v Trstu« v nedeljo 22. marca 1*25. Posamezna številka 20 cent. Letnik L i Uhaja, \mmnt& poodeli^Jc&^ia rjutra». UredniJtvo: uHca »» Asi4k«4« »L 20, L nadstropje^ • »i » poiil)a»o uredni« vu. fum se ne sprejem*^, Vokopit \ ne vračajo. — Odjov VroL F. Peric. — LaitrA^ifkartj - * Tisk tiskarne Edinoat. t9 ročni«* maSa ta meaec L 7.—, 3 L 19.^ ot leta L 22 — in celo leto L 60.—», Za inoierostvo mesečno 5 lir več. ~ Telefon uredniitva in uprave it 11-5T, Pouaetae itcvtlke ▼ Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi «a računajo t Sirokostf ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije s« pošiljajo izključno opravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega itev. 20. L nad--Telefon uredništva in uprave 11-57, Gentileieva sveida na — zatonu! Ko je bivši naučni minister Gentiie ob-fjavii in daj uzakoniti svojo šolsko reformo, posebno pa ko fa je jei praktično izvajati z vso j>aEmozaves3tyo svoje filozofske vzvišene« iti, je bil -slavem mož. Zvezda niegorva fe biia na zecnrtu. Blestela je na obzra-ju, vzpenjajočem se na 9roc?treriega pouka in plemenite vzgoje. In svcer s tem, vila Gentilojevo refcirirto kot velik fašistovski državni ki čm, ni mogla drugače, nego da je rzkncala tega nesrečnega ministra iiz svinje ladje. Genlile/eva zvezda je začela temneti. Kardihaice «o ugasnile, slavospevi i o skoraj popolnoma utihnili. Le tu pa tam se je oglašaA po listih Icak branitelj in pa v zbornici sedanji učni minister Fed&Vs. Slovesno je izjavljal, da mora Gentileieva š tjska reforma ostati v veljavi ter da tse bo izvajala z vso doslednostjo in stro§a3:jci Ker pa se je vendar odiočil za neke spremembe, je pri,šlo do nečesa hudega za Gentileja, česar ne bi bil nikdo pričak:ivai še pred malo čaina. In kar je posebno značilno za duševnost tega moža, bi bilo, da je on sam izzval pod pretvezo tistih sprei-memb konflikt s sedanjim naučnim ministrom in s tem z vso vlado samo in faši-stovskam taborom kateremu je bil še nedavno mijenec in najdražji varvanec. Iz včerajšnjega tozadevnega rimskega poročila smo doznali, da ultrafaššsfcoivisiki nit c Impero» očita Gentileju zasledovanje le osebne koristi, ki da se nikakor ne krijejo z državnimi interesi. Očita mu, da bi se hotel z napadi na sedanjega njegovega naslednika dokopati zopet — do rtdade. Tako je danes isti lašistovski tabor strog sodnik nad bivšim učnim ministrom, tem nesrečnim očetom proslule šolske reforme. Zvezda Gentilejeva je na zatonu in uresničuje se na njem tiata znana prislavica: Sic transit gloria mundi! Seveda ne smemo mi od zatona Gentile-jeve osebne slave pričakovati nikakega predbrata v šolski politiki vlade v naši dež ali. Nasprotno. Tudi sedanji naučni niraoler — Genti!eyev «nasprotnik« — je Lz;a.J nemškemu poslancu Tinzlu, da ne nriznava razen italijanščine nobenega drugega učnega jezika v svefih mejatL I< edeie ni torej nić bolj «gentile~ (ve»13kodušeu) napram narodnim manjšinam nego Centile! Ostaja «fedele» (cveot) Gen-tileTU. Ne delamo si potemtakem nikak:ih ikizij- Toda tudi vlada naj si jih ne dela. Vprašanje narodnih manjšin in njih pravic se ne da spraviti z dnevnega reda z izjavami take nevedne in zakrknjene trme. Poslanska zbornica M. BsseislGK o žalostnih razmerah na nosni sodnllsli Pravosodni minister odgovarja s staro pesmijo: «Italija je narodna država* - Načrt za pobijanje sleparij pri trgovini z vinom sprejet - Proračun pravosodnega iaim»tr- stva sprejet RIM, 21. Takoj na začetku današnje do; ročilo o zakonskem načrtu za spa-emenitev pol danske seje poslanske zbornice je bil; v zakon kr. ukaza-zakooa od 4- ifGtviesn-sprejet zakonski načrt za spremenitev v bra 1924, ki vsebuje določbo za uriariovi-zakon kr. ukaza od 14. septembra 1924, tev stopnje marš^a Italife w kr. vo^ii *n št. 1374, ki vsebuje dok>čbe za pobijanje stopnfe velikega admiral* v kr. moraana sleparij pri tigovini z vkiom. Nato je bila Seja se je nalo zakijačila ob 12-10. prečitana bedeča resoiucija komisije: «Zbornica poziva vlado, da naj čimprej predloži nov zakonski načrt glede pripravljanja, prodaje in trgovine z vinom, kateri Popoldanska seja poslanske zbornice Na popoldanski seji ae je nadaljevala razprava o proračunu pravosodnega mmi-na-j upošteva pripombe prejšnje zbornice >ti^tva D Ambrooio je gonrortl o reformi ra rpremenitev kx. ukaza od 12, a«>riia' zak<^ukow Za npm je predložil poslanec 1917, štev. 729 in ki nactsžanci radikalne stranke. Nastopilo je več govornikov, ki so vsi predlajgali raz-veljavljenje radićevskih maaidatov. Po seji so brli ministri kakor tudi poslanci zek> rezervirani. Seja se je ob 16. uri nadaljevala. Ob 9. uri so prispeM iz Zagr dr. Trum-bić, Lorković in Pavle Radić. Tako) po nj2jovem prihodu so se sestali voditelji apozicije. Po 6esianku so novinarji on stopili drja. Trumbiča, ki pa ni hotel podali rakake izjarve glede navodil, ki jili je pr^cl od Radića. R^el je le, da je imel z Radićem kratek (sestanek. V parlamentarnih krogih kroži vest, da bo opozicija na jtv trišraji »eji narodne skupščine prečitala takozvani sporazum, ki je bil pred 14 dnevi sklenjen med načelniki op^o&icifskih strank. Za jutrisn/c? sejo narodne skupščine vlada velika napetosit. Na dnevnem redu je razprava o poročilu verrfikacijskega odbora. Najprej pridejo na> vrste sporni mandati Verjetna >e, da pride že pri tej točki do oetrega spopada med večino in manjino. čitvi mej za ekraj prizivnega sodišča v Trstu pazi na to, da se ne bo zman^al pomen prizivnega sodišča v Benetkah. Poslanec Fera se je zavzel za zboljšanje stane sodnik rju£ neznanja krajevnega je- ^edb a—žfcega gsu-andiske^a predioga LOis0X>NJ 21. Francoski poslanik, ki je imel daJjše pregovore z zunanjim msni-strekn ChattnberLakiom, je odpotoval -v Pariz. Pred avojhn odhodom se je sestal tudi z fiffinistr&kisu predsednicam Baldwinom. Poiitićni krcifi domnevajo, da je njegov odhod v Pariz velike važnosti za poganjanja glede varnosti. Ministrski svet se je bavi] s poročilom minostra Chasnberlaina o njegovem sestati- Had 3G mestponišenlb-SOCO mrtvih v straža ero ciklonu v Ameriki? PARIZ, 21. Z vzhoda- in z zapada Amerike prihajajo pomožni vlaki z dežel, Id so bile skoro popolnoma uničene po včerajšnjem kata-strofaJnera ciklonu. Uro za uro prihajajo brzojavke, ki opisujejo v po-drobnostih oJtrahcavite prizore. Nad trideset mest je bilo več ali manj popolnoma poruienih vsled ciklona in de«* loma tudi v^sled nastalih požarov. Po brzo-jarmih poročilih «Nev: York Heralda znaša število mrtvih okoli 5000 Poža?i v Toklju LONDON. 