Id v
■s^AJA UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU« - IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
Štev. 39
!t: :	■ ;	-
27. julij 1990
Leto VI.
INFORMACIJA 0 POSLOVANJU ZA OBDOBJE I VI 1990
Poslovanje v I. polletju je v veliki meri odraz situacije, v kateri se nahaja naše gospodarstvo nasploh, še posebej kovinsko predelovalna industrija. Problematika se odraža v vsesplošnem pomanjkanju likvidnih sredstev-, padanju kupne moči, stagnaciji proizvodnje in prodaje.
Ker je rebalans.GN šele v pripravi,' primerjamo v informaciji vse podatke z 1/2 nespremenjenega GN za leto 1990.
I.	FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE
■Indeksi realizacije 1/2 GN za leto 1990 kažejo na vedno manjšo zasedenost proizvodnih kapacitet in padanje fizičnega obsega proizvodnje.
Medtem, ko smo v I. kvartalu ugotavljali le 9 % zaostajanje za planom, se je to v II. kvartalu povečalo na 21 % oz. povprečno za I. polletje ugotavljamo 15 % izpad proizvodnje glede na planirani obseg.
Izrazit padec proizvodnje v II. kvartalu pa ni vplival na s or c?, z mer no zmanjšanj e obratovanja pomožnih DE, katerih realizacija je dosežena s povprečnimi 95 %.
II.	PRIHODKI	'
V I. polletju smo dosegli le 216 mio din skupnih prihodkov, planirali smo jih 17 % več. Največji izpad realizacije nastopa pri realizaciji ha domačem trgu (dosež. le 78 % •• izpad v januarju in aprilu), ter izvozu (dosež. 79 %). Obseg 'skupnih prihodkov nekoliko izoblj šuj ej o izredni prihodki v vrednosti 12,o mio din, od tega je le 7,8 mio din .izterjanih terjatev, ki so bile v prejšnjem obdobju že odpisane.
III.	ODHODKI
•Skupni odhodki znašajo 220,4 mio din in so glede na plan preseženi
za 4- %.
- skupni stroški so doseženi z 87 % in so upoštevaje samo doseženo prodajo (domači trg, izvoz, interna ) v strukturi previsoki za 18,6 mio din
odhodki financiranja (obresti) so glede na plan preseženi z 84 %, kar je odraz relativno višjih obrestnih mer, kot smo jih pričakovali izredni odhodki katerih . glavnino predstavljajo odpisane terjatve, še vedno naraščajo in predstavljajo že 17 % vseh prihodkov.
IV.	ZALOGE
Prizadevanja za zmanjšanje zalog so v mesecu juniju dala prvič konkretne rezultate.
Skupne zaloge so se v juniju glede na maj fizično zmanjšale za 4 %, vendar so glede na začetno stanje še vedno za 7,5 % višje. Po posameznih vrstah zalog je bilo gibanje naslednje:
material	35,1 mio	- 2 %	- 11 %
polizdelki, nedovrš.	20,4 mio + 7 %	0 %
gotovi izdelki	38,3 mio	+ 17 %	+ 3 %
Iz gornjega je razvidno, da je na zmanjšanje zalog neposredno vplivalo omejevanje nabave in odprodaja zalog. Omejena nabava pa se je zaenkrat -draža'Lasamo v zmanjšanih zalogah osnovnega materiala, ni pa še vplival na proizvodnjo. V juniju smo porabili celo več materiala kot v prejšnj11' mesecih (16 mio din po Pic), kar 30 glede na zmanjšanje prodajnega plana in sprejete ukrepe vprašljivo.
Zaloge po dejanski vrednosti znašajo le 34,9 mio in so zaradi visokih odstopanj za 58,94 mio din nižje od planskih vrednosti.
V.	ZADOLŽENOST
a)	Terjatve do kupcev znašajo 101,1 mio din in so se glede na stanje. v
začetku leta povečale za 67 %.	. .
Od tega je odpisanih, vendar še ne v celoti toženih terjatev 36,1 inl din.	.
Čiste terjatve do kupcev znašajo torej 65,1 mio din.
b)	Obveznosti do dobaviteljev v vrednosti 45,3 mio din so se od začetK^ leta povečale za 143 %.
c)	Krediti
-	kratkoročni krediti znašajo 34,7 mio din in so porastli za 48 % # glede na začetek leta, od tega v gospodarstvu za 36 % in 73 % pr1 bankah. V primerjavi s prejšnjim mesecem so se- krediti pri gospodarstvu zmanjšali za 4,6 mio din ali 18 %, bančni pa so ostali na isti ravni
-	dolgoročni krediti so glede na začetno stanje padli za 10 % in 8 % glede na maj ter znašajo 22,4 mio din.
S skupnimi terjatvami 101 mio din pokrijemo vse kratkoročne in 94 % dolgoročnih obveznosti.
Ob upoštevanju že odpisanih terjatev (čeprav smo 6,2 mio din dodatno odpisali) pa j e slika popolnoma drugačna. Z vrednostjo terjatev 6 5,1 mio din pokrijemo le 81 % kratkoročnih obveznosti.
