taka jb usoda dblavoa. 1 v XVL J* Offtos d UMIIMM MIT t*. Unfcli m SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 1 1 1 111 111 11 i i , .i ■ . n ■ ■■ T&z ducat* nU «obou, a .epumbr* (s#pt a), m ***1lSX stev.-number an. se je uklonila Svet lif narodov* pretil zadelo lulijamko-grškega konflikta poslaniikMnu »vetu ▼ Parizu. Mussolini p* tudi t tem ni zadovoljen. Veliki ligaši »o zavezali jezike malim driiTMb Mala eatenta ie vedno pro-^gkira. Grki upajo, da jim bo Jugoolavija pomagala, če pride do vojne. Italijani to okupirali ie tri otoke [ t v bližini Krfa. ^ Pregled dnevnih d*» godkov. HU SO PREMOGOMISKI Mil RES ODNEHALI ? Baroni antracitnega premoge »o baje sprejeli pogoje governerja Pinchoja. > Priče ao pr*ič razgalile teror!-MMi kuklukaov v Oklahomi. Mehiški delavei »o tudi v Zdrul. državah peoni. Japonski pomolu! fond kmalu doseže pet miljonov dolarjev. au bo mobau bovo po TBBOT VOVEJlB VBBTL Kadaljnih tisoč Italijanov 00 Jo Uklo na Krfu. Italijani so Udi uvedli vojaško oensuro m čaoo-pite, brzojavke in pisma Mtusolini Jo hud na aaorlško issopisje, ki ga jo pričelo nemilo prijemali. _- ♦ ! f geneva, 6vic«r*. sept — Svet Li*e narodor »e Je povlekel v . luknjo — kakor je Eahtevala Italija—in prepustil itslijsnsko-griki spor poslaniškemu »vetu v Parizrf v rešitev! Da pa pokaže svetu, da ni spal, je svet Uge narodov naslovil na poslanike "primerne sugestije" glede sporne za-deve. Celih šest dni »rje svet Lige narodov prepiral, kaj naj stori z apelom Grške, kise je obrnil*" ua Ligo n intervencijo v konfliktu z Ita lijo radi umora italijanskih razmejitvenih komisarjev, a naposled jc sklenil, da ne stori nič — kakor je hotol Mussolinir To pa še ni vse. Svet Lige ns rodov — v katerem sede veliki zavetniki in nekatere ve«je nevtralne države — Je tudi oclgodil zbo-rovanje Ligine skupščine, v kateri wde delegatje vseh držav, ki so Met Ugt, torej tutf >alib držav, iz rasfoga, cCa detegstje malih držav ne bodo odprto doba tirali o okupaciji Krfa in nezmožnosti Lige, da bi poravnala prvo razprtijo in preprečila vojiio, kar je bila predvsem ustanovljena. Dve uri je trajala razprava včeraj, predno je bilo sklenjeno, da . - se vprašanje Italije in Grške pre-puati poslaniškemu svetu. Zastop stik Italije Selandra* je naznanil, da sprejme zaključek z nekaterimi pridržki Edini Hjalmar Branting, zastopnik Švedske, je vztrajal do kones, ds mora liga rešiti to vprašanje; on je bU tudi edini, ki Jo govoril o okupaciji Krfa, dočim so ostali strogo molčali o Krfu, če da stvsr bo avtomatično rešena kakor hitro Grška plača odšKodni no Italiji: Angleški zastopnik Bobert Ce eil jc v zadnjem hipu opustil boj, ki ga je vodil žadnje dni za intervencijo Lige. Dejal Je le, da mora l iga prejalislej dokazati, dali je zmožna baviti so s takimi problemi .v bodočnosti. Mussolini noče kompromisa. Pariz, 7. sept. — "Le Matln" poroda, da Je Mussolini izjavil včeraj pred poročevalci sledeče: "No-l>ena stvar mc ne prisili, da bi popustil ali sprejel kakršenkoli kompromis v naši zadevi z Grčijo. ženevska skupščina ne bo nikdar eodila o grškem pregrešku nad Italijo." PoslaaftMd svot bo sodnik. Pariz, 7. sept — Poincars je naznanil sooči« da ima positivna za-KO t O vila, da s; bo Mussolini pokoril zaključku poslaniškcga sveta e^de itahjansko-grškega spora. I>rugo uradno naznanilo so gla-•i. da Italijani izpraznijo Krf sv-' i »matično tisti daz, ko Grika pla- zadpji obrok odškodnin« za umorjeno komisarje. Odškodnino določi poslaniški svet. lulija Je )>roti temz, da bi posUniški svet določil odškodnino. **laniški svat as Jo pričel ds->*s bavitl s svojo novo zalego. V t'm svetu Je zastopana tudi Aase->'ka. Ka podlagi sugestij sveta J'1** narodov naj poslantlki svet '"doli Urški odškodnino, sprejme »'J^no (»oroštvo v vsoti SO sati Jonov I r. ki se aM v ftriei in dolott še pričela konvencija 17. distrikta _____ _ _ ______ rudarske organizacije U. M. W. of čujrjo pogajanja, pa prav pridno WMhington. D. O. (FedersM Press). — Organizacija ameriških brodolastnikov National Merchant Marine Assoeiation sc je obrnila na vlado, da sprejmo predloge, katere so napravili pri-vatni interesi za obratovanje trgovskega brodovja, V tAn delu brodolastnikov sc skrivajo znamenja, da se privatni brod^last-niški interesi jeze, ker niso mogli dobiti v svoje roke vladinega brodovja po pogojih, ki so jih izrekli, bi da se bodo združili s tu-jezemakimi plovbenimi interesi, da spode ameriške ladje z morja. Kar ao zmatra za prikrito grožnjo, ali se osvoji ali uniči oro-dovje, katerega zdaj kontrolira vlada s pomočjo plovbenega odbora, se vidi v besedsh člana se na ta Združenih držav, Joaeph K. Ranedella iz LouisUne, ki kulisa-ri v interesu privstnih plovbenih interesov, orgsnizirsnih v Natlo-nal Merchsnt Marine^ Assooia-tion, ako zanje ne zakonlrs. £n je namreč predsednik te organizacije privatni^ plovbenih inte-iresov. H Na pr. nemške ladije se lshko srečajo z ameriškimi zastopniki in lahko spod režejo vsak proračun, ki ga odbor napravi," pravi senator Hsnsdeli v svoji izjavi. "V takih razatffcrsh ne morejo o-brstovsti ameriške lsdije, ki so privstna listnina." Senator Bansdell oposarjs na veliki gubitek. ki ga jf napravUa ameriška vlada, ko Je iz^la sme riške železnice v vojnem času pod svojo kontrolo, na to pa vprašu-je, kakšne uspehe pričakuje vls-ds, ko ao pomeša v svetovno kon i -fcgftneo, ko ni mogla obrstovst s profitom takega ssonopola, kot je železniški sistem. Ko se Je vr^o izredno kongresni zaaedanje, i« b U JU nadeli med vodilnimi zagovorniki suh-venčne predloge. Povedal Je, sko hočejo Združene državo zgraditi uspešno trgovsko morasrico, tedaj morajo izvršiti, ksr so »torilj drugi narodi, ki so sebveneijoni rsli plovbene interese. VVlanji izjavi Je senator op« stil vse opomine na subvencij«, ampak omenjs. da so Usti dežele ustvarile uspešno trgovsko mor-narieo, ki niso postavile obrat > vanJa trgovskih ladij pod vladno nsdfororsnj'. Hansdrll pa ni aamo zsinteresl ran v j^ovbo ns morj«. Pol<-g r satotererirsn tndl v bombslnili tntereaih in poleg * ie zak«moda-Jalee. Mož issa torej proeej deU A. Navzoči Je več kot štiri sto de-egatov, Zdi sc, da dosdaj še ni i>ila nobena konvenciia 17. dl- podražiti premog, da ne bo Isgu- strtkta tako dobro obiskana kof be. Talio se t*čael ustvarja v jev- Rudarji pradlofts svoj odgovor. Sarrisburg, Pa. — Tukaj