oktober 2023 Ars organi Sloveniae ECCE ORGANVM ! 32 2 Vsebina / Contents Fischerjeva Ariadne Musica v Crngrobu [3] Orgle sedanje Nadškofije Maribor med leti 1991 in 1993 – dekanije zahodnega dela [25] Naslovnica / Front cover Pročelje orgel župnijske cerkve v Slovenskih Konjicah 1991. (foto M. Rola) ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi Sloveniae ISSN 2463-9397 32 – oktober 2023 http://glej.orgle.si/ Izdaja Društvo Jarina Bohinj Pripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo, ilustracije in oblika so avtorske. Uporaba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. www.orgle.si 3 Fischerjeva Ariadne Musica v Crngrobu Luka Posavec Prispevek je posvečen Johannu Kasparju Ferdinandu Fischerju in njegovi zbirki skladb za liturgično rabo orgel Ariadne Musica, izdani leta 1702. Prvi del vsebuje nekaj drobcev znanega življenja ter pregled vsebine in strukture dela Ariadne Musica. Analiza se naslanja na študijo J. K. F. Fischer‘s Ariadne Musica avtorja Orina Samuela Driggersa iz leta 1975, Louisiana State University. Iz te študije je povzeta struktura ter sistematično urejeni posamezni primeri. V drugem delu so vplivi predhodnikov na Fischerja in vplivi Ariadne Musica na enega izmed največjih skladateljev Johanna Sebastiana Bacha prikazani z razmišljanjem prof. dr. h. c. Christoph Bosserta Bachov dialog z Fischerjevim paradoksom, ki ga tu deloma povzemam in komentiram. V besedilu navedena literatura je prosto dostopna na spletu. V prilogi je predstavljena zvočna podoba izvedbe Fischerjevih del Ariadne Musica in petih ricercarjev na orglah Janeza Frančiška Janečka iz leta 1747 v Crngrobu septembra 2023. 4 Johann Kaspar Ferdinand Fischer Johann Kaspar Ferdinand Fischer (Krásno, 6. 9. 1656 – Raststatt, 27. 8. 1746) je bil češko-nemški baročni skladatelj in kapelnik. Johann Nikolaus Forkel (1749 – 1818) ga je uvrstil med najboljše skladatelje za inštrumente s tipkami svojega časa, vendar se njegova glasba, deloma zaradi redkosti ohranjenih izvodov, danes redko sliši. Nobenega dvoma ni, da Fischer sodi v vrsto pomembnih in vplivnih skladateljev za inštrumente s tipkami 17. in zgodnjega 18. stoletja. Na žalost skopi ohranjeni biografski podatki zagotavljajo zelo nepopolno sliko njegovega življenja in njegovega glasbenega razvoja. Zdi se, da noben biograf nikoli ni menil, da je J.K.F. Fischer vreden svojega peresa, prav tako ni nobenih sodobnih poročil, ki bi pomagala razčistiti meglo časa. Krstna knjiga Krásno (Schönfeld, Krásno nad Teplou) 1625-1660 z zapisom krsta 7. septembra leta 1656. (www.portafontium.eu, Krásno 1625-1660) Fischerjeva dela za inštrumente s tipkami: 1. Notenbuchlein (?) 2. Musicalisches Blumen-Büschlein (1698) 3. Ariadne Musica (1702; 1715) 4. Musikalischer Parnassus (1738) 5. Musicalisches Blumenstrauss (1733) Johann Kaspar Ferdinand Fischer je bil sprva znan le kot instrumentalni skladatelj. Zdi se, da so imeli mojstrove posvetne vokalne skladbe za izgubljene. Sicer obstajajo poročila o uprizoritvah iz let 1712 in 1719 ter dokazi o uprizoritvah dialogov, ponekod z orkestralnimi vmesnimi nastopi, ki so jih izvajali ob rojstnih dnevih v kraljevi družini ali na dvornih praznovanjih. Šele v sedemdesetih letih 20. stoletja je Fischerjev pomen kot skladatelja cerkvene vokalne glasbe postal znan z delom glasbenega raziskovalca Rudolfa Walterja (1918 – 2009), od leta 1990 pa tudi kot skladatelja posvetne vokalne glasbe. V nemški glasbeni zgodovini poznega 17. in zgodnjega 18. stoletja zavzema Fischer pomembno mesto ob več drugih skladateljih, kot so na primer Johann Caspar Kerll (1627 – 1693), Heinrich Ignaz Franz Biber 5 (1644 – 1704), Georg Muffat (1653 – 1703), Johann Joseph Fux (1660 – 1741), Antonio Caldare (1670 – 1736) in Johann Kuhnav (1660 – 1722). Italijanski vplivi so vidni v njegovih cerkvenih vokalnih delih, francoski vplivi v orkestralnih in klavirskih delih, nemški vplivi pa v mašah na himnične teme in v orgelskih delih. Pri njem bi lahko govorili tudi o nemško-češkem slogu, skupaj z njegovim rojakom Mikulášem Františkom Xaverjem Wentzelyjem. Njegova cerkvena glasba je vplivala tudi na češke samostanske skladatelje G. W. Jacoba, Česlava Vaňuro (1694 – 1736) in Oswalda Richterja (1687 – 1737). Ariadne Musica (1702) Leta 1702 je Johann Kaspar Ferdinand Fischer izdal zbirko skladb za liturgično rabo orgel, ki jo je poimenoval Ariadne Musica. Obsega dvajset kratkih preludijev in fug v devetnajstih različnih tonalitetah ter pet ricercarov oz. koralnih prediger. S tem je eden prvih skladateljev, ki so napisali zbirko preludijev in fug v skoraj vseh tonalitetah. Naslov Ariadne Musica je Fischer izbral po mitski Ariadni, ki je bila hči kretskega kralja Minosa. Po mitu je v palači na Kreti v labirintu prebival Minotaver, pol človek in pol bik, pošast, ki je bruhala ogenj in žrla ljudi. Atenski kraljevič Tezej je sklenil, da ga bo ukrotil. Hči kretskega kralja Ariadna je pomagala Tezeju s tem, da mu je podarila klopčič preje in čudežni meč, s katerim je ubil Minotavra. S pomočjo niti, ki jo je ob vhodu privezal in jo potem odvijal, je Tezej našel pot iz labirinta. Ariadna Musica je bila prvič objavljena leta 1702 v Ostrovu na Češkem (nemško Schlackenwert), kjer je Fischer služboval kot kapelnik na dvoru Ludvika Badenskega, druga izdaja pa leta 1715 Augsburgu. Ohranjena je samo druga izdaja, kjer je na naslovnici zapisano: Johannesa Kasparja Ferdinanda Fischerja, nekdanjega dirigenta kapele najvišjega princa Ludvika markiza Badenskega ARIADNE MUSICA, novo orgelsko delo, ki vključuje dvajset preludijev, enako število fug in pet ricercarjev, poleg tega pa pesmi za vse čase cerkvenega leta, ki vodijo iz težavnega labirinta. Najbolj ugledno in kvalitetno delo priporočamo učiteljem in učencem za njihovo odličnost in uporabnost v najvišji meri. Izdano v Augsburgu, prodaja Joseph Friedrich Leopold. Leta 1715. (slika str. 3) Nekaj pomembnejših izdaj Ariadne Musica je izšlo v 20. stoletju: 1. J. K. F. Fischer’s Saemtliche Werke, uredil Ernst von Werra, Leipzig, Breitkopf und Härtel, 1901. Ponovno objavljena leta 1965 pri Broude Brothers iz New Yorka. 6 2. Liber Organi, uredil Ernst Kaller, B. Schott‘s Sohne, 1931-38, 1954. Sedmi zvezek vsebuje Ariadne Musica, ki je združen z šestim zvezkom v Deutsche Meister des 16. und 17. Jahrhunderts. 3. Ariadne Musica: Preludes and Fugues for Piano or Organ, J. C. Fischer, uredil Douglas Townsend, Sam Fox Publishing Company, Incorporated, New York, 1963. Izdaja ne vključuje petih ricercarjev, ki so v obeh prejšnjih izdajah in izvirnem rokopisu. Prva navedena izdaja, ki jo je uredil Ernst von Werra, vsebuje uredniške opombe in predgovor v latinščini kjer navaja: Prečastiti slavni in vzvišeni gospod! Ta Ariadne ni tista pesnitev, ki so jo pesniki opevali v verzih, temveč takšna, da se bo vse, kar je v njej prepoznati, pokazalo v drugačni resnici. V omenjeni pesnitvi je namreč Ariadne z nitjo, privezano na vhodu, vodila Tezeja, tekmeca orjaka Herkula, po nevarni ovinkasti poti Kretskega labirinta in ga povsem varno pripeljala nazaj, potem ko je ubil Minotavra in jo s tem rešil. To Novo delo pa stoji na samem pragu učenja umetnosti in iz labirinta številnih težav rešuje brez strahu pred sicer resnimi nevarnostmi. V obliki privlačnih preludijev in fug bo delo kot z nitjo učilo ubirati najtežje poti, premagati Minotavra zmot in zanesljivo pripeljati do slave. Vse to v želji, da bi bila – drugače kot ona Ariadne, ki jo je Tezej na koncu zapustil – ta orgelska dela sprejeta v prijazen objem prečastitega najvišjega in najbolj vzvišenega gospoda, kolikor je to mogoče izreči po besedah in občutkih, na katere kažejo dela sama. Pa ne, da bi bila sprejeta toliko zaradi imena in vseh dosedanjih genialnih podvigov, temveč v spomin mnogih prijateljskih uslug, čeprav nezaslu- 7 ženih, s strani vaše navzočnosti, spoštovano najčastitljivejše, slavno in velikodušno gospostvo. Zavedajoč se drznosti, se delo te glasbe predstavlja v najbolj ponižni pokornosti in hvaležno trka na vrata, da jo sprejmejo skupaj s častitljivim in prevzvišenim gospodom kanonikom iz Teple, da bo ljudem zbujala toliko različnih darov, kolikor je njenih tonalitet, in toliko občutij, kolikor je vseh njenih not, pavz in vdihov, vse skupaj vsaj toliko let, kolikor vsebuje usmeritev in ornamentov. Čeprav je to delo nastalo iz srca, spodaj podpisani ostajam vašega častitljivega, veličastnega in velikodušnega gospoda najponižnejši služabnik J. C. F. Fischer. (prosti prevod jd) Razvoj uporabe tonalitet Vse do sredine oziroma poznega 18. stoletja glasbila s tipkami niso bila uglašena v temperiranih sistemih. Skladatelji tako niso skladali v vseh tonalitetah, saj bi nekateri melodični in harmonski intervali v nekaterih tonalitetah povzročali intonacijske težave. Več skladateljev, na primer Johann Pachelbel (1653 – 1706), J. K. F. Fischer (1656 – 1746) in Johann Mattheson (1681 – 1764), je zato skladalo v toliko različnih tonalitetah, kolikor je bilo v njihovem času možno. Leta 1691 je Andreas Werckmeister (1645 – 1706) objavil razpravo z naslovom Glasbeni temperamenti (Musikalische Temperatur) v kateri matematično opiše oziroma določi dobro temperiran sistem. Ta razprava je močno vplivala na glasbeno dogajanje in privedla do postopnega sprejetja temperiranega sistema uglasitve. Čeprav je Ariadne Musica napisana v več tonalitetah, Fischer ni bil začetnik ideje pisanja v vseh obstoječih tonalitetah. Kot navaja Manfred Bukofzer v Music in the Baroque Era (1947, s. 291), je že Johann Pachelbel v eni od svojih zbirk suit uporabil sedemnajst od obstoječih štiriindvajsetih tonalitet, ki so bile teoretično na voljo. Willi Apel sicer The History of Keyboard Music to 1700 trdi, da je ta zbirka suit anonimna. Vsekakor jih lahko najdete v 2. zvezku Denkmäler der Tonkunst in Bayern, ki ga je uredil Max Seiffert. Fischer je temu dodal še dve tonaliteti ter tako v Ariadne Musica uporabil 19 od 24 tonalitet. Johann Mattheson je v Hamburgu leta 1719 objavil svoj Exemplarische Organisten – Probe, ki vključuje tudi 24 vaj oziroma primerov v vseh tonalitetah. Uporaba vseh tonalitet se je uveljavila šele po objavi dela Dobro uglašeni klavir J. S. Bacha (1685 – 1750). Prvi zvezek je izšel leta 1722, drugi pa 1744. 