šteu. 193. o Ljubljani, o petek, dni 23. avgusta 1901 Leto xxxu. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'- za pol leta P za fetrt leta „ za en mesec „ 13-— 6'50 220 V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10'— za fetrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ V70 Za poSilj. na dom 20 H na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vef ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JredniŠtVO je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod fez _ dvoriSfe nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod UpraVniŠtVO je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naročnino, Inserate ln reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Reško resolucijo—pokopano. (davna skupščina hrvatske stranke prava. Zagreb, 22. avg. Poročamo danes o glavni skupščini hrvatske stranke prava, pridržujoč si opombe k posameznostim za poznejši čas, ko bomo imeli jasno sliko v celoti. Za danes opomnimo le to, da se je stranka prava ta dan definitivno odrekla reški resoluciji in da se je naglašalo, da je Hrvatska bližja Avstriji nego Ogrski. Torei radikalen preobrat! Bilo je navzočih okoli 500 zborovavcev. Predsednik stranke, Grgo Tuškan, najprej poda pregled dejstev, ki so dovedla do sedanjega položaja: Gospodstvo bana Khuena, ki je dovedlo Hrvatsko do obupnih razmer. Pri volitvah leta 1897. je bil Khuen na vrhu svoje oblasti, a volitve leta I902 so že pokazale, da ta moč peša, leta 1903 pa se je že vse na Hrvaškem dvignilo proti neznosnemu tiran-stvu. Stranka prava je hotela zediniti vse narodne sile, da zruši ta zistem, in plod tega prizadevanja ie bila reška resolucija, ki je dosegla tudi sporazum Hrvatov in Srbov. Predsednik to slogo Hrvatov in Srbov toplo zagovarja, da sc ne ponove več Kluitnovi časi. Predsednik pozdravi tudi došlc Slovence gg. državne poslance dr. Benkoviča, Hribarja in Robleka. Nato pozdravi Hribar, ki pravi, da niso Slovenci prišli v goste stranki, ampak hrvaškemu narodu. Stvarnega ni povedal nič, kar bi presegalo vsebino kake napitnice. Želi, da bi se moglo reči: »Croazia fara da se!« Slovenci bodo stali kot eden mož s Hrvati. Stvaren in premišljeno izdelan je bil glavni referat poslanca Stjepana Zagorca o delavnem programu hrvaške stranke prava. Najprej omenja program stranke iz leta 1894., ki pravi: »1. Stranka prava, stoječ na temelju dr-žavnoga prava i narodnoga načela, radit če svim zakonitim sredstvima, da se narod hrvatski, koji stanuje u Hrvatskoj, Slavoniji i Dalmaciji, na Rijeci s kotarom i u Medju-^ murju, Bosni, Hercegovini i Istri, sjedini u iedno samostalno državno tijclo, u okviru habsburške monarhije, te če podupirati svom snagom nastajanje-brače Slovenaca, da sc i slovenske zemlje ovoniu državnomu tijelu prikupe. 2, Isto tako radit čc stranka prava, da se kraljevina Hrvatska uredi kao pravna država ustavno i slobodno tako, da če narod po svojim zastupnicima u svim granama držav-noga života po načelima parlamentarne vladavine vršiti u hrvatskom saboru zakonodav-nu vlast sporazumno sa krunom. Na čelu parlamentarne vlade stoji ban kraljevine Hrvatske. 3. Poslove, skupne cijeloj monarkiji i po-tičuče iz hrvatske pragmatičke sankcije, rje- šavat če kraljevina Hrvatska ravnopravno kraljevini Ugarskoj s ostalim zemljama Njegova Veličanstva. 4. Stranka prava radit če opče, da se ustav, sloboda i zakonita nezavisnost kraljevine Hrvatske oživotvori i svim zakonitim jamstviina, napose slobodoumnim izbornim redom, pravom sakupijati i sastajati se. te slobodom savjesti, govora i štampe zajamči.« Od tega programa — pravi Zagorac — stranka ni odstopila. Ostro obsoja ogrskega ministrskega predsednika VVekerla, ki jc obdolžil Hrvate zaraditega veleizdaje. Ta program je utemeljen na prirodnern in zgodovinskem pravu. Da se ta program izvede, treba borbe proti magjaronstvu, treba je zrušiti nagodbo z Ogrsko od leta 1868., ki Hrvatski jemlje njeno samostalnost. Stranka prava se ne more identificirati z nobeno drugo hrvaško stranko. Ona ni ne stanovska, ne verska stranka. A stranka prava tudi ni brezverska stranka. »Spoštujoč verske ustanove in versko prepričanje posameznikov, vendar neče niti direktno niti in-direktno podpirati borbe proti verskim ustanovam in institucijam, ki so amulet hrvatskega naroda. Ločitev vere in politike ie blasfe-mija, kajti med nebom in zemljo, med Bogom in narodom obstoji nerazrušna vez, kakor je priznal celo Mazzini.« (Hribar in dr. Novak sta to molče poslušala.) Nato govori Zagorac o koaliciji, češ, da je bila potrebna. O reški resoluciji pa neče govoriti, ampak le omeni, da je imela dobro posedico: zrušila je prejšnjo vlado. Madjari so reško resolucijo odbili, iu zdaj je reška resolucija postala brezpredmetna. Zagorac govori zdaj o razmerju Hrvatske do Avstrije: Naš današnji odnošaj prema Austriji jest taj, da mi nemarno odnošaja direktnih, nego samo preko »zajednice«. Pitanje je — bi li bilo uputno i slobodno. da mi naše odnošaje s Austrijom direktno raspravljamo. Moj odgovor bio bi bi. Taj odgovor baziram na našem državopravnom programu. Jer ti neki zajednički odnošaji sa Austrijom proiztiču iz naše hrv. pragmatičke sankcije o kojoj govori 4. točka našega programa. Naša pragmatička sankcija, a po njoj naš program priznaje neke zajedničke poslove, koji izviru iz te pragmatičke sankcije, a bolje za nas, da te poslove izravno riješavamo nego li preko tnagj. tutorstva. Iz naše pragm. sankcije proizlazi, da naš kralj i vladar mora stolovati u Austriji i po-sjedovati Štajerski!, Kranjsku i Korušku. Hrvatska dakle pragm. sankcija nc .pozna neraz-rješivosti sa Ugarskom, al govori o nerazrje-šivosti odnošaja sa Austrijom. Laglje bi nam dakle bilo raskinuti odnošaj sa Ugarskom nego li odnošaj sa Austri- jom. Kad bismo htjeli danas praviti program ne bismo mogli lojalnijega i legitimnijega programa stvoriti.« Slednjič predlaga resolucijo, katere glavni del se glasi: »1. Hrvatska stranka prava, stoječi nepo-kolebivo na svom temeljnom državopravnom programu gd g. 1894. sporazumno sa bračom Hrvatima i Slovencima, koji su danas zastu-pani na carev. viječti raditi če svim zakonitim i ustavnim sredstvima, da se hrvatski narod oslobodi nedostojnoga i za kraljevimi Hrvat-sku pogubnog današnjeg nagodbenog odnošaja sa kraljevinom Ugarskom tako — da se oživotvori historička, pozitivnim zakonima, kraljevskim prisegama i sankcijama zajamčena cjelokupnost, ustav i ujedinjenje svili hrvatskih zemalja, te njena državna samo-svojnost j sloboda u okviru današnje monar-kije i pod žczioni slavno vladajučih, slobod-nom voijom hrvatskoga naroda izabranih hrvatskih kraljeva iz kliče Habsburške. 2. Hrvatska stranka prava, slijedeči tradicije svojih utemeljitelja nije načelno protiv-na savezu sa Ugarskom na osnovu potpunoga pariteta. 