se je rasširils vest, da so premogovniški podjetniki pristali na sugestija governerja Pinohota in so od-nokali od svojih sahtev. . Na kaj so pa pristali podjet eikit Ka 10-odatotno povišanje mo zde in odnehali so od razsodišča, na katerega bi rudarji nikdar no pristali uradi slabih izkušenj, ki so jih imeli s razsodiščem v preteklosti. Z drugimi besedami pomeni to, da so podjetniki tam, kjer so bili v torek. Take vesti so se že v torek širile po mcitu in niso torej nič novega. Budarji še niso odgovorili na sugestijo governerja. Zastopniki rudarjev tudi no morejo odgovo-riti, dokler governerjevih sugestij ne predloše odboru sa mezdno lootvieo in dokler ta odbor ne izreče svoje zadnje besede. Seja tega odbora Je pa pričela šele . eni popoldne. Ko bo aeja konč na, bodo zastopniki rudarjev odgovorili na sugestijo governerja. Med rudarji prevladuje mnenje, ds podjetniki zopet manevri-rajo. Badl bi s vrgli krivdo za stavko na rudarje.' Za to so na eni strani vdajajo governtfrjevlm sugestijam, na drugi strani jih pa odločno pobljsjo. To je še precej Kgrs, ki jo ponove, kadar os Infra pogodba, tem ko na ta način savla- San Fransiseo, Cal. — (Ped. Prosu.) — John Shephard jo bil star 78 let ,ko jo izgubil delo. Bil jo saatavičar pri železniški družbi Southern Pacific, in ko ao mu oalabile oči, ga je dvuAba odslovila. Pred par dnevi Jo dal zadnji dolar šeul, odšel na mor* ski breg in skočil v morje. Rešili so ga in odpeljsli v mestne zsporo. 44 Pustite me umreti I" je prosil polioajc, <48tar sem 71 let in delam še od sedmega leta. Zdaj sem prestar in nihče me no mara. Pustite me umreti I" KLANOVSKI TEROR V OKLAHOMI RAZGALJEN. stokajo, koliko bo snesla poviša na mesda na leto in da jo treba sedanja. \ ' %' Konvencijo je otvoril a priliČ-^ nim nagovorom C. P. Keen#y, dl* striktni predsednik. Takoj prvi dsn so kritizirsll John L. Lewlss, predsednika rucUrske organizacije U. M. W. ol A., ki pa ni bil navzoč. Mogoče je vedel, kaj ga čaka na konvenciji, pa ga ni bilo blizo. Konvencija je izvolila potrebne odbore. V odbor za pravila je bil izvoljen Sam Klrn iz Esladala, W. H. Smith iz'Gcysyja in J. M. Cain Iz Caro\ine. V odbor za rezoluolje ao bili !zv,oljčni Jo« Morton Iz Bradyja, Kd Phalen is Putnojrja, F, M. Smarr iz Wlatta, Klmer Carrico iz funneltona, Edgar Holstein iz Hadaltona. V odbor za pritožbe so bili UttU"" Frtn K Miley Iz Mount ClaraTlWw Bil ley iz Wendela, WilUam Hughe« iz Whitesvilla, Ilobard Cundif h Worda in Veto. Muntelll iz Clarskburga. Odbor za pravila Armando Folllo iz Wcndella, .la mes Ha rt iz Morgantowaa, Char lis Payne iz Roda, Willism Met calf Iz Hartforda, W. T. Dadish man iz Graftona, Odbor za odg» vor proti odbornikom Charles Karnelli iz Monongsha, John Greenwajr iz Carbondala, J. T Meadovrs iz DorothyJa, John Po pe is Bksdsla in Mace Priost.ir Nenrburgs. Zborovsnje Je pozdrrHI mest u i župan W. W. Wertz. Buds^Jl « odpirsll oči. ko so slišsli lapans kako JeJu-itisirsl okrsj Logan Nsglsšiflrje, da se morsmo rodsr ji ravnolako sdružiti pri volit v ali kot se združimo na konvencij O. F. Keenay je povedal, 4a ni mogel dve leti delati*ss organ zaeijo, ker so ga oblasti preg« njal« in so ga vlačili po sodnijih Tudi sdaj ne more povedati, kdaj ga pnste v miru. Apelirsl Js na delegat« SZ podporo iz John L. Levriaa kot peaposobneža, ker Je privolil, da je ves M. di-strikt v Zapadni Virginiji isgnb ■K' S, nosti mnenje proti rudarjem, da plfčne ljudstvo misliti, ako bi rudarji ne zahtevali povišanja mo-sdo, ki se premog ne podrsžil. Finančno močvirje v Nemčiji. Cene m isprominjajo vsako uro. Dolavd morajo dolaU tri dni sa funt klahotci t osokoiji mo BOLJ Al Oa. — Charks H. «sr rett, državni pravdnik, ki pn pjsavlja is zbira obteiilni materi isl proti nedem o^bam, obtožb Dm. ds so bivale drage osebe, i/ javlja, da sa člani Kukluk»kUn.. sspleteni v stvar. On pravi, ds lm«eAok«se, da so obtoienel tU»i MMlRMii^v' Berlin, 7. sept:—V nobeni državi za svetu; odkar pomni zgodovina, Še ni bilo takeg* kaosa, v katerem tiči danas Nemčija. Upanje, da bo Stresemannova vlada stabilizirala marko, so Jo rasbllnilo, Marka neprenehoma pada in všersj je bilo miljon msrk ss dvs oent a/In pol, oziroma 26 miljonov mark za ameriški dolar, Visoke eene živil, kakršnih ni nikjer na svetu, se sdsj podvoje vsako uro. Funt masls Je včersj popoldne stsl tri miljone msrk, dsnes sjutrsj štiri miljone, o poldne šest, ob petih popoldne osem, zvečer p« petnsjst miljonov msrk. Funt mesa Je bil všersj tri miljone, danes je pa devet miljonov mark. v ; Medtem, ko trgovci izpreminja-ja oons vsako uro, ss pa Izpreml-njajo mezde deiavoev enkrst v tednu. Dolsvee mors danes delati tri dni sa devet miljonov msrk, kolikor stsne funt mssft, Diplomsti, trgovci in delavei so strinjajo v eni misli, ds tako ne more iti dolgo in nr Tokljo, 7. sept. — Uradno po- g ročUo, ki ga jo isdal minister sa notranje zadevo, se glasi, da jrf v Tokiju .10,000 mrtvih, 100,000 ra-njenih in 360,000 brez strehe. Te Številko so v veHkem nasprotju z drugimi poročili, zoursd-nlml in polursdnUui. Nstsnčuih podstkov, koliko jo žrtev, nsjbrž uo bo nikd«r ,kajti na tisoče ljudi je odnosi« vod« v morje. T Pol mil Jona begzneev tabori na cesarskih vrtovih. Tsm stojo v dolglh\vrst«li po oolo ure, prvino dobi vsaka o«eba po av emok is ML Btarši blodijo med razvaU-nami iu Mejo otroke, otroci Jo, statvo) dragi nosijo za hrbtih plakste, na ksterih so sspissna imeial izgubljenih svojcev. Pol japonske armada jo mobilizirane, mornarica pa prcvsša Šl-vila in stavbni materija!. Vojak! postsvljsjo lesene bsrske sa ra-n jenee in alrote. Vlada Je dala postaviti aamo v Tokiju 12,000 barak | za beguncu. Vlada je ssgrosiU prof It sr Jciu g ostrimi kssniiui, kljub temu so ss živila nesnosno podražilo, Vsletl . velikega pomanjkanja gasollna J« promet s avtomobili sslo oviran. Oaaka, 7. aept. — Japonska stoji pred veliko finsnčno paniko. Mnogo bank« so uničene in nihče no more isračunstl, koliko densrjs js Izgubljenega. Mlljoni, ki so po-begniu ls mest, uimzjt dragega kakor obleko na sebi) vso drugo jim jo uničeno. Finančni minister Je poročal |včeraj, da je državna banka v ras-valinah, toda Jeklona shrani v Isterl Ja bila zlata rezerva v vsoti pol s^Oard« dolarjev, je ohrsnje. na. Oblasti usmersvsjo rssglaalti zsčssni moratorij za banke, Ker sta prlstsnišči v Tokiju in