Politicen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za colo leto predplačan 1& gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta -g gld.. za en mesec 1 gld. VT Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',',6. uri popoludne.
SO.
V Ljubljani, v ponedeljek 8. februvarija 1892.
Letnik; XX.
Državni zbor.
Z D u u a j a , 5. februvarija.
Borzni davek,
Naj mi bo dovoljeno, včerajšnjemu poročilu o borznem davku dostaviti še nekatere reči. Mlado-češki poslanec Kram ar je bil kot glavni govornik sicer oglašen proti uasvetovanem zakonu, v istini pa je zagovarjal borzui davek, češ, da je iz davčno-političnih ozirov opravičen in da bode zaradi tega tudi njegova stranka glasovala zanj, ker pomenja napredek v dopolnitvi davčue zisteme. Zavaruje se pa proti temu, da bi se ji zaradi tega glasovanja kaj očitalo, ker se z opozicijo prav dobro strinja dovolitev kakega davka, č'gar dohodkov država potrebuje.
Drugi glavui govornik dr. Levicki je razpravljal borzni davek na Francoskem, Nemškem iu Italijanskem in prestopivši k našemu načrtu omenjal, da nasvetovani davek ne zadošča ujim, ki pričakujejo od njega nekako kazen za igro na borzi; vendar je v fiskaličnem oziru velikega pomena, dasi zasluži veliko bolj ime prometnega, kakor borznega davka. Nasvetovani zakon je tudi v tem malo napačen, ker zadeva le kupčijo, ne pa dobička.
Poročevalec dr. B i I i n s k i ja zavračal razne ugovore predgovornikov. V prvi vrsti je omenjal, da odsek ni pozabil na borzo za blago, kakor se mu je očitalo, ampak da o svojem času zbornici predloži poseben načrt gledč njeuega obdačenja
Nekateri govorniki so omenjali, da so od borznega davka pričakovali večjih dohodkov: ali to so «i mogli obetati le ljudje, ki mislijo, da se na borzi zlat dež vsiplje na tla, in da bode z borznim davkom odpravljeno igranje na borzi. Tudi to je čisto opravičeno, da borzni davek zadeva le promet, ne pa čistega dobička, kateri spada v prihodninski davek. Konečno priporoča zbornici, da naj sprejme predloženi načrt in da naj davka no povekša; ako bi ga nastavili z večjim zneskom, kakor z 10 kr., bi imela država v začetku pač več dohodkov, ali manjši prekupovalci bi zginili z borze, kar bi jo tako oslabilo, da bi se o borznem davku skoraj ne moglo več govoriti.
Pri posebni razpravi je bil pomenljiv govor finančnega ministra S t e i n b a c h a , ki je v imenu vlade povdarjal, da nima nič proti temu, od zbornice sproženemu davku, da ta davek marveč dopol-nuje davčno zistemo. Ta zistema v obilni meri zadeva promet z blagom, ali večidel z nepremičnim blagom, zato je pravično, do se raztegne tudi na premične reči. Minister potem zavrača misel, kakor da bi bil borzni davek nekaka kazen za nenravno igranje na borzi, ali pa, da bi bili davki za človeka sramotni. Iz grške zgodovine se namreč prepričamo, da je plačevanje davkov čast za človeka, in če tudi dandanes primete koga, vara bo z nekakim ponosom rekel: Jaz sem pošten državljan, jaz plačujem svoje davke! Velika naloga pa je pravična razdelitev davkov; ta naloga s tem davkom pač še ni rešena, ampak veliko večjega pomeua v tem oziru je vr&v-nava osebnega davka, zato je stopivši v mini-6terstvo od prvega začetka svojo posebno pozornost obračal na to reč, in more izrekati nad o, da bode prav v kratkem zbornici predložil dotične načrte. Ako nekateri tožijo, da borzni davek omejuje prosti promet, godi sa to v enaki ali bujši meri tudi z drugimi za-
koni, u. pr. z .-akonom proti oderuštvu, proti raz-kosovanju zemljišč itd. Sicer pa ima tudi prosti promet svoje slabosti iu napake, ali navadno se pri vsaki novotari,i veliko prej zapazijo njene slabe, kakor dobre straui. Nekateri žele višjega borznega davka, da bi se tem laglje zatrli pregreški na borzi, ki se ne dajo tajiti iu ki jih vsestransko obsojajo. Kaj lahko je, pravi minister, izrekati tako obsodbo, ki je morda res tudi opravičena. Ali če si mislte nasledke, ki bi jih imela omejitev prostega prometa na borzi za državni kredit, bilo bi tako stanje jako nevarno, če bi država potrebovala denarja, morala bi šiloma vse ljudi spraviti v eno družbo, ki bi državi preskrbela potrebui denar in od katere bi prejemali svoje obresti. Minister potem zbornici razodene, da tudi ogerska vlada vpelje borzni davek, ako obvelja pri nas, in da hrauilnične knjižice ne spadajo med vrednostne v § 1. naštete papirje, ker niso sposobne za promet na borzi.
O Luegerjevem preminjevalnem predlogu sem poročal že včeraj; pismo, na katero se je skliceval, pisal je bil znani Aleksauder Scharf, vrednik lista „Sonn- iu Moutags Zeitung" 1. dec. 1881 poslancu Oorezi, „očetu" borznega davka. Scharf bolje pozna borzo, kakor poročevalec Biliuski, in če on (Scharf) priporoča 1 gld. davka za vsak borzni sklep, mora biti prepričan, da je dotičnim mogoče ga plačevati. Zato predlaga Lueger, da naj se nasvetovani davek od 10 kr. povikša na 1 gld.
T h u r n h e r je pritrjeval predgovorniku, da je borzui davek 10 kr. prenizek v primeri s pristojbinami ki jih je treba plačevati od nepremičnega blaga, zato je podpiral njegov predlog, vendar pa dostavljal, da glasuje vse eduo za borzni davek, ako Luegerjev predlog ne obvelja, ker je boljši nekaj, kakor nič.
