzz; šo/z /zočejo r/oAozzčzzo zzpor/ze-zrz/z Aozezzzzze s/ovezzsAz zzrzzorZzzz sAzzp-zzos/z zzrz ZčorošAezz; /ez* zzrzs s/zzrzvzzz' v zzr/rorZzzos/zzz ge/o, v zezervr/Z. zz Arz/e-zegrz - Aoz vezzzo ;'z zgor/ovzzze - zze Zzz /zz/o več zz/zoc/rz.
Loče/; /zo;;A /zor/ sAzz/zzzosfze/zo, ArzAoz* zzrzj /zz zzgZerZrz/rz zzovr/ zes/7ev /zrz rZos/ej zzzrzzzzT! zzrzčz*Zz/z, je v z*esz;;ez - zzz /o zzzozrz /zz7z vse/zz, A; s7erZ/jo Aozz/zzzzzz-Ze/z zze/zzšAozzrzr zoz;r//zsZzčz;e /zo/z/zAe zzrz ZčozošAezzz. rZoAozzčzzo jrzszzo - srzz/zo /zrerZsZo/zzzjr/ /očezzz/z szer/z'.ščz;;Zz so/, Arzz* srzz/zo /zrz se/z; vor/z v eZzzzč/z; /zz*o-(nadatjevanje na 3. strani)
Tako imenovana „pedagoška komisija" deželne viade, sestavljena iz zastopnikov strank in uradnih strokovnjakov deželnega šolskega sveta, je predložila prejšnji teden svoj načrt za manjšinsko šolstvo. Načrt, o katerem trdijo, da bi „ohranil skupno šolo; da pa bodo povsod tam, kjer je vsaj 7 šolarjev prijavljenih oz. neprijavljenih uvedli paralelne razrede, sicer pa poskrbeli za ukrepe, ki bodo presegali razredni nivo; v razredih, v katerih ni 7 prijavljenih oz. neprijavljenih otrok, bodo otroke za določen čas razdelili; v razredih z dvojezičnim poukom bodo omejili število šolarjev na 20." Z vsemi temi ukrepi pa zatrjujejo, da hočejo edinole zagotoviti „pravico staršev".
Tako vsaj uradna „utemeljitev", uradni „zagovor" tega načrta, ki so ga „strokovnjaki" izdelali že kar po komaj triinpolurnem „posvetu". Da pa zabeležimo vsaj prve misli: ta model za dvojezično šotstvo ni sprejemljiv, ker ne nudi nikakršne perspektive za povečanje ugleda slovenščine. Nasprotno: pomen in veljavo slovenskega jezika degradira. Degradira pa tudi položaj dvojezičnih učiteljev, katere prav tako kakor k dvojezičnemu pouku prijavljene šolarje poriva v geto.
V modelu „pedagoške komisije" je jasno izpovedano, da bi bili razredni učitelji v razredih, v katerih večina otrok ni prijavljena, samo enojezični učitelji, kar pomeni, da hi bili dvojezični učitelji le še pomožni učitelji. Torej dvojezični učitelji ne bi imeli več svojih razredov, s tem pa bi izgubili položaj in ugled, ki so si ga pridobili s svojo kvalifikacijo kot učitelji, kaj šele, da bi imeli zaposlitev, ki bi ustrezala njihovi dodatni kvalifikaciji, katero so si pridobili z opravljenim
izpitom iz slovenščine. To bi bilo golo degradiranje dvojezičnih učiteljev, ki
KM C,!..,.

Pismo osrednjih organizacij dežeinentu glavarja
bi tudi perspektivno negativno vplivalo na učiteljski naraščaj: kdo pa bi
še hotel postati dvojezičen učitelj, če pa bi bil potem le še pomožni učitelj?
Razen tega pa bi uresničitev tega načrta ne pomenila le nadaljevanje demontaže (najprej so diktirale politične in šolske oblasti, da ravnatelji dvojezičnih šol ne potrebujejo več izpita iz slovenščine, danes pa hočejo spet mimo manjšine in mimo učiteljev diktirati, da postanejo dvojezični učitelji le še pomožni učitelji), temveč bi bila tudi uveljavitev Haiderjeve zahteve po ..etničnem proporcu".
Formulacija v načrtu „pedagoške komisije", da naj bodo mogoče tudi organizacijske rešitve, ki jih prilagajajo potrebam na posameznih šolah, pa nakazuje tudi nevarno tendenco: najbrž hočejo prepustiti oblastem na nižji ravni (npr. okrajnim šolskim svetom), da razsojajo po mili volji, kakšen naj bo na posamezni šoli dvojezičen pouk: ali več šolskih stopenj zajetih v enem razredu, ali bodo poučevali slovenščino tudi na prvih treh šolskih stopnjah po končanem formalnem" pouku, ali celo zjutraj pred formalnim" poukom,... Grozi torej, da za dvojezični pouk ne bo skupne norme, da naj bi uveljavili poleg ločitve tudi popolnoma različne si ureditve dvojezičnega pouka. Posledica tega pa bi bila le ta, da se s tem dokočno likvidira dvojezični pouk.
Po predsedniških voiitvnh v Avstriji:
Wn!dheim imngn! - Sinownti odstopi!
Izid predsedniških volitev minulo nedeljo (obširno poročilo s številčnimi podatki objavljamo na 2. strani -op. ured.) je močno razgibal politično življenje v Avstriji, sprožil pa je široke odmeve tudi v svetovni javnosti. V notranjepolitičnem dogajanju je že prišlo do prvih „posledic": kancler Sinowatzje odstopil kot šef vlade, ostal pa bo še naprej predsednik SPO. Za svojega naslednika na čelu zvezne vlade je določil dosedanjega finančnega ministra Vranitzkega, ki se bo s svojim kabinetom predstavil v ponedeljek.
V vladi bo prišlo tudi še do drugih
sprememb. Predvsem se poslavlja dosedanji zunanji minister Gratz, ki je dejal, da noče biti Waldheimov ministrant. Ravno v tej izjavi pa se očitno zrcali eden izmed vzrokov, ki so narekovali omenjeno odločitev Sinowtza: ne gre samo za odgovornost za poraz socialističnega kandidata pri predsedniških volitvah; Sino-watz in Gratz sta bila tista člana vlade, ki sta se najbolj kritično izjavila glede Wa!heimove sporne preteklosti - njun odstop je torej tudi zgovoren signal.
Ali bomo ta signal v Avstriji tudi razumeli, ostane zelo dvomljivo. Po
volilnem boju, v katerem skoraj sploh ni bilo govora o velikih problemih sedanjosti in bodočnosti, temveč skoraj izključno le o ..nacionalni potrebi" prikrivanja nacistične preteklosti, namesto o protifašističnem naročilu, ki ga nalaga Avstriji državna pogodba, le o vojaški zvestobi in dolžnosti v službi Hitlerjeve osvalske politike, se verjetno tudi novi predsednik Avstrije ne bo mogel počutiti v dobri koži - zlasti če se bo spomnil odmevov, ki jih je v mednarodni javnosti izzval s svojim odnosom do lastne vloge med drugo svetovno vojno.
Preberite
na
strani
2	Ob skupnem prazniku se veselimo uspehov skupnega dela
3	Oblikovalci kulturnega sporeda naše slavnostne prireditve
4	Srečanje planincev treh dežel
5	Franci Zvvitter: O razvoju slovenskega narodnopolitičnega-življenja
6-7 Naši bivši uredniki - naši dopisniki
8-9 ZSO: „Naš cilj je združevanje narodnih sil"
10-17 Okrogle mize o šolstvu, kulturi, gospodarstvu in komunalni politiki
18-22 Predstavitev vključenih organizacij
23 France Popit: „Stalen dialog med vlado in manjšino je odločilen" 24-25 Minister Herbert Moritz o dvojezičnem šolstvu na Koroškem
26	Hanns Haas o vlogi in nalogah manjšinskih časopisov
27	Manjšinski tisk v Avstriji
28-29 Misli o skupnem kulturnem prostoru 30-31 Divje leto 1976
32	Avstrijsko mirovno gibanje - vmesna bilanca
33	Pisma s Tržaškega, Gradiščanskega in iz Slovenije
34	Drago Druškovič: Spomini na koroško časnikarstvo
35	Pavle Žaucer-Matjaž: Slovenski vestnik nadaljuje tradicije koroškega partizanskega tiska
36	Dunajski študentje in dvojezična šola - Slovo od svinca v tiskarni DRAVA
37	Založba DRAVA se tudi mednarodno uveljavlja
39	Velika nagradna križanka
40	SAK dosegel doslej najboljšo uvrstitev
Barvna slika na naslovni strani: Pogled na Rož (Hanzi Reichmann)
Franc Šetinc
prevremn nove dolžnosti
Vtorek zvečer so se zastopniki koroških Slovencev srečali z dosedanjim predsednikom RK SZDL Slovenije, Francem Šetincem. ki bo v Beogradu prevzel funkcijo člana predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije.
V svojem poslovilnem govoru je Šetinc poudaril, da je v teh štirih letih kot predsednik SZDL Slovenije zelo dobro spoznal problematiko koroših Slovencev in si nabral veliko izkušenj. Še posebej pa je poudaril, da so minula leta potrdila tudi pravilnost jugoslovanske in slovenske politike do narodnostnih skupnostih kot aktivne vezi med državami. Tudi na novem delovnem mestu se bo zavzemal za takšen način odnosov.
Predstavnik NSKS Matevž Grilc se je Šetincu zahvalil za njegovo prizadevno delo in za njegov posluh za potrebe slovenske manjšine na Koroškem.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser pa je v svojih zahvalnih besedah predvsem izpostavil resnost sedanjega narodnostnega položaja v vprašanju šolstva. Francu Šetincu, ki odhaja na novo delovno mesto, pa je želel veliko uspeha in izrazil upanje, da bo ..najboljši ambasador" teženj koroških Slovencev v Beogradu.
1946
IZ VSEBINE.


dlesno sodelovanje med ZSSR in JUGOSLAVIJO





Minister dr. Gruberosvojem potovanju v London in Pariz







Pred štiridesetimi leti - 14. junija 1946-je izšla prva številka Slovenskega vestnika. Kot naslednik partizanskega tiska je ob nastopu svoje poti izpovedal tudi svojo usmeritev, svojo vero v zmago pravice: Naše zaupanje ne more veljati branilcem starih krivic, ker nam odrekajo pravico do življenja. Zato velja naša vera ustvarjalcem novega sveta, ki bo spoštoval načela pravičnosti do šibkih in upošteval pravice doslej preganjanih in zatiranih.
Ob skupnem praznovanju
se vesebmo sadov skupnega deta
Oizzzzc/c.scz /e; acprcAzu/cacga ;z/;a-)aa)a ^/orca^Aega ic.szzzzAz; /e v zgo-c/cuzzz; y/ovcuyAcga po/zhčacga CbAa /za Dorc/iAc//; /zcJvo/uuo cc/z/z.s-nc/z pojav, A/ zai/až;', c/zz ga c/A/;a/a//;c/ Aczf /zas.sAzzp/z; p/az/zzA. .SAzz///;; pz*a-z/z/A r.sc/; zzszz/;, A; so AaAz/zAzz/; pz*z-s//cia/; zz; pzzzzzaga/z, z/a je zzzzs' c/azza-izzjz pz/zz7az;z;zspe.sz-;o prejaz/za/ozzzzzz-/a, česzoAraz zaz/zzzcAazza c/cscz/cz/a,' zzz sAzzpzzz /zzazzzzA vse/; ozzz/z, Az'pzzz je Az7 ?er osza/ zrc.sz s/zz-c/zz/jcra/cc .sAczzz' žzv/jezzje.
T.\z se zafo ce.se/zzzzo rega z/ogoz7-Aa, sa/ je po.sfa/ .S/ovezzsA; ve.szzzzA z zzzzszzzzz sAzzpzzzzzzz' pz-zza<7evazzjz og/e-z/a/o zzas sazzzz/z. zzaiega zzzja zzz Azzja, z/e/a zzz Arzja, og/z'z/a/o zezAz/; zzezzzzZ-Aov, zazzzeazzzzzj zzz zzz/az*eev, Az szzzo jz7z z7ožz'v/ja/z' v zzzzzzzz/z z/oA;', pa zzz z/z o/zčzzzAov veje/ja, zzzz/ovo/j.szza zzz po/zzzsa o/z z/zz.sezez;;7; zzspe/zz/z.
Poz, Az' szzzo jo pz'z7zoz/z7; z zzašzzzz /AsZozzz, zares zzz /zz/a /a/zAa. Po/zAo /zo/j je zaZo o/z zzjegovezzz jzzZzz/ejzz zza zzzzzszzz /ze^ez/a pz*zzzzazzja zzz /zva/ežzzo-szz' Zzszzzz;, Az so sAz/ze/z za zzjegovo z*ez/zzo zzAajazzje. /7ez/v,sezzi .se zzzorazzzo s/zozzzzzzzz pz*ve ..z/zzzzzzj.sAe po.saz/Ae" zza sazzzezzz začezAzz, Ao za .S/ovezz.sAz' vzsszzzzA Aoz zza.s/ez/zzzAa parZzzazz^Aega Zz.sAa, z/zzAovzzo zaAo-z*ezzzzzjezzega v zzz*očz7zA /zz-ozzjaszszzA'-zzega zzaz*oz/zzoo^vo/zoz/z7zzega /zoja Zez- pz-ezezz^ga z zzaprez/zzo, v pz*avzč-zzej.szz /zzzz/oezzzz.sZ aszzzezjezzo zzzz.se/-/zoszjo. v ZaAz*aZ še vez/zzo zaZoA/ezzz Aoro^Aezzz ozrač/a zzz /zz/o zzze.sZa. Vse/z, Az so /z//z Zez/aj z/zz*azzz oAo/z /Zsza, ZzzAzzj sevez/a zzz' zzzogoče ozzze-zzjaZz, zaz/osZzzye zzzzj zzeAaj zzzzezz - oz/ zzaiega z*ojaAa zza Dzzzzajzz dr. A/azAa .Sz7zaz'H'zzz/a, Az je prevze/ joz*zzza/zzo oz*ezoz'szso Aoz /zz/ajatezj zzz /zz.szzzzA, prcAo pz vega g/avzzega arez/zz/Aa z/z*. /z-azzzzja Zzv/zzra, Az je s svzzjzzzzz' soz/e/zzvfz o/z/zAova/ /zogaZo zzz prz-v/aezzo v.se/zzzzzz AoroiAzrrz .S/zzt ezzzezzz Azravo poZz*eZzzzega z/ozzzačega, /zoz -/zezzega g/as;7a, pa z/o o/z e/z .sZavcev MaA.sa A/oZzzzAa zzz Pvgezza /Vz7;7;zz, Az sZa Aoz zzzzzjsZz*zz čr/zc zzzzzezzzosZz Aro)z7a zzzzzazzjo poz/o/zo /zsza.
O/z zzj/A je Zre/za ozzzezzzz/ zaAzazzze soz/e/avee z/ozzza zza A'oro.s'Aezzz, prve z/zzpz.szzzAe, pa Zzzz/z Arog przzzzz/evzzz/z, prezežzzo zzz/az/zA aAzzvz.szov, Az so .s prvo iZevz/Ao ^/ovezz^Aega ve.szzzzAa š/; po t a.sr/z. oz//zz.še z/o /zzše, z/aprez/-sZavzjo zzovz /z.sZ. /zz .spozzzzzzzz .se zzzorazzzo prve gezzeraczje /zra/cev zzz zzaroezz/Aov, Az .so /z.s z pozz/ravz/z z vzrse/jerz! zzz zzzzvz/zzšezzjezrz, pa Zaz/z .s /zva/ežzzozzZjzz, szzj jzzzz je po /eZz/z pre-gazzjazzja zzz prepzzvz;z/z v z/ozzzačezzz jezzAzz ozzzzzzzja/ zzo vo pozzz/zzz/ zzaroz/-zzega pre/zzzjazzja.
Z t/eszzzzAovo oz/z.szjaz/zz - z/va-AraZzza pre.se/zzes' zza Dazzzzj zz; zzazzzj zza /szzrošAzz zzz Aozzezzo v /zzszzzz;
ZzsAarzzzz Drava v Poz//jzz/ze//';z - Az sZa jo .sprezzz/ja/z' zzzez/ z/rzzgzzzz Aozzzzzz-jozzzz.sAzz zzz cerAvezza eA^Aozzzzzzz/Aa-czja, se je razzzzzz/jz vo spz ezzzzzzja/ Zzzz/z Arog ,so;/e/avoev. .Svzzj pečaZ zzzzz je AoZ g/avzzz zzrez/zz/A vZz^zzz/ /vaz;jo Ogrz.s, Az je /zz/ s .S7zzvez;sAzzzz vesZzzz-Aozzz povezazz že zz časov zzjegovega parZzzazzsAega prez//zoz/zz/Aa; v zzrez/-zzz.šzvz; so se vrsZz/z Lovro PoZočzzzA, /'razzzz //o.szzzzzzA, Dazzz/o /szzpper. /Izzz/rej V7o/;;zr, R/až .Szzzgez' - vse z/o z/azzašzzje zasez//ze (Lzz/zo Lr/zajs, /tzzz/rej LzzAoz, VzzzAo tVzeser zzz /šaz/o Vazzežzč). A/rez/zzzsAz sesZa v se je v ZeAzz časa Zzzz/z šZevz/čzzo sprezzzzzzja/ zzz /zz/ včaszA Aar/zzzz/o zrez/čezz. Loz/a A/ja/z vsezzz Zežavazzz je .S/ovezzsAz vesZzz/A rez/zzo zz/zaja/, zze zzazaz/zzje po zas/zzgz razzzz/z o/zčaszzzA soz/e/av-cev, Az so przsAočz'/z zza pozzzoč /zoz/zsz' po svoj/ j/zzzAczozzarsAz' zavesz/ a/z pa s počzZzzzšAzzzz z/e/ozzz; vsezzz ve//a zsArezza za/zva/zz.
Za/zva/a gre vsezzz z/ozzzačzzzz zzz Zajzzzz z/opzszzzAozzz. V šZzrz/z z/esez/e-zjz/z je Zzz/o zzj/Aovo š/ev;7o zzzzzogo preve/zAo, z/a /zz' zrzog/z zzzpzsaZz' zzp/; zzzzezza, A/jzz/z Zezzzzz časZzzo przzzzazzje za zzjz/zov przspeveA, Az pozrzezzz' zzepogresT/zvo o/zogaZz7ev vse/zzzze /zsza. /Vaz/a/je zas/zzžzjo /zesez/o zaAva/e vsz, Az so z/e/a/z oz. z/e/ajo v zzpravz, sajssvojzzzz z/e/ozzz zze asZvar-jajo /e zzzaZerza/zze poz//zzge za zzz/aja-zzje /zsza, Zezzzveč vzz/ržzzjejo Zzzz/z žzvo povezavo zzzez/ /zsZozzz Zer zzjegPvzzzzz zzaročzzzAz zzz /zra/cz, Aazer/zzz se o/z jzz/zz/ejzz prav ZaAo za/zva/jajezzzo za zzjz/zzzvo zvesZo/zo. /zz zza Aozzczz -zaZo pa zzzčzzzazzj zsArezzo - še za/zva/a vsezzz zzeAz/zzzzjzzzz zzz sez/zzzzjzzzz ZzsAar-zz/šA/zzz pzzjaZe/jezzz za zzjz/zov pozzzezzz/zzz/ z/e/ež pr/ o/z/zAovazzja /zsZa. Za/zva/a /zzzz/z povezzzzza z že/jo, A/ zzazzz je ezzaAa v zzrez/zz/šZvzz /z; v Z/sAarzz/. z/a /z/ se č/zzz prej zzreszzz-čz/a prese//zev v Ce/ovec, Ajer /zo soz/e/ovazzje o/z zzov/ Ze/zzzo/og/jz goZovo še Zzo//še, še /zo/j aspešzzo.
M/s/zzzz, z/a so Zz;7e Ze /zesez/e poZre/zzze. O/z jzzZz//ejzz, Az' ga pra-zzzzzje zzaš /zsZ, azzzesZzze Zo/zAo /zo/j, Aer se o/z ZaAz/z prz/zzžzzoszz/; zzavzzz/zzo govor/ /e o jzz/zz/azzZz; /zz se pr/ Zezzz prezre z/ejsZvo, z/a za zzj/zzz sZojzjo ž/v/ /jzzz/je, z/a je pravzaprav /e saz/ zzjz/zo-vega z/e/a /zz pr/zzzz/evazzja. /Vzzj zzz/ zze zazzzer/jo z/sz/, A/ jz/z zz/sezzz zzzoge/ /zzzezzsAo zzavesZ/.' za/zva/a vezja v ezzaA/ zzzerz' ezz/zzz /zz z/rzzg/zzz/ Vsezzz sAzzpaj pa /zo gzzZovo zzzzj/epše przzzzazzje, če zzazzz /zo s sAzzpzzzzzzz zzaporz zzspe/o z/osečz, c/a /zo R/ovezzsA/ vesz-zz/A Aoz zzczše sAzzpzzo g/czs//o rec/zzo /z/zczja/ Zac/z v pr//zoc/zzjz/z /eZz/z /zz r/esez/ezjz/z.
Rzzc/cz /zzzzež/r
g/avzzz zzrcc/zzzA
Odkritje osrednjega spomenika koroškemu partizanstvu v Šentrupertu pri Veiikovcu je bdo povezano z vetiko razstavo pod nastovom „Živtjenje in borba Stovenske Koroške". Z njo smo koroški Slovenci prvič po drugi svetovni vojni predstavili javnosti svojo novejšo zgodovino in kulturno ustvarjalnost.
Nedeljske volitve v ogiedaiu števiik
V svetu govorijo o težki obremenitvi mednarodnega ugieda Avstrije
rodnega ugieda Avstrije
V drugem krogu letošnjih predsedniških voiitev v Avstriji je bi) prepričijiv zmagovaiec dr. Kurt Waidheim, kije dobii 53.9 odstotka vseh veijavnih giasov. medtem ko je bito za dr. Kurta Stevrerja oddanih !e 46.! odstotka veijavnih giasov. V ahsoiutnih števiikah izgieda izid voiitev takoie: Stevrer je dobii 2.1(17.317 giasov, Waidheim pa 2,464.598 giasov. Pri prvem krogu voiitev dne 4. maja seje za Stevrerja odiočiio 2,061.164 aii 43,7 % voiiicev in za Waidheima 2,343.387 aii 49,6 % voiiicev, medtem ko sta takrat ostaia dva kandidata dobiia: Scrinzi 55.940 aii 1,2 % ter Meissner-Biau 259.471 aii 5,5 % giasov.
Od prvega do drugega kroga volitev je torej Steyrerju uspelo povečati svoj delež glasov za 2,4 %, medtem ko je Waldheim napredoval za 4,3 % in tako dosegel skoraj 8-odstotno prednost pred Steyrerjem. Prve analize tega rezultata kažejo, da so Wald-heimovo zmago omogočili predvsem nekdanji volilci FPO ter zelenih oz. alternativnih skupin, ki so se tokrat z dvotretjinsko večino odločili za Waldhcima. pri čemer pa so seveda velike razlike od dežele do dežele in tudi od občine do občine.
Glede vzrokov, ki so botrovali" izidu nedeljskih volitev, je treba videti predvsem dvoje: poraz socialističnega kandidata Steyrerja gre v veliki meri na račun stranke in njene politike, ki je iz najrazličnejših vzrokov izpostavljena čedalje hujšim kritikam, pri čemer nezadovoljstvo sega tudi daleč v vrste SPO same: prav to nezadovoljstvo pa je OVP izkoristila za svojega kandidata Waldheima z demagoškinr
geslom o „velikem obratu" ter hkrati uspešno zaigrala še na nacionalne strune, ko je obrambo. Waldheima pred odkrivanjem njegove medvojne vloge prefunk-cionirala v ..nacionalno dolžnost".
Izid volitev na Koroškem se od tistega na zvezni ravni bistveno ne razlikuje. Koroška je vedno spadala med dežele z največjo socialistično večino in je to potrdila tudi tokrat. Na Koroškem je dobil Steyrer v drugem krogu volitev 180.785 ali 51,7 % glasov (v prvem krogu 174.252 ali 49 % glasov), Waldheim pa 168.646 ali 48,3 % glasov (prej 155.838 oz.
43.8	% glasov). Glasove ostalih dveh kandidatov (Scrinzi 9984 /
2.8	%, Meissner-Blau 15.624 / 4,4 %) sta si tokrat ..delila" Stey-rer in Waldheim v približno enakem razmerju kot v zveznem povprečju: Steyrcr je napredoval za 2,7 % in Waldheim za4,5 %.
V dvojezičnih občinah južne Koroške kaže tokratni izid pre-
cejšnje razlike v tem smislu, da imamo občine, v katerih je delež glasov za Steyrerja daleč nad deželnim povprečjem (npr. v občini Železna Kapla-Bela dosega kar 67,5 %!), so pa po drugi strani tudi občine, v katerih je izredno veliko pridobil Wald-im (npr. Otok in Djekše). Sicer pa je to ozemlje že tradicionalno tendiralo k SPO in je njen kandidat tudi tokrat prav v južnem delu dežele zabeležil lepe uspehe, ki bi brez dvoma zaslužili malo več razumevanja za potrebe in težnje tega ozemlja in njegovega prebivalstva, kot pa ga dejansko kaže v trostrankarski pakt ujeta SPO.
Letošnje predsedniške volitve v Avstriji pa so bolj kot katerekoli druge doslej odmevale tudi v mednarodni javnosti. Tudi zdaj po izvolitvi Waldheima je slišati zelo kritične komentarje, ki se vendar ne omejujejo toliko na osebo novega predsednika in njegovo preteklost, temveč veljajo Avstriji in njenemu prebivalstvu v celoti. Če iz kopice teh ne ravno laskavih „ocen" omenimo le eno: V tem volilnem boju in pri tej volilni odločitvi je Avstrija dokončno zapravila ugled, ki ga je uživala kot prva žrtev Hitlerjeve agresije, kajti pokazala je, da ni bila žrtev, temveč prvi zaveznik nacizma - in temu „ug!edu" je ostala zvesta.
Občina.	Steyrer 3.6. abs. / %	.	Steyrer 4.5. abs. / %	'.Valdheim 3.6. abs. / %	Waldheim 4.5. abs. / %	Sorinzi 4.5. abs. / %	Meissner4.5. abs. / %
Bekštanj	2.319/55,3	2.625/52,4	2.224/44,1	2.073/41,4	60/1,6	231/4,6
Biloovs	556/54,5	515/49,3	465/45,5	440/42,6	22/2,1	57/5,5
Bistrica v 3.	1.004/61,6	394/58,5	626/33,4	574/33,3	24/1,4	106/6,2
Borovlje	3.074/53,6	2.39.7/53,3	2.171/41,4	2.074/33,5	97/1,8	317/5,3
Čajna	907/59,6	866/56,1	615/40,4	600/38,9	26/1,7	51/3,3
Djekše	296/44,0	D5/45,1	376/56,0	356/51,0	14/2,0	13/1,3
Dobrla vas	2.203/58,7	2.073/55,3	1.553/41,3	1.431/39,4	58/1,5	144/3,6
Galicija	563/52,3	557/43,7	507/47,2	506/45,1	11/1,0	47/4,2
Globasnica	581/53,3	516/51,6	336/40,7	369/38,9	6/0,6	39/6,9
9 Grabštanj	771/46,1	755/45,0	301/53,9	333/49,9	24/1,4	62/3,7
Grebinj	972/42,5	353/40,2	1.315/57,5	1.271/53,6	50/2,1	98/4,1
Hodiše	305/52,3	653/48,3	716/47,1	597/44,2	20/1,5	8l/6,0
Kotmara vas	930/55,3	303/53,3	752/44,7	676/40,0	16/0,3	88/5,2
Otok	402/33,2	313/35,7	650/61,3	467/55,5	'0/3,4	47/5,4
1] Pliberk	2.012/56,0	1.877/43,3	1.579/44,0	1.467/33,0	1/1,4	361/9,6
[Podklošter	3.545/53,3	3.066/52,1	2.463/41,1	2.439/42,4	103/1,8	219/3,7
Pokrče	735/52,2	765/50,4	713/47,3	682/44,3	20/1,3	52/3.4
Rožek	520/54,5	433/51,1	435/45,5	404/41,4	12/1,2	61/6,3
Puda	533/54,0	540/52,5	453/46,0	434/42,2	16/1,6	36/3,7
Bele	295/64,3	273/53,c	164/35,7	155/32,6	-/0,0	42/8,8
Itraja vas	513/54,o	4 O *+/ 4 O y ^	437/46,0	442/44,6	14/1,4	50/5,1
Suha	400/53,3	330/48,3	351/46,7	354/45,0	7/0,3	45/5,7
Škocijan	1.773/52,3	1.337/43,1	1.532/47,2	1.262/44,3	51/1,6	148/5,2
Škofiče	801/53,3	776/57,'	561/41,2	509/37,7	16/1,2	50/3,7
Šmarjeta v R.	391/51,3	387/50.'	371/43,7	355/46,2	11/1.4	15/2,0
Šmohor	2.412/49,3	2.246/46,6	2.430/50,7	2.214/46,0	166/3,4	169/3.9
Štefan na Z.	726/57,1	713/55,2	545/42,9	532/41,2	14/1.1	33/2,6
Šentjakob	1.769/63,3	1.706/60,0	1.001/36,1	346/33,3	32/1,1	159/5,6
]Teholca	756/5A3	663/54,3	551/42,2	502/40,7	12/1,0	49/4,0
Velikovec	3.647/52,0	3.511/43,4	3.371/43,0	3.175/44,6	162/2,3	265/3,7
Vemberk	1.464/57,3	1.431/54,4	1.031/42,7	1.068/40,6	43/1,3	33/3,2
Vrba	2.570/47,4	2.265/44,6	2.352/52,6	2.343/46,1	137/3,7	288/5,7
Železna Kapla	1.441/67,5	1.364/64,^	695/32,5	632/29,7	26/1.3	106/5,0
Žihpolje	353/37,9	343/35,'	537/62,1	561/57,1	25/2,5	43/4,3
Žitara vas	911/6T.4	352/53,1	527/36,6	476/32,9	34/2,3	33/6,1
Žrel ec	2.195/53,1	2.054/55P	1.520/40,3	1.464/33,2	70/1,3	144/3,9
Beljak mesto	19.143/54,^	13.522/50//	15.334/45,31	15.111/41,5		625/2,3	1.950/5,4
Celovec mesto	26.633/47,3	25.302/44,3	23.322/52,1 !	27.055/46,3		1.665/3,2	3.592/6,1
Koroška	130.735/51,7	174.252/49,0	163.646/43,3 j 155.333/43,3		3.334/2,3	15.624/4,4
Peter Raab
Jutri na slavnostni prireditvi 40. obtetnice Slovenskega vestnika:
Spored, ki obeta edinstven kuiturni užitek
V zadnji številki našega lista smo predstavili sodelujoče, ki bodo jutri oblikovali spored slavnostne prireditve 40. obletnice Slovenskega vestnika v Mestni hiši v Borovljah. Kot znano, bo spored obsegal vokalno in inštru-mentalno glasbo, nastop gledaliških igralcev ter zabavo s plesom, ki bo sledila kulturnem delu prireditve.
Pri sestavi sporeda oz. izbiri sodelujočih na slavnostni prireditvi 40. obletnice Slovenskega vestnika, smo upoštevali skupni slovenski kuiturni prostor, kulturo večinskega naroda in kulturo hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem. Že sam ta podatek potrjuje pestrost, ki jo bodo doživeli obiskovalci naše slavnostne prireditve v Borovljah.
Seveda smo pri tem upoštevali petje, ki je tako značilno za našo narodno skupnost, saj je pesem najmočnejši izraz naše kulture. Nastopil bo Moški pevski zbor SPD Borovlje, Mešani pevski zbor ..Podjuna" Pliberk in Koroški oktet KUD ..Prežihov Voranc" z Raven na Koroškem. Vsi trije interpreti slovenske narodne, umetne in pesmi drugih narodov so znani po svoji kvaliteti in priljubljenosti doma in v tujini.
Gledališka igralca Anton Petje iz Trsta in Peter Raab iz Celovca bosta nastopila s točkami, ki bodo gotovo pritegnile pozornost poslušalcev. Prvi bo nastopil z recitalom Cankarjevih besedil o slovenski besedi in slovenski kulturi, medtem ko bo drugi
poskrbel s svojimi pesmimi za eksplozivno vzdušje.
Posebnost sporeda bo tudi nastop Hatskega tria z Gradiščanske, ki je znan po svoji izvirni glasbi Hatov -Hrvatov, ki živijo na severnem Gradiščanskem. Tako bomo jutri prisluhnili kulturnim dosežkom treh narodov, ki, kot že zapisano, obsega petje, inštrumentalno glasbo in recitacije. Spored slavnostne prireditve bo povezoval naš igralec Marijan Srienc, ki bo podal tudi kratko zgodovino Slovenskega vestnika. Do besede bodo razumljivo prišel tudi predstavnik ZSO ter gostje; v okviru sporeda pa bo tudi podelitev nagrad tistim, ki so tekmovali za pridobivanje novih naročnikov našega lista.
Spored slavnostne prireditve smo zavestno načrtovali tako, da ne bo trajala več kot uro in pol, saj se zavedamo, da bodo mnogi obiskovalci našega praznika prišli tudi zato, da se bodo z nami poveselili in se tudi naplesali. Za plesno glasbo vseh vrst bo skrbel znani ansambel „12. nadstropje" iz Ljubljane. Po končanem kulturnem sporedu bo razumljivo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo -da ne bo zmanjkalo energije za veselo razpoloženje.
Predpisane vstopnine na slavnostni prireditvi ne bo, obiskovalci bodo imeli možnost, svojo naklanjenost izraziti s prostovoljnimi prispevki, zato pa jim bo na voljo izvod jubilejne številke Slovenskega vestnika. Torej nasvidenje jutri zvečer v Borovljah!
Enotni kulturni prostor tud: ni agresiven s svojo drugačnostjo, temveč je srečevalen in dialoški, strpen in sodelovalen. Če bi bil drugačen, bi zanikal samega sebe, bil bi zoper lastno bistvo in smisel.
Današnje slovensko sprejemanje in razumevanje koroške slovenske literature je torej nujno dvojno ali celo razdvojeno. Na eni strani je zaznamovano z nezmernim navdu-ševanjem nad navidezno vztrajnostjo in neuničljivostjo slovenstva kot kulturne kategorije, v ponovnem relativnem razcvetu slovenske lite-
ne zmore razlikovati literarne, umetniške kvalitete ali inovacije. Ta mu namreč enostavno ni potrebna, saj išče in zahteva v literarnem besedilu vse kaj drugega, predvsem seveda nove in nove dokaze slovenske nacionalne in kulturne obstojnosti. (Zato je končno tudi prikazov koroške slovenske literature, ki bi integrativno in komparativno opredeljevali to literaturo s celotnim kompleksom sodobne slovenske književnosti, malo ali nič; skoraj vsi ti prikazi so naštevalni, opisno pregledni in v tem samozadostni, koro-
nostjo, defetizmom in nenadnim, presenetljivim samopotrjevanjem, s svojo specifiko pa nedvomno spet korenini v tisočletnem sredotežnem izročilu koroškega središča.
Zanimivo in morda tudi dobro, vprašanje pa če rodovitno, bi bilo, ko bi lahko izločili vse tisto, kar se v recepcijo in slovensko oceno slovenskega literarnega ustvarjanja na Koroškem prenaša političnega. Še bolj velja to za slovensko koroško literaturo samo, saj ji prav to daje dodatno in posebno draž pristne levičarske upornosti ali meianho-
Dr. Matjaž Kmecl	^
Slovenska javnost in stovenski koroški avtorji
rature na Koroškem vidi namreč predvsem to. Slovenski literat s Koroškega lahko v Sloveniji javno prebere še tako slabe verze, pa mu bodo vsi navdušeno ploskali. S tem seveda nočem reči, da slovenski literati s Koroškega prihajajo v Slovenijo s slabimi verzi, temveč da publika v njihovih literarnih dejanjih odobrava bolj in prej druge lastnosti kot pa literarno kvaliteto. Ne smemo pozabiti, da gre za publiko zelo majhnega naroda, ki ga je bilo iz brezštevilnih neprijaznih zgodovinskih izkušenj od nekdaj strah za lastni obstoj: hočeš nočeš vidi v koroških Slovencih (staro kulturno jedro!) svojo lastno metaforo. Zato je seveda navdušena, rajši bi rekli oprezno navdušena, ko vidi, kako iz navideznega pepela znova in znova še zmeraj kaj poganja (slovenska literarna revija na koroškem nosi simboličen naslov Mladje): po prvi vojni, med zadnjo vojno v ilegali, po drugi vojni. Te poezije je tudi mnogo več, kot bi je po vseh pričakovanjih in izkušnjah smelo biti glede na uradno priznanih 20.000 Slovencev na Koroškem. V njej navsezadnje vidijo dokaz nekakšne metafizične pravičnosti ali pa rente iz tisočletnega investiranja v skupno kulturno jedro.
Seveda je takšen odnos, takšen pogled na stvar zanimiv, avtentičen, tudi zelo človeški, je pa v svojem bistvu vendarle malce arhaičen, pač zaradi imanentne estetske nekritičnosti in zamenjave kriterijev. Smiseln je kot prvinska spodbuda, kot dokaz privrženosti in lojalnosti, v svojem bistvu pa pogosto ne zna in
ško avtonomni, bolj popisujejo obsežnost pojava kot različnosti v kvaliteti.)
Z druge strani pa prinašajo najboljši slovenski avtorji s Koroškega tudi v slovensko literaturo novosti -ali izvirne ali inspirirane po dogodkih v nemškem oziroma avstrijskem kulturnem prostoru. Boris Paternu je na primer že pred mnogimi leti pri Lipušu opazoval in poudarjal neoekspresionizem posebne vrste in mu iskal paralel v sodobni nemški/avstrijski književnosti. Vidmar je pri Messnerju podčrtaval kvalitete moderne levičarske kulturne polemike in značilen temperament, ki zaznamuje tovrstno duhovno dejavnost v Evropi. Za najboljše pesmi Gustava Januša so ugotavljali duhovit prenos estetike naivnega slikarstva v liriko in semantični ludizem. Ta literatura, ki hočešnočeš živi vsaj dvojno življenje, saj je ukoreninjena v intimo kulturne materinščine, diha pa zrak krušnega očeta, se vendarle vse bolj prikazuje in dokazuje kot pomembna, v svoji drugačnosti kozmopolitska komponenta slovenske literarne umetnosti, možnost diskretnega in nepedagoškega, oplojevalnega srečevanja z delom „zunanjega" prostora. Naravnost atraktivno se je to pokazalo s Handkejevo intervencijo, ko je z aristokratsko kretnjo popeljal proletarski in zavrženi del svoje krvne in duhovne domovine v evropski prostor - kjer ni odmeval samo za ta prostor, temveč se je naenkrat drugače oglasil tudi domačemu svetu. To je pač posebna dialektika, ki se odigrava med nacionalno inferior-
lične ironije, in vse to na avtentičnem, čeprav provincialno transparentnem družbenem substratu. Za razliko mnogim modnim levičarskim pisanjem torej nima skrbi z lastno identiteto. Situacija je prav spolitičnokulturnega vidika, pa čeprav bolj skrivaj kot očitno, nabita z metamorfoznostjo, shizoid-nostjo, atavizmi in travmami vseh vrst, pa tudi z novodobnimi, perspektivnimi idejami - zato je dramatična, napadalna, z značilno notranjo dinamiko, jalovo in rodovitno, blokadno in motivacijsko, vse obenem; zagrizeno destruktivno in globoko humanistično. S tem seveda nočem reči, da je koroškim Slovencem prijazna, vse prej kot to; v sebi pa na docela neprijazen način vendarle nosi močne, nadležne, anate-matsko blagoslovljene, ustvarjalne motivacije.
Subtilnejšemu literarnemu odjemu je zmeraj bolj zanimiva z obeh teh dveh temeljnih vidikov. Če pa prenesemo na širši kontekst, potem verjetno takšna specifika označuje sleherno	narodnomanjšinsko
ustvarjalnost:	na manjšinah se
zaradi njihove drugačnosti še posebej preskušajo dobri in slabi družbeni instinkti; manjšine nujno, imanentno, živijo vsaj v dveh različnih duhovnih prostorih in to jih določa.
Op.: Referat je bil prebran na simpoziju, ki ga je o pomenu manjšinskih literatur v Avstriji organiziral Boltzmannov institut na Dunaju 25. in 26. aprila.
Oh juhiteju našega g!nsi!n
DipUnž. Fe!iks Wieser, predsednik HO
//ttt&t/)cvtttt)c s /. strani)
pore. 7'ttk razno) pa /n' prinese/ ktt/tt-stro/a/ne pos/et/ice ne /e za koroške 3/onence, fentnee za nada/jn/i razno) koroške t/rttžbe sp/o/t. Zato mora biti n te/n trenntAn prnettstne/;a nn/oga nse/t koroški/; .SVonenren in re/otnega demokratičnega tabora, da napnemo rse si/e za obraniten dno)ezične so/e in skupnega pouka s/onensko in nemško govorečih ačeneen.
S/onenska narodna skupnost it; dražba, n kateri zinimo, se na/;a)ata /ta pragu ne/ikib sprememb. Reno/tt-eio/tartte spremembe poteka)o /ta področp/ novih sodobnih tehno/ogt), ki prod;'ro)o tta vsa področ)a č/oneko-nega ž;'n/)en)a. Pran )e, da se vsi, ki nosimo odgovornost za nada/)n)i razno) naše narod/te skupnosti, odkrito vprašamo, ah se zavedamo, ka) nam te spremembe prinnšn/o? Ah smo štorih' vse, da tega razno)a ne bomo zamudi/;' in zaspa/i?
/Vont in/ormatinni sistemi, ki danes
obn/ndn)o zeme/)sko ob/o, nas tudi na področ);; it;)brt/;afin/;e de)anaostt postan//n)o pred popo/noma novo sitnnc;)o. /Vaš tisk se bo mora/ norim razmeram - n Ce/orcu kttbe/.skt/ te/e-r;'zi)a nudi že devet kana/ov oz. sporedov - pri/agodit; hitro it; brez ok/eva-n/a. .SVovenski vestnik bo utora/ ob tehno/oški posodobitvi postati tribuna kritičnih. iskn)očih naprednih /)ndi, mis/i itt ide) iz vseh taborov naše skupnosti; /)udi, ki vidi/o našo )asno perspektivo v krepitvi udarne akei)ske enotnosti, v zavezništvu z demokratičnim taborom it; pog/ob/)enem sode-/ovan)u z matičnim narodom; samozavestnih /)adi. ki se bodo od/očno postanih po robu vsem poskusom getoiznci)e in etničnega proporca ter se borih za enakopravno it; uspešno vk/)učevnn)e v vse družbene strukture koroške dražbe.
Prepričan sem, da bo S7ovett.sk; vestnik uspešno oprav/)a/ tudi to novo, zgodovinskopre/omno tta/ogo.
Ivanka Vrhovčak obiskala koroške Siovence
Dir. KIC Ivanka Vrhovčak (druga z leve) v razgovoru s predstavniki naših organizacij. Na desni generalni konzul SI RJ v Celovcu Boru! Miklavčič.
Generalni konzul Borut Miklavčič je pretekli teden na sedežu Narodnega sveta predstavnikom obeh političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev predstavil novo direktorico Kulturno-informacijskega centra SFRJ na Dunaju Ivanko Vrhovčak. V imenu vseh organizacij je Vrhovčakovi izrekel dobrodošlico dr. Matevž Grilc, zatem pa so predstavniki naših kulturnih organizacij v kratkih obrisih predstavili svojo dejavnost, medtem ko je Vrhov-čakova spregovorila o nalogah Kulturno-informacijskega centra (KIC) in nakazala možnosti za sodelovanje te inštitucije s kulturnima organizacijama in SZ1 koroških Slovencev, s Klubom slovenskih študentov in študentk ter drugimi društvi in Slovenci na Dunaju. Direktorica Vrhovčak je menila, da KIČ nima formalnih diplomatskih pregrad, zato so njegove možnosti za vsestransko sodelovanje velike, zlasti kar zadeva posredovanje kulture koroških Slovencev v širši jugoslovanski prostor in obratno. Pri tem je mislila na kulturno izmenjavo, ki koroškim Slovencem omogoča socialno-kulturno sigurnost pri uveljavitvi njihove narodne identitete. To odpira tudi možnost kulturnega pluralizma, kar manjšini daje vlogo povezovalnega člena med dvema kulturama v deželi. Konkretno pa KIC našim kulturnim organizacijam lahko pomaga s posredovanjem kulturno-izobraževalnega gradiva, gostovanji kvalitetnih ansamblov, predstavitvi knjig naših založb itd. Že v letošnji jeseni bo KIC posredoval program, ki ga bodo v Sloveniji pripravili ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja.

1948
Na velikih ljudskih taborih v Podjuni, Rožu in na Gurah, kjer se je zbralo na tisoče ljudi iz vseh delov južne Koroške, smo koroški Slovenci manifestirali zvestobo delu in borbi svojih prednikov. Odločno smo izpovedali: Nočemo umreti, hočemo svobodno živeti in si na svoji zemlji sami gospodariti.
16. srečanje s!ovenskih planincev treh deže!
Pod mogočnim Krnom v Drež-nici nad Kobaridom, seje v nedel-jo odvijaio že 16. srečanje stoven-skih planincev treh deže! - Furla-nije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Letošnji prireditelj tega tradicionalnega srečanja je bilo najmlajše, Beneško planinsko društvo. Potekalo je pod geslom „Gore, svet prostosti in prijateljstva", udeležilo se ga je okrog 2000 planincev.
Stalni organizatorji teh planinskih srečanj so: Slovenska planinska društva Trst, Gorica, Celovec, Beneško planinsko društvo in Planinsko društvo Jesenice kot pobudnik teh srečanj treh dežel.
Tokrat so bili na vrsti, da to srečanje priredijo, planinci Bene-
kih planicev, ki so kot že omenjeno, bili pobudniki prireditev te vrste, pa znani jeseniški planinski dejavnik Janez Košnik. Med številnimi planinci so bili seveda zastopani tudi naši planinci, pod vodstvom podpredsednika SPD Celovec Jožka Lepušica, ki je prinesel pozdrave slovenskih planincev na Koroškem in ob tej priložnosti tudi predal darilo.
Naši planinci, ki so se udeležili srečanja, so bili silno navdušeni nad prijateljskim vzdušjem, ki je vladalo in prevevalo to prisrčno planinsko dogajanje. Spet so imeli priložnost srečali se s starimi planinskimi tovariši, obujati spomine ter navezovati prisrčne stike z novimi prijatelji. Prihodnje leto




t. s- *'