Jokobam! doecl« uničeni, so bile vse Inosomake parobrodne družb« brzojavno obveščene, noj (ošfljajo svoje parnlko v Kobe Hkoda telofonakega sistema «• ceni ua 300 miljonov Jenov (jen Jo 50 eenfov) in vzeto bo nojmanj ši«t meseečv ,predno »m telefonski sistem sopet v redo. Ns tisoče vozov električne železnice Je *orelo. ^ llonolulu, Ifsvsj, 7, sept. — Po-ročevslel. ki opisujejo aitusdjo v Tokiju. Jo koli s ml in drugih m«' «tlb na' Južnem obrrtju Japonske, kjer so rssssjsft potres, tsjfun in požsr, rsbijo besedo "peke!" kot nsjboljšo primero poUžsJs. Kata strofa Je v trenotku padi« na naj-bogatejši in u«jgo^«Jše obljud«ni del delcle In tri nejkratejše na-rsvne sile potres, vod« In ogenj nekaj ur«li laprrm^nlli' evetol« mesta v pravi pekel. Tla v Jokobam! so se ob prveu potresnem »unku pogresnils tri čevlja iu t tistem blpu so se podrl« skor<#ve« ve#j« iKNdopj«. Va«-k« rešilno delo Je bilo nemogoče. Ogenj Je izbrahnll n«enkr«t ns stoterih krojih In v euLiri Je bilo v BcmOijt, Id Ckieago Iz okolic« i V jeeno in mrzle. Bevi ■■iB Traipersturs 14. zrsh: najvišja 17, na jnlžjs It. iBolaoo iddš ob 1.22, zaide ob I;ll. Berlin, 7. aept. - ot*b Je |kilo ubitih in 15 reoje"»>, k« včeraj trčil« dva ek»prt*na vUkz I prt lisuoverju. | ve« mesto v dimu ii rl z dežele le grosno ^it« ••'»Hi tre« J« olupil rele njih d*bele plasti ,rilK>v»dK mi stresel z j|!J« t gosdovi • (Delj« za t stragi.) 6M vzlic bogastvu GUmmtI članov S. H P. J in člUtotjer Protvete. fl.tft M tri » "PROSVET H»W »»Uf^ Milm AU JE SV. PISMO B02JE RAZODETJE? Iz zgodovine laikih fašistov. | To tttfzo /c odobrilo vt-or$onitaci)J I dfiele. DJBVKTO POOLAVJK. Krajem« adaOBistrasiji šiloma odstavljan*. ,.*> s katerim ee peča to poglavje. m j« pripetil dne 6. julija v C mu ko ao imeli laiki fsšisti popolno, kontrolo nad uaodo Čeprav ugleda U sadeva malenkostna pa je vendar Jvarm dokazuje, da je Italija ie daleč proč od mirnih *Xada)jc pa je tudi rasvidno ia te affodbe, da je mesto Butari cA »Dogib, ki »o morala prestati podobno poniianje. ,tu ^>«aari je imelo mestrto upravo, ki ao si jo iavolilj volilei. incm znaiaju je bila demokratično liberalna in n| zavzemala , posebnega »tališča napram fslizmu. Niti ni bila proti niti ne zanje. Mesta je bilo mirno in preeej ponosno na * svoje krajevna vlade. Med drugim je lupan a svojim Ijm svetom pravkar Isdelal načrte sa agraditev vodovoda, ki mcstu Ssszari nujno treba. r0 župan Manealeoui je prejel odstrani krajevne fašiztovske kfije sporočilo, v katerem je bilo ukazano, da mora on a eelo (mrijo "odstopiti". V tem ukaati nI bilo povedanega nobo. dofu. zakaj. Poročilo jo bilo navaden nesramen ukaz ln frefnja osebne nasilnosti, ipan si maral odstopiti In iako tudi ne občinaki svet. S svo-i delom 10 nadaljevali, kakor M m ne bilo nič sgodilo. Dejali ao, bili pravilno izvoljeni, ln da »elčanje ne kalejo nikskšne no--j nezadovoljnosti Naaprotno. Večkrat ao žo pokazali svojo izvoljeni vladi. * tednov pozneje je povedal gupanu Mancaleoniju krajevni it (kj zastopa v Italiji oifednjo ali zvezno vlado), da je nje- administracija "luspendirans^. Njo je imel nadomestiti fallst lido Mora. Prefekt ni podal nobenega razloga za to početje niti ne odstsv-i vladi, niti ne meščanom. Naznanil je le, da so faiiatl zahtevali Bseijo" mestnih oblasti, in da je morala zvezna vlada poseči ker ui maral lupan s svojo upravo odstopiti. Ob takih okoliči-k> je bilo bati javnih nemirov. In ravno to je naredilo konec redu in miru v mestu Sassari te mshinacije krajevna fsšistovske organizacije so izvirale iz in odobril jih je Muaaolini kakor na ato in ato drugih enakih |j ie več sto let atsrih svoboščin. I' vTi -■ ■ Razne Vesti VLAK. NALOtBM • «MODKX KOM, V OONJU nehiske delavce Bogalutl Ji i« peenaža. [▼01 SO PB17BPAU m KOT SLOdUVOB. lite j« posrečil bsg ln zda J so na varnem. Orlsans, U. (Fed. Press). >Bogsluss, mesto v Louisianl, v erem so pobojniki ubili'v letu C lest strokovno organiziranih jt »ka vlada bo mogoče zahte. Mdošfienje zaradi brutalne, ravnanja z mehiškimi delavci, »Ijenimi v Bogslusi, ker drfe ratni lesni interesi mehiško ivljane v peonali. Bt delavcev, zeposljenib pri it Houtbern Lumbef korapa-ož<>ni stražniki in uklenili sku* je pobegnilo. Ujeli so jih o. Prignali qo jih nazaj, vrgli b v bogaloško stajo in jih tepli. Kasneje so ravno ti de. pobegnili ia so dospeli v lumont, odkoder so potovali > do Port Arthurja, Tesaa, »o dogodek naznanili mehi. m konzulu. Generalni mehi. konzul Arturo M. Elias r »tonu j« naročil Juan Mar-Ju. mehiškemu konzulu v tem »t«, da preišče zadevo in na-W o nji poročilo, [tbeini delavci iajavljajo, da njih družbi prišlo še petdeset wkih delavcev lz Mehike v r«uw, ker jim je deUvaki a-»t obljubil visoko mezdo. Za-^ jih v tovorne vozove brez "'laeije in jih v Bogalusi za-v ^ajo, ki je imela dvajset vuok plot, zgrajen i* si-W l^s, in katero so atraiUi lCMa do *a»a oboroleni atral-P Sanitarnih naprav ni bilo, je prebivala v posteljah, bila gola in staja j« bilo Pn«. Obedi so sesUli iz raznih fnm, trdega kruha in pokvarit mesa, Ob jutranji zori jih stražnik na ta način, da J' mivsI g čevljem. Delali so jofi. Na tO so jih prešteli in MU v st.jo, vrata pa so zaklo* vrat ao pa bili postav. HrsInikL Plačevali so jim Kmnsjst rento* na uro za ■•t nr dela. Od ta missrne me-■JJ jim odtegnili prispevek ss «"«100, ako so bili zdravi sli ■JUUvto uko so ji« odtegiu-K* otroške od mehiške meje. F. Denehand. tajnik Is-r>*ke divlaije louisianskegs ^^mmta sa Izaeljavaaje in J^lfUtvo, je lesno drulbo o-f«koj, ko jo je zaslilal. U-Lkompsnija pHzna, da je na d,|>y<» ak mehiški maji ss napravili»Konfpaniju ni v sadre gj zsrsdi delavcev, ampak odpu-atila je samo sgitstorje. Državna delavska federseijase bo sds j potrudila, da stvsr preiščejo oblssti v Wsshingtonu. . Nekoč so importirali mehiške delavce, da delu jo na aladkorni plantaži bliao Donaldsonvilla, Ls. Ko so dospeli na svoje mesto, ni so hoteli sprejeti mezde, kstero ao jim ponudili v Mehiki. Arsti-rali so jih in vrgli v ječo na obtožbo, da so izvabili densr pod napačnimi pretvezami* Ali kaaneje bil obsojen plantainik. Plačati moral po pefr sto dolarjev de jtev, je zopet na posornlel, ntrne globe zsradi vsakega de lavca, poleg je moral še kriti za-hje vozne troške do Mehike. iz dilavikefa sveta. (Federsted Preaa.) Slab položaj ▼ Kanadi. Vancouver, B. C. — Delsvel, ki so