Kako smo gospodarili lani Na zadnji seji so odborniki obravnavali tudi analizo zaključ-nih računov delovnih organizacij v občini. Pred sejo pa je o tej analizi razpravljal svet za gospodarstvo in povzel na-slednje ugotovitve: • Dinamika doseženih finanč-nih razultatovr gospodarstva na območju občine Centar je biia tako v piimerjavi z letom 1971 kakor tudi v primerjavi z diha-miko kazalcev v republiškem merilu v letu 1972 dokaj umir-jena. Ob 18 odstotnem porastu celotnega dohodka (SRS 23 od-stotkov) in enakem porastu po-rabljenih sredstev je bil dose-ženi dohodek gospodarstva v občini le za 14 odstotkav večji kot v letu 1971, na kar je vpli-val popravek finanonega rezul-tata gospodarskih organizacij na osnovi predpisov (terjatve nad 90 dni, popravek vrednosti zalog, odpis terjatev od kup-cev v teku sanacije). Delež po-pravkov fimančnega rezultata v doseženem dohodku je zacelot-no gospodarstvo znašal 2,4 od-stotka, pri čemer je bilo največ popravkov v trgovini (6,8 od-stotka) in to zaradi terjatev nad 90 dnl. • V strtukturi razdeljenega do-hodka se je ponovno zmanjša-la udeležba sredstev, ki osta-nejo delovnim organizacijam za interno delitev, in sicer od 66,7 odstotka v letu 1971 na 65,8 od-stotka v letu 1972. V primerja-vi s porastom dohodka zelo vi-sok porast pogodbenih obvez-nosti (za 32 odstotkov v pri-merjavi z letom 1971), je pove-čal tudi njihovo udeležbo v stmkturi dohodka od 9,1 od- stotka v letu 1971 na 10,4 od-stotka v letu 1972. Pretežni del 68%) pogodbenih obvezno-sti predstavljajo obresti za kredite kot odraz večjega obse-ga kreditov in večjega obsega kreditov in večje marksimalne obrestne mere. Tudi udeležba zakonskih obveznosti iz dohod-ka se je povečala od 7,7 odst. na 7,8 odstotka, medtem ko se je delež prispevkov iz osebnih dohodkov zmanjšal od 16,5 od-stotka na 18 odstotkov. • Ugotovitev, da se delež sred-stev delovnih organizacij zmamj-šuje, velja tudi za strukturo družbenega proizvoda, ki se je sicer v primerjavi z letom 1971 povečal bolj od dohodka (in-deks 117) in to zaradi 28 od-stotkov porasta amortizacije, popravljene zaradi revalorizaci-je osnovnih sredstev). Kljub takemu porastu pa se je delež gospodarstva v družbenem pro-izvodu zmanjšal od 70,4 odstot-ka v letu 1971 na 69,9 odstot-ka v letu 1972. • Ekonomičnost poslovanja se v primerjavi z letom 1971 ni spremenila, dohodek na delav csa se je povečal le za devet od-stotkov (ob štiri odstotnem po-večanju števila zaposlenih),ren-tabilnost poslovanja pa je bila slabša kar za 23 odstotkov. • Povprečni mesečni neto oseb-ni dohodki delavcev v gospo-darskih organizacijah s sede-žem v občini so v letu 1972 zna-šali 2.057 din in so bili za 13 odstotkov višji kot v predhod-nem letu. Dinamika porasta osebndh dohodkov v občini Cen-ter je bila sicer dokaj pod po-rastom v republiškem merilu (indeks 117), vendar so bili osebni dohodki v občini višji (v republiškem merilu so zna-šali 1.895 din). • Pozitivna je ugotovitev, da se je v strukturi obratmdh sred-stev, s katerimi razpolaga go-spodarstvo, povečala udeležba denamih sredstev cxi 15,6 od-stotka na 18,6 odstotka v skup-nih obratnih