21, Gipsom poročil iz Tokija, je uničil požar, ki je mestoma trajal do četrtka, celokupno 1730 hiš, med iemi tudi već bolnic. Mestna uprava Tokija je odstopila pogoreleern prostore v mestnih parkih, da sd iaiuko zgradijo začasna stanovanja. Po požaru povzročena škoda znaša 8 milrjtorsav funtov. zika in ker mora rabiti tofcnača, či=*to po- z Herriobom in o ženevskem zborova- stranska oseba, pri čemer zelo trpi njegovi ugled. Na ta način se ni niti pospešile' pro- gmotnega položaja bivših predsednikov; diranje italijanskega elementa v nove po-prizivnih in odpravljenih ka.sacijskih sodišč krajine, niti državna avtoriteta se ni okre-ter se nato pciglab.il v vprašanje položaja pila; kajti pri tem trpi upravljanje sađijć mladoletnih zločincev. Spomnil se je tudi radi neizbežnih zakasnitev v odpravljanju svojega lanskega predloga za zakon za sodniških zadev, pri tem trpi tudi prebiti go t a vijanje očetovistva, kateri je takrat vaistvo, ki ni samo moralno prizadeto, našel ugodna tla pri najugodnejših pari a- j ampak trpi zelo pogosto tudi gospodarsko mentarcih. Pri tej priliki je opozoril na škodo (medklici). Poslanec Basedrrjak naraščanje števila nezakonskih razmerij graja nadalje politiko prejšniega pravo-ter pripomnil, da postanejo otroci, rojeni iz sodnega ministra, ki je odstranil iz novih takih razmerij, katerih odreka zakonik pokrajin vse slovanske sodnike ter jih na- Eravico članstva v družini, gotove žrtve domesitil z drugimi, ki ne obvladajo islovan-onjpcije. uboštva in zločinstva. Radi tega sk^h jezikov. Radi tega ne morejo držati priporoča, da bi ta zakonski predlog čira-1 ugleda in avtoritete države na prfonerni prej prišel do svoje odobritve. To ne bi niič ! višini Govornik je zaključil z izjavo, da je škodilo ugledu in miru družin, ker bi ostala : govoril v obrambo pravih državnih intere-prepoved ugotovitve očetovstva za isvien- j sov, pra»v«ie in moralne zave»ati ljudstva, ki zaketnske otroke in otroke, rojene iz razmerja med bratom in oestro. Govornik je pri svojih izvajanjih skliceval na zakone italijanskih držav, v katerih je bila do progiaisitve italijanskega civilnega zakonika dopuščena tožba proli nezakonskemu očetu. Končno je še nastopil proti tveljavnim zakonom za odškodnino onim, ki so utrpeli kako škodo visled zmot v sodstvu, ter se zavzel za zboljšanje (tudi v tem oziru. Poslanec Spinelli je tudi govoril proti zadnji določitvi sodnih okrožij ter pripomnil, da trpijo pod tem posebno nižje stopnje soinij. Obžaloval je, da je vlada hote'a varčevati bas pri isodnijah, ter ugotovil, da se niso uresničila upanja, da se bodo V9led tega skrčili držatvni izdatki. S pre-uredbo sodnih ckroižij se je le pretrgala vez med prebivalstvom malih središč in državo, katero je predstavljalo sodstvo v najdovršenejši obliki, odprava sodnih uradov je uničila popularnost fašistovrske stranke in vlade »v manjših 'središčih in to je treba po govornikovem mnenju tudi upoštevati. Zaključil je z željo, da bi minister upošteval njegove pripombe ter odredil revizijo preuredbe sodnih okrožij. Na koncu seje je Acerbo predložfl po- ga predstavlja. Zeli, da bi se zakoeiita stremljenja, tega prebivalstva, uresničila v državi, ki je bila zibelka prava. Komunist Ribokii napada vlado radi ne-preUanih aretacij komunistov in ukinitve svobode tiska. Njegov napadalni govor je spremljan po hrupu in ostrih medklicih. Pravosodni minister Rocco govori predvsem o reformi ustave, ki mora odgovarjati novi fašistov ski Italiji. Tekom 10 let fašistovakega vladanja bodo uvedene nove velike reforme, ne da bi se Italija tega niti zavedla. Poslancu Besednjaku odgovori pravosodni minister, da je italijanska država — v nasprortju z bivšo: Avstrijo — čisto narodna država. Radi tega nI mogoče rabiti ?lovenski jezik na sodmjah v Julijski Krajini. Nasprotno, treba bo odpraviti veliko večji nedostatekr tako na pr. ne morejo Italijani na sodnijah v Zgornjem Poadižju priti do pravice, ker ne znajo nemško (pritrjevanje). Zbornica je sprejela resolucijo on. Fera, ki odobrava izjave pravosodnega ministra. Odobeni so bili tudi vsi členi proračuna. Seja je končala ob 19.25. Prihodnja seja v torek ob tO. uri. Mussolinijeva bolezen RIM, 21. Vesti, ki se širijo v inozemstvu, da se je ministrski predsednik Mus-sctlini moral podvreči operaciji, sa brez vsake podlage. Stanje bolnika se čimdalje bol/sa. Tretji nednarofol konsres enst se bo vršil v Pariza ođ 28. septembra do 4. oktobra RIM. 21. Od 28. septembra do 4. oktobra 1925 se bo vršil v Parizu tretji me.4-naredni kongres mest, ki bo tvoril nekako nadaljevanje lanskega amsterdamskega časa tajnik delavske zbornice v Imoli, od koder y>a je zbežal pred šestimi meseci, ker ga je Zasledovala policija radi komunistične propagande. * Angleška kraljevska dvojica t Livonm LIVORNO, 21. Danes sta dospela z jahtom «Victoria and Albert» angleški kralj in kraljica. Angleški komzul De Gatston se je podal na krov ter ju poadravil. PoUshoHltifljkl obnelal rncidetit Poročilo poljske brzojavne agencije VARŠAVA, 21. Pc&jska brzojavna agencija objavlja o poljsko-titvinskem obmej- kon^-esa. Dnevni red za pariški kongres jnem incidentu naslednje poročilo: Dne je že določil vodilni odbor mednarodne 115. 1 m. je vdrlo pri Podgaju 100 litvinskih Bivša cesarica Charlotte težko bodna BRUSELJ, 21. Zdravstveno stanje bivše cesarice Charlotte, vdove po cesarju Maksimilijanu, ki je btl ustreljen v Quere-taru, se je v zadnjem času zelo poslabšalo. Princezinja je zbolela na influenci in ne jemlje nobene hrane. Bivša cesarica šteje 85 let -ter biva na gradu Boucheout vinski poveljnik za pri^bieljako rešitev tega vprašanja. Incident je bil poravnan med pristojnima krajevnimi oblaatmi mirnim poJtom. Trije lil vinski fuokcijonarji, ki so jih pridržale poljske oblasti, so bili izpuščeni na 9vobodo. Vsi 1Uvinski obmejni stražarji so yj[>ii,stili poJfsko ozemlje. Pripomniti se mara, da se je zgodil stičen ia-cideut v ravoistam ktaja 1, 1924. nju, rv-eodar pa ni moigel formalno odobrili metod, ki jih namerava zasledovati Cham-besilain v varnostnem vprašanju. Chamber-lain namreč zastopa stališče, da se mera z najveojo skrbnc«stjo proučevati nemški predlog za garancijski pakt. * Chamberđain in Herriot «ta se tekom zadnjih razgovorov v Parizu -sporazianela, da bosta 'vod^a toizadevne pregovore z Nemčije« diplomatskim potom, ne da bi čakala na ivstop Nemčije v Društvo narodov. Tor^j nemški predlog se mora proučiti v vseh podrobnostih in londonski krogi nikakor ne prikrivajo, da vsebuje ta predlog več nesprejemljivih točk. Ugotoviti oe mora, katere točke se dajo spraviti v sklad z versaillesko pogodbo in katere ji nasprotujejo. Predvsem se mora razčistiti točka, ki se tiče spojitve Avistrlje z Nemčijo, o kateri govori tudi člen 80 versaiileske pogodbe. Nemčija zahteva seveda, . Med vprašanji, ki; jih bostta skušale rešiti Anglija in Francka, se nahaja tudi vprašanje interpretacije čl. 44 versailleske pogodbe. Člen 44 pravi, da se bo sleherna kršitev razoroženc porenjske cone s strani Nemčije smatrala kot »sovražen čin. Pogreb podlih komunistov v Holle Mire* potek demonstracij v Berlinu BERLIN, 21. Za danes so komunisti napovedali v Berlinu demonstracije, da protestirajo proti postopanju policije o priliki poslednjega komunističnega zborovanja, v Hadle, ki se je zaključilo s spopadi med policijo in komunističnimi pristaši. Tekem teh spopadov je bilo ubitih 5 komunistov. Danes predpokine je pozivala «Rothe Fahne* delavce k demonstraciji. Varnostne oblasti so se bale incidentov; vendar pa so demonstracije potekle mirno. Vad tovarniški delarvci so fnejeli nalog, da prekinejo ob 10. uri delo za 15 