3. Hrvatska stranka prava voditi če i nadalje samo onu politiku, koja ide za državnom samostalnosti i neovisnosti Hrvatske. Potem se naglaša složno sodelovanje Srbov in Hrvatov in se poživljajo poslanci, da še dalje v koaliciji ostanejo. Dnevni red se bavi dalje z gospodarsko-političnini programom in s strankinim časopisjem. Jovenskn-kršfunsku socialna zveza za Goriško" ustanovljena! Gorica, 22. avgusta 1Q07. Danes se je ustanovila v Gorici „SIoven-ska-krščansko socialna zveza za Goriško." — Prvi občni zbor se je vršil v prostorih »Goriške zveze". Navzočih je bilo lepo število oseb iz cele dežele. Predsednik dr. Andrej Pavlica je pozdravil in otvoril zbor, nakar je pojasnil, kako je prišlo do ustanovitve zveze ter razložil pravila. Nato je bil izvoljen odbor, ki se je po zboru v posebni seji sestavil sledeče: Predsednik : Dr. Anton B r e c e 1 j, zdravnik v Gorici; podpredsednik: Dr. Andrej Pavlica, profesor v Gorici; blagajnik: Luka D ug ar, zasebnik v Gorici; blagajnikov namestnik: Anton Posega, zasebnik v Gorici; zapisnikar : Fran K r e m ž a r , urednik „Goriceu in „Gor. Lista" knjižničarja sta Ladoslav A b r a m , šol. vodja in Ciril V n g a , stolni vikar. Oborniki brez mandata so: Špacapan Albin, klesar, Miren; Ladislav Likar, nadučitelj, Ozeljan; Fran Bi-težnik, zasebni uradnik, Solkan; dr. Jožef D e r m a s t i a , koncipijent, Gorica. Namestniki so: Gabriel Bevk, tajnik, Cerkno; Fran Kavčič, posestnik, Dornberg; Franc Š v a r a , kaplan, Devin, Pregledovalca računov so: Dr. Fr. Oblak, Jernej Kopač, posestnik, Jožef Kosec, župnik. Ženski odbor se jc sestavil sledeče: Predsednica gospodična Ela Abramova; zapisnikarica gospodična Marica Po d gornik o v a ; odbornice so gospodične : Marija B r e m e c, Marija Krmavner in Nežika K o v a č i č. Zveza je ustanovljena! — Kličemo ji ob veselem rojstvu: Živi, cveti in razvijaj se v probujo ter gmotno in dušno povzdigo slovenskega ljudstva na Goriškem! Evharlstični shod duhovnikov ljubljanske škofije. O evbnrističnem sestanku smo poročali včeraj na kratko v »Slovencu«. Dopoldansko zborovanje je končal g. dekan dr. Kržišnik, kakor smo že omenili. Ob 12. se je vršil skupni obed v veliki dvorani hotela »Union«. Navzoči so bili: mil. g. gen. vikar Flis, stolni prošt Sajovic in prošt novomeški dr. Elbert, kanonika Sušnik in Povše ter nad 60 gg. duhovnikov. (i. dekan in deželni poslanec idrijski pozdravi prireditelja shoda, g. generalnega vikarja Flisa in se mu zahvali za njegov trud in požrtvovalnost. O. hotelir Grannich je s svojo točno in izborilo postrežbo vse navzoče zadovoljil. — Zborovanje sc je nadaljevalo ob polu 3. popoludne v veliki dvorani knezoškofijske palače. Poročal ie g. župnik Janez Kalan iz Zapog o tem, kako naj se po cerkvah vrši glasna skupna molitev in ljudsko petje. Podal jc več umestnih nasvetov, kako naj se opravlja ura molitve. Stavil je predlog, naj se zasnuje neki modus, po katerem bi se nabavljali cerkveni paramenti skupno iu nc le z domačimi močmi, odločno odklanjale pa vse ponudbe tujih agentov. Konečno izpregovori še prem. g. knezoškof, ki izrazi svoje veselje nad obilno udeležbo ter bodri navzoče duhovnike, naj se še tesneje oklepajo evharstičnega Gospoda in naj goreče ši-rjo češčenje presv. Reš. Tel. med našim ljudstvom. — Mil. g. gen. vikar omeni, da se vrši prihodnje leto veliki slovesni evharistični shod L1K6K. BaskervlIlsKI pes. Roman. — Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) »Pred onim strašnim dogodkom so videli različni ljudje na močvirju neko kreaturo, ki je po popisih popolnoma podobna baskervil-skemu peklenskemu psu. Izključeno jc, da bi tukaj šlo za kako, človeški vedi znano žival. Vsi se vjemajo v tem, da .ie bila velikanska postava, grozno strahotna prikazen. Ostro in strogo sem izpraševal ljudi; eden je bil trdoglav poljedelec, drugi kovač, tretji kmet z močvirja. Vsi trije so pripovedovali isto povest o strašni prikazni, ki jc bila prav taka, kakor peklenski pes iz pripovedke. Lahko vatli zagotovim, da žive ljudje v okolici v pravem smrtnem strahu, in biti mora žc prav srčen mož, da si upa ponoči čez močvirje.« »In vi, znanstveno izobražen mož, verujete, da jc prikazen nekaj nadnaravnega?« _ »Ne vem, kaj naj verujem.« Holmes jc skomizgnil z rameni iu rekel: »Doslej sem omejil svoja preiskovanja samo na ta svet. Po svojih skromnih močeh sem se bojeval zoper hudo; ali da bi si upal nad očeta vsega hudega, to bi bilo morda preveč častihlepno podjetje . . . Toliko morate pa vsaj priznati, da je sled nekaj resničnega in naravnega.« »Peklenski pes je bil tudi resničen, kajti raztrgal je človeku grlo; in vendar je bil obenem stvar iz pekla.« »Vidim, da ste prišli popolnoma k super-naturalistom. Sedaj mi pa nekaj povejte, gospod dr. Mortimer: če priznavate take nazore, zakaj ste pa potem sploh prišli k meni po svet? Pravite, da bi ne imelo namena, iskati vzroka smrti Sir Charlesa, in me v isti sapi prosite, naj vendar to storim.« »Nisem rekel, da želim to od vas.« »Kako naj vam sicer pomagam?« »S tem, da mi svetujete, kaj naj storim s Sir Henryjem Baskerville; natančno« — tu je pogledal dr. Mortimer na svojo uro -»čez eno in en četrt ure pride na kolodvor v NVatcrloo »Ali je on dedič?« »Da. Po smrti Sir Charlesa smo iskali mladega gospoda in smo izvedeli, da se je nastanil v Kanadi kot poljcdcicc. Kakor smo po-:zvcdeli, je v tem oziru izvrsten mlad mož. Sedaj nc govorim kot zdravnik, ampak kot izvrševalec oporoke Sir Charlesa.« »Sicer ni nikogar, ki bi imel pravico do dedščinc?« »N kogar. Edini sorodnik, ki smo mogli izvedeti zanj, je bil Rodgcr Baskerville, najmlajši izmed bratov, od kater h ic bil ubogi Sir Charles najstarejši. Drugi brat, ki je umrl zelo zgodaj, jc bil oče našega mladega Hen-ryja. Tretji, Rodgcr, je bil garjeva ovca v družini. Bil jc pristni Baskerville, one do norosti strastne vrste, in sicer, tako sc mi je pripovedovalo. prava pravcata podoba prednika Hugona, čegar slika visi na steni v obednici. Ko so mu postala na Angleškem tla prevroča, je bežal v srednjo Ameriko. Tam je umrl leta 1876 za rumeno mrzlico. Henry je zadnji Baskerville. V eni uri in petih minutah ga boni dobil na kolodvoru v \Vaterloo. Brzojavil mi je, da bo prišel danes zjutraj v Southampton. No, gospod Holmes. kaj mislite, da naj napravim ž njim?« »Zakaj naj bi . ne šel v hišo svojih očetov?« »To se zdi popolnoma naravno, kaj ne? In vendar, pomislite, da čaka vsakega Basker-ville-ja, ki gre tja, strašna usoda. Prepričan sem, če bi mogel Sir Charles pred svojo smrtjo še enkrat z menoj govoriti, da bi me prav gotovo svaril, naj nikar nc pripeljem zadnjega člana tako starega rodu v to h šo smrti. Z druge strani se pa nc da tajiti, da je odvisno blagostanje vsega onega revnega okrožja od njegove prisotnosti. Vse dobro, kar je storil Sir Charles, bo prazen trud, če Baskerville Hali ne bo imel stanovalca. Bojim se, da bi naravni interesi, ki jih imam pri stvari, preveč ne vplivali name, zato sem vam razložil ves slučaj in vas prosim za svet.« Holmes je nekoliko premišljeval; nato ie rekel: »Ce povemo stvar z jasnimi besedami, sc bo glasila torej tako-le: Po vašem mnenju dela neka peklenska sila Dartsko močvirje vsakemu Baskerville zelo nevarno kot prebivališče. Saj tako mislite?« »Seveda bi skoro šel tako daleč, da bi rekel, da je nekaj znakov, iz katerih bi se dalo sklepati kai takega.« »Cisto prav. Ali tol ko jc gotovo: Ce jc vaše mnenje, da imamo opraviti z nadnaravnimi močmi, pravo, tedaj bi to mlademu možu prav tako škodovale v Londonu, kakor v De-vonshire. Vraga s krajevno omejeno močjo si ne morem misliti.