sredsbvih in da se je zmanjšal delež terjatev od 57 odstofckov na 50,9 odstotka. Terjatve v gospodanstvu občine so bile konec leta 1972 za pet odstotkov nižje kot ob koncu leta 1971. Ta ugotovitev kaže, da prizadevanja za zmanjšanje nelikvidnosti dajejo prve rezul-tate. • Skoraj tretjina sredstev go spodarstva pa je še vedno v zalogah, ki so se sicer povečale skladno z gibanjem celotnega dohodka. Prevelik dej sredstev še vedno vežejo zaloge nedovr-šene proizvodnje, ki so se po-večale za 28 odstotkov in zalo-ge materiala, ki so bile večje za 26 odstotkov. • Vrednost osnovnih sredstev, s katerimi je razpolagalo go-spodarstvo, je bila v primerja-vi s stanjem ob koncu leta 1971 le za šest odstofckov višja. Pri tem je potrebno poudariti, da se je stopnja odpisa osnovnih sredstev poslabšala od 43 od-stotkov v letu 1971 na 45 od-stotkov v letu 1972. • Pregled pomembnej&ih virov poslovnih sredstev kaže, da so se viri poslovnah sredstev sicer povečali za 14 odstotkov, struk-tura pa se ni bisbveno spreme-nlla. To velja zlasti za poslovni sklad, katerega udeležba v po-membnejših virih poslovnah sredstev se je celo znižala od 36,6 odstotka v letu 1971 na 363 odstotka v letu 1972. Po-novno se je povečala udeležba kreditov od 25,4 odstotka na 26,1 odstotka, pri čemer se je delež kratkoročnrih kreditov po večai od deset odstofckov na 11,6 odstobkov. Pomembno po stavko v virih poslovnib. sred-stev so še vedno predstavljala sredstva dobaviteljev (36,6 od-stotka), pri čemer so v gospo darstvu občine obveznosti do dobaviteljev že presegle terjat-ye od kupcev. Na tako stanje je vplivala predvsem trgovina, kjer so obveznosti do dobavi-teljev za 1,247.978 tdsoč din pxe-segle terjatve. Ugotovitev, da se je v struk-turi virov poslovnih sredstev zndžala udeležba lastnih virov sredstev in močno porasla ude-ležba predvsem kratkoročnih kreditov, nikakor ne kaže na izboljšanje sposobnosti saroo-financiranja gospodarstva. Z izgubo je y letu 1972 po-slovalo 7 organazacij, višina iz-gube pa je znašala 42.268 tisoč din. Pri tem odpade 93,8 odstot-ka vse izgube na ZŽTP tran-sportno podjetje Ljubljana. Iz navedenoh ugotovitev je svet za gospodarstvo povzel, da se položaj gospodarstva v občini Center ne izboljšuje, da se udeležba sredstev gospodar-stva v delitvi družbenega proiz-voda še vedno zmanjšuje in da je akumulativna sposobnost go-spodarstva premajhna. Admini-stratdvno poseganje na področ-je cen nima pričakovanih učin-kov, saj le te še vedno nara-ščajo. Gospodarstvo je v še večji meri kot doslej navezano na lastne zmogljivostd, kar ter-ja nujno povečevanje produk-ti-vnosti, ekonomičnosti in ren-tabilnosti na. osnovi intenziv-nejšega izkoriščanja vseh mož-ndh notranjih rezerv. Pri tem pa se z zarnrznitvijo osebnih dohodkov in omejevanjem vseh ostalih prejemkov zmanjšujejo možnosti večje stdmulacije za dvig storilnosti in za večji in-teres delavcev za boljšim po-slovanjem. Pri tem je treba upoštevata, da življenjski stro ški hitro naraščajo. Na ne-smotrnost dolgoročnega zamr-zovanja osebnih dohodkov in na posledice, ki jih lahko ima, svet za gospodarstvo opozarja tudi obdinsko skupščino.