Št. 24 (14.420) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDELJEK, 25. JANUARJA 1993 ________HRVAŠKA / KONEC SPOPADOV?_ Hrvaški predsednik oznanil konec akcije Skromne uradne informacije - Mrtvinaobehstraneh Goran Moravcek / Zagreb VEVSONNAZ / ALPSKO SMUČANJE Ponovni uspeh Jureta Koširja Zmagal je Avstrijec Thomas Stangassinger pred Italijanom Tombo in Švedom Fogdojem Jure Košir na četrtem mestu tudi v slalomski razvrstitvi (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) ZADAR - »Akcija hrva-6 vojske je končana. Sr-1 se branijo samo še iz obro utrjenih bunkerjev, jadranska cesta od Maslenice do Zadra pa je osvojena,« je v večernem Sevniku HTV izjavil hr-^aski predsednik Tu-jnan. V bojih je umrlo 0 ljudi, 30 pa je bilo ranjenih. Tuchnan meni, da raja iz skladišč orožja uproforja dokazuje, da ?n°te mirovnih niso izpolnile svojih nalog, »ele v večernih urah so Prebivalcem pojasnili, kaj je dogajalo na obmo-cjih, kjer se spopadi še Uiso končali. Splošna ne-varnost v Zadru in Šibeniku je zvečer še vedno Veljala. Boji v srednji Dal- maciji na tako imenovanih rožnatih območjih v zaledju Zadra in Šibenika, kjer so se hrvaške sile spopadle s krajiskimi enotami, so zahtevali žrtve na obeh straneh. Iz neuradnih virov smo izvedeli - uradne informacije so bile skromne -da so najhujši spopadi potekali na obali Karin-skega morja, v okolici Stankovca in Unešica v občini Drniš. Prebivalci Zadra, Biograda, Stan-kovcev, Skradina, Vodic in predmestnih naselij Šibenika so bili v zakloniščih, prav tako tudi srbsko prebivalstvo v Obrovcu, Benkovcu in Kninu. Boji so potekali tudi v Liki, zato je za promet zaprta cesta med Go-spičem in Perušidem. Srbske topniške enote so napadle prvo obrambno Črto Vinkovcev v vasi Nuštar, tamkajšnje vojaško poveljstvo pa trdi, da so opazili velike premike srbskih enot na okupiranih hrvaških območjih zahodne Slavonije med rekama Donavo in Bosu-to. Razmere so se zaCele zapletati po petkovi akciji hrvaške vojske, saj so Srbi z območja tako imenovane republike Srbske krajine vdrli v približno 200 skladišč orožja, ki so bila v skladu z mirovnim načrtom pod nadzorom ZN. Milan Martič, poveljnik srbske milice, je razglasil splošno mobilizacijo, zato so srbske sile, okrepljene s številom borcev in vojno tehniko, zaCele vračati napade. V nedeljo dopoldne je nekaj granat padlo tudi na obrobne dele Zadra. V mestu se občasno razlegajo močne eksplozije z bližnjega bojišča. Tudi na območju Stankovcev so potekali hudi spopadi. Skopa hrvaška vojaška obvestila navajajo, da so Srbi v občini Drniš, ki je večinoma že okupirana, napadla UnčiC, Pakovo selo in naselje na planoti Miljevci. V vasi Unjano-viči je bil ubit hrvaški civilist, nekaj pa je bilo ranjenih. Po poročilih radia Knin lahko sklepamo, da so izgube na srbski strani kar precejšnje, saj so v nekaterih naseljih razgla- sili večdnevno žalovanje. Srbska stran je priznala, da je padlo 22 miličnikov iz GraCca. Kninski radio bdi, da so enote Martide-ve milice v nedeljo zaCele širšo ofenzivo. Menda so spet zavzele mestece No-vigrad na obali Katinskega morja. Hrvaški radio v nasprotju s tem stalno ponavlja, da so razmere na fronti nespremenjene, ter da hrvaški vojaki in policisti »utrjujejo širše območje Maslenice in osvobajajo jadransko cesto«. Omejena in na začetku za Hrvate zelo uspešna vojaška akcija, ki bi jo lahko primerjali z nebolečim puljenjem gnilega zoba, se zdaj komplicira in spreminja v veliko bolj zapleteno vojno operacijo na območju, dolgem okoli 100 kilometrov. Do tega zaključka lahko pridemo zato, ker je imela v nedeljo zjutraj v Šibeniku mestna vlada izredno sejo, na kateri so sklenili, da v ponedeljek v šolah ne bo pouka. Na Hrvaškem je bila novica, da VS ZN ni imel razumevanja za hrvaško oboroženo akcijo okoli Maslenice, sprejeta z nezadovoljstvom. Akcija hrvaške vojske pa je strnila tukajšnje politične stranke, tako da je na primer tudi Dražen Budiša, vodja liberalcev in naj večji Tu-dmanov politični nasprotnik na bližnjih županij-skih volitvah, izrekel podporo hrvaškemu predsedniku. Večina strank se strinja z akcijo hrvaške vojske, podpira pa jo tudi javno mnenje. Masleniški most je ključni prometni objekt na Hrvaškem, saj povezuje Dalmacijo in notranjost države. V sedmem slalomu sezone v Veysonnazu v Švici je svoj drugi najvecji uspeh v karieri dosegel naš Jure Košir. Po drugem mestu pred tednom dni je bil tokrat na izredno zahtevni progi v Četrti. Po prvi vožnji je bil Mojstrančan šesti, po izpadu Avstrijca Thomasa Sykore in diskvalifikaciji njegovega rojaka Huberta Strolza pa se je povzpel še za dve mesti.Drugič v karieri je slavil zmago Avstrijec Thomas Stangassinger pred nekdaj »veCnim« zmagovalcem, zdaj pa »vedno« drugim Italijanom Albertom Tombo. Tretji je bil letos najboljši slalomist, in že trikratni zmagovalec, Šved Thomas Fogdo. Kombinacijo je dobil Marc Girardelli in še utrdil svoje vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zadnjo tekmo za sveto- vni pokal pred svetovnim prvenstvom, ki se bo Cez teden dni začelo v Morio-ki na Japonskem, si je v sončnem vremenu ogledalo kakšnih 10.000 švicarskih ljubiteljev smučanja. Slalom bi skupaj s smukom, ki je bil v soboto, sicer moral biti v Wengnu, enem izmed svetišč alpskega smučanja, kjer pa prirediteljem tako kot še marsikje v Evropi primanjkuje snega. (A. D.) V Srbiji vpisujejo prostovoljce BEOGRAD - Vetrovi vojne vse bolj vihrajo tudi nad Srbijo. V zgradbi republike Srbske krajine na Te-razijah se je začelo vpisovanje prostovoljcev za odhod na kninska bojišča. Ze ob osmi uri zjutraj je bilo pred zgradbo okrog 200 mladih fantov. Večina jih je iz Krajine ali Like, le manjše število pa iz Bosne. Predstavništvo Krajine v Beogradu je že med letom pripravilo seznam Krajišnikov, ki so se preselili v Beograd. Poseben seznam vodijo za moške, ki so sposobni prijeti za orožje. Tako lahko oblasti kadarkoli najdejo fante in može, jih pokličejo in pošljejo na fronto. Ce se ne javijo, jim grozi, da jim bodo odvzeli premoženje v Krajini. Vendar se to zgodi le redko. Vojaki se najpogosteje javljajo kar sami. V soboto je v Knin odpotoval tudi Dragan Vasilj-kovic, bolj znan kot kapetan Dragan. V Beograd pa se je z ženevskih pogajanj vrnil Slobodan Miloševič. Na vprašanja novinarjev ni hotel odgovarjati. V soboto je v Ženevi izjavil, da so hrvaške vojaške operacije »zločinsko dejanje«. Dobriča Cosid se ni vrnil z istim letalom. Načelnik štaba jugoslovanske vojske Života Panič je pisal poveljniku Unproforja Satišu Nambiarju, da bodo njegove enote »nudile Srbski krajini vso človekoljubno hi drugo potrebno pomoC«. (Z. R. in agencije) AVSTRIJA / PREMIK NA DESNO Na volitvah dobil Haider SPO ostaja najmočnejša stranka Ivan Lukan gradeč - skoraj 190.000 občanov glavne-|a mesta avstrijske štajerske je včeraj oddalo o novi sestavi me-shie skupščine. Najmoc-ne)Si stranki, socialdemokratska in ljudska stranka, sta kljub moC-Dirn izgubam (po štiri mandate) obdržali njun Vodeči položaj, Haiderje-ya svobodnjaška stranka le delež svojih glasov v Primerjavi z volitvami |eta 1988 skoraj podvoji-a- Z 12 mandati pa je zmaga ostala v mejah Rosnega, saj svobodnjakom ni uspelo Prehiteti Ljudsko ^Iranko, kot so napovedovali. Nekaterim Stajer-Cem ocividno niti sobot-Qa veličastna manifestacija na Dunaju proti Hai-dorjevemu referendumu m proti rasizmu ni mo-8la do živega in so se Vseeno opredelili zanj. "remik na desno na štajerski politični sceni le očiten. Med zmagovalce lahko štejemo tudi Zeleno alternativo (plus 1 mandat), Komunistično stranko (plus 1 mandat), ter stranko avtomobilistov, ki je ob svoji prvi kandidaturi osvojila kar dva mandata. Socialdemokratski župan Stingl je ob slabem rezultatu svoje stranke dejal, da take izgube ni pričakoval, da pa je SPČ s 34, 7 odstotka glasov ostala najmočnejša stranka ter da bo tudi v naslednjih petih letih glavni politični dejavnik. Hkrati je napovedal svojo ponovno kandidaturo za Zupana mesta Gradec. Rezultat v številkah: SPČ 21 (minus 4) mandatov, ČVP 15 (minus 4) mandatov, FPO 12 (plus 5) mandatov, Zelena alternativa 3 (plus 1) mandate, Komunistična stranka 2 (plus 1) mandata, Stranka avtomobilistov 2 mandata, Zelena lista 1 mandat. Danes nova vlada? LJUBLJANA - Na današnji redni seji državnega zbora bodo poslanci predvidoma izvolili nov vladni kabinet, Ce pred glasovanjem ali med samo razpravo o posameznih ministrskih kandidatih (vprašljiv je kandidat za obrambnega ministra Janez Janša) ne bo prišlo do zapletov. Sicer naj bi poslanci danes izvolili tudi tretjega podpredsednika zbora in se končno lotili paketa z 22 točkami dnevnega reda, ki so ga že sprejeli na dosedanjih sejah posameznih delovnih teles zbora. Pričakuje se, da bo zbor najprej obravnaval spremembe zakona o davkih občanov, jutri in pojutrišnjem pa se bo lotil še svežnja drugih finančnih in gospodarskih zakonov. Na dnevnem redu je tudi predlog zakona o plačah sodnikov ustavnega sodišča. _________ŽENEVA / POGAJANJA SE ZATIKAJO_____ Zaradi spopadov na Hrvaškem prekinjena pogajanja o vojni v BiH Lord Owen pravi, da bo vztrajal do končnega dogovora sprtih strani ŽENEVA - Nedeljsko nadaljevanje ženevske konference o BiH je potekalo v senci spopadov med hrvaškimi vojaki in srbskimi policisti v Krajini, ki so se v okolici Zadra in Masleni-škega mostu razvneli Ze v petek. Pogovori so se nadaljevali z dvostranskimi srečanji. Na tiskovni konferenci sta predsednik samozvane ZRJ Cosid in srbski predsednik Miloševič obsodila Hrvate zaradi napadov na Krajino, češ da želijo ogroziti ženevska pogajanja. Enako stališče zastopa tudi vodja bosanskih Srbov Kara-džič. Cosid in Miloševič sta zahtevala, da se hrvaške Franjo Tudman Slobodan Miloševič enote umaknejo in da zaradi zaostrenih razmer takoj posreduje VS ZN. Predsednik ZRJ je izjavil, da so hrvaške sile z letalstvom in mornarico bombardirale Srbe v Krajini. Dosedanje reakcije VS ZN pa so bile le blaga graja, kar zelo preseneča, saj so hrvaške sile napadle varnostna območja ZN. Hrvaški predsednik Tudman, ki se je v Ženevi sestal s predsednikom ZRJ, je novinarjem povedal, bo Hrvaška vodila miroljubno politiko, vendar pa bo ta politika pri obrambi hrvaški interesov odločna. Cosid, Miloševič in Karadžič so dokazali, da so lahko tudi verbalni agresorji, saj so poskušali Hrvaško obtožiti za vse, kar jim svet očita Ze dve leti, je dejal Tudman. Lord Ovven se je odločno zavzel proti vsaki poenostavitvi rešitve sporov v BiH, kakršna bi bila lahko morebitna odprava embarga na uvoz orožja. Bil je tudi proti vojaškemu posredovanju v BiH. Tiskovni predstavnik konference Eckhard je sporočil, da sta predsednika konference o nekdanji Jugoslaviji Ovven in Vanče prekinila pogajanja o ozemeljski razdelitvi bodoče BiH. Za to sta se odločila, da bi se posvetila političnim vprašanjem, ki so se pojavi- Alija Izetbegovič Dobriča Čosič la zaradi spopadov na jugu Hrvaške. Sestala sta se s Tu-dmanom, Miloševičem, Bu-latovičem in Cosičem. Eckhard je izjavil, da so sogovorniki zatrdili, da se bodo zavzeli za konec agresije, vendar pa ni povedal, ali bo hrvaški predsednik ukazal umik svoje vojske iz Krajine. Menil je, da ženevska pogajanja niso ogrožena, da pa pogajanja ovira izbruh spopadov na Hrvaškem. Ovven in Vanče sta poudarila, da si bosta prizadevala nadaljevati pogajanja, dokler ne bodo dosegli napredka, srbsko stran pa sta pozvala, naj se v boje na Hrvaškem ne vmešava. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Pravljice hočejo biti napisane Svetlana Makarovič je po podatkih založbe Mladika v decembru 1992 prodala kar dve svoji knjigi za otroke v nakladi po 2500 izvodov. .....................stran 3 .. Danes srečanje med Scalfarom in Mitterrandom Šef italijanske države se bo danes mudil v Parizu, kjer se bo s francoskim kolegom pogovarjal o občutljivem trenutku, ki ga doživlja proces evropske integracije in o velikih mednarodnih problemih s posebnim ozirom na Bosno. Na notranjepolitičnem področju pa bo v prihodnjih dneh v ospredju pozornosti parlament, ki ima na dnevnem redu razpravo o ukrepih proti brezposelnosti, volino reformo, pooblastila za sodni postopek proti svojim članom in vrsto drugih vprašanj. .....................stran 4.. V Gorici razprava o reformi krajevnih uprav Gibanje La Rete je priredilo včeraj v Gorici javno razpravo o uresničevanju zakona 142 o reformi krajevnih uprav. Splošna ugotovitev razprave, na kateri sta sodelovala dr. Salvato-re Čampo in podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina, je bila ta, da je treba v tem ipogledu še veliko ukreniti, in to ob večji politični odgovornosti. .....................stran 4.. Izredno zasedanje ES Dvanajsterica je zaskrbljena zaradi vse pogostejših nesreč tankerjev. Zato bo danes najverjetneje razpravljala o ukrepih, s katerimi bi povečali varnost ladij in se izognili ekološkim katastrofam. ........................stran 7... Dvajsetletno dekle žrtev nesreče pri Devinu Komaj 20-letno dekle je umrlo v noči na nedeljo v hudi prometni nesreči na hitri cesti pri Devini. Njen avtomobil je silovito treščil v tovornjak, ki je bil parkiran na emergenčnem pasu. V nesreči se je hudo ranila tudi njena prijateljica, sopotnica, ki se sedaj bori za življenje v katinarski bolnišnici. ......................stran 5... Košarkarji Štetanela zopet uspešni V 20. kolu italijanske košarkarske A-l lige je včeraj Stefane! v Trstu sicer s težavo, toda zasluženo premagal Marr iz Riminija s 87:79 In tako tudi ohranil tretje mesto na lestvici. Najboljša v tržaških vrstah sta tokrat bila Engli-sh in veteran Meneghin. ......................stran 10... Spodrsljaj Triestine doma proti Comu Triestina je včeraj v nadaljevanju italijanske nogometne C-l lige izgubila doma proti Comu (0:1) in je tako sedaj zdrknila na četrto mesto lestvice.Tržačani so imeli edinstveno priložnost za izenačenje, toda so zastreljali enajstmetrovko. stran 10 MNENJA Ponedeljek, 25. januarja 1993 KOMENTAR Jekyill in Hyde Milan Meden ST (Slobodni tjednik, HrvaSa, 15. januar 1993) objavlja mračno zgodbo o ugledni hrvaški novinarki Jeleni Lovrič, ki naj bi bila povezana z Radovanom Kara-džičem, ker je študirala književnost v Sarajevu. Uredništvo se sklicuje na podatke vojaške obveščevalne službe Herceg-Bo-sne. Sklep: LovriCeva je tujek v hrvaškem telesu. LovriCeva je novinarka, ki kritizira mlado hrvaško demokracijo. LovriCeva je jugonostalgik. LovriCeva je izdajalka. LovriCeva ni človek. Deratizacija. ST Jeleno Lovrič izziva: naj se javno brani. Naj se opere. Jelena je pretresena. Jelena je Človek: Jelena je prestrašena. Jelena ima vrezano znamenje v Celo. Jeleno lahko pobijejo kot psa. ST se je samo pridružil hrvaškemu Globusu v inkvizicijski gonji proti Slovenki DrakuliC, Jeleni Lovrič, Vesni Ke-siC ... Svetovna javnost je dobesedno šokirana. Odgovorili so srditi: španski El Pais, francoski Le Monde, nemški Die Zeit, avstrijski Standard in Profil, New York Times - vse najvecje ameriške in britanske televizijske hiše, pisatelji in različna mednarodna združenja iz Nemčije, Francije ... Nemški penovci zaradi barbarstva preganjanja hrvaških intelektualk ne gredo na srečanje v Dubrovnik. Slovenski? V slehernem od teh protestov je montiran radar, s katerim bo javnost odkrila Cisto vse skrivnosti naših »slonokoščenih stolpov.« Toda celo za temi stenami je slišati odmev sveta, kakor bi ga poslušali v veliki morski školjki, v katero se zatekamo pred njim. To niso vec neokusnosti: to so preddverja novih zločinov. Boljši od hujskaškega linča je strel v glavo. Politiki tega ne morejo opravičiti. Z ničemer. To niso porodni krci novih držav. S tem s(m) o pitali vse generacije po drugi svetovni vojni. Politiki naj se odločijo: fašizem ali demokracija? Bomo vsaj vedeli, pri čem smo. Vsak Človek ima prijatelje. Samo skrajni egoisti in norci jih nimajo. Prijateljstva so brezmejna. V Sloveniji pa je zaCel škiliti zlodej iz Nove revije, kjer se je gospod Jezernik epigonsko spravil na profesorico Svetlano Slapšakovo in mladega gosp ara Maria Topiča iz Dubrovnika. Poprek in počez. Samo izziv? Komu? Umirajoča rumena zvezda na ustnicah - izprani plakati. Ali nas to že lahko navede k sklepu o sinhroniCnosti - enakopomenskosti vzporednih dogodkov? Ali so vsi ti dogodki, ki se dogajajo hkrati, že povezani? Ali pa si išCe skoznje pobesneli Thor svojo pot tudi v Sloveniji? Demokristjan Lojze Peterle je bil edini politik v Sloveniji, ki je pismeno potrdil, da je februarja leta 1992 prejel Deklaracijo Gibanja za civilni odpor, ki se bori za pravice posameznikov na področju nekdanje Jugoslavije. Vojn in krivic namreč na Balkanu ne bo konec toliko Časa, dokler vsak ne bo videl svojega bruna v očesu. Sele potem se bodo vizionarstva lahko razvijala z moCjo nesmrtnosti in domišljije - ne da bi jih spodkopal naš molk. Med pragmatizmom in ideologijo f-r-^ako. Po mesecu dni namigovanj, -L napovedi in spekulacij smo dobili novo slovensko vlado. Končno, so dahnili tisti, ki se jim zdi da »brezvla-dnje« ni in ne more biti domena kar pregovorno demokratične države, drugi - predvsem volivci LDS - pa zaradi demokristjanov v vladi Šepetajo o izdaji. Tisti tretji, v usodo vdani državljani, pa preprosto molčijo in so zadovoljni, da imajo kaj jesti. -m- raksna je torej ta 1^ vlada? Predvsem -L X.nova. Toda kar ne moremo si pomagati, da temu minimalističnemu opisu ne bi dodali Se vsaj dveh atributov. Nova vlada je, prvič, izrazito pragmatična, in drugič, potencialno notranje nevarna. -r^\remier Drnovšek I—t se je očitno moral -L odločiti med pragmatizmom na eni in ideologijo na drugi strani. In videti je, da se je odločil za prvo možnost. Pod svojo taktirko je združil tri precej močne parlamentarne stranke (LDS, ZL in SKD), katerim so se pridružili Se sicer parlamentarno Šibki, koalicijsko pa precej močni socialdemokrati. Tako se je učinkovito izognil sindromu četrte francoske republike, ko je bila Francija vse do ponovnega De Gaullovega prihoda in uvedbe ele- mentov predsedniškega sistema praktično brez učinkovite vlade. V parlamentu si je zagotovil močno večinsko podporo. j—janimivo, da Dr-/ novSek ni podpi-£ Isal enotnega sporazuma z vsemi vladnimi strankami, pač pa je na temelju dveh različnih dokumentov (tripartitni sporazum med LDS, SKD in SDSS ter posebni sporazum z ZL) sestavil sicer načelno, vendar - glede na izjemno zadovoljstvo Gregor Kozovinc vseh strank podpisnic -precej ohlapno koalicijo. -w-n ravno v tem grmu I tiči zajec. Kar ne A-moremo se znebiti občutka, da takšna vlada ne more biti notranje trdna in učinkovita. Drnovšek je sicer prepričan, da se težave Demosove vlade no morejo ponoviti, toda dejstvo, da vlado sestavljajo stranke bolj ali manj nekompatibilnih barvnih odtenkov, nas žal ne more prepričati. Poleg dvomov o eno- tnosti vlade se pojavlja tudi vprašanje notranjega razkola v sami LDS. Medtem ko strankarskih pragmatistov najverjetneje ne moti niti Združena lista niti demokristijani, pa je težko verjeti, da se bodo nekdanji ZSMS-jevci (ki so, mimogrede, za nastanek LDS tudi najbolj zaslužni) sprijaznili z dejstvom, da v vladi sedijo tudi »Črni« ministri. orebitni zlom LDS bi seveda sprožil tudi plaz sicer pod plaščem vladnih sporazumov skritih medstrankarskih nasprotovanj, ki bi nujno vodila v notranji razpad vlade. In zgodile bi se (se bodo?) v zahodnih demokracijah tako osovražene predčasne volitve. Torej, nova vlada je tu in opcij razpleta je veliko. Volivcem ne preostane drugega kot upanje. Tisti, ki jim je všeč, da v vladi sedi Lojze Peterle, bodo najverjetneje molili, ostali pa si bomo pomagali z drugimi, znanstveno bolj dokazanimi metodami. POVOLILNI ČASI - Kako naj vem, komu sem dal glas? OB SOSEDIH Kaj bodo morali uvideti rogovileži? Milan Samec De Michelis ni zapustil političnega odra zaradi nespoštovanja uradne politike, zato ocena, da jo Colombo le nadaljuje, dozdevno morda drži. Naj bi to potrjevala teza, da ostaja zunanja politika v starih kolesnicah? Odnos rimskih dejavnikov do početja nacionalistov v Trstu zaradi osimskih sporazumov, optantov in vprašanja meje pa tega le ne potrjuje povsem. VCerajšnjike je presenetilo, da stare Jugoslavije ni vec. Ne znajdejo se, ker so mnoge načrte, tudi prakso, (prej dolgo gradili na napihnjenih predpostavkah. Denimo na strahu pred »slovansko komunistično nevarnostjo«. Eksploatacija te teze je svoj C as dajala rezultate, med drugim vojaško podporo zahodnega sveta in določene gospodarske koristi. Primerjajmo številke. Koliko manjši odstotek nacionalnega dohodka je Ital j a namenjala za oborožitev in vojsko ob podpori Zahoda in dežniku Pakta. Izkupiček je bil porabljen za primernejši lasten gospodarski razvoj (in za izložbe, obrnjene proti Vzhodu). Na balkanskem koncu so se zadeve odvijale v drugi smeri. Delež nacionalnega dohodka za armado je bil za naše žepe nekajkrat težji kot za italijanske. Koliko bolje bi se razvijali, Ce ne bi akumulacije razmetavali (denimo za vojsko, ki kot zdaj Sadamova, ne brani nikogar in pobija lastno ljudstvo). Ne gre za to, da bi bili drugi krivi za naše neumnosti. Le razmere so se temeljito spremenile. Namišljenega ali pravega sovražnika na meji ni vec. Pritiski na slovensko manjšino in fašistične manifestacije v obmejnem prostoru pa kažejo, da večno nekdanji te spremembe napak tolmačijo. Tako smo po osamosvojitvi Slovenje (in Hrvaške) doživljali poskuse jovicevsko-faši-stiCnih intrig. Kot tisto z Istro. In anahronistično d’annunzijevsko skva-dristicno kulturonosni-ško napihovanje. Siti smo kulturonoscev z Balkana, s Severa in z Zahoda in arhaični pristopi nam ne imponira-jo. Družbene, politične, gospodarske in monetarne težave se ne dajo kompenzirati s preživelimi ljudmi. Rogovileži bodo morali uvideti, da še takšno spreminjanje meja ničesar ne rešuje. Trst je vedno boljše in stabilnejše živel v sodelovanju kot v prepirih s svojim zaledjem, od raj- nke Avstro-Ogrske, prek nekdanje Jugoslavije, in bo ob novih starih sosedih tudi v prihodnje. Namesto strankarske demagogije bo bolj primerno upoštevati stvarnost in ob odprtih vprašanjih tudi pravice slovenske in drugih manjšin na lastni strani meje. Bil bi Cas, da prepoznajo tudi nekatere neprijetne plati spremenjenega stanja. Tudi v Sloveniji, ne le na Hrvaškem, jih bo kdo posnemal s starimi lajnami o spreminjanju meja, Istri, Dalmaciji, Primorski, Trstu ... Ni najboj modro zanašati se na trenutno (varljivo) razmerje sil. Hitre spre- membe in običajni, anonimni, preprosti ljudje so raznesli velike sisteme. Nekaj imperijev v preteklih desetletjih. Bi se tega spomnili? Zato bo, Ce naj skupaj zagotavljamo razvoj in stabilnost, prava pot dogovarjanje, ne pa nadvladovanje. Konsenz na osnovi soodločanja in odkrita, partnerska dobrososedska politika-Na naših meridianih je še preveč državnih tvorb, ki so sprte s sosedi. Prava alternativa je vec sodelovanja in ustvarjanja, manj politi-kanskih špekulacij ter zavajanj. Brez prizadevanj za minljivimi vplivnimi področji. GLOSA Ločevanje na desno in levo Miha Naglic Te dni, ko se sklepajo za slovensko pamet nenavadne zveze, se marsikdo sprašuje, kaj je z desnico in kaj z levico. Sto let nazaj je bilo oboje bolj razločno. V francoskem parlamentu so se poslanci strank na oblasti posedli na desno, njim nasprotujoči pa na desno stran skupščinskih klopi (gledano z govorniškega odra). Po zadnjih slovenskih volitvah pa je že cela množica komentatorjev ugotovila, da se je tudi pri nas zgodil premik od skrajnosti k sredini, kjer je gneča velika. Vse to je dobro znano. Zato si to pot raje oglejmo vso stvar še z nekoliko drugačnih, manj običajnih vidikov. Delitev na desno in levo je namreč veliko starejša od novodobne. Ko se je davno nekoč vnel prepir med pastirji Abrahamovih in Lotovih Čred, je prvi rekel dragemu: »Naj ne bo, prosim, prepira med menoj in teboj, med mojimi pastirji in tvojimi pastirji; saj sva brata. Ali ni vsa dežela pred teboj? Lo- či se, prosim, od mene! Ce ti hočeš na levo, pojdem jaz na desno; Ce pa ti hoCeš na desno, pojdem jaz na levo.« (1 Mz 13, 8-9) Ločevanje na desno in levo torej v zaCetku ni imelo političnega in vrednostnega pomena. Tega je dobilo šele s Časom. Prerok Izaija govori o tem, da je božje varstvo na desni (Iz 63, 12). Matejev evengelij pa uci, da pomeni desno srečo in levo nesrečo. Ko bo poslednja sodba, bodo blagoslovlje- ni na desni pred sodnikovim prestolom, prekleti pa na levi (Mt 25, 31-46). Cerkev levim potemtakem res ne more biti posebej naklonjena. Ko se je ob prelomu 19. v 20. stoletje dogajala politična prebuja slovenskega podeželja, je bilo naše ločevanje še bolj konkretno. V Zireh so tedaj zidali novo cerkev in se dolgo niso mogli zediniti, ali bo stala na levem bregu Sore (v starih Zireh) ali na desnem (na DobraCevi). Pri tem so se, po tedanjih vzorih, eni razglasili za klerikalce, drugi za liberalce. Vendar niso bili povsem dosledni: klerikalni je bil levi, ži-rovski breg, liberalni pa desni, dobračevski. V skladu s tako delitvijo je ravnal tudi kasnejši slikar Franjo Kopač, ki je v noči pred deželnozborskimi volitvami (1901) pobelil desni, liberalni del mostu čez Soro, levega, klerikalnega pa je pustil takšnega, kakršen je bil: Cm od starosti. Zal so z leti te delitve postale bolj »pravilne« in naravnost usodne. Med drago svetovno vojno je bil levi, blegoški breg Po-ljanšCice bolj partizanski od desnega, polhograjskega in pretežno domobranskega. V zirovski občini je smrt pobrala dobro desetino prebivalcev (330), pri Čemer je bila skoraj polovica žrtev domačega obračuna med desnimi in levimi. Petdeset let pozneje ugotavljamo, da so se stare delitve pomirile. Ljudje smo si sicer še vedno ra- zlični: eni so po svoji naravi bolj konservativni, drugi bolj progresivni. Obe izbiri pa sta, kot se uCeno reče, legitimni, z zakonom dovoljeni in, upamo, da tudi od zgoraj blagoslovljeni. Ce eno in drugo primerjamo z ono pradavno, Abrahamovo in Lotovo, pa se pokaže bistvena razlika: da se niti v prostora niti v času ne moremo lotiti. Obsojeni smo na to, da živimo skupaj. In v tem je veličina sedanjih preizkušenj. ____ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. pesnik z britanskega otoka, ki se je rodil na današnji dan leta 1759 (Robert, »Veseli berači«), 6. stara enota za pospešek, 9. površina, območje, 10. partizansko ime narodnega heroja Hinka Bratoža, 11. ameriško mesto hazarda v Nevadi, 12. tkanina z daljšo SCetkasto površino na eni strani; iz nje izdelujejo igrače, 13. trinajsti ali petnajsti dan v rimskem koledarju, 14. najdaljša reka v Franciji (naša pisava), 15. glavni števnik, 16. začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cvetovi, tudi šatraj, 17. nemški geograf iz prve polovice 19. stoletja (-Carl), 19. glavno mesto Gane, 20. velikomestni potepuh ali razbojnik (iz Crk PASA), 24. natis, 26. ondulacija, 29. avtomobilska oznaka Kotorja, 30. majhen podaljšek živalskega telesa, 31. učinkovit konec šahovske igre, 32. priprava za sedenje, 33. rimski bog vojne, 34. cerkveni zbor, 35. rimska provinca v starem veku, 36. ime satirika Buchvvalda, 37. zveza sevemonemških mest v srednjem veku. Navpično: 1. pregrada, ovira, 2. redaktor, 3. ime francoskega filozofa in matematika Descartesa, 4. rt blizu Valencije, 5. začetnici poljskega pisatelja Lema, 6. slovenski pesnik in dramatik (Cvetko), 7. ime japonskega filmskega režiserja Kurosave, 8. vnetje kože, ki povzroča srbenje, 12. nepotrebno razsipavanje z dobrinami, 14. vojskovodja južnih držav v ameriški secesijski vojni (Robert), 16. slikovit kraj na Krasu z gradom, 18. avtomobilska oznaka Turčije, 21. Ludolfovo število, 22. otroška črevesna glista, 23. domovina pesnika pod 1. vodoravno, 25. Četrti rimski kralj (iz Crk KAN), 26. tanek košček lesa, iver, 27. govornik, 28. prinos ustreljene divjadi k lovcu, 31. slovenski literarni zgodovinar (Josip, »Jezicnik«), 33. izumrla velika ptica z Nove Zelandije, 35. začetnici nemškega filozofa Hartmanna. Simon Bizjak Pogovor s Pisateljico J? Pesnico Svetlano Makarovič Lani ste izdali cel kup n°yih knjig pri uradnih Naložbah, pri Mladiki “acjo prejo, Korenčkoma Palčka in malega Parklja Malica, pri makti pa knjigo in aseto Mismas v Kamni vasi; ali to pomeni, da s. opustili samozalož- nistvo? 2e prej, v Času svojega oojkota Mladinske knjiga’, sem knjige občasno pojavljala pri kakšni . ugi založbi, vendar me ? samozaložništvo vese-o°, ker je bilo to takrat npkaj novega in se marsikdo vanj ni upal spusti, jaz pa sem s tem Vedno znova dokazovala. da se da preživeti [Odi na ta način. Toda ker je s samozaložništ-vom toliko dela; treba je kontrolirati tiskarne, Jjojigovezce, preganjati jjudi, da se držijo rokov, Kar je preprosto prenaporno, sem si zdaj za Uekaj Časa odahnila, saj Se Založba, s katero sodelujem, zaenkrat obnaša korektno. Korenčkov Palček bi uioral iziti že leta 1991, Pa je na njem celo leto sedel neki diletantski Privatni založnik, ki se Prej ni nikoli ukvarjal s knjigami. In ko sem videla, da tej nalogi ne ?