škega planinskega društva. Zanimivo pri tem pa je, da so si za kraj srečanja izbrali kobariško področje v sosednji Sloveniji, pri tem so jih pošteno podprli kobariški planinci.
V imenu prireditelja je množici spregovoril beneški planinec Enzio Gognach, v imenu jeseniš-
bo organizator podobnega planinskega srečanja Planinsko društvo Jesenice, ki ga bo priredilo v dolini Vrate pod Triglavom, najlepši dolini Julijskih Alp. Dve leti pozneje, leta 1989, pa so na vrsti spet slovenski planinci na Koroškem. Kje bo takrat kraj srečanja še ni znano, po vsej verjetnosti pa
Slovensko prosvetno društvo „HERMAN VELIK" Sele-Kot vabi na
PRIREDITEV OB 25-LETNICI OBSTOJA DRUŠTV A
in
DESETLETNICI SMRTI HERMANA VELIKA
ki bo v nedeljo 22. 6. 1986 ob 15.00 uri v gostilni pri „LENČ1J1" na Bajdišah
Program sooblikujejo: Obirski ženski oktet, moški zbor SPD Borovlje, mešani pevski zbor KPD ..Planina" iz Sel. sestri Velik in mladinska skupina iz Kota
Novo ustanovljeno društvo ..CLUB TRE POPOLP' za pospeševanje sodelovanja v regiji Alpe-Jadran (predsednik dr. Artur RoBbacher) vabi na predavanje
..ALPE JADRAN: SKUPNOST VLAD -SKUPNOST NARODOV"
v četrtek 19. 6. 1986 ob 19.30 uri v poslopju KELAG, Celovec. Arnulfplatz 2 Predavatelj: dr. Franco Flamini, direktor tiskovne službe Beneške regije.
ŽELEZNA KAPLA
SREČANJE s P. D. „! RANČ HERLE" iz Soičave
v soboto 21. 6. 1986 ob 20.30 uri v farni dvorani v Železni kapli.
Prireditelj: SPD ..Zarja" v Železni Kapli.
Padlim partizanom in žrtvam nacizma smo po vojni uredili dostojna grobišča in postavili spomenike. Ti pomniki časti naj bi tudi še bodočim rodovom pričali o visoki ceni, katero smo koroški Slovenci plačali v boju za svobodo in enakopravnost.
v Podjuni ali pa v Selah. Slovenska planinska društva organizirajo svoja srečanja vedno na pokrajinsko najbolj atraktivnih krajih in tako pomagajo široki množici planincev spoznavati naravne lepote treh dežel.
Atpinistične
novice
Obe jugoslovanski alpinistični odpravi v Himalajo - ženska, pod vodstvom Marije Frantarjeve na Južno Anapurno ter alpinista Stane Belak in Marjan Kregar na Dhaulagiri - sta zaradi nevzdržnih vremenskih razmer morali odnehati in sta se pred dnevi vrnili domov.
Stane Belak in Marjan Kregar sta dosegla višino 7650 metrov, kjer pa sta ju ustavila vihar in globoki sneg.
Srečo je imela tričlanska tirolska alpinistična odprava, ki je pred nedavnim premagala Dhaulagiri (brez uporabe kisika).
IZLETVBEOGRAD
Dne 29. junija 1986 priredi Zveza koroških partizanov iziet v Beograd. Kakor smo omeniti že v zadnji števiiki Siovenskega vestnika, pridejo v poštev v prvi vrsti tisti tovariši, ki so biii pred tremi leti na podobnem iztetu, ki pa ni popoinoma uspei; vabijeni pa so seveda tudi vsi drugi, ki se žeiijo udetežiti izteta.
Odhod z letališča Brnik v nedetjo 29. 6. ob 6.30 uri, vendar se na ietaiišču zberemo že oh 5.30 uri, da lahko uredimo vse potrebne formalnosti. Povratek: odhod iz Beograda ob 18.50 uri in prihod na letališče Brnik ob 19.25 uri.
Stroški znašajo za polet z letalom, za avtobusni prevoz po Beogradu in za kosilo skupaj 24.000 dinarjev, to je približno 1000 šilingov. Prispevek plačate pri prijavi ali pred odletom. Tovariši, ki so bili na izletu pred tremi leti, imajo tokrat znižano ceno. Za prevoz do Brnika in nazaj mora poskrbeti vsak sam.
Prijave prosimo najkasneje do petka 20. junija na naslov: Zveza koroških par-tzanov, 9020 Celovec, Tarviserstr. 16, tel.: 0 42 22/5143 00 - 33, 60.
Eine Schute, die a!!e Stuck !n spie!t'
ali humorističen prispevek na temo:
,Najprej točevati, nato združevati"
Tante Poldi hei ..Klasseniibergreifenden gemeinschaftsfordernden MaBnah-men" (iz priporočil ..Koroške pedagoške komisije").
UNIVERZA CELOVEC Delovna skupnos! za narodnostna vprašanja vabi na javno diskusijo
MANJŠINSKA ŠOLA-PRED ODLOČITVIJO?
Reformni modeli v konfrontaciji
v četrtek t9. junija 1986 ob 20.00 uri na Celovški univerzi, soba Z-109 Uvodna kratka referata: # Dr. JosefFeldner (Koroški Heimatdienst)
# univ. prof. dr. Peter Gstettner (univerza Celovec) Vodja diskusije: univ. prof. dr. Eriedbert Aspetsberger.
DOBRLAVAS
V nedeljo 15. 6. 1986 je v Dobrli vasi od 10. do 12. ure v prostorih kulturnega doma predsednik NSKS dr. Matevž Grilc na razpolago v vseh pravnih vprašanjih.
ŠENTPRIMOŽ
RIBIŠKI PLES
v soboto 21.6. 1986 ob 20.00 uri v gostišču Wutte v Veselah Igra: Planinski sekstet Prireditelj: Podjunski ribiški klub
SELE
OTROŠKI DAN SELE - „Tu sem doma -moja fara, tvoja fara"
v nedeljo 15. 6. 1986 ob 10.30 uri v Selah Prireditelj: Katoliška otroška mladina
SVEČE
NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE (oddelek Sveče in Šentjanž)
v soboto 14.6. 1986 ob 19.30 uri v stari šoli vSvečah.
CELOVEC
Kulturna taberna PRI JOKLNU STARA ISTRSKA LJUDSKA GLASBA NA IZVIRNIH GLASBILIH
v petek 27. 6. 1986 (ne 6. 6. 1986, kot je to bilo prvotno napovedano) ob 20.30 uri. * *
Bralce, ki letos prvič oziroma že spet berejo za BRALNO ZNAČKO, prisrčno vabimo na
ZAKLJUČNO PODELITEV BRALNIH ZNAČK in KNJIŽNIH NAGRAD
*	v torek 17. 6. 1986 ob 19.00 uri v Mla-dinskem domu, Mikscha)!ee4
Prireditelja: Mladinski dom v Celovcu in Slovenska študijska knjižnica Mentorici: vzgojiteljici Meda Kavčič in Berta Murn
*	v torek 17. 6.1986 ob 14.00 uri v Kovačevi dvorani na Ohirskcm
Prireditelja: SPD ..Valentin Polanšek" na Obirskem in Slovenska študijska knjižnica v Celovcu Mentorica: Vida Polanšek
*	v torek 17. 6. 1986 ob 16.00 uri v Kul-turnem domu v Šentprimožu Prireditelji: SPD ..Danica" Šentvid v P , Slovenska študijska knjižnica v Celovcu in društvena knjižnica SPD ..Danice"
Mentorici: Mirjam Kežar in Astrid Hobel
Gostje: pesniki in pisatelji Miha Mate, Boris A. Novak. Jože Zupan iz Slovenije in Andrej Kokot iz Celvoca Ilustrator: Marjan Manček.
KAZAZE
KONCERT:
PESEM OD SRCA DO SRCA
v nedeljo 22. 6.1986 ob 10.00 uri pri IGLU v Kazazah
Nastopajo: MePZ ..Srce", otroški pevski zbor ..Srce" in skupina iz Šentlipša
GLOBASNICA
NAŠE MESTO -drama Thorntona Wilder
v nedeljo 15. 6. 1986 ob 20.00 uri v gostilni Šoštar v Globasnici
Gostuje: igralska skupina Strokovne šole za ženske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu.
Režija: Peter Sticker
Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici.
REBERCA:
ŠOLANJE ZA SODELAVCE KATOLIŠKE MLADINE PO I ARAH
v soboto 21.6. 1986 ob 15.00 uri in v nedeljo ob 17.00 uri v Mladinskem centru na Reberci
Vodita: mag. Štefan Kramer in kpl. Pep Marketz
Prijave: Katoliška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec (0 42 22) 51 11 66
GLOBASNICA
SREČANJE S ČLANI KLUBA KOROŠKIH SLOVENCEV V LJUBLJANI
v nedeljo 15. 6. 1986 ob 16.00 uri pri Šoštarju v Globasnici Nastopajo: Ženski pevski zbor ..Petrol" iz Ljubljane. MoPZ „F. L Lesičjak" iz Štebna in ansambel ..Veseli planšarji".
MAČEK MURI (mušica!)
Halo otroci! Maček Muri pride v Šentjakob in Celovec
W v petek 13. 6. 1986 ob 16.00 uri v farni dom v Šentjakobu v Rožu Prireditelj: SPD ..Rož" Šentjakob # vpetek 13. 6.1986ob 19.00v Mladinski dom. Mikschallee 4. v Celovcu Prireditelja: Slovenska prosvetna zveza in Slovensko šolsko društvo
BILČOVS
KONCERT
v nedeljo 15. 6. 1986 ob 20.00 uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Nastopajo: Savinjski oktet Žalec, mladinski pihalni orkester in dekliški pevski zbor -vsi iz Žalca
Prireditelj: SPD „Bilka" v Bilčovsu
ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU ZAKLJUČNA PRIREDITEV (90 let zavoda šolskih sester v Šentrupertu)
#	v soboto 21.6. 1986 ob 15.00 uri
#	v nedeljo 22. 6. 1986 ob 13.30 uri in 16.00 uri
Spored obsega pesmi, plese in uprizoritev narodne pripovedke „Sveti Florijan v luni", ki jo je dramatiziral prof. dr. Mirko Mahnič
Režija: Peter Sticker Gostuje moški kvartet iz Šentruperta V soboto popoldne in v nedeljo si lahko ogledate razstavo šolskih izdelkov učenk. Prireditelj: Kmetijsko gospodinjska strokovna šola zavoda šolskih sester v Šentrupertu.
Slovensko prosvetno društvo ..Valentin Polanšek" na Obirskem vabi na KOLESARSKI IZLET v nedeljo 15. 6. 1986 Štart ob 14.00 uri pri Kovaču Cilj pri markunu v Kortah, kjer bo zaključni piknik
Proga: Obirsko - Železna Kapla (Esso) -Korte (skupno 21 kilometrov).
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na
IZLET NA SNEŽNIK (1797 m)
z avtobusom (hoja do vrha Snežnika 2 uri) Prijave: pri Franciju Kropivniku, tel.: 0 42 27/72 69 in na tel.št.:042 22/5143 00-31.
GLOBASNICA
ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE NA KOROŠKEM
v počastitev mednarodnega leta miru v petek 20. 6. 1986 ob 20.00 uri v ljudski šoli v Globasnici.
DJEKŠE
v nedeljo 15. 6. 1986ob 10.00 uri (po maši) v ljudski šoli na Djekšah Sodelujeta: Obirski ženski oktet in šent-lipški kvintet.
Prireditelj: Prosvetno društvo ..Lipa" v Velikovcu.
CELOVEC
KJE JE MEJA? (enodejanka v narečju)
v ponedeljek 16. 6. 1986 ob 17.00 uri v Modestovem domu
Nastopa: Mladinski dramski odsek Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden Prireditelja: Koroška dijaška zveza in Modestov dom
CELOVEC
Mohorjeva knjigarna v Celovcu vabi k odprtju razstave SLIK NA STEKLO, ki jih kot amaterka ustvarja gospa Ljudmila ŠienčnikizDobrlevasi Od odprtju razstave bo dr. Luka Sienčnik predstavil svojo knjigo ..Koroški Slovenci v boju za svojo šolo". Predstavljena pa bo tudi nova zbirka pesmi „V moji hiši" Dorli Hammerschall.
vtorek 17. 6. 1986 ob 18.00 uri v Mohorjevi knjigarni v Celovcu Pri odprtju bo sodeloval ..Trio Sturm" iz Dobrle vasi
Ogled razstave je možen v delavnem času knjigarne od 17. do 28. junija 1986. Vstopnine ni.
Dr. Franci Zwitter,
prvi glavni urednik
O RAZVOJU SLOVENSKEGA NARODNOPOLITIČNEGA ŽIVLJENJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI:
,,Siovenski vestnik -40 let
vesten spremljevalec!"
Mis!im, da je v pogtedu nazaj, ko je 14. junija 1946 - torej pred 40 teti - začet izhajati Siovenski vestnik, potrebno, da se najprej v hvaiežnosti pokionimo spominu prvih dveh izdajateijev dr. Matevža Scharwitzia in dr. Franca Petka in prav tako poudarimo hvaiežnost vsem bivšim in današnjim urednikom današnjega jubiianta, kajti brez njih bi verjetno ne praznovat te obtetnice; posebno vetičastne, ker je to tist, ki se tahko ponaša z v zgodovini koroškega stovenskega časnikarstva najdatjšo dobo neprekinjenega izhajanja.
Kdor pozna razburkane razmere neposredno po končani drugi svetovni vojni, ko je naše ljudstvo po razočaranjih v prvi avstrijski republiki in po prestanem teptanju in trpljenju v nacistični dobi z vso pravico terjalo svobodo in formalno združitev z matičnim narodom, s katerim je dejansko že bilo združeno v uporu in v borbi proti nacifašizmu, ve, da prevzem takih nalog, kot sta bili izdajateljstvo in uredništvo samoniklega proti politiki zasedbenih sil usmerjenega lista, ni bil lahek. Saj so zasedbene sile že priznale prevzem oblasti s strani predvojnih avstrijskih političnih strank in je tudi že predsednik SZ Stalin zagotovil novemu avstrijskemu kanclerju dr. Rennerju s pismom z dne 12. 5. 1945 pomoč pri borbi za ohranitev starih meja prve avstrijske republike.
Spričo take politične situacije je bil v očeh novih političnih struktur vsak, ki ni klonil pritisku novih oblastnikov, najmanj posebnež, če ne celo izdajalec domovine, pa čeprav je svoje samostojno politično gledanje lahko podprl s še tako tehtnimi dokazi lastnih skušenj in doživetij ter osebne protifašistične borbe.
Za nove politične strukture je bil merodajen edino le ..sporazum taboriščne ceste", češ, da je bila Avstrija prva žrtev nacizma, da je za njeno obnovo treba pozabiti vse nekdanje medsebojne spore v prvi republiki in strniti vse sile za obnovo ter odločno zavrniti vsako krivdo na nacističnem režimu in nacistični vojski. Če namreč nisi kriv, tudi ni treba obžalovanja niti ne poprave škode; v kolikor so bili Avstrijci tudi vojaki Hitlerjeve vojske - in to zelo predani in odločni -, so izpolnjevali samo svojo „dolž-nost". Krilatica, ki jo tako neuvidevno in prekanjeno slišimo in doživljamo tudi danes.
Kdor se ni podvrgel tej uradni mentaliteti, je bil sumljiv in nesprejemljiv za novo politično strukturo,' ki je skrbela z vso spretnostjo za priznanje neprekinjene kontinuitete med prvo in drugo republiko z zavestnim odrivom nacistične dobe in njenih strahot in zločinov.
V času in družbi s tako miselnostjo je naš človek potreboval svoj lastni, povsem neodvisni časopis - časopis, ki ni bil pripravljen, da bi klonil in tulil v isti oficialni rog, časopis, ki naj bi bil odločno antifašistično usmerjen, svobodoljubno in demokratično nastrojen, ki naj bi bil glasnik svobodoljubnih idej partizanskih borcev, v trpljenju prekaljenih, iz taborišč se vračajočih zapornikov in izseljencev, v uporu osveščenih demokratov -kratko povedano: glasilo od smrti vstalega na smrt obsojenega koroško-slovenskega ljudstva!
Ker sem neposredno iskal možnosti tiska in prostora za uredništvo ter se tako pri zasedbenih silah kakor pri avstrijskih oblasteh trudil za uradno dovoljenje izdajanja takega časopisa, poznam vse silne ovire in težkoče,
predno je na Dunaju 14. junija 1946 izšla prva številka današnjega jubilanta.
Prva številka - veselje in navdušenje
Težko je popisati občutke veselja in notranjega zadovoljstva, ko sem držal v rokah še ne suho tiskano prvo številko, veselja in navdušenja, da je končno prišel čas, da bo naš človek tedensko prejemal nepotvorjena poročila o dogajanju doma in v svetu in da bo lahko tudi sam objavljal svoje mnenje in postavljal svoje zahteve.
Po več kot desetletni manipulaciji, po letih strahote, prepovedi uporabe materne govorice in prisilnega kul-' turnega molka je bil to zgodovinski dogodek za vse naše ljudstvo. Na stotine pisem z izrazi veselja, hvaležnosti, navdušenja in ponosa, ki sem jih prejemal neposredno po začetku izhajanja iz vseh krajev naše zemlje, od ljudi brez razlike socialnega stanja in različnega svetovno nazorskega gledanja, so mi še danes dokaz, kako je naš človek hrepenel po lastnem, demokratičnem glasilu.
Na tem se tudi v teku 40 let izhajanja Slovenskega vestnika ni nič spremenilo. Kadarkoli je šlo za življenjska vprašanja naše narodne skupnosti, kadarkoli je prišlo do novih napadov na našega človeka, kadarkoli so bile v nevarnosti pridobitve narodnoosvobodilne borbe in antifašističnega boja: mir, demokracija in mednarodno sodelovanje - pa tudi kadarkoli je šlo za vesele, praznične dogodke in uspehe, so se strnile vrste okrog Slovenskega vestnika, ki je tako vseh 40 let svojega obstoja najbolj zvest in vesten spremljevalec borbe našega človeka za uresničitev in ohranitev lastne identitete in točen zapisovalec in komentator našega narodnopolitičnega razvoja.
Burna zgodovina koroških Siovencev
Kdor bo enkrat pisal sila burno zgodovino našega ljudstva po drugi svetovni vojni - in to je spričo današnjih hitrih sprememb na vseh področjih družbenega in narodnega življenja čimprej potrebno ne bo mogel mimo točnih zabeležk, stvarnih člankov, pozitivnih ocen in kritičnih pripomb Slovenskega vestnika.
Vedno spet me nagovarjajo prijatelji, da naj kot dolgoletni funkcionar v središču dogajanja napišem zgodovino tega časa ali svoje spomine.
Tudi to pot sem bil naprošen, da prispevam članek o tej dobi: o narodnopolitični obnovi neposredno po drugi svetovni vojni; o tem, kako je prišlo do razcepa v naših vrstah; o nevarnem vplivu kominformovske resolucije; o posledicah papeškega odloka z dne 30. junija 1949; o vključevanju v SPO; o ustanovitvi Zveze slovenskih organizacij na Koroškem; o nastajanju Spomenice koroških Slovencev itd. „To zate ne bo težko, saj imaš gotovo številne podlage in dokumente," je stereotipna pripomba.
Vsak pričakuje ob takih željah in prošnjah nova, zanimiva kronološka odkritja oz. dopolnitev obsežne faktografije povojnih dogodkov.
Gotovo bi lahko izkopal iz svojih neurejenih osebnih hranjenih spisov in dokumentov morda kako zanimivo listino o tem ali drugem dogodku sila razburkane povojne dobe, vendar je po mojem mnenju v številnih člankih, razpravah in objavah, še posebno v Slovenskem vestniku zbranih toliko dokumentov, da še neobjavljeni ne bi bistveno dopolnili poznanega tozadevnega faktografskega gradiva.
Kar nam manjka, niso posamezni dokumenti niti ne faktografski zapisi ali opisi posameznih dogodkov, marveč gre za pomanjkanje sistematičnega sintetičnega prikaza tega tako pomembnega zgodovinskega obdobja in dogajanja.
Posameznih, iz splošnega družbenega in zgodovinskega dogajanja izločenih dogodkov namreč ni mogoče v vsej njihovi obsežnosti pravilno in stvarno ocenjevati, kakor to vedno spet lahko ugotavljamo, ko se čestokrat eden in isti dogodek opisuje in ocenjuje popolnoma drugače, da prihaja vedno spet do novih nestvarnih polemik in nepotrebnih nesporazumov.
Stvarno gledano je bito dogajanje nastednje:
Po razsulu nacistične strahovlade in končani vojni smo se koroški Slovenci znašli pred dvema političnima konceptoma.
Za zmagoslavne partizanske sile in osvobojene nacistične žrtve po strmoglavljenju nacifašizma je obstojala le ena oblast, tista, ki so si jo same priborile - ljudska. Le-to izgrajujejo v tesni povezavi z matičnim narodom, s katerim skupaj so se borile proti nacifašizmu, ne da bi jih ločevale meje, ki so jih dejansko odstranili nacisti. Za to napredno politično strujo je edino politično predstavništvo ljudstva Osvobodilna fronta, zanjo je edini cilj svoboda in enakopravnost v združitvi z matičnim narodom.
Predstavniki predvojne politične strukture, ki so doživeli vojno proč od dogajanja na domačih tleh, poskušajo navezati tam, kjer se je pred vojno končalo; obnavljajo politiko manjšine in s tem hkrati posredno že priznavajo meje in novo oblast v deželi, ki so jo priznale tudi zasedbene sile; do nove, napredne politične strukture matičnega naroda imajo mentalno rezervo, v kolikor pri nekaterih sploh ne gre za zavestno averzijo.
Pariška odločitev glede meje, kominformovska resolucija in papeški dekret o komunizmu, ki vsi izvirajo skoraj iz istega časa, vsekakor niso bili pripravni, da bi prispevali k zbliževanju, marveč so le poglobili že obstoječe razlike in nesporazume in dokončno izvedli razcep, ki potem takem nikakor ni izrodek osebnih antagonizmov, kakor se navadno zelo plehko tolmači, marveč nujna posledica v načelnih vprašanjih si nas-
'protujočih zamisli o novi ureditvi političnega življenja naše narodne skupnosti.
Narodni svet se dosledno svojemu konceptu oblikuje kot manjšinska organizacija v nekdanjem klasičnem smislu in zagovarja samostojni nastop piri volitvah, brez ozira na problematiko številčnega uveljavljanja, pa tudi brez ozira na zgodovinsko skušnjo neučinkovitosti stalne konfrontacije s strnjeno protislovensko fronto večinskih strank.
Zavzemanje za napredne sile večinskega naroda
Po drugi strani skuša napredna struja novo, bolj elastično pot uveljavljanja političnih teženj z zavzemanjem za čim boljše odnose z naprednimi silami večinskega naroda in s prizadevanjem za enakopravno integriranje našega človeka v njegove družbene in politične strukture. S tem naj bi se preprečila ponovitev stanja, kakršno je bilo v prvi republiki, ko sta manjšina in večina živeli celo desetletje ena poleg druge kot dve popolnoma tuji telesi brez sleherne povezave, toda v neprestani in -razume se - neenaki borbi. Manjšina je bila zaradi take svoje neelastično-sti, ki je bila nujna posledica nacionalne zaprtosti in ožine, skoraj neizogibno izpostavljena naskoku celokupne večine, ki je bila strnjena in enotna edino le v skupnem afrontu zoper slovensko narodno skupnost.
Taka politika povezovanja z naprednimi silami avstrijskega ljudstva je bila politika OF že med narodnoosvobodilno borbo in potem po zmagi nad nacifašizmom. Demokratična fronta delovnega ljudstva jo je še prav posebno vneto nadaljevala in Zveza slovenskih organizacij jo je poskušala uresničevati prikladno času in družbeni stvarnosti.
SP se nudi kot privlačna in integrativna siia
Ko je KPA zahajala vedno bolj v izolacijo in se praktično izključila kot družbena silnica, se je nudila edino Socialistična stranka kot taka privlačna, integrativna sila, ki je bila vsaj v začetni fazi pripravljena izvajati politiko strpnosti, sporazumevanja in razumevanja ter uresničevanja odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti. Prepustitev županskih mest v pretežno slovenskih občinah pripadnikom slovenske narodne skupnosti, izvolitev podpredsednika ZSO Hanzija Ogrisa na socialistični listi v koroški deželni zbor, vsaj rahel pristop k previdnemu reševanju nekaterih odprtih vprašanj člena 7 Državne pogodbe so poleg nenehnega uresničevanja vzornega socialnega programa z učinkovito socialno zakonodajo ob zakrknjenosti in nestrpnosti drugih dveh večinskih strank vabljivi dovolj, da je naš politično osveščeni človek v tej stranki -kakor v prvi republiki večina naših delavcev — iskal in našel svoje politično torišče.
Tu ni bilo potrebno nobeno usmerjanje, ampak je šlo v tistih letih, ko so tudi v socialistični stranki sami bili v ospredju še socialistični in demokratični ideali, ne nazadnje tudi zaradi pomanjkanja druge alternative, za več ali manj spontano vključevanje v
pričakovanju pravičnejše družbene ureditve brez diskriminacije iz socialnih, nacionalnih, rasnih ali drugih vzrokov.
Čeprav sta obe slovenski politični strukturi zagovarjali potrebo kulturne povezave z matičnim narodom, je Narodni svet iznašal svoj pridržek, da iz take potrebe „vendar ne sledi, da bi se moral del naroda, ki živi v drugi državi, pod drugimi okoliščinami, podvreči tudi vsaki vrsti političnega vetra, ki slučajno veje v matični državi. To je bistvena razlika, ki nas loči od politike Demokratične fronte" (Naš tednik, 28. 3. 1951).
Gre torej na vseh področjih in v vseh pogledih za dva različna politična koncepta, kakor sta se pokazala že takoj po končani vojni.
Razvoj nikakor ni šel v smeri enotne manjšinske stranke, marveč dosledno v konsolidacijo dveh jasno opredeljenih, samostojnih in enakopravnih političnih struktur.
Pristojni organi ne razumejo politike zbliževanja
Na tem tudi ničesar ni spremenil člen 7 Državne pogodbe, za katerega interpretacijo in izvršbo je zasnovala vsaka struktura zase svojo spomenico. Obveljati in povezovati ni mogla ..manjšinska" v klasičnem pomenu s svojo ekskluzivnostjo - ki kljub nedvomnemu obstoju nikdar ni bila objavljena (!) -, marveč je postala osnova in platforma skupnih narodnostnih zahtev skupaj popravljena in redigirana Spomenica, ki jo je zasnovala ZSO, s svojo širino, s svojim odklonom vsakršne segregacije in zlasti s svojo težnjo po enakopravni integraciji slovenske narodne skupnosti in slovenskega človeka v vse družbene in državne strukture na zgodovinskem naselitvenem prostoru, katere smotri in cilji naj bi postali vsebina posebnega manjšinskega zakona, ki naj bi zagotovil koroškim Slovencem njihovo upravičeno zahtevo, da hočejo živeti „kot enakopravni med enakopravnimi".
Na žalost večinske stranke in pristojni državni in deželni organi niso razumeli in še manj nagradili te globoko demokratične politike zbliževanja in sodelovanja, ki je že kazala uspehe, in zlasti ne v Spomenici izražene iskrene pripravljenosti za sodobno, strpno in demokratično ureditev narodnostnega. vprašanja, marveč so pod pritiskom nemških nacionalističnih sil vsaj po letu 1970 krenili spet na staro tradicionalno pot nacionalistične koroške politike do manjšine, kakor tako nestrpno prihaja do izraza v dogovoru treh strank z dne 1. julija 1976 in njemu sledeči skrajno restriktivni manjšinski zakonodaji pred desetimi leti.
Zakon o narodnih skupinah s svojo neprikrito tendenco zdrobitve in atomizacije slovenske narodne skupnosti na osem različnih kategorij, njene izolacije in njenega izrivanja iz njenega zgodovinskega naselitvenega prostora v periferne geto-rezervate ni dokument in osnova za sodobno rešitev slej ko prej virulentnega narodnostnega vprašanja v smislu pomiritve in enakopravne integracije, marveč je uzakonjena osnova za vedno nove konflikte. Šolsko vprašanje je trenutno najhujši in najbolj nevaren primer takih sporov!
„Na teh tleh se je rodila slovenska kultura. Prav tu je zibelka naše kulture, našega jezika, naše pesmi. Danes smo prišli k vam, kakor pride otrok k svoji materi." Besede, ki jih je ob prvem gostovanju Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane pri koroških Slovencih spregovoril pisatelj Juš Kozak, so bile obenem tudi manifestacija enotnosti slovenske kulture. Koroški Slovenci smo utrli pot tudi širši kulturni izmenjavi med Koroško in Slovenijo.
T^T v#	n* v#
Našim btvsmi urednikom
40 )et Stovenskega vestnika je tudi 40 iet truda njegovih urednikov, je dediščina, katero so nam, ki danes urejujemo Siovenski vestnik, zapustiti naši predhodniki in začetniki tradicije, na katero smo ponosni.
Eden teh bivših urednikov dr. Franci Zwitter, hkrati tudi prvi gtavni urednik našega tista, se predstavtja na posebni strani sam s čtankom. ki priča o tem. da Franci Zwitter ni bit te urednik, temveč teta in desettetja predvsem tudi narodnopotitični funkcionar, ki je merodajno obtikovat razvoj potitike naše narodne skupnosti.
Pa tudi njegov nastednik kot gtavni urednik Franjo Ogris ni bit te pisec, urednik; k Franjotu so koroški Stovenci hoditi po nasvete: bodisi osebne, bodisi potitične. Saj je bit Franjo, kakor bi danes temu rekti. gtavni potitični teoretik, naš koroškostovenski ..šefideotog". Kar pa seveda ne pomeni, da je bit Franjo Ogris suhoparen potitičen teoretik; obratno: v prav totikšni meri. v kateri si je prizadevat za ideotoško natančnost, se je znat tudi nasmejati, s šatjivo nagajivimi pripombami reagirati na dogajanja v svojem okolju. S tem humorjem je ..popoprat" tddi mnoge čtan-ke, katere je prav na ta način še tažje in učinkoviteje znat posredovati svojim in našim bratcem.
Nimamo pa se zahvatiti te našima bivšima gtavnima urednikoma. temveč tudi petim urednikom, ki so za datjšo ati krajšo dobo soobtikovati naš tist. Med temi bi se radi najprej poktoniti spominu Lovrota Potočnika, ki jc bit kot nobeden drug povezan z dogajanji na podeželju, predvsem v Podjuni. Lovro Potočnik je bit prosvetarz vsem srcem, in to svoje deto, to svojo zagnanost za kulturno deto je vnašat tudi v svoje urednikovanje in pripomogel, da je Slovenski vestnik pridobit na povezanosti z našim narodnim terenom.
!nž. Btaž Singer se je totit predvsem specifičnih žuljev naših slovenskih kmetov. Bit je čtovek, ki je združevat dve komponenti: osebno prizadevanje in tastno zagnanost ter strokovno znanje. S svojimi čtanki o novih pristopih v kmetijstvu, o pravnih možnostih. predvsem pa tudi z organiziranjem južnokoroških kmetov v samostojni organizaciji, Stovenski kmečki zvezi, je vetiko prispeva! k širjenju zavesti o težavah kmečkega živtja, hkrati pa nudit kmetom tudi prepotrebne informacije.
!nž. Danih) Kupper, dotga teta odgovorni tehnični urednik Stovenskega vestnika, je med drugim uvedet novost ..Vestnik v stiki" - revijatno mesečno pritogo našega tista, katera je s stikami prikazovala deto in vsakdanje težave koroških Slovencev, pro-stavtjata važne in uspete korake razvoja narodne skupnosti. Kot taka je danes pisan dokument naše zgodovine.
V naši sredi je detovat skoraj štiri teta Andrej Mohar, ki je takorekoč povsod pomagat: pri politiki, kutturi. mtadinski in gospodinjski strani,... Kakor pa še sam rad dodaja, je prevajat tudi radijski program - „saj tetevizije tedaj še ni bito!"
Naš urednik pa je bit svojčas tudi Franci Košutnik. Kakor Lovro Potočnik je bit novinar, ki je mnogo zahajat na ppdežetjc med naše tjudi in poročat o dogajanjih na terenu.
Vemo, da te bore besede ne morejo podati cetotne stike o naših bivših urednikih. Ne moremo izraziti tudi vse naše hvatež-nosti za njihovo deto. Upamo te, da bodo naši predhodniki našo zahvato vzeti kot takšno, kakršna je mištjena: iskrena, spisana z velikim spoštovanjem!
Uredništvo
Vest o ..Miktovi Zati na zgodovinskih tteh" je šta od vasi do vasi, od čtoveka do čtoveka, zajeta in združita je koroške Stovence še botj tesno v eno samo družino, ki kakor pred 500 teti mtada Rožanka ljubi svojo rodno zemljo, svojo materno besedo. Tako smo zapisati o prvi uprizoritvi te pritjubjene igre v Svatnah, kjer so jo šentjakobski pro-svetaši v poznejših tetih še večkrat ponoviti.
nisem povsod prii/ubi/en. Toda resnica mora ostati resnica/ Prav zahoti tne, če v /ta/tern iisitt stop' /ta/, /tar ne ustreza resnici. /Vitnatn pa nič proti kritiki, če /e res konstruktivna. Pa tudi če /ti tnene A'do skritizirai."
Naš dopisnik iz mejnega področja med Rožem in Zitjo je kritičen tudi napram določenim tendencam znotraj slovenskih vrst: „iVt' pametno, da se med seho/ miatimo, ie Aer imamo raz-Zične svetovne nazore. Pttdt' mene dostiAraf s/ata/o od zada/, ie zato Aer sem menda preveč Aritičen in Aer tudi organizacijske dvoiirnosti ne odobravam, oziroma ne uvidim. .Smo taAo daieč, da hi res reAZi, da /e to, Aar deZa KKZ ArsčansAa AuZtura, ostaZa pa nekr-sčansAa? .Se potem priidižu/emo AdTD-ju, Ai pravi, da domovini zvesta društva in zveze opravi/a/o ta pravo deZo, da pa vsi osfaZi de/avniAi /tore/ tudi sZovensAi) vrst/o protidržavno deto? Po se mora prenehati, deZati moramo sAupno, za sAupno napredovan/e, za sAttpnopreživef/e nase narodne sAttpine."
Franček Černut:
Resnica mora osfafv" resnica.'"
Frančka Černuta so nacisti kot enajstietnega fanta skupno z njegovo družino izseiiii v Frauenaurach. Leta 1945 seje ceia družina vrnita živa, Franci pa se danes spominja, da je bi! njegov oče od izida prve števitke Stovenskega vestnika naprej tudi Vestnikov naročnik. Takote se spominja Franček Černut tega časa: „^cvcdu strto 5V rudt prcAtruZt; prtnušui /c vužne stvari, da, ruzAurZ/tve stvari cntA itt drugtA. SZovensAi vcsZntA /c iti/ za ttas g/uvno oAčt-/o, Ai ttas /e oAvcšču/o o <ric/ovatt/tt ttasi/t orguntzuet/, ozt-romu o žt'vZ/cn/u ttaši/t Z/udt' tta ForošAcm."
Leta 1947 je odšet Franček Černut v Ljubljano študirat. Tudi tam je statno prebirat Slovenski vestnik, saj mu je ta nudit „staino povezavo z ož/o domovino". Prva teta po vrnitvi iz Ljubljane je detat v Cetovcu in pri ptibrški zadrugi. Jasno, da je bit tam botj neposredno povezan s slovenskimi organizacijami, pravi, da je tudi tedaj potrebovat SV, „sa/ nas ni samo .sprem//a/ pri našem deZu, temveč nam /e nudiZ tudi in/orma-ci/e o čisto konkretnih stvare/t -npr. o AuZturi, poZitiAi, gospodarstvu, ..."
Leta 1956 je postat Franček Černut železničar. Kot tak je bit prestavljen najprej na Štajersko, potem v Labotsko dotino. Tam je bit seveda „odrezan" od stovenskega narodnopotitičnega živtje-nja; tako je hodit domov, in iz ,,5/ovensAega vestniAa črpaZ in/or-maet/e o doga/an/ih, sa/ mi /iZ: /e veZZAo man/Aaio." To se je spremenilo, ko je Černut dobit detovno mesto v Ptiberku. Tam je imet statni stik z organizacijami, SV pa mu je od tedaj naprej „staZni spremZ/evaiec".
mine /n.pr. na izseZ/enistvoj, opi-sovaZpa tudi prve prired/tve."
Franček Černut pa nikoli ni samo opisoval, temveč je tudi tam, kjer je potrebno, dosti kritičen. „Topa rad detam", je ponosno povedat, „in zaradi tega tudi
Kaj pa kritika na račun Stovenskega vestnika? Franček je povedat stedeče: „Drži, da sem včasih zasZediZ, da v AaAi števiZAi aktuaZ-nega materiaZa man/Aa. .Sicer pa so na vsaA način zanimivi pri-spevAi s podežet/a, sa/ nas prav to povezu/e, nam Au/furnim deZav-cem pa nudi tudi možnost primerjave. Vsekakor pa sem mnen/a, da so ti dopisi tudi včasih predoZgi." !n kaj mu majka v SV? „A/ato več stroAovnega hi ZahAo oh/avZ/aZ. .Sa/ /e za Z/udi zanimivo, da na/-de/o prispevAe o raznih smereh in poteh družbenega razvo/a. Tudi drugih stroAovnih čZanAov hi si žeZeZ več; npr. napotAe za sad/ar-/e, za gospodin/e,..."
In Franček dodaja tudi svoje izkušnje s tem: „DoZgo časa nisem vedeZ za čebeZ/arsAi muze/ v TadovZ/ici. Pa /e sZuča/no enArat poročat SZovensAi vestniA o n/em. /n sem se petja/ - pa gZe/, se ena zZata AoZa/na, Ai /o /e hiZ dohiZ mo/ ded, /e tam razstavZ/ena. Zato menim, da hi moraZ nuditi 5V več taAih maZih in/ormaci/, čeprav pa se strin/am s tem, da v prvi vrsti razsir/a resnico o našem narodnem gihan/u."
Lipej Koienik:
/z
našega srca.'"
Naš ptibrški dopisnik, znan kot ,,-ikej" se je v razgovoru najprej spomnit začetkov Stovenskega vestnika. „ZVtytrto tmc/t .sVovgnsAfgu g/u.st'Zu, zuto smo AtZt vsi nestrpni, Adu/ ho Aončno izšeZ prvi, novi .SVovensAi vestniA. &o /e izše/, smo Ati/ nuvdušeni, so/ smo v n/em ZuAAo AruZi prve domuče in po/itične novice." Pravi, da je „postttZ že tetin/ n us iist, Ai /e zruste/ iz nušegu srcu."
Leta 1980 je "set v pokoj. Še danes se spominja, kako je pravzaprav začet svojo dopisnikar-stvo: „Koma/ sem hit v poAo/u, že so me ta stari Aoiegi v Cetovcu začeti Aihicati, Ta/ pa boš deiai?' Toda meni ni postaZo niAoti dotg-čas. ZVa/pre/ sem se posvetit branju, sa/mi /e pre/ za to priman/Ao-vato časa. 5 tem pa mi /e tudi pri-sto; videt sem, da hi se daio marsi-Aa/ - iz našega živtjen/a na pode-žet/u, na AuZturnem področ/u,... -poročati. Ko sem se nato aktivno vAZ/učit v domače društvo ./epa -Z/asAo /ezero, sem se bot/ čutit, da /e treba detovan/e društev bot/ doAumentirati. /n taAo sem začet-tudi v zadovotjstvo AoZegov iz CeZovca pisati; beiežii sem spo-
Koienik pa se spominja tudi bridke poti Stovenskega vestnika, katera seje začeta ob izidu prve tiskane števitke: „Predv.yem uA/iviiti /9F smo Ztodtit po do/novi/t in sAušuit pridoAt/t nuročniAc. .SAušuZi smd go .sp m viti v v.suAo družino. Fodu tudi po/itični priAežunci iz Vugo.s/uvi/e so ZtodiZi po domuči/u/t in ugitiruZi proti .SVovcn.sAcmu vcstuiAu. ZVcAuAo tuAo so strusi/i Zjudi; , Odpovc/tc gu, čc gu Aoste Aru/t, ne Aoste prišit v neAeso.' Fedu/ /e mnogo nošiA Z/ttdi nusedio Arivim preroAom - itt odpovedi/ so noš Zist. Ze/o Ztudo num /e Ai/o, todu nudui/evuZi smo noše de/o/"
To deto smo opravtjati žeto vestno, kajti sicer ne bi bit „potre-ben" drugi vat protipropagande. Kotcnik se tudi tega spominja: „ZVa prižnicah so se duhovniAi zaiefavaii proti vestniku. PiibršAi
žttpniA /e četo pridigat; ,ZVe verjemite Zistu, Ai ni .SZovensAi vestniA, temveč sZovensAi iažniA/' TaAo se /e začet vat uradne cerkvene pro-tiagitaci/e, vsi partizani, izsei/enci so postati brezverci, i/udožerci.
Vsak list potrebuje poleg nastavljenih urednikov tudi kar se da mnogo dopisnikov. To velja seveda tudi za Slovenski vestnik, ki se bi prav ob svojem 40. jubileju rad zahvalil tem marljivim pomagačem, ki nam teden za tednom pomagajo pri izpolnjevanju naših nalog: to so tisti, ki nam pismeno ali ustno pripovedujejo o dogodkih v svojem domačem kraju, so tisti, ki skrbijo za neposredno, trajno povezavo z našim ljudstvom na podeželju.
Odločili smo se, da se našim pomagačem oddolžimo s posebnimi prispevki. Tokrat naj ne spišejo članka sami, tokrat naj bodo govorili članki o njih
Naši dopisniki
samih. Pa se je zastavil že kar prvi problem: vseh ni mogoče predstaviti, saj imamo za to premalo prostora. Torej je treba izbirati. Toda kako? Končno smo se odločiti za tri naših vestnih dopisnikov. Rekli smo si, da je zaznamovano tako tudi geografsko področje, ki ga skušamo pokrivati z našim poročanjem. Dodati pa moramo seveda, da smo vsem ostalim, ki jih v tej številki ne predstavljamo z večjim člankom, pa prav tako hvaležni za njihovo pomoč. Želimo jim vsem še mnogo zdravja in uspehov, naprošamo jih pa tudi to pot, da nam bodo tudi v bodoče tako marljivo in vestno pomagali.
Cer/cer jc vse naročnike (n ureh- pravico". In tak mora SV tudi n/ke 5/ovenskega vestnika ;'zk//'u- ostati; Koienik si želi, da SV vrši č;7a."-In to kar z uradnim cer- dvojno naiogo: da strokovno kvenim odtokom, katerega še do (toda za vsakogar razumljivo) danes ni prekticata.	anatizira politična dogajanja -
Postedice te podte propagande predvsem na manjšinskem pod-pa tahko zastedimo še danes, ugo- ročju ter da nudi tudi bratcu na tavtja Lipej naprej. ,,-So vasi, v podeželju čtivo in poročila o živ-kafer/h živijo p reci vsem .S7o venci, tjenju na vasi: ,.Frav je, ha so v .SV pa imata /c h ve hruž/n; naročen ta rti take reči, ki ji/; /ju rije ra h/ tu h/ ,S'V. -Vsekakor pa moram fuh/ hcrejo. 7'n k o mora ostati turi; v pouriariti, ria vsa ta gonja proti .SV h o ho če; za vsakega mora nuriiti ni izs/a aii pa se iz/taja samo iz nas iist nekaj, SV mora kiti Ijuriski krogov, ki naj ki oznanjali /juhe- časopis, mora kiti tak iist, kakršni zen in spoštovanje rio rirugače so ijurije/"
nt/s/eč/h, temveč ria so se tej pro- Kolenik tudi ugotavlja, da je paganrii prikijučiii vsi urahn/ in Slovenski vestnik v svojih štiride-neurnriai časopisi, koriisi tisti ori setih letih neprekinjenega izhaja-'SPČiinOVP, koriisi i?a/rierT7ei- nja mnogo poročal o narodno-ntat. Črnijo nas. ria je k V časopis osvobodilni borbi, o izseljeništvu titokomtrtiistov, ria je komunisti- itd. V zadnjem času pa se mu zdi, čen, ria jegiasiio izriajaicev in tako da je bilo o tem premalo napisa-naprej."	nega. Premalo predvsem iz tega
Lipej Kolenik pa z velikim vidika, da je treba mladim poka-veseljem ugotavlja, da Slovenski zati zgodovino, in to „čeprav se je vestnik temu hujskanju ni klonil, nekateri hranijo, če spomnim ie no da je ostal prav tak, kakršen je na urarino toimačenje zgoriovine ok začetku bil, ..iist, ki je vztrajal k; oh/efnici zmage nori jašizmom in širi ori vsega začetka naprej visoke poripisa avstrijske riržavnepogori-irieaie O F ut se kori za resnico in ke. ,S7ovenski vestttik mora tttrii v
Miha Travnik:
reporter/^
Naš dopisnik iz Železne Kaple Miha Travnik se je najprej sramežljivo nasmehnil, ko smo ga povprašali, kako se je on razvil v rednega dopisnika Slovenskega vestnika, kako je sploh s tem začel. Najprej nam je pripovedoval o tem, da se sam sploh ne počuti kot reporter ali dopisnik, „šttj .s<? .s to .stroko - z zttrnrt/tzmorrt - niko/t' rtiscrrt ttkvrtr-jrt/."
Nato pa je Travnik koj dostavil, da ima to, kar zapiše v našem listu, „po nnvtttk opravit/ š S*PD Zarja aii pa t/a-sp/ok .s kt/itt/ro ir/ ukffvno.sfmt' rirag/7/ ,s/over/.sk/7/ rira.stcv t/aiega kraja."
Ne bi dolgo razpravljali o tem, da je to, o čemer in kar poroča Miha Travnik zelo važno, da ima poročanje o dogajanju na naših vaseh, poročanje in osveščanje bralcev o tem, kar se pri nas tudi na kulturnem področju dogaja, velik pomen za našo narodno bit.
Pa saj je tudi Miha Travnik začel s svojim dopisovanjem za Slovenski vestnik prav tedaj, ko je postal odbornik SPD Zarja v Železni Kapli. To pa je zdaj že petnajst let, od teh pa spet že pet let predsednik. „ Zehaj so mc tako t/rušfverttkt m //'ut/je /z Žc/czuc Kup/e, kakor tu<7t' zastopnik/ .Slovenskega vestnika naproša/;, ha zapišem kaj za /ist. Tako mi je naprimer kivši prehsehn/k Zarje Peter Kuhar po kakem koncertu a/i igri ver/no spet <7 e jak , Miha, ti kaj napiši, ti to znaš, c/a koho /ju-hjc /ahko kra/i, ha v Kap/; neumorno he/amo'." Travnik pa je tudi sam čutil to potrebo: „Zato sem se tega pač /otik Piša/ sem č/a-nek za č/ankom in tako napisa/ v petnajstih /etih res mnogo različnih prispevkov."
Pravi pa naprej, da mu danes včasih ne steče več tako, kakor še pred leti. Misli, daje eden izmed vzrokov za to tudi ddjstvo, „ha z /eti vsako keseho in /ormu/acijo ho/j pretehtaš, ha pa moraš imeti za to tuhi ta pravi čas; se pravi, ha moraš pisati v sokoto a/i nehe/jo ponoči, tako ha si še pravočasen za okjavo. Kajti poroči/o o kaki prirehitvi, okjav/jeno štirinajst hni po prirehitvi sami, ni več zanimivo.,,
Miha Travnik pa se zavestno omejuje na poročanje o kulturnih in športnih prireditvah v Železni Kapli in njeni okolici. Zagovornik tega je namreč, da naj vsak piše o tem, pri čemer se najbolje spozna. Zato pravi, da ne bi hotel pisati o kakih strogih zakonskih stvareh, o teoriji kakega občinskega proračuna itd. Travnik: „0 tem naj p/šejo hrug/, k; se ho/je spoznajo, k; /majo t/ste razne strokovne /zraze v ta ma/em prstu."
Idealno za njega bi bilo, če bi mogel izgraditi mrežo piscev tako, da bi Slovenski vestnik lahko nudil širok vsebinski spekter člankov. „Več vsnkovrsfn/h č/ankov, prehvsem pa fak/h /z homač/h vas/, ter tak/h, k/ se ukvarjajo z najrazkčnejš/m/ temam/ našega vsakhanjega življenja. /sto ve/ja za skke, kakor sp/oh men/m, ha k/ /ahko hosti-krat z oksežnejš/m skkovn/m mater/a/om popestr/h' naš hst", je dejal Travnik, ko smo ga povprašali po njegovih željah in predstavah za Slovenski vestnik. Nadaljeval pa je z zamislijo o razširitvi lista. „Vsaj enkrat na mesec k/ /ahko /me/ Movensk/ vestn/k več stran/. .Stran/, k/ k/ j/h /ahko s pr/-kaz/ raznorazn/h hejavnost/ naš/h poheže/jsk/h ku/furn/h /n športn/h hruštev napo/n/k. Na pr/mer k/ /ahko enkrat č/sto osekno op/sah' he/ovanje Zarj/nega zkora, hrug/č spet he/o Zarj/ne jo/k/orae skupt-ne.. Th' pa k/ /ahko prehstav/h mesečno po eno hruštvo; k/ pa ko/j na š/roko prikaza//, kako je nasta/o, kho so k/// /n so hanes
nost/c/ hejavnost/, kaj /n kako he/a hruštvo, poh kater/m/ pogoj/ poh. Tako k/ /ahko fuh/ naš/m kra/cem posrehovah' novega poguma /n preneha/; s tem, ha pravzaprav vehno samo jamramo. Oh/asf/ kaj sk/enejo prof/ s/ovensk/ narohn/ manjš/n/, vs/ .S7ovenc/jamramo... Fokaž/mo, ha /mamo fuh/ hruge pr/mere, pokaž/mo, ha s konkref-n/m/ akc/jam/, s konkrefn/m
he/om fuh/ /ahko kaj hosežemo, /n ha smo tako že kaj hosegk."
Še prav posebej pa si Miha želi, da bi se zboljšal kontakt med listom in bralci, oziroma da bi število naročnikov Slovenskega vestnika naraslo („Dokra je ta zk/rna akc/ja ok juk;7eju, večkrat k/ morah' pr/reh/f/ kaj takega. ZVagrahe pritegnejo/") Predlaga in prosi, da bi v SV bila objavljena tudi kratka, čisto lokalna zanimiva poročila, da bi bilo objavljenih več voščil, ter da bi postala rubrika „pisem bralcev" res tisti forum diskusije, kakršnega si v bistvu želimo. Zato poziva Travnik vse bralce SV: ..Pišite vaše mnenje o hogohk/h v vašem kraju, pa fuh/ o č/ank/h. .Saj se hosf/kraf jez/fe, ste razhurjeni ah'papr/jefno presenečen/ - zato torej p/š/fe, posrehujfe preko p/sem kra/cev fuh/ hrug/m svoje m/sh, svoje mnenje." Miha Travnik pa ne bi bil dopisnik iz Železne Kaple in njene okolice, če ne bi na koncu še dostavil: „Tudi iz Železne Kaple naj se oglasijo in kaj napišejo!"
tem sm/s/u pomagat/ pr/ zagofo-v/fv/ našega oksfoja."
Lipej pa tudi sam uresničuje, kar si želi oz. pričakuje od našega lista. Kolenik hodi med ljudi, je prisoten pri prireditvah in akcijah in o njih poroča. Ima čut za „male žulje in skrbi" koroških Slovencev, ki živijo na podeželju, ki se morajo voziti s trebuhom za kruhom iz dneva v dan v mnogo kilometrov oddaljene tovarne, ki jih bremenijo razne nesocialne dajatve, in ki jih na vsakem koraku zapostavljajo zaradi slovenstva ali pa zaradi socialnega statusa.
Zato je Lipej Kolenik na koncu razgovora tudi dejal: „Z uresničevanjem na/oge, ha ko ,S'T v še več/7 mer/ povezan s svojim/ kra/c/, komo /ahko hosegk fuh/ še večje šfevho kra/cev /n naročnikov. To ko potem časopis, k/ ga komo /ahko šeš/ršeponuja/; /n k/ ko oh/-gra/ še pomemknejšo v/ogo. Fuh/ sam kom skuša/ k temu še naprej prispevat/, tako ha ko Mo venski vestnik posta/ res opora Zn pok-f/čn/ agitator za vse .S/ovence."
Udeleženke gospodinjskega tečaja v Žitari vasi so sodelovale tudi pri otvoritvi tamkajšnjega Prosvetnega doma, ki ga je Slovenska prosvetna zveza po medvojnem razdejanju spet obnovila ob izdatni pomoči domačinov in predvsem mladine, ki je-kakor že leta 1947 pri gradnji mladinske proge Šamac-Sarajevo - spet osnovala delovno brigado in s prostovoljnim delom pomagala pri obnovi.
„Naš d!jje združevanje narodnih si!!"
Predsednik Feiiks Wieser in tajnik Marjan Šturm v razgovoru s Slovenskim vestnikom
ZSO sije na občnem zboru ieta 1982 zastavila cilj, da izdela učinkovit akcijski program. Kaj se je medtem zgodilo?
FELIKS: Odbori ZSO. delegati, simpatizerji in tudi braici Slo-venskega vestnika so v pripravah za nov akcijski program ZSO, ki je bii sprejet na občnem zboru 21. aprila 1985, lahko sodelovali. Na tem mestu je treba poudariti, da je ZSO imela v ta namen mnogo krajevnih sestankov v Rožu, na Zilji in v Podjuni.
V programu smo opredelili naša politična izhodišča in si začrtali najvažnejše organizacijske naloge.
Napredek vidim predvsem v tem, da vedno več ljudi v naših vrstah - pa tudi izven ZSO - spoznava, da narodna skupnost ni stranka ali volilna grupacija, temveč da delo koroških Slovencev daleč presega datume posameznih volitev, pa če so le-te še tako pomembne. Zato se ZSO ne sme pustiti vpreči v ta ah oni volilni agitacijski voz, temveč mora voditi celovito politiko, ki se tiče celotne slovenske narodne skupnosti. Taka zavest se krepi tudi izven ZSO - pri NSKS in Kladivu; in dobro je tako.
„Nača aač<?/a .so; naJVran/far.stuo, a/oJ/'.sA*a eooOro.st v-se/r naroJno zaneJJt sJ, zavezništvo z Jemo/jra Jč/JrrJ sJam;'. v.se-Vrans^o .sorte/o vanje z mnhčnnn narodom ;'n annj/aitzent A:ot obnova."
Osnovna kvaliteta akcijskega programa je ta, da smo osnovna politična načela ZSO jasno opredelili, zapisali in sklenili. Ta načela pa so: nadstrankarstvo, akcijska enotnost vseh narodno zavednih sil, zavezništvo z demokratičnimi silami, vsestransko sodelovanje z matičnim narodom, katerega del smo, in antifašizem kot osnova naravnanosti.
Jasno smo si začrtali organizacijske okvire dela. Sklenili smo tudi, kje so potrebne spremembe, ki jih nam narekuje novi čas. Sem sodijo komunalna politika, pred-
šolska vzgoja, nov organizacijski pristop pri znanstvenem delu, reorganizacija in nov način delovanja na področju informativne dejavnosti, vprašanje dvojezičnega pouka, pospešen in na sodobnih spoznanjih temelječ gospodarski razvoj.
MARJAN: Zakaj smo prišli do tega akcijskega programa? V zgodovini slovenske narodne skupnosti poznamo več razvojnih faz. Vzemimo vključitev koroških Slovencev v antifašistični upor. V tem je treba videti začetek političnega osveščanja širših plasti narodne skupnosti. Koroški Slovenci smo se afirmirali v politično osveščen subjekt.
Ta razvoj sega tja do pričetka 50-ih let. Potem se začne druga faza, faza integracije v avstrijske stranke. Ta faza je trajala nekako do 70-ih let, ko je prišlo do znanih incidentov nemških nacionalistov ob proslavi 50. obletnice plebiscita, do Ortstafelsturma, Zakona o narodnostih skupinah, itd. Od 70-ih let naprej smo izpostavljeni izrazito agresivnim napadom nemških nacionalistov.
V vseh teh fazah ZSO dejansko ni imela tistega časa, da bi bila svoje organizacijske strukture usmerila tako, da bi ustrezale potrebam časa. Z akcijskim programom so hoteli preprečiti, da bi ob naslednjem občnem zboru spet postavili našo problematiko preveč globalno. Rekli smo si: priti moramo do konkretnega delovnega programa, tako da bomo lahko čez tri leta konkretno odgovarjali na to, kaj smo storili, in kaj ne.
Ena glavnih zahtev občnega zbora je bila tudi ta, da je treba pripraviti teren za učinkovite akcije samopomoči. Kako se to uresničuje, oz. kaj obsega ta pojem?
FELIKS: Klasična manjšinska politika je naravnana tako, da so vidni funkcionarji hodili na politične razgovore na Dunaj, v Ljubljano, na deželno vlado pa še kam, za vse ostale dejavnosti v zvezi z manjšino pa naj bi bila pristojna takorekoč država. Se pravi za gospodarstvo, za predšolsko vzgojo, šolstvo itd. To sicer
načelno drži, toda v teh tridesetih letih smo morali spoznati, da ta država in ta družba slovenski narodni skupnosti ne dasta tistega, kar ji pripada, tistega, za kar plačujemo davke, da nam odreka pravico do jezika v javnsoti, do vzgoje v šolah, vrtcih, pri izobraževanju odraslih,... Zato mislim, da je treba to samopomoč videti tudi v tem, da bomo ustvarili vsaj
yawopowočf	ta J/
to, Ja aap;'.sa/JA več u/og, tez Ja
zaty?e???o z /z o b ra že n a/Je w oJra^Jb."
nekatere infrastrukturne oblike sami. Ne z namenom, da bi jih morali za vedno sami vzdrževati, temveč s tem namenom, da dokažemo državi, tej družbi, da se naši ljudje in tudi nemškogovoreči tega poslužujejo.
Tu mislim predvsem na predšolsko vzgojo: če pogledamo teh
pet vrtcev, ki jih imamo, ugotavljam da smo presegli raven zasebnih vrtcev in da moramo zdaj voditi boj za javne vrtce. Na področju kulture je pravzaprav slovenska narodna skupnost vnesla vrsto novih idej glede povezovanja z narodom sosedom. Če vzamemo gospodarstvo mislim, da lahko govorim o tem, da smo bili v tem zadnjem obdobju inovativni in da so nastajale nekatere nove strukture. Nastali pa so tudi novi problemi; predvsem na področju zadružništva. Čas se je spremenil, nastala so nova vprašanja, stare strukture pa tem novim problemom niso vedno kos.
Pa še nekaj bi rad dodal: k samopomoči štejem tudi to, da je napisanih več slovenskih vlog, ter da začnemo tudi z izobraževanjem odraslih. Le-ti to izobraževanje še kako potrebujejo, saj jim šola, televizija in koroški časopisi tega ne nudijo. Skratka: na vseh področjih moramo voditi akcije samopomoči. Pri tem pa je seveda važno, da se zmenimo za koordiniranje akcije, da ne delamo vsak po svoje.
MARJAN: To zamisel je treba zasidrati v vseh strukturah naše organizacije, tako da iz tega potem tudi lahko gradimo prave organizacijske strukture, ki temu namenu služijo.
Kaj pomenijo zdaj „učinkovite akcije samopomoči?" To pomeni na primer, da na področju osveščanja in informiranja našega človeka dejansko usposobimo, da bo na lokalnem nivoju kos razpravam, ki pač tečejo v teh strukturah. Ali pa drugače povedano: vsak slovenski aktivist naj bi postal dober poznavalec, dober agitator in propagandist slovenskih teženj. Prenehati je torej treba z miselnostjo, da so za politiko odgovorni nekateri funkcionarji v Celovcu, da je to njihova zadeva, ljudje na terenu pa bi imeli zgolj nalogo, da pač ubogajo in izvršijo to, kar jim centrala naroči. Se pravi, da moramo zasidrati zavest, da vsak od nas odloča o politiki in gospodarstvu in da je za to tudi odgovoren. Še enkrat: Ta sklep smo sprejeli
zato, da bi aktivirali naše ljudi, da bi tako rekoč vzeli svojo usodo v lastne roke.
Važna točka akcijskega programa je tudi prizadevanje za akcijsko enotnost z vsemi, ki so pripravijeni boriti se za dosiedno izpoinitev čiena 7. V koiiko je biia ZSO tu uspešna, oz. kje so ovire? Mislita, da je za osego narodnih pravic spioh potrebna dvojnost osrednjih političnih in kuiturnih organizacij?
FELIKS: V povojnih konfliktih sta se jasno formirala dva tabora. V tem času je bil tudi Slovenski vestnik, ki obhaja 40. obletnico, izpostavljen izredno hudim napadom in blatenju, kar pravzaprav do danes ni bilo preklicano. Gra za odlok ordinariata krške škofije o ekskomunikaciji bralcev Slovenskega vestnika. To mečlje še danes senco na skupnost. Tudi če je prišlo leta 1955 do skupne spomenice, to še nikakor ne pomeni, da so se vsi notranji konflikti že uredili, popravili. Živimo tudi v družbi, ki neprestano poudarja idejno-politično diferenciacijo. Se pravi, da real-
nost ocenjujemo tako, da je trenutni obstoj obeh političnih organizacij odraz trenutnega stanja med koroškimi Slovenci, da pa moramo narediti vse, da bi presegli to razdvojenost. Mislim, daje ZSO naredila tukaj pomemben korak, ki je na žalost ostal do danes brez pravega odziva. Upamo pa, da bomo v naslednjih mesecih mogoče napredovali.
Takoj po občnem zboru je ZSO poslala NSKS pismo, v katerem mu predlagamo, da bi razvili skupne koncepte za informativno dejavnost, predvsem kar zadeva obveščanje nemškogovorečih. Znamo pa si predstavljati tudi sodelovanje na področju obeh tednikov. Predlagali smo NSKS, da se na področju komunalne politike razširi obstoječi Klub slovenskih občinskih odbornikov v tem smislu, da zajamemo vse slovenske komunalne politike -neglede na to, na listi katere stranke ali frakcije so izvoljeni. Ponudili smo roko za sodelovanje s Slovenskim znanstvenim inštitutom, pri Slovenski kmečki zvezi, pa tudi pri ostalih konkretnih nalogah; in to z argumentacijo, da bi se morali 40 let po vojni vendar dokopati koroški Slovenci do tega, da bi vsaj servisnih služb ne politizirali, vendar jih usposobili, da bi nudile najbolj učinkovito pomoč ljudem, ki delajo na terenu, na univerzah, v kulturnih društvih, da bi bili s tem tudi močan most do nemškogovorečega demokratičnega avstrijskega tabora.
„Do/očef? J?	ta
go.spoJar.s^ea? poJroč/a zaenkrat m' mogoče prav zaraJf tega, A:er .so preveč v o.spreJ/'a vpračarja pr;'paJno,sJ tema a J oaema faJora."
MARJAN: V zadnjih mesecih smo lahko ugotovili, daje NSKS razširil svojo platformo in ponudil sodelovanje tudi takim koroškim Slovencem, ki so včlanjeni v avstrijske večinske stranke - to je novo, in pozdravljamo ta korak. Seveda pa je treba ugotoviti, daje prav ZSO bila tarča hudih napadov, ker je to že dolga leta prakticirala. Če si vprašal po potrebi dvojnosti organizacij, potem je to dejansko zelo važno vprašanje. Mislim, da problem koroških Slovencev ni v tem, da imamo dve, včasih celo tri strukture, temveč je problem ta, da premalo usklajujemo to delo, da premalo najdemo tako imenovano delitev dela med temi strukturami. Svaril pa bi pred tem, da bi kdo mislil, da bi bilo zgolj poenotenje teh struktur tisti čarobni ključ, ki bo to vprašanje zadovoljivo rešil. Problemi so drugje. Vprašanje je, ali smo v naših strukturah sposobni konflikte, ki naravno nastajajo tudi v takih organizacijah, pametno in konstruktivno reševati. Če bomo v tem uspešno napredovali, se bo vprašanje podvojenosti organiziranih struktur samo od sebe rešilo. Trenutno tega še ne obvladajo zadostno, preveč je ožaljenosti, preveč površnosti v našem delu, predvsem pa je preveč taborskega mišljenja med nami, tako da vsebinsko-stro-kovna vprašanja zaradi tega sto-
Celih pet let, gor do Vrhovnega sodišča na Dunaju, se je vlekel proces za vrnitev po nacistih uropanega posestva Hranilnice in posojilnice v Podravljah: šele leta 1953 je končno zmagala pravica. Poslopje je bilo pozneje obnovljeno in prezidano, v njem je dolga leta imela svoj dom slovenska kmetijska šola, ki je veliko prispevala k strokovni izobrazbi našega človeka.
pajo v ozadje. Tako npr. določenih problemov na gospodarskem področju zaenkrat ni mogoče rešiti prav zaradi tega, ker so preveč v ospredju vprašanja pripadnosti temu ali onemu taboru, namersto da bi bila v ospredju le strokovno-konceptualna razmišljanja. Sploh bomo morali prenehati v našem delu, predvsem pa v gospodarstvu, z amaterskimi pristopi in postaviti v ospredje le kvalifikacijo in strokovno znanje.
Do razširitve KSOO ni prišio. Pri usklajevanju deiovanja slo-venskih občinskih odbornikov -vsaj v narodnem vprašanju - bi iahko odigrata pomembno viogo krajevna združenja ZSO. Prav ta bi iahko nudiia možnosti za boij koordinirano sodeiovanje in deiovanje - tudi na osnovi fron-tovske orientacije ZSO.
FELIKS: Pravilno. Vendar bi dodal, da je v KSOO v zadnjem letu in pol le prišlo do rahle razši^ ritve gledanja in mišljenja, saj že sami vodilni izvoljeni ljudje tam sami po sebi nudijo neko širšo razmišljanje, kot je to bil slučaj v preteklosti. Sicer še ni prišlo do končnega premika, vendar se vidi razmišljanja v tej smeri in ZSO je v nekaterih krajih v zadnjem letu vlagala ogromno naporov, da bi na lokalni ravni uskladila politično akcijo različnih odbornikov, ki so izvoljeni na različnih strukturah. Tu mislim na samostojne liste, socialiste, komuniste in tudi na odbornike ljudske stranke.
Osebno menim, da druge poti ni. Če ZSO in tudi NSKS ne bo uspelo zdrušiti vseh narodno zavednih sil v borbi za enakopravnost slovenščine na občinskem nivoju, potem nikoli ne bomo v stanju tudi v drugih forumih uspešno koordinirati dela.
Moram reči, da na področju krajevnih odborov nismo še naredili tega, kar nas čaka, vendar upam, da bomo v naslednjih dveh letih tukaj dejansko pokrili veliki del terena, če že ne celega. Zavest o tem, da je to potrebno, pa se krepi. Nekateri skromni rezultati so bili videti v Železni Kapli, in mislim, da se bo dalo to doseči tudi drugod. Zelo pametno pa bi bilo, če bi tudi druge organizacije, ki imajo vse svoj vpliv na terenu, delovale v tem smislu. Tu nihče ne zgubi, temveč vsi lahko samo pridobimo.
Če pa nastajajo ponekod na terenu celo druga, konkurenčna društva, potem je to negacija današnjega časa. To pomeni drobiti sile v času, ko se povsod po Evropi krepi demokratični tabor, ko se združujejo ljudje različnih struktur za skupne nastope pri volitvah - tudi v Avstriji. To je naša politika, tu moramo vložiti naše napore, da bomo to praktično znali izpeljati.
MARJAN: Dodal bi le, da je nuja usklajevanja vseh struktur na terenu prav gotovo dana. Tega se zavedamo. Mislim tudi, da smo to v Železni Kapli in takih krajih, v katerih so koroški Slovenci pač integrirani v več strank, relativno uspešno uredili. Podvojenost relativno nazaduje. Menim, daje to pozitiven pojav; saj postaja važnejše, kaj in kako posameznik deluje - bodisi v komunalni politiki, bodisi v športnem, prosvetnem društvu ali kjerkoli sicer. To je tak element, ki služi preseganju te podvojenosti organiziranih struktur. Je pa seveda tudi tako, da je pri tem treba imeti v vidiku vedno to, da moramo zajeti čim več ljudi. Pri tem pa ne smemo biti sektaški in ozki. Nekateri se
bodo udeležili morda kulturne ali športne prireditve, drugi se bodo udeležili demonstracije. Zato je funkcija krajevnih odborov in drugih krajevnih struktur tudi ta, da o teh strateških orientacijah debatiramo in da res pridemo do mikroanalize občin in vasi ter da na tej podlagi ustrezno agiramo.
FELIKS: Pri vsem tem pa ne smemo pozabljti tudi tistih, ki sicer ne sodelujejo v naših prosvetnih, športnih in drugih društvih. De facto ob prebiranju naših časopisov zapazimo, da na ta del pozabljamo. In tukaj je naloga ŽSO, da presega strukture, ki so morda dobro ali manj dobro organizirane po posameznih vaseh, in skuša nagovarjati, vključevati ljudi, ki niso več politiziram, ki pa so po vseh kriterijih Združenih narodov Slovenci in vsak dan v svojem domačem okolju govorijo slovensko. Nagovarjati pa jih ne moremo samo z volitvami (saj so volitve visok političen akt), temveč tudi z drugimi (kulturnimi, športnimi etc.) akcijami.
Pa sodelovanje z avstrijskimi demokrati? Ob izvoiitvi za predsednika si dejai, da so zgled S)o-venci v Itaiiji, ki so uspeti vnesti manjšinsko vprašanje v svoje stranke. Kako ocenjujeta situacijo na Koroškem danes? Ati je ZSO s tem vsaj v krogu svojih čla-nov uspeta?
FELIKS: Vprašanje, kdaj in koliko bodo koroški Slovenci nastopali v strankah, je vprašanje samozavesti in emancipacije. To je odločilno! Vemo, da je večina naših ljudi angažirana v strankah ali pa jih voli. Situacija na Koroš-
„VpraMn/a, Ada/ In Ao/IAo Aorlo AortAAI /taVo/jall v VranAaA, je vprašanje .samozaveV;'. Zahtevat/ a e smemo tega, rla morajo vsi 5/oveac; izVo/Va' iz stran A m vsi v aeAo sioveasAo sfranAo."
kem je dosti drugačna od tiste, ki je v Italiji, ko pritisk Slovencem nenaklonjenih sil v javnosti ni tako močan kot je pri nas. Mi imamo zelo malo prostora, da bi se lahko koroški Slovenec, recimo član SP, prosto gibal, ker ga takoj nekje doleti opomin stranke na občinskem, okrajnem ali deželnem nivoju. To je glavni problem. Tega se moramo zavedati, ne smemo obupati. Zahtevati tudi ne smemo tega, da morajo vsi Slovenci izstopiti iz strank in vsi v neko slovensko stranko - to je neuresničljivo.
ZSO ima korekten odnos do KEL, jo priznava kot del koroške strankarske scene, vendar je naša naloga tudi prizadevati si za ljudi v teh strukturah, jih izobraževati, jih nagovarjati, jim pomagati, ne pa preklinjati in obsojati ljudi, ki se iz tega ali drugega razloga odločijo včlaniti se v tej ali drugi stranki, to ali drugo stranko voliti. Naloga ZSOje, da vplivamo na vse ljudi, da se znotraj tistih strank, v katerih so, angažirajo za slovensko narodno stvar, za člen 7 itd.; vsak pač po svojih močeh. Realnost pa je tudi, da je mnogo takih, ki niso samozavestni dovolj, da bi se znotraj strank tudi odločno postavili. In to realnost je treba vzeti na znanje.
MARJAN: Mislim, daje orientacija na sodelovanje z nemško-
govorečimi demokrati fiksna točka v našem delovnem programu; in ta je med narodno skupnostjo danes dokazana kot pravilna točka. Da samo vzamemo vprašanje dvojezičnega šolstva, kjer je prav to sodelovanje obrodilo velike sadove. Za narodno skupnost, ki se bori za obstoj, je to sodelovanje strateškega pomena in mislim, da bomo s to politiko seveda morali nadaljevati. Še prav posebno zdaj, ko ugotavljamo, da se na Koroškem krepi ideologija nemškega nacionalizma, medtem ko se v avstrijskem merilu krepijo sile demokracije.
akademija,...), da pa nismo v stanju, da ne zmoremo izvajati določenega družbenega pritiska na avstrijske oblasti paralelno s pogajanji - to delajo danes v svetu vse strukture -, avstrijske oblasti pa se tega zelo dobro zavedajo. Čim bolj pa bomo v stanju, izvajati demokratičen družbeni pritisk, toliko bolj bodo pogajanja uspešna.
Se enkrat bi rekel: v politiki ZSO se vendar jasno vidi, da tudi v zvezi s sosveti jasno ne more biti govora o kakem prosjačenju. Nasprotno: globoko se zavedamo tega, da s prosjačenjem od avstrijskih oblasti ne bomo dosegli nič.
Feliks Wieser, predsednik ZSO
setimi, štiridesetimi leti. V Celovcu imamo naprimer že devet televizijskih programov, ki jih lahko sprejemamo preko kabelske televizije. Mi pa smo ostali približno na nivoju, ki smo ga imeli pred dvajsetimi leti. To pomeni, da so vsa prizadevanja in vse diskusije o izboljšanju informativne dejavnosti pravilne in potrebne. Ni res, da bi tisti, ki ima nove ideje, hotel komu škodovati ali kaj čez noč v slabo spremeniti. Uredništvu bo treba dati vso pomoč, ga okrepiti - tako kadrovsko, kakor tudi organizacijsko. Treba bo tudi nagovoriti ljudi na terenu, ki SV še nimajo. Predvsem pa se bo treba vprašati tudi to, kako bi mogli obveščati tudi tisti del naših ljudi, ki pogosto radi segajo po nemškem čtivu, se pravi, da ne obvladajo več tako dobro slovenskega jezika.
Tu odkrito in korektno razmišljam: potrebno bo več korajžnega in poštenega sodelovanja tudi z drugim tednikom koroških Slovencev. Se pravi, da moramo izdelati konkreten program, ki bi jutri nudil ob pluralizmu ideoloških mnenj znotraj slovenske narodne skupnosti boljšo možnost informiranja. In SV ima pri tem s to veliko štiridesetletno tradicijo lahko zelo pomembno mesto, če ne tudi vodilno.
V tem smislu želim uredništvu, tiskarni, dopisnikom na terenu in vsem bralcem, da bi ga vsi sooblikovali; v ZSO pa bo treba tudi več zavesti o tem, da je ta časopis nas vseh, ne pa samo tistih štirih urednikov, ki ga pač pišejo.
Prav razvoj v šolskem vprašanju bo v veliki meri poleg našega demonstrativnega angažmaja odvisen od tega, v koliko bomo o tem, da so na Koroškem na delu sile, ki manjšinsko vprašanje nasploh, še posebej pa zdaj šolsko vprašanje, uporabljajo kot vzvod za razširitev nemškonacionalne ideologije. Koroška postaja ob pomoči treh deželnozborskih strank (ene manj, druge več) maneverski prostor avstrijskega militantnega nemškega nacionalizma, ki je zaradi svojih zgodovinskih korenin v bistvu nedemokratičen in tudi protiavstrijski.
V tej luči npr. ni naključje, da se je Reder naselil prav na Koroškem. Iz te ocene pa izhaja tudi strateško zavezništvo koroških Slovencev z avstrijskim demokratičnim taborom. Manjšina postaja v vedno večji meri ne samo indikator za demokratičnost naše družbe, temveč tudi občutljiv senzor za ugotavljanje porasta militantnega nemškega nacionalizma in šovinizma v Avstriji.
„Pro.sy'ačea/'a /'<? na v.saA način man/, oziroma ga ni. Ne vlrlim, tla Al Z,SO /?ro.syač!Ia pri oAIa.steA."
Pa nastopanje napram avstrijskim obiastem: ZSO je ieta 1982 ugotovila, daje preveč prosjačenja. V čem se nastopanje danes razlikuje? Oziroma je postata poiitika Siovencev boij samozavestna, ofenzivnejša?
FELIKS: Prosjačenja je na vsak način manj^ oziroma ga ni. Ne vidim, da bi ZSO prosjačila pri oblasteh. Zavedati se moramo tega, da moramo voditi razgovore s pristojnimi oblastmi na Koroškem in na Dunaju. Problem je v tem, da smo sicer vložili dosti kar dobro pripravljenih zahtev (radio, televizija, vrtci, trgovska
Na koncu še vprašanje v lastni zadevi: Kako giedata kot vodiina funkcionarja ZSO na Siovenski vestnik? Koiikšno vlogo igra pri uveljavijanju in propagiranju poiitike ZSO? Kaj bi žeieia, da v bodoče izboijša, oz. kje vidita možnosti, da tudi s strani ZSO pride več pomoči, pobud v poročanje samo - tudi giede širšega vkijučevanja podeželjskih struktur ZSO?
FELIKS: 40 letno neprestano izhajanje SV je eno največjih kulturnih dejanj koroških Slovencev po drugi svetovni vojni. SV je že od nekdaj stal na pravilnih pozicijah akcijske enotnosti, povezovanja z nemškogovorečimi demokrati; in na teh tudi vztrajal. Treba pa je povedati za SV oz. za vso organizacijsko mrežo ZSO sledeče: nahajamo se v velikem prelomnem času - tudi znotraj narodne skupnosti. Danes je potreba ljudi po informiranosti popolnoma druga kot pred tride-
MARJAN: Kar se tiče kvalitete informiraj a bo prav gotovo vsak zgodovinar, ki bo v nekaj desetletjih proučeval zgodovino, segel po SV - če bo hotel imeti celovito sliko o tem dogajanju. S tem hočem povedati, da je SV dejansko tisti časopis, ki zelo seriozno obvešča svoje bralce o dogajanju na Koroškem, ki res skuša pokrivati celotno narodnopolitično paleto dogajanj in mislim, da je SV odigral v teh štiridesetih letih pomembno vlogo v tem prostoru.
SV je tudi najvažnejše sredstvo ZSO pri propagiranju svoje poli-tike. Slovenski vestnik bo moral v bodoče postati morda bolj sporen časopis, se pravi da naj bi prišlo do diskusije različnih mnenj znotraj ZSO, da bo to res izraz tistega, kar dejansko med nami obstoja. V tem konstruktivnem kresanju mnenj se bo lahko SV tudi v naslednjih štiridesetih letih uveljavil kot seriozno glasilo ZSO in vseh vključenih organizacij.
Ziljski kmečki dan, ki ga je priredila Slovenska kmečka zveza ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih zadrug, je bil pomemben gospodarski in kulturni dogodek. Poleg tradicionalnega ziljskega štehvanja ter kulturnega sporeda je prireditev obsegala tudi prikaz kmetijskih in gospodarskih strojev.