Poročevalec Bilinski je ugovarjal Luegerje-vemu nasvetu in pri tej priliki ob enem povedal, da je tozadnjareč,s katero se peča v državnem zboru. Ko sem bil imenovan za predseduika državnih železnic, rekel je nekako Biliuski, očitali so mi, da nič ne umejem o železnicah. Danes se mi zopet očita, da nič ne urnem o borzi. Siioraj pride za menoj kdo drugi, ki bo to morda bolje umel. Lue-gerjevi tovariši so zahtevali glasovanje po imenih, ali dotičnt predlog ni bil zadostno podpirau, zato so zahtevali, da naj predsednik vsaj pove, koliko poslancev je glasovalo za, in koliko zoper nasvetovano premembo. Predsednik ustreže tej želji ter naznani, da je bil Luegerjev predlog odklonjen z 91 glasovi proti 56. Ostali paragrafi in zakon glede kolekovanja vnanjih obligacij, delnic in doižuih pisem obveljali so brez razprave.
Tiskovni zakon.
Pred sklepom seje, ki je trajala do 3. ure popoludne oglasi se dr. Paca k, da vpraša uačeluika tiskovnega odseka, zakaj ne skliče nobene odsekove seje. Razne stranke so predložile zbornici svoje nasvete glede premembe tiskovnega zakona, ali ti predlogi trohne v zborniških predalih. Načeluik je že večkrat prosil ministerskega predseduika, da naj pride k seji, (Pernerstorfer: Saj nima časa!.) ali grof Tanffe je rekel: Zdaj nimamo časa iu ga še dolgo ne bodemo imeli. To menda zadeva dolge obravnave zaradi donavske paruiške družbe, poraz-umljenje na.Češkem, najvišji računski urad in njegovo predsedništvo in Bog ve, kaj še vse druzega. Po-
stopanje vlade kaže, da je sovražna nasvetovanim predlogom glede tiskovnega zakona, zato prosi na-čelnikaj da naj prej ko mogoče skliče odsek, da pretresa, kaj mu je v tej zadevi storiti. (Dr. Kraus: Da se razide!)
Ker načelnika dr. Koppa ni bilo v zbornici, ostalo je to vprašanje brez odgovora, dokler se dr. Koppu ne zljubi priti v državni zbor in dati odgovor.
Prihoduja seja bo jutri; na dnevnem redu je donavska parniška družba in Pacakov nasvet gledč premembe domovinske pravice.
Plenerju
dohajajo od nemških liberalcev iz raznih krajev in dežel zahvalmce in zaupnice, ker raje ostane v državnem zboru, kakor da bi bil prevzel službo predsednika najvišjega skupnega računskega urada. Njegovi tovariši mu napravijo danes banket, ob enem se po mestu agitira, da naj mu meščani napravijo bakljado, katere se hočejo udeležiti tudi vuanji zastopniki nemške liberalne stranke.
Z Duuaja, 6. februvarija
Donavska parobrodna družba.
Poslaniška zbornica je pričela danes glavno razpravo o donavski parobrodni družbi ter jo tudi dovršila. Omenjena družba je nekdaj silno napredovala, ali slabo gospodarstvo iu druge neugodnosti so jo spravile v take stiske, da bi skoraj poginil?.. Nekdaj je preskrbovala ves promet med zahodnimi in vzhodnimi deželami, zdaj so ji velik del tega prometa odvzele mnoge železnice, ki preprezajo zlasti ogersko državo; razveu tega je trgovinski minister ogerski družbo izpodkopaval tudi še s posebno nizkimi tarifi, z nenavadno visokim davkom, ki znaša za ogersko progo 400.000 gld. na leto, in da bi bila nesreča dopolnjena, nastala je še carinska vojska med Avstrijo in Rumunijo, vsled katere je družbi odpadel velik del prejšnjega prometa.
Nihče pa ne more tajiti, da je parobrodna družba na Donavi Avstriji jako potrebna. Nekateri kraji iu mnoge občine ob gorenjem toku Donave nimajo nobene druge zveze z monarhijo in vnanjim svetom, kakor po Donavi; zato naša država ne more in ne sme trpeti, da bi parobrodna družba vozila samo od ogersko-avstrijske meje do Orzove, ker bi na ta način zgolj ogerska družba, ki bi ves dobiček dajala le ogerski polovici, zlasti ker bi se ves za vzhod namenjeni promet iz južnih dežel stekal v hrvatskem Sisku. Parobrodna družba bi prešla na ta način v popolno last ogerske države, ki že dolgo na njo preži. Ta družba je pa tudi potrebna za našo industrijo, ki bi bila brez nje na milost in nemilost izročena ogerski državi, katera bi s svojimi tarifi že za to skrbela, da bi naši izdelki ne mogli več prihajati v izhodne kraje, ampak bi se morali čisto umakniti izdelkom ogerskim. Te in še druge važne okoliščine in vzlasti tudi pomislek, da celo mala Srbija podpira lastno parobrodno društvo, in da si Rusija na vso moč prizadeva, z Gagarinovim podjetjem ves promet po doleuji Donavi spraviti v ruske roke, pripravili so že pred drugim letom bud-getni odsek priporočati vladi, da naj nikar ne pusti poginiti parobrodne družbe donavske, ampak naj j« z izdatno podporo zopet spravi na noge, ker bi bila država sicer prisiljena osnovati drugo tako podjetje.
Vßled tega opomina je predložila vlada zbornici načrt, ki določuje, do se donavski pa^obro^i ^ibi skozi deset let dovoljuje državna podira letnil» 250.000 gold. in brezobrestno posulo drugi)» 250.000 gld.; družba se nasprotno za?eie, da s njg-jimi parobrodi preskrbuje promet Qd Begensbnrg* do iztoka Donave, da vsako leto porabi pol railijfln* goldinarjev za vzdrževanje svojih ladij in da vlada imenuje dva člana v upravni odbor. Dalje se družba zaveže, o kaki vojski vse svoje ladije prepustiti vojnemu ministerstvu v porabo.
Kakor je minister Bacquehem že meseca decembra v zbornici poudarjal, bili so ravno vojni oziri najmerodajniši za dovolitev državne podpore.
