nlačana ? erotovtnL Leto XIV.. štev. 283 Ljubljana, torek 5« decembra 1933 Cena 2.— Din Lpravuistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — 1'eleton St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Lnseralni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova Ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica S L. UL — Telefon 9t 2455. Podružnica Celje: Kocenovs ulica 8t 2. — Teleton St 190 Rakuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241 Litvinov v Rimu Sovjetskega ljudskega komisarja Ma-ksima Maksimoviča Litvinova je brez dvoma prištevati med najagilnejše, pa tudi najuspešnejše sodobne diplomate. Leto dni njegovega intenzivnega dela in osebnih intervencij menda v vseh pomembnih mednarodnih političnih centrih je obenem doba uspehov za Sovjetsko Rusijo, kakršnih v istem razdobju ni dosegla menda nobena država. Še pred letom dni je stala Rusija v svetu tako rekoč sama zase; v večini držav sovjetski režim ni bil de iure priznan, o kakih pozitivnih stikih z zapadno Evropo in z Ameriko se skoro ni moglo govoriti. Danes je položaj bistveno spremenjen. Rusija postaja vedno bolj važen mednarodni činitelj, sklenila je že vrsto prijateljskih pogodb in prejšnja hladna reze rviranost zapada napram Sovjetski uniji se vedno bolj umika rastočemu za nimanju za njeno pritegnitev k aktiv nemu sodelovanju in soodločanju. Zasluga za to spremembo gre v veliki meri Litvinovu. Res je sicer, da so delali zanj tudi čas in razmere; naraščajoče komplikacije v meddržavnem življenju in na polju internacionalne po litike so ustvarile predpogoje za mnoge presenetljive rešitve, vendar se v političnem svetu priznava bistrovidnost in okretnost voditelja sovjetske zunanje politike, ki je znal biti v pravem trenutku na pravem mestu in doseči za svojo domovino znatne moralne in materialne koristi. Za vzhodnim paktom, za francosko -ruskim zbližanjem je prišel po času poslednji, zato pa morda najpomembnejši uspeh: priznanje Zedinjenih držav in na-vezanje ozkih političnih stikov z Wa-shingtonom, ki je doslej najbolj varoval svojo ekskluzivnost napram sovjetski oblasti. Seveda vidimo baš na ameriškem primeru, da je povzročila presenetljivo naglo zbližan je dveh popolnoma različnih, da, v bistvu si nasprotujočih svetov prej višja sila — skupna nevarnost na azijskem vzhodu —, kakor pa diplomatska spretnost. Niti kočljivo vprašanje dolgov carske Rusije, niti sovjetske odškodninske zahteve niso mogle ovirati uspešnega zaključka kratkih pogajanj. če se upoštevajo ruske pridobitve in cena, za katero so bile dosežene: verska svoboda ameriških državljanov in ukinitev boljševiške propagande v Ameriki, se mora reči, da Litvinov svojega washingtonskega uspeha ni plačal predrago. Da je bila japonska nevarnost kardi-nalna točka posvetovanj in glavni motiv za doseženo soglasje, se vidi že iz tega, da je za prvega sovjetskega poslanika v Washingtonu določen Trojanovski, ki je velik del svoje diplomatske kariere preživel v Tokiju in velja za enega najboljših poznavalcev Japonske in njene politike. Še preden se je Litvinov vkrcal za povratek v Evropo, so se pojavili prvi znaki doseženega uspeha. Nastopilo je občutno olajšanje napetosti na azijskem vzhodu in v Pacifiku. Japonska, ki je do zadnjega časa rožljala z orožjem, kaže naenkrat nagnjenje za pogajanja. O neposredni nevarnosti vojne, ki se je zdela neizogibna in neodvratna, danes nikdo več ne govori. Bilo bi pač preuranjeno, že danes govoriti o izravnavi konfliktov ali celo o gotovosti, da se odreče Japonska svoji imperialistični agresivnosti, ali celo svojim