se vrnili is prerijskih provinc, pripovedujejo, ds se v teh provincah nahaja na stotine delavcev is vseh krajev Kansde in na tisoče svetih nasclnikov iz Anglije, katere so pripeljali tja s nsmenom, ds bodo fsrmsrji imeli dovolj cenenih delsvesv ob letvi. Vslcd veli-ksgs deševja po zapadni Kanadi se jo pa letev zakasnila in siromaki, ki so prišli za delom, se klatijo po naselbinah brez centa v lepu. Mezde na kanadskih farmah so tri dolarje ns dan s hrsno ln stanovanjem vred, toda delo traja 14 do IS ur dnevno. Hrana je večidol slaba ln stanovanja so primitivna. Nič bolje ni v kempah, kjer gradijo nove železnice. V Saskatoonu, kjer grade dršavno progo do Hud-son Bays, plačajo delavcem po 36 eentov na uro. Delavci so skoraj izključno svsli nsselniki, ker domačini ss as brigajo sa tako dalo Povišek voznikom. New York, N. V. — 6000 članov Mednarodue bratovščina voznikov js Isvojevalo $5 tedenskega mesd-nega poviška. Zdaj imajo $36 na taden. Delavnik je tudi akrajšan eno uro; prej je bil deset, zdaj je devet ur.' Prtfckavs razmer v Kovi tkotfji. Otts*a. — Kraljevski komUija Sledila so silne aksplosije. Ksw Tork, V. T. — Ns penn-sylvanski železnici v South Ara-boyju. N. J., je pričel goreti vlalf. ua ksterem je bil naložen smodnik. Doli po Lincoluovi eeiti so pa stali ob čaau nezgode avtomobili. Sledile so sksplosije. ki so ubile Štiri osebe in več ko trid*. sst pa ranile. Zgorelo je tudi oecm do devet avtomobilov in ljudje ao komaj ušli smrti. dtiri barke v ognju ao vlekli v reko Raritan, k}er ao zgorele do vodne črte. PRETEP V POBRKDOVALNIOI ZA DELO. Ohioago, HI-Po izjavi polici-je obratuje neki Linddnbcrg po-sredovalnico za delo na štev. 453 Južna Clarkova ulica. Posredo-vslnica je bila uatanovljena z namenom, da nabira atavkokaze za plinsko drulbo. V pisarni je se. dela cela gruča nanovačenlh atavkoksaov, ki čakajo, da nasto. pijo službo pri plinski drulbi, ko prične stavka. Sedeli ao tam in čakali na plačilo, kajti nanovače-ni atavkokazi le prejemajo mezdo, ker ao aa pllnako drulbo ne. kakšna rezervna armada. Naen* krat je naatal pfatep. Zakaj t Po-licljsko poročilo ne pove / tega. Mogoče nanovačeni atavkokazi niso bili zadovoljni a plačilom, ali so pa drugi vzroki odločili, da je nsstala rabuka. V tem pretepu je bil ranjen z nožem W. J, Gary, pisar posredovalnice. DELAVOBV. Stavka odložena aa en teden. Otteago HL — Seja plinskih delavcev> postala aelo viharna, ko je prišla aa dnevni red Županova augestija, da as naj odločitev o stavki odloži do prihodnjega četrtka. » Županovo sugsatije je zagovar-jal James Murphi, predsednik unijo plinskih delavesv. Nastopili so drugi govorniki in povdarjall, da je kompanija zavrnila aahto-vo plinskih delaveev, torej preostane edino še atavka. Murphi je miril. čel. da kompanija leli stavko, da razbije organizacijo pliu-skih delavcev. Nasproti ao priha. jali medklici, da je ladajaleo, da je podkupljen itd. Nekaj čaaa je izgledalo, da ai nasprotni stranki poaelsts v lase, končno js zrna-K sla rsasodnost in županova a«, gestija je bila v podobi predloga prodloipna na glasovsnje. Pri glssovsnju je bila večina navzočih za lupanovo augestijo. DOOOD1K HA 1V1PKAV1M Atohinson, Kan. — Joaeph Oe-rard je bolehal na revmatizmu. Bolezen ga js tsko nadlegovala, da je moral* rabiti berglje. Sedel js pri moatu, ki vodi prek reke Miaaouri, ko je prilezla kača pro-ti-njegovi nogi. Oerard ni dolgo premišljeval, kaj naj atorL Vatal ia injtričel bežati brez bergelj. UatraŠil ae jo tako, da je pozabil, da je prišel po bergljah do mo. atu in je tekel brez njlli, da ubo-ži kači. Prihodnji dan je Oerard hodil bres bergelj, in zdravniki izjav Ijajo, da mogoče popolnoma o adravi. !. - . Ah, ako bi se bil dogodek od igrsl pri eerkvi sli ps v serkvi. Ksj bi bilo t Kh, ksjf Ču^žl OKlAlTBOA KOKLA tO ti p fcf'^irAiu ^ Kemmerer, Wyo. — Ksdsr se zgodi velika nezgoda, tedaj prav zanesljivo najdejo grešnega ko. sla med mrtvimi. Ker tuksjlnje mesto ni izjema, rudniška kom panija, ki lastuje premogovnik, v katerem se je dogodila padn]* atrsšna rasstralbs, tudi ni, so tudi tuksj nsšli grešnegs kozla i osebi ^mrtvega plinak. vn nadzor nika. Družba je izdala komuni-kej„ da jo mrtvi plinski paznik hotel prilfati znova varnostna svetilko in je a tem činom povzro čil razatralbo. ..-V • Da bi bila atvar bolje dokaaa na, svetujejo rudarji, da bi kam psnija le naznanila, kdo ga je vi del prižgati znova svstilko in kaka blizo njogs je stsl ts očividef. PAJtOBlODVZ DEUtBE KASVOVAM1. New York, N. T. — Psrobrodrte družbe, katerih paritikl so v noči med 91. avgustom In 1. septembrom prišli prezgodaj s septem* l>< roko kvoto naaelnikov v hear. jorško pristanilč«, so morala pla* čatl od vsskega naselnika $200 globe. Več fc> >000 nasalnikov je bilo v pristanišču le pred polnočjo. I z prva je hotel nastlnilkf urad po*latJ naselnlke nasaj odkodcV so p riši/, toda po kratkem po« ve-t o vanju uradnikov s oblastmi v bo prsisksla Industrijske razmer- Waahingtoau j« bilo zaklju^eoo, v Novi ftkotiji, kjer so pred kfat- da jas imigranti izkrcajo, toda kim Mtrajkali jeklarski/lelavei »iA lastniki psrnikov mors>o plačati premogarji. Razmere ao kilave, in |visoko denarno kazen. (■< je komoiija poštena, jih iisnlikij v pravi luči. Toda dvomiti je, tla OKNB V TROOVDn HA D1BA-10 DOU v TBOOTUTI HA D&OBNO PA 00KI. Washington, O. 0. — Ako pro. čitamo ststistične podatke biroja za delavsko Štatistiko, tedaj smo takoj ns jaanem, da ae toliko hva-lisana tržna postsva o zahtevi in pouudbi na trgu ie nI vrnila s po-oitnic. Biro poroča, da cene v trgovini padajo počasi. To pa ns pomeni, ds bodo konsumentl v trgovini ns drobno kupovali oeneje. Ksjti biro poročs, da so ospe r trgovini na drobno poskočils sa dva od* stotka v času med 15. junijem ln 13. julijem t. L je komisija toliko možata Delavci, ne kupujte skebsldh sigarl ftan Franeueo, CaL — Tobačni delavei, ki irdelijajo smotke, ao JJ« mezdo $2.25, prostim"sts-'*p«iku ri noma so lenake. UOA SB JB UKLONILA . MUBBOLimJUl (Nadaljevanje s prvo strani,) na svoji strsnl, čs pride do konflikte. . Purijn Grkov narašča s vsakim ducvom. Demonstracijo proti Italiji so na dnevnem redu. Italijati-sko poslaništvo ln kouzulati ao as-varovani z vojaštvom. Grška bojna mornarle^ as je umaknila v Volovsltf zaliv, da ne prlds v dotiko s Italijanskimi boj. nimi ladjami. Italijani sassdU ša tri otoke