(J&
^ VESTNIK
okrog!a miza
Izobrazba ne sme biti samo naša privatna skrb
Stovenščina pridobiva na ugiedu -obiasti pa jo z zakoni omejujejo
Kdor deluje za uveljavitev in ohranitev slovenščine v javnosti mora na Koroškem računati s političnimi in družbenimi mehanizmi, ki ovirajo to njegovo stremljenje. Ko je slovenščina v zadnjih letih rahlo pridobivala na ugledu, so nemškonacionalne sile z divjimi napadi na dvojezično šolo skušale zaustaviti ta pozitiven razvoj v deželi.
Zaradi teh pritiskov strmimo vsi na ljudsko šolo. Tam grozijo poslabšanja. Manjšina ima pa mnogo več vzgojnih in izobrazbneih problemov. Uspelo ji je celo razviti zarodke samostojnega in načrtnega vzgojnega dela.
Pred katerimi problemi sami zapiramo oči? Kaj sploh zmoremo? Kakšne forume potrebujemo, da bomo kljub vsem težavam ohranili pregled nad našo vzgojno-izobra-zbeno situacijo? Kje bi lahko bili še bolj pogumni? O teh vprašanjih so se razgovarjali trije pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Razgovor je stekel že konec maja, tako, da seveda ni mogel upoštevati najnovejšega stanja šolske razprave.
Vse štiri okrogle mize v tej številki Slovenskega vestnika pa naj bi bile majhen prispevek oz. rahla spodbuda za temeljitejšo razpravo družbenih preoblemov znotraj manjšine.
Vsa narodnopoiitična pozornost vetja dvojezični ijudski šoti. Ostati vzgojni in izobrazbeni probtemi manjšine stopajo v ozadje. Kako ocenjujete potožaj?
Avguštin Matte: Manjšina je danes pod takim udarom, da je trenutno v ospredju res samo ijudskošoisko vprašanje. Drugi vzgojnoizobraže-vaini problemi stojijo popolnoma ob strani. Manjšina, njene organizacije in inštitucije, pa so konfrontirani tudi z internimi vzgojnoizobraževalnimi problemi.
Da navedem samo dva problemska sklopa:
V naslednjih mesecih bodo spremenili zakon o upravljanju visokošolskih domov, s tem bo stopil v ospredje javnega (manjšinskega) zanimanja spet visokošolski dom ..Korotan" na Dunaju. Zakon zajema študentsko soupravljanje domov in edini slovenski visokošolski dom, ki je v lasti Mohorjeve družbe, se bo temu demokratičnemu posegu verjetno odtegnil s tem, da se bo spremenil v penzijon. S tem bi bila odvzeta študentom pravica souprave in sogovorjenja. Vprašujem se, kakšno stališče ima k temu problemu inštitucija, ki je lastnik doma, in kakšno stališče bodo imele politične organizacije koroških Slovencev, ki mimo tega problema verjetno ne bodo mogle! Bomo spet stali pred situacijo, ko bomo rekli, da nas je to tako presenetilo, da o tem prej sploh nismo razmišljali?
Drugo je pa posvet o šolstvu, ki smo ga imeli meseca aprila v okviru Zveze slovenskih organizacij. Tam smo predlagali določene ukrepe, o izvedbi teh sklepov v Slovenskem vestniku še nisem zasledil nobene vesti. Se drobnemu političnemu delu v gotovih predelih dvojezičnega ozemlja nekoliko odmikamo?
Poleg tega nimamo izdiskutiranega vzgojnoizobraževalnega sistema za celotno narodnostno skupnost. Tu ne gre samo za osnovno šolo, gre tudi za višje poklicne in poklicno-izobraže-valne šole itd. Gre pa tudi za to, da nam do danes še ni uspelo zajeti tistih dijakov, ki se na drugih šolah (ne na gimnaziji za Slovence) učijo slovenščine.
O teh internih problemih se znotraj manjšine skoraj da ne razpravlja. Mnenja sem tudi, da je treba organizirati starše in jih s strokovnim šolanjem usposobiti za razne funkcije znotraj združenj staršev. Nasplošno pa lahko rečem, da ne zaupamo zadosti v svojo lastno moč, v svoje lastne intelektualne in druge sposobnosti. Za okrepitev te samozavesti bi morali gledati, .da v vrstah manjšine - tudi s pomočjo nemškogovorečih prijateljev - razširimo krog kompetentnih ljudi.
Naštevam te stvari, ker je potrebno, da imamo pregled nad celotnim položajem (od otroških vrtcev, preko izobraževanja učiteljev, preko vključevanja profesorjev na univerzi tja do
dopolnilnega izobraževanja). Jasno pa je, da o vsej tej debati na vzgojno-izobraževalnem področju odloča nadaljnji politični razvoj v deželi.
Franci Kukoviča:	Ne moremo
govoriti o problemih dvojezičnega šolstva, če se ne dotaknemo političnega ozračja na Koroškem. Sicer imamo v posameznih strankah več ali manj zagovornikov naših potreb, vendar so to v glavnem le posamezniki, ki se morajo po navadi podrediti strankini liniji v manšjinskem vprašanju. In ta je močno pobarvana od KHDjevskih in FPO-jevskih iniciativ na šolskem področju.
Dosti je namreč še narodnostno nestrpnih ljudi in zadnji modeli kažejo, da načrtujejo take razmere, v katerih bo število prijav še bolj nazadovalo.
Če govorimo o političnih strankah, tudi SPO ne morem izključiti, saj je tudi ona privolila npr. v spremembo zakona, ki urejuje pogoje za ravnateljska mesta na dvojezičnih šolah. In tudi pri imenovanju novega ravnatelja v Škocijanu bi SPO v okrajnem šolskem svetu imela moč za pravično razsodbo. Kar pomeni, da bi morala biti danes Helka Mlinar ravnateljica.
Danes si od strank morda še lahko kaj pričakujemo kot posamezniki, ne pa kot narodna skupnost!
Avguštin Malte: V vrstah manjšine ugotavljam določene utvare, glede tega., kar vse zmoremo. Res je, da nimamo glavnopoklicnega človeka, ki bi se lahko ukvarjal samo s šolstvom. Vrhu tega pa presegajo današnje potrebe sposobnosti enega človeka. Spremembe na šolskem področju so danes tako hitre, da jim sam ne moreš slediti. Številne spremembe, kijih načrtujejo, moreš razumeti le, če sodeluješ s širšim krogom sodelavcev. Združiti moramo pedagoške sile, tako kot v svoji knjigi predlagata profesorja Gstettner in Larcher. Forum ljudi, ki naj bi se stalno ukvarjal z manjšinskim šolstvom, imenujeta „Izobrazbeni svet", ki naj bi ga sestavili vsi merodajni pedagogi manjšine, zastopniki deželnih šolskih struktur in po potrebi tudi inozemski znanstveniki. Ta svet lahko sami inštaliramo, zaenkrat za manjšinski sektor. Znotraj manjšine bi prišli do bolj plodne diskusije na tem področju.
Drug problem, ki se mu verjetno še izogibamo, je ta, da se držimo določenih tabujev. To zadeva npr. gimnazijo. Če tam kaj kritičnega pripomniš, te marsikdo gleda zelo postrani.
Med utvare pa šteje tudi to, da rečemo: na Koroškem so stranke manjšini nenaklonjene, na Dunaju pa je z njimi lažje govoriti. Seveda lažje govoriš, toda odločitve padajo v soglasju s koroškimi strankami. In tu nismo več partner. Tu slovenska narodna skupnost ni več vabljena niti kot posameznik, niti kot organizacija-
Marica Pinter: Tem izvajanjem še dodajam, da se morda posamezniki in skupine z določenimi problemi ukvarjajo preveč sami zase. Želim si več povezanosti med učitelji samimi in tudi med učitelji in organiziacijami. Osrednje slovenske organizacije morajo spoznati razne probleme bolj iz prakse, Čeprav je šolstvo trenutno največji problem pogrešam več resnega zanimanja zato pri organizacijah. Pričakovali smo, da bosta organizaciji sklicali učitelje in se z njimi intenzivno pogovorile o sedanjih problemih. Da se bi posamezni učitelj v tej zmešnjav mnenj lažje izrazil.
Želimo bolj načrtna srečanja. Ob enkratnem srečanju, kot sta ga pripravili zadnjič KKZ in SPZ, ostaneš po teh dolgih predavanjih in večerji le še duhovno lačen. Čeprav vemo, da hočemo ohranitev skupno dvojezično šolo, potrebujemo učitelji daljši medsebojni pomenek in izmenjavanje mnenj.
Kajti s strani strank stalno čujemo, da je „vlak že odpeljal", vemo pa tudi, da se stranke resno bavijo s spremembami. Med učitelji samimi pogrešamo večjo zavzetost. Zato potrebujemo več zaslombe!
Ravnatelj Kukoviča jih stalno dobiva po glavi in skušajo ga onemogočiti s tem, da ga označujejo kot ..ekstremista!"
V dunajskem Belverderu so 15. maja 1955 zunanji ministri štirih velesil in Avstrije svečano podpisali državno pogodbo, s katero je Avstrija spet dosegla svojo suverenost in neodvisnost. V tej pogodbi - posebej v členu 7 - se je Avstrija mednarodnopravno obvezala, da bo slovenski in hrvaški narodni manjšini uresničila določene pravice in s tem enakopravnost. Že tri mesece po podpisu državne pogodbe je ZSO objavila svoj predlog za zahteve na osnovi člena 7, dne 11. oktobra 1955 pa sta ZSO in NSKS posredovala vsem pristojnim dejavnikom skupno Spomenico koroških Slovencev s predlogi za izvedbo določil člena 7 državne pogodbe.
Po 31 letih moramo ugotoviti, da Avstrija teh svojih obveznosti še vedno ni izpolnila, marveč se je nasprotno pred desetimi leti s sedmo-julijsko zakonodajo podala na nevarno pot revizije državne pogodbe.
Avguštin Matic: Mislim, da so učitelji, ki so pripadniki slovenske narodne skupnosti, politično premalo osveščeni. Stanovsko so organizirani strankarsko. V Zvezi socialističnih učiteljev (SLO) naprimer so po mojem mnenju tisti, ki so bili izvoljeni tudi od slovenskih kolegov, premalo korajžni, da bi občasno branili tudi tiste predstave, ki jih ima manjšina, oziroma osrednje organizacije, o dvojezičnem šolstvu.
Mislim tudi, da manjšina ne razpolaga s tistimi mehanizmi, da bi učitelja, ki se izpostavi za neko stvar, v zadostni meri zaščitila. Sicer organizaciji s svojimi glasili branita te dvojezične učitelje, veliko težje pa že podremo v nemške medije in tam povemo, da ima ta učitelj pač prav, če ima dvojezične napise v šoli.
Franci Kukoviča: Tudi združenje pedagoških delavcev Obravnava vprašanja dvojezičnega pouka. Pravočasno smo skupaj z učitelji izdelali predlog za šolske poizkuse. Napravili smo jih v času, ko drugi še predstave niso imeli kaj hočejo.
Vendar s poizkusi nismo prodrli, čeporav smo jih skušali spraviti do ministra. Zaradi politične konstelacije nismo prodrli, ne iz pedagoških razlogov. To dokazujejo drugi poizkusi, ki so jih (npr. v glavni šoli) izvedli kljub odporu, ker sojih ocenili kot „po!itično potrebne."
Zgleda, da je na Koroškem zelo težko v mirnem vzdušju razpravljati o dvojezičnem pouku. Tudi učitelji se marsikdaj bojijo javno zavzeti stališče k dvojezičnem šolstvu.
Franci Kukoviča: Strah obstaja, je pa ..indirekten strah", ki ima nekaj opraviti z odvisnostjo od delodajalca.
Marica Pinter: Občutiti je, da politiki že skrbijo za to, da se s problemom dvojezičnega šolstva ukvarjajo samo določeni ljudje. Taki, ki so sicer dvojezični, ali pa tudi ne, o katerih pa že v naprej vedo, da ne bodo storili preveč.
Pri celotnem pristopu do dvojezičnega šolstva s strani politikov in oblasti se mi zdi važno vrednotenje slovenskega jezika. Za to skrbijo tudi nemškonacionalni članki, ki sugerirajo, da so vsi tisti, ki se resno zavzemajo za slovenščino, ekstremisti ali komunisti. Ta propaganda pri nas najbolj zaleže, podzavestno jo ljudje prevzemajo, in se enostavno bojijo skupnih dejanj z ljudmi, ki se angažirajo.
Franci Kukoviča: Spominjam se, kako je politični nasprotnik teda-
njega deželnega glavarja Wedeniga označeval z „rdečo mačko", torej za komunista. Danes z nami tako delajo. Deželni glavar Wagner je npr. v Dobrli vasi označil našega prijatelja prof. Gstettnerja kot komunista. Poslužujejo se istih metod, ki so jih sami občutili.
V zvezi z vrednotenjem slovenskega jezika bi opomnil na to, da je leto 1986 „leto miru". V tej zvezi dobivajo šole z Dunaja razne pobude in odredbe. Dobro bi bilo, če bi šole v tem letu miru dobile tudi kako spodbudo za sodelovanje s sosednjim narodom, za spoznavanje kulture in jezika manjšine ali podobno.
Tudi za angleščino se šolska oblast upa napraviti vse, istega pa za slovenščino ne moreš trditi. To ni več samo vrednotenje jezika, ampak tudi naroda kot takega.
Vse dvojezične šote imajo vendar pravico do dvojezičnosti!? Vendar boš ie v maio primerih v šotah opazit dvojezičnost, razen v pouku. Zakaj na primer na ogtasni deski ne bi biti stvari v obeh jezikih? Zakaj hišni red (ki je za otroke sicer težko dojemtjiv) ne bi bit dvojezičen? Je dvojezična šota pravzaprav samo ime? Ne pa živa dvojezičnost?
Šotske obtasti ne nakazujejo teh možnosti. Če jih pa sam napraviš, se pa skoraj nobeden, ki obišče šoto ne spotakne nad dvojezičnostjo. Sami se bi morati botj postuževati svojih pravic.
Marica Pinter: Tudi z novimi metodami dvojezičnega pouka se mi učitelji pravzaprav nismo dosti ukvarjali. Vedno smo čakali samo na navodila od zgoraj.
Avguštin Matte: Funkcionalnost slovenščine so omejevali potom raznih zakonov na minimum. To moramo upoštevati na tak način, da skušamo rahljati družbeno-političen konzenz, ki funkcionalnosti slovenščine ne prizna.
Pomen slovenščine so omejevali, sedaj naj pa učitelj uveljavi funkcionalnost slovenščine!? Kako naj to naredijo, če je celotna politična družbena struktura naperjena proti slovenščini in proti slovenskemu pouku? To ni mogoče.
Podobno je z neonacizmom. Na nekem simpoziju so ugotovili, da v Avstriji skoraj ne najdeš sodnika, ki bi označil neonacista kot to kar je. Ker je družbeni konzenz tak, da se ne ukrepa proti njemu.
Seveda moramo delovati proti temu družbenemu sporazumu večine
Peter Gstettner
Fragen, woher der „Ze%s
Werden Europas Minderheiten assimiliert bis sie von der Bildfla-che verschwunden sind, oder gibt es ftir sie Chancen der Selbstbe-hauptung und Anbindung an die gesellschaftliche Weiterentwick-lung? Die Beantwortung dieser entscheidenden Frage ist von vielen Faktoren abhangig, die von Land zu Land verschieden zu gewichten sind. Uberall wird aber letztlich das politische Klima entscheidend sein, ob Minderheitensprache und -kultur aus dem offentlichen Er-scheinungsbild verschwinden oder ob sie sich dort weiterentwickeln konnen. Ich werde im folgenden ein paar Fragen nennen, die der Uberprufung und Reflexion dieser Alternative dienlich sein konnen, Fragen, die nicht an die „grol3e Politik" gerichtet sind, sondern an die politische Kultur in einer Region. Fiir Karnten sind sie unschwer zu beantworten.
1.	Wie wird Assimiiation definiert und potitisch gedeutet?
In Karnten definieren die offiziellen Regierungsstellen „Assimila-tion" stets einseitig als Angebot der Meluheit an die slowenische Minderheit sich in den (einsprachig-)deutschen Kultur- und Geistes-raum zu „integrieren".
2.	Kann die Minderheit seibst bestimmen, we)che Formen der „In-tegration" sie zu reaiisieren wiinscht?
In Karnten ist es derzeit z. B. so, daB die s!owenische Volksgruppe zum iiberwiegenden Teil die bestehende gemeinsame Schule und den zweisprachigen Unterricht als Integrationsform wunscht. Aber genau dieser Schultyp wird schon seit Jahren von deutschnationalen Gruppen als „Slowenisierung" diffamiert. Und derzeit basteln alle drei politischen Parteien an einem Modeli der ..Austrocknung" der gemeinsamen Schule und an der nach „sprach!ichcn Kriterien" ge-trennten Unterweisung der Volksschulkinder.
3.	Wird Zweisprachigkeit gestiifzt und zum otTizieHen biidungspo-iitischen Zie) erkiart - und mit nffentiichem Symbo)wcrt versehen (zweisprachige Aufschriften!) -, oder wird Zweisprachigkeit ais „Privi)eg" der Minderheit bckiimpft und ahgebaut?
In Karnten sind die Slowenen zweisprachig. Bei den „Deutsch-karntnern" (bis hinauf in die hochsten Etagen der Landespolitik) ist es dagegen Tradition das „Bekcnntis" zur „Heimattreue" mit dem zur Einsprachigkeit zu verbinden.
v parlamentu in deželnem zboru zastopanih strank. Ravno ob šolskih poizkusih pa se vidi, da asimilacija ne teče tako avtomatično. Daje to politični zabetonirano z raznimi odredbami in zakoni.
Če bi prišla npr. skupina učiteljev iz vrst večinskega naroda in rekla: hočema zdaj razpravljati o izoboljša-nju pouka geografije, zgodovine, stvarnega pouka, bi to veretno vsak človek v šolski upravi pozdravil: Končno se je ena skupina angažirala!
Samo pri slovenščini ali pri dvojezičnem pouku nekaj takega ni mogoče! Ker pač delajo tu bistveno razliko. Slovenščino imajo za tako izjemen pojav, da hočejo zabraniti še tako minimalno izboljšanje njenega družbenega položaja (ki ga slovenščina še nikoli v zgodovini ni poznala).
Podobno ne preprečujejo samo neko resno delo tistim organizacijam in institucijam, ki spoznajo nevz-držnost situacije dvojezičnega pouka (bodisi glede didaktike, učnih načrtov ali učbenikov), temveč tudi s takimi, ki očejo v Avstriji uveljaviti nek širši pouk o dogodkih med drugo svetovno vojno ali glede družbenih ved.
Vendar, če bi rekli, da je to pač družbeno pogojeno, bi jim s tem dali že prvi del obveze!
Osebno menim, da so vsi ti faktorji, ki odločajo glede slovenščine, tako daleč osveščeni, da zavestno delajo korake k čimprejšnjemu izginotju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tega javno nikoli ne bodo rekli. Ampak njihovi koraki, njihova dejanja peljejo v to. Če kdo zabrani nekak razvoj slovenščine v primerjavi z nemščino, je to zame prvi indic za to, da se hočem iznebiti tudi govorcev. Da hočem izgubiti ljudi, ki zavestno uporabljajo v družbenem komuniciranju slovenščino. Če to delajo na ravni otroškega varstva pa tja do nadaljnjega izobraževanja učiteljev in pedagoških delavcev, to ne pomeni ničesar drugega kot pripomoči čim prej k temu, da izginejo govorci tega jezika.
Prepričan sem tudi, da moramo z delom, ki ga opravljamo, neprestano konfrontirati naše sodovornike in jih spravljati v zadrego. Iti moramo še en korak naprej in to povedati javnsoti.
Šolstvo ima država že stoietja v rokah. Vedno manj upoštevajo pred-toge zastopnikov narodnih skupnosti. Zato raste med pripadniki manjšin žeija po pozitivnih spremembah. Kaj spioh še lahko storimo?
, f	/onvm //'lu//, At/ .se .s/a/n o t/Autar/a/o z /?/aa/s(a.sA:(/n .soZs/po/?/,
,/zoZ)razZ?6/7/ .sveč.
7ega /M) .sus/ata/A p .s A mdrotAa/aA pe/AagogA /?/aaj'.s/'ad, za.s/opaAAa' tAežeAatA; .soZsAtAA; .s/raAr/ar Aa po p o/ve/tj /Mt/j Aaozea/.sAiA zaaa.s/p<?aAAa'.
Za o/ra / ataa/sAae /tj .s /daz ptiš/o do /to//' p/o do e /AAsAarsAjd/"
Marica Pinter, učiteljica; dr. Avguštin Mahe, zgodovinar, ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu; Franci Kukoviča, učitelj, predsednik šolskega odbora ZSO.
Avguštin Maiie: Stojimo pred osnovnim problemom, da pri vprašanjih vzgoje in izobraževanje tako rekoč privatiziramo. Zastavimo si cilje, ne sporočamo jih pa javnosti in družbi kot taki. Kajti družba opravlja to delo za večino. Učne načrte delajo naprimer učitelji, ki imajo znižano učno obveznost, ali tudi taki, ki je sploh nimajo. Učne načrte pripravijo, nato jih v skupinah diskutirajo, in zato so tudi plačani!
Od naših slovenskih učiteljev pa zahtevamo veliko idealizma, in to bi naj delali tudi še v bodoče. Tudi za naše učitelje moramo postavljati
zahteve po plačilu, nasloviti jih je treba na ministra! Čeprav nekateri učitelji in profesorji mislijo, da ne moremo zahtevati plačila za izdelavo kakega učnega načrta. Ne smemo dovoljevati te stalne privatizacije šolskega sistema manjšine.
Seveda imajo učbeniki večinskega naroda večje naklade, zato tudi ni težav s honorarji. Če obsegajo naše naklade 500 komadov, to ni samo zadeva manjšine, Oblasti se morajo zavedati, da je to tudi njihova zadeva, tudi zadeva večine. Predolgo teh problemov nismo znali podružbiti.
Moramo pa najti tudi mehanizme, da bo država podprla tudi razpravo o
igeist" weht*
Peter Gstettner
4.	Wie wird das Anwachsen der Mehrheit und das retative Ver-schwinden der Minderheit ideologisch verbramt?
In Karnten wird, besonders durch den „Karntner Heimatdienst", die Position der „Deutschkarntner"-Mehrheit zu der einer bedroh-ten und benachteiligten Minderheit uminterpretiert: Benachteiligt und schwach (weil allein gelassen) erscheint plotzlich die Mehrheits-bevolkerung, die glaubt, sich gegen die (uberproportionale) Aus-dehnung und gegen die ..maBlosen Forderungen" der Minderheit zur Wehr setzen zu mussen.
5.	Gibt es in der Region Stromungen, die diese eben genannte „Wehrbereitschaft" schiiren und zu einem permanenten „Abwehr-kanrpl ' hochjubein? Gibt es eine zunehmende Aufriistung und Miti-tarisierung von AMtagskuitur und Sprache?
Das Karntner Beispiel ist diesbezuglich besorgniserregend. Der Deutschnationalismus ist hierzulande vvieder salonfahig geworden und die Politiker iiberbieten sich in ihrer Anbiederung an das „natio-nale Lager". Minderheiten- und fremdenfeindliche Gruppen, neo-nazistische Organisationen, alle SS-Kameradschaften usw. geben sich bei den Traditionsfeiern in Karnten ein Stelldichein und die hochsten Landespolitiker verleihen diesem Treiben ihren „Ehren-schutz".
6.	Wird das Fremde ais Tei) des Eigenen angesehen? Ist die Kuitur der Minderheit so etwas wie ein kostbarer und unverzichtbarer Spie-ge), in dem sich die Mehrheit setbst besser wiedererkennen kann?
In Karnten wird alles Slowenische deutlich ausgegrenzt und damit eigentlich erst zu dem gemacht, gegen das man dann mit Angstparo-len und Drohgebarden vorgehen kann. Die landesiibliche Minder-heitenfeindlichkeit wird dann nochmals von einer We!le genereller Fremdenfeindlichkeit eingeholt. Nicht zufallig wird in Karnten von den Landespolitikern der Slowenischunterricht als „Fremdsprachen-unterricht" gehandelt. So wird Eigenes, zur kulturellen Tradition Gehoriges, ausgegrenzt und „exterritoria!" gemacht; damit kann es stiindig iiber die Grenze (bzw. liber den Loibl) verwiesen werden.
7.	Werden die Rechte der Minderheit ais Verpfiichtungen fiir die Mehrheit aufgefabt?
Der ..Karntner Heimatdienst" hat gerade jetzt wieder seine Schul-Trennungspolitik damit begriindet, daB die Rechte der Minderheit nicht zu Pfiichten der Mehrheit werden dtirfen. Folgt man diesem Slogan - und es sieht derzeit so aus -, dann ist der Anspruch eines vvirksamen Minderheitenschutzes hinfallig. Die Mehrheit fiihit sich jeder Verpflichtung ledig; die Minderheit soli selbst zusehen ob und wie sie uberleben kann. Und das ware in der Tat dann die vollkom-mene Bankrotterklarung gegentiber allen humanitaren Ansprtichen von Hille, Unterstiitzungund Solidaritiit.
*) Diskussionsbeitrag beim Internationalen Volksgruppensymposium, Burg Schlaining25.-28. Mai 1986
šolstvu manjšine in raziskave v ta namen.
Franci Kukoviča: Vsa čast kolegom ljudske in glavne šole, ki so v zadnjih letih začeli po lastni iniciativi delati in izdelati nekaj zelo dobrih stvari.
Najbolj težavna za narodno skupnost je javna razprava o točevanju šolarjev, ker obstajajo različna mnenja in stvari za posameznike niso razčiščene. Iz organizatoričnih in drugih raziogov nekateri pripadniki slovenske narodne skupnosti ne odklanjajo iočevanja šoiarjev po jeziku. Razjasniti bo treba poglede, v kolikor so različni, in odgovoriti na vprašanje, kako se ktjub različnim gledanjem skupno branimo proti vsem tistim, ki siabšajo pogoje izobraževalnega sistema za koroške Siovence.
Franci Kukoviča: Znano je, da obstajajo na nekaterih večjih ljudskih šolah paralelni razredi (tu sami enojezični, tam enojezični skupaj s prijavljenimi otroci). Ločitev je izvedena „iz pedagoško-organizatoričnih razlogov." Vsak, s katerim sem do sedaj govoril o tej ločitvi, dosedaj ni razmi-
šljal ali je to pravilno ali ne! Tudi ni znano podrobno stališče šolskih oblasti k temu problemu.
Avguštin Maiie: Mislim, da poble-matika ni jasno izdebatirana, ker smo se je bali. In tudi ravnatelji, s katerimi sem govoril, so to stalno le utemeljevali iz pedagoško-organizatoričnih nagibov. Niso pa upoštevali spoznanj o vplivu tega ločevanja na šolarje, ki sta jih zlasti izdelala Larcher in Gstettner v svoji knjigi. Te ugotovitve so zrinili iz svoje zavesti.
Imamo torej opravka z dvema problemoma: slovenska kompetenca se ni ukvarjala s problematiko, s katero so soočeni ravnatelji in tudi ne z njihovo motivacijo ločevanja. Ravnatelji pa se niso ukvarjali z drugimi negativnimi vidiki tega ločevanja. To oni izrivajo po mojih izkušnjah iz zavesti. Deloma niso niti pripravljeni razpravljati o tem.
Marica Pinter: Glede ločenih razredov ugibajo nekateri, ali ni morda psihološko boljši za skupino prijavljenih šolarjev, če ni raztrgana; mislim pa tudi, da bi bil občutek izolacije naprimer zelo močan za majhen dvojezičen razred, če je poleg njega velik enojezičen.
Avguštin Maiie: Teh vidikov še nismo do konca zdebatirali. Jasno pa je, da bi bil KHD-jevski model likvidacija vsakega smiselnega šolskega sistema za manjšino na Koroškem. Sploh bi bil likvidacija manjšinskega šolstva. Posledica tega bi bilo gotovo rapidno nazadovanje prijav. Že sedaj imamo ogromne probleme pri prehodu iz ljudske v glavno šolo, ko pri prestopu število prijavljenih ogromno pade. Če bi bil sedaj še v ljudsko šolo vnešen nov (ločevalni) moment, potem ne moremo več govoriti o elementarnem pouku materinščine. Ta elementarni pouk materinščine pa je pripadnikom narodne skupnosti zagotovljen po avstrijski državni pogodbi.
Marica Pinter: Nekateri kolegi odobravajo tudi znižanje števila otrok na razred.
Franci Kukoviča: Pri vseh razgovorih smo to zahtevali.
Avguštin Mahe: Samo, ko smo mi to zahtevali, to nobeden ni upošteval! In še bolj važno je, da je ta zahteva bila vključena v sistem drugih zahtev. Obenem smo zahtevali tudi izboljšanje na pedagoškem področju, pri kvaliteti pouka, učbenikih, učnih pripomočkih itd.
Ni možno ustavarjati majhnih razredov in si delati utvare, da bodo ti boljši, če se ne izboljša celoten dvojezičen sistem! Pouk bi ostal na isti ravni. V razpravo je treba vnesti argumente Gstettnerja in Larcherja, ki upoštevajo psihološke vidike otroškega razvoja. Številni njih argumenti so tudi za nas novi, lahko priznamo, da smo bili nanje opozorjeni.
Ne moremo pa dopustiti, da nekdo ujame iz neke slovenske vloge en stavek (o znižanju števila otrok v razredu) in da reče: „To je zahteva Slovencev", ostalih 12 točk, s katerimi naj se bi izboljšal pouk, pa črta!
)00.
Nemški nacionalisti so svojemu sovraštvu do Slovencev in do vsega slovenskega dajali tudi viden izraz: poleg fizičnih napadov na zavedne slovenske ljudi, dinamitskih atentatov na partizanske spomenike ter ščuvanja na narodnostno mržnjo v raznih tiskarskih izdelkih so o njihovem mišljenju in nastrojenju zelo jasno govorili tudi hujskaški protislovenski ..napisi". Z njimi so - kot smo ob enem izmed takih izpadov leta 1956 zapisali v našem listu -..neznani storilci" pokazali svojo kulturo z metodami, kot so se jih posluževali svojčas ilegalni nacisti.
Sicer pa v eni izmed številk letnika 1956 najdemo tudi naslov: ..V enem letu 106 napadov na dvojezično šolstvo". To že pred 30 leti in kratko po podpisu državne pogodbe, ko so se nemškonacionali-stične sile pravzaprav šele začele spet organizirati.
Kultura na vasi ni vaška idiia
Prosvetaši o možnostih in težavah sodobnega kuMumega deta
Kaj imajo nadure opraviti s kutturo? Kdaj naj bere detavec, ki ima doma tudi še kmetijo? Zakaj se lotijo nekateri delavci kulturnega dela šele, ko so v penziji? Se moramo jezikovno prilagajati vedno samo Slovenci, ali isto lahko zahtevamo tudi od nemškogovorečega soseda? Kako naj bi zgledala kulturna izmenjava z nem-škogovorečim sosedom in s Slovenijo?
O teh vprašanjih so razpravljali ob okrogli mizi Tomi Ogris, Micka Mischkul-nig, Nužej Wieser, Andrej Kokot in Janko Malle. Govorili so tudi o znanju in razumevanju našega jezika med južnokoroškim prebivalstvom. Govorili so o potrebi branja, o vlogi televizije in video-posnetkov, seveda pa tudi o petju in igrah na odru.
Okroglo mizo o kulturnih vprašanjih smo pripravili, da bi prosvetni delavci povedali svoje osebno gledanje o trenutnem položaju kulturnega življenja koroških Slovencev. Taki in podobni razgovori, ki so namenjeni širši javnosti naj bi spodbudili temeljitejšo razpravo o našem kulturnem delu, hkrati pa bi bili veseli, če bi posamezniki dobili več poguma za vnašanje osebnih izkušenj v organizirano kulturno delo.
V čem v/d/fe znač/Amsf/ dana-šn/ega AuAuruega (reaafAa AorošA/A .S/ovencev? K/e opaža/e fežave pr/ praste/aca) de/ataa/a, m A/e se aa/-več/e atežaasf/ našega aada//a/ega Aa/faraega razto/a?
Tomi Ogris: Res je, da še gioboko tičimo v tradicijah, ki so se ohranile od začetkov organiziranega kulturnega dela iz časov čitalnic in podobnih ustanov. Za vso to dobo je značilno ohranjevanje slovenskega jezika, slovenske narodnosti, slovenske narodne in narodove kulture.
Iz preteklosti vidimo, da so najbolj trdožive skupine, ki dosledno in vztrajno delujejo na enem področju. Tu mislim predvsem na zborovsko petje in igralske skupine. Zbor, to ni samo skupina, ki se trudi za ohranitev lepega petja. To je največkrat skupina kakih trideset ljudi, ki so med seboj tako trdno povezani, da tvorijo osnovno jedro kulturnega življenja na neki vasi.
Osporavam, da take oblike kulturnega dela ne bi ustrezale več času. Ne spomnim se, da bi pri naših društvih zbori imeli več pevcev ali več poslušalcev. Iz tega sklepam, da je zanimanje za aktivno in pasivno sodelovanje ostalo. Vsak zbor pa stremi tudi po tem, da bi prišel v radio, na ploščo itd. Zato so zbori že spoznali, da so zato potrebna nova merila glede kakovosti!
Če se nam posreši ustvariti poleg zborov več takšnih skupin, z raznimi delovnimi področji (npr. študij hišnih in ledinskih imen, filmska dejavnost itd.), bi take skupine lahko postale dobre celice za delovanje ljudi - ki pač niso pevci ali pa igralci. Navaditi se bi morali pač skupinskega dela, kjer prevzame vsak eno nalogo.
Janko Malte: S kulturo slej ko prej zajamemo v celotnem spektru narodnega življenja največ ljudi. Kultura je osnova, katera nudi možnosti za razvoj narodne politike, in gospodarstva. Tudi v preteklosti je bila kultura najmočnejše izrazno sredstvo slovenskega naroda.
Koroški Slovenci imamo še posebno značilnost, da je narodno zatiranje povzročilo pomnožene kulturne aktivnosti. Tako je kultura še vedno pozitivno izrazno sredstvo, ki pravi: hočemo narodno enakopravnost. Na drugi strani pa se izgubljamo preveč v enem prakticizmu in kulturnih dejavnostih, ki ne odpirajo problemov. Premalo je inovacij.
Mislim, da je naša kultura precej okrnjena. Ker smo narodno zatirani gledamo na vse, kar ustvarjamo, skozi narodna očala. Kakor so ta očala razumljiva, pa nas omejujejo, da bi imeli posluh za druge stvari, ki se dogajajo izven narodnega področja na kulturnem polju. Pravim, da moramo to ožino prebijati. Morali bi se bolj odpirati do problemov, ki nastajajo na vasi in v skupnem življenju (z manj zavednimi Slovenci in nemškogovorečimi). Morda bi gledali tudi na to, da na naši strani odstranimo kak predsodek.
Andrej Kokot: Vidim dve vrsti razvoja: Ponekod ravan kulture zelo raste; če pogledamo, kako so nekatera društva napredovala na gledališkem področju, vidimo, kako je napredoval jezik; po drugi strani pa je vprašanje, v koliko je ta jezik prisoten tudi pri našem preprostem človeku. Imamo namreč tudi trenutke, ko dobre skupine postavijo na oder - za naše razmere - superlativo, nimajo pa prave odzivnosti med publiko.
Vidim zelo velik problem v tem. da naš človek danes premalo čita. Kakr-
šnekoli so bile nekdaj razmere - včasih govorimo malo z ironijo o času čitalništva - ampak takrat je bil naš človek dejansko načitan.
Po drugi strani se med koroškimi Slovenci razvija kvalitetna literatura, z njo prodiramo v svet, ne samo v avstrijski, temveč v širši evropski. Je pa vprašanje, koliko odnosa ima naš človek do te literature. Ali jo čita? Se sploh zaveda, kaj to pomeni, da imamo tako kvalitetne pisatelje? Mislim, da tu Šepa naša narodna zavest, naš ponos. Ni treba, da tisti preprosti človek ceni, kar sam morda ne razume, ampak seznaniti ga je treba s tem!
Cilka Mischkulnig: Tudi pri nas v Bilčovsu je tako, da kultura združuje največ ljudi, tudi takih, ki so ideološko različnih mnenj. V društvu se še najbolj zedinimo. Tudi mi pripravljamo tradicionalne prireditve, ker pa je vključene precej mladine, prodirajo tudi nove ideje. Ob začetku imamo zmeraj težave, potrebnih je veliko diskusij, potem se pa le zadi-nimo (npr. glede igre „Kričal bi").
V društvu SPD „Bilka" smo sedaj razširili odbor na več panog. Nekateri skrbijo za odrsko dejavnost, drugi za prosveto, drugi spet premišljujejo kako bi ljudi nagovorili z novimi idejami, kako bi razširili kulturno delo. Zajeli bi radi čim več odraslih, ne samo te, ki so v pevskih zborih. V ta namen bi prirejali tečaje. Imamo že dve srečanji, ki sta najprej nastali izven društva, imamo pletilne večere. Bolj bomo šli v smer izobraževanja, npr. s kuharskim in šivalnim tečajem, ipd., da bomo zajeli večje kroge ljudi.
Imamo pa tudi iniciativo za prijave k dvojezičnemu pouku. Gremo od hiše do hiše. Pri tem smo opazili, da ljudje niso dosti informirani in da se ne upajo prijaviti otrok. Dobro je, da imajo možnost se s kom pogovoriti o tem, najbolje pa je, če je to sosed.
Nužej Wicser: Že večkrat je bilo omenjeno, da obstaja z ustanovitvijo kulturnega doma na Radišah tudi nevarnost, da gremo v neko izolacijo. To drži. Tam imamo svoje klubske prostore in dvorano. V njih se srečamo ob raznih prilikah. Prej smo šli, na primer po vajah še v gostilno, in smo še slovensko zapeli, se pogovarjali. Tega danes ni več. To že nekje čutimo. Sicer je pa tako, da greš v kulturnem domu v lastne prostore in tam brez težav produciraš svojo vaško in lastno kulturo.
Glede razumljivosti jezika imajo stari in mladi ljudje še in še problemov. Če vzamem primer igre: dostikrat nam rečejo gledalci: lepo ste igrali, ampak razmeti pa polovice nismo! Dostikrat se zgodi, da se na napačnem mestu smejijo, ali sploh napačno razumejo igro, oziroma ji ne morejo več slediti. Slovenščine ne obvladajo toliko. Zato dostikrat apeliram na mladino, da je res potrebno čitati. Sam pri sebi pa vidim, daje vse to velik časovni problem. Enostavno ne vem, kdaj se naj spravim k branju. Zvečer morda v postelji. Dve strani
prebereš pa zaspiš. Sploh pri kmečkem prebivalstvu je to velik problem. Pravih kmetov skoraj ni več, večinoma so to kmetje in delavci, 80 % je takih. Nastane časovni vakuum, ko ne veš kam bi skočil. Greš na delo, doma te čaka delo, in dobro bi bilo, da napraviš še kaj za kulturo. Pri nas dostikrat doživljamo, da pevci pri vaji enostavno zaspijo, da ne morejo več, da fizično ne zmorejo več. To je velik problem.
Ta naš čuden napredek, ta nekam dirja, ko se že skoraj ubiješ zraven. Na eni strani se čutiš dolžnega, da greš na vsako prireditev, na drugi strani pa ne zmoreš več.
Dosti je takšnih, ki imajo nočne ure, zato je koordinacija z vajami strašno težka; težave nam kmetom pa dela tudi poletni čas. Na kmetih ne greš prej noter, preden ni temno. In potem je ob vajah ura devet, ali pol deset - kako naj potem še dve uri koncentrirano delajo? To je že hudič.
... AaAo razm/š/a/fe o (eA proA/e-m/A v društva? A// sp/oA govor/fe o tem?
Nužej Wieser: O tem se malo pogovarjamo. Ker enostavno ne vidimo drugih možnosti. Ne vidimo izhoda.
DotaAn/A ste se do/oma že vprašanja znanja s/ovenskega jez/Aa, oziroma as/nu/ac/je. KaAo ocenjujete trenutno po/ožaj jez/Aa /n AaAšna je tozadevna zavest med /judm/?
Tomi Ogris: Glede jezika in zavesti smo v precejšnji dilemi. Ne bi bilo pravilno, če bi rekli, da se uporaba slovenskega jezika širi. Znano je, da prodira jezik soseda ne samo v družbeno življenje, temveč tudi že v zasebno življenje koroškega Slovenca. To se pozna tudi pri delu nekaterih prosvetnih društev. Na drugi strani pa je vidna nekaka močna politična zavest. Mislim, da se vse bolj pogosto srečavamo z dejstvom, da imamo opravka s pripadniki slovenske narodne skupnosti, pri katerih uporaba slovenskega jezika očitno nima več tolikega pomena kot pa politična aktivnost. Poznam dosti takih primerov, ki se močno politično zavzemajo za pravice narodnostne skupnosti, a sami zanemarjajo uporabo slovenskega jezika.
Osebno stojim na stališču, da so ta naša društva še vedno slovenska prosvetna društva in tukaj mora stati v ospredju slovenščina. V društvih se čisto jasno upiram neki dvomljivi dvojezičnosti, tudi če me zaradi tega KHD narobe citira! Taka dvojezičnost je namreč lahko tudi prehodno stanje v asimilacijo. Teodor Domej je povedal nekdaj zelo duhovito krilatico: da postajamo manjšina z odrezanimi jeziki! To nam grozi in proti temu se moramo v društvih upirati!
Pri tem pa nočem reči, da naj bi se tako zapirali, da nobenega nemškogovorečega in drugače mislečega ne bi pustili v društvo. Sem tudi za to, da prirejajo društva dvojezične kulturne prireditve, samo treba je vedeti koliko. Sam stojim na stališču, da je ena na leto dovolj.
Ko sva videla kapelško iniciativo, sva s Helmutom Scharfom bila pravzaprav glavna pobudnika, da se je začela akcija „Dober večer, sosed", na predvečer avstrijskega-državnega praznika. Tu se odpiramo, da bi pa bilo vseplošno dvojezično, temu se pa jaz upiram.
Mislim, da slovenščina tistemu, ki je Slovenec in ki govori slovensko, vendarle daje še določeno toplino, kjer se počuti doma, med svojimi, da se lahko z njimi zabava, z njmi prereka ali tudi prepiha, če hoče.
Janko MaHe: Narodnostno zatiranje se vidi tudi v kulturnem delovanju društva. Društvo je že organizacijska oblika, ki deluje na vasi izven domače hiše, je torej del javnosti. Imamo izkušnje, da se v širši javnosti zaprejo vrata za uporabo slovenščine, in takorekoč se tudi nikoli nismo učili uporabljati slovenščine pred uradi. Zato obstaja nevarnost, da se zadovoljimo s tem. da govorimo slovensko v društvu. Ker pa slovenščina nima enakopravne veljave v deželi in ker je vedno bolj postisnjena v neke izola-
cijske sfere, nimamo možnosti za ustrezen razvoj besednega zaklada. Na Koroškem je veliko bolj reven, kot v ostalem kulturnem prostoru.
Imamo izkušnjo z glasbeno pravljico iz Slvoenije. V vrtcih smo napravili izkušnjo, da veliko slovenskih otrok pismenega slovenskega jezika ne razume. To je problem. Družina sama nudi premalo. Tudi društvo ali šola sama nudita premalo. Zato je velikega pomena, če atmosfera v javnosti nudi možnost, da človek brez strahu in brez kakšnega zadržka spregovori slovensko. Kar bi moralo biti normalno v vsakdanjem življenju.
Andrej Kokot: Jezik - po eni strani gre kvaliteta naprej, po drugi strani pa sem zelo zaskrbljen za uporabo našega jezika. Včasih sem zelo žalosten, da te komunikacije med mladino skoraj ni več, in če je, je zelo popačena. Govorijo nek konglomerat, malo narečja, malo nemščine... tukaj bi morali zastaviti vse sile, predvsem naši pedagogi in politiki. Gole deklaracije ne zadostujejo, potruditi se bomo morali, da bodo naši ljudje tudi verjeli kaj hočemo. Zaradi tega je po mojem glavna dolžnost, da skrbimo za jezik.
Dgo/ov/// ste, da č/oveA prema/o Aere /n da zarad/ /ega nazaduje s/o-venšč/na. Tnd/ v nernšč/n/ Avstr/jc/ ma/o Aere/o. AaAo A/pr/mer/a// po/ožaj oAeA jcz/Aov?
Andrej Kokot: Če nazaduje jezik večinskega naroda, ni to tragedija, zato narod ne bo propadel. Če pa naš jezik nazaduje, je to za nas smrt. Naše organizacije morda premalo dajejo poudarka kontaktu med ljudmi, in pisatelji. Dal bi pobudo, da se to ojači. Ravno v trenutkih, ko pisatelj lahko sam razloži, zakaj je stvar zapisal tako, kaj je s tem hotel povedati, omogoči bralcu, da zna sam oceniti napisano. S tem dobva spet svojo narodno identiteto, in s tem tudi ponos.
Slišal sem tudi o večeru, ko so približali našo besedo tudi takšnemu otroku, ki ničesar ni razumel: vizualno, s sliko, s petjem. Dobre igralce je treba pritegniti za takšne naloge!
Vemo, da ne moremo pr/doA/f/ vedno na/Ao/jš/A /gra/cev. A// v/d/fe AaAe možnost/, da s/ sam/ pomagamo?
Andrej Kokot: Že pred leti sem predlagal, in tedaj sem mislil na društvo ..Bisernica" v Celovcu, da se zasnuje skupina, ki bi znala pripovedovati besedila. Skupina naj se bi znala prilagajati potrebam, in šla bi naj k ljudem! Taka skupina bi opravila zelo hvaležno nalogo in ni potrebno veliko napora. Imamo tudi dosti talentov.
Cilka Mischkulnig: Tudi pri nas je opaziti pri otrocih, ki hodijo v ljudsko ali glavno šolo, da tudi že v družinah uporabljajo nemščino kot pogovorni jezik. Tega v moji generaciji sploh še ni bilo. Ko pa pišemo uradom nastane razprava ali bi pisali v slovenščini ali dvojezično. Opažam, daje tu skeptična precej starejša generacija, ima še nekako bojazen, ker „je na uradih zaželjeno le nemško"! Ta zavest in navada igrata veliko vlogo.
Da bi zboljšali znanje slovenščine pri otrocih, smo uvedli redne otroške ure, trikrat na teden. Tako se že kot majhni navajajo, da se lahko pogovarjajo tudi slovensko.
Ko smo imeli skupaj s Kotmaro vasjo prireditev ..Pokaži, kaj znaš" si videl razlike; šepanje pri nekaterih izrazih, predvsem pri otrocih, ki so sedaj v ljudski šoli in prej niso imeli otroških ur. Sploh pa v Bilčovsu opazimo, da pri pouku slovenščine ni prave iniciative, da bi otroke nagovarjali, da si izboljšajo znanje slovenščine.
Pri nas k sreči še ni primerov, da bi stari starši govorili med sabo nemško, zato opozarjamo starše, naj se otroci učijo slovensko, drugače ti starih staršev naprimer ne bodo več razumeli.
Nužej Wicscr: Za delavca, ki gre v Celovec delat, je to že strašen problem. Dostikrat je tako, da moraš slovenščino in vse skupaj pustiti doma pred hišnimi durmi. Čisto se moraš prilagoditi. To je že veliko breme. Če
Slikovite narodne noše hrvaških deklet in ziljskih fantov ob prvem gostovanju naših pevskih zborov z Gur in plesne skupine z Zilje pri gradiščanskih Hrvatih. Skupni prireditvi na Dunaju in v Velikem Borištofu sta zgovorno pričali, da se Slovenci in Hrvati v Avstriji kljub naravnemu in pristlnemu ponemčevanju niso odtujili narodu, ^^materinibesediinsvojiku^
nisi trden, enostavno omagaš. Pri nas je zaposlenih več kot 3000 ljudi. Sem pa verjetno jaz edini, ki se udejstvuje v društvu. Čeprav je dosti Slovencev zraven, iz Kotmare vasi, Bilčovsa. Z nekaterimi govoriš slovensko, drugi se zelo bojijo, z nekaterimi pa sploh ne govoriš več slovensko, čeprav znajo!
13 let sem že zaposlen pri celovški občini. Ko so ugotavljali manjšino in ko sem z drugimi Radišani zasedel celico, sem čutil posledice na delovnem mestu. Nekateri so moje zadržanje zelo popularizirali in nekaj časa sploh nisem mogel napredovati.
Andrej Kokot: Socialna odvisnost, to je res glavni problem. Pa niti socialna odvisnost kot taka, temveč socialna oblast delodajalca, ki delavca vedno spet postavlja pred ' stran, „če ne boš, boš pa šel, ali bo kdo drug prišel".
Rad bi opozoril še na drug fenomen. Poznamo ljudi, ki jih nisi čutil, dokler so delali. Ko pa pride v pokoj, se z njega zvali tisto breme, in ga spet vidiš v kulturnem delu, in celo „fejst" in odločno. Samo, daje med tem pretekel čas ene generacije, izginili so morda otroci...
Janko Malte: Mislim, daje to jezikovno in narodnostno prilagajanje delavca najbolj učinkovit način narodnostnega odtujevanja ljudi. Poglejmo, kaj se dogaja v agrarnih področjih. Vzemimo Sele, Brodi. Ljudje, ki so delali v preteklosti v društvih, so se začeli oddaljevati ali samo pasivno spremljati kulturno življenje Slovencev, takoj ko so prišli v novo delovno atmosfero, fn če si jih v privatnih pogovorih na to opominjal, so ti čisto normalno odgovorili, „pri nas so pač takšne razmere, daje nevarno, da socialno nastradam, če se z društvom preveč eksponiram". V Borovljah pa poznamo socialni položaj. Če ostanejo narodno zavedni ljudje, kot naprimer Nužej, trdni, so to le izjeme, ki pač potrjujejo pravilo.
In še nekaj. Ob teh socialnih spremembah se spreminja tudi vloga narodne pesmi. Pesem „Jaz sem en kmetovski ovčar", ki zelo nazorno opisuje nekdanje kmečko življenje, sedaj za delavca v tovarni nima več istega pomena. Pesem samo idealizira ali idilizira neko preteklost.
Toda v tej zvezi sem že malo optimističen, na gledališkem področju al pri pesmarjih se pojavljajo premiki. Kulturna podoba se pač še prilagaja novim razmeram, čeprav gre vse to nekoliko počasneje, predvsem v naši deželi, kjer je mišljenje tradicionalno konzervativno (kjer se na raznih „ku!turnih" in „domovinskih" večerih producira poneumnjevanje in fol-klorizacija).
Cilka Mischkutnig: Že prej sem namignila, da moramo v društvih vpeljati nekaj novega. Morali se bomo organizirati po vaseh in prirejati vaške večere. S tem se bo zboljšalo tudi sožitje in tudi nemškogovo-rečega soseda bomo tako lahko boljše informirali.
Pri tem pa igra veliko vlogo vprašanje prilagajanja. Jasno je, da se moramo naučiti nemščine, to je samoumevno, toda zmeraj moramo mi nemško govoriti. Nekako bi jih lahko tudi mi prisilili, da se naučijo slovenščine. Na vasi smo napravili to izkušnjo. Imamo sosede, kjer v družinah govorijo samo nemško, so pa vsak dan tudi pri nas. Ne razumejo vsega, zato je bilo na začetku težko. Rekli so nam: govori nemško z menoj. Do danes so se pa naučili že toliko, da ti nikdar ne povedo več, naj govoriš z njimi nemško. Prišli so tudi že z listi in si napisali razne besede in pojme. Ker smo vztrajali na svojem jeziku, so se ga naučili tudi drugi. Po navadi sami popuščamo in sami dovedemo razvoj tako daleč, da danes manj ljudi govori slovensko. Vidijo pač, da slovenščina ni potrebna in da dosežeš z nemščino vse.
Govorili smo že o samostojnem kulturnem f/e/omn/u. o proMeuuh jezika, o dvp/ez/t nosit. Sfa/uo Iščemo poti. kako h/ k//uh vsem o v/ram - /o je /ud/poman/kan/e /c/evizl/e, rad/a, /ud/ strankarske strukture - ojaed/ našo aktivno v/ogo v družbenem živ-t/ez/ju.
^40 ^
Tomi Ogris: Če si naglasil strankarske strukture in podobno, potem so to zame skorajda iracionalne stvari, ker imam take izkušnje, da v delu z nemškogovorečim sosedom nimam velikih zapletkov. Pregrade med nemško- in slovenskogovorečimi Korošci in Avstrijci niso več tako visoke. Čim pa imaš opravka z raznimi strukturami pa se stvari zapičijo: vsak se vsakega boji (to pa velja tudi za odnose med nemškogovorečimi).
Čeprav pregrade niso več tako visoke, tu čisto gladko - od danes na jutri - ne bo šlo. Morda je tukaj celo bolj pomembna pripravljenost večjega partnerja. Kajti takozvana kuturna izmenjava v deželi ne more biti cesta enosmernica.
S svojimi zahtevami pa bomo bolj uspešni in verodostojni, če narodnost tudi iz privatnega življenja ne izključujemo. Se pravi, če imamo opravka s sosedom, ki je Nemec, potem mora tisti tudi vedeti, da smo Slovenci, da tudi slovensko govorimo. Tako bomo tudi bolj uspešni s poskusi doseči večje upoštevanje naših zahtev pri javnih ustanovah. To seveda ne razvezuje teh predstavnikov odgovornosti, ki jo imajo za narodno skupnost in za ohranitev kulturne mnogolikosti koroške dežele. Domovina pač niso samo gore in „Edelweil3", domovina je tudi jezik, tudi kultura, ki jo ljudje živijo.
Janko Malte: Pasivizacija, ki jo povzročajo televizija in tudi časopisi, je značilna za naš čas, toda ne samo za Slovence. Komunikacijska sredstva povzročajo, da prideš z mislimi proč od življenja, ki si ga čez dan opravljal. Marsikdo se zvečer vleže pred televizijo, se umiri in potlači tudi konfliktna področja, ki jih je v teku dneva imel.
Andrej Kokot: Drži, da se s televizijo zakrivajo konflikti; to se ne godi samo našemu človeku, tudi tistemu iz večinskega naroda. Samo, našemu človeku jemlje ta televizija tudi medsebojno komunikacijo, v domačem krogu. In tu se začne kultura jezika. Kaj bo, če naši ljudje med seboj še doma ne bodo več govorili slovensko? In televizija jim jemlje doma to možnost! Sploh če nimaš niti možnosti sprejemati televizije iz Ljubljane.
Bolj se bi morali posluževati elektronskih medijev. Kadar človek odpreš televizijo imaš tuj jezik. Če pogledaš slovensko televizijo, je pozitivno, da slišiš svoj jezik, vendar naš človek v tej televiziji premalo najde samega sebe. Tu bi mi morali zahtevati od matičnega naroda, da nam da možnost, da sami kreiramo, vsaj enkrat na mesec, lastno oddajo. Potem bo odmevnost med našimi ljudmi tudi veliko večja. To bi osvežilo tudi slovenski program, bilo bi nekaj izvirnega.
Tudi portret Šimeja Wru!icha, ki ga je Štefan Pinter posnel na video, bi v skrajšani obliki lahko pokazali v slovenski televiziji.
Kakšne izkušnje ima/e drug/ z vir/eo-posne/ki?
Cilka Mischkutnig: Trenutno še ne delamo na tem področju.
Nužej Wieser: Pri nas že skušamo delati v to smer. Nismo izdelali samo portreta Šimeja Wrulicha, saj ta portret lahko zapišemo na našo karto, (to je odmevalo zelo pozitivno, nekje rad vsak svoj nos vidi). Posneli pa smo tudi že generalko naše igre. Prvič je bilo to bolj informativno. Po pre-mijeri smo si posnetek ogledali in ga strokovno ocenili. Za naprej pa mislimo že pri vajah zasledovati napake s kamero.
Janko Malte: Zgled je lahko tudi prireditev, ki so jo ob 80-letnici društva „Šentjanž" napravili v Podsinji vasi. Neverjetno vciiko domačinov je prišlo v tisto taberno, kjer je bilo društvo ustanovljeno, kjer pa po drugi svetovni vojni ni bilo niti ene slovenske prireditve. Štefan Pinter je pokazal film o razvoju društva, posnel je dokumente, govorile so priče, deloma tudi ljudje iz Podsinje vasi. Po filmu so ljudje sami od sebe pripovedovali.
Ta vaški večer je pokazal, da na ta način lahko obdelaš razne stvari: delovno mesto, kulturo, gospodarske
stvari idr. - in v to delo vključiš prizadete.
Andrej Kokot: Tu vidim majhno možnost, da pritegneš človeka, ki ga sicer ne dobiš več. Daš mu možnost, da se vidi. To je tudi lahko konkurenca „zijanju televizije", ker človek potrebuje tisto človeško identiteto.
Društva se /rut/I/o tore/, da h/ nagovorita tudi man/ zavedne Slovence. Kako pa oeen/u/ete povezovanje In kulturno sodelovanje z večinskim narodom na eni In sode/o van/e z društvi v S/ovenl/I?
Nužej Wieser: Resda se v zadnjem času veliko govori o sodelovanju z nemškimi društvi. Tu sem skeptičen. Izkušnje kažejo, da mora vedno Slovenec popustiti, nemškogovoreči s teboj nikdar ne bodo govorili slovensko.
Nekaj drugega so prireditve „Do-ber večer, sosed", kjer imamo lepo sodelovanje. Ampak tudi tukaj ne pridemo do globlje diskusije. Vsak se
izogiba vprašanju, zakaj smo pravzaprav skupaj.
Doživel sem tudi primere, da so sosednji „nemški" pevci, ki slovensko govorijo, a nemško pojejo, na gostovanju izven občine zapeli ob mizi celo slovensko ..Zlati časi"... in to pevci, ki v cerkvi župniku latinsko odgovarjajo, če latinsko zapoje, ko bo pa zapel slovensko, mu ne odgovorijo!
Tu vidim nevarnost, da bo vedno več nemških zborov pelo slovenske pesmi. Lahko se pripeti, da bomo enkrat skoraj odveč, ko bodo našo kulturo prevzemali. Saj se to na Zilji lepo vidi, pri štehvanju. Običaji ostanejo, ko se ponemči vas, se stem ponemčijo tudi običaji.
Na prireditvah „Dober večer, sosed" se srečamo seveda tudi s pevci, ki nas dobro razumejo, ki so „sto-procentni" prijatelji. So pa tudi taki vmes, ki sploh ne morejo razumeti, da govorimo doma z otroci „še slovensko"!
Rad bi še rekel nekaj k prijavam - s katerimi se radi pohvalijo naši politiki. Tisti, ki se slovenščine učijo samo v šoli, pač edinole pokažejo, da akceptirajo slovenščino, toda takšen se po navadi nikoli ne bo naučil slovenščine v šoli. Jaz imam samo ljudsko šolo. Ampak slovenščine se nisem naučil v šoli. To smo si morali poiskati čisto druga pota, da smo se naučili slovensko.
Kulturno sodelovanje s Slovenijo pa je velikega pomena. Če greš na obisk, te radi sprejmejo, ker se popolnoma identificirajo z našo problematiko. Dobro ti je, če si med prijatelji.
Cilka Mischkutnig: V Bilčovsu trenutno nimamo toliko vezi z društvi v Sloveniji. Verjetno pa bi pogostejši obiski v Sloveniji bili za naše člane pobuda, da se bolj potrudijo govoriti pismeno slovenščino. Morda potem tudi lažje sežejo po knjigi.
V Sloveniji sem bila tudi že precej razočarana, ker mnogi naših problemov skorajda ne poznajo. Če sem prišla poklicno v Črno goro ali Makedonijo je bilo drugače, vprašali so me: imate probleme s šolo, kako bo? Bili so informirani iz zadnjih vesti v časopisih. V Sloveniji pa so mi že rekli, da je vseeno ali govoriš slovensko ali nemško! Tako, da jim moraš temeljito ugovarjati. Morda imajo premalo informacij, ali pa so preveč brezbrižni?
Andrej Kokot: Absolutno sem za kontakte s pripadniki večinskega naroda. Strinjam pa se z Nužijem, da
je treba biti previden. Sem namreč za recipročnost in za poštenost - oba morata dati in dobiti! Celo med pisatelji sem napravil izkušnje, da nekateri iščejo samo svoje privatne koristi v sodelovanju. Giede sodelovanja društev pa mislim, da je zelo pozitivno že dejstvo, da hoče kdo slovensko pesem zapeti. Pozitivno je tudi da izkoristiš vsako posamezno možnost za informiranje pripadnika večine o svojem položaju. In tudi kontakti preko koroške meje so važni, ker pride pozitivni pritisk na deželne politike počasi le spet nazaj na Koroško! Čeprav tu nimam velikih iluzij.
Kontakti z matico so pravtako neobhodno potrebni. Celo premalo jih je, predvsem tudi bolj poglobljenih. Kot vidimo pri Južnih Tirolcih, je stalno sodelovanje na kulturnem področju, v znanosti, povsod pač, neobhodno potrebno.
Janko Malte: V samozavesti vidim najvažnejšo osnovo za vso našo kulturo in za odpiranje v prostor večinskega naroda. Pri kulturnem sodelo-
vanju z večinskim narodom, se mi sodelovanje zdi najbolj težavno na področju, kjer živimo. Koroški Slovenci smo dali pobude za skupne prireditve, npr. „Dober večer, sosed". Mislim, da so te prireditve že nekaj premaknile v zavesti ljudi v tem prostoru. Na ta način nekaj sporočaš, nekaj vedno ostane. Prav zaradi nacionalne mržnje in zaradi predsodkov je težko ustvarjati normalno komunikacijo, težko je priti do normalnih dvojezičnih prireditev. Potrebno pa je veliko občutka za izvedbo takih prireditev; morda zadostuje večkrat že to, če poveš samo to, da kot pripadnik manjšine nimaš istih možnostih, kot drugi sodeželani.
Z našim kulturnim delovanjem je -v širšem smislu - povezano tudi šolsko vprašanje. Tu ne gre samo za to, da plakativno propagiramo potrebo po prijavah. Gre zato, da naši društvenimi stopijo do svojega soseda. Mi se pripravljamo na to, da bo letos poleti poseben „kulturni bus" težiš-čno informiral o nevarnostih ločevanja šolarjev po jeziku in narodnosti v giavnih središčih dvojezičnega podeželja; tam kjer bodo tudi turisti.
Povezujemo se tudi z enojezičnim področjem Koroške in tudi tu pogoji
niso najbolj razveseljivi. Deloma so predsodki tam celo močnejši. To bomo morali bolj upoštevati pri izvajanju kulturnih prireditev. Nimamo pa interesa na prireditvah, kjer naj bi samo zapeli, povedati pa bi ničesar ne smeli. Z našo kulturo moramo tudi poudarjati, da smo del te Avstrije. To slovensko kulturo naj bi Avstrija smatrala kot svoj del kulture. Tu bomo morali biti še bolj inovativni. Vključili smo se tudi v vseavstrijsko združenje „ARGE Region-Kultur", kjer se nemškogovoreči kulturniki med drugim tudi prizadevajo, da bi naša kultura in naša razmišljanja postala prezentna med avstrijskim prebivalstvom.
Povezovanje z matično deželo, se mi zdi „alfa in omega" našega kulturnega ustvarjanja, ker v prvi vrsti ustvarjamo slovensko kulturo in ta nikoli ne sme biti izolirana od matičnega naroda. Če se bi to z nami kdaj dejansko pripetilo, bi bila nevarnost, da nas narodna asimilacija takoj uniči.
So pa tudi problemi. Odnos matične Slovenije do nas je dostikrat preveč nostalgičen, pomilovalen. Dostikrat gre za neko objokovanje naše usode in za neko sanjarjenje za neko staro Koroško, kar z dejanskim položajem nima nobenega opravka. V sodelovanju z matično deželo bi mi sami morali dosti prispevati, da se popravijo ti vtisi in predsodki. Drugo, kar nam dela preglavice je „kul-turna invazija" na Koroško, ki je v zadnjih letih postala kar dosti močna. Seveda, določen valje sprožila zaprta meja; določen val sprožajo tudi materialni interesi matičnega naroda. Ob tem manjšina ne bi smela trpeti. Pod pretvezo, kulturnega sodelovanja, za katero se v resnici skrivajo drugi interesi, se seveda ne moremo povezovati. Nekatera naša društva čutijo, da taki stiki bremenijo.
Če gre tako daleč, da intenziteta gostovanj bremeni lastno kulturno delovanje, potem je to treba ustaviti in to dotičnim povedati. Zdi se mi pa prav, da bi morda nekoliko pospešili naša gostovanja v Sloveniji. Na tak način, da bi v pevskih nastopih in gledaliških predstavah vključili tudi probleme našega vsakdanjega kulturnega delovanja, kot smo jih danes obravnavah.
Ob svoji petdesetletnici je Slovenska prosvetna zveza zaslužnim prosvetašem prvič podelila Drabosnjakovo priznanje, ki ga je ustanovila ob 190-letnici rojstva Andreja Šusterja-Drabosnjaka, našega največjega bukovnika in ljudskega pevca ter začetnika odrske kulture med koroškimi Slovenci.
Tomi Ogris,	Janko Malle,	Cilka Mischkutnig,	Andrej Kokot,	Nužej Wieser,
učitelj, predsednik	zgodovinar, tajnik	nastavljenka, tajnica	urednik, pesnik,	kmet/delavec, režiser
Slovenske prosvetne	Slovenske prosvetne	SPD„Bilka"vBil-	član slovenskega	in odbornik SPD
zveze;	zveze.	čovsu;	PEN kluba;	„Radiše";
,,V gospodarstvu moramo gtedati naprej,
ne nazaj"
O zamudah, izkušnjah in novih gospodarskih potrebah koroških Stovencev
V zadnjih letih se je močno okrepila zavest, da manjšina brez zdrave materialne osnove ne more uspešno delati. Pri prvi okrogli mizi, ki jo je organiziral Slovenski vestnik o vprašanjih trenutnega gospodarskega položaja slovenske narodne skupnosti, smo mogli probleme le načeti. Še več podobnih in poglobljenih razgovorov bo potrebnih; toda le javna razprava z različnimi pristopi bo okrepila tudi širšo gospodarsko zavest slovenske narodne skupnosti.
Dr. Heinz Tichy (urad zveznega kanderja) o gospodarstvu koroških Stovencev:
Ats einzige Votksgruppe Oster-reichs verfugt die slowenische Votksgruppe auch uber wirtschaft-tiche Erfoige, die nicht zuietzt auf die starke jugosiawischc Unterstut-zung zuriickzufuhren sind. Den-noch ware es eine „falsche Spar-samkeit", die osterreichische For-derung deshaib zu reduzieren. Ti-chy: .,Hier zahlt der Anstand. Osterreich muB etwas tun, weit es sich damit in eine bessere morati-sche Lage versetzt."
(iz: KTZ, 21. 5.1986)
Slovenski vestnik: KoroiAi ^/o-venci živimo ob	gospo JarsA;
peri/eri/i (rt rta Arižižeu otctbtarorbtib gospod;; ;sA::7; robot'. Vzadnji/i /efibse je zadružna or reža borosbtTt .S7o vencev aebo/rbo preob/ibota/a, a o ti bre-ddn: zakon pa bo povzroči/ še nada/)-rrji priri.sb za pre.srr:tbrarrraaje. Med-reta bo so bi/e s/oveasbe gospot/arsbe .strukture or/ boaca prejšajega s to/e tja aaprej vedno bo/j poriajeae v ozad-aje, je v zadnji/t /err/t eunti aebaj pozi-ritaib premikov. Aiabo oceajajete trenutno gospodarsko stanje borošbib .S/oveneev? Aje so težave in bjer so raožaosfi za razvoj?
Feliks Wieser: Po letu 1955 so se na našem avtohtonem naselitvenem področju dogajate velikanske spremembe. Zmanjšat se je detež kmečkega prebivatstva, kmet se je preusmerit na tržno gospodarstvo, nastat je tujski promet, razvita se je industrializacija. V tem času smo koroški Slovenci gospodarsko nazadovati. Leta 1970 je bita na primer Zveza slovenskih zadrug z vsemi čtanicami finančno približno te tako močna kot vetikovška mestna banka.
V	zadnjih tetih pa se je močno okrepita zavest, da manjšina brez zdrave materialne osnove, se pravi brez zdravega gospodarstva, ne more uspešno detati. Ta zavest se zrcali v gospodarskih razpravah (knjiga Btaža Singerja; „Raumptanungsge-sprache"; idr.) in tudi znotraj zadrug so veliko diskutirati. Nastajata so nova podjetja, koroški gospodarski politiki, ki krepi predvsem razvoj centralnega koroškega prostora, pa smo odgovoriti s konceptom policentričnega razvoja.
V	tej zvezi sprašujem tudi novega predsednika koroške OVP. Haratda Scheucherja, kaj razume pod ..novimi zgtedi" za koroško gospodarstvo, o katerih poročajo 13. maja 1986. Objavljenih je 10 točk, v katerih zahteva tudi ojačeno sodelovanje z zgornjo Italijo. Mislim, daje to ubož-nostno spričevalo, če se ne upa povedati, naj se sodelovanje okrepi z vsemi sosedi. Ko smo mi govorili o potrebi regionalnega sodelovanja, smo poleg Italije prav tako mislili na Slovenijo in Jugoslavijo.
Miha Antonič: Naša zadružna zveza bo kmalu praznovala svojo 40-letnico obstoja, moram pa ugotoviti, da je do preselitve v novo zadružno poslopje leta 1973, pravzaprav hirala. Tudi ni znala izkoristiti čas visoke konjunkture. Z novo banko in novim poslopjem pa je bil napravljen velik korak naprej. Danes imamo v Celovcu tudi dobro funkcionirajoč blagovni oddelek. Poleg tega pa smo v zadnjih letih oživili naše zadruge in posojilnice zunaj na podeželju. Če bi se to zgodilo nekaj let prej, bi z našimi marketi seveda še lažje uspeli. Jasno je, da bi bilo tudi lažje, če bi bolj počasi ekspandirali. Postopoma bomo morali še naprej popravljati, investirati in širiti promet. Izrecno pa je treba poudariti, da brez podpore iz Slovenije ne bi tako močno napredovali.
Naš koncept za naprej je seveda takšen, da spravimo naše gospodarstvo na južnem Koroškem na takšno ravan, da bomo z našo zadružno zvezo lažje pomagali našim društvom, pedagogom, zborom, glasbenikom, športnikom itn. Mislimo doseči to, kar so si naši pradedje že želeli, da postanemo na južnem Koroškem tako zakoreninjeni, da nas noben vihar ne more več porušiti.
Miha Zablatnik: Če vzamemo avtohtono gospodarstvo, ki je v lasti koroških Slovencev, moramo ugotoviti, da pač deluje vsak posameznik sam zase. Narodni skupnosti kot taki nikoli ni uspelo združiti teh interesov v smislu kakega pametnega zastopstva. Vsak kmet ali obrtnik je na svoj način skušal uresničevati svoj interes preko strank, ali na druge načine.
O organiziranem gospodarstvu lahko govorimo šele od tedaj, ko je matična domovina spoznala, da mora konkretno, gospodarsko pomagati. Sami potrebujemo za svoje relativno šibke moči še nekatere mehanizme, ki bi usmerjali in združevali posameznike. Potrebujemo strukturo, ki razmišlja za nje in ki jim nekaj nudi. Dosti ljudi mi je že reklo, da jim še na misel ni prišlo, da se bi za gospodarski nasvet obrnili na slovenske strukture, obrnili so se pač na trgovinsko zbornico in gospodarsko zbornico.
Danes dobiš pravzaprav vse od Slovenca, če hočeš in če imaš dosti potrpljenja, od pijače do gradbenega materiala. Toda te zavesti, da bi iskal ponudbe pri svojih ljudeh, te skoraj ni. Na drugi strani pa seveda velja načelo, da moraš biti tako kvaliteten s svojo ponudbo in ceno, da bo Slovenec tudi prišel.
Hanzi Weiss: Precej je bilo že povedanega. Mislim daje res tvegano govoriti o slovenskem gospodarstvu. Edinole zadruge in posojilnice so taka mreža. Če pogledaš obrtnike, gostinjstvo, vsak rešuje po svojem
..Koroški Slovenci krivičnega diktata nikdar ne bomo priznali!" seje glasila soglasna izpoved velikega protestnega zborovanja, na katerem je nad 700 zastopnikov našega ljudstva tzpovedalo ogorčenje in protest zaradi neupoštevanja naših zahtev in predlogov pri reševanju manjšinskih vprašanj. Podobno nerazumevanje pristojnih dejavnikov smo doživljali tudi v poznejših letih - vse do današnjih dni.
Feliks Wieser, poslovodja ..Tovarne celuloze Obir", predsednik ZSO
gospodarsko situacijo. Zdaj, ko postajajo mešane firme hrbtenica našega gospodarstva, se veča potreba po skupnih službah. Naprimer nimamo nobenega pravega slovenskega davčnega svetovalca. In tudi pri uvajanju računalništva, kompju-terskih naprav, potrebujemo nekoga.
Štefan Domej: V trenutnem položaju se kaže na zunaj velik gospodarski vzpon, npr. v občini Pliberk in posameznih krajih Podjune. A ta novi razvoj ni brez problemov in brez težav.
Ko sem doraščal in študiral si sploh nisem mogel predstavljati, da bi Slovenci imeli podjetja. Tako smo bili vzgojeni - čeprav sem iz zavedne družine - da smo podzavestno mislili, da slovenska podjetja niso mogoča, niti slovenska govorica v podjetjih.
Hanzi Weiss:	... kvečjemu v
zadrugi in posojilnici, ali ne?
Štefan Domej: Da, kvečjemu v zadrugi in posojilnici in to je v času ko sem doraščal v Pliberku opravljal en sam človek. Danes pa je v Pliberku okoli 40 ljudi zaposlenih v teh institucijah. Zaposleni so mladi ljudje, vsak nosi to slovensko okolje domov, z njim se pa začenjajo identificirati drugi družinski člani.
Za narodno preživetje je zadružništvo ključnega pomena. In tudi narodnostna politika se bo vedno bolj preložila od narodnostnih organizacij, od čistega političnega filozofiranja, na konkretno gospodarsko dejavnost. Preko tega boš imel vpliv ali pa ne. Tako so vseskozi delali tudi nemškogovoreči Avstrijci. Ko so kmetje zapustili kmetije in postali delavci, so se v teku ene generacije ponemčili. Tako narodnostno, kot tudi idejno so zavrgli svoj jezik. Tudi sam Celovec je zrasel iz okolice, ki je pred sto leti tudi na severu bila jezikovno slovenska!
Slovenski vestnik: Govori/i smo o zatundn/i na gospodarskem področju. Omenjeno pa je bi/o tudi zapiranje koroške pred sosedi. Nekdo me je pred /en opozori/ na nek avstrijski turistični vodnik, v katerem je zapisano, da je bi/ Ce/ovec (oz. tndi Koroška) do p/ebiscita mesto z odprtim značajem, ki se je od tedaj naprej zače/o zapirati in dobi/o ozkog/eden, /oka/nopatriofičen značaj. .S/ovenei smo odprti za širše sode/ovanje, z dngos/avtjo, z /ta/;jo in drugimi državami. Kako ocenjujete upr. pomen mešanih podjetij b: kakšen je gospodarski po/ožaj tam, kjer de/ate?
Feliks Wieser: Osnovno izhodišče je, da je gospodarstvo, o katerem govorimo, del razvoja vsega avstrijskega gospodarstva. Vsaka manjšina, sploh če je ogrožena, potrebuje svoje ' specifične gospodarske oblike, na primer tako kot je Zveza slovenskih zadrug, ki ščiti manjšino kot gospodarski subjekt. Kot takšen subjekt se povezujemo s koroškim in avstrijskim prostorom, s Slovenijo in Jugoslavijo, z drugim svetom. Danes zdravo gospodarstvo ne more biti zaprto v svoj prostor.
Poleg zadružniškega sektorja in poleg privatnega, ki je precej razbit in večinoma odvisen od nemških in drugih bank, smo se koroški Slovenci zavzeli za tako imenovana skupna vlaganja v višje oblike gospodarskega sodelovanja. To je danes po vsem svetu normalno in danes ni večjega koncerna, ki ne bi imel svojega predstavništva in proizvodnih enot v svetu. Sami in tudi v nemškogovorečih vrstah so ugotavljali, da je brezposelnost na južnem Koroškem relativno visoka. Nismo pa poznali nobenega slovenskega privatnika, ki bi bil v stanju investirati za 200 ali 300 delovnih mest, in ki bi imel že svoje povezave po svetu. Ni bilo nikogar, ki se bi lahko meril s kakim Elanom, Obirjem, Topsportom ali z IPH.
Zavzeli smo se za formiranje mešanih podjetij, kjer so avstrijski, jugoslovanski, švicarski, ameriški idr. partnerji. Nudimo pa ljudi, ki znajo nemški jezik in slovenski, in ki hočejo v tem prostoru živeti naprej.
Izkazalo se je, da so se po začetnih težavah te firme stabilizirale. Kot je povedal predsednik koroške trgovske zbornice Baurecht pred kratkim v intervjuju, so ta mešana podjetja leta 1985 bila vsa v črnih številkih! To je koristno za Slovence, za občine, kjer obratujejo, za celo Koroško, za vso prebivalstvo in tudi za avstrijsko-jugoslovansko in koroško-slovensko sodelovanje.
Slovenski vestnik: E -Singerjev; knjigi .sem naše/ ugotovitev, Ja je s/o-ven.sko zadružništvo napravi/o napako, preozko .sc je a.sn;eri/o na krajevno gospodarstvo, tu pa spet samo na denarni sektor. Na zadružnem področju se je de/ovanje v zadnjem času razširi/o. Kako mis/ite nadaljevati v Zadružni zvezi?
Miha Antonič: Že tedaj, ko smo kot mladi odborniki prihajali v zadružne odbore, je bi) naš načrt, da zadružna zveza razširi svoje delovanje. Sedaj imamo več dobro organiziranih marketov, ki imajo tako ponudbo, da se lahko merijo z vsako trgovino. Začeli pa smo tudi z uvozom in izvozom. Vendar ne samo z Jugoslavijo, oz. Slovenijo, temveč tudi z Italijo, Švico, Nemčijo in drugimi državami.
In seveda smo napredovali tudi v turizmu. Ko se je pred štirimi leti ustanovila firma Cartrans, je bilo veliko pesimistov, tukaj se moram posebej zahvaliti Mihiju Zablatniku, ki je tako podjeten, da je Cartrans v nekaj letih privedel na tretje mesto med koroškimi turističnimi agencijami. S svojo poslovalnico v Ljubljani bo Cartrans še razširil svoje delovanje in se še bolj povezal s Slovenijo.
Še bolj bi pa napredovali, če bi se morda bolj zgledovali po tržaškem gospodarstvu. Tam so že takoj po vojni ustanovili gospodarsko združenje, tam niso samo gospodarsko močnejši, imajo vse tudi bolj urejeno. Želel bi si, da hi tudi koroški Slovenci neglede na ideološko pripadnost
napravili združenje gospodarstvenikov, ki bi z nasvetom, in v vseh drugih zadevah stalo ob strani našim ljudem.
Miha Zablatnik: Vsaka firma, kakršna je, mora najprej premagati
Hanzi Weiss, krojač
največjo težavo: eksistirati v tem prostoru, zgolj ekonomsko. Dolgo je med Slovenci veljala teza, da imaš kot Slovenec velike probleme. V to smer smo razmišljali in se odločili, da delujemo kot slovensko podjetje. Pravzaprav to ni bila nobena hiba, čeprav imamo 97	% nemškogovorečih
potrošnikov. Slovensko zaledje je pač premajhno, to je problem, ki ga ima pač vsaka taka firma. Prav gotovo je dosti nestrpnih, toda npr. tudi če bi bili „rdeča" firma, bi „črni" k nam ne prišli. Verjamem v to, daje na Koroškem dosti potenciala, ki nima nič proti Slovencem. Ne smeš se pa od vsega začetka prostovoljno postaviti na zatožno klop!
Seveda so nemškogovoreči dostikrat tako predrzni, da rečejo vse, kar mislijo, mi pa imamo stalno pomisleke, kaj smemo povedati. Namesto, da bi rekli v mojo firmo pride le, kogar jaz hočem.
Ko smo zarisali naše dolgoročne predstave, smo med drugim tudi ugotovili, da bomo v naših prospektih predstavljali južno Koroško kot dvojezično področje. Današnji človek se geografije in zgodovine uči iz turističnih prospektov. Zakaj tega ne bi izkoristili za objektivno predstavljanje našega področja?
Nekateri so nam govorili, da bomo prišli v Ruf der Heimat. Tega se nismo bali in rekli, da naj kar objavijo, celo zahvalili se jim bomo, dali jim bomo inserat, kjer se jim bomo zahvalili in kjer bo razvidno, da nimamo nobenega opravka s KHD-jem.
Samozavestno se jim moraš zoperstaviti, pa uspeš!
Seveda mi v turizmu lažje govorimo, na Koroškem je to razvita panoga. V drugih obrteh so seveda večje težave. Kot si začetka povedal je Koroška ponekod gospodarsko nerazvita, posamezniki morajo zato večkrat nadoknaditi infrastrukturo, ki jo drugod napravi morda družba, to je problem, ki ga sami ne moremo reševati, moramo ga reševati v sodelovanju z matično domovino.
Hanzi Weiss: Jasno je, da krojaško obrtništvo v primerjavi s konfekcijo nazaduje. Seveda velja povsod ekonomski princip. Če boš napravil dobro delo, boš imel primerno ceno in boš soliden. Potem tudi ni vprašanja ali si Slovenec ali nisi. Seveda imaš tudi šovinisitčne napade. Osebno smo jih doživeli ob „Ortsta-felsturmu" leta 1972, ko so nam grozili, da si bodo kupci premislili ali bodo še prišli k nam.
Če si Slovenec, moraš pač izhajati iz tega, da moraš storiti več kot drugi, ki je pripadnik večinskega naroda. To velja za vsa področja, tudi za kulturo. To je večji napor. Tudi dva jezika se učiti je večji napor. Ampak s tem živimo!
Štefan Domej: Avstrijsko kmetijstvo nasplošno, je danes v večji strukturni krizi. Slovenci so tedaj, ko so ustanavljali proizvodne skupnosti (npr. krožke za vzrejo pujskov - Singer), zamudili vstop v trgovanje s kmeti. Ko je naprimer Blaž Singer organiziral krožke za vzrejo pujskov, Zadruga ni imela posluha za postavi-
gospodarstvo
tev mešalnice (za krmo); Raiffeisen je šeie potem postavit svojo mešalni-co!
Miha Zabiatnik: Po 30 tetih razvoja kmetijstva v industrializacijo, pretresa sednaja kriza obstoječe strukture. Med drugim stopa v ospredje tudi gojitev avtohtonih struktur. Morda je to tudi šanza za naše majhne kmete, ki so v zanemarjenih strukturah obdržati še kak avtohtoni element.
Feliks Wieser: Vemo, da je vedno manj kmetijskega prebivatstva med nami in da je kmetijske proizvodnje preveč, tako da jo država subvencionira. Morda se zavedamo tudi premalo problema, da z zemljo ne znamo kaj početi. Treba bi bilo izdelati koncept z vsemi tistimi, ki imajo ekonomski interes na zemlji, z Zadrugo, s firmami, ki se ukvarjajo z lesom (žage, celulozne firme), s turizmom, s kmeti. Tak koncept za valoriziranje in ohranjevanje zemlje bi bila zelo pozitivna stvar, tudi za narodnostno identiteto. Kajti človeku, ki mu zemlja nekaj pomeni, ostane raje na njej, če mu nič ne prinaša, se pa raje odseli. Mislim, da so se tukaj po vojni delale velike napake. Nekateri kmetje v Avstriji so že pokazali, da je tudi z manjšimi enotami, z manjšimi zadrugami mogoče uspevati.
Štefan Domej: Kmetje ne smejo reči, da se ne splača več. Iti morajo s časom. Tudi že v kmetijstvo prodirajo npr. metode računalništva. V področjih intenzivnejše kmetijske proizvodnje že danes izkoriščajo računalnike za izračunavanje krmnih obrokov. Tudi naši kmetje bodo morali biti bolj informirani, da bodo kljub hudemu konkurenčnemu boju dobro vodili kmetije in ostali na njih.
Miha Zabiatnik: Nakup bo za kmeta morda še predrag, ampak Zadruga ima možnost ustvariti take enote, ki jih kmet lahko koristi.
Štefan Domej: Ena težnja v kmetijstvu pa je tudi ta, da se kmet ne povezuje več s temi velikimi koncerni in da išče neposredni kontakt med proizvajalcem in potrošnikom.
Siovenski vestnik: A/; tega ::epo-sre&rega s:/ka ne ^A:aia;o .s' .sec/a::;'::::: Mre^/mam; pr: proda;:' m/cka zatret:'?
Miha Zabiatnik: Velika kmetijska podjetja imajo res absolutno oblast. Določenim alternativnim zadrugam je uspelo povezati se s konzumentom. Dosegli so uspehe v direktni prodaji. Če se bo to razširilo, industrija dolgoročno ne bo mogla držati kmeta še naprej v taki odvisnosti, kot obstaja sedaj. Poglejmo si zakon o prodaji mleka. Ne moremo ga primerjati z drugimi. Če naprimer ukradeš 5 šilingov in te zasačijo, lahko napraviš priziv. Če te pa inšpektor dobi, da si direktno oddal liter mleka, ne da bi ga javil, ti da žig, nimaš nobene mož-nosit za priziv!