Glede plačevanja terjatev se stanje v primerjavi s tromesečjem ni iz", boljšalo, naše terjatve so pri kupcih še vedno vezane povprečno 98 dn1' Na drugi strani pa nekoliko slabše plačujemo našim dobaviteljem, kjer je vezav,a porastla iz 68 dni ob tromesečju na 75 dni v šestih mesecih•
VI.	LIKVIDNOST
Agis je imel v prvih šestih mesecih blokiran žiro račun s prekinitvami’ skupaj 83 dni. Z zamikom izplačila OD v juniju smo pridobili 18 pozi' tivnih dni. Blokada je nastopila ponovno ob zapadlosti prispevkov za majski OD (6 dni po izplačilu) in se j e nadaljevala neprekinjeno do 23. julija. V zadnjih 75 dneh smo bili skupno blokirani 48 dni.
VII.	OSEBNI DOHODKI
V prvem polletju smo izplačevali OD po republiškem zakonu o zajamčenih OD in dosegli naslednji NOD na delavca:
Ver. IND
december 89	2.908	din/delavca	-
januar 90	3.532	din/delavca	121
februar 90	3.465	din/delavca	98
marec	3.905	din/delavca	113
april	4.077	din/delavca	104
maj	4.128	din/delavca	101
3 unij	4.108	din/delavca	100
povpr. OD I - VI	3 . 867	din/delavca	-
Kljub povprečni mesečni 33 % rasti OD glede na december 1989 pa naši OD realno močno zaostajajo (uradna inflac. povpr. VI 90/XII 89 - 66 %)
Neglede na to., da je naš povprečni OD izredno nizek tudi v primerjavi 2 republiškim povprečjem gospodarstva (v obdobju XII 89 - V 90 smo zaostajali povprečno 18 %), pa smo glede na doseženo prodajo in zastavljeni planski delež BOD (28,45 % real.proizv. enot) v prvem polletju izplačali skoraj eno plačo preveč.
30.6. je nehal veljati decembra sprejeti Zakon o izplačevanju OD, ki pa je bil takoj nadomeščen z novim intervencijskim zakonom.
Slednji ne omejuje direktno OD, ampak določa samo del, ki ga morajo podjetja izplačevati v obliki obveznic ali delnic. Plače morajo zaenkrat znižati samo tisti, katerih nepokrita izguba presega, vrednost trajnega kapitala (nepokrita izguba za AGIS 6,4 mio din po ZR in 14,6 ziio din ob periodičnem obračunu predstavlja 3 2 % vrednosti trajnega kapitala).
Ker je za izgubaše pričakovati spremembe zakona, bomo morali v prihodnjih mesecih oblikovati OD v večji odvisnosti od rezultatov poslovanja, kot smo to doslej.
VIII.	FINANČNI REZULTAT
Poslovanje v I. polovici letošnjega leta zaključujemo z 14,6 milj din izgube. Od tega je 4,3 milj din negativne razlike med skupnimi prihodki in odhodki, 3,4 milj stanovanjskega dela skupne porabe ter 6,9 milj din davkov in prispevkov za družbeno dejavnost.
Glede na to, da so bile akontacije prispevkov nekoliko manjše, smo ob periodičnem obračunu dolžni doplačati še 93.265 din. Ob mnogih velikih obljubah na račun razbremenitve gospodarstva oziroma znižanja prispevkov je treba povedati, da so se le-ti le neznatno spremenili na divoju republike, medtem, ko občina še ni reagirala.
Kako naj ocenjujemo doseženi rezultat? Nedvomno je predvsem to, da Rezultat v obračunskem smislu realno odraža težek gospodarski položaj, v katerem se nahajamo. Skupna izguba je dosegla 32 % trajnega kapitala, (meja stečaja 3e 50 %) na področju likvidnosti pa smo na 48-ih hneh blokade v zadnjih 75 dnevih. V situaciji, ko gre za preživetje firme je zaskrbljujoč predvsem padec fizičnega obsega proizvodnje ter s tem povezan "prisilni” dopust delavcev, na drugi strani pa katastrofalna finančna nedisciplina, ki hromi plačevanje naših obveznosti, delavci Agisa pa 30 neposredno čutimo pri zakasnitvah izplačil OD.
Kot rahel optimizem za naprej je lahko to, da v Agisu še vedno pokri-vcuno kratkoročne obveznosti s skupnimi terjatvami, eksterno pa napo-yedana oživitev prodaje TAM-ovih vozil.
he glede na splošno gospodarsko gibanje na katero nimamo vpliva, pa je potrebno ugotoviti, da imamo v AGIS-u še precej tako imenovanih hiotranjih rezervna račun boljšega dela na vseh področjih, deprav so takšni in podobni apeli v preteklosti naleteli na gluha Ušesa, pa je bolj kot kdajkoli res, da je od boljšega dela posameznikov ih vseh skupaj odvisen Agisov jutri.
Poslovodni odbor



A