« »Vi vzamete stvar z nekoliko šaljive strani. gospod Holmes; čc bi prišli s temi stvarmi v osebno dotiko. bi pač nekoliko drugače govorili. Ce sem vas torc.i prav razumel, tedaj je vaše mnenje, da je mladi mož prav tako varen v Devonshire, kakor v Londonu. V petdesetih minutah bo prišel. Kaj mi priporočate ?« »Priporočani vam, cenjeni gospod, da vzamete svojega psa v kočijo, ki že praska po mojih vratih, da ga pokličete s seboj in sc peljete na kolodvor, da sprejmete Sir Henryja.« »In potem?« »In potem mu nc boste ničesar povedali, dokler nisem s stvarjo na jasnem.« »Koliko časa potrebujete, da pridete na jasno?« »Štiriindvajset ur. Ce mc jutri dopoldne ob desetih obiščete, gospod doktor Mortimer, vam boni zelo hvaležen in zelo bodete pospešili moje načrte, čc boste pripeljali seboj Sir Henryja Baskerville« »Tako bom naredil, gospod Holmes.« Napisal si je dogovor na bel zapestnik in jc zdirjal na svoj čuden in raztresen način skozi vrata. Holmes ga ie pa poklical na vrlin stopnjic nazaj. »Samo še eno vprašanje, gospod doktor. Rekli ste, da je pred smrtjo Sir Charlesa videlo več ljudi oni strah na močvirju?« »Da. trije.« Iirvaško-slovcnski v Spljetu \ Dalmaciji ter opozarja k«, duhovnike, naj že sedaj mislijo na to in skrbč, da bo udeležba s Kranjske številna. S tem ie bilo pomembno zborovanje zaključeno. V stolnici se je izpostavilo ob pol 4. Najsvetejše, na to je bila pol ure tiha ado-racija. Z litanijami presv. Srca Jezusovega in blagoslovom se jc končala cerkvena slovesnost, pri kateri ic bilo poleg duhovnikov navzočega mnogo vernega ljudstva. VII. mednarodni kongres socialne demokracije vjtuttjortu. Poraz c. kr. avstrijske socialne demokracije pri ženskem kongresu. Stuttgart, 20. avgusta. Zelo vas bo zanimalo, kakšen moraličen poraz je doživela avstrijska socialna demokracija na VII. mednarodnem kongresu socialne demokracije v Stuttgartu. Bilo jc v sekciji, kjer so sc sodruginje posvetovale o splošni in enaki volivni pravici žena. In tu so padle trpke besede. Nikdo namreč bolje ne ve, kakor socialnodcmokraške sodruginje iz inozemstva. kako je voditelj avstrijske socialne demokracije dr. Adlcr vprežen v voz Becko-vega ministrstva. Naš Bebci je odkritosrčen, dober, do skrajnosti naiven in zaupljiv, Adlcr pa zna danes igrati po krvi hlepečega demagoga, jutri širokogledega, tolerantnega demokrata, pojutrišnjem gladkega, salonskega, nekako demokratično-konzervativnega državnika, ki jc poklican, da reši dinastijo in monarhijo. To ga seveda v očeh razsodnih politikov ne more kompromitirati, toda marksizma in poloma kapitalistične družbe Adlcrjcva taktika pač ne pospešuje. Vse to dobro ve, da 'morda nobena stranka ni tako v trajni dotiki z vlado, kakor ravno avstrijska socialna demokracija po osebi in posredovanju dr. Ad-lerjevent in da je demonstracija avstrijskih so-drugov za splošno in enako volivno pravico na Dunaju bila čisto v podrobnosti s peiici.io dogovorjena, tega niti sodrugi več ne tajijo. Da ie bil dr. Adlcr tisti, ki jc pt.gnal tovariše na dvor poslušat prestolni govor, je tudi znano. Ali njegova krivda jc še hujša. Ker je avstrijska vlada dr. Adlerju kategorično povedala, da ne želi glede na splošno in enako volivno pravico nobenih težav od strani organiziranih žena, ki se potegujejo z vso vnemo za žensko aktivno in pasivno volivno pravico, jc dr. Adlcr vladi na ljubo preprečil vsakršno akcijo sodruginj. Lahko jih je pregovoril, naj ustavijo začas svojo propagando, ker jim je naslikal »klerikalni« strah na steno. Ce uvedemo žensko volivno pravico, potem bo socialistom in »freigeistom« slaba pela. ->K!cri-kalke« bodo prišle na površje itd. — Dr. Ad-ler in njegove sodruginje so se pa zaraditega hudo zamerile rdeči internaciohali. V Stuttgartu jc prišlo v tem oziru do zanimivih prizorov. Avstrijskega »Millcranda« so hudo prijemali. Očitali so mu oportunizem, revizio-nizem, da, padla je tudi beseda o »-izdajstvu na sveti stvari.« Sklenila se ie resolucija, ki očita avstrijski socialni demokraciji nedoslednost glede na boj za žensko volivno pravico. Dunajčanka Schlesinger-Eckstein jc zastonj dokazovala, da ta resolucija pomeni morali-čni udarec za avstrijske socialiste. Resolucija se je sprejela. Druga avstrijska sodruginja, Judinja Emmy Freundlich iz Moravske je protestirala proti temu, da so sodruginje iz zborovanja svojega kongresa izključile meščansko časop:sje. Socialistkinje iz drugih držav so sc ji nato posmehovale in zaničljivo vzklikale: »Avstrijske sodruginje ste pa res ofici-clnc zastopnice vladne politike in meščanskega časopisja!« — Hud tobak! »Prav nič nisem slišal, da bi ga kdo videl.« >t'..i Hvala. Z Bogom!« Holmes je zopet sedel na svoj stol. Mir v njegovih očeh je pričal o notranji za-dovoljnosti, ker je imel pred seboj nalogo, ki je bila vredna niega. »Ali greš, VVatson?« »Da, to sc pravi, čc ti lahko kaj pomagam . . .« »Ne, moj dragi; šele čc jc treba delati, se obrnem do tebe na pomoč. No. ta slučaj je krasen in v marsikakem pogledu edin svoje vrste. Cc boš šel mimo Bradlcy-jeve prodajalne, reci mu, prosim, naj mi pošlje funt najboljšega rezanega tobaka. Prav dobro bi bilo, če si uravnaš čas tako, da te ne bo pred večerom nazaj. Potem bi me zelo veselilo, če bi primerjala svoje nazore o izredno zanimivem problemu od danes zjutraj« Vedel sem, da jc bila samota in popolna zbranost mojemu prijatelju zelo potrebna v onih urah najostrejšega prcnršljcvanja, ko je meril vrednost vsakega najmanjšega dcica dokaza. ko je primerjal svoje teorije in se konečno spravil na to, katera jc bistvena, katera pa brez pomena. Bil sem čez dan v svojem klubu in sem se vrnil šele na Bakcrsko cesto zvečer Ko sem stopil v najino stanovanje, je bila ura že blizu devet h. Ko sem odprl vrata, je bila moja prva misel, da gori, kajti soba jc bila tako polna dima, da se je luč, ki jc gorela na mizi, komaj videla. Ko sem stopil v sobo. sem pa vendar takoj spoznal, da sem se motil; oster dim močnega tobaka mi je dražil grlo, da sem moral kašljati. Skozi dim sem videl nedoločne obrise postave Sherlocka Holmcsa, ki je sedel na stolu v svoji spalni suknji iu kadil svojo črno glinasto pipo. Več papirnih zavitkov ie ležalo okrog njega. Pernerstorfer se v Monakovu predstavlja za zastopnika »državo ohranjujoče« stranke. Poročam vam tudi o govoru člana avstrijske poslanske zbornice, sodruga Perners-torferja v Monakovu, o katerem avstrijsko časopisje, kolikor ga jaz čitam, ni poročalo. I et-nerstorfer jc govoril v Monakovu zadnjo nedeljo, 18. t. m. V svojem govoru je izvajal, da Avstrije ne bo in ne sme biti konec. Avstrija je trdna državna zveza. Kar Avstrijo tlači, je zgolj rimski duh. Zato pa nikjer ni tako kakor v Avstriji razvito sovraštvo pametnih ii-bcralnih strank proti klerikalcem. Zato v Avstriji liberalni krogi simpatizirajo s proletari-s proletarijatom. (!) Treba je, da socalna demokracija skupno z meščanskimi in liberalnimi strankami (Cujte!) porazi klerikalizem in — nc ozirajoč se na to, da jo nekateri imenujejo zaničljivo c. kr. socialno demokracijo — skupno z njimi ustvari zedi-njeno, močno, zares patriotično in demokratično Avstrijo! Angleški socializem. O prvi plenarni seji internacionalnega kongresa vam