Pri današnji razpravi oglasil se je kot prvi govornik češki poslanec Kaftan, ki je družbo primerjal z nevarno bolnim človekom, kateremu nobeno zdravilo več ne pomaga. Omenjal je, da je družba vsled slabega gospodarstva, toraj po lastnem zadolženju, prišla v tako slabe razmere, in očita' vladi, da ni že prej svoje pozornosti obračala na njo in se posluževala svoje oblasti. Zdaj se družbi ne d& več pomagati; 500.000 gld. letne podpore ne zadostuje, ampak ves denar je zavržen, zlasti ako naša vlada ogerske ne more pripraviti, da naj pošteno izvršuje določbe trgovinskih pogodb. Pa tudi to ne gre, da bi se obstoječa družba podržavila, ker njeno delovanje sega čez avstrijske meje, pač pa misli govornik, da naj se osnuje novo paro-brodno podjetje pod vladnim nadzorstvom. Promet po gorenji Donavi naj se čisto opusti, in dotični kraji naj se z lokalnimi železnicami zvežejo z drugimi deli našega cesarstva. Ce hočete 5 milijonov goldinarjev podariti, sklepal je Kaftan svoj govor, podarite jih ubogim prebivalcem v raznih deželah, ki so v lanskem letu toliko škode trpeli po toči in povodnji, donavski parobrodni družbi pa to ne bo nič pomagalo, zato glasujejo on in njegovi tovdnši proti dotičnemu predlogu.
Tudi dr. Stein wender je nasprotoval predloženemu načrtu, toda ne iz prepričanja, ampak prisiljen od svojih nemško-nacijalnih tovarišev. Koliko je sploh vredna beseda tega koroškega poslanca, je najbolje razvidno iz tega, da je hotel Steinwender iz prva načelno nasprotovali vladnemu predlogu. Ali trgovinski minister Bacquehem ga je neki poklical ter mu razodel, da bo moral on (Bacquehem) najbrže odstopiti, ako njegov predlog glede donavske parobrodne družbe v zbornici pade, in da pride na njegovo mesto gotovo kak levičar. Steinwender je pa strasten nasprotnik zedinjene levice, zato je Bacquehemu neki rekel, da hoče glasovati za predlog, samo da noben levičar ne postane trgovinski minister. Ko je pa njegov klub razpravljal to vprašanje, ni pritrdil Steinwenderju, da bi njegovi člani glasovali za pogodbo,, ampak ga je marveč prisilil, da je moral tudi on sam govoriti proti predloženemu načrtu. Storil je to, ali i priznaval je ob enem potrebo take parobrodne družbe in državne podpore za njo. Tudi je poudarjal, da ni mogoče ustanoviti nove družbe, kakor je priporočal Kaftan ; če bi hoteli mi to storiti, bi se ogerska država takoj polastila sedanje družbe, bi jo zdatno podpirala in na svojo stran spravila, ker bi si nova družba ne mogla pridobiti tistega stališč«, tistih trgov in krajev, ki jih stara že ima na vzhodu. Steinwender je tudi poudarjal, da je nemogoče obstoječo družbo podržaviti in naravnost tudi to priznaval, da je silno težko prevzeli odgovornost za odklonitev tega predloga, ali takšnega, kakoršen je on in njegovi tovariši, tudi ne morejo sprejeti, zato hočejo glasovati proti posebni razpravi. Takega sklepa človek po prejšnjem govoru ne bi bil pričakoval, marveč bi bilo od govornika dosledneje, ko bi bil sklepa', da hoče pri posebni razpravi nasvetovati primerne premembe.
Za predlog so govorili poročevalec Peez, poslanca Szczepanowski in Sylv a-T a r o u c a pa trgovinski minister Racquehem. Peez je pričel razpravo z obširnim govorom, v katerem je dal jasen pregled cele zadeve. Povdarjal je važnost donavske parobrodne družbe, ki je kakor avstrijski Lloyd veliko večjega pomena, kakor navadne delniške družbe in zaradi tega tudi zasluži državno podporo. Dalje je omenjal, da se ne more podržaviti družba, ker deluje izven mej domače države, in da v svoje stiske ni prišla samo po lastnem zadolženju, ampak da je veliko škode trpela tudi po drugih okoliščinah. Zlasti krivičen je davek, ki ga je pobirala ogerska vlada od družbe. Donava je mednarodna reka, in mednarodne reke so davk»
proste. Ta davek je 1. 1889. znašal 420.000 gld , kar ^p^zen^Mje obresti od 10 iniljonov goldinarjev, vsa <|«!»iška f|rqžba pa znaša 25 milijonov goldinarja?. Govornik očita (Jružbi, je prepolno znižala jfcjife; kq jg videl», da več ne gre po stari navadi, prišla ifl ? zadrego; vajaq» je bila malq zanikrnega, ali bogatel* gospodami; yse to sft je iipelci izpremeniti. Zadrege so hjle tprej čedalje ve6i#,	»bftfj	viharnejji. Saj je znan
pregovor ffancoskega strokovnjaka: Če gre dobro, so delničarji pohlevni kakor jagnjeta, če gre pa slabo, postanejo tigri. Upravni svet je moral zaradi tega odstopiti, drugi je stopil ua njegovo mesto in se krepko lotil dela, ki pa gotovo ni lahko.
Szzcepanowski,kije govoril za Kaftanoro, je povdarjal važnost donavske parobrodne družbe in potrebo njene podpore. Predloženi načrt pomenja zaupanje do ogerske vlade, od katere se pričakuje, da bode lojalno ravnala z družbo, zaupanje do naše vlade, ki si naklada jako težavno in odgovorno nalogo, zaupanje pa tudi do družbe, od katere se je nadejati, da popravi dosedanje napake in se zopet vtrdi za krepko izvrševanje svoje važne naloge.
Temeljito je minister Bacquehem razpravljal predloženo pogodbo in zavračal razne ugovore. Priznaval je, da je bilo družbino gospodarstvo do-zdaj slabo, ali novi upravni odbor daje poroštvo, da se odslej gospodvri dobro. Vladi se ne more očitati, da bi bila zanemarjala svojo dolžnost, ker je takoj posegla vmes, ko je zapazila slabo stanje parobrodne družbe. Nasledek tega posredovanja je ravno sedanji predlog. Vlada ima v upravnem odboru zadostno zastopstvo, da bode nadzorovala družbo pri izvrševanju njene naloge. Konečno minister povdarja važnost parobrodne družbe v političnem in gospodarskem oziru. V političnem oziru ni vse eno, ali avstrijska zastava zgine z dolenje Donave, ali če še dalje razširja politični in gospodarski vpliv naše države. V gospodarskem ozirn je za naše izdelke silno važno, da je mogoče spravljati jih v izhodne dežele.