aspiracijam. Nikdo ne more danes prorokovati, da je možnost ali verjetnost oboroženega raz-računavanja na Daljnem vzhodu odstranjena. Toliko pa se vendar vidi, da je vsaj trenutek spopada odložen, morda na dolgo dobo. Vsekakor se je položaj Rusije vidno obrnil na bolje in če bi postal vojni konflikt neizbežen, so pridobili sovjeti vsaj na času, da izpopolnijo svojo pripravljenost; glavno pa je, da je ameriško priznanje dalo sovjetskemu režimu važno moralno in prestižno oporo, s katero bodo morali tudi v Tokiju računati. Vendar Litvinov še ne misli na počitek in čakajo ga očividno še važne politične naloge. Iz Washingtona je prišel Maksim Litvinov v soboto na Mussoli-nijevo povabilo v Rim. Duce lahko spremlja diplomatske uspehe sovjetov z zadoščenjem; saj dokumentirajo pred svetom njegovo lastno politično bistroumnost, ko je že pred deset leti, prvi izmed evropskih državnikov, navezal stike z Moskvo. Toda samo čustveni momenti Mussolinija ne vodijo, njemu gre za realne politične pridobitve. Vsekakor želi privezati Sovjetsko Rusijo za svojo mednarodno politično akcijo. Njegov koncept preureditve ženevskih mirovnih institucij bi utegnil dobiti z de iure priznano in zunanje politično aktivno Rusijo močno oporo. V tej smeri predstavlja pač glavno oviro neuglajeno rusko - nemško razmerje, ki je postalo v zadnjem času skoro nevzdržno. Rusija je sicer pred nekaj meseci obnovila svojo prijateljsko pogodbo z Berlinom, toda to prijateljstvo se je od tedaj že močno ohladilo m je danes komaj še papirnata formalnost. Moskva se namreč dobro zaveda nevarnosti nemškega prodiranja na vzhod, v čemer so jo potrdila posebno odkritja Hugenber- NaroCmna cutxat> uie&cCuc Um 25._ Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. Teleton 3122, 3123. 3124. 3125. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. Teleton St 2440. Celje, Strosi>iiiayerJeva ulica Štev, L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ji gospodarskega ozdravljenja Velikopotezni ukrepi vlade za sanacijo kreditnih prilik Poleg ureditve kmečkih dolgov in organizacije javnih del so izšle sedaj še uredbe o zaščiti denarnih zavodov, zadrug in vlagateljev, o znižanju režijskih stroškov denarnih zavodov in gospodarskih podjetij ter o maksimiranju obrestne mere BEOGRAD, 4. decembra, r. Danes so izšle v »Službenih Nofeinah« uredbe o ureditvi kreditnih odnošajev v državi, ki iih ie napovedal g. ministrski predsednik dr. Milan Srškič že v svojem velikem ekspozeju pred poslanskim klubom JNS. Uredbe se nanašajo na zaščito denarnih zavodov m njihovih upnikov (vlagateljev), na maksimiranje obrestne mere, znižanje režijskih stroškov denarnih zavodov in drugih gospodarskih podjetij ter na zaščito kreditnega zadružništva. V zvezi z že izdanima uredbama o ureditvi kmečkih dolgov m o organizaciji javnih del za omiljenje brezposelnosti in socialno oskrbo onemoglih ter za delo nesposobnih, predstavljajo te uredbe okvir velikopoteznega gospodarskega programa, ki ga je sestavila vlada po dolgotrajnem proučevanju vseh aktualnih gospodarskih problemov, ki so se pojavili tudi pri nas kot posledica splošne svetovne gospodarske krize. Na osnovi teh uredb, ki predstavljajo začetek sistematične akcije za ozdravljenje gospodarskih prilik v državi, bo vlada izdala še nadaljnje ukrepe, ki se bodo v teku časa pri praktičnem izvajanju izdanih ukrepov še pokazali za potrebne. Sanacija kreditnih odnošajev z obnovo normalnih funkcij našega denarništva je najvažnejši problem, na katerem sloni celokupna obnova gospodarskega življenja. Izdani ukrepi vlade bodo brez dvoma v veliki meri obnovili zaupanje v naše kreditne ustanove, kar je glavni pogoj za ozdravljenje vsega gospodarstva. Znižanje režijskih stroškov, poostritev odgovornosti napram vlagateljem ter maksimiranje obrestne mere za posojila hi vloge, vse to so važni faktorji v sklopu vsega' problema. 