8 Strukturni pregled preludijev v Ariadne Musica. (prirejeno po Driggersu) Vplivi Čeprav je o Fischerjevem življenju malo znanega in vemo le, da je večino ustvarjalnega obdobja preživel na badenskem dvoru, so vplivi na njegov slog nedvomno razvidni. Francoski vpliv, zlasti suite, kažejo na razširjenost modnih francoskih plesov, kar je enostavno razložiti z geografskim položajem badenskega dvora. Ti plesi vključujejo balete, canarie, passepiede in gavotte. Apel trdi, da Fischer »nikoli ni dovolil, da bi ta vpliv popolnoma prevzel njegovo glasbeno osebnost; prej predstavlja združitev francoske uglajenosti in nemške trdnosti«. Dejstvo, da je na Fischerja vplival Jean-Baptiste Lully (1632 –1687), je razvidno iz njegovega Le journal du printemps (1695), zbirke osmih orkestralnih suit. Zbirka je bila opisana kot ena najboljših predstavnikov Lullyjevega vpliva na nemško glasbo. Fischer je bil verjetno eden prvih, ki je komponiral to vrsto suite za glasbila s tipkami. Nemški 9 Strukturni pregled fug v Ariadne Musica. Tip odgovora: R – realni, T – tonalni; uporabljen kontrapunktični pristop: S – stisnjeno (stretto), I – obrnjeno (inverzija), R – vzvratno (retrogradno); A – razširjeno. (prirejeno po Driggersu) vpliv je očiten v značilnih plesnih stavkih, ki so po izvoru nemški, kot je na primer allemanda, in tudi v pretežno nemško uporabljeni obliki preludija in fuge. Fischer v svojih gavottah, boureejih in passepiedih pogosto združuje francoske in nemške značilnosti. Fischerjevo glasbo je med drugimi kopirala in preučevala družina Bach, kar je znano in priznano s strani muzikologov ter raziskovalcev njihovega dela in življenja. Bachov sin Carl Phillip Emmanuel (1714 –1788) potrjuje Fischerjev vpliv, ko je v pismu J. N. Forklu navedel, da je njegov oče »študiral dela badenskega kapelnika Fischerja«. Forkel zapiše zabavno zgodbo o skupnem zanimanju za Fischerjevo glasbo J. S. Bacha in njegovega starejšega brata Johanna Christopha (1671 – 1721): 10 »Johann Christoph je imel v omari knjigo, ki je vsebovala več skladb takratnih vodilnih skladateljev, vključno s Fischerjem. Johann Christoph ni dovolil, da bi si jo mladi Sebastian izposodil. Zato je slednji začel na skrivaj kopirati note v mesečni svetlobi. Celoten prepis je bil končan v obdobju šestih mesecev. Vendar pa je njegov starejši brat kopijo kmalu za tem našel in jo mlademu Sebastianu vzel. Johann Sebastian je kopijo dobil šele po smrti svojega brata.« J. S. Bach je Fischerjevo delo očitno dobro poznal. Močan vpliv je razviden iz mnogih podrobnosti in lahko bi rekli, da v določenih delih predstavlja prototip Dobro uglašenega klavirja. Obstajajo neposredni citati tem iz Ariadne Musica v Dobro uglašenem klavirju, ki jih na osnovi Driggersove analize (1975) predstavljam v nadaljevanju. 1. Tema fuge v E duru iz Ariadne Musica je skoraj povsem enaka temi fuge v E duru fuge iz Dobro uglašenega klavirja, drugi zvezek (1744). 2. Fuga v F duru iz Ariadne Musica služi kot model za fugo v F duru iz Dobro uglašenega klavirja, prvi zvezek 1722. Muzikolog Willi Apel v svoji knjigi Masters of the Keyboard (1947) primerja obe rabi oz. obdelavi tem. Pohvali Bachovo postavitev in opozarja na Fischerjeve pomanjkljivosti – namreč na monotono ritmiko, strukturo in popolno zaustavitev v petem taktu. Apel meni, da bi bila tema bolj primerna kot t.i. plesna tema, morda v gigu, kot pa vsebina fuge. Pri tem ugotavlja, da se Bach izogiba karakteristikam Fischerjeve obdelave teme. 11 3. Tema fuge v g molu iz Dobro uglašenega klavirja, prvi zvezek (1722) je strukturno zelo podobna temi fuge v Es duru iz Ariadne Musica. 4. Nekaj podobnosti obstaja med temo fuge v B duru iz Ariadne Musica in temo fuge v B duru iz Dobro uglašenega klavirja, drugi zvezek (1744). Julius Reinhard Oppel v članku O vplivu J. K. F. Fischerja na J. S. Bacha (v Bach Jahrbuch 7, 1910 s. 63-70) meni, da med temama ni podobnosti in da je primerjava »izsiljena«. 12 5. Presenetljiva podobnost obstaja med strukturama preludija v a molu iz Fischerjeve Ariadne Musica (Presto – Adagio – Presto) in preludija v c molu iz Dobro uglašenega klavirja, prvi zvezek (1722). 6. Triole oz. ritmično strukturo preludija v d molu iz Ariadne Musica uporabi podobno Bach v preludiju v d molu, prvi zvezek (1722) in fugi v d molu, drugi zvezek (1744). Mogoče le naključje. 7. Dvodelno teksturo prvih treh taktov preludija v e molu iz Ariadne Musica ohrani Bach v svojem preludiju v e molu iz Dobro uglašenega klavirja, prvi zvezek (1722), prav tako ima dvoglasno teksturo preludij v e molu iz Dobro uglašenega klavirja, drugi zvezek (1744). 8. Možna je primerjava z fugo v fis molu iz Ariadne Musica z fugo v fis molu iz Dobro uglašenega klavirja, prvi zvezek (1722). Obkrožene note v Bachovi temi ponazarjajo Fischerjevo temo. 13 9. Bach uporabi isti ritmični vzorec v preludiju v A duru (Dobro uglašeni klavir, drugi zvezek, 1744) kot ga Fischer uporabi v fugi v A duru iz Ariadne Musica. Dosedanjih devet primerov je pokazalo podobnosti med preludiji in fugami iz Fischerjeve Ariadne Musica ter preludiji in fugami iz Bachovega Dobro uglašenega klavirja (prvi in drugi zvezek). V naslednjih primerih si bomo ogledali podobnosti med Bachovim Dobro uglašenim klavirjem (prvi in drugi zvezek) in ostalimi Fischerjevimi deli. 1. Motiv, ki ga Fischer pogosto uporablja, služi kot osnova za preludij v B duru iz Dobro uglašenega klavirja, prvi zvezek (1722). Motiv je pojavlja v naslednjih Fischerjevih delih: - Prelude II (Musicalisches Blumen-Büchlein, 1698) - Toccatina iz suite Thalia (Musicalischer Parnassus, 1738) - Tastada iz suite Terpsichore (Musicalischer Parnassus, 1738) - Toccata iz suite Uranie (Musicalischer Parnassus, 1738) 14 2. Močan vpliv na preludij v B duru iz Dobro uglašenega klavirja, prvi zvezek (1722) je mogoče najti v preludiju v D duru iz Fischerjeve Musicalisches Blumen – Büschlein (1698). 3. Obstaja verjetnost, da je vpliv oz. zgled za »arpeggieran« slavni Bachov preludij v C duru iz Dobro uglašenega klavirja, prvi zvezek (1722), vzet iz odlomka suite Clio (Musicalischer Parnassus, 1738). V prikazu zaradi splošne poznanosti Bachovega preludija ni. 15 4. Nadaljnjo podobnost lahko opazimo med Fischerjevim preludijem v C duru iz Ariadne Musica in Bachovim preludijem v C duru iz Dobro uglašenega klavirja, drugi zvezek (1744). 5. Julius Reinhard Oppel navaja tudi več drugih vplivov, ki bi jih lahko imela Ariadne Musica na Bachove skladbe za inštrumente s tipkami. In sicer navaja, da ima preludij iz Angleške suite v a molu (BWV 807) podobno strukturo teme kot tema fuge v a molu iz Ariadne Musica. 6. V knjigi o življenju Johanna Sebastiana Bacha skozi pisma in dokumente, The Bach Reader (1966), avtorja Hans T. David in Arthur Mendel domnevata, da je kar nekaj tem iz Ariadne Musica uporabil v svojih Invencijah. Pri primerjavi sta bili ugotovljeni le dve podobnosti. Celo W. A. Mozart (1756 – 1791) je v svojem delu Dvanajst variacij na Menuet J.K.F. Fischerja, K 179, iz leta 1744 uporabil Fischerjevo temo. 16 Bachov dialog s Fischerjevim paradoksom Christopha Bosserta Doslej ni bilo pogosto omenjeno, da Fischer v svoji cis-mol fugi citira Girolama Frescobaldija (1583 – 1643). Ricercar Con obligo di cantare (Fiori musicali, 1635) od organista zahteva, da poje peti glas ob igranju štirih glasov – čeprav so mesta, kjer se peti glas pravilno prilega kontrapunktnemu glasovnemu tkivu v smislu kompozicijske tehnike, je glasove na prvem mestu potrebno pravilno določiti oz. poiskati. Težava je tudi, da mora organist igrati dvodobni takt in hkrati peti tridobni takt. Girolamo Frescobaldi (1583 – 1643), ricercar Con obligo di cantare (Fiori musicali, 1635). Fischer zavestno uporabi omenjeni citat oziroma glasbeno uganko, ki jo Frescobaldi zastavi proti koncu svoje tretje in s tem zadnje orgelske maše, Messa della Madonna. Nekako je očitno, da gre pri izbiri oziroma rabi tonalitete za skrivnost. Vprašajmo se, zakaj je Fischer temo te skladbe postavil v cis mol, kar je bila v tistem času nenavadna in celo nerabna tonaliteta. Na vprašanje Fischerjeve rabe cis mola lahko odgovorimo s primerjavo začetkov prvih dveh preludijev. Oba se odpirata s toni, ki bi imeli, če bi opustili višaje, enaka imena, namreč g - c - d - e. Toda zdaj, ko je preludij v cis molu, slišimo zvišane tone gis - cis - dis - e. Medtem ko Fischer v C-dur preludiju uporabi veliko terco s tonom e kot vrhuncem, v cis-mol preludiju mali terci z noto e sledi interval zmanjšane kvarte e-his. Vendar pa je v Frescobaldijevih delih zmanjšana kvarta rezervirana za sledeča intervalna razmerja f - cis, h - fis, c - gis in e - h, ki so tesno povezana z izrazom Kristusovega trpljenja na križu. 17 Začetek preludija v C - duru Začetek preludija v cis - molu Fischerjev paradoks Pri Fischerju zveni interval e-his na tipkah e-c in je v uglasitvah zgodnjega 18. stoletja običajno zvenel kot čista terca. To okoliščino bi rad poimenoval Fischerjev paradoks. Isti toni so preludiju v C duru dale sijaj, zdaj pa preludiju v cis-molu dajejo nenavadno dvoličnost: kot terca je e - c velika, kot e - his pa kot zmanjšana kvarta, čeprav se igra na iste tipke, izraža nepopolnost. Paradoks je torej: iste tipke izražajo povsem nasprotne stvari. Če to povzdignemo na teološko raven pomena – kot orgelsko glasbo v Božjo slavo – je očitno izraz za dve naravi v eni osebi Jezusa Kristusa. Ista oseba je z istimi tipkami, e - c, predstavljena kot dve naravi, enkrat z veliko terco, drugič s zmanjšano kvarto. Ta paradoks je nujno vezan na durovo in molovo tonaliteto, med katerima je poltonska razdalja, imata pa obe tonaliteti skupno isto tipko kot terco. J. S. Bach je ta paradoks izrazil v svoji Fantaziji v g molu (BWV 542/1) v obliki D dur – es mol, Max Reger (1873 – 1916) pa ga citira v svojih Variacijah v fis molu op. 73 kot začetek proste medigre v srednjem delu variacij. Bach je podobne miselne procese zastavil tudi v svojem drugih delih. Navajam tri primere. 1. primer Bachova Fuga v cis molu iz prvega dela Dobro uglašenega klavirja (1722) prav tako kot Fischerjev preludij v cis molu vsebuje zmanjšano kvarto his - e, ki zveni na tipkah c - e. V nasprotju z Fischerjem pa Bachova uporaba kot fugalna tema zahteva odgovor fisis - h, ki zveni 18 na tipkah g - h. Bach je tako povzel »Fischerjev paradoks« tako, da je zmanjšana kvarta enaka veliki terci. J. S. Bach: Fuga v cis molu (WTK I), prvih 8 taktov. 2. primer V Bachovem drugem delu Dobro uglašenega klavirja (ca. 1744) je mogoče opaziti zelo podoben pojav, zdaj povezan s fugami v D duru, dis molu in E duru. Tema Bachove fuge v E duru je enaka Fischerjevi iz Ariadne musica. V vseh treh Bachovih fugah ima takt 43 primerljive značilnosti kadence, enako tudi zadnji takti treh fug. Proti koncu fug v D duru in dis molu se pojavi podoben motiv, kot pri Fischerju na začetku preludijev v C duru in cis molu. J. K. Fischer: Fuga v E duru (Ariadne musica) 19 J. S. Bach: Fuga v E duru (WTK II) 3. primer Bachov Duetto v a-molu iz Clavier Übung III (1739) je v isti tonaliteti kot Frescobaldijev ricercar oziroma glasbena uganka. Duet se začne kot uvodni glas, ki je tema v Frescobaldijevem ricercaru oz. kot odgóvorni glas (comes) pri Fischerju. Odgovarjajoči drugi glas v Bachovem duetu se začne kot odgovarjajoči glas pri Frescobaldiju oz. kot začetni glas – tema pri Fischerju. Poleg tega so pri Bachu imena prvih štirih tonov začetnega glasu Dueta v a molu enaka imenom prvih štirih tonov odgovornega glasu Dueta v a molu. Kako je to mogoče? »Očitno gre tu za prav poseben Bachov trik«. Ta ima posebno obliko razmerja Dux – Comes, kot obstaja pri Frescobaldiju in Fischerju, v eni in isti temi, tako da se ob odgovoru ne pojavijo različni toni, ampak popolnoma isti toni, ki se znova pojavijo: 20 PRILOGA: Fischerjeve Ariadne Musica in Ricercaras na Janečkovih orglah v Crngrobu Avtor prispevka je zbirko Ariadne Musica predstavil na 2. orgelskem koncertu 21. slovenskega orgelskega cikla v soboto, 2. septembra 2023 ob 19.30 uri v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Koncert je bil izveden iz notne izdaje Liber Organi, ki jo je 1954 uredil Ernst Kaller, B. Schott‘s Sohne, 1931-38. Zvočna podoba koncerta je bila prilagojena uporabi mehovja z električnim ventilatorjem. Avtorju namreč tokrat še ni uspelo