Za ministrom je govoril še Sylva-Tarouca, ki se je danes oglasil prvikrat, in je ob kratkem naglašal razloge, kateri njega in njegove tovariše vodijo, da glasujejo za pogodbo. Razven političnih iu gospodarskih razlogov povdarjal je še važnost prometa po vodi in izrekal nado, da naj ne ostane le pri podpiranju donavske parobrodne družbe, ampak da se skoro pričuo velikanska dela, ki naj vežejo Donavo z Odro, z Veltavo in Labo ter pro-vzročijo, da se poleg Dunaja povzdigne tudi zlata Praga.
Za njim je bil sprejet konec splošne razprave. Dr. Lueger je predlagal ustno glasovanje, pa ta predlog ni bil zadostno podpiran, pač pa je predsednik na prošnjo Luegerjevo naznanjal, da je bil njegov nasvet odklonjen s 94 glasovi proti 54. Glavna govornika bosta dr. Lueger in baron Švegelj, katera prideta na vrsto v prihodnji seji, ki bo v ponedeljek ob 11. uri dopoldne.
Dogodki na borzi.
Danes je minister Scböuborn odgovarjal na interpelacije zaradi znanih dogodkov na borzi dne 14. novembra 1. I. in prečita! razsodbo, s katero je državno pravdništvo ustavilo preiskavo zoper vred-ništvo „Wiener Tagblatta," ki jih je bilo povzročilo. Reč s tem še ni dovršena, ker se v prihodnji seji voli poseben odsek, kateri ima po Luegerjevem preiskovati dotične zapisnike in o tej reči poročati zbornici.
Na dnevnem redu prihodnje seje je tudi samo-stalni predlog groia Wurmbranda o snovanju deželnih zavarovaluic proti ognju.
Prometne zgradbe na Dunaju.
V današnji seji so bile od vlade zbornici izročene važne predloge glede prometnih zgradb na Dunaju, ki se bodo poslancem razdelile v prihodnji seji. Zato ne morem še povedati, koliko se za nje zahteva od države, eni pravijo, da 42 milijonov gld., eni pa imenujejo še večje zneske. Levičarji bi to reč kaj radi rešili še pred razhodom državnega zbora in Plener je menda izustil, da jo v budgetnem odseku, kateremu je po izjavi Smolkovi brez prvega branja izročena v posvetovanje, reši v treh sejah. Ali konservativni klub temu odločno oporeka in je sporočil levičarjem, da glasuje proti predlogam, ako se zbornici ne pusti toliko časa, da morejo poslanci vsestranski preštudirati to važno vprašanj». Dunajski mestni zbor se je bavil z rečjo več tednov, ravno
tako deželni zbor nižjeavstrijapski. Ijudgetiii odsek P» n»j jo reši v treb sejab ! Pfe^B se dovoli 42 miljjpnpv gld., morajo ljudski zastopniki vedeti, zakaj in kqfnu jih dovolijo. Ker je zdaj gostjo, da se državpi zbor razide od 20. do 25. fel»f«Tarija, in da se 3. marca snidejo deželni zbofj, pač D0 b°de pre-ostajalo druzega, kakor da se	z'3or P°
liki qoči zopet snide, a|;o se mor$jq prometne zgradbe doneske rešiti že letos.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. februvarija.
Staročeški zaupniki imeli so te dni shod v Pragi in sklenili, da se skličejo še ta mesec vsi staročeški deželni poslanci v Prago in se posvetujejo o tem, ali naj bi odložili mandate. Najbrž Staročehi sedaj mandatov ne bodo odložili, ker so potrebnejši v deželnem zboru, nego so bili kedaj. Zaupniki so bili teh mislij, da Staročehi morajo vzajemno postopati z veleposestniki v zadevi češko-nemške sprave.
Mladočehi. Ko nekateri mladočeški listi dan na dan priporočajo pasivno opozicijo, piše glasilo moravskih Mladočehov „Pozor" odločno proti pasivni opoziciji. Ta list pravi, da je pasivna opozicija, s katero strašijo nekateri poslanci, blisk brez grmenja, ki se hitro pozabi. Levica ničesa bolj ne želi, kakor da Čehi gredo iz parlamenta Za vzgojo naroda je sedanje stanje ugodnejše, če Mladočehi na Dunaju tudi ničesa ne dosežejo, vsaj lahko svobodno govore in krivice bičajo z interpelacijami. Iz : tega je pač jasno, da Mladočehi niti v najvažnejših I vprašanjih neso edini. Če so že gospodje mislili stra-: šiti s pasivno opozicijo, morali bi se vendar poprej ; sporazumeti, da bodo vsi o tej stvari ednako govo-: rili in v svojih listih ednako pisali, ker sicer ni ! treba misliti, da bi se kdo bal njih Dretenja. | Slezija. Zaupniki moravskih Čehov so imeli j dnd 1. t. m. shod v Opavi iu sklenili izreči zahvalo ; poslancem za njih delovanje. Shod je izrekel svojo i zadovoljnost, da v Šleziji Poljaki in Čehi solidarno i postopajo. Sklenila se je resolucija, da naj poslanci ! z vso odločnostjo zahtevajo, naj se v Sleziji izvede | ravnopravnost v šoli ia uradu.
j	Vmaiaj® dršare,
j Bolgarija. Ruski listi vedo mnogo povedati, kako nevarna je rana Stambulova. Zdravniki so se izjavili, da mu bode treba odrezati nogo. Stambulov i pa ni dovolil, da bi mu odrezali nogo. Tudi se mnogo govori o nasprotstvu mej Stambulovom in knezom. Knez se baje pogaja z Radoslavovci. Ruski listi vedo že celi seznam novega minister3tva. R*doslavov bode ministerski predsednik in minister notranjih stvarij, general Nikolajev vojni minister, Tončev pravosodni i minister, Načevič finančni minister, Ivančev učni in Grekov minister vnanjih zadev. Vojska je baje na , strani knezovi, žandarmerija in miliea in pa liga, „Bolgarija sama zasč" na strani ministerskega pred-' sednika. Vse je pripravljeno, da se takoj mobilizuie j milica, ko bi skušala vojska naspraviti prevrat. Mi ! tem vestim ruskih listov ne pripisujemo posebne ; važnosti.
i Rusija. Komunikacijski minister je moral dati svojo ostavko. Vzrok temu so pomankljivosti na železnicah. Tako ne morejo s Kavkaza spraviti žita v kraje, kjer je glad. Car bi zaradi tega ministra ne bil odstranil, ali posegel je vojni minister vme?. Izjavil se je, da je Rusija pri tacih železnicah v vojni gotovo izgubljena. Nad 400 strojev in 13.000 železniških voz tiči baje v snegu in ne morejo naprej. Železniške uprave pa ničesar ne store, da bi omogočile promet.