London, 7. sept. — Depeša Central Nears agenture ifc Kima spo* roča, da ao italijanaki pomorščaki okupirali grške otoke Merlora, Fano in Mathraki v blilinl Ktfa. , Dva morilca prijeto. Rim. 7. aept. — Agenture Ste* faui javlja, da jo grška poUeija prijela v^čje število sumljivih oaob v Janini, med katerimi ata dva mofka, ki sta najbrž v svesi a umorom itslijsnake razmejitvene ko-mlaije. s Izvedelo se je, ds so člsnl pan-epirske organitaeije izvršili umor. Organizacija, ki je tajna, aostoji ako izključno iz častnikov grške ifijidi',/' Slovenska Narodu Podporni Jediota Uittuf^aM S. a»rll« IV. junij« 1007 e dršavl IlIlMi« GLAVNI STANt ZSST-SS SO. LAWHDALI AVg, CHICACO, ILLINOIS. Izvriovalni odbor: UPPRAVNI ODSEK i trU-dmik VlMMl C«UW nAprain^lt Amdnrn VI4H«k. 11. P. O. T, šm SI, M>*to«», P«., al. M«iiImw T.rk. ujaik UUUk««« lk« SM NUOU fl. UaMiJk M* V»aH«k. cU.iU UU «»ea»U«IJ aUalU Flflp OMlaa. ^ POHOTNI OOSCKi 407 W. H*y Si . Sprl»«flsM. III.. Merila B.. STO. U.,b.r(.., Okia, Fr«4 A. VUI«r. Im STJ. tir, M»» . Ui >M SS, H*»4«r«*»vttU, P«. J»b C.r4*k, 414 W. >Ur •«« tlltulktr. Bm Wussm •fnafima, m BOLNIŠKI ODSIICi \ OSREONja OKROUEt BU« Novth, Ik, ses? SS S«. Uv«Ub Av, V1HOONO OKROUBi JM»b AmWr»4il, |m SS4, M«m. B«* Pa. •U. 14SSI rin»r Aw, CUv^aod, O. r^Sti IM^GrM,^ KMU., aa i«aeaaaai. MIha S4SJ K.8«.."m^ITTuui" ZAPADNO OKBOBJCi L Nidisiii odbori ~ foiii , H Frtak Itiu, pMdaadalk, SSSS W. Mik Si., CU«m III.. Pr«»k cETu* 4§8kiIVM*9r WUIUm Situr, S404 ti. ČUlr m ZdmUlrtni odbori fmmk Al*i, SUM to. Cn«M A^CU««, ^OW, Mik Bl.| Ckl• ui. VRHOVNI SPRAVNIMI De. P. i. Kar«, IUI ti. Clalr Av.. OevsUad. a POXOI||. KseeipawaS»M>va t. N. P. Jh MtT*W to. Law«4al* A*«., Chleaco* III. VSI ZADBVB BOLNIŠKE PODPORE tt NASLOVE. Bolsdlh* laj-•Utva t. N. P. J., SSfTJS ta. Uw*daU Aw, CUaaa% III. DENABKB POtlUATVE IN STVARI. U ae d, lavf4e^Uafa UUn la hM* ae aaalavai TaJaUlv« t. N. P. J., StST-SS ta. Lava- dala Am, flihagt. UI. VSE ZADEVI V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI aaaaMljaJ* »« muUvi BU«aj»lllT* t. N. P. K SSST-tS S«. Uw*4il. Ava^ Ckl«a«a. IU. Vm frllolke. fleda plifMk t al. lavrftavalaaai adkar« aaaaj pešBjaJo Val arlslfl ao si. »M m mJ m aaalavi Jaka Uadar- vood. 407 W. ftar K tpatasfMd, IU. t V avaai a^a^aoTiadilMaf,' Mj^^iM^aaiUvi SSST-Se , jLavodala Cklaa««, III. La PallaMa V Petroer:"!.- J^j^si kurjava b vatnin«. »o odpovedali delo. Daii • V raznih dopartmea- r žage. pet in dvajset jik »k. ali državijaoi ao jik pri«' uradi dolgov, ki so jik Moskva. 7. sept. — Ameriški ae, nator La PoHrtte j? prišel v Petro gr.nl Velika najdba rsdija v t ustji. K0LWW JI IZBIUHIIILA V (Nadaljevanje a prve atrsai.) vred, ki so zdrčsle v dolino in oets-lc so le gole skale. Orufje ao se gore. sossdle. zraven so se pa dvignili novi kribi. Seke in poteki so (spremenil struge, ponekod izginiti, drugod ps usrsstU. Pojavili so novi vrele i vroče vode, odprli novi vulkani, dočim je stsri vulkan na otoku Olimi isginil v morju s celini otokom in 50,000 ljudmi vred. v Vlada je nakassla devet miljo-nov jenov za pomožno, akeijo. Akrija je organizirana po vseli meatih, smpak do zdsj se giblje le zalo počaai. Kangsj, Kitajska, 7. sept. — Is Tokijs poročs jo .da je Materije, Id j« %ladala prve dni po katastrofi, ponehala ln japouako ljudstvo ae je vrnOo k svoji klrakteriatilni at^i/noati. V Tokiju se vrii rekon-stmkeija vodovoda In električne ipzsvrtljava. Prva provicorilil brzojavna zveza j* u poet avl jena s Osa ko in Jokohamo. , J«(ionska vlads poskuša zatajiti statistika o tlovellrih izgubah is pravi, da ao bila prva porollla pretirana. Očividci pa pravijo, da število mrtvili v Tokiju in okolki je 1M.000 in v Jokfthami mflOO HIHMe jtoro^ila Is Ivakija daje L> površno sliko poaledi« katastrof" s Tokijo, dve tretjini m*eM poalsnik v lialgradu, ki je radii ob snom vso erfisko vnsnjo politiko. Op urad.) ' » RAD U BVBDBL, kje se nahaja Anton Oeepek, po* tovala sva skupaj ia starega kraja v Ameriko lets 1918 meseoa nov. Prosim rojake osiroma Alana H, N. i'. J., ako kdo ve sa njegov naslov, naj ml tO sporoftl, Pred 10 Isti bila sva skupaj v Coalton, Okla homa. Ore ae namrefl, ds )>l b|l on meni priče za državljanski paplB ker aVk ae skupaj iakreDs v Kew Vorku. Ako 1,0 asm šltsl te vrati-,<■«•. ga prosim, 4a ml pile, aa kar bom zelo hvslelen. Moj nsalov je i Anton Prašnikar, P. O., Bos ftAH, Mulberry, Kana. (Adv.) KAD BI UVJML kje se nahaja moj brat Frank A dam doma iz Koritnie na Notranjskem. Tred. dvema meseoa-ma ae je nahajal v PUeblo, Colo, ln sadaj ne vem kje Je. 1'jrosim eenjs «itatelje tega lista ako.kdo vs sa njegov nsalov, da mi to na* snani, sko ^od« P« lhl1 tA oglas, naj sa prijsvl na moj ns.. »lov i Pater Adam, V O. Hos M, Boude, Colo. (Adv.) NAZNANILO I ' ' f' " NORTH 0HI0A00 WAUKE OAV, ILL. Hlovcnaks lltalnlea Jo akleuiin na avoji zadnji? aejl, d! priredi veliko vesolico s igro in' petjem, ter s'tem odpre zimsko sesono tu aleer se t* veselice vrši dne II. septembra ,lfotJ. Bojaki Is Wsuke-gsna In N, Chieaga n« posablte [«ga dneva ln pridite gotovo val v slovenski Narodni dom. Igrala se bode selo ranimi va igra in uspeli bo dober, le pokebno ker Imajo vse vloge v s roksh nsjboljl dile-Isntje, Aka se vdelellte v obilnem številu, pomsgsts Mlslnlel, dste veselja igrsleem in koristite ss-meni sebi, Ka dobro postrelbo, sa suha grla in prasiut lelodee bod« skrbel veselidnl odlmr, Torej fte enkrat na svidenje pri zabavi v: Ulov. nerodnem * domu dne Hi. sept. J^ Luksn^lf tajnik AUainio«, (Adv.) NAZNANILO Članom ln «lank*am Hlov. dra-matUn^« klubrt v Conemangh, Pa., ae Bazimnja, da ae vrli sejs dna II. septembra, t. 1. v dvorani drultvs Hv. Alojzija in aieer ob 2 url Bapoliln«- Poslvija ae tudi vse ollaljaii« ^lane kluba, da s* tudi vi vdelešite le eeje, ker imamo rasne I o valne stvari sa sktf. pati za okatoj klnba. oziroma zsradi klubve štali za krave, dva kokošnjaka in trije svinjaki za pralita vse js v do-lirem stanju, ^o dogovoru as proda tn4) dve krsvi, 7 pralilav, 3,V) kokoši Jn 90 ree. Ta farma je le minut oddaljena od mseta M" Kee«|y>rt, ?s. In le U minut od m' sla Boston, Ps. Na aahtsvo en pošlje sliko od hiše. /a eano In druga pojasnlls pridni oslhno ali ps pišite ns našlo«; Kdward lta Ml ustavit s Vaiat daa T. »polariji iun«rikaoakib piaop. Kar ja ttMoi aprari letela aa ttm, da isvo sa a tov« U Jib^Jatraai tar > tudi Vala loIlMai k»t uradaiba, da aadaljaja ta tar« aasaaattve, Vaa proaiai, da »1 po-, rnl«, kdo le nairaj kradt, osirodka da ml, »ko aa raata podtobaoati a ton, laMaa)ai« ta prt*o, da aa pri ajoj v lia ostra iaformiram. Od«.: Kdo brada, aa vaai, bar aiaoai laluibea pri Ljubljaal 1 ia tadi aa sa-•Ub alkapl£ 1 V aiialtb imam to •loiaj, ko ja pra-iaia aaka tobaiaa delavka v tobafai to-varai apelirajo amerik«aaba piamo. Pri-*a, bi ja aa aadaj aa aMTom imeaovati, ad ja povedala, da ao v tobafai tovarai •«mili o plene oadotnafa portlrja, bt C rov soma poKo. Dofaale pa aa je, ba-kor ml Ja aatrdtla ta prida, da ja plomo dolio portirju v roka r la apoHn otaaja. Val a tam ao vam (iava aa to labba pri sodi!