Miha Zabiatnik, poslovodja turistične agencije „Cartrans"
Kmet, ki daje svojemu lastnemu očetu, ki živi pri njem v hiši, mleko in ga ne javi, bo obsojen kot kriminalec. To je absurd. Zato bodo prišle tudi čustvene reakcije, saj je to kriminali-zacija kmetov!
Hanzi Weiss: Tako kakor vse ustanove (od kmečke zbornice do ministrstva) delajo s kmeti, to je škandal. Enkrat se zaženejo v to smer, drugič v drugo. Kmet pa poseka svoj les, da bo investiral, potem pa gre vse po gobe. Tukaj je potrebno bolj načrtno delo.

15
Zavedati se moramo, da je kmet tisti, na katerega se bomo v krizah -ko bo zaprta meja - spet obračali. Tudi tukaj bi morale naše slovenske ustanove, Zveza in druge, z glavco delati koncepte, ki kmetu pomagajo. Vidim, da imamo že nekaj pametnih ljudi, ki niso neumnejši kot ostale koroške glave. Tukaj se mora najti nova pot.
Slovenski vestnik:	Eno izmer/
osnovni/:	vprašan; razvoja in
naprer/ka s/o venske naror/ne skupnosti ;'e prav gotovo kva/ifikaci;'a gospo-r/arskik kar/rov. Ve/iko ;'e govora o trgovski akar/emi;'i, ponr/ar;'a se potreka po te/mični in gospodarski srer/n;';' in viš/i izobrazi?:', prema/o pa se morda zanimamo vsa; za jezikovno izobrazbo de/avca. O s/ovenskem jezika v pok/icnib šo/ab skoraj niko/i ne govorimo. Kaj mis/ite o tek izobrazbeni/: prob/emib?
Feiiks Wieser: Rekel bi, da imamo Slovenci atipično strukturo kadrov. Nevarnost je, da v gospodarstvu ne dobimo dovolj hitro dovolj kvalificiranih ljudi. Da se bi zaprla ta vzrel, zahtevata obe osrednji organizaciji dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu. Pravzaprav se pa tudi nismo zavedali pomena slovenščine v poklicni šoli. Česar se pa mnogi ne zavedajo: sami bi lahko imeli izobraževalne tečaje za ljudi v gospodarstvu. Kot poslovodja ene izmed mešanih firm lahko povem, da potrebo po takih tečajih že tri leta ponavljam, da pa ni bilo razumevanja.
Prvo tako predavanje, ki je bilo namenjeno informaciji o trenutnih jugoslovanskih zunanjetrgovinskih predpisih, je bilo že konec maja. Vse teče v organizaciji Slovenskega znanstvenega inštituta, odgovoren za gospodarske tečaje pa je prof. Bre-žjak. Upam tudi, da bomo program predavanj razširili od šolanja tajnic v pisarnah pa tja do izobraževanja vodilnih kadrov. Takšno izobraževanje moramo sami okrepiti, da bomo tudi z drugimi zahtevami lažje uspeli.
V	tej zvezi pa moramo resno premisliti, kako je z reaktivizacijo kmetijske šole, oz. vsaj kako bi pozimi napravili tečaje za dekleta in fante.
Miha Antonič: Če bomo s to šolo začeli, potem je treba zaposliti res take pedagoge, ki so praktični ljudje, ki znajo mladini nekaj nuditi in ji dajo veselje.
Res je, da smo zaradi dvojezičnosti v poklicni šoli v zamudi, to se vidi tudi v tem, da imamo od leta v leto vedno manj narodnih pripadnikov, ki so delavci. Sem pa tudi za to, da naša mladina ne dobi samo možnost učenja slovenske materinščine, temveč tudi za učenje italijanščine. Mladina se bi lahko učila tudi jezika tega soseda, potem bi tudi lažje zavrteli turistično propagando proti Benečiji in Trstu, predvsem za zimski turizem, saj ima južna Koroška prednost, daje za nekaj odstotkov cenejša od Južnega Tirolskega.
Miha Zabiatnik: Vprašanja kvalifikacije in dvojezične izobrazbe se je treba lotiti pri osnovi, pri poslovanju v obratih. Vem, kako je bilo pri NSKS-u, tam so delali nemško knjigovodstvo; upam, da so danes to že spremenili in upam, da je Zveza slovenskih organizacij bolj pametna in dosledna. Za večino avstrijskih firm delavci potrebujejo nemško izobrazbo, zato ne vidijo potrebe po slovenski izobrazbi. Tudi slovenski obrtniki poslujejo v obratu nemško. Nasplo-šno je tako, da je človek pripravljen kaj narediti, če ima določeno prednost. Prepričan sem, da imamo možnost v petih ali desetih letih pripraviti obrate tako daleč, da bodo obratovali slovensko. S tem pa imajo tudi boljšo možnost, da zahtevajo slovensko uradovanje. Ne moremo pa od posameznika samo zahtevati, da naj slovensko dela, ponuditi mu moramo podpore, npr. pri uvajanju računalništva. S slovenščino mora začeti podjetje, potem bo sledil šele delavec. Na drugi strani pa potrebujemo združeno obrtniško zastopstvo, drugače se tudi posameznik ne bo spuščal v velike zahteve po slovenščini.
V	zvezi z mešanimi podjetji opažam, da se premalo brigajo za svoje
okolje, kateri obrtnik je Slovenec v njihovi bližini in kdo ne. Primerjajmo z Južnim Tirolskem: če gre Avstrijec tja in hoče ustanoviti podjetje, potem gre v Božen in ne v Bolzano, nekateri iz Slovenije pa grejo v Villach, ali v Furnitz, ne pa na Brnco ali v Beljak.
Še en problem vidim: to je vprašanje slovenskega poslovodstva in slovenskega knjigovodstva. Samo tisti, ki je imel srečo navaditi se na slovensko terminologijo, lahko vodi podjetje slovensko. Navadno obrtniki imajo vsa šolanja in izpite v nemščini in imajo pri slovenščini izredne težave.
Le Zadružna zveza je v celoti obdržala slovensko knjigovodstvo in celoten obratovalen jezik, pri mešanih firmah je - kolikor je meni znano - to bolj pomanjkljivo. Imamo pa opravka tudi s tem, da imamo v glavnem le nemške davčne svetovalce, le dva poznam, ki sta pripravljena delati tudi s slovenskim knjigovodstvom.
Feliks Wieser: Če govorimo o gospodarstvu vedno spet pozabljamo na odvetnike, na komercialiste, inženirje, arhitekte in zdravnike. Tudi zdravnik je lahko gospodarski faktor in če bo uporabljal v ordinaciji slovenski jezik pomeni to krepitev slovenskega jezika.
Zdi se mi pa potrebno upreti se nespametnim in nepremišljenim tezam, oz. pričakovanjem, da naj bi bilo gospodarstvo neke vrste stranka ali volilna skupnost, ki naj je nekako izolirana, kjer naj delamo samo Slovenci. Po mojem ne gre v prvi vrsti za
Miha Antonič, hotelir, predsednik Zveze slovenskih zadrug
to, kakšne narodnosti je kdo, temveč za to, da dobijo slovenski jezik, slovenski človek in njegova kultura svoje enakovredno mesto v gospodarstvu. Če bo slovenski jezik v podjetjih in pisarnah enakovreden, oz. pridobival na pomenu - kar se seveda ne more zgoditi od danes na jutri - potem bo zrasla tudi samozavest slovenskega človeka in bo zrasla vrednost tega jezika.
Miha Zabiatnik: Ko govorimo o kvalifikaciji, moram ugotoviti, da smo pri Cartransu bili v stanju nastaviti le tri ljudi, ki so že delali v turizmu. Drugim nastavljencem pa smo morali dati šele pogoje, da so se polagoma priučili. Moraš pa gledati na dobro vzdušje, da bo delavec ob kakem problemu prišel k tebi, da ga skupno rešiš.
Hanzi Weiss: Res nastaja večkrat problem dobiti ljudi, ki obvladajo oba jezika.
Miha Zabiatnik: Sploh pa se kot firma ne moreš zanesti na šole. Zame spričevalo ni merodajno. Imam kritično držo do izobraževalnega sistema v Avstriji. Celo nosilci tega sistema priznavajo, da posredujejo šolarjem 80% snovi, ki je ne potrebujejo.
Hanzi Weiss: Od vsakega posameznika je odvisno ali je po šoli še pripravljen, da se izobražuje naprej. Je pa bistveno ali živi v zdravi delovni strukturi, ki ga motivira za nadaljnje učenje.
Štefan Domej: Tukaj vidim enega izmed ključnih problemov naših firm: podjetja so deloma tako hitro rasla, da je pod tem trpela notranja infrastruktura. Pogoji dela morajo biti taki, da je veselje delati.
Vrnil bi se še k izobraževanju v kmetijstvu. Morali bomo iti pot, da razširimo izobraževanje odraslih in
okrepimo s tem tudi povezovanje ljudi med seboj. Tu ne gre samo za strokovno plat, temveč za družbeno, življenjsko povezovanje odraslih in s tem okrepimo tudi povezovanje ljudi med seboj. Tu ne gre samo za strokovno plat, temveč za družbeno, življenjsko povezovanje. Pri tem se porajajo nove ideje in nove možnosti. Treba se bo konkretno odločiti, zbrati strokovnjake.
Feliks Wieser: Dejstvo, da je v zadnjih letih rahlo rasel delež prijav k dvojezičnemu pouku, dokazuje, da napreduje mesto slovenščine v koroški družbi. Mislim, da ima gospodarstvo tukaj pomembno vlogo, ker je gospodarstvo že po svoji naravi v nasprotju s tendencami, ki jih propagirata npr. Haider ali Heimatdienst. V gospodarstvu moraš znati več jezikov. Prepričan sem, da bodo nemški nacionalisti tem težje uresničevali svojo getovsko šolsko politiko, čim močnejši bomo razvijali naše gospodarske koncepte. Vedno več ljudi je zainteresiranih naučiti se slovenščine, italijanščine, angleščine in še kakega jezika. Zato tudi ne razumem, da tudi med Slovenci nekateri mislijo tako getovsko in ne vidijo te širše dimenzije. Zakaj spregledajo, kaj pomeni, če pridejo v mešana podjetja ljudje in tam slovensko govorijo in se s tem razvija enakovrednost obeh jezikov?
V zadnjih letih nam je uspelo formirati relativno uspešno organizacijsko strukturo. Tu mislim na skupni gospodarski odbor, ki koordinira potrebe Zadružne zveze, mešanega sektorja in upam v bodoče tudi privatnega. Ta odbor je neke vrste zastopstvo slovenskega gospodarstva in je odigral v zadnjih letih pomembno vlogo. Marsičesa ne bi bilo, če ga ne bi bilo! Zato bo treba napeti vse sile, da se okrepi skupni gospodarski odbor, da postane subjekt v naši narodni skupnosti. Odbor naj ne bo subjekt Zveze slovenskih organizacij ali Narodnega sveta koroških Slovencev, ali Zadružne zveze. Ne bi smelo biti tako, kot deloma v zadnjem času, da nekateri postavljajo v ospredje svoje ozke interese pred širše, skupne. Mislim, da je naloga skupnega odbora v skupni obliki s koncepti predstavljati, kaj želimo v našem prostoru. Tako smo lahko partner Slovenije ali trgovske zbornice.
Kritično pripombo imam na sejemske sporazume, ki so neke vrste nadomestilo za maloobmejni gospodarski sporazum. Ti sejemski sporazumi bi morali biti demokratično razdeljeni na zadružni, na mešani in na privatni sektor. Trenutno se malo manipulira, nekateri hodijo okoli in igrajo miklavža!
Slovenski vestnik: Zno/ra; .s/o ven-s k/7: go.spo<r/ar.sk:7; sfrM/dar ;'e pr:T/o v zadnjem časa do do/očen:/: ne.sog/a-.s;;. Kako ocenjujete pomen skupnega gospodarskega odbora?
Hanzi Weiss: Po mojem so nesoglasja pogojena s tem, da hočejo nekateri priti do možnosti, ki jih nor-
malno niso mogli doseči. Pride do prerivanja, ker nekateri ljudje iz NSKSa v gospodarstvu niso mogli dosti doseči. Mislim pa, da smo kot narodna skupnost tako majhni, da moramo delati skupaj in najti pot.
Štefan Domej, nastavljenec, tajnik Slovenske kmečke zveze
Miha Zabiatnik: Po mojem se gospodarski odbor ne bi smel imenovati „gospodarski"- odbor. Spor, ki je bil, v bistvu ni bil gospodarski spor. V bistvu je to problem, ki ga imata ZSO in NSKS. Prej enkrat sta bila ventil za to SPZ in KKZ, sedaj pa je prišlo do eskalacije v gospodarskem odboru. Nesoglasja so tudi oblasten problem nekaterih ljudi.
Skupen gospodarski odbor bi lahko izvrševal svoje naloge, če bi ga ljudje, katere naj bi zastopal, izvolili. Bil bi pa poklican razmišljati o tem, kako pridemo do računalnikov, kako uredimo servis na tem področju, in kakšne prednosti naj bi imel pri koristenju tega servisa tisti, ki uporablja npr. slovenščino pri knjigovodstvu. Skupen gospodarski odbor naj ne bi imel samo nalogo razpravljati o tem, kdo bo kje direktor. Bil bi pa tudi poklican postaviti zahtevo npr. po upoštevanju slovenščine v poklicni šoli.
Feliks Wieser: V narodni skupnosti moramo zelo paziti, da ne bomo odgovorna mesta v gospodarstvu delili po neki politični pogači, po pripadnosti k tej ali drugi organizaciji. Drugače bomo prestali čase, kot jih je imela VOEST. Uveljavi naj se tisti, ki nekaj zna in je sposoben. Pomembna mora biti kvalifikacija človeka, odgovornost in kompetenca.
Za zaključek bi še nekaj povedal. Pri naših gospodarskih konceptih moramo dejansko gledati naprej in ne nazaj. Videti moramo, kaj se danes dogaja v svetu. Povsod prodira v industrijo visoka tehnologija, v vse oblike življenja vpliva informatika. Če sedaj ta proces zamudimo, bodo čez 30 let mladi ljudje isto rekli, kot danes ugotavljamo mi o zamudah glede industrializacije, turizma itd. po drugi svetovni vojni. Zopet smo ob novi prelomnici, vendar o tej prelomnici v slovenski narodni skupnosti premalo razpravljamo. Nekateri so zaradi uspehov zadnjih letih na eno oko slepi, se zadovoljijo z doseženim!
1960
Plebiscitne proslave koroške „domovinske zvestobe" so bile od nekdaj naperjene proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam. Čuvarji tradicij „zmage v nemški noči" so jih vedno znali zlorabiti za svoje nacionalistične cilje, le prečestokrat pa se je njihovemu pritisku bolj ali manj upognila tudi uradna Koroška.
okrogla miza
,,Skupni razgovor -konstruktiven začetek!"
Prvi obširnejši zapis današnje situacije, v kateri se nahaja komunatna poiitika siovenskih odbornikov
„Komunalna poiitika je det naše družbe, v katerem odločajo nekateri posamezniki o naših skupnih stvareh", odgovarjajo nekateri, če jih vprašaš po njihovih predstavah, kaj naj bi komunalna politika uresničevala, oz. kaj naj bi nudila svojim občanom. Na Koroškem in v Avstriji je vedno manj občin sposobnih izpolnjevati svojo dejansko nalogo: kriti potrebe prebivalcev, saj je občina tisti neposredni življenjski prostor ljudi, v katerem stanujejo, se rekreirajo, v katerem pošiljajo svoje otroke v vrtec, ljudsko šolo, itd.
Da občine teh potreb dostikrat ne morejo kriti ima več vzrokov. Glavni - ker je najbolj opazen - je gotovo ta, da dobijo občine od davčnih sredstev najmanjši delež (dežele in zveza dobijo mnogo višjega), kar pomeni, da sistem razdelitve po zakonu ni urejen po potrebah. Da je potreba po spremembi akutna, dokazuje tudi dejstvo, da so občine v veliko večji meri zadolžene kot pa dežele in zveza - vsaj če računamo zadolžitev na posameznega prebivalca. Drugi vzrok pa je v tem. da gospodarska struktura posameznih občin - predvsem na južnem Koroškem - hira, oz. nazaduje, kar pomeni za občinske proračune, da nazaduje dohodek iz davkarije.
Kako reagirati na to situaciojo? Kaj lahko občinski odborniki prispevajo k izboljšanju? Potrebno bi bilo, da se občinska zastopstva dogovorijo za skupne namene in potrebe, ter te potem skupno izterjajo od zakonodajalca.
Torej velja za celotno komunalno politiko isto kot za narodno vprašanje: treba je skupno nastopati in se dogovarjati preko frakcijskih meja. Toda ali je to mogoče? Je zaželeno?
Med občinskimi odborniki je tudi dosti Slovencev. S šestimi izmed njih smo napravili okroglo mizo o komunalni politiki, pri kateri pa smo se omejili bolj na probleme, ki se tičejo narodnega vprašanja. Skupno in usklajeno delo v tem vprašanju pa bi lahko bilo tudi zgled za splošno komunalnopolitično delovanje.
Morda A/ na/pre/ oprede////, /ra//e /romooa/na po/////ra nasp/o/). Odroma drugače;/e narodna po//f/Aa de/ /romnna/ne po//f//re, /e več, a// pa za /(on<una/nega po//(//ra zados/n/e, če se n/ var/a samo z narodnos/n/m vprašan/em?
Hanzi Ogris: Naloga in dolžnost komunalnega politika je ta, da v prvi vrsti vidi celotno stvar in celo občino, v kateri deluje kot odbornik. Za to ga obvezuje že sama zaprisega, saj mora priseči, da se bo za vse zavzemat itd. Da ima vsak odbornik seveda tudi svoje lastne interese - slovenski narodne, kmet kmečke,... - je pa tudi jasno. Kar se zdaj Slovencev tiče, je vsekakor zelo pomembno, da se zavzame tudi v kuiturnem življenju v občini, na vasi za dvojezičnost, za enakopravnost slovenščine. Mislim, da je premalo, če se zavzame za to samo na občinskih sejah; treba je tudi z občinskimi odborniki-kolegi že prej ustvarjati neko soglasje, razumevanje. Izven uradnih sej je treba delati. Ta pot je pravilna in po tej je skoraj največ mogoče doseči.
Miha Einspieler: V veliki meri se strinjam s Hanzijem, ker čisto gotovo ne gre, da bi Slovenci stali v občini ob strani in zagovarjali le tiste stvari, ki
se nas tičejo. Slovenski odborniki moramo skrbeti za to, da v občinah ustvarimo pametno sožitje, da govorimo z drugimi, se pomenimo za stvari - a ne šele pri občinski seji, temveč že prej. Tam se moramo pomeniti, kaj je mogoče, kaj pa ne. Zato sem prav gotovo tudi zagovornik tega, da se na ta način trudimo čim več doseči tudi za našo narodnost. Kajti: če se z drugimi frakcijami meniš, z njimi diskutiraš, potem je tudi v narodnem vprašanju mogoče, da od njih kaj dosežeš. Zato menim, da je komunalna politika v enem tudi naša narodna politika. Če bomo delali v občini dobro komunalno politiko, bomo imeli možnosti, da bo za našo narodnost kaj pozitivno rešeno. In prav v tem oziru smo pri nas v Bil-čovsu precej dosegli. Danes imamo že lahko dvojezične kulturne prireditve - in ljudje pridejo. Celo taki pridejo na pristne slovenske prireditve, katerih prej nikoli nisi videl. In nihče se še ni zgražal. To se mi zelo dopade, to je treba forsirati. Za nas pa to pomeni konkretno nalogo:	ostati
moramo resni, ne smemo kar na slepo koga osirati, ne smemo razdirati, temveč družiti.
Ludvik Ogris: Tvoj zadnji stavek se mi je najbolj dopadel. Mislim, da je

1961

( / iogodki narodnoosvobodilne borbe ao ^odločilno polsti v iivtienic in v bodoči razvoj našega ljudstva. Zgodovina zad-
njega čara je koroškim Slovencem prinesla toliko gorja kot nikdar poprej, prav tako pa tudi edinstven poiet in uspeh na zunaj in na znotraj. Gioboka vera je zajeia vse naše ljudstvo, da to ie iattna borba in vključitev v boj naprednih ti! garant za lepšo bo-dočnott Ijudatva tamega in za mimo tožit je med narodi.
Novo gledanje na razmere, pono* na našo borbo in na žrtve, ponos, da tmo bili pod najtežjimi okoliščinami sposobni, ohraniti naš obttoj, to nam porok, da bo tudi pri nat zmagala pravica, za katero te je naš narod bori! in zanjo toliko trpeL Preteklost nam je pokazala, da tmo zmožni kljubovati naj-hujŠemu nasilju. Zato bomo tudi v bodoče premagali vse ovire, katere bomo našli na naši poti. Neomajno in zvesto bomo tudi v bodoče stali v vrstah borcev za napredek, za resnično demokracijo, za naše pravice in za popolno enakopravnost.
Ob jubileju našega lista čestitam in želim, da bi .Slovenski vestnik* tudi v bodoče bil glasnik naših teženj za dosego enakopravnosti in kiicar dobrega sožitja med narodi.
Dr fiMMC ffff*
Med gratulanti ob 1000. številki Slovenskega vestnika je bil tudi izdajatelj in lastnik lista, dolgoletni politični vodja koroških Slovencev dr. Franc Petek.	/
bilo osiranja že vse preveč, in ga je še vedno preveč: recimo, da nekateri Slovenci tega ali pa onega ocenjujejo" kot človeka, kije pač „bolj Slovenec", drugi pa bi bil spet „manj Slovenec". Efekt tega pa čutimo potem na podeželju, saj tako „obiranje" škoduje celotni narodni situaciji. Mislim, da je storjen že važen korak, če skupno spoznamo, da nam medsebojno napadanje - pa tudi če ta stoji v tej politični strukturi, drugi v drugi, tretji na samostojni listi,... - ne koristi in da je treba s tem prenehati.
Da pa odgovorim še na vprašanje: nasplošno važna je celotna gospodarska zadeva v občini, saj zajame vse prebivalce. Vloga narodnega vprašanja pa je odvisna od tega, v kateri občini se vprašanje pojavlja: v močno s Slovenci naseljeni ali pa v taki, v kateri živijo le še posamezni Slovenci. Jasno pa je, da morajo slovenski občinski odborniki pridobivati nem-škogovoreče odbornike, da se vsaj v toliko zavzamejo za naše narodne pravice, da so pripravljeni našega človeka kot enakopravnega videti, ocenjevati, in njegove vloge kot enakopravne izvesti. Pri nas je delež Slovencev le majhen, toda moram reči, da se vsaka vloga, tudi če je slovenska, na enak način tretira.
Mislim pa, da je treba z naše strani izkoristiti vsako priložnost za stike z nemškogovorečimi soobčani. Pri nas to npr. skušamo na kulturnem področju in lahko ugotavljamo, da pravzaprav vedno večji del občanstva to podpira ali pa vsaj akceptira.
Janko Zwitter: Pri nas je sodelovanje med frakcijami pogojeno iz situacije, v kateri se naša občina nahaja. Saj nimamo tistih dohodkov, da bi lahko sestavili proračun, pri katerem bi potrebne izdatke mogli pokriti z dohodki. Kot podžupan imam seveda dosti vpogleda - in grem na vsako frakcijsko sejo SP ali VP - seveda, če me povabijo. Nasplošno pa je odločitev glede razdelitve danih sredstev vedno soglasna, saj nam jo narekuje enostavna potreba. To je širši, splošni sklop.
Kar se tiče narodnega vprašanja, pa sem mnenja, daje nujno potrebno, da samostojno in samozavestno nastopamo. Nam konkretno je to uspelo, ker smo pridobili preko našega športnega udejstvovanja mnogo mladih ljudi. S tem smo se postavili na lastne noge, ne skrivamo se med ali za drugimi. To se vidi tudi v šoli: zdaj imamo same učitelje, ki so
za dvojezičnost in ne proti njej. Danes je tako, da se je vpisalo 18 otrok v prvi razred, od teh pa jih je sedem že prijavljenih, najmanj štiri pa se jih bo še zanesljivo prijavilo.
Vidimo eno: skoraj sami mladi smo tu, in naša politika je pač ta, da gremo povsod zraven. Uspeh našega dela je zgled za ljudi; pa vzemimo le primer kmetijstva: v celi občini je le še štiri, pet kmetov, ki od kmetijstva samega živijo - in ti kmetje smo vsi Slovenci. Ti uspehi so podlaga za to, da nas spoštujejo.
Mirko Kumer:	Po mojem je
narodna politika sestavni del komunalne politike. Za slovenskega občinskega odbornika pa je bistvenega pomena. V občinski hiši je treba nekaj povedati glede pravic, ki nam jih zagotavlja državna pogodba (table, dvojezični vrtec, itd.), saj se morajo te stvari v občinski hiši rešiti. Druge stvari pa lahko rešujemo zunaj nje: recimo gospodarska vprašanja. Vsekakor pa drži, da z dobrim in uspešnim delom na drugih področjih lahko pridobimo - in vsaj deloma tudi pridobivamo - na ugledu, ki nam olajšuje razpravo o problemih, ki se tičejo slovenske narodne politike.
Da ponovim: narodna politika je del komunalne politike. Dostaviti pa moramo, da nerešeno narodno vprašanje slovenskega odbornika seveda hudo bremeni. Če bi imeli npr. nem-škogovoreči odborniki malo več posluha za težave in želje Slovencev na Koroškem, bi se lahko slovenski občinski odborniki mnogo več posvečali vsem mogočim drugim vprašanjem.
Janko Zwitter: Ja, seveda je tako, da moramo najprej lastno hišo urediti. Toda z marljivim delom in trudom se to da doseči. Potem pa se lahko začnemo uveljavljati tudi med nemškogovorečimi. Pri nas npr. tudi s posojilnico in zadrugo: sami dobri ljudje delajo tam, so uspešni, tako da se vidi, kako radi se nam zdaj tudi drugi ljudje pridružujejo.
Jurci Pasterk: Popolnoma se strinjam z Ludvikom: Kar se včasih po raznih slovenskih časopisih zgodi, se ne bi smelo zgoditi. Saj sem bil tudi že sam vpleten v to, ko smo bili napadeni skoraj v stilu KHD-ja, le ker sem glasoval za en predlog FP - ne le jaz: tudi odbornika EL sta glasovala za to -, ko je ta zahtevala izgradnjo cestne osvetljave v enega izmed naših grabnov. Da se pišejo potem taki članki, je meni popolnoma nerazumljivo, in mislim, da to res tudi škoduje nam vsem, celi narodni manjšini.
Narodno vprašanje del komunalne politike ali več? Seveda, mi smo zato občinski odborniki, da bi delovali v prid občine in vseh občanov. In prav to smo tudi z glasovanjem za omenjeni predlog potrdili - pa čeprav eni frakciji ni šlo v račun. Pri nas v Železni Kapli je na žalost pač taka navada, da Socialistična stranka, ki ima absolutno večino v občini, vsak predlog katerekoli druge frakcije zavrne. Če pa že res ne more več drugače, pa zahtevo spremeni, vloži vsebinsko isti predlog, le od nje preformuliranega, in potem tistega sprejme. - To ni najboljša situacija. Da pa govorim za Železno Kaplo: V prvi vrsti moramo delati na ravni narodne enakopravnosti, saj prav tu v naši občini moremo največ doseči. So pa seveda tudi druge občine, kjer je splošna situacija druga - tam je treba videti in upoštevati širši spekter komunalne politike.
Jasno je, da širših sklopov ne moremo izpuščati: vzemimo kanalizacijo v Železni Kapli, ko je prav naša frakcija dosegla, da je morala občina vpoklicati zborovanje občanov. Vemo, da je bil župan spet toliko „prebrisan", da je sklical zborovanje za sredi popoldneva, ko večina ljudi dela.
V vsa/t/ n/n/n/ /ma t/e/o van/e nbč/ns/t/A od/mrn/kov (ore/ druga fež/šča. Da /ra se us/av/mo pr/ enem vprašau/H. kako zg/t-da z nrt-sn/čeran/tar c/ena 7 v posaan-zn/Z) u/rč/nak ?
Janku Zwitter: Mi npr. dvojezičnih napisov v občinski hiši nikoli nismo zahtevali. Nismo hoteli frontalno napadati, ker mislimo, da je treba počasi delati. Po vsaki vasi se trudimo
pridobiti nove ljudi; delamo počasi, a premišljeno. In tako se tudi počasi daleč pride.
Iz tega razvoja, in o tem sem prepričan, bo izvirala tudi dejanska enakopravnost. Imamo dpsti stikov, in vedno spet opažam, da je mogoče spraviti ljudi spet na pravo pot; dosti je takih, s katerimi se že spet pogovarjamo vsaj v narečju - pa prej še besede slovensko niso hoteli razumeti. In toje naša pot. Začeli pa smo jo s športom. Najprej smo postali mi sami samozavestni. In to je zelo važna stvar. Danes pa pri nas v društvu nihče ne vpraša, kako kdo govori, temveč vsak pravi le: Toje čisto vseeno; skakanje s smučmi je lepo, in lepo je biti tu zraven." In to je važno!
Mirko Kumer: Vedno spet smo se seveda menili z večinskima strankama, predvsem v preteklosti. Če smo se razgovarjali glede gospodarstva, mostu čez Lipico itd. je bilo vse dosti lažje od razgovorov o pravicah koroških Slovencev, vsaj tistih, ki živijo v pliberški občini. Prav zdaj gradi občina otroški vrtec v Pliberku, oz. ga bo začela graditi. Bo občinski vrtec, a ne dvojezičen. In tu se začenja problem tudi za slovenske odbornike znotraj SP ali VP, kajti komaj bi se odločno postavil eden teh odbornikov za dvojezični občinski vrtec, bi mu strankino vodstvo gotovo zabra-nilo javen nastop in ga „spomnilo" na frakcijsko disciplino. Kaj pa bomo mi storili? Sprožili bomo akcijo po vsej občini, proučili dejansko potrebo naših občanov in rezultate tega povpraševanja bomo potem tudi uporabili kot tehtnejše argumente v razpravi o potrebni enakopravnosti Slovencev tudi na področju predšolske vzgoje.
Hanzi Ogris: Strinjam se z dr. Tichy-jem, ki je pred kratkim dejal, da je manjšinska zakonodaja, ki izvira iz člena 7, zelo obsežna, da nastajajo problemi pa pri njeni izvedbi, ker se ne da vsaka posameznost tako natančno napisati in ker vsak zakon živi le v toliko, v kolikor so ga odgovorni politiki voljni izvajati. Mislim, da je tudi naloga nas vseh, ki smo aktivni v komunalni politiki, da vse te stvari, ki so nam dane, na pameten način skupno skušamo tudi uveljaviti. Mnenja pa sem tudi, da se to uveljavljanje ne da uresničiti tako, da bom pač kot eden proti desetim ali dvajsetim pri občinski seji nekaj zahteval in mislil, da bodo morali po mojih besedah pač vsi kar priskočiti, oz. se temu mojemu mnenju pridružiti. Gre torej za to, v koliko smo mi sami sposobni pridobiti v vsakdanji razpravi še druge, nemškogovoreče odbornike za sodelovanje, za naše politično mišljenje.
V koliko so Slovenci v Bilčovsu enakopravni? Vsak lahko pride na občino in dobi tam odgovor v slovenščini, dobi slovenski odgovor, če vloži slovensko prošnjo, dobi kot slovenski odbornik pri občinski seji slovenski odgovor, društvom se dodeljujejo podpore v enaki meri, vabimo jih neglede na narodnost k sodelovanju pri prireditvah, itd. Se pravi, da je marsikaj že uspelo, vem pa, da je dosti stvari še odprtih, in da jih bo še naprej treba urejevati. Zato pa bo spet potrebno doseči soglasje, vsaj korak za korakom.
Ludvik Ogris: Celotni sklop narodnih pravic je problematična zadeva; kriv tega je zakonodajalec, ki bi bil mora! po mojem zakone tako postaviti, da občine o tem ne bi mogle več dosti diskutirati ali pa narodno gledano korigirati. Vemo namreč, daje na Koroškem vzdušje tako, da se marsikatera občina ali pa večkateri župan boji iti tu korak predaleč, ker bi mogoče lahko zgubil toliko in toliko odstotkov glasov, kar bi bilo za njega problematično - to pa neglede na to, ali stoji v tej ali oni politični skupini.
Kar se tiče naše občine lahko rečem, da je člen 7 bolj ali manj izpolnjen. Vendar tudi dosti diskutiramo, ker ni občine, ki bi šla v narodnih zadevah korak naprej, če do tega ni bila prisiljena s kakim zakonom. Celotno zadevo spraviš torej res šele po pametni diskusiji, v kateri si polagoma pridobiš nove prijatelje in zaveznike, naprej.
komuna!na po!itika
YESTN!K
17
Miha Einspieter: V Bitčovsu smo staviti že prediog, da bi občina napravita dvojezične napise. V občinskem svetu smo seveda podtegti - 4 jih je bito za, ostati pa proti. V pismu dežetni vtadi smo spraševati po vzrokih, saj nikakor ne moremo razumeti, da vtada sprejme zakon, potem ga pa ne izvaja. Wagnerpa je odgovorit: „0 potrebi namestitve odtoča občinski svet!" Mislit sem si, da se noče vmešavati v našo občino. Mogoče četo prav; toda potrebno bi bito, da povprašamo potem prebivalce občine. Z njimi moramo govoriti, mi moramo govoriti s strankami; predtagali smo ustanovitev nekega „občinskega ktuba" -vse z namenom, da bi se na mirni poti pogovoriti o izvedbi in uresničitvi manjšinskih pravic. Če pa bi skušati to izpolnitev doseči s sito, bi prvič v občinskem svetu ne uspeti, drugič pa bi - tudi če bi v občini uspeti - nam narediti nemškonacionalci spet tako svinjarijo, kakršno smo imeti npr. teta 1972 z Ortstafetsturmom.
Jurci Pasterk: Težko je, povedano še dosti dopolnjevati. Toda zadržanja nekaterih Slovencev na tisti SP ati VP, ki se tudi v primeru, da gre za kak pfedtog oz. zahtevo po enakopravnosti dvojezičnosti, za dvojezični otroški vrtec, dvojezičen napis, podredijo frakcijski disciptini in glasujejo proti dvojezičnosti in enakopravnosti Slovencev, ne morem razumeti. Mistim, da bi tahko mnogo več dosegli. Sicer drži, da so pri nas trije socialisti glasovati za take predtoge, toda to se je zgodito pri eni sami seji. Kar je bito recimo zdaj pri zadnji, pa je bita spet stara pesem.
Ludvik Ogris: Pri tem že vidim dotočen probtem. Prvi vzrok je ta, da so naši mandatarji razdeljeni, da ostanem pri Železni Kapli, na štiri skupine. Ti bi se morali na vsak način dobiti pred občinskimi sejami, tako
n
Jurci Pasterk, KP,
odbornik v Žetezni Kapti
da bi vsaj vsak mandatar, neglede na to, na kateri listi je izvotjen, vedet, za kaj gre. In skupno bi se tahko pomeniti o tem, ati bo mogoče to ati ono zahtevo izbojevati, ati ne. Potem bi tudi socialistični mandatarji imeti čas, da o tem razmišljajo in kontaktirajo s svojo stranko; in mogel bi si predstavljati, da bi tudi ta vsaj včasih rekta: „V redu, pač gtasujte po svoji narodni pripadnosti!" De facto bi se sicer nič ne spremenilo, toda vsaj nekotiko botjše bi izgtedato, če bi tahko zabete-žiti, da so vsi Slovenci predtog podprti - pa čeprav ni bit sprejet.
Že dolgo časa se sprašujem, kdo bi bit tahko iniciator takega sestajanja vseh stovenskih občinskih odbornikov. Prepričan sem o tem, da bi tak iniciator tahko bito prav domače prosvetno društvo, ker je na podežetju še najbotj narodno zakoreninjeno; botj kot kak posamezen mandatar. Ljudje pojmujejo društvo tudi skoraj zmeraj kot monopot, ki narodno detuje. Če bi bito torej društvo na mestu in bi si nekaj predstavljajo, kar bi bito treba narediti, bi vse mandatarje, ki pridejo v poštev, skticato in skupno z njimi prediskutirato ta vprašanja.
S (cm pa prcha/mu« tud/ že na tret/e vprašan/e; M/s7//e. da ne M ntogei pra r Muh s/u venskih uheinskM ndhurn/knv hd/ dsh organ, ki hi uskZajeva/ in druži/ utncn/a vseh s/o-veuskih občinskih odbornikov neg/ede na /o, na ka/eri /is/i so hi/i izvo//eni7 To pomeni, da hi se mora/ /a razširi/i. Zsa/ meni/e o /em/
Jurci Pasterk: Jaz bi bit vsekakor za to. Mistim. da je Ludvik to smer tudi pravilno nakazat, ko je govori) o tem, da bi tahko društva na krajevni ravni postala tisti iniciator. Vprašanje je zdaj, ati omejimo tako usktajevanje in skupno pripravo zgolj na nivo posamezne občine, ati pa to pojmujemo širše, se pravi, da hočemo zbrati vse slovenske občinske odbornike, ki so izvoljeni mandatarji vsepovsod na dvojezičnem ozemlju.
Ludvik Ogris: Mistim, da bi bito te botj pomembno, da se na krajevni ravni začne s tem. In tudi izkušnje kažejo, da je potreba po tem v eni občini večja, v drugi manjša; saj je do zdaj prišlo predvsem pri vas v Žetezni Kapti do takih situacij. In človeka zaboli, če pride do takih različnih gledanj in mnenj. Potem pa to še v časopise pride, in še za širšo javnost neumno zgteda. Vprašanje pa je seveda, kako se bi mogli tega znebiti.
Jurci Pasterk: Da kar še to nekaj zabetežimo: pri nas v Žetezni Kapli smo do zdaj pač vsaj v totiko uspeti, da se EL in KPA pred vsako občinsko sejo vsaj informativno zmenita, kaj bomo mi ati pa oni zahtevati, kako bi

k-
Hanzi Ogris, SP, župan v Bitčovsu
to ati ono mogli argumentirati, pa kako bi tahko naprej nastopati. Vprašanje zame je, ati bomo uspeti to predpripravo, to usktajevanje razširiti tudi na Stovence znotraj SPO, jasno pa je, da bomo imeti še več težav potem pri tem, če bomo hoteti pritegniti k temu tudi slovenske odbornike, izvoljene na tisti OVP. Če pa bomo uspeti pridobiti socialiste, pa bomo gotovo tudi odbornike ljudske stranke tažje pridobiti, oz. vsaj možnosti bodo postale večje.
Miha Einspieter: Lani smo imeti iztet občinskih odbornikov, ki so do zdaj zajeti v Klubu stovenskih občinskih odbornikov. Tam smo govoriti o tem, da bi tudi odbornike drugih list, ki se imenujejo Gospodarska tista, Votitna tista itd. vključiti, tako da bi vsi slovenski občinski odborniki, izvotjeni na samostojnih listah, biti čtani ene organizacije - KSOO. Te ljudi imamo zdaj vse zajete. Seveda pa bo treba tudi to doseči, da bomo res združevati vse občinske odbornike, ki se počutijo kot Stovence; seveda pa negtede na to, ati so čtani drugih partij, skupin itd. Vsi skupaj moramo detati v eno smer: ne smemo se ločevati po strankarski pripadnosti.
Že na prvi seji KSOO, na katero smo biti povabljeni občinski odborniki EL, sem dejat, da sem sam pripravljen za sodelovanje te tedaj, če bosta naši dve osrednji organizaciji skupno detati. Skupaj v smeri tega, da se bosta skupno dogovarjati o tem, kaj naj občinski odborniki v narodnem vprašanju na zunaj detajo. Vpo-števam in spoštujem dejstvo, da imamo dve organizaciji, da imamo ljudi, ki so botj tevega mištjenja, pa tudi ljudi z drugim svetovnim nazorom. Naj je vsak vktjučen v svoji organizaciji, toda obe organizaciji morata v narodnem vprašanju detati v eno smer. Ne smemo drug drugega napadati, kakor je bito prej včasih, ko je Tednik napadat Vestnik, obratno sem to manj občuti). In prav to se mi je v zadnjem času s strani Vestnika žeto dopadto, da ni objavtjat takih napadov.
Se nekaj moram dodati: krepiti moramo tudi širšo, sptošnejšo dru-
žbeno zavest. Zelo sem bit npr. prizadet, ko je „naš tednik" zapisat ob smrti Brežnjeva v samem naslovu: „Umrt je car!" reket sem si, da tega članka kak KHD ne bi moget tako intenzivno pisati. Mene je to boteto. Naj imajo v SZ ureditev, kakršno koti; oni morajo tam s tem živeti. Mi pa moramo živeti z našimi problemi. Če pomisliš, da so Rusi, Čehi, Poljaki, Bolgari in Jugoslovani Slovani, in mi tudi, se sprašuješ, ati je res naša naloga, da jih obrekujemo. Nam se
Mirko Kumer, EL, odbornik v Ptiberku; predsednik KSOO
tam res ni treba vmešavati. Prav tako rešitev pa bi morati najti tudi za delo stovenskih občinskih odbornikov: med sabo se moramo pogovarjati, kritizirati to ati ono, potem pa moramo najti pot, da bomo vsi isto trditi. Tako da ne bomo uresničiti žetje kakega KHD-ja, ki pravi: „Pu-stimo jih, saj se bodo sami uničili!" Tega ne smemo dopustiti.
Miha Einspieler, EL,
odbornik v Bitčovsu
Janko Zwitter: Slovenski občinski odborniki bi se morati sestati tudi z Wagnerjem in mu reči: ZSO in NSKS vidite te kot politični organizaciji, mi pa smo neposredno prizadeti, mi delujemo neposredno med ljudmi obeh narodnosti. Tudi mi bi mu morati povedati, v čem so težave, kateri so tisti problemi, ki ogrožajo obstoj koroških Slovencev. S tako „okrogto mizo", ki bi jo bito treba izvesti tudi z dežetnim gtavarjem, bi se dato dosti doseči; predvsem, če bi tudi njega vprašati, kaj bi on storit, če bi bit sam Slovenec.
Kar zadeva KSOO, mistim, da bi bita razširitev žeto dobra. V tastnem krogu bi si lahko več povedati, bi sti-šati več o tem, katere možnosti koordinacije imamo. Pa tudi več o tem bi zvedeti, kake direktive imajo posamezniki v svojih frakcijah. Upoštevati moramo, da ni povsod mogoče imeti samostojnih tist; sam sem bit prej tudi na tisti SPO, četo na izgted-nem mestu v predvolilnem izboru. Pa so me potisniti nazaj. Ker sem bit trmast in zaveden, sem odstopit in si reket, da bomo šti Slovenci pač samostojno pot. To je bito takrat mogoče, ker sem tahko računat s tem, da bomo sami tudi uspeti. Sicer pa pravim: kjer je te mogoče biti zraven, tam moramo biti prisotni: zavedni, samozavestni, napeti moramo vse site in v tistem krogu delovati.
Hanzi Ogris:	Tudi jaz vidim
potrebo sodetovanja vseh stovenskih občinskih odbornikov, pa naj so izvotjeni na tej ati drugi tisti. To potrebo vidim predvsem na področju slovenskega narodnega vprašanja. Sicer je
ta stvar zaželjena, toda tako enostavna pač le ni. Vemo, da vsaka stranka zahteva določeno partijsko disciplino, to pa tako takrat, kadar gre za čisto komunatna vprašanja, za probleme kmetijstva, gospodarstva, kulture, kakor pač tudi v manjšinskem vprašanju. Stvar je pač ta: če si zdaj v kaki stranki, se tam razpravlja in sklepa o tem ati onem vprašanju. Sktep se sprejme, in vsak je potem primoran, da ta sktep zastopa. Zato je natoga slovenskega odbornika, da se pač v svoji stranki zavzame za te in te stvari. In pri tem je jasno, da se bo ta bolj uvetjavit, drugi manj. Pa smo kar prehitri s pavšalnim ovrednotenjem in sektašenjem, namesto da bi te, ki so trenutno morati ktoniti, spodbujati, da to svoje delo nadaljujejo v tem smistu, da končno - tudi če nekaj časa kasneje - te pride do sprejemljivih sklepov.
Vsekakor pa vztrajam na tem, da so pogovori med slovenskimi občinskimi odborniki nasploh in pred kako občinsko sejo v specifičnem potrebni. Predvsem vidim tudi potfebo razgovorov med vodji posameznih frakcij, kajti tako je mogoče doseči, da stvari tažje stečejo.
Ludvik Ogris, SP, odbornik v Žretcu
Mirko Kumer: Tako širše sodeto-vanje je otežkočeno predvsem zaradi neuvidevnosti strankarskih vrhov na deželnem nivoju. Kot predsednik KSOO vem iz izkušenj, da je trenutno skoraj nemogoče priti do skupnega deta. Vidi se, da so v Bekštanju Slovenci, ki kandidirajo na listi VP in SP, glasovati proti zahtevi EL po dvojezičnem otroškem vrtcu. Iz te situacije bomo morati najti rešitev. Mistim, da bodo morati biti Slovenci, ki se odtočijo kandidirati za večinske stranke, botj samozavestni. Če že dobijo za svoje stranke glasove, potem bi morati od teh strank za to tudi nekaj dobiti. To pomeni, da bomo morati krepiti narodno samozavest vseh občinskih odbornikov, izvotjenih na večinskih strankah. Pa tudi z naše strani bomo morati biti iniciativni. Tako sem npr. v Ptiberku skticat sestanek frakcijskih vodij, ko je šlo za dvojezično šoto. Seveda z namenom, da bi se tam o teh naših žetjah in potrebah razgovarjati. Na
žalost nismo dosegli konkretnega rezuttata: eden se je izgovarjat na drugega, tako tudi ni prišlo do sklepa, da bi ostata dvojezična šota vsaj taka, kakršna je. Probtem je pač v tem, da vsi hočejo prehiteti nacionaliste, torej Haiderja.
Kljub temu pa se moramo seveda truditi povsod, da pridobimo za sodelovanje vsakega, ki je pripravtjen za sodelovanje, negtede na to, iz katere stranke prihaja. Mistim, da bo to imelo tudi vidne postedice; če že ne druge, bo vsaj prebivalstvo spoznalo, kdo je pripravtjen za sodetovanje, kdor pa ne. Sem za to, da skušamo najti sodetovanje z vsemi pozitivnimi silami, da nastane neka trdna vez, ki bi nam dolgoročno zagotovila tudi tako zažetjeno enakopravnost, ki bi obvarovala naš obstoj. Kar pa zadeva razširitev KSOO, bo gotovo tudi tu treba prebresti še mnogo težav (frakcijsko disciplino itd.), mistim pa, da bi z dobro votjo vseh te mogli najti pot, ki bi bita znosna za vse. Seveda bi morati tudi mi mato drugače gledati, ostati pa tudi na nas. Tako bodo gotovo morati priznati tudi delo KSOO, kar pa mistim, da bi bito mogoče. Vsaj žetet bi si to.
Miha Einspieter: Še eno bi rad dostavit: samo zato, ker sem frakcijski vodja EL v Bitčovsu, se ne pustim vezati na NSKS. Tudi se ne dam vezati na ZSO. Sem pa za vsako stvar, ki je pametna, ki kaj naprej pomaga. Mistim, da je to edino, kar za nas pride v poštev. Doseči moramo to, da se bomo vsaj na zunaj pokazati kot to, kar smo: Slovenci - enotni, ki se skupno borijo za dosego narodnih pravic.
Nikakor pri tem ne gre za to, da bi drug drugega spremeniti v splošnem ideološkem nastroju. Gre za to, da bi v občinskih svetih prišto do enotnega glasovanja - vsaj kadar gre za
Janko Zwitter, Votitna skupnost, podžupan v Straji vasi
narodne zadeve. Sicer pa zgteda tako, da se res Slovenci sami med sabo uničujemo. Še enkrat: to bomo morati doseči, in mistim, da je ta; današnji skupni razgovor - čeprav res v majhnem krogu - tahko tisti konstruktivni začetek. To bo treba nadaljevati, pa naj vabi na take pogovore kdor hoče - pa če to še naprej deta Stovenski vestnik.
90-)etnica šentjakobske Hranilnice in posojitnice je bita pomembna manifestacija slovenskega zadružništva na Koroškem, saj je vetjala ne te prvi stovenski hranitnici, ampak sptoh najstarejši kmečki kreditni zadrugi v Avstriji. Takrat je Zveza stovenskih zadrug na trgu pred šentjakobsko Posojitnico odkrita tudi spomenik Valentinu Janežiču in drugim ustanoviteljem te zadruge.
Pred nedavnim smo objaviti intervju s predsednikom Tomažem Ogrisem, tokrat pa smo se pogovarjati s tajnikom Stovenske prosvetne zveze Jankom Matte-jem. Ker je detovanje SPZ razširjeno skorajda na vsa kutturna področja, smo se tokrat omejiti na gtasbeno-pevsko dejavnost.
,,5/oven'c /e roc/ vese/,
At//', ne b/ p e/,
H/emn pes/n/ /z sren teAo."
Najbolj razširjena in priljub-ijena kutturna dejavnost je med koroškimi Slovenci vsekakor petje. Zakaj je prav ta zvrst tako priljubljena?
Korošci so znani po tem, da so ustvarili zeio veiiko narodnih pesmi. Nastanek teh narodnih pesmi pa je tudi povzročil, da so nastali zbori po vseh naših krajih, ki so se obdržali vse tja do današnjega dne. Ljudje so se ob narodni pesmi zbirali, se zabavali in s pesmijo tudi dokazovali kulturne zmogljivosti, kot to delajo še danes. Pevci so čutili, daje bila slovenska pesem zatirana in ravno zato so jo tako trdoživo negovali.
Kako pa je s pesmijo v sedanjosti?
Medtem ko pri drugih narodnih pesem ni več tako močno zasidrana in prodirajo močno druge, nove kulturne oblike, leži specifičnost našega kulturnega delovanja prav v tem, da hočemo zavestno to zvrst kulture negovati - in to tudi v bodočnosti. Vendar se postavljajo v zvezi s petjem tudi še druga vprašanja. Kot SPZ hočemo podpirati tudi nove oprijeme v glasbeni dejavnosti. Podpirati hočemo to, da se ustvarijo tudi nove pesmi, ki bi bolj ustrezale modenejšim potrebam in predstavam, saj današnjo mladino ne moremo več docela nagovoriti z narodnimi ljudskimi pesmimi. Mladina se hoče namreč tudi glasbeno drugače izražati. Tako je na primer zanimiv pojav pesmarjev, kantavtor-jev. To je sicer novejša oblika glasbenega izražanja, ki si le težko utira pot. Pozitivne pa so
tudi iniciative na pevsko-instru-mentalnem področju, kot to na primer prakticirajo skupine Zmeda, Energija, skupina okoli Gabrijela Lipuša itd.
Vrnimo se k zborovskemu petju. Kaj bi si ti žete! inovatorič-nega na tem področju?
Ena plat je, da je treba ohraniti
staro slovensko narodno pesem, druga pa je ta, da bi bilo potrebno uglasbiti čim več novejših tekstov naših sodobnih, koroških pesnikov. Zato bomo morali nagovarjati naše glasbene strokovnjake in harmonizatorje, da uglasbijo čim več teh novejših, izvirnih domačih tekstov, ki bi bili nato na voljo našim pevskim zborom. Te pesmi bi bile tudi za pevca in za pevko atraktivne, saj je vsaka novost že nekako mikavna in navadno privabi ljudi. Poleg tega pa bi se pevci ob tem še nekaj naučili. To na primer že prakticira uspešno mešani pevski zbor „Rož", ki je
Z otvoritvijo cestnega predora na Ljubelju je bila vzpostavljena pomembna prometna povezava med Avstrijo in Jugoslavijo. Skupna gradnja tega objekta je pomenila prispevek nadaljnji poglobitvi dobrososedskih odnosov predor pa je obenem tudi spomenik njegovim prvim graditeljem - pripornikom ljubeljske podružnice nacističnega koncentracijskega taborišča Matuhausen.
naštudiral pesmi Andreja Kokota in Gustava Januša. Prvič je to glasbena novost, drugič pa te pesmi naših avtorjev tudi govorijo o naših narodnostnih težavah.
Se ti en zdi, da nam primanjkuje harmonizatorjev?
To je res. - Manjka pa nam tudi dobrih zborovodij. Sicer opažamo, da kvaliteta naših zborov mnogokrat ni najboljša in to predvsem v primerjavi s pevskimi zbori naroda soseda.
Kaj ste storili konkretno, da bi se kakovost naših pevskih zborov izboljšala?
Dokončnih receptov seveda nismo našli, vendar skušamo s tečaji za zborovodje izboljšati to situacijo. Odkrito pa moramo priznati: lanskoletni tečaj za zborovodje, katerega smo priredili skupno s KKZ, ni uspel, ker disciplina in stalna udeležba nikakor ni bila zadovoljiva.
Druga možnost pa bi bila tudi, da bi področno povabili skupaj dva, tri, štiri zbore in bi se delalo z glasbenimi strokovnjaki v obliki seminarjev. Opozoril pa bi tudi rad na to, da imajo zborovodje, predvsem mlajši, možnost, da se izobražujejo v okviru Glasbene šole. Trenutno obiskuje ta tečaj 7 zborovodij. Upam, da bodo vsaj ti posredovali znanje našim zborom.
Kakšni so izgledi, da v doglednem času morda le ne bomo več tako močno odvisni od strokovne pomoči iz Slovenije?
V sedanjosti smo tozadevno še vsekakor močno odvisni od strokovne pomoči, ker sami še nimamo dovolj kvalificiranih kadrov, ki bi bili zmožni prevzeti vse naloge. Rešitev pa je samo v tem, da poskušamo privzgojiti mlade glasbene strokovnjake. Stanko Polzer, Roman Verdel, Bertej Logar in njihova naprezanja v raznih zborih in pevsko-ins-trumentalnih skupinah so vzgled-na.
Predsednik SPZ Tomaž Ogris tudi večkrat poudarja „veselje do petja in pri petju". Se ti ne zdi, da bi bila tudi sproščenost pri petju še bolj potrebna?
Tudi jaz se s tem mnenjem strinjam, ker je treba negovati in gojiti vse oblike petja. Včasih je bilo npr. močno razširjeno petje na vasi, pod lipo, ob delu, a tudi danes je še petje v prijetni gostilniški družbi in ob drugih prilikah mnogokrat zaželjeno. Kaj drugega naj človeka sprosti, če ne petje in glasba?
To je en vidik petja, katerega je treba nujno negovati. Vsekakor pa je treba razmišljati tudi o tem, kaj kdo hoče s pesmijo sporočiti. Mladinci, ki svoje življenje ne razvijajo več na vasi, temveč v mestu, mnogokrat iščejo nove izrazne oblike s petjem. Naj ob tem imenujem samo nekatere skupine: Jagadani, skupina okoli Lipuša, Zmeda, Energija itd. Konkretno mislimo prirejati za te nove oblike neke vrste glasbene delavnice (workshops). Letos imamo od 14.-17. avgusta „glas-beno delavnico" v Šentprimožu. Pri tem bo sodelovala tudi hrva-ško-gradiščanska skupina Bruji, ki je že večkrat uspešno gostovala na Koroškem. Ta skupina producira zelo interesantno in svojstveno glasbo. Povedali bodo nekaj iz svojih izkušenj, kako so sami preko takih „glasbenih delavnic" prišli do takega koncertnega sporeda. Nekaj naših skupin se je za to „delavnico" že prijavilo. Ob koncu te „delavnice" pa bodo razvidni tudi izsledki, saj bomo skupine slišali v zaključnem koncertu.
Slovensko šolsko društvo:
Za skupno dvojezično vzgojo!
,,3/ovcu.sbo čo/sbo Jru.s?vo ;e b Jo sbupuo z Zvezo .s/oveu.sb/b orgu-n/zuc/j pobuJu/b zubtcv po juvu/b Jvojcz/čn/b c?ročb/b vrfc//:, oziroma Via; pod vo;'cz/ču/b .sbu/buub zaotra;';'av/n7; vrtcev", je povedal predsednik SŠD Franci Einspieler v kratkem razgovoru. Vsi pa vemo, da večinske stranke te zahteve v nobeni občini niso uresničile - pa čeprav je celo urad zveznega kanclerja pripravljen, da bi prevzela država izdatke za potrebne dvojezične vrtnarice. „Zato;'cpr/č/o rad; ^o tega, Ju .s/no zučeb z zu.scbu/uu Jvo;'cz/ČMU?u otro.sTdm; vrtci.* /etn 7979 v .SentprimoŽM, novembra 7934 v Ce/ovcu, pmaar/a 7935 pa ,fe v ,%o/ičn/;. 3 temi zasebnimi vrtci bodemo tm/i pobožan, Ja ;'e Jana potreba po Jvo/ezicni vzgo;7; poaJar/afi pa moramo veJno spet, Ja ;'c taJi preJso/sbn vzgoja javna vzgoja. Zato bo treba, Ja se naprej' vo Jimo boj za javne Jvo;'cz/čnc vrtce/"
Poleg tega, da tudi ti trije vrtci Slovenskega šolskega društva niso javni, pa more vzdrževalca teh vrtcev še drug problem: čeprav je na primer škofiški vrtec edini v občini, ga občina ni pripravljena prevzeti kot občinskega, kar bi pomenilo, da bi prevzela tudi izdatke za obratovanje.
Da ostanemo pri vrtcu v Škofi-čah: občina je do zdaj prispevala le za asfaltiranje dovoza k vrtcu. Obratovanje, plača vzgojiteljic itd. pa občino ne zanimajo več. Prav tako kakor v drugih dveh občinah ne. Tako je dal celovški magistrat leta 1985 vrtcu v Mikschallee le malo nad 52.000 šilingov podpore, škocjanska občina pa vrtcu v Šentprimožu 70.000 šilingov. - Gotovo premalo za obstoj, vse premalo pa prav v zavesti, da bi morala biti prav tudi občinska skrb, zagotoviti vsem svojim občanom enakopravnost materinščine. Ta enakopravnost pa se začne med drugim tudi pri predšolski vzgoji.
Kako naprej? „A7očno smo b/o-b/rnn/ zaraJ/ nerazumevanja ob/ast/, b/ nočejo zagotov/J Jvoje-z/čnosJ v obstoječ/b občmsb/b vrfe/b. 3eveJa pa mJ/ nas s/o ven-sb/ teren pr/t/sba na nas, Ja b/ se v Jrug/b obč/nab postav/b Jvoje-z/čne vrtce - npr. v Ž/far/ vas/, Pb-berbu, Borov/jab,... 7bJa n/mamo Jena/ja, ne zmoremo tega." - Poleg finančnih težav pa je vzrok tudi ta, da je enostavno treba izbojevati pravico javnosti tudi na tem področju. Ta boj bo treba ojačiti tudi s pedagoškimi, strokovnimi analizami. Ne bo zadostovalo, če bomo le nasplo-šno, globalno zagovarjali dvojezično vzgojo - in kjer deluje na področju ljudskošolske izobrazbe naprimer skupina znanstvenikov
s celovške univerze, se je vključil v prizadevanja in raziskovanja na področju predšolske vzgoje tudi Peter Gstettner, ki ga poznamo tudi kot govornika komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem. Skupno z drugimi sije zato skupina zastavila cilj, da izdela koncept, ki upošteva socialni značaj dvojezične vzgoje:
„Cofovo pa to ne bo enoten boncept za vse vrtce, saj so že po samem sestavu f = Je/ežu nemsbo-govoreč/b otrob v sbup/n/,...) Jane Jo/očene razbbe. 7oJa najt/ ;'e treba t/ste Je;'ava/be. b/ ;7b moramo upoštevat/ - program Jvojez/čne vzgo/e pa se potem /abbo mo J//ic/ra pač po bonbretn/ potreb/."
Mladinski dom - nov center
Ena velikih storitev Slovenskega šolskega društva je bila tudi gradnja Mladinskega doma v celovški Mikschallee. Pomembnost pa ni le v tem, da imajo dijaki pač novo streho, udobnejše sobe itd., tudi ne zgolj dejstvo, da je zdaj na razpolago več postelj kot še prej v starem dijaškem domu na Tarvizerci; v novem Mladinskem domu je na primer tudi večnamenska dvorana, ki krije potrebe raznih organizacij v Celovcu; tudi nemškogovorečih. In to tako na športnem, kakor tudi na kulturnem področju. Mladinski dom ima preko teh dejavnosti tudi povezavo s svojim okoljem in tako presega okvir delovanja v domu samem. Dijake lahko usmerja v povezovanje z nemško-govorečimi, lahko pa bi postal tudi tisti faktor, ki bi narodnostne predsodke s strani nemškogovorečih skupin (tudi oblasti, kakršna je naprimer magistrat) premostil.