minut znak žalosti nad hallskimi žrtvami. Temu povelju so se delavci pokorili le deloma. Pogreb žrtev &e je vršil v Halle z velikimi svečanostmi. Varnostne oblasti so izdale stroge odredbe. Javni red se ni ltaiti. Senator Borak ofroi&j* v Rastjo ▼ svrbo pogajanj za priznanje sovjetske vlade WASHINGTON, 21. Senator Borah pravi, da odade začetkom meseca aprila na študSjsko potovanje v sovjetsko Rusijo. V političnih krogih domnevajo, da se bo senator Borah, ki je načelnik senatne komi-ive za zunanje zadeve, ob imenovani priliki pogajal is sovjetsko vlado glede priznanja sovjetske Rusije od strani Zedmjenih držarv. V oenatu «ta Borah m Kiog nastopila za pritegnitev sovjetske Rusije k nameravani razoročitvenA konferenci. iz Ljubljana, 20, marca Dosledno *vofi dosedanji politiki jt vladna večkia v vcriflkacijfcktm odi>orti sklenila, da je treba mandate HRSS razveljaviti. je splošno računalo s tem sklepom, vendar je izzval iskiep presenečenje, zakaj ra.no£i so mislili, da bodo rad kaii vendarle pustili možnost za konajpromis. Debata v veri&Acacspskein odboru je b*ia burna m dolgotrajna. Opozicija je nastopili« s svojimi najboljšimi Ijuami in so m v debati zlasii »odkkovaii dr. Trunibič, ki jc bij glavni f o vernik opozicije, ter demokratski posianci ečić, Timotijević in Kunwa:udi, Za vladno večino je govori* radahalsis poslanec g. Mila« Simooović in ker so v njegovem govoru po« vedar* vsi glavni vzroki za raz veljavo mandatov HRSS, ae mi zdi umestno, če navedem vsa^ glavne miali njegovega govora. Izvajai je: Po ustavi, ipo zakonu o vobtvi narodnih poslancev ter po skupčms-kem poslovnik« pripada nam poslancem dolžnost, da kontroliramo ves potek voJitev, da pregledamo, čc so i>:Ii dejansko od naroda izvoHeni vsi oni, ki so se tu zbrali in končno, da presodimo tudi o tem, če imajo vsi potrebno kvalifikacijo. In ker je vsl&d pritožbe Lazara KoČija^evića postavljeno vprašanje o uporabi člena IS. zakona o zaščiti države na poslance HRSS, moramo kontrolirati subjetivno kvaJiteto posameznih poslancev. Ni fa državo vseeno, kdo je poslanec. Kakor ne more biti poslanec zločinec in slabo-utnnež, tako tudi ne more biti poslanec oni, čigar interesi se ne krijejo z interesi države. V zakonu je ja-sno določeno, kdo ne smo biti poslanec in člen 18. zakcaia o za»citi države pravi dobesedno sledtče: eNc morejo opravfjati javne funkcije, niti ne morejo biti narodni posknei, oni, ki pripadajo komunistični jtrar.ki ali udruženju, ki je s tem zakonom prepovcdano.f Ce se torej dokaže, da so pripadniki HRSS sprejeli ideologijo i® metode komimiitične straake, potem je jasno, da so postali komunisti, in naša dolžnost je, da jim o^smo^o« čimo, d* bi bili narodni poslanci. Da. je HRSS posiaia v resnici čiiai komunist čne stranke, ! dokazuje obsežen materijal. Predvsem pa bodi tu omenjeno, da obstoji pravomočeo sklep banskega stola, da se nahaja Radić za celo vrsto najtežjih dočinov fveleizdajstvo) v preiskovalnem zsporu. Že samo ta sodni sklep dokazuje, da je bila vlada upravičena uporabiti proti HRSS zakon o Močiti driavc. Tu je podal g. Pavle Radić izjavo, (v «Edi-nosti» je bila priobčena), -ki je deloma točna, dedoma pa netočna. Da ni seljačka interna^ ci>ouaia v iMoskvi čisto isto kot komunistična iniemacijGnala, je ločno; popolnoma netočno pa je, da ta seljačka internacijonala nima nob e-ne skupnosti s komunistično internacijo-nalo. Uvide vam, d* fc maio nerodno priznati na tem mestu, da je HRbS s svojim vstopom v seljačko internacijonalo prestopila tudi v komunizem. Toda na podlegi avtentičnih izjav komunistov samih se more to dokazati. 1) V "Božićnici^ za leto 1925. je napisal Stjepan Radič članek, v katerem pravi med drugim: «L>ne 1. jul.ja 1924. je sprejelo predsedstvo Mednarodne seljačke zveze s soglasnim sklepom HRSS v zvezo brez vsake spremembe programa in taktike HRSS. Potem se je fotografiralo vse predsedstvo, nato pa je bila poslovilna večerja, ki jo je dal ruski sovjetski poljedelski minister Aleksander Petrovič Smirnov. Tu je zlasti prekrasno govoril zastopnik ministra zunanjih zadev Ci-čerina Herman Borisovič Sand »mivski,.. O seljački internacijonali se je mnogo pisalo in tudi mnogo napačnega. Končno ju tudi sam Radič jasno razložil cilje seljačke inter-nac^jona-le, ki obstoje v sledečem: da ne bo več vojn, da pride zemlja v roke onih, ki jo obdelujejo, da pride vsa moč v roke delavcev in kmetov in da se imajo tega programa bati samo militaristi in kapitalisti. Hrvatski narod da je odobril vstop v seljačko internacijonalo in isto tako tudi velik de! hrvatske ntelr-gence. Tu treba sedaj določiti, kaj je komunizem, Komunizem je novo odkritje, ijov nauk, ki ga je prinesel najnovejši Mesija pokojni Lenin. Komunio&em kot ideja pomeni boj današnjemu državnemu redu, porušitev pravnega in so-cijalnega reda in odstranitev sedanjega demokratičnega reda, ker je ta na kapitalističnem sistemu. Ti cilii pa naij bi se dosegli potom revolucije in diktature mestnega proletarijat*. Sedaj pa poglejmo, će je seljačka interoacijoeala komunistična. Imam tu nemško izdajo ponočiLa o prvem svetovnem kongresu seljakov, na katerem ju bila ustanovljena seljačka interaacijon&la. O nalogah le intemacijonale je kot prvi govoril »odrug Kalinin. Govoril je ikot predsednik Vseruskega izvr$evalnega odbora sovjet ov. Toplo Je pozdravil kongres in poudarjal važnost seljaštva za zmago komunistične misli V imenu komunistične intemacijonale je govoril njen predsednik Zinovjev. Naglasa! je, da se ta seljačko internacijonalo zlasti zanima traaS učitelj« Lenin. Vse revolucije m do«edaj propad' vsled. tega. ker ni d ©lav- 01 to in seljaštvo nastopalo skupno. Vt ste pričeli graditi pot iz vasi v mesto, mi pa is mesta ▼ vas. Na sredi pota se moramo najti. Bik> je dosti poskusov, da se ustanovi zelena internacijo nala, toda ta je bi]a buržujska. Vi f>a tako nočete, temveč hoćete ustanoviti rdećo seljačko interaacijooaJo. Komunistična izrt ernatcfjonala pazno zasleduje delo kongresa In ona zna. da je ona organizacija, ki je pogrebna, da bo zgrajen sistem, s katerim bo mogoče porušiti kapitalistični družabni red. Sovjetska republika je ponosna, da ni ustanovila samo delavske intenvacijonale, temveč tud: seljačko. Nato je citira! Simonovi® telegram, ii je £3 pcslan Leninu in v katerem ga proslavlja ongres kot svojega učitelja. t Isto ieto, ko je bila stvorjena eeljačka in-ternacijocala, je izšel «Revue de deux Mon-*less članek Kokovceva, t katerem se pojas-fiuje, zaakai da je komunistična stranka bila f>risLljeiia, da revidira svojo dosedanjo politiko in da prične pripravljati ustanovitev seljačke internacijonale, Da je seljačka intemacijonala komunistična, fe torej dokazano. Da je HRSS z vslopom v 4o mternacijonalo prešla v komisiizjem, pa dekazu^e protokoi, Gti je "41 sestavljen ob prdiki njenega vstopa v seljačko urteroacijo-•alo. V tem protokol« se H41SS med drugim zavezuje, da sc bodo povsod ustanovile seljačke organizacije, da se bodo te organiza-cijfe združile z organiziranimi komunisti iz mest ter da 6e osnujejo skupni revolucijo-nanni bloki. Iz tega