uresničiti zadanega cilja, da bi igral koncert z uporabo ročnega pogona mehovja, pri katerem bi pleno registracije sicer bile okrnjene oz. drugačne kot so spodaj navedene. Crngrobske orgle Janez Frančišek Janeček, 1743 Manual C/E - c3, 45 tipk Pedal C/E – gs, 17 tipk 1. Fagott Flauten 8’, les 9. Sub Bass 16’, les 2. Copel Maior 8’, les 10. Octav Bass 8’, les 3. Copel Minor 4’, les 4. Principal 4’, cin (prospekt C - gs1) 5. Quint Maior 2 2/3’, cin 6. Octav 2’, cin 7. Superoctav 1’, cin (pri c2 repetira v 2’) 8. Mixtura III 2’, cin Mixtura III 2’ Mehanska sapnica s potegi Uglasitev: Tartini-Vallotti , a1 = 440,0 Hz pri 15,0 °C Sapni tlak: 62 mm VS Mehovje: dva klinasta mehova, ventilator z ročnim ali električnim pogonom Znani obnovi: Hubertus von Kerssenbrock 1984, Orglarstvo Močnik, 2020 21 Program: Johann Kaspar Ferdinand Fischer, Ariadne Musica 1. Preludij in fuga v C duru Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Principal 4’, Quint Maior 2 2/3’, Superoctav 1’, Mixtura III 2’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Fuga: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Principal 4’, Quint Maior 2 2/3’, Octav 2’, Superoctav 1’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ 2. Preludij in fuga v cis molu Preludij: Fagott Flauten 8’ Fuga: Copel Maior 8’ 3. Preludij in fuga v d molu Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Principal 4’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Fuga: Copel Maior 8’, Principal 4’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ 4. Preludij in fuga v D duru Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Quint Maior 2 2/3’, Superoctav 1’, Octav 2’, Mixtura III 2’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Fuga: Principal 4’, Quint Maior 2 2/3’, Octav 2’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ 5. Preludij in fuga v Es duru Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Principal 4’, Quint Maior 2 2/3’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Fuga: Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ 6. Preludij in fuga v e frigijskem načinu Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Sub Bass 16’ Fuga: Fagott Flauten 8’, Sub Bass 16’ 22 7. Preludij in fuga v e molu Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Principal 4’, Quint Maior 2 2/3’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Fuga: Copel Minor 4’ 8. Preludij in fuga v E duru Preludij: Copel Maior 8’, Principal 4’, Quint Maior 2 2/3’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Fuga: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Principal 4’, Quint Maior 2 2/3’, Mixtura III 2’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ 9. Preludij in fuga v f molu Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Sub Bass 16’ Fuga: Principal 4’ 10. Preludij in fuga v F duru Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Principal 4’, Octav 2’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Fuga: Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Octav 2’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ 11. Preludij in fuga v fis molu Preludij: Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Quint Maior 2 2/3’, Sub Bass 16’ Fuga: Fagott Flauten 8’, Quint Maior 2 2/3’, Sub Bass 16’ 12. Preludij in fuga v g molu Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Sub Bass 16’ Fuga: Copel Maior 8’, Copel Minor 4’ 13. Preludij in fuga v G duru Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Principal 4’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Fuga: Copel Minor 4’, Principal 4’ 23 14. Preludij in fuga v As duru Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Minor 4’, Sub Bass 16’ Fuga: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Principal 4’, Sub Bass 16’ 15. Preludij in fuga v a molu Preludij: Copel Minor 4’, Principal 4’, Octav 2’, Superoctav 1’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Fuga: Fagott Flauten 8’, Principal 4’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ 16. Preludij in fuga v A duru Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Sub Bass 16’ Fuga: Copel Minor 4’, Superoctav 1’ 17. Preludij in fuga v B duru Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Principal 4’, Quint Maior 2 2/3’, Octav 2’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Fuga: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Principal 4’, Quint Maior 2 2/3’, Octav 2’, Mixtura III 2’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ 18. Preludij in fuga v h molu Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Principal 4’, Sub Bass 16’ Fuga: Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Superoctav 1’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ 19. Preludij in fuga v H duru Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Minor 4’, Sub Bass 16’ Fuga: Principal 4’, Sub Bass 16’ 20. Preludij in fuga v c molu Preludij: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Sub Bass 16’ Fuga: Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Sub Bass 16’ 24 Ricercaras Super totidem Sacrorum anni Temporum Ecclesasticas Cantilenas Ricercar pro Tempore Adventus super Initium Cantilenae: Ave Maria Klare (Ricercar na adventni napev: Ave Maria Klare) Copel Minor 4’ Ricercar pro Festis Natalitys super Initium Cantilenae: Der Tag der ist so freudenreich (Ricercar na božični napev: Der Dag der ist so freudenreich) Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Principal 4’, Octav 2’, Superoctav 1’, Mixtura III 2’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Ricercar pro Tempore Quadragesimae super Initium Cantilenae: Da Jesus an dem Creutze Stund (Ricercar na postni napev: Da Jesus an dem Creutze Stund) Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’ Ricercar pro Festis Pachalibus super Initium Cantilenae: Christ ist erstanden (Ricercar na velikonočni napev: Christ ist erstanden) Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Principal 4’, Quint Maior 2 2/3’, , Octav 2’, Superoctav 1’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Ricercar pro Festis Pentecostalibus super Initium Cantilenae; Kom Heiliger Geist mit deiner genad (Ricercar na binkoštni napev: Kom Heiliger Geist mit deiner genad) Fagott Flauten 8’, Copel Maior 8’, Copel Minor 4’, Principal 4’, Quint Maior 2 2/3’, , Octav 2’, Superoctav 1’, Mixtura III 2’, Sub Bass 16’, Octav Bass 8’ Zaključek Fischer v predgovoru k Ariadni Musica med drugim napiše »Delo vas bo vodilo z najbolj privlačno nitjo lastnih preludijev in fug ter vas ob tem naučilo prehoditi njene težavne poti in ubiti Minotavra napak. S tem boste zagotovo vodeni k doseganju slave«. Vabim vas, da se podate v miselni labirint, premagate Minotavra ter najdete motiv niti, ki vas bo varno vodila po pravi poti iz labirinta. Srečno! 25 Orgle sedanje Nadškofije Maribor med leti 1991 in 1993 Dekanije zahodnega dela: Dravograd – Mežiška dolina, Dravsko polje, Jarenina, Radlje – Vuzenica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice Marijan Rola Uvodno pojasnilo Marijan Rola je večji del besedila tega prispevka objavil v Cerkvenem glasbeniku v letih 1991-1993. V tem prispevku besedilom o orglah v dekanijah zahodnega dela nadškofije dodajamo njegove avtorske fotografije. V popisu manjka dekanija Stari trg, orgle v župnijah dekanije Maribor pa je avtor obravnaval v svoji diplomski nalogi z naslovom Orgle v Mariborski dekaniji, ki jo je na Teološki fakulteti v Ljubljani, Oddelek Maribor, pod mentorstvom prof. Marjana Potočnika zagovarjal maja 1989. (jd) 26 Dekanija Dravograd – Mežiška dolina Črna. V Črni je naredil orgle Johan Kuher, Stein bei Viktrin, leta 1913 kot opus 13. Igralnik je pred orglami in organist gleda na oltar. Traktura je mehanska s sapnicami na stožce. Imajo dva manuala in 14 registrov. I Manual 01 Principal 8’ 02 Gedeckt 8’ 03 Gamba 8’ 04 Octave 4’ 05 Superoctav 2’ 06 Mixtur 2 2/3, 4 + II Manual 07 Wiener flötte 8’ 08 Aeoline 8’ 09 Salicional 8’ 27 10 Geigenprincipal 8’ 11 Flötte harmonique 4’ Pedal 12 Subbass 16’ 13 Cello 8’ 14 Flöttebas 8’ Črna – Sv. Helena v Podpeci. V tej podružnici najdemo orgle, ki so stare približno 200 let. Postavljene so ob korni ograji in ohranjene skoraj v originalu. Igralnik je na desni strani. Tipke celih tonov so iz naravnega lesa poltoni pa so beli. Spredaj so tipke lepo izrezljane. Manual vsebuje spodnjo skrajšano oktavo in tri cele, pedal pa eno skrajšano in pol oktave. Meh je na podstrešju in se polni z ročico. Traktura je mehanska. 28 Črneče – Sv. Križ pri Dravogradu. V podružnici sv. Križa je izdelal orgle Johann Kuher - Orgelbauer Stein bei Viktring 1908, Opus 8. Igralnik je spredaj v korni ograji. Manualna klaviatura obsega štiri okatve in pol, pedal pa dve celi in d’. Manubriji so na vsaki strani klaviature. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Nad klaviaturo je tablica z napisom izdelovalca orgel. Prospekt je zgrajen s treh polj, od katerih je srednje največje. Orgle so dobre. 29 Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Viola di gamba 8’ 05 Oktave 4’ 06 Quint 4’ 07 Sesquialter 2 2/3’ Pedal 08 Subbass 16’ 09 Cello 8’ 2. Dravograd. V župnijski cerkvi srečamo orgle, ki sta jih izdelala Brata Zupan iz Kamne Gorice leta 1877 kot opus 19. Igralnik je pred orglami. Manual 01 Gedeckt 8’ 02 Gemshorn 8’ 03 Gamba 8’ 04 Flute harmonique 8’ 05 Dolce 4’ 06 Spitzflöte 4’ 07 Oktave 2’ 08 Mixtur III 2 2/3’ 30 Pedal 09 Subbass 16’ 10 Oktavbass 8’ 11 Principalbass 4’ Dravograd – Sv. Lenart na Viču. Pri sv. Lenartu na Viču imajo podoben pozitiv kor pri sv. Mariji na Kamnu. Nastal je leta 1723. Igralnik je na sprednji strani pred pročeljem. Manubriji so podobni onim na orglah v Slovenski Bistrici in so na vsaki strani klaviature. Klaviatura ima spodnjo skrajšano oktavo in tri cele. Prospekt se zapre z dvojnimi vrati. Na notranji strani teh vrat sta izredno dragoceni sliki kralja Davida in sv. Cecilije. Tipke celih tonov so iz naravnega lesa, poltoni pa črni. Spredaj so tipke tudi okrašene. Meh se polni z jermeni na desni strani. Instrument je v slabem stanju, notranjost je popolnoma uničena. Traktura je mehanska. 31 Dravograd – Sv. Magdalena v Vratih. Pod lepo okrašenim stropom srečamo pozitiv, ki je podoben omari. Kdo je instrument izdelal in kdaj je nastal, ne moremo ugotoviti. Vsekakor pa je bil prinesen od drugod, ker je postavljen globoko v korni ograji. Spredaj se zapre z dvojnimi vrati. Prospekt, ki je v celoti lesen, je samo za okras. Tipke celih tonov in poltonov so iz naravnega lesa. Na vsaki strani sta dva lesena manubrija, ki imata obliko triperesne deteljice. Manual ima spodnjo skrajšano oktavo in tri cele oktave. Manual 01 Coppel 02 Flavta 03 Principal 04 Oktava 32 Dravograd – Sv. Rok v Sv. Boštjanu. Pozitiv je nastal leta 1732 v Gradcu. Po zunanjščini bi lahko instrument pripisali Schwarzu. Prospekt je spredaj nad klaviaturo in je sestavljen iz treh polj. Na desni strani so trije manubriji in na levi dva. Prospekt, ki je iz naravnega lesa brez barve, se zapira z dvojnimi vrati. Klaviatura ima spodnjo skrajšano oktavo in tri cele. Tipke so okrašene. Leta 1884 je instrument popravljal Barth. Billich. Piščalje je precej uničeno, tako da na instrument ne moremo igrati. V spodnje delu sta dva meha, ki se polnita z jermenom na desni strani. Manual 01 Principal 02 Gamba 03 Flavta 04 Oktava 05 Mixtura 33 Javorje – Sv. Magdalena. Majhna župnija Javorje, ki šteje le 120 ljudi, ima v župnijski cerkvi orgle, ki jih je leta 1833 naredil Karel Schechel iz Gradca. Stojijo ob korni ograji in imajo igralnik na desni strani (na štajerski način). Registri se odpirajo z majhnimi pedalkami nad pedalno klaviaturo. Zadnji del ohišja je bil kasneje dodan in tako lahko sklepamo, da je bil pedal kasneje dodelan. Instrument je bil restavriran leta 1933. Tako vsebuje sedaj manual štiri oktave, pedal in eno celo in pol. Notranjost orgel je dobro ohranjena, vendar ne delajo. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Octav 4’ 04 Mixtura 05 Flavta 06 Burdon 16 Pedal 07 Subbass 16’ 34 Javorje – Sv. Jošt v Spodnjem Javorju. Mariborski orglar Simon Otonič je v Sloveniji in na Hrvaškem naredil več pozitivov, ki so bili po zunanjosti popolnoma enaki. Tudi zgodovinarji pravijo, da je Otonič do leta 1770 delal samo pozitive s šestimi registri. Do sedaj znani njegovi pozitivi so: Ritoznoj pri Slovenski Bistrici, Sv. Martin pri Vurberku, Sopot na Hrvaškem in Sv. Jošt v Spodnjem Javorju. Pozitiv pri Sv. Joštu je po zunanjosti enak vsem Otoničevim pozitivom. Postavljen je v korno ograjo. Igralnik je vgrajen v ohišje na zadnji strani. Klaviatura ni več originalna. V sapnici najdemo listek z napisom Simon Otonič, leta 1772. Manual ima spodnjo oktavo skrajšano in tri cele. Registrov je šest. Traktura je mehanska. Notranjost instrumenta je dobro ohranjena, vendar ni popolnoma originalna. 35 Koprivna. Pri Svetem Jakobu imajo majhne orgle, ki jih je leta 1837 naredil: Pr. Curator, Jak. Jauschko. Igralnik je na levi strani, vgrajen v ohišje. Manual vsebuje štiri cele oktave, pedal eno celo. Manubriji so nad klaviaturo. Spredaj pod prospektom je zapisana letnica izdelave. Traktura je mehanska. Leta 1991 so bile obnovljene. Manual 01 Copel 8’ 02 Flöte 4’ 03 Octav 2’ 04 Quint 2 2/3 05 Principal 4’ 06 Mixtur Pedal 07 Subbass 16’ 36 Koprivna – Sv. Ana. V podružni cerkvi Sv. Ane najdemo pozitiv z začetka 19. stoletja. Salonski pozitiv. Klaviatura je precej uničena, tako da nanj ni mogoče igrati. Traktura je mehanska. Popravljen je bil leta 1897 in 1906. Manual 01 Copel 8’ 02 Flötte 4’ 03 Principal 2’ 04 Mixtur 4. Kotlje. V župnijski cerkvi je leta 1905 naredil orgle Josip Brandl kot opus 45. Igralnik je pred orglami. Manualna traktura je pnevmatska, dočim je registrska traktura še mehanska. Leta 1989 je instrument popravljal Jenko iz Ljubljane. Prospekt je sestavljen iz treh polj. 37 Manual 01 Principal 8’ 02 Gedeckt 8’ 03 Aeoline 8’ 04 Flavta 4’ 05 Mixtur Pedal 06 Subbass 16’ 3. Libeliče. V župnijski cerkvi v Libeličah srečamo orgle neznanega orglarja. Nastale so okrog leta 1850. Igranik je spredaj v korni ograji. Manualna klaviatura ima štiri cele oktave, pedal pa dve celi. Manubriji so nad klaviaturo. Pedal je narejen v obliki vala. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Orgle so v uporabi, vendar potrebne prenove. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Salicional 8’ 04 Waldflöte 8’ 05 Oktave 4’ 06 Doublette 4’ 07 Wildhorn III 08 Mixtur III Pedal 09 Subbass 16’ 10 Oktavbass 8’ 38 Mežica. V Mežici je naredil orgle Johan Kuher na začetku 20. stoletja, kot opus 7. Traktura je pnevmatska s sapnicami na stožce. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Salicional 8’ 04 Burdon 8’ 05 Aeoline 8’ 06 Octava 4’ 07 Superoctava 2’ 08 Cornetto 2 2/3’ Pedal 09 Subbass 16’ 10 Cello 8’ 4. Ojstrica. V župnijski cerkvi so imeli orgle, ki pa so pred nekaj leti zgorele. Ojstrica – Sv. Duh. V podružnici Svetega Duha imajo orgle neznanega mojstra. Igralnik je spredaj vgrajen v samo ohišje. Organist je s hrbtom obrnjen proti oltarju. Manubriji so na vsaki strani klaviature. Manual ima spodnjo skrajšano oktavo in tri cele. Prav tako ima tudi pedal spodnjo oktavo skrajšano in eno celo. Prospekt se zapira z dvojnimi vrati. Meh je za orglami in je bil dodan. Po pripovedovanju nekaterih ljudi so bile te orgle prej v župnijski cerkvi. 39 40 Prevalje. Mojster, ki je izdelal prvotne orgle, ni znan, prav tako tudi ne leto izdelave. Po nekaterih podatkih so bile prenesene v to cerkev leta 1912. Takrat so bili na novo izdelani: igralnik, meh in traktura. Manual je obsegal 54 tipk od C do F3, pedal pa 22 tipk od C do a. Traktura je bila mehanska s sapnicami na poteg. Orgle so imele 12 registrov v manualu in štiri v pedalu. Leta 1989-1990, ko so obnavljali cerkev, so kupili tudi nove orgle. Dispozicijo je naredil profesor Hubert Bergant. Instrument je naredila mariborska škofijska orglarska delavnica. To so bile prve večje orgle narejene v novi delavnici. Zato je bila tedaj delavnica povezana z nemško firmo mojstra Gerharda Schmida z Bavarske. Le-ta je tudi vodil in usposabljal kadre v novi delavnici. Ohišje starih orgel je ostalo, prav tako tudi nekaj registrov. Zelo dobro je dodan hrbtni pozitiv na korni ograji in del novega ohišja. Igralnik je v sredini kora in obrnjen tako, da organist kaže oltarju hrbet. Kakor pri baročnih orglah so tudi tu tipke celih tonov črne, poltoni pa beli. Manubriji so ob klaviaturah. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Imajo kombinacijo: I-P, II-P, II-I. I Manual 01 Holzgedackt 8’ 02 Principal 4’ 03 Kleinpommer 2’ 04 Terz 1 3/5’ 05 Cymbel 3 + 1/2’ 06 Oboe 8’ Tremulant II Manual 07 Principal 8’ 08 Bourdon 8’ 41 09 Traversflöte 8’ 10 Gedeckt 8’ 11 Gamba 8’ 12 Salicet 8’ 13 Octave 4’ 14 Flöte 4’ 15 Quinte 2 2/3’ 16 Superoktave 2’ 17 Mixtur 2 + 1 1/3’ Pedal 18 Subbass 16’ 19 Octavbass 8’ 20 Gedacktbass 8’ 21 Grossterz 6 2/5’ 22 Choralbass 4’ 23 Ital. principal 2’ 24 Posaune 16’ Prevalje – Sv. Ana v Lešah. Pri Sv. Ani najdemo majhne orgle iz poznobaročnega obdobja brez posebne vrednosti. Kdo jih je naredil, ni znano. Prevalje – Sv. Barbara v Zagradu. Orgle so nastale v 19. stoletju. Prospekt je podoben Naraksovim orglam. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. V manualu je pet registrov in dva v pedalu. Manual 01 Principal 4’ 02 Gamba 8’ 03 Portunal 8’ 04 Octav 2 05 Rohr flöte 4’ 42 Pedal 06 Subbass 16’ 07 Octavbass 8’ Prevalje – Sv. Bolfenk v Lešah. V knjigi najdemo o teh orglah zapisano: „Tudi orgle, ki so jih obiskovalci v zadnjih desetletjih olajšali za vse piščali, so še iz baročnega časa.“ Zunanjost je preprosta brez večje vrednosti. 43 Strojna. V Strojni imajo mehanske orgle s šestimi registri v manualu in dvema v pedalu. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Kdo jih je naredil in kdaj, ni znano. Manual 01 Copel 8’ 02 Principal 4’ 03 Flauta 4’ 04 Octava 2’ 05 Mixtur 3x 06 Quint 1 1/3’ Pedal 07 Bordun bass 8’ 08 Octave 4’ 9. Sv. Danijel nad Prevaljami. V tej cerkvi najdemo ene izmed redkih orgel, ki jih je na tem področju naredil ljubljanski orglar Andrej Benda. Nastale so kot opus 14. Traktura je pnevmatska. Čas nastanka je sredi 20. stoletja. Manual 01 Principal 8’ 02 Burdon 8’ 03 Gemshorn 8’ 04 Salicet 8’ 05 Angelici 8-4 06 Flauta 4’ 07 Superoctav 2’ 08 Picolo 2’ 09 Mixtur 2 1/3 Pedal 10 Subbass 16’ 11 Burdonal 8’ 44 Dekanija Dravsko polje 1. Cirkovce. Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja. Prvotne orgle so prenesli iz proštijske cerkve na Ptuju. V novi cerkvi jih je postavil in uglasil Brandl iz Maribora. Ko so odpovedale, je naredil nove, in sicer s 13 registri. Igralnik je pred ohišjem. Leta 1968 jih je popravljal Jenko iz Ljubljane in so tako v dobrem stanju. Vseh piščali je 810, in sicer 159 lesenih, 570 svinčenih in 81 iz cinka. I Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Oktave 4’ 05 Traversflöte 4’ 06 Mixtur II Manual 07 Geigenprincipal 8’ 08 Flut harmonique 8’ 09 Salicional 8’ 10 Flaute 4’ Pedal 11 Subbass 16’ 12 Cello 8’ 13 Flötenbass 8’ 45 Podružnica sv. Antona Padovanskega v Mihovcah. Orgle so na korni ograji. Pročelje je sestavljeno iz dveh polj. Kdo je orgle naredil, ne vemo. Tudi letnice izdelave ne moremo ugotoviti. Registrov je šest. Manual obsega tri in pol oktave, pedal pa poldrugo oktavo. Meh je pod stopnicami. Instrument je potreben obnove. 2. Fram. Župnijska cerkev sv. Ane. Čeprav je župnija leta 1865 kupila nove orgle od priznanega orglarja Leonharda Ebnerja, niso dolgo igrale. V 20. stoletju so si tudi v Framu želeli nove orgle s pnevmatsko trakturo. Dobili so jih med letoma 1930 in 1940. Igralnik je pred orglami. Pročelje, ki je zelo sodobno oblikovano, je v celoti leseno. Na njem nobena piščal ne igra, ker so le za dekoracijo. I Manual 01 Principal 8’ 02 Burdon 8’ 03 Dulcian 8’ 04 Koncertna viola 8’ 05 Oktave 4’ 06 Harmonična flavta 4’ 07 Mixtura III II Manual 08 Violon principal 8’ 09 Vox coelestis 8’ 10 Praestant 4’ 11 Dulcian 4’ 12 Harmonia aetherea Pedal 13 Principalbass 16’ 14 Oboa 8’ 15 Burdonal 8’ 16 Oktavbass 8’ 17 Koralbass 4’ 46 Podružnica sv. Križa na Planici. V tej podružnici so imeli pozitiv, ki je imel štiri registre. Danes sta ohranjena samo ohišje in meh, ki pa sta v novi cerkvi na pobrežju. Pozitiv je obnovil Ludvik Bračko. 3. Hoče. Župnijska cerkev sv. Jurija. Orgle je leta 1908 naredil Josip Brandl kot opus 63. Imajo dva manuala in deset registrov. Manuala vsebujeta vsak po 54 tipk. Traktura je pnevmatska. I Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Flöte 4’ 05 Mixtur 2 2/3’ II Manual 06 Salicional 8’ 07 Flut harmonique 8’ 08 Viola 4’ Pedal 09 Subbass 16’ 10 Cello 8’ Podružnica sv. Mihaela v Razvanju. Leta 1911 so imeli v tej podružnci stare in slabe orgle. Registrov je bilo pet. Klaviatura je imela 45 tipk. Iz tega lahko sklepamo, da je bila spodnja oktava skrajšana. Po vsej verjetnosti je bil to pozitiv, ki je imel v spodnjem delu mehova, ki sta se dvigala z jermeni. Nove orgle je leta 1913 naredil Josip Brandl kot opus 109. Postavljene so ob korni ograji, igralnik pa je na desni strani. Meh se tlači na levi strani. Manual ima štiri in pol oktave. Pedalne tipke so odstranjene. 47 Manual 1 Principal 8’ 2 Geigenprincipal 8’ 3 Gedeckt 8’ 4 Salicional 8’ 5 Traversflöte 4’ Podružnica sv. Lenarta v Pivoli. Kdo in kdaj je orgle izdelal, ne moremo ugotoviti. Podobne so Rakteljevim. Igralnik je pred ohišjem na korni ograji. Na vsaki strani klaviature so manubriji. Tipke celih tonov so črne, poltoni so beli. Manualna klaviatura obsega tri in pol oktave, spodnja je skrajšana, pedalna pa poldrugo oktavo, tudi s spodnjo skrajšano. Orgle so bile leta 1932 obnovljene. So precej uničene in neuporabne. Manual 1 Principal 8’ 2 Koppel 8’ 3 Traversflöte 4’ 4 Flavta 4’ 5 Quint 2 2/3’ 6 Oktav 2’ 7 Mixtura 48 Pedal 8 Principalbass 8’ 9 Oktavbass 4’ 4. Ptujska Gora. Župnijska cerkev sv. Marije. Prve orgle v sedanjih starih omarah so bile postavljene leta 1696. Prav tako so iz tega časa prospektne piščali, ki pa ne služijo več svojemu namenu. Leta 1908 je orgle popravljal Martin Mohorko iz Žetal za 36 kron. Podjetje Mayer pa je naredilo nov pnevmatski mehanizem in vse piščalje razen pročeljnega principala. Takšne orgle so ohranjene še danes. Pročelje se je zapiralo z vrati, ki so bile poslikane, in sicer je bilo na notranji strani Marijino oznanjenje, na zunanji pa kralj David in sv. Cecilija. Igralnik je pred orglami. I Manual 01 Principal 8’ 02 Flauto maior 8’ 03 Salicional 8’ 04 Oktave 4’ 05 Flöte 4’ 06 Mixtur II Manual 07 Geigenprincipal 8’ 08 Bordun 8’ 09 Gamba 8’ 10 Aeoline 8’ 11 Vox coelestis 8’ 12 Rohrflöte 4 Pedal 13 Subbass 16’ 14 Violon 16’ 15 Cello 8’ 6. Slivnica pri Mariboru. Župnijska cerkev Marijinega rojstva. Prve orgle je leta 1882 postavil Mihael Krajnc, orglar iz Maribora. Imele so sapnice na stožce. Franc Naraks iz Žalca je orgle prenovil za 400 kron. Manual obsega štiri in pol oktave in je štel 54 tipk. Registrov je bilo 12. Vseh piščali je bilo 720, in sicer 270 kovinskih 49 in 450 lesenih. Nove orgle so kupili leta 1971 v Ljubljani od mojstra Jenka. Te so 133. Jenkove orgle. Instrument je v ozadju kora tako, da je pod piščalmi vhod na kor. Pred igralnikom, ki je v sredini kora, je veliko prostora za pevce. Traktura je pnevmatska. I Manual 01 Principal 8’ 02 Flavta 8’ 03 Viola 8’ 04 Oktave 4’ 05 Mixtur III II Manual 06 Burdon 8’ 07 Celeste 8’ 08 Kopell 8’ 09 Quint 2 2/3’ 10 Picolo 2’ Pedal 11 Subbass 16’ 12 Oktavbass 8’ 13 Burdonal 8’ 7. Sv. Miklavž ob Dravi. Župnijska cerkev sv. Miklavža. Orgle je leta 1903 izdelal Josip Brandl kot svoje 30. delo. Registrov je šest. Igralnik je vgrajen v ohišje na desni strani orgel. Manual obsega štiri in pol oktave. Traktura je pnevmatska. Ker so orgle odpovedale, želijo farani kupiti nove. 50 8. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Župnijska cerkev sv. Lovrenca. Prve orgle za to cerkev je leta 1855 naredil Jurij Billich iz Gornjega Grada s pomočnikom Janezom Vogtlom za 260 goldinarjev. Leta 1890 jih je popravljal Valentin Šuligoj iz Velenja, leta 1893 pa Franc Korošak iz Maribora. Uglaševal jih je tudi Brandl, in sicer v letih 1904, 1906 in 1908. Leta 1909 je Brandl naredil nove orgle z devetimi registri kot svoje 78. delo. Igralnik je spredaj, na korni ograji. Leta 1990 so jih popravljali delavci iz mariborske Škofijske orglarske delavnice. Traktura je pnevmatska. Manual 1 Principal 8’ 2 Gamba 8’ 3 Salicional 8’ 4 Gedeckt 8’ 5 Oktave 4’ 6 Flauto traverso 4’ 7 Doublette 2 2/3’ Pedal 8 Subbass 16’ 9 Principal 8’ 9. Št. Janž na Dravskem polju. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Najstarejši zapis o orglah v tej cerkvi pravi, da je prve orgle naredil Adalbert Kafka leta 1866. Imele so 11 registrov. Leta 1929 je naredil nove orgle Josip Brandl iz Maribora, ki imajo samo deset registrov. Igralnik je spredaj, na korni ograji. Nove orgle so boljše v tem, ker imajo več kombinacij in zvez. Dispozicija je romantična, medtem ko je bila v prejšnjih 51 klasicistična. Prav tako je tudi mehansko trakturo nadomestila pnevmatska. Orgle dobro služijo svojemu namenu. I Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Bordun 8’ 04 Oktave 4’ II Manual 05 Flauto amabile 8’ 06 Salicional 8’ 07 Vox coelestis 8’ 08 Flauto traverso 4’ Pedal 09 Subbass 16’ 10 Principalbass 8’ Na podružnici sv. Marjete so imeli orgle s štirimi, pri Sv. Uršuli v Prepolju pa s šestimi registri. Nobene od teh dveh ne obstajajo več. Dekanija Jarenina 1. Gornja Sv. Kungota. Župnijska cerkev sv. Kunigunde. Po zgradbi in obliki sodeč spadajo orgle v župnijski cerkvi v začetek 18. stoletja. Pročelje je sestavljeno iz treh polj, od katerih je srednje največje. Na vrhu sta angela s trobentama. Igralnik je vgrajen na levi strani ohišja. V dispoziciji ne srečamo principala 8’, ampak 4’, zato pridejo bolj do izraza kopule. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Spodnji oktavi v manualu in pedalu sta skrajšani. V vsem glasbilu in tudi v kroniki ne najdemo nobenega zapisa o tem, kdo je orgle naredil in kdaj. Pred leti so bile popravljene in služijo namenu. Po okraskih na pročelju so precej podobne Otoničevim orglam v cerkvi sv. Roka pri Šmarju pri Jelšah. Manual 1 Copel 8’ 2 Copel 4’ 3 Principal 4’ 52 4 Oktave 2’ 5 Quinte 1 1/3’ 6 Oktave 1’ 7 Mixtura II Pedal 8 Principalbass 8’ 9 Oktavbass 4’ 2. Jarenina. Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja. Orgle je izdelal leta 1899 Josip Brandl iz Maribora. Igralnik je pred orglami. Manual ima štri in pol oktave, pedal pa dve celi in tipko d1. Vseh piščali je 594. Kot pri vseh orglah iz tega časa ima manual 54 tipk, pedal pa 27. Traktura je pnevmatska. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Salicional 8’ 53 05 Oktave 4’ 06 Flöte 4’ 07 Mixtur 2 2/3’ Pedal 08 Subbass 16’ 09 Burdon 16’ 10 Oktavbass 8’ 54 4. Spodnja Sv. Kungota. Župnijska cerkev sv. Kunigunde. V knjižici Orgle v cerkvah Lavantinske škofije beremo, da so bile v tej cerkvi leta 1911 orgle, ki so imele s harmonijem vred 12 registrov.1 Ali je bil ta harmonij vgrajen v igralnik ali je stal kot samostojen instrument, ne vemo. Po vsej verjetnosti je župnija imela še harmonij in tako je župnik seštel vse registre. Leta 1929 so naročili nove orgle pri Brandlu. Imajo šest registrov in so njegovo 131. delo. Zdi se, da se nove orgle vgrajene v staro ohišje. To nam dokazujejo okraski na pročelju. Igralnik je pred orglami ob korni ograji. Traktura je pnevmatska. Manual 1 Principal 8’ 2 Salicional 8’ 3 Burdon 8’ 4 Flauto traverso 4’ 5 Doublette 2 2/3’ Pedal 6 Subbass 16’ 5. Svečina. Župnijska cerkev sv. Andreja. Iz zanesljivih zgodovinskih podatkov zvemo, da je leta 1872 Leonhard Ebner popravljal orgle v Svečini in jim pri tem dodal tri registre. Tako so imele stare orgle 12 registrov.2 Kdo jih je naredil, ne vemo. Leta 1930 so naročili nove pri orglarju Brandlu. Nove orgle imajo prav toliko registrov kot stare, vendar je pri novih veliko več kombinacij in zvez. Pri novih je traktura pnevmatska, medtem ko je bila pri starih mehanska. Igralnik je pred orglami. V igralniku sta dve pedalki za crescendo. Ko pritisnemo, se registri sami vklapljajo. 55 I Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Burdon 8’ 04 Oktave 4’ 05 Mixtur 2 2/3’ II Manual 06 Aeoline 8’ 07 Vox coelestis 8’ 08 Flut harmonique 8’ 09 Violinski principal 8’ 10 Cevna flvta 4’ Pedal 11 Subbass 16’ 12 Kontrabass 16’ 6. Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Župnijska cerkev sv. Jakoba starejšega. Leonhard Ebner je leta 1882 izdelal orgle za župnijsko cerkev. Imele so 11 registrov, osem v manualu in tri v pedalu. Pred nekaj leti so jih umaknili iz cerkve in shranili na župnijskem podstrešju. Upamo lahko, da bo ta dragoceni instrument še dajal hvalo Bogu v cerkvi. 7. Sv. Jurij ob Pesnici. Župnijska cerkev sv. Jurija. O prejšnjih orglah iz te cerkve vemo samo to, da so bile leta 1910 zelo slabe, zato so začeli pobirati denar za nove.3 Še istega leta je mojster Brandl za to cerkev naredil nove orgle kot svoje 85. delo. Notranjščina je sicer dobro ohranjena, vendar so potrebne prenove. Traktura je pnevmatska. Igralnik je pred instrumentom v korni ograji. Imajo tudi nekaj zvez: superoktavne, suboktavne in pedalne zveze. 56 Manual 1 Principal 8’ 2 Salicional 8’ 3 Gamba 8’ 4 Gedeckt 8’ 5 Oktave 4’ 6 Doublette 2 2/3’ Pedal 7 Subbass 16’ 8. Sv. Marjeta ob Pesnici. Župnijska cerkev sv. Marjete. Orgle v tej cerkvi so prve v Sloveniji, ki jih je naredil orglar Brandl. Njegovo delo se konča leta 1938. V tem obdobju je izdelal kar 160 orgel. Čeprav je v naše kraje prav Brandl prinesel pnevmatiko, srečamo v njegovih začetnih delih še mehansko registrsko trakturo. Takšne orgle so bile tudi pri Sv. Marjeti. Kasneje je orglar to spremenil. Igralnik je pred orglami. Kor je bil pred nekaj leti povečan in tako prilagojen za večji zbor. Orgle so za to cerkev zelo močne. Manual 1 Principal 8’ 2 Salicional 8’ 3 Gedeckt 8’ 4 Gamba 8’ 5 Oktave 4’ 6 Flöte 4’ 7 Mixtur 2 2/3’ Pedal 8 Subbass 16’ 9 Oktavbass 8’ 9. Št. Ilj v Slovenskih goricah. Župnijska cerkev sv. Egidija. V cerkvi srečamo zelo dobre orgle, ki sta jih leta 1893 naredila brata Zupan iz Kamne Gorice kot svoje 39. delo. Imajo dva manuala, pedal in 14 registrov. Igralnik je pred orglami. Traktura je mehanska s sapnicami na stožce. Orgle so zelo dobre, skoraj nerazglašene. Pred leti jih je popravljal mojster Jenko iz Ljubljane. Ohišje je obnovil Polner iz Maribora. I Manual 01 Burdon 16’ 02 Principal 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Gamba 8’ 05 Gemshorn 4’ 06 Oktave 4’ 07 Mixtur II 08 Cornett 2 2/3’ II Manual 09 Flute harmonique 8’ 10 Geigenprincipal 8’ 11 Flute octaviata 4’ Pedal 13 Principalbass 16’ 14 Subbass 16’ 57 Dekanija Radlje – Vuzenica 1. Brezno ob Dravi. Orgle so stare blizu 200 let. Nekateri pravijo, da so bile prvotno v starem samostanu pri Radljah. Ohišje je res podobno starim orglam iz 18. stoletja, notranjost pa je precej spremenjena in uničena. Prvotno je bil to pozitiv, ki je imel igralnik spredaj pod prospektom, tako da je bil to salonski pozitiv. Igralnik, ki ima spredaj slepi pozitiv, je bil dodan kasneje. Registrov je osem, vendar jih več kot pol ne igra. Spodnje oktave v manualu in pedalu so skrajšane. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. 2. Jernej nad Muto. Na koru te cerkve najdemo majhen pozitiv iz 18. stoletja. Ima štiri registre. Meh se polni z dvema jermenoma na levi strani. Spodnja oktava je skrajšana, nato še tri cele. Notranjost instrumenta je zelo uničena. 3. Kapla na Kozjaku. Orgle je leta 1912 naredil Josip Brandl kot opus 101. Igralnik je poleg orgel, ki so precej uničene. Traktura je pnevmatska. Pred temi orglami ni bilo v cerkvi nobenega instrumenta. Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Gedeckt 8’ 04 Traversflöte 4’ 05 Doublette 2 2/3’ 58 Pedal 06 Subbass 16’ 4. Muta. Do leta 1908 so imeli stare slabe orgle in so jih morali odstraniti. Tega leta pa so kupili orgle iz cerkve Sv. Križa na Koroškem z desetimi registri. Po vsej verjetnosti je bila to cerkev Sv. Križa pri Dravogradu. Že tedaj pa je orglar Josip Brandl zagotovil, da bodo te stare orgle vzdržale le deset let. Zanimivo je, da so še sedaj v tej cerkvi. Res je, da so precej uničene, vendar služijo svojemu namenu. Igralnik je pred orglami. Prospekt je sestavljen iz enega polja. Traktura je mehanska. Stare so približno 150 let. 59 Manual 01 Principal 4’ 02 Gedeckt 8’ 03 Flavta 8’ 04 Aeoline 4’ 05 Quint 2 2/3’ 06 Cevna flavta 4’ 07 Mixtur Pedal 08 Subbass 8’ 09 Octavbass 4’ Sv. Primož in Felicijan nad Muto. Pozitiv izhaja iz okoli leta 1870. Ima štiri registre. Notranjost je sicer dobro ohranjena, vendar pozitiva veliko ne uporabljajo. Klaviatura obsega štiri in pol oktave. Prospekt in klaviatura se zapreta z dvojnimi vrati. Meh polnimo na desni strani s tlačenjem. 5. Pernice. Orgle je leta 1883 naredil Franc Naraks iz Žalca za 300 goldinarjev. Stare orgle je isti mojster popravil in postavil v podružni cerkvi sv. Urbana. Nove orgle je blagoslovil marenberški (radeljski) dekan Anton Jazbec 10. junija 1883. Orgle so mehanske in imajo osem registrov. Manual 01 Gedeckt 8’ 02 Gamba 8’ 03 Octava 4’ 04 Octava 2’ 05 Quint 2 2/3’ 06 Mixtura Pedal 07 Bass 8’ 08 Bass 4’ 60 Sv. Urban na Planini. V cerkvici sv. Urbana, ki je bila do nedavnega porušena, so leta 1883 dobili orgle, vendar niso dolgo igrale. Leta 1905 je v zvonik udarila strela in uničila tudi orgle. Leta 1908 so zopet kupili stare orgle, ki jih je postavil Jožef Brandl iz Maribora. Danes je cerkvica brez instrumenta. 