Franc Walter
Zveza koroških partizanov:
,,Vršimo zeio odgovorno nalogo!"
Vsak, ki se ukvarja z zgodovino koroških Siovencev, pozna tudi Zvezo koroških partizanov. Vendar menimo, daje ob 40. obletnici Slovenskega vestnika potrebno, da našo borčevsko organizacijo bralcem bliže predstavimo. Predsednik Janez Wutte-Luc nam je obrazložil pomen Zveze koroških partizanov, njeno dejavnost, njene cilje in vlogo v današnjem času.
V sproščenen pogovoru z našim sodelavcem je tovariš Luc povedal, da so se bivši partizani, ki so se borili proti Hitlerjevemu fašizmu na Koroškem in v drugih predelih slovenske zemlje leta 1946 zbrali v Zvezi koroških partizanov, ki je za prvega predsednika izvolila Karla Prušnika-Gašperja. Ustanovitev organizacije bivših borcev proti fašizmu je narekovala nuja, saj se je že takoj po osvoboditvi, že v času angleških zasedbenih sil pričela gonja proti bivšim partizanom, zlasti s strani nemško-nacionalnih elementov, ostankov bele garde in domobrancev, ki so v takoimeno-vanih tolpah „Wurfkommando" fizično napadale slovensko politično in kulturno gibanje in, ker je tudi protislovenski, nemškona-cionalni tisk skušal difamirati in razvrednotiti borbo koroških partizanov ter njihov prispevek k zmagi nad fašizmom. „Prua je povedal tov. Luc, „;e M prekop pud/i/? partizanov, /o' .so /eia/Z po gozdovi/! .širom Koroške, kjer so .s'e oe/vijaZi hoji proti okapato?y'a. /Vama r/o/žr;o.st je hi/a, <r/a jih z v.sena' častmi pokop/jemo na domačih pokopa/iččih in uredimo grobove in ^pominjka obe-Zežja."
Vsa povojna leta je ZKP skrbela in ohranjala grobove padlih borcev, njeno delo pa se je odvijalo tudi na drugih področjih.
V prvi vrsti ZKP goji in nadaljuje tradicijo narodnoosvobodilne borbe, ki je v Osvobodilni fronti združevala vse antifašiste, neglede na njihovo politično ali versko usmerjenost, kajti v borbi s tako močnim sovražnikom, kije naš slovenski narod obsodil na smrt, je bilo treba veliko poguma in žrtev. Zato so se vsi pošteni Slovenci uprli in z junaško partizansko borbo prispevali k dokončni zmagi nad fašizmom.
Luc je poudaril, da so med partizani bili tudi pripadniki drugih narodov, ki so se skupno borili proti nasilju nacizma in z druže-nimi močmi dosegli zgodovinsko zmago. Zato ZKP skrbi, da se tradicije NOB prenašajo tudi na mlado generacijo in z njo na bodoče rodove. „7o pa je", je naglasil Luc, „ze/o oJgovorua na/oga/" Pravično borbo ZKP skuša mladini prikazati potom dokumentacije, zato si je zastavila cilj, da uredi muzej NOB na Koroškem, ki je zdaj nameščen v Peršmanovi domačiji v Lepeni. Tam se ljudje lahko na licu mesta prepričajo o boju koroških Slovencev in o zločinih, ki jih je okupator prizadejal nedolžnim ljudem, ki so ljubili svoj narod in svobodo.
Že kmalu po vojni je izšla knjiga Koroška v borbi, sledila je Gašperjeva knjiga Gamsi na plazu; v zadnjem času pa kar več knjig, med njimi almanah Korenine žive, Partizansko zdravstvo -saniteta na Koroškem, Bratovska jesen in Sla po svobodi, romana ki jih je napisal pokojni pisatelj Polanšek. V načrtu pa je še več knjig, ki bodo dopolnjevale zgodovino koroške partizanske borbe.
Prav izdajanje knjig o zgodovinskih pričevanjih, objave dokumentov o protifašističnem boju
na Koroškem je dejavnost, kateri ZKP trenutno posveča največ pozornosti; tako naj bo tudi v bodoče. ZKP se namreč zaveda, da je skrajni čas zbrati vso dokumentacijo, zlasti pa pričevanja še živih bivših partizanov, ki so sami kot aktivni borci doživeli ta junaški boj in historični preobrat -zlom fašističnega terorja in s tem konec tisočletnega raj ha. „MZar/Z-aa", tako je poudaril tov. Luc, ..hoče zvec/eh rev/hco Zn .se živo zanima za ea.s, ka/erega /i nravna Koroška prikriva. Množični ohi-skova/ci maze/a /VOZ/ pri Per-.svnanu potr/n/e zanimanje m/a-c/ine za to o Mo h je, kar spet narekuje, da ji posredujemo avtentično
podoho tega zgodovinskega ohdohja."
Druga pomembna stvar je, da ZKP organizira razna srečanja, pohode, spominske proslave in mednaroda srečanja. Luc je povedal, da bo še letos srečanje bivših borcev iz prostora Alpe-Jadran, torej treh sosednjih dežel, ko bodo znova utrdili prijateljske vezi in širšo javnost opozorili na njihov doprinos k zmagi nad fašizmom pred 40 leti.
Ena izmed novosti ZKP je tudi ta, da vsak lahko postane član te organizacije - tudi mlajši ljudje. S tem ZKP želi združevati vse tiste ljudi, ki se borijo proti oživljanju
nacistične miselnosti. Prav \ napredni mladini ZKP vidi mnogo somišljenikov, ki so pripravljeni nadaljevati s tradicije NOB. To se odraža tudi v velikem odzivu delavske in borbene pesmi, ki jo Koroški partizanski zbor uspešno poje po domačih ir tujih koncertnih dvoranah.
Za eno najvažnejših nalog ps smatra ZKP širjenje frontovskegs duha. In to posebno med mladi no, da bo le-ta znala gojiti in braniti priborjeno svobodo, in se boriti skupno z vsemi avstrjskim demokrati proti našemu skup nemu sovražniku:	nemškeme
nacionalizmu in fašizmu!
Muze; /VOZ?, ka/erega ;'<? Zveza koreAk/h paruzauov uree/Z/a na Perkmanov/ e/omač/p' v L ep en Z nar/ Že/ezno Kap/o, ;e Jo z c/a; o h/sk a/o že nar/	Z;ueZZ Zz v .se/? koncev .sve/a.' Zz
A v.s?rZ;e, ./ugo.s/avZ;e, Zvezne repuh/Zke /Ven?č;;e, ZsvZce, Ve/Zke BrZ/anZ/e, .^vedske Zn /Za/Z/e, pa Zue/Z Zz /rana, ./ore/anZ/e Zn Kanade ,so .sZ prrs/Z og/eda/ Za edZn.stven; muze; na Koroškem. Posebno razvese/pvo pa ;'e fudZ dejstvo, da ;'e bZ/o med obZskova/cZ preče; m/adZne, med npmZ fudZ ce/Z razredZ Zz raznZh zveznZh deže/ AvsZrZje.
Zveza siovenskih izsetjencev:
"Da se ta hudi čas ne bo več vmii!"
Jože Part!, predsednik ZS1
Ista usoda, ki nas je doletela v najtežjem času naše zgodovine, ko smo morah zapustiti naše domove in našo zemljo, nas povezuje in druži tudi po več kot štiridesetih letih trpljenja v tujini, kamor smo morali zaradi naše slovenske narodnosti. Ko se je zrušil tisočletni rajh smo se bivši koroški pregnanci združili v svoji organizaciji, v Zvezi slovenskih izseljencev. Čeprav naša organizacija ne sodi med tiste, ki v okviru Zveze slovenskih organizacij nastopa s širšimi akcijami, je obstoj naše zveze zelo pomemben. Vsakoletni občni zbori potrjujejo, da krivice, ki smo jo koroški Slovenci doživeli z množično izselitvijo, ne moremo pozabiti, ker se zavedamo naših žrtev in doprinosa k zmagi nad fašizmom.
Ko je leta 1942 bilo izdano povelje o izselitvi koroških slovenskih družin, so točno vedeli, katere naše slovenske rojake bodo izgnali, namreč tiste, ki so bili narodno najbolj zavedni in ki
so tvorili naše kulturno, gospodarsko in narodno politično jedro. Mislili so, da bodo tako najhitreje rešili narodnostno vprašanje na Koroškem in napravili deželo nemško. Nad tristo slovenskih družin iz vsega našega naselitvenega prostora je moralo iti neznani usodi naproti. V raznih taboriščih tretjega rajha smo preživljali hude-čase. Mnogi niso preživeli težkega časa, toda večina se nas je vrnila na svoje oropane in opustošene domove. Pričeli smo obnavljati naše domačije, a spomin na težki čas, na krivico, na gmotno, zlasti pa na moralno škodo je še vedno v nas. V nas pa je tudi zavest, da naše trpljenje v taboriščih kot so Reh-nitz, Hesselbcrg, Fraucnaurach, Eichstatt, Rasstatt in drugih ni bilo zamanj, saj smo z našim pasivnim odporom doprinesli k zmagi nad hitlerjevo Nemčijo, ki nas je zapisala smrti.
Ko smo po vrnitvi ustanovili našo organizacijo, smo bivši pregnanci med drugim sprejeli tudi
odločitev, da bomo po svoje prispevali k temu, da se ta hudi čas ne bi nikdar več povrnil. Na rednih občnih zborih Zveze slovenskih izseljencev iz leta v leto obujamo spomine na tiste težke čase, ko smo v priporih preživljali vihro druge svetovne vojne in upali v zmago pravice nad zlom. V letih našega pregnanstva smo spoznali, da z našim trpljenjem nismo sami. Hitlerjevi krvniki so napovedali smrt vsemu, kar se mu je zoperstavilo. Videli smo, da je mnoge narode doletela ista usoda kot nas, da nismo edini, ki smo se uprli nacizmu. Zato smo skrbno spremljali dogajanje na frontah, posebno so nas opogumljale vesti o partizanski borbi na Koroškem ter o uporniških gibanjih po vsej Evropi. Tako je naše trpljenje postalo del mednarodnega antifašističnega boja. Mnogi naši izseljenci, ki so morali v nemško vojsko, so se priključevali partizanski vojski. Vesti o uspešnih bojih s premočnim sovražnikom so postajale vedno bolj pogoste in seveda tudi uspehi zavezniških sil, ki so končno strle Hitlerjevo Nemčijo in s tem sen nacistov o tisočletnem rajhu. Tudi za nas so te zmage pomenile svobodo.
Zato se delo naše organizacije posebno danes po tolikih letih usmerja v to, da naši mladini, ki tega časa ni doživela, tolmačimo hudi čas in krivico, ki smo jo koroški Slovenci doživeli z množično izselitvijo, ki smo jo utrpeli samo zaradi naše slovenske narodnosti. Naša dolžnost je, da povemo kaj je nacionalizem, ki je človeštvu prizadejal toliko gorja.
Posebno danes, ko se pojavlja neonacizem, moramo biti budni in ne smemo dopustiti, da bi taki elementi spet prišli do veljave. Žrtve, ki smo jih koroški Slovenci doprinesli v času nacizma skupno z drugimi narodi so prevelike, da bi pozabili na ta kruti čas. Svoboda, ki smo si jo priborili, je predragocena, da bi jo zapravili z brezbrižnostjo in podcenjevanjem želja večnih včerajšnjikov.
Bivši pregnanci, združeni v Zvezi slovenskih izseljencev,
bomo skupno z vsemi antifašisti? nimi organizacijami, posebno p z Zvezo koroških partizanom doprinašali k temu, da nikoli n bomo pozabili časa našeg trpljenja, boja in žrtev, ki smo ji doprinesli za našo svobodo. Opc zarjati na junaški boj in žrtve, I smo jih dali za našo skupn domovino, je ena izmed glavni nalog, ki si jih je Zveza slovenski izseljencev zastavila ob nje? ustanovitvi in ki je tudi dane sestavni del njene dejavnosti.
1964
Podjunska železnica med Pliberkom in Šentpavlom, ki jo je predal v promet zvezni predsednik Scharf, naj bi po besedah deželnega glavarja Wedeniga prispevala k temu, da bi se na južnem Koroškem, ki je bilo dolga desetletja zapostavljeno, začelo novo obdobje gospodarskega razvoja, hkrati pa naj bi pomagala kovati skupnost prebivalstva obehjezikov^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Po.melt;a z oMnega zfwra Z5Z
Zgodovina Zveze slovenskih žena je neposredno povezana s slovenskim antifašističnim odporom: aprila leta 1943 je bil ustanovljen v Lobniku nad Železno Kaplo prvi odbor Antifašistične fronte žensk kot delna organizacija Osvobodiine fronte na Koroškem. S tem je bil položen temelj organiziranega dela žena. V naslednjih letih se je z ustanavljanjem krajevnih, okrajnih in pokrajinskega odbora AFŽ širilo žensko gibanje po celotnem dvojezičnem ozemlju.
Z vključitvijo žena v antifašistični boj so žene pokazate svojo poiitično zrelost. V partizanskih enotah so se z orožjem v rokah skupaj s tovariši borile proti sovražniku. Toda tudi v domačih krajih, na vaseh so opravljale svoje politične naloge: organizirale so sestanke, pojasnjevale domačinom politična dogajanja, organizirale pomoč za odporniško gibanje (hrano, sanitetni material, oskrbovale ranjence,...), skratka: doprinesle so svoj delež k zmagi nad fašizmom, razvile so že med vojno - ojačeno pa po njej - gosto mrežo svoje organizacije, odnesle pa so iz odporniškega gibanja tudi zavest, da bi morale biti ženske v družbi enakopravne, saj je emancipato-rični značaj odporniškega gibanja nesporen. Tako npr. nikoli ni sodilo v tradicionalno sliko žene, da so ženske v času odpora masovno prebile ozki družbeni okvir, se pravi, da so podredile svoje (menda specifično ženske) interese političnim.
Izrivanje iz javnosti
Kljub borbi in žrtvam ženske po letu 1945 niso bile deležne tiste demokratične uvrstitve, ki bi jim pripadala. Nasprotno: že kar kmalu po koncu vojne so bile izkrinjene iz javnega in političnega življenja, kar bi in tudi je za mnogo Slovenk pomenilo reduciranje na lastnih štiri sten, med katerimi pač naj bi bile samo kuhale, šivale, prale,... Pomenilo pa naj bi bilo tudi izrivanje tradicije antifašističnega odpora
nasploh, ženske tradicije v tem odporu pa v posebnem.
To izrivanje je uspelo koroško-slovenski ženski organizaciji vsaj v lastni zavesti prebiti: organizacija nikoli ni ustavila svojega dela, nikoli se ni odpovedala svojim zgodovinskim tradicijam. Tega tudi ni spremenilo dejstvo, da se je ženska organizacija leta 1951 preimenovala v Zvezo slovenskih žena.
Žensko vprašan je -narodno vprašanje
Zveza slovenskih žena pa je od
Zveza siovenskih žena:
Oprijemi, ki so novi, hkrati pa še kako potrebni!
vsega začetka naprej posvečala pažnjo tudi narodnemu vprašanju. In to v dosti večji meri kakor splošnim ženskim problemom. Na narodnem področju je Zveza slovenskih žena bila vselej zastopana, medtem ko se zavest, da bi Slovenke iz rešitve splošno-žen-skih vprašanj odnesle tudi več narodne emancipacije, enakopravnosti, šele danes polagoma začenja krepiti.
Ta razkorak, oziroma dvojnost ženske politike ima seveda tudi posledice za zvezo slovenskih žena: žene se tudi danes še koncentrirajo predvsem na tako imenovano tradicionalno delovanje. Aktivne so predvsem na področju predšolske vzgoje, skrbijo za prijave k dvojezičnemu pouku, organizirajo predavanja o vzgojnih in zdravstvenih vprašanjih itd. Kar pa zadeva druga področja ženske politike lahko ugotovimo, da kljub skromnim začetkom (ali pa prav zaradi pomanjkanja) določena vprašanja a še niso obdelana, kaj šele, da bi bila ustvarjena širša zavest o potrebi rešitve teh vprašanj. Mogoče se bo to razvilo
z ojačenim sodelovanjem Zveze slovenskih žena z drugimi ženskimi organizacijami, ki delujejo seveda pod drugimi, čeprav sličnimi pogoji: slovenska žena je kar dvakrat zapostavljena in izkoriščana, saj mora poleg diskriminacije, ki je je deležna kot ženska, prebijati še narodno zapostavljanje.
Nikakor pa ne bi bilo prav, če bi zaključili članek o Zvezi slovenskih žena ne da bi tudi poudarili, da si širša zavest in splošna zavzetost utirata pot tudi med Slovenkami. Novi pristopi so sicer težavni, toda prvi koraki dajejo mnogo poguma in upanja: sodelovanje Zveze slovenskih žena z drugimi ženskimi organizacijami je obrodilo že lepe sadove. Ne samo, da ima to sodelovanje tudi svoje reflekse znotraj ZSŽ, slovenska ženska organizacija se tudi vedno širše pojavlja v javnosti kot samostojem dejavnik: pri „ženski univerzi" na celovški univerzi, pri kontaktih z državno sekretarko za ženska vprašanja Dohnalovo itd. Oprijemi, ki so novi, hkrati pa še kako potrebni.
Potrebna so zgodovinska in politična šoianja!
-.jrsus' .
-.z s M - K ________________ _	^
Splošna tendenca med mladino e danes ta, da se čedalje manj nladincev in mladink aktivno rdejstvuje v združenjih, katera majo tudi politične naloge. Prav o dejstvo tudi močno bremeni noč Zveze slovenske mladine ZSM). Trenutno se ZSM opira e na posameznike in na krajevni :druženji v Železni Kapli in Sent-rrimožu. Podpredsednik Franci ^olcer in odbornica Lenka Weiss
smo p
z npmsA;ogoForpč/m/ m/% Jmd pppcpj
sta nam obrazložila trenutno situacijo v tej organizaciji.
Slovenski vestnik: Franci Pol cer, ti vodiš tudi krajevno združenje v Šentprimožu. Kako uspeva mladinsko delo v vašem kraju?
Franci Polcer: Krajevno združenje v Šentprimožu je že da/j časa aktivno, posebno izkaza/o pa se je oh gradnji našega ku/turnega doma. M/adina je sama organizi-raia deiovno brigado, seveda pa je
... A .1	,	, M
„S tem spomenikom se hočemo oddolžiti spominu na vse tiste junake obeh jezikov, ki so zaradi svojega političnega ali verskega prepričanja, zaradi svoje rasne in narodne pripadnosti, predvsem pa zaradi svoje zvestobe avstrijski domovini žrtvovali svoja življenja v gestapovskih zaporih, v koncentracijskih taboriščih in v oboroženem protifašističnem boju." Iz govora pri odkritju spomenika žrtvam za sobodno Avstrijo na celovškem pokopališču v letu dvajsetletnice zmage nad fašizmom.
tud/ naša skup/na sode/ova/a. Oh tem sem opaž//, da s/ moramo zastav/t/ konkretne cilje /n /e-te trdovratno zas/edovat/. Po grad-nj/ ku/turnega doma je namreč m/ad/nsko de/o spet več a// manj zaspa/o. Leta 7 9<%7 sem to združenje prevze/ jaz. A?/adZno sem poskusa/ akt/vZrat/ predvsem z zahavn/m/, družahn/m/ Zn šport-n/m/ pr/redZtvamZ. Skupno smo organ/z/ra/Z namiznoteniški tur-n/r, pop-jestiva/, p/esn/ tečaj, kresovanje Ztd.
Slovenski vestnik: V Šentpri-možu obstaja tudi močno kulturno društvo. Je že prišlo kdaj do trenj med mladino in kulturnim društvom?
Franci Polcer:	Pozudevn/h
težav n/mamo, ker so vs/ m/ad/neZ tud/ akt/vno vključen/ v društveno de/ovanje.
Slovenski vestnik:	Prirejate
tudi politične prireditve?
Franci Polcer:	ZVa sp/osno
/a/tko rečem, da prirejamo predvsem nepo/Zt/čne pr/red/tve, ker tako /ažje nagovorimo m/ad/no. Po nezanimanje zapo/itična vprašanja pa opažam vsepovsod, torej tud/ v drugih m/adinskih organizacijah. Preko družabnih Zn športnih prireditev pa seveda skušamo prih/ZževatZ m/adini tudi nase -predvsem narodnopo/itične
-	namene.
Slovenski vestnik: Kot pod predsednik ZSM si seveda tudi zadolžen za dobrobit celotne vaše organizacije. Na zadnjem občnem zboru, ki je bil jeseni lanskega leta, ste si zastavili gotovo nekaj ciljev. Katere cilje ste si zadali in katere ste že dosegli ali izvršili?
Franci Polcer: /Va zadnjem občnem zboru smo Zzde/a/Z širok akcijski program. C/avni ci//'i pa so vsekakor s/edeči.*
-	pridobivanje novih č/anov
-	izgraditev zaupniske mreže in
krajevnih odborov
-	izobraževanje in seminarji
-	koncerti moderne g/asbe
- informiranje m/adine o narod-
nopo/itični situaciji in o NOB.
V narodnopo/itičnem oziru pa imamo iste cii/e, kot jih je fbrmu/i-ra/a ZSO.
Kar se tiče rea/izacije teh cii/ev, pa sem odkrito rečeno razočaran. Vendar moram na tem mestu povedati, da so vsi č/ani predsedstva po/nopok/icno zapos/eni, kar de/o močno ovira. Od nase stresne organizacije ZSO pa bi si že/e/i, da nam dode/i po/dnevno pisarniško pomoč, ker drugače ne bomo mog/i perspektivno in ejicientno opraviti naših na/og. Po/eg tega so vsi naši odborniki tudi močno vk/jučeni v de/o drugih organizacij in društev.
Slovenski vestnik: S katerimi mladinskimi organizacijami ZSM dobro sodeluje?
Lenka Weiss:	Dobre stike
imamo z m/adinskimi organizacijami v 57oveniji. Od organizacij nemskogovorečih na Koroškem pa posebno tesno sode/ujemo s 5'ocia/istično m/adino. Dobro smo zastopani tudi v de/ovni
skupnosti m/adinskih organizacij na Koroškem. Prav na našo pobudo je ta skupnost m/adinskih organizacij spreje/a dve reso/uciji, v katerih zahteva ohranitev dvojezične so/e. Proti tej reso/uciji je g/asova/a edino/e m/adina FP, vse druge pa so to reso/ucijo podpr/e. Po je vsekakor uspeh.
Slovenski vestnik: Imate tudi namen šolati vaše kadre?
Lenka Weiss: Seveda bomo mora/i organizirati tudiso/anja, ki naj bi utrdi/a znanje naših odbornikov in č/anov. Ob tem predvsem mis/im na tečaje za retoriko in skupinsko dinamiko. Brez tovrstnega znanja m/adine danes ne moreš več prepričljivo nagovoriti. Fudi zgodovinska in po/itična so/anja, prikrojena koroški situaciji, bi bi/a potrebna, kajti argu-mentacijsko smo v primerjavi z nemskogovorečimi m/adinci precej s/absi.
Slovenski vestnik: Želimo vam še veliko uspeha pri opravljanju važnega dela med mladino.
Franc Walter
Č/am Zveze .slovenske ni/ačfae M pomadah la4; /v graČM/; ^ealpnmoRega tratlamega doma.
Po številu članov je SPD-Celo-vec na četrtem mestu avstrijskih pianinskih društev. Leta 1984 smo biti sprejeti v Astrijsko planinsko zvezo VAVO (Verband alpiner Vereine Osterreichs) in s tem postali priznani in enakovredni planinci. Pa ne samo to; s pristopom k tej strešni planinski organiizaciji, smo dobili tudi pravico do posebnih popustov pri železnici, pri železniških in poštnih avtobusih. Dobivamo tudi vse informacije, ki so v zvezi s planinstvom.
Vsi pa vemo, da do pridobitev in razmaha slovenskega planinstva na Koroškem ni prišlo slučajno. Leta 1953 so planinski idealisti obnovili planinsko organizacijo, katera je med obema svetovnima vojnama prišla že čisto v pozabo. Od takrat se članstvo stalno veča. Leta 1963 so se začeli graditi prvo slovensko planinsko kočo na Koroškem, na Bleščeči, pod Komnico. „Koča nad Ari-hovo pečjo", kot so jo poimenovali, je postala priljubljen cilj za neštete planince. V okviru sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo glede mejnih prehodov, od lanskega leta naprej jugoslovanski planinci na Jepi lahko prestopijo državno mejo, da po avstrijski strani pridejo do „Berta-Hutte" in naprej do „Koče nad Arihovo pečjo" na Bleščeči.
SPD je brez dvoma eno najbolj aktivnih društev na Koroškem. Stalno organizira izlete v domače in sosedne hribe. Koroški planinci so prisotni na vseh planinskih srečanjih, na otvoritvah planiških postojank in podobno. Vsako leto SPD organizira spominski dan na starosto koroških planincev, Jozeja Miklavčiča, z izletom na Jepo in gorsko mašo na Bleščeči. Vsako jesen je razstava planinskih fotografij, pod geslom „Planine v sliki". Pozimi
Slovensko planinsko društvo:
v v v w





je poleg stalnega turnega smuča- narodno udeležbo lahko prište- zvezo in Slovenskim prosvetnim nja na programu tradicionalni varno prireditvam Alpe-Jadran. društvom „Rož" v Šentjakobu turni smuk za „Karavanškega Ob avstrijskem „Ski-Wandertag- vsako leto organiziramo tradicio-medveda" in slalom šolske mla- u" planinci organiziramo smučar- nalni pohod „Arihova peč", kate-dine za „Kekca". Te priljubljene ski sprehod pod lepo Košuto, rega se udeleži vsako leto več pla-zimskošportne prireditve z med- Skupno s Slovensko športno nincev.
Korenova koča	Koča na ZJ/eččeč:
Žal pa tudi planinci nismo na otoku blaženih, tudi nam ne manjka težav in problemov. Brez dvoma je bil najbolj pereč problem z našo edino planinsko postojanko, „Kočo nad Arihovo pečjo". Lastnik zemljišča, kjer je zgrajena naša koča, nam je preko sodišča odpovedal zakupniško pogodbo. Se pravi, da nam je vsilil sodnijski postopek in pri okrajnem sodišču v Beljaku tudi zmagal. Deželno - kot prizivno -sodišča je potem to razsodbo razveljavilo. Nazadnje je prišla cela zadeva do upravnega in vrhovnega sodišča, kjer se je potem kočno odločilo v prid SPD. Pri tem sodnijskem postopku je PD zastopal dr. Valentin Kaki, odvetnik v Celovcu. Njemu grejo zahvala in naše čestitke za ta uspeh.
Težave smo imeli tudi z lastnikom Meli pod Tolsto Košuto. Planinci smo na starodavni poti skozi Meli obnovili že obledelo markacijo in pod skalo pri Studenčku namstili vpisno knjigo. Dobili smo poziv, da naj vse to v teku štirinajstih dni zopet odstranimo, sicer bo nas grof Thurn tožil zaradi motenja posestva. S posredovanjem celovškega pravnika dr. Dellischa je prišlo do kompromisa: markacija ostane, vpisno knjigo pa smo morali odstraniti. Žal nam tudi še do danes ni uspelo, dobiti v zakup ali v last nekaj kvadratnih metrov zemlje, da bi mogli zgraditi še eno planinsko kočo.
Problem za nas pa je tudi to, da ima Slovensko planinsko društvo od ZSO vse premalo podpore in priznanja. Kot eden njenih številno najbolj močnih in res aktivnih članov, bi lahko kaj drugega pričakovali.
Franci Kropivnik
S!ovenska športna zveza:
40 let Slovenski vestnik -40 let poročanja o športu
40 let izhajanja Slovenskega vestnika pomeni tudi 40 let poročanja o športnem udejstvovanju koroških Slovencev v povojnem obdobju. Že v prvih številkah najdemo poročila o športnih prireditvah, o ustanovitvi telovadnih in fizkulturnih krožkov in društev. Da so se mladinci v teh društvih med drugim ukvarjali z metanjem kopja, diska, da so boksali (čeprav je boksanje po navadi odpadlo zaradi utrujenosti), da so, bili na sporedu rokoborba, borba med Jezdeci", štafetni teki, ... - Vse panoge, ki jih danes s kakšno izjemo morda ne gojimo več.
Kočar/mrice s/ovemke gimnazije .sr) po.sm/e 2. na Koračnem
Tudi zimskemu športu je bilo odmerjeno dosti kraja. Tako najdemo že v prvih številkah SV poročila o smučarski tekmi v Šentjakobu v Rožu in Dobu v Podjuni. Slovenski vestnik poroča: „.. .proga je in/a precej .strma, pa so ... vseeno vsi srečno prispeii na ci/j ... Poseimo ponosno se je drža/ Knezov /Vnnzej, najm/ajsi fekmova/ec, star komaj osem iet. DoiuZ je prvo nagrado ..." Prijetne so tudi besede o smučarski tekmi v Dobu ob Komeljnu: „... ho/j sihek kot močan jantek, na kratkih smučeh, h rez pa/ic, je v ravnini drve/proti zadnji strmini k ci/ja...".
Bralec najde cel kup zanimivih člankov, teden za tednom. Zdi se mu, kot brska v zakladnici, v arhivu, kjer najdeš besede o prireditvah lepo časovno razporejene. Zakladnica je kronologija ustvarjanja slovenskega naroda na Koroškem v povojnem času in zgodovina organiziranega športnega gibanja od vojne naprej.
Ob prelistavanju SV pa se bralcu kljub temu zazdi, da se je na splošno športnemu gibanju posvečalo premalo pozornosti. Še do pred nedavnim, morda še celo danes - vsaj s strani osrednjih političnih organizacij. Skrb za razvoj športnega gibanja je bila prepuščena peščici posameznikov, polnih idealizma.
SLOVENSKI ŠPORT - SLOVENSKI ŠPORT - SLOVENSKI ŠPORT
Tudi šport je iahko poiitičen
/Vdju/djeM šport med 5/ovenc/.' namizm' tems
Število mladih pa tudi starejših rekreativcev danes narašča. Vsak išče po svojih zmožnostih razvedrilo in se vključuje v športne krožke, društva ali v interesne skupnosti. V okviru športne dejavnosti ne pride samo do športne konfrontacije, marveč tudi do srečanj političnega značaja. In zato ni naključje, da športniki postajajo „poslanci" - zavestno ali nezavestno -, ki si zastavljajo naloge prodiranja nasprotij med narodoma na Koroškem, ju povezovati, sejati prijateljstvo in medsebojno razumevanje.
Športna društva Zahomc, Sele, Dob, Pliberk, obratno športno društvo IPH Žitara vas, Klub koroških ribičev. Podjunski ribiški klub, Slovenski atletski klub, Klub prijateljev lova, Slovenski športni klub Obir, športna sekcija „Zarje" v Železni Kapli, Slovensko planinsko društvo Celovec, šahovski krožki Slovenske športne zveze v Celovcu in Bilčovsu, prvi Slovenski biljard klub Celovec, Nautic klub Korotan, Namiznoteniški klub Celovec, ŠD Šentjanž, ŠD Šmihel in športne sekcije prosvetnih društev pokrivajo skoro celotno območje, na katerem živi slovenski narod. Kdo bi si upal trditi, da delovanje športnih društev na dvojezičnem ozemlju južne Koroške ni odličen prispevek pri utrjevanju in pri razvoju slovenskega življa in slovenske besede na Koroškem?
O delovanju in dosežkih omenjenih športnih društev poroča Slovenski vestnik teden za ted-
nom že 40 let. Omenjena športna društva - morda s to ali ono izjemo - so člani strešne športne organizacije koroških Slovencev - Slovenske športne zveze. Ta si je k zaželjenemu razvoju športne ustvarjalnosti na Koroškem zastavila nekaj poglavitnih nalog: pomoč pri reševanju vprašanja gradnje in vzdrževanja športnih objektov, pomoč pri reševanju problema pomankanja trenerskega kadra, pri pridobivanju gospodarskih inštitucij za subvencioniranje,...
Vse te naloge so povezane z denarnimi sredstvi, ki jih primanjkuje na vseh koncih in krajih. Brez njih ni potrebnih objektov in tudi ne vrhunskih dosežkov. Morda bo prav ob 40. obletnici izhajanja Slovenskega vestnika in bližajoči se 40. obletnici organiziranega športa med koroškim Slovenci uslišana želja po realizaciji omenjenih nalog.
Danilo Prusnik
Poplave, ki so v poletju 1966 prizadele obširne predele evropskih držav, so imele katastrofalne posledice tudi za Koroško. Dravsko dolino so takratne poplave spremenile v veliko jezero. Povzročeno škodo so ocenili na stotine milijonov šilingov.
Slovenski znanstveni inštitut:
^Ukvarjamo se s problemi južne Koroške"
Ko so se pričete med koroškimi Slovenci razprave o ustanovitvi posebnega znanstvenega inštituta, so biie zamisli glede njegovega bodočega delokroga podobne nalogam, ki jih danes opravljajo veliki inštituti odnosno univerze. Že v fazi priprav so se načrti v veliki meri prilagodili danim možnostim, danes pa poteka delo Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, ki ga je naposled ustanovila decembra 1975 Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, v velikem obsegu v okviru danih personalnih in finančnih možnosti.
Sodelavci Slovenskega znanstvenega inštituta so pri svojem vsakodnevnem delu izpostavljeni različnim pričakovanjem. Znotraj manjšine same potreba po lastnem inštitutu ni povsem neo-sporavana, nekateri mislijo, da si z inštitutom dovoljuje manjšina drag luksuz, kljub temu se potem ob zahtevah, ki jih stavlja tudi vsakodnevno politično delo, zelo pogosto poslužujejo inštituta, ki razpolaga z določenimi materiali in dokumentacijo, ki jih drugje ni najti. Potrebo po obstoju lastnega manjšinskega inštituta izpričujejo zlasti njegovi uporabniki, znanstveni delavci, študentje in vsi tisti, ki se v eni ali drugi obliki zanimajo za družbene procese prebivalstva jezikovno mešanega ozemlja južne Koroške. Šele če teh uporabnikov ne bi bilo več, bi se dejansko morali zamisliti o upravičenosti inštituta.
Noben raziskovalec se danes ne more zapirati v ozko področje svojega znanstvenega dela. V manjšinskih razmerah je to še posebej občutljivo. Sodelavci Slovenskega znanstvenega inštituta
se ne morejo specializirati na svojem raziskovalnem področju, kot je to morda mogoče kje drugje. Stalno so razprti. Na eni strani vidijo potrebo, da si osvojijo kompetence na nekem področju, na drugi strani pa družbenopolitična situacija zahteva, da se tako-rekoč dnevno ukvarjajo z najrazličnejšo materijo. To delo sega od bazičnega raziskovalnega dela pa tja do hitre raziskovalne pomoči bodisi slovenskim centralnim organizacijamali drugim znanstvenim delavcem in študentom. Pristojnost sodelavcev za neko področje je pogoj za komunikacijo z drugimi raziskovalci. Če take pristojnosti sodelavcev ni, pade tudi interes na ustanovi. Storiti je treba vse, da se pristojnosti poklicnih in honorarnih sodelavcev Slovenskega znanstvenega inštituta razširijo v teku let tako daleč, da nihče ne bo mogel obiti te ustanove, ki se ukvarja s problemi južne Koroške.
V zadnjih letih zaznamo širok porast interesa za probleme koroških Slovencev. To zanimanje
ima rezultate tudi na raziskovalnem področju. Nastala je cela vrsta zanimivih diplomskih nalog in disertacij. Če bi človek hotel slediti vsem tem razpravam, bi verjetno ne prišel več do lastnega dela. Slovenski znanstveni inštitut se trudi, da vso pisanje o slovenski manjšini na Koroškem vsaj registrira in zbira, čeprav tudi že to postaja problematično. ,
Pri svojem delu pogosto občutimo kot breme tudi velika pričakovanja,ki jih nekateri pripadniki manjšine stavijo inštitutu. Precenjevanje uspešnosti znanstvenega dela, zlasti kar zadeva reševanje odprtih družbenih problemov, ni specifično manjšinski pojav. Zdi pa se, da je v naših razmerah posebno izoblikovano. Raziskovalci pa s svojimi ekspertizami in razpravami verjetno ne bodo rešili niti enega samega odprtega problema. Če so vključeni v družbenopolitične dejavnosti manjšine, jim bo to morda uspelo prej. Rezultati raziskovalnega dela so lahko osnova pri reševanju odprtih problemov, lahko olajšujejo politične odločitve in omogočajo postavitev prioritet. Ne more pa biti tako, da bi raziskovalno delo nadomeščalo manjkajoče družbenopolitične korake. To trenutno najbolj lahko opazimo pri koroških Slovencih na šolskem področju.
Inštitut v okviru svojih možnosti sodeluje s številnimi ustanovami in raziskovalci. To sodelovanje presega občasno moči sodelavcev Slovenskega znanstvenega inštituta predvsem zaradi tega, ker inštitut personalno ni zaseden v zaželjeni obliki in mora domala izključevati gotova področja raziskovalnega dela. To posebno boleče občutimo na področju gospodarstva in prava.
Slovenski znanstveni inštitut je odprt vsem koroškim Slovencem in celemu spektru organiziranega slovenskega življenja na Koroškem, čeprav nosi domala celotno
Slovenska kmečka zveza:
Kmetijski svetovaiec bi bi! ,,ziata vreden"!
Precej upanj leži na plečih mladega tajnika Slovenske kmečke zveze - Stefana Domeja iz Rinkol pri Pliberku, ki je v Ljubljani zaključil študij v agronomiji. Tudi iz besed predsednika Slovenske kmečke zveze Tonija Krušica iz Velinje vasi pri Bilčovsu zvenijo pričakovanja. Ko se razgovar-jamo o nalogah te kmečke organizacije, ki podobno kot druge manjšinske organizacije nima niti enega poklicnega funkcionarja, kaže Stefan Domej, da ima posluh za potrebe ljudi. Povrhu ga pa delo še veseli.
,.Zujc/; /e /rchu po/re&e //';/</;'" pravi Domej in spomni na pokušnjo mošta, ki so jo pred kratkim izvedli v Ločah kmetje skupaj s krajevnim prosvetnim društvom. Izgradnja žive mreže med ljudmi, se mu zdi najbolj važna. Kajti delovanje kmečke zbornice, ki vrši za vse kmete na Koroškem svetovalno funkcijo, pač v narodnostnem pogledu ponemčuje podeželje. Kajti tudi v tej zbornici slovenščina nima svojega mesta, saj ni tečajev v slovenščini, niti slovenske besede v glasilu ..Karntner Bauer".
Vsakoletna gostovanja nekdanje dunajske „Revije na ledu" so spadala med velike kulturno-umetniške atrakcije, ki so vedno privabile v Celovec mnoge tisoče navdušenih geldavcev iz vse Koroške in tudi iz sosednjih dežel.
Trenutno se slovenski kmetje na južnem Koroškem pripravljajo tudi na kmečkozborske volitve, ki bodo novembra tega leta. V krajevnih sestankih in na skupnem posvetu na Radišah bodo kmetje izbrali svoje kandidate in se pogovorili o morebitnih spremembah volilnega programa, ki je bil uspešna podlaga zadnjih volitev leta 1980, ko je „Skupnost južnokoro-ških kmetov" le za nekaj glasov zgrešila drugi mandat.
V primerjavi z zadnjimi volitvami se je po ocenah zastopnikov kmečke zveze položaj kmetov nekoliko zaostril. Pri prodaji mleka veljajo strožje omejitve, prav tako pa jih še naprej ovira kontigentiranje mleka. Predvsem za gorske kmete bi kontingentira-nje mleka bilo treba sprostiti, menijo. Precej nezadovoljstva je med kmeti zaradi omenjenih omejitev pri prodaji mleka v soseščini. Vedno močnejša postaja zahteva po spremembi tega zakona. ,,,SV<?u/ opoM/ra/o pro?/ zagonu /z vo//7nom&f/Č///7/ raz/ogov tar// že ve//'ka .s/rankar.ska združenja /anetov, čeprav so prej g/asova/a za omej/tve". Najprej sklepajo, potem pa hujskajo! Zato je veliko ogorčenje med kmeti in razočaranje nad kmetijskimi zastopniki.
Kmetje danes čutijo tudi otež-kočenjc pri prodaji žita in koruze, ker padajo cene. Čutijo pa tudi podražitve pri mineralnih gnojilih. Splošno pa so nezadovoljni, ker v živinoreji in poljedeljstvu stroški stalno rastejo, medtem ko pri prodaji svojih izdelkov čutijo nazadovanje cen.
finančno težo Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Že dalj časa teče razprava, kako bi mogli postaviti Slovenski znanstveni inštitut na širšo platformo in ga obenem osamosvojiti. Drži, daje skupina pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem intelektualno sposobna, da izpelje osamosvojitev inštituta. Če pa naj bi bilo delo tudi osamosvojenega inštituta v bodoče uspešno, je za tak korak potrebno v vsakem primeru soglasje organizirane strukture slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Trenutno vzdušje med organizirano strukturo ni tako, da bi koristilo navedenim predstavam. Razširitev inštituta je odvisna tudi od stopnje zaupanja med osrednjima
organizacijama, od zaupanja med Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem ter Narodnim svetom koroških Slovencev in s tem neposredno od stopnje demokratičnosti znotraj obeh struktur. Ne moremo namreč pričakovati, da bi potencialni sodelavci skupnega in samostojnega inštituta soglašali z načinom dela, kjer bi bili izključeni iz procesov projektiranja dela, soodločanja ter preverjanja dela. Skratka, razširitev in osamosvojitev Slovenskega znanstvenega inštituta je tudi vprašanje večje demokratizacije znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Če to gledamo tako, je tak korak tudi v interesu obeh osrednjih organizacij.
-dram.
Z^VlNiiVii V CJ
Albert F. Reiterer
Doktor und Bauer
Socialnim cpicincmham ne dedijo nujno nuli narodnostne. Do tega zaključka prihaja avstrijski sociolot/dr. Albert Rcitcrcrv svoji uajnovejši študiji z naslovom ..Doktor mul Bauer". S temeljitimi podatki o koroških Slovencih in gradiščanskih Hrvatih se je dokopal do spoznanja, da ne moremo govoriti o ..naravni asimilaciji", ki naj bi bila avtomatično povezana s socialnimi spremembami na vasi. Reiterer ugotavlja, da je asimilacija tesno povezana s političnim pritiskom Pri tem igra vlogo tudi dejstvo, da Av-strijei še do danes, niso vsi razčistili svojega odnosa do nemške in avstrijske narodnosti! Že naslov knjige sam pove. da se je poleg kmeta, ki je bil osnova slovenske narodne skupnosti na koroškem, uveliavil v zavesti zavednih Slovencev tudi ..doktor".
Dr. Ather) ! . Reiterer. Doktor und Bauer, (t thnischer konflikt und so/iater \Vande!: Die Sozialstruktur der shmenischen \!inderheit in karnten). Shuenski /naostreni inštitut (Disertacije in ra/prare tl) Založba Drava. 183 str., D5.-šil.
^Asimilacija je posledica političnih
razmer
Doktor und Bauer
Drava/SZ!
Omenjene razmere silijo predvsem malega in srednjega keta naših krajev v premišljevanje, kako bi znižal svoje stroške in morda našel druge izhode. V tej zvezi ugotavlja Toni Krušic, da bi bil slovenski kmetijski svetovalec „z/ata vrer/en". Takšen pač, ki si bi na licu mesta ogledal kmetijo in se v domačem jeziku pomenil o možnih spremembah in izhodih.
Uvedba sušilnice na skednju je ena izmed tistih možnih sprememb, ki terja razmeroma nizke investicije, dolgoročno pa daje dosti prihranka. Predvsem pa zmanjša izgube dragocenih snovi, ki bi pri mehaničnem sušenju na travniku ostali na tleh. Seno voziš na pol suho pod streho, s čimer si precej skrajšaš delovni čas, vrhu tega pa perje, listje in cvet, ki imajo največ beljakovin, ne obležijo zdrobljeni na traniku, temveč
dajejo precej kvalitativnejšo krmo.
Podobne možnosti morajo danes kmetje seveda izkoriščati tudi pri gradnji, mehanizaciji, strojnih skupnostih in še kje. Prav brez strojnih skupnosti danes na vaseh ne gre več. So neobhodno potrebne in cenejše. Seveda pa morata vladati odgovornost za stroje in red. Vsak kmet v tej skupnosti prevzame za stroj ali več skrb in servis.
Razgovori kmetov pa se v zadnjih tednih vrtijo seveda tudi okoli radioaktivnosti, ki jim je neposredno povzročila materialno škodo. Žaradi omejitev pri izvozu bikov so naprimer padle cene od 59.- na 54.- šilingov. Kmetje pa se tudi sprašujejo, kakšne težave jim bo delal še cezij, se bo še nakopičil v biologični verigi, ga bo mogoče zaslediti v mleku, v jajcih, v strdi?

Kako ocenjujete razvoj odnosov med Jugostavijo in Avstrijo, odnose Koroške in Siovenije s posebnim poudarkom na funkciji koroških Siovencev, kot povezo-vaini čien in hkrati subjekt?
Jugoslavija je trajno zainteresirana na čim širšem razvoju odnosov z našo neposredno sosedo Repubiiko Avstrijo. Ti odnosi so dobri in stabiini. Prepričani smo, da je tak razvoj odnosov tudi v interesu Avstrije.
Pozitiven razvoj odnosov je omogočil, da se je v zadnjih letih sodelovanje med neuvrščeno Jugoslavijo in nevtralno Avstrijo razširilo in okrepilo na številnih področjih. To velja tudi za sodelovanje med Republiko Slovenijo in avstrijsko zvezno deželo Koroško sodelovanje in stike na številnih področjih, ki sta skupno razvili plodno družbenega življenja. To pa je po svoje tudi razumljivo že zaradi neposredne geografske bližine in številnih elementov, ki nas povezujejo v tem prostoru, med katerimi je najbolj pomembna prisotnost slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Ocenjujemo, da bi ti odnosi lahko bili še boljši, če jih ne bi motila nekatera nerešena vprašanja; tu mislim predvsem na še vedno nezadovoljivi položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in neizpolnjen 7. člen Avstrijske državne pogodbe.
Vprašanje položaja slovenske narodnostne skupnosti je izredno pomemben del naših celokupnih odnosov, ki mu posvečamo posebno pozornost v Sloveniji in vsej Jugoslaviji. Ta skrb za položaj Slovencev na avstrijskem Koroškem je naša ustavna obveznost. Enako kot Republika Avstrija smo k temu tudi bilateralno m multilateralno zavezani na osnovi Avstrijske državne pogodbe in drugih mednarodnih dokumentov, ki sta jih SFR Jugoslavija in tudi Avstrija podpisali. Odnos Avstrijcev do slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem je dejansko ključ do srca Slovencev in vseh Jugoslovanov. Naši ljudje to sprejemajo čustveno.
Prepričan sem, da bi zadovoljiva rešitev 7. člena pomenila nov korak v medsebojnih odnosih in odprla širše možnosti in perspektive za obojestransko koristno sodelovanje.
Znano je, da člen 7 Avstrijske državne pogodbe 31 tet po podpisu ie-te še vedno ni izpoinjen. Zakon o narodnih skupinah omejuje pravice koroških Siovencev na veiikem deiu avtohtono naseljenega področja. Kje vidite možnosti, da hi po dipiomatski poti Pospešiti izvajanje čiena 7 ADP?
Ocenjujemo, da je za postopno 'zboljšanje položaja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem najpomembnejše ustvarjanje klime poglobljenega medsebojnega zaupanja med koroško ter zvezno vlado in manjšino na eni strani in v odnosih med obema državama. Možnosti za to je veliko, formalnih in manj formalnih, v stikih na vseh ravneh. Jugoslavija je na tem zelo zainteresirana.
Skupščina SR Slovenije je oktobra 1985 ob obravnavi informacije o položaju slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu priporočila, da se obnovi Praksa rednih diplomatskih konzultacij z Avstrijo in Italijo na ravni ministrstev za zunanje zadeve glede problematike položaja slovenske narodnostne skupnosti v teh državah. Smatramo kot pomembno nalogo naše
„Odnosi med	.Jagsg
SR Slovenijo in	
Koroško bi	.--'A.-.
lahko bili boljši,	-
če jih ne bi	A	7.
motila nekatera	'st.-
nerešena vpra-	
šanja; tu mislim	
predvsem na še	
vedno nezado-	M *	Sr .	A
voljivi položaj	h "
slovenske	f*'
narodnostne	
skupnosti na	
Koroškem in	***
neizpolnjen 7.	
člen Avstrijske	
državne	
pogodbe/'	
Predsednik SR Siovenije France Popit:
,, Stalen diaiog med vlado in manjšino je odločilen!"
diplomacije, da deluje in se zavzema za čim prejšnjo celovito rešitev položaja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu. Menim pa, da je slej ko prej odločilen stalen dialog med vlado in manjšino, zlasti ob sprejemanju za manjšino pomembnih odločitev.
Ustvarjalen in benevolenten pristop k odprtemu dialogu z manjšino ne bi omogočal le, da se najdejo prave rešitve danes odprtih in perečih manjšinskih vprašanj, ampak tudi zgraditi primer prijateljskega sožitja sosedov v svetu, kjer se dnevno soočamo z novimi izzivi miru. V tem sožitju je manjšina pomemben most med sosedi. Za vse to pa je zelo pomembna dobra volja in pripravljenost vodečih družbeno političnih sil.
V tem pogledu so zelo spodbudni nedavni pogovori na Dunaju ob obisku predsednice Zveznega izvršnega sveta Milke Planinc in izjava, ki jo je ob tej priložnosti dal avstrijski zvezni kancler Fred Sinowatz, ko je poudaril interes Avstrije na okrepitvi socialne in gospodarske samozavesti slovenske narodnostne skupnosti in stališče, da bo zvezna vlada na Dunaju pristala samo na spremembe v šolstvu, ki jih bo sprejela tudi prizadeta manjšina.
Zlasti pozdravljamo na tem srečanju izraženo pripravljenost avstrijske strani, da nadaljuje neposredni dialog s predstavniki slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti o vseh odprtih vprašanjih.
Kje vidite možnosti za še botj pogiobijene obiike sodeiovanja med matico in narodno skupnostjo?
Možnosti za še bolj poglobljene oblike sodelovanja med matico in narodnostno skupnostjo je veliko. Doslej to sodelovanje že na številnih področjih uspešno poteka, seveda pa te možnosti še zdaleč niso docela izkoriščene.
Politika dobrososedskega sodelovanja ob odprti meji omogoča in spodbuja razvoj vsestranskega sodelovanja med obema državama in s tem se ustvarjajo široke možnosti tudi za izmenjavo kulturnih tokov in človeških stikov v najširšem smislu. V takem okviru so napori za uveljavljanje in gojitev zavesti o nacionalni identiteti in za vsestranski razvoj slovenske kulture ter povezanost slovenske narodne skupnosti in zamejstva z matico nujno prepojeni s pristno privrženostjo miroljubnemu sožitju med narodi in državami ter s tem velik prispevek h graditvi mednarodnih odnosov v duhu Helsinške listine o miru in sodelovanju v Evropi. Prepričani smo, da sta sodelovanje in stiki v tako ustvarjenih pogojih v dobro in korist vsem narodom na obeh straneh meje; ne samo Slovencev.
Kot pomembno ocenjujemo v tem pogledu tudi sodelovanje v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran, kjer se zavzemamo tudi za uveljavljanje vloge manjšin, ki s svojimi stiki z matico ustvarjajo nove, širše kulturne pretoke in
tako prispevajo k boljšemu spoznavanju ljudi, ki živijo v tem prostoru, k poglabljanju medsebojnega zaupanja in prijateljstva, s tem pa tudi h krepitvi sožitja in miru v tem delu Evrope. Upamo, da se bo taka vloga manjšine v prihodnosti vse bolj uveljavila.
Kaj želite S!ovenskemu vestniku in Zvezi siovenskih organizacij pri nadaijnjem deiu?
„Slovenski vestnik" je zrasel neposredno iz upora koroških Slovencev proti nacizmu. Razumljivo je, da je kot tak zagovornik
svobodoljubnih in demokratičnih idej. Zato na njegovih straneh od prvih številk dalje najdemo poleg aktualnih dogodkov številne prispevke o koroškem narodnoosvobodilnem boju. Največ prostora pa je posvečenega sodobnim vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in prizadevanjem za njen vsestranski razvoj. Štirideset letnikov Slovenskega vestnika" tako predstavlja izjemno dokumentacijo, pravi spomenik povojnemu žitju koroških Slovencev in njihovi življenjski volji. Pomen in vloga Slovenskega vestnika" segata tudi preko meje, saj tudi nas v Sloveniji in Jugoslaviji seznanja z življenjem, delom in prizadevanji Slovencev na Koroškem. Pri tem zlasti pozitivno ocenjujemo njegovo dosledno zavzemanje za razvoj vsestranskega dobrososedskega sodelovanja med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo ter SR Slovenijo in Koroško.
„Vestniku" želim, da bi še naprej uspešno opravljal vlogo glasnika antifašističnih, svobodoljubnih hotenj koroških Slovencev, glasnika sporočil o preteklih bojih z nečloveškimi silami naci-fašizma, pričevalca tako pridobljene človeške solidarnosti z vsemi antifašisti sveta, posebej pa še vlogo graditelja vsestranskih kulturnih vezi med Slovenci v Avstriji ter med njimi in rojaki v matični Sloveniji in Jugoslaviji. Urednikom in sodelavcem lista želim čim več odzivnosti pri njihovih bralcih, kar jim gotovo prinaša največ osebnega zadovoljstva pri napornem in odgovornem delu. Seveda želim tudi, da bi kolektiv „Slovenskega vestnika" uspešno dokončal zastavljeno tehnično modernizacijo.
Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem, ki je v svojem tridesetletnem obstoju kot naslednica Osvobodilne fronte tvorno dokazovala, da manjšina ni objekt, temveč subjekt, ki je v vsakodnevnih bojih za obrambo manjšinskih pravic obenem gradila enotnost vseh organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in prispevala k moči demokratičnih sil svoje države, pa želim, da uresniči čim več ciljev, ki si jih je sama postavila v svojem nedavno sprejetem akcijskem programu.
Naš sodelavec Andrej Moharje prosil predsednika SR Slovenije tovariša Franceta Popita, da našim bralcem pove svoje mnenje o trenutni politični situaciji.
Mratm MlM)
M*
nturt
t' Or.
t dtt
Der Volksgerichtshoi inllte 13 Todesurteile
KoBnBuniMMfh-trfrortvtischc KtmMMto anscturthch gtmttht Zachthausstrafrn frir dte UeltMshtlftr

Ocr Erste	Stnu	det	Vo!hsxfrtch!!hp!ts wgtt	j
in dreMSyi%cr	oHcntU	hff	Vtthtndiunf unttr	j
dem	Staatotehrttgr	j
a & Dr	Klagtnfurt	j
ubtr dtt	TrHHft OherrtirhMnvatt j
MithAt! SchupuM. Ktutchltr thrndr ^M*riAOhp.Ctteyt!!hfi:Mirb*!ttfm*a*RM".
KtrkhMhof ebtnftH! Mr tchuMi* trktant aad
Ot.p )
Dtt
— thr Za < MtBt SrhtMit Htuste Cefam;
sako pomembnejšo obletnico obglavljena slovenskih protifa-z Sel in okolice Železne Kaple, ki jih je
Za vsa
šistov iz Sel in okolice Železne Kaple, ki jih je na smrt obsodil zloglasni nacistični krvnik Freisler, se koroški Slovenci še posebno poklonimo spominu vseh številnih žrtev, ki smo jih doprinesli v borbi proti fašizmu.
„Der Staat und die GeseHschaft sot!ten aHes tun, um den Vo!ksgruppen bei der Erhattung ihrer fdentitat behi!f!ich zu sein. Eine ganz wesentiiche Robe spiett dabei das Schuiwesen."
Dr. Herbert Moritz - Bundesminister fur Unterricht, Kunst und Šport:
„Eine Verschiechterung oder Zerstorung ist ausgescMossen! ^
„Die gemeinsame Schuie im gemischtsprachigen Gebiet ist eine wesent!iche Voraussetzung fur die Erhaitung dieser Identitat. Am gemeinsamen Schuiwesen darf daher nicht geruttett werden."
ihrer Identitat behilflich zu sein. Eine ganz vvesentliche Rolle spielt dabei das Schulvvesen. Die gemeinsame Schule im ge-
Herr Minister, Sie haben sich vviederholt zur Frage der zwei-sprachigen Schuie geauBert. Sie haben sich dabei immerfur die gemeinsame zvveisprachi-ge Schuie und gegen eine Trennung der Kinder nach na-tionaien oder sprachiichen Kriterien ausgesprochen. in ei-nem interview fur die .Arbeiter-zeitung' hatten Sie ein Assi-stenziehrer-Modeii fur diese Schuie ais mogiiche Losung der Schuidebatte vorgeschia-
Vo/EsgrM/žpen /J O.sTdrrdtcJ... BfJmg z^r V/dZ/rtJ
ZM/71
Jer ge^ažjjfen JsTerre/c/irsc/tej? AJJ/T/r.
gen. Beide Lehrer in der Kiasse soiiten ihrer Meinung nach zvveisprachig ausgebiidet sein. Auf der Kuiturveranstai-tung .Koroška poje' verkunde-ten Sie nun vor kurzem, die Re-gierung arbeite an einer Losung der Schuifrage, die auch in Karnten akzeptiert werden vvurde. Konkreter wurden Sie dabei aber nicht. VVetche Losung kann und wird es - nebst aii der unterschiediichen Auf-fassungen in Karnten seibst -nun tatsachiich geben?
Die Volksgruppen in Gster-reich stellen einen ganz ent-scheidenden Beitrag zur Vielfalt und zum Reichtum dergesamten osterreichischen Kultur dar. Daher sotlten der Staat und die Ge- mischtsprachigen Gebiet ist eine setlschaft alles tun, um diesen vvesentliche Voraussetzung fur Volksgruppen bei der Erhaltung die Erhaltung dieser kulturellen
Identitat der Minderheit. An die-sem gemeinsamen Schulvvesen darf daher nicht geruttelt wer-den. Es soli aber versucht vver-
den, dieses Schutsystem noch zu verbessern. Zu diesem Zvvek-ke habe ich im Unterrichtsmini-
„Most prijateljstva" se imenuje most čez Muro, ki povezuje avstrijski Radkersburg s slovensko Radgono. Novi most sta v okviru velike svečanosti odprla takratna predsednika obeh sosednih držav Jonas in Tito. Oba sta poudarila, da to ni le zelo pomemben objekt za prebivalce obmejnih krajev, ampak je obenem tudi simbol prijateljstva iu skupnih teženj narodov obeh držav za nadaljnjo krepitev dobrih odnosov. Jonas je dejal, naj bo novi most jasen znak, da imamo kljub različnim sistemom veliko skupno potrebo - ohranitev miru. Tito pa je tudi poudari), da pripadniki slovenske in hrvaške narodnosti v Avstriji predstavljajo poseben faktor pri zbliževanju in da prispevajo h krepitvi dobrih sosedskih odnosov med obema državama.
sterium eine Padagogenkomis-sion eingerichtet, in der Fachleu-te der VVissenschaft, aber auch der Minderheit mitgevvirkt haben, um konkrete Vorschlage fur diese Verbesserung zu erarbei-ten. Es geht vor allem darum, der Gruppe von Kindern, die nicht zum zvveisprachigen Unterricht angemeldet sind, im Unterricht ein entsprechendes, effizientes Bildungsangebot zu erstellen. Wir haben uns daher vorgestellt, daB in diesen Klassen jewei!s auch ein Assistenzlehrerzur Ver-fugung stehen soli, der zu dieser Verbesserung des Unterrichtes ganz entscheidend beitragt. ZvveckmaBigervveise solite dieser Assistenzlehrer auch der slo-wenischen Sprache machtig sein. Diese gemeinsame Schuie ist also durchaus geeignet, das so oft zitierte Elternrecht zu wah-ren, wird aber auch dem Bedurf-nis der Minderheit gerecht, daB in dieser Schuie auch die Identitat der Kinder gevvahrt wird.
Politisch ist es nun eine alte Ubung in Osterreich, daB diese sensiblen Fragen des Minderhei-tenrechtes und des Minderhei-tenschulrechtes in moglichster Ubereinstimmung aller Krafte vollzogen vverden. Das geht so, daR also die politischen Krafte in
,,Dč7.s E/fcrnrgcAv LsT
.S' d /	p d r .sT tv /j č/ / /' c /?
<E<?
Karnten sich daruber einigen mussen, und daf3 dann - wenn es grundlegendere Neuformun-gen im legistischen Bereich gibt
-	auch die Ubereinstimmung der politischen Krafte in der Bundes-politik gefunden vverden muB. Es finden ja laufend Kontakte -auch mit den Bundesparteiob-mannern - in dieser Frage statt.
Das Unterrichtsministerium hat sich bemuht, sachliche Vorschlage einzubringen. Der Be-richt der Padagogenkomlssion vvurde dem Karntner Landes-schulrat zur Kenntnis gebracht; ich habe auch mit Landeshaupt-mann Leopold VVagner daruber gesprochen, und der zeigte sich mit der von uns vorgeschlagenen Vorgangsvveise vollkommen ein-verstanden. Ich ervvarte, daB die politischen Krafte in Karnten sich
-	selbstverstandlich in Ubereinstimmung mit den Vertretern der Volksgruppe - unseren Vor-schlagen anschlieBen und daB es zu der von uns so sehr ge-vvunschten Verbesserung der gemeinsamen zvveisprachigen Schuie kommen wird.
Sie haben das sogenannte Etternrecht angesprochen. Nun begannen aber gerade un-ter Berufung auf dieses Etternrecht minderheitenfeindtiche
<E'(? y4.s',s'rsfcj?z/d//rčv
Krafte in Karnten mit der Kam-pagne gegen die gemeinsame zweisprachige Schuie und fur eine Trennung der Schutkin-der. Da stetit sich doch die Frage nach dem ,Was-ist-das-denn-eigenttich'? We)chen Stettenvvert hat das Etternrecht? Kann man mit dieser Kategorie, von der einige Fachteute meinen, sie existiere ats sotche gar nicht, umfas-sende organisatorische Ande-rungen der zvveisprachigen Schute begrunden?
Nein! Auch bei der groBzugig-sten Auslegung dieses Begriffes - wir haben dem jungst etwa durch die gesetzliche Ervveite-rung der Schulpartnerschaft zu entsprechen versucht - ist dieses Elternrecht selbstverstandlich kein absolutes Recht. Es ist ja schon durch die Schulpflicht eingeschrankt. Dazu fallt mir ein historisches Beispiel ein: Die konservativen Abgeordneten des Tiroler Landtages blieben dem damaligen Reichsrat anlaB-lich der Verabschiedung des Schulpflichtgesetzes (Einfuh-rung der Vo!ksschulpf!icht)jahre-lang fern, da sie darin eine Ein-schrankung des Elternrechts er-blickt haben. So weit kann es si-cher nicht gehen. Das Eltern-
,,Es Z/dg/ m Jer /Vr/fMr Je.s MJ?JerJeJe/t-
p/eJEzJJren
trer Jen Arnnn - Jn^ AsT /n Jn.s EesonJere Jej MJ?Jer/?eJenrer/7fe.S'."
recht ist vveitgehend zu respek-tieren, kann aber sicher nicht bei Schulorganisationsreformen in diesem Bereich mitherangezo-gen vverden.
Ich betrachte dies als einen Teil des Minderheitenschutz-rechtes. Dieses ist ja auch vol-kerrechtlich verankert, und es liegt in der Natur dieses Rechtes, daB es nicht plebiszitaren Mehr-heitsentscheidungen untervvor-fen vverden kann...
...wie es der Karntner Hei-matdienst etwa mit seinem .Schutvotksbegehren' ange-strebt hatte?!
Ein Referendum ist nicht als Abstimmung zu vverten. Seibst Abstimmungen konnen da nichts bevvirken - das ist ja das Beson-dere des Minderheitenrechtes: es ist volkerrechtlich verankert und kann daher nicht mehr Mehrheitsabstimmungen unter-vvorfen vverden, ansonsten ware es ja als Minderheitenschutz-recht vollig sinnlos.
Sie meinten vorhin, daB ihr Losungsmodet! auch auf Zu-stimmung in Karnten gestoBen sei. !n diesem Zusammenhang ervvahnten Sie auch das Ein-verstandnis des Landeshaupt-mannes. Dieser hatte aber schon im August vorigen Jah-
,,/cA /caan w/r n/c/?f
Ja/^ za erngr raamJcA^a Prdžtaaag Je.s Pa/c/vPPfe.s /čomm^a - Ja^ warJf /a Jem 5om Jer geme/maotea 5*cAa/e nJJersprec/tea."
res seine eigenen Vorstetlun-gen zu einer Losung prasen-tiert. Mit Hitfe eines Zvveit-oder Stutzlehrers so!)te eine Verfacherung und .Verschie-nung' des Unterrichtes statt-finden. „!n den musischen Fa-chern zweisprachig" war dertn auch der Tite) zu diesbezugii-chert Ertauterungen Wagner's in der „Wiener Zeitung", und es schien damit k!ar zu sein, daB auch er ein gewisses MaB an Trennung in Raum und Unter-richt befurwortet...
ich habe mit LH VVagner im November vorigen Jahres ein Gesprach gefuhrt, vvobei er mir diesen Vorschlag nicht gemacht hat. Das Gesprach ging aller-dings auch von meinen Vorschlagen aus und er hat diesen Vorschlagen zugestimmt. teh kann mir nicht vorstellen, daB wir zu einer raumlichen Trennung des Unterrichtes kommen - das wurde ja dem Sinn der gemein-samen Schule vvidersprechen. Es genugt nicht, sie unter einem Dach zu haben, es muB auch die Gemeinsamkeit gevvahrt blei-ben. Ich konnte mich mit diesen Vorstellungen nicht anfreunden. in gevvissen Bereichen, wie z. B. im musischen Bereich, die Kinder miteinander singen zu las-sen, sie aber im ubrigen Unterricht zu trennen - ich glaube, daB das nicht sinnerfullend ware.
Die Zustandigkeit und Kom-petenz des Bundesministe-riums fur Unterricht, Kunst und Šport ist von thnen oft genug hervorgehoben worden. Gleichzeitig wo)!en Sie aber nur einvernehmiich mit den Karntnern vorgehen. Es gibt neben Wagner's Vorschlagen zu einer sogenannten Kom-promiBlosung noch die abso-iuten Trennungsvorsteiiungen von KHD und FP. Vor einigen
a//e^ Jarc/t Vež^a^aag aa J Ge^efzge/žaag gerege J. "
VVochen war eine Detegation des KHD bei thnen, um neue at-te Vorstettungen von Trennung vorzustetten: Reduzierung von zvveisprachigen Ktassen, Her-absetzung der Ktassenschu-iermindestzaht, um noch mehr Gettoklassen zu schaffen, rnehr einsprachige Ktassen, Trennung nach .unterrichts-sprachtichen' Kriterien - so umsehreibt der KHD sein For-derungsprogramm. Wie wird der Unterrichtsminister nun seine Vorstettungen vervvirkli-chen?
Zur Kompetenzfrage mochte ich feststellen, daB ja alles durch Verfassung und Gesetzgebung geregelt ist. Paraleli zu den formalen Voraussetzungen gibt es die seit Jahrzehnten begrundete feste politische Ubereinstim-mung, daB Veranderungen im
Minderheitenrecht nur bei Uber-einstimmung der Meinung aller Parteien geschehen konnen. Ich habe unsere Vorschlage LH Wagner unterbreitet - das war die Gesprachsgrundlage, und dieser hat er zugestimmt. Wenn es daruber hinaus vveitere AuBe-rungen gegeben hat, sind sie mir nicht bekannt. Ich gehe von der Gemeinsamkeit des Unterrichtes im Faktischen aus. Dieser Unterricht soli entsprechend verbes-sert vverden.
Naturlich habe ich bei den Kontakten, die Staatsburger mit mir begehren, auch der Bitte der Vertretung des KHD entspro-chen, mir ihre Ansichten darle-gen zu konnen. Wir haben lange und ausfuhrlich diskutiert. Die Darlegungen des KHD haben mich nicht von meinem Stand-punkt abzubringen vermocht. IVleine Einstellung ist auch nach diesem Gesprach unverandert. Ich habe jetzt den Karntner Lan-desschulrat gebeten, die Vorschlage des Ministeriumszu pru-fen und darauf entsprechende Antrage aufzubauen. Das setzt aber die politische Einigung vor-aus. Ich will mich in die politische VVillensbildung der Karntner Parteien nicht einmischen - wir haben ja ein foderalistisches Prin-zip, das ich vol) respektiere -, ich bin aber uberzeugt, daB es dem Landeshauptmann gelingen
„D;e Dar/egangen Jas /(ND /ia&en ot/c/? a/c/tf von	5Yan JpaaAv
aJza^nagea varmoc/tA "
wird, eine Einigung auf einer Ba-sis zu finden, wie sie unseren Grundvorstellungen, die unver-ruckbar sind, entspricht.
Der KHD behauptet standig, die einsprachigen Kinder wa-ren durch den zvveisprachigen Unterricht benachteitigt. Auch Sie meinten vorhin, dieser Gruppe im Unterricht ein „ent-sprechendes effizientes Bil-dungsangebot" durch das As-sistenztehrer-Mode!! zu erstei-ien. Giauben Sie somit auch an eine Benachteitigung der einsprachigen Kinder in einer zweisprachig gefuhrten Kias-se?
Ich sehe keine Benachteili-gung. Es ist aber unser Bestre-ben, im Schul- und Unterrichts-vvesen standig Verbesserungen durchzufuhren. Unser Vorschlag nach Einfuhrung eines Assi-stenzlehrers lage im Sinne dieser von uns ganz generell ange-strebten Verbesserung des Un-terrichts und seiner Methoden.
Erziehungswissenschaft!er der UBW Kiagenfurt hatten im Veriauf der Schuidebatte auch einige Vorschlage prasentiert, die eine Verbesserung des Unterrichtes sovvohi fur die ein-a!s auch zvveisprachigen Kinder vorsehen. Sie empfahien a!s ersten Schritt die Durch-fuhrung von entsprechenden Schuiversuchen. Haben die Uberlegungen aus der UBW auch in die Piane und Vorschiage des Unterrichtsmini-steriums Eingang gefunden?
Die Padagogenkommission hat sich selbstverstandlich auch mit den Vorschlagen der UBW in Kiagenfurt auseinandergesetzt und hat einiges davon auch mit-ubernommen. Schulversuche muBten, sofernesiezweckmaBig waren, vom Landesschulrat be-
antragt vverden. Ich habe solehe Antrage bisher nicht bekommen, glaube aber auch nicht, daB es mehrerer Schulversuche bedarf, um konkrete Verbesserungen durchzufuhren - das konnte man auch ohne Versuche machen.
„ W;'r konnen oi Jer Aas&JJaag Jer LeArer an Jer Pa JagogrsoAen z4A;a Jenae meAr/ar J/e y4a^JJang /m ztvers/^rac/ngen č/nferr/cAf /n Jen gemetnsafnen 7(/a^ien fnn."
Ich konnte mir aber sehr gut vorstellen, daB wir in der Ausbildung der Lehrer im Rahmen der Pad-agogischen Akademie noch et-was mehr als bisher fur die Ausbildung im zvveisprachigen Unterricht in den gemeinsamen Klassen tun konnen.
Diese Auffassungen schei-nert in Karnten jedoch nicht ai-ie zu uberzeugen. Die Landes-regierung setzte eine eigene Kommission ein und die in dieser Frage kompetenten VViener Steiien hatten in Karnten keine gute Presse - man kann ganz offen von einem aggressiven Unterton gegen die ,sich standig einmischenden VViener' sprechen...
Diesen aggressiven Unterton beziehe ich einfach nicht auf meine Politik, vveil diese einer-seits von klaren Grundsatzen, die der volkerrechtlichen Ver-pflichtung Osterreichs und der Verfassung entspringen, gepragt ist, und andererseits von einer sehr groBzugigen und toleranten Einstellung gegenuber der Auto-nomie der Bundeslander.
Sie haben angedeutet, daB eine Losung der Schuifrage nur durch eine Ubereinstim-mung aiier drei Partaments-parteien mogiich sein wird. Das hieBe aber die Karntner Freiheitiichen unter Jorg Haider vviederum zum kteinsten gemeinsamen Nenner einer
Dreiparteienubereinkunft zu machen. Der Bock a!s Gartner - doch was fur einer: Haiders Landesparteiorganisation ver-suchte sogar den KHD in seiner Minderheitenhetze zu uberbieten. VVeiche Losungen soiite man da woh! ervvarten durfen?
Schauen Sie. Die bestehende Ordnung ist ja nur durch die In-itiative des KHD in akute Diskus-sion geraten. Ich hoffe, daB diese Diskussion in eine Verbesserung des bestehenden gemeinsamen Schulvvesens einmundet. Eine Verschlechterung oder eine Zer-storung der gemeinsamen Schule ist von vornherein ausge-schlossen. Ich vverde mich be-muhen und mache das auch bei vielen Gesprachen vor allem mit meinen politischen Freunden in Karnten, darauf zu dringen, daB sie moglichst bald konkrete Lo-sungsvorschlage auf einer gemeinsamen Basis ubermitteln. Verschlechterungen, so vvie sie manche im Sinne einer Zerschla-
gung der zvveisprachigen Schule vvollen, kommen dabei nicht in Frage. Schlechter als es ist, wird's bestimmt nicht vverden; aber ich hoffe, daB es besser wird.
Die Erfahrungen der Karnt-rter Slovvenen mit den Dreipar-teienvereinbarungen waren bis jetzt aber nicht gerade die besten. VVirzahien heuer ja im-merhin das zehnte Jahr nach dem sogenannten Voiksgrup-pengesetz, und die Siovvenen sprechen in diesem Zusam-menhang von einer Reduzierung ihrer Rechte und Mog-iichkeiten. Einer Dreiparteien-einigung zur Schuifrage ste-hen die meisten miBtrauisch
graa J/cg^a Jea Varan Jcrang^a tvara aac/? J/a Pm/gang Jar Parnfnar ParnJan n? J Jtran PanJa.s/?arfa/'an aT^brJarJcA."
gegenuber - es vverden zumin-dest Einschrankungen territo-riaien oder organisatorischen Charakters befurchtet.
Ich mochte die Karntner Slovvenen vvirklich von ihrer Sorge vvegen einer etvvaigen Verschlechterung des gegenvvartig bestehenden gemeinsamen Schulvvesens befreien. Das wird ganz gevviB nicht passieren. Da-gegen vvird sich der Bundesmini-ster fur Unterricht, Kunst und Šport zur Wehr setzen, das vvird die Bundesregierung nicht zulas-sen. Und es kommt ja in der politischen Praxis nicht nur auf die Einigung der Karntner Parteien an: bei grundlegenden Veranderungen ware auch die Einigung der Karntner Parteien mit ihren Bundesparteien erforderlich.
Wann vvird es danrt zu kort-kreteren Entscheidungen kommen?
Ich mochte es vermeiden eine bestimmte Jahreszahl oder Frist zu nennen, genauso vvie ich es auch in anderen schulpolitischen oder -organisatorischen Fragen nicht zu tun pflege. Man lernt im Laufe der Jahre ein vvenig Ge-duld zu uben. Ich vverde aber jede Moglichkeit der EinfluBnahme auf die politischen Krafte in Karnten - vor allem im Gesprach mit dem Landeshauptmann sovvie mit dem Prasidenten des Karntner Landesschulrates - vvahr-nehmen, so daB von dorther moglichst rasch Antvvorten auf die von uns erteilten Vorschlage kommen vverden.
***
Z zveznim ministrom za šolstvo, umetnost in šport se je pogovarjal Igor Schetlander.
Kohko je verjeti besedam, ki pridejo iz ust vodilnih politikov, kaže tudi razgovor med predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki slovenskih osrednjih organizacij na koncu leta 1970: Kancler Kreisky je takrat poudaril, da zvezna vlada nima namena izvesti ugotavljanja manjšine, ker bi tako ugotavljanje privedlo le do nemirov ter b) onemogočilo reševanje odprtih vprašanj, ki jih je treba reševati v miru - le nekaj let pozneje pa je vlada izvedla preštevanje.