sledi, da misli H'RSS na pacifizem šele tedaj, kadar bo izvedena diktatura mesta in vasi. Poleg tega pa se je treba ozirati tudi na nač.n Radičeve agitacije. Njegovi nastopi pnati militarizmu, njegove zahteve,^ da služijo Nemci in Madžari samo v svojih rojstnih krajih, vse to dokazuje, da je imel Radič 4a namen, da oslabi vojsko, kot najkrepkejšo opore naše države. Samo v tem zmislu je pojmovati njegov pacifizem. Dokler je Radič razlagal po sejmih svoje pacifistične misli, je Jjrl nenevaren, toda potem, ko 6e mirotvorstvo ®i več zadovoljevalo t taraskonadaini, ko je vstopila v komunizem, teda} je bilo nujno, da je država naredila tej agitaciji konec. Zato mislim, da je naša dolžnost, da oprostimo skupščino od ljudi, ki ne mislijo dobro naši državi in zato predlagam razveljavo vseh mandatov KRSS.» Vladna večina je to argumentacijo usvojila in verilikacijski odbor je razveljavil mandate HRSS. Opozicija je nato odgovorila z ekso-d-usom, ki pa je bil samo provizoričen. Sklep verifikacijskega odbora bo veljaven šele potem, ko ga potrdi skupščina, in tedaj se bo šele opozicija odločila, če seže po skrajnem sredstvu abstinence. V opoziciji je močna struja, ki je mnenja, da ni abstinenca najmočnejše sredstvo. Koncem iega arneseca poteče namreč proračun in Če tie bo do tedaj izglasovane dvanajstine, pridemo v «ex lex». Verifikacijska debata sme po poslovniku trajati šest dni, konstituiranje skupščine bo trajalo tudi en dan ia vlada bi imela za izglasovanje dvanajsti« komaj štiri dni na rE^zpolago. Zato so nekateri opozicijonalci mnenja, da je cbstTUkcija veliko močnejša, ko pa abstinenca. Katero «cncnic bo prodrlo, je danes še negotovo, ker še ni jasno, če bo vteda pristara na kak kompromis ali ne. Odločitev pade v najkrajšem čaisu in potem bo določena tudi smer bodoče jugoslovenske notranj-e politike. R. & Kriza u Imlstični stranki seda| pomni r Moskvo. Je p« to tudi rana pred delavstvom« ker to me jima oči-dokaz za to, da je stranka globlje jana, nego se priznava to oficijelna. Posebno poglavje pa tvori v tem pogledu tale manipulacije na škodo koristi stranke. Vendar prevladuje mnenje, da se bo Moskva morala odločiti za ta korak, ker ime- delovanje moskovskega emisar ja Man mil- novana bolj poznala notranji obrat komu* skega, ki se je pred nekoliko dnevi mudil! nistične internacij anale, nego je to Moskvi v Brnu, da prouči razpoloženje tamošnjih disidentov in pripravlja možnosti za sporazum. če pa bi bila strankina funkcijo-narja Seidler in Berčik, ki sta bila pozvana v Moskvo na raport, ker so proti ljubo. Češki listi trdijo, da se pojavi razkrajanja v čehoslovaški sekciji izražajo v ne-razmerno močnem naraščanju — indife-rentizmat Moč stranke, ki je svojedobno njima iznešene težke obtožbe — rehabili-i štela nad 200.000 organiziranih članov, se tirana, bi bil to za desno skupino nov agi- ceni v zadnjih mesecih na okroglo 60.000 tacijski kapital. Imenovana sta diskrediti- komunistov. DNEVNE VESTI GospođcrsKa potika m - lumparija smatrali za potrebno, da se obrnemo za evet na našo »Edinost*. To tudi zato, ker se nam zdi ta ponudba m vaba zelo čudna in -sumljiva.® Naš odgovor; Popolnoma naravno je, da sae zdi gori opisana »ponudba in vaba* TiaKim zavednim Prosečanom itn Korrfcovelcem Čudna m tudi sumljiva, i o je .naravna posledica gru-ue, ki je ena izmed najlepših lastnosti našega naroda-Na£ nasvet je za danes na kratko ta-Ie: Zemlje ne dajte iz rok pod nobenim pogojem. Naj bo plačilo) še tako veliko; ko si izgubil zemljo, ko em odstopil drugemu pravico do nje, si prodni en del samega sebe. Zatot ponavljamo za dane»: Ne prodajajte svoje rodne grude. V kratkem spregovorimo o tem morda kaj obširneje. _ — Stavka kovinarjev* Kakor smo poročati včeraj, sta se odpeljala v Rim tajnik fašistovskih sindikatov posl. Ciardi kn tajnik tukajšnjega fašistavskega sindikata g. Vštale v Rim, da se pogajata z osrednjim vodstvom industrijalcev. Včeraj je bil sklenjen med njima in industrijalci spora- ____ _ __________rum, po katerem dovoljujejo industrijalci nismo udeleževali, teanveč smo jo naf- delavcem 1.80 dragimjske doklade za mor stztačje obsojali, in sicex iz razloga, kar *e ške nad 18 let stare in sorazmerne povabite «MaS lisi« od 20. i m. je priobčil mastno tiskano notico, v kateri gervori o naši politični organizaciji kot o stranki, ki da je sokriva, da je naše ljudstvo izgubilo pri Jadranski banki sedem mili/cnov, ki da je sokriva pri polomu «K m e t i j -sko-vrtnarske zadruge in ki posipa sedaj po deželi «agente», da sestavljajo prošnje za vojno odškodnino. Ob kicncu notice hujska Hudi, naj se izogibajo teh « agentov » in naj se držijo navodil nekake kmet sko-delavske zveze! Notica ovaja že sama — pisca, ki mora biti eden ali drugi izmed obeh že znanih poklicnih lažnivcev in mazačev, ki polnijo rečeni list z izbruhi svoje duše, pteaLne sovraštva, ki pa bi morala brfi povsem drugačna, če bi bila v skladu z obleko, ki jo nosita. Ba£ko o naši sokrivdi pri polomu Jadranske banke je ovrgel že duševni oče malolistarjev — ljubljanski «Slovenec» sam, ko je pokazal, da jo je upropastila pred vsem tasopfona gonja. M; te ;< Pri tej priliki vodstvo knjižnice opetovano. tten. Mimoidoči ljudi« ®o priskoči mladenič« opozarja čitatelje, naj ne zadržujejo doma | na pomoč, dočhn je njegov prijatelj hitel a* knjig, ker s tem zelo ovirajo redno poslovanje | rešimo postajo po pomoć. Zdravnjk, ki »e ie knjižnice; tisti, ki niso vrnili knjig v predpi- ;410. uri se sedaj bori s smrtjo. drugih manjših ran na obrazu jc Imel tudi pre-j bilo črepinjo. Po prvi pomoči je bil nesrečni izletnik prepeljan t mestno bolnišnico, kjer) svoj občni zbor v prostorih rojanskega kon-sttmnega druStva. — Braodsiav Nosić; »Narodni pceLasec» — komedija v 3 dejanjih. Dram. odsek M. D. P. Trst, priredi v nedeljo 25. aprila v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu, to veiezabavno in za Trst povsem novo veseloigro. Letos praznuje Br. Nušič jubilej in «ora!o biti vsakomur jasno, da polom banke mora neizogibno povzročiti našemu Ljudsivu neizmerno škoden in izgubo. Mi smo obsojali tisto gonjo in smo želeli, da se banka reši prav zato, ker smo hoteli odvrniti od našega ljudstva to nesrečo! Drugaoe sta postopala cba petelina, ki se sedaj zaletavata proti nam, in tisti gospodje, ki stojijo za njima- Ni jim bUo mari za tistih sedem milijonov denarja «našega ljudstva*, temveč so pridno rušili banko; In sicer s tak«) gonjo in tako vnemo, da bi jo morali sovražniki banke debelo nagraditi! Še hujšo ksmparijo proti nam je_ zagrešil «MaK, list« z očttamjem, da smo mi sokrivi pri polomu «Kmetijeko-^rtna» nam nalaga dcrfžnosi, da skrbimo za vsestranske interese našega stva. Žalostne izkušnje, ki ph je doovei naše HudsUo v zadnjih letih z malobstar-skimi petelini, pa nam nalagajo še to posebna dolžnost, da skrbimo, da to Hmfcrtvo ne postane zopet žrtev «gospodarski* lumparij malolistarjev, kakor se je zgodilo povodom poloma Jadranske banke in Kmetijsko-vrtnarske zadruge. POZOR 11 a . Prejeli smo: «Neki posestnik na Kontove^p fe predel te dni od nekega zdravnika iz