2e danes lahko rečemo, da so vse te uredbe, kakor tudi dosedai izdani ukrepi naleteli v vseh gospodarskih krogih, pa tudi v široki javnosti' na splošno odobravanje ter da more vlada upravičeno računati na sodelovanje In podporo vsega prebivalstva pri svojih velikih naporih za omiljenje križe in ozdravljenje splošnih gospodarskih prilik, kar je predpogoj vsega napredka. Zaščita denarnih zavodov in vlagateljev Najvažnejši ukrep za ozdravljenje kreditnih prilik — V jedru nezdravi zavodi morajo likvidirati, drugim pa se bo s primernimi ukrepi omogočil povratek v normalno poslovanje Na podlagi § « zakona o podaljšanju veljavnosti z>akona o zaščiti poljedelcev in o razveljavljenju posameznih določb zakona o izvršbi in zavarovanju od 19. decembra L 1932 ter na predlog ministra za trgovino ln Industrijo, ministra prav-de in ministra za finance, je ministrski svet Izdal naslednja UREDBO o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Splošne določbe čl. 1. 1. Vsak denarni zavod, ki mu je dovoljena odgoditev plačil v smislu § 5 o zaščiti poljedelcev od 19. aprila 1. 1932 aH pa se je poshižil uredbe o ureditvi izplačila vlog od 26. decembra 1932, je dolžan v roku 3 mesecev od dneva uv&ljav-ljenje te uredbe predložiti ministru za trgovino in industrijo prošnjo: a) d'a se mu odobri odgoditev plačil, ali b) da se mu odobri sanacija, ali c) da se mu odobri lzvenstečajna likvidacija zavoda. 2. Isto more v času veljavnosti te uredbe zaprositi vsak drugi denarni zavod, ki bi došel v plačilne težkoče. 3. Ako denarni zavod, ki se je poslužil zaščite po uredbi, izdani na podlagi § 5 zakona o zaščiti poljedelcev ali po uredbi o ureditvi izplačevanja vlog, ne predloži predloga za enega izmed ukrepov, navedenih v odstavku pod 1., v roku, določenem v tem odstavku, preneha zaščita za ta zavod po poteku tega roka. čl. 2. 1. Prošnji v smislu čl. 1. se morajo priložiti bilanca ter vsi dokumenti, potrebni za nedvomno ugotovitev stanja denarnega zavoda. Minister za trgovino in industrijo bo prednisal s pravilnikom obrazce za sestavo bilance. 2. Prošnjo morajo podpisati v«l člani upravnega in nadzornega odbora, ki so odgovorni za resničnost navedb in podatkov tako gmotno kakor tudi kazensko (čl 45). 3. Prošnji za odgoditev plačil ali za sanacijo se mora priložiti načrt prečiščene bilance. Za sestav tega načrta veljajo določbe čl. 13_16. Prošnji za odgoditev plačil se mora poleg tega priložiti tudi odpla čilni načrt (čl. 21.), a pro&nji za sanacijo načrt sanacije. 4. Kadar denarni zavod, ki se ni poslužil zaščite po 5 5 zakona o zaščiti poljedelcev od 19. aprila 1. 1932 ali po uredbi o ureditvi izplačevanja vlog od 26. decembra 1. 1932, predloži ministru za trgovino in industrijo prošnjo, da se mu odobri odgoditev plačil ali sanacija, mora javiti predložitev te prošnje z dokazom te predložitve in s prilogo overovljenega prepisa te prošnje svojemu pristojnemu sodišču. Od dneva izvršene prijave sodišču tn dokler se ne izda odločitev o omenjeni prošnji, se ne morejo proti takemu zavodu podvzeti nobeni ukrepi za izvršbo in zavarovanje, niti se ne more nad njegovim imetjem otvoriti stečaj, »izvzemši za nove terjatve denarnih zavodov, ki se poslužujejo zsSčite po § 5 zakona o zaščiti poljedelcev od 19 aprila 1. 1932 ali po uredbi o ureditvi izplačil vlog od 26. decembra 1. 