Dr. Hanns Haas,
Docent am Institut ftir Geschichte, Salzburg:
,,Die Aufgaben von Zeitungen der Minderheit sind vielfaltig und verantwortungsvo!i!"
\\elche RoIIe spielen Minderhei-tenzeitungen itn allgemeinen, s)owe-nische im speziellen? Welche Aufgaben haben, vvelche erfull(t)en sie?
Ich vvfirde lieber von Zeitungen der Volksgruppen sprechen. Ihre Funk-tion ist in erster Linie die Informa-tionsweitergabe in der Voiksgruppe selbst. Sie haiten den Kommunika-tionsprozeB in der Voiksgruppe ais soicher aufrecht und sie informieren die Voiksgruppe uber Ereignisse, Standpunkte und Geschehnisse in je-ner Nation, mit der die Voiksgruppe kuitureii und sprachiich verwandt ist. Die beiden karntnerslovvenischen Zeitungen berichten aiso dartiber, was in Siowenien und in ganz Jugosla-wien geschieht.
Mir erscheint es weiters sehr vvich-tig, daB die Zeitungen dartiber informieren, was in der Weit geschieht. Damit wird der Voiksgruppe die Mogiichkeit geboten, die „AuBen-welt' nicht nur uber das herrschende Deutsche, sondern auch uber die ei-gene Fiochsprache zu erfahren. Das ist wichtig, weii die soziaie Reievanz der siowenischen Sprache in Karnten ohnehin aus aiien offentlichen, nicht privaten Bereichen verdrangt wird. Die Minderheitenzeitungen wirken somit dem Trend der Sprachverar-mung entgegen, indem sie tiber neue
die Aufgabe haben, den Kontakt mit der iebendigen deutschen Fiochsprache zu wahren.
We!che Roiie spieit die s!oweni-sche Presse fur die deutschsprachige Bevoikerung?
Uber die Voiksgruppe hinaus reicht ihr EinfiuB kaum, wenn man von Siowenien absieht. Aber in Osterreich vvird die Zeitung sonst si-cher wenig geiesen, was auch mit Ignoranz gegeniiber den siawischen Sprachen zusammenhangt. So ist es aiso notwendig, zwischen Minderheit und Mehrheit Brucken herzusteiien. Das ist geschehen durch einige Organe, die von der Minderheit herausge-geben werden, und zwar teiis in Koo-peration mit deutschsprachigen Freunden. Da sind insbesondere die Zeitschrift Kiadivo und die unregel-maBig erscheinende Zeitschrift mor-gen / jutri, weiche beide zweisprachig erscheinen. Das sind sehr interessan-te Experimente, die den deutschsprachigen Lesern iaufend zumindest vor Augen ftihren, daB das Wesentiiche der siowenischen Identitat die slovve-nische Sprache ist. Ich haite es aber auch ftir sehr vvichtig, daB die slovve-nische Minderheit in diesen Zeit-schriften das Deutsche und das Sio-wenische gieichwertig nebeneinan-der findet. Vieiieicht tragen die Zeit-
Und die deutschsprachigen Verof-fentiichungen iiber die Minderheit?
Die s!owenische Voiksgruppe in Karnten und die Solidaritatsbevve-gung haben in den 70er Jahren meh-rere deutschsprachige Veroffentiich-ungen tiber die Minderheit herausge-geben. Ich haite auch das ftir einen guten Weg, Verbindungen iiber die Sprachenbarriere hinweg zu erleich-tern. In letzter Zeit ist das ieider et-vvaš eingeschlafen.
Wichtig ist fiir mich, da ich mich Iaufend mit den Karntner SIowenen beschaftige, der wochent!iche Presse-dienst des SIowenischen vvissen-schaftlichen Instituts, der deutschsprachige und slovvenischsprachige Zeitschriften - sowohi Osterreichs, ais auch JugosIawiens und Italiens -umfaBt. Das halt wirklich am laufen-den - auBerhalb von Karnten. Das ist eine wesentliche Brucke zvvischen den Karntner SIowenen und jenen Osterreichern, die sich ihnen solida-risch verbunden ftihlen.
Und der Stellenvvert der s!oweni-schen Presse im Vergieich zu den Zeitungen der anderen Volksgruppen in Osterreich?
Wenn man einen solchen Vergieich anstellt, muB man wissen, daB die slovvenische Voiksgruppe unter den osterreichischen Volksgruppen stets die politisch, vvenn auch zeitvvei-se nicht einmal zahlenmaBig, starkste war und ist. So hat die s!owenische Voiksgruppe ein relativ differenzier-tes und breites Spektrum an Zeitungen und Zeitschriften und jetzt auch an Verlagen, die ebenfalls Kontakte zum deutschsprachigen Osterreich und sogar zur BRD herstellen.
Was meinst Du muBten die slovve-nischen Zeitungen tun, um diese durch die Einsprachigkeit bedingte Barriere zu iihervvinden, um auch den deutschsprachigen Osterreichern „naher" zu kommen?
Das vvesentliche Hindernis ftir die Verbreitung von Volksgruppenzei-tungen ist, wie gesagt, die geringe Kenntnis des SIowenischen tiber die Voiksgruppe hinaus, sodaB es zwar einfach, ftir die Voiksgruppe aber si-cherlich problematisch vvare, halt noch haufiger in deutscher Sprache zu publizieren. Denn die eigenen Zeitungen sind nun einmal ein ganz vvescntliches Instrument der kulturel-len Selbstfindung. Ich denke an eine heute weit verbreitete Tendenz, klei-ne soziaie und kulturelle Einheiten zu fordern und zu erhalten, etwa in Tal-schaften, Regionen, ja sogar Stadttei-len. Das ist immer verbunden mit der Suche nach eigenen Ausdrucksfor-men, mit der Pflege eigenstandiger Sprachelemente. Ich glaube nicht, daB die SIowenen gleichsam ais Ge-gentrend dazu darauf verzichten kon-nen, das identitatsstiftende Element Muttersprache intensiv zu pflegen.
Was das Naherbringen der Probleme und Ansichten dem deutschsprachigen Leser betrifft, beftirworte ich mit aller Deutlichkeit die Zvveispra-chigkeit! Gerade im Hinblick auf die Karntner Szene und vieiieicht auch im Hinblick auf Menschen, die dem SIowenischcn zuriickgewonnen vvcr-den.
Slovenski vestnik ist auch die Zeitung, die seit jeher Verbundenheit mit dem Muttervotk fdrdert. Ebenso hat Siovenski vestnik durch sein stiin-diges Ankniipfen an der Geschichte
der siowenischen Voiksgruppe in Karnten zur Bildung des slovveni-schen nationalen BevvuBtseins beige-tragen.
Ich haite es ftir ganz selbstver-standlich, daB sich eine Minderhei-tenzeitung auch ftir die kulturellen und politischen Fragen jener Nation interessiert, mit der sich die Voiksgruppe in kultureller, geistiger Hin-sicht und auf grund geschichthcher Uberlieferungen verwandt und verbunden ftihlt. Und daher werden sich die karntnerslovvenischen Zeitungen mit Jugoslavvien und vor allem mit SIowenien beschaftigen. Sie werden sich auch mit den politischen Tradi-tionen dieses Landes auseinanderset-zen; und daher nattirlich auch mit dem Volksbefreiungskampf, der die Grundlage ftir die Entstehung des neuen JugosIawien bildete. Und es ist auch ganz selbstverstandlich, daB sich diese Zeitungen mit jenen Tradi-tionen beschaftigen, die historisch gewisse Verbindungslinien zwischen den Karntner SIowenen einerseits und den SIowenen in JugosIawien an-dererseits dokumentieren. Es ist nun einmal so, daB die Karntner Slovve-nen im Laufe ihrer Geschichte zeit-weise sehr intensiv an der gesamtslo-wenischen NationaIbewegung teilge-nommen haben. Nicht anders ais die
.. t/ze ^/oipp/zzic/zp/z Zirpz/p/ an G^fprrpzc/z č/zzrc/z č/pzz p/pauc/tnanona/pn Mz^/zranc/z t/p,S' Erir/zZ/ze/*
A a n p/ p.syj a /rt' /z'.s//z a.s*
ppr^far/pf."
deutschsprachigen Osterreicher, vvel-che auch im Laufe ihrer jungen Geschichte seit 150 Jahren tiber langere Strecken an einer sprachiich um-grenzten deutschen Nationalbevve-gung partizipiert haben. Ich mochte diese beiden Tendenzen nicht grund-satzlich negativ beurteilen, denn beide NationaIbewegungen vvaren iiber weite Strecken demokratisch-fort-schrittlich orientiert. Auch die Betei-ligung der osterreichischen Deutschsprachigen an der deutschen Natio-nalbewegung trug im vergangenen Jahrhundert zeitweise fortschrittliche Ztige, indem sie die Souveranitat des ganzen Volkes gegen die Machtvvill-ktir der vielen Obrigkeitsstaaten zum Ausdruck brachte. Das gesamtdeut-sche NationaIbewuBtsein ist aber seit annahernd 100 Jahren in den Bann-kreis der deutschen Machtideologie geraten. In seinem Namen wurden in Osterreich die SIawen unterdrtickt. Es hat aiso seine fortschrittlich-de-mokratische Note weitgehend verlo-ren und vvprde zu einer Ideologie der Herrschaftssicherung.
Das NationaIbewuBtsein der Sla-wen insgesamt und der SIowenen im besonderen blieb weiterhin eine emanzipatorische Ideologie. Mit sei-ner Hilfe hat sich im alten Osterreich das gesamte s!owenische Volk kulture)] und politisch von der deutschen Vorherrschaft zu befreien versucht. An dieser gesamts!owenischen Na-tiona!bewegung haben auch die Karntner SIowenen ihren Anteil ge-nommen. Klagenfurt war zeitweise sogar das Zentrum der s!owenischen Wiedergeburt.
Diese gesamts!owenische Natio-nalbewegung war nicht antiosterrei-chisch und auch nicht antihabsbur-gisch. Sie woHte nur den SIowenen ihren Platz im Staate sichern. Doch je starker der gegnerische Deutschna-tionalismus wurde, desto kraftiger wurden die s!owenischen Zweifet an Osterreich. Die Entwicklung wurde durch den deutschnationalen MiB-brauch des Karntner Landespatrio-tismus verstiirkt.
Der Deutschnationalismus hat aiso dem Karntner LandesbewuBtsein, dem gemeinsamen Karnten schweren Schaden zugefiigt. Er woIIte vorsatz-lich die Karntner SIowenen ihrem Land entfremden. Diese Politik hat ihre Auswirkungen. Die Deutschtii-melei hat unter den SIowenen Exi-stenziingste erweckt. Nach dem I. Weltkrieg, ais sogar die Provisorische Nationalversammlung Deutschoster-reichs den AnschluB an Deutschland proklamierte und der Karntner Deutschnationalismus seinen ersten Hohepunkt erreichte, haben auch die Karntner SIowenen verstarkt Anteil an ihrer gesamts!owenischen Natio-
nalbewegung genommen. Erst mit der Grilndung der Republik Osterreich waren dann die Rahmenbedin-gungen fur die Entstehung eines ge-nuinen osterreichischen Nationalbe-wuBtseins geschaffen.
Slovenski vestnik will das s!oweni-sche nationale BervuBtsein fordern, starken. Wie siehst Du das Verhaltnis zvvischen dem s!owenischen und osterreichischen NationaIbewuBt-sein?
Ich gehe davon aus, daB das Natio-na!bewuBtsein den Wunsch der iiber-wiegenden Mehrheit der Bevoikerung zum Ausdruck bringt, auf Dau-er zusammenzubleiben und enge Be-ziehungen zu unterhalten. Im vorlie-genden osterreichischen Falle heiBt das, die staatliche Gemeinschaft aufrecht zu erhalten. Ein derartiges Na-tiona!bewuBtsein ist nur moglich, wenn samtliche Gruppen und kleine-ren Einheiten sozialer, politischer oder sprachlicher Natur, die der GroBgruppe Nation angehoren, in ihr die eigene Zukunft gesichert wis-sen: Wenn sie ihre Interessen ge-wahrt sehen, wenn sie freiwiHig teil-haben an der politischen Kommuni-kation, wenn sie ihren eigenen Bei-trag zum Gesamten liefern konnen. Nur auf diese Weise entsteht ein Na-tiona!bewuBtsein, das weder die sprachlichen und kulturellen Eigen-heiten aufhebt, noch die partikularen Interessen gefahrdet, aber doch zur Herausbildung eines Gruppenbe-wuBtseins ftihrt, das diese Besonder-heiten fiberlagert. Nation und Frei-heit gehoren zusammen.
Ich habe gesagt, daB 1918 der Rah-men ftir ein osterreichisches Natio-na!bewuBtsein geschaffen war. AHer-dings hat sich dieses Osterreich ieider nicht iiberwiegend ais osterreichisch verstanden, sondern haben ihre ftih-renden politischen Krafte es ais „deutsche" Republik betrachtet. Das hat die Minderheiten von Osterreich entfremdet, das hat ihr Heimatrecht in Frage gestellt und die Herausbildung eines ubersprachlichen Natio-na!bewuBtseins schwer beeintrach-tigt. Der Deutschnationalismus ftihr-te zuletzt zur Selbstaufgabe Osterreichs, zur deutschen Annexion und in der Folge zur extremen politischen und kulturellen Verfolgung der Karntner SIowenen.
„Dpr Arp/f n prs/pt tLPp; (.sc/? P PPP7 f/^pp.sp/f PSTDP'/l P gp/iorf ZM/7J ^Pifp/i Er^p p/p/* o.s7P/*/*P/c///.sP'//p// Cp^c///p/!fp M/ip/ p/pr Gp-sc/np/ifp p/pr Eomf/ipr 5*/oivpnp/i/"
Im Kampf gegen Hitler hat sich ein Tei) der Karntner SIowerten - um die nationale Identitat zu bewahren -er-neut der s!owenischen und der jugo-slawischen NationaIbewegung zuge-wandt. Auf diesen karntners!oweni-schen antifaschistischen Kampf hat sich die osterreichische Bundesregie-rung im Laufe der Staatsvertragsver-handlungen mehrmals berufen, ais Beweis, daB auch Osterreich Wider-stand geleistet hat. Diese Tradition gehort zum besten Erbe der osterreichischen Geschichte und der Geschichte der Karntner SIowenen. Es ist meines Erachtens sehr wohI ange-bracht, nicht zu vergessen, daB die Karntner SIowenen im Zweiten Weltkrieg auf der richtigen Seite ihre Pflicht erfullt haben.
Nach der Befreiung, im neuen Osterreich, war wieder der auBere Rahmen fur die Entstehung eines osterreichischen NationaIbewuBt-seins hergestellt. Doch in Karnten lebt der Deutschnationalismus auch heute kraftig fort und verhindert wei-terhin die Herausbildung dieses nationalen Konsenses zvvischen deutsch- und slovvenischsprachigen Karntncrn.
Ich mochte aber nicht mit dieser negativen Perspektive enden: Denn ich bin uberzeugt, daB die Solidari-tatsbevvegung ftir die Karntner SIo-wenen durchaus qualitativ Neues geschaffen hat; namlich neue Erfah-rungsfelder fur die Karntner SIowe-nen, wie auch ftir die Gruppen der Mehrheit, auf denen es moglich wtir-de, Formen der Kooperation zvvischen den beiden Volksgruppen zu finden, die den nationalen osterreichischen Konsens crlcichtern.
„M/r p/*.sp7/p///P P.S' sp/;/* tf/p/ff/g, p/p//i p//p Zp/f/vngp// p/p/rp/Z/p/* /7//o/*////p/*p//, R'P/.s /7: p/p/* Wp/f gp^c/z/p/zL Dp///z/f tv/rp/ p/pr
Vo/^g/*///?^P P//P Mog//P/!/PP/fgP//OfP/Z, P//P „^tP^P/!WP/f" /f/p/zf /zzzz* zž//p/* p/pz^ /zprrsp/zp/zp/p DpzvEp/zp, io/zp/pr/z pzzzp/z zž/zp/* p/z'p p/gp/zp Nop/z^z*pzp/zp zzz pr/a/zrp/z."
Entvvicklungen in Wissenschaft, Technik, Politik und Gesellschaft berichten. Sie sind somit ein vvesentli-ches Element der Sprachpflege. Ich habe das Geftihl, daB die karntner-s!owenischen Zeitungen diese ihre Bildungspflege sehr ernst nehmen.
Die Wichtigkeit dieses Anliegens der Sprachpflege zeigt sich auch in Stidtirol, vvo ebenfalls die Zeitungen
schriften auch dazu bei, die Kenntnis der slovvenischen Sprache in der deutschsprachigen Bevoikerung zu vermehren; jedenfalls sind sie ein gu-ter Weg, die beiden Sprachen gleich-vvertig zu prasentieren. Ubrigens gibt es auch in Stidtirol eine zvveisprachige Zeitschrift, das „Tandem". Das zeigt aiso vvohl ein vveiterverbreitetes Be-dtirfnis nach Ubervvindung der nationalen Konfrontation.

1971

ncpuBt mA AusrmA
HtOOVNl POPtS STANOVNtSTVA OANA HMAJA1971
Uat	podataka












RepuMittaAustria
Snovni popi, .tunovn.tt.o no don U. moj ]!7)
Spisak domačtnsfva
, -----—----------

. SSflV s'

.V
-omoUtom )Miko


Ljudska štetja v Avstriji so bila že od nekdaj med drugim tudi „orožje " za boj proti nenemškim narodnim skupinam. Rezultate teh štetij so pogosto uporabljali za sistematično „računsko" likvidiranje narodnih manjšin, manjšinam nenaklonjena pa je predvsem praksa, ki se je poslužujejo pri izvedbi posameznih štetij. Pri štetju 1971 smo doživeli še poseben primer diskriminacije: za razne skupine tujih delavcev so preskrbeli tiskovine v njihovih jezikih, le za avtohtono slovensko narodnost takih tiskovin ni bilo.
Postman zaključuje pesimistično: konfrontiran seveda ziasti z ameriško realnostjo iz te dileme ne vidi izhoda, ne nudi recepta ali zdravila; nasprotno: prepričanje, da se tega razvoja ne da ustaviti, da je že zajel tudi Evropo in da stoji ob koncu razvoja nov analfabetizem, nova brezpismenost, ki bo pahnila celotno človeštvo v propad. Nevarnost po njem ni Orwellova vizija „1984", marveč - še hujše -Huxlejeva vizija o „Novem lepem svetu".
Neodvisno od tega, ali se strinjamo s tem pesimizmom Postmana ali ne, vsaj kar se tiče bodočnosti, moramo priznati, da gre razvoj množičnih občil tudi pri nas v Avstriji v to smer: informacija je blago, ki ga je treba prodajati na čim bolj efektiven, to se pravi senzacionalen način.
To ve)ja seveda tudi za problematiko narodnih skupnosti; če ne nudimo senzacij - torej če ne razstrelimo spomenika ali če nismo žrtev pogromov kot v času „Ortstafelstur-ma", smo tudi za medije večinskega naroda nezanimivi, ker nas pač ne morejo prodati. Čim nas lahko „pro-dajajo" n.pr. za teroriste, pase stoodstotno najdemo - vsaj za nekaj dni -na prvih straneh časopisov.
Ne samo, vendar tudi, da se nakazanim nevarnostim izognejo - in da se tudi izognejo ne toliko brezpismeno-sti, marveč narekovani enojezičnosti gosposkega naroda in gosposke države in gosposkega tiska - goji narodne skupnosti v Avstriji svoj samostojni tisk. Tisk v svojem jeziku in o svojih problemih in seveda tudi o svojih uspehih.
Daje časopisje v njenem jeziku življenjskega pomena za vsako narodno skupnost je samo po sebi umevno in koroški Slovenci smo z „Mirom", „Koroškim Slovencem" ter po drugi svetovni vojni s
VES77V/KOM" in dvema drugima tednikova ter z raznimi drugimi tiskovinami že dokazali in dokazujemo, da se te nujnosti dobro zavedamo. Daje tudi v enem naših tednikov vedno očitneje opažati prodor debelo tiskanih in senzacionalnih naslovov in pre-plavo fotografij v škodo komentarjev in analiz ali stvarnih razprav in poročil, je samo dokaz za dejstvo, da Pos-tmanov pesimizem le ni toliko na napačnem mestu in da se sla po senzacionalnosti tudi ne ustavlja pred po nakladi manjšimi tiskovinami, ki mislijo, da se lahko spuščajo v konkurenčno borbo s tujejezičnim tiskom, medtem pa se le dejansko uvrščajo na bulvarsko raven avstrijskih medijskih velikanov. Takšno znižanje vsebinske ravni v svrho povišanja naklade se morda in verjetno splača za menedžerje „Kronen-Zcitung" in „Kurier-ja", je pa za omejeni krog bralcev manjšinskega, v tem primeru slovenskega tiska na Koroškem, daljno-ročno ne samo finančno zgrešeno, marveč tudi narodno-kulturno pogubno.
„Hrvatske novine"
Toda - naj bo dovolj o slovenskem tisku na Koroškem. Tudi druge narodne skupnosti v Avstriji spremljajo in komentirajo dogodke v svojih časopisih in v svojem jeziku. Nam najbolj sorodna narodna skupnost v Avstriji, gradiščanski Hrvati, razpolagajo čez dokaj razgibano tiskovno zgodovino in tiskovno življenje. Njih osrednje glasilo je tednik „Hrvatskc novine", ki ga izdaja Hrvatsko kulturno društvo. Čeprav je ta hrvaški tednik na Gradiščanskem v drugi republiki prvič izšel šele leta 1960, imajo Hrvati v Avstriji daljšo tiskovno zgodovino. Že od leta 1922 naprej so „Hrvatskc novine" pod uredniškim kolektivom Lorenza Karalla (prvega gradiščanskega deželnega glavarja po letu 1945), znanega umetnika Rudolfa Klaudusa ter medicinca Matjaža Ferschina in delavca Kolomana Tomsicha pod geslom „sloga je moč" bodrile gradiščanske Hrvate do kulturnopolitične samostojnosti. Vendar je kmalu prišlo do razdora: vpliv konzervativnih
nop/ny
PREDPLATNE NA ROK Rakousko S 160— Ceskosii-vertsko Kčs 100.—. Nčrr spolkovA republika DM $vycarsko SFR 40-Fr 55.—. Belgie BFP dol. 13.—. Kanad'
Časop/s p/
Čislo 10
'-"most a s'
Majovf
Naši kr.j.r
VIDENSKV1
všechstrankAc	s,7;'" *
časi po ce!y r .
[e6t6vicevy	Č"
trost) našich
lo k dobre	v
prislušniku naš' me?".' pruvodech Zatimcopr	/f
monstrace socialistid ^' bthala predevšim ve dentskych voleb. zd monstrace KSR sp davky pracujictch v bo) za m<r a odzb Jestiiže se v V<dnt hovorilo ja' kem mestč. zpi „Wien <st W<er chen vvar s hm že prvomajo' krajanu v kr pravvm maj 3? (
V ČELE	^
nesti dva ^	-?
p
#7
'U do-, .<<ouskym odhodiam. ) ,0] za spravedtt-,avky a za svet bez ,vych pum!
^SLOVENSKUse kona-^ mantfestace na 220 000
Manjšinski tisk v Avstriji
<LKOVE RE-rvomajove os-
.tzace Demon-li proti oktešto-ch a sociatnich nezamestnanos-miru a za odzbro-
' * '<svcove
skosiove ka a ch! tem ..Mi dovata vyhra' učast ate i' kam
zarr
/ptvajic krajan-kyar... ^ /;evyznamena-ta mtada ge<.^ e. ktera v če!e krojovane skupiny ..drive naroze-nych" vytvare<a na Okružm tride be-hem pochodu ruzne obrazce — treba tanečnt kola nebo se propletala jako ..had' radami dospe)ych Byt to obraz ptny života, kteremu se dari jen v miru. Ktobouk dolu pred učasti našich seniorek a senioru. kteri se již mnoho desitek tet
^ l-SOfjp
Chlapci, pn,^..
hrišti Slovan..	' V
Kdo chce hrat kopanou. muže se prihlasu do muistev ri.,^. našeho Slovana Chlapci od 6. to 17. let se mohou prihlasit v treningove dny a to ve stredu. čtvrtek a patek od 16. do 18. hodin na hrišti Slovana HAC. XIV. Steinbruchstrasse 5, tel. 92 40 582. Naše nove hrištč s umelym travnikem vam zpusobi pri hre jistš radost. Naši trenerl by se obzvlašt radovaii nad prihlaškami chlapcu z rad naši menšiny.
^4
v čele s gene7!
KSSS čorbačovem. Manile? vyjadrovali podporu nedavnym za-verum sjezdu. predevšim zamere-nych na urychleni socialniho a hos-podarskeho rozvoje zeme.
„Mi se zabavljamo do smrti", je nasiov knjige ameriškega socioioga in publicista Neilla Postmana. S to provokativno tezo opozarja Postman na fenomen vedno večje strasti občinstva po informacijah o domaia vseh - bodisi poiitičnih, gospodarskih, verskih, družbenih, športnih itd. - dogodkih na svetu, medtem ko množična občiia, torej tisk in avdivizuaini mediji (televizija in radio) to strast )e zeio površno pokrijejo. Na mesto besedita stopajo stike in fotografije, na mesto komentarja debeto tiskani nastovi, na mesto konkretnih izjav parote in stogani. Množična občita ne nudijo več informacije, temveč senzacije, potrošnik pa se ob navatu tisočih in desettisočih novosti ne znajde več v džungti se konkurirajočih in med seboj bojujočih medijskih koncernov, jim je izpostavtjen, konzumira, kar mu nudijo, se „zabavija do smrti". Informacija ni več sredstvo za botjše in globlje dojemanje bistvenih dogajanj v domači okotici in po širokem svetu, temveč btago, ki se prodaja, krvavi vojni v Nikaragvi sledimo pred tetevizijskimi poročiti prav tako kakor kriminatki navrh, Černobil se za gtedatca ne raz-tikuje več od fitma „China-syndrom": obsojeni smo, da se „zabavtjamo do smrti".
..Videnške svobodne )isty". Ta ted-nik je bil prvotno glasilo vseh dunajskih Čehov in Slovakov, vendar je prišlo po letu 1948, ko so na Češkoslovaškem komunisti prevzeli oblast, do političnega razdora med Čehi na Dunaju. Tisti del češke in slovaške manjšine na Dunaju, ki se zavzema za dobre odnose med matično državo in manjšino v Avstriji, je bil izkjučen iz redakcije „Videnskih svobodnih tistov" in je začel leta 1949 izdajati svoj tednik pod naslovom ..Krajanske noviny". Tako razpolagajo dunajski Čehi trenutno z dvema glasiloma, ki izhajajo vsakih štirinajst dni, pač „Krajanske noviny", katerih glavni urednik je Miroslav Brožak ter „Vi-denske svobodne tisty" (ki se razumejo kot dober zapadni vojak v hladni vojni), ki jih glavno poklicno urejuje Josef Jonas.
„Orseg", „Diatog" in „Becsi Napto"
Madžari v Avstriji so, kar se tiče tiskovnega položaja, relativno na najslabšem položaju vseh narodnih skupnosti v Avstriji. Šele od leta 1968 naprej, ko se je ustanovilo „Gradiš-čansko-madžarsko kulturno društvo" izdajo list „brseg" (Straža), ki pa je doslej izhajalo samo enkrat na leto. Pred kratkim pa so si postavili v Oberwartu lastno tiskarno in se prizadevajo, da bi „Orseg" izdali vsaj štirikrat letno, kar bi jim tudi pripomoglo do javnih subvencij. Glavni urednik Orseg je katoliški župnik Unterwar-ta, dr. Ferenc Galambos.
Madžari na Dunaju pa izdajajo časnika „Dia!og" ter „Becsi Napto" (Dunajske novice), ki izideta neredno.
Cigani v Avstriji, kolikor mi je znano, nimajo svojega lista.
Ta kratki pregled o manjšinskem tisku v Avstriji ne dokazuje samo življenjske volje in moči narodnih skupnosti v Avstriji, ki vsem težavam navkljub vztrajajo pri svojem jeziku in svoji kulturi, marveč dokazuje tudi, da se še nismo „zabav!ja!i do smrti".
Trud urednikov in dopisnikov, ki šele zagotovi izid vsake posamezne številke tednika ali dvotednika, večinoma premalo plačan, često nepopla-čan, privede prej do prepričanja, da se „de!amo do smrti".
Štiridesetletnica	SLOVEN-
SKEGA VESTNIKA - ki je s tem najstarejše glasilo narodnih skupnosti v drugi republiki - pa je hkrati dokaz, da začetka citirani pesimizem Američana Postmana le ni tako obče veljaven. Zlasti potem ne, če se ujemajo kulturnopolitične želje in potrebe bralcev in potrošnikov s prizadevanji svojim bralcem odgovornih uredni-
sil med gradiščanskimi Hrvati na „Hrvatske novine" je postal tako močan, da se je delavec in socialni demokrat Tomsich videl primoranega, da izstopi iz uredništva ter ustanavlja samostojen socialdemokratski, hrvaški list, ki je izhajal od leta 1923 naprej z naslovom „Naš gias". Ta list je imel določeno razširjenost ne samo na Gradiščanskem, marveč v prvi vrsti tudi med številnimi hrvaškimi delavci z Gradiščanskega na Dunaju. Vsekakor je obstoj tega lista dokaz za dejstvo, da je socialdemokratska stranka v prvi republiki imela za narodnostne probleme hrvaških sodeželanov več razumevanja kot danes, ko ji gre v prvi vrsti za asimilacijo hrvaškega življa.
Vojna in fašizem sta tudi za hrvaški tisk na Gradiščanskem pomenila prelomnico. Šele po letu 1945 je kulturno življenje gradiščanskih Hrvatov zopet polagoma zaživelo, na velikonočno nedeljo leta 1946 je zagledal prvi hrvaški list po drugi svetovni vojni luč sveta „Crikveni glasnik Gradišča". Jeseni 1946 je izšel v Zagrebu prvi koledar z naslovom „Gradišce", 31. maja 1947 pa so dobili gradiščanski Hrvati v roke prvo številko svojega tednika, takrat še pod naslovom „Naš tajednik", iz katerega so pozneje nastale že imenovane „Hrvatske novine". Šele tri leta imajo „Hrva(-ske novine" profesionalnega glavnega urednika - Petra Tyrana, vsa leta poprej je bil ta hrvaški tednik
redigiran od narodno zavednih idealistov v prostem času.
Hrvatski akademski klub - torej hrvaški študentje na Dunaju - izdaja dvomesečno kulturno politično revijo „Novi gias", gradiščanski Hrvati, ki živijo na Dunaju, pa izdajajo dvomesečno glasilo „Put", ki ga urejuje Demeter Karali.
„Krajanske noviny" in „Videnske svobodne iisfy"
V popolnoma drugačnih okoliščinah se znajdejo Čehi in Slovaki na Dunaju. Čehi so na Dunaju v času konca monarhije predstavljali skoraj 1/3 celotnega dunajskega prebivalstva; večinoma so to bili delavci, in sicer v najtežjih položajih. To je že opazil „oče" avstrijske socialne demokracije, Viktor Adler, ko je opisal položaj opekarskih delavcev. Razumljivo torej, da so češki delavci predstavljali potencial socialdemokratskega gibanja in je zato socialdemokratska stranka izdala svoje glasilo „Arheiter-Zeitung" tudi v češčini kot „t)e!nicke lisy". Po razpadu monarhije je iz teh „Delnickih listov" izšel v prvi republiki „Videnskt denik" (Viden je češko ime za Dunaj). Da je med razredno zavednim delavstvom na Dunaju bil češki živelj močno prisoten, dokazuje m. dr. tudi dejstvo, da je avstrijska
komunistična stranka med leti 1921 in 1927 izdala češki časopis „Prokupnik svobody" (Borec svobode). Urednik „Prokupnika" je bil Jan Pakosta.
Isti Pakosta, ki je po zlomu nacizma zopet kot prvi urejal dunajski češki list, tokrat tednik z naslovom
kov.
Dr. Franci Zwitter ml.
(Postman, Neil: Wir amiisieren uns zu Tode. Urteilsbildung im Zeitalter der Unterhattungsindustrie. Frankfurt, Fischer 1985. 206 S.)


	t
	
	
	
	
	
Ortsende
von
Ludmannsdort
Začelo seje razmeroma nedolžno: takoj po namestitvi prvih dvojezičnih krajevnih napisov so ..neznani storilci" premazali nekaj slovenskih imen krajev. Toda potem se je začela organizirana protislovenska gonja, ki se je izrodila v zloglasni „Tafelsturm", ob katerem se je pred vso svetovno javnostjo razgalil obraz nemškega nacionalizma na Koroškem. Pod težo tega madeža, ki je padel na ugled Avstrije, je koroško manjšinsko vprašanje postalo mednarodno vprašanje.
Janko Malte (Cetovec):
Stiska in zadrega ob domači koroški grudi
Majhen koroški del slovenskega naroda se bolj ali manj s kulturo poveže z organsko narodno celoto. Kultura je postala in je pri nas ostala oblikovalec zavesti, ki vztrajno tehta, koliko vrednot in moči smo sposobni ustvarjati v prizadevanjih za ohranitev naše drugačnosti, da utemeljujemo našo identiteto.
Mehanizmi zatiranja, odrivanja in uspavanja narodne zavesti odpirajo vprašanja, kaj pravzaprav smo. Čutimo drugače od večinskega in matičnega naroda ali čutimo podobno kot eden in drugi? Bi radi postali podobni enemu in / ali drugemu? Dvomi odpirajo nove probleme: eni se zapiramo v preteklost in ne vidimo prihodnosti, drugi sanjamo o prihodnosti in nismo sposobni, da bi prepoznali lastne preteklosti. V svoji samovšečni nasladi pa se eni in drugi ozkosrčno in provincialno megalomansko naslanjamo na neko domačo grudo, na fasado, na našo varianto ..Blut und Boden"-ideo-logije.
Janko



Prepričan sem, da duhovne potence naše kulture lahko izmerimo ob tem, kako znamo opravičevati in utemeljevati naš obstoj z uspešnim vključevanjem v mednarodno materialno in duhovno kulturno dogajanje. Smo pripravljeni sprejti slovensko-matično, slovensko-jugoslovansko in avstrijsko kulturo kot del tiste kulture, ki je nenehno vplivala na našo koroško-slovensko narodno kulturo in ji dajala zaradi te specifike svoje izvirno duhovno obličje? Zavedam se, da je skepsa o tem večdimenzionalnem vidiku narodne kulture izraz bolečine in muke, izraz omajane identitete, ki ji je precep med kulturno ambicijo in političnim učinkom v preteklosti in sedanjosti dajal videz v sebi omahujočega narodnega organizma.
Nenehni boj za narodni obstoj je na Koroškem predimenzioniral krče in stiske v kulturnem ustvarjanju, bagateliziral je samozave-
rovanost v konfesionalne zgodbice in intimno družinsko ekonomijo. To poglablja občutek ogroženosti in negotovosti, to ne vzbuja ustvarjalne radovednosti in interesa po interakcijskih oblikah življenja in po odpiranju mul-tinacionalnega dialoga.
Izolacijska in samotarska podoba
Izrivanje slovenskih koroških utripov iz javnega življenja naravnost pogojuje izolacijsko in samotarsko podobo koroškega slovenstva. Toda to ne opravičuje zaskrbljivih razvojnih tendenc, da sami izgubljamo svoje specifične narodne lastnosti in samoniklost s porivanjem naše kulturne reprodukcije v vse ožje in getoizirane bivanjske prostore. Nič ni bolj nevarnega za severni rob slovenskega kulturnega prostora kot samovšečno ustvarjanje proti- in substruktur, ki so od javnosti in od socialne resničnosti družbenega življenja v Avstriji izolirane in kjer se kaže narodna drugačnost v omahljivih zdihljajih le v eksotični alpski folklori. To bi pomenilo, da bi se sami ločevali od vsakdanjega življenja z naro-dom-sosedom, to bi pomenilo, da bi sami ustvarjali najboljše pogoje za koroško varianto apartheidske politike. Pavšalno in nereflekti-rano odklanjanje historično nastalih kulturnih in interetničnih oblik za skupno življenje, ki jih resda imajo v zakupu konservativne sile in na nje odločilno vplivajo Slovencem nenaklonjene uradne oblasti, gre v smer kulturnega in družbenega ločevanja obeh narodov na Koroškem. V naši konservativni koroški deželi se tej slepi ulici, ki gre mimo potreb in pričakovanj ljudi, lahko izognemo samo z doslednim proučevanjem kulture te dežele in s tem, da se z vsem našim duhovnim potencialom spoprimemo s tendenciozno kulturo dežele, ki tendira v okosteneli svet duhovno zaostale province.
To ni apel za brezpogojno integracijo ali za ekskluziven pohod skozi inštitucije. To je samo neob-hodna in povsem normalna kon-stituanta našega življenja. Obstoječe in nastajajoče zvrsti naše kulture bomo morali bolj zavestno vključevati v življenje obeh narodov, da se bomo lažje otresli
Zločin na Robežah: Samo razvaline so ostale od spomenika, ki je spominjal na prvo bitko slovenskih partizanov z nacističnimi enotamt na Koroškem.
mišljenja z logiko parcializirane zavesti v idejnih, političnih in narodnih etiketah. Ker sem prepričan, da je na Koroškem težko nekaj premakniti iz utečenih tirov, se mi zdi potrebno, da tudi v tradicionalnih področjih kulture, v tej dominantni sferi kulturne reprodukcije, iščemo možnosti demokratičnega odpiranja iti ustvarjanja javnosti, predvsem pa ustvarjanja protijavnosti.
Iskanje humanih človeških idealov
Kakor si s prvimi porodnimi krči slovenska koroška literatura z vso svojo specifiko, pridobljeno v posebnih okoliščinah koroškega ozračja, vzgledno utira pot v avstrijski in širši evropski prostor, tako se naj bi tudi slovenska pesem odprla poeziji iskanja humanih človeških idealov in tako se naj bi ljubiteljski oder odprl angažirani kulturni kritiki v koroški stvarnosti. Strast po razkrivanju otopelih klišejev v kulturi, ki obstoječe miselne sheme samo standardizira, je nestrpna želja po spremembi, je naravnost tista nam manjkajoča predrzna odločitev za tveganje, iskanje, skratka za izbiro interetničnih kulturnih oblik v smeri normalne socializacije in integracije v širše družbeno okolje.
Smo majhen del majhnega naroda. Toda majhen del lahko razvije močno lastno subjektiviteto, z njo meri in tehta, kakšne so ožje in širše povezave z matično deželo in z deželo večinskega naroda. Od kvalitete in dinamike te subjektivitete je odvisno, če so odnosi in tok vsestranske izmenjave pokroviteljsko-odvisni v smislu enostranskega ^srečevanja" ali pa da so čim bolj enakovredni v smislu dozorevanja in krepitve lastne individualnosti. Svojo kulturno in nacionalno istovetnost, svoj slovenski koroški jaz, bomo v naših razmerah razvijali in izpopolnjevali v medsebojno oplajajočem se toku kulturne, duhovne in vsakovrstne druge izmenjave družbenega življenja. Od nas samih je odvisno, v koliko bomo v tem smislu znali premagovati šablonske predstave o neki monistični podobi slovenstva na Koroškem in v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. To ni pobožna želja, marveč eksistenčna nuja za širjenje duhovnega obzorja, za naš koroški doprinos k pluralistični podobi slovenske kulture.
sko, živo in dinamično telo, ne glede na to, kje živijo nekateri njegovi deli.
V teoriji je torej vse lepo in prav, v vsakdanji praksi pa stvari večkrat zaškripajo, pogled na zahajanje in vzhajanje sonca je večkrat zamegljen, nejasen, narodnostna skupnost, ki živi izven matičnih meja, večkrat ne najde v sebi dovolj ustvarjalne moči, da bi bila vsebinski in tvorni povezovalec več duhovnih in kulturnih svetov in tako soustvarjalec in sooblikovalec rasti celotnega naroda. Matični narod pa pogosto, mimo uradnih deklaracij, gleda preveč paternalistično na manjšino kot na nedoraslo skupnost, ki ne zna in ne more enakovredno soustvarjati in prispevati h kulturni podobi vsega telesa. Gane in razneti se ob „za-postavljeni in tlačeni manjšini", veliko hladnejši je do narodnostne skupnosti, ki se čuti dovolj močna, da se uveljavlja kot enakopravni osebek.
Zdi se mi, da je potreben skupen napor vseh, matičnega naroda in skupnosti, ki živijo izven nacionalnih meja, da bi sedanje težave presegli in odstranili. V nasprotnem primeru bo skupni prostor ostal le sugestivna vizija, v praksi pa bomo z meje videli le volkove in medvede, pa čeprav v očarljivi luči zatona ali vzhoda.
Vojmir Tavčar (Trst):
Da bi dojeii utrip svetov
Italijanski novinar Piero Ago-
stini, izvedenec za Južno Tirolsko, pravi, da za vsako mejo, od najbolj mirne do najbolj krvave, obstajata le dve možnosti: biti bolj oddaljena in torej bolj periferna ter vsestransko revna od katere koli druge stvarnosti, ali pa postati privilegiran grič, s katerega lahko človek dojema prej kot drugje kulturne in človeške utripe dveh ali več svetov, ki jih meja ločuje. In ko obvelja ta druga hipoteza, se uresniči tudi sugestivna vizija pisatelja Josepha Rotha, ki je zapisal, da „z meje ni bilo videti ne volkov ne medvedov, z meje je videl le zatone nad svetom".
Slovenci kot narod, še zlasti pa tisti, ki živimo izven meja matične domovine, smo se od nekdaj borili, da meja ne hi bila črta ločnica, da stvarnosti, v katerih živimo, ne bi bile odročna in vsestransko revna periferija, pač pa privilegiran grič, s katerega bi lahko gledali na zatone, obenem pa tudi na vzhajanje sonca, s katerega bi dojemali kulturne, človeške in gospodarske utripe več svetov.
Vo jmir Tavčar
V to vizijo meje, na katero smo življenjsko vezani, saj bi nas meja - ločnica kmalu obsodila na narodnostno in kulturno osiro-mašenje in v daljši perspektivi na narodnostno smrt, sodi tudi zamisel skupnega kulturnega prostora.
Zamisel naroda, ki naj bo zlasti s kulturnega vidika celota, organ-
O narodni samobitnosti in kniturni osveščenosti
NEKAJ MISLI O ENOTNEM SLOVENSKEM KULTURNEM PROSTORU
...
Ko razmišljamo o nacionalni samobitnosti slovenskega naroda, poudarjamo, da nas preko administrativno-političnih meja druži skupni slovenski kulturni prostor. Družijo nas jezik, skupna kulturna zavest in skupni zgodovinski spomin. Eno nas druži bolj, drugo manj. Porazdeljeni smo na več držav, toda za nas je državna meja sicer zgodovinsko dejstvo, vendar ne tudi slovo od programa Združene Slovenije. Slovensko zamejstvo, prikrajšano za elementarne narodne pravice, ima nekaj skupnega z osrednjim, matično deželo obsegajočim slovenskim kulturnim prostorom najmanj v tem, da je narodnost most sporazumevanja na račun lažjega uveljavljanja skupnih etničnih in kulturnih lastnosti v slovenskem prostoru.

Matjaž Kmec! (Ljubljana):
Saj smemo S!ovenci vsaj to?
Slovenci se kot narod nismo razvili ne z državo ne z vojsko in ne z oblastjo, temveč s kulturo. Drugi narodi so imeli generale in kralje, Laudone in Metterniche, mi smo imeli Prešerna, Jurčiča, Gallusa, Jakopiča in Cankarja. Dolga stoletja smo zalagali evropske univerze z učenjaki, še danes je po svetu razkropljenih več sto vrhunskih slovenskih znanstvenikov in umetnikov. Usoda in „ veliki" so hoteli, da ne živimo pod eno streho; Churchill se je na primer bal, da bo Slovenija, ta cvetlični lonec zemlje na južni strani Alp, premogočna, če bi ji po drugi vojni priključili slovenski del Koroške; med zadnjo vojno pa se ni zdel tehnični problem prevelik, ves ta narodič v vročem trebuhu Evrope enostavno razseliti in pobiti - tudi 300 koroških družin je moralo zato zdoma. Ko je v gozdovih potem Slovenec postavil na noge prvič v zgodovini lastno vojsko, da bi pač preživel, so bili zato umetniki in kulturni delavci v njenih prvih vrstah, sto
in več jih je padlo, od tega trideset književnikov in skoraj celotno prvo partizansko gledališče leta 1942.
Ko je že tako, da nam je nekako bolj pri srcu kultura kot država, da moramo živeti na sicer strnjenem ozemlju v štirih državah štirih različnih družbenih sistemov, smo se morali navaditi živeti z mejami, čeprav kot kulturen" narod vemo, da za kulturo in duha pač ni bilo in ni nobenih mej. Tako je kar sam od sebe nastal pojem „enotnega ali skupnega kulturnega prostora" - ne kot ideološki, organizacijski ali politični nadomestek za tako imenovane ozemeljske aspiracije, temveč kot posebna slovenska alternativa demokratičnega
pogovora, snovanja in srečevanja - brez nasilja, z duhovno strnitvijo (če že fizična ni mogoča), s skupno, necentralizirano skrbjo za sleherno nadarjenost in ustvarjalno sposobnost, ki lahko kaj prispeva k bogastvu, polnosti, raznovrstnosti in drugačnosti slovenske kulture. Ljubljana kot glavno mesto SR Slovenije ni pri tem v ničemer privilegirana, naložena pa ji je večja skrb, ker se v njej le zbira več skupnega premoženja in zato več možnosti. - Premalo nas je, da bi smeli in mogli zametavati karkoli in kogarkoli: zato je naše kulturno središče razpršeno in povsod tam, kjer je resnična, nenarejena in nadarjena ustvarjalnost - tostran ali onstran meje, v Ljubljani ali v zadnji vasi.
Koroški delež v tem skupnem kulturnem, duhovnem prostoru" je tako pomemben, tako zvest, presenetljiv in vztrajen, tako poln davne zgodovine in današnjega boja za pravico do drugačnosti, do majhnosti in do obstajanja, da si sodobne slovenske kulture brez njega sploh ni mogoče predstavljati. Slovenci tostran Karavank vemo to zelo dobro in vemo tudi, da bi morali storiti še več, nenehno iskati novih in novih možnosti za še globlje duhovno in kulturno strnjevanje. Svet, ki prihaja, bo poznal zmeraj bolj in predvsem takšne duhovne države, kakršno si ustvarjamo Slovenci s skupnim in enotnim kulturnim prostorom, kajti takšne države ne poznajo nasilja, poznajo pogovor; ne grozijo z uničenjem, ponujajo rodovitnost; ne poznajo velikih in majhnih, poznajo enakopravne; ne poznajo meja z vojsko, temveč brezmejnost razumevanja.
Saj smemo Slovenci vsaj to?
Matjaž Kmecl
PS: Ob obletnici želim Slovenskemu vestniku vse najboljše - da bi še naprej tako bogato služil svojim bralcem in slovenski kulturi.
Partizanski pevski zbori iz Trsta, Ljubljane in Celovca na skupni prireditvi
da so pojem domovms&ega pesništva perverdra/i. Perverd-ra/ ga je ja.svzem, perverdra/i pa so ga drdi domovmsG' pesniki, ki domovine niso reaiisdč/;o prikazovaii, temveč so risaii iažno p o do h o. Afis/im, da je v situaciji, ko tradiciona/na domovina, tradiciona/na vas sp/o k nista več rea/ni, ko se domovina ruši na mnogik nivojik, potrebno nanašati se na pravi pojem domovine; na tistega namreč, ki poroča o rušenju te domovine, ki pa tudi daje upanje, da se ko kaj spremenijo. " - Tako je dejal Peter Turrini ob simpoziju „Znaki za preživetje 84 - kulturni modeli iz province". Ta prireditev je bila ena izmed mnogih zasedanj, seminarjev in kulturnih festivalov, ki jih je organizirala v zadnjih letih Delovna skupnost za regionalno kulturno delovanje-ARGE Kultur-Region.
Delovna skupnost za regionalno kulturno delovanje -ARGE Kultur Region:
Usklajevanje kulturnega dela v Avstriji
Dr. Hans Haid, domovinski pesnik posebne vrste, ki je izdal več zbornikov lirike v tirolskem narečju, se je pred leti lotil odgovornega dela. Skušal je zajeti več kot 100 regionalnih malih kulturnih iniciativ po vsej Avstriji, jih je med seboj spoznanih njihovo delo - v kolikor je bilo to smiselno - koordiniral ter zbral arhiv o ljudski kulturi v tu- in inozemstvu, o socialnih in kulturnih iniciativah in modelih. Ta prizadevanja je v prvi vrsti subvencioniralo zvezno ministrstvo za pouk. Le malo denarja pa je dala deželna vlada Nižje Avstrije, čeprav je arhiv v tej deželi nasta-ljcn (Pollinger Speicher) in
čeprav se prav tam posamezne iniciative srečujejo ter tam koordinirajo svojo delo.
10. februarja 1985 so se posamezne kulturne skupine združile ob prisotnosti zveznega ministra za pouk Moritza v lastnem društvu. V predsedstvu tega društva sta zastopnika obeh osredjih slovenskih kulturnih organizacij (Malte, Seher), ter po en zastopnik Gradiščanskega kulturnega združenja (KUGA), Inštituta za vsakdanjo kulturo iz Salzburga, Mednarodnega dialektnega inštituta (IDI) z Dunaja ter skupine Kultur Initiativ. Ci]j svojega delovanja, voditi „kulturo etničnih, socialnih in verskih manjšin" iz
geta, pospeševati inovatorične tendence v ljudski kulturi ter ohraniti etnično mnogolikost, pa skuša društvo uresničevati po vsej Avstriji. V svojem listu „Pollinger Briefe", ki izhaja vsake četrt leta, predstavlja razne kulturne skupine, recenzira knjige, objavlja zapisnike zasedanj, komentira aktualno dogajanje ter informira o fašističnih tendencah v zvezi s kulturnimi prireditvami (zvezno srečanje Turnerbunda, Freiheits-kommers,...).
Sodelavce ARGE Kultur Region društvo plačuje preko socialnega ministrstva, delovnih uradov in tako imenovanega „tre-ninga akademikov"; sodelavca, ki sta dodeljena slovenskima kulturnima organizacijama plačuje zvezno ministrstvo za pouk (delovni program za brezposelne učitelje).
Slovenska kultura v avstrijskem prostoru
Kakšen delokrog imata ta dva sodelavca? Pomagata pri organizaciji prireditev, pri vzpostavitvi stikov z drugimi zveznimi deželami, se trudita za to, da javnost zve za kulturno raznolikost in za politično situacijo koroških Slovencev, pripravljata umetnostno avkcijo v podporo slovenskim glasbenim šolam ter pripravljata dia-predavanje o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev.
Oktobra 1985 je zasedala Delovna skupnost za regionalno kulturno delovanje na Rebrci. Težišča tega zasedanja so bila
informacija in diskusija o dvojezičnem šolstvu ter obisk muzeja NOB pri Peršmanu. Na zaključku pa so udeleženci iz vseh avstrijskih zveznih dežel sprejeli skupno resolucijo, v kateri se zavzemajo za ohranitev in izboljšanje dvojezičnega šolstva ter za ustanovitev javnih dvojezičnih otroških vrtcev na južnem Koroškem.
Letos pripravlja ARGE Kultur Region koncepte za delovanje
regionalnih svetovalcev. Ti naj bodo v letu 1987 delovali predvsem v tistih regijah, ki so gospodarsko zapostavljene. Tam naj bodo v smislu ciljev društva pomagali obstoječim iniciativam, kjer pa takih ni (več), pa naj bodo sprožili v sodelovanju z vaškim prebivalstvom nove iniciative, in tako znova oživili socialno, kulturno in gospodarsko življenje na vasi.
Na oktobrskem zborovanju koroškega Heimatdiensta v Celovcu se je pojavil tudi transparent z žaljivim napisom, da je slovenska gimnazija „veliki strup". Kljub prijavam in tožbam nihče ni bil kaznovan - KHD je bil za koroško sodišče tudi v tem primeru nedotakljiv, čeprav je šlo za napad na avstrijsko državno ustanovo.
,,5/77/ 56777 M# 5/7777/77/6777 /č7777677 77777777/65/77-C7/5/č6g77 prodora 6//z7/ 06Č/775/Č6 /7/56 /n 56777 /70/6/ V 6//z 77777 5/70777677//č77. Po//07/77 7777 /6 Z77/J7*/77 /707, 66/7 7*77 T /6 6//77 /77*77*67///6 /77T7777 777 50 //77T//6 /707//// R56 5/č7*7Z6777. V/7777577/ 56777 /07*6/ po RZ7*o/:77 777 50 7777 OT/gOROT*///.' ,5/6 57777/ ^7*77/7767* 5/01^677677 7777(7 7/777^677 7776/7/ /7/777777// /V/ 5/6 A07*05/č/ 5/OR67766 777 776 57776/6 gor. / M77/0 /JOZ776/6 5T77 56 J /čo/6gOT77 /705/77R//77 O/) 7*0/7 /77*77*67///R6776g77 /707/7*06/77 777 7*77ZR//77	77*77775/7777*6777 Z 77 77/7750777 ,5/777/777 0
/77*0/7 7760777767Z 77777'. 7^77/70/ 777770 7776 /6 - /čO/ 7777// 7770/6g77 /OR777*7577 - 067/77/0 R66 /70//67-5/OR /../ 777 7777/ 7777777/ 7/^77 5777 7776 Z77g7*776//77 Z77 /7756 777 V7*g/77 7777 7/77, 7/7*77g/ /777 50 7777 ZV/// 7*0/76 7777 /7T*Z)67 767* 7776 /77*677//, p7*7 6677767* 56777 Zg77/77/ OČ77/77. P7*67/677 50 7776 777770 /777v/6/c// R /77*RO 77777/5/60/7/6 0/7Č7775/76 /7756, 50 7776 R6Č-/77*777 /70/7577/// Z g/77VO o/? Z77/, 777/70 7/77 7777 /6 /705/77 577/777. V /77T6777 77777/5/60/7/77 50 7776 /70770R770 Z77/77677// R Z77/, 7*0/76 50 7777 7/77// 77 77 /76/7/77 R //5766. /(O 56 7776 7777/0 /70/7577/// 7777 5/0/, 7777 /6 776/77 Z77777/777* /77*7^0 77777/6/ 0677/77, 7/7*77g/ p77 50 5/77// R /77*Og77, 56 57776/77//, 7776 Z777 67y'77// 777 Z77/7*/č77R77//.' ,56/71^67776/777777/', ,5o 56/77777/ 7/67* D 666/75/766/ 77775', , /777/677 ^777*7/6 67* 7776/7/ 67776 5/77777/6 /6/7677' 7/77/. /^0776770 50 7776 R //5/077/7 07/^67/// 7777 Z7777&76777667/5/70 p05/77/O V V6///7OR66, /7/66 50 7776 Z777/6Z77// /76//7//Z770 056777 777*. .. "

Danes zveni to poročilo kakor izvleček iz nekega romana - pa ni. Zadeva se je resnično pripetila, in sicer pred desetimi leti, 8. avgusta 1976, pri odkrivanju hei-matdienstovskega spomenika v Škocjanu. Oseba, ki se je žandarmerijo z njo tako prizadevno ukvarjala, je danes tajnik Slovenske prosvetne zveze. Podobno kot z njim so žandarji opravili z vrsto drugih mladincev. Vsega skupaj so jih zajeli 26. Slike o napadu žandarjev nanje so bile objavljene v dneh navrh v vseh večjih dnevnikih Avstrije.
Tesna povezava z narodno cetoto in podpora države matičnega naroda sta neprecenijivega pomena v boju vsake narodne manjšine za njen obstoj. V ta okvir sodijo tudi botj ati manj redni obiski predstavnikov koroških Siovencev pri vodiinih forumih v Sioveniji in Jugoslaviji. Tudi pri obisku v Beogradu teta 1975 je bito nedvoumno poudarjeno, da bo Jugoslavija kot podpisnica avstrijske državne pogodbe tudi naprej vsestransko podpirata upravičena prizadevanja stovenske manjšine v Avstriji, da čim prej v cetoti doseže pravice n ^^^d^agotavtjadržavnapogodba^
$? /./?. 7?f?Z/3/foZ7 k' /?

Mirko Messner:
Divje teto 1976!
„ kcrNK f g
Pred Škocjanom je bi Šentjakob: 1. avgusta 1976 se je v središču vasi zbrato potno kamera-dov, da bi posvetiti svojo zastavo. Nabralo pa se je tudi precej antifašistov-s transparenti, tetaki, in s sitnim zvočnikom, ki so ga postaviti v odprto okno šentjakobske posojitnice in ga naravnati proti govorniškemu puttu Kame-radsehaftsbunda - ki ga pa niso mogti videti ne žandarji ne kame-radi, ker je bit skrit za vetikim transparentom. Neprestišno je zmešat štrene govornikom, in ko so kameradi odkorakati, jih je spremtjata Puntarska iz zvočnika. Žandarjem ktub vetikim naporom ni uspeto, da bi vdrti v društveno sobo v prvem nadstropju; preveč je bito močnih tetes pred vrati.
Vse to se je dogajajo v potetju 1976. V tistem tetu torej, ko so site nemškega nacionalizma sito-vito trčite na site demokratičnega odpora.
Začetki
Za kaj je što v tem konftiktu? Kaj so biti cilji nasprotujočih si sit? Zavrtimo koto zgodovine do začetka 70-ih tet: nemški nacionalisti so - kakor se zanje spodobi -na svojih ptebiscitarnih prireditvah pokopavati manjšino, ko je slovenska mtadinska opozicija z napisnimi in drugimi akcijami zrahtjata hromeče strankarske vezi slovenskih narodnih organizacij. Trdoživost in čedatje večji obseg akcij, predvsem pa vetika pozornost v avstrijskem in mednarodnem meritu, ki so jo vzbudite, so avstrijsko vtado prišitih, da je postavita dvojezične napise v nekaterih vaseh na južnem Koroškem. V te tabte so se zateteti nemški šovinisti. V seriji načrtnih pohodov so jih izruvati, zmetati pred sedež dežetne vtade ati pa kar v Dravo.
Resna zamuda je bita, da takrat dvojezičnih napisov nismo zaščititi. Zato pa so šovinistični razgrajal tem gtasneje obnoviti svojo staro zahtevo po preštevanju manjšine. Šete po takem preštevanju, tako so vptivi, je mogoče govoriti o dodetjevanju pravic.
Vtada, ki je imeta očitno htače potne, je ktonita. Slovenci pa smo se pošteno prebuditi šete nekaj časa navrh. Na pobudo mtadin-skih skupin je nastat „Sotidar-nostni komite za pravice koroških Stovencev". 25. oktobra 1973 pa so celovški purgarji doživeti neobičajen večer: nad 2.()<)() tjudi se je v gtasnem sprevodu ztito od gtavne postaje na Stari trg. Njihova glavna zahteva: nobenega ugotavljanja manjšine, za izpot-nitev 7. etena državne pogodbe. Demonstracija je napovedovata nov način borbe proti nemškemu nacionatizmu: skupno z avstrijskimi demokrati.
Zakon o
narodnih skupnostih in preštevanje
Preskočimo v )eto 1976: Viada pripravlja odločilen spopad z manjšino, ki jo žeii utišati. Nerodno ji je, da se čedaije več ijudi sprašuje, kakšna da je njena manjšinska politika, ki izziva toliko konfliktov v državi.
Najprej strnejo svoje vrste parlamentarne stranke. Na osnovi tristrankarske sporazumnosti sklenejo julija istega leta zakon o narodnih skupnostih (Volksgrup-pengesetz). Ta zakon odlikuje v prvi vrsti dejstvo, da ne upošteva osnovnega načela 7. člena Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, namreč dolžnost do zaščite manjšine brez ozira na njeno številčno moč povsod tam, kjer živi. Julijski zakon pa predpisuje, naj bodo - v svoji substanci močno okrnjene - pravice (napisi, uporaba slovenščine pred uradi in podpore) vezane na ustrezen deiež Slovencev v posameznih krajevnih enotah (za krajevne napise: 25 %).
Sklenjen je tudi termin za preštevanje manjšine: 14. novembra 1976. V zvezi s tem terminom se razvijajo protislovne silnice dokaj hitro.
Protimanjšinska
konica
V letih pred 1976 so igrale hei-matdienstovske sile predvsem to vlogo, da so pripravljale teren za uradne protimanjšinske ukrepe in pritiskale v tem smislu na vladne strukture. Zdaj, ko je bil zakon o narodnih skupnostih sklenjen in termin za preštevanje določen, so se te sile spremenile v konico vladinih sklepov, in so pripravljale teren za njihov uresničitev. Naj spomnim samo na nekatere njihove podvige v letu 1976:
#	/& /?;;/// 7976.' .Srrh/z; predava na Jnnaj.sVd univerz; o /coro-.%en; vprašanja. Zbere .se več v to .s* t a de a; o v - a n / ;/a.s ;,s to v, n:ed apnu' č/an; A7uba .s/ovea.sA:;/; .študentov, da /a n:u oaeatogočd/ /;u/'.sbanje. -Spopadejo .se s .Ser/nz/jev/nu' redarji. /7ebior .Seit/berger se od/oči za enbraten poseg v povojni nvsnij.sbi zgodovini; pob/iče po/icijo na visoboso/sba t/a. 7a se vrže v boj na .Scriazijevi strani in razžene anti/asiste. -Spontano se ti zberejo zunaj univerze. Tčabib 7.666 jib v nenajavljeni demonstraciji gre pred urad zveznega bauc/eyja v prvem obraju protestirat.
#	./ubj/avgust 7976 na Tčoro--šA;em; AhtvehrA/hmp/erht/////, 77ei-matdienst in /čarne ra ds cb ajts b ;o; d provocirajo v /MŽ/toAroroJA/h vaseb. V /čotmari vasi, .Sen tja-bobu in -$A;oc/n//t/ na/eti/o na odpor. Žandarmerija se postavi na njihovo stran. V -$bocjnnu zajame s si/o 26 m/adincev.
#	57. obtobra 7976; na /čom/ju razstrehjo (po/iciji) neznani utorih'; partizansbi spomenib.
Vse to, predvsem pa nenehna pismena in druga propaganda, naj bi ustvarilo ustrezno šovinistično vzdušje za „preštevanje posebne vrste".
Odpor
Druga stran pa tokrat ne ždi prekrižanih rok: njen odgovor na vladine sklepe sc glasi: bojkot preštevanja! Dejavnost, ki se razvije v ta namen, je neverjetno razvejana. Naj naštejem nekaj primerov:
# 9. upri/u 7976 v Cc/ovcu; demonstracijo .So/idarnostncga bomiteja za pravice borosbih .S7o-vencev; navdušujoč uvod v /eto protesta; 5.666 /judi se je odzva/o bomitejevemu pozivu. Medtem bo je bi/o na demonstraciji pred tremi /eti /e ma/o avstrijsbih govorni-bov, so tobrat v večini; ./ose/ Mand/ za Tčato/isbo študirajočo m/adino. Gerhard .Steingress za komunistično partijo Avstrije. 7/do Preiss za .S'ocia/ističao m/adino. Edda /čonrad za KutohiAro de/avsbo m/adino. Tčurt Traar za dunajsbo so/idarnostno gibanje. Ce/ovsbi bomite zastopa avtor teh vrstic, za .S/ovence v bomiteju pa spregovori Fe/ibs IVieser.
#	V Jugo .s/a v/ji se vrstijo množične protestne manijestacije.
#	Po/itične in bu/turne organizacije v avstrijsbih zveznih deže-/ah vabijo govornibe .So/idarnost-nih bomitejev, /č/uba s/ovensbih študentov in drugih narodnih organizacij na injormactjsbe in so/idarnostne večere.
#	Prža.s'bi partizansbi pevsbi zbor prvič nastopa na /čorosbem -v obviru so/idarnostne prireditve borosbe /ČP, dan navrh na prireditvi Zveze borosbih paritzanov.
#	//rva.s'bi duhovnibi z Gradis-čansbega protestirajo proti ugotavljanju manjšine.
#	d. novembra 7 976; prva prireditev so/idarnostnega bomiteja v Gradcu.
#	5. novembra 7 976; ve/ibi demonstraciji z več tisoč ude/e-ženci za bojbot ugotav/janja manjšine na Dunaju in v .Sa/zbur-gu, bi ju prirejeta so/idarnostna bomiteja v teh mesith.
#	77. //ovemhr// 7 976..roh'har-nostna man/jestac/ja na dunajsbi univerzi.
Naštete akcije so nepopoln izbor, in celo ta izbor se omejuje na manifestativne akcije. Niso naštete akcije vsakodnevnega upiranja posameznikov in skupin na Koroškem, niso tudi našteti prispevki kulturnih, prosvetnih in znanstvenih delavcev, napori osrednjih organizacij. Vendar dokumentira tudi nepopoln izbor silo, ki jo je razvila demokratična opozicija v Avstriji.
Bojkot uspe! -kaj pa zdaj?
14. novembra smo poželi sadove: bojkot je uspel. Velika večina Avstrijcev se povpraševanja sploh ni udeležila, Slovencev pa
so našteli na Dunaju več kot na Koroškem. Avsrijska zvezna vlada je izdala 100 miljonov šilingov, da bi ugodila zahtevi nemških nacionalistov po preštevanju manjšine.
In posledice za zakon? Človek bi mislil, da ga vlada ne bo uresničevala, saj ni dobila nobenih realnih številčnih osnov zanj. Razen tega ga vse slovenske organizacije odklanjajo, pa tudi v sosvete ne gredo (s tem bi priznale zakon o narodnih skupnostih).
A vlada se na to ne ozira. Medtem ko so visoki avstrijski politiki in strokovnjaki svojčas na eni strani priznavali, da je bojkot koroških Slovencev uspel oziroma da je zakon o narodnih skupnostih neuporaben, so na drugi strani začeli avstrijski uradniki zakon realizirati - in to na osnovi številk, ki nimajo kaj opraviti z realnostjo. Tako so postavili namesto v 62-ih (starih) dvojezičnih občinah dvojezične napise samo v 10-ih, in še to ne dosledno.
Z aktivnostjo leta 1976 smo se torej uspešno postavili proti preštevanju. Potem pa nam je očitno pošla sapa - iz mnogovrstnih razlogov, ki jih v tem spisu ni mogoče razčleniti. Tako torej vlada danes izvršuje zakon, ki ga manjšina odklanja, ki nasprotuje 7. členu, in to izvrševanje sloni poleg tega še na nerealnih številkah. Iz te siruacije se koroški Slovenci do danes še nismo izmotali. Tisti, ki nam priporočajo vstop v sosvete, pa so v tej situaciji prav gotovo najslabši svetovalci.
1986: Skupno proti poslabšanju dvojezičnega šoistva
des zwe)$ptachigen
Proti poslabšanju dvojezičnega solstva
Para!e!e
Kaj nas je leto 1976 naučilo? Kaj se predvsem lahko naučimo za današnje potrebe, ko gre za obvarovanje skupne dvojezične šole, za preprečitev apartheida na koroški način?
Para/e/c so res osap/j/ve; tabo v za&u/ ngo/ar/janja /?;aa/.S';'r;e babor /;;</; v zadev/ dvojezičnega so/.s/va .s; v/ra;;be najprej n;'.so b/7e doce/a eno/ne. Tčo pa je bdo treba t/A;rep#f/, n/ bdo več v .s/var/ .sam; razhb med nj/m/; -SP, VP/n PP^o v/eb/e za eno /n ;'.s/o vrv. Ah' bo/je rečeno; .SP /n VP, oziroma njuni vod.s/vi, .s/a po/egnih za vrv, bi .s/a jo ponadi/a boročba PP in heima/-dien-s/. Med/em bo se je predvsem borosba 5P pred zadnjimi občin-sbim; vo/dvami se hadova/a nad 7/aiderjevim „pre/omom" /ri-s/ranbarsbega sporazuma, so s/vari danes prav obratne; pro/. Gs/e/tner, sode/avec Komiteja za obrambo dvojezičnega so/stva na /čorosbem, jih je na prefeb/em zborovanja Z.SG v M/adinsbem doma jedrnato orisa/;
„SPČ se raduje, da so na obmejni konferenci ljudske stranke ,potrdili' geslo deželnega glavarja Wagnerja, ki se glasi ,vsakemu otroku svojo šolo'. Strankino glasilo je zapisalo z velikimi črkami v naslovu: .Manjšinsko šolstvo - OVP je priskočila na vlak' (KTZ, 16.4. 1986).
ČVP se raduje, ker da sta FP in KHD končno prevzela zahteve OVP (Kleine Zeitung, 16. 4. 1986).
FP se raduje: ,OVP je prevzela linijo svodobnjakov' (Karntner Nachrichtcn, 17. 4. 1986).
KHD je tako in tako zadovoljen in ,z zadoščenjem ugotavlja, da so se stranke odločile za tisto rešitev, ki jo KHD že zmeraj propagira' (Karntner Nachrichten, 27. 3. 1986)."
Se pravi, da se je pričela v bistvu prastara koroška tekma med strankami deželnega zbora, ki ena drugi dokazujejo, da je ta
„boljši" model ločitve zrasel na njenem in ne na sosedovem gno-
ju-
Se pravi: tako leta 1976 ob sklepanju zakona o narodnih skupnostih in ob sklepanju o ugotavljanju manjšine, kakor tudi danes, ob zbiranju sil proti skupni dvojezični šoli, so se vrhovi treh strank slednjič združili na nemškonacio-nalnih, protimanjšinskih stališčih.
In podobno kot leta 1976 nam ne preostane nič drugega kot to, da proti tristrankarskemu, proti-manjšinskemu sporazumevanju postavimo sporazumevanje med demokrati obeh narodnosti - brez ozira na politično pripadnost, strankarsko vezanost ali svetovni nazor; začetek tega sporazumev-naja je bil dober; to je pokazala demonstracija proti ločevanju šolarjev pred letom in pol. „Skupna šola in dvojezični pouk -to je edina garancija za razvoj v smer mirnega sožitja in medse-
bojnega razumevanja, to je slej ko prej cilj in vsebina solidarnostnega gibanja vseh demokratov. Umik koroških Slovencev v izolacijo neke domišljene ,lastne šole' (ki je kljub vsem obljubam itak ne bi dobili) bi razbremenil nemško-govoreči del prebivalstva - in s tem večino Korošcev - in mu odvzel konkretno moralno odgovornost, da skrbi za mnogokul-turno in dvojezično Koroško" - je povedal taisti Gstettner.
Leto 1976 nas je naučilo prav to: raznolikosti in širine v podpori demokratov po vsej Avstriji ne bi bilo, če ne bi bili takrat koroški Slovenci sami povsem enotni v svojih zahtevah, v odklanjanju ugotavljanja manjšine. In še nekaj nas uči leto 1976: mednarodna solidarnost bo tem večja in uspešnejša, čim več bo aktivnosti in upiranja v deželi sami.
Če smo se leta 1976 znali boriti - zakaj se ne bi znali tudi danes? Nič še ni odločeno.

c!en / - naša pravica
NE OAMO SE
PREMEM!?
NE DAMO SE PREŠTEVATI! To svojo izpoved smo koroški Slovenci pri ugotavljanju manjšin tudi uspešno uveljavili ter z bojkotom dosegli, da je preštevanje postalo sramotna farsa, s katero se je Avstrija osmešila pred vsem svetom.
Internacionalizacija našega vprašanja: S protestno demonstracijo v središču Dunaja, pred paiačo, v kateri je takrat zasedat komite OZN za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije, smo koroški Slo-venci opozoriti, da Avstrija s svojo protimanjšinsko potitiko krši načeta Združenih narodov o čtovekovih pravicah in svoboščinah. Povedati smo, da se Avstrija že dotga teta izmika izpotnitvi svojih mednarodnih obveznosti.
Kot uspeh avstrijskega mirovnega gibanja tahko zabetežimo, da mu je uspeto preprečiti izvoz orožja v Čile, prav gotovo pa tudi dejstvo, da je vtada morata skteniti ostrejši zakon o izvozu orožja. Negativna stran pa je, da so sktep NATO-pakta o dodatni oborožitvi te izvršiti, hkrati pa tudi
dejstvo, da bodo tovci prestrezniki po vsej verjetnosti te vtctcti v Avstrijo.
Mirovno gibanje ima te/ase...
Omenjeni neuspehi st) povzročiti v svetu, pa tudi v Avstriji dotočeno resignacijo mirovnega gibanja. Situa-
Nastanek evropskega...
Mirovno gibanje je nastato v svoji današnji obtiki po sktepu NATO-pakta, da namesti rakete tipa Per-shing !I in Cruise Missites v zahodni Evropi. Ta sktep so utemetjevati s tem, da je začeta Sovjetska zveza v tetih poprej nameščati rakete s srednjim dometom tipa SS-20. Kot poste-dica tega sktepa NATO-pakta so nastata vsepovsod protestna gibanja, po večini na podtagi izkušenj sotidar-' nostnega gibanja za Vietnam in akcij gibanja v tetu 1968. Toda to novo gibanje se je od predhodnih razliko-vato po svoji večji širini. To pomeni, da so tradicionatno teve skupine te det tega gibanja, da katotiške, evan-getičanske, aiternativne in zetene skupine mirovno gibanje znatno oja-čujejo.
Postedica tega je bita, da so široke množice prebivatstva dobite stik z mirovnim gibanjem, katero je postato pomemben pohtičen faktor. Svoj največji uspeh je dosegto mirovno gibanje gotovo na Nizozemskem, saj mu je tam uspeto, da je za več tet prepre-čito privotitev vtade v namestitev Cruise Missites-ov. Vetiko vptiva pa si je mirovno gibanje pridobito tudi prav v isti dežeti, ki naj bi bita najbotj prizadeta od sktepa NATO-pakta o dodatni oborožitvi - v ZRN.
...in avstrijskega mirovnega gibanja
Wa!ter Schutz :
Avstrijsko mirovno gibanje -vmesna biianca
Nekaj časa kasneje se je zasnovato mirovno gibanje tudi v Avstriji. Tu se je izrekto proti vseevropskim načrtom, kritizirato pa tudi specifično avstrijske probteme. Med te sodi predvsem vprašanje avstrijskih izvozov orožja, ki so v desetih tetih narasti kar na 66-kratni obseg. Nato se je avstrijsko mirovno gibanje zavzeto predvsem proti tovcem prestreznikom, katerih nakup so sktenite vse tri v par-tamentu zastopane stranke. Druge specifično avstrijske teme so boj proti postabšanju civitne stužbe, odklanja-nje načrtov, da bi avstrijsko vojsko oborožiti z raketami (kar bi bita jasna kršitev dotočit avstrijske državne pogodbe) ter zavračanje poskusov, da bi omititi probtem brezposetnih s povečanjem osebja v zvezni vojski.
Uspehi in neuspehi
Mirovno gibanje je bito po svetu, pa tudi v Avstriji uspešno. Tako mu je uspeto preprečiti namestitev nevtronskih bomb (ki uničujejo „samo" življenje, stavbe ipd. pa pustijo pri miru) v Evropi, na Nizozemskem je uspeto zavteči namestitev Cruise Missites-ov. Največjega uspeha mirovnega gibanja pa ne moremo zmeriti: spto-šno povečanje občutljivosti javnosti za vprašanja mirovne potitike ter pritisk, ki ga je prav ta javnost izvajata na vtade, sta prisitita vtade do pogajanja (npr. v Ženevi), na katerem so se morate vsaj verbatno izreči za mirnejše sožitje.
Kar na začetku dve pripombi: 1. mirovno gibanje moremo razumeti le kot reakcijo na razna dogajanja v tu- in inozemstvu. Zato v poročilu o mirovnem gibanju ne moremo izpustiti splošnih vprašanj miru. Ker pa za razlago posameznih vprašanj -npr. avstrijske izvoze orožja, sklep NATO-pakta o dodatnem oboroževanju, vojno zvezd (SDI) itd. - nimam zadosti prostora, zaupam v to, da so bralke in bralci vsaj deloma seznanjeni z dogajanji; 2. pričujoči članek ni objektivno poročilo o avstrijskem mirovnem gibanju - že zaradi tega ne, ker se samega sebe pojmujem kot del tega gibanja, pa tudi zato ne, ker se mora človek v vprašanju miru opredeliti, se pravi, da ne more stati nad stvarmi.
Temu pritisku se imamo zahvaliti, da zgornje meje iz pogodbe SALT-11 (katere ZDA še do danes niso ratificirate) v bistvu niso bite prekoračene. S tem pa smo tudi že pri zadnji ptati medatje: pri neuspehih mirovnega gibanja. Ni mu uspeto, da bi bito razvoj oboroževanja temetjno spremeni-to. Tako so dvojni sktep NATO-pakta ktjub močnemu odporu te izvedti, tako se je pohtika ameriške vtade te v besedah spremenita, v dejanjih pa se ni izboljšata: ZDA so sktenite nove programe oboroževanja (SDI,...), stare pa so nadatjevate (da vzamem MX-rakete, ki so izredno točne v dometu, hkrati pa se jih da uporabljati tudi kot orožje, s katerim izvedeš prvi udarec - predvsem zoper nasprotnikovo orožje.)