Gorice pismw, v katerem se govori, kako bi nekak zdravniški koosorerj rad pokupil vse zemljišče, ki se nahaja ob morju med Bar-kovljami m Miramarotn. V pismu je rečeno, da namerava omenjeni zdravniški k on sorcij ustancTviti na tem zemljišču zdravilišče, Cene ^a bi bile zelo povoljne. Doni zdravnik prost tudi onega posestnika, naj skusa p»*uoO*ti posestnike, da tri ono zemljo ob morju prodali Med Konto*e4 ___________ ____________čani in Prosečani se širijo z oairom na to dejstvo/da so ravno zastopniki ceatristov pismo razne govorice, radi česar — Gostovanje Gorica nov v Trstu. V nede-jo 29. t. m. bo gostovalo v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobn pod okriljem »Čitalnice-« pri Sv. Jakobu dramatično društvo iz Gorice, ki uprizori slovito Moličrovo komedijo •Namišljeni bolnik®. Trta čani žeijno čakajo te uprizoritve, ker se s tem seznanijo z enim najmočnejših dramatičnih društev v Julijski Krajini, obenem pa bodo imeli še priliko uživati naj-s a tire, ki ga je tako občudoval tudi naš veliki pokojnik L Cankar. — Igro režira C. Bartuž, naš znanec še iz tržaškega gledišča. — Novi občinski tajniki. «Gazzetta Uffi-ciale® priobčtije v svoji 65. številki od dne 19. t. m. seznam onih kandidatov, ki so se pri zadnjih izpitih usposobili za občinske tajnike. V Vidmu so napravili izpit sledeči Slovenci: Babuder Leopold (Renče), Berginc Alojzij fLi-busnje), Cebokli Ivan {Kred), GorkiČ Franc (Gor. kmetijsko društvo), Harej Josip (Dorn-berg), Jazbec Ivan (Šmarje), Lenkič Franc (Kanal), Leatan Venceslav (Sojodnje), Moho-rovič Anton (Rihemberk), Mozetič Anton (Mi-ren)*PerSč Josip (Sempaa) in Sfiligoj Viljem (Bitjana). V Trstu pa sledeči: Čc& Ciril (Cerkno). FeKrin Ivan (St. Viska gora), Lipičar Štefan (Kal) in Orel Franc (Dutovlje). Novim tajnikom naše čestitke! _ Zahvala. Slov. akad. fer. društvo »Balkan« v Trstu te tem potom zahvaljuje najpri-srčneje vsem onim, ki so preplačaK ia dopo-slali vstopn:ao, s čim so v išdatni meri pripomogli dobrodelnem« cilju zadaje društvene prireditve. Posebna zahvala naj gre starešini g. dr. Vadnjalu, ki je nabral med zavednimi Posftojnčani ob priliki prireditve 150 lir za društvo. — Veaelični odsek. Društven« vhH Pevski zbor «Glasbene Matice*. Jutri, v pondeijek, ob 7. uri vaja za ženske glasove. V četrtek ob isti uri vaja za moške. — Tržaško pokorno in bralno društvo t Trstu, Via Torre bisnea 39, L naznanja,'da imt odslej lastni telefon št. 40-77. V —Pevsko društvo «Sir>a» priredi v letošnji sezoni drogi koncert. Kot navadno, bodo tudi ta -krat zastopani novejši slovenski skladatelji, in sicer samo ti. Lajovic, Premrl, Ko-|oj, Adamič so imena, ki 60 v najboljiem spo-ninu občinstvu, ki je bilo pri našem zadnjem koncertu, m ki so tudi slavno znana širom naših krajev. PeK se bodo tudi nekateri zbori iz pred kratkim izšle zbiike Adamič-Koko-šarjeve Narodne pesmi, kateri so želi v Ljubljani in pred kratkim v Gorici tako velik uspeh. Ponovil se bo Mokraajčev »Drugi rukovet«. Adamič bo tudi zastopan po dveh basovih samospevih iz abhke: «Nočne pesmi*. Natančnejši program objavi društvo v kratkem, je samo ob sebi umevno, da z igriščem razpolagajo, in ni čuda, če se na tem igrišču odigrava več tekem nego na trsteniškem, katerega uporabljajo le čete Vala in Obzora. Tudi tega vprzšanta pa bi gotovo ne stavili tisti, ki se zanimajo za to kupo. Naj bi bili prej vsaj prečit ali koledar teiketn, ki je bil objavljen v »Edinosti« od 12. t. m. Prva je imenovana vedno čela, ki # priprde igrišče in pri kateri gostujejo druge tekmujoče čete. V nadi, da smo s tem zadovolj li «več qporintxov>», izražamo pač upravičeno željo, da bi se naši krrtiki v bodoče podpisali v stičn:h nastopih proti nam. Kritike ne odVa-niamo, a ravno zato mamo pravico vedeti, kdo nas kritizira. — T. K. Adria.__ Iz tržaSkega živlienia — Tragično končan izlet s kolesom. Včeraj zjutraj se je 24-ietni mehanik Josip Pupolin, stanujoč v ulici Media št. 7, odpravil s svojim prijateljem, 26-letnim mehanikom^ Cezarjem Jaconi na izlet s kolesom v tržaško okolico. Ker sta bila radi stavke kovinarjev prosta, sta ostala mladeniča zunaj ves dan. Proti večeru sta se napotila iz Prošeka, kjer sta se bila naposled ustavila, zopet v Trst preko Grete. Naglo vozeč, sta kmalu dospela na Greto, kjer je Pooulina doletela huda nezgoda. Na strmini, ki se začenja na konen ulice Udine, je zadel v debel kamen na cesti ter radi nenadnega sunka zletel s kolesa; telebnil je na cesto s tako silo, da je obležal nezave- hlače. Teta ga je kmalu potem našla mrtvega. Na lice mesta se je podala oblastvena komisija, ki je vzela dogodek na zapisnik. Ni znano, kaj je nesrečnega dečka privedlo do tega, da si je na tako žalosten način vzel mlado življenje. — Nezgoda neprevidnega dečka. 12Ietni Ivan Ukmar, stanujoč na Prošeku št. 43, se je sinoči okoli 18. ure v domači vasi obesil na neki tovorni avto. Cci je vozil proti i riičir, hotel se je menda nekoliko popeljati. Toda ta neprevidnost ga je precej drago stala.Ko se je zopet spustil je padel tako nesrečno, da je prišel pod priklopni voz, pri čemer jc zadobil precej hude poškodbe na raznih del fc telesa. Sedaj se dečko pokori za svojo poredno&t v mestni bolnišnici. Okreval bo v par tednih, ako ne nastopijo kake komplikacije. _ S škafom vrele vode na glavi je včeraj popoldne padla po stopn cah v mestni bolnišnici, k er je bila zaposlena, 26letna Josipina Kocjan, stanujoča v Rojanu št. 820. Pri tena se je oparila z velo vodo po ramenih in vratu. Sprejeli so jo v dermatologični oddelek; zdTa>-viti se bo morala teden dni. _ Žepna tatvina- Ko je uradnik Viktor Zatte, nameščen pri openski lesni tvrdki Piano, predvčerajšnjim opo'dne čakal »a openski tramvaj na trgu Oberdan, mu je neKi spretni žepar izmaknil iz notranjega žepa suknj« listnico z zneskom 5CC0 lir, ki ga je Zatte prej inkasiral pri neki banki po nalogu tvrdke. Okradenec je prijavil dogodek kvestun. Vesti z Goriškega Pcsreb žrtev strahovite nesreče u UolUi Druži Kaša fliirtkova vest o strahoviti nesreči, lci se je dogodila t sredo popoldne v Vclo i-dragi in ki je zahtevala troje človeških žrtev, je globoko pretresla vso goriško deželo. V Četrtek, na praznik sv. Jožeia, so se pomikale cele trume tpudstva iz Gorice in bližnj.h krajev oa Vdcjodmgo, da se poklonijo p«^ iim žrtvam dela in da si ogledajo kra) nesr*ce. Mrtva trupla so bHa kmalu po nesreči prenesena v biižnajo hišo, kjer so čakala na sodni ogled. Ob petek cb 2. uri popoldne je prišla na lice mesta komisifa, ki si je ogledala kraj nesreče in trupla, nakar je bil določen pogreb za ob 4, uri popoldne. Že popold&e se je prič da zbirati na Volčji-dragj ogromna množica fudstva, ki je prihitela iz Gorice in iz bližnjih vasi, da spremi nesrečne -bUtarje* Id so P*fii J Hro^atinovI Igro rež.ra A. Širok Za to bortii z lopato v rolu. » 1 predstavo vlada v Gorici in v okolici veliko poti Ob 4. popoldne « * 1 zanimanja, zato naj si preskrbi vsakdo 1 sike Ostali ranjenci, med njimi tudf težko ranfe-* ni Josip Martelaoc, se naL^ajo sicer še vedru* v goriški bolnici, toda njfcovo stanje ni nevarno in bodo vsi kmalu zapustili bolnico. ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV _ Iz Gorice. V ponedeljek dne 23. t. m. ob poh 9. uri zvečer se bo vršila seja Osrednjega, odbora goriških mestnih društev »Zveze pron svetnih društev». — Iz Št. Petra. Danes, v nedeljo 22. t. m. ob 11. uri (po maši) predava v «Izobrasevalnem društvu »Mladine* (dvorana g. Cernica), g. J-ust U saj, O vinogradništvu. Kot vedno, gotovo tud danes ne bodo izo-i stali niti starejši niti mlajši pouka željni šem-peterci. — -Scampoloo* t Gorici. Nocoj gostuje pod okriljem drama ličnega druživa v Gor ci •Čitalnica« iz Trsta, ki trprzori znamenito D. Niccodemijevo trodejanko «Scampolo». V logah nastop ta g. Terčič in gdčna zanimanja,---—. — . _ že v predprodaji. Predstava se vrša v trgovskem domu točno ob 8. uri zvečer. _ Smrtna kosa. V petek zj. je umrla v Gorici v starosti 75 let ga. Antonija Cunle, mati potrebni spre ved, na katerega čelo se je postavila prvaška godba, za katero so sledili nosilci osovio vencev, duhovščina in nato tri krste z zemakimi ostanki ponesrečencev, kater« so nosili na ramenih domačini. Za kr- ---- ------- ^.mi p« so sledile vdove in sirote žrtev, ki predsednika goriškega odseka julijske novi-so tako nenadoma izgubile svoje može, očete | ^^e zveze, g. Egpoa Cunte. Včeraj p.poL in hranitelje. Kakor se veliko jezero izliva v se Je vr§ji cbilni udeležbi goriškega ob^-n-veEko reko, tako se i? za njimi razvrstila ona • slva nien pogrcb, na katerem je bila zastopa-ogromna množica l^udsrtva. Ob sviranju žalo- j na skoraj polno&teviino tndi goriška nov nar-, stili, ob cerkvenem petju spremljajoče duhov- : ^ orgamzacija. G. Cunte izre&a tem po-ščine, ob joku in vzđKh vdov in sirot in tudi tom globoko sožalje nad ležtco izgubo mnogih iz množice je krenil žalni sprevod po - ----------li*ia dol0 cesti proti župni cerkvi v Bil i ah, kjer so bila trufla blagoslovljena. Sprevod je ne- Javljamo članstvu, da odpade v torek vaja. ker je g. pevovodja zadržan. Prihodnja vaja bo vršila v petek, zečeteu točno ob 20.30. Priporočamo pevcem, da se udeležujejo vaj redno radi bližajočega se koncerta. Pevec, ki bo manjkal enkrat pri vaji, me nastopi. Odbor. — Javna kafUmic* fentjakob^c« -Čitalnice* oosluje redno vsako nedeijo od 10.—11. ure v poslopju stare policije pri Sv. Jakobu. Knjižnica razpolaga z bogato zbirko raznovrstnih knjig, zabavn h m poučnih, od priprostih po-vestic do najboljih spisov slovanskih tn tujih pisateljev. Kdor je prijatelj lepega čtivau naj >e brez odlašanja vpiSe v knjižnico. Članarina -naša 1 liro mesečno. Komur fe knjižnica pri Sv. Jakob« predeč odrok. se lahko n>«*« ▼ podružnico v Rocolu, ki poshije vsako ae-delio od 10^—12. mn r hi* Iminirgi t°~ spodarskega društva. prestano spremljala burja, ki je s svojun za-lobnim žvižgom Se bolj navdajala z beljo premijajočo množico. Po končanih cerkvenih obredih je ob zahajajočem solncu sprevod znova krenil nazaj proti Volčjidragi na domače pokopališče, kjer so bila v večernem mraku trupla od zemlje živo-pokopanih -blatarjev zopet in za vedno izročena materi zemlp, katera nai ffm bo vsaj v smrti lahka, ko jim ni bila v živi'eaju. goriško uredništvo našega lista. — Odv. Caprara suspendiran. Kakor poroča tiskovni urad furlanske laš»stovske zveze, je bil politični tajnLt goriškega fasja m. član zvezinega vodstva odv Caprara na lastno p no šojo začasno suspend ran <>d teh mest, dokier se ne kenča kazenska zadeva, ki jo je naperil proti njemu g. Colliao s tem, da je vložil neko kazensko ovadbo. _ Renče. Šolska mladina v Rentah priredi dne 25. marca t. 1. v dvorani Delpin-Žn darčič predstavo z raznovrstnim sporedom. Začetek ob 3. ua-i popoldne. — Vstopnina k veselici Potreba se jc ndeležflo približno 1500 ljudi je prosta 2 ozirom, da je izkupiček morebitnih i. ta množica bi bfla še mnogo večja, ko U prostovoljn h darov namenjen za šolsko mlad,- bfl že prej natančno oua ca« Ji tresujoča nesreča je vzbudila relikans^s^ čuuT s prizadetimi diininnn« med domačim in okoliškim prebivalstvom. Domačuu »o v četrtek ustanTviH poseb^t odbor * »alog£ 6m poskrbi za dosto»en pogreb ter da nti A tako te^ r^arfe-rim vdovam nim sirotam v prvi «31 srofo pomoč. V to 9rjho i, odbor ie v četrtek nabral med domačim in med prebivalci sosednjih občin znesek 1332^40 Ur. V tn namen otvarfa twfi naše goriSko npravnfitvo posebno zbirko ter bodo imena plemenitih darovalcev objavljen« v u a Via listu. Opoaarfamo, da so ponesrečenci zaoosCfli dva vdovi, od katerih fe ena v dru-in osmero as|wsjrfbijf aih otrok. no, se darovi hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabita učrteljstvo in Šolska mladina., — Renče. (Predavanje). Na praznik sv. Jožefa io pa pred tremi tedni nam je predaval o živinoreji in o umetnih gnojilih naš strokovnjak g. ing. Ant. Podgornik. Ob tej priliki mu izrekamo ponovno za njegov trud našo globoko zahvalo ter ga prosimo, da pride še med nas. Predavanju so domačini slediti z velVrim zanimanjem, le žal, da se mladina premalo-zanima za kmetijske panoge, to pa radi tega,, češ, saj kmetijstvo ni moja stroka itd. Le-ti« naj si zapomnijo, da se zanemarjene take dragocene prilike na kulturnem polju prav gotovo večkrat v življenju nad človekom ma-. ifćtrje. Zato Cttičemo brezbrižnim stariSem in knjigami ▼ Ljubljani, Marijin trg 8 in ▼ vsch ©na mladini, katera je zašla v «tafcor» brez akrbnosti in brezdelja: *Ne zaničujte prosve-te, ne sovražite ixobraxbe, ne ogibafte se kulture, ne bodite v tem pogledu nemarni/ Ako smo kedaj potrebovali izobrazbe, nam je *a potreba še večja danes. Reočani, zdramit« ae« »cer bo prepozno!» — (Požar). Posestniku Francetu Rusjan pri Rusjanih je v petek ob 9 dopokine nastal drugih knjigarnah. Ml ArabošeTt Santa, romaš, posloveni) Stano Krasovec. Splošna knjižnica št. 52. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna ia knjigarna. Strani 488. Cena bro&. 52 Din, vez. 60 Din. «Saoiaa» je opisal M. ArcibaSev, ki sedaj iivi v Varšavi, 1. !903. in je zve«ta slika ruske inteligence iz dobe tik pred ponesre- PRASICKI, lepe vrste, se prodajo v Trsta, ■■((■■ill^HIIDHIIH^H^H IIHHVlimeailiSSKIll Chiadino in mcnrte 155. 397 —™ IIHIIIHIlHKlI DES 'Vr^r sk g GIUSEPPE SPECHAR - TRST s I i Mazzmi 41. Mfl J7U GOSPODIČNA, s trgovsko Solo, veSča pisarniških ded, Hali jaaščoe, eventuelno nemščine, želi služb«. Ponudbe pod «Uradn ca na upravništvo. 394 Via S. Caterfna 7f vogal Via Mazzinl rt I mladenič želi vstopiti kot učenec Naslov pri upramištvu. 395 naznanja cenj. odjemalcem, da je prejel veliko izbero blaga za moške g in ženske obleke najlepših in najzadnjih novosti, katerega prodaja ■ po najzmernejših cenah. " š^^e. SpecUnlftetn onglelkega in ekSkss Masa! razdalji 25 m. - Skoda se ceni na 15.000 L. k*, letaval t strebre carizma in _ reaicij«:. (T«U * ™ ' 3% J^ SpraJemaJO S« naročila pO meri j tera pa baje ni vsa krria z zavarovanjem. immtl In umetnost — Dr. Andrej Gcsar: Socijalna ekonomija. Splošna knjižnica — znanstvena zbirka, zvezek V. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna •Hskaraa in knjigarna, 8 strani 297 -I- XII. Cena broš. Din. 85, vez. Dan. 95. Znanstvena zbirka plodovrte ^Splošne knjižnice* je obogatela zopet n-i novem znan-<»lveoem delu v panogi, ki je med Slovenci in v splošnem med Jugoslovani malo ali nič obravnavana,,. Dr, Gosarjeva , III. « Pravila subjektivnega (zaseD-net£a) gospodarjenja», IV. «0 menjalnem mehanizmu* in' V.1 »-Subjektivno (zaseo-no) gospodarjenje in splošno blagostanje«. Če primerjamo s tem ob čajna splošna teoretieno-gospodarska dela, ki se vsa več ali manj de-IFjo v poglavje o proizvodni, kroženju, po-razdeljev£nj.u m porabi fkonsumu) dobrin, tedaj je na prvi pogled jasno, da gre tu v resnici za spis. ki se od običajnih teoretičnih gosnedar^ki del bistveno razlikuje. V tem pogledu bo dr. Gosarjeva »Socijalna ekonomija» brez dvoma zanimala ne le teoretiko, ker se zaklj,trčki, do katerih pr:haja avtor glede najvažnejših, gospodarskih pojavov, ka-&or so n. pr. cene, mezde, kapitalizem, tvor-jenje in porazdeljcvanje dohodkov itd. tako ©čivtdno sk'adajo z med^rnim gospodarskim življenjem, da morajo zanimati vsakega gospodarja. politiko rn še posebno vsakega sociologa. Zlasti slednji bo našel v tej knjigi novo teoretično osnovo za modernemu gospodarstvu ustrezajoče socijalne reforme. Tudi v jezikovnem, oz^oira -terminološkem pogledu utegne knjiga zanimati, ker je avtor moral poiskati za svojo teorijo več novih poiinov in izrazov. V splošnem je to novo izvirno delo v naši _ , . . , . . književnosti sin^ularen pojav, ki bo gotovo r«cuna,o po 20 slot. beseda. - ^jmanjša vzbudil širSo pozornost nc samo ožje Sitere- P™**™ L 2.-. Debele crke 40 sto.rnk srranih krogov — juristov, sociologov, eko- nemški prevod je bil izpočetka konfisciran). ___ O Arcibaševem -Saninu* se je razvila ne KDOR ieli k iU ali prcdati hiše, vile, oo-samo v ruskih, nego tudi v tu^czicmh lite- scstya n xejnlj4šeat v m(rstu ali ^^ aaj rarnih krogih obsežna debata o njegovih ^ Briščaku, via Gelsi 6. HI. 399 tendencah m nazorih. Roman je postal vsled |_ tega splošno znan in zanimivo frtivo. Kakor SEMENSKI krompir «Ida», « Kamnik« L 100 naglaša prevajalec v uvodu k slovenskemu j kjvintal. Kmetijsko trgovsko društvo, Via prevodu, «se je sam Arcibašev izrazil, da ne Ratiiaeria 4. 400 smatra romana niti za nravstvenega, niti za zasmehovanje mladine, ampak za zagovor individualizma. Naj pač vsak uživa umetnino po svoje brez «napotnice» in si naj napravi o njej samolastno sodbo. Prevod naj služi zato, da bo širša slovenska javnost videla, da niso vsi nazori tako stalni in neproblematični.* Kakor je uvodoma povedano, slika roman «Sanin» na realističen način ruskega inteli-genfa, malomeščana, oficirja, študenta, ž da, žensko v okvirju družine in samostojno učiteljico. Epizoda 6e vrsti za epizodo, ki se vpletajo odvisno ali neodv:sno od g'avnega iunaka «Samna», čitfar samolastna individualiteta posega bolj ali manj globoko v vse to bujno in šareno življenje. Na vsak način je ta splošno znani roman zanimivo čtrvo, ki bo oklenilo pozornost mnogoTcaterega bralca. g Naša zavarovalnica „UNiON" !e tmjin'c svetovno zovoroTifnlov Delniški kapital Fr. 20 JMiljonov, zav. kapitali v veJjavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1*28. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2, I. 43 — Zastopniki se še sprejemajo. — 1 KOREČIČ ANTON pok. Mihaela, pred vojno stanujoč v Gor. Vrtojbi st. 18 — se poživlja da se čimprej zgla&i v obč. pisarni v Vrtojbi, v svrho nekega zanj prav važnega sporočila. V. Poli - Sprejemajo se naročila po meri [strasni 407 £ ABIC A, aTtorizirana, sprtiema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. J Gcvo-i slovensko. Tam ost zajamčena. Sla- : vec. Via Giulia 29. 64 i dobavlja pesek, soški grušč, apno in opeko po zmernih cenah. 256 Brzojavbe Poli, Ronchi. i F GLASOVIR ali pianino kupim. Ponudbe, z navedbo znamke in cene sa mlekarno v via Carlo Ghega 4, Trst. 380 G. DOLLIN AR, Trst, Via Ugo Polonio Št. 9 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, u vez- izvoz. Veiika zaloga papirja za zavijanj«, pisalnega i- t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 KROJAŠKO DELAVNICO priporoča cenj. občinstvu lastnik Ant. Jug, krojaški mojster, via Udine 65. 334 POZOR! Kupujem cunje od 0.90 do L 1.30 kg vrv, trhivni papir, železo m kovine. Skladišče via Rigutti 3, Sklavnčk. 361 ZOBOTEHNIČNI AHBULATORIi prej ECIDIO SCHIFFLIN je nadalje odprt od 9-12 in od 3-7 v ulici Sette Fontane Stev. 6 Cen« so os ta I s nsizpraznenjene. suugojI urar 8n zlatar S Gorica, Via Ccrduccci 19 2 priporoča svojo veliko ■ za'ogo najboljših Švicar- S skih ur vseh vrst in zlat:h te in srebrnih izdelkov. 5 Vsa po zmernih cen ESC Pozor Možici! Plugi prvovrstnih italijanskih, nemških in čeških tovarn: i«. 5 L 3*3.— 240 „ 6 w 420. -„ 7 t> 450.-„ 8 „ 4S0.— i kakor tudi drujji poi ski stroji. Ing. Rishi & VicSovfch ALOJZIJ POVH Piazza Garlbaldi 2, I. nadstr. Telefon 3-29 Največja zaloga ur in ziatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke VOJNI OSKODOVANCL Za nove prijave in likvidacijo vojne odškodnine obrnite se na , Trst, Vsa S«L»if d 6 (vogal Via Porgorella) naslov STOLFA, Via XXX ottobre 19, buffet 385 V. VOZ (parizar) težak, v dobrem stanju se proda. Rafael Zimic, gost. Deskle — Plave pri :j Gorici. 389 f^all oglasi nomov in sorodnih strokovn;akov. nego vobče najširših ratelektua'nih krogov. K temu je v razmerju z enakimi tu-iezičniim spisi cena te Ikn'ige, ki se odlikuje tudi po lep.i, okusni zuranii opremi — stane broš. Din. 85, vez. Pm. 95.- neoretirana, skoro bi rekli, skromna. Knjiga &e dobiva pri založnici Zvezni knjigarni, LiubBena, Marijin trg &t. 8, in v vseh drugih knfgarnah. H. Murger: La Boheme, roman, poslovenil 1. Tominec. Splošna knjižnica št. 39. V Ljubljeni 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigama. 402 strani. Cena broš. 35 Din, vez. 42 Dinarjev. Murgerjev roman «La Bohenae®, »lika iz življenja ciganov (boheniov), je svetovno znano delo, prevedeno skoro v vse večje jezike, z uspehom dramatizirano in uprizorjeno. Isto lako je iz romana prirejena znana opera isiega naslova, iki se je že sto- in stokrat pela na vseh odrih z na-jsijajnejšim uspehom in postala že taikorekoč popularna. Razveseljivo je da smo dobili sedaj po skrbi agilne založnice t-udi slovenski prevod tega ljulikega zanimivega romana. Prevajalec opominja v uvodu prav značilno; Knjiga opisuje življenje umetnikov in literatov v tedanjem Parizu (okoli polovice 19. stoletja). Pisatelj je sam poznal osebe, ki jih slika, deloma je junak tudi 6am (Rudolf), zato so njegove sKke tako realistične in s kult-urno-historičnega gledišča zelo pomembne. Ce jih čitaš, vidiš nastopajoče osebe živo pred seboj in z njimi čutiš. Pa tudi v estetičnem oziru so te slike posa^ mezno poglavje, dasi tesno spojeno s prejšnjim in sledečim tvori tudi samo zase zaokroženo celoto. Ni sicer vse čisto zlato, kar čitamo v teh slikah, vendar pa je v njih tolrko zares poetičnih in globoko občutenih mest, da napravi knjiga na čitatelja trajen vtis in da vzlbudi v njem toplo sočustvovanje in simpatijo do svojih junakov, ki jim je dal Murger i priimek boheme (kar je poslovenjeno z besedo * cigan», seveda ni pod to besedo razumeti cigane v vsakdanjem smislu. O tem, pojmu sicer razpravlja pisatelj sam obširno v svojem predgovoru. Skratka, to bo zopet pripovedni spis, ki bo vsem bralcem nudil lep užitek in mu dal dokaj snovi za premišljevanje in prispodablja-nje, a mu nudi tudi cbilo neskvarjene zabave. Oprema knjiga je okusna, cena za ta\ obširen roman n:2ika. Naroča se pri založnici Zvezni beseda. — Najmanjša pristojbina L Kdor išče službo, plača polovično ceno. FOTOGRAFSKEGA pomočnika in vajernca sprejme foto «Hclios», Idrija. 