moram šc to poročati, da se je vnela ostra debata glede na delavsko stranko »Labour Party« na Angleškem. Razun te stranke obstojata na Angleškem še »Indepen-dent Labor Party« in »Socialdemocratic Fe~ deration«. Macdonald predlaga namreč, da naj se nova »Labour Party« sprejme v internacionalno zvezo. Oticlch in Irving sta proti, ker »Labour Party«, dasi mnogokrat pozvana, noče sestaviti socialnodemokratičnega programa, se noče postaviti na stališče razrednega boja, ker se je izjavila proti osem-urnemu delavniku, zagovarjala »poklerikali-zacijo« šolskega zakona itd. Macdpnaldu sta Irving in Ouelcli očitala revizionizem in da piše v meščanske liberalne liste o neumnosti razrednega boja. Odločitve o tem vprašanju do danes še ni. AERENTHAL — STURDZA. Dunaj, 22. avgusta. Diplomatski krogi potrjujejo vest, da je obisk rumunskega ministrskega predsednika Sturdza pri Acrenthalu imel namen, pogovoriti se zaradi makedonskega vprašanja in poravnati konflikt Rumu-nije s Turčijo. Slednje vprašanje se ni rešilo. Kar se tiče Makedonije, je Rumunija čisto v soglasju z velesilama, kar je posebno pripisovati modremu konservativizmu kralja Karola. Japonski admiral Juin, ki pride začetkom septembra z brodovjem v Trst, se bo odpeljal v Celovec predstavit se cesarju Francu Jožefu. AERENTHAL — TITTONI. Se ve mik, 22. avgusta. Semkaj jc dospel italijanski minister za zunanje zadeve, Tittoni, oficielno in prisrčno pozdravljen od Aerenthala. vseh političnih in občinskih obla-stev. O vspehu konference poroča dozdaj samo še »N. W. A.« sledeče: Obisk ministra Tittonija na Severniku jc zgolj čin uljudnosti. Politično važne zadeve so sc rešile že v De-siu. Kar se tiče Maroka, sta .Italija in Avstrija med seboj edini. S e v e r n i k. 22. avgusta. Cesar sprejme Tittonija v slovesni avdijenci dne 25. t. m. Politični pomen sestanka. D u n a j. 22. avgusta. Posebni dopisnik »N. W. Tagbl.« poroča od dobro informiranega diplomata, da se je v Desiu med Aeren-tlialom in Tittonijem pač doseglo popolno spo-razumljcnje. da pa se bosta na Severniku pomenila glede na zadnje sestanke v Svinc-miindu, Ischlu in Wilhelmshohe. Ti trije sestanki so zagotovili svetovni mir za dolgo dobo let. Lc Francoska je manjkala v tej verigi, kar pa se je takoj popravilo v Marianskih Lazneh, kjer sta sc sešla kralj Edvard in Cle-mcnceaii. Kar sc tiče teh najnovejših dogod- »Ali si se prehladil, NVatson?« jc vprašal. »Nc, ampak ta zastrupljeni zrak.« »Hm, ker ravno o tem govoriš, mislim jaz sam, da je res precej gost.« »Gost?! . . . Neznosen je!« »Pa odpri okno! Bil si, kakor vidim, cel dan v svojem klubu?« »Ampak Holmes!« »Kaj imam prav?« »Seveda, ampak kako . . .?« Smejal sc je mojemu začudenemu ob razu.« »Ti si tako ljubko nedolžen, Watson. Pravo veselje je zame, da morem na tebi nekoliko miti svoje skromne zmožnosti. Gospod odide pustega, deževnega dne z doma. Zvečer. ko pride domov, je še vedno tak, kot bi ga iz škatljice vzel. Klobuk in čevlji sc krasno svetijo. Torej je bil celi dan v enem kraju. Intimnih prijateljev nima. Kic naj bi torej bil? Ali ni samo ob sebi umevno? »Res, precej samo ob sebi umevno.« »Svet je poln samih ob sebi umevnih stvari, le da nikdo ne pazi nanje. Kic, misliš, da sem bil jaz?« »Ves dan doma.« »Nikakor ne, bil sem v Devonshirc.« »V duhu?« »Cisto prav. Moje telo jc pa ostalo tukaj v naslanjaču in je uničilo v moji odsotnosti, omenjani z obžalovanjem, dva velika vrča kave in neverjetno množino tobaka. K<> si odšel, sem si naročil od Stamforda generalno karto enega dela močvirja in moj duh jc plaval celi dan nad onim krajem. Laskam si, da bi sedai lahko tam sam našel svojo pot.« »Zemljevid jc gotovo izdelan v velikem merilu?« »V zelo velikem!« Razvil jc enega izmed listov in ga ie razširil na kolenu. Tu imaš po-kraj no, za katero nama gre. Tukaj v sredini jc Barkerville Hali.« (Dalje.) kov (— Maroko —), se Tittoni in Aerenthal popolnoma strinjata. KRVAVE OGRSKE VOLITVE. 22. t. m. so se vršile v Nagykaroly dopolnilne volitve iw umrlem grofu Štefanu Ka-rolyju, pri katerih je pr šlo med pristaši neodvisne in ljudske stranke do krvavega poboja. Tepeni so bili Košutovci. CLEMENCEAU — KRALJ EDVARD. Mednarodni položaj. Dunaj, 22. avgusta. »W, Allg. Zeitung« katere glavni urednik je z ministrskim predsednikom Clemenceaujem v sorodu, piše o sestanku med Clemenceaujem in kraljem Edvardom v Marijanskih Lazneh sledeče: Internacionalni položaj sc je to spomlad zato znatno izboljšal, ker se je cesar Vilhelm nemški spoprijaznil z dejstvom francosko - angleške zveze, kar se zdaj posebno pozna pri maroški aferi, v kateri Nemčija ne dela več težav. Francosko-angleška zveza sedaj ni več naperjena proti Nemčiji, zato vsaj zdaj maroški nemiri ne bodo zapletli mednarodnega položaja. Drugi uspeh letošnjih vladarskih in mni-strskih sestankov je ta, da se je glede na Makedonijo doseglo sporazumljenje med velesilami. Diplomaciji se je tudi posrečilo odstraniti vsa dosedanja nesporazumljenja med Angleško in Rusijo. Angleško-ruska pogodba je sklenjena in dogotovljcna stvar. FRANCOSKA. Generalni štab. Pariz. 22. avgusta. Ker utegne zdaj biti Francoska zapletena v vojsko, je zanimivo izvedeti, da je v francoskcin generalnem štabu in vojnem svetu nekaka mala kriza, ki zna provzročiti tudi kakšno debato v parlamentu. Ta kriza je zgolj vojaškotehni-škega značaja. Zc general Moltke je dejal, da Francoska nikoli ne bo dosegla Nemčije, ako ne bo reorganizirala svojega generalnega štaba in vojnega sveta. Najvišji vojni svet je na Francoskem tista institucija, na katero narod glede na bodočo vojsko polaga največje nade. Sedaj se pa gre za to, ali naj generali ki ga sestavljajo, stalno bivajo v Parizu ali naj pa vsak od njih ostane pri svojem armad-nem zboru za poveljujočega generala. Leta 1889 je vojni minister Freycinet določil, da sestoji vojni svet iz 12 članov generalov, ki morajo stalno bivati v Parizu in se po navodilih vojnega ministra pripravljati na svojo nalogo kot bodoči vojskovodje. Leta 1899 je vojni minister Gallifet odredil, da sestoji vojni svet samo iz šestih generalov, ki v vojni čisto zadostujejo, ker Francoska gotovo ne bo v takem slučaju mogla postaviti na bojno polje več kot šest armad. Obenem pa je določil, da morajo ti generali ostati pri armadah v fronti, da ostanejo telesno čili in se vad'jo. Naslednik njegov, Andrč, ki je ljubil blesk in sijaj in velik štab častnikov okoli sebe, jc določil 13 generalov za člane vojnega sveta ter j;m zopet nakazal Pariz kot stalno bivališče. Njegovi razlogi so bili ti-le: Ce bivajo v Parizu, delajo skupno in v sporazumu z vojnim ministrstvom in generalnim štabom, so o vseh načrtih informirani, dočim se v službi v fronti izgubijo v malenkostih in niso takoj na mestu, kadar jih rabijo. Sedanji vojni nrnister Pi-quart pa se nagiba k mnenju, da naj člani vojnega sveta služijo aktivno pri svojih zborih. — Vojnemu svetu pripadajo zdaj: General Pendezec, šef generalnega štaba, general Dal-stein, guverner pariški, Millet, poveljnik petega armadnega zbora, Mathis, poveljnik 15. zbora, M;chal, Voyron, Burnez. Borgnis-La-borde in dc Lacroix. Generalni sveti. — Strankarsko gibanje. Pariz, 22. avgusta. Generalni sveti — deželni