VESTNIK
Tudi koroški Slovenci sodelujejo v mirovnih iniciativah. Med udeleženci raznih mirovnih demonstracij so bili vedno tudi koroški Slovenci. Pa tudi pri mirovnih prireditvah nastopajo. Na sliki: Koroški partizanski pevski zbor, ki je pel na prireditvi „Umetniki za mir" v dunajski mestni hali leta 1982.
cijo pa še otežkoča, da raztična ovrednotenja splošnega potožaja povzročajo tudi diference v določanju nadaljnjih korakov. Tako sta se v Avstriji izobtikovati dve mnenji, razne druge skupine pa so se nasetite nekje vmes: to so na eni strani skupine z marksističnim pristopom (skupine okrog KPA, Socialistične mladine, Zveze sociahstičnih študentov Avstrije), na drugi pa „neodvisne mirovne iniciative", kakor se same imenujejo. Menim, da se ta dva tabora razlikujeta predvsem po tem, kako se približujeta problemu:
...različne pozicije
Sodelavci „neodvisnih mirovnih iniciativ" vidijo kak probtem (npr. ojačeno oboroževanje v vesotju) in gledajo, atije kaj takega mogoče najti tudi pri drugi velesili; nato kritizirajo ta probtem pri vetesitah. Ker pa se je vsak probtem v nekakšni obtiki pojavit tudi že pri drugi siti, pa tako gteda-nje povzroča, da obe velesili istovetijo. In tema dvema „vetikima" pa bi stala množica malih držav nasproti.
„Marksisti" v mirovnem gibanju skušajo videti posamezen probtem v celotnem sklopu (npr. vojno zvezd -SDI - kot det masivnega poskusa ZDA, da si priborijo premoč nad SZ), hkrati pa razlagati ta posamezen problem iz danih družbenih razmer (npr. ojačeno oboroževanje kot vir velikega dobička za nekatere vele-koncerne).
Po mojem je praksa dokazala, da je marksistični pristop realnejši. Kajti oboroževanje v vesolju, načrti o omejeni vojni, nova generacija kemičnega orožja, agresivno nastopanje v 3. svetu (v Grenadi, Libiji), Rambo-kult v ZDA, ..nagrajevanje" velekon-cernov, hkrati pa socialna demontaža za delavstvo - to so aspekti skrajno desne strategije premagovanja kriznih pojavov. Žato pravim, daje realnost ovrgla poskuse istovetenja, kakršno skušajo skonstruirati „neod-visne mirovne iniciative", saj je v nasprotju z ZDA ponudila Sovjetska zveza obsežne načrte za razorožitev.
Probleme avstrijskega mirovnega gibanja pa poleg nekaterih neuspehov in svetovnonazorskih diferenc še ojačuje, da je na primer pritisk od zunaj na posamezne dele mirovnega gibanja (npr. na katoliške skupine) narasel.
Perspektive za bodočnost
Toda že je zapaziti, da mirovno gibanje začenja premostiti pojave stagnacija. Tako bo na zadnjem koncu tedna meseca junija mirovna konferenca, pri kateri hočejo nagovoriti spet skupine, ki so se v zadnjem času nekoliko oddaljile od mirovnega dela. Tudi pripravljenost za mobilizacijo spet narašča, in izgledi so dobri, da bo avstrijskemu mirovnemu gibanju uspelo navezati pri uspehih v letih 1982/83, ko je demonstriralo okoli 100.000 ljudi za mir.
Vsekakor pa bo odločilno, v koliko bo delavsko gibanje - in tu predvsem Avstrijska sindikalna zveza - spoznalo, da so stalno večja ogroženost miru in socialna demontaža, brezposelnost, splošna krepitev desnice, zlorabljanje nove tehnologije med sabo povezani pojavi - in da jih uporabljajo predvsem proti interesom delovnih ljudi. Ta proces se je znotraj zahodnonemške sindikalne zveze in tudi v SPD vsaj deloma že začel; pa tudi v Avstriji imamo že prve-čeprav skromne - znake za to. Toda šele če se bo delavsko gibanje zavzelo za mirovno vprašanje, se bodo možnosti agiranja in vplivanja za mirovno gibanje razširile, hkrati pa si lahko pričakujemo od ofenzivnejšega nastopa tudi rešitev mirovne problematike. Kajti če omejimo moč tistim silam v naši družbi, ki uporabljajo novo tehnologijo v škodo delavstva, potem smo hkrati odvzeli tudi tistim moč, ki odločajo o tem, ali proizvajajo orožje ali ne. *
* Waiter Schiitz, avtor pričujočega čianka, je odgovorni referent ra ntirovna vprašanja pri Visokošotski zveri v Ceiovcu.

JuMej S/o venskega ves/n/ka je pr;7/ka za razm/š//anje o skupnem prob/emu pr/morsk/b /n korošk/b S/o vence v; kakšne časop/se /n kakšno poročanje po/rebu/e manjš/na, z/as// taka, k/ je navajena dož/v/jaf/ ob več/ne več pr///skov ko/ pa ponujen/b rok.
/Vajprej v//s o //sku v nemškem jez/ku, k/ nub/ g/avne m formacije 7ej več/n/ na Koroškem. Za č/ove-ka, navajenega //a///anskega //ska, ve//ko razočaranje. /Ve /e, ker so s/ /ako pobobn/ po ob//k/, ampak z/as//, ker so s/ /ako pobobn/ po vseb/n/, vsaj ob navabnem //s/anju. Pomemb-nos/ nov/c bo/oča najprej nj/b pre/res//7'vos/, na/o nj/bova /z/'em-nos/ jkjer se rebkos/ zamenjuje za vrebnos/, /n bragocenos/ za
pomembnos/), ko se pa /e spre-govor/ o bružben/b prob/em/b so men/a /akosp/ošna, bašezba/eč ne zmore/o upoš/eva// /ub/ manj-š/n.
Za manjš/no n/ važno /e, kaj se bogaja ,na sp/ošno' /n /ub/ ne samo, kaj be/a več/nska skup-nos/ z njo, kaj m/s// o nje/', ampak prebvsem, kaj be/a manjš/na sama s seboj /n kaj sama m/s// o seb/. Vsaka manjš/na po/rebu/e svoje og/eba/o, a// več og/eba/, ba se preko nj/b spozna /n ba jo spoznavajo še brug/.
/Va nek nač/n so s/ vege/no vsa manjš/nska g/as//a pobobna; v Ves/n/ku b/ S/o vene/ v /Za///7 verje/no opaz/7/ več nov/c o be/ovan-ju s/ovensk/b organ/zac/j, ko/ so j/b vajen/ naj// v svoj/b g/as///b; zabnja /e/a nepr/merno več nov/c
o šo/s/vu, več je govora, z/as// v /em času, o /VOB /n o prob/emu nac/žma. Os/a/o ne more b///bru-gačno; Opazovanje no/ranjega po//Z/čnega ž/v//'enja v bržav/, z/a-s// njen/b obnosov z Jugos/av//'o, ščepec nov/c /ž mebnarobnega bogajanja, nekaj sp/ošn/b, b/s/ven/b obves/// /n občasna razm/š//'anja o vseb brug/b p/a/eb manjš/nskega ž/v//enja.
Je /o c/ovo//' a// n/ bovo//'? Ko//ko /n/ormac//' po/rebu/e č/o-vek? Prebvsem kvan///e/a ne sme prevagaZ/ nab kva///e/o; /n vprašanje n/ ko//ko /n/ormac//' po/rebu/emo, ampak kakšne /n ka/ere so //s/e, k/ j/b v okv/ru omejen/b možnos// moramo posebno skrbno zabe/ež/Z/. 7*ub/ v nov/cab je /reba /oč/Z/ v//am/ne /n ka/onje ob nav/ake /n s/rupov. 7o ve//'a še posebno za manjš/n-ske //s/e, k/ s/ ne morejo bovo//'/// ob/čajnega pr/s/opa; povobenj bo//' a// manj površn/b v//sov, kjer so b/s/vene /očke rebke /n še /e navabno skr//e meb vrsZ/cam/.
7a raz//ka manjš/nskega poročanja ob prev/abujočega s///a je vege/no sreča /n nesreča manj-
š/nsk/b //s/ov. /Vesreča je v /em, ba j/b neka/er/ ne bere/o, ker j/b sma/rajo za „ revnejše" ob„boga-/e/'š/b" več/nsk/b //s/ov; sreča pa je v /em, ba p/saZ/ za manjšo skupnos/, k/ /ma močan skupn/ /menova/ec vskupn/b prob/em/b, pomen/ vebe// za koga se p/še, vebe// kaj //'uoje po/rebu/ejo na-sp/ošno /n v bo/očenem /renu/-ku.
7*o v/ogo S/ovensk/ ves/n/k /žvaja na občubovanja vreben nač/n. Morba /ž oko//'a, v ka/erem be/u/e, a// ce/o /ž „no/ranjos//" Časop/sa /aka ocena zazven/ko/ ob/čajna pobva/a, kerprev/abu/e zaves/ vseb prob/emov, k/pogojujejo be/o ob//kova/cev /n razmere ce/e skupnos//. Venbarje/o v//s, k/ ga /ma bra/ec /z bo//' obba-//'enega /n nev/ra/nega 7rs/a a// Gor/ce.
Morba bo nekaj pr/mero v bo//e pojasn/7o /n konkre//z/ra/o /o oceno. Pr/ 1/es/n/ku se zazna neka več/a obču///7'vos/ za oko//e, v ka/erem be/u/e; n/ /e g/as ZrenuZ-ka, zap/s sebanjos//, nekaka ko/ek//vna zaves/ /n spom/n svoje skupnos/, ampak še nekaj
več. /z Ves/n/ka ne /zbaja /e, kaj se je zgob//o meb korošk/m/ S/o-venc/, ampak /ub/, kako so /o bož/v//'a//. Če b/ spe/ uporab/// prejšnjo pr/mero o //s/u ko/ og/e-ba/u neke skupnos//, /abko rečemo, ba Ves/n/k pokaže /ub/ ve//ko več ko/ sam zunanj/ v/bez razvoja.
V pr/megav/ s pr/morsk/m Z/skom je v Ves/n/ku /ub/ ve//ko več s//kov z /n/e/ek/ua/c/ več/ne /n končo, zakaj pa ne, je /reba Ves/n/k pobva//// /ub/ za p/sma /ž raz//čn/b koncev obzoga, ož/e /n š/rše bomo v/ne, k/ spe/kažejo na neko več/o obču///7vos/ za s//k s sosebnj/m/, sorobn/m/ važn/m/ manjš/nsk/m/ skupnos/m/ /n ma//čn/m narobom.
Morba je /a več/a obpbos/ /zraz ze/o konkre/n/b po/reb, a /o še zba/eč ne zmanjšuje njene vrebnos// /n pomembnos//, kaj// obpr/os/ pomen/ /ub/ /skanje /n /skanje pomen/ /veganje /n napor.
Čes///am vsem, k/ Ves/n/k ses/av/jajo /n vsem, k/ga berejo.
Pave/ S/ranj
Kbor b/ be/a/ /nven/uro /n pre-g/ebova/, rec/mo, samo pr/spev-ke, oz/roma č/anke, k/ j/b je S/ovensk/ ves/n/k objav/ja/ skoz/ bese//e/ja samo na /ako /meno-vano „ku//urno /emo", b/ moge/ zas/eb/Z/ bragocena /n nena-vabno zan/m/va beseb//a, k/ b/ b//a obmevna za ves s/ovensk/ ku/Zurn/ pros/or. /Vaj pojasn/m /o m/se/, k/ na prv/ pog/eb zven/ ko/ /raza; Ves/n/k je pr/nese/ mno-ž/co sp/sov o ///era/ur/ /n njen/b snova/c/b, /n /o na nač/n, k/ v „ma//čn/" S/oven//7 n/ ravno pogos/. /Vaj omen/m /e bva pr/-mera; pogovor s b/anbkejem a// jez/kovn/ pogovor/ o s/ovenšč/n/ so besebZ/a, k/ /majo ku//urn/, oz. s/roko vn/ pomen za š/rše območje, ko/ je Koroška. Ku/Zurno urebn/š/vo časn/ka je na zabos// v/sok/ ravn/, ba /zb/ra /eks/e, k/ so, najbrž, „nebo/e", ne samo na „ reg/ona/n/", ampak na vses/o-vensk/ ravn/.
7o samo pomen/ - /n /o je ze/o pomembno - ba t/es/n/k n/ /e korošk/ /ebn/k, ampak obenem eno /zmeb ku/Zurn/b sreb/šč vse-s/ovenskega pros/ora. Je seč/šče ku//urn/b, us/vaga/n/b s/7-n/c, obenem pa /ub/ povezova-/ec, spobbujeva/ec razm/š/janj o ku//urn/ /vornos//, v prv/ vrs// /vor-nos// /n av/ogev na Koroškem, a ne samo na Koroškem. Skoba je, ba t/es/n/ka ne preb/rajo povsob po S/ovenskem; a kbor ga ko//č-kaj pozna, ve, ba pr/naša a// obp/ra posebno razsežnos/ s/o-venske ku//ure.
Jasno je, ba je t/es/n/k prebvsem //s/ za koroške S/o vence; v /a namen pr/naša sp/še /n
komen/age o nj/bov/b prob/em/b /n s/var//vab, /n v /a namen se -ko/ je v/be// /z perspekZ/ve s/o-venske „pres/o/n/ce" - obp/ra /n oprebe/juje bo mars/kakšnega pojava več/nskega naroba. t//em je kr///čen, /oba ko//kor vem, je po svoje skuša/ zmerom uve/jav/jaZ/ pomembne bosežke a// ve//ka /mena ku//ure več/nskega naroba; v /em sm/s/u je Zore/ /ub/ posrebn/k meb bvema ku//ura-ma, kar je posebna v/oga, z/as/Z z v/b/ka skupnega s/o venskega ku/Zurnega pros/ora.
Ko/ pr/ s/ebernem časop/su je najbrž /ub/ pr/ S/ovenskem ves/-n/ku mogoče govor/// o „pomanj-k//7vos//b". Teb se, ko//kor vem, sam zaveba, ko/ /ub/ /ega, ba je morba preb čeba//e /ežj/m/ na/o-gam/. /) z Zzkušnjam/, k/ j/b /ma, b/ se j/b /abko uspešno /o/eva/. S/cer pa /ub/ v pr/bobnje v/b/m njegov ku//urn/be/„razpe/"preb-vsem na /roje pobroč/j; v ev/ben-Z/ranje, jkr/Z/škoj sprem//anje, a//r-mac/jo /n vrebno/enje ž/v//enja na Koroškem, prem/š//'eno posre-bovanje bosežkov /ž „ma//čne" beže/e /n opozaganje na bosežke več/nskega naroba - bosežke, k/ so sp/ošno ku/Zurne vrebnos//. Samo po seb/ se razume, ba b/ Ves/n/k s /em /abko pr/speva/ k jez/kovn/, ku//urn/ /Zb. u/rb/Zv/ svojega bra/s/va, manjš/ne /n s /em ne samo manjš/ne.
t/se /o pa so v nemajbn/ mer/ Ves/n/kove s/ran/ oprav//'a/e že zbaj.


t/ese/ sem b//, ko sem preb kra/k/m zvebe/, ba obbaja S/ovensk/ ves/n/k /e/os svojo 40. ob/e/n/co. Grab/ščansk/ b/rva// sam/ še /ub/ n/smo u/rujen/ ob praznovanj. Preb bvema /e/oma smo bo/go /n ob//no prazno va// jub//ej „450 /e/ grab/ščansk/b b/rva/o v", /an/, /e/a 7955, pa je praznova/ naš šasop/s 75. ob/e/-n/co; „b/rva/ske Kov/ne" so pos/a/e 75 /e/ m/abe. „M/abe" za/o, ker //s/ /zbaja re/a//vno m/abo moš/vo zno/raj b/rvaškega Z/skovnega bruš/va.
Meb/em ko /majo korošk/ S/o-venc/ možnos/ ab/ku//ra// se v bveb časop/s/b - us/rezno bubovnemu /n po////čnemu m/š//enju -, skušamo m/ b/rva// pač oba /abora zbruževa// v naš/b, po obsegu pač skromn/b „b/rva/sk/b /Vov/nab".
Ko/ bra/ec obeb s/ovensk/b /ebn/kov moram brez zav/s// pr/-zna//, ba oba //s/a boga/o ku//uro /n ze/o razg/bano po////čno ž/v//'e-nje vaše narobnos// ponazaga/a na /ak nač/n, kakršnega b/ se sp/ača/o posnema//- /ub/ v,.b/rva/sk/b /Vov/nab", ne ba b/ pr/ /em /zgub/// na samos/ojnos//.
Da se us/av/m pr/ S/ovenskem ves/n/ku; pr/zna// moram, ba je po pres/av//v/ na /o/o-s/avek /n z be/oma nov/m /ay-ou/om pr/bob// na „barv/". Ko/ kr///čen opazova-/ec po////ke narobn/b skupnos// /n manjš/nske prob/ema//ke zno/raj naše skupne bomo v/ne z raz//č-n/m/ maZer/nšč/nam/ mora č/ovek rebno č//a// S/ovensk/ ves/n/k. Sam pa moram pr/zna//, ba vsak pe/ek že nes/rpno čakam na časop/se s Koroškega. ---------
Mogoče vas bo vese///ozvebe-//, basem/abos/sobe/a vce v S/o-venskega ves/n/ka zrca// /ub/ v //s/u samem. 7ega ne razum//e /ron/čno, /emveč ko/ neobbobno po/rebo, če bočemo zgrab/Z/ /rben mos/ v 27. s/o/e//'e. Pros/m vas /orej, ba /o vzame/e ko/kom-p//men/. Prebvsem //s//, k/ n/ma /ak/b m/ab/b /n obpr/Zb sobe/a v-cev /n nov/nagev, bo /o razume/ /n vebe/ cen///.
Poz///vno /n razvese//7vo je, ba se obe južnos/ovansk/ narobn/ skupnos// v /)vs/nj/ preko svoj/b g/as/7 pr/b//žu/e/a, ba več s//š//a bruga o brug/, /n se /ako bo//še spoznava/a. 7o je /reba /ub/ S/o-venskemu ves/n/ku š/e// v bobro, saj je pos/a/ prav na /em pobroč/u akZ/ven.
Seveba /abko ugo/ov/mo, ba /o ve//'a za obe s/ran/. Korošk/ S/o vene/ so banes /ub/ v naš/b meb/j/b bo// prezen/n/ ko/ še preb nekaj /e//. Saj se največkra/ skupno po/egujemo za naše pra-v/ce, zab/evamo v b/s/vu /s/o. Pos/eb/ca /ega je nebvomno /ub/ g/ob//'e pnja/e//s/vo meb nam/. S/ /em sm/s/u že//m jub//an/u k njegovemu 40. rojs/nemu bnevu vse najbo//še. L/pa m, ba bobo za nas pr/š// še /epš/ čas/.
S pr//'a/e//'sk/m/pozbrav/
Pe/er Tyraf!
Hva/a /epa/
Ob naš# 40. ob/efn#c# nas je ze/e vese/#/e. ba so na#n naš/ bop/sn/b/ /n bo#nen/a/o#j/, b/ ž/v#/o /n be/ajo /zven korošk//# beže/n//# #nej, pos/a// pozbravna p/s#na. Seveba /#/ /o pr///ko rab/ /zraZ#/// za /o, ba se j/#n /nb/ /o po/ /skreno za/n a//#no za ##//-bovopo#noe /n vo//o, ba v našen# /#s/u ob/av//a/o svoje #n/s// o bogaja##j/b v ##j/bov/b kraj/b; na#n /n naš/n# bra/ce#n posrebu-jejo /ako nov/ce /z bržave #na/#čen^a naroba, s Tržaškega, pa /nb/ z Grab/ščansk ega. S /en# pa na#n /nb/ po#nagajo, ba popes/rnno naše poroča-##je /n /abko /zbaja#no ###/kavnejš/ /#s/.
//va/a V a#n.'
Ptiberški začetki Glasbene šoie so roditi bogate sadove - danes*, detuje Glasbena šota že v števitnih krajih in društvih, kjer povsod uživa zanimanje tako pri mtadih gojencih kot tudi pri občinstvu, ki vedno z navdušenjem spremtja nastope gtasbeno nadarjene mtadine.
Drago Druškovič:
Spomini na moje koroško časnikarstvo
Za ob/efn/co so pr/ S/o venskem vesfn/ku že/e// zap/sek o mojem zgodnjem sode/ovan/u. 7ak/e drobec o b//žnj/ pretek/ost/, m/ajš/m se to zd/ že zdavnaj, mogoče res ne bo odveč.
Zdaj vem tud/ že to, da je /abko časn/karstvo posrečena /žnajdba za p/safej/a. Kot nov/čar; krajevn/ dop/-sn/k sem se navad//pos/ušat/, pobarat/ //'ud/ /n za nj/m/ v p/smen/ ob//k/ ponov/t/ sporoč//a,' vse to je napo-s/ed pr/speva/o k pet/m Argj/ž/cam moj/b kratk/b pnpoved/.
Dop/sn/k te/egrafske agenc/je v Karavankah
Moje časn/karstvo v Karanfan/// se naj b/ zače/o na z/mo šf/r/;bšf/r/c/ese-tega /eta na najv/šj/ ravn/. 7*am, k/er pogor/e dosega na zabodu severn/b poboč/j pod Ma/ošk/m po/dnem, Črn/m vrbom, Ovčeno, S/eščečo že t800 m nadmorske v/š/ne; v/soka raven, kajne.
Potem ko so se umakn/V/ na vzbod kur/r/7 zadnje tv.* (koroške kur/rske postaje) na severozahodu, smo odbaja// po pošto, dok/er je b;7o zarad/ manjše zasneženost/ še mogoče, na južno, pr/sojno gorenj-' sko stran.
7"/ste dn/ sem preje/ zajetno p/smo; /menovanje za dop/sn/ka Tanjuga (fe/egrafsbe agencije nove Jugos/a-v/jej z na vod/// vred; sporočita naj b/ poš///a/ po najb//ž/7 rad/jsk/ zvez/.
Majb/tž/e zveze tod več n/ b//o, ker se je na začetku grudna prese///a na vzbod zarad/ bude okvare na oddajniku radijska ekipa.
Dvomeče sem strme/ v pos/ane pap/ije. B/ac/en gorn/k, veter s karavanških vrbov me je stresa/. Kdo se je /e spomn/7 name, da so m/ pos/a// te pap/ije. /Ve ve seveda n/hče, da so kur/r/7 /n tud/ radije/ odš/t s teh pokončnih ska/n/b severn/b reber, pot onstran pa bo kma/u č/sto zasuta z zamet/. - /Va večer sem v bunkegu s papig/ iž prev/dnost/ podkuri/ ogenj, tud/ zato, ker je b// pap/r prerobat za zavijanje cigaret.
Ge kakšen dan prej, dok/er kur/ge najseverozabodnejše tv n/so še raz-
bajka//, je pr/še/ k nam jeseniški' pesn/k M/ba K//nar. Bomo/// je predme kakor kak potn/ //st v branje svoje /epe pesm/ o partižan/b.' pom-n/m /epo nap/san zvezč/č - za ce/o zb/rko; na patru/jo pa je k/jub temu mora/ z nam/. Kma/u smo ga pos/a//
na ono drugo stran. 77ste pozne vojne čase n/sem moge/ več zbrat/ v seb/ pesniškega razpo/oženja; ne za hip /n ne za ščepec. /Va začetku z/me so tod pada/e naše postojanke druga za drugo, ob nj/d part/zan/, kar vse je v men/ bud//o mračno počutje, vdanost v majhno osebno možnost, da b/ prež/ve/. - Po gorenjski' stran/ pa sem /e pos/a/ romantičen č/anč/č o boju v Z///'/, se podpisa/ s ce//m imenom, da b/ tako obvesti/ svojce, predvsem mater jnat/s v Ljudski pra-v/c/, 20. svečan /045).
/Va kurirski stez/ pod vrbov/ sem tud/ sreča/ deset/no k nam prebeg/ib
SZ/asov/d (sov/etsko-ukraj7nsk/d) vojakov, njih četo vod/a, poročn/k, je b// pred vojno časn/kar pr/ agenc/j/ Tass; b// je moj/b /et. Ge sva se sreča/a pred koncem v Kape/šk/d dr/b/d. Mese/o sem ga pozdrav//; „Zdaj boš kma/u doma." Zam/š//eno me je g/e-
da/; „Ge me ne bodo ustre//// - kakor je to napoveda/ Sta//n za t/ste, k/ so se preda// sovražn/ku - me bodo pos/a/; v taborišče v severn/ Sibiriji. .." - Zmaja/ sem z g/a vo, n/sem ga razume/; „Saj s/ pr/še/ k nam - k zaveznišk/m partizanom."
Začudo, to pomn/m, strog/ ve//k/ Sta//n je t/st/ čas - čeprav je že nekaj izgub// (zasebno pr/ meni) na svojem ug/edu ob paktu s B/f/egem /n ob napadu na majhno Finsko - še ostaja/ na mojem /deo/oškem o/tarčku, ker je za čas še /abko nastopa/, zarad/ moje manjše vednost/ podatkov o njegovi resn/čn/ oseb/, kot zmagov/t/ genera/Zs/m. - čez kakšno /eto a/; še več sem s//ša/, da so Sovjet/ baje postre//// mnogo svo/7b vojakov, b/vš/d nemšk/h ujetn/kov, tud/ takšne, k/ so naš// pot med naše partizane; mogoče tudi mojega karavanškega znanca...
Dop/sova/ec /z Roža
Os/a/ sem po koncu vojne še po odhodu jugos/ovanske vojske v obrnejo/ rožansk/ vas/c/, ki je spada/a v „varova/n/ pas" (Sperrzone), kakršno je do/oč//a za kraje južno od Drave ob avstnjsko-jugos/ovansk/ /n -;7a/;jans/t/ mej/ britanska zasedbena ob/ast.
Menda so nekega dne v sosedn/ tar/ pokopa// vaščana. /Va vence pa so zdaj, ko je b//a svoboda, na ža/ne trakove namreč, nap/sa//; ža/ujoč/ .tvoj/, b/ižnj/, najb/;žnj/ /n tako naprej. Pa se je že t/st/ čas naše/ nekdanji žandar, spet kot pomožn/ čuvar /n je potrga/ trakove z nap/s/; //ud/e znova ugnan/ pa so se spraševa//, kaj so narobe nap/sa//... Mogoče je to spodbudi/o nekaj v men/, večjo zavzetost, ko sem skuša/ pomagat/ pr/ pre- /n pokopavanju v tamkajšnjih br/b/b, pod B/eščečo p/an/^o pad//h
' partizanov. Tod j/b je b//o treba najprej najt/ - borce /zpod 4r/hove peč/. Skr/vaj so j/b zagreb// spodaj pn' Drav/; pr/prav/// smo j/m svečan pogreb. S/abo /eto zatem pa je S/o-vensk/ vestn/k (8. / 7. 7946) objav// moj dop/s iž St. Jakoba v Božu o skrun/tvab partizanskih grobov. /Vevegetno, še v novejše dn/ smo pr/če po Koroškem podobn/m ravnanjem /n to ne g/ede na robatost vedenja /n tud/ na mednarodno-pravna varstvena do/oč//a. Mogoče je takšno obnašanje pobud//o moj pod//-stek Bore/ /zpod ^r/hove peč/ (S/, vestnik, 7947, št. 9-7 7). Deset/et pa je /e m/n//o, da sem mot/vu naše/ izraz v nove// Frotamora (žb/rka Zato, 795/).
Zasedbena britanska ob/ast (Britanska obveščeva/na s/užba) je s/cer kma/u zače/a izdajat/ tedn/k vs/oven-šč/n/, Koroško kron/ko (št. 7, 29. 7. 7945), a sam/ koroški S/o vene/ so se mora/; zadovo/j/t/ z na matr/c/ razmnoženim Mestnikom, g/as//om Osvobodi/ne fronte (7. 7 7. 7945) /n še/e sred/ drugega /eta po vojn/ s tiskanim tednikom (74. 6. 7946), ko s/ je S/o venski vestn/k naše/ tiskarno na Dunaju.
7u/j časn/kar//
/Va z/mo 7946-7947 - zapade/ je ve//k sneg - sem sreča/ tuje časn/-kage, k/ so m/ s svoj/m zanimanjem za mejna /n narodnostna vprašanja ob svoj/ zvedavost/ odpira// oč/ prav do tja, kamor v svoj/ podeže/skost/ tako kma/u ne b/ šege/. /Vajprej je nekega večera v prosincu (7947) skoraj vpade/ v domačijo v Lešah dopisnik /Vevv Cron/c/a Kenneth Sayers. Pnpe/ja/ ga je majhen britanski ok/opn/ ay/omob;7, kakršne so uporab/ja// zasedben/ vojak/ pr/ pre-g/edovanj/b s/ovensk/b korošk/b domač/j, s pojasni//, da iščejo pr/kr/to orožje pr/ b/vš/b partižan/b. Z gospo-dagem Janezom G. sva mu odpr/a ob hudem nezaupanju napos/ed dur/. Gospodar je zatem najprej preizkuša/ svojo ameriško ang/ešč/-no, k/ se mu je nekdaj ameriškemu S/o vencu že precej zgub/ja/a v spominu. Pokaza/o se je, da zna časnikar nemško, s seboj je prinese/ ma/-vazj/e iž naše Primorske, gospodar pa je odpri še eno /zmed stek/en/c domačega konjaka, k/ je zakopan v k/et/ že pred pr//djuč;7y/jo Avstrije k rajbu prez/m// do konca vojne; do jutra smo se dodobra seznani//. K. Sayers pa je čez kakšen dan pnpe/ja/ iž Ce/ovca še m/ado ameriško časnikarko. Sam je nap/sa/ po obisku Koroške kar dobro brošuro. 4ustr/a - Vugos/av Front/er Prob/ems. S/ovene Car/ntb/a (London 7947). /Vov/nark/n/d č/ankov n/sem bra/.
Zače/ se je že čas konferenc (7947-7949). /n tako se je svečana og/asi/ Jean Durkhe/m, dopisnik Ce So/r /n La Marse///a/se. M Lešah se je z mojo pomočjo pa tud/ č/sto sam pogovaga/ z ma//m Banzjjem (drug/ razred osnovne dvojezične šo/e), zatem odr/n// sam v goganske Se/e /n brede/ sneg do ko/en do samotnih domač//'. Fako/e je objav//; „...Po večerji (z mas/om namazan kruh, m/eko /n kos s/an/ne), medtem ko je starejša hč/ nada/jeva/a z mo/žo krav, je starejši brat vze/ harmoniko /n do trde noč/ je sedem otrok v starost/ od 5 do 23 /et ob spremljav/ harmonike pe/o zame partizanske pesmi. Pe/i so trog/asno, izredno ubrano, po pos/ubu... Sede/i smo na /eseni k/opi v ,hiši' vdo/ž zidu, kakor je to povsod po s/ovenskih domovih..."(S/ov. vestnik, 9. M. 7947). Francoski časn/kar se je pridruži/ zborova/cem v Borov-/jab (takrat so mu menda po/ic/st/ britanske zasedbene ob/ast/ rek//, naj že zg/ne) /n še drug/m v Podjuni, kjer je s svoj/m fotografiranjem iž pok/icne naravnanost/ prep/aš// nac/ona/ist/čne napada/ce. Se branim njegovo brošuro, ne zarad/ kakr-šn/hko// že/ja, Dne A/sace-Lorraine Vougos/ave, La Carinth/e S/ovene (Pariz, marec 7947). (Bazum/j/vo, da /abko tud/ ze/o nadagenega časn/-kaga kdaj zanese /n da njegove napoved/ pač preuredi /n preusmeri resničnost.)
Za nj/m se je sušca og/as// dopi-
snik Fass-a, tovariš Ma/ečkovsk/, v do/gem usnjenem p/ašču. Pomaga/ sem mu pr/ pogovoru s šo/ag/ dvojezične šo/e, če prav pomn/m, v B;7-čovsu. /me/ je smo/o, obenem z naš/m dopisnikom 7aujug-a se je znaše/ v gneč/ na zborovanju v Ze/e-zn/ Kap//, na oba kakor na vse s/o-venske zborova/ce so nava//// nac/o-na/ist/čn/ napada/c/ s ko//. M časniku Bdeče armade je objav// kratko poro-či/ce, boj/ na/dog/eno napada/cem, kakor s/ovensk/m zborova/cem. Budo me je razočara/.
Zvedavost teh časn/kagev pa me je s////a, da sem se sam dodobra seznani/ z dogajanjem v deže//, da b/ pač zna/ kar najbo/je pojasnit/ karko// tud/ drug/m. Zače/ sem p/sat/ „dnev-n/k", a ža/ /e dva meseca.
Kot zgodnji znani/c/ /n znamenja bo/ezn/ so danes videt/ takratna pri-s;7na ravnanja - b//a b/ /abko katere-ko/i' - britanske zasedbene ob/ast/. Vojaški sodnik/ so na osnov/ začasnih /n sprotn/b od/očb pač po s//a kratk/b postopkih obsoja// m/ade koroške S/o vence, ker so namesti// manjkajoče s/ovenske krajevne, tud/ dvojezične napise. /V/so pa obsoja// a// ižs/ed//i' t/st/b sodeže/anov, k/ so te napise odstranjeva// čez noč. /Ve bo drža/o, da so S/ovenc/ zamud/// čas za pn/agod/tev vseh na javno dvojezičnost, kakor so oprav/čeva// nestrpno razbijanje dvojezičnih krajevnih napisov, ko je potek/o že več kot trideset /et (7972). Budo so tud/kazno-va/i' jjud/ /z nekdanjega pro//b;7/egan-skega tabora, če so /e-t/ /zobes/i/ a// nos/// svoje s/mbo/e, s/ovensko narodno zastavo s partizansko zvezdo. P/sa/ sem o m/ad/b /n njih nameščanju krajevnih napisov, saj so v 74 dnev/b od svečana do začetkov sušca 7947 postav/// napise odZ/jje do Poajune (S/ov. vestn/k, 25. /V. 7947). B// sem pr/ča, kako so m/ad/ grad/te/jZ proge v Bosni, k/ so se vrn/-//, v Podrožč/c/ bran/// svojo zastavo, ko so nanje nava///e, menda tr/ desetine britansk/d vojakov, S pušk/n/m/ kop/f/(S/ov. vestn/k, 70. X. 7947).
Rem/n/scence a// pomnenja
/Ve /e, da so v /Vemčijo pr/si/no /zse/jene koroške S/ovence skuša// ovirat/ na pot/ domov (7945), ob prvi ob/etn/c/, /eto zatem, so na nj/b sprevod v Ce/ovcu pos/a/; gasi/ce z vodnim/ curki. M zborova/ce po/it/čne organizacije koroških S/ovencev OF je teroristično zavozi/ tovornjak /n hudo poškodovat 9 //ud/; krivde mu n/ b//o mogoče dokazat/ (7. ///. 794 7je o tem /zše/ samo /etak).
Kadar dandanašnji g/edam na 71/ spopade kjerko// v Fvrop/ - ob nameščanju raket, v obrambo oko//a, ob nasprotovanju gradnji atomske centra/e, se ob vodn/b curk/h, usmegen/b v protestne zborova/ce, ob redag/b - možeh, zavarovanih s če/adam/ /n s šč/t/ /n oboroženih s pa//cam/ na en/ stran/ dom/s//m /zse-//enske ob/etn/ce, pa pušk/n/b kop/t /n drvečega tovornjaka, omabujoč/b n/č s/uteč/b zborova/cev; - v vsem tem zaznavam zgodnje znani/ce, k/ so se baza/; na res majhnem prostoru koroške deže/e - t/st/krat/ Zave/ je pač b/aden veter b/adne vojne, k/ zdaj zdaj še spet zaveje.
M„vesfn/ku" sem se še og/aša/, z zapisom pogovora s G/mnom Martinjakom, rež/segem M/k/ove Za/e o predstavi na prostem v Sva/nab; ob 20-/etn/c/ s č/ankom o tem, da je večinsko preb/va/stvo t/sto, k/ naj varuje manjšino (7966). Ko/eg/ pr/ časniku pa so vse/ej skrbno sprem-/ja/i pač moje stezice v /epos/o^ju, za začetek so pr/dob/// za recenzijo še B. (ena) Z. (upanč/ča).
Mendar naj ob osebnem /e sk/e-nem z m/s/ijo m/ad/nca z Ob/rskega, ;žraz;7 jo je nerodno, pozna se mu nemški pravopis, ko je zapisa/; „Lju-dje kateri dozdaj n/so bra// Mestnika zdaj ga od Dnu v Dan vedno z večjim navdušenjem /n vese/jem berejo /n zraven se S/ovensko učijo" (O. M., 5. 3. 7947).
Ob š//r/dese//e/n/c/ naj bo tud/ zgoraj zapisano še vošči/o za vnaprej; kaj več ob zg/njajoč/h, spreminjajočih se vaseh, posebej pa ob koroških „cvetkab z/a" n/ mogoče zaže/et/.
Iz starega raste novo, pravi pregovor, po katerem so se ravnali tudi ptiberški zadružniki, ki so poteg starega zadružnega postopja zgraditi novo, moderno opremtjeno Posojitnico. Vendar je bit to te začetek modernizacije, kajti pozneje je tam zrasto še vetiko postopje zadružnega Marketa. S tem so bili ustvarjeni pogoji za sodobno gospodarsko uvetjavtjanje.
y


Nacistični zločinci skrunijo grobove partizanov
Poročevalski urad O! poroča iž St
Jakoba v Kožu:
ci tovariši in tovarišice Mila Krnci, aktivistka Oh. na korošketn od let t !')-! b \\ira Kovačičeva, aktivistka O! na Koroškem od !eta !'*!!; branja ^\arke!t — Krčila. aktivistka A! /. na Koroškem od leta	!van Korde/,
vtt) iški obveščevalce Zapadno kore skt^a odretla: .Ion. vojaški ohvcš.r valt e Zapadno koroškega odred i; Kit th. kurir po! or^ani/aeiic. in d onet. akii\ tstka ()1'
no odvleklt v št 1'ctcr pri št .lakobu \ K"/u. kjer so liti ra/st ivili \ ledeni uti Sele teden dnt kasnete so jtli / i Crebli blizu Drave Ko /lomu n tei/m i ie lpidstvo s svečanim nocreb-un pre ne--!'' trupla na pokopališče v št lak-bu r^omači lunin s., našli in odkopab tudi tovariši tn/ Sblana Krimo/tča. podporočnika Jugoslovanske armatle.
ki so ga prav tako ubili fašistični zlo činci. in ga položili k ostalim tovari šem na šentjakobskem pokopališču Letos na praznik Vseh svctdi mladinci lepo okrasili grobove \a praznik je prispela na pokop dišče tu; di dclcgacita oficirjev Jugoslovanske armade, kt so položili na grobove umetniško izdelan venec in se poklonili padlim tovarišem \ noči od sobote na nedeljo pa so neznani zločin ei oskrunili grobove padlih partizanov. S križa )C bila /bita /vc/da. z umetniško izdelanega venca pa p< tt gam trakovi z napisom: pVoj.iki. pod-ofitdrji tn oficirji Jugo-do\.mskc *<**
oskrunjene grobove padlih junak v /adoščeme. Značilno je da '-o liudie /e neštett^krat zahtevali prAskavo /a ratli t/datanta partizanskih borcev :n zaradi nečboeškega ra'nan].t s pni limi ttoarišj in žrtvami ftšiona. toda
\e \asprotno pa fašistični /loč^nti št danes prav t 'ko 1 <t nektl ' t n. k * / n -\ano skrontto s\rt"i' s! oenske 'a
M. jnmj 7946 pomen/ponovno rojstvo s/ovensAego t/sAo na Tforo-5Acm. /Va ta Jon je po Jrng/ svc-tovn/ vojn/ /zs/o na Dnnojn prva sJcvJAo 4a/;a.s'njega ,,67oven.s4:e-go vcstn/Ao", A;/ noJo/jnjc troJ/-c/je AorosPcgo port/zansAcgo 7/sAo. Ta Jatam pa 6/ mora/ A/t/ z z/at/m/ črAom/ zop/son v Anj/g/ zgoJov/ne AorosA/A .S/ovencev v Zvstr;j/.
Z ons/nsom marca 7 956 so namreč .S7ovenc/ v Z vstr/j/ pr/s// prv/ por/ oA/ost nemškega noc/-zma. /1 vstr/jc/ pa so s/cer 79. aprZ/a /stega /eta /zraz/// s s A o raj 799 % g/asovanjem Avo/ežnost ^vojcmn or/resen/Aa 77/t/erja, A/ j/A je osreč// s pr/A/jnč/tv;jo /t v-s^r;je A Jomov/n/ ve//AonemsAega rajAa.
TaArat se je AorosA/m, ve//Ao-nemsA/m nac/ona//stom /n nact-stom /zpo/n//a goreča ze//'a za /zvajanje sArAno pr/prav/jenega načrta za an/čenje V/ovcnccv na TčorosAem, v /S vstr/j/. Ao nopoJn 77/t/e/jeve TVemč/je na ./agos/av/jo, aprJo 7947, po or/prav/ meje na PorovonAoA, so se prav AorosA/, avstr//sA/ nac/st/ nspesno ave/jav-//a/t' pr/ genoc/Jnem Je/a na GorenjsAem /n AajersAem, Ao so Zzvojo/Z 74/t/erjevo zapovej „na-prov/te m/ Jeze/o zopet nemsAo", Ao so /zganja// s/ovensAe Jraz/ne z nj/Aov/A Jomoč;j7A so z zop/ro-ajem /n ropanjem pnstos/A' po s/o-vensA/ zem//7. /Va TčorosAem so prepoveJa// „7čorosAega A/oven-ca" /n Jrag/ s/ovensA/ t/sA. Por-AorsAo so s poz/ganjem an/čeva// s/ovensAc Anj/ge /n rev/je,' s/oven-^Aa AeseJa je A//a prepoveJana, Aajt/ oAve//a/o naj A/ nac/st/čno ges/o ,,/čarntner sp//c A JeatscA/". Aazpast/A' so .S/ovensAo prosvetno zvezo, vsa s/ovensAa Jrnstvo /n zaJrage ter zap/en/A' nj/Aovo premoženje. 67cJ;7 je /zgon prv/A f/soč AorosA/A .S7ovcncev 74. /n 75. apr//a 7942 Aot prv/ svart/en va/po načrta pregona 59999 AorosA/A 5/ovencev v PAroj/no. 7'o A/ pomenZ/o /Zz/čno /ztreA/jenje, noroJn/ genoc/J s/ovenstva na /čorosAem.
7'aAo je A//o ž/v/jenje s/oven-sAega naroJa na TčorosAem poJ noc/zmom, Ao se je zače/ /eta 7942 7aJ/ na TčorosAem oAorožen/ Aoj prot/ nac/st/čn/m oA/astn/Aom, s Aater/m so A//e preprečene noc/-s Jčne naAane za /ztreA/jenje Aoro-5A/A 5/ovencev.
Skrb za pisano, borbeno slovensko besedo
Že prv/ part/zan/ smo sArAe// za p/sano, AorAeno s/ovensAo Aese-Jo, Ja smo s s/ovensA/m t/sAom č/r/// oJporn/sAo m/se/ /n astvar-ja// organ/zac/je OsvoAoJJne jronte s/ovensAega naroJa Aot ce/Zce prot;jaš/st/čnega oJpora. A/s A nam je o Jp/ra/ vrata ne samo po Ar/AovsA/A Jomač/jaA, temveč smo z nj/m proJ/ra// v težje Jostopne Araje, v trge /n mesta, -scgc/ pa je taJ/ Jo nas/A /jaJ/ na jrontaA po vsej Pvrop/.
Port/zonsA/ t/sA je A// nase moč-rag manj v/Jno orožje, A/ je pomaga/ net/t/ požar apora, Aajt/ s/ovensAa AeseJa, s/ovensAa pesem sta A/A že sam/ po seA/ s/m-Ao/ apora /n ges/o Aoja prot/ noc/-sAčn/m nos//n/Aom. Part/zansA/ AsA je A// zvest sprem/jeva/ec vsakega part/zana, A// nam je ž/v/jenj--sAa potreAa enaAo AaAor vsoAJo-rrj/ AraA.
Že v z/m/ 7 942/45 smo po J Peco AsAaA raJijsAa poročZ/a, /etaAe, pesmar/ce, Arosare... ^ /et/A /945/44 smo ponot/sAovo/; centra/ne s/ovensAe časop/se - PjnJ-sAo prav/co, 57ovensAega poroče-^a/ca, /Vačo ženo, M/aJaar,
Pavie Žaucer-Matjaž:
Slovenski vestnik nadaljuje tradicijo koroškega partizanskega tiska
(Ob 40-letnem jubileju Slovenskega vestnika)

f % $

;
^
SMSr ^
r

:







OZ



*


	
.43Wy€--';	



Napredna misel in partizanski tisk, ki sta premagala nacistično nasilje, sta si utrla pot tudi na povojno Koroško. Partizanski tisk je našel tudi na Koroškem svojega naslednika, ki goji tradicijo NOB in ki seje zapisal družbenemu napredku: Slovenski vestnik.
7)c/nvsAo enotnost. Jesen/ 7944 je znče/a /zAojnt/ ,,/čorosAo v AorA/". PreJAoJn/A/ ,,5/ovensAega vestn/-Ao" po so A/A ,,/čorosA/ poročevn-/ec", ,,5/ovensA/ teJn/A" /n „Ce-/ovsA/ vestn/A", A/se je pre/meno-vn/ v ,,3/ovensA/ vestn/A". ZnJnjo port/znnsAo, s/ovnostno stevJAo ,,5/ovensAegn vestn/An" smo t/sAo// v ce/ovsA/ Cnr/ntAtj/ moja 7945 s poročZ/om o ve/ZAem zAo-rovnnjn znstopn/Aov AorosAegn /jttJstvn, preJsfnvn/Aov OP /n OPP, A/ je A//o /6. mojo /945 v Ce/ovcn. /Vn tem zAorovnnjn je A// /zvo/jen AorosA/ poArnj/nsA/ nnroJno-osvoAoJZ/n/ oJAor z Jr. Prnncem PetAom no če/n.
Pnrt/znn/ nn PorosAen; smo /zJnjnA tnJ/ t/sA v nemsč/n/, Jn A/ nemsA/m Ježe/nnom /n .S/oven-cem, A/so se oJtnj/Asvoj/ mnter/n-šč/n/, poAnzn// prnvo pot /z z/o-č/nsAegn nnc/st/čnegn oAjemn /n j/A pr/veJA v AorAene vrste oJpo-rn, Aojn prot/ nnc/zmn. OAčnsno smo t/sAnA rnzne /etnAe /n m J/jsAn poročZ/n. /IprJn 7944 pn smo znče/Z /zJnjnt/ ,.77/e PA;Ae/t", g/n-s//o Je/nvsAe o Jporn/sAe enotnost/
no PorosAem, A/ je /zAojo/o Jo mojo 7945, Ao go je zotr/o Ar/ton-sAo zose JAeno oA/ost.
Port/zonsA/ t/sA no PorosAem s/cer n/ A// toAo stevt/en Aot v Jrn-g/A s/ovensA/A poAroj/noA, A// po je temAo/j pomemAen /n oJ/oč//en zo rozvoj prot/jos/st/čnego Aojo no PorosAem. V nojAnjs/A JneA /n v nojtežj/A oAo/Zsč/noA je AnJJ noroJno /n prot/jos/st/čno zovest AorosAego /jnJstvo, zJrnževo/ je 5/ovence /n nemsAo govoreče Porosce v oAoroženem Aojn prot/ nojAnjsemn sovrožn/An ne /e s/o-vensAego /jnJstvo, temveč vsego č/oveštvo - poz/vo/ je no Aoj prot/ noc/zmn.
Port/zonsA/ t/sA je tnJ/ pomemAen /n /zv/ren JoAnment JoAe, v Aoter/ je nostojo/; zoto je /zreJno Jrogocen v/r zgo Jov/ne Aojo prot/ noc/zmn, Aojo zo nopreJeA /n svo-AoJe, Aojo tnJ/ zo ponovno vstoje-nje JemoArot/čne ovstrtjsAe repn-A/ZAe. Port/zonsA/ t/sA je o J/oč//no Jopr;7;ošo/ A nspeAom AorosAego port/zonstvo, s tem po A preroJn noroJnostne somozovest/ Aoro-sA/A 5/ovencev /n A ponovnemn
rozmoAn s/ovensAe AeseJe no PorosAem.
V/soA/ jnAZ/ej ,,5/ovensAego vestn/Ao" noj A/ pošto/ po An Jo, novJ/A /n /zz/v 5/ovensAemn znonstvemn /nsf/tntn v Ce/ovcn, Jo A/ zostov//sAnpno z DoAnmen-toc/jsA/m orA/vom ovstr/jseAgo oJporn/stvo no 7)nnojn roz/sAo-vo/no no/ogo no temo rozvojo, nostojonjo /n s/rjenjo, ter v/oge /n pomeno port/zonsAego t/sAo no PorosAem.
„S)ovensk! vestnik" se rodi
Peto 7946 po sem „Aotrovo/" ponovnemn /z/Jn ,,5/ovensAego vestn/Ao" no Dnnojn. PoAojn/ JožAo /VogroseA je A// prej Jrngo svetovno vojno Aonzn/orn/ nroJ-n/A no jngos/ovonsAem Aonzn/otn v Ce/ovcn. V ^entpetrn no Vos/-njoA je ž/ve/o njegovo sestro, A/ je A//o poročeno š Amnom Grossom. Že toArot je pomogo/ pr/ nre-jonjn „A7/oJego Porotono", A/ je /zAojo/ Aot m/aJ/nsAo mesečno prt/ogo „PorosAego 5/ovenco". /Jrejevo/ je rnAr/Ao „.S7r/c Jožo se pogovorjo s svoj/m/ pr/jote/j/."
Peto 7 945 je A// JožAo /VogroseA oAt/v/sfOPnoPorosAem. PerAr/-tonsAo zose JAeno oA/ost no Poro-sAem n/ Jovo//'evo/o /zJojot/ g/o-s//o OP, je /VogroseA preJ/ogo/, Jo A/ //st /z JojaA' no Dnnojn, Ajer je Jo /eto 7959. /zAojo/ tnJ/ ..PorosA/ 5/ovenec". PoAroj/nsA/ oJAor OP zo 5/ovensAo PorosAo je /Vogro-sAo pooA/ost//, Jo nresmcZ to no/ogo /n go je /menovo/ zo stvarnega nreJn/Ao //sto ,,5/ovensA/ vestn/A", A/ noj A/ zoče/ /zAajat/ no Dnnojn. Pormo/n/ /ostn/A /n nreJ-n/A g/os//o je A// JnnajsA/ oJvet-n/A, zoveJen AorosA/ .S/ovenec Jr. Matevž 5cAorw/tze/.
Po zoAtevno no/ogo n/ A//o moč nreCnč/t/ Arez pomoč/ mot/čnego noroJo no Dnnojn v t/stem časn n/ 'A//o t/sAorne, A/ A/ /me/o pr/merne črAe /n stavce, A/ A/ A/// sposoAn/ sfov/t/ s/ovensAo AeseJZ/o. Zoto svo se morco 7946. z TVogrosAom poJo/o v PjnA/jono, Ajer svo nre-J//a vse potreAno zo rojstvo novega AorosAego g/as//a OP. /Vo Dnnaj je z TVogrosAom oJs/o Aot aJm/n/strat/vna /n nreJn/sAo pomočn/co m/aJ/nAa Don/co Jnr-Aovtc. /lpr;7o, mojo po smo pr/Jo-A/// /z PjnA/jone se Jvo stovco /n s/cer strojnego stovco MoAso Pot-n/Ao /n ročnego stovco Pvgeno Pre/ZAo-Meterco. V Ce/ovcn smo pr/prov/A' groJ/vo zo prvo stev//Ao ,,5/ovensAego vestn/Ao", A/ je zog/eJo/o AeA' Jon 74. jnn/jo 7946. no Dnnojn.
Povezan s
„S)ovenskim vestikom"
PoAo sem s ,,5/ovensA/m vest-n/Aom" se /z port/zonsA/A čosov ž/vo povezon /n zovezon; nonj me vežejo čnstvene vez/ /n /ep/ spom/-n/. Ve veJno vsoA teJen nestrpno čoAom, Jo me oA/sče to zvest/ AorosA/ pr/jote/j, A/ m/ pr/noso /epe /n prtjetne, po tnJ/ Ar/JAe vest/ o moj/A neAJonj/A soAorc/A, soJe/ovc/A, o pr/jote/j/A /n znon-c/A. V „V7ovensA/m vestn/Aom" sprem/jom ž/v/, vsoAJnj/ ntr/p Je/o /n nstvo/jo/nost/ nos/A noroJno zvest/A /n zoveJn/A /jnJ/ no PorosAem. ,Sprem/;om vos nenA/on/j/v/ Aoj zo noroJnostne, zo č/ovesAe prov/ce, zo osnovno prav/co roAe vose /n nase mater/n-sč/ne. VeseAm se vsoAego najmanjšega nspeAo, A/ s/ go /zAor/te, z vam/po Jož/v//am tnJ/ težave /n tegoAe, A/ j/A premognjete no pot/ Jo nov/A nspeAov.
OA tem ponosnem jnAZ/ejn ,,.S7ovensAego vestn/Ao" /sAreno čest/tom zo nspesno Jo/go/etno Je/o zvestemng/ovnemn nreJn/An g/os//o PoJotn Jonež/čn /n vsemn čosop/snemn Ao/eAt/vn. Z vos/m/ Aro/c/ po vsem oJ srco že/Zm Aogoto /n proJorno nspesno Aero novego nov/norsAego Je/o v pr/J /n JoAroA/t AorosA/m .S7ovenčen;. Že/Zm vam pr/jetno praznovanje /n vos vse /epo pozJrov/jom.
PjnA/jono, jnnjja 7956
Ne kot protiutež tradicionainim nacionalističnim proslavam 10. oktobra, ki vedno potekajo v izrazitem protislovenskem duhu, temveč kot zamisel in že kot primer praktičnega uresničevanja skupne poti obeh narodov v deželi so se izkazale prireditve Oktobrskega tabora. Pripadniki obeh narodnosti so s politično besedo in s kulturno akcijo demonstrirali željo in pripravljenost za enakopravno sožitje v deželi.
!z dejavnosti KSŠŠ na Dunaju:
Dunajski študentje in dvojezična šoia
Ravno v teh dneh prirejajo slovenski študentje na Dunaju akcijske dneve za skupno dvojezično šoio s podijsko diskusijo in soiidarnost-nim koncertom na dunajski univerzi. Informacijska dejavnost v nem-škogovoreči javnosti je trenutno boij potrebna kot kdajkoii poprej, saj je predpogoj za nastanek in učinkovanje demokratičnega odpora - v tem primeru proti demontaži skupne dvojezične šote.
Za takšno delo pa je potrebno tudi proučevati vprašanje dvojezične šoie ter tozadevno poiitiko narodnih organizacij in avstrijskih strank. Prisiuškovaii smo našim študentkam in študentom na javni seji v kiu-bu, ko so ravno razpravljali o štdskem vprašanju. Nekatere diskusijske prispevke in ugotovitve smo (v strnjeni obiiki) povzeli.
Ec/era? o razvoj;; šo/shega v/;raša-a/a, b/ ga je poda/a m/ajša bo/cg/ca, je popo/aoma za/ege/, Ja je b;7a razprava že v	Z/og/a.sva' .šo/.sbi
wodcb KND m EP, /r o ra p r o w ;.sa rs&; pred/og/ zameg//'eaega /očevaaja s sVrara borošb/b dežeb;;b pojavov, posbas; aebater/b aaroJazT: /';o;be;o-aarjev v obr;//:; Narodaega .sveta, spo-prtjaza/b .se z aajbo/j .adobao' var/aato /očevaa/a - vse ra je Mo Je/ežao brb/čaega prerresa. /a pr/ tem soposta/a oč/taa t/stapro;/s7ov/'a, b; so vzrob aes/ožaos;/ aaroJa;7; pobt/bov, dvoy'ez;'ea;7; ač/te/jev, .S'o/sb/b strobov-ajabov /a tad/ raaog;7; star.svv. Prot/-.s/ovja so vsaj tabo s ra ra bot je star pro-b/ea; šara, /a bomajbdo se );7; /abbo rej/. Po je pobaza/a tad/ razprava;
-	Gotska vprašanja na Koroškem n/ko// n/so obravnava// ko/ prob/em s/rokovne narave, temveč vedno /zk/jočno ko/po////en/prob/em. .S rera dejjrvora sa;o ,soočen; rad; danes. Nasvet; ;a pred/og/ jrrokovajakov raso de/eža/ tobbšae resne pozorao.sr; ;a razprave kor pa raza; po.ska.s; pob-dkov, /zde/ad pobt/čao-bomprom/-sarsk; a;ode/ dvojez/čae šo/e. V ,ar' smo v zadnjem časa /abbo s/ed/b' raza/m aasprotajoč/a; s; /zjavara Narodnega sveta /a njegov;/; vod;7a;'b /aa-bc/oaar/ev. Kaj se da v rej s/taae;j; res tatprav/;/? ,S' srrokovao arerr;e/jer;;aa a o vda/ pred/og; ne bomo prodrd -rako b/ /a/;ko rea/;.sr;čao or;.sa/; s/taa-c/jo na Koroškem. Kaj se nam zd/ porem aajbo/jpr/poroč/j; vo ;'n kaj aaj-/ažje/zved/j/vo? Potrebaa je aajbo//'ša reš/tev v našem /areresa /a sm/s/a. Pr; rem se /a/rko zavedamo vse/; prob/e-mov, k; b; j/b pr/aes/a kaka restr/b-dvaa reš/tev. Poda kakšne možaosr/ pa /mamo?
-	kakšne a:ožaosr/ /mamo, če se bomo or/eadra/; samo še po daaašaj/ rea/a/ s/taae;j/? Zanjo je zaačdao, da za naše predsrave /a režnje a/mamo dovo//' moča/b zagovora/kov - vse govor/ prod nam... Poda če ne bomo ravna/; po aaš/b aačedb, za kaj pa se porem m/s//mo sp/ob še poregovad?
-	Vs/ zapovrst/o počas/ padajo. Eden za drag/m. /Ve samo v Narodnem svera - rad/ za Z.SG je b;7o že sb-šad, da nekarer/ razm/š/jajo rad/ o rem, kako b/ se v skrajnem s/ačaja /abko spopr;jaza;7; s kompromisarsko reš/rv;jo /a /očevaajea;.
Poda srvarn/b razprav o rem oč/rao ne na en/ ne na drag/ srraa/ a/, saj n/d ne verjamem, da so vs/ odbora/k/ /a č/aa/ orgaa;'zac;j preštad/rab šo/ske koncepre /a pred/oge, k/ so nam tre-aarao aa razpo/ago.
-	Poda po podr/čn/ ocen/ aekarer/b reb /jad/ bo /očdev vsekakor posra/a srvaraa...
-	Pakdka osredaj/b orgaa/zac;j je morda že od vsega začerka b;7a napačna. Saj se NSK.S /n ZSČ) že od vsega začetka or/ent/ra/a po tem, kar je /s/očasno /ud/ osnova /ros/rankarske ed/nos//; če so stranke ena za drago za neko obdko /očevaaja v šo/ab, potem se tud/ naš/ jankc/onarj; požv/žgajo aa aače/ae zahteve (v šo/stva) ter pr/-čeajajo s takdča/m pr;7agajaajem svo-j/b pobdča/b /zbod/šč predstavam strank adrad drago pot. Pa sta/aa dejeaz/vaa drža a/ n/č novega.
-	Vsekakor prevečkrat pr/de do zamenjave stvara/b /a takdča/b arga-meatov - to se potem /zrnžo tad/ v podr/čn/ dn;j;'...
Zd/ se m/, da so naš/ /jadje v organ/-zac;jab zopet Zzgab/d pogam /a od/oč-aost, k/ sta b;7a dana še aa začetka teb aov/b razprav. Pakrat je feb/a beseda ce/o o protesdb staršev, stavkah /a drag/b obbka/; protesta, če b/ stranke /a v/ada dopasd/e /oč/tev otrok.
-	Zato pa je tem bo/j važno astva-r/t/ pr/t/sk aa drag/ rava/ /a ne tako, kot ga skašamo de/at/ zdaj. Potrebna b/ b;7a tad/ večja mob/dzac/ja staršev.
Kdor m/s//, da bo z od/oč//v/jo deže/ne v/adc pad/a zadnja beseda, je že dos// prenag/o do konca razm/s///. Deže/aa v/ada vsekakor ne bo mog/a /met/ zadaje besede.
- - Gotovo je vsak aače/ao zato, da ostane sbapaa šo/a. Pobt/ča; pr/t/sk /a ag/tac/ja aaš/b aasprota/kov pa sta mnoge pr/ nas že preveč prestrašda, zato je razam//7vo tad/ dejstvo, da smo danes soočen/ v /asfa/b vrstah z ze/o razbegan/m/ predstavam/.
-	Ed/na perspekt/va je /a bo osta/a potemtakem aada/jaja ag/tac/ja za sbapao dvojez/čao šo/o. K.SNSVD je pr/ tem že da/ važen pr/spevek s pod-p/sao akc;jo prot/ apartbe/da aa Koroškem. Pakrat smo s/ astvar/d' mnogo dobr/b st/kov do demokrat/č-n/h orgaa/zactj aemškogovoreč/b v 4 vstr;j/. Nada//evat; moramo v tem sm/s/a. /ajbrmac;jska dejavnost, kot so jo sprožde s/oveaske orgaa/zac/je, Kom/te, štadeatsk/ k/ab/ /a S/'Z, se mora aada/jevat/. Osvešča// n;oran;o avs/r/jsko ja vnos/ /n /s/očasno o/en-z/vno zagovarja// naše nače/ne pred-s/ave.
Kaj naj deta pri tem naš K!ub?
-	Na pr/mer to/e; Najav/d smo se aa razgovor pr/ vodstva Narodnega sveta, takoj ko smo zveded, da razv/ja
1981

VESTNIK
Obirska srečanja pisatetjev manjšinskih narodov so izpričata, da so manjšinski umetniki v pravem pomenu besede posredovatci kutture, kajti ustvarjajo pretežno v materinščini, živijo in detajo pa v dveh ati četo treh kutturnih območjih. Tako uspešno doprinašajo k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju med tjudmi, med narodi.
svoje posebne predstave o možnost/h reš/tve dvojez/čae šo/e. /b;zprav7p;b' smo tam o teb razbča/b /zhodišč/h za reš/tev dvojez/čae šo/e, /a pr/ tem tad/ ze/o jasno povedab svoje. Ga/ so m/s/id, da nas bojo kratkoročno kar prepriča/; s svoj/m/ zam/sd'm/ o nek/ variant/ /očen/d, a zato za nas boij avtonomno orgnn/z/rnn/h šo/... Poda vod/te/// NSKS* so nenazadnje tad/ aa pod/ug; aaš/b agovorov /a pom/s/e-kov mora/; av/det/, da se s tak/m/ predstavam/ ne moremo strinjat/ /a da tad/ on/ ne bojo mogd samosvoje ugi-rat/. .S7ej ko prej smo privezan/ pred /st/ voz - naprej bo še/ /e, če bojo v/ek/; vs/ v /sto smer.
-	Poda tad/ nas so takrat aa t/stem razgovora vpraša/; po bo/jš;7; /a opr/-jem//';'v;'b a/teraat/vab. Že/; smo očitek, da tad/ nam pr/maajkaje konkretnih pred/ogov.
-	Kakšne bo/jše a/teraat/ve pa pr/-čakajejo? /t je b;7 operac;jsk; ko/edar dobra a/teraat/va? Kaj pa je aasta/o /z tega?
-	Pak/ očitki nas vsekakor ne morejo vzaem/r/f/, saj s/ iščejo samo izgovor za svojo dejeaz/vao strategijo. Kr/t/ku aa aj/bov račaa je tad/ v zvez/ s šo/sk/m vprašanjem vsekakor aprav/čeaa /a amestaa, a/ je mogoče kar tako razvrednotit/, bo//še b/ jo b;7o tad/ kdaj apoštevat/...