° kos, sem vzela tekst 111 ilustracije in jih odneha na Mladiko Mušiču, ki ga poznam še iz časov svojega sodelovanja z MK, kjer je bil urednik Poezije in do mene vedno korekten. Ker se je sodelovanje z Mladiko izkazalo kot Uspešno, je tam potem 'zsla tudi antologijska zbirka pravljic Mačja Preja, tik pred njo pa Mali parkelj Malic, ki se, kot slišim, zelo dobro Prodaja. Za letos načrtujemo tudi kaseto o tem Parkeljnu. V celotni antologiji Praviljic MaCja preja in Se posebej v pravljici Mali parkelj Malic je Jasno, da je vaša simpatija na strani »pored-Uih« otrok. Ali vaše pravljice °boci prav zato, ker ni v Ujih nic moraliziranja in vzgojnih naukov, tako radi berejo? Parkelj Malic je tak, kakršen je, zato ker se mi že od otroštva sem upira ta farška osladnost ter veCno blebetanje raznih Miklavžev, Božičkov in Dedkov Mrazov, da si samo »pridni« otroci zaslužijo darila, poredni pa ne, pri čemer še zdaleč ni jasno, kaj pomeni biti »priden« in kaj se pravi biti »poreden«. Ce pomeni pridnost to, da nosiš dobre ocene iz šole, da dosegaš dobre rezultate pri baletu, francoščini in telovadbi in da si neviden in neslišen doma, potem se za tako pridnega otroka raje zahvalim. Dosti bolj me zanima tisti otrok, ki se rad potepa, sam raziskuje, vedno eksperimentira in ki včasih kakšno ušpiči. Ne maram pa presitih, po-surovelih otrok; tistih, ki grozijo drugim z vojnimi igračami, ki pretepajo manjše, nimajo odnosa do živali, ne maram zavistnih, škodoželjnih otrok ... vsem tem ne bi rekla poredni, ampak nezanimivi otroci. Ker nisem pedagoginja, me nima kaj zanimati, zakaj so postali takšni, Čeprav si to lahko mislim; vendar se mi zdi to siljenje otrok, naj bodo mirni, spodobni, naj po ničemer ne izstopajo, osladno in v bistvu škodljivo. Nesporno je, da so vaši teksti vrhunski, le tu pa tam se kdo obregne ob dejstvo, da sami ilustrirate svoje knjige. Seveda marsikoga to moti, saj pri nas velja, da mora biti vse v nekih šablonah in da morajo ilustratorji, ki so že etab-lirani, vedno imeti možnost, da ilustrirajo tisto, kar si želijo. Tudi sama si nic bolj ne želim kot to, da bi našla ilustratorja, ki bi se vsaj nekoliko oziral na moje želje in ki bi vsaj nekoliko odstopal od stilizirane šablone našega ilustratorstva. Pri Državni založbi Čaka na natis tretji del Kosovirjev, ki bo izšel skupaj s ponatisom prvih dveh; tokrat jih bo ilustriral Matjaž Schmidt in pričakujem, da bodo Kosovirji končno res takšni, kot si želim. Schmidt namreč razume preprosto dejstvo, da fantastičen tekst, kar pravljica je, ne prenese nobene stilizacije, nobene apriorne »nadgrad- nje«, temveč zahteva v principu verjeten, realističen izris fantastičnih bitij. Nikjer na svetu si ilustratorji ne upajo veC narisati muce z dvema krogoma, iz sprenevedavega posnemanja otroške ilustracije, ki pa je za otroke popolnoma nezanimiva, kajti oni potrebujejo »pravo« ilustracijo, strukturirane površine, kjer je kožušček kožušček, kjer je zajček Čimbolj podoben pravemu zajčku, z dlakami in živimi oCmi, otroci paC tega ne znajo narisati; vCasih pa se hudobno sprašujem, Ce ne gre pri dobršnem delu naših ilustratork za podoben problem. Ali pa se mogoCe bojijo, da bi bile premalo moderne? Zato sem rada ali nerada prisiljena svoje knjige sama ilustrirati, ne glede na to, da mi to povrzoca strašne težave. Priznam, da ne znam risati in da mi dela risarska tehnika, ki je ne obvladam in ki je navsezadnje tudi nisem dolžna ne vem kako obvladati, sitnosti, vendar pa znam dati obrazom, gobčkom in kljunom svojih živalskih junakov izraz. In prav ta izraz je tisto bistveno pri pravljičnih ilustracijah. Trmasto in-sistiram pri tem, da mora ilustracija tekst ilustrirati in da ne more živeti sama zase, še manj biti samo dekoracija. Podoben problem se pojavlja tudi pri »nadgradnjah« dramskih besedil. Kako ste zadovoljni z uprizoritvijo vaše najnovejše gledališke igrice Gal med lutkami, katere premiera je bila v začetku decembra v Lutkovnem gledališču? Nisem a priori proti nadgradnji teksta z režijo, kot tudi nisem a priori proti nadgradnji teksta z ilustracijami, vendar mora biti v tem primeru ilustrator oziroma režiser boljši od mene. Gala med lutkami sem gledala z mešanimi občutki; tu gre za izvrstne igralske kreacije, za zelo dobre aranžmaje mojih songov, razočarana pa sem nad nedomiselno sceno in nad po nepotrebnem plešasto glavo škrata Gala. Igralec je sicer s prisrčnostjo napolnil svoj kostum in oživil to popačeno glavo, vendar bi bilo zanj prijetneje, Ce bi imel prijazne zelene kodre in V naslovu; Svetlana Makarovič (Foto: Egon Kaše) brado. Ne vem, zakaj se kostumograf ni držal teksta, kjer piše, da ima Gal dolgo zeleno brado, o njej tudi poje v svojem songu; otroci takoj opazijo, da Gal brade nima, kar je moteCe. Stvar je hvalabogu rešila Hrenova režija, ker on ne zna slabo režirati, tudi Ce bi hotel, tako da je predstava kljub vsemu živa, prisrčna in zabavna, ni pa v celoti tisto, kar bi si kot avtorica želela. Pri predstavi Korenčkov Palček sem hodila na vaje in sodelovala s Stojakovičem, ki je delal lutke in sceno, rezultat pa je bila predstava, ki sem jo šla iz samega veselja gledat vsaj dvajsetkrat in si jo vedno znova želim videti. Kaj pa načrtujete za letošnje leto? K sodelovanju me je povabil Tomaž Pandur; povabilo je lepo, toda kaj mu lahko nudim jaz in kaj lahko nudi mariborsko gledališče meni, bova videla v prvih mesecih tega leta. Potem se mi delajo novi šansoni, ki hoCejo biti na vsak naCin napisani in izvajani. Izšla bo nova slikanica, Medena pravljica, kaseta je že izšla pred dobrim letom. Pri Mladiki bo izšla zbirka VošCilnih pesmi in še pravljični »ep« o siromašnem škratu. Vaša zadnja pesniška zbirka Sosed gora je izšla leta 1980. Ali bodo nove pesmi, ki ste jih medtem napisali, ostale še naprej v predalu? Spet prihajam v skušnjavo, da bi jih objavila. Toliko Časa že ležijo v predalu in ko jih berem, se mi zdi, da bi jih nekaterim ljudem le morala ponuditi, bodisi v knjigi z zelo nizko naklado ali pa z recitalom. To je velik in težak načrt, ampak ker je zbirka že dolgo tukaj, ne vem, Ce se bom še dolgo lahko upirala temu hrepenenju, da bi vsaj tistim sto ljudem, ki jim poezija res nekaj pomeni, to knjigo dala v roko. KLOBUK DOL! / GLEDALIŠČE Susn ali o tragični usodi lika Aldo Milohnič Herbert Achtembusch: Susn, režija: Eduard Miler, scenografija: Meta Hočevar, kostumografija: Gordana Gašperin, koreografija: Matjaž Farič, dramaturgija: Tomaž Toporišič, igrajo: Nataša Barbara Gračner, Olga Grad, Olga Kacjan, Marinka Štern, Ivan Rupnik in drugi. Ljubljanska premiera je bila 20. januarja v Slovenskem mladinskem gledališču. Eduard Miler je eden tistih slovenskih režiserjev, ki jih v gledališču zanima predvsem to, kako iz igralcev izsesati še zadnji košček Čustvenih in igralskih zalog. Spomnimo se samo Ele, Baala ali Lulu. Tudi njegova predstava Magic & Loos, ki je bila »jesenski hit« lanskega leta v Zagrebu (Zagrebško mladinsko gledališče), temelji na tej energiji. Slišimo jo kot grozeči hrup daljnovodov, je nevidna, a prezentna, je neka obrzdana, suspendirana napetost, ki si želi razboho-tenosti, preliva, očitnosti. Pri tej predstavi, enako kot pri njegovem Brechtovem kabaretu, trčimo ob konceptualno zavoro - pričakujemo veC, dobimo pa samo estetizacijo, in ne zabave. Čakali smo torej na trenutek, ko bo zaloga nakopičene energije vulkansko izbruhnila, in to se je zgodilo zdaj, v Milerjevi najnovejši predstavi Susn. Susn je v osnovi monodramsko besedilo, ki je razdeljeno v štiri dele. V vsaki novi sliki je (po pisateljevih napotkih) Susn starejša za deset let, vendar to še ni zadosten razlog, da v vsaki novi sliki vlogo prevzame nova, starejša igralka. Za kaj takega - vizualizirano staranje dramskega lika - zadoščajo kajpada že navadna gledališka sredstva (maska, kostumi ipd.), Miler pa uporabi jasen, vendar bolj diskreten znak: v ozadju počasi siplje pesek, zrnca časa v nepretrganem pretoku. Ker jih je režiser tako razbremenil potrebe po lastni Časovni ilustrativnosti, so štiri igralke v vlogi Susn lahko neovirano razvijale razgibano pokrajino psiholoških stanj. Po eni strani so ob tem sledile glavni dramaturški liniji, po drugi pa so si privoščile dozirano različnost oziroma razpoznavnost. V tem je torej najti Milerjeve razloge za »razbijanje« monološke strukture. Psihološka razmesarjenost Achtem-buschove Susn je tukaj zares raz-me-sarjena, je ponazorjena že s samo kvartetnostjo (torej: veCtelesnostjo) igralske zasedbe. Za režiserja, ki vseskozi ustvarja eminenten/imeniten psihološki teater, je ta dramaturški poseg zvito in učinkovito obračanje jadra proti najmočnejšemu vetru. Štiri Susn so štiri igralske mini-mo-no-dramske sekvence. Gračnerjeva že na začetku odpira temeljne psihološke probleme - razklanost osebnosti, ki ne zdrži utesnjenosti v neko konservativno družbeno konstelacijo, nemočen bes, upor, manično avtodestrukti-vnost... Gradova je nepričakovani preobrat. Statična, vkopana mizanscena ji dovoljuje le gibanje znotraj jezikovnega medija. Vse je vprašljivo, nobenih odgovorov vec, resignacija in skepticizem, še zadnja priložnost za premetavanje po lastnih možganih, iskanje smisla v vsaki akciji, skratka, izgubljenost v neskončni (skoraj bi lahko rekli »dekonstruktivisticni«) verigi vprašanj. Skoda, da v svoji interpretaciji ni presegla nivoja ilustrativnosti. Sledi nov izbruh uporništva v nastopu Kacjanove, ki je tokrat upor proti pisatelju, lastnemu stvarniku. Susn se še zadnjic poskuša upreti svoji tragični »literarni« usodi, kar ji seveda spodleti. Se enkrat se sproži prikrita dominacija teksta nad govorico - blazirani literarni demiurg, pisatelj Achtembusch končno aktivno poseže v »dogajanje« in z nogo triumfalno stopi na obraz lastnega »lika«. Beseda se je spet preselila v tekst, ki ga kot odo logosu bere sam avtor. Sternova je na koncu raz-umljena, bebava, uboga, tragikomična Susn z dokončno posušenimi viri uporništva. Tragika Susn učinkuje tako na (najmanj) dveh nivojih - na njeni nemoči, da bi se uprla »fikcijskemu« statusu tragičnega pisateljevega motiva (kar je v bistvu nerešljiv pirandellovski paradoks) in neznosnem pritisku »meta-fikcijskega« okolja, torej literarne usode, na katero kot »lik« mora pristati. Na tem nivoju začne Miler-Ach-tembuschova Susn učinkovati kot politično gledališče, Ce se lahko strinjamo, da ta določilnica implicira večplastnost možnega vdora političnega v območje (gledališko) estetičnega. Znaki so zelo jasni, morda celo pretirano ettoznaCni, didaktični: lomljenje križa, zabita vasica za oknom, agresivni, militantno unificirani »jodlarji« (ob tem ima pomemben delež ima tudi koreografija), kontrapunktiranje oltarja in straniščne školjke, klavstrofobic-nost prostora, ki ga je scenografka zavila v Črno, temačno barvo, in podobno. Režiser se torej v Susn ukvarja s psihologijo fikcijskega junaka »v kontekstu«, ki je zlahka razpoznaven in igra na karto gledalčeve »slabe vesti« zaradi prepoznavanja lastne »kontekstualiziranosti«. Ne glede na te Milerjeve družbeno-kriticne puščice v Susn, tako kot v drugih njegovih predstavah, uživamo lahko predvsem v imenitni demonstraciji visoko esteti-zirane realistične igre. Nemara zadosten razlog, da predstavo Susn vpišete v svoj koledar kul-tumo-umetniške porabe. Chants Gru ____IZŠLO JE ... / ETNIČNA GLASBA_ Glasbe sveta Ico Vidmar Francija, še posebej Pariz, je domicil najvidnejših založb etničnih glasb in obenem idealno mesto za javno razkazovanje umetnosti »neevropskih« glasb, ki vse bolj privlačijo dobro tem-perirano uho. Najbolj znana je Unescova zbirka, ki je z izvrstnim izborom in tehtnimi spremnimi knjižicami osnova za nadaljnje »brskanje« po določeni glasbeni kulturi. OCORA slovi po ekskluzivnih zapisih, dostikrat preveč ekstravagantnih (terenski posnetki) za običajnega ljubitelja etnične glasbe. V zadnjem Času pa so se uveljavile še tri založbe, ki ob zgoraj navedenih dopolnjujejo mozaik diskografske ponudbe in krepijo spoznanje o bogastvu svetovnih kultur. INEDIT in ETHNIC presenečata s kvalitetnimi katalogi predvsem arabske glasbe (Pariz je tako-rekoc njen svetovni center), BUDA pa se z izborom drži gesla: vsega dobrega po malem. Blizu 40 naslovov te založbe je moC kupiti v trgovini Rec Rec. Ker gre za prvo načrtno profilirano prodajo kataloga tradicionalnih glasb pri nas, velja opozoriti vsaj na nekatere naslove, ki med sicer dokaj neselektivno izbiro izstopajo z imenitno glasbo in analitičnimi spremnimi besediti. Elia Pehlivanian, kanun, armenska tradicionalna glasba (Buda Records, distru-bucija Rec Rec, cena 1300 SIT) Kanun, citre trapezoidne oblike s 26 trojnimi strunami, je znan kot instrument v arabski klasični in folk tradiciji. Nanj igrajo predvsem v islamskih deželah mediteranskega bazena, v Grčiji ter vse do Irana in Azerbajdžana. Na tej plošči se ob spremljavi bobna davul predstavlja kot instrument armenske glasbene dediščine. Armenija, kjer so se v zgo- dovini soočali zgodnje-kršCanska liturgija in perzijski vplivi, obe kulturi združuje v svoji tradicionalni glasbi. Mojster Peh-livanian nam na kanunu niza skladbe dveh slavnih armenskih skladateljev, Komitasa (umrl 1935) in Sayata Nova (umrl 1795), ter tradicionalne motive. Glavna hiba plošCe so skopi podatki o izvajalcu in glasbi, ki jo izvaja. Nass el Ghivvan, pesmi gnavva iz Maroka (Buda Records, distribucija Rec Rec, cena 1300 SIT) Gnavva je islamski ritualni ples, s katerim so skrivnostne bratovščine na jugu magrebskih dežel izganjale hudiča in pele v Čast bogu in preroku. Združuje elemente orientalskih arabesk in ritmiko Črne Afrike. Legendama maroška skupina Nass el Ghivvan (ki ne obstaja vec) je na tej plošči poustvarila enkratno repetitivno atmosfero gnavva, ki jo ob spremljavi tolkal in unisonega petja vodi globok, suh zvok lutnje z dolgim vratom - gunbri. El Hadj Djeli Sory Kouyate, Gvineja, antologija mandingo balafo-na (Buda Records, distribucija Rec Rec, cena 1300 SIT) Izjemna serija treh diskov z ilustrativnimi in analitičnimi spremnimi knjižicami je dejansko antologija osem stoletij starega instrumenta in hkrati portret Griota, pesnika in »zgodovinarja« slavnega kraljestva man-dingov. Sory Kouyate ob spremljavi tradicionalnih instrumentov poje in igra na prvega med balafoni, na »sosso-bala«, ki je instrument kraljestva Sosso. Balafon je afriška vrsta ksilofona s 17 do 21 lesenimi ploščami, ki so uglašene v enakovrednih intervalih. Radoživa glasba, specifičen »minimalizem« in tri ure utapljanja v glasbi »sosso-bala«, priviligiranega instrumenta vseh pomembnih obredov. Voshikazu Ivvamoto, Japonska, flavta shaku-hachi (Buda Records, distribucija Rec Rec, cena 1300 SIT) Shakuhachi je flavta iz bambusa in danes nepogrešljiv instrument v japonski tradicionalni glasbi. Na Japonsko je prišel s Kitajske, kjer so nanj igrati že v 8. stoletju. Sčasoma je nekoliko modificiran postal glasbilo budističnih menihov in v 18. stoletju del popularnih shamisen-koto skupin. Mojster shaku-hachija Ivvamoto preigrava glasbo iz različnih obdobij in področij Japonske. PlošCe The Špirit of Silence dopolnjuje instinktivno spremno besedilo, ki poslušalca popelje v magičen, melanholičen svet japonske flavte iz bambusa. CUINČE: ANTHOLOGiE DU BALAFON MANDiNGUE Sumi *s tiMettu Mttptem d I ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Ponedeljek, 25. januarja 1993 NOVICE PARLAMENT / TA TEDEN V OSPREDJU PRED OBISKOM NA DUNAJU r RIM / PREDLOGI V ROKU 30 DNI Zamenjava v vodstvu sindikata novinarjev RAI BARI - Eden od vodilnih urednikov dnevnika TG3, 42-letni demokrščansko usmerjeni Giorgio Balzoni, je bil vCeraj po zaključku kongresa sindikata novinarjev RAI (USIGRAI) v Bariju imenovan za novega tajnika na mesto dosedanjega, Benečana Giuseppe Giuliettija. Imenoval ga je 11-clanski izvršni odbor, ki ga je izvolilo 250 udeležencev kongresa, med elani pa je tudi novinar deželnega sedeža RAI za FJK Roberto Collini. Novi sekretar je napovedal, da bo njegova prva poteza odločna zahteva pplitiC-nim silam, naj se takoj lotijo prenove vodilnih organov RAI in njene korenite reforme, medtem ko je izrazil odločno nasprotovanje uvedbi komisarske uprave ati privatizaciji. Požar v poslopju bolnišnice v Padovi PADOVA - Zaradi požara, ki je izbruhnil v uradu enega izmed zdravnikov, so morali evakuirati kakih 20 pacientov gastroenterološkega oddelka bolnišnice v Padovi. Požar, katerega vzroke še niso ugotovili, je izbruhnil v šestem nastropju, gasilci pa so plamene zelo hitro pogasiti. Skoda je zato zelo omejena in je prizadela samo sanitarni material, medtem ko so bolnike preselili na druge oddelke. Demonstracije SKP pred bazo Nato v Avianu AVLANO - Okrog tisoC oseb iz vsega Triveneta se je včeraj udeležilo manifestacije Stranke komunistične prenove pred vhodom v bazo Nato v Avianu pri Pordenonu. Manifestanti so se zbrati pred bližnjo italijansko vojašnico, nato pa so se napotili pred zastražen vhod baze Nato, kjer so poslušali nekaj posegov komunističnih predstavnikov in jih pospremiti s priložnostnimi gesti. Brez incidentov so se potem napotili v središče Aviana, kjer je na osrednjem trgu med drugimi govoril parlamentarec Martino Dorigo, ki je zahteval prenehanje vojaških napadov na Irak. Smrtni prometni nesreči v Toskani CHIETI, LUCCA - Smrt 19-letnega mladeniča in štirje ranjeni, med katerimi eden zelo resno je obračun prometne nesreče, do katere je v noCi na nedeljo prišlo v bližini kraja Gessopalena v pokrajini Rieti. Pet madeničev iz kraja Casoli se je z alfo 33 vračalo s proslavljanja 18. rojstnega dne nekega prijatelja, ko je avtomobil, verjetno zaradi prevelike hitrosti silovito treščil v obcestno drevo. V pokrajini Lucca pa sta se se ubiti dve osebi. Ena je 66-letni kolesar, ki ga je podrl volksvvagen passat, v katerem sta se vozila 25 oziroma 22 let stara zaročenca. Dekle, kijev nesreči silovito udarilo z glavo v vetrobran, je umrlo v bolnišnici. Brezposelnost in refoime Na dnevnem redu tudi finansiranje strank RIM - Medtem ko na političnem prizorišču zadnji januarski teden ne napoveduje večjih dogodkov, bo zelo intenziven na področju parlamentarne dejavnosti. Dvodomna komisija za institucionalne reforme bi morala jutri ali najkasneje v sredo vzeti v vednost zaključke, do katerih je na področju volilne reforme prišel poseben odbor, in jih posredovati parlamentarnim komisijam v pretres. V prvem planu ostaja tudi položaj v socialistični stranki, katere politično vodstvo se bo sestalo v prihodnjih dneh. V ta namen se vrstijo stiki med različnimi predstavniki stranke, ki po petkovem srečanju med Craxijem in Martel-lijem upajo v razjasnitev položaja. Za Fabrizia Cicchitta, ki v stranki odgovarja za industrijo, je treba pri prenovi PSI zasledovati enotnost, ki naj omogoči politično iniciativo na področju velikih ekonomskih in socialnih tem, kot tudi perspektiv italijanske levice, saj bi v spronem primeru tvegali popolno likvidacijo stranke. Veliko pričakovanje pa vlada za jutrišnjo skupščino »socialistične alianse«, ki se je bo udeležil tudi predsednik vlade Giulia-no Amato. V agendi ministrskega predsednika se je v zadnjih dneh vrnil na prvo mesto pereč problem nezaposlenosti, še zlasti po posegih predsednika republike, ki je podprl politiko vlade na tem področju in jo opogumil, naj nadaljuje po začrtani poti. Scalfarovo potezo je vCeraj na nekem posvetu družbenih in ekonomskih sil v Rimu podprl minister za zunanjo trgovino Claudio Vitalo-ne, ki je potrdil, da se vlada globoko zaveda Človeške, civilne in demokratične dramatičnosti pojava brezposelnosti, Ce pa ima kdo Čudežne recepte ali boljše predloge - je dodal - pa naj se kar oglasi. S problemi zaposlitve se bo v sredo ukvarjal tudi senat, ko bo moral voliti za uzakonitev zadevnega vladnega odloka. V poslanski zbornici je tik pred zdajci zakon o neposrednih volitvah za Zupana. Ce ne bo novih odlaganj, bi morali poslanci o tem odločati že v Četrtek, medtem ko bodo senatorji nadaljevali razpravo o ukrepu za reformo finansiranja strank, s katero se ukvarja komisija za ustavna vprašanja. Na to temo se je vCeraj spet oglasil Craxi, ki se ogreva za »resno in objektivno« parlamentarno preiskavo o finansiranju strank v zadnjih desetih letih. Po njegovih besedah se namreč nadaljuje dobro in zelo cinično vodena igra na masaker, z nasiljem proti velikemu delu političnega razreda, ne pa proti neizpodbitnim odklonom v politiki in administraciji. V tem okviru je za Craxija naj-veCja žrtev prav njegova stranka, na račun katere da kar mrgoli domišljijskih konstrukcij, na katerih slonijo sistematična agresivna dejanja. V obeh zbornicah se bo v prihodnjih dneh nadaljevala tudi pospešena razprava komisij, ki odločajo o pooblastilih sodstvu, da lahko sproži postopke proti parlamentarcem, ki so kršili zakon. V programu je tudi nekaj avdicij ministrov pred pristojnimi komisijami, kot na primer Salva Andoja, ki bo v senatni komisiji za obrambo poročal o posegih italijanskih oboroženih sil v tujini, in finančnih ministrov, ki bodo v komisijah za proračun in zaklad obeh zbornic poročali o gibanju javne finance. Reforma javne radiotelevizijske ustanove RAI pa bo v središču del parlamentarne komisije za nadzor nad to javno službo, ki bo jutri poslušala poročili predsednika in generalnega direktorja ustanove. Predsednik republike danes v Pariz RIM - Za predsednika republike Oscarja Luigia Scalfara se začenja teden v znamenju zunanje politike. Danes se bo v Parizu sestal s kolegom Mit-terrandom, od srede do petka pa bo na uradnem obisku v sosednji Avstriji. Spremljal ga bo zunanji minister Colombo, v ospredju pogovorov pa bodo vprašanja občutljive faze v procesu evropske integracije in velike aktualne mednarodne teme, med katerimi bo bosanska tragedija nedvomno na prvem mestu. V Pariz bo šef italijanske države dopotoval pozno dopoldne, po razgovoru s francoskim kolegom bo skupno kosilo, popoldne pa si bo Scal-faro v muzeju Louvre ogledal nekatere komaj restavrirane dvorane. Pariški obisk se bo končal s srečanjem s predstavniki italijanske skupnosti v Franciji. Evropska integracija bo tudi glavna tema in namen Scalfarovega obiska v Avstriji, prvega u-radnega obiska šefa italijanske države na Dunaju od začetka stoletja. Avstrija bo namreč 1. februarja začela pogajanja za vstop v Evropsko skupnost, Scalfaro pa naj bi igral vlogo posrednika z Brusljem, kamor se bo napotil spomladi, tik pred obiskom v še vedno oklevajoči Danski. Preiskovalna komisija za zločine Sestavlajo jo tehniki RIM - Zunanji minister Emilio Colombo je vCeraj podpisal odlok o ustanovitvi komisije tehnikov. Komisija bo morala v teku tridesetih dni pripraviti za italijansko vlado predlog glede ustanovitve sodišča, ki naj bi proučevalo zločine proti človekovim pravicam na ozemlju bivše Jugoslavije. To je vCeraj sporočilo zunanje ministrstvo, medtem ko je bila odločitev o ustanovitvi komisije sprejeta na petkovi seji ministrskega sveta. Komisijo bodo sestavljali višji sodniki, juristi in diplomati. V Italiji je že dalj Časa Čutiti pritiske z več strani z zahtevo po ustanovitvi mednarodnega kazenskega sodišča, ki naj bi sodilo vojnim zločinom in zločinom proti Človeštvu s posebno pozornostjo za zločine na teritoriju bivše Jugoslavije, predvsem pa v Bosni. Komisijo bodo sestavljali: prof. Giovan-ni Conso, profesor kazenskega prava na rimski univerzi in nekdanji predsednik ustavnega sodišča; dr. Vittorio Sgroi, generalni državni pravd-nik kasacijskega so- dišCa; poslanec in odvetnik Carlo Russo, sodnik evropskega sodišča za človekove pravice; ambasador VValter Gardini, bivši direktor za zunanje zadeve zunanjega ministrstva in elan sveta za diplomatske spore; prof. Luigi Ferrari Bravo, profesor prava evropskih skupnosti na rimski univerzi in načelnik oddelka za diplomatske spore zunanjega ministrstva; prof. Paolo Ungari, ravnatelj fakultete političnih ved na univerzi Luiss in predsednik italijanske komisije za človekove pravice; prof. Antonio Papisca, ki je na pa-dovski univerzi predava o mednarodnih odnosih; prof. Gio-vanni Grasso, profesor kazenskega prava na univerzi v Catanii; prof. Cherif Bassiou-ni. profesor prava na univerzi Paul v Chicagu in obenem profesor mednarodnega instituta kazenskega prava v Sirakuzi. Dr. Vittorio Sgroi še ni sprejel te naloge, ker čaka na dovoljenje Višjega sodnega sveta. Tako sestavljena veččlanska komisija bo začela s posvetovalnim delom že v prihodnjih dneh. MNENJE Slovenska šola pred izbirami TRST - Sola je živ organizem, v katerem se vedno kaj dogaja: pozitivnega in negativnega. Naša javnost je navadno obveščena samo o negativnih pojavih v šolskem življenju. Tako je sedaj vdrla v javnost vest o združevanju ravnateljstev in smo zaradi tega zelo zaskrbljeni. Ob napovedih takih ukrepov, ki nam nekaj jemljejo, smo vedno prepričani, da je to prva faza novih ukrepov nam v nepopravljivo škodo. Prav zato smo do skrajnosti uklenjeni v obrambo tega, kar imamo in se odpovedujemo sprejemanju današnjega stanja, razmišljanju o možnostih v novih okoliščinah in načrtom za prihodnost. Za današnji Cas je prav gotovo značilno dejstvo, ki tako dramatično izstopa v osnovni in enotni srednji soli, zmanjšanje števila o-trok. Naše (in tudi italijanske) šole so se občutno izpraznile, namesto dveh ali treh paralelk na nižjih šolah imamo skoraj povsod po tri šibke razrede. Ce pomislimo, da imajo tako maloštevilne šole tudi ves upravni aparat, se je nujno zavesti, da ga je težko zagovarjati in ohranjati. Mi se vedno sklicujemo na posebnost stanja naše manjšine in prav je tako. Ko bi šlo ob zadnjem predlogu za ukinitev kake šole, bi bila gotovo naša zaskrbljenost večja in upor razumljivejši, v takih okoliščinah pa se Nada Pertot mi zdi, kot da se ne znamo sprijazniti z realnostjo in zahtevamo nekaj, kar je v nasprotju z logično presojo. Vem, da so nas razmere in izkušnje prisilile, da ne zaupamo oblastem in da se stalno oprijemamo tako težko pridobljenih pravic. Vendar se na tak način zelo omejujemo, Ce že ne povsem hromimo. Protestiramo zaradi odpadlega seminarja, vendar se vsi zavedamo, da je tak, kot je že toliko let, zastarel, in bi si želeli drugačnega. Protestiramo zaradi pomanjkanja učbenikov, vendar sami preprečujemo, da bi tiskali tekste, ki so na razpolago (slovarje, ki so jih sestavili naši kolegi). Denar za knjige pa se vrača v Rim neizkoriščen. Oklepamo se zakona Belci-Skerk glede tiskanja učbenikov, čeprav tak kot je sedaj, ne ustreza veC. Knjig ni nikjer niti na vpogled niti naprodaj. Na razstavi, ki smo jo lani pripravili na naši šoli, smo zbrali 43 tekstov, ki so izšli v tem obdobju (tudi kot ponatisi knjig, ki jih je izdala že ZVU). Te knjige nimajo niti skromnega skladišča niti dostopa v knjigarne. Deležne niso nobenega vrednotenja niti reklame, še pozornosti ne. Pred kratkim so izšli Programi za osnovne šole. Kdo ve iz naše javnosti za to? Informirani so bili prej, ko smo jih zahtevali in protestirali, ker jih ni bilo, Čeprav nam jih ni nihče oporekal. Samo prevesti jih je bilo treba! Pred leti smo se odločili za bojkot okrajnih svetov, v katerih ni nobenega našega šolskega predstavnika niti predstavnika staršev niti dijakov. Smo kdaj preverili, Ce nam je (bilo) to ravnanje v korist Ce je prav, da pri njem še vztrajamo? V višjih šolah so že uvedene različne spremembe. Na znanstvenem liceju upamo, da bomo dobili jezikovno smer. Iz Slovenije prihajajo na italijanske jezikovne umetnostne liceje v Trstu in Gorici dijaki iz Slovenije. Za likovno smer je zaprosil tržaški Pedagoški licej, a mu ni bila dovoljena. Se bomo še potegovali zanjo? Danes se govori toliko o Osimu. Novi minister Pelhan zopet poudarja željo po odprtosti meja. Velja njegovo prizadevanje tudi obiskovanju šol? Bodo smeli naši mladi rojaki iz Slovenije tudi v naše slovenske šole ali pa jim bo dovoljen samo vpis v italijanske? Na žalost naši rojaki iz Slovenije niso tako pozorni na ta problem, saj sta njihov odnos do materinščine in slovenska zavest precej ohlapni. Brez vere v prihodnost in naCrtov na more živeti ne posameznik ne skupnost, brez soočanja z realnostjo tudi ne. Dl BENEDETTO GORICA / RAZPRAVA O ZAKONU 142 Afera sega morda tudi do Gorice La Rete o zamujenih priložnostih pri reformiranju krajevnih uprav Po mnenju rozprovljolcevje potrebna večjo politična odgovornost GORICA - Nekdanji deželni odbornik in sedaj senator Di Benedetto naj bi odgovornim pri državni družbi Italstat toplo priporočal, naj izdelavo načrta in vodstvo del za predvideno šolo -vojašnico za finančno stražo v Gorici poverijo inž. Gelserinu Graziatu. Tako izjavo, kakor povzemamo iz tiska, je na zaslišanju izrekel poverjeni upravitelj družbe Italstat Santonaso. Preiskavo proti Di Benedettu vodijo sodniki v Pordenonu. Omenjanje gori-škega načrtovalca je, vsaj za pordenonske sodnike, obrobnega pomena. Velja pa opozoriti na ugotovitev: načrt za šolo v Gorici je izdelala družba Edilpro, ki je v sestavu omenjene Italstat. Vlado Klemse C ampo, De Piero-Barbina in Persig med razpravo (foto Studio Reportage) GORICA - Po veC kot dveh letih, odkar je v veljavi zakon št. 142, je zdaj nastopil trenutek preverjanja, koliko je ta zakon, ki se sklicuje na 128. člen Ustave, vplival na krepitev krajevne samouprave in na demokratične odnose v družbi. Nastopil je tudi trenutek, ko je treba oceniti, Ce je prišlo do vsebinskih ali samo formalnih sprememb in Ce obstaja nevarnost, da bo toliko pričakovana in opevana reforma obstala nekje na pol poti. O tej problematiki je tekla beseda na včerajšnji javni razpravi, ki jo je v Gorici pripravilo gibanje La Rete in na kate- KRAJEVNE UPRAVE / Z MINIMALNO VEČINO GLASOV V Vareseju izvolili župana iz vrst Severne lige Za mladega Raimonda Fassa so glasovali republikanci in PDS, demokristjani in socialisti pa so se vzdržali VARESE - Severna liga je dobila prvega župana v nekem pokrajinskem glavnem mestu, katerega izvolitev so poleg Liginih omogočili še glasovi PRI in PDS. Zupan Vareseja je tako po več kot peturni razpravi, v kateri ni manjkalo polemike, z 21 glasovi na 40 in ob vzdržanju demokristjanov in socialistov postal 33-letni Rai-mondo Fassa (na sliki z liderjem Severne lige Bossijem - AP) iz Galla-rateja. Njegovi najbolj ogorčeni nasprotniki so bili prav liberalci, ki so od vsega začetka izjavlja- li, da nimajo nobenih predsodkov do Lige, a se jim program nove občinske uprave zdi preveč posplošen in razvodenel. Veliko polemike je sprožila tudi izbira odbornikov, ne toliko zaradi njihovih sposobnosti, kolikor zaradi dejstva, da jih večina - tako kot sam župan - ni iz Vareseja, ampak iz okoliških vasi. Fassa je na te očitke, ki so prišli v glavnem iz opozicijskih vrst (PLI, Rete, SKP, MSI in Zeleni), odgovoril, da pedi-gree ni jamstvo za uspešno upravljanje in da bo o novi upravi sodil Cas. ri sta govorila dr. Salva-tore Čampo in podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbj-na. Razpravo je vodil deželni koordinator gl' banja Fabio Persig. Dr. Čampo je predvsem opozoril na izhodiC-no stališče, da je dejanska politična in upravna avtonomija proces, ki lahko nastane samo v eni smeri: iz baze navzgor in ne obratno. Osnovna celica samouprave je občina, velika ali majhna. Spoštovanje osnovnega načela avtonomije bi zahtevalo, da si vsaka občina po svoji meri postavlja specifične norme, urejuje gospodarski, družbeni, splošni razvoj. Kakšne so mimo pravkar navedene ugotovitve, dveletne izkušnje? Ne ravno spodbudne, ugotavlja dr. Čampo, ki trdi, da so politiki, ob izvajanju zakona št. 142 zlasti kar zadeva Statute zamudili enkratno priložnost, da politiki vrnejo Častno mesto. Pokazateljev, ki govore o birokratskem pristopu in pomanjkanju idej, kar je v bistvu glavni razlog globoke družbene krize v Italiji, je veliko. Politiki in upravitelji so zapravili prvo priložnost, vendar še ni prepozno. Po dr. Čampu, ki je opozoril tudi na zelo neposredno nevarnost utrjevanja deželnega centralizma, je spregovorila Augusta De Piero Barbi-na o vlogi Dežele v odnosih do sosednjih geopolitičnih stvarnosti. TRST, GORICA Ponedeljek, 25. januarja 1993 JiRNA KRONIKA / PRI DEVINU Mlado dekle ob življenje v prometni nesreči Njena sopotnica se borissmrtjo PRIREDITVE / PRIJETEN DOGODEK Glasbeno zabavni mix na Proseku Protagonisti navdušili V noči na nedeljo je na hitri cesti pri Devinu Siknilo življenje komaj 20-letne Tržačanke, drugo mlado življenje pa visi v teh urah na nitki na oddelku za oživljanje ka-tmarske bolnišnice. V strahoviti prometni nesreči je umrla Paula Ser-taval iz Ul. Salici 9 na Opčinah, njena leto oolajsa prijateljica, Ma-nuela Pauluzzi iz Ul. Ve-nier 3, sopotnica v avtomobilu smrti, pa se bori Za preživetje. Prometna nesreča se je Pripetila v nedeljo zjutraj °o 1.40 na odseku hitre ceste pri Devinu. Dekleti sta se takrat peljali v seat marbelli v smeri proti Trstu. Po vsej verjetnosti sta prebili živahen sobotni večer na Goriškem ali v Furlaniji in sta se vračali proti domu. Seat marbella je že pustila za sabo motel Agip pri Devinu, prevozila je Se slab kilometer, nakar je prišlo do nesreče. Policisti iz Cervinjana, ki so posegli na kraju in opravili vse potrebne izvide, še ne vedo pojasniti, kako je prišlo do tragedije. Ob uri nesreče je bil tamkajšnji cestni odsek Pregleden, brez zahrbtne megle, ki je v preteklih dneh povzročila na Tržaškem marsikatero na srečo manjšo nezgodo. Cesta je bila tudi ravninska, brez ovinkov. V takšnih okoliščinah je seat marbello nenadoma zaneslo v desno, kjer je silovito treščila v tovornjak, ki je bil parkiran na emergenCnem pasu avtoceste. Vozilo se je zagozdilo pod zadnji del tovornjaka. Ko so posegli reševalci, so se znašli pred skrotovičeno pločevinasto gmoto. Za voznico, Paulo Serraval, ni bilo pomoči. Sodni zdravnik je lahko le ugotovil, da je bila v nesreči pri priči mrtva. Sopotnico, 19-letno Manuelo Pauluzzi, so rešili iz smrtnega kovinskega objema in jo z rešilcem prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so jo sprejeli v oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomila levo stegnenico, kolk, desno piščal in desno zapestje, moCno se je udarila v glavo in v obraz, imela pa je še druge poškodbe. Policijski agenti iz Cervinjana so ugotovili, da je voznik tovornjaka luganske registracije, predno je zapustil težko vozilo na emergenCnem pasu, pustil na cestišCu signal, da bi mimovo-zeče voznike opozarjal na oviro. Zatem se je oddaljil. Sele včeraj popoldne so ga v Trst izsledili agenti tržaške policije in ga obvestili o nesreči. REPENTABOR Od danes nova občinska ambulanta Od danes bodo družinski zdravniki in specialisti ponovno lahko ordinirali in sprejemali svoje paciente iz repen-tabrske občine v udobni občinski ambulanti, ki jo je občinska uprava na novo uredila v domu Albina BubniCa. Sicer so se splošna preureditvena dela na tem večnamenskem poslopju končala že pred poldrugim letom, vendar pa ambulante niso mogli predati namenu zaradi nepričakovanih birokratskih zapletov, ki so zavlekli v nedogled koriščenje te strukture. Potem ko so odpravili arhitektonske pregrade za dohod han-dikapiranih oseb in so prilagodili strogemu normativu tudi sanitarije, je Krajevna zdravstvena enota vendarle prižgala zeleno luc in tako ne bo vec zasilna ambulanta v šolskem poslopju na Colu, kamor je bila "začasno” premeščena pred skoraj tremi leti. Tudi lokacija nove ambulante s samostojnim vhodom v BubniCe-vem domu, ki stoji tik pokrajinske ceste na polovici poti med Repnom in Colom, ima parkirišče in avtobusno postajo, je zelo funkcionalna in predstavlja nekako zemljepisno stičišče vasi re-pentabrske občine. B.S. Pravcat glasbeno-za-bavni »mix« - tako bi lahko rekli včerajšnji zanimivi kulturni prireditvi, ki sta jo na Proseku priredila domaCe SD Primorje in Kulturni dom Prosek-Kontovel. Pred številnim občinstvom, ki je zadovoljno sledilo posameznim točkam programa, so se predstavili enajstčlanski Mix orkester, ki je zaigral in spremljal vrsto slovenskih pesmi iz Časov tržaške slovenske popevke, tržaški narodni ansambel, sopranistke Edith Kocjan, Marta Fabris in Ivica Vergan, tenorist Mario Simčič, harmonikar Fulvio JurinCiC, Čarodej Bogdan Frass in povezo- valec programa Andro Merku. Oder proseško-konto-velskega kulturnega doma je bil prizorišče prave mešanice glasbenih in pevskih stilov: od svvinga in narodnozabavne glasbe do operetnih arij, ki so jih pevci izvedli res dobro, za razvedrilo pa sta poskrbela sam povezovalec, ki se je predstavil celo v vlogi »najveCjega zamejskega pesnika«, in Čarodej Frass.Občinstvo je protagoniste sprejelo res toplo, kar kaže, da si naši ljudje želijo take in podobne prireditve. Nedeljski »mix« na Proseku je bil skratka res učinkovit in občudovanja vreden. GORICA / PROMETNA NESREČA VCERAJ-DANES Z avtom v drog ob cesti Dve osebi sta bili ranjeni Danes, PONEDELJEK, 25. januarja 1993 SAVEL Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01- Dolžina dneva 9.27 -Luna vzide ob 8.24 in zatone ob 20.05. Jutri, TOREK, 26. januarja 1993 TIMOTEJ Nesreča se je pripetila včeraj dopoldne na Rojcah V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj okrog 11. ure na Rojcah, na začetku Kraške ulice (Ul. Del Carso) sta bili ranjeni dve osebi, od katerih ena huje. Zaradi zloma kolka na levi nogi in drugih poškodb so v goriški splošni bolnišnici pridržali na zdravljenju za štirideset dni 40-letnega Gio-vannija Carlija iz Gorice, Ul. Montenero 46, medtem ko se bo 21-letni Alberto Brumat iz Gorice, ulica Torriani 25 zdravil na domu. Brumat in Carli sta se Peljala v avtomobilu alfa 33, ki ga je upravljal Brumat. Namenjena sta bila proti mestnemu središču. Na koncu Kraške ulice sta silovito trčila v železobetonski drog. Posledice silovitega trčenja (foto Studio Reportage) E LEKARNE Od ponedeljka, 25. do nedelje, 31. januarja 1993 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SLOVENSKOSTALNO GLEDALIŠČE GOSTUJE DRAMA SNG LJUBLJANA Arthur Schnitzler AN ATOL V petek, 29. januarja, ob 20.30 Abonma red A in D; v soboto, 30. januarja, ob 20.30 Abonma red B, E in F; v nedeljo, 31. januarja, ob 16. uri Abonma red C in G V naslednjih dneh se bodo zvrstili POGOVORI O PRIMORSKEM DNEVNIKU V BAZOVICI: danes, 25. januarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu. Prisotna bosta: predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in odgovorni urednik BOJAN BREZIGAR. v MACKOLJAH: jutri, 26. januarja, ob 20.30 v Srenjski hiši. Prisotna bosta: predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar DUŠAN KALC. v DOLINI: v sredo. 