6. Radlje. Te orgle lahko z gotovostjo pripišemo Andreasu Schwarzu ali pa vsaj njegovi šoli. Zunanjost instrumenta je popolnoma enaka orglam v Slovenski Bistrici, le da so manjše. Igralnik je bil prvotno na sprednji strani vgrajen v ohišje (organist je kazal oltarju hrbet). Na 61 vsaki strani klaviature je bilo pet registrov, ki so se odpirali s pomikom v desno ali levo. Sedaj je igralnik pred orglami. Manual vsebuje spodnjo skrajšano oktavo in tri cele. Prav tako ima tudi pedal spodnjo oktavo skrajšano in eno celo. Meh je v orglah. Prvotno se je prospekt zaprl z dvojnimi vrati. Nastale so nekako v letih od 1720 do 1750. Manual 01 Gamba 8’ 02 Salicional 2’ 03 Votla flavta 8’ 04 Bordun 8’ 05 Cevna flavta 4’ 06 Superoktav 2’ 07 Quint 1 1/3’ 08 Doublette 1’ Pedal 09 Subbass 16’ 10 Octavbass 8’ Sv. Ilj v Gornji Vižingi. Pozitiv je ob korni ograji. Naredil ga je leta 1778 «Joannes Georgius...» priimek je nečitljiv. Ima šest registrov. Ob klaviaturi sta dva jermena za polnjenje meha. Pozitiv je popravljal Anton Domanko, leta 1841 Ferdinand Malahovski in leta 1876 Jozef Frenkovič. Klaviatura obsega spodnjo skrajšano in tri cele oktave. Manubriji, ki so ob straneh, se odpirajo v desno in levo. Tipke celih tonov so črne, poltonov pa bele. 62 Sv. Janez na Suhem Vrhu. V tej cerkvi najdemo zelo zanimive orgle, ki jih je leta 1737 naredil Ferdinand Schwarz. Celoten mehanizem je postavljen v dve omari, ki stojita druga proti drugi (prospekta sta drug proti drugemu). Ferdinand Schwarz je bil sin orglarja Andreasa, kar se pozna pri njegovih delih. Igralnik je vgrajen v desno omaro, in sicer pod prospekt. Manualni manubriji se odprejo s pomikom železne ročice v desno ali levo, pedalni pa s potegom manubrija navzven. Zelo zanimiva je spodnja oktava v manualu. Skrajšana je takole: C, F, G, A, H, c. Med F in G je tipka, ki je razdeljena v dva dela. Prednji del je glas Fis, zadnji del glas D. Med G in A je prav tako razdeljena tipka, ki v prednjem delu daje glas Gis, v zadnjem delu pa glas E. Ta pojav razdeljene oktave je zelo redek in ga pri nas nikjer drugje ne najdemo. Klaviatura je ohranjena v originalu, zato so tipke celih tonov iz naravnega lesa, poltonov pa črne. Tipke celih tonov so bile spredaj okrašene. Nad klaviaturo je notni pult, pod njim pa zapis izdelovalca orgel. Prospekti obeh ohišij se zaprejo z vratci. Na instrumentu so pulti z glasbili. Mehovje je prav tako ohranjeno v originalu. V zadnjem delu kora so v posebni omari eden nad drugim trije mehovi. Polnimo jih s tremi jermeni. Orgle na Suhem Vrhu bodo v bodočnosti deležne večjih raziskav, ker so ostale skoraj nedotaknjene in bodo lahko na njih proučevali pestro zgodovino naše orglarske preteklosti. 63 Manual 01 Principal 02 Octava 03 Cimbal 04 Bordun 05 Copl 06 Flöte 07 Quinte 08 Mixtura Pedal 09 Copl bass 10 Mixtur bass 11 Octav bass 12 Subbass 16’ Sveti Trije kralji na Radlju. V podružnični cerkvi sv. Treh kraljev najdemo zelo dobro ohranjen pozitiv iz srede 17. stoletja. Kdo ga je naredil, ni znano. Ima štiri registre in je seveda za tako veliko cerkev premajhen. Prospekt je na desni strani in se zapre z vratci. Klaviatura je še originalna. Tipke celih tonov so iz naravnega lesa, poltonov pa črne. Spodnja oktava je skrajšana. Manubriji so na vsaki strani klaviature v obliki železnih ročic. Meh je v spodnjem delu instrumenta in se polni z dvema jermenoma. Na prospektni piščali, ki je samo za okras, je letnica 1764 in podpis kantorja, ki pa je nečitljiv. 64 Manual 01 Copula maior 02 Copula minor 03 Octava 04 Mixtur 7. Remšnik. Orgle izhajajo iz konca 19. stoletja. Izdelovalec ni znan. V sapnici najdemo zapis, da so bile obnovljene v letih 1915 in 1953, ko jih je obnavljal Vinko Rebolj. Manual šteje 54 tipk, pedal pa 18. Piščali je 554. Igralnik je pred ohišjem. Manual vsebuje štiri in pol oktave, pedal eno celo in pol. Manubriji so nad klaviaturo. Manual 01 Principal 8’ 02 Viola di gamba 8’ 03 Oktav 4’ 04 Vox humana 05 Rohrflöte 06 Quint 07 Mixtur 08 Fugara Pedal 09 Principalbas 8’ 10 Violon-bass 16’ 65 Ribnica na Pohorju. Kdo je naredil orgle v župnijski cerkvi v Ribnici, ne moremo ugotoviti. V sapnici piše, da jih je leta 1880 popravljal Šuligoj. V župnijski kroniki pa beremo, da so bile obnovljene leta 1864. Delo je opravil Hallecker. Prospekt je sestavljen iz enega polja. Igralnik je spredaj v korni ograji. Na sprednji strani igralnika je slepi pozitiv za okras. Manual ima štiri in pol oktave, pedal pa spodnjo skrajšano in eno celo. Manubriji so na vsaki strani klaviature. Orgle bi bilo potrebno očistiti in obnoviti. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Oktava 4’ 04 Quinta 2 2/3’ 05 Mixtura 06 07 08 Pedal 09 Subbass 16’ 10 Oktavbass 8’ 66 Sv. Bolfenk v Hudem kotu. Pod lepo poslikanim stropom stojijo orgle neznanega mojstra. Postavljene so ob korni ograji. Igralnik je na desni strani vgrajen v samo ohišje. Manubriji so nad notnim pultom in jih odpremo s potegom. Tipke celih tonov so črne, poltoni beli. Že nekaj desetletij instrument ni bil v rabi. Klaviatura obsega spodnjo skrajšano oktavo in tri cele. Meh se polni z vzvodom ob igralniku. Manjkata cela dva registra in nekaj piščali drugih registrov. 67 Mučeništvo sv. Janeza na Janževem vrhu. Na koru te podružnice so orgle neznanega mojstra. Igralnik je spredaj v korni ograji. Manubriji so tik nad klaviaturo. Manual ma spodnjo skrajšano oktavo in tri cele, pedal oktavo in pol. Pedal je dodal Rebolj. Vidi se tudi, da je bilo dodano piščalje pedala. Na prospektu so bila vrata, tako da so lahko instrument zaprli. Traktura je mehanska. Ker orgle že dolgo niso v rabi, so potrebne popravila. Sv. Lenart v Ribnici. Po vsej verjetnosti so bile te orgle najprej v župnijski cerkvi. Ko so tam kupili nove, so stare prenesli na podružnico. Tudi pravega mesta nimajo v tej cerkvi. Prospekt, ki bi moral biti obrnjen v cerkvi, je ob strani. To pa zato, ker so le na tak način orgle lahko spravili na kor. Igralnik je spredaj, vgrajen v ohišje. Tipke celih tonov so iz naravnega lesa in so spredaj okrašene, kakor to najdemo pri Otoniču, poltoni so beli. Orgle imajo pet registrov v manualu in dva v pedalu. Leta 1893 je orgle popravljal Šuligoj, leta 1903 pa Robert Weibel. Traktura je mehanska. Sv. Anton na Pohorju. Kdo je izdelal orgle v tej cerkvi, ne vemo, v veliki meri pa jih lahko primerjamo z orglami v Radljah in Schwarzovimi orglami v Slovenski Bistrici. Prvotno je bil igralnik spredaj, vgrajen v ohišje instrumenta. Registri so se odpirali v levo in desno. Sedaj je igralnik spredaj in stoji prosto. Ohišje je zgrajeno iz treh polj, od katerih je srednje najvišje. Manual obsega spodnjo skrajšano oktavo in tri cele; pedal ima spodnjo oktavo skrajšano in eno celo. Meh je v posebni omari za orglami in se polni s tlačenjem. Prvotno se je meh polnil z jermenoma. 68 Manual 01 Principal 4’ 02 Gedeckt 8’ 03 Principal 2’ 04 Doublette 2’ 05 Salicional 8’ 06 Flöte 4’ Pedal 07 Subbass 16’ 08 Oktavbass 8’ 8. Sv. Ožbalt ob Dravi. Orgle so nastale leta 1720. Naredil jih je Štefan Habersack iz Gradca. Za to cerkev pa so bile kupljene leta 1870. Dvajset let pozneje jih je preuredil in popravljal Dominik Raktelj iz Maribora. V kroniki najdemo tudi zapis, da jih je leta 1858 popravljal Jurij Billich iz Slovenj Gradca. Prvotno je bil igralnik na zadnji strani, kot to najdemo pri kornih pozitivih. Sedaj je spredaj, prostostoječ. Prav tako je dodan prednji del ohišja. Manual obsega spodnjo skrajšano in tri cele oktave. 69 Manual 01 Gamba 8’ 02 Principal 4’ 03 Octava 2’ 04 Superoctava 1’ 05 Cevna flavta 4’ Pedal 06 Principalbass 8’ 07 Octavbass 4’ 08 Quintbass 2 2/3’ Sv. Primož na Pohorju. Iz župnijske kronike zvemo, da so leta 1848 kupili nove orgle na Kranjskem. Kdo jih je naredil, kronika ne omenja. Stale so 500 goldinarjev. Manual ima 50 tipk. Traktura je mehanska. Vsi registri so na eni sapnici. Nekaj piščali manjka. Meh se tlači na desni strani. Instrument je potreben popravila. Manual 01 Principal 8’ 02 Flavta 8’ 03 Oktava 4’ 04 Quint 2 2/3’ 05 Superoktava 2’ 06 Mixtura II 07 Fugara 4’ Pedal 08 Principal 8’ 70 4. Trbonje. Leta 1860 je župnijska cerkev dobila nove orgle, ki jih je naredil Jernej Billich, orglarski mojster iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Cena je bila 400 goldinarjev in so imele osem registrov. Danes o teh orglah ni več sledu. V župnišču najdemo pozitiv, ki ga je leta 1748 naredil Joannes Franciscus Janechek, Burger und Orgel-Macher in Zilla. Instrument popolnoma ustreza mojstru. Registri so štirje, na vsaki strani po dva. Klaviatura ni več izvirna. Meh se tlači na levi strani. Spodnja oktava je skrajšana. Prospekt se je zapiral, vendar vrata niso več ohranjena. Prvotno je bil pozitiv na podružnici sv. Danijela v kraju Danijel. Pozitiv je salonski. Manual 01 Copula 8’ 02 Copula 4’ 03 Principal 2’ 04 Mixtur II 1 1/3’ 5. Vuhred. Orgle je naredil Franc Goršič iz Ljubljane. Letnica ni znana. Igralnik je pred orglami. Manual ima osem registrov, pedal pa tri. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Ohišje je narejeno v novogotskem slogu, tako da ni prav nič podobno Goršičevim instrumentom. Registri so nad klaviaturo. Manual ima štiri cele oktave in pol, pedal pa dve. Prej so bili manubriji ob strani, orglar Reizman jih je prenesel nad klaviaturo. Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Bourdon 8’ 04 Vox coelestis 8’ 05 Cevna flavta 4’ 06 Quint 4’ 07 Superoktava 2’ 08 Mixtur II Pedal 09 Subbass 16’ 10 Principalbass 8’ 11 Oktavbass 4’ 71 6. Vuzenica. Orgle v župnijski cerkvi je leta 1869 naredil Rupnik s Pristave pri Sv. Emi za 1300 goldinarjev. Kronika omenja, da so bile slab izdelek, zato so jih morali deset let popravljati. Leta 1902 jih je očistil in uglasil Josip Brandl iz Maribora ter za to prejel 100 kron. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Tudi danes so orgle potrebne obnove, vendar so še uporabne. Igralnik je pred orglami v korni ograji. Manubriji so na vsaki strani klaviature. 72 Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Copel 8’ 04 Oktav 4’ 05 Quint 2 2/3’ 06 Spitzflöte 8’ 07 Flöte 4’ 08 Mixtura 2 2/3’ 09 Superoktava 2’ Pedal 10 Subbass 16’ 11 Quintbass 8’ 12 Principalbass 8’ 13 Principalbass 4’ 14 Violonbass 4’ Devica Marija na Kamnu. V tej podružnici imajo pozitiv s štirimi registri iz leta 1727. Po obliki sodeč je instrument velike vrednosti, vendar je potreben obnove, saj manjka skoraj polovica vseh piščali. Ne vemo, kdo ga je naredil. Celi toni klaviature so iz naravnega lesa, poltoni črni. Klaviatura obsega spodnjo skrajšano oktavo in tri cele. V spodnjem delu sta mehova, ki se polnita z jermenoma. Prospekt je na sprednji strani, zato je to korni pozitiv. Spredaj so tudi vrata, tako da instrument lahko zapremo. Tipke manuala so na sprednji strani okrašene. Na vrhu pozitiva je na vsaki strani okrasek, kot ga najdemo pri Schwarzovih orglah v Polenšaku ali Slovenski Bistrici. 73 Sv. Vid. V tej podružnici je pozitiv neznanega mojstra. Ima tri registre. Podoben je pozitivu pri Sv. Benediktu pri Mestinju. Nastal je med leti 1850 in 1860. Klaviatura je spredaj, pod prospektom. Meh polni organist s pedalko pod instrumentom (kot pri harmoniju). Manubriji so na desni strani ob prospektu. Pozitiv je potreben čiščenja. 74 Dekanija Slovenska Bistrica 1. Črešnjevec. Orgle na Črešnjevcu so stare približno 120 let. V knjigi Orgle v cerkvah Lavantinske škofije beremo, da so bile narejene pred približno 40 leti. Knjiga je bila napisana leta 1911 in tako so bile narejene v letih 1870. „Naredil jih je neki mojster iz Ljubljane.