K/ab s/oveask/b štadeatov /a štadeatk aa Daaaja je tad/ /atc/ator /a orgaa/zator deatoas/ractj za eaakopravaost korošk/b ,S7ove;a ev - tad/ aa Daaaja.
Take diskusije in razprave so vsebinski temeiji kiubskega deia. Študentke in študentje se po tej poti tudi med sejtoj informirajo o dogodkih in dogajanju na Koroškem. Po tej poti pridejo tudi do skiepov in akcij. Kiub se je v času svojega (63-ietnega) obstoja izkazai kot eden najvažnejših
združevainih in izobraževainih dejavnikov doraščajočih siovenskih akademikov. Tudi to bi veijaio upoštevati.
(Razprave se je udetežito petnajst čtanov in odbornikov Kiuba. med njimi tudi predsednik G. Wutti in tajnik R. Vouk. Za SV je diskusijo spremljal I. Sch.)
S!ovo od svinca
Z modernizacijo tiskanja našega tista smo začetka teta t986 stopiti v praznovanje 40-tetnice „Stoven-skega vestnika". S tem korakom se je tiskarna „Drava" v Podtjubetju začeta dokončno postavtjati od stavnega stroja „Linotype" (stiki: tevo in desno zgoraj), od ktišejev na cin-kovih ploščicah in od skorajda „niu-
zejskega" tiskarskega stroja (zgoraj tevo spodnja stika). Staro tehnoto-gijo uporabtjajo sicer še pri manjših naročitih, za časopisno produkcijo pa se postužujejo že izktjučno foto-stavka, montaže in ofsetnega tiskarskega stroja (spodaj).
Tudi današnjo jubitejtio številko Stovenskega vestnika so - razen šti-
ribarvnega ovitka - v celoti izdetali v podtjubetjski tiskarni. Vsem sode-tavcem tiskarne se na tem mestu iskreno zahvatjujemo za njihov trud in dobro sodetovanje. V njihovem in našem interesu pa si žetimo čimprejšnjo združitev pod skupno streho v Cetovcu, da se bodo pogoji za delo še izbotjšati.

Otmarja Simčiča ni več
Skoraj, da je bilo čutiti kakor bi zastal dih po Ločah, ko je šla žalostna novica od hiše do hiše - da je popolnoma iznenadeno preminul pretekli teden 5. junija Pojecov oče - Otmar Simčič, mizarski mojster v pokoju doma v Dobju. Blago srce, ki je bila ena sama ljubezen, je prenehalo biti, noga je zastala sredi koraka - hrast, ki ga noben vihar ni mogel ukloniti, je pade).
Pokojni se je rodil na pragu prve svetovne vojne in prav ta. medvojna in povojna leta ter svetovna gospodarska kriza, ki je sledila tem, so spremljala njegova otroška leta. Od doma je podedoval pridnost in delavnost ter globoko ljubezen do svojega rodu, do materinščine, do slovenskega jezika. Taga je že v mladih letih vodila v krog takratnih slivenskih
Pred kratkim so v Šentjakobu v Rožu ustanovili novo društvo, ki je prvo takšne vrste med koroškimi Slovenci - Društvo upokojencev. Namen tega društva je utrjevati prijateljstvo in razumevanje med upokojenci ter prizadevanje za prijetnejšo usodo le-teh, v obliki izletov, predavanj itd.
Novoustanovljenemu društvu predseduje Košat Flori iz Podgorij, v odboru pa ga podpirajo: podpredsed-
narodnih delavcev-kulturnikov. Kot vnet igralec, pobudnik moškega pevskega zbora in tamburaške skupine je končno prevzel vodstveno vlogo v takratnem slovenskem prosvetnem društvu „Jepa" v Ločah. Nacistična strahovlada je sicer prehodno prekinila in razbila društvo, toda takoj po nacističnem propadu se je Otmar z njegovimi brati ter drugimi rojaki lotil obnovitvenih del in prav kmalu je slovensko kulturno delovanje v Ločah zopet zaživelo. Gospodarske razmere v naslednjih letih so sicer tudi naše mlade ljudi vse bolj vlekle iz Koroške v druge avstrijske dežele ali celo v inozemstvo, tako se je tisti prvi razmah nekoliko umiril. Že pa je doraščala mlada, povojna generacija, ki je pričela polagoma prevzemati vlogo nekdanjih kulturnikov in tako
nik Jože Štornik iz Leš, tajnica Marija Miškulnik iz Velike vasi, njena namestnica Zorka Weber iz Šentjakoba, blagajnik Miro Miškulnik iz Velike vasi in namestnik Janez Kaj-žnik iz Svaten. Iz statutov, ki so jih predložili oblastem je med drugim razvidno, da preide, v slučaju razpustitve društva, imetje v last ZSO in NSKS!
Novemu društvu želimo uspešno delovanje.
je predsednik društva Otmar doživljal ponoven kulturni razcvet. Po nekaj desetletjih je končno predal predstojništvo v miajše roke, ostal pa kot častni predsednik še nadalje neutrudljiv in zvest društvenik, ki je le redko kdaj izpustil kako njeno prireditev. Bil je skromne in mirne narave, a dobrotljiv ter skrben družinski oče; šel je tudi sosedom rad na roke. Vneto je prebiral slovenske knjige in bil tako zelo razgledan. Živo se je zanimal za dogodke doma in v svetu, svoj domači okoliš je poznal, kot le redko kdo. Kljub svojim, skoro 72. križem ter poškodbi iz vojne je bil stalno na nogah ali na kolesu, rad celo zahajal v planine; posebno še na naš planinski dom na Bleščečo. In prav sredi še tako močno utripajočega življenja je omahnil; nenadna smrt je prizadela domačim, posebno še ženi šibkega zdravja, težko bolečino. Obilna je bila udeležba na nedeljskem pogrebu, ki ga je vodi) domači župnik Jakob Škofič. Ob odprtem grobu sta se od rajnega poslovila zastopnica društva vojnih žrtev in predsednik SPD „Jepa-Baško jezero" Franček Černut; zadnji je v obeh deželnih jezikih orisal lik pokojnika kot stanovitnega, neomahljivega narodnjaka ter izrekel besede zahvale za njegovo prizadevanje in narodno zvestobo. Cerkveni pevci ter društveni moški pevski zbor pa sta zapela ganljive žalostinke pevcu, ki ga ni več med nami. Otmarja, ki počiva v ljubljeni, domači zemlji hočemo ohraniti v častnem spominu; težko prizadeti družini ter sorodnikom pa velja naše iskreno sožalje.
F.Č.
Šentjakob v Rožu Društvo upokojencev
Založba Drava: ^Jj@!n kOFUk C&SH
Če ocenjujemo delovanje založbe DRAVA, moramo videti predvsem dve novi komponenti; komponenti pač, ki jih prej nobena založba koroških Slovencev ni upoštevala, kaj šele uresničevala. Prva teh dveh je, da se je prav preko dejavnosti založbe DRAVA slovensko založništvo na Koroškem enakovredno vključilo v splošno slovensko založniško dejavnost. Prav posebej važna pri tem pa je ugotovitev, da je doseglo to sloven-skokoroško založništvo tudi raven
DRAVA se predstavlja v tednu avstrijske knjige
celotnega slovenskega založništva. Drugi, in mogoče še pomembnejši fakt pa je ta, da je z delovanjem DRAVE uspelo premagati izolacijo v tem smislu, da DRAVA ni več ..manjšinska založba", da ni več ..manj vredna", saj je postala tudi napram avstrijski javnosti pomemben dejavnik, ki v tem nemškogovorečem prostoru predstavlja enakovrednega partnerja.. To je dokumentirala DRAVA s številnimi prevodi slovenskih književnikov, in prav s tem inovativnim delom je vzpostavila kontakte do raznih recenzentov - tudi do literarnih kritikov avstrijskih časopisov. Se pravi, da jim je ponudila možnost poročanja. Ena izmed posledic
tega „odpiranja" je tudi ta, da zdaj tudi druge založbe v javnosti lahko ojačeno nastopajo.
Širina založniškega programa tudi omogoča, da se polaga večja važnost na kvaliteto literarnega ustvarjanja -tudi koroških Slovencev. Sc pravi, da se ne zadovoljujemo več s samim ustvarjanjem kot takim, pač pod geslom: „Veseli smo. da sploh še kdo kaj piše!" Pri tem je seveda tudi važno, da stopajo osebni konflikti v ozadje, da se ponudi čim bolj široka paleta literarnih del, ter da se prepusti razsoja bralcem in bralkam samim. Ta zavest je tudi močan faktor pri določanju založniškega programa DRAVE. Skuša odpirati pot v javnost tako močno politično angažirani literaturi, kakor tudi literaturi, katere glavni namen je gojitev jezika, pa četudi tako ustvarjanje na prvi pogled ne zgleda preveč politično zavzeto. ..Kulturno ustvarjanje samo po sebi je že političen dejavnik, še posebej, če gre za kulturno ustvarjanje manjšine", pravi vodja založbe DRAVE Lojze Wieser. ,.To je čisto objektivna ugotovitev. Drugo vprašanje je seveda, če se tega posamezniki zavedajo, ali ne." In Wieser poudarja, da je skrb za kvaliteten jezik v času, ko menda narod izumira, politično dejanje. In ne vidi nasprotij med ..politično" in ..nepolitično" literaturo; nasprotno:	ugotavlja, da
druga drugo dopolnjujeta, da .,so za ustvarjanje samozavesti potrebne vse izrazne metode."
Mednarodni odziv se veča
Začetka S()-ih let se pojavi v svetovni literaturi težnja po predstavljanju literature manjšin in oh rob potisnjenih, ki najde svoj izraz v iskanju
Podlistek Janeza Stergarja -Vprašanje koroških Slovencev v jugoslovansko-avstrijskih odnosih od plebiscita do anštusa - zaradi pomanjkanja prostora tokrat odpade.
Prosimo za razumevanje
..korenin". To splošno stremljenje je vzbudilo tudi nekaj več pozornosti za literarno ustvarjanje koroških Slovencev; ojači) pa je to zanimanje še Handkejev prevod Lipuševega „Tja-ža". Da je ta interes postal večji, se imamo gotovo zahvaliti tudi temu srečnemu slučajo, da se je prevoda lotil avtor, ki je mednarodno poznan in priznan. Zasluga založbe DRAVA pa je v tem, daje znala na tem navezati, daje ojačeno prodrla na trg in tako preprečila, da bi bil ta pozitivni efekt
Klub koroških ribičev ob svoji 10-letnici obstoja vabi na SLAVNOSTNO KOSILO v soboto 14. 6. 1986 s pričetkom ob 12.00 uri v gostilni ..Lipa" na Bajdi-šah pri Borovljah
Spored: Med H. in 12. uri sprejem gostov, ob 12. uri slavnosto kosilo, nato nagovor in družaben popoldan
splahnel, da bi bilo prišlo ustvarjanje koroških Slovencev v širši javnosti spet v pozabo, ali pa da bi avstrijska in mednarodna literarna kritika slovensko književnost spet izpodrinili.
Načrt! DRAVE
Založba DRAVA, ki je v zadnjih letih založila približno 50 slovenskih izvirnih tekstov, 17 slovenskih literarnih del v nemškem prevodu, dve knjigi mladinskega literarnega natečaja v Beljaku ter štiri knjige v zbirki ..disertacije in razprave", ki jo urejuje Slovenski znanstveni inštitut, pa si je tudi za leto 1986 zastavila dosti visoke cilje: letos hoče začeti s prvo knjigo zbornika ..Koroške narodne pesmi", začela bo z izdajanjem slovenskih učbenikov za ljudske in glavne šole, ponatisnila bo Lipuševe „Črtice mimogrede", za knjižni dar SPZ pa pripravlja med drugimi tudi zbirko izvirnih tekstov Primoža Trubarja ter prvo objavo romana o plebiscitu, ki ga je spisal 86-letni samouk Peter Mohar. Prav gotovo prispevki, ki bodo utegnili utrditi pomen založniškega dela naše slovenske založbe DRAVE.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU Viktringer Ring 26 (Vinko Kušej)	Tarviser Stratte 16 (Miika Kokot)
tel.: (0 42 22) 51 25 28	te!: (042 22) 51 43 00
Spoštovani starši!
Vtjudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJU V SAVUDRIJI !etos v eni izmeni in sicer:
od 24. julija do 7. avgusta 1986 Koordinacijski odbor nudi:
prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitetja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz hotnega otroka v hotnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1.400 šitingov, prevozni stroški 400 šit. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih nastovih.
Zadnji rok prijave je 11. jutij.
Ker je števito prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave.
Nova predsednica občinske skupščine Ljubtjana na obisku v Ceiovcu
Pred kratkim je bila nova predsednica občinske skupščine Ljubljana Nuša Kerševan na prvem uradnem obisku v pobratenem mestu Celovcu, kjer jo je sprejel celovški župan Leopold Guggenberger.
Predsednica je ob tej priložnosti med drugim poudarila, da med obema mestoma obstojajo dobri stiki in prijateljski odnosi ter obljubila, da se bo zavzemala za še boljše sodelovanje z mestom Celovcem. Celovški župan pa je novi predsednici želel
mnogo uspeha pri njenem delu in izrazil upanje, da bo slovenska metropola tudi v bodoče na vseh področjih beležila tako velike napredke.
Predsednico sta na obisku v celovškem rotovžu spremljala podpredsednik ljubljanske občine arh. prof. Musič in celovški generalni konzul Miklavčič. S predstavniki mesta Celovec so se menili o različnih komunalnih vprašanjih. Zaključno pa sta se gosta iz Ljubljane vpisala v zlato knjigo mesta Celovec.
Rpžek
Rožeški prosvetaši Kulturnega društva Peter Markovič so v nedeljo H. maja naredili idilični izlet v kraj Hallstatt pod vznožjem mogočnega gorskega masiva Dachsteina. Značilno za ta izlet, ki se je odvijal ravno na materinski dan, je bilo to, da se gaje udeležilo mnogo mamic, ki so tako imele priložnost prijetno uživati ta svoj vsakoletni praznik.
Hallstatt je kraj ob istoimenskem jezeru, od koder smo se s posebno vlečnico zapeljali na hrib, kjer kopljejo sol. Po posebni drči smo se spustili v osrčje gore, ki predstavlja kamenino soli. Ta čudoviti podzemni svet ima neko
sličnost s Postojnsko jamo. Bili smo zelo presenečeni, da ima Avstrija tudi takšne podzemne lepote. Po ogledu tega prelepega podzemlja smo si ogledali še palačo Franca Jožefa v Bad Ischlu. Na povratku domov pa smo obiskali še znano gostišče „Wei8es Rossel" ob Wolfgang-skem jezeru ter na kavo povabili naše mamice oziroma žene, ki so se zaradi tega počutile tako počaščene, da so sklenile revanžirati se za to gesto na ta način, da so izrazile željo da naj bo prihodnje leto podoben izlet na očetov dan, kar so moški z veseljem vzeli na znanje.
„POKAŽt KAJ ZNAŠ" - pireditve, na katerih naši najmlajši: predšolski in šoloobvezni otroci, v besedi, pesmi, glasbi in plesu demonstrirajo svoje znanje, obenem pa izpričujejo tudi ljubezen do materine govorice.
Dr. Er/A P/i/nč
Prob!emi zgodnjeotroške večjezičnosti
V	približno dveh tednih se je položaj normaliziral, in otrok je začel uveljavljati svoje nekdanje komunikacijske strategije. Kljub temu pa vse do danes v nemščini ni dohitel svojega slovenskega jezikovnega razvoja, za kar pa bodo - kot bom pokazal še kasneje - merodajni tudi drugi dejavniki. Njegova agresivnost pa se je ublažila šele proti koncu drugega leta starosti.
l.H. Stanje oh koncu drugega leta starosti
V	zadnjem mesecu pred dopolnitvijo drugega leta starosti, je izgradil tudi svojo nemško jezikovno kompetenco in je čez nekaj časa prekašal tudi svoja neposredna starostna vrstnika v naselju in dosegel stopnjo pet mesecev starejšega prijatelja.
Tudi svoj hrvaški kod je v prvi polovici oktobra, ko je bil v glavnem prepuščen babici, skorajda prilagodil stopnji razvitosti, ki jo je imel v slovenščini ob vrnitvi v Gradec.
Čeprav sta bila starša v zadnjih dveh tednih pred njegovim drugim rojstnim dnevom iz poklicnih razlogov včasih po več dni odsotna, si je otrok v slovenščini usvojil že tako kompleksne slovnične kategorije kot razlikovanje časov (starost 1;11;19-30: „Imam denal. Mama dala. -Papa. Mama tudi gle. Bom sama ostala"), rodilniški predmet („0 ja, imaš čas", vs. ..Medvedek nima
časa") in del odvisnikov (Joče kitica, če bo jo kača pojela... Bo jokala", „Ko bom jaz prevajala, ko bom jaz feltik /bo prišel Martin/)" itd.).
Skratka, o zaostajanju v jezikovnem razvoju sploh ne more biti govora. V slovenščini je bil ob svojem drugem rojstnem dnevu precej dalj kot na predvidljivi stopnji razvoja, pri usvajanju drugega in tretjega jezika, hrvaščine in nemščine, pa ni bilo moč spregledati pozitivnega delovanja principa lingvistične soodvisnosti.
1.12. Metajezikovna kompetenca
Poleg sorazmerno krajšega časa za usvajanje določenih jezikovnih struktur v drugem in tretjem jeziku je bil opaziti tudi svobodnejši odnos do jezika. To je odraz zelo zgodnjega doživljanja za dvojezične ljudi samo ob sebi umevnega, za enojezičnike pa skorajda nepredstavljivega dejstva, da zvočna (pri branju kajpak tudi vizualna) in pomenska plat jezikovnega izražanja nista nerazdružljivi. Ker se človek s to sposobnostjo postavi tako rekoč nad konkretni jezik, se zanjo v sodobni znanosti o večjezičnosti uveljavlja termin meta-lingvistične kompetence.
V našem primeru se je razvita metalingvistična kompetenca poleg posebnega veselja do besednih iger odražala tudi v sorazmerno zgodnji sposobnosti prevajanja. V starosti 1;11 je otrok že prevajal izolirane
besede iz slovenščine v nemščino in hrvaščino, v starosti 2;1 pa je bil sposoben prevajati že veččlenske stavke. Pri tem je bilo opaziti, da ni prevajal dobesedno, ampak je po potrebi uveljavljal tudi drugačen ubeseditven vidik, se pravi, da je posamezne povedi prestavljal tudi v drugačen doživljajski svet. Tako je n.pr. stavek „Babica je v Zagrebu" prevedel z „Oma ist papa", kajti Zagreb v predstavnem svetu njegovih nemških vrstnikov ni povezan s konkretno predstavo, zaradi česar je relevantna samo babičina odsotnost.
1.13. Preklapljanje kodov
Razen motenj, ki so nastale po vrnitvi z dopusta, tudi preklapljanje kodov za otroka ni predstavljalo problema. Če so bile v nekem govornem položaju pristone osebe, ki so govorile različne jezike, je v odvisnosti od svojega neposrednega sogovornika brez vidnih težav lahko preklopil iz enega jezika v drugega. V nasprotju z nekaterimi raziskavami o zgodnji bilingvalnosti v našem primeru ni bilo opaziti, da bi otrok razvijal neko strategijo, s pomočjo katere bi se skušal izogibati preklapljanju kodov, kar zgovorno priča o tem. da je bil odnos med njegovimi jeziki kljub različni stopnji razvitosti socialnopsihološko uravnovešen.
Dosledno preklapljanje kodov je bilo mogoče doseči le s prav tako
Prav dejstvo, da se starši ne upajo v vsakem govornem položaju govoriti jezika, ki ga govorijo tudi sicer, tahko negativno vpiiva na otrokov odnos do tega jezika - v večini primerov vodi eeio do njegovega popotnega uničenja.
Uporaba stovenskega jezika v javnosti je najbotjše sredstvo proti manjvrednostnim kompteksom. Torej ..Pokaži, kaj znaš!"
doslednim uveljavljanjem načela, da vsaka kontaktna oseba uporablja v komunikaciji z otrokom samo en jezik. Od tega načela, in to se nam zdi posebej važno, niso odstopale niti v javnosti, ki, kot smo že uvodoma omenili, ni bila vedno naklonjena njegovemu prvemu in drugemu jeziku.
Kajti prav dejstvo, da se starši ne upajo v vsakem govornem položaju govoriti jezika, ki ga govorijo tudi sicer, lahko negativno vpliva na otrokov odnos do tega jezika in v večini primerov vodi celo do njegovega popolnega opuščanja. Niso redki tudi
primeri, v katerih se prav zaradi strahu pred javno uporabo jezika vcepijo dvojezičnemu otroku tudi manjvrednostni kompleksi.
V naši neposredni okolici smo lahko opazoval tudi primer nemško-francoske dvojezične vzgoje, dvojezične vzgoje torej, o kateri lahko upravičeno domnevamo, da je v avstrijski družbi povezana s precej močnimi prestižnimi dejavniki. Žal je propadla prav zaradi tega, ker se starši z otrokom niso upali govoriti francoščine tudi v javnih govornih položajih.
/.S'c /Mda/jM/e)
AVSTRIJA 1
S ^Petek,13.6.:6.00-9.OONogo-me' Svetovno prvenstvo -
9.00	Poročila-9.05 Biro, biro-
9.30	Ruščina -10.00 Šolska TV -10.30 Priča -
12.15	Poročila in ozadja - 13.00 Ruščina -
16.30	Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Niklaas, otrok iz Flandrije -17.30 Levo od pingvinov - 17.55 Otrokom za lahko noč -
18.00	Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.15 Poglej tja in imej srečo -
19.30	Čas v sliki -20.15 Igralec (kriminalka)-21.20 Nick Knatterton - 21.25 Didi, dvojnik -
23.00	Ludvvig - rekviem za kraljem -1.20 Poročila.
Sobota, 14.6.: 6.00 - 9.00 Nogomet: Svetovno prvenstvo - 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina -9.35 Francoščina -10.05 Ruščina -10.35 Didi, dvojnik-12.10 Nočni studio-13.10 Poročila-
14.25	Ljubi Avguštin -15.55 Sveto pismo-pripoved za otroke - 16.00 Nils Holgersson -
16.25	Veter v rokah - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Črni bratje - 17.30 Ravioli - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Dva x sedem - 18.25 Najboljše iz serije „Weana Gmuat" - 18.50 Župnik Josef Moosbrugger odgovarja - 19.00 Avstrija danes z novostmj iz Južne Tirolske -19.30 Čas v sliki - 20.15 Variete Ronacher - 21.50 Specialno o filmu - 22.15 Nevarno srečanje - 23.30 Solid Gold-0.35 Poročila.
Nedelja, 15. 6.: 11.00 Ura tiska - 12.00 Orientacija - 14.30 Doc Savage - Mož iz brona -16.10 Zrcalne slike -16.25 Listamo v slikanici -16.45 Tao Tao -17.10 Impresije iz Nove Zelandije - 17.35 Prometni klub za otroke - 17.40 Klub seniorjev - 18.25 Reklama - 18.30 Mi -
19.00	Slike iz Avstrije - 19.25 Govori dr. Stefa-nie Nadherny - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Šport: Mexiko, Mayrhofen: tenis.
Ponedeljek, 16. 6.: 6.00 - 9.00 Nogomet: Svetovno prvenstvo - 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro - 9.30 TV kuhinja -10.00 Šolska TV -10.30 Nemški film iz leta 1962 -12.00 Iz parlamenta -
13.00	Poročila - 16.30 Za predšolske otroke -
16.55	Mini-ČVS -17.05 Calimero-17.30 Heidi
-	17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -1$.15 Poglej tja in imej srečo -19.30 Čas v sliki -20.15 Klinika v Schwarzwaldu-21.00 Novo v kinu - 21.08 Kuharski mojstri -21.15 Ceste San Francisca-22.05 V senci palač-22.10 Šiling-
22.30	Mumija iz Munchna-23.15 Zapadno od Santa Fe-ja- 23.40 Poročila.
Torek, 17. 6.: 6.00 - 9.00 Nogomet: Svetovno prvenstvo - 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro -
9.30	Angleščina -10.00 Šolska TV-10.30 To ni za male deklice - 12.00 Tom & Jerry - 12.15 Mumija iz Munchna -13.00 Poročila -16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Čebelica Maja - 17.30 Oddaja z miško -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -
18.30	Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.15 Poglej tja in imej srečo -19.30 Čas v sliki-20.15 Made in Austria -21.15 Dallas - 22.00 O filmu - 22.45 Številka šest - 23.35 Mexico: nogomet.
Sreda, 18. 6.: 6,00 - 9.00 Nogomet: Svetovno prvenstvo - 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro -
9.30	Francoščina - 10.00 Šolska TV - 10.30 Doc Savage - Mož iz brona - 12.05 Konji -
12.15	Črni biser bele dame - 13.00 Poročila -
16.30	Lutkovna predstava - 16.55 Mini-ČVS -17.05 Risanka - 17.30 Kamen Marka Pola -
17.55	Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -
19.15	Poglej tja in imej srečo-19.30 Čas v sliki
-	20.15 Mračni bulvar ..Sunset boulevard" -
Tovarna pohištva 1PH v Žitari vasi, eno izmed mešanih podjetij na južnem Koroškem, je opremljena s sodobnimi napravami ter se uspešno uveljavlja s svojimi kvalitetnimi izdelki. Podjetje, ki nudi zaposlitev večjemu številu ljudi, tudi vzorno uveljavlja načelo narodne enakopravnosti.
22.00	Satut za Billy-a Wi!derja - 23.15 Zapadno od Santa Fe-ja - 23.40 Svetovno prvenstvo. As
Četrtek, 19.6.: 6.00 - 9.00 Nogomet: Svetovno prvenstvo - 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro -
9.30	Dežela in ljudje -10.00 Šolska TV -10.30 Mračni bulvar „ Sunset boulevard" -12.15 Klub seniorjev - 13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-čVS - 17.05 Sindba-dove pustolovščine - 17.30 Skrivnostna globina - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki-20.15 Tedaj -21.15 Montreux 86-21.50 Intimne distance - 22.55 Peter Greenaway: Robert Aschley - 23.50 Per-fect lives - 0.20 Poročila.
AVSTRtJA 2
] k ! H Petek, 13. 6.: 16.25 Poidark -I 7.1-1 Zgodovina pomorstva -
18.00	Nogomet:	Svetovno
prvenstvo - 18.30 Naša mala farma - 19.15 Reklama - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Nogomet: Svetovno prvenstvo - Nemčija : Danska -
21.50	Čas v sliki - 22.10 Kulturni žurnal - 22.20 Šport: Svet. prvenstvo v nogometu Urugvaj : škotska - 0.00 Zapadno od Santa Fe-ja - 0.25 Poročila.
Sobota, 14. 6.: 15.00 Dva x sedem - 15.25 V senci palač - 15.30 Računalniški tečaj - 16.00 Iz parlamenta -17.00 Po sledeh divjadi -17.45 Kdo me hoče? - 18.00 Svetovno prvenstvo v nogometu - 18.30 Operni vodič - 19.00 Trailer -19.30 II ritornod'ulisse in patria-22.50 Šport: tenis-0.20 Poročila.
Nedelja, 15.6.: 9.00 Poročila-9.05 Rdeči panter - 9.30 Slovo od Gutenberga -10.30 Ameriški film (1956) - 12.25 V senci palač - 16.00 Pogled v deželo -16.45 Sto mojstrovin -16.55 Ljubite klasiko? - 17.40 Dunajska mestna slovesnost - 18.25 Reklama - 18.30 Brez nagobčnika - 19.25 Novo v kinu - 19.30 čas v sliki -
19.50	Primer za ljudskega odvetnika - 20.15 Kraj dejanja - 21.50 Šatom - 21.55 Dinastija -Denverski klan -22.40 Krvno sorodstvo -0.10 Poročila.
Ponedeljek, 16.6.: 17.30 Mi ljudje -18.00 Svetovno prvenstvo v nogometu -18.30 Cesta Lin-denstraBe - 19.00 Tom & Jerry - 19.15 Poglej tja in imej srečo -19.30 Čas v sliki -19.50 Svetovno prvenstvo v nogometu - 21.50 Čas v sliki
-	22.10 Kulturni žurnal - 22.20 Možje - 23.45 Svet. prvenstvo v nogometu.
Torek, 17.6.: 17.00 Šolska TV -17.30 Orientacija - 18.00 Nogomet -18.30 Naša mala farma
-	19.15 Poglej tja in imej srečo - 19.30 čas v sliki - 19.50 Svetovno prvenstvo v nogometu -
21.50	čas v sliki -22.10 Kulturni žurnal-22.20 Klub 2 in poročila.
Sreda, 18. 6.: 17.00 Design - slučaj ali potreba? - 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Studio nogometnega svetovnega prvenstva - 18.30 Naša mala farma -19.15 Poglej tja in imej srečo
-	19.30 čas v sliki - 19.50 Svetovno prvenstvo v nogometu - 21.50 Čas v sliki -22.10 Kulturni žurnal - 22.20 V oceanu hrepenenja - 23.50 Poročila.
Četrtek, 19. 6.: 17.15 Svet v letu 2000 - 18.00 Studio nogometnega svetovnega prvenstva -
18.30	Naša mala farma -19.15 Woody Wood-peckpr - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in
ozadja-21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal - 21 .50 Klub 2 in poročila.
LJUBLJANA
Eli
*]	Petek, 13. 6.: TV mozaik-9.00
Omizje - 10.30 Goli sveta pregled s SP v nogometu - 15.45 TV mozaik - ponovitev - 17.15 Goli sveta -ponovitev - 17.30 Poročila - 17.35 Beli delfin, francoska risana nadaljevanka -17.50 Flipper, ameriška nanizanka - 18.15 Poročilo s kongresa ZSMJ - 18.45 Risanka - 19.00 Danes -Obzornik ljubljanskega območja -19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.05 Avtomanija: Avto prihodnosti, zadnji del angleške dokumentarne serije - 20.35 Bergerac, angleška nanizanka -
21.30	Dnevnik - 21.45 Poročilo s kongresa ZSMJ -22.00 Preobleka za umor. ameriški film.
Sobota, 14. 6.: 8.00 Poročila - 8.05 Razgibajmo se - 8.20 Na črko, na črko, nanizanka TV Beograd - 8.50 Pedenjped - 9.05 Oblaček pohajaček - 9.20 Slovenske ljudske pravljice: Kako je Tratar rešil grofovo hči - 9.30 Čirule -čarule: Čarovska dežela - 9.35 Ta čudoviti notni svet, TV Sarajevo - 10.35 Naša pesem -Maribor 84- 11.00 Goli sveta, pregled s SP v nogometu - 11.15 Poročila - 16.10 Poročila -
16.15	Naj verjamemo Lopotuhinu, sovjetski mladinski film -17.15 Goli sveta - ponovitev -
17.30	Bečej: Turnir v vaterpolu - SFRJ : Madžarska. prenos - 18.00 - 18.30 Poročilo s kongresa ZSMJ - 18.30 Knjiga - 18.45 Risanka -
19.00	Danes - Turistični globus - 19.30 Dnevnik-19.45 Vreme -19.50 Zrcalo tedna-20.15 Zamejci v Cankarjevem domu, prenos - 21.50 Dnevnik - 22.05 Lordi iz Flatbusha, ameriški film.
Nedelja, 15. 6.: 9.05 Poročila - 9.10 Živ žav: Risanke. Pod istim nebom: Simon in Sara. belgijski film -10.10 Flipper, ameriška nanizanka -10.35 Kitajec v Scotland Yardu, angleška nadaljevanka - 11.25 Piknik v Rogaški Slatini, (ansambel Veseli Planšarji in Dobri znanci) -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Poročila -15.05 Izlet z Anito, italijanski film - 16.55 Poročila - 17.00 Pod lipo, prenos iz Bobovka pri Kranju - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - ko še ne boli - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.55 Ciudad de Mexico: SP v nogometu, prenos - 21.45 Posladkana vodica, nadaljevanka TV Novi Sad
-	22.50 Poročila - 23.40 Premor - 23.50-1.45 Leon: SP v nogometu, prenos.
Ponedeljek, 16. 6.: TV mozaik - 8.55 Zrcalo tedna - 9.15 Integrali - 10.30 Goli sveta - pregled s SP v nogometu - 15.35 TV mozaik -17.10 Goli sveta - 17.25 Poročila - 17.30 Žiga žaga - 17.50 Na črko. na črko - nanizanka TV Beograd - 18.30 Ljudska.glasbila iz Makedonije: Zurla - 18.45 Risanka - 19.00 Danes, podravski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Vse reke tečejo, avstralska nadaljevanka - 22.35 Dnevnik - 22.50 Očara-nje, ponovitev zabavnoglasbene oddaje -23.55-1.45 Puebla: SP v nogometu, prenos.
Torek, 17. 6.: TV mozaik - Šolska TV - 9.10 Računalniški informacijski sistemi - 9.40 Rudarski poklic -10.05 Arhitektura -10.30 Goli sveta, pregled s SP v nogometu - 15.50 TV mozaik - Šolska TV - 17.10 Goli sveta - 17.25 Poročila - 17.30 O kamenčku, fižolčku in slamici -17.45 Ta čudoviti notni svet, TV Sarajevo
-	18.45 Risanka -19.00 Danes - Celjski obzornik-19.30 Dnevnik -19.45 Vreme -19.55 Ciudad de Mexico: SP v nogometu, prenos - 21.50
Dnevnik - 22.05 Poročilo s skupne seje RK SZDL in RS ZSS - 22.30 Važno je imenovati se Ernest, predstava AGRFT - 23.55-1.45 Mon-terrey: SP v nogometu, prenos.
Sreda, 18. 6.: TV mozaik - 9.00 Dva bregova, predstava SSG Trst -10.40 Goli sveta, pregled s SP v nogometu - 15.35 TV mozaik - ponovitev -17.15 Goli sveta - ponovitev -17.30 Poročila - 17.35 Oblaček pohajaček - 17.45 Kje je meja, TV igra - 18.20 Kisli dež, kanadski znan-stveno-tehnični film - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - severnoprimorski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.55 Ciudad de Mexico: SP v nogometu, prenos - 21.50 Dnevnik - 22.10 Četrta želja, avstralski film - 23.55 -1.45 Oueretaro: SP v nogometu, prenos.
Četrtek, 19. 6.: TV mozaik - 9.35 Fern - rdeči jelen, angleški film -10.30 Goli sveta, pregled s SP v nogometu - 16.10 TV mozaik - ponovitev -17.10 Goli sveta - ponovitev -17.25 Poročila -17.30 Slovenske ljudske pravljice: Ptičje srce in glava -17.45 Miniature: Lidija Osterc-18.15 Obramba in samozaščita - 18.45 Risanka -
19.00	Danes - gorenjski obzornik - 19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.05 Tednik - 21.00 Pogovor s Stanetom Dolancem - 22.05 Rogaška 85 - M. Deržaj -22.25 Dnevnik.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA vsak dan od 18.10 -19.00
Petek, 13. 6.: Koroški liki: Razmišljanje o Celovškem rokopisu (dr. R. Vospernik)
Naša lepa beseda (prof. J. Messner)
Sobota, 14.6.: Duhovni nagovor (kpl. Pepe Marketz)
Voščila (M. Hartmann)
Nedelja, 15.6.: Na zatožni klopi -Vesela zvočna slika v narečju (M. Miškulnik)
Ponedeljek, 16. 6.: Grje gonja - V živo z Dolške planine pr Žili Torek, 17. 6.: Mladinska oddaja (Fr. Krištof)
Sreda, 18. 6.: Ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja
Četrtek, 19.6.: Rož-Podjuna-Zila Petek, 20. 6.: Domača in ledinska imena: Borovlje-2. (dr. A. Feinig)
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraOe 16.
Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraOe 16 Telefon
(0 42 22) 51 43 00-30 (Rado Janežič)
31	(Lubo Urbajs)
32	(Andrej Kokot)
33	(Vinko VVieser) Teleks 42 20 86 sndk a
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje.
JX***i4 _
VESMHK
MASA OSREDNJA ORGANIZACIJA
VAS PR] PUBERK
STE -VILkA
VUDNA 21 VAL
SVIT
JEZA
IHTA
ZEMELJ FORMACIJA
SIBtR
REKA
.PA2NJA ZAŠČITA_____
TROP. suni A
SAMO-
GLASN

rRDA
<AME-
MNA
SUM
(OKR.)
MESTO V UKRA JINI
ISTEGA
IMENA
OPTIč
DEL
TELEV
ŠESTA
ČRKA
MUZEJ
V
PARIZU
IOOO
kg
ATOM. ELEKTRARN;
MOŠKO
IME
HRVAŠ
PIŠA
TELJ
SEO-
LOŠKA
DOBA
H8-
NAŠ
PISA-
TELJ
LANTAN
IVAN
rAVČAR
ŠTE-
VILO
ZDA
(ORIG
DOBA
IZHA-
JANJA
SPD V tOOISAH
^GL.VO..
MM
/RSTA
KEUKu 2.IME
ZDRAV
SPECIA
LIST
X3MAČE
K3ŠKO
IME
IGRALK?
VtRDNER
ALK.
'UMA
ANGL.
'.IME
)GLE-
D?kLO

^iiči
POJAV NA VOD

RENIJ
MIREN
f.lflVFK



JUNAK
PRED
TROJO
RADIJ

ZAVOJ RIOA .
ČEŠKA
REHA

GLASNI]
AMER.
METLA
WRS"
VISOKA
GERM.
OREL
SVETO-
V?!LEC

KAJ ŽAR
PER-
ZIJA
ilK.GOKJ
tVILDER

JOŽE
LOKAR
'iOV.
NOSTI
ŽELEZO
NAZIV
ČLAN
V5KKA
VANJE
(NJIGA
VIK JOKANJE
m
TROP.
RASTI.
LAST-
NINA
SRED.
KOLESA
RIMSKA
PETIČ?)
KOBRA
ŽITO
UMRLI
IGRALEC
(HANS)
SOSEDNJA
DRŽAVA
PETA
ČRKA
KAČA
VELI-
KANKA
W-
H§§ECA
ČEŠKA
PRITR.
SMO
^AD?
§%VIL .
ZAČETEK
ABECEDE
PRVI IN IV.
OKONČ.
33SF"
"SRT

OVITEK
*M3§N
PREDL.
^EL
LJUB. Ž. IME
POIZ-
VEDO-
VMJE
VOJ.
STOPM.I ,
PISAT.
ZOLA
TN?kLO
KLADA

UPANJ!
REŽ.KU
ROSAYA

UBO-
ŽICA
OKR. ZA ST?!REJ-ŠI

TRE^gN
UŠESNA
STRINA
Sg^^AS
"^NKE
MADAG.
PLE-
SANJE
Ž. IME
POM-
NENJE
PRVA
ČRKA
PEČE
KRUH

IGRALKP
3BŠKI
BEM-BRANM
TORINC
KAP HA
PRAV-
LJICA
ŠKAN-
DALČKI
RENIJ
ANGL.
FIZIK
(JOHN)
VAS MIKLOV1 ZALE
PČRPftc
POVKS7
RIMSKA ENA
PRO-
IZVOD
SATIH.
PREDST

PREKI-

KENIJI
OMAČIJA
VSELAE
OSNOV.
MERA
TRE-
NUTEK
SFERA
KLIMA
ANTON
ČEHOV
ČUSTVO
KRAVA


TVOR;
BELE2-

OSN1J.
'REMIER
IZ VRŠ SVET
KRAJ V 'KANALk DOLINI
NEVZGO-
JENOST
WALD
HUMAN.
ORGANI
ZACIJA
ZNAK
ZA
KISIK
GORA V KARAVANKAH
P33-
OČKA
VZKLIK
lASOPIS
)EDNA ZASNOV,
IME GORBAČOVE
TONA
IME
)AVORI^)]
HBSTEN
JAK
'EL SA LOMON. OTOKOV
3XHK
3STANEK
RADIJ

MGL.
PIVO
HMPRCE
HVALE!
NOSTI
KRAJ
3BzXB6l
ATLET.
ODSEK
(PERM!



NAČI
TANOST
SAMO-
GLASN.

TžBptU?
DRUŽBA
POD-
BOČJE
BEVIR
EVEN-
TUALNO
MESTO
OB
DRAVI
BEŽISER KAZAN
KIP
PODOBA
EISEN-
HOWER

MLADICA
NOVICA
KURIR
ŽENSKO
IME
PRVI LETALEC
IZVIR
8BČBB6.
MUSLIM.
POKRI-
VALO

I*EGA
LETA
AMPER
ENMO
CELJE
PREDLOC
RUSKO IME
MGL.
PEKAČ
MTOM.
OZNAK?
IRSKE
30SED-
SFRIŠKI
POLITI
B?!NKA
K8^^c

133*1*0 V >ODJUNI
WRŠ.
MERE

IZBE
PRO-
STORI
TUJE Ž. IME
PIJAČA
NICA
OSEB.12
NOČ
3EEE!*
VAS PO!)
KOS
POHIŠ-
TVA

ENžc
sv
V VINU
PREDNIK
tuŠLiM.
poniju.

KRAJ.
JUNAK
PRED
TROJO
§B8Kov

JOULE
MERI
ČAS
BL^AJ
VAZNA
]AČIMBA
ŠVIC.
PRA-
KANTON
INDUST
RASTL.
IME MOZART/
LČ'DČLP.
ŠTEVILO
BOGINJA
JESREČE
PS&BA
^A
SHARON
SIVE


AVSTR.
PRESTOI
-NICA
KAOS
DRŽAV
ZALOŽBA
JOZDNO
30SP0D
w-
!IJEKA
AVSTR]
-JA
'AS MA ^JRAH
ORGAN
VIDA
ŽIDOV.
(BRSKI
2ČITEU
SADEŽI
TRDO
KUPIMO
ŠIRJAV?
WTOM.
OZNAKA
KRAPIN]
MGL. PLEM. RAS LOV
METER
OKRAJ.
NAŠEGA
USTA
BE§i3^
TSCinr
IZ GLIN:
W-

GLAVNO
MESTO
PREDLOC
EVROPA
HBEZEN
ŽLOVEK
POTOMEC
MMiAR
SV
AKTER-
KA
DARILO
ŠPANSKI
JUNAK
KRAJ
PRI
APAČAH

JUZ.AM
ŽIVAL




ZTI-5 ANJ E
REALNA
GIMNA
MM
ŽITO
GERM.
OREL
OZ IRM ZAIMEK
PLIB.
POP-
SKUPIN?
Jubilej našega tista je praznik vseh njegovih bratcev. Zato ob tem dogodku, ki smo mu posvetiti današnjo jubilejno števitko, seveda tudi zvestih ugankarjev nismo pozabiti. Nasprotno, pripraviti smo vam križanko, ki je v pravem pomenu besede „jubitejna" - po vetikosti in tudi po nagradah, katere bomo z žrebom, razdetiti med tiste, ki nam boste pravočasno postati pravitno rešeno križanko.
t. nagrada: )<t(M) šitingov - dobropis za nakup biaga
pri Zadrugi Ptiberk
2. nagrada:	500 šitingov - dobropis za nakup knjig
ati ptošč v ..Naši knjigi"
5. nagrada:	250 šitingov - dobropis za enotetno pre-
jemanje Stovenskega vestnika
4.	nagrada: stovenske knjige ati piošče oz. kasete
5.	nagrada: stovenske knjige ati ptošče oz. kasete
Rešitve (na izrezku iz časopisa ati na posebnem tistu) poštjite najkasneje do ]5. jutija t9H6 na nastov: Stoven-ski vestnik, uredništvo, TarviserstraBe tb, 9020 Ktagen-furt / Cetovec.
Mnogo zabave pri reševanju in vetiko sreče pri žrebanju nagrad!
VESTNIK
[Nud bcn	fur bic ^d?u(cr;ichung
^inbcr. (S(mtdb!att 14,20. Su(i 1937.)
__	^eotrcit nad) bcn orthdjcn S)crhn!iniffcn cincl
Jobgefonbcrtc 3?cf(bufung bcr jubtftbcn	... cbnc bcfonbcrc j
[9Ncbrbcto!lung bcr Untcrbn!(dtr<igcr mog!i(b ift unb prijate iubiftbc j j €chutcn nicbt porbnttbcn finb^ trirb bcn UntcrRaltPtragcrn ber j ! fcntUtRcn ^f!itb(ftbu!cn nabcgc!cgt^ . . . bcfenbcrc j^nRt^bc^ !^ammc(Haf!cn fur jubifcbc t^dnUcr cimuricbicn.
t SHd ^cRrcr finb 3ubcn^l
Dokumenti govorijo dovotj jasno -komentar ni potreben.
! aHcnfaMd jubifcbc ^ifd)tingc vertvenbenj
IV. 3ubcn fonnen nitRt $cRrcr eber Cr^tcbcr bcutfcbcr 3ugcnbj [fcin.n.
Ftir Deutschkarntner Kinder deutsche Lehrer
jWir fordern daher:
* Unterricht der Deutschkarntner Pflichtschuterl Sudkarntens in eigenen Klassen mit ausschlieB- ] tich deutscher Unterrichtssprache!

Četrto mesto v Koroški iigi
je dosedaj največji uspeh Slovenskega atietskega kiuha
Nogometno prvenstvo 1985/86 je bito za SAK izredno uspešno. Stovenski attetski ktuh, kije ime! prvotno te namen tekmovati za obstoj v tigi, seje stopnjevat v totikšni meri, da je povsem nepričkovano in predvsem ztahka dosege) četo kvatifikacijo za avstrijski nogometni poka) (= OFB-CUP)! V šestnajstem tetu obstoja seje ohrestovato zvesto, načrtno in nesebično deto odbornikov in športni trud igratcev z odtično uvrstitvijo na najvišji koroški nogometni ravni: s četrtim mestom vtigi.
To je dosedaj naj večji vzpon sto-venskega nogometa na Koroškem. Uspeh je bit zgrajen na teh dejavnikih: 1. homogenost in kompaktnost moštva, 2 harmonija in morata moštva, 3. upoštevanje taktičnih navodit potega požrtvovatne borbenosti igratcev, 4. izkušenost renomi-ranega igratca-trenerja Lojzeta Jagodiča, 5. dobra udeležba pri treningih, 6. dobro načrtovano in izvedeno deto odbora s predsednikom konzutom
Ciritom Sternom na četu in 7. harmonično sožitje nogometašev in funkcionarjev.
Vsi ti subjektivni faktorji so deto-vati, čeprav SAK po šestnajstih tetih še vedno nima niti tastnega igrišča, niti tastne strehe nad kabinami! Kje so vendar pobudniki, organizatorji, sponzorji in druge narodne site, ki bi zorganizirati stovenskim nogometašem igrišče in ustrezajoče prostore?
SAK - Magdalen 3:0 (1:0)
V tetošnji postednji prvenstveni preizkušnji je enajsterica Stoven-skega atietskega kuba merita site z moštvom iz Magdatena pri Betjaku. Rezuttat tekme je bit važen te še za uvrstitev SAK, kajti Magdaten se ktjub zmagi ne bi moget izmakniti izpadu iz tige. Edina motivacija Betjačanov je mogta torej biti neporaženo se postoviti od tige.
Ta žetja pa se jim ni izpotnita. SAK je stremet za četrtim mestom, saj je dan prej Mostič bit poražen v Šentvidu. Mario Pihorner je v 20. minuti iz prostega streta prevarat gostujočega vratarja, tn rezuttat t :0 se do odmora ni spremenit, čeprav so gostje imeti nekaj sijajnih pritožnosti.
Skoraj se bi maščevata površnost in tahkomisetnost napadatcev SAK. Po polčasu so namreč Betjačani večkrat preigrati sakovce. Le pozornemu sodniku Fischerju vetja priznanje, da ni spregtedat prekrške igratcev iz Magdatena. Mreža se je namreč dvakrat zatresta, prvič ko je bita vmes roka igratca in drugič, ko je napada-tec stat v nedovoljenem potožaju (of-fside). Šete po tem šoku so se domačini zresniti in v dveh minutah poskrbeti za dokončno odtočitev. Tudi drugi go) je padet iz prostega streta. Tokrat je zadet Marjan Vetik. Minuto navrh, v 82. minuti, pa je uspet spet Mario Pihorner in dotočit končni izidi
Koroška !iga
s 3:0. Istočasno je Pihorner s 14 goti postat najbotjši stretec moštva. Zanimivo, da je v tetošnjem prvenstvu dat Pihorner za SAK prvi in zadnji got prvenstva - in sicer oba z gtavo!
Proti Magdatenu so igrati (z teve na desno, stojijo:) Pihorner. Kert. M. Kreutz, Sadjak. Woschitz, Gregorič, F. Wieser, zdravnik tgor Ogris, trener Lojze Jagodič; (čepijo:) Ramšak, Ratajec, Rauscher, Vetik, Jovičevič, Štern.
Selani se vračajo v 1. razred!
Se!e: Šmihel 0:3
Žat je morat o obstoju moštev v vzhodnji podtigi odtočati prav stovenski derbi. Obe moštvi, Šmihel in Sete, sta biti pred tekmo čisto na repu testvice, tako daje morat eden nastradati. Setani so tekmo odigrati na kapelskem igrišču (Koroška nogometna zveza je Setane kaznovata) in si s tem zapraviti tudi psihotoško prednost domačega terena. Ni bito čuda, da so Setani imeti s tujim igriščem mnogo več težav kot Šmihetčani.
Vrhu tega tudi morata nekaterih setskih igratcev ni bita v redu, ker so se na predvečer menda zabavati na vesetici pri Trktu. Vse to je vptivato
na razpotoženje Setanov, ki so kaj-kmatu ..pogoreti".
(isto drugače Šmihetčani, ki so se resno in dostedno pripraviti na odto-čitni spopad. Pod vodstvom novega trenerja Dušana Djuriča, so nastopiti z dobro motivacijo in z zdravim optimizmom. Saj so bili na igrišču fizično botjši, psihično močnejši, pa tudi tehnično spretnejši. O triumfu nikdar ni bito dvoma. Šmihetčani so uspeti trikrat in zanestjivo odnesti obe točki. Če zmagajo tudi v zadnjem kotu proti cetovškemu KACu potem ostanejo v podtigi, v obratnem primeru jih čaka kvatifikacija. Setski nogometni ktub pa mora po dvotetnem gostovanju v podtigi spet nazaj v 1. razred!
Dob se ni kvalificiral
Ratajec in Mtaden Jovičevič, oba stebra moštva, sta proti Magdatenu igrata zadnjič skupaj! V prihodnjem tetu sme v moštvih koroške tige igrati samo en igratec, ki nima avstrijskega državljanstva.
V kvatifikacijskih igrah za vstop v vzhodno regionatno tigo odbojkarji iz Doba niso biti uspešni. Že v prvi igri proti Amstettnu sta se poškodovata njihova najbotjša igratca Gerhard Kitzinger in Brane Golob. S tem pa je padta tudi samozavest in prodornost moštva iz Doba. Amstetten je zmagat 3: L Tudi proti Miirzzuschtagu in Sokot X se Dobtjani izgubiti z rezutta-tom 0:3.
Zmagovatec turnirja je postato dunajsko moštvo Sokot X, na drugem
L Trg
2.	Ohervettach
3.	Matrei
4.	SAK
5.	Mostič
6.	Lienz
7.	Breze
8.	Wotfsberg
9.	Pliberk t(). Šmohor tt.Irschen
12.	Šentvid
13.	PSV/ASK
14.	Magdalen
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
69-25
54-29
47..A
40-28
34-34
43-31
28-29
34-32
47-41
28-46
37-54
t7-41
21-43
32-65
41
38
33
31
31
27
27
26
25
2t
20
18
16
10
22. junija 1986:
Začetek slovenskega namiznoteniškega prvenstva
mestu je moštvo iz Miirzzuschtaga, stedi mu Amstetten, moštvo iz Doba pa je na 4. mestu, saj dve moštvi nista nastopiti.
SPODNJA LIGA - VZHOD: Zadnje koto:
v soboto, 14. 6. 1986
t7.30Šmihet-KAC
v nedetjo, 15. 6. 1986
t().)5 ASV-DSG Sete Obir
Namizni tenis ima med koroškimi Slovenci vedno več prijateljev. Poleg že več let obstoječih namiznoteniških moštev v Selah in moštva ..Obir" v Železni Kapli, so v zadnjih tednih ustanovili tudi Slovenci v Celovcu svoj Namiznoteniški klub. ki bo letos jeseni začel tekmovati v okviru koroškega prvenstva. Ker pa je prav v poletnih mesecih premor v tekmovanju v koroški
Ekipe bodo tekmovale v dveh razredih: v skupini A moštva Sele t in Sele tt. ..Obir" 1 ter NTK Celovec, v skupini B pa moštvo Sele ttt. moštvo Modestovega doma in mladincev iz Škocjana.
ligi in nižjih razredih, se je Slovenska športna zveza odločila, da izvede v tem času slovensko prvenstvo v namiznem tenisu.
Prvo kolo tega prvenstva bo 22. junija, povratno pa meseca julija.
# Stovenski ttitjardski k!ub/( artrans ho v
soboto 2t. junija i986 izvedel ktnbsko prvenstvo. Tekme se bodo začele ob t3.(M) v prostorih Mladinskega doma (Mikschallee 4. 9020 Celovec). Pred tekmo imajo zainteresirani igralci še možnost pristopa h klubu.
MENJAVA DENARJA
Stanje v sredo 11. junija 1986.
Za 100 dinarjev dobite	3.50 šil.
Za 100 dinarjev plačate	4.50 šit.
Za100tirdobite	1.00šil.
Za 100 tir plačate	1.06 šil.
Za 100 mark dobite	693.70 šil.
Za 100 mark plačate	710.00 šil.
Konzu! Nikaragve v Ceiovcu
Prihodnji petek. 20. junija t9S6, ho zvečer ob 20.00 predava! na eetovški univerzi uradni zastopnik Republike Nikragve v Avstriji Ivan Mejia-Sotis. O trenutnem potožaju v tej srednjeameriški državi, ki jo ogroža agresivna ameriška zunanja potitika, bo spregovorit v okviru prireditve, ki jo pripravtja Koroški sotidarnostni komite za Nikaragvo. O potitičnem pomenu kave za države v Srednji Ameriki pa ho spregovorita in z diapozitivi dokumentirata Ursuta Lickar. ki je sama kot prostovoljna brigadistka podpirata graditev te neodvisne države. Na prireditvi pa se bodo postoviti tudi od dveh novih hriga-distov, ki bosta v nastednjetn času v Nikaragvi prijeta za gradbeno orodje.
„ Pismo bralca
S tem kandidatom
sije sodbo pisalo tudi avstrijsko ljudstvo
..Slovenec sem. Slovenec sem, tako je mati d'jala. ko meje dete pestovaia..." pravi pesem, ki smo seje kot otroci učiti v stovenski gimnaziji. Moram reči. da mi pesem nikoli ni bila posebno všeč. ker sem že kot otrok instinktivno slutil, da govori iz nje doiočena mera narodnostne arogance. čustvo narodne vzvišenosti nad drugimi narodi, kar pa ne sme postati pravilo za mišljenje v človekovem življenju.
Minulo nedeljo je avstrijsko prebivalstvo z veliko večino izvolilo dr. Kurta Waldheima za novega predsednika republike. Izvolilo ga je ne le kljub zelo obremenilnih dokumentov iz njegove vojne preteklosti, temveč prav zaradi njih. V celotnem, dolgem volilnem boju nikdar ni šlo za probleme sedanjosti in bodočnosti, šlo je za preteklost - in v \Valdheimu se ..frontovska generacija" očitno lahko identificira, končno stoji na čelu države človek, ki je delal vse tisto, kar je pač delal nemški vojak: torej povprečnež kakor ti in jaz. In ko je bilo pijanega norenja, pustošenja in zasužnjevanja Evrope in velikih delov sveta konec, je iz aktivnega vojaka postala nedolžna žrtev, pozneje pasiven diplomat, ki kakor znane tri opice iz Azije ni nič videl, nič slišal in nič govoril. Z izvolitvijo tega kandidata si je svojo sodbo pisalo tudi avstrijsko ljudstvo samo.
Plejada avstrijskega družbenega življenja je zaman svarila pred kandidatom, ki ga spravljajo celo v zvezo z vojnimi zločini: bil pa je vsekakor knjigovodja smrti na Balkanu, v Jugoslaviji in v Grčiji. Subproletariat in maiomeščanstvo-sioja vsakršne družbe, kistavvschčasihinvvseh sistemih vedno nosilca narodne mržnje. posebej - še antisemitizma ter puhlega primitivizma in sovraštva do izohraženstva - sta omogočila ta izid.
„Frontovskigcncraciji"se je pridružil konglomerat zeienih in aiternativnih skupin in skupinic. ki so s svojim voiilnim zadržanjem končno enkrat pokazali, odkod izvirajo. Zeleni gozdovi rastejo iz rjavih tal. Žabe in črvi ob iogu na Donavi in v drugih močvirjih pomenijo deiu avstrijskih zelenih očitno več kot življenje in smrt šestih milijonov Zidov ali 1.8 milijona Jugosio-vanov (točnejše števiike jc zapisovat ,.W. Ohltnt "). Cc sc ti zeieni krogi pri rednih volitvah potegujejo za naše gtasove. nas potiskajo na raven žab in črvov.ki pač (šc)nirnajo volilne pravice. Hvala za take simpatije!
Zdaj drugače pojmujem uvodoma omenjeno pesem. Zlasti kadar se bom mudi) v inozemstvu in me bodo spraševali, od kod prihajam in kaj sem. bom vedel, da ..s ponosom reči smem: Sio-venec sem" -preden sc bom opravičevat za voiilni izid 8. junija v Avstriji.
frater
Prikolico Adria
(4 težišča) v Umagu oddam od 7. 7. do 7.8. t986. Ves komfort, tik oh morju let. 03 061 326-888
V tetu 1985 smo obhajati 4()-)etnico osvoboditve izpod fašizma in obenem 3()-tetnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Sto-venei smo morati ob teh jubitejih opozoriti, da čten 7 še vedno ni izpoinjen, da so minula desetietja za nas desettetja razočaranj. Ravno zaradi tega pa smo tudi povedati, da bomo datje vztrajali v boju za naše pravice, vztrajati ztasti v zavračanju napadov na skupno dvojezično šoto in na enakopravnost našega jezika v javnosti.
OGLAS
Razpisujemo delovno mesto na področju
zunanjetrgovinskega
postovanja.
Predpogoj je znanje obeh deželnih jezikov, po možnosti tudi angleščine. Nudimo dobre pogoje za izkušene moči. Nastop takoj.
Iščemo kvalificirane ali nekvalificirane ženske za delo v konfekciji.
Delovni čas od 6.00 do 14.00 ure.
matma
Šentjanž - St. Johann 33 9162 Struga-Strau tel.: 0 42 28/30 26
Letaiske ponudbe „Po!etje86"
Poslužite se ugodnih letov z letališča Ljubljana na letalih Adria Airways
S
adria airways
ijubtjana
LJUBLJANA - Beograd
-	Sarajevo
-	Skopje
-	Titograd
in sezonskih letov za - Dubrovnik -Split
-	Tivat
-	Zadar -Pub
Prodaja kart in informacije: CARTRANS Paulitschgasse 7,. tel. 04222/51 26 80
Reiseburo SPRINGER kakor tudi vse turistične agencije v Sloveniji.
fe/e/on (0 42 36) 26 76
DOM/tCzt
B,4/VK,4
P OW//mCA-MW^ DOPPL/t
j po^/ova/mcam; 2^0CL/^A^
.SVNČ/t K43
/7gor/r;a menjava va/at	2E/VTPB/MOZ
Rojaki s Koroške in iz Siovenije!
Ko pridete v Globasnico, obiščite našo
in GOSTiLNO z dvorano za vsakovrstne prireditve
7^1 PC2C7/CN/C/1-E/tNE J^J CELOVEC,;;.,
PRED/7B;4AfP
^(0 42 22)272 26 [S]422 073/?ocp/^
pT/poroča zč?
#	^t^nčncpo^/c /n
#	np/MgoJHC^o 7ncnyT?vo
Smrečnik-Šoštar
@(0 42 30)211
O
zt?nB3/pvt	parOiBr
PC,S07/EWC;4-
B/tNE
r. z. z o. j.
PoOYvJz7;'	^ M57rcg/( 7tvJ( V(?m
Tovarna ce!u!oze
družba z o. j.
A-9133 Mik!avčevo
Tetefon (0 42 38) 504-0 Teiex 422 352 zeiob a 422 729 zeiob a
972 J Zd/dz/M
EEettPttpp^/
kupuje brusni tes, žamanje in čelne odpadke proizvaja celulozo
i po^/optt/ntco
trguje s celulozo, vsemi vrstami papirnih izdelkov, potrebščinami papirne industrije
APE/dmčevo
ter grafičnimi proizvodi
P030ELN/C4-MAE BEČ0VS
V%2 polneč v v^cA	po2/;7?
JANEZ
VVE/SS
KROJAČEVO
ZADRUGA-MARKET Kotmara vas
K?e zo Ačfo, vr( m go^po
TRGOVtNA
Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav
Strokovna etektrotrgovina
!ng.TSch!apper
Št. Jakob v Rožu
telefon (0 42 53) 216
ŠT. JAMŽ V ROZtV CELOVEC
te/. f0 42 25) 23 01 Sp/ta/gasse 12
te/. ^0 42 22) 51 37 52
KUŠEJ
ŠMHHEL
PL!BERK
LABOT
SP-trgovina tekstilije kolesa
# električni stroji
KRtVOGRAD
9143 Šmihe! pri Piiberku - Te!. (0 42 35) 25 37
Za vse denarne in bančne posle se priporoča
pralnic, na Djekšah, kjer Vam nudimo tudi letoviška stanovanja
V blagovnem prometu pa Vam
postrežemo z raznovrstnimi pijačami tel. (0 42 32) 28 65
Vaš partner za posiovno sodeiovanje v Avstriji in po svetu
nmtrade
zunanjetrgovinska družba z o. j.
9020 KLAGENFURT/CELOVEC
PARADEISERGASSE9/II TELEFON (0 42 22) 57 0 88 TELEX 422 304intra
OMSCHEK
Tihoja 2 (Št. Lipš)
9141 Dobrlavas/Eberndorf telefon (0 42 37) 22 46
Delavnica nadomestni deli kmetijski stroji kolesa
električni stroji
HOTEL
turu#
šivaini in ptetiini stroji ter popravita

Mihi Antonič
vesel vsakega domačega obiska
A-9184 Reka
pri Št. Jakobu v Rožu Telefon (0 42 53) 22 41
Kaufhaus JOSaf
[V! a) )e' s
Nftg.
Loibltat/Brodi 14	trgovina
telefon (0 42 27) 37 42	gostilna
9163 Unterbergen/Podgora bencinska črpalka
, z z.,
Telefon:
Hodiše (0 42 73) 23 70 Škofiče (0 42 74) 28 80
ZADRUGAM^
se veselijo vašega obiska
ZVEZA SL0VENSK!H ZADRUG
CELOVEC. PAVLIČEVA 5-7
ZVEZA-BANK IVIENJALNICA
HRANtLNE VLOGE
ŽIRO RAČUNI SAFEJ! IN DEPOT!
VSE DRUGE BANČNE USLUGE
hitro in zanesijivo
ZVEZA-MARKET OBŠIRNA PON UDBA
V DOMAČI ZADRUG!
ZVEZA-!MPORT
ZVEZA-TRANSPORT
PLESN) TEČAJ)
z Gregorjem Krištofom
v Pliberku, Borovljah, Ločah, Selah, Galiciji, Železni Kapli, Šentjakobu in Podgorjah.
P/esna šo/a, v kafer/ r?/'bče ne obsed/
HOTEL OBH3
ŽELEZNA KAPLA - TEL. (0 42 38) 381
RU GA?^^ k +
Žeiezna Kap!a Te!. (0 42 38)217
se vese!) vašega obiska
JF ]—] ) ! ) ) GRADBENIŠTVO	J. Ogris p. d. Miklavž se priporoča s trgovino in domačo gosti!no s tujskimi sobami
Joži Pack	sprejemamo avtobuse
KOTMARA VAS	
Telefon (0 42 20) 20 89	A-9072 StLČOVS tel. (0 42 28) 22 49
7 etaž
razstave
pohištva
MECHANISCHE
BEARBEITUNG
ELEKTRONISCHE REGELUNG
FUR
ZENTRALHEIZUNGSSYSTEME
HANDEL
MITVVARENALLERART
MEHANSKA
OBDELAVA
ELEKTRONSKA REGULACIJA ZA SISTEME
CENTRALNEGA OGREVANJA TRGOVINA
Z BLAGOM VSEH VRST
nuTon
ctnTcn
DOBRLA VAS-EBERNDORF
!MP meta!!
A-9184 ŠENTJAKOB V ROŽU / ST. JAKOB !M ROSENTAL
TELEFON (0 42 53) 544,545
UR!
^

Paulitschgasse 7 A-9020 Klagenfurt/Celovec

NUDiMO VAM:
BtVANJE ZA DOPUSTE — po vsem svetu: na morju, ob jezerih, na pianinah, v zdraviiiščih ...
POTOVANJA, kamor Vaše srce žeti: z avtobusom, z tetatom .. Seveda pa Vam bomo radi ustregti tudi z informacijami, nasveti, predpisi...
telefon: 04222-512680 512825 56649
te!ex: 042-2787 istlt te)etex: 232-3422390 cartran
Poslovni čas: od ponedeijka do petka 9.00-13.00,14.00-18.00 v sobotah 9.00-12.00