27. januarja, ob 20.30 v dvorani KD Valentin Vodnik. Prisotna bosta: predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in odgovorni urednik BOJAN BREZIGAR. VABLJENI VSI NAROČNIKI IN BRALCI PRIMORSKEGA DNEVNIKA! KINO ARISTON - 16.00, 1805, 20.10, 22.15 »II danno», r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Binoche, Le-slie Caron. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »So-gnando la California« r. Carlo Vanzina, i. M. Boldi, N. Frassica, Bo Derek. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »La bella e la bestia«, prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Co-stner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »L’ulti-mo dei Mohicani«, i. Daniel Day Lewis. NAZIONALE III - 16.15, 1815, 20.15, 22.15 »Puerto escondido», r. G. Salvato-res, i. D. Abbatantuono, Valeria Golino. NAZIONALE IV - 16.00 18.15, 20.15, 22.15 »II pasto nudo», r. David Cro-nenberg; i. Petter VVeller, Roy Scheider. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson, Demi Moore. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Puerto Escondido«, r. Gabriele Salvadores, i. Diego Abbatantuono, Valeria Golino. EDEN - 15.30, 22.10 »Moana schiava del piace-re e della depravazione anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10. »La morte ti fa bella«, r. Robert Ze- meckis, i. Meryl Streep. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »La cittd della gioia«, i. Patrick Swaytze. ALCIONE - 16.30 18.15, 20.00, 22.00 »Un cuore in inverno«, r. Claude Sautet , i. D. Auteuil, E. Beart, A. Dussolier. RADIO - 15.30, 21.30 » Puledre selvagge«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. M PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vljudno vabi na otvoritev razstave in predstavitev knjige o ziljski ljudski noši danes, 25. januarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. SLOVENSKI KLUB vabi jutri, 26. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na večer z naslovom SA- RAJEVSKI PEKEL. Gosta večera bosta novinarja Aleksander MlaC, posebni poročevalec RTV Slovenija, in Sergio Canciani, posebni poročevalec TG 3. PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 31. januarja, na ogled igre »MATURA«. Uprizorila jo bo dramska skupina »ODER 90« iz Gorice, v režiji FRANKA ŽERJALA. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Toplo vabljeni! SKD TABOR - OPČINE - Prosvetni dom - V nedeljo, 31. januarja, ob 16.30 gostovanje Baletne skupine SD Mladina iz Križa pod vodstvom Anke KocjanCiC in Ingrid Sedmak. Vabljeni! [J OBVESTILA GORICA / ODLOČITEV ODBORA M GLEDALIŠČE KINO Priziv na upravno sodišče v zvezi s šolo - vojašnico 2e pred Časom je odbor, ki si prizadeva za ohranitev goriškega oziroma mirenskega letališča napovedal, da bo izkoristil vse možnosti, da se izvede posvetovalni referendum glede gradnje šole - vojašnice na letališču, vključno s prizivom na Deželno upravno sodišče. Odločitev je padla te dni. Priziv bo vložil odvetnik Paolo Picasso iz Trsta. Odbor za goriško letališče je zaprosil za srečanje z deželnim odbornikom Ter-sarjem, ki v okviru svojih pristojnosti predseduje tudi komisiji za vo- jaške služnosti, ki bi se morala o zadevi tudi izreči. Prav tako pričakujejo mnenje legalnega urada Dežele, ce je šola - vojašnica strateško pomemben objekt in torej zanj veljajo ukrepi vojaške tajnosti. Prav na to se namreč sklicujejo tisti, ki še zmeraj zagovarjajo gradnjo šole - vojašnice na letališču. Morda pa bo njihova zagnanost popustila spričo sodne preiskave proti bivšemu deželnemu odborniku sen. Di Benedettu in "zvez”, ki jih je imel tudi v Gorici. VERDIJEVO GLEDALIŠČE V GORICI danes 25. januarja, ob 20.30 »Anatol« Arthurja Schnitzlerja. Nastopa Teatro Slabile FVG, režija Nanni Garella. 4 PRIREDITVE FOTOKLUB SKUPINA 75 obvešča udeležence začetniškega tečaja fotografije, da bo napovedano zaključno srečanje v torek, 26. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO priredi v petek, 29. januarja ob 20.30 predvajanje diapozitivov «Aconca-a«. Prireditev bo v Čitalnici jižnice Damir Feigel. 13 OBVESTILA OBČINA DOBERDOB obvešča vse, ki niso še dvignili nalepk za oprostitev plačevanja ticketa na zdravila, da se lahko obrnejo na občinske urade'od danes dalje. GORICA VITTORIA 18.20 - 20.10 -22.00 «La morte ti fa bella«. Igrajo M: Streep, B VVillis, CORSO 17.15 - 19.40 - 22.00 »Dracula«. Rež. F. Coppola. VERDI 20.30 «Anatol« A. Schnitzler. Gledališka predstava. TRŽIČ COMUNALE Danes zaprto. Jutri 20.30 «Anatol» Gledališka predstava. Jutri ponovitev predstave, ob isti uri. EXCELSIOR Danes zaprto . Jutri 17.30 - 22.00 «Erika -animale da letto«. Prepovedan mladini pod 18. letom. U LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI - Travnik 34 - tel. 531972. DEŽURNA V TRŽIČU OBČINSKA LEKARNA ST. 1 (Comunale n.ro 1) - Ul. Terenziana 26 - tel. 482787. mš BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA wT I PREDSTAVITEV RAZVOJNIH w USMERITEV ■ POSLOVALNICE D0MJ0 Ponedeljek, 25. januarja 1993 ob, 18.00 uri v obnovljenih prostorih agencije v Domju X________________________________________ PUSTNI ODBOR OBČINE DOLINA vabi zainteresirane skupine na sestanek, ki bo v gostilni Pri županstvu danes, 25. t. m., ob 20.30. GOETHE INSTITUT sporoča, da se bodo v kratkem pričeli hitri tečaji nemščine za začetnike in ostale. Za informacije telefonirati na št. 635763-64 -Ul. Coroneo 15. SLOVENSKA SKUPNOST - komisija za šolstvo, kulturo in šport - prireja javni posvet na temo ZDRUŽEVANJE SLOVENSKIH SOL: DA ALI NE? Sodelujejo: Nadja Maganja Jevnikar, Josip Pečenko, Aldo Stefančič; moderator Peter MoCnik. V sredo, 27. januarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Donizetti 3/1. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu bodočnost slovenske Sole! SEKCIJA SSk ZA SKEDENJ, SV. ANO IN KO-LONKOVEC vabi domačine na javno razpravo o aktualnih krajevnih vprašanjih, o političnem položaju na Tržaškem in o trenutnem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v Četrtek, 28. januarja, ob 20.30 v Domu Jakoba Ukmarja, Ul. Sonci-ni 112. Sodelujejo Sergij Petaros, Alojz Debeliš, Ivo Jevnikar in Peter MoCnik. SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Prispevke lahko oddate na sedežu (Ul. Donizetti 3) vsak delavnik zjutraj ali poverjenikom SKK na višjih šolah najkasneje do 4. februarja vključno. Komisije bodo razglasile zmagovalce na Prešernovi proslavi v soboto, 6. februarja, ob 18.30. OBČINA REPENTABOR obvešCa, da se je OBČINSKA AMBULANTA preselila v nove prostore v Domu Albina BubniCa - Repen 86. GLASBENA SOLA »Punto Musicale« v Seslja-nu sporoča, da se bo v kratkem pričel nov teCaj harmonike. Za informacije pokličite tajništvo sole vsak torek in petek od 15.00 do 19.00 (Sesljan center 45/2. nadstr.), tel. 299994. B_____________IZLETI SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. februarja, smučarski izlet na Monte Elmo (Šesto Val Pusteria). Cena izleta je 23.000 lir, odhod je predviden ob 6. uri iz Se-sljana - center. Vabljeni vsi smučarji in ljubitelji snega. (Za informacije tel. na St. 299798 od 20. do 22. ure.) H ŠOLSKE VESTI UČITELJICE OS PREŽIHOV VORANC V DOLINI vljudno vabijo starSe otrok, ki bodo prihodnje Šolsko leto obiskovali 1. razred, jutri, 26. januarja, ob 13. uri na INFORMATIVNI SESTANEK, ki bo v 1. razredu osnovne Sole Prežihov Vo-ranc v Dolini. TRGOVSKI ZAVOD ŽIGA ZOIS obvešča, da bo drugo predavanje za starSe dr. SCuke na temo KOMUNIKACIJA Z MLADOSTNIKOM jutri, 26. januarja, ob 18.30 na sedežu zavoda. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da zapade rok za vlaganje prošenj za premestitve: danes, 25. januarja, - za vzgojiteljice in profesorje nižjih srednjih sol ; 5. februarja - za učitelje in profesorje višjih srednjih Sol in 10. februarja za učitelje. Sindikat obvešča tudi, da je razpisan natečaj za mesto ravnatelja poklicnega trgovskega zavoda. Natečaj je namenjen izključno profesorjem, ki so opravili najmanj dve leti službovanja kot poverjeni ravnatelj na Šolah s slovenskim uCnim jezikom. MALI OGLASI OSMICA je odprta do 23. februarja - Zajčja farma v RepniCu. OSMICO je odprla Marija Gombač, Lonjer 291/1. Toči belo in Črno vino, poskrbljeno za prigrizek. 17-LETNO dekle z veliko volje do dela isce kakršnokoli zaposlitev. Tel. na St. 417937 ob uri obedov. IŠČEM delo kot Čistilka pri družinah ali podjetjih v popoldanskih urah. Pisati na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »ČISTILKA«. KUPIMO slamo v malih balah ali rotobalah. Tel. na St. 228932. NIVA 4X4, bele barve, letnik 90, v dobrem stanju, na prodaj. Tel. na St. 228932. PRODAM regato 70, letnik 84, v odličnem stanju, za 2 milijona lir. Tel. na St. (040) 226452. KOKOŠJA farma Srečko TomsiC - Sovodnje, prodaja mlade pitke nesnice ciste pasme. Tel. na St. (0481) 882064. VDOVA srednjih let isce družbo, da bi s prijateljstvom popestrila in naredila življenje bolj zanimivo. Zainteresirani naj pišejo na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »VESELA DRUŽBA«. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob dragega Lucianota Vidaua darujejo Carmen, Giuliana in Odette z družinami 60.000 lir za Godbo na pihala »Parma* iz Trebe. Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Ukmar roj. Milic darujeta Danilo in Danila Ukmar 25.000 lir za pro-seško cerkev. Ob obletnici smrti Eme KerSevan daruje nečakinja Frida 50.000 lir za 50.000 lir za Skupnost družina Opčine in 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Ob 26. obletnici smrti dragega brata Edvina daruje Slava Starc z družino 50.000 lir za Dijaško mati- co. V spomin na Angela Daneua in Josipa Štoko darujeta Slava in Dušan 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Marijo Rupel vd. Husu daruje Slava Starc z družino 50.000 lir za popravilo cerkve na Kontovelu. V spomin na pok. Marijo Pernarčič vd. Kravanja darujeta Olga in Albin 20.000 lir za ANPI-VZPI sekcija Devin-Nabrežina. Namesto cvetja na grob dr. Alberta Russo daruje Vida Grgič 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Ivanko Vilhar-Hrovatin daruje Vida Grgič 25.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Stankine mame darujejo Ana in Eda Klemenc s Cvetko 25.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Lucianota Vidau darujejo Mirko, Dorina in Thea 25.000 lir za popravilo župnišča v Trebčah in 25.000 lir za trebensko godbo Viktor Parma. Namesto cvetja na grob pok. Šantle Valerije Koko-rovec, Ladkota Tenceja in Franckota Pahorja daruje Majda Kovač Furlan 50.000 lir za popravilo cerkve na Kontovelu. Namesto cvetja na grob dragega svaka in strica Pavla Baretta darujejo svakinji Pina, Pini in družine Miche-lazzi, Brandolisio, Tagliapie-tra in Repini 180.000 lir za svetoivansko župno cerkev. Namesto cvetja na grob Josipa Lukača darujeta Lojzka in Giorgio Umari 20.000 lir za Ludoteko-Ske-denj. Namesto cvetja na grob Vladimira Tanceta darujeta Ernest in Anita 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob obletnici smrti Mirka Grudna darujeta žena in hci 100.000 lir za Dvojezično šolsko središče v Spetru. Ob izgubi oCeta Ernesta izražamo Jožku Žnidarčiču in vsem svojcem iskreno sožalje Člani MePz Primorec-Tabor. Primorski dnmk Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst lisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ponedeljek, 25. januarja 1993 SLOVENIJA NOVICE Za revizijo postopkov CELJE - Sindikati celjskega holdinga EMO so zahtevali revizijo lastninskih postopkov v podjetjih EMO Energetika, EMO Eko, EMO Trade, EMO Me-pis in EMO Mateli, ob tem pa tudi revizijo preoblikovanja enovitega podjetja v hčerinska podjetja. Zahtevi so poslali na Agencijo RS in vodstvu holdinga EMO, ki ga vodi nekdanji minister za trg in malo gopodarstvo Maks Bastl. Preoblikovanje in lastninjenje holdinga EMO je bilo opravljeno v času, ko ga je vodil sedanji pomočnik ministra za industrijo Jože Gubenšek. (B.P.) PRED SEJO DRŽAVNEGA ZBORA Danes bomo morda dobili novo vlado Listo mora podpreti vsaj 24 glasov ____KONFERENCA SSK ZA SLOVENIJO / DILEME_ Bo Kongres res igral povezovalno vlogo? Politično in ideološka stališča naj ostanejo pred vrati Čeprav je Četrti člen statuta Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Slovenijo povsem nedvoumen, ko pravi, da je »slovenska konferenca avtonomna in nestrankarska organizacija, ki združuje Slovence na temelju zavezanosti slovenstvu in ne glede na njihove nazorske, strankarske in druge razlike«, pa dogajanje na sobotnem tretjem občnem zboru Konference v ljubljanskem Cankarjevem domu kaže, da utegne biti to le fasada, za katero tičijo tudi nekoliko drugačne ambicije. Znano je, da Konferenco že od ustanovitve nenehno pesti kriza, ki jo je morda Se najlažje pojasniti z dejstvom, da so se v njej zbrali med seboj tako različni ljudje, da ne morejo skupaj potegniti tega voza naprej v smeri, ki jo je že pred petimi leti začrtal pobudnik ideje o vseslovenskem kongresu Vlado Habjan, nedavno tega pa ponovno definirala Spomenka Hribar. Gre za povezovanje slovenskega naroda na naCin, ko »njegova razseljenost ne bi več pomenila izgube za slovenstvo kot tako, ampak obogatitev. Slovenci doma in po svetu bi tako rekoč lahko postati narod sveta«. Toda za dosego tega ne tako neuresničljivega cilja ENERGETIKA / CENE ELEKTRIKE Franc Miklavčič: Nujen je odmik od politizacije (FotoJože Suhadolnik / TRIO) Agrarne skupnosti opozarjajo na nepravilnosti LJUBLJANA - Zveza razlaščenih vasi se ne more strinjati z zakonom o denacionalizaciji, ki je bil sprejet konec leta 1991, ker ni zadovoljivo rešil vračanja premoženja in pravic nekdanjih agrarnih skupnosti, ki so bile odpravljene leta 1947, meni predsednik Zveze Rudi Simac. Z načelom, po katerem se nacionalizirano premoženje vrača le fizičnim osebam (z izjemo Cerkve, ki ji zakon prizna status pravne osebe), je zakon zapletel vračanje nacionaliziranega premoženja agrarnim skupnostim, ker jim ne prizna statusa kolektivnega pravnega subjekta. Trditev, da agrarne skupnosti niso bile pravne osebe, še ni razlog, da jim premoženja ne bi vrnili na naCin, kot jim je bilo odvzeto. (T.L.) Narečni pesniki v Piranu PIRAN - Na pobudo kluba Radio Capodistria sim-patia je bilo v Tartinijevi hiši v Piranu Srečanje narečnih pesnikov z dveh bregov. Tako so poimenovati prireditev, ki že peto leto na poseben način združuje istrske in italijanske narečne književnike. Tokrat je v goste prišlo 40 udeležencev iz Benečije, Piranska skupnost Italijanov jim je pripravila krajši kulturni program: gostom je zapel mešani pevski zbor italijanske manjšine, pesnici Marija Palakovič in Cesarina Smrekar pa sta prebrati nekaj svojih pesmi. (A.N.) Predsednik buzetske vlade ne verjame v uspeh pogovorov BUZET - »Ne verjamem, da bodo rezultati pogajanj med stavkajočimi v buzetski pivovarni (obratu ljubljanskega Uniona) in matičnega podjetja prinesli ugoden sporazum,« je izjavil predsednik buzetske občinske vlade Boris Sirotič. Po njegovem mnenju v ljubljanskem Unionu še vedno nimajo nobenega interesa in razumevanja za zahteve stavkajočih. To potrjujejo tudi pogovori vodilnih občinskih mož z generalnim direktorjem Uniona Mitjem Lavričem, ki jim je povedal, da v Ljubljani še vedno menijo, da je stavka neutemeljena. Kot kaže, bodo jutri razpisati referendum za odcepitev od matične pivovarne Union. (Morel) Neutemeljene pritožbe Edino pravilno je primerjati stari in zdajšnji tarifni sistem, trdijo na ministrstvu Čeprav so na ministrstvu za energetko in v vladi lani v času volitev zatrjevati, da bodo zneski na položnicah letos približno enaki navzlic 27,/-odstotnemu zvišanju cen (ker po novem ni všteta preveč plačana priključna moc v preteklem letu), v nekaterih gospodinjstvih že dobivajo položnice z višjimi zneski za elektriko. Ker so se v javnih občilih pojavile ocene, da gre za zavajanje javnosti in podobno, smo za podrobnejše pojasnilo poprositi namestnika ministra za energetiko Matka Poharja. »Ves Cas smo govoriti, da je treba primerjati povprečnega porabnika, to pa je tisti, ki porabi 275 kilovatnih ur električne energije na mesec,« je povedal Pohar in poudaril, da so Mile Čuk pri takšnem porabniku preveč obračunali za 25 odstotkov priključne moči. Ker pa se je kilovatna ura podražila za 27,7 odstotka, to v resnici pomeni, da so pri povprečni porabi zneski na položnicah približno enaki, saj je razlika pravzaprav le 2,7 odstotka. Matko Pohar je postregel tudi s podatkom, da je med več kot 700.000 gospodinjstvi približno 400.000 takih s povprečno porabo (v razponu od 0 do 300 kilovatnih ur na mesec). Ti bodo torej dobili položnice s približno enakimi ati celo nižjimi zneski kot v lanskem letu.Ti-sti, ki so imeti povprečno porabo (275 kilovatnih ur) bodo plačali približno 1700 tolarjev na mesec. »-Vik in krik so zagnati tisti, ki porabijo 700 kilovatnih ur na mesec ali celo več, takšnih pa je le nekaj veC kot tri odstotke,« je povedal Pohar in razložil, .da pri taksnih velikih porabnikih obračunana moč ne znaša 25 odstotkov kot pri povprečni porabi, ampak bistveno manj. Zato je po Poharjevih besedah jasno, da tudi zneski na položnicah ne morejo biti enaki. Matko Pohar je ob koncu poudaril, da ni ustrezno, Ce novi tarifni sistem primerjamo z odlokom o podaljšanju sezone. Ta je imel namreč čisto drug namen, in sicer dohajati inflacijska gibanja. Edino pravilno je primerjati stari m zdajšnji tarifni sistem. Na ministrstvu za energetiko opozarjajo pred preveliko porabo elektrike (Foto: TRIO) Danijel Starman, s politiko v Kongres (F:S.2ivulovič/TRIO) dnika države, češ zakaj ga ni "na zboru, saj bi od njega prav rad slišal, kakšen odnos ima do slovenstva. V svojem nastopu pa ni mogel niti mimo volitev, češ da so »komunisti uvozili druge ljudi, da bi na volitvah zmagali«. V isti rog je zapihal tudi Danijel Malenšek, nedavni »gromovnik« Grosovih liberalcev (tako bi lahko razumeti njegovo vlogo sekretarja te stranke). Tudi on je govoril o političnosti, prevarah, identiteti in Kučanu. Narodni demokrat Marjan Dobnik, predstavnik Slovenske ljudske stranke Ludvik Toplak in tako imenovana celjska vrsta aktivistov Konference so tudi doslej dajati videz »izstopajočega« elana, in sicer tako posamično kot kolektivno. Politika in samo politika bo tako, kot kaže, ostala v ospredju dela institucije, ki naj bi bila nestrankarska in povezovalna in ki naj bi bila s svojim zgledom vplivala na to, da se slovenstvo povezuje tu in tam in da postane, kot smo že zapisali, narod sveta. Ljudje pač ne morejo iz svoje kože. Tisti, ki naj bi biti vstopiti tudi v vodstvo te pomembne povezovalne ustanove, pa so vse prej kot strpni do drugače mi- slecih, do drugače politično prepričanih, predvsem pa niso sposobni storiti tisto, kar bi bilo nujno: svoja osebna prepričanja politične ati ideološke narave bi morali pustiti zunaj, pred vrati Kongresa. Tudi po besedah dosedanjega predsednika te institucije Franca Miklavčiča bi bil ravno jasen in glasen odmik od kakršnekoli politizacije tista sprememba, ki bi močno koristila razvoju Svetovnega slovenskega kongresa nasploh. To ustanovo namreč Čakajo pomembne naloge: od spodbujanja kulturnih, gospodarskih, znanstvenih in drugih vezi do poy polnoma konkretnih, ki sodijo v dejavnosti Konference za Slovenijo (odprava krivic; uresničitev pravic, ki pripadajo Slovencem po svetu po zakonu o državljanstvu, pa tudi tistih, ki izhajajo iz slovenske ustave; odpiranje posebnega urada pri slovenski vladi; povezovanje vseh sorodnih insititucij, ki se tudi sicer ukvarjajo s Slovenci po svetu). »Nahrbtnik« je torej poln. Veliko vprašanje pa je, ali bo SSK - Konferenca za Slovenijo s kadrom, ki v njej pravzaprav išče politično zatočišče, to breme tudi zmogla. Ivanka Mihelčič bi se moralo zgoditi predvsem eno: Kongres kot povezovalna institucija, Konferenca za Slovenijo pa kot prva izmed skupno trinajstih ladij v tem narodnostnem konvoju (toliko konferenc ima namreč Kongres po vsem svetu), bi morala pozabiti na »izvirni greh« nesoglasij, ki jih pestijo in zavirajo dobro zastavljeno delo. Gre predvsem za različne politične poglede njihovih aktivistov, ki ljudi ločujejo, ne pa združujejo. Da se bo prav to nadaljevalo, pa dokazuje tudi omenjeni občni zbor Konference za Slovenijo, ki se je, mimogrede povedano, končal na najbolj nezaželen način. Nesklepčen in obglavljen, saj zaradi maloštevilnih delegatov (od skupno 700, ki so jim razposlati vabila na ta zbor) ni bilo mogoče izvoliti novega vodstva, staro pa so pred tem razrešiti. A v tem morda kaže poiskati tudi nekaj dobrega. Delegati Konference so si namreč na ta način sicer nenamerno priboriti svojevrstni time out za razmislek o ljudeh, ki so se pojaviti na seznamu kandidatov za tridesetčlanski svet Konference, in tudi v razpravah o programu in statutu Konference niso mogli iz svoje politikantske kože. Danijel Starman se je tako med drugim zavzel, da se Konferenca ne odreče politični vlogi in svoji identiteti, ob tem pa je »svaril«, da bo v nasprotnem slovenstvo izgubilo še enega nosilca te identitete po tistem, ko je izgubilo politično stranko (narodne demokrate), ki je sicer zastopala predvsem nacionalno komponento. Svaril je pred »ponovno prevaro«, idejnemu pobudniku vseslovenskega kongresa Vladu Habjanu pa je očital spreminjanje stališč. Obregnil se je tudi ob predse- m Im Ce ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, bi morala Slovenija danes tudi uradno dobiti novo vlado. Dopoldan 'se bo namreč pričelo zasedanje državnega zbora, ki naj bi trajalo tri dni. Prva in najpomembnejša točka dnevnega reda pa je prav razprava o ministrskih kandidatih in glasovanje o tisti kandidatov, ki jo je minulo sredo oblikoval mandatar Janez Drnovšek. Poslanci morajo v tej fazi (tajno) glasovati o »paketu kandidatov«; njihovo nasprotovanje enemu samemu izmed petnajstih kandidatov bi torej pomenilo padec celotne tiste. Predlagani elani Drnovškovega kabineta so se že predstaviti pred začasnimi parlamentarnimi delovnimi telesi. Z izjemo Janeza Janše so o vseh drugih kandidatih člani delovnih teles podati pozitivno mnenje. Po politični plati se bo moral mandatar odločiti, ali bo vztrajal pri Janševi kandidaturi ali ne. Parlamentarna procedura pa doloCa, da lahko mandatar v primeru, Ce vlada ni imenovana v prvem krogu, v treh dneh predlaga nove kandidate. Konkretno to pomeni, da bi lahko državni zbor na tokratnem tridnevnem zasedanju o vladi ponovno glasoval v sredo, eden ali veC novih kandidatov pa bi se moralo med ponedeljkom in sredo predstaviti še ustreznim parlamentarnim delovnim telesom. Težko je verjeti, da država niti po zadnjem dnevu parlamentarnega zasedanja ne bi prišla do nove vlade. Ce pa bi se to res zgodilo, bi moral mandatar v naslednjih desetih dneh državnemu zboru predložiti novo kandidatno tisto. Ce tudi te ne bi izglasovali, bi lahko mandatar zahteval posamično glasovanje o kandidatih. Vsi ti scenariji bi se lahko pričeli uveljavljati v izjemno kompleksnih političnih okoliščinah. Takih pa trenutno v Sloveniji ni. Poleg tega je vlada imenovana, Ce se je glasovanja udeležila večina poslancev državnega zbora in Ce je zanjo glasovala večina poslancev, ki so oddati veljavne glasovnice. Dnevni red zasedanja, na katerem je že zdaj 22 točk, utegnejo pred pričetkom zasedanja še razširiti z imenovanjem tretjega podpredsednika državnega zbora. Uradni kandidat za podpredsednika je opozicijski poslanec Tone Peršak. Mandat prve Drnovškove posadke se izteka... (Foto: S. 2ivulovič/TRIO) LJUBLJANA / STATISTIKA/ BRUTO PLAČE MOZIRJE / ZADOL2ENA PODJETJA Kar 7570 zaposlenih je prejelo 180.000 tolarjev Dva izmed tisoč delavcev sta septembra lani prejela nižje bruto plače od 18.000 tolarjev Kje je meja preživetja? (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) Septembra lani je bruto plače, višje od 180.000 tolarjev, imelo 7.570 zaposlenih oziroma trinajst delavcev na tisoC zaposlenih. Statistika hkrati ugotavlja, da sta v istem mesecu od tisoč delavcev dva delavca prejela bruto plačo, ki je bila nižja od 18.000 tolarjev. V različne skupine, od tiste z najnižjo do tiste z največjo plačo, se je uvrstilo le 93,2 odstotka vseh zaposlenih, kar pomeni, da 6,8 odstotka zaposlenih spada v kategorijo tistih, ki so lanskega septembra prejeti bmto plače, višje od 180.000 tolarjev. Sicer pa je septembra lani bmto osebni dohodek, ki naj bi Se zagotavljal gmotno in socialno varnost, znašal 21.330 tolarjev.V negospodarstvu ni bilo niti enega zaposlenega z bruto plačo, ki bi bila nižja od omenjenega zneska. Povprečni septembrski bruto osebni dohodek je znašal 58.273 tolarjev. Omenjene bmto plače je septembra lani med tisoč zaposlenimi prejelo 80 delavcev, manjše plače od tega zneska pa je imelo 419 delavcev na tisoč zaposlenih. V skupinah med 60.000 in 100.000 tolarjev je septembra lani prejelo osebne dohodke 286 delavcev na tisoC zaposlenih. V skupini, ki je prejela od 100.000 do 180.000 tolarjev, je bilo 77 delavcev na tisoč zaposlenih. V 42 panogah zaposleni niso prejemali dohodkov, ki bi biti manjši od 18.000 tolarjev. V gornjem plačilnem razredu (-nad 180.000 tolarjev) so predvsem zaposleni v naslednjih Štirih panogah: zunanja trgovina, združenje ozdov, zavarovanje posesti in življenja ter turistično posredovanje. V kmetijstvu so v vseh panogah prejemati plače, višje od omenjenega povprečja. Gradbeništvo je bilo daleč pod povprečjem, prav tako tudi promet in zveze. (STA) Tretjini delavcev grozi odpustitev V mozirski občini tuhtajo, kako bi z lastninskim deležem odpravljali posledice poplav Brane Piano Zaposleni Gorenja Glin iz Nazarij so 1. oktobra lani pripraviti anonimno pismo za Milana Kučana, Janeza Drnovška, Jožico Puhar, velenjsko in ljubljansko SDK ter Časopise ... Pismo se je pojavilo tudi na oglasni deski v Glinu. Se preden je bilo kjerkoli objavljeno, sta direktor Jože Korber in sindikat odgovorila nanj. Delavci Glina so v svojem pismu izraziti ogorčenje nad počasnim reševanjem težav v tem najstarejšem zgomje-savinjskem podjetju. Razkriti so načrt, po katerem hoče vodstvo Glina podjetje preoblikovati v sedem novih. Tretjini od tisoC za- poslenih delavcev so že povedali, da so odveč. V odgovoru na pismo delavcev sta direktor Jože Korber in sindikat med vzroki, ki so menda krivi za težave v podjetju, omenila moratorij na sečnjo gozdov, izgubo jugoslovanskih trgov, padanje kupne moči v Sloveniji in neustrezen tečaj tolarja. Mesec dni pred tem, septembra 1992, je vodstvo Glina dobilo elaborat o sanaciji. Po njem naj bi Glin preoblikovali v holding s sedmimi podjetji, hčerami, odpustili pa bi 350 zaposle- nih. Septembra se je Glin prijavil tudi za sanacijo, ki jo je razpisala država. Na Agenciji so jim povedali, da jih država ob taksnih poskusih ne bo sanirala. Eden od pogojev razpisa sanacije je namreč bil, da se Glin (oziroma podjetje, ki ga sanira država) ne sme organizacijsko spreminjati brez soglasja države. Pred veC kot dvema letoma je Glin od države dobil dva milijona nemških mark. Doslej na sodišču še niso vpisati države kot solastnika Glina (delež znaša dva milijona mark). Glin si je izposojal tudi drugod. Tako so v začetku letošnjega leta ugotoviti, da je mozirski IS Glinu posodil 20 milijonov tolarjev, ki so bili namenjeni sanaciji po poplavah v Zgornji Savinjski dolini. Dolg je do danes narasel na 31,7 milijona tolarjev. Mozirski mandatar Alfred Božič pravi, da so od sklada že dobiti zagotovilo, da bo posojilo vrnjeno. Težava je le v tem, da ni določeno kdaj. Lahko se zgodi, da bo občini posojilo vrnjeno z deležem pri lastništvu Glina. Kako bodo s tem premoženjem nadaljevati saniranje poplav, ne ve nihče. ZDA-RUSIJA / SREČANJE NA VRHU_____ Clinton in Jelcin kmalu tudi o BiH Predsednika sta se med pogovorom zavzelo za krepitev dvostronbskih odnosov VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Boris Jelcin sta se med sobotnim 30-minutnim tele-tonskim pogovorom dogo-gorila za čimprejšnje vrhunsko srečanje, ki pa bo Potekalo na nevtralnem ozemlju. Datum in mesto sestanka Se ni znan, je povedala Clintonova tiskovne predstavnica Dee Dee h^yers. Vse potrebno za vrhunski sestanek bosta Bill Clinton pripravila zunanja ministra obeh držav, VVarren Christopher in Andrej Ko-zirev. »Oba predsednika si želita, da bi državi Se naprej ohranili dobre dvostranske odnose,« je povedala Myersova. Predsednika bosta največ pozornosti posvetila gospodarskemu in politi-• Cnemu sodelovanju. Clinton je Jelcinu med telefonskim pogovorom že obljubil, da bodo ZDA Rusiji pomagale pri uveljavljanju demokracije in izvaja- nju gospodarskih reform. Voditelja sta se pogovarjala tudi o aktualnih političnih problemih in o možnostih za rešitev razmer v najhujsih kriznih žariščih, med drugim tudi o vojni na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Ruski predsednik Jelcin je pobudo za vrhunski sestanek VVashingtonu poslal že kmalu po Clintonovi inavguraciji 20. decembra, vendar pa ameriški predsednik nanjo zaradi drugih zadolžitev ni mogel pozitivno odgovoriti, poudarjajo v VVashingtonu. Sicer pa strokovnjaki menijo, da bosta predsednika med zasedanjem spregovorila tudi o sporazumu o uničenju strateškega orožja, imenovanem Start 2, ki sta ga januarja podpisala Jelcin in nekdanji predsednik ZDA Bush. Iz vvashingtona poročajo, da bo prihodnje srečanje voditeljev sedmih najbolj razvitih držav sveta potekalo julija na japosn-kem. Na njem naj bi sodeloval tudi ruski predsednik Bosri Jelcin, saj bodo na konferenci med drugim razpravljali tudi o gospodarski pomoči Rusiji. Sicer pa se je Clinton po telefonu v soboto deset minut pogovarjal tudi s predsednikom izraelske vlade Jicakom Rabinom, vendar pa podrobnosti pogovora niso znane. Najverjetneje pa sta govorila o problematiki pregnanih Palestincev in nadaljevanju bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj. Zadnje javnomnenjske raziskave, ki jih je izvedel ugledni Gallupov institut, kažejo, da novega ameriškega predsednika podpira 61 odstotkov Američanov. Vec kot polovica jih meni, da je trenutno veC možnosti, da bodo ameriški marinci v Somaliji ostali toliko Časa, dokler enote ZN ne bodo prevzele nadzora nad območji, ki so jih dosedaj nadzorovali ameriški vojaki. NataCno polovica vprašanih Američanov je izjavila, da obstaja veliko možnosti, da bo Clinton zaukazal novo posredovanje v Iraku, Ce Bagdad ne bo spoštoval resolucije VS ZN. Poleg zunanjih zadev pa se bo Clinton moral posvetiti tudi domačim problemom in se med drugim »pozabavati« tudi s previsokim primanjkljajem v državnem proračunu. (Reuter) ANGOLA Pobili 62 Zaircev LUANDA - Razmere v Angoli se zaostrujejo. Angolci so namreč v petek, ko je bila objavljena vest, da Zaire pomaga upornikom gibanja UNITA, napadli zairske državljane, ki živijo v angolskem glavnem mestu in okolici. Pri tem je bilo ubitih naj-maj 62 ljudi, vec pa je bilo ranjenih. Angolci so Boris Jelcin Vodja Unite Savimbi pobijali vse, za katere so menili, da so iz Zaira, pa tudi mnoge tiste Angolce, ki so nekoC živeli v Zairu. Tiskovna agencija DPA je v nedeljo sporočila, da je predstavnik gibanja Unita izrazil pripravljenost za mirovne pogovore z angolsko vlado. Uporniki upajo, da bodo državljansko vojno rešili po politični poti. Vojna v Angoli se je razvnela lani novembra, ko so uporniki zahtevali razveljavitev septembrskih volitev. Člani človekoljubnih organizacij v Angoli poročajo, da so mesta na severu države povsem uničena in da je njihovo delo oteženo. (Reuter, STA) SLOVENIJA - ITALIJA Zaradi nacionalizma se Trst odreka boljši prihodnosti Za industrijsko cono se zdaj navdušujejo Goričani Slovenija in ES pripravljata pogodbo o sodelovanju, po kateri bo Slovenija postala njena pridružena Članica. 