zbori — bi morali vsi zborovati avgusta meseca, da rešijo proračun. Ker pa v južnih departementih viničarsko uporno gibanje šc ni docela prenehalo, so sc tu zasedanja zakasnila. Drugod zborujejo generalni sveti. V vseli teli svetih se predsedniki parlamentarci spominjajo hrabrih vojakov v Maroku. Najvažnejši nagovor pa je bil nagovor ministra za javni promet, Barthoua. ki je predsednik generalnega sveta Basses-Pyrenees. Zadnje volitve v generalne svete -— je dejal — so dokazale, da ljudstvo hoče, da se nadaljuje sedanji kurz. Ločitev cerkyc od države se jc mirno izvršila. Tudi glede na ostale reforme se vlada ne bo dala ostrašiti ne od kon-zervativcev, nc od revolucionarnega socializma. Nagovor Barthoua je zato znamenit, ker Barthou dela na to, da se združijo zmerni in radikalni repubhčanski elementi proti socialistom. MAROKO. Boji pred Casablanc«. Casablanca, 22. avgusta. Po zadnjem velikem porazu domačinov jc pred mestom zavladal mir, razen malih spopadov. Domače oblasti so dale požgati oni del mesta, ki v njem stanujejo domačini, da jim s tem onemogočijo zavratne napade na Evropejce Tudi Drude jc začel uvidevati, da je njegova vojska premajhna, ako hoče doseči trajne uspehe ter uspešno varovati mesto. Zato po »Tcmpsu« zahteva novih čet. Do tega koraka so ga pripravile najbrže vesti z 21. t. m., da iz notranjosti dežele dohajajo k upornikom neprestano jezdeci in da rodovi pred Casablanco dobivajo redno vojne potrebščine, torej ne mislijo nehati z napadi. Transportni parnik »Vinghlong« je 21. t. m. zvečer odplul iz Orana proti Casablanci z 925 možmi. V noči od 21. ua 22. t. m. so Marokanci zopet neprestano streljali na prednje straže francoske, razpostavljene okolu mesta. Zjutraj zgodaj 22. t. m. so priplule vojne ladje, slišavšj streljanje, ter s topovskimi krogljami razrušile iu požgale na , obali vasi in poslopja, kjer so se mogli uporni i domač in i skrivati. Njihovim četam so le malo škodovale, ker so se ustaši umaknili za griče med mestom in požganimi vasmi. Kmalu p«, tem, kot poroča Reutcrjev biro, je isto dopo. ludne obkolil velik oddelek Arabcev pribli. žavši se v megli, na konjih mesto ter se vrgel na prednje straže francoske navzlic hudemu ognju Francozov s suhega in z vojnih ladij. Proti njim je odposlal Drude le majhen oddelek, ki je sovražnika kmalu potisnil nazaj. Toda kmalu se je zopet uredil v bojno vrsto ter zaničujoč smrt, iznova naskočil francoske postojanke, a strašen ogenj iz topov ga je vrgel nazaj. Nastal je kratek odmor; čez nekaj časa pa jc zopet privihrala čez griče v dolino, kjer jc stala francoska pehota, velika četa maroških jezdecev, se je približala na 400 ni, potem pa se odbita umaknila. Napadeno ie bilo tudi zahodno krilo francosko, a brez uspeha. Sovražnik je bil odbit ter je bežal proti vzhodu. Krvavi prizor je trajal okolu dve uri. Novi sultan. London, 22. avgusta. Španski minister za zunanje zadeve jc dobil brzojavko od španskega konzula iz Magadorja, ki potrjuje, da je bil Mulej Hafid oklican sultanom. Mno-žica je veselja vriskala; novi sultan je v Ma-rakešu odstavil vlado, obenem pa je ukrenil vse potrebno, da odide karnajpreje na sever proti evropskim četam z 20.000 jezdeci. — V Mogadorju je sicer mirno, a Evropejci so vendar vznemirjeni. — V Fesu sc govori, da se je novi sultan dolgo branil ponujane mu krone iz ljubezni do brata, da pa je izjavil, da bode po svoji moči deloval na pomirjenje duhov. Položaj v Fesu. T a n g e r, 22. avg. Francoska, španska in angleška kolonija so sc odločile, da zapu-1 ste mesto, Nemci še niso ničesar sklenili. Navzlic močni straži, ki bode spremljala bcgunce utegne pot biti nevarna. Odhod 30 notablov v Tanger je bil na povelje sultanovo odložen. ' ... jpfmjii qO Nemci in Maroko. Kolin, 22. avg. »Reinisch-westfalische Zeitung« zahteva z ozirom na poročila iz Tangerja, da hoče Francoska osvojiti celo Maroško, naj se kar najpreje v Afriko odpošljejo nemške vojne ladijc, sicer sc sedanji boji med francoskimi četami in uporniki razvijejo v vojno med Francosko in Maroško, koje posledice bi bil francoski protektorat. Razpoloženje na Francoskem. Pariz, 22. avg. Javno mnenje je radi zadnjih dogodkov v Maroškej zelo razburjeno. 21. t. m. se je vršil ministrski svet, ki mu jc sledilo posvetovanje med vojnim in mornariškim ministrom. Clemenceauu so bila poslana natančna poročila. Danes se vrši zopet ministrski svet. »Radical« meni, da francoska vlada nc izpremeni svojega programa glede Maroške in da ne odpošlje nove ekspedicije, ampak se bode ravnala le po položaju. Slišijo sc vesti, da je kralj Edvard svetoval Clemenceauu energičen nastop v Maroku. Maroški rudarji stavkajo. T l c m c c n. (Zah. Alžir), 22. avg. Maroški rudarji — 1000 mož — v rovih Beiii-Šai so stopili v stavko ter groze Evropejcem. Občinski predstojnik jc zahteval od vlade orožja, da sc more prebivalstvo v obrambo oborožiti. Ma el Ainin. Pravi povzročitelj sedanjih nemirov v Severni Afriki, šejk Ma el Ainin ali »modri Marabut«, ki napoveduje sveto vojsko proti Evropejcem, jc šc pred 14 leti dobil od španske vlade pohvalo in odlikovanje, ker je dal posadko neke španske ladje, ki jc prišla na južnomaroški meji v ujetništvo, brez odkupnine izpustiti. Takratni španski vojni minister je podaril Ma el Aininu dve krasni toledski sablji z zlatimi držaji iu dva lepo izdelana samokresa. Toda odposlanci z darovi tedaj niso mogli priti do njega, ker jc izbruhnil prepir med špansko trgovsko naselbino Rio dc, Oro in sosednjimi rodovi, zato ie darove, shranil guverner Kanarskih otokov. Ccz tri leta je pisal eden izmed odposlancev »Modremu Ma-rabutu« naj pride v Rio de Oro, kjer je zopet zavladar mir, a Ma le Ainin je odgovoril, da jc prestar in preslaboten za pot 300 km, pač pa da pride po darove njegov nečak Ahmed el Inam z odposlanci raznih rodov. Darovi so bili izročeni z velikim slavljcm in Ahmed el Inam je podpisal poseben zapisnik, ki sklepa z zatrdilom, da bodo darovi okrepili prijateljstvo med Španci in Mohamcdanci ter prinesli mir. Bonelli je žc tedaj v poročilu na vlado namignil, da je Ahmed prišel s tajno željo po skrivnej španski podpori, kot jo druge države dajo obmejnim rodovom. Svetoval jc, naj vlada imenuje nekaj šejkov španskimi agenti s stalno plačo, ker bi to zelo povzdignilo Rio dc Oro. Vlada sc za te nasvete ni zmenila. Darovi niso prinesli zaželjenih prijateljskih zvez in miru. iz prijatelja Evropejcev se je Ma cl Ainin prelevil v njihovega smrtnega sovražnika ter sedaj gleda uspehe svoje 14!etnc vztrajne agitacijc. RUSIJA. Zarota proti carju. Peterburg. 22. avgusta. Vojaško okrožno sodišče jc končalo zaslišavanjc prič v procesu proti zarotnikom zoper carja. Mornarica. L o n d o n, 22. avgusta. »Daily Chronicle« poroča, da je Rusija sklenila z neko angleško tvrdko pogodbo glede na zgradbo ladij v znesku 7 milijonov funtov šterlingov. Dnevne novice. + Letne skupščine »S. K. S. Z.