««) ia tadi na o kakih aadaljajib apolijacijak amerikaaabtb ^ptaem, bar aa aa to voi aa iataraalram. . * Vpr.i AU m iikljulajate, da ja aamo Tale fibaaa Ideja, da Vaa ravaateljstvo aaoprarUaao pragaajaV L Odf.t Ni fikaaa ideja, kar to takkp dok »tem • dobroti, bi jih imam v roko k \ Mkaaa ideja ja bolaaoa, aa bat ari pa J aa trpim. Patom bi bila tudi fibaaa ido-1 ja, 4a aa ja lata Itlt la 10C0 pri LJab I Jo »I 1 kradlo; ta /tkana ideja pa bi hl+t testa sama kal oraditdja dolar-abib tatvin graaka poalodlao, d. bi bU prilol r aapor^ko aa pri tatovih aa bi bil nalel akradcai daaar oairoma apoll-raoa piama. Z zaporom aa mi frosila gotova aa tatvini priaadata oaebe, ki jih aadaj ae morem naveati. Vpr.t Imata la kaj pripomaltlf Od«.t Na drugega, aamo poaavljam prolajo, da aa mi dajo ap raspolago uradai prepi»i vaab teh a menoj eoatav. IJealb sapiaaikov. ZabljoHaao ob 13.45 Istega Ane. \ Prabrago. prav. f . •. >: Prad moooj. • Anton Vfioajak 1. r. viljl polt ni komisar. JOL De taki l r. poitai adj. Za pravi prepisi Direkrija poste |a telegrafa v LJab-i jani. i • . (Polat.) Hi upamo, da kr. stratro f Belgrad h* in telefrafa t iti poalniali Ijubljaoakih birokratov, ampak pravična in dali Milan« doiienje, ker )e odkril vine r Ljubljani in tako ge! ,da je poita v Slov ||Mm7 do Ufleda r tu poaebno r Ameriki. Kriieva pot poltenega uradnika Datela seveda tako hitro končana. Kajti ieiebi rokratirui škriei spravijo na kate-regi v starem kraju, tedaj gorje mu, ako ti ne more najeti dobrega pravnega svetovalca. Poitni urad* niki pa niao tako sijajno plačani,, !dg bi lahko najemali dobro pravne moli, da jih zagovarjajo proti bi rokratilni diktaturi Odkritja Datela so največ koristila smenikjn. Hloveneem. Za to ne bomo stori^ anu rikki Hlovenei ni* .lrugega kot trojo dottnoat, ako proateroljno prispevamo v obrambni sklad poitnega uradnika Detel«. Vsak, ki bate kaj prostovoljno priapeva: ti v ta namen, naj poilja prispevek V.nr.nc.Cainkarjii. predsedniku Slovenska narodne podporna jed-note, ki bo nabrane prispevka poslal direktno prizadetemu v Ljubljano. Naalov ca pošiljanje prostovoljnih prispevkov jej Vhieene Calnkar, 2457-99 South Lavrndalo A ve., Chioago, m. Odprto izjavljamo, da ielimo, da bi bilo dosti takih poltnlh n-radnikov v Ljubljani, kot je Dete-la, tedaj bi prav zanesljivo ne bilo lahkoživih tatov, Id bi kradli denar iz ameriških pisem. Petela ja vloSil priziv proti na meravanemu vpohojenju,-jfegt glasi; Ljnbljaaa, 1«.< jolija 1W3. Tit. Direkcija polte i telegrafa v LJubljani. Ugoror poMarja MUaaa Datala proti ssstša is n. od t. XII. 21. ob Um kal prida v dolarski tat-apooobaoeftsfca iajavam gg. ■ Ljablja Ljabljan* I popts mojega ' ■ A. do H /llL birioga , Tavčar ja Is toaadov ti. Mov. TiSd/Ia. ti. P *i rea, da l>i btl jas po sdravaiikam iavidn g. mm^m (pamotoaM meni poalaai dopis direkcija polto I telogra/a v Ljubljani aaalovljea aa sdravstvoai odaak pod br. tU/M de dalo B. maja 1W3), res pa jo, da poginoma tdrav. Pfimsam pa, v sled drafttaabib aoaro« ia pra-gaajaaja od atraal dirokaija polte ia to-lografa poatal fivčao bolaa. 6 bi bilo pa to raaaidna, kar ja g. prof. Aorto ia javU, bi aa pa aumU vvok mojo bolesai, iakauti v tam, da aa ja napram masi valod mojih prad prolakov^talin .udav-kam r dolanki tatvini podanih resail-nib izjav, katera tatvina som la jaz raa-krU, uvedlo diaeiptiaarao poa^panje U ao me jo splok, kar mora vaak poitrujab prisaati, od toga čast pragaajnlo ia sramotilo, kar tadi dokasnjojo odloki na mojih vlogab dirakeija podta in tologra-fa v Ljubljani in t odi disciplinami « pisoik sam. ■ ^ Ni pn ras, kar so sodnj po sdrsvni-Ikom parieru prof. Aorkota > gotov* krogih govori, da sem bil pHailjo. povoda« imaaa plenilcev amorik. piaoae,L " ras pn ja, da ao« is laotaaga aagiba vfodd Interesu drlave ia ljudstva tO Stori! ia a tam obvaroval oba lo vodjo Ikodc Da aiaam bil priaUjoa to nama potrjajejo prod preiskovalnim sodnikom podana ispavadi gg. poitnogn naderot-nlka Matija Vrbajak-a, p0Me. inftpak torja Haba-ta ia pol. agenta Me«sn a. V zgoraj omenjenem dinfiplinsrnam zapisniku jn tndi na atraai Id, 0, is M ugotovljeno, da ja postala moja pokojaa aoprogs, ki ja orodno preotaln smrtno- stavi«, da aom &aja L talil, bor je v da ss vas ajage- «ao, ja dal teMno iajavo is ■trolko poravanti. Kn ta aam jas od te- Kbo odatopU. (U IDL »d/JLU. prepi. sapunik. od 24. in. S2.) Prsadm. osi roma zabtevnm, da so pri moji upokojitvi viteje 10 let povrk, v ■Ms i a« le obotojolo shiibeao prag matiba od leta l»ld. > ■^sadao proaim, da so ta moj ugovor priloži dopisa v nsmeravnai upokojitvi ministrstvu podlo i telegrafa u Beogradu in ag obenem ablieujem aa moja vi* ga od dne £ . | Ta priziv potrdi, da bo Dotela potreboval pravno pomoC, da dobi zadoftenjb. Ameriiki Slovnici! Ne zapustimo človeka, ki jc odkril poštne tatove v Ljubljani, kateri ao krad denar iz piaem, katerega ste poii ljali svojcem. . A. m aaMttoftta*, fr toam vAi rkfam. Ut* ^kju I)n,,, ^ i* kti datum sko« 90 dni. l>os pr«'< na dolgost julijanska Sta ^Ul leta znaia torej 965 dni I Izenačenje pravoslavnega koledarja. I Ns odlok Hov, tlMt/Iv tS, do dato d. julija ltfti (aprejel dno t. VII. 23.), s katerim aa ml aporota, da ^ameravs •lirekcija polte i telegrafa v Ljubljani na podlagi mlaistarljaMK odloka od ti. jualja t. L pod broj 070 predlaga U mintsteratvu, da sa me pa | 10 zakona od 30. jaauarja 1914 dr?. xak. Itev dO (ituftboaa pmgmatika) uradnim potom trajno upokoji. *a to ugovarjam sle^Ce: S XI ros, da bi ao bil jaa vfd sposobou nevarne operaeije, Irtev disciplinarnega postopanju. 