2e v uvodu pogodbe posebej omenjajo osimski sporazum in industrijsko cono. Pogodba o gospodarskem, tehničnem in finančnem sodelovanju je že podrobnejša. Tretje poglavje se imenuje »norme glede svobodne cone, ustanovljene z osimskimi sporazumi«. Te norme obsegajo tri člene. V prvem, St. 35, dvanajsterica in Slovenija soglašata glede pobude, podpisane v Osimu, in Se posebej poudarjata skupni interes. ' 36. Člen govori o svobodnem uvozu blaga, ki bo po poreklu iz omenjene cone. Navedeni so podrobni seznami blaga ozi- Bogo Samsa roma izdelkov, katerih provenienca bi avtomatično postala izenačena z državami ES, torej se ne bi nanje nanašale nobene omejitve, prelevmani ali plačevanje carin. Zadnji člen omogoča »evolucijo naCrtov o coni« v skladu z nameni osimskega spo-razuma.Vse skupaj pomeni, da se ponovno uveljavljajo pomembne olajšave za obmejno sodelovanje, kot jih navajajo določila osimskega sporazuma in so vključena v sistem ES in na katera je Skupnost že pristala. Izvedba lahko poteka v dvojni obliki: ali bi industrijsko cono prenesli s Krasa, torej iz Tržaške pokrajine nekam na Goriško, ali pa bi ustvarili cono drugačnega tipa, v katerem bi postal bistven kapital, ki prevladuje v mešanih podjetjih. Razmišljanja o industrijski coni na Krasu so v Trstu sprožila politično krizo, volilno zmago Liste za Trst in nacionalistične zaostritve. Politiki v deželi Furlaniji-Julijski krajini so se razdelili: velika večina zagovarja izrabo izredne možnosti za razvoj slovenskega gospodarstva in gospodarstva dežele.Furlanije-Julij-ske krajine. Trst pa se zapira vase in zavrača cono. Tudi Rim omahuje. Po nekaterih informacijah je rimska diplomacija zahtevala, da bi omenjeno poglavje Črtali iz slovensko- evropske pogodbe, po drugih pa so močno žive težnje ne samo po ohranjanju, temveč tudi po nadaljnjem razvoju, razširitvi in posodobitvi določil. Pomembno besedo bo imela deželna vlada Fur-lanije-Julijske krajine, ki se mora po statutu ES izreci kot neposredno prizadeta. V njej pa prevladujejo goriške in furlanske teze, ki so za razširjeno sodelovanje. Vsekakor gre za pomembne gospodarske možnosti, saj bi to pomenilo preskakovanje nekaterih omejitev pri slovenskem sodelovanju v ES, omogočilo hitrejši prodor, sočasno pa ne bi bilo nevarnosti hitrega spreminjanja slovenskega sistema in prehitrega vdora tuje konkurence. ITALIJANSKA MANJŠINA Predstavniki Unije Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem pri italijanskem zunanjem ministru Colombu UMAG - V sredo se je delegacija Unije Italijanov v Rimu sestala z italijanskim zunanjim ministrom Emili-om Colombom in sodelavci. Osrednja tema pogovorov je bila revizija osimskih sporazumov. O tem smo se pogovarjali s predsednikom unije Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem Giuseppejem Roto. Na katere razlike med Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem bi še posebej opozorili? Predvsem na gmotni položaj italijanske manjšine. V zadnjem letu in pol smo namreč priča skrb vzbujajočemu pojavu, ki dobiva na Ennio Opassi / Umag Hrvaškem vse večje razsežnosti. O tem smo se pogja-li tudi z italijanskim zunanjim ministrom Colombom. kakšne so razmere, nam lahko pove tudi primer, da si slovenski učitelj, ki poučuje 20 let lahko mesečno kupi 1.000 litrov super bencina, njegov kolega na Hrvaškem pa le 100. Zaradi slabih gospodarskih razmer na Hrvaškem je domove v Istri zapustilo že nekaj tisoC pripadnikov italijanske manjšine, med njimi predvsem učitelji, obrtniki, delavci, pa tudi novi- narji. Med leti 1947 in 1952 je nekdanji komunistični režim okrog 350.000 pripadnikov italijanske manjšine prisilil, da so zapustili Istro, Reko in dalmacijo. Sedaj pa jih v to sili gospodarska situacija. Se posebej pa je pereče vprašanje šolnikov. Septembra je kar 14 učiteljev s srednje Sole v Bujah odšlo v Koper, Piran ali Trst. Kako bi lahko ta dramatični eksodus zaustavili? Poiskati bi morali nove oblike gospodarskega sodelovanja med Italijo, Hrvaško in Slovenijo. V naspro- tnem primeru se bo izseljevanje nadaljevalo in italijanska narodnost bo v Istri postala samo eden od folklornih elementov. Ali menite, da so Se kakšne razlike pri ravnanju z Italijani na Hrvaškem in v Sloveniji? Na volitvah na Hrvaškem smo pripadniki italijanske narodnosti lako glasovali samo za enega kandidata in sicer predstavnika narodnosti. Med kandidati večinskega naroda pa niso mogli izbirati. To je neke vrsta »getoizacija« italijanske narodnosti. V Sloveniji so bile razmere med volitvami posvem drugačne. IRAK / LETALA ZDA SPET NAPADLA Bagdad ne bo kršil premirja Rusijo je v Irak poslalo deset prostovoljcev, ki se bodo borili no strani Iračanov NOVICE 994 žrtev v Izraelu BAGDAD - Tri ameriška letala so v soboto na iraški radar odvrgla lasersko vodeno 450 kilogramov težko bombo, je sporočila ameriška televizijska družba CNN, ki se je sklicevala na sporočila iz Pentagona. Ameriški piloti so bombni napad izvedli potem, ko so Iračani streljali na letala, ki so bila na nadzornem poletu na območju prepovedi poletov južno od 32. vzporednika. Iraško zunanje ministrstvo je vesti o streljanju na letala ZDA zanikalo. Vsa ameriška letala so se vrnila nepoškodovana ne letalonosilko Kitty Hawk, ni pa znano, ah so cilj tudi zadela. Iraška vojska je že začela preiskovati, kam je vo- dena bomba padla. Bagdad je sporočil, da bo kljub incidentu (to je že tretji napad ameriških letal, odkar je Bill Clinton prevzel mesto ameriškega predsednika), spoštoval premirje, ki ga je razglasil Ravolucionami svet 19. januarja po že Četrtem napadu na iraške protiletalske sisteme na severu Iraka ob 36. vzporedniku. Iraško zunanje ministrstvo, ki je prejšnje ameriške napade ostro obsodilo, glede zadnjega napada Se ni dalo javne izjave. Iz Moskve pa poročajo, da bo Rusija, po besedah podpredsednika Aleksandra Ruckoja, v primeru morebitnega glasovanja VS OZN o novem voja- škem posredovanju zavezniških sil v Iraku najverjetneje uporabila pravico veta. »Vojaške akcije krize med zavezniki in Irakom ne bodo rešile,« je poudaril Ruckoj. Med zadnjimi zavezniškimi napadi na Irak se je Moskva omejila od VVashingtona in ga obtožila, da v Iraku posreduje na lastno pest. Ruski nacionalist Vladimir Zhiri-novski pa je v nedeljo pospremil 10 ruskih prostovoljcev, ki se bodo borili na strani Iraka. »Pomagati moramo Iraku, to pa je hkrati tudi priložnost za obnovitev ruske vojske. Vsaka vojska pa za izgradnjo svojih vrst potrebuje vojno,« je poudaril Zhiri-novski. (Agencije) i *>«•- * Bagdad ■is Premični cilji napadov v •<&>>' • — Z,— iW • v ;,-’ - ib. Vojaška oporišča in tovarne orožja KUVAJT nz ■ \ SAUDSKA ARABIJA Iraški položaji, ki sojih dosedaj napadla ameriška letala BRUSELJ / MINISTRI ES O NESREČAH TANKERJEV Na izrednem zasedanju za ostrejše standarde Od decembra so se zgodile že tri večje nesreče tankerjev, ki resno ogrožajo okolje. BRUSELJ - ES bo danes zaradi številnih nesreč tankerjev na izrednem zasedanju razpravljala o varnosti plovbe tankerjev. Se posebej starim tankerjem naj bi prepovedali plovbo v evropskih ozemeljskih vodah ter pristajanje v evropskih pristaniščih. Seja ministrov za okolje in ministrov za transport dvanajsterice so sklicali po nesreči pri Shetlandskih otokih. Zaenkrat se še ne ve, Ce bodo ministri sprejeli tako radikalne korake, kot je prepoved plovbe za stare ladje, ali pa bodo samo pospešili sprejemanje bolj blagih zakonov in tako skušali umiriti javnost. Po besedah britanskega ministra za transport, Johna MacGregorja, morajo akcije za preprečitev na-daljnih tankerskih nesreč uskladiti na vseh ravneh. »Le tako bomo lahko zmanjšali nevarnost, ki jo za okolje pomeni prevoz nafte,« je dodal MacGre-gor. Razpravljali naj bi o razširitvi območij prepovedanih za plovbo tanke- . rjev in ladij, ki prevažajo nevarne snovi. Tem plovilom naj bi namenili tudi veC pozornosti in usmerjanja med plovbo, preučili pa naj bi tudi standarde pri registriranju ladij, ki jih imajo države z velikimi flotami (Liberija, Grčija, Panama), saj so pogosto zelo nizki. Evropski parlament se je zavzel za sprejetje zakonov, ki bi bili še strožji od standardov Mednarodne organizacije za ladij- sko plovbo (IMO), saj se tudi ti standardi premalo upoštevajo.Evropski parlament zahteva, da se ladjam starejšim od 15 let prepove pristajanje v evropskih pristaniščih, tankerjem, ki nimajo dvojnih komor za nafto, pa naj se prepove plovba po ozemeljskih vodah držav clanic ES. V zadnjih nekaj mesecih je javnost pretreslo kar nekaj velikih ladijskih nesreč. V začetku januarja je pred obalo Shetlandkih otokov nasedel tanker Braer, ki je plul pod liberijsko zastavo. Decembra je med neurjem ob severni obali Španije nasedel grški tanker Aegean Sea. V Četrtek pa sta pred obalo Sumatre trčila dva tankerja. (Reuter) ,,, ; „ ... ■ *« SVM:1 ,,o JERUZALEM - Trije britanski vojaški helikopterji so v soboto v Izrael prepeljali 17 izgnanih Palestincev. Na nikogaršnji zemlji med Libanonom in Izraelom je Se zmeraj 396 Palestincev, ki so jih izgnali 17. decembra lani. Incidenti na zasedenih ozemljih pa se nadaljujejo. Dva izraelska vojaka sta izgubila življenje v eksploziji bombe na jugu Libanona. Med demonstracijami v Gazi pa so izraelski vojaki ubili nekega Palestinca. To je že 994. palestinska žrtev, ki so jo ubili izraelski vojaki od decembra 1987, ko je izbruhnil upor. (Reuter) Vodni val grozi Hamburgu HAMBURG - Orkan Barbara, ki že nekaj dni divja po Severnem morju, prinaša s seboj tudi visok vodni val. Napovedujejo, da bo že to noC severne in vzhodne obale Severnega morja zajel visok val plime. Ker so valovi normalno višino presegli kar za 2, 5 metra, so v Hamburgu že razglasili splošno nevarnost. V nedeljo se je pripetila tudi nesreča. Z ladje, ki je plula severovzhodno od mesta Borken, je padel mornar. Reševanje ni bilo uspešno. (Morel) Belgijski vojaki tarča napadov MOGADIS - Oboroženi Somalci so v pristanišču Kismayu v soboto streljali na belgijske enote ZN, ki so varovale skladišče Unicefa. Belgijski vojaki so tokrat na napad odgovorili in ubili dva Somalca, štiri pa ujeli. Kot sporoča tiskovni predstavnik ZN v Somaliji, je bilo v Kismayu v zadnjih dveh dneh ranjenih Sest belgijskih vojakov: eden ob petkovem napadu na policijsko postajo, pet pa pri skladišču Unicefa. Na pogajanjih med sprtimi somalskimi skupinami se je zapletlo tudi v Adis Abebi. Ker je ena izmed frakcij zapustila mirovna pogajanja, predstavniki ZN menijo, da je nadaljevanje mirovnih pogajanj vprašljivo. (Reuter, STA) Mraz zahteval 52 življenj DAKA - Zaradi hudega mraza je v soboto na severu Bangladeša umrlo 52 ljudi, predvsem brezdomnih otrok in starejših oseb. Čeprav so se temperature gibale okoli šest stopinj Celzija, je leden veter prizadel milijone ljudi, ki živijo v hudem pomanjkanju in so večinoma brez strehe nad glavo. Meteorologi napovedujejo, da bodo temperature v prihodnjih dneh še nižje. Oblasti se bojijo, da se bo število žrtev še povečalo. V tej zimi je v Bangladešu umrlo že 192 ljudi. (STA, APA) Opazovalci ES v Albanijo TIRANA - Na prošnjo albanske vlade bo Evropska skupnost v Albanijo poslala petnajstčlansko opazovalno misijo, ki bo nameščena vzdolž meje z Zvezno republiko Jugoslavijo. Za ta korak so se odločili, ker v Albaniji Čedalje bolj naraSCa bojazen pred razširitvijo državljanske vojne v BiH na ves Balkan. Misija, ki jo sestavljajo civilni in vojaški strokovnjaki, bo nadzorovala tudi mejo z Makedonijo. (Reuter) Sarajevčani ne verjamejo v uspeh ženevskih pogajanj SARAJEVO - Radio BiH je v nedeljo sporočil, da ne verjamejo v ugodni izid mirovnih pogajanj v Ženevi, saj doslej niso dosegli napredka, sprte strani pa vztrajajo pri svojih stališčih. Spopadi se nadaljujejo po vsej BiH. Srbske sile so napadle Srebrenico in Potočane. O bojih poročajo tudi iz Gorazda in Maglaja. Vojski BiH in HVO pa sta v nedeljo v Gornjem Vakofu podpisali premirje. (STA) Sadako Ogata prispela v Zagreb ZAGREB - Visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata je v nedeljo pričela petdnevni obisk na območju nekdanje Jugoslavije. V ponedeljek namerava visoka komisarka obiskati Beograd, nato pa Se Sarajevo, kjer naj bi se seznanila s potekom razdeljevanja človekoljubne pomoči. (STA) LESTVICE MOŠKA 0-1 UGA IZIDI 12. KOLA: Copat - Schio 2:3 (11:15,15:10, 15:6, 5:15, 11:15); Montecchio - Mussolente 3:1 (15:3, 13:15, 15:9, 15:9); La Sedla - Marzola 1:3; Petrarca - Maniago 3:1 (15:11, 13:15, 15:11, 17:15); Riviera - Mogliano 3:0 (15:7, 15:13, 15:9); S. Giustina - Noventa 3:1 (15:9, 6:15,15:7, 15:7); Valprapor Imsa - Vivil 3:2 (15:5, 12:15, 15:6, 10:15, 15:11). VRSTNI RED: Riviera del Brenta 22, Valprapor Imsa 20, Montecchio 18, San Giustina 16, Mogliano 14, Copat Pordenone, Vivil Villa Vicenti- (j na, Petrarca PD in Marzola Trento 12, Mussolente in Nova Gens Noventa 10, Maniago in La Sedia San Giovanni al Natisone 4, Jockey Schio 2. PRIHODNJE KOLO (30.1.): Maniago - La Sedia; Noventa - Montecchio; Marzola - padova; Mussolente - Riviera; Vivil - Copat; Schio - S. Giustina; Mogliano - Valprapor Imsa. ŽENSKA C-l UGA IZIDI 12. KOLA: Battisti - Kennedy 3:0 (15:10, 17:15, 15:9); Cus UD - Koimpex 2:3 (5:15,11:15, 15:12, 15:7, 11:15); Vivil - Pav UD 0:3 (11:15, 14:16, 14:16); Altura Omse - Marzola 0:3 (10:15, 3:15, 9:15); Mogliano - Biadenese 3:1 (13:15, 15:6, 15:9, 15:9); Lasalle - Martignacco 3:0 (15:2, 15:7, 15:11); Bor Tombolini - Fontane 2:3 (15:17, 15:12,15:12,12:15, 5:15). VRSTNI RED: Camst Videm in Marzola Trento 20, Mogliano Veneto in Fontane Tv 18, Bor Tombolini in Battisti Trento 16, Kennedy Videm in Vivil Villa Vicentina 14, Koimpex 10, Biadenese 8, Lasalle Romano 6, Cus Udine 4, Altura Omse Trst 2, Martignacco 0. PRIHODNJE KOLO (30.1.): Marzola - Vivil; Martignacco - Cus UD; Pav UD - Altura; Sloga Koimpex - Mogliano; Fontane - Battisti; Ken-nedy - Lasalle; Biadenese - Bor Tombolini. MOŠKA 02 UGA IZIDI 12. KOLA: 01ympia CDR - San Vito 3:0 (15:9, 15:10, 15:10); Petris Tolmeč - Povoletto 0:3 (7:15, 8:15, 13:15); Porcia - Ipem Buie 3:2 (15:11, 10:15, 15:10, 2:15, 15:12); MOssa - Roz-zol 3:1 (4:15, 15:11, 15:5, 15:11); Sloga - Bor 3:0 (15:7, 15:6, 15:12); Cremcaffe - Prata 3:0 (15:1, 15:9,15:6); Libertas Sacile ni igral. VRSTNI RED: Cremcaffe Tržič 22, Libertas Sacile 18, Flebus Povoletto in Ofympia CDR 16, Mossa in Porcia 14, Prata 10, Rozzol Trst, Sloga, Ipem Buia in San Vito 8, Petris Tolmeč 2, Bor 0. PRIHODNJE KOLO (30.1.): Sacile - Porcia; Bor - | Petris; Flebus - Mossa; Santalucia - Olimpia CDR; San Vito - Sloga; Rozzol - Cremcaffe, Ipem Buia prost. ŽENSKA C1 UGA / BOR TOMBOLINI PREMAGAN V TEKMI TRETJEUVRSČEN1H Kakšna škoda! Po zelo kakovostni igri v prvih štirih igrah se je tie break plavim povsem ponesrečil - Kjlub trem porazom v štirih tekmah ni skrbi Bor Tombolini - Fontane 2:3 (15:17, 15:12, 15:12,12:15, 5:15) BOR TOMBOLINI: Ažman (5 točk + 6 menjav), Maver (15+19), Nacinovi (6+7), Flego (3+10), Benevol (2+6), Vodopivec (2+7), Grego-ri (4+0), Cok (0+0), Grbec (0+0), Pitacco. Zgrešeni servisi: Bor 16, Fontane 16, Točke na servisu: Bor 15, Fontane 12, Točke na nasprotnikovih napakah: Bor 25, Fontane 29. SODNIKA: Germini (GO) in Rossi (TS) Bor Tombolini in Fontane, ki sta pred 12. kolom s 16 točkami delila 3. mesto na lestvici ženske odbojkarske C-l lige, sta v telovadnici šole Suvich v soboto postregla s prvovrstno odbojkarsko predstavo. Tako atraktivne igre, kakršno sta obe ekipi prikazali v prvih štirih nizih, tako s tehničnega kot z agonistiCnega vidika, nam je v tretjeli-gaški konkurenci redkokdaj dano gledati. Trajali so vsak po 30 minut, skupno je prišlo do 117 (!) menjav servisa, le redkokdaj si je ena od dveh ekip nabrala kaj vec kot simbolično prednost in lahko rečemo, da je igralke obeh ekip prevzel pravcati »agoni- Aleksander Koren stični trans«. Res škoda, da tak nastop ni bil kronan z zmago borovk, ki se jim je, žal, odločilni tie break popolnoma ponesrečil, potem ko so proti resnično dobremu nasprotniku zaigrale eno svojih letos najboljših tekem. Skratka, tega poraza sploh ni mogoCe enačiti z zadnjima dvema domačima spodrsljajema z Battistijem in Kennedyjem in trem negativnim rezultatom v štirih tekmah navkljub, lahko rečemo, da ima trener Sore v rokah spet tisto ekipo, ki je v novembru in decembru pomenila največje presenečenje prvenstva, Ce upoštevamo, da so v začetni postavi, razen veterank Maverjeve in Nacinovijeve, same mladinke. Jasno je, da so si plave po tem porazu precej zmanjšale možnosti, da bi se še potegovale za sam vrh, na kar sicer pred pričetkom sezone, objektivno gledano, nihče ni resno računal, toda, Ce sodimo po soboti, nedvomno drži, da ima po našem mnenju Borova šesterka pred sabo res rožnato prihodnost, Ce bo, obogatena z izkušnjami in delom, znala nadaljevati po tej poti, sasj je tehnična osnova te ekipe za naše razmere vendarle nadpovprečna. Opisati tako izenačeno tekmo res ni lahko. S strogo tehničnega vidika je bil najboljši prvi niz, a na visoki ravni sta bila tudi drugi in tretji. Bo-rovke so bile v sprejemu na splošno bolj natančne od nasprotnic, z obrambo in blokom pa so uspešno zaustavljale zelo agresiven napad nasprotnic. Odločale so torej nianse. Da borovke tekme niso zmagale že po treh ali štirih setih, je treba pripisati le manjši odločnosti v ključnih trenutkih.Tako velja zapisati, da so si borovke v prvem setu zapravile tri set-žoge in set izgubile, da so gostje v tretjem setu izničile kar dvanajst set-žog borovk, preden so klonile, in da so v četrtem setu plave že vodile z 12:8, v nadaljevanju pa niso več prišle do točke, čeprav so še kar štirinajstkrat servirale. Prav v teh ključnih trenutkih Četrtega niza je prišla polno do izraza večja zrelost nasprotnic, ki se v tej ligi za napredovanje potegujejo že tri leta. Od tega rezultata dalje niso namreč Fontane naredile niti napake več, medtem ko se je plavim v napadu včasih tresla roka, blok ni bil Elena Maver (15+19) je Igrala fenomenalno veC učinkovit, podaje pa niso bile veC tako natančne. Razplet tie breaka je bil zaradi vsega, kar so plave dotlej pokazale, res zelo grenak. Fontane so ob menjavi igrišča že vodile z 8:4, nato pa dosegle celo delni izidi 7:1, tekma pa je bila odločena pravzaprav že po prvih akcijah, saj plave preprosto psihično in verjetno tudi fizično niso vzdržale napora. Kljub porazu je treba borovke resnično pohvaliti. Prava junakinja je bila Maverjeva, ki je zaigrala res fenomenalno, delo ostalih, posebno kapetanke Nacinovijeve, je bilo mogoče manj vidno, a prav tako dragoceno. Trener Sore se po srečanju dolgo ni mogel sprijazniti s porazom, preden je prišel na dan njegov prisrčen in veder rimljanski značaj je minilo kar nekaj minut, zgovoren pa le ni bil. Dosti bolj razpoložen je bil, kajpak, trener Fontan: »To je bila res kvalitetna tekma. Vedeli smo, da nam lahko samo še zmaga omogoča, da se potegujemo za napredovanje, saj bi štirje porazi pomenili prehud hen-dikep, zato smo prišli v Trst s trdnim namenom, da osvojimo obe točki. Rekel bi, da smo zmagali, ker smo imeli na začetku tie breaka več sreče, nic veC. Moram pa reci to: srčno upam, da bomo napredovanje tudi dosegli, saj bo po mojem Bor v prihodnji sezoni res nepremagljiv...« Pa še to: zanimivo je, da so borovke vse svoje štiri poraze doživele na domačih tleh, kjer pa sicer ne morejo kdove koliko računati na pomoC gledalcev, ki jih sicer ne manjka, skoraj vsi pa sledijo tekmam brez najmanjše partecipacije, tega pa si igralke res ne zaslužijo. Valprapor Imsa dvakrat vodil a zmagal samo po petih nizih Briško-štandreška ekipa premalo borbena - Mitja Feri odličen Valprapor Imsa - Vivil 3:2 (15:5, 12:15, 15:6, 10:15,15:11) VALPRAPOR IMSA: Aleš Feri (15 točk +13 menjav), Mitja Feri (10+10), Stabile (8+10), Paolet-ti (5+5), Buzinelli (3+5), Berzaccola (1+2), Prinčič (0+0), Florenin, Rigonat. Tudi to soboto se je v štandreški telovadnici zbralo veliko število gledalcev, ki je prispevalo k pravemu vzdušju lepe in borbene, toda tudi nekoliko Čudne tekme. Goričani so namreč zaceli silovito in povsem nadigrali nasprotnika. V samih štirinajstih minutah igre so namreč osvojili set, od petnajstih točk pa so jim gostje podarili kar devet z lastnimi napakami. Tak razplet prvega seta je pogojeval igro domačinov v nadaljevanju. Gostje so se namreč ponovno zbrali in se odločneje upirali Valpraporju. ZaCetek seta je bil izenačen. Potem pa domačini niso znali reagirati na dobro igro gostov, ki so stalno imeli prednost dveh ali treh točk. Vsekakor pa so porazu v tem setu botrovale tudi napake goriških odbojkarjev. Tretji set je bil zelo podoben prvemu. Z dobrim servisom so domačini povsem nadigrali goste, ki pa jim niso nudili nikakršnega odpora. V Četrtem setu si je Vivil zopet opomogel predvsem po zaslugi Piovesana, ki je odlično napadal tako iz prve kot iz druge linije. Ti napadi bi sicer lahko bili plen goriške obrambe, Ce bi bili igralci bolj motivirani in odločni. Igrali pa so preveč apatično, niso znali vsiliti igri hitrejši tempo in tako je bil poraz neizbežen. 2e v končnici tega seta se je domači trener Zamd razburil in okregal svoje igralce zaradi premajhne borbenosti. To se je potem poznalo v tie-breaku, saj so se fantje zavedali, da si zmago lahko zapravijo samo sami. Zaigrali so odločno in bili stalno v vodstvu. Nasprotnik pa se ni vdal do zadnje točke, ki jo je za Valprapor dosegel Mitja Feri, ki je v soboto odigral letošnjo najboljšo tekmo. Po tekmi so bili v goriskem taboru zadovoljni z rezultatom, malo manj pa z igro. Sicer pa nihajoča igra Valpra-porja ne preseneča trenerja Zamoja: »Po izredno dobrem začetku sezone, ko smo morali zmagati, da se cimprej oddaljimo od dna lestvice, je na koncu prvega dela prvenstva razumljiv padec v formi in koncentraciji. Ne moremo ostati celo prvenstvo na istem nivoju. Vseeno pa nas čaka va-liko dela, da odpravimo nekatere napake.« ŽENSKA C-1 LIGA / USPEH PO PETIH SETIH n MOŠKA C-LIGA ŽENSKA C-2 UGA IZIDI 12. KOLA: Torriana - Bo Frost 3:2 (11:15, 15:12, 14:16, 15:13, 15:10); Banear - Sokol Indu-les 0:3 (5:15, 7:15, 7:15); Porcia - Ausa Pav Cer-vignano 3:0 (15:11, 15:9, 15:11); Tarcento - Fellini Tržič 3:0 (15:4, 15:5, 15:3); Ottica Tomasini - Mossa 2:3 (12:15, 13:15, 16:14, 15:7, 8:15); Sangiorgina - Martignacco 3:2 (15:8, 16:14, 10:15,11:15, 15:3); Gemona - Kmečka Banka 3:1 (16:8,17:15,10:15,16:14). VRSTNI RED: Al Fungo Humin 24, Tarcento 20, Porcia in Ausa Pav Cervignano 16, Sokol Indu-les in Fellini Tržič 14, FiumeVeneto in Sangiorgina 12, Martignacco, Torriana Gradišče in Kmečka banka 10, Mossa 6, Ottica Cordenons 2, Banear San Vito 0. PRIHODNJE KOLO (30.1.): Fellini - Porcia; Martignacco - Banear; Ausa Pav - Tarcento; Sokol Indules - Tommasini; Kmečka Banka - Torriana; Fiume Veneto - Sangiorgina; Mossa - Gemona. MOŠKA D UGA IZIDI 12. KOLA: Copat - Fiume Veneto 0:3 (10:15, 8:15, 9:15); Fagagna - Faedis 3:0 (16:14, 15:4, 15:13); SoCa Sobema - Rojalese 3:0 (15:8, 15:3, 15:11); Prevenire - Comet Torriana 3:0 (15:10, 15:6, 16:14); Grado - Ronchi 3:1 (13:15, 15:4, 15:11, 15:7); Zaule - Asfrj Čedad 3:0 (15:11, 15:11, 15:1); Volley Bali UD - Volley Club TS 3:0 (15:0, 15:0, 15:0). VRSTNI RED: Volley bali Videm 22, Fagagna in SoCa Sobema 20, Rojalese 18, Itely Faedis 16, Fiume Veneto, Zaule Rabuiese in Grado 12, Prevenire Trst 10, Comet Torriana 8, Asfjr Čedad in Acli Ronchi 6, Copat Pordenone in Volley club Trst 0. (Fiume Veneto, Copat in Volley club imajo dve kazenski točki manj) PRIHODNJE KOLO (30.1.): Comet - SoCa Sobema; Asfrj Čedad - Fagagna; Rojalese - Prevenire; Faedis - Grado; Volley Club TS - Copat; Fiume Veneto - Zaule; Ronchi - Volley Bali UD. ZENSKA D UGA IZIDI 12. KOLA: Celinia - Šanson Locnik 0:3 (14:16, 3:15, 13:15); Rivignano - Koimpex 1:3 (10:15, 15:7, 16:17, 11:15), Asfrj - Bor Friulex-port 3:0 (15:10> 15:10, 15:9); Virtus - Villacher Tržič 3:0 (15:13, 15:7, 15:7); Sagrado - Albatros 3:0 (15:6, 15:2, 15:9); San Leonardo - Pav Natisoma 0:3 (6:15, 10:15, 9:15); Codroipo - Paluzza 3:0 (15:8, 15:4, 15:1). VRSTNI RED: Del Doge Codroipo 22, Koimpex in Albatros System Spilimbergo 20, Danone Rivignano 18, Sagrado in Asfjr Čedad 16, Pav Natisoma, Celinia Maniago in Paluzza 10, Šanson LoCnik 8, Bor Friulexport in Virtus Italspurghi Trst 6, San Leonardo 4, Villacher Tržič 2. PRIHODNJE KOLO (30.1.): Villacher - Asfrj; Pav - Rivignano; Bor Friulexport - Virtus; Sloga - Sagrado; Paluzza - Celinia; Šanson LoCnik - San Leonardo; Albatros - Codroipo. Slogašice v Vidmu ušle pravi drami Pri Koimpexu manjkale štiri igralke Olympia CDR vztraja pri vrhu Odličen odpor Kmečke banke Petejanovi fantje brez težav ugnali San Vito, Goričanke proti nepremagani Gemoni prekosile same sebe - Rutinska zmaga sokolovk CUS Videm - Koimpex 2:3 (5:15, 11:15,15:12,15:6,11:15). KOIMPEK: Brisco (4+7), Fabrizi (7+8), Gregori (1+5), Mijot (0+0), Per-tot (3+6), Sosič (6+0), Starc, Ukmar (21+13). Izčrpani obrazi igralk obeh ekip po tekmi, so bili v soboto najbolj zgovoren dokaz o velikem psihičnem pritisku, kateremu sta bila podvržena tako CUS kot Koimpex. Tekma je bila sila pomembna za obe ekipi. Videmčanke bi z morebitno zmago še lahko upale na obstanek, ki se jim zdaj vedno bolj izmika, slogasice pa so nujno potrebovale novi točki, da bi se izognile nevarnemu spodnjemu delu lestvice, tudi ker jih v prihodnjem kolu Čaka res zahteven nastop proti vse boljšemu Moglianu Venetu. Po petih setih je zmaga pripadla Koimpexu, ki se je sicer moral boriti celi dve uri preden je tekmo osvojil. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni, slabše pa se je pisalo Koimpexu, saj so mu manjkale kar štiri igralke, Starčeva pa je bila nerazpoložena in ni mogla na igrišče. Vse te pomanjkljivosti pa so nadoknadili v soboto na mreži neustavljiva Martina Ukmar in Alenka Sosič, ki se je odlikovala po zelo borbeni in požrtvovalni igri. Sama tekma se je za naše barve dobro začela, saj je Koimpex zanesljivo povedel z 2:0 v setih. CUS je sicer skozi vse srečanje zelo ostro serviral, vendar pa je bil Koimpex na to pripravljen in je z mimo igro takoj prevzel pobudo v svoje roke in prvi set brez težav osvojil. V drugem setu je bila borba na igrišču večja, do prelomnice pa je prišlo v tretjem, ko sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, domačinkam pa je le uspelo set osvojiti. Vidno potrtim igralkam Koimpexa v 4. setu ni slo nic od rok, na mreži so bile premalo udarne in CUS je stanje izenačil. V odločilnem nizu pa so pobudo prevzele spet slogašice, ki so takoj povedla in svojo prednost obdržale do konca. (INKA) 01ympia CDR - San Vito 3:0 (15:9, 15:10, 15:10) OLVMPIA CDR: Andrej Terpin (3 točke +3 menjave), Janez Terpin (4+10), Boris Sfiligoj (1 + 0), Gregor Sfiligoj (5 + 5), Andrej Vogrič, Marjan Vogrič (0+0), Dornik (6+4), devetak (1+2), Povše (0+0), Hlede (0+0), Petejan (2+6). 01ympia CDR je v soboto dosegla tretjo zaporedno zmago in tako ohranila stik z vrhom lestvice. Nasprotnik tega kola je bila sicer povprečna ekipa iz San Vita, ki se bo do konca prvenstva borila za obstanek v ligi. Pred tekmo so bili Goričani malo zaskrbljeni, saj ni nastopil najbnoljši goriški tolkaC Simon Terpin. Na igriSCu pa se je pokazalo, da so gostje dosti slabši nasprotnik. 01ympia je igrala izredno dobro, predvsem v centru, kjer se je izkazal Damjan Dornik. Kljub temu pa so naredili preveč napak, tako da so gostje zbrali vec točk, kot so jih dejansko zaslužili. V vseh treh setih so domačini vodili, nakar so nekoliko popustili in tako dovolili gostom, da so jih dohiteli ali celo prehiteli. Vseeno pa je Qlympia imela tekmo vedno v svojih rokah, tako da ni bilo nikoli dvomov o zmagovalcu. Andrej Vogrič je po tekmi povedal: »S to zmago imamo zdaj samo dve točki manj od drugouvrščenega Sacileja. To je dokaz, da bi se lahko borili tudi za napredo- ŽENSKA D LIGA / MEDTEM KO JE BOR FRIULEXPORT V ČEDADU RAZOČARAL Koimpex vse bolj prepričljiv Danone Rivignano -Koimpex 1:3 (10:15,15:7, 16:17,11:15) KOIMPEK: Brišnik (2+0), Daniela Ciocchi (11+8), Suzana Ciocchi (6+5), Ferluga (0+0), Fonda (2+5), KocjanCiC, Ko-smina, Milic (4+5), Spacal (7+11), Skerk (7+13). Z izredno pomembnega gostovanja se Koim-pex vraCa z novim parom točk, zmaga pa mu je ob istočasnem porazu Albatrosa omogočila, da se je prebil na drugo mesto na lestvici. Pred samo tekmo je sicer vladala v Slo-ginem taboru rahla zaskrbljenost, saj so med ted- nom zaradi bolezni in istočasnih nastopanj na šolskih prvenstvih igralke precej neredno trenirale. Kljub temu je Koimpex takoj prevzel pobudo v svoje roke, izkoristil svojo višinsko premoč in strl dobro obrambo domačink. V drugem setu je bila pobuda v rokah Dano-neja, nadvse presenetljiv pa je bil razplet v tretjem setu. Z zelo značajno igro je Koimpex povedel z 12:4 in je že vse kazalo, da bo set brez težav osvojil. Vendar je serija zgrešenih sprejemov totalno spremenila situa- cijo in domačinke so povedle s 14:12. Slogasice so se zbrale, povedle s 15:14, nato pa zgrešile servis, ki je bil sicer skozi vso tekmo učinkovit, saj je Koimpex prav s tem elementom dosegel 13 direktnih točk. Danone je Koimpexovo napako izkoristil, stanje izenačil, vendar je v dramatičnem finalu le prevladala igra slogašic, ki so nato brez večjih težav tudi osvojile srečanje. (Inka) Asfjr Čedad - Bor Friu-lexport 3:0 (15:10, 15:10, 15:9) BOR FRIULEKPORT: Gruden (0+0), T. Vidali (5+7), Pernarcich (3+2), I. Vidali (1+1), A. Faimann (3+7), Calligaris (4+3), Bezenšek (1+0), Zadnik (1+1), M. Faimann (0+0). Borovke so kot na vseh gostovanjih zaigrale v precej okrnjeni in pomlajeni postavi, vendar pa to ne more opravičiti njihovega medlega nastopa v Čedadu. Čeprav so proti ekipi, ki se navsezadnje uvrSCa med boljše v ligi, dosegle v treh nizih razmeroma precejšnje število točk, so plave povsem odpovedale, predvsem glede borbenosti. Daniela Ciocchi (11+8) vanje, če bi bili bolj ambiciozni in bi bolje trenirali.