“ Igralnik je na desni strani, vgrajen v ohišje na štajerski način. Manual ima štiri in pol oktave, pedal dve celi oktavi. Pročelje je sestavljeno iz treh polj. Na vsaki piščali v pročelju je črka. Vse skupaj sestavljajo stavek: Salve Regina, Mater misericordiae. Orgle so potrebne prenove. Manual 01 Cevna flavta 8’ 02 Principal 4’ 03 Dvojna flavta 4’ 04 Viola 4’ 05 Oktave 2’ 06 Mixtura Pedal 07 Burdonal 8’ 08 Violon bass 4’ Sv. Trije kralji v Jelšovcu. V podružni cerkvi v Jelšovcu imajo pozitiv iz 18. stoletja. Kdo ga je naredil, ne vemo. Na notranji strani notnega pulta je podpisan Billich, in sicer 20. maja 1846. Ker je omenjen samo en dan in pozitiv zgleda veliko starejši, ga je verjetno Billich samo popravljal. Klaviatura je na zadnji strani, zato se imenuje korni pozitiv. Registrov je pet. Trije so na desni strani, dva na levi. Spodnja oktava je skrajšana, nato so še tri cele oktave. Nad pultom je kukalo, kjer organist gleda na oltar. Nekaj pročeljnih piščali manjka. Lesene so vse. 2. Gornja Polskava. Orgle, ki imajo deset registrov, je leta 1836 naredil Karl Schehel iz Gradca. Igralnik je na desni strani orgel, vgrajen v ohišje. Ročice so nad notnim pultom. Ob igralniku sta dve luknji, kjer sta bila jermena za polnjenje meha. Pročelje je sestavljeno iz treh polj. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Manual 01 Principal 8’ 02 Bordun 8’ 03 Salicional 8’ 75 04 Flavta 4’ 05 Oktava 4’ 06 Quint 2 2/3’ 07 Superoktava 2’ 08 Mixtur II Pedal 09 Subbass 16’ 10 Oktavbass 8’ 3. Laporje. Najstarejši zapis o orglah v tej cerkvi nam sporoča, da je leta 1908 Josip Brandl tukaj postavil orgle kot svoje 67. delo. Sistem je bil pnevmatičen na stožce. Uporabne so bile samo nekaj desetletij. Leta 1986 je župnija naročila nove orgle pri Antonu Jenku iz Ljubljane. Po vrsti so to njegove 197. orgle in so popolnoma pnevmatične. Manuala imata štiri in pol oktave, pedal pa dve celi in d1. Spodaj je pedalka za crescendo. Piščalje je spravljeno v dveh omarah, ki sta na vsaki strani kora. Igralnik je v sredini. Zadaj je rozeta, ki daje na kor veliko svetlobe. Zato je kor pripraven za velike zbore. I Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Burdon 8’ 04 Oktava 4’ 76 05 Superoktava 2’ 06 Mixtur II II Manual 07 Flavta 8’ 08 Salicional 8’ 09 Kopula 4’ 10 Picolo 2’ 11 Kvinta 1 1/3’ Pedal 12 Subbass 16’ 13 Piano 16’ 14 Oktava 8’ 15 Burdonal 8’ Sv. Egidij v Kočnem. V knjižici Orgle v cerkvah Lavantinske škofije beremo o teh orglah, da jih je naredil nek francoski mojster. Na deski sapnice je zapisan Mirko Knaftrič 1879. Drugih podatkov ni. Po vsej verjetnosti je Knaftrič orgle le popravljal in ne naredil. Pedal nima lastnih piščali, ampak je vezan na manual. Pred nekaj leti je pedalni mehanizem obnovil organist Andrej Kamplet. Pedal je radialen. Manual obsega štiri in pol oktave, pedal dve in d1. Orgle so mehanske. Pročelje je sestavljeno iz treh polj, od katerih je srednje najmanjše. Orgle so dobro ohranjene in služijo svojemu namenu. Meh se tlači z ročico na desni strani. Manual 01 Gedackt 8’ 02 Flavtrav 8’ 03 Geigenprincipal 4’ 04 Flauttolce 4’ 05 Mixtur Pedal 06 Subbass 8’ 4. Majšperk. Leta 1911 beremo o teh orglah, da jih je naredil leta 1887 mojster Franc Naraks iz Žalca za 960 goldinarjev. Manual ima šest registrov, pedal pa štiri. Leta 1975 so jih prodali župnijski cerkvi sv. Ožbalta na Ptuj. Sv. Bolfenk na Jelovicah. Na tej podružnici so imeli orgle, ki so bile najpreprostejše in najstarejše od vseh v dravski dolini. Bile so podobne 77 navadni lajni. Naredil naj bi jih nek samouk doma blizu Donačke gore, ki je delal ročne mehove in harmonike. Imele so 29 glasov in 5 registrov. Pedala ni bilo. Instrumenta že veliko let ni več. 5. Makole. Prve orgle za to cerkev je leta 1801 naredil Josip Otonič, orglar v Mariboru. Leta 1884 so jih prenesli na podružnico sv. Lenarta. Istega leta so tudi naročili nove pri Dominiku Raktlju v Mariboru. Blagoslovljene so bile 26. oktobra 1884. Igralnik je pred orglami, vgrajen v korno ograjo. Na sprednji strani igralnika je pozitiv, ki je samo za okras. Manual obsega štiri in pol oktave, pedal pa oktavo in pol in je radialen. Pročelje je sestavljeno iz treh polj, od katerih je srednje največje. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Bordun 8’ 04 Oktave 4’ 05 Floete 4’ 06 Quint 2 2/3’ 07 Oktave 2’ 08 Oktave 1’ 09 Mixtur II Pedal 10 Subbass 16’ 11 Principalbass 8’ 12 Cello 4’ Sv. Ana na Starem gradu. V tej cerkvi so imeli orgle z 32 glasovi in šestimi registri. Pedala ni bilo. Kupljene so bile med leti 1870 in 1882 na Hrvaškem. Instrumenta ni več. Sv. Lenart v Makolah. Podružnica je dobila orgle leta 1884 iz župnijske cerkve. Imele so pet registrov in so že omenjene pod župnijsko cerkev. 6. Poljčane. Zanesljiv zgodovinski podatek nam pove, da je 22. novembra 1896 župnik Filip Jakob Bohinc blagoslovil orgle, ki jih je naredil Franc Naraks iz Žalca za 1200 goldinarjev. Imele so 14 registrov. Te orgle so okrog leta 1950 zaradi pozabljivosti organista zgorele (pustil je motor prižgan in odšel). Cerkev je bila vsa črna, ohišje je popolnoma zgorelo, ostal je samo igralnik v korni ograji in je še danes ohranjen. Nekaj let zatem je župnija kupila orgle pri Jenku 78 v Ljubljani. Te pa niso bile nove, ampak stare. Naredila sta jih Brata Zupan. Po pripovedovanju župnika, ki je bil tedaj v Poljčanah, so te orgle pripeljali iz Istre ali Dalmacije. Nad klaviaturo sta žigosani dve priznanji, ki sta ju orglarja prejela: Wien 1892 in Bruxelles 1888. Kot zaporedno Zupanovo delo imajo številko 55, zato lahko trdimo, da so nastale med leti 1892 in 1896. I Manual 01 Principal 8’ 02 Bordun 8’ 03 Viola di gamba 8’ 04 Spitzfloete 4’ 05 Oktav 4’ 06 Mixtur III II Manual 07 Geigenprincipal 8’ 08 Salicional 8’ 09 Unda maris 8’ 10 Flauto traverso 4’ Pedal 11 Subbass 16’ 12 Oktavbass 8’ Sv. Marija na Ljubičnem. Orgle na Ljubičnem so narejene po vzoru starih orgel iz 18. stoletja. Igralnik je na desni strani, vgrajen v ohišje. Ročice so nad notnim pultom. Spodnji oktavi v manualu in pedalu sta skrajšani. Pročelje se zapre s posebnimi vratci. Zadaj sta dve luknji, kjer sta bila jermena za polnjenje meha. Sedaj se meh tlači. Orgle so dobre, malo razglašene, vendar uporabne. 79 7. Slovenska Bistrica. Orgle v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici spadajo med največje ohranjene baročne orgle v Sloveniji. Leta 1724 jih je naredil Andreas Schwarz iz Gradca. Imajo 20 registrov, dva manuala in pedal. Registri glavnega manuala in pedala so spravljeni v večji omari v sredini kora, registri drugega manuala pa so v manjši omari, ki je v korni ograji. Igralnik je pred glavnim ohišjem, vgrajen v samo omaro tako, da organist kaže oltarju hrbet. Ročice so na vsaki strani igralnika v dveh navpičnih vrstah. Orgle so bile večkrat popravljene in tudi leta 1783 na novo marmorirane. Klaviature niso izvirne. Prav tako so zamenjana tudi nekatera imena registrov. I Manual 01 Principal 8’ 02 Bordon 8’ 03 Salicional 8’ 04 Oktav 4’ 05 Rohrfloete 4’ 06 Fugara 4’ 07 Quint 2 2/3’ 08 Superoktav 2’ 09 Mixtur II Manual 10 Quintadena 8’ 11 Floete 4’ 12 Traverso 4’ 13 Praestant 4’ 14 Picolo 2’ 15 Quint 1 1/3’ 80 Pedal 16 Principalbass 16’ 17 Oktavbass 8’ 18 Floetenbass 8’ 19 Quintbass 5 1/3’ 20 Octav 4’ Sv. Jožef nad mestom. Kdo je orgle naredil, ne moremo ugotoviti. Po obliki bi jim pripisali starost 150 let. V sapnici sta podpisana Stanko in Ivan Rebolj, ki sta popravljala mehaniko 6. oktobra 1922. Orgle so mehanske z 12 registri. Igralnik je na desni strani ohišja. Manual 01 Principal 8’ 02 Bordun 8’ 03 Flavta 8’ 04 Traversflavta 8’ 05 Gedeckt 4’ 06 Oktave 4’ 07 Picolo 2’ 08 Superoktava 2’ Pedal 09 Subbass 16’ 10 Principalbass 8’ 11 Oktavbass 4’ 81 Žalostna Mati božja v mestu. Orgle je naredil „Josip Brandl orgelbaumeister Marburg a/D leta 1898“. Tako piše nad klaviaturo. To je deveto Brandlovo delo pri nas. Igralnik je pred orglami. Traktura je pnevmatska. Orgle že več kot 15 let ne igrajo. Notranjost instrumenta je dobro ohranjena, vendar so orgle potrebne čiščenja in prenove. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Salicional 8’ 04 Gedekt 8’ 05 Oktave 4’ 06 Floete 4’ 07 Mixtur III Pedal 08 Subbass 16’ 09 Oktavbass 8’ Sv. Marjeta v Ritoznoju. Pozitiv v slovenjebistriški podružnici je leta 1766 naredil Simon Otoničer. Igralnik je na hrbtni strani, zato takšen pozitiv imenujemo korni. Tipke so lepo okrašene. Celi toni so iz naravnega lesa, poltoni črni. V sapnici najdemo Otoničerjev lastnoročni podpis. Leta 1838 je pozitiv popravljal Joseph Salb iz Maribora, v letih 1852 in 1853 pa Franc Windiš. Instrument je še dobro ohgranjen. 82 Manual 01 Copel 8’ 02 Flaute 4’ 03 Principal 4’ 04 Quint 2 2/3’ 05 Oktav 2’ 06 Mixtur 1’ 8. Spodnja Polskava. Orgle v Spodnji Polskavi so bile narejene okrog leta 1850. Kdo jih je naredil, ne vemo. Leta 1908 jih je popravljal Dominik Raktelj, leta 1955 pa Vinko Rebolj po zaslugi ključarja Alojzija Bračiča iz Spodnje Polskave. Orgle so narejen v obliki črke T. Igralnik je na desni strani, vgrajen v ohišje, ročice so nad klaviaturo. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Mehanika je zelo dobra. Manual ima štiri oktave in pol, pedal oktavo in pol. Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Gamba 8’ 04 Burdon 8’ 05 Flavta 4’ 06 Cevna flavta 4’ 07 Oktave 4’ 08 Mixtura III Pedal 09 Subbass 16’ 10 Principalbass 8’ 11 Oktavbass 4’ 83 9. Studenice. Prvotne orgle, ki so bile majhne in so stale sredi kora, so imele deset registrov. Ko so leta 1733 prenavljali samostan, so kupili tudi nove orgle, ki jih je naredil Andrej Schwarz iz Gradca. Leta 1889 jih je prenovil Franc Naraks, ko jih je tudi postavil ob zid in igralnik prenesel pred ohišje. Pred pročeljem se zapirajo dvojna krilna vrata, na katerih sta na notranji strani upodobljena na levi kralj David s harfo, na desni pa sv. Cecilija z orglami. Orgle v Studenicah so ene redkih instrumentov v Sloveniji, pri katerem naletimo na okrašene pročeljne piščali. Manual 01 Copula 8’ 02 Salicional 8’ 03 Floete 4’ 04 Principal 4’ 05 Oktav 2’ 06 Quint 1 1/3’ 07 Superoktav 1’ 08 Mixtur III Pedal 09 Subbass 16’ 10 Oktavbass 8’ Sv. Lucija. V knjižici Orgle v cerkvah Lavantinske škofije lahko preberemo, da so pri Sv. Luciji dobili orgle, ki jih je naredil domači umetnik, ki pa žal ni znan. Kupili so jih župljani s prispevki častilcev za 400 goldinarjev. Na vrhu ohišja, na zadnji strani je letnica 1840. Tedaj so najbrž bile nove. Podpisan je tudi Joseph Wrenk, ki jih je leta 1842 marmoriral. Igralnik je po štajerskem načinu na desni strani. Ročice so nad notnim pultom. Manual ima štiri oktave in pol s tem, da je spodnja skrajšana, pedal pa eno skrajšano oktavo. Vse tipke so črne. Meh je v posebni omari za orglami in se polni z jermeni. Pročelje se zapira z dvojnimi vrati. Celotne orgle so posnetek orgel v župnijski cerkev. Manual 01 Copel major 8’ 02 Copel minor 4’ 03 Floete 4’ 04 Principal 4’ 05 Oktav 2’ 06 Quint 1 1/3’ Pedal 07 Subbass 16’ 84 10. Sv. Martin na Pohorju. V župnijski kroniki beremo, da so orgle bile narejene leta 1836. Orglar ni omenjen. V sapnici je zapis 1851. Po vsej verjetnosti so jih tedaj popravljali. Igralnik je bil prvotno na desni strani. Pred ohišje ga je leta 1936 prenesel Rebolj za 83 goldinarjev. Sedaj imajo 12 registrov. Na ohišju sta dva angela. Pročelje je sestavljeno iz treh polj. Instrument je v popolnoma nerabnem stanju in že več kot 30 let ne igra. Sv. Areh na Pohorju. Pri Arehu na Pohorju je leta 1810 orgle naredil znani baročni orglar Josip Otonič iz Maribora. Njegovega podpisa ni v sapnici, ampak je nad njo, pod piščalmi. Vinko Rebolj jih je popravljal leta 1950 in 1954. Igralnik je na desni strani vgrajen v ohišje. Manualni registri so nad notnim pultom in se odprejo s pomikom železne ročice naprej in nazaj. Pedalki sta na skrajni levi in se odpirata ven ali noter. Meh tlačimo na levi strani, prej sta bila tu dva jermena. Obseg manuala je C-f3, v pedalu C-g. Orgle so potrebne obnove. Manual 01 Copel 8’ 02 Flavta 4’ 03 Principal 4’ 04 Quint 2 2/3’ 05 Oktav 2’ 06 Quint 1 1/3’ 07 Mixtur III Pedal 08 Principalbass 16’ 09 Oktavbass 8’ 85 Sv. Uršula v Bojtini. Leta 1911 je bil v tej podružnični cerkvi pozitiv s štirimi registri. 