1932<. čl. 3. Odločitve o prošnjah po čl. 1 Izdaja ministrski svet na predlog odbora ministrov, ki ga tvorijo minister za trgovino in industrijo, minister pravde in minister za finance. čl. 4. Minister za trgovino in industrijo more odrediti, predeu predloži zadevo odboru ministrov, pregled denarnega zavoda, ki je predložil prošnjo v smislu 61. 1 zaradi ugotovitve dejanskega stanja tega zavoda, kakor tudi zaslišati posvetovalni govega londonskega memoranda, pa tudi Rosenbergovih ukrajinskih spletk, tako da ima dovolj povoda, da z nezaupno pozornostjo motri, po kateri poti bo krenila nemška ekspanzivna politika. Mussolini je zato nedvomno skušal posredovati med Rusijo in Nemčijo in njegove konference s sovjetskim emisarjem so bile gotovo v velikem delu posvečene kompleksu nemško-ruskih vprašanj. Veliko vprašanje pa je seveda, ali bo Mus-soliniju res tudi uspelo pridobiti Rusijo, ki je medtem krenila na druge steze in si zagotovila prijateljske stike s Poljsko in Francijo, za nov preokret v rim-sko-berlinskem smislu. Več pozitivnih rezultatov se pričakuje od druge rimske možnosti, da se namreč ustvari modus vivendi med sovjeti in rimsko kurijo. Poskusi za tako zbli-žanje niso novi. 2e leta 1922. je zaupnik kardinala Pacelhja, Giuseppe Pizzardo v Genovi razpravljal s čičerinom o zaščiti katoliških vernikov in o svobodi njih bogoslužja v sovjetski državi. Takrat je nastopil v pogajanjih zastoj in zadeva je zaspala. Sedaj pa se pripisuje Litvinovu zmožnost, da tudi v tem pogledu izravna dozdevno nepremostljive težave. Ureditev odnošajev z Vatikanom bo nam-ieč pomenila za mednarodni prestiž sovjetskega režima dragoceno pridobitev, ki bi ležala povsem v liniji današnje ruske zunanje politične aktivnosti. Zatrjuje se, da je tudi v tem vprašanju Mussolinije-vo posredovanje sklenjena stvar in da si duce obeta baš za to svojo pomoč tehtnih protiuslug od sovjetske strani. Litvinov ima torej na svojem programu še mnogo važnih točk, ki nimajo pomena samo za njegovo domovino, marveč segajo globoko v politično inte-esnu sfero Evrope in sveta. Rusija je postala — ne v zadnji vrsti po delovanju svojega zunanje političnega predstavnika — nad vse važen činitelj mednarodne politike, ki se vanj upirajo oči vseh političnih centrov in ki mu je v bodočem razvoju zgodovine odmerjena brezdvom-no važna vloga. odbor za bankarstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Čl. 5. Ako se po izvršenem pregledu pokaže. da denarni zavod, ki je zahteval dovolitev odgoditve plačil, ni aktiven, obvesti minister za trgovino ln industrijo o tem zavod ter mu določi rok 30 dni, da se Izjavi, ali zahteva sanacijske ukrepe in kakšne (čl. 2 odst. 3). Ako zavod pravočasno zahteva sanacijo, se postopa po čl. 3, v nasprotnem primeru pa odredi ministrski svet likvidacijo, ako ne odobri sanacije zavoda. Čl. 6. 1. Proti odlokom, Izdanim t smislu čl. 3 in 5, ni mogoča pritožba pri državnem svetu. 2. Odobritev odgoditve plačil ali sanacije se izdaja pod pogojem, da na to pristane zbor (glavna skupščina) delničarjev odnosno zadružnikov družbe z omejeno zavezo. Za sklep zbora je zadostna absolutna večina glasov, zastopanih na zboru. Pri hranilnicah je potrebno odobrenje samoupravnega telesa (banovine, občine itd.), odnosno udruženja, ki jamči za obveznosti hranilnice. . Cl. 7. 