« Banear - Sokol Indules 0:3 (5:15, 7:15, 7:15) SOKOL INDULES: T. Masten, Vidali, L. Masten, Visintin, Skerk, Maruccelli, Brumat, Lupine, Drasič, Cossutta. Sokolovke se iz Časar -se vračajo s pričakovano gladko zmago, za katero se jim niti ni bilo treba preveč potruditi. Sama tekma je trajala manj kot uro, minila pa je v znamenju velike premoči gostij iz Nabrežine, pri katerih so tokrat stopile na igrišče vse razpoložljive igralke. V prvem in drugem setu so sokolovke tudi takoj visoko povedle (7:0 v prvem in celo 9:0 v drugem). Domačinke so sicer poskušale nekaj storiti v tretjem setu, vendar pa je bil njihov odpor kaj kratke sape. Povedle so s 4:1, takrat pa so sokolovke spet prevzele pobudo, povedle s 7:4 in tekme je bilo praktično konec. Od posameznic velja omeniti Marucel-lijevo zaradi točk, ki jih je dosegla s servisom, tudi tokrat pa ni igrala Per-totova, ki je še vedno poškodovana. Al Fungo Gemona -Kmečka banka 3:1 (15:8, 17:15,10:15,16:14) KMEČKA BANKA: Vižintin (3+22), Luvisut-ti (3+6), Bressan (7+4), Zavadlav (13+11), Žbogar (9+16), Tiberio (0+2), Peterin (0+0), KrašCek (0+0), Braini. Proti nepremagani Gemoni so se Goričanke upirale do zadnje točke in bile celo na pragu presenečenja. Domačinke pravzaprav niso igrale maksimalno, saj je po tolikih zaporednih zmagah razumljivo, da so igralke nekoliko popustile. Poleg tega pa so Kmečko banko tudi podcenjevali, potem ko so si ogledali posnetek tekme prejšnjega kola v Sovodnjah. V soboto pa je Kmečka banka igrala povsem drugače. V prvem setu so sicer brez težav zmagale domačinke, saj so se Goričanke morale privaditi na majhno telovadnico v Gemoni. V drugem setu pa so gostje zaigrale in bile stalno v vodstvu. Vodile so s 13:8 in 14:13, toda v končnici so bile domačinke le pri-sebnejse. Treba pa je povedati, da je tedaj sodnik naredil hudo napako in tako oškodoval Kmečko banko. V tretjem setu so Goričanke igrale se boljše in set tudi osvojile. Zadnji je bil prav tako izenačen do konca. Kmečka banka je domačinke ulovila pri rezultatu 14:14, toda potem je naredila preveC napak in tako so tekmo zmagale domačinke. V goriskem taboru so bili seveda po tekmi zelo zadovoljni, saj so bili povsem enakovredni vodilni ekipi na lestvici. Manjkalo jim je nekaj veC sreCe, predvsem pa so zgrešile preveč servisov v ključnih trenutkih srečanja. Drugače pa so tokrat igralke igarle bolje v sprejemu, v napadu pa je bil trio Vižintin, Zavadlav in Žbogar praktično neustavljiv. Ta tekma pa je tudi dokaz, da bi Kmečka banka lahko sedaj zasedala višje mesto na lestvici. NOGOMET Ponedeljek, 25. januarja 1993 ______PROMOCIJSKA LIGA / V 16 KOLU_ Juventina in Primorje zadovoljna s točko Proseško Primorje ima še vedno težave v napadu C re vati n (Primorje) na tekmi s Cormonsom (f. Ferrari) Juventina - Flumigna-no in (i;1) STRELEC ZA JUVEN-ilNO: Trevisan v 40’ JUVENTINA: Pascolat, Capotorto, Travagin, Trevisan, Andaloro, ^avs, Bastiani, Kovic, Tabaj (v 75’ Peteani), Ce-cotti, Braida. 2e po prvem polčasu I Juventina lahko vodi- tudi s tremi zadetki razlike, poleg tega je dobršen del tekme imela tudi igralca več, a namesto z zveneCo zmago se le morala sprijazniti s točko. Kljub temu pa so bili v štandreškem taboru zadovoljni: čeprav se jim je zmaga izmuznila, Prikazana igra ekipe vliva upanje, da bodo lahko dokaj mirno dočakali skupne tekme prvenstva in dali priložnost tudi mladim, da pokažejo svojo vrednost. Prvenstvo se namreč odvija, kot so načrtovali: glede na to, da je bil osnovni cilj rešitev, jim sedanji po-tozaj na lestvici povsem odgovarja. V prvih 10 kolih so bili v res dobri formi, sledil je padec, po Praznikih pa se je forma spet povrnila in s tem tudi igra. Upati je, da se bo tako tudi nadaljevalo. A povrnimo se k včerajšnjemu srečanju. Juventina je začela izvrstno, a žoga je tokrat nikakor ni »ubogala«. Nainrei sta si res leni pri- ložnosti zapravila Cecot-ti in Andaloro, nakar je Trevisan naravnost s prostega strela le zatresel mrežo. V naslednjih minutah se je med tistimi, ki jim ni uspelo premagati vratarja Flumignana, dvakrat znašel tudi Bastiani. In tako je namesto visokega vodstva prišlo do izenačenja: domača obramba je naredila napako, kar so gostje izkoristili in spravili žogo za Pascolatov hrbet. Zatem je sreča Cecottiju znova obrnila hrbet. V drugem polčasu je imela Juventina moža več, saj je bil eden od igralcev Flumignana tik pred iztekom prvega dela tekme izključen zaradi dvojnega opomina, in je nadaljevala s svojo ofenzivno igro, medtem ko so se gostje v glavnem branili. Težak teren pa je opravil svoje, 'na dan je začela prihajati utrujenost, kar je tudi nekoliko zameglilo zamisli. Kljub temu bi lahko še prišla do polnega uspeha, vendar sta najprej Andaloro in zatem še Bastiani slabo streljala. Pro Fiumicello - Primorje 0:0 PRIMORJE: Babich, Luxa, Trampuš, Stoka, Auber, Savarin, Štolfa, Miclaucich, Podrecca (v 87’ Digovich), Crevatin, Antoni. Prosečani so v Fiumi-cellu osvojili dragoceno točko proti ekipi, ki je štartala kot eden od glavnih favoritov v tem prvenstvu. Domačini so doslej sicer razočarali številne navijače, po uspehih v zadnjih treh tekmah pa je ob zamenjavi trenerja kazalo, da so ujeli pravi ritem in so se občutno povzpeli na lestvici. Rdeče-rume-ne je torej čakala vse prej kot lahka naloga. Že od vsega začetka so oboji pokazali veliko agresivnost in kljub redkim strelom na vrata je bila igra vseskozi dopadljiva. V 4. minuti je Stoka z udarcem s krila zadel zgornji del prečke, na drugi strani pa se je v 26. minuti Barbana nevarno predstavil pred Babicha, vendar je bil netočen in žoga je šla mimo vrat. V drugem polčasu sta ekipi nadaljevali v istem slogu, igra pa se je odvijala skoraj izključno na sredini. Primorje je tudi tokrat potrdilo težave v napadu, medtem ko vezna vrsta in obramba iz tekme v tekmo igrata vse bolje. Kot rečeno, sta vratarja spet imela malo dela. Edini strel na vrata so domačini izvedli z natančnim udarcem z glavo po kotu, najboljša priložnost se je ponudila Primorju: v 72. minuti je Štolfa po osebni akciji na desnem krilu spretno podal na sredino, Antoni pa je z odličnega položaja zadel vratnico. Do konca nismo zabeležili drugih nevarnejših akcij. S.M. 1. AMATERSKA LIGA / PROTI P1EDIMONTEJU Pravi teniški uspeh Vesne Tako je padel eden od šestih golov, ki jih je včeraj dosegla Vesna (foto Sergio Ferrari) Vesna - Piedimonte 6:1 (2:1) VESNA: Zemanek, Sedmak, Castello, Soavi, Malusa, Bertoli, Košuta (Sigur), Vlach, Kostnap-fel, Nonis, Gabotti. STRELCI ZA VESNO: Nonis, Vlach, Malusa, Bertoli in Sigur (2). Kriška Vesna je na pro-seškem igrišču visoko premagala zadnjeuvrSče-ni Piedimonte. Križani so začeli takoj pritiskati in po petih minutah so že dosegli prvi gol z Noni-sem, ki je odlično izkoristil podajo Bertolija. Po tem zadetku je bilo za domačine vse lažje. Gostje niso znali reagirati, tako da so domačini znova zatresli mrežo (z Vlachom). Pred koncem prvega polčasa pa so gostje znižali zaostanek z 11-metrovko, potem ko je kapetan Sedmak s prekrškom zaustavil na- sprotnika.V drugem polčasu je zgledalo, da bodo gostje dali vse od sebe, da izenačijo, vendar so si domačini izborili terensko premoč in še tretjič zatresli mrežo (z Malusajem naravnost s prostega strela). Igra se je zatem nadaljevala samo na eni polovici igrišča, gostje so bili povsem neučinkoviti, tako da je Vesna dosegla pravcati teniški rezultat. (S.K.) 2. AMATERSKA LIGA / V 16. KOLU SAMO KRAS OSVOJIL TOČKO Požrtvovalna igra Brežanov tokrat ni bila poplačana Za okrnjeni Primorec že tesen poraz pomenil uspeh Sovodenjci so res obetavno začeli, a tekmo so končali z dvema izključenima in tudi izid je bil temu primeren Krašovec Spazapan (desno) med tekmo z Meretom Kras Lavarianese 0:0 KRAS; Rebez, Sirotti, Massai, Cucarich, Castro, Norbedo, Pitacco (v 44’ Drioli), Lacalamita, Spazapan, Lepore, Božič. Srečanje med Krasom in Lavarianesejem se je zaključilo s pravično delitvijo točk. Tekmo je pogojevala gosta megla, ki je na začetku spravila v dvom celo srečanje samo. Uvodoma so nekoliko bolje igrali Krašovci, ki so v deseti minuti zadeli vratnico z Lacalamito. Nato pa sta si bili enajsterici enakovredni, čeprav so edine priložnosti imeli Prav domačini s Pitac-com in Cucarichem, ki nista izkoristila lepih podaj soigralcev v nasprotnikovem kazenskem prostoru. V nadaljevanju pa so gostje bili bolj »konkretni« in kaj kmalu zadeli prečko. Igra je bila nato hitra, a preveč zmedena, saj sta ekipi le udarjali žogo daleč od lastnega kazenskega prostora. Kra-.sovci so imeli na razpolago dva prosta strela iz ugodnega položaja, a Lacalamita in Spazapan tokrat nista bila uspešna. Prav v zadnji minuti je sodnik spregledal očitnen prekršek v domačem kazenskem prostoru. Kljub temu sta bili ekipi na koncu s točko zadovoljni. Don Bosco - Primorec 1:0 (1:0) PRIMOREC: Leone, Volturno (v 46’ Milkovič), Mule (v 80’ Buranel-lo), Srebrnich, Pertan, Frasson, E. Kralj, Finessi, Benet, Giuressi, Smilo-vich. Na težkem gostovanju je Primorec spet ostal praznih rok. V tako okrnjeni postavi pa je tesen poraz skoraj majhen uspeh. Odsotni so bili vratar Savarin, izključeni Basiaco, Cuk in Gargiuo-lo, Policardi in Perez služita vojaški rok, Apuz-zo je celo v Braziliji. Za nameček se je še poškodoval Volturno, proti koncu tekme pa je v vezni vrsti zaigral še rezervni vratar Buranello. Domači so edini gol dosegli po napaki obrambe rdečebe-lih, tako da je napadalec Don Bosca brez težav preusmeril prosti strel v vrata presenečenega Leo-neja. Reakcija Primorca je bila zelo zmedena, edino priložnost pa je zapravil Milkovič prav pred iztekom srečanja. Sedaj si morajo pri Primorcu res zavihati rokave in po obetavnem začetku pomisliti tudi na spodnji del lestvice. (Dimitrij) Fogliano - Breg 2:1 (1:1) STRELEC ZA BREG: Huez v 30’. BREG: Gregori, Pečar, Zobec, Paoletti ( v 85’ Ota), Diminich, Prašel, Amoroso, Paoli, Švab ( v 70’ Albertini), Udovicich, Huez. Brežani se z gostovanja proti visokouvršCenemu Foglianu žal vračajo brez osvojene točke, ki pa si bi jo brez dvoma zasluzili, predvsem glede na svojo požrtvovalnost. Povedati je tudi treba, da so ves drugi del bili v desetih zaradi izključitve Hueza. Po začetnih minutah, ko sta ekipi igrali bolj previdno, so domačini, ki so bili tehnično boljši, prevzeli pobudo in v petnajsti minuti prešli v vodstvo, čeprav je domači napadalec pričel akcijo v očitnem off-sideu. »Plavi« niso odločno reagirali, a vseeno so v trideseti minuti le izenačili z lepim zadetkom Hueza po podaji Paolija. Pet minut pred iztekom polčasa pa je sodnik izključil prav Hueza, ki se je hudoval nad soigralcem in ne nad sodnikom. V slačilnicah je trener Valdevit ukazal svojim varovancem, naj se zaprejo v obrambo, kar so tudi storili, tako da so imeli domačini precejšnje težave pri izpeljavi napadov. »Plavi« so le enkrat poskusili ogroziti nasprotnikovega vratarja s Paolijem, a brez uspeha. Ko je do konca manjkalo petnajst minut, pa so domačini po podaji s kota dosegli zmagoviti zadetek. Gol je Brežane potrl, saj poleg dveh skromnih poskusov Paolija ni kaj zabeležiti. V zadnjih minutah je moral predčasno v slačilnico tudi domači igralec, a bilo je prepozno, da bi Brežani to izkoristili. Capriva - Sovodnje 2:1 (1:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Acconcia v 65’ SOVODNJE: Gergolet, Černič, Gulin, Hmeljak, Grillo, Devetak, Zotti, D. Vižintin, Acconcia (v 85’ Sambo), Fajt, Bizaj Sovodenjci so začeli zelo obetavno, morda še preveč zagnano, kar se na tako težkem terenu, kot je bil včeraj, verjetno ni splačalo in kar lahko pripišemo neizkušenosti. Zal so že po 10 minutah ostali z igralcem manj zaradi izključitve Bizaja (sodnik ga je poslal v slačilnico, ker se ni znal zadržati in je reagiral), tako da so bili zatem vseskozi pod hudim pritiskom domačih. Zato so se v glavnem branili in se zanašali na protinapade, a nekaj minut pred iztekom polčasa le niso mogli preprečiti zadetka. Capriva je z ofenzivno igro nadaljevala tudi v drugem polčasu, Sovodenjci pa so v protinapadu uspeli izenačiti: Acconcia je podal do Marka Fajta, slednji je streljal na vrata, Acconcia je še naprej sledil akciji, prestregel žogo in prisebno pre- magal domačega vratarja. Upanje gostov, da bodo iztržili vsaj točko, je žal trajalo samo nekaj minut: na blatnem terenu je njihovemu branilcu spodrsnilo in tako je napadalec Caprive neovirano z glavo poslal Žogo mimo Gergoleta, ki pa se je včeraj izkazal z nekaterimi res učinkovitimi posegi. Zmaga Caprive je vsekakor zaslužena, vendar ne gre pozabiti na težave, ki jih imajo Sovodenjci s postavo, zlasti glede .napadalcev, saj manjkata poškodovani Modula in Michele Vižintin. Tudi v vezni vrsti ni veliko bolje; letos ne morejo več računati na Samba, Agosto je zaposlen s študijem, Luisa pa ne trenira. BAZOVICA / TEKME 1. AL NI BILO Megla premagala Zarjo in Mosso Včeraj bi moral za Zarjo prvič nastopiti Paolo Gregorič Nedeljske tekme med Zarjo in ekipo iz Mosse niso odigrali zaradi megle, ki je ovila bazovsko igrišče. Sodnik je ob 14.30 skupaj z kapetana-ma obeh ekip preveril, če vidljivost sega od enih do drugih vrat, kot to določa pravilnik, toda od enih vrat je bilo težko viditi celo do polovice igrišča, zato je vse poslal domov. Skoda, ker se je obetalo zanimivo srečanje, saj obe ekipi sodita v vrh lestvice. Posebno važno pa naj bi bilo za Paola Gregoriča, ki bi prav včeraj prvič nastopil v Zarjinem dresu. LESTVICE ELTTNA AMATERSKA UGA IZIDI 16. KOLA Sacilese - Gradese 0:0 Tamai - Serenissima 4:1 Porcia San Canzian 0:0 Pro Gorizia - Cussignacco 2:0 Ronchi - Monfalcone 3:0 San Marco - Gemonese 0:0 San Sergio - San Daniele n.o. San Giovanni - Fontanafredda 1:1 VRSTNI RED: Pro Gorizia 26. Tamai 24, Fontanafredda 21, Ronchi in Porcia 20, Gemonese 19, Gradese 18, San Daniele in Cussignacco 17, Sacilese 16, San Sergio 14, Itala 13, San Canzian 9, San Giovanni in Monfalcone 8, Serenissima 4. PRIHODNJE KOLO (31.1.): San Giovanni - San Sergio; San Daniele - San Marco; Gemonese -Ronchi; Monfalcone - Pro Gorizia; Cussignacco -Porcia; San Canzian - Tamai; Serenissima - Sacilese; Fontanafredda - Gradese. PROMOCIJSKA UGA SKUPINA B IZIDI 16. KOLA Cormonese - Aquileia 1:1 Union - Costalunga 3:1 Juventina - Flumignano 1:1 Varmo - Ruda 0:4 San Luigi - Lucinico 0:1 Pro Fiumicello - Primorje 0:0 Gonars - Valnatisone 1:1 Fortitudo - Trivignano 0:0 VRSTNI RED: San Luigi 22, Aquileia in Trivignano 20, Ruda, Cormonese, Juventina, Pro Fiumicello in Fortitudo 18, Valnatisone 17, Lucinfr--. co 15, Flumignano in Gonars 14, Union 12, Primorje in Costalunga 11, Varmo 10. PRIHODNJE KOLO (31.1.): Fortitudo - Gonars; Valnatisone - Pro Fiumicello; Primorje - San Luigi; Lucinico - Varmo; Ruda - Juventina; Flumignano - Union; Costalunga - Cormonese; Trivignano - Aquileia. 1. AMATERSKA UGA SKUPINA B IZIDI 16. KOLA Torreanese - Edile 3:1 Villanova - Turriaco n.o. Vesna - Piedimonte 6:1 Isonzo - Cividalese 0:1 Zarja - Mossa n.o. Portuale - Opicina 2:0 Ponziana - Staranzano 1:0 Pro Romans - San Marco 0:0 VRSTNI RED: Ponziana 26, Staranzano 23, Vesna 22, Mossa 21, Zarja 18, Cividalese 17, Torreanese 16, Portuale 15, Turriaco in Edile 14, Opicina in Isonzo 13, San Marco in Pro Romans 12, Villanova 9, Piedimonte 7. PRIHODNJE KOLO (31.1.): Pro Romans - Ponziana; Staranzano - Portuale; Opicina - Zarja; Mossa - Isonzo; Cividalese - Vesna; Piedimonte - Villanova; Turriaco - Torreanese; San Marco -Edile. 2. AMATERSKA UGA SKUPINA D IZIDI 16. KOLA Kras - Lavarianese 0:0 Mereto - Primorec 1:0 Zaule - Lestizza 1:0 Bertiolo - Ronchis 1:1 Ganimo - Romans 0:1 Talmassons - Junior 2:2 Morsano - Santamaria 1:3 Castionese - Zompicchia 0:1 VRSTNI RED: Santamaria 23, Zaule in Lavarianese 20, Talmassons in Kras 19, Mereto 18, Bertiolo in Primorec 17, Junior in Morsano 16, Romans in Camino 15, Castionese 14, Ronchis 10, Zompicchia 9, Lestizza 8. PRIHODNJE KOLO (31.1.): Castionese - Morsano; Santamaria - Talmassons; Junior - Camino; Romans - Bertiolo; Ronchis - Zaule; Lestizza -Mereto; Primorec - Kras; Zompicchia - Lavarianese. SKUPINA F IZIDI 16. KOLA Fincantieri - Muggesana 2:0 Domio - Medea 1:2 Roianese - Fossalon 2:3 Fogliano - Breg 2:1 Moraro - Pro Farra 1:0 Villesse - Audax 3:0 Pieris - Poggio 0:0 Capriva - Sovodnje 2:1 VRSTNI RED: Fincantieri 24, Muggesana in Fogliano 22, Pro Farra 20, Medea 19, Fossalon, Roianese in Moraro 18, Capriva 17, Sovodnje 15, Domio 14, Villesse 13, Poggio in Breg 10, Audax in Pieris 8. PRIHODNJE KOLO (31.1.): Capriva - Pieris; Poggio - Villesse; Audax - Moraro; Pro Farra - Fogliano; Breg - Roianese; Fossalon - Domio; Medea - Fincantieri; Sovodnje - Muggesana. 3. AMATERSKA UGA SKUPINA A V 3. amaterski ligi imajo počitek. Prvenstvo se bo nadaljevalo konec meseca, dotlej pa bodo v posameznih skupinah odigrali morebitna zaostala srečanja (Gaja in Mladost nimata nobene zaostale tekme). VRSTNI RED: CUS in Gaja 20, Romana 19, Stock 18, San Vito 17, Mladost 16, Fincantieri 15, CGS in Montebello 12, Lelio Team 11, Gra-do 10, San Nazario 6, Don Bosco 4, Union 2. PRIHODNJE KOLO (31.1.): Grado - Union, San Vito - San Nazario, Stock - Lelio Team, Montebello - Romana, Don Bosco - Cgs, Gaja - Fincantieri, Cus - Mladost. ŠPORT Ponedeljek, 25. januarja 1993 KOŠARKA / V TEKMI A-1 LIGE PROTI MARRU TRIESTINA/V DOMAČEM SREČANJU S COMOM Dragocena zmaga Tanjevičeve ekipe Marko Oblak Stefanel-Marr 87:79 (47:47) STEFANEL: Bodiroga 23 (9:13, 4:6, 2:4), Pilutti 10 (3:5, 2:5, 1:3), FuCka 10 (8:8, 1:2, -), De Pol 4 (-, 2:2, -), Bianchi 5 (0:1, 1:4, 1:4), Alberti 4 (-, 2:2, -), Meneghin 5 (3:4, 1:4, -), Pol Bodetto, English 26 (3:5, 7:9, 3:3), Cantarello. Marr: Middleton 27 (12:15, 6:10, 1:8), Rom-boli 7 (0:1, 0:2, 2:2), Cal-bini 11 (2:4, 3:6, 1:1), Ruggeri 16 (1:1, 7:10, 1:1), Terenzi, Semprini 6 (0:1, 3:4, -), Altini, Pan-zeri 2 (-, 1:1, -), Israel 6 (2:4, 2:7, -), Dal Seno 4 (2:2, 1:3, -)• Sodnika: Nelli iz Firenc in Rudellat iz Nuora 5 ON: Alberti (34.min.), Semprini (35), Enlish (36), Calbini (39) Delni izidi: 14:6 (5.min.), 20:22 (10), 32:30(15), 57:54 (25), 63:56 (30), 75:69 (35) Kljub ne zelo prepričljivi igri je Stefanel dosegel še eno zmago-tokrat proti nizko uvrščenemu Marru iz Riminija in se ob ugodnem razpletu v drugih tekmah usidral na tretje mesto lestvice skupno s Philipsom. Upoštevajoč, da doživljata Clear in Benetton krizo, se tržaški ekipi odpirajo do pred kratkim malo verjetne možnosti, da se uvrsti med prvo četve- rico in ima s tem ugodno izhodišče v končnici prvenstva. Se posebej pomembna je za Tržačane bila zmaga Panasonica proti Clearu, saj je s prvim že zmagal v gosteh, medtem ko ima z drugim negativno koš razliko. Kot rečeno, niso Stefa-nelovi košarkarji tokrat zaigrali najbolje; verjetno je prišla na dan utrujenost po dvotedenskem kondicijskem treningu v Fol-garii na Tridentinskem. Po bliskovitem začetku so namreč celo dopustili nasprotniku, da je prevzel vodstvo; predvsem v obrambi so bili nemočni in dopuščali, da sta Middleton in Calbini z lahkoto uhajala proti košu, medtem ko je Ruggeri večkrat uspešno zadel iz razdalje. Na splošno je Marr igral zelo preudarno, tako proti mož moža obrambi kot proti coni, medtem ko je Stefanel večkrat dosegel koš z improvizacijo posameznikom. Pri tem sta si breme enakovredno razdelila English (12 točk v uvodnih minutah) in Bodiroga (15 točk v zadnjih šestih minutah polčasa!). V začetku drugega polčasa sta na Stefanelo-vo srečo šla za nekaj minut na klop Middleton ( zaradi tretje osebne napake) in Ruggeri (zaradi lažje poškodbe). To je Tanjevičeva ekipa izkoristila in kljub občasnim napakam dosegla manjšo prednost (šest do deset točk) in jo s precejšnjo težavo tudi ohranila do konca. Med zanimivejše moti- ve tekme gre omeniti dvoboj med lanskim in letošnjim tujcem Stefane-la-Middletonom in En-glishom. Dvoboj sta igralca zaključila izenačeno, čeprav moramo poudariti, da imata igralca v svojih ekipah povsem različni vlogi. Larry je pri Marru skoraj nenadomestljiv, saj zaključi približno polovico napadov svoje ekipe, Albert pa je le - sicer važen - element v kolektivu, kjer vsakdo odigra svojo vlogo. Zaslužen poraz Perotti zaskrbljen Igor Pavletič Triestina - Como 0:1 (0:1) TRIESTINA: Facciolo, Bagnato, Milanese, Con-ca, Arrigoni, Tangorra, Danelutti (v 46. min. Bressi), Bianchi, Mezzini, Donatelli (v 67. min. La Rosa), Labardi. COMO: Mondini, Manzo, Dosio, Gattuso, Aimo, Annoni, Collauto (v 84. min. Bressan), Pe-done, Elia, Mazzoleni, Mirabelli (v 75. min. Cen-tanni). STRELEC: v 37. min. Mirabelli (11-metrovka). SODNIK: Pisacreta iz Salerna. KOTI: 12:1 za Triestino. Enomesečni premor je očitno škodil Triestini, ki je doživela drugi domači poraz v letošnjem prvenstvu. Como se je tako oddolžil Triestini za poraz, ki ga je na lastnih tleh utrpel v prvi prvenstveni tekmi. Kakor takrat, so tudi tokrat gostje zmagali s pomočjo 11-metrovke. Takoj moramo reči, da se je Como izkazal kot zelo organizirano moštvo, solidno v obrambi, urejeno na sredini igrišča, s hitro in prodorno napadalno igro. Triestina je pokazala svoje običajne hibe: počasnost v obrambi, zmeda in neurejenost na sredini igrišča. Tudi napadalci so imeli očitno slab dan, saj so se le redkokdaj uspešno odkrivali. Tako je Triestina večji del tekme imela sicer izrazito terensko premoč, ni je pa znala vnovčiti. Poleg tega, po prejetem zadetku, je bilo občutiti med igralci veliko nervoze, ki je prišla na dan tudi s prerekanji med samimi igralci. Tržačani so začeli zelo dobro in v 9. min. je Labardi odlično podal v kazenski prostor Donatel-liju, a njegov strel od blizu je vratar Mondini odbil z nogo. Tržačani so nadaljevali z agresivno igro, a Como je postopoma začel uveljaviti svojo urejeno igro in se vse pogosteje pojavljal v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Do odločilnega preobrata je prišlo v 37. min., ko je branilec Coma Manzo, po dolgem solo prodoru, pri katerem je preigral dva branilca, prisilil Arrigoni ja k prekršku na samem robu kazenskega prostora. Sodnik je brez oklevanja dosodil najstrožjo kazen. Streljal je Mirabelli, vratar Trie-stine je sicer uganil smer žoge, se je dotaknil, vendar ni mogel preprečiti njene poti v mrežo. Triestina se je opomogla od šoka šele v začetku drugega polčasa, ko se je v prvi minuti Mezzini znašel sam pred vratarjem, ki ga je zrušil. Tudi tokrat se je sodnik odločil za 11-metrovko, a Labardi je streljal precej predvidljivo, tako da je vratar z lahkoto ubranil strel. Ta dogodek je še povečal zmedo in nervozo v vrstah Tržačanov, kljub vstopu na igrišče dveh dodatnih napadalcev. Nasprotno, Como je v protinapadu zgrešil dve kar lepi priložnosti za podvojitev. Triestina je bila nevarna še v 70. min., ko je Bianchi požrtvovalno prodrl v kazenski prostor, njegova podaja pa je bila za La Roso za las predolga. Ta poraz, sicer zaslužen, bi lahko bil za Triestino zelo nevaren, saj jo zdaj čakata dve zaporedni tekmi v gosteh v Alessandrii in Arezzu. Vprašanje je, v kolikšni meri je v taboru Triestine vplivala vest o finančnih problemih predsednika De Riuja in morebitnih posledicah za društvo. Izjave po tekmi. Trener Triestine Perotti: »V eni sami tekmi smo zapravili vse, kar smo si priborili v prvem delu prvenstva. Po 11-metrovki smo izgubili pregled nad igro. Ta poraz je resen alarmni zvonec, saj ekipa ni zmogla trezne reakcije, kljub požrtvovalnosti. Zaigrali smo nepremišljeno, saj nismo znali konkretizirati naše igre. Doma pripravimo vedno pet do šest priložnosti za zadetek, tokrat pa samo tri. Ne skrivam razočaranja in zaskrbljenosti.« Trener Coma Burgnich: »Verjetno smo boljši, kot kaže lestvica. V prvih dvajsetih minutah nas je Triestina spravila v težave s svojo hitro igro, nato pa smo si postopoma opomogli, posebno s protinapadi. Po golu smo se seveda pomaknili nekoliko bolj v obrambo. Triestina nas je sicer potisnila v kazenski prostor, vendar razen ob 11-metrovki, smo dobro zdržali napad in menim, da je naša zmaga zaslužena.« OSTALI IZIDI 19. KOLA: Arezzo - Massese 0:4, Carpi - Leffe 1:2, Carrare-se - Chievo 1:0, Palazzolo - Empoli 1:1, Pro Šesto -Alessandria 0:0, Ravenna - Spezia 4:0, Sambenedet-tese - Vis Pesaro 2:2, Triestina - Como 0:1, Vicenza - Siena 3:1. VRSTNI RED: Empoli 26, Ravenna in Vicenza 24, Triestina 23, Chievo 20, Como, Pro Šesto in Sambenedettese 19, Leffe 18, Spezia 17, Alessandria, Carpi inCarrarese 16, Massese in Vis Pesaro 15, Siena 14, Palazzolo 13, Arezzo 10. PRIHODNJE KOLO: Vis Pesaro - Atrezzo, Massese - Carpi, Como -Carrarese, Siena - Palazzolo, Empoli - Pro Šesto, Chievo - Ravenna, Leffe -Sambenedettese, Alessandria - Triestina, Spezia - Vicenza. I ROKOMET / MOŠKA C LIGA NAMIZNI TENIS / USPEŠEN KONEC TEDNA ZA KRASOVE EKIPE Kras Trimac zasluži kaj več od obstanka V soboto gladko premagali Mori Prva ženska ekipa ima po sobotni zmagi povsem realne možnosti za obstanek v A ligi Fantje v B ligi naskakujejo napredovanje, mlada ženska postava uspešna v C ligi Mori - Kras Trimac 18:23 (8:14) KRAS TRIMAC: Rossi, Klinc, Vremec 6, Raseni 2, Oberdan 3, Milic 3, Purič, Pertot 6, Bogateč, Cebulec 3, Colja, Vidali. Rokometaši Krasa Trimac so na gostovanju v Moriju blizu Rovereta osvojili pomemben par točk, saj je ekipa Mori eden od Krasovih direktnih tekmecev v boju za obstanek v ligi. Krašovci so si priigrali večjo prednost že takoj na začetku tekme, ko so pod vodstvom tokrat res navdahnjenega režiserja Kraševe igre Rasenija izpeljali vrsto akcij, ki so presenetile nasprotnike. V drugem polčasu so naši rokometaši nekoliko popustili, razlike pa do- Obvestila SZ BOR obvešča, da bo pokrajinski odbor Italijanske namiznoteniške zveze v petek, 29. t. m., organiziral v paviljonu F tržaškega velelsejma (začetek ob 14.3oj turnir za osnovnošolce, ki niso registrirani za razna društva. Vpisovanje poteka še danes, 25. t. m. od 17. 30 do 18.30 na sedežu pokrajinskega odbora FITET, Ul. F. Severo 14, 1. nadstropje. Vpisnina znaša 2000 lir. Prijaviti se je mogoče tudi pri namiznoteniškem odseku SZ Bor. SK BRDINA organizira avtobusni izlet v nedeljo, 31. januarja, v Arnoldstein. Vpisovanje na sedežu kluba, Pro-seška ulica 131 na Opčinah, od danes, 25. t. m., do srede, 27. t. m., od 19.30 do 20.30. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. SD BREG SMUČARSKA SEKCIJA obvešča, do bo vpisovanje za smučarski izlet v Gerlitzen (Kanzel), ki bo v nedeljo, 31. t. m., danes in jutri od 20.30 do 22. ure v prostorih dolinske občinske telovadnice. Marko Pertot-6 golov mačini niso mogli nadoknaditi, saj jim je Kra-sov vratar Rossi prestregel večino strelov, tudi 100-odstotne priložnosti iz protinapada. Z zmago so varovanci trenerja Božjeglava spet potrdili, da so kljub neugodnim napovedim, zmožni ne samo obstanka v ligi, temveč, da lahko ciljajo tudi na srednjevisoke predele lestvice. (Pjotr) Ostali izidi: Malo -Epan 20:20, Klausen -Volksbank Meran 24:20, Merano - San Vito 23:26, Taufers - Mezzocorona 16:18. LESTVICA: San Vito 15, Meran in Malo 10, Epan, Kras, Klausen 8, Taufers, Mori 6, Mezzocorona 5, Volksbank Meran 3, Caldogno 0. ZENSKA A LIGA Po zmagi nad ekipo Scordie, ki seveda ne sodi v prvoligaško areno, zavzema Kras Corium željeno četrto mesto na začasni lestvici. Vendar ne hvalimo jutra pred večerom. Ze v naslednjem kolu se bodo Krasove prvoligašice srečale z močno postavo Muravera, ki je z zmago nad enim od favoritov, San Marcom iz Verone, pripravila veliko presenečenje. Krasu Corium je šla v prid tudi tekma med državnim prvakom Coc-cagliom in bocenskim Re-coarom. Slednji namreč zelo močno ogroža Kra-sov obstanek v ligi. Njuna medsebojna tekma bo odločala o izpadu oziroma o play-out, ki je še edina odrešilna bilka za Kras ROKOMET / ZENSKA C LIGA Krasovke za gol prekratke na srečanju proti Piave Kras -Piave 16:17 (8:10) KRAS: Calzi, V. Bizjak, N. Bizjak 1, D. Ferluga 4; Kermez, V. Ferluga 1, Frassinelli, Jagodic 6, Zapušek, Milkovič 4, Colja, Volpi. ' Krasovkam se je v soboto izmuznila edinstvena priložnost, da bi se končno le dokopale do dveh točk. Tokrat so bile proti ekipi Piave za gol prekratke, pa čeprav so v začetku drugega polčasa že vodile s tremi zadetki prednosti. Tekma se je začela v znamenju velike izenačenosti, saj je bil rezultat v glavnem stalno neodločen in se nobeni ekipi ni uspelo odlepiti. Zaradi zadnjih neugodnih rezultatov pa je bilo v vrstah domačink tudi opaziti določeno nervozo, kar so gostje izkoristile in povedle za dva gola. Toda začetek 2. dela je minil v znamenju Krasovk, ki so najprej izenačile, nato pa povedle s 13:10. Takrat so najbrž sairie pri sebi že mislile, da je tekme konec, kar pa se jim je maščevalo. Nasprotnice so jih ujele, na koncu pa tudi zaradi izključitve ene od Krasovk z golom iz prestopa zmagale. Jasna Jurečič Corium Ostali izidi 7. kola: Coccaglio - Recoaro Agostini Bočen 5:2, Muravera Albanija - S. Mar-co Verona 5:2 Vrstni red: Coccaglio 14, Verona 12, Muravera 11, Kras Corium 10, Bočen 9, Scordia 7. MOŠKA BI LIGA Krašovci Christian Mersi in brata Milič si niso pustili vzeti primata na prvenstveni lestvici. V zadnjem kolu prvega dela so nadigrali tudi nasprotnika iz Villazzana. Kljub visokemu izidu 5:2 je bila tekma napeta. Gostje iz Villazzana so se predstavili v Zgoniku s homogeno ekipo, ki jo sestavljajo sami drugokategorniki. Za letošnjo sezono so se ojačili še s Tržačanom Schusterjem, kar pa naših fantov ni oviralo, da jih spravijo na kolena. Od naših so se izkazali v igri prav vsi. Mersi je z gladko in precizno igro osvojil tri tekme. S svojo prizadevnostjo in dvema osvojenima točkama je bil nagrajen Igor Milič. Marjan Milič je odigral edini tri sete v otvoritveni tekmi, kjer je izgubil tretji niz na razliko. Po vodstvu in dobri igri je Zal isto napako naredil tudi proti Schusterju. Proti slednjemu je Mersi v zadnji tekmi blestel s svojo pametno igro. Upamo, da bo Kras Activa v drugem delu ponovil rezultate iz prvega ter da bodo vrata vojašnice za Mersija odprta za vse tek- me. S tem bi popravili tudi zamujeno priložnost z Marostico, ko je bil prvi Krasov igralec odsoten. Kras Activa - Cassa Ru-rale Villazzano 5:2 Marjan Milič - Parisi 1:2 (12:21, 21:12, 19:21); Mersi - Marchiori 2:0 (21:9, 21:9); Igor Milič -Schuster 2:0 (21:13, 22:20); Mersi - Parisi 2:0 (21:7, 21:17); Marjan Milič - Schuster 0:2 (20:22, 17:21); Igor Milič - Marchiori 2:0 (21:16, 21:8); Mersi - Schuster 2:0 (21:19, 21:13). Ostali izidi 7. kola: B.go S.Pancrazio Verona .