« in slavila na Jesenicah se namerava »Slov. katol. izobraževalno društvo« v Tržiču udeležiti v velikem številu, posebno se veseli tega delavskega in telovadnega praznika mladi telovadni odsek. — Prav je tako, vrnimo jeseniškim bratom ljubav, ki so jo nam storili ob priliki našega slavlja, ob naši desetletnici. — Jeseniške slavnosti se udeleži tudi »Slov. kat. izobraževalno društvo« v Rovih z zastavo. Poziv na slovenske pravnike. »Slovenski Gospodar" piše: Iz merodajnih krogov se je izjavilo, da so vse pritožbe radi nemškega uradovanja pri glavarstvih Spodnjega Štajerja zaman in se tem potom ne more rešiti to za slovensko ljudstvo velevažno vprašanje, ker pri najboljši volji ni mogoče vstreči upravičenim željam radi pomanjkanja slov uradnikov. Poživljamo radi tega slovenske gospode pravnike — zlasti pa iz premožnejših hiš, da se posvetijo politični oblasti; ckscelenco grofa Claryja pa opozarjamo, da podpira vsestranski slovenske uradnike, da bode enkrat konec pritožb radi slov. uradovanja; ekselenca gospod dež. namestnik mora vendar uvideti, da tudi pri politični oblasti ne gre dalje z nemškim uradovanjem, ker zavedne spodnje štaj. slovenske občine ne morejo in ne smejo odnehati od svojih pravic glede slov. uradovanja z višjimi oblastmi + »Katoliška maščevalnost« je včeraj zopet privedla »Narodovega« dopisnika do tega, da je obogatil svoj list za eno oslarijo več. Le čujte, ljudje božji! Mož delavke J. G., ki je bila baje uslužbena na stavbi »Katoliške tiskarne« (torej v tem slučaju seveda pri tvrd-ki G. Tonn;es in ne pri »Katoliški tiskarni«. Op. uredil.), zakliče ob izvolitvi Hribarjevi »živio«. Ta klic pa čuje kanonik Kalan (!) ter ves razburjen zvečer izroči delavsko knji-živo in jo odslovi iz službe. — To poroča list za — inteligenco! Odkodi neki je imel kanon:k Kalan pravico, odslavljati Tonnicsove uslužbence? Najlepše pa je to, da je dotična oseba glasom zapisnika pri polirju na stavbi ostala pri tem delu dotlej, dokler se je rabila pri podiranju stare hiše, potem jo je pa polir sam poslal na drugo stavbo. — Seveda je »Narod« hotel najti malo primere za škandalozni slučaj Ogričev, pa se mu je temeljito ponesrečilo. Kako in zakaj liberalci iz služb odpuščajo ljudi. Celjska Zadružna zveza je nad strankami, tako se nam vsepovsodi zatrjuje. Če vzamemo naslov sam zase, je to res, če vzamemo njene uradnike, pa je stvar drugačna. Veliki gospod Jošt so nam najboljši dokaz za to. Malo nas briga, da so s prvaškim Rebekom tih (hospitant) gost liberalno-strankarskih shodov pri Jelenu, ampak druga dejstva govore. Šef je moral iti, ker je bil naš pristaš, istotako Knez. Sedaj pa je visoki gospod Jošt nagnal celo moža, ki niti ni bil naš pristaš, ampak je storil to veliko napako, da je imel zaradi izvenslužbenih stvari slučajno pismeno zvezo z vikarjem Goriškom. G. Jošt je uradnika takoj izplačal in odpustil. — Tako postopajo liberalci, mi pa še mirno redimo liberalne gade na svojih prsih + Katehetski shod, združen z ustanovnim in občnim zborohi »Društva slovenskih katehetov« se bo vršil dne 10. in 11. septembra 1907 v Ljubljani. Spored: Ponedeljek, dne 9. septembra: Ob 8. uri: Pozdravni večer v mali dvorani hotela »Union«. Torek, 10. septembra: Ob polu 8. uri zjutraj: Sveta maša v marijaniški kapeli. O polu 9. uri zjutraj: Pričetek zborovanja v Marijanišču. a) Pozdrav zborovalcev, nadzornik kanon;k preč. g. A. Karlin; b) Ustan. in občni zbor »Društva slovenskih katehetov«; c) Predavanje o učni mCtodK°liwfesor čast. kanonik g. Ant. Kržič. Ob polu 3. uri popoldne: a) Nastop pri učencih II. razreda, katehet g. P. Regalat Čebulj O. Fr.; b) Predavanje o disciplini v šoli in cerkvi, katehet g. Anton Čadež. Sreda, 11. septembra: Ob 8. uri dopoldne: a) Nastop pri učenkah IV. razreda, katehet g. J. Mlakar; b) O pravi vzgoji, predava katehet g. dr. Gre-gorij Pečjak. Ob 2. uri popoldne: Prost razgovor. Razna vprašanja in nasveti. — Po vsakem govoru, oziroma nastopu poučna diskusija. — Vabila skupno s pravili se te dni razpošiljajo. Ako bi kdo izmed čč. gg. tovarišev pomotoma ne bil obveščen o tej prireditvi, naj bo s tem povabljen. — Čč. gg. tovariši, ki se nameravajo udeležiti katehetskega shoda, naj to naznanijo pripravljavnemu odboru vsaj do 1. septembra. Želeti je, da se tudi pristop v društvo čimpreje prijavi,. Tozadevna naznanila sprejema gospod katehet J. Smrekar v Ljubljani, Št. Jakobski trg št. 3. Dr. Lueger se povrne v kratkem na Dunaj. Stanoval bo v dunajski okolici ali pa na Severniku. Uradnih poslov še ne bo prevzel. Lastnik briksenškega zdravilišča, v katerem stanuje dr. Lueger, poroča listom, da je dr. Luegerjevo zdravstveno stanje tako, kakršno je bilo, ko je došel v Briksen, nekoliko se je celo izboljšalo. — Iz Novega Mesta. Pri včerajšnji volitvi v davčno pridobninsko komisijo 4. razreda za Novomeški sodni okraj sta izvoljena vsled dogovora članom gg. Možina, gostilničar v Novem Mestu in Kline, gostilničar na Dvoru. Njihovima namestnikoma pa gg. Mramor, usnjar v Novem mestu in Zupančič, usnjar v Trebnem. — Sestanek katehetov se ie vršil danes v prostorih »Goriške zveze". Društvu slovenskih katehetov je pristopilo 27 članov. Če jih pristopi zadostno število, se za Goriško ustanovi podružnica. — Poroči se 1. septembra t. I. gospodična Mirni Graf, hčerka urednika lista „Die Information" g. Jos. Grafa, z gospodom Otonom K a s t r 1 i k o m , prokuristoin kreditne banke na Reki. — Spomenik Riegerju odkrijejo Čehi 7. in 8. septembra v Horici. — Poštna vest. Gosp. Fran Ambrožič, c. kr. poštar v Bovcu, je imenovan za voditelja pošte na kolodvoru v Divači. — Nesreča vsled avtomobila. Nesreča v Šentanski dolini se je pripetila pretekle dni. Avtomobil in pošta sta na nekem ovinku skupaj trčila. Poštni voz se je razbil, konj se je utrgal, a pripetilo se mu ni nič hudega. — Tudi postilion je odnesel zdrave pete. — Osebe na avtomobilu so bile pa poškodovane, pred vsem Bornov lovec Mali. Vendar je upati, da bo kmalu okreval. — To je prva večja nesreča, ki se je zgodila zaradi avtomobila.. — Tečaj za organiste, pevovodje in učitelje petja, ki se vrši ta teden v Gorici, je izvrstno obiskan. Udeležbo je priglasilo 70 gospodov ki se vsi pridno udeležujejo izvrstnih predavanj; le s Kranjskega je udeležba bolj slaba, čemur se ne moremo čuditi, ako pomislimo, da ie pot v Gorico in bivanje v njej po celi teden, združeno s precejšnjimi stroški. Vendar jc pa tudi Kranjska zastopana, kajti h kurzu so prišli gg. Premru, Hybašek in bogo-slovec Zabret. Jutri (četrtek) si ogledajo udeleženci pod vodstvom g. prof. J. Sokola orgije v mestnih cerkvah, da praktično poizkusijo, kar so pri predavanjih slišali, v soboto bo pa ob 9. uri za sklep v stolnici pontifikalna sveta maša, pri kateri bodo udeleženci peli koral in zbore a capclla. — Vžigalice »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Družba ima s tvrdko Perdan naslednjo pogodbo, s katero nima nobene zveze in tudi mora v smislu pogodbe odkloniti vsako zvezo s kako tvrdko, ki bi prodajala vžigalice v njen prid. Pogodba velja do 1. julija 1917. Od vsakega razpečanega vagona vžigalic da tvrdka družbi znesek po 240 kron, garantira družbi sv. Cirila in Metoda iz razpečavanja teh vžigalic najmanj 6.000 kron dohodkov na leto. Ta pogodba ie za družbo sv. Cirila in Metoda za dobo desetih let neodpovedljiva, dočim jv tvrdka J. Perdan upravičena od te pogodbe tudi pred potekom te dobe no poprejšnji enoletni pismeni odpovedi odstopit'. Družba sv. Cirila in Metoda pa je upravičena