11. Sv. Venčesl. Na pedalni piščali orgel pri Sv. Venčeslu je zapisano, da so bile prvič popravljene leta 1705. Iz tega lahko sklepamo, da je instrument nastal okrog leta 1680. Mojster je neznan. Obnovljene so bile tudi leta 1905. Igralnik je na desni strani vgrajen v ohišje. Sedem registrov je nad notnim pultom, dva pedalna pa na levi strani. Spodnja oktava v manualu je skrajšana, nato so še cele tri. Pedal obsega oktavo in pol. Iz tega lahko sklepamo, da po vsej verjetnosti pedal ni izviren. Pred nekaj leti je orgle očistil Anton Jenko iz Ljubljane. Piščali registra copel 8’ so vse nove. Traktura je mehanska in je ostala nespremenjena. Instrument je v dobrem stanju. Manual 01 Copel 8’ 02 Copel 4’ 03 Principal 4’ 04 Flavta 4’ 05 Kvinta 2 2/3’ 06 Oktava 2’ 07 Mixtura II Pedal 08 Burdonal 8’ 09 Koral 4’ 12. Tinje. V župnijski kroniki beremo: „Cerkev ima dobre orgle, ki jih je naredil mojster A. Hoerbiger v času, ko je tam deloval duhovnik Plesnik (1841-1847).“ Orgle imajo osem registrov. Igralnik je pred orglami v korni ograji. Na sprednji strani ima vgrajen pozitiv, ki je za okras. Ohišje je v obliki dveh stolpičev. Manual ima štiri in pol oktave. V pedalu je spodnja oktava skrajšana. Leta 1978 jih je popravljal Anton Jenko iz Ljubljane. Manual 01 Gedeckt 8’ 02 Floete 4’ 03 Gedecktfloete 4’ 04 Principal 4’ 05 Oktav 2’ 06 Mixtura Pedal 07 Principalbass 8’ 08 Oktavbass 4’ Sv. Urh. Za to cerkev je leta 1890 naredil orgle neznan mojster iz Šmarja. Imele so šest registrov. Orgel ni več. 86 Dekanija Slovenske Konjice 1. Čadram - Oplotnica. Orgle je naredil Josip Brandl leta 1898 kot svoje 8. delo za 3200 goldinarjev. Imajo 16 registrov. Igralnik je pred orglami. Traktura je pnevmatska. Instrument služi svojemu namenu. Prospekt je popolnoma enak orglam v Ljutomeru. I Manual 01 Bordun 16’ 02 Principal 8’ 03 Gamba 8’ 04 Salicional 8’ 05 Gedeckt 8’ 87 06 Flöte 4’ 07 Oktave 4’ 08 Mixtur III II Manual 09 Geigenprincipal 8’ 10 Flut harmonique 8’ 11 Lieblich Gedeckt 8’ 12 Aeoline 8’ 13 Viola 4’ Pedal 14 Subbass 16’ 15 Violon 16’ 16 Oktavbass 8’ Sv. Barbara. Orgle - pozitiv pri Sv. Barbari je leta 1730 naredil Joannes Franciscus Genechek, Burgel und Orgel-Macher in Zilla. Igralnik je spredaj pod prospektom, zato imenujemo ta pozitiv salonski. Na vrhu pozitiva so trije angeli z instrumenti. V zvoniku so shranjena dvojna vratca, s katerima smo lahko pozitiv zaprli. Tipke so okrašene in so iz naravnega lesa. Spodnja oktava je skrajšana. Instrument je dober in služi svojemu namenu. 88 Manual 01 Copula 8’ 02 Copula 4’ 03 Principal 2’ 04 Mixtur II 05 Bordun 8’ 2. Kebelj. V župnijski kroniki beremo, da so farani kupili orgle leta 1844 za 168 forintov. Imele so devet registrov. Ali so bile to nove ali stare orgle, kronika ne omenja. Govori pa se, da so bile prej v cerkvi Matere božje v Petrovčah. Danes orgel ni več. 3. Loče pri Poljčanah. Prve orgle za to cerkev je leta 1824 naredil Matija Krajnc, orglarski mojster v Gradcu. Imele so dva manuala in 15 registrov. Leta 1905 je župnija naročila nove orgle pri Brandlu v Mariboru. Registrov je samo devet, v prejšnjih jih je bilo 15. Nove imajo samo en manual. Cena je bila 3200 kron. Vseh piščali je 636, in sicer 460 kovinskih in 176 lesenih. Traktura je pnevmatska. Igralnik je v korni ograji in ima spredaj slepi pozitiv, ki je samo za okras. Manual 01 Principal 8’ 02 Salicional 8’ 03 Gamba 8’ 04 Oktave 4’ 05 Gedeckt 8’ 06 Flöte 4’ 07 Mixtur III Pedal 08 Subbass 16’ 09 Oktavbass 8’ Pedal 08 Subbass 16’ 09 Oktavbass 8’ 89 4. Prihova. Prve orgle so leta 1880 prenesli na podružnico, za župnijsko cerkev pa so kupili nove, ki jih je naredil Mihael Krajnc iz Maribora. Cena je bila 1150 goldinarjev. Vseh piščali je 586, in sicer 163 lesenih in 423 kovinskih. Vseh pojočih registrov je 11. Igralnik je pred ohišjem. Manual obsega štiri oktave in pol, pedal pa eno in pol. Manubriji so na vsaki strani klaviature. Traktura je mehanska. Služijo svojemu namenu. Manual 01 Principal 8’ 02 Bordun 8’ 03 Gamba 8’ 04 Flavta 4’ 05 Oktave 4’ 06 Viola 4’ 07 Oktav 2’ 08 Mixtura Pedal 09 Subbass 16’ 10 Principalbass 8’ 11 Koral 4’ Sv. Jošt. Pozitiv je bil prej v župnijski cerkvi. Sem so ga prenesli leta 1880. Kdo ga je naredil, se ne ve. Po obliki ga lahko uvrstimo v 18. stoletje. Pozitiv je na korni ograji. Klaviaturo ima hrbtni strani. Manubriji so na vsaki strani klaviature in se odpirajo s pomikon na levo oziroma desno. Tipke celih tonov so iz naravnega lesa, poltoni črni. Spodnja oktava je skrajšna, poleg nje pa ima še tri cele oktave. Meh se tlači na levi strani. Med prvo svetovno vojno so bile odvzete prospektne piščali. Meseca maja leta 1940 je pozitiv popravljal Stanko Rebolj. Sedaj služi svojemu namenu. Manubriji so podobni Janečkovim pozitivom. Manual 01 Principal 4’ 02 Oktave 2’ 03 Copula 4’ 04 Copula 2’ 05 Flavta 4’ 06 Mixtura 90 5. Skomarje. Leta 1848 so v Skomarju dobili pozitiv neznanega mojstra. Imel je pet registrov. Igralnik je bil na spodnji strani pozitiva. Registri so na vsaki klaviature. Josip Brandl je dodal register gambo in pedal, ki je bil v ozadju kora, ločen od glavnega ohišja. Prav tako je bil tudi meh v posebni omari ob instrumentu. Leta 1952 so instrument odstranili in nabavili elektronske orgle. Pozitiv je opisal sedanji organist, ki je nanj še igral. 6. Slovenske Konjice. Leta 1911 so v Slovenskih Konjicah imeli orgle z devetimi registri. Manual je imel štiri oktave, pedal pa eno. Leta 1959 so kupili nove orgle pri Francu Jenku v Ljubljani. Nastale so kot 86. delo. Igralnik je pred orglami, vendar obrnjen tako, da organist kaže oltarju hrbet. Igralnik ima pedalko za samodejno vklapljanje ali izklapljanje registrov. Nad registri so kombinacije. Orgle so močne in dobre. Traktura je pnevmatska. I Manual 01 Principal 16’ 02 Principal 8’ 03 Viola 8’ 04 Tibija 8’ 05 Dulcian 8’ 06 Oktave 4’ 07 Flavta 4’ 08 Kvinta 2 2/3’ 09 Mixtura III II Manual 10 Burdon 8’ 11 Violinski principal 8’ 12 Vox coelestis 8’ 91 13 Oboa 8’ 14 Traversflöte 4’ 15 Suvavial 4’ 16 Picolo 2’ 17 Cimbel III Pedal 18 Subbass 16’ 19 Kontrabass 16’ 20 Burdonal 8’ 21 Oktavbass 8’ 22 Koral 4’ Sv. Ana. Na pokopališču v Slovenskih Konjicah je cerkev, ki ima orgle, o katerih ne vemo, kdo jih je naredil ali kdaj so nastale. Igralnik je na desni strani, vgrajen v ohišje. Manubriji so nad notnim pultom. Manual ima štiri in pol oktave. Pedal je bil odstranjen. Meh polnimo z jermenoma, ki sta na levi strani ohišja. Orgle so mehanske in ne služijo več svojemu namenu. Nekaj piščali manjka. Manual 01 Principal 8’ 02 Coppel 8’ 03 Bordun 8’ 04 Flavte 4’ Pedal 05 Subbass 16’ 06 Oktavbass 8’ 92 7. Stranice. Orgle je okrog leta 1880 naredil Franc Naraks za 700 goldinarjev. Igralnik je na desni strani, vgrajen v ohišje. Manual ima štiri in pol oktave, pedal pa eno in pol. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Pred nekaj leti jih je popravljal Ludvik Bračko iz Malečnika. So v dobrem stanju in uporabne. Manual 01 Burdon 8’ 02 Gamba 8’ 03 Principal 4’ 04 Kopel 4’ 05 Kvinta 2 2/3’ 06 Oktave 2’ 07 Mixtura II Pedal 08 Subbass 16’ 09 Oktavbass 8 10 Oktave 4’ 8. Sv. Jernej pri Ločah. Prve orgle je po vsej verjetnosti naredil Alois Hörbiger leta 1848. Od prvotnih orgel je ostal le pedal. Vstavili so ga v nove orgle, ki jih je naredil Ivan Naraks leta 1906. Igralnik je na korni ograji. V igralniku je pedalka, s katero lahko vklopimo pet manualnih registrov, z drugo pa jih izklopimo. Manubriji so nad klaviaturo. Traktura je mehanska s sapnicami na poteg. Obnovljene so bile leta 1965, in sicer jih je obnovljal Rudi Jurman, orglar iz Celja. Imajo lep glas. 93 Manual 01 Principal 8’ 02 Burdon 8’ 03 Gamba 8’ 04 Oktave 4’ 05 Quint 4’ 06 Mixtura III 07 Hohlflöte 4’ 08 Superoktav 2’ Pedal 09 Subbass 16’ 10 Principal 8’ 9. Sv. Kunigunda na Pohorju. Prve orgle so bile kupljene leta 1853 za časa župnika Lipovška. Stale so 300 goldinarjev, vendar so bile slabe. Leta 1873 jih je popravljal nek samouk z Gorenjskega za 150 goldinarjev, leta 1874 pa samouk iz Dramelj. Leta 1911 je nove orgle naredil Franc Naraks iz Žalca za 850 goldinarjev. Imele so 11 registrov. Pred leti so dragoceni instrument odstranili in nabavili elektronske orgle. 10. Špitalič. Orgle so bile narejene leta 1882 v Mariboru. Igralnik je spredaj v korni ograji. Manualna klaviature ima poltonske tipke bele in tipke za cele tone črne. Prospekt je sestavlje iz treh polj. Piščali iz prospekta so bile odvzete med prvo svetovno vojno. Manual in pedal imata spodnjo oktavo skrajšano. Orgle so potrebne temeljite prenove. Manual 01 Principal 8’ 02 Gamba 8’ 03 Copel 8’ 04 Principal 4’ 94 05 Flavta 4’ 06 Superoktav 2’ 07 Spitzflöte 4’ 08 Mixtura III Pedal 09 Subbass 16’ 11. Zreče. Leta 1911 so imeli v župnijski cerkvi dobre orgle z osmimi registri. Instrumenta ni več. Sv. Martin. V tej podružnici so imeli orgle, ki so jih kupili od župnijske cerkve v Stranicah. Imele so štiri registre. Orgel ni več. Mati božja na Brinjevi gori. Orgle na Brinjevi gori so bile narejene leta 1840. Kdo jih je naredil, ne vemo. Imajo osem registrov. Igralnik je zadaj vgrajen v ohišje. Manubriji so na vsaki strani klaviature. Meh je v posebni omari na desni strani kora. Polni se s tlačenjem. Popravljene so bile leta 1858 in 1878. Leta 1920 jih je popravljal Ivo Šrobre. Manual ima štiri oktave in pol, pedal spodnjo oktavo skrajšano. Orgle imajo tri sapnice: dve za pedal, eno za manual. So dobre, vendar potrebne popravila. Manual 01 Principal 8’ 02 Hohlflöte 8’ 03 Quint 4’ 04 Coppell 4’ 05 Oktave 2’ 06 Mixtur III Pedal 07 Portunbass 8’ 08 Oktavbass 4’ 95 12. Žiče. Na levi strani ohišja beremo, da je orgle naredil Anton Valentinčič leta 1849. Imajo deset registrov. Igralnik je na štajerski način, torej na strani, vgrajen v ohišje. Manubriji so nad notnim pultom. Ves igralnik se s posebni vratci zapre in zaklene. Spodnji oktavi v manualu in pedalu sta skrajšani. Prospekt je sestavljen iz treh polj. Zdi se, da je pedal kasneje dodan, ker je ob glavnem v dodatnem ohišju. Orgle so v rabi. Manual 01 Coppell 4’ 02 Principal 4’ 03 Salicional 8’ 04 Bordunflöte 8’ 05 Flöten Quinte 4’ 06 Quint 1 1/3’ 07 Mixtur III 08 Oktav 2’ Dekanija Stari Trg manjka Pedal 09 Subbass 16’ 10 Oktavbass 8’ ECCE ORGANVM !