- Lega nazionale Gorica 5:2, Marling/Raifeisen - Polisportiva Volta Bre-sciana 5:3. Vrstni red: Kras Activa 13, Verona 12, Villazzano, Lega nazionale, Do-modossola 11, Marling/Reiffeisen 10, Marostica, Brescia 8. ZENSKA C LIGA Krasove naraščajnce o pripravile svojim navijačem lepo predstavo. Z veliko mero samozavesti so z gladko igro premagale gostje iz Gorice. Nekaj napetosti je bilo le v prvi tekmi večera, ko sta se pomerili Krasovka Vanja Milič in prva nasprotnikova igralka Paganel-lijeva. Nekoliko začetne neuigranosti je bilo tudi v igri dvojic, vendar sta bili Krasovi igralki Katja in Vanja Milič popolni gospodarici v drugem setu. V posameznih dvobojih Katja ni imela skoraj nobenih težav z obema nasprotnicama, Vanja pa je znala obrniti rezultat v svojo korist proti Si- PIANCAVALLO / SLALOM Megla glavni protagonist včerajšnjega tekmovanja Na Piancavallu je bilo včeraj smučarsko tekmovanje za deklice, dečke, naraščajnice, naraščajnike in cicibane, na katerem so nastopili tudi smučarji Bradine, Devina, Mladine in Brega. Povedati je treba, da so bile razmere za tekmovanje nemogoče, saj je gosta megla ovirala tekmovalce. Na sporedu sta bila dva slaloma. ‘ VČERAJŠNJI IZIDI Deklice: 1. Germani (Sci Club 70) 72, 16; 8. K. Mezgec 89, 91; 9. F. Mezgec (obe Brdina Indules) 92, 51; 10. Sancin (Breg) 99, 71. Dečki:l. Guiotto (Pn) 73, 31; 13. Maican (Devin) 103, 72. Naraščajnice: 1. Sanini (SC 70) 71, 83; 4. J. Strekelj (Brdina) 93, 57. Naraščajniki: 1. Marchi (Pn) 64, 69; 10. Cuk 83, 73: 15. Talotti (oba Brdina) 89, 32. Baby dekleta: 1. Tabacchi (Maniago) 41, 52; 5. Bogateč (Mladina) 54, 33; 6. paulina (Devin) 56, 63. Cicibanke: 1. Zerial (SC 70) 37, 43; 8. Furlani (Devin) 53, 65. Cicibani: 1. zanei (SC 70) 35, 70; 17. Križamnčič (Devin) 44, 65; 19. Picini (Brdina) 45, 68. mionatovi v sklepnem delu. S tretjo zmago si mlade Krasovke zmeraj bolj utrjujejo svoj položaj na prvenstveni lestvici. Kras - Azzurra 5:0 Vanja Milič - Paganelli 2:0 (24:22, 21:13); Katja Milič - Simeonato 2:0 (21:16, 21:14). Dvojice: Vanja in Katja Milič - Paganelli-Simeo-nato 2:0 (21:19, 21:7). Katja Milič - Chiopris 2:0 (21:7, 21:8), Vanja Milič - Simeonato 2:0 (21:11, 21:19). Ostala izida 7. kola: Cral Ciga Geigy Lainate -Rentsch Bočen 1:4, Arniči di A. Villa Monza - Chia-dino Trst 2:3. Vrstni red: Rentsch Bočen 13, Lainte, Chiadino 12, Kras Zgonik 10, Azzurra 9, Monza 7. PROMOCIJSKE LIGE V promocijskih ligah ni nič novega. V povratnem delu sta se ponovno srečali ženski postavi Krasa A:B, kjer so svojo premoč nad mlajšimi pokazale igralke Krasa A, ki tudi vodijo na lestvici pred S. Giovannijem, ki je porazil videmski Ran-gers s 3:2. Začetnika v moški Dl ligi Gorazd Milič in Jani Grom se seveda nista mogla uspešno upirati pr-vouvrščeni Sakuri iz Gra-deža. Uspešen je bil tudi Fincantieri proti Azzurri. Vse tekme so se zaključile z izidom 5:0. ŠPORT Ponedeljek, 25. januarja 1993 -_SLALOM / GIIRARDELU UTRDIL VODSTVO V SEŠTEVKU ZA SVETOVNI POKAL Tomba v Veysonnazu drugi Prvo mesto Stangassingerju Slovenec Jure Košir je zasedel odlično 4. mesto SMUČARSKI SKOKI / Avstrijci uspešni Polom slovenske vrste, ki je zasedlo končno 10. mesto VEYSONNAZ - Za slalomiste, ki jih ponavadi zabavajo vstran viseča razgibana slalo-®išCa s čim več prelomnicami, je iztek proge h Ours, kar po naše pomeni »medved«, na kateri sta bila tudi smuk in veleslalom, zelo dolgočasen. Toda zaradi lepega vremena, številnih gledalcev, ki so prišli ob Progo iz gosto naseljene doline pod Veysonna-z°m, do zadnjega trenutka napete tekme ter dejstva, da je bil to zadnji slalom pred svetovnim prvenstvom, je oilo tekmovanje lepo in vznemirljivo. Proga je bila kljub vsemu zahtevna, zlasti še Pri višjih štartnih številkah, s katerimi se ni dalo prebiti v finale. Po prvi vožnji je bil na vrhu tekmovalec s štartno številko l, Avstrijec Thomas Stangassinger, pred trikratnim letošnjim slalomskim zmagovalcem, Švedom Tomasom Pogdojem, in Albertom Tombo. Jure Košir, ki je prvič Startal v prvi petnajsterici. izbral si je številko 13. je bil na prvi progi Sesti. Za Stangassinger jem je zaostajal 86 stotink sekunde, pred njim pa sta bila še dva Avstrijca, Strolz in Sykora. Finale je za las Thomas Stangassinger je bil s številko 1 včeraj nepremagljiv zgrešil Andrej Miklavc, na prvi progi je bil 32., Grilc in Brezavšček pa sta odstopila. 27-letni Stangassinger je svojo prednost obdržal tudi na drugi progi in drugič v svoji karieri zmagal na tekmi svetovnega pokala. Prvič mu je takšen podvig uspel v slalomu v Mount St. An-ne v Kanadi, sicer pa se lahko pohvali tudi s slalomskim srebrom z zadnjega svetovnega prvenstva v Saalbachu. Letos je bil že drugi v Gar- misch-Partenkirchnu ter četrti pred tednom dni v Lechu. Fogdo je na drugi progi naredil nekaj napak in drugo mesto prepustil Tombi, ki je bil letos že petič drugi. Jure Košir pa je z odlično vožnjo, malo pa tudi na račun napak Strolza in Sykore, prišel na če-tro mesto. Z zmago v kombinaciji je Marc Gi-radelli še povečal naskok pred Tombo in drugimi zasledovalci v skupnem seštevku svetovnega pokala. Jure Košir je ob svojem vnovičnem uspehu povedal: »Tekma je bila izredno težka. Zaradi snega, ki se je na ovinkih prediral, tako da so nastajale stopničaste luknje, gotovo najtežja letos. Tudi postavitev Aleša Gartnerja je bila težka. Ze z mojo štartno številko je bilo na prvi progi zelo težko priti naprej. Vseeno sem tvegal, čeprav sem si mislil, da ne bom prišel do cilja.« Po tekmovanju je Tomba v cilju bentil čez gondolo, ki ga je peljala na Start druge vožnje. Na vmesni postaji, kjer so sicer izstopali slalomisti, naj bi se mu šele na silo uspelo prebiti iz njegove kabine, saj ga je žičničar »pozabil« spustiti ven. Prireditelji so dogodek pojasnili takole: kabina, v kateri ie bil Tomba, naj bi se na vmesni postaji ustavila predaleč, da bi jo lahko še odprli in tako se je potem moral peljati do zadnje postaje. (A.D.J Jasna Milinkovic PREDAZZO - Moštveno tekmovanje smučarskih skakalcev v Predaz-zu je bila za slovenske tekmovalce, pa tudi sicer, prava polomija. Zaradi neugodnega vetra je tekmovalno razsodišče v drugi seriji, ko je bila na vrsti tretja skupina tekmovalcev, prekinilo tekmovanje, čez pol ure pa so tekmovanje tudi uradno končali. Tako so obveljali rezultati iz prve serije, ki za Slovence niso bili nič kaj ugodni. Tako slabega dne Franci Petek ne pomni. Prav nobenemu od Slovencev ni uspel dober skok v prvem nastopu, tako da so jih prehiteli tudi Norvežani in Švedi. Matjaž Kladnik je po dobrem odskoku bil slab v zraku, povprečna Dejan Jekovec in Samo Gostiša sta komajda skočila sto metrov, Franci Petek pa je prezgodaj odskočil. V slovenski vrsti je bil nekoliko boljši le Urban Franc, ki pa je nastopil zunaj konkurence, v kombinirani ekipi Kanade, Nemčije in Slovenije. Sedemnajstletnik z Bleda je v prvi seriji skočil solidnih 107 metrov, v drugi pa so po njegovem odličnem skoku 120.5 metra daleč prekinili tekmo in znižali zaletišče. Po novi tekmovalni formuli za ekipna tekmovanja v letošnji sezoni veljajo rezultati vseh štirih skakalcev, kot se je pokazalo pa je to precej dvorezen meč. Nesporni favoriti Japonci so izgubili dvoboj z Avstrijo in zasedli šele tretje mesto, slab skok Akire Higa-shija je namreč izničil odlične dosežke njegovih tovarišev. Rezultati - moštveno tekmovanje: 1. Avstrija 434, 1 (Horngacher 95, 7 točke / 110.5 metrov; Vettori 112, 3 / 117; Goldberger 112, 6 / 119; Rathmayr 113, 5 / 117.5) , 2. Nemčija 410, 7 (Duffner 95,7 / 108.5; Siegmund 92, 1 / 106.5, Thoma 109, 4? 118.5; VVeissflog 113, 3 / 119.5) , 3. Japonska 403, 8 (Ashimoto 97, 0 / 110; A. Higashi 75, 8 / 99.5; Harada 114, 7 / 120.5; Kasai 116, 3 / 119.5), ... 10. Slovenija (Kladnik 64, 8 / 94.5, D. Jekovec 80, 0 / 100, Gostiša 77, 4 / 101, Petek 80, 6 / 101.5, 11. Italija 257, 1. Svetovni pokal - ekipno: 1. Avstrija 516, 2. Japonska 265, 3. Nemčija 192, 4. Francija 192, 5. Norveška 129, 6. Češka 122, 7. Slovenija 115, 8. Finska 51, 9. Švica 47, 10. Švedska 42. 11. Italija 31. SLALOM Potricii Chauvet prvo mesto v Avstriji HAUS IM ENN-STAL - Francozinja Patricia Chauvet je v avstrijskem Haus im Ennstal osvojila prvo mesto v slalomu veljavnem za svetovni pokal. Velika poraženka je tokrat Švicarka Vreni Sch-neider, ki je po prvem teku zanesljivo vodila s sekundo prednosti pred Avstrijko Anito Wach-ter, medtem ko je bila Chauvetova še bolj nazaj. V prvem teku je vozila zelo dobro tudi Itahjanka Debora Compagno-ni, ki pa je v drugem teku imela smolo in je vozila mimo vrat, nakar je odstopila. Schneiderjeva v drugem teku ni ponovila odlične vožnje iz prvega: naredila je napako in bila diskvalificirana. Dobro se je odrezala Italijanka Morena Gallizio, ki je zasedla končno 3. mesto na razpredelnici, Slovenka Urška Hrovat pa je bila 11., kar je povsem zadovoljivo, ce pomislimo, da je bila po prvem teku 16. in je potem izboljšala svoj položaj za celih 5 mest. VRSTNI RED: 1. P. Chauvet (Fra) 1:38.87, 2. A. Wach-ter (Avs) 1:38.87; 3. M. Gallizio (Ita) 1:39.39...11. U. Hrovat (Slo) 1:41.34. VRSTNI RED ZA SP: l. A. VVachter (Avs), 2. C. Merle (Fra), 3. K. Seizinger (Nem). NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Boškov spet rešil svojo klop, Savičevič iz 11 m Milan premočno zimski prvak z osmimi točkami prednosti pred mestnim tekmecem Interjem TENIS / V MELBOURNU DEŽEVALO »Pod streho« Courier in Stich brez težav Dvoboji le na pokritem centralnem igrišču MILAN - Stari lisjak evropskega nogometa Vujadin Boškov se je spet »rešil«. Njegova klop se je ves teden zelo »majala«. Z včerajšnjo zmago v Vidmu pa je Boškov Se naprej trener Rome. Junak srečanja je gotovo bil rimski napadalec Rizzi-telli, ki je dal kar tri zadetke, dva v videmska vrata, enkrat pa je premagal lastnega vratarja Cer-voneja. Milan je jesenski prvak s kar osmimi točkami prednosti. Capellova ekipa je v tem, zadnjem kolu prvega dela prvenstva tesno premagala Genoo, in še to po enajstmetrovki, ki jo je uspešno izvedel Savičevič, ki je končno dobil mesto v »sanjskem moštvu«. Mestni Milanov tek- TRST - Kot vselej proti skromnejšim ekipam je tudi včeraj v 20. kolu italijanske košarkarske A-l lige tržaški Stefanel slabo igral proti Marru iz Riminija. Tržačani pa so naposled le zmagali. Najboljši strelec je bil En-glish (26 točk), Fučka pa je dosegel 10 točk. Do velikega presenečenja je prišlo v Fa-brianu, kjer je domači Temsystem po podaljšku premagal ekipo Benettona, pri kateri ni igral oboleli Kukoč. Preseneča pa tudi visok poraz Scavolinija v Caserti mec Inter je še bolj utrdil svoje drugo mesto z zelo pomembno zmago v gosteh proti Torinu z zadetkoma Sose in Fontola-na. Po včerajšnjem kolu pa je Atalanta sama na 3. mestu lestvice, kar je vsekakor lepo presenečenje. Ekipa iz Bergama pa je zmagoviti zadetek proti Anconi dosegla le v 93. min. z Monterom. Položaj Ancone je po včerajšnjem porazu kar precej kritičen, saj je skupno s Pescaro, ki je doma izgubila proti Cagliariju, glavni kandidat za selitev v nižjo ligo. Derbi v Rimu med La-ziom in Juventusom se je končal brez zmagovalca. Po golu Roberta Baggia za goste je za domačine izenačil Cravero. Vse boljša proti Phonoli. Derbi tega kola je osvojil Panasonic, ki je kar po dveh podaljških odpravil moštvo Clearja iz Cantuja, medtem ko je bolonjski Knorr z zanesljivo zmago proti Bia-lettiju ohranil prvo mesto na lestvici. Dokaj zanimivo je bilo tudi v Milanu, kjer je domači Philips z zelo dobrim Pitti-som (30 točk) premagal rimski Virtus, pri katerem je Radja sicer dosegel 20 točk, vendar pa ni igral pa dobro. Bolje se je pri gostiteljih odrezal Djordjevič, ki je dal 15 točk in več asistenc. Foggia trenerja Zemana je povsem zasluženo z zadetkom Kolivanova premagala Fiorentino, ki ji je zamenjava trenerja gotovo ni koristila. Radiceja je namreč zamenjal TV komentator Agroppi. Z njegovim prihodom pa je Fiorentina v treh kolih zbrala bomo točko, poleg tega še ni dosegla niti enega gola, dobila pa jih je pet. V Blagi Cremonese premagal Ceseno V 20. kolu italijanske nogometne B lige je Cremonese tesno, toda zasluženo z 1:0 premagal Ceseno in tako utrdil drugo mesto na lestvici za Reggiano, ki pa je izgubila v Veroni. Za Cremonese je igral tudi slovenski reprezentant Florjančič. Na rallyju Montecario umrl gledalec MONTECARLO -Jean Meunier, ki ga je v soboto na ral-lyju Montecario povozil Francoz Jean Pierre Ballet s peugeotom, je včeraj umrl. Kljub takojšnji pomoči, saj so 73-letnega Meunie-ra odpeljali v bolnišnico s helikopterjem, se priletni gledalec ni rešil. Pri tem je treba reči, da so piloti večkrat protestirali, ker so gledalci silili na tekmovalno stezo. ITALIJANSKA KOŠARKA Presenečenje v Fabrianu: Benetton ostal praznih rok MELBOURNE - Zaradi dežja so mnoge dvoboje osmine finala odprtega teniškega prvenstva Avstralije odpovedali. Brez težav so izpeljali le tiste, ki so bili na sporedu na centralnem igrišču, ki je opremljen s premično streho. Tako je ta čas prvi favorit za končno zmago, American Jim Courier, popolnoma nadigral Spanca Bruguero, sicer specialista za igro na peščenih površinah, ki je bil tu v Avstraliji nosilec 15. skupine. Končni izid -6:1, 6:3, 7:6. - V četrtino finala se je uvrstil tudi Nemec Michael Stich. Proti Dancu Carlsenu je po tie breaku izgubil prvi niz, v naslednjih treh pa je igral vse boljše in se uveljavil s 6:4, 6:4, 6:0. Dvoboj med Kordo in Američanom Garnerjem je bil prekinjen, ko je Ceh premočno vodil. Ostali pari: Forget - Jones, Števen -Fromberg, Sampras - Wa-shington, Bergstrom -Ferreira, Edberg - Boet-sch. Med ženskami so odigrali štiri dvoboje. Grafova je s 6:3, 6:3 premagala 15. nosilko Bolgarko Magdaleno Maleevo, Ar-gentinka Sabatinijeva s 7:5, 6:3 domačinko Provi-sovo, Španka Sanchezova s 7:5, 6:2 Nemko Huberje-vo (11. nosilka), Francozinja Piercova (st. 10) pa je nadigrala Američanko G. Fernadezova, saj ji v dveh nizih ni prepustila niti ene igre. Ostali pari: Seleš -Tauziat, Martinez - Ha-lard, M. Fernandez -Man. Maleeva, Capriati -Kat. Maleeva. J ■S ' ?%, t " w Jim Courier je Spanca Bruguero povsem nadigral (AP) NOVICE It. nogometna A liga IZIDI 17. KOLA: Atalanta - Ancona 2:1; Foggia -Fiorentina 1:0; Lazio - Juventus 1:1; Milan - Ge-noa 1:0; Parma - Napoli 1:1; Pescara - Cagliari 0:1; Sampdoria - Brescia 1:0; Torino - Inter 1:2; Udinese - Roma 1:2. VRSTNI RED: Milan 31, Inter 23, Atalanta 20, Lazio, Juventus in Sampdoria 19, Cagliari 18, Torino in Parma 17, Fiorentina in Foggia 16, Roma, Napoli in Genoa 15, Udinese in Brescia 14, Ancona 10, Pescara 8. PRIHODNJE KOLO (31.1.): Parma - Atalanta; Juventus - Cagliari; Genoa - Fiorentina; Foggia -Milan; Brescia - Napoli; Pescara - Roma; Lazio -Sampdoria; Ancona - Torino; Inter - Udinese. It. nogometna B liga IZIDI 20. KOLA: Modena - Ascoli 4:1; Venezia -Bologna 1:0; Cremonese - Cesena 1:0; Lucchese - Andria 1:1; Bari - Monza 1:0; Cosenza - Padova 0:1; Lecce - Piacenza 1:0; Verona - Reggiana 1:0; Piša - Taranto 1:1; Spal - Ternana 3:0. VRSTNI RED: Reggiana 31, Cremonese in Lecce 27, Venezia in Cosenza 24, Ascoli 23, Piacenza, Padova in Verona 22, Piša in Bari 20, Cesena 19, Modena in Spal 18, Bologna 17, Monza 16, Lucchese 14, Andria in Taranto 12, Ternana 8. PRIHODNJE KOLO (31.1.): Reggiana - Bari; Andria - Cosenza; Padova - Cremonese; Ternana -Lecce; Bologna - Lucchese; Taranto - Modena; Piacenza - Piša; Ascoli - Spal; Cesena - Venezia; Monza - Verona. It. košarkarska A-l liga IZIDI 19. KOLA: Teamsystem - Benetton 84:82 (po podaljšku); Phonola - Scavolini 93:74; Philips - Virtus 94:85; Panasonic - Clear 87:86 (po dveh podaljških); Kleenex - Robe di Kappa 106:86; Reyer - Baker 67:70; Knorr - Montecatini 95:76; Stefanel - Marr 87:79. VRSTNI RED: Knorr 32, Panasonic 28, Philips in Stefanel 26, Clear 24, Benetton, Scavolini 22, Kleenex 20, Virtus, Bialetti, Baker 18, Phonola 16, Teamsystem 14, Scaini, Marr, Robe di Kappa 12. PRIHODNJE KOLO (31.1): Baker - Philips; Virtus - Stefanel; Clear - Phonola; Marr - Robe di Kappa; Knorr - Panasonic; Montecatini - Team-system; Scavolini - Kleenex; Benetton - Reyer. It. košarkarska A-2 liga IZIDI 20. KOLA: B. di Sardegna - Glaxo 76:82; Hyundai - Femet 94:92; Cagiva - Trapani 97:74; Libertas - Ticino 85:79; Medinform - Yoga 76:85; Acqua Panna - Teorema 86:89; Ferrara -Mangiaebevi 97:110; Sidis - Burghy 89:90. VRSTNI RED:Hyundai 28, Mangiaebevi, Sidis 26, Ticino, Glaxo, Cagiva 24, Fernet Branca, Teorema 22, B. di Sardegna 20, Burghy, Yoga, Auriga, Telemarket 18, Ferrara 14, Acqua Panna 12, m Medinform 6. PRIHODNJE KOLO (31.1.): Glaxo - Cagiva; Bur-ghy - Fernet; Yoga - Libertas; Trapani - Aurora; Acqua Panna - Sidis; Ticino - Mangiaebevi; Hyunday - Ferrara; B. Sardegna - Medinform. It. odbojkarska A-l liga IZIDI 18. KOLA: Sisley - Maxicono 1:3 (11:15, 15:7, 13:15, 5:15); Jockey - Gabeca (15:6, 15:11); Lazio - Messaggero 1:3 (6:15, 15:12, 5:15, 10:15); Misura - Sidis 3:0 (15:12, 15:10, 15:6); Panini -Charro (15:10, 15:9); Aquater - Centro Matic 1:3 (13:15, 17:15, 12:15, 3:15); Olio Venturi - Alpi-tour 1:3 (12:15, 15:13,14:16, 13:15). VRSTNI RED: Misura Milan, Maxicono Parma in Sisley Treviso, II Messaggero Rvenna 28, Al-pitour Cuneo 24, Gabeca Montichiari 22, Charro Padova 18, Centro Matic Prato 16, Panini Modena 14, Jockey Schio in Sidis Falconara 10, Lazio Rim 8, Aquater Fonte Tavina in Olio Venturi Spoleto 6. Totocalcio ZMAGOVITI STOLPEC: 1, 1, X, 1, X, 2, 1, 2, 2, 1,1,X, 2. KVOTE: 13: lire 79.478.000 lir, 12: 2.343.000 lir. Totip ZMAGOVITI STOLPEC: 2, 2, X, 1X2, 2, X, 2, 2, 1,X, 1,2. Portugalska le tesno premagala Malto LA VALLETTA - Pred 10.000 gledalci je včeraj Portugalska na kvalifikacijskem srečanju za svetovno nogometno prvenstvo le z 1:0 (0:0) premagala Malto. Zmagoviti zadetek je v 58. min. dosegel Aguas. V tej skupiuni igra tudi reprezentanca Italije, ki v dosedanjih tekmah ni navdušila in je edino zmago doslej dosegla prav proti nogometašem Malte. VRSTNI RED SKUPINE 1: Švica 7, Italija 4, Portugalska 3, Škotska 2, Malta in Estonija 1. PRIHODNJE TEKME: Škotska - Malta (17.2.), Portugalska - Italija (24.2.), Italija - Malta (24.3.), Švica - Portugalska (31.3.), Italija - Estonija (14.4.). Hokejisti KAC v vzponu! CELOVEC/INNSBRUCK - Hokejisti celovškega KAC so v vzponu. V sedmem kolu avstrijskega prvenstva v hokeju na ledu so na domačih tleh pred 3500 navdušenimi navijači tretjič zapored slavili zmago; tokrat nad doslej drugouvrščenim moštvom iz Zeli am See s 4:1 (1:1, 2:0, 1:0). Ce-lovčani so se s to zmago približali predzadnjemu na eno samo točko in imajo sedaj vse možnosti za uvrstitev v tako imenovani "Master-play off”. Vodeči VSV pa je tokrat v gosteh podlegel Innsbrucku s 3:4 (1:0, 0:2, 1:1), kljub temu pa obdržal prvo mesto na lestvici. V tretji tekmi pa je Feldkrich presenetljivo izgubil tekmo proti ATSE Gradec kar z 1:5. (I.L.) LESTVICA: 1. VSV Beljak 12 točk, 2. ATSE Gradec 10, 3. Innsbruck 9, 4. Zeli am See 8, 5. Feldkirch 7, 6. KAC 6. Ponedeljek, 25. januarja 1993 KOŠARKA t LESTVICE EITNA B LIGA IZIDI 17. KOLA Biesse - Ciemme 87:70 Elledi - Agrofina 93:76 G. Camia - Serapide 75:71 Leonardo - Brescia 110:89 Popolare - Fracasso 113:89 Sarvin - Gevviss 111:102* Sfa - Sidis 100:70 Victors - Ilva 93:86* VESTNI RED: Fracasso VI 26, Elledi PD in Serapide 22, Leonardo Imola 20, Ciemme GO, Goc-cia di Carnia UD, Popolare RG, Sarvin CA in Sfa Montichiari 18, Sidis P.S.G. 16, Agrofina, Gevviss BG in Victors Rim 14, Brescia in Ilva Piombino 12, Biesse PS 8. BLIGA IZIDI 17. KOLA Faenza - Montecchio 59:63 Argenta - Ravenna 63:86 San Marino - Mestrina 89:99 Ancona - Jadran Tkb 89:75 Pordenone - Cento 69:72 Campli - Ozzano 81:74 San Dona - Montegranaro 66:86 Oderzo - S ant’ Elpidio 81:67 VRSTNI RED: Faenza, Cento in Ravenna 26, Ancona in Montegranaro 24, Oderzo 22, Campli 20, Ozzano in Montecchio 16, Argenta, San Dona in Pordenone 14, Mestrina 10, Jadran Tkb in S ant’ Elpidio 8, San Marino 4. PRIHODNJE KOLO (30.1.): Ravenna - Ancona; Faenza - Argenta; Cento - Montegranaro; Montecchio - Pordenone; S ant’ Elpidio - Ozzano; Campli - San Marino; Mestrina - Oderzo; Jadran Tkb - San Dona (v ned. 31.1. ob 17.30) D LIGA IZIDI 16. KOLA Staranzano - Udinese 64:68 Kontovel - Arte 98:90 Intermuggia - Sgt 87:60 San Daniele - Don Bosco 94:83 Limena - Porcia 89:75 Conegliano - Portogruaro 98:77 Virtus UD - Martignacco večerna tekma Bor Radenska - Jesolo 57:66 VRSTNI RED: Don Bosco 30, San Daniele 26, Portogruaro 24, Conegliano 22, Martignacco* 20, Virtus F.* 16, Bor Radenska in Porcia 14, Kontovel, Staranzano, Intermuggia, Limena in Udinese B. 12, Sgt in Arte Go 10, Jesolo 8. PRIHODNJE KOLO (30.1.): Sgt - Limena; Arte - Staranzano; Porcia - Kontovel (30.1. ob 20.30); Jesolo - Intermuggia; Udinese - Conegliano; Martignacco - Bor Radenska (v ned. 31.1. ob 17.30); Don Bosco - Virtus UD; Portogruaro - San Daniele. PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM IZIDI 13. KOLA Fincantieri - Cus 94:78 Sokol Warm - Breg 66:89 Libertas - Santos 76:81 Barcolana - Inter 1904 71:68 St. Azzurra - Ferroviario 78:82 Fiamma B. - Lega Nazionale 92:86 Scoglietto - Cicibona Plasteredilizia 71:74 z.t.7.kola: Libertas - Inter 1904 69:85 VRSTNI RED: Ferroviario 24, Barcolana 22, Cicibona Plasteredilizia in Santos 20, Sokol VVarm* 14 in Fincantieri 14, Cus 13, Inter 1904*, St. Azzurra in Lega Nazionale 10, Breg 8, Fiamma 6, Scoglietto in Libertas 4. * Sokol in Inter 1904 imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (31.1.): Santos - Inter 1904; Breg - Cus TS (v sob. 30.1. ob 18.00); Fincantieri - St. Azzurra; Ferroviario - Barcolana; Sokol VVarm - Lega Nazionale (v sob. 30.1. ob 18.00); Libertas - Cicibona Plasteredilizia (v sob. 30.1. ob 20.30); Scoglietto - Fiamma B. NA GORIŠKEM IZIDI 11. KOLA Villesse - Isonzo Senators 80:104 Largo Isonzo - Ronchi 87:60 Isontina - Ardita 80:98 Alba - Petrolifera 94:105 Pom - Dom Simek 77:63 Grado prost VRSTNI RED: Senators in Pom Tržič 18, Grado 14, Ardita in Petrolifera 12, Pieris 10, Villesse 8, Isontina in Alba Krmin 6, Dom Simek 4, Ronchi 2. PRIHODNJE KOLO: Villesse - Grado; Senators -Petrolifera; Ronchi - Ardita; Dom Simek - Isontina; Alba - Pom; Largo Isonzo prost. Scaronejev Benetton gost Jadrana Farco V zaostalem srečanju mladinskega državnega košarkarskega prvenstva bo drevi ob 19.00 v telovadnici doma Ervatti pri BrišiCikih Jadran Farco igral proti Benettonu iz Trevisa, za katerega igra tudi German Scarone. Ta argentinski igralec, ki lahko nastopa le v evropskem pokalu, lahko igra tudi z mladinci, je nova zvezda italijanske košarke. Naj omenimo, da je v prejšnjem kolu Benetton premagal San Dona s kar 60 točkami razlike. To pa jasno kaže o premoči košarkarjev iz Trevisa v tem prvenstvu. B LIGA / NA GOSTOVANJU V ANCONI Še en poraz Jadrana toda igra je vse boljša i Igor Canciani Stamura Ancona - Jadran TKB 89:75 (44:38) JADRAN TKB: Crisma 2, Oberdan, Cuk 28 (8:8), Pregare 4 (2:2), Milic 9 (1:3), Starc 14 (3:4), Per-tot 5 (3:4), Rauber 8 (0:2), Gregori, Smotlak 5 (3:4). STAMURA ANCONA: Micucci 2, Palma, Lau-dano 7 (4:5), Riccardi 13 (8:8), Ferrini 2, Zanetti 4 (4:6), Flumini 27 (8:11), Mancini 11 (6:6), Silios 7 (1:1), Renzi 14 (5:5). SODNIKA: Alevatto in Nunziata iz Cosenze. PON: Pregare 32, Cuk 36, Zanetti 37, Smotlak 39, Starc 40. 3 TOČKE: Starc 3, Flumini 3, Laudano 1, Riccardi 1, Mancini 1, Renzi 1, Flumini 1. Jadranovim-košarkarjem tudi na gostovanju v Anconi ni uspelo, da bi končno prekinili negativno serijo, ki se je zaCela s prvim nastopom v letošnjem letu. Z razliko od slabe tekme, ki so jo Jadranovci odigrali takrat na domačih tleh proti Argenti, pa so DrvariCevi varovanci odtlej prikazali viden napredek, kot je bilo razvidno že iz tekme v Oderzu in na tekmi proti prvouvršCeni Faen-zi. V Anconi so modri bojevniki zaceli s silovitim tempom in takoj po- vedli, tako da je bil sredi prvega polčasa delni izid 20:9 za Jadranovce, ki so verjetno plačali pospešen začetek in so jih domačini nato ujeli pet minut pred iztekom prvega dela tekme (24:26). V tem delu tekme so Jadranovci igrali zelo motivirano in dovršeno v napadu, tako da ni bilo nic prepuščeno slučaju in Mauro Cuk je uspešno zaključeval vsako kombinacijo. Za nameček sta tudi sodnika v začetku prevzela objektiven kriterij sojenja, ki je bil rahlo v korist Tržačanov, saj sta jim do 10. min. dosodila samo dve osebni napaki. Moža v sivem pa sta svoj kriterij odtlej korenito spremenila, tako da so osebne napake kar naenkrat znatno obremenile Jadranovo postavo. Sandi Rauber si je, denimo, že pred iztekom prvega polčasa nakopal svojo tretjo osebno napako in to je vplivalo na delež, ki ga Jadranovo krilo običajno daje svojemu moštvu. Kot smo že uvodoma povedali, pa je bil v Anconi izredno razpoložen Mauro Cuk, ki je koš zadeval iz vseh položajev in je imel res zavidljiv odstotek realizacije pri metu, na žalost pa ni uspel ostati do konca na igrišču, saj sta Mauro Cuk - v Anconi najboljši strelec ga sodnika poslala na klop s peto osebno napako že v 36. minuti. Prav do trenutka Čukovega odhoda z igrišča so bili Jadranovci še v vodstvu (73:72), kar pomeni, da so gostitelji odhod Ja-dranovega najboljšega strelca izkoristili temeljito in v pičlih dveh sklepnih minutah tekme ustvarili razliko, ki je bila v koncu dokajšnja, čeprav gre še enkrat poudariti, da so jim bili naši košarkarji enakovredni vse do 37. minute srečanja. Ob Čuku, ki je igral res izvrstno, je tokrat zablestel mladi Ivo Milic, ki je zaradi odsotnosti Merlina in neopti-malnega zdravstvenega stanja Oberdana in Pre-garca, dobil priložnost za igro in jo tudi ustrezno izkoristil. Razen podatka, da je prispeval svoj delež tudi v napadu, je Ivo Milic imel tudi 8 skokov, prestregel tri žoge in imel tri asistence, kar potrjuje, da je fant ze dozorel tudi za nastope na tovrstnem tekmovalnem rangu. Glede ostalega bi lahko povedali, da so Jadranovci tokrat klonili tudi zaradi negativnega spleta okoliščin, v katere vsekakor lahko uvrstimo poškodbo Merlinovega gležnja, še vedno zaskrbljujoče zdravstveno stanje Pregarca in Perto-ta, ki ju mučita bolečine v kolenih, ter na splošno slabše zdravstveno stanje Oberdana, ki je v tem tednu prebolel gripo in je seveda še daleč od optimalne forme. Zal so tokrat Jadranovci v napadu lahko računali samo na enega izvrševalca dolžnosti, to je na Maura Cuka, sicer bi v Anconi morda lahko bili deležni drugačnega razpleta. Stamura Ancona je tudi v soboto potrdila, da visoko uvrstitev na lestvici popolnoma zasluži, saj je tudi tokrat prikazala zelo natančno kolektivno igro in tudi razni posamezniki, ki so dobili priložnost za igro, so s svojimi posegi na igrišču dokazali, da gre za uigrano celoto, ki upravičeno meri na boljšo uvrstitev v letošnji ligi. V prihodnjem kolu bodo Jadranovci spet na domačih tleh, v goste pa bodo sprejeli tradicionalnega nasprotnika, postavo iz San Donaja, proti kateri so v prvem krogu tekmovanj izgubili. Glede na to, da so bili DrvariCevi fantje v soboto v Anconi znatno bolj reaktivni in bolj motivirani kot doslej, je pričakovati dodaten kakovosten skok v tej smeri in upati je, da bodo konCno tudi v zdravstvenem in razpoloženjskem pogledu taki, kot od njih lahko vsak trenutek pričakujemo. PROMOCIJSKA LIGA / VATOVEC O DERBIJU »Ne slaba, temveč katastrofalna igra« V Bregovem taboru so bili zelo zadovoljni Branko Lakovič »Nismo igrali slabo, igrali smo katastrofalno,« je po sobotnem slovenskem derbiju promocijske košarkarske lige v Nabrežini dejal Sokolov trener Valter Vatovec. Bil je razočaran, in tudi jezen. »Kljub temu da smo igrali brez Roberta Sker-lavaja, ki si je zvil gleženj, in smo že v sredini prvega polčasa izgubili še Rudija Staniso, ki si je tudi poškodoval gleženj, pa opravičila za tako slabo igro ni«, je še nadaljeval Vatovec. Po drugi strani pa je bil Bregov trener Igor Canciani še kako zadovoljen z igro svojih: »Pohvalo si zaslužijo prav vsi zaradi velike borbenosti in požrtvovalnosti. Res je, Sokolu sta manjkala dva ključna igralca, kot sta Skerlavaj in Stanisa, mislim pa, da je naša zmaga zaslužena.« Po zelo uspešnem zaCetku prvenstva je na-brežinsko moštvo v zadnjih tekmah dokaj popustilo. Že na tekmi proti Autosandri so sokolovci igrali kot »zakrceni« in visoko izgubili. Z dokaj bledo igro so nadaljevali tudi na sobotnem slovenskem derbiju proti Bregu. Vatovčevi varovanci so predvsem popustili v obrambi, ki je bila v začetnem delu tega prvenstva najveCja odlika Nabrežincev. Proti Autosandri so dobili 81 točk, proti Bregu pa kar 89. Razen požrtvovalnih Terčona in Caharije so vsi ostali sokolovci igrali pod Marko Slavec (Breg) pričakovanjem. Brežani so se v soboto v Nabrežini prestavili kot uigrana celota, ki gotovo si ne zasluži mesta pri spodnjem domu lestvice. S ponovnim igranjem Fa-brizia Korošca so si Brežani kaj kmalu opomogli in vsa ekipa je dobila novega elana in samozavesti. In rezultati so na dlani. Za Canciani j evo ekipo je bila sobotna zmaga še kako potrebna, saj je osvojila zlata vredni točki v boju za obstanek v ligi. Ge bodo Brežani nadalej-vali s tako igro, potem se jim ni bati najhujšega, saj lahko premagajo še marsikaterega nasprotnika. Sokol VVarm pa je s 14 točkami še naprej na sredini razpredelnice. Morda je prav ta pozicija na lestvici odvzela sokolov-cem dobršen del zagrizenosti in borbenosti, ki je bila njihova glavna značilnost v uvodnem delu tega prvenstva. PROMOCIJSKA LIGA Cicibona se je tokrat morala pošteno truditi Scoglietto - Cicibona Plasteredilizia 71:74 (31:32) CICIBONA: KovaCiC 6 (3:8, -, -); Simonič 20 (5:7, 1:2, 7:8); Jogan 15 (2:4, 2:2, 5:6); I. Bajc 3 (1:3, -, 1:2); Cupin 20 (7:15, 0:1, 6:7); G. Bajc NV; Volk 2 (1:2, -, -); Semen 4 (2:5, -, 0:1); Jankovič; Furlan 4 (2:4, -, -); trener Mari. Met za 2: 23/48 (48%), met za 3: 3:5 (60%), PM: 19/24 (79%). PON: Furlan (37), KovaCiC (37). 3T: Jogan 2, Simonič 1. Podcenjevanje in slab dan pri metu na koš iz igre bi kmalu privedla do nepričakovanega poraza Cicibone, saj so Marij e vi fantje večji del tekme morali zasledovati domačine. Ze uvodne minute so pokazale, da bo našim trda predla (10:5 in 19:13 ter vec osebnih napak nekaterih ključnih igralcev). Domačini so bili zlasti učinkoviti pod košema, Cupinu ni šel met, Semnu pa se je poznalo, da je bil med tednom bolan. Vodstvo rumenih je tako naraslo na 9 v 17’, tudi pričetek 2. dela ni bil obetajoč za naše (39:34 in 44:38). Sele okrog 30’ je cicibo-našem uspelo zaigrati boljše v obrambi, Simonič in Cupin pa sta bila izredno učinkovita v napadu. V 34’ so naši konCno povedli (56:52). Igralci Scoglietta pa niso popustili ter s prostimi meti (9:9) in trojko prišli na -1 v zadnji minuti, Bajc in ostali so vsekakor pametno izpeljali oba zadnja napada in tako osvojili že deseto letošnjo zmago.(VJ) D LIGA / DRUGI DEL Revanša Kontovel Debakl Bora doma Vanja Jogan Kontovel - Arte Go 98:90 (82:82, 29:29) KONTOVEL: Sosič 10 (4:7), D. Gulič 1 (1:2), Sterni 16 (2:2), Grilanc 33 (6:8), Civar-di 24 (0:4), Paulina 8 (2:2), Hmeljak, A. Daneu 4, W. Daneu 2, Turk; trener M. Ban. PM: 15/25 (60%). PON: Paulina (35). SON: 31. 