2o lota 1010 ji ni bilo mo-goH končati ▼ kopallMu ozdravljenja, ker aam bil bfjub prodloftltvo zdrav ni tt« svedodbe sanltotnegn referenta dr Bloiweio-a od tO. avgusta 1010 s odlokom itev. 40mA 1010, do M. 0. 1010, auapondirsa od slafebe. Leta 1000 pa ji js z odlokom' itev. 3M40/In. z dne 24. avgusta 1020 poltaa direkcija onemogočila la pegvolaeno operneijo s tam, da ml je moj neraalnl letni dopust Ostala aa. mojo tosademo prošnjo, v kateri eem navedel, dn se pa-mersvn podvreči rat^K pokojna soproga o f»e raciji. Ca moj ugovor pn ao bo aomaRiii moram aevoda aprijaaaitl « poloti.jem ki ml ga narekuje vla malor. Prosim oairoma zahtevam pa, daTg me pomakne po slulbenlb letih v viljl slutbeai razred, ker sem bi! v krtu 1020 na |iodlsgt! kvalifikacijo g. »pravnika Kurenta preteriran in dn se mi nakan-dno iaplala eofat dlferonen. Popis moja oaobo od strani* g. upravnika Kurentu v redu izvrlltl odkazane slulbe, res po jod 1021 aaj so pa revidira. K-tamu pri- Josip Jurčič: * DOKTOR ZOBER. (Dalja.) ^ Belal je bil pred svojo srečo, kar se mu je zdela tjedoaelna, ker ji ni mogel gledati v presvetlo liee ,aU sedaj se mu jo bližala v vaej iatinitosti. Ko je vae to Liscu Uo po glavi, kakor bliald, našteval ja stari doktor Zober hladnokrvno na*r-te, po katerih naj aa ravna. Plačano vožnjo po Do navi od Zemuna naj vrla v vodo. V Zemunu naj m iikrea, Um v agent uri isve, kdaj pluje prva la* dja it Zemuna ali Belgrada po Savi -j- le velja ia vosnl red, kakor »lani, odhaja fte jutri tjutraj, reče — "in potem ate,v štirih dneh na alovenaki semlji In na Prsianku Jn ona se bo naalonila na Vaa in od veselja jokala tir očitala, sakaj vaa ni bilo "tako dolgo, oh, tako dolgo, kaj sem tačat trpela in jo-kala sa tebe, (i ljubi hudobne«, ti. v" ha, ha, hal Kaj ne, da snam let Istotako je nekdaj njena mati k menoj golobovnla, a vraga ,naposled je vsela drugega sa mol*! — A propoa, taks j mi nista pisali ničesar, da nisem vedel vale adreaet" v prsta •haMno starat Liaea. »Vlagovor je tako navaden, da, skoro neverjo ten, ali resnUfen je. Med preseljevanjem sem iigu-bil vsir pismo, v katerem ste ml bili tapiaali ulico In hotel. Takoj apočelka pa vam nišam hotel, niti ne mogel odgovarjati, ker vale ponudbe s tistimi pismi, ki sle mi jih stavili na raspolaganje. rdelo ae mi je . . "Nemoiko sprejeti! No, da, prav ata storiU. Sedaj tudi ni mogoče več. kakor tudi ni potrebno. Polgal sam jih lani. Oba sta umrla in maifeval sem se obema. Pravijo, da ae na et«roet človek po-otroči, tako ae naj igodi pa le s Wenoj. Kasovrsiil •em se, sedaj poakusim, če Jo lo kaj ljubeani osts-lo. In kskor rečeno, one papirje sem polgal »• "Ali bi smel vedeti, kaj je bilo v njih!" vpra sa Liaee. "Tako! Ponujal sem vam jih — na moja po-itenje ,da bi jih ne bil dal nikomur drugemu ia nobeno eeno — sli niste jih hoteli. Zdaj vam pa naj raslagau), kaj ja bilo v njih! No, vi sami ne bi vedeli mnogo več. nego veata doeedaj. ako bi jih bili ČIU1I. Posneli bi bili is enega, da neki doktor Langman asm prisnavs meni nasproti, «ls m« je lopotrako prevartl in me sa vea svat prosi, naj mu prtssneaem Dsljo bi bili bnUUtljikljenn ,.,sm<> neke Alojtije, ki nI bila nihče drugi, nogo »atl vale nrveste. Ungmsnira. in sem aapet kakor pre. Jemnlk jas imel čaat flgnriraU na savitku. Tretje je btl pa protakol, narejen na konrulatu v Aleksandri Ji. katerega bi tud^«ff|| |»|r potom ras«, meti. ko bi vam jaa povedsl nekatera stvari od po čotka — Hieer bi ta pripovedovanje lahko .nIIo*U da se ropot vidiva na Praiankn, kjer vaa prihod nje loto. ali morda le na pomlad, gotovo najdem posestnika. Vmdar nekoliko hodi povodann takoj. so« tvorih s /vesto, kac vam bom o meni povedal. In naredite sa, knkor bi vse svetopisemsko verjeli, tako bo Se Hi*- Vftm hočem pa povedati resnico, vsaj po vrhu, drugo lahko dopolnim-Icaaneje. Toda prej je dobro, da večerjava. Beefsteak na ladji mi ja vse-lej dilaJ. Potem pri čali vina vam hočem potedati kolček svoje »godovine. Doli v spalnici imam v jovčegu nekaj slovenskega vina, ki sem ga is najine domovine a seboj vsel. Preakrbitc večerjo, jaz prinesem pijačo. Nekoč sva že pri domačem vinu imela rasgovor, t^rej tudi sa to slovo.". Stari Zober odide v trebuh ladja, kjer so malo kabine g. upanje toliko dsob, kolikor se jih v preja! dri, pregovora r "Kdor prej pride, prej me- Ko sta potem povečerjala in pri čali domačega vinca sedela, prične Zober: "Jas sem bil liv dečko, ko sem bil mlad. Daai •em bil kmetskega stanu, vendar mi je bilo kmalu lahko mogooe sleči ono nerodnost in negotovost v vedenju, ki navadno tudi najinteligent. študen-te J, kmetskih rodovin karakteriiuje in jim ostaje vaa tivljenje. Saj ata le čuli pregovor: "Hostira čeprav do poldne spi. F11 kmalu v bol^h i« D' "6m Pp| n^em trgovcu, ko Ul y wd*»J*® Itlo lieejskih Itudij. Imeli so astsr*1,1 in m*d °troci i>ii 4 ''posebno sem sa rad sabaval a tačas petnajst -letno Alojgijo, in ko sem iel na vseučililče in sem ae na gradiču Praiankn, kjer ja tačaa bUs trgovčeva rodbina na letnih počitk%kajti grad je imel drugeg. ggapt.dsria, poslavljal pred odhodom, ga-P*«tt tem, da sem v dekUeo saljubljen, ona pa v mene. Prisegala ava al večno sveatobo, in ker Oem ae na Dunaj« učil medicine in bU od starilev sa *pUnu toUiU U " Vaake počitnice pa sem imel doma, v oblilju načrtT C* ^ M 1 * ln ^ IMoLll r kon?nih itud'i-h ona moj. l ^Pi^Ti^e: Kew Tork. — (Jugoslovanski Idelek FIJH.) — Vsepravoalav-ni l^ongres, ki be je vrlil meseca maja v Carigradu, je aklenil ir načenje koledarja. Ta pomembn zgodovinski dogodek je praktič ne vi^noati tudi sa Ameriko, kjer živi veliko itevilo pravoalavnih kriatjanav. Srbi, Buai, Ukrajinci, Orki, Rumuni in drugi bodo od 1 oktobra toga leta praznovali svoje cerkvene praznike istega dno kot po uradnem koledarju. Amerilki delodajalci, pri kate rih delajo priseljenci pravoslav ne vere, nisd dostikrat mogli razumeti, kako je to, da njihovi upo-slenoi praznujejo Božič ali Novo leto trinajat dni potem ko ga so vai ▼ Ameriki že praznovali 0< sedaj te razlike ne bo več. Dosedaj se ja pravoalavna cer kov ravnala po julijanakem koledarju, ki zaostaja za celih 13 dni za koledarjem "novega stila". Julijanski koledarje bil do ne davna tudi uradni koledar '* na Ruskem, v Srbiji, na Orlkem in drugih pretežno pravoglavnih deželah. Ruaka vlada je po revo uoiji izenačila koledar; ravnota ko je v Jugoslaviji po ujedlnjc nju veljal uradno le gregorijanski koledar. JUi pravoslavna eerkev se je le vedno držala julijanskega koledarja, vsled česar so pra voelavni praznovali svoje prazni ke po "starem stilu". ~ Sedaj — prvič v zgodovini — bo veljal isti koledar po vaem ci viliziranem svetu. Vsepravoslav ni kon|rret jo sklenil, da letoa po ao. septembru (starega stila) naj mesto 1. oktobra sledi takoj oktober. Tako bo pravoslavni ko-edar enak v datumu z gregori-janskim koledarjem, ki je zakoniti koledar v vsem z^padnem svetu. * Izenačenje koledarja in mali coledarski popravek, uveden od Vsepravoslavnega kongreaa v Ca. rifcradu — o katerem bomo kasne-e govorili — je bržkone zadnja beseda v starodavnem prizadevanju, da sa koledar prilagodi letnemu kroženju zemlje okoli soln-cs. Predno je Julij Cesar reformiral koledar, je bil koledar navzkriž s solnčnim letom. Vsako koledarsko leto je imelo tedaj 305 dni aa koledarjem. Julij Cezar jo . 