390 IZREDNA PRILIKA. V Pazinu blizu kolodvora se proda veluka hiaš s 40 prostori, z gostilno, bogatim inventarjem, pripravna za hotel, za L 90.000. Dreos, Trst Kavarna Tommaso od 8.—10. ure. 391 '&mm i za zdravljenje in diagnostiko primarija 67 VAJENEC, krepak, se sprejme taikoj v trgo- DVE služkinji kmečkega stanu, ki imata veselje trgovin«, sprejme Jančar Fran, Divača 23. 381 vino jestvin.JNaslov_pri_upravni«tvu. 403 mSA< pripravna M vsa^0 obrt< sc proo na uprav- PROSTOR za zgradbo hiše se proda na kri ništvo. ži^ču cest. Jančar, Divača 23. ŽENSKO, pridno, za kmetijska dela m molž- njo krav iščem. Plača po zmožnosti. Via Commerciale Škorklja 272 Toros. 401 SADNA DREVESCA murve, cepljene slive, amerikanske breskve, divje biiie, po znižanih cene h. Odlikovana trtnica in drevesnica. Božidar Blažica, Sv. Peter pri Gorici. 404 SEMENA, umetna gnojila Tržaške kmetijske družbe v Trstu imajo v razprodaji: v Sežani: Karolina Goljevšček, ▼ Rcdiku: Ivan Čeh. 405 PLUGI znamke Sack originalne št. 7 in 8, se dobijo pri Tržaški kmetijsiki družbi v Trstu, Raffineria 7. 406 V POSTOJNSKEM OKRAJU se proda takoj dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom. Odnosno stano varne na razpolago. Olajšave pri plačilu. Ponudbe pod «2^1.1*«=™..-m _____f___proti bivšim trem državnim erarjein, vi vpra^^airje, ki ga je por slanec Be:s©dnja;k poštami ministru, da bi namreč Avstrija in Ogrska z dogovorom od 6. 4. 1922» že btH prevzeli plačii-no zavezo Za enkrat gre namreč samo za ugotovitev (likvidacijo) terjatev proti bivšim eirariom in to v avsUi^sko-ogrskHi kronajh, ne da bi bilo s tem že odločeno, ali jMi bo kela plačal, v pritrdilnem primeru, aili vse n;?bove kate^caije ali samo nekatere, kdo bo olaCad in v kakšni valuti O podrobnostih te ureditve in pa o drugi. pc-isebno važni ureditvi med državnim erarfem in vojnami oškcsdovajici v po^u-tršnji številki Dr. Jostp Wiliaa. MIROĐILNICA MARIO FERLIN Sv. Mari« Magdalena zgornja 2 Bhfio. Tat. 774 Hi dna Vn Ca m II (T§ga! fis hta M m t) prodaju na debeto in drobno. 63 Barve, Javi, eopiH. Spe, žeMji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba ni dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (štampov) - Velika Izbera cepltaih potrebščin — PRIVATNA KLINIKA DS CICERO v POSTOJNI MM se ose kMttne in notranje operacije Vsa električna zdravljenja GIOVANN3 SFi Trst, Via S- Freocesco d' As»isi 6 Zaloga in izdelovalnica majoličnih in železnih peči in štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in plošč in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peci in štedilnikov. 58 PrecJno kaj nakupite, obiščite Veliko skiađIMe poh tvrdke INI i Z Vsa Rattori 5t 1 - Via M«kanton št. 7-11 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. •ti ALESSA ŽARKI K Mestna M S Zlato« srebro, krona, & « platin, zobovja ** ^ d kupuj* % Zlcforno ALBERT POUHf (P Trst, Via H a sini 46 « Ifilllfililill (6R8DSKA $TEP10WaŠko Matico*. Denar hrani upravniitvo. V počastitev spomina pok. £e. Dore Forče-štn, darujeta družini Nachtigall-Visintini 20 L «Šolskemu društvu®. Rodoljubi iz Tolmina darovali L 257.— za R. Crismancich Bgjttg m tagg te Tržottn P050]ilnlCQ in Mlnica tegistrovans udrnga z omejenln poro5tvoi, uradu)« ▼ švojt lastni tiiil ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun In vlo^e ia čekovni promet, ter jih obrestuje mr po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Oinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne ceHce (sate) Urtfđaa are za stranke od 87* do 13 la m 16 do 11 Ob nedeljah je ured zaprt. Štev. telet. 16-67. STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 125 milijonov dinarjev aH 50u milijonov kron. — SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in tekoči r«čun proti najugodnejšemu obreslovanju. — ZLASTI PLAČU]E za vloge proSi dogovorjeni v teko. čem računu najvišje mogoče obresti. — JAMSTVO ra vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana ?. vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, 2«p?ii uradi cerkveni in občine občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki naJogn, svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je deaar popoinama voren. - ^ -^v.r^ - h- ' - JJtoišl..---1 JU Najstarejši slov. denarni zavod iuksozno in narodno TRST Via Carducci si. 20 TeleJon 42-33 Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa. po cenah. zmerni1 ŽIVNOSTENSKU BAUKA SredUnjlca v Pra«i PodrUŽtliCa V TrStU Ustanovljena I. 1S63 Lastna p^laža: USica T Delni!ko 5l3iialM Rč 200,000.000'- Rezerve K1 131,600^03' POTlSUŽNICS: Ml. B^tk..^ Brna, S*».c}J. > t., Dt-.oai. — AF1LC- ni Ogr.-Ver«. JihtUa', Karto,r Va'f> K.at^j, Ka»fl. Lihercc. Knii« MtU Rardnh.«, Pf^ck, HIcen.'PruMC}««, T.bor. TcpUc^nov, Tr£, ^J -" J4CLIR » N-nifci Ar^nji. Juc^laviji, um Pol-ii s*a tn t BLAGOVNI ODDELEK "M »3T S A FES IzvrSule vse bančne poste pad najboljim! po&oii. - Izdaja nakaznice (vs^iM) td'Jlalla prosto previz^fe. Brzajav t ŽIVNOSTENSKA - Trl^t. «-0 TELEFONI: !078, 1089, 2157, A*t2 Cene na trgu Cavour (O d d n j a na debelo) 21. t. m. Kislo zelje 130—165, karfijol 200, kapus •160, čebula 120—150, fige (suhe) 150 -400, :so!ata 40—360, l mone (100 komadov) 6, ja-IboVka 80—320, krompir 70—85, koimpir (nov) 150, hruske 150, grah 260, paradižniki 300, radič 320—^00, radič *rdeč) 400—440, Špi-A&ča 260—370. Boram porotna* DEVTZE Amsterdam od 975. - do B- Bal* rija ®d 1»4 do 126 —; Pan« 127.M) do 12*.-London od 117 55 do 117.75 ; New Tork od 24.5!» do 243 ; Apanija oi do 3 -2 ; Šriea od 47H. — do 47-» — ; Ateoe <-d 37.— do 39 B«rlin do 58«. — do 590—; Bakarežt od 11.50 do 12. — ; Pr»»ga od 72.75 da 73 25: Oprrska od (».'»337 do 0.345; Dunaj ad do 0.0350; Zagreb od ,H8 7^ do 39 l«i. VALUTA; Avstrijska kron« od 00340 do 0.0350 dinari i od 3s^0 do 39.— ; dolacji ad da 24.60; novci po 20 frankov od 96.— do M.— fuut kar-liag od 117.50 do 117.70. Beaać^ska obvenaiea Ttl^O. insertralte v „Edinosti" LJUBLJANSKA K -1 PODRUŽNICA [M n nzerve Vami tl.Bll.inr- Telefon: 5—18» 22—98 ED1TN TRSTU I CENTRALA V LJUBLJANI Glarau: ia reisnra Đlcarjg« Sli.ej3j»3 -- Tetefoa: 5—ld, 22—93 v Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % ' vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice : GORICA, Brežice, Celje, ^ernomelj, Kranj, Logatec Maribor HnlpriKladnelSa zoeza i Jugoslaullo Blagajna Je odprta od 9'/,—121/, In od 141/,—16 41 rs Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, j u::::: Sarajevo, Split :::::: '