3T: Grilanc 7. Tekmo Konto vela bi lahko razdelili na dva dela: v prvem polčasu so bili Paulina, Grilanc in ostali le sence na igrišču in so v 12’ zaostajali kar za 16 točk (29:13). Trenerja Ban in Furlan sta morala psihično prebuditi lastne fante, ki so pasivno spremljali dogodke na igrišCu in šele proti koncu prvega dela smo bili priča drugačni tekmi. Boljše je delovala obramba, v 5’ pa je Grilanc s trojko opozoril, da je še v formi, Čeprav je v prvih 20 minutah dosegel samo tri točke. Gostje se niso vdali, nadaljevali so z učinkovito igro v napadu in tako spet povišali prednost v 32’ (62:55). Grilanc je hitrem zaporedju dosegel še dve trojki, Goričani pa so hladnokrvno spet ušli na +6 v 37’. Banovi fantje so v obrambi stisnili takoz-vane, v napadu pa so hitro »vrteli« žogo v iskanju priložnosti za Grilanca, ki je s Črte treh točk že petkrat kaznoval nasprotnike. V zadnjih minutah je kontovelski »bomber« še dvakrat mojstrsko izvedel met iz velike razdalje, pod košema pa sta bila najveCja protagonista Aljoša Daneu in Peter Sterni, ki sta ulovila odločilne skoke in z njihovimi koši je Kontovel prvič povedel. Nekaj sekund pred koncem je Grilanc odlično izvedel tudi dva prosta meta, igralci Arteja pa so spet iztenačili ob zvoku sirene. V podaljšku je gostom zmanjkalo moči, Igor Civardi pa je gospodaril v napadu (8 točk v teh dodatnih 5’) in Kontovel je z zanesljivo prednostjo osvojil še dve izredno važni točki. Bor Radenska - Jesolo 57:66 (25:33) BOR: Simonič; Perčič 6 (3:5 za 2, - za 3, 0:1 pm); Debeljuh 5 (2:4, 0:3, 1:2); Persi 2 (1:7, -, 0:4); Sarini 12 (5:10, -, 2:3); Smotlak 10 (2:4, 0:2, 6:9); Car- bonara 4 (2:3, 0:1, -); Monticolo 3 (1:2, 1:2); Poretti 14 (6:9, -, 2:3); Samec 1 (0:1, -, 1:2); trener Sancin. Met za 2: 22:45 (48%). Met za 3: 0:6. Skupno: 22:51 (43%). PM: 13:26 (50%). PON: Persi (40), Poretti (40). SON: 32. Težko si je razložiti kako in zakaj je Bor zapravil tekmo na domačih tleh proti najslabši ekipi D lige, ki se je v Trst predstavila z izredno mlado in okrnjeno postavo. Tudi izredna igra mladega talenta Fedriga (letnik 75, last Philpsa iz Milana) in starega centra Garzare ne moreta opravičiti slabe igre borovcev, ki so bili zlasti deficitarni v napadu. Le delno je delovala obramba, saj so se belozeleni trudili in borili za vsako žogo, z Barinijem (na sliki) v vlogi protagonista, naj- brž pa je podcenjevanje nasprotnika pogojevalo Persija in ostale, ki so si zapravili ugodne priložnosti kot na tekočem traku. Gostom se to ni zdelo res in so primerno izkoristili izredno visoko število osnovnih napak naših predstavnikov (podaje, pomanjkanje skokov, prosti meti), v zadnjih minutah pa se je razlika še povišala in borovce je doletel povsem nepričakovan poraz. D LIGA IN PROMO / BLOCK NOTES Grilanc kot Oscar, Salvi pa kot Sabonis Bor Radenska in Sokol: tako pa ne grel! D liga MATCHVVINNER: Navado imamo, da vsakič skušamo izbrati novega posameznika, ob novem showu Iva Grilanca (6 trojk in 28 točk v samem 2. polčasu) pa ne moremo spregledati takega podviga. M.' Ban:»Mislim, da v naši košarki še nikoli nismo imeli takega strelca za 3 točke«. NAD PRIČAKOVANJEM: Dalj Časa je miroval zaradi avtomobilske nesreče, tako, da so skoraj vsi že pozabili nanj. Te napake pa ni storil trenerski vrh Kontovela, ki je Petra Sternija takoj vključil v ekipo, Peter pa je priložnost pridno izkoristil in igra iz tekme v tekmo boljše. TAKO PA NE GRE: Po zadovoljstvu ob 14 točkah na lestvici po 1. delu prvenstva, je borovce zalila hladna prha že v prvem kolu povratnega dela. Poraz s pepelko lige je sprožil vec reakcij v jedru ekipe, trener Sancin pa je po tekmi izjavil:»Fantje ne igrajo tako, kot se med tednom pripravljamo in najbrž sem s to skupino že preveč Časa. Primerno se mi zdi, da pride do korenitih sprememb, nov trener pa je ob takih primerih najboljša rešitev.« Pred- sednik KK Bora Ažman je dodal, da se bo o vsem odločalo med tednom, igralci pa bi se radi osebno pogovorili s trenerjem. Promocijska liga MATCHVVINNER: Canciani je bil s tekmo svojih fantov seveda zadovoljen, igra, ki jo je tokrat prikazal Marko Salvi pa bi navdušile vsakega trenerja. TAKO PA NE GRE: Poškodbe so zal ovire, ki jih vsaka ekipa neizogibno najde na poti, sokolovci pa morajo tudi v otežkocenih situacijah reagirati in ne pasivno zgubiti dve tekmi z veC kot 20 točkami razlike. 1. DIVIZIJA / 2. KOLO Visoka zmaga poletovcev Premagali so Ferroviario - Prosečani so spet ostali proznih rok premagal Virtus Basket. Gostje so sicer vodili od 4. minute dalje in na sredini drugega polčasa so povečali svojo prednost na veC kot 10 točk, vendar so jih naši v končnici s trojkami in prestreženi-mi žogami skoraj dohiteli. Sodnica jim je nato dosodila dve namerni osebni napaki in poraz je bil tu. ProseCani so tokrat igrali dokaj požrtvovalno in zagrizeno, preveč pa je bilo zgrešenih metov izpod koša in prenaglo zaključenih akcij. Posebno učinkovita sta bila Valter Ban in Aleksij Gruden. fAndreil Polet - Ferroviario 98:58 (50:25) POLET: Granier 16 (2:2), JanCar 2, Strain 4 (2:5), Vecchiet 13 (3:4), Malalan 22 (2:5), Bogateč 12 (5:6), Berdon 12, Baitz 5 (3:8), Gregori 8 (0:2), Pupulin 4 (0:1), trener Granier. PON: Vecchiet (39), Gregori (39). TRI TOČKE: Granier 4, Malalan 2, Bogateč 1. Proti šibkemu Ferro-viariu so poletovci v 2. kolu tega prvenstva visoko in zasluženo zmagali. Openski košarkrji so gotovo bolje igrali v prvem polčasu, ko so si tu- di prigrali kar 25 točk prednosti. Zanesljivi so bili v obrambi in toCni v napadu.V drugem delu je pri gostiteljih zbranost močno padla, prednost pa je bila tolikšna, da izid ni bil vprašljiv in Openci so visoko zmagali. (A. Granier) Prosek - Virtus Basket 61:68 (24:32) PROSEK: Ban, Pertot, Gregori, Rupel, Gruden Andrej, Bogateč, Sancin, Emili, Gruden Aleksij, Nabergoj. Tudi v soboto so ProseCani izgubili. V dopadljivem in napetem srečanju jih je namreč PRIREDITVE Ponedeljek, 25. januarja 1993 Gledališča Slovenija UUBUANA CANKARJEV DOM DANES: ob 21. uri (Ovalna dvorana) Strniša/ rey: Žabe, v izvedbi Koreodrame. Cena vstopnice 1000 SIT. JUTRI: ob 21. uri (Ovalna dvorana) Strniša/ ray: Žabe, v izvedbi Koreodrame. Cena vstopnice 1000 SIT. Ob 20. uri (Štihova dvorana) Leticija in Luš-tref- Cena vstopnice 500 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 27. do 30. t.m. ob 21. un in 31.t.m. ob 18. uri (Ovalna dvorana) Strniša ' Z.latar-Frey: Žabe. V izvedbi Koreodrame Ljubljana. Cena vstopnic je 1000 SIT. 27. in 28.t.m. ob 20. uri (Štihova dvorana) Le-'cija in Luštrek. Cena vstopnic je 500 SIT. 3- in 9.2. ob 20. uri (Štihova dvorana) Ob letu osorej. Cena vstopnic je 500 SIT. 28. in 30. t. m. ter 1. 2. ob 19. uri (Gallusova dvorana) G.Verdi: Don Carlos, v izvedbi Opere in baleta SNG Ljubljana. Gostujejo solisti: Pusar-Je-ric> Cioromila, Elenko, Kaludov, Trajanov, Pivo-varov. Cena vstopnic 2000, 1700, 1500 in 500 NAPOVEDUJEMO: 21.2. ob 18. uri, 22.2. ob M? Ur' 'n 23-2- °b 11. uri (Gallusova dvorana) •».Shakespeare: Kralj Lear. Cena vstopnic 600, 500 in 400 SIT. Za predstavi 21.2. in 22. 2. je na voljo le Se nekaj vstopnic. Informacije na tel. 061/222-815. drama SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.30 uri Arthur Schnitzler: Ana-tol (za Dijaški 5 Večerni in izven). JUTRI: ob 19.30 uri Arthur Schnitzler: Anatol (Dijaški 8 Večerni in izven). Cenjene obiskovalce obveščamo, da so vse Predstave W. Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. v mesecu januarju, razprodane. Vstopnice za predstave v februarju bodo na voljo od 30. januarja, ko bodo objavili tudi razpored predstav za mesec februar. Rezervacij ne sprejemajo. Informacije in rezervacije vsak delavnik od U. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. mestno gledališče DANES: ob 19. uri A.P. Cehov, T. Brasch: Platonov (Mladinski I.). JUTRI: ob 18. uri Z. Petan: Don Juan in Lepo-rella (za izven in konto). V PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 19.30 uri 2. Petan: Don Juan in Leporella (za izven in konto). V zanimivem dvojezičnem projektu igrata gosta Stanislava Bonisegna in Johannes Pump. Informacije vsak dan med 10. in 12. uro in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. kulturni dom spanski borci v PRIHODNJIH DNEH: 29..t.m. in 4.2. Gavran: MoZ moje žene. Prodaja vstopnic vsak dan razen nedelje od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure v Jelovskovem sa-lovu Kulturnega doma in uro pred predstavo pri blagajni. Tel. 061/448-922. MARIBOR SNG DRAMA DANES: ob 19.30 uri Shakespeare: Hamlet (izven). JUTRI: ob 19.30 Shakespeare: Hamlet (izven). Informacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461. SNG OPERA V PRIHODNJIH DNEH: 30.(za red Sobota 2 in izven) in 31. (za red Upokojenci in izven) t.m. Čajkovski: Hrestač. Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461. CELJE mi Antonio Fiorentino. V glavnih vlogah Marisa Della Pasqua, Paola Della Pasqua, Marco Balbi in Rosanna Bruzzo. Predstave bodo trajale do 7. februarja.. GORICA GLEDALIŠČE G. VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 (abonma red A in B) A. Schnitzler - Anatol - gostuje SNG Drama iz Ljubljane. VIDEM PALAMOSTRE V PRIHODNJIH DNEH: od 29. do 31. t. m. gostovanje gledaliških skupin Teatri di Thalia in Teatro delVElfo z Goldonijevim delom v Fassbinderjev! priredbi La bottega del caffe. COLUGNA (Videm) GLEDALIŠČE LUIGI BON V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 30. t. m., ob 20.30 Decameron v izvedbi gledališke skupine Terzo Teatro. Koroška CELOVEC GLEDALIŠČE V MSI UMETNOSTI JUTRI: ob 10.30 in ob 20.00 Der Klassenfeind. Glasba Slovenija UUBUANA KLUB K4 JUTRI: ob 22. uri Marc Ribot & Shrek. Newyorski aktivist in organizator benefita za Bosno Marc Ribot , heroj lanskoletne Druge godbe, bo nastopil s skupino Shrek. Ob njih se v klubu obeta orto balkaniada, na sceno pa bo stopil tudi veliki Vakuza. Na voljo so fotografije in obširno press gradivo. Tel. 061/113-282. MARIBOR SNG DRAMA V PRIHODNJIH DNEH: 27. in 29. t. m. (Mali oder) ob 21. uri Kabaret XX. stoletja, Isadora. Informacije na tel. 062/211-461. ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON V PRIHODNJIH DNEH: 28. t. m. ob 20. uri koncert Akademskega pevskega zbora Maribor. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Kvartet Fiesole. NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 1. februarja, ob 21. uri celovečerni koncert Francesca Gucci-nija. MIUE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 30. t. m., ob 22. uri bo na sporedu koncert skupine Micro-groove, ki ga predstavlja Globogas. Po koncertu se bo veCer nadaljeval z glasbo D.J. do 0.30. Razne prireditve SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE SLG Celje obvešča svoje obiskovalce, da so vse predstave, vključene v Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, žal že razprodane. Informacije na tel. 063/25-332. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 28. t. m. ob 19.30 uri R. Cooney: Zbeži od žene. Predstava je razprodana. Informacije na tel. 064/222-681. SLOVENSKE KONJICE JUTRI: ob 19. uri Ch. Marovvitz: Sherlockov zadnji primer, režija Jasa Jamnik. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje. ŠMARJE PRI JELŠAH V PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 19.30 uri F. Schiller: Razbojniki, režija Robert Rapolja. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje. SLOVENJ GRADEC V PRIHODNJI DNEH: 29. t. m. ob 19.30 uri H. Ibsen: Nora. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Furlanija-Julijska krajina TRST Slovenija UUBUANA CANKARJEV DOM KOSOVELOVA DVORANA JUTRI: ob 17. uri bo na sporedu javna tribuna na temo »Evropske dileme slovenske kulture«. Sodelovali bodo pesnik Tone Pavček, filozof dr. Edvard Kovač in pesnik Aleš Debeljak. FRANCOSKI KULTURNI CENTER JUTRI: ob 16.30 in 18.uri Bouillon de culture (vodi Bernard Pivot) in Caracteres (vodi Bernard Rapp). Center je odprt od 8. do 19. ure. Tel. 061/224-883. KLUB K 4 DANES: ob 21. uri Ekskalibur, Predstavitev in demonstracija tehnike Ekskalibur, ki jo vodi skupina EGA. Video, glasba, ples. VroCi telefon Kluba K4 061/113-282. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA V organizaciji Zadruge Bonaventura bodo predvajali serijo filmov v izvirniku posvečenih velikemu režiserju Petru Brooku, današnjemu direktorju Mednarodnega centra za gledališke raziskave v Parizu. Vstop prost. JUTRI: ob 18.00 in 20.00 : »Marat/Sade» Igrajo Glenda Jackson, Patrick Magge, lan Richardson. NAPOVEDUJEMO: 2. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »The Mahabharata« Igrajo Bruce Myers, Vittorio Mezzogiorno, Andrzey Seweryn. 16. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »King Lear«. Igrajo Paul Scofield, Cyril Cusack in Patrick Maeee. Koroška CELOVEC HIŠA UMETNIKOV DANES: ob 20.00 - Predavanje univ. prof.dr. Rudolf Neuhauser: Meyerhold in ruski avantgardni teater (v nemščini). TINJE DOM PROSVETE JUTRI: ob 19.30 - Predavanje škofa Helmuta Kratzla »Dunaj: Ali nas vera omeji ali nas osvobodi?« Za najmlajše Slovenija UUBUANA SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Do 31. januarja bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja (razstava Muzeja novejše zgodovine Celje). Odprto od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro in v soboto med 9. in 13.00 uro. Vsak dan potekajo tudi lutkovne igrice po posebnem programu. JUTRI: ob 17. uri lutkovna igrica Gegci, O.S. M. Kranjca. Zaradi lažje razporeditve naprošajo, da obiske skupin vnaprej pravočasno sporočite na tel. Številko 061/213-024. LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 1., 2. in 3. februarja ob 16.30 in 18. uri Jan Malik: Žogica Marogica. Vstopnice so že v prodaji. Informacije ob sredah, Četrtkih in petkih od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/314-962. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI V PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 16. uri Mojca Pokrajculja, koroška ljudska pravljica v priredbi Janka Modra. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Informacije na tel. 061/448-920. VITEŠKA DVORANA KRIŽANK V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 17. uri Kužek postružek na obisku. V izvedbi gledališča Jaz in Ti. Prodaja vstopnic: Festival Ljubljana, tel. 061/228-544 oz. uro pred predstavo na prizorišču. OPERA IN BALET SNG V PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m. ob 10. in 12. uri ter 30.t.m. ob 11. uri. Cipci: Sneguljčica. Informacije na tel.061/331-945. DOMŽALE PROSTORI NAD TRGOVINO KOVINAR V PRIHODNJIH DNEH: Vesele zimske počitnice od 1. do 5.2. od 8.do 14. ure. Organizirano počitniško varstvo za otroke nižjih razredov. Modelarska delavnica - izdelava zmaja. l.,2. in 3.2. od- 13. do 15. ure. Za otroke od 1. do 4. razreda. Računalniški tečaj - od 1. do 5.2. od 9. do 10.30 ure za otroke 1. do 4. razreda, od 11. do 12.30 ure za otroke od 5. do 8. razreda. 1. in 2.2. od 10.30 do 12.ure. Gledališko lutkovna delavnica na temo Pike Nogavičke z naslovom Pika Strumf gre na počitnice. Namenjeno otrokom od 2. do 5. razreda . Organizira društvo SMO (Starsi-Mladi-Otroci) ob pomoči Napredka Trgovine, d..o.o. Informacije od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure po telefonu 711—875. KAMNIK GALERIJA VERONIKA NAPOVEDUJEMO: 27. t. m. ob 17. uri otvoritev Slikarske parade, razstave slik otrok VVZ Mojca. Razstavo si boste lahko ogledali do 5. februarja. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 10.30 Andersenova pravljica »Cesarjeva nova oblatila«, ki jo je za SSG v verzih napisal Milan Jesih. Režija Vladimir Jurc. Scenograf Marijan Kravos, kosmumi Marija Vidau, komponist Miran Košuta, svetovalec za magijo Vikj. Nastopajo Gojmir Lešnjak, Alojz Svete, Maja Blagovic, Adrijan Rustja, Lučka Počkaj, Stojan Colja, Vladimir Jurc in Franko Korošec. GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 31. t. m., ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Snežna kraljica v izvedbi gledališke skupine Dramma italiano z Rijeke. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m., ob 20.30 A. Schnitzler - Anatol (abonma red A in D) - gostuje ljubljanska Drama. Ponovitvi v soboto, 30. t. m., ob 20.30 (abonma red B, E in F) in v nedeljo, 31. t. m., ob 16. uri (abonma red C in G). GLEDALIŠČE ROSSETTI PRIHODNJIH DNEH: 28. in 29. t.m. ob 20.30 bo Zadruga Argot - Societa per attori uprizorila delo Umberta Marina »Volevamo essere gli U2». Predstava izven abonmaja, za mladino in abonente posebni popusti. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Rossetti. DVORANA TRIPCOVICH Jutri, 26. t. m. se prične prodaja vstopnic za predstavi »La Voix Humaine« in »Cavalleria ru-sticana«, ki bo na programu od 2. do 14. februarja. Urnik blagajne: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA DANES: ob 18. uri bo srečanje s Sylvie Valay-re, protagonistko Poulencove »Le Voix Humaine« in Mascagnijeve»Cavallerie Rusticane»na sporedu od 2. februarja dalje. GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 30. t. m., ob 20.30 W. Shakespeare - A piacer vostro - v izvedbi gledališke skupine Teatro dei Filodrammatici iz Milana. Režija Nanni Garella, scene in kostu- Retrospektivna razstava slikarja Gojmirja Antona Kosa v Moderni galeriji bo na ogled do konca meseca januarja. Še dvakrat bodo imeli obiskovalci možnost, da si razstavo ogledajo pod strokovnim vodstvom. V nedeljo, 31. 1. ob 11.00 bo G. A. Kosa in njegovo delo predstavila Breda Ilich-KlanCnik, kustosinja, ki je zasnovala in pripravila razstavo. Slovenija UUBUANA CANKARJEV DOM Do 31. t. m. si lahko v Galeriji CD ogledate razstavo Arnulfa Reinerja: Carin-zia/ Venezia- Topografia su-periore. Cena vstopnice 100 SIT, za dijake in Študente 50 SIT. Do 31. t. m. je v Veliki sprejemni dvorani na ogled razstava Švedsko steklo -razstavlja 12 vodilnih Švedskih oblikovalcev. Tel. 061/222-815. MODERNA GALERIJA V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 11. uri boste imeli obiskovalci Se zadnjic možnost, da si ogledate retrospektivno razstavo Gojmirja Antona Kosa pod strokovnim vodstvom. Po razstavi Vas bo vodila kustosinja Breda Ilich- Klančnik. Do 31. t. m. razstavlja Gojmir Anton Kos. Do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za Študente 50 SIT. Tel 061/214-106. MALA GALERIJA Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij blegijskega umetnika Jana Fabreja. Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18.ure, ob nedeljah od 10. do. 13. ure. Tel. 061/214-106. MESTNA GALERIJA Do 8. februarja bo na ogled retrospektivna fotografska razstava z naslovom Pariški fotograf Veno Pilon, avtorja dr. Staneta Bernika, ki jo je galerija pripravila v sodelovnju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. GALERIJA KOMPAS, SLOVENSKA 36 Na ogled je razstava najnovejših slik akademskega slikarja Jožeta Slaka. JAKOPIČEVA GALERIJA JUTRI: ob 12. uri okrogla miza z naslovom Priprava novega zakona o varstvu naravne in kulturne dedišči- ne. Do 31. t. m. je na ogled razstava Varstvo kulturne in naravne dediščine v Sloveniji v letu 1992. Tel. 061/223-340. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 11. februarja je na ogled razstava projektov holandskega arhitekta Wiela Aretsa (viroloska arhitektura). Galerija je odprta od 10. do 15. ure, v nedeljo zaprto. Tel. 061/216-010. KUD FRANCE PREŠEREN Do 29. t.m. je na ogled razstava del fotografa Igorja Anderliča. Odprto od 15. do 24. ure, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Informacije na tel. 061/332-288. GALERIJA EQURNA Do 31. t.m. je na ogled razstava elanov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/223-932. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava Fo-tomorfoza - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majarona.Gale-rija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. GALERIJA LABIRINT Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155. GALERIJA SKUC Do 31. t.m. bo na ogled razstava Galerija v sliki slikarke Janje Vrabec. Odprto od 12. do 20.00 ure. Tel. 061/216-540. GALERIJA ZDSLU Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 0061/320-730. GALERIJA LJUBLJANSKE BANKE Do konca januarja je na ogled razstava akademskega slikarja Jona Gal Planinca. FOYER MGL Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je sacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in Studijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886. MUZEJ ZGODOVINE NOVEJŠE Do konca januarja je na ogled razstava Doreta Klemenčiča: Slike 1928- 1941. Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije - predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Do 15. februarja je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 061/ 218-862. MARIBOR .UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu Človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amne-sty International. MUZEJSKI INFORMACIJSKI CENTER GRAD Do 2. februarja bo na ogled razstava Cas okrog Božica. Tel. 062/211-851. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. CELJE LIKOVNI SALON Do 10. februarja je na ogled- SK 8 muzej - zbirka Alenke Pirman. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. PIRAN GALERIJA MEDUZA Na ogled je razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Po odprtju razstave bo degustacija vin iz kolekcije vinogradnikov in kletarjev Krem Armanda in Darja iz Plesivega v Goriških Brdih. Informacije na tel. 066/73-753. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava akademskega kiparja Matjaža Pocivavska. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV Na ogled je razstava keramike Pine Putrih in likovnih del Franca Goloba. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska krusa-rica. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segala- Miške iz Škofje Loke. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega, sliakrja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. FJK TRST PORDENON ZEROIMAGE (Aula magna Centro studi Pordenone) Do 7. marca 1993 je na ogled fotografska razstava Pietra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart. GALERIJA FREUND VViesbadenerstrasse 3 Do 30. januarja razstavlja svoja dela Heide Stollinger. MOHORJEVA KNJIGARNA Na ogled je razstava »Planine v sliki« in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe. TINJE GALLERIA RETORI TRIBBIO Do 29. januarja je na ogled razstava slikarja R. Casarse. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme Zidovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. PALAČA COSTANZI (Piazza Piccola) in RAZSTAVNA DVORANA V LJUDSKI KNJIŽNICI (Ul. Teatro Romano 7) Do 2. februarja je v obeh sedežih na ogled razstava medalj Zvok in oblika (II suono e la forma). Urnik ogleda: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih). Vstop prost. SALA DEGLI STUC-CHI Ul. Cassa di Rispar-mio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »NaCrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTELLA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odbornistvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground. V organizaciji Tržaške le-toviSCarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepsih neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. DOM PROSVETE Na ogled je razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane. Alpe-Jadran PADOVA SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAFFE’ PEDROCCHI Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillantini. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barisiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda JandriCa, Vatro-slava Kulisa, Peruska Bog-daniCa in Hrvoja Sercara. MUZEJ MESTA ZAGREBA Do 15. februarja je na ogled razstva o zgodovini mesta Zagreba Zlata bula 1242-1992. Odprto vsak dan, razen ponedeljska od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. MUZEJ UMETNOSTI IN OBRTI Do 11. februarja je na ogled razstava Meje Hrvaške na zemljevidih. Odprto vsak dan med 11. in 19. uro, v ponedeljek od 13. do 19. ure. GALERIJA SOBOD-NE UMETNOSTI, GALERIJA PRIMITIVNE UMETNOSTI, STARO-GRADSKA VIJECNICA V treh dvoranah je do 3. februarja na ogled razstava Fotografija od 1950 do danes. Odprto vsak dan od 9. do 15. ure, v soboto od 9. do 12. ure, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. DUNAJ KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Mondscheingasse 11 Do 2. februarja je na ogled je razstava mladega slovenskega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Urnik: vsak dan od 15. do 20. ure. WIENER SECESSION Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jo-chen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GLEDALIŠČE MIELA V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Au-ber. MIUE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 in v GALERIJI DIA-CONO Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise To-masetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure. GRAPHISCHE SAMMLUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa VVanke-ja in del (1945 -1992) Zorana Mušica. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIE ULVSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. MUZEJ MODE HET-ZENDORF Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure. MUSEUM DES 20. JAHRHUNDERTS Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju. GALERIJA MAK Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vin-ciarellia. 14 Ponedeljek, 25. januarja 1993 RUBRIKE POTOPIS Jure Šterk V naročju veta (19) Malce paranoični Američani so se obdali z bodečo žico — Gusarjem in kitom navkljub sem priplul do Galapagosa Američani za bodečo žico Balboa je drugačna od Colona. Tu je veliko Američanov, vsaj coni v bližini Yacht cluba Balboa so dali svoj pečat. Namreč žične ograje in bodečo žico. Rekel bi, da malce bolehajo za preganjavico. Proti večeru se je popolnoma zvedrilo, piha lep vetrič. Sedaj mi je jasno, zakaj so Američani tu, v Balboi, in ne v Colonu. Kdo bi živel v tamkajšnjem dežju, ko pa je tu lepo vreme in pihlja prijeten vetrič. Sreda, 13. maj Danes sem uspel v potni list dobiti izhodni žig. Na pomol v glavni luki, kjer ima svoj tron oblast, sem prišel prepozno. Tistega iz »imi-grationes« sem ravno še uspel ujeti »za vrat«. Ni in ni hotel narediti tiste »nadure«, ki bi jo potreboval zame. Ko pa sem mu pokazal 5 dolarjev, me je vprašal: »Greste skozi kanal ali v Pacifik?« Ko je slišal odgovor, je vtaknil v žep 10 dolarjev in zadeva je bila opravljena. Naslednjega dne sem se spravil z videokamero snemat ameriške bodeče žice. Pa ne za dolgo. Dobila me je vojna policija in še vesel sem lahko bil, da mi je uspelo rešiti posneto kaseto, pa Se kamera je ostala cela. »Veste, to je tu strogo prepovedano,« mi je pojasnjeval policaj. No ja, pojedli teh Američanov Slovenci najbrž ne bomo. Sicer pa so Američani Panamcem, potem ko so premagali vojsko diktatorja Noriege, prepovedali imeti lastne oborožene sile. Tu je le policija, ki pa bolj ščiti Američane, kot pa skrbi za red. Država je namreč polna mamil in gangsterjev. Rekel bi, da Američani tu niso ravno priljubljeni, čeprav imam vtis, da bi Panamo brez Američanov pobralo v enem tednu ... Zvečer sem si pripravil »orožje«, za vsak primer, če bi se srečal s pirati, ki jih tu ni malo. V steklenico sem nalil nafto, bencin in petrolej, potem pa vanjo vtaknil še stenj ... Bomo videli, če bo zaleglo ... 17. maja, na odprtem morju Prekleto, zaleglo je! Če ne bi, vi sedaj ne bi brali teh vrstic. Prišli so, hudiči ... Začelo pa se je že včeraj ponoči. Opazoval sem ribiško barkačo, ki je lovila ribe, pluli pa so tako, da so me vedno imeli v luni- nem siju. Sam sem užival v prekrasni noči s polno luno in rahlim vetrčkom. Ribiška barkača, plula je tako rekoč za mano, me je spomnila na piratsko zgodbo, ki mi jo je pripovedoval Birger. Iz previdnosti nisem šel spat, proti jutru, še v somraku, pa so prišli. Čisto potiho in počasi, od zadaj. Najbrž so mislili, da spim. Lepo sem videl možakarja na kljunu njihove barkače, s kljuko v roki ... z njo me je gotovo hotel povleči k njim. Ko so bili še kakih 10 metrov daleč, sem prižgal stenj, ki sem ga prej nekoliko potegnil iz steklenice, in zatulil: »Če pridete le Se za meter bližje, vam vržem na ladjo ogenj ...«■ Tisti na kljunu je s krmarjem spregovoril nekaj besed in ribiči -pirati so zavili proč. Trdno sem prepričan, da sem si s to molotovko rešil »celo kožo«. Petek, 23. 5., bližnje srečanje s kitom Po kosilu se usedem in uživam ob pogledu na morje, ki je tako polno življenja, pa tudi raznih odpadkov, predvsem dreves in hlodov. Na barki večkrat zaropota, ko lesovi potolčejo ob njen bok. Nenadoma pa... kakih 20 metrov od sebe opazim, da nekaj z veliko hitrostjo drvi proti meni. Se ustrašiti se nimam časa, le zakričim lahko. Potem pa se manjši kit, kakih 10 metrov je moral imeti, tik pred barko potopi, z veliko repno plavutjo pa je zamahnil tako blizu mene, da sem imel občutek, da mi je hotel obrisati nos. ... Je pa natančen, ta kitek, barke se ni niti dotaknil. Je to bil zastraševalni napad ali titovska šala? Noč je fantastična. Na nebu žarijo milijoni zvezd, v morju ob barki pa žari plankton. Pod barko je nekajkrat močno zarjovelo. So to kiti? V morju so deske, hlodi, tudi cela drevesa. Na vsakem sedi velik ptič. Pomorsko nočno življenje je tu sila skrivnostno ... Do Galapagosa je Se 382 milj, od včeraj sem torej preplul 37 milj. Petek, 20. maja, na otoku mrožev Ob šestih zjutraj ležim v kabini, potem pa se spomnim, da sem se jim najbrž že precej približal. Pogledam ven in ... na obzorju je pred menoj otok! Pa sem se le prebil do Galapagosa! Otok pred menoj je videti pust in skrivno- Takšnih dobrodušnežev na Galagosu ne manjka sten. Kmalu jadram vzdolž otoka San Cristo-bal, mimo slikovitega otočka Speči lev, Leon durmiente. Pa je ta skala v morju res podobna mrožu. Kmalu sem pred luko, veter in valovi pihajo naravnost v kar precej odprt zaliv. Malo se bojim, da na sidrišču ne bi bilo preveč valovito, pa je začu-da čisto mirno. Sidro vržem poleg velike jadrnice, ki pluje pod ekvadorsko zastavo. »Ej, od kod prihajate?«, zakriči lepo zaobljena dama s kljuna. »Iz Paname!«, odvrnem. »Ne, ne, od kod ste? Ste Rusi?« »Ne, Eslovenia!« »Aha!«, odgovori dama. Očitno našo državico že poznajo. Ze ponoči grem na kopno, malo »past firbep«. Privoščim si večerjo kar v dveh restavracijah. Očitno moram nadomestiti veliko energije. Od Balboe do Puerta Baqueriza Morena sem plul natanko 14 dni in 8 ur. Moja povprečna hitrost v teh bonacah je znašala 63 milj na dan. In to le na jadra! Tudi za velike barkače je lep uspeh, če preplujejo to razdaljo v manj kot 20 dneh. Pokvarim si želodec Čez dva dni se odpravim na izlet po otoku. Za 20 dolarjev najamem star, precej stolčen avto, z voznikom vred. Voznik Pedro me najprej zapelje pod vrh ugaslega ognjenika. V kraterju je ognjeniško jezero. Se močnejši vtis pa name naredijo divji konji, ki prosto galopirajo po otoku. Zagotavljam vam, da je konj v naravi res čudovita žival in prostost se mu veliko bolj poda kot hlev. Potem sem si ogledal Se kolonijo tjulnjev; zmotil sem kar precejšen harem in ljubosumni samec me je vztrajno odganjal. Nekoliko sem bil razočaran nad velikimi kuščarji, igvanami, ki s svojo dolžino, dolgi so približno en meter, ne zbujajo ravno posebnega spoštovanja, pa še v goščavo jo tako hitro odkurijo. Ge bi bili trikrat daljši, bi verjetno bežal jaz. Ko se v »banani« vračam na na svojo jadrnico, s sosednjih bar kin pontonov name suvereno gledajo tjuljni in pelikani. Ti otoki so res Foto: Jure Sterk živalski vrt v naravi. No, danes sem imel še eno smolo. V lokal-čku La Sombrilla, kamor vztrajno vabijo jadralce, sem si pokvaril želodec. Dobil sem diarejo in peče me zgaga. Prekleto! Menda ne bom na najdaljši odsek na moji plovbi odplul s pokvarjenim želodcem. 5. junij, na morju med otoki In prav to se mi je zgodilo! Najprej sem si želodec že pozdravil, potem pa so me spet zvabili v tisto preklemansko Sombrillo in spet sem si pokvaril želodec. Bedak! Jutri pa moram odpluti! To je res od sile. Kaže, da v tej Sombrilli varčujejo tako, da pečejo na starem olju... (Se nadaljuje) l' 26. januarja Prav neverjetno je, kako na hitro in površno opravimo Slovenci s svojimi velikani. Prešerna še nekako upoštevamo, a še to diši bolj po zlorabi. O tem nas prepriča že obisk njegovega nagrobnika v Kranju. Prešeren je pac tako velik in tako pomemben mož, da ga pač ne moremo povsem prezreti. Skrajno zanimiv je odnos med Prešernom in Matijem Čopom. Slednjega obešamo tja nekam v Prešernov krog, čutiti je tudi, da je precej pomemben, ampak končno smo kar veseli, da ga lahko potunkamo v deročo in mrzlo Savo. In to za zmeraj. Matija Čop se je rodil 26. januarja 1797 v Žirovnici; za Slovence je naredil veliko več. kot pa zmore povedati beseda. Po šolanju v Ljubljani in na Dunaju je postal profesor na Reki. potem pa v Lvovu (niti prvič niti drugič mu ni bilo treba potnega lista, kaj šele vize ali domovnice!). V Lvovu se je preizkusil tudi na univerzi. Pa se je kljub znanju devetnajstih tujih jezikov in izjemni razgledanosti vrnil med močvirnike in se trudil razpihati duhovno meglo med Kranjci. To je počel v Ljubljani do leta 1827. Spodbujal, opogumljal in krmaril je slovensko kulturno barko. Svoje ni znal. Utonil je julija 1835. DIVJAD A N T I K V A R Piščančja jetra v slanini SESTAVINE: 600 g piščančjih jeter, 200 g slanine, 200 g pora, maslo, sol, poper, belo vino, 2 čebuli CAS PRIPRAVE : 30 minut Por razpolovimo po dolgem, operemo in blanširamo v slanem kropu. Slanino narežemo na rezine. Na rezino slanine položimo list pora, na to položimo kos piscanjčjih jeter, popramo in solimo, zvijemo ter spnemo z zobotrebcem. OčiSCeno čebulo narežemo na kolobarje. Jetra spečemo na žaru ali v ponvi. Ko so pečena, jih damo na toplo. Na isti maščobi prepražimo Se kolobarje čebule, pokapamo z belim vinom in prelijemo po zvitkih. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Zavitki iz rdečega zelja SESTAVINE: 8 velikih listov rdečega zelja, 2 žlici jabolčnega kisa ali limoninega soka, 250 g sirčka, 1 dl kisle smetane, 1 pest suhih sliv, pest suhih fig, 1 žlica rozin, 1 pest man-deljev, 1 žlica maka, 1 noževa konica ingverja, 2 žlici masla za peko, sok 1/2 limone Zeljnim listom porežemo trde glavne žile, potem jih na hitro prevremo v vodi, ki smo jo okisali z jabolčnim kisom ali limoninim sokom. Sirček zmešamo s smetano, sesekljanimi slivami, figami, z rozinami in mandlji. Primešamo Se mak in ingver. To zmes v kupčkih naložimo na omehčane zeljne liste, ki jih nato zvijemo in spnemo z zobotrebci. Naložimo jih v pekač, namazan z maslom. Prilijemo malo vode in pečemo 25 minut pri 200 stopinjah. Med pečenjem zavitke nekajkrat namažemo z limoninim sokom, da zelje ne potemni. (Neva Miklavčič Predan) msmsm •. • e mm m ptic j m uradi načina življenja, ki je / skrito vsakdanjemu oCesu, Z-__I je zelo težko realno oceniti koliko divjih mačk še živi v Sloveniji. Laže bi sklepali o njeni prisotnosti glede na odstrel, vendar so lovci divjo mačko v njenem osrednjem in zanjo napri-mernejšem okolju že sami zavarovali. Ze veC kot sedem let je povsem zavarovana v loviščih na Kočevskem, Notranjskem in v krimskem pogorju. Divja mačka je v Sloveniji naj-pogostejSa v sredogorskih in nižjih legah, zlasti v skalnatih in z grmičevjem poraščenih bivališčih. Najbolj ji ustreza dinarski kras, zelo rada pa se zadržuje tudi v še ohranjenem gošCavju ob Ljubljanici na Ljubljanskem barju in ponekod Se ob Savi. Divja mačka je pretežno nočna žival, ki je najaktivnejša ob sončnem zahodu in tudi zjutraj ob vzhodu. Poleti zelo rada lovi tudi podnevi, sicer pa se zelo rada sonči na skritem mestu v goščavju. Čeprav je dobra plezalka, se pretežno giblje po tleh. Plen zalezuje in ga ujame v enem, največ nekaj skokih. Široka glava, kratek gobec in velike oči so značilne za divjo mačko. Rep je krajši kakor pri domači mački, povsod približno enako debel in vedno črn na koncu repa. Prava divja mačka nima na repu nikoli več kot tri do štiri temne kolobarje. Kožuh, ki je fin in gost, je rjavkasto rumen in siv, s slabo izraženimi progami. Prava divja mačka ni izrazito progasta po telesu pac pa ima temno progo po sredini hrbta. Na temenu, med uhlji ima najmanj štiri ozke, vzdolžne proge. Povprečna teža divjih mačk je 5,25 kg, največja pa okrog 7,7 kg. Težje, čeprav se o tem »po lovsko« velikokrat pretirava, niso. Mačke se parijo februarja in marca, brejost pa traja 63 do 68 dni. Samica v skalovju ali opuščeni jazbini skoti navadno dva Boris Leskovic do štiri izjemoma celo osem mladičev. Največ kotitev v Sloveniji je maja, izjemoma pa lahko skoti še eno leglo konec avgusta. Resnejši naravni sovražniki divje mačke so volk, ris in pes. Plen lovi posamič ali v paru in se pri tem zelo drži svojih stečin, po katerih hodi oprezno in neslišno. Divja mačka je predvsem lovec na miši in voluharice. Ujame tudi veliko ptic, ti gnezdijo na tleh. Občasno se hrani tudi z ribami, ne »zanemarja«, pa tudi poljskih zajcev in drugih manjših sesalcev. Le izjemoma uživa mrhovino, ni pa ljubiteljica rastlinske hrane. VeC kot 65 odstotkov plena te gozdne zveri predstavljajo gozdni glodavci. Poznavalci pravijo, da prave divje mačke v naravi ni več, saj so vse bolj ali manj križane z domačo mačko. Čeprav poznamo veliko razlikovalnih znakov (zunanjih in osteoloških) pa je najbolj zanesljiv Schaunebergov kriterij, ki temelji na telesnini lobanjske kapsule. Divja mačka ima lobanjsko (možgansko prostornino od 32,5 do 50 cm (srednja vrednost 41,25 cm) domača pa le 20 do 35 cm s srednjo vrednostjo 27,50 cm. A Divja mačka T~k ili so Časi, ko so I—C pomenile prepro-JL J ge predvsem toplo sedišče v nomadskem šotoru oziroma toplo naslonilo na mrzlih grajskih stenah. Kolikor daleč v človeško zgodovino sega naš pogled, vselej bomo našli med uporabnimi predmeti nekaj, kar se je rabilo kot preproga, pa Četudi je bilo morda samo odrta in posušena ovčja koža. Zdi se, da prinaša preproga v dom neko posebno domaCijskost; z različnimi vzorci, barvami in sploh tipi preprog pa prihajajo v nase domove tudi »vonji« daljnih eksotičnih krajev. Vozljane, tkane, pletene imajo vsaka svojo malo »dušo«; izpolnjujejo jih povsem določene kombinacije barv in vzorci iz določenih krajevnih tradicij oziroma znanih delavnic. Lahko so bombažne, celo iz kokosovine, vendar so najpogostej-Se volnene, najdragoce-nejSe pa navadno svilene. Številni poznavalci Se danes prisegajo na perzijske preproge, saj je v današnjem Iranu večstoletna tradicija izdelave preprog pripeljala domala do taksne popolnosti, da tkalci in vozljači v vsako preprogo z natančnimi vzorci vtkejo tudi kakšno drobno napako, ti naj bodočega lastnika opominja, da človek ni popolno bitje in se torej ne sme enačiti z bogom. Kilimi, na statvah tkane preproge, kakršne poznamo tudi iz Bosne in s Kavkaza, imajo (če so res stari in dobro ohranjeni) kar precejšnjo tržno vrednost. Njihovo višjo starost bomo kot bežni poznavalci lahko zaznali po tem, kako so bile sesukane volnene prejice v nitih. V današnjih, sodobnih preprogah tako natančno sukane' zasledimo le še redkokdaj. Ni več čudežno vztranjih rok, ti bi posvečale eni sami preprogi toliko Časa in truda. Nekatere preproge, ki sicer niso tako dragocene kot vozljane in tkane, so narejene iz polstene, stisnjene volnene osnove, na katere površino se nato vezejo barvni vzorci, utegnejo pa kljub cenenosti dekorativno popestriti sodobno stanovanje. Na splošno niso ročno izdelane preproge, tudi tiste iz sedanjega časa, nikoli prav poceni, če pa so dokazano stare (kar posebni poznavalci med starinarji ugotovijo po nači- nu izdelave, po vzorcu in nenazadnje tudi po barvah, s katerimi je bila obarvana preja), utegne doseči njihova vrednost vrtoglavo ceno kakšnega boljšega avtomobila ali celo hiše. Vemo, da so v tradicionalnih kavkaških delavnicah svoje novo-izdelane preproge polagali na cesto, da jih je čim več nog uhodilo, ker so šele tedaj postale ustrezno voljne, zbite in primerne za prodajo. Zbiralci preprog niso prav nič natančni glede velikosti prostorov, kamor jih razprostirajo, zato jih radi polagajo tudi eno čez drugo, nameščajo pa jih tudi na stene - namesto slik. V novejši zgodovini je bil zlasti čas na prelomu stoletja posebno naklonjen preprogam , danes pa bomo lahko zadovoljni že z manjšo zbirko treh, štirih preprog, ki nas bodo kot srednje dragocene starine stale tudi od pol do enega milijona tolarjev. Značilni vzorec perzijske preproge RADIO TV Ponedeljek, 25. januarja 1993 OJID^JE V SLOVENŠČINI fr SLOVENIJA 1 Zimski počitniški program Goldy - poslednja zlata medvedka, ameriški film, VFS 1000 Nedeljskih 60, ponovitev Kvartet Savski val in harmonikar L. Travnik, ponovitev Poročila Churchill, 3/4 del angleške dokumentarne serije, ponovitev, VPS 1305 Sova, ponovitev družina Addams, 10/16 del am. naniz., (CB), VPS 1445 Leta more, 1/4 del koprodukcijske nadalj., VPS 1510 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Radovedni Taček: Dvorana Denver - poslednji dinozaver, 18/20 del am. nanizanke Regionalni studio Maribor Besede, besede, besede, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Danes v parlamentu Sedma steza Bobenček, VPS 2030 Svet na zaslonu TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Gospodarska oddaja: R & R Brane RonCel izza odra Video strani SLOVENIJA 2 10.15 10.30 11.00 11.15 11.45 13.00 15.25 16.30 16.45 17.00 17.30 18.00 18.50 19.30 20.00 20.20 21.00 22.00 22.15 00.15 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev Naša pesem '92, 9. oddaja, ponovitev Euroritem, 6. oddaja, ponovitev Športni pregled, ponovitev Športni dogodek Poročila VeCerni gost: Prof. dr. Viktor Franki, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Dober dan, Koroška, ponovitev Obzorja duha, ponovitev Glasbena oddaja TV avtomagazin, svetovalno namenski program TV dnevnik 2, vreme, šport Sedma steza Zelena ura Ivan Aralica: Ulica treh vrtnic, drama HTV Slike iz Sečuana: Osnovna Sola, 8. del dokumentarne oddaje Sova Korak za korakom, 8/13 del ameriške nanizanke Leta more, 2/4 del koprodukcijske nadaljevanke Video strani A KANALA 10.30 10.40 11.00 11.50 18.20 19.00 20.00 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 80. dela Dober nakup Poslovni dosje, ponovitev 17. dela Ninja želve, 36. del ameriške risanke Risanka 20.15 20.30 Dnevnoinformativni program Teden na borzi Poslovni dosje, 18. del dokumentarne serije Odgovor z orožjem, akcijski film Drugačen svet, 81. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Video strani M KOPER Studio 2 šport Primorska kronika ® RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: Duello sulla Sierra Madre, vmes (11.00) vesti Dok.: En sam svet Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Kulturne aktualnosti Variete: Buon fortuna Dok.: Supertelevision 7 dni v Parlamentu Mladinski variete: Big! Epizode iz Biblije Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme, dnevnik, Šport TV film: Delitti privali (krim., ’92, 2. del) Aktualno: Cafffe italia-no, vmes (Ž3.00) dnevnik in Emporion Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči RAI 2 Risanke in nanizanke Rubrika o vrtnarstvu O židovski kulturi Nan.: La stella del par-co, 11.00 Lassie Kratke vesti IH Segreti per voi BS Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in Diogenes Razmišljanja Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik TG2 Zenska stran 11 coraggio di vivere Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in Šport Nan.: L’ispettore Der-rick Aktualno: Mixer TG 2 Pegaz Nočni dnevnik A RAI 3 6.45 12.00 12.15 14.00 14.20 14.50 15.15 15.45 0.45 Dok.: L’altrarete, vmes (6.50) vesti Dnevnik 3 iz Milana Chi e di scena? Deželne vesti Popoldanski dnevnik Bellitalia Dokumenti Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti in šport Blob in Una cartolina Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 Film: Gang (dram., ZDA 73, r. R. Altman) Dnevnik in vreme §8 RETE 4 ® TMC Aktualno: Telesveglia, Euronevvs vmes od 7.30 dalje Nad.: Doppio imbro- vsakih 30 min. vesti glio, 9.30 Potere Nad.: Marilena, 9.35 Nan.: Doris Day Show, General Hospital, 11.00 Ai confini 10.10 Ines, 11.00 Pan- dell’Arizona, 12.00 tanal, 11.25 Amanda, Autostop per il cielo 11.50 Celeste, vmes TMC News - Šport (10.30) vesti Film: Chi te Pha fatto Variete: A časa nostra fare? (kom., ZDA ’74, TG 4vesti i. Barbra Streisand) Variete: Buon pome- Risanke in nanizanka riggio Prijateljska narava Nad.: Sentieri, 15.00 Rubriki: Zenska TV, Grecia, 16.05 Anche i 19.10 Guardaroba (vo- ricchi piangono, 16.50 di B. Barzini) Febbre d’amore Vremenska napoved Rubrika o lepoti, vesti Vesti: TMC News Aktualno: C’ eravamo Nan.: Maguy - O il la- tanto amati voro o la famiglia Nad.: La signora in ro- Film: Sogni d’oro sa, vmes (18.55) vesti (kom., It. ’81, i. Nanni Kviz: La cena e servita Moretti, L. Morante) Nad.: Camilla, 21.30 Rubrika o motorjih Maria Crono Film: Nord e Sud Nočne vesti in vreme (dram., ZDA 85), vmes Film: Una difficile sto- (23.30) nočne vesti ri a di coppia (dram., 77, i. Dennis VVeavern Sally Struthers) os 6 0 CANALE5 Aktualno: CNN News Na prvi strani fifj ITALIA7 Variete: Maurizio Co- stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella Risanke prateria Nad.: Čara čara, 13.00 Variete: ore 12 nan. I Campbell Dnevnik TG 5 News Line - Vesti Sgarbi quotidiani Nad.: Aspettando il Aktualno: Forum, domani, 14.30 II tem- 14.30 Agenzia matri- po della nostra vita moniale, 15.00 Ti amo Deželni programi parliamone Pojdimo v kino Nan.: Licia Sette in allegria Otroški variete News Line - Vesti Kviz: OK il prezzo e Nan.: Buck Rogers giusto, 19.00 La ruota II sasso nella scarpa della fortuna Film: Ad uno ad uno, Dnevnik TG 5 spietatamente (ve- Striscia la notizia stern, It. ’687, i. P. Lee Film: Non guardarmi, Lawrence) non ti sento (kom., Nevvs Line - Vesti ZDA ’89, i. R. Pryor) Colpo grosso story Nan.: Časa Vianello Film: Barbara il mo- Variete: Maurizio Co- stro di Londra (srh., stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti VB 71, i. R. Bates) £8 TELEFRIULI W ITALIAl Fantasilandia Pregled tiska Ena rastlina na dan Otroški variete Kratke vesti Nanizanke Starlandia Odprti studio Nan.: Riuscira la no- Risanke stra carovana di eroi Otroški variete Nad.: Destini Variete: Non e la RAI Večerne vesti Variete: Unomania Nan.: Giovani ribelli Nan.: College Variete:Anime furlane Varieteja: Twin Clips, 17.30 Milico || Nočne vesti Nan.: MacGyver Varieteja: Rock and Roli, 20.00 Karaoke, vmes Studio šport # TELE 4 Film: Vincere domani (pust., ZDA ’91, i. Lo-renzo Lamas) (Se povezuje s sporedi Varieteja: Mai dire gol, Italia 1) 23.30 A tutto volume Lastne oddaje: Nan.: Teddy Z Kronika in komentar Odprti studio in Šport Dogodki in odmevi 88 Koper Harry O., ameriška nanizanka Izgubljeno obzorje, ponovitev filma TV novice Čarobna svetilka: Robin Hood iz vesolja, ameriška risana serija Ujel sem te!, kratki film The Svvingle Singers in Concert, ponovitev Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Harry O., ameriška tv nanizanka Dragnet, ameriška tv nanizanka Ponedeljkov športni pregled N.V.P.D., nadaljevanka TV dnevnik Glasbeni vrtiljak Sporočilo za Garcio, am. pustolovski film, igrajo: W. Beery, Barbara Stanvvick in dragi Dragnet, am. tv nan. imMP-Avstrija 1 Dopoldanski spored Bagdadski tatic, ponovitev filma Sinha Moča, 82. del Dom za živali Nilski konji Jaz in ti Deklica iz prihodnosti, serija Strelovod The Real Ghostbusters Mini čas v sliki VVurlitzer Hribovski zdravnik Cas v sliki, vreme Šport Športna arena Kuharski mojstri Pogledi od strani Mike Hammer: Ubij mene, ubij sebe, am. tv film - M. Hammer: Stacy Keach Ostani pri meni, am. komedija - James Stevvart in Hedy La-marr MHF Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Visoke kulture človeštva: Partenon, 4. del Lipova ulica: Boter Družinske vezi Srček, vodi R. Carrell Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Gozdarska hiša Falke-nau.ll. del Novo v kinu Stalingrad, ob 50. obletnici kapitulacije nemške vojske Kuhar tat, njegova žena in njen ljubimec, a-ngleški film Mrtveci iz Sene, dok. film DtD Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila, Zgodbe iz Monticella, 48. del Poročila TV sola Medvedek Pu, posnetek 2. dela predstave za otroke Poročila Svet se vrti naprej, 48. del nanizanke Monofon H Poročila H Slika na sliko Zlata leta, ponovitev 7/8 dela The Big Blue Poročila Učimo o Hrvaški Huckleberry Finn in prijatelji, 17/26 del Hrvaška in ljudje Poročila Župnik brez vernikov, dok. oddaja Santa Barbara, 309.del Dnevnik 1 Hrvaška in svet D.O.A., ameriška čb kriminalka z Ed-mondom 0’Brienom Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja M Hrvaška 2 TV koledar Dnevnik 1 Murphy Brovvn, 29., zadnji del ameriške humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Ike, 1/6 del ameriške nadaljevanke o D. D. Eisenhovveru - igrajo: Robert Duvall, Lee Re-mick in dragi Zgodba o divjih psih, dokumentarni film Horoskop @ Madžarska Dobro jutro,Madžarska Cez dan Disney Igra Poročila Popoldanski saldo Zakaj?- Igra Kupil bom to žensko, 140. del Cez dan Poljudnoznanstveni magazin Večerna pravljica Angleška lepotica, francoska serija, 4. del Dnevnik Aktualno Viktorija, opereta 2. madžarska armada na Donu, dok. serija Dnevnik TV SLOVENIJA 2 / DANES OB 16.20 Dober dan, Koroška! Informativna oddaja, ki jo pripravljajo v slovenskem uredništvu avstrijske televizije v Celovcu S V današnji polurni oddaji Dober dan, Koroška bodo v ospredju zlasti kulturni dogodki. Dvojezična predstava Don Juan in Leporella je gledališki izraz multikulturnosti. K medsebojnemu oplajanju in bogatenju različnih kulturnih modelov pa nedvomno prispeva tudi gostovanje mariborskega lutkovnega gledališča na Koroškem. Za kulturno in umetnostno sceno je poskrbel in jo ustrezno Popestril tudi umetnik Kristijan Sadnikar, ki je v galeriji Tinje pripravil prvo samostojno razstavo. Oblikovalci oddaje nam bodo posredovali še Gospod Mirko Bogataj -urednik oddaje Dober dan, Koroška. utrinek s podelitve štirinajste Tischlerjeve nagrade, ki jo je tokrat prejel ekonomski svetnik Fric Kumer. Posebne po- zornosti pa je bil deležen tudi politik, kulturnik in šolski strokovnjak dr. Valentin Inzko, ki je praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Tudi politiki se ne bodo izognili. Tokrat bo osrednja tema vprašanje zastopstva v deželnem zboru po naslednjih volitvah - samostojno ali integrirano? Oddaja bo prisluhnila tudi perečim problemom brezposelnosti in predstavila delo poklicno-svetovalnega centra, ki brezposelnim omogoča prekvalifikacijo. Za konec pa še povabilo k sodelovanju v nagradnem natečaju amaterskih fotografov. f __ X RADIO Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11,30 Pregled tiska; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 12.45 Astrološki koledar; 13.00 Danes do 13.; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Popularnih 40; 21.30 Ameriška country lestvica; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.50 Intermez-zo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Ekonomska politika; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Operni koncert; 20.30 Koncerti EBU; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.50 Torkov program; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7,45 Ever-green; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11,00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan, otroci, 7,45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8, 05 Horoskop, slovarček; 8.15 Na valovih RK; 8,35 Popevka tedna; 9.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Alfabeto e pentagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Bouti-que Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Glasbena pričevanja; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 9,00 Glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšoč); 12.00 Taborišče Gonars; 12.30 Slov. glasba; 12.40 MPZ Novega Sv. Antona; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kviz za otroke; 15.15 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Alpe-Jadran; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10 -19.00 Hodi popotnik skozi koroški vek - Ob 70-letnici dr. Valentina Inzka. I I ■ ■ I I | ii i SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7,00 Financial; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Focus; 11.30 Poslovne novice; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 News VVatch; 14,00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18,30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Eco Record; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 He VValked By Night (ZDA 1948); 0.30 Eco Record; 1.00 The Mix; 2,00 China News Europe. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's play-along; 10.10 Risanke pred šolo; 10.30 The pyra-mid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15,20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16,15 The New Leave It To The Beaver; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Parker Lewis Can't Loose; 21,30 Holocaust; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 SP v smučanju; 11,30 Aerobika; 12.00 Mednarodni Motošport; 13.00 Euroscores; 14.00 SP v hitrostnem drsanju; 15.00 SP v smučanju; 17.00 Smučarski skoki; 18.00 EP v hitrostnem drsanju; 19.00 Boks; 21.00 Eurofun; 21.30 Športne novice; 22.00 Evrogoli; 23.00 Boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Surfanje; 8.30 Jadranje; 9.00 EP v dvoranskem hokeju; 10.00 Kegljanje; 11.00 Sguash; 12.00 Smučanje na vodi; 12.30 Košarka; 14.30 Mickey Thompson Off Road Racing; 15.00 Ral-ly Pariz-Dakar; 17.00 Monster Trucks; 17.30 Nogomet; 19.30 Hokej na ledu; 21.30 Boks; 22.00 Nogomet; 23.30 Kegljanje; 0.30 Go; 1.30 Dirke na ledu. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Hit List UK; 20.00 Elvis Special; 20.30 Red Hot Chillii Peppers Special; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Rock Block Special; 2.00 Video; 3.00 Vol; 3.30 Nočni video. SKV MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 They Ali Laughed; 13.00 Up River; 15.00 Gunfight In Abilene; 17.00 Stood Up; 18.00 The Perfect Dote; 19.00 They Ali Laughed; 21.00 Gremlins 2: The New Batch; 22.40 Uk Top Ten; 23.00 The Pope Must Die (kom., ZDA 1991); 0,45 Hal-lovveen 5: The Revenge Of Michael Myers; 2.30 Evil Sense; 4.00 Blood Fight; 5,35 Cry In The Wild: The Taking Of Peggy Ann, MOVIE CHANNEL 6.00 Hillybillys In A Haunted Hou-se; 8.00 The Call Of The Wild; 9.10 The Canterville Ghost; 10.20 Phantom Lady; 11.50 Two Rode Together; 13.45 To Sir With Love; 15.45 The Call Of The Wild; 16.45 The Canterville Ghost; 17,55 Re-turn To Paradise; 18.30 Kposure; 20.00 Mr & Mrs Bridge; 22.10 Fll-ght Of The Intruder; 0.15 Love At Large; 1.55 Enemises, A Love Story; 3.55 Bullseye. PR0 7 5.10 Serije; 10.05 Starsky in H uteh: Na robu blaznosti; 11.45 Matlock; 12.40 Show Billa Cosbyja; 13.10 Shortlist; 13.30 Agentka s srcem; 14.15 Hudičevka (kom., ZDA 1989); 15.55 Neizprosna, a prisrčna; 16.45 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19,05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Medeni mesec (kom., ZDA 1988, i. Kirn Catrall); 22.00 Cannonball (ZDA-Hong Kong 1976); 23.25 Max Headroom; od 0.15 do 4.10 Poročila, 0.25 Johnny Guitar, 2.15 Poročila. RTL 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in nagradne Igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Australian Open '93; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.15 Australian Open '93; 18.45 Poročila; 19,15 Eksplozivno; 19,45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo - Umor med šestimi očmi (i. Peter Falk); 21.45 Quincy: Smrtonosen aspirin; 22.45 10 pred 11, magazin; 23.15 Flash - Rdeči blisk; 24.00 Tropical Heat; 1.10 Australian Open '93. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.50 Ponovitve; 11.55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa; 13.55 Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse!; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Sestanek na slepo; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Hribovski zdravnik; 21.15 Prosim, javi sel; 22,15 Žgoče; 23.00 Novice in zgodbe; 23.45 Trojica s štirimi pestmi; 0.35 Sosedi; 1,00 Pregled programa, Videotext. PREMIERE 7.00 Klasične risanke; 8.00 Kakor vam drago (ris.); 8,30 Hoggy; 10.05 Ne brez moje hčerke; 12.00 Kino '93; 12.30 tvtv; 13.00 Premiera; 14.15 Aliče v čudežni deželi (ris.); 15,30 Buddyjeva pesem (glas., VB 1991); 17.15 Misery (ZDA 1990); 19.00 Showbiz; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Action Jackson 2 (ZDA 1990); 21.50 Ameriški nogomet; 22.50 Prelomljena zaobljuba (krim., ZDA 1986); 0.25 Evropa (1991). 1 6 Ponedeljek 25. januarja 1993 7 EVROPA / HLADNEJŠE VREME S SNEGOM SEVERNO OD ALP VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE O jasno O poloblačno O oblačno nevihta * dež * sneg ■■■lil megla VREMENSKA SLIKA vetrovih prešla Slovenijo. Nad vzhodno in severno Za njo bo k nam začel Evropo je obsežno ob- pritekati hladnejši zrak. močjenizkega zračnega pritiska. Hladna fronta bo ob zahodnih višinskih topla hladna okluzija fronta fronta TEMPERATURE PO SVETU -8/0 HELSINKI OSLO -5/-1 STOCKHOLM... -6/1 K0BENHAVN... 0/5 MOSKVA -3/2 BERLIN 4/7 VARŠAVA 0/5 LONDON 10/9 AMSTERDAM... 9/8 BRUSELJ 7/9 BONN 12/9 FRANKFURT 12/9 PARIZ 11/13 DUNAJ 4/10 MUNCHEN 10/10 zOrich 10/10 ŽENEVA 3/U RIM 9/13 MILAN 3/9 BEOGRAD 2/12 NICA 10/15 BARCELONA... 3/14 BUKAREŠTA 0/15 CARIGRAD 5/11 MADRID -5/15 LIZBONA 4/14 ATENE 7/17 LARNAKA 4/17 TUNIS 8/14 ALŽIR 2/17 MALTA 9/16 JERUZALEM 2/13 KAIRO 9/18 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.32 in zašlo ob 1(5.57. Dan bo dolg 9 ur in 25 minut. Luna bo vzšla ob 08. uri 22 minut in zašla ob 20. uri 2 minuti. PLIMOVANJE Danes: ob 4.43 najniže -19 cm, ob 10.15 najvišje 34 cm, ob 16.43 najnižje -53 cm, ob 23.22 najvišje 41 cm. Jutri: ob 5.14 najnižje -20 cm, ob 10.43 najvišje 29 cm, ob 17.04 najnižje -47 cm, ob 23.45 najvišje 40 cm. ALPE-JADRAN / OB JADRANU MEGLA, V ALPAH PADAVINE TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... 7/8 TRST......... -/6 CELOVEC.... -3/1 BRNIK........ 2/7 MARIBOR.... 2/9 CELJE....... 8/10 NOVO MESTO 1/12 NOVA GORICA 4/4 MUR. SOBOTA 0/10 PORTOROŽ..... 5/6 POSTOJNA... 4/5 IL. BISTRICA. 6/- KOCEVJE.... 4/9 ČRNOMELJ... 10/12 SL. GRADEC... -1/8 BOVEC........ -/3 RATEČE....... -21- VOGEL...... 3/-1 KREDARICA.... 2/3 VIDEM...... 3/4 GRADEC..... 0/5 MONOŠTER..... 2/9 ZAGREB..... 4/14 REKA.......... 9/8 V SLOVENIJI: Oblačno bo. Popoldne bo SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno bo, na predvsem v vzhodnih krajih ponekod območju Alp bodo manjše padavine, rahlo deževalo. Najnižje jutranje tempe- proti večeru ponekod kot rahel sneg. V rature bodo od 0 do 5°C Najvišje dnev- noči na torek se bo od severa ohladilo, ne od 6 do 12 °C. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 10-30% 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 4** *** 10-30 i i tl 99VV▼▼ W s 30-60 30-50% 50-80% O nad 80% 444 *** 444 *** nad 60 VETER 1 NEVIHTE V SLOVENIJI: V torek bo zmerno do pretežno oblačno in v glavnem suho. Le v južni Sloveniji bo občasno rahlo snežilo. Hladno bo. Na Primorskem bo za krajši čas zapihala burja. OBETI: V sredo bo na Primorskem pretežno jasno,drugod zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v vzhodnih krajih bo možno rahlo sneženje. Še bo hladno. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SOg v mikrogramih na rrV zraka: Ljubljana 26 Maribor 108 Celje — Trbovlje 106 Hrastnik 24 Zagorje 44 Šoštanj — Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 113, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 41, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 124, Sora Suha: 103, Ljubljanica Moste: 68, Savinja Laško: 102, Krka Podbočje: 89, Kolpa Radenci: 88, Soča Solkan: —. HOROSKOP Aleksandra Zorc Berce OVEN 2T-3/20-4 : Danes niste razpoloženi za delo, zato boste iskali tisoč in en izgovor, da se mu izognete, ne da bi bilo izmikanje preveč očitno. Oživeli boste Sele popoldne doma. BIK 21-4/20-5 : Ne bodite presenečeni, če vaši pazljivo narejeni načrti ne bodo potekali po pričakovanjih. Zaradi veliko hrupa za nič se nikakor ni vredno razburjati. DVOJČKA 21-5/21-6 : Poslovne zadeve se vrstijo na vaši delovni mizi druga za drugo, vendar nanje sami nimate veliko vpliva. Sele po službi vas bo pritegnila neka obetavna ponudba. RAK 22-6/22-7 : Ugoden dan za izlet, čeprav ni vikend. Ce se vam bo posrečilo izogniti obveznostim in se sprostiti v prijetni družbi, bo to tudi najboljše, kar lahko naredite. LEV 23-7/23-8 : Precej samozavestno gledate na svoje finančno stanje in vaša pričakovanja so več kot jasna. Vseeno raje počakajte na konkretne rezultate. DEVICA 24-8/22-9 : S partnerjem bosta vsak posebej našla nešteto razlogov za in proti, ker pa niste pripravljeni popuščati, ne morete pričakovati, da bo vse po vaše. TEHTNICA 23-9/22-10 : Vrnite se k vsakdanji rutini, vendar vas to vse prej kot navdušuje. Bodite odločnejši in naredite korak naprej, ne čakajte, da vam bodo ponudbe prinesli na pladnju. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Številne obveznosti in dnevna rutina vas bodo tako zaposlili, da se opražili ne boste, kdaj je konec delovnega dneva. Zvečer pestro. STRELEC 23-11/21-12 : Družinski problemi vas bodo danes spravili iz tira, da tudi v službi ne boste imeli miru. Z zanikanjem ne boste mogli rešiti težav, zato zavihajte rokave! KOZOROG 22-12/20-1 : Razdajajte svoje izkušnje in znanje sodelavcem in pomagajte jim prebroditi začetne težave. Pridobili si boste njihovo naklonjenost in zaupanje, kar ni zanemarljivo. VODNAR 21-1/19-2 : Vaše misli bodo usmerjene k denarju, kljub temu danes v tej zvezi ne boste mogli narediti ničesar. Sprijaznite se s stanjem, taksnim kot je. RIBI 20-2/20-3 : Zdi se vam, da se v službi že lep čas ne morete premakniti nikamor naprej, saj ste že naveličani tega, da vam ne zaupajo nobenih novih nalog. CESTE / VEČINOMA NORMALNO PREVOZNE ||| 0 ZASTOJI X ZAPRTA CESTA A POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA 0 SAMO Z ZIMSKO OPREMO 999 ŠPORTNA PRIREDITEV = GOSTA MEGLA » BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Na območju Kranja, Postojne Krškega ter Krasa so ceste v jutranjih urah vlažne ter spolzke. Promet je redek in poteka tekoče. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLAN IJA-JK KOROŠKA Kope .20/30 Cimolais Podklošter -/45 Golte -/- Claut 5/5 Bad Kleinkirchheim ...20/50 Mežica Piancavallo ...30/60 Pliberk/Peca -/40 Straža pri Bledu.... .25/25 Žabnice/Ovčja vas ...25/30 Sloveniji Plajberk -/50 Rogla .30/30 Raibl Dobrač ....30/70 Kanin .0/100 Forni Avoltri 0/0 Nassfeld/Mokrine .40/80 Rahtel-Pameče... .25/30 Forni di Sopra ...30/80 Spittal/Goldeck. ....10/65 Soriška planina.... Paluzza-Timau ...20/30 hfeiligenblut ..20/140 Vogel ...0/10 Paularo 0/0 Katschberg ....60/80 Kobla -/- Pontebba Koralpe/Golica. -/35 Mariborsko Pohorje...20/35 Pradibosco ...20/60 Kotschach/Mauthen 30/50 Kranjska gora ...0/20 Prato Carnico Mallnitz ..15/120 Pokljuka -/- Zoncolan ...10/40 AVSTRIJA Rog - Črmnšnjice -/- Sauris ...20/30 Arlberg ..25/140 PrvTne -/- Sella Chianzutan ...15/20 Seefelčl ....10/20 Jezersko -/- Nevejsko sedlo.... ...10/25 Kitzbuhel ....10/30 Ulovka -/- Višarje ...35/60 Obertauern 100/200 Krvavec -/- VENETO Zeli am See ....15/80 Črni vrh -/- Sappada .30/100 Schladming/Planai ...30/90 _____V VEDNOST___ KURA S PIŠČET1 Visoko na južni strani neba, v ozvezdju Bika, lahko zvečer opazimo drobno skupinico zvezd. Nekateri mislijo, da je to Mali voz. Gre pa za najbolj znano zvezdno kopico, imenovano Gostosevci ali Plejade. Slovenci imamo zanjo več kot petdeset različnih imen, na primer Devet angelov, Gostožerčki, Koklja, Kura s piščeti, Lahi, Lastovice, Sedem zvezd. V jasni noči brez luninega sija razloči človek z dobrim vidom 6 do 9 zvezd te kopice, z lovskim daljnogledom pa jih odkrijemo dosti več. Kopica je oddaljena od nas dobrih 400 svetlobnih let. V tej razdalji zavzema prostor s premerom okoli 20 svetlobnih let. V njem se gnete okoli 500 zvezd. Raziskave so pokazale, da sestavljajo kopico večinoma zvezde, ki so po lastnostih podobne našemu Soncu. Vendar v njej najdemo tudi vroče bele orjakinje in nado-rjakinje, dosti večje od Sonca, in šibke rdeče pritlikavke, ki so od Sonca precej manjše. Ni pa rdečih orjakinj (najmlajših zvezd) in belih pritlikavk (zvezd na koncu svoje razvojne poti). Na sliki opazimo,da najsvetlejše zvezde iz te kopice obdajo meglice. Kopica je torej potopljena v megličast oblak medzvezdne snovi, iz katere so te zvezde nastale. Marijan Prosen