Belgija. S tem, da se je revizija ustave izročila sekcijam, se je stvar odložila za tri mesece. Še le v maju pride zopet v razpravo. Ko jo zbornica reši, volil se bode ustavni zbor, po tem takem ustava še tako hitro ne bode prenarejena. Socijalisti so jako nevoljni, da se odlaša revizija ustave in so to že pokazali z javnimi demonstracijami.
Nemčija. Disciplinarno sodišče je razsodilo, da grof Limburg Stirum zgubi pokojnino, ker je v „Kreuz-Zeitung" priobčil članek proti trgovskim pogodbam. S pokojnino se mu pa tudi odvzame naslov „poslanik".
Portugalsko. Finančna kriza kaže slabe nasledke. Nižje prebivalstvo po mestih nema dela in zaslužka, zatorej se vlada boji, da v kratkem napade prodajalnice za živila. Vlada nema sredstev, da bi pomagala stradajočim.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, dne 2. februvarja. (Dve češki ža-loigri.) Pravcate žaloigre bi lehko nazivljal do-godjaje iz politiškega življenja v čeških deželah za poslednjih let. Osebe, ali bolje rečeno posamične skupine, ki so tu igrale politično ulogo, so naši narodni poslanci, Staročehi, Mladočehi in plemstvo.
V prvi žaloigri imeli so glavno vlogo Star« Čehi, in tragična krivda, kojo so učinili, tiči v tem, da
80 bili nebrižni ali vsaj mlačni v verskem oziru, porabljajoč vedno, daje:„decus ecclesiae summtis;honor patriae". Kriza in upadek st» nastala, ko so jim z Dunaja zatrobili ter narekovali nesrečne spravne punktacije. Vsled tega so zagazili češki zastopniki na skalovje med vlado in ljudstvo, in narodni tok jfh je odnesel s prizorišča.
In če je bil konec staročeške igre žalosten, je začetek nove igre „mladih" še tožnejši. Mladočeški poslanci nam torej predstavljajo drugo žaloigro, dasi se mnogim dozdeva ta prizor . . . burka.
Kje pa tiči njih nevspeh? Teh politiških hib bi se moglo lehko mnogo našteti, na pr., da je med njimi malo zrna, a mnogo plev, puhli liberalizem, a malo vere, nehvaležnost do zaslužnih voditeljev naroda, predrzni skoki, dasi vedo, da Praga ni bila zgrajena v ednem dnevu ; nepremišljenost, dasi vsak otrok vé iz svojega berila stavek: Butaj z glavo ob 'îrtd, kaj neki boš pributal vèn? Da, oni bi ga bili radi takoj razrušili!
Kriza in hitri padec se vže pojavljata. Narodu storjene obfjube so neizpolnjene, volilci so se priČdf dramiti iz svoje opojnosti, zvezda marsikaterega mla-dočeškega velikaii bledi, in posledica vsemu temu je: breznadejnost, obupan je.
In kako življenje je med nami? Kogar bogovi sovražijo, udarijo ga s slepoto. V tej slepoti so se mnogi drvili za blestečo zastavo zvenečih fraz poslanikih kandidatov. Čehi se slepo rujejo i med seboj.
Stranka stoji proti stranki, eden stan črni dru-zega, drug drugemu zabavljajo, hujskajo in se psu-jejo, kakor bi se tu šlo za kake — premije, napadajo se listi — sovražniki naši si pa manejo roke, ker ti Čehački vendar ne mogô zatajiti svoje nravi. Ako se narod sam sebe ne spoštuje, kdo mu dd poštenje? „In vendar — da bi zvesto vkupe stali: Ne bede naše — slavo znal bi svet."
V istini, bil je vže skrajni čas, da so začeli vsi listi klicati po slogi. Imajo li Čehi čakati, da jim bodočnost prinese še hujše skušnje? Češki poslanci tvorijo štiri frakcije; kaj neki zmorejo posamezniki, «sobito brez discipline in sestavnega delovanja? „Glej zrniee prahu ! Ko samo leži, Pomete je najmanjši vetrič; Spoji E se, združi z drugimi, Pa zraste v kamen, v trdo skalino, Koje ne premakne najljuteja vihra. — To razdvojenje uvažuj, ljud moj ! Ker ti pravim, nič novega to ni, A sveta resnica, pismo usode .... Doeim ni nastal vihar dogodjajev Za ta dan, zbok tega mirno leži Ta prah na svojem mestu. A dvigne naj se prej ta vihar, Nego zraste tu prah v celoto, v kos: Pomete ga na veke v kraj sveta.". —
Takô je stavni Petôfi klical Madjarom ; da bi te besede premislili i češki poslanci, ter vže popustili strankarske in osebne mržnje, predsodke, ter si vse frakcije podale roke k skupnemu delovanju na podlagi razumnega programa, kajti med češkimi poslanci je še dosti pametnih iu zmožnih glav ; bratje Moravani bodo radostno prožili desnico svojo kot tretji v novo zvezo, iz koje posveti narodu nova, srečnejša zora.
Ako skoro ne nastane med Čehi samimi sprava, odgovarjam zopet s Petofljevimi besedami :
„Kdor bode prvi podal bratovsko roko, isti bode proslavljen in blagoslovljen na veke. Toda kdor ne hode hotel vsprejeti podane roke, kuha v srci gnjev: oj, tega pepel bodi večno proklet — s to grozno kletbo, kojo nam bodo na grob mestu cvetek vsadili nnuki, od nas pahnjeni v nesrečo."
Kaj bode na Češkem? Kaj bode pa s češko-nemško spravo? Nemci danes prêté vsem; žugajo s pasivnostjo proti deželnemu zboru, žugajo z nepri-jateljstrom in jednakimi rečmi. Ali se jih bode ustrašil grof Taaffe? Čehi gotovo ne; njim se v tem tjenotju nudi prilika, da pozabijo vse, da se čutijo edno telo, eden narod, da se združijo v edno celoto zoper nemški liberalizem in odbijejo njega drzni napad na obstoj češkega naroda.
Ako se to zgodi, bode venè&no delo princa Sehwarzenberga za zediujenje vseh življe? češkega naroda v eden »oj, brez vspeha vse pretenje Ple-nerjevo, koji zopet ostane duša in voditelj nemški levier, gref Taaffe se bod« zopet mogel upreti Ple-narji», kakor je 8» prid trem? iefi odbijal vse tfjegorer napade, Čfhom pa zopet zasij-i mVteja, da se vse, kar se je pokiizito zopet dà popraviti, in sicer dobro popraviti!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. februvarija.
("Delo cesaričinje-vdove Štefanije) izide v kratkem v zalogi dvornega knjigarja A. Klinasta na Dunaju pod naslovom „Lacroma" z muogimi ilustracijami.
(Osebne vesti.) G. dr. Adolf Martinek je naznanil odvetniški kamori v Gradcu, da se preseli v Slov. Gradec. — Računski revident Pr. Čadež je imenovan svetovalcem pri računskem odelku štajerskega namestništva. — Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev barona Reinelta predsednikom in Pr. Dim mer ja podpredsednikom tržaške trgovske zbornice za 1. 1892.
(Imenovanje.) Č. g. Ivan Ambrož, kapelan v Moravčah, je imenovan c. kr. mornarskim kapelanom IL vrste.
(Štajerski deželni šolski svet) je izrazil prof. na graškem c. kr. učiteljišču, gosp. Pr. Haupt-m»nu, za marljivo učiteljevajje svoje priznanje. Imenovan je bfl učitelj g. Ivan Strelec v St. Juriju ob južni železnici nadučitelj v St. Andražu v Slov. Goricah; defluitivno so pa nameščeni v svoji , dosedanji službi podučitelji, oziroma podučiteljice, in I sicer g. Jos. Krajnc / Šmartnem na Pakif Jakob Knaflič v Št. Juriju ob južni železnici, Jakob Pukmeister v Čadramu, Josip čech v Št. Andražu, gspdč. Ana Moos v Žalcu, Albina Thie-nel v St. Petru v Savinjski dolini in M. O i d r i h v Pletrovčab.
(Sedmina) za pokojnega Mateja P r e 1 i h a, dekana v Trebnjem, bode v sredo ob 10. uri.
(Slovensko gledališče.) Sinoči je bila čitalnična! dvorana pretesna,, toliko občinstva je privabila slo-večega hrvaškega skladatelja I. pl. Zajca opereta „Mornarji na krov." Opereta je sicer že precej stara in uemška gledališča so j,o že črtala iz repertoarjev, a za slovensko gledališče je nova, in to je, kar vleče vsaj prvič. Melodije v opereti so jako ljubke, vabljive, ponekodi prav domače, kar opereti zagotavlja daljši obstanek na našem odru. Predstavljanje je bilo prav povoljno, kajti ozirati se moramo na tesni prostor začasnega odra. Mnogošteviiui zbor je bil marljivo izvežban je pel prav dobro. V prvi vrsti pa moramo pohvaliti gospico Daneševo, ki je pela in predstavljala izborno. Gospa Gerbičeva, ki je predstavljala mornarja Maksa, je itak znana kot vrla pevka. Gosp. Bučarju, tako se nam zdi, pa ni prav ugajala vloga starega bojnika Piffarda, čegar partija je za zveneči glas g. Bučarja v obče prenizka; sicer paje i on v občno zadovoljnost izvršil svojo pevsko in igralsko vlogo. Neumevuo pa je bilo občinstvu, čemu so si „gospe sosede" obirajoč spečega Piffarda nataknile pustne nosove? — Pred opereto se je predstavljala že znana veseloigra „Ali r i gh 11"
(Hudodelstvo.) S Koroškega se nam poroča: Strašno hudodelstvo so zasledili pri Šeut Paternijonu v Dravski doliui. Neki hlapec Janez Bizer na Zlanu, je umoril iz lakomnosti druzega hlapca, ki bi po Božiču stopil v isto službo. Morilec je zagrebel truplo in pokril z drnino. Ko so morilca prijeli, priznal je takoj svoje zločinstvo ter ga zdaj v ječi objokuje.
(S Tolstega Vrha na Koroškem) se nam piše: Znáno je, da je g. naučni minister razsodil, naj se i v naši šoli vpelje slovenščina kot poučni jezik. A doČim se je za Št. Jakop v Rožni doliui že izdal ukaz, po katerem se vpeliuje slovenščina kot poučni 1 jezik, pri nas o takem ukazu doslej ni ne duha ne sluha. Za to se pa tukajšnji „pragermani" pod komando učitelja Samonika trudijo na vso moč, da bi j nam še sedaj v zadnjem trenutku zabranili slovensko ; šolo. To hočejo doseči zlasti s tem, da razbijejo našo občino. Toda ne udajmo se! Vsaka sila do vremena! j
(Universitas catholica.) Tako se imenuje gla- j silo akademiških podružnic za ustanovitev katoliškega ' vseučilišča v Solnogradu. Razposlala se je ravnokar prva številka tega lista, ki ima prevažno nalogo, | združiti avstrijsko bogoslovsko mladež, ki se žalibog še premalo pozna v svojih težnjah. Edini so nasprotniki, edini moramo biti tudi »i. „Universitas catholica" ima svoje predale odprte za vse avstrijske narodnosti, ker je osnovana na blagodejni katoliški podlagi, a pravi katolik ne pirtna narodnih mrženj in prepirov, ker daje vsakemu svoje. To je naš pra- | por, pod tem praporom hočemo delovati za vero, dom, cesarja! — Podajemo tu glavno vsebino prve itevilke: Zum Voraus. — Redactionsbericht. — Hym&e der Eiolgung, von Joh. Obersteiner. — Zur Geschichte der Benedictiner-Universität in Salzburg,
von B. A. Markl. — Traumbild, von Chr. A. Auf-schnaiter. — Das Ideal der Schönheit. — Dobljena igra, spisal A. P. Medved. — Misteri deli' Ave Maria. — Die heil. Märtyrer Primus und Pelicianus unter den Slovenen. IPstorische Skizze von Josef Benkovič. — Berichte der einzelnen akademischen Zweigvereiue.
(Iz Krope) na Gorenjskem se nam poroča: ; Kakor izvemo iz gotovega vira, imel je c. kr. poštui j urad v Kropi v minolem letu prometa 269.999 gld. 45 kr. Če se prištejejo še ostale svote, odposlane po nakaznicah, znesel je promet gotovo nad 300.000 gld. To pa kaže, da je v Kropi vendar še precej živahna trgovina.
(Umrl) je dné 6. t. m. popoldne gosp. Anton Rozman, učitelj v Žabnici pri Kranju, za hripo, kateri se je pridružila pljučnica. Spolnil je 29. leto svoje starosti in se je nekaj tednov preje poročil. ( N. v m. p. !
(Dobava zimski plaht in poletnih odej) za c. ; kr. deželno brambo je, kakor smo že omenili, raz-| pisana do 10. t. m. Dotično razglasilo z vsemi pn-i goji je bilo objavljeno v „Laib. Ztg." z dné 27.ja-| nuvarija št. 21.
(Rojausko posojilno in konsumno društvo) pri pri Trstu vabi na občni zbor, ki bode v nedeljo dné 6. marca t. 1. ob 11. uri predpoldnem v dvorani društvene krčme v Rojanu. Na dnevnem redu so ; razna poročila, določitev nagrad, razdelitev dobička, volitev načelništva in nadzorništva in vpisovanje j zadružnikov. — Od 1. julija do 31. decembra 1891 je društvu pristopilo 88 zadružnikov, ki so vplačali 1477 gfd. 40 kr. Dohodkov je imelo društvo 579 gld. 60 kr., troškov pa 473 gld. 84 kr., torej čistega , dobička 105 gld. 76 kr.
(Okrajna posojilnica v Krškem) vabi k občnemu zboru, ki bode dné 6. marca prvo postno nedeljo ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju. Dnevni red: Nagovor ravnateljev, račun načelstva in poročilo nadzornikov, prememba pravil, volitev načelstva in nadzornikov, nasveti. — V minolem sedmem upravnem letu je posojilnica imela denarnega prometa 167.066 gld. 82 kr., zadružno stanje (bilanca) 55.658 gld. 15 kr., čisti dobiček 86 gld. 55 kr., zadružnikov je bilo 480, dolžnikov 507, hranilni-čarjev 200, zadružni zaklad 962 gld. 9 kr.
(Zadušil) se je v soboto po noči pri plavžu na Savi na Gorenjskem â81etui Piorijan Mežnarič.
(V Miramaru) pri Trstu je v soboto umrl grajski oskrbnik Eduvard vitez Orel, ki je bil pred leti vdeležil se znane avstrijske ekspedicije na sever.
(V Gorici) je v petek umrl okrajni komisar Hi-jeronim baron K 1 e i n m a y r n, zet bivšega tržaškega namestnika barona Pretisa.
(100.000 goldinarjev) je glavni dobitek velike praške razstavne loterije. Opozarjamo častite čitatelje naše, da je žrebanje dné 12. februvarija.
Raznoterosti.
—	Princ doktor. Dne 28. januvarija je bil v L pskem za doktorja prava promoviran saksonski princ Maks.
—	Naselitev ciganov. Nadvojvoda Josip je naročil ciganskemu pesniku Francu Stojki, naj zbere 40 ciganskih družin, ki se bodo naselile ua neki pusti v aradskem komitatu. Stojka je obljubil pa s pogojem, da se ljudje takoj prve dni ne bodo kaznovali, če bodo kradli kokoši, gosi itd , ker ne morejo tako hitro pozabiti stare navade.
' j — Volkovi v Italiji. Zima je v Spodnji Italiji prisilila volkove i gorâ v doline. Minoli teden je pri Cotenci sedem volkov napalo neki voz; ednega konja so umorili, dva popotnika pa težko ranili.
—	Smešnica. A: „O tem so različna mnenja, ali je loterija moralna ali nemoralua." — B: Seveda če se dobi ali zgubi."
Telegrami.
Dunaj, 8. februvarija. Ladija „Najade" je včeraj priplula v Palermo.
Rim, 7. februvarija. Tretja divizija mornarice pod poveljništvom kontre-admirala Turi-ja je odplula v Aleksandrijo, da izrodi kedivu čestitke italijanskega kralja in vlade» Madrid, 7- februvarija. Štiri anarhiste, ki so se udeležili nemirov v Kseresu, so obsodifi na smrt.
Atene, 8. februvarija. Prestolonasled-nica Sofija jc za hripo zbolela.
Novi Jork, 8. februvarija. „Hotel royal" popolnoma pogorel. Gos^e so skakali iz oken. število mrtvih iu ranjenih še ni znano.
Urnvli ho:
3.	februvarija. Frane Detter, trgovec, 58 let, Stari trg 1,
akutna tuberkuloz».
4.	februvarija. Jožef Janšo, učonce, 9 let, Poljanski trg 1, vnetiea možganske kožice. — Uršula Tehovnik, gostija, 72 let, »v. Petra cesta 4, Carcinoma vontr.
V bolnišnici:
2.	februvarija. Marija Filipiž, delavka 32 let, jetika. — Janez Wolf, posestnikov sin. 21 let, gangraena intest. — Ana Bernard, delavka, 60 let, plučnica.
3.	februvarija. Franc Žagar, mizarski pomočnik, 23 lot,
jetika.
Vrememxko »poročilo.
Nu Starem trgu Štev. 4 oddá se
Cm
opazovanja
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
7. u. zjut. 2. d. pop. 9. u. zvee.
Stanje
zrakomorn ▼ mm
"729T 729 3 729.5
toplomer a po Celzija
-7 6™ 2-0 -2 4
731 2 7326 7337
-8 4 3-6 -2-6
Veter
Vreme
si. svziiT
brezv si. szapad si. vzh.
jasno
m
oblačno
§ ö J-i 1
—® ki 5 O
za mesec maj. 82 3-3
Natančneje se izve nasproti štev. 5 II. nadstropje.
jiiibiibll JI JJL. . i". i" 'i—m ni1 ti ........ipmpff i
\T« n„AJa: 2 hlSl v mestu, 1 hiša s krčmo, hišna illcl pniUJJ opravit, zrcalu, glasovir._
V najem se odda reiik vrt.
Kupi Se mala hiša v mestu. Stanovanja se zved<5
88 3—2
0 00
jasno
0-00
arednja temperatura obeh dni —2-7° in -2 5°, oziroma za 2-2° in 2'1° nad normalom.
Zahvala.
Podpisano podžupanstvo si šteje v prijetno dolžnost izreči tem potom najtoplejšo zahvalo svetlemu knezu Hugonu Windischgratzu za izdatni dar 280 gld., sosedom Planincem za lepi znesek 135 gld. in vsem drugim zavednim prijateljem našim za blagovoljno podporo, s kojo so nam pripomogli k ustanovitvi male pa za celo okolico jako važne železnične postaje „Planina" nad Lazi. Živili!
Podžupanstvo v Lazih pri Planini,
dne 4. februvarija 1892.
Gašper Kušlan,
podžupan.
v pisarni za posredovanje pri zasebnih opravilih
A. Kališ-»
na Prešernovem trgu štev. 3.
Križev pot
z ličnim okvirom vred, 90 cm. visok, popolno iz-gotovljeu, je na prodaj za nizko ceno
€t»s> ¿¿.«» a «i a	m^» "•a
dalje ima v zalogi dostojno, lično izvršena
misijonska sv. Razpela ali kipe
v velikosti 2'/2 čevlja do 5 čevljev, in je prodaja po nastooni nizki ceni: velikost 27ž čevlja gld. 12-—, 3 čevlje gld. 20 — 4 čevlje gld. 38-—, 5 čevljev gld. 48*—.
FR. T OMAN,
l>otlol>m- in pozlatar -v Ljubljnni,
sv. Petra cesta št. 4.	62 6—6
naravnost s Francoskega pripeljan, /Ma najboljše, stare vrste, v steklenicah vM^i a 3 gld. in v malih steklenicah a 1 gld. 75 kr.
Piccolijeva lekarna
P	„Pri angel ju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vitanja naročila se proti povzetju s vole točno izvršnjejo. (1312) 5
M
■HI
o
J3 M
A	o
**	t
S	«
*	*
®	i is
KG	<=
•9»	H
C«
at
>
c
v »
t. D
s's I = 2 "bi
J*
ja

^asasssHsasas&j. ru Uradne lli in trgovske
.Kmetska posojilnica ljubljanske okolice'
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljubljani.
Vabilo k X. rednemu občnemu zboru
„Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" y Ljubljani,
kateri se bode vrš i dnč 21. februvarija 1892 ob 9. nri dopoldne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti 1. — Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. — 2. Poročilo blagajnika. — 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. — 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer : a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov, f) volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. — 5. Predlogi društvenikov.	Ravnateljskl odbor.
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice' je pregledalo in primerjalo letne račune za leto 1891 in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružnej pisarni, kakor to zahteva § 30., al. 4 društvenih pravil.
Nadzorstveni odbor.

K IH. s» ■■ s»
za leto 1981.
Pasiva.
s firmo priporoča
i üiKAT.
v Ljubljani.
sasasrasasHSHJ^
Gotovina v blagajni sklepom
leta 1891.......
Posojila in sicer:
a)	proti intabulaciji 91.732 gl.
b)	proti menici . . 53.68-5 „
c)	proti menici in zastavnemu pismu ¿0.110 ,,
S
H.
Denarji naloženi pri denarnih
zavodih ........
Inventar.......
Zaostale obresti.....
Neporavnani prehodni znesek
gld. Ifcr
6681
165527
8352 169 1010 2
12
181742
65
Glavni deleži (100 a 100) . Opravilni deleži: 210 a gol-dinajev 5-—, 178 a gld. 1-— Reservni fond glavnih deležev ...... . .
Posebni reservni fond . .
Hranilne uloge.....
Kapitalizovane obresti hranilnih vlog.......
Za leto 1892 naprej plačane
obresti posojil.....
Dobiček.......
Ljubljana, dné 4 februvarija 1892.
Za ravnateljski odbor: Jan. Knez m. p . V. Jenko m. p, Oton Bayer m. p., A. Knez m. p., J. Verhovnik m. p. — Za nadzorstveni odbor: Ivan Rodé m p., dr. JosipVošnjak m. p.,
V. Ogorelc m. p.	91 3—1
Žrebanje v petelTj^^P © 1 i Jg 3. ^
I praška loterija. 0
Št. 1163 ex 1892
Razpis lekarne.
86 3-2
V soka c. kr. deželua vlada ie z razpisom z dne 13. januvarija letos št. 619, do.olila ustanovitev VI. lekarne v Ljubljani.
Vsled tega razpisuie podpisani magistrat kookurz za oddaio te lekarne s pristavkom, da je določeno ti lekarni stajališče v onem delu mestn, ki leži na vzhodni strani Cesar-Juž-fovega trga, Vodnikovih ulic in Ruslieve ceste.
Prošnje za podelitev te lekarne je opremeniti z dokazili o zakoniti sposobnosti, o rojstvu in domovinstvu ter vložiti
do 15. marcija letos
pri podpsanem magistratu.
Prosilcem je tudi dokazati, da so zmožni slovenskega iu nemškega jezika.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
4. dan februvarija 1892.
Grlavni dobitek
I
H
mmmmmjmmmmmm	h
^p/ |lV mwj m
„ Jrecke a 1 gld.
^	priporoča
mW « €D.
i
>»-5 H
ayer. M
I > Ii u m j s k a l> o
r z a.
Dné 8. februvarija.
Papirna renta 5%, ld% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 6%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri....... 118
Napoleondor (20 fr.)........ 9
Cesarski eekini .......... 5
Nemških mark 100 ..........57
94 gld.
94 „
'H	r
102	„ 1042 „ 307
95 kr.
45 „ 65 , 95 „
20 ., 88'/.. 59 „ 92 V, „
Dné 6. februvarija.
a zlata renta 494.......108 gld. 35, kr.
4 % državne srečke 1. 1854.. 250 gld. 5«jo dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. bank Zastavna pisma „ „ „ „ „ '
Kreditne srečke, 100 gld.....
St. Genois srečke, 40 ¡jld.......61
I Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	—	„
Rudolfove srečke, )0 gld.......20	„
Salmove srečke, 40 gid........61	„
Windischgraezove srečke, 20 gld. .....	57	.
Akcije anglo-avstrijske banke; 200 gld. . .	160	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2870	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	92	„
Papirni rubelj . . ...............1	„
Laških lir 100 ....................45 „
25 kr.
50
*
25 »
15'/. n
65 „
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile "
w w Äm I„ Wollzeile štev! 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
WT Ruziia naročila Izvrííó se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiike propinaoijske zadolžnloe. 4'/, "b zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oljonafno banke. 4V,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podrui-niče njene.
Ilff^ g'
se dobi z jedno
goldinarjev
z jedno
zemljiščnokreditno promeso
¡1 1 gld. in 50 kr. kolek. Žrebanje dné 15. februvarija.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeič.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tisk Katoliške Tiskarne v Ljubljani.