1. Pri odseku za kreditne ustanove ln zavarovanje v ministrstvu za trgovino ln industrijo se ustanovi inšpektorat ki ima nalogo, da upravlja preglede, določene v čl. 4 in 26. Za izvrševanje teh pregledov dajo Narodna banka, Poštna hranilnica, Državna hipotekama banka in Privilegirana agrarna banka ministru za trgovino in industrijo na razpolago potrebno število uradnikov, ki jim ti zavodi drugače poverjajo izvrševanje pregledov. To število bo določil minister za trgovino ln industrijo po sporazumu z ministrom, ki vrši nadzorstvo nad dotično ustanovo. 2. Za pokritji stroškov svetovalnega odbora in inšpektorata so dolžni vsi denarni zavodi, ki so podrejeni nadzorstvu ministra za trgovino in industrijo ali bana, plačati iia leto vsoto, ki jo določi minister za trgovino in industrijo. Ta vsota ne more presegati 0.5 pro mile vplačanega kadst. 1. Ako se no pokritju teh izg.ib pokaže še kak višek, p* ima ta višek vnesti v poseben fond za pokritje škode ob oriliki realizirania aktive, ki bi potem nastale. 2. Zavod, ki se hoče poslužiti te valiri-zacije. mora izvršiti oceno svojih nepremičnin ter to oceno priložiti prošnji za odobritev odgod;tve plačil odnosno sanacije (čl. 2). Minister za trgovino in industrijo more odrediti proučitev izvršene ocene po revizijski komisiji, za kar ncvi stroške zavod. Čl. 16. Državni papirji kakor tudi dragi vrednostni papirji, za katere je država prevzela jamstvi, se morjjo., ako so nabavlj»-ni za trajni placement. valorizirati po lastni ceni, ako je večja od borzne cene na dan valorizacij, toda ne preko nominalne vrednosti. O vorašanju. ali so papirji nabavljeni za traini nlacement, kakor tudi o vprašanjn. pn kateri ceni so nabavljeni, rešuie minister za trgovino in indrr^rifcj. Proti njegovem.! odloku ni mogoča pritožba na državni sv^t. Čl. 17.- 1. Znvodu se more odobriti tudi izdaian;? zidolžnic na nodlagi niegovih nepremičnin in hinotek. kakor tndi. da se mo-reio vse 'uporabiti /a iznlačilo stari1! terinUv (čl 20). j 2. Zsdol^niee morajo izdajati največ io > Vt odst. '-iste vrednost" omenjenih objektov, j razumeva'o? pod fem vr^dnest r>o odbitku bremen, k' se nabi'aio na n"b (č>ta vred-nost). Zado'žnire morajo nositi naimani 5-odstotne obn^ti ter morajo amortizirati naikpsneje v 241 1-tih 3. Z zado!žn'cami »e morajo izplačati stare terjatve samo, v kolikor jdb hočejo upniki sprejeti. 4. Zavod, ki zahteva odobritev izdajanja zadolžnic, mora ministru za trgovino in industrijo predložiti ocenitev nepremičnin, ki imajo služiti kot podlaga za zadolžnice, ter amortizacijski načrt. Minister za trgovino in industrijo more odrediti proačitev izvršene ocenitve po revizijski komisiji, za kar nosi stroške zavod. Čl. 18. 1. Za ukrene, omenjene v čl. 13 do 17, se dovolijo zavodu naslednje finančne olajšave: a) oproste se davka vsi odpisi in vse valorizacije po določbah tega poglavja; b) oprosti ee taks izdajanje zadolžnic po čl. 17. 2. Oproščajo se davkov in taks kakršnakoli vrste, razen takse za predložitve zaradi vpisa v trgovski register, spajanje (fuzija) denarnih zavodov med seboj, kakor tudi njim afiliranih podjetij, ki obstoje v obliki delniških družb ali dražb z omejeno zave-zo, računajoč v to tudi izdajanje novih delnic odnosno priznavanje novih deležev; povišanje osnovne glavnice prevzemajoče družbe v svrho izvpdbe 9pajanja; prenašanje imetja prevzetih dražb kakor tadi vpisa-vanje pravic prevzetih dražb v javnih knjigah in registrih na firmo prevzemajoče družbe. Čl. 19. Minister za trgovino in industrijo bo izdal v pravilniku ij^drobnejše določbe o izvajanju posameznih ukrepov, določenih v predpisih prejšnjih členov. Odgoditev plačil Čl. 20. 1. Odgoditev plačil se more odo-briti najdalje za pet let. Izjemoma more ministrski svet na predlog odbora ministrov (čl. 3.) odobriti daljši rok zavodu, v čigar aktivi se nahajajo znatna terjatve, katerih izplačilo je po drugih predpisih odgodeno odnosno vezano na daljše roke. 2. Odgoditev plačil se nanaša samo na stare zavodove dolgove, t. j. na one dolgove zavoda, ki so nastali do dneva odobritvo odgoditve po tej uredbi odnosno do dneva prvotne odgoditve. odobrene na podlagi § 5 zakona o zaščiti poljedelcev od 19. aprila 1932 ali uredbe o ureditvi izplačevanja vlog od 26. decembra 1932. 3. Od odgoditve so izvzete terjatve Na-rcvln.p banke. Poštne hranilnice. Državne hinotekarne banke kakor tadi vse javne dajatve. Čl. 21. 1. Zavod, ki zahteva odgoditev piv oil. ima priložiti svoji prošnji predlog načrta. po katerem misli pokriti svoie stare dolgove. Načrt se mora nanašati vsaj na eno leto. ako ne obsega celega roka. za katerega je odobrena odgodKev plačil. Predlo? načrta za najmanj eno leto se mora predložiti vsaj dva meseca pred potekom poslednjega I »ta. za kntereira ;e bil načrt že odobren Ministr' svet izdi odlok o predloženem predlogu načrta. Ako zavod predloga načrta ne predloži pravočasno, določi načrt zavodu ministrski svet na predlog odbora ministrov. Za vsako izpremembo načrta je potrebno odobrenje ministrskega sveta. 2. Terjat*3, zavarovane z zalogami ali iztožene. morajo biti v nogledu načina izplačila izenačene z ostalimi terjatvami. 3. Ako kak upnik ne dvign* obroka ter |atve, ki mu pripada po omenjenem odplačilnim načrtu, ee ta del terjatve prenese v korist tega upnika na račun novih dolgov, za katere ne velja ddgoditev. 4. V kaki meri »e morejo zavodovi dolžniki pri izplačilu zavodovih terjatev poslu-žiti zaradi kompenzacije starih terjatev napram zavodu, se ima urediti s posebno uredbo. Čl. 22. Obrestno msro ea stare hranilne vloge na knjižice in na tekoči račune Jdre^ ja minister za trgovino in industrijo, vendar pa ne more biti večja kakor 5®/«na brutto na leto. Ce )s dogovorjena nižja obrestna mera, vilja ta. ČL 23- 1. Za izvrševanje nadzorstva nad delom denarnega zavoda, ki mu je odobrena odgoditev plačil, more minister za trgovino in industrijo postaviti komisarja. 2. Spore med komisar jam in zavodovimi organi rešuje minister za trgovino in industrijo. . , , ,, 3. Kadar komisar najde, da le kak sklep organa zavoda nasproten zavodovim pravilom ali določbam te uredb? ali obstoječim zakonom, more ustaviti njigovo izvršitev. Komisar je dolžan, da o tem takoj obvesti ministra za trgovino in indastnjo, ki bo izdal odločitev v roku 15 dni. Ce minister za trgovino in industrijo v tem roka ne izda odloka, se ekl?p more izvršiti. 4. Proti odlokom ministra za trgovino m industrijo, izdanih v smislu določb tega gljna, ni mogoča pritožba na državni svet. Cl- 24. Odlok ministrskega sveta, s katerim se odobrava odgoditev plačil ee mora objaviti (čl. 54). V ist^m času in na isti na* »n ee objavi tudi odobreni odplačilni načrt Razen teea se odlok vpiše v trgovski registir. Če ima zavod nepremičnine. ¥> zabeleži ta odlok tudi v javnih knjigah, ki se vodijo o teh nepremičninah. Čl. 25. Za čas trajanja odgoditve plačil »i morejo iztožiti samo oni obroki starih terjatev (čl. 20), za katere ji po plačilnem načrtu že nastopil rok izplačila. Za te obroke ee more tudi za čas trajanja odgoditve zahtevati zavarovanje. Prav tako ee more tudi zaradi njihovega izplačila napram za; vodu in za čas trajanja odgoditvi izvesti izvršba. . « Čl. 26. 1. Minister za trgovino m industrijo more v času trajanja odgoditve od-Tediti ponoven pregled zavodovega stanja. Ako se po ponovnem pregledu pokaže, da zavod ni več aktiven, se odredi po razmerah posameznega primera ali njegova sanacija ali pa njegova likvidacija. Sanacija se more odrediti samo po pristanku zavoda (čl. 6). , 2. Ministrski svet more na predlog odbora ministrov (čl. 3), razen v primerih, omenjenih v 1. odst., tudi pred potekom roka, za katerega je odgoditev plačil odobrena, na zahetvo zavoda ukiniti odgoditev, ako ni več potrebna. Čl. 27. Zavod, ki mu je odobrena odgoditev plačil, ne more zahtevati več kakor tretjino dolga na leto na račun odplačila za terjatve, ki niso večje kakor 10.000 Din, od onih svojih dolžnikov, trgovcev in obrtnikov, ki jih našteva čl. 42, skupina II., številka 2 a), 4, 5, 6 in skupina III zakona o neposrednih davkih. Cl. 28 Garanti in sodolžniki zavoda, ki mu je odobrena odgoditev plačil, niso odgovorni za obveznosti zavoda strožje nego zavod sam. Čl. 29 Minister za trgovino in industrijo more izdati podrobnejše določbe o poslovanju denarnega zavoda, ki mu je odobrena odgoditev, kakor tudi o dolžnostih komisarja, določenega za izvrševanje nadzorstva nad takim zavodom. Za komisarja po določbah te uredbe more biti imenovan tudi sodnik, toda po prejšnjem pristanku ministra pravde. Sanacija Čl. 30. 1. Denarnemu zavodu, ki je ostal pasiven, ko je po določbah čL 13 odpisal vso osnovno glavnico, se more, ako zahtevajo važni gospodarski interesi ohranitev tega zavoda, odobriti v svrho sanacije poleg ukrepov, določenih v čl. 13 do 18, tudi pretvoritev dela starih terjatev zavodovih upnikov (čl 20) v delnice ali užitnice. Taka pretvoritev starih terjatev v delnice in užitnice se more odobriti bodisi samo za pokritje izgub, bodisi tudi za povečanje sredstev za nadaljnje poslovanje zavoda. 2. Minister za trgovino ;n industriio odloča. ali se morejo stare terjatve pretvoriti tudi v užitnice V tem primeru odredi razmerje med celotnim iznosom delnic ter užitnic v tem zavodu Vsakemu izmed upnikov se delnice in užitnice dodele po tem razmerju. 3. Od pretvoritve starih terjatev v delnice in užitnice so izvzete terjatve do 10.000 Din glavnice. Razen tesn so izvzete od pretvoritve terjatve Narodne banke. Poštne hranilnice. Državne hipotekarne banke, javnopravnih teles, vse javne dajatve. kakor tudi teriatve. o katerih govori čl. 58 te uredbe. Pretvoritev ostalih starih teriatev se more odobriti največ do 50 odstotkov izn-oca. ™ katerega presegajo stare teriatve 10.000 D<'n. 4. Pretvoritev starih teriatev v delnice 5n užitnice se more odobriti samo. v kolikor pristane na to večina upnikov, kflterih teriatve niso izvzete od pretvoritve. V to svrho pozove zavod upnike no listih, določenih za obiave no tei uredb' (čl. 54. odst. 2). in sicer trikrat v presledkih. ki ne morejo biti krajši Vikor 8 in ne da i si kakor 15 dni. d« v roku meseca dni. račimaioč od dneva trerie obiave. dostavilo v čigar trcovsVpm registru ie družba vpisana 'čl 54. odst 1.). svoie pismene izia-ve. ali pristalo n« pretvoritev. s t^m. da se oni. ki ne bi pravočasno predložili svojih pismenih iziav. pri ugotovi ianiu več:ne ne upošteva io. Čr področju se ta nodntžpic« naha'«. Podnis na i7'3vi mora biti pristomo overovjien. Sodišče im« prijave preveriti po kniifflh zavoda odnosno podružnice, a nesotUsia rešiti v i7venr>rr'ctolfl na oretvorSfpv gli ne Pr/ivomoJon ndlnV doetav' zavodu Prot' odločbi o rifsoglosiih ni prflVTI^gfl Ifkfl toda ta odlr^H* veli« sumi ta vr»rn8<,ni«. ali more in s katerim iznosom imrvk olaeovati. ne pa. ali rnr? in v kflki v'*'ni nririflda teri«t^v Čl 31 1. Triem"ma more ministrski svet n« predlo« odbora m;pi«trov 3.) iz posebno rožnih rsrlooov odobriti pretvoritev starih teriatev v dplnice in nž;+ . niče tudi zavodu, ki je odpisal vc«j 80 odstotkov osnovne glavnice, ker