to pogodbo pred pretekom pogojene dobe razrušiti, to pa ic tedaj, čc bi tvrdka J. Perdan nepravilno postopala in bi sc vršile kake nerednosti, vsled katerih bi bila družba oškodovana. — Električne naprave državnih železnic ob Soči. Železniško ministrstvo jc izdelalo načrte za zgradbo električnih naprav ob Soči. Izdelavati nameravajo tok najmanj za 15.000, povprečno pa za 23.000 konjskih sil za električni promet državni železnic. — Zveza hrvaških učiteljskih društev ie zborovala včeraj dopoludne. Navzoči so bili zastopniki češkega učiteljstva, ki so jih Hrvatje burno pozdravljali, t^r Srbi. Zborovanja se je udeležilo 33 učiteljev in 40 učitcijic. Pri volitvi predsednika jc prišlo do velikih nemirov, ker so Frankovi pristaši protestirali proti temu, da bi zavzel predsedniško mesto Kirin, ki pa je bil konečno vendarle izvoljen. Iz taj-nikovega poročila je razvidno, da je bilo v zvezi 50 učiteljskih društev; premoženje zveze znaša 227.25121 kron. Srbi so izstopili iz zveze, češ, da se i iti premalo vpošteva. — Sestanek liberalnega učiteljstva hrvaškega se je vršil danes popoludne v Zagrebu pod geslom »Svobodna šola«. — Upor v dunajski kaznilnici. 22. t. m. so se uprli v nižjeavstrijski deželni kaznilnici trije kaznjenci ter napadali stražnikaAndersa ter ga tako zdelali, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Ko so ostali kaznjenci slišali, kaj se je zgodilo, so tudi oni napadli stražnike, ki so le s težavo napravili red in mir. Več stražnikov je nevarno ranjenih. Korolenko v Zagrebu. Nekateri hrvaški pisatelji so sklenili povabiti Korolenka, ki seda.i biva v Lipiku, v Zagreb. ,— Nov starčevičanski tednik. »Brodski tednik« je postal last brodskega starčevičan-skega kluba ter bode odslej njegovo glasilo pod imenom »Posavska Hrvatska«. — Umor. Kovač Sekulič se je vračal s svojo ženo iz cerkve v Glogovnici proti domu v Podvinju pri Brodu ob Savi. Med potjo se je Sekulič začel v nekej vasi prepirati s Fe-renčevičem in njegovimi brati. Ferenčevič ie šel v hišo po puško in ustrelil na Sekuliča, ki se je zgrudil takoj mrtev na tla. Sekuličcvo ženo, ki je hotela pomagati možu, je Ferenčevič obstrelil smrtnonevarno. — Draga vola. Hrvaški veleposestnik gospod Sigm. pl. Sakač jc na Koroško prodal dva vola za 2312 K. — Kontrolna zborovanja za leto 1907 izostanejo. Tako je določilo deželnobrambeno ministrstvo v zvezi z vojnim miirstrom. — Slovenske vesti iz Amerike. Poročili so se v Jolietu: Al. Stajdohar z B. Srbcka in Luka Benedikt z Ivano Dolenec. — V Wau-keganu sta sklenila zakonsko zvezo J. Slana iz Dobrove pri Ljubljani in Marija Pernc iz Ljubljane. — V Leadvillu, Colo., je umrl za pljučnico Lovro Hiti iz Metulja na Blokah v starosti 23 let. — V Clcvelandu sta preminula 30-letni Ivan Šile iz Lipovca v sodražiški župniji in 69 let stari Anton Kukclj. — V ca-lumetskej bolnišnici je nastavljen dr. Josip Grahek. Nicgov oče jc doma iz Otovca pri Črnomlju. — V Calumetu ie začela polagati hrvaška zadružna trgovina temelj za svoje poslopje. — V hrvnško-slovonski zvezi ie združenih doslej 12 društev; članov je biio ,30. iunija 1333; dohodki so znašali .30. junija 9.623 50 dolarjev, stroški pa 2.262 69 dolarjev. Ustanovljena je bila »Zveza« 1. januarja 1903. — Soproga je ušla v Zagrebu diurnistu Ivanu Teroviču, vzemši seboj hranilno knjižico za 2.800 kron, od katerih je polovico dvignila. Nezvesta žena ie stara okoli 26 let ter se sumi, da je pobegla z brivskim pomočnikom Milanom Kostanjskim. — Prodajanje piva v steklenicah postane koncesijonirana obrt. Na steklenicah bo morala biti zapisana kvaliteta in kvantiteta piva. š Podružnca I. avstr. društva državnih slug v Ljubljani naznanja, da priredi dne 25. avgusta t. I. ob 2. uri popoldne shod v Ru-dolfovem, v restavraciji g. Jakac ter vabi tem potom vse tovariše in člane k obilni udeležbi. Razpravljalo se bode o organizaciji državn h slug ter o udeležbi pri odposlaništvenem dnevu na Dunaju. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj. Sestanek na kolodvoru južne železnice. — V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 70 Makedoncev, 65 Hrvatov, 40 Črnogorcev in 55 Slovencev. + Postojnski Arko in legar. Čislanemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Z ozirom na notico v »Slovencu«, objavljeno dne 19. t. in. pod zaglavjent »Legar v Postojni«, Vas na podlagi tiskovnega zakona in resnici na ljubo prosim, da v prihodnji številki »Slovenca« na istem mestu objavite nastopni popravek : Ni res, da so pri meni našli v obeh hišah vodovod odprt; res je, da hiša št. 110, v koji bivam, do danes še nima nobenega hišnega vodovoda. Voda za hišno porabo smo jemali, odkar vodovod obstoji, iz javnega vodnjaka nasproti hiše, odkar pa je vodovod oblastveno zaprt, jo vozimo vsak dan v sodu iz »Ribnika«. V živinskem hlevu imam vodovodno napajališče za ž:vino, katero rabim izključno za napajanje živine prav tako, kakor rabijo v smislu odloka c. kr. deželne vlade z dne 27. julija 1907, št. 15.810, tudi vsi drugi postojnski živinorejci vodovodna napaiališča. Mojo h šo št. 228 ima gospod Iv. I. v najemu in biva sam v nji. Ako je res kdo v oni hiši vodovod odprl, potem ko je bil oblastveno zaprt, zagovarjati se bo imel za to dot čni krivec sam, ne pa jaz, ki o celi stvari prav nič ne vem. — V Postojni, dne 21. avgusta 1907. — Velespoštovanjem — Frančišek Arko. Štajerske novice, š Umrla je 20. t. m. pri Sv. Juriju ob Ščavnici Neža Korošec, mati državnega poslanca g. dr. Antona Korošca. Pogreb je bil včeraj. Gospodu poslancu izrekamo iskreno sočutje, pokojnici pa naj sveti večna luč! š Nesreča. Iz Jarenine nam poročajo: V torek, dne 20. t. m., se je peljala gospa Reis-man iz Maribora od Sv. Marjete na Pesnici, kjer je vabila svoje sorodnike k sveti maši v svoji kapelici za prihodnji ponedeljek na svojo pristavo, ki je v jareninski fari. Pri njeni kapelici v Voseku (Jarenina) je odpovedal zavor službo, voz je začel dirjati v največji naglici navzdol, gospa je hotela skočiti z voza, da bi se rešila, in je tako nesrečno padla, da si je potrla črepinjo in brezzavestna obležala. Prenesli so jo vso v krvi na njeno pristavo. Dva zdravnika iz Maribora sta konstatirala smrtnonevarne rane. Možgani so gledali iz ušes. Gospa Reisman je iz znane Bauingart-nerjeve rodbine in jako pošetna in bogaboječa žena. š Meso v Gradcu bodo meseca septembra prodajali kilogram volovskega mesa vštevši 19 dekagramov doklade od 128 vin. do 160 vin. in goveje tneso kilogram vštevši 19 dekagramov doklade od 98 vin. do 130 vinarjev. KorošRe novice. k Pri nadomestnih deželnozborskih volitvah v Beljaku je bilo oddan h izmed 1227 volivcev 631 glasovnic. Profesor dr. Hans An-gerer je dobil 343, obrtniški kandidat Oton Stage 270, pl. Millesi 13, dr. Aichelberg 1, vitez pl. Ostheim 1 glas. Izvoljen je torej profesor dr. Angerer. k Nevarni cigani. Orožništvo v Gospe Sveti je zaprlo 20. t. m. 24-letno ciganko Marijo Rosenfeld in njenega 27-letnega ljubimca Ruperta Jung\virta, ker ju sumijo, da sta ukradla 26 K 30 vin. Zaprli so tudi 20-letnega cigana Roberta Taubmanna, ki ga dolže, da jc ukradel 30 kron vredni bakreni kotel in se udeležil nekega vloma. k Umrl je v Trbižu 75-letni vpokojeni postajni mojster državne železnice, Jakob Prosch. k Uton la je v Malnicah I51etna božjastna Frančiška Alalle. k Poveljnik III. armadnega zbora pod-maršal PoForek je došel 21. t. m. v Tvimbcrg v Lavantinski dolini. k Ker je snubil z nožem in ranil neko žensko, ker ni marala zanj, so prisodili rudarju Drofeniku iz Trbovelj šestmesečno ječo. LlubUansKe novice. J** Vožne listke za posebni vlak na Jesenice, ki se odpelje prihodnjo nedeljo ob 6. uri 30 minut zjutraj z državnega kolodvora v Šiški, prodaja za one, ki vstopijo v vlak v Šiški od danes zvečer do iutri zvečer do pol 8. ure g. Šoukal, trafikant Pred škofijo. U*" Vožnja Iz Ljubljane do Jesenic in nazaj velja samo dve kroni. Ij Osebne vesti. Prcmil. g. krški biskup dr. Anton Mahnič se je mudil v Ljubljani, od koder se je povrnil včeraj v svojo škofijo. Premil. g. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bo-naventura Jeglič se jc odpeljal danes na nemški katoliški shod v \Viirzburg. Na shod se je odpeljal tudi spiritual ljubljanskega semenišča g. Alojzij Stroj. Ij Odlikovanje. Z Dunaja se nam poroča: Dvornemu svetniku finančnemu prokuratorju g. dr. Josipu Račiču je podeljeno plemstvo. G. Račič stopi s 1. septembrom v pokoj. Na-mestu njega pride za finančnega prokuratorja v Ljubljano, kakor smo že poročali, g. doktor pl. Wenko, c. kr. finančni prokuraturni svetnik v Gradcu. Ij Duhovne vaje za duhovnike ljubljanske škofije se prično v Alojzijevišču prihodnji ponedeljek ob 6. uri zvečer. Ij Akademični slikar Marko Rašica je razstavil v oknu D. Hribarjeve trgovine večji ciklus svoj h slik, za katere je dobil v Londonu na razstavi častno priznanje. Gospod Marko Rašica se mudi že nekaj tednov v Ljubljani. O zanimivih slikah v kratkem kaj več spregovorimo. ij Blaževo akcidenčno tiskarno je kupil, kakor čujemo, tehnični vodja »Zadružne tiskarne« g. Alojzij Hofler za 5500 K. Ij Umrl je trgovski pomočnik g. Ivan Pod-krajšek, star 27 let. Ij Risarsko in slikarsko šolo v Ljubljani ustanovita gg. akad. slikarja Rihard Jakopič in Matej Sterilen. Šola, ki je prvi umetniški učni zavod na Slovenskem, se otvori v jeseni. Želeti bi bilo, da bi se oglasilo čimveč učencev iz vseh krogov. Natančnejši program priobčimo jutri. ij Izlet »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« iz Ljubljane na Vrhniko. Z Vrhnike se nam poroča: Veselica ljubljanskega in vrhniškega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki nam je v nedeljo, 18. t. m„ podala izreden užitek. Čuli smo več z veliko eksaktnostjo in s pravim unievanjem prednašanih zborov ljubljanskega društva pod strokovnjaškim vodstvom g. P. Gorjupa, popolnoma nas je zadovoljil nastop vrlo izvežbanih solistov g. Bukšeka in g. Kovača in izredno veselost je vzbudil g. Lo-žar, ki je izboren v petju, kretanju in maski, pel nekaj dobro osoljenih kuplctov. — Z živahno pohvalo je bil sprejet nastop vrhniškega pevskega zbora pod vodstvom g. Sedeja. — Glavna točka sporeda je bila igra »Očetova kletev«, katero je tudi občinstvo z največjo pozornostjo spremljalo. Zanimiva igra sama, zlasti tako skrbno uprizorjena, kot je bila v nedeljo na Vrhniki, tudi zasluži tako pozornost. Igralci so sc tako hvaležno zamislili v svoje, ne lahke vloge, in jih tako na.-ivno izvršili, da je v resnici lepa igra prišla do po-polne veliave. Večje vloge, ki stavijo do pred-stavljavcev velike zahteve, so s priznanja vredno spretnostjo igrali gg. Vrečar, Peterlin, Eržen, Koželj, zlasti pa jc veliko pohvalo žel g. Vrančič, ki je z neprisiljenim humorjem izborilo igral bahavega strahopetneža Pcdrilla. Pred igro je predsednik ljubljanskega rokodelskega društva, g. Alojzij Stroj, govoril o namenu rokodelskih društev, — povdarjal je, da je vzgoja mladeničev v značajne može in za strokovni napredek rokodelstva vnete mojstre naloga rokodelskih društev, — po igri pa se je razvila živahna zabava. Tambti-raši vrhniškega rokodelskega društva so ne-utrudljivo igrali, vmes smo pa čuli nekaj krepkih nagovorov, spodbudajočih nas k delovanju za prospeh rokodelskega stanu. — Vrhniško občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo prostorno dvorano in s tem že pokazalo simpatije do ljubljanskega rokodelskega društva. Vsled svojega izbornega nastopa v zadnji veselici pa bo ljubljansko društvo ostalo v najboljšem spominu na Vrhniki. Ij Rezervniki so se včeraj branili iti spat v skladišča stare cukrarne, kjer imajo na razpolago za prenočišče par kupov slame in nič odej. Rezervniki izjavljajo, da so prišli odslužit cesarja, ne pa da bi si kot 'rodbinski očetje nalezli razne bolezni. ij Pri c kr. poštnih in brzojavnih uradih v Ljubljani 3, 4 in 5 bodo ob nedeljah uradne ure od 8. do 11. dopoldne in sicer že v nedeljo, dne 25. avg. t. I. Doslej so bili ti uradi odprti do 12. ure. — Ne vemo zakaj se ne vpelje popolni nedeljski počitek, kar bi se prav lahko zgodilo, ker je na glavni pošti odprto od 9. do 11. ure lj Insolventen je postal svetnik trgovske in obrtne zbornice čevljarski mojster gosp. Zamljen. Govori se, da je sodišču naznanil tudi take osebe za svoje dolžnike, ki niso pri njem nikdar nič naročile. Nam se ta govorica zdi maloverjetna, ker bi v takem slučaju g. Zamljen lahko imel opraviti z državnim pravdnikom. Ij Več srbskih učiteljev jc danes došlo v Ljubljano. Podajo se na skupščano »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev«. lj Vrsta tusodnih porotnih obravnav za tretje zasedanje, katero sc prične dne 26. tega mes.: Dne 26. t. m.: a) Tomaž Pretnar, pobegli prisiljenec v Ljubljani, radi tatvine, in b) Helena Krivina, bivša dekla na Bledu, tatvina. Dne 27. t. m.: a) Dane Vukovojac. delavec iz Otočaca, tatvina; b) Franc Šare, tnli-narski pomočnik v Jaršah, oba zaradi uboja. Dne 28. t. m.: a) Janez Jerman, delavec na Javorniku, in b) Janez Pičiuan, posestnice mož v Naklem, uboj. Dne 29. t. m. bivši ju-rist Ivan Kukla iz Ljubljane, goljufija. lj Vlomili so danes ponoči v Koslerjevo restavracijo doslej še neznani tatovi in ukradli devet steklenic vina, dve škatlji »Damen-cigaret«, nekaj čokolade in 8 kron denarja. li Navihanec. Dne 21. t. m. je prišel k Ivani Čcšnovarjevi v Kolezijske ulice št. 20 *«Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško == priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator* (črno pivo a la monakovsko). zz Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —— PcjHIjatuc na dem ^prejema rejtauratcr „J3, X. Pavorlleoilr.... 30, XVIII. Vlhrlnftr.trao. 13, XIX. DSblfnetr Hauptilr 33. XIX. Haapl.lra... 33. SAenjalnlčna delniška družba « lso-ni ,MERCUR 44 Puriaj, l, Wollzeile IO, Ako. t»p)U,l * 20.000.000. Kaner zaklad 'K 8 500.000 Najkulantnojši if" nakup in prodaja vseh vrst ront, driavnih papirjev, akcij, prioritet, »astavnlc, arečk. deviz, valut in denarla. mr Kamenjava i« eskomptiravije is.trebanlb »stavnic in obligacij srelk in kuponov Podružnica s ¥ Spljetu, s Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i UuMjanslia kreditna Danka v Ljubljani, »me a m z::: obrestuje PIT (MT vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do m\\ 0 = dne vzdiga po ^ 2 O. Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—. Podružmica s v Celovcu, s i Rezervni fond g i i j K 200.000. i i a