46 pred Kristusom reformiral rhnaki koledar o tem, da je odreci, da vaako četrto loto namreč ono leto, ki je deljivo skozi fttiri ima 366 dni in vsa druga 965. Da se zopet pride v vzporedni tir s . in ena dneva. Solnčno ali aat.-u-Wte ps je malo manj*e Holnt-i/o leto, t. j. doba m^d dve ma prkjiodama aolnca »kozi lito etiakonoč^e (olvinocij) ali, z dru-gimi besedami, doba. ki jo z«m>ja ralyi za obkroženi aolnca, znaia neizpremenljivo 365 dni 5 ur 4S minut in 46 aekund. Povprečno julijansko leto je bil torej za 11 minut in 14 aekud predolgo. Ta prebitek bi se tekom 400 let nakopičil na približno tri dneve. Julijanski koledar je bil rab~ I jen v zapadnem svetu do lata 1582, ko je papež Gregori j XiIL odredil popravek koledarja v svr-ho, da naj pada enakouočjc vedno istega dne vsakega leta/ fa popravljeni julijanski koledar se imenuje gregorijanski koledar. Popravek obatoja v tem, da leta, ki končajo na dve ničli, takosva-na sekularna leta, niso več prestopna, marveč imajo le 365 dni. Le ona sekularna leta, ki so de ljiva skozi 400, ostanejo prestopna leta. Tako na pr., leto 1900 (daai deljivo skozi Itiri) ni bilo preatopno, pač pa bo 1. 2000 prestopno po gregorijanakem koledarju. Povprečna dolgost gregorijan-skega leta znaia zato 365 dni, . ur, 49 minut in 12 aekund. Je torej ie vedno za 24 aekund daljie kot solnčno leto. Ta dozdevno malenkostni pogreiek se tekom 3000 let nakopiči na en dan. Gregorijanski koledar je bil sprejet od vseh katoliikih dežel in malo po malo so sledile tudi druge dežele. Angleška in njene kolonije so ga uradno uvedle L 1752. Vzhodni svet pa se je ie vedno drlal julijanskega koleda rja, ki sedaj zaostaje za celih 18 dni za gregori janskim. Kakor smo že omenili, je sovjetaka vlada eprejela gregorijanski koledar 1. 1918, dočim ga je turiki parla ment uvedel 1. 1917. V Jugoslavi ji jc bil 1. 1919 uveden "novi stil" za vso državo. Ravnoisto jc storila Rumunska, Bulgarska in Grika sta pa ostali pri julijan skem koledarju. Ravnotako pra-voslavnt cerkev in grlko-katolii-ka cerkev. Vaepravoslavnl kongres ni lo iznačil koledarja z gregorijan-skim, marveč je njegorfi reform.i lla le dslje; popravil ja pogreiek gregorijanskega koledarja. Popravek obatoja v tem, da je oni sekularna leta bodo prestopna, ki. podeljena z 9, dajejo kot ostanek ničlo ali 4; vsa druga sekularna eta.bodo prosta.^Medstolctna leta oatanejo prestopna oziroma prosta kakor do sedaj. Po tem lopravku bo povprečno reformirano leto enako s solnčnim letom, dočim je pčvprečno gregorijansko eto za 24 sekund daljie od solnč- ? P° Fr*ori^kea Ako l" t!"0'*10 m N Ak,> do trndaj n« J»pravimo no zaoatali.za eu da«. Zanimivo je, da Jc „ ■ te reforme sluziU noučaaT ga srbskega profesorja Trpkovica. NAZNANILO IN ZAHVAL Žalostnim grcem nazusi turno vest, da jc nsi sin orir brat ietzel smrtno poncsrvčil v premogoi dne 20 auguata t. L je u plast kamenja na njeg«, ,1» j, na mestu mrtev. Rojen je bi junija, 1903 na Butler, I>a j prisrčno ne zahvalimo vsem, so nam pomagali bodisi ns en drugi način in'nas • tolažili v žalostnih ufah neareče. ft vsem, ki so ga obiskali ob mr skem odru in ga okrasili • \ nim svežim cvetjem in venci, ga spremili k zadnjemu poči Hvala sestrični Mr*. in Mr. Ži za krasni venec in za vseatraa pomoč, enako hvala njeg* stricu za venec in dano pomoč, dalje hvala družini Teksvti družini Baloh za darovane va Lepa hvala dekletom in mlsd čem iz Kast Canonsburgs u rovane vence in iopke cveti Hvala družini Zupančič in Csj iz Brouhton-a za krasne vence vdeležbo pri pogrebu, dm Mastnak in Progar, ter mlad« čem in dekletom iz Alexandra vence, ki so jih pfložili na ki v zadnji prijateljski pozdrav, kojnik jo bil član 8NPJ. in K. K. J. katera oba druitvs ata i tudi darovala vence v zadnji br ski pozdrav in se polnoštm vdcležill pogreba z zastavami čelu. Hvala članom U. M. W. A- it. 1214 is Canonsburgs u k sni venec, nadalje Gaa snd 0 Companjr za venec in Sloven godbi iz Alezandra, kf so mu i igrali žalostinko v zadnji poidn Hvala družini Bratuš iz Deoaa re ,družbi Mast na k iz Wsahii tona, Mrs. Verhovtz iz Clevelsi Ohio in teti Mrs. Paulich iz Bi ier, ki ho prišli tako daleč na ] greb. Pogreb se jo vriil dne j augusta. 1923 na katoli&ko pol palisče, kjer je bil položen pol svojega očeta, ki je umrl rna smrti sc dne 28 septembrs, 19 Počivaj mirno dragi moj lin lahka naj-bode tebi ameriška u ja. x Žalujoči ostaU t Marija Frank Pogoreltz, mati in ok Ludvik, Mirni, Angela, Ern« Helen, Henry, Alojzi, brstje sestre v .Canonsburg, Pa. 106. t ■ B bil napol nmonU v prejlnjih najinih pogovori Jim pa« da bo najbolje ako jiii voato aami. fcon Ml- ►kama na Praiankn. noveati vali m tiati start Mini ^m navezal izmiUjono bajka na vrat, poolnlajt« „''Mod mojimi tovarili U na lieeju mi je najljuh« prijatelj «nčenee, Langman , Imen _ sm nemlkegn uradnika, kateri je bil kakor toliko drugih uradnikov, porinjen lz nevem katere nem tte inee k nam. Jarpravaaprav ne vem. ka j me ja vlokk k temu človekn. U tačaa - U aa bili fie?onS,:^B#f0 1-1 ****** ža ostni — nas je bilo nekoliko v naiih n* »^•nih lolah. ki amo med aeboj gavoril, j^dk avoje matere. Ločili amo aa kmataki sinovi od go »poaklh sinov, oradnUkih M. Ungmon je nal aamo nemiko in aa ml jo la amejal. kadar *em s tovsHi govoril %loron«ko, kar gotovo ni bilo pr (Dalje prihodnjič.) FONOGRAFSKE PLOŠČE naprodaj izvrstne, dobroznanc ploMe^r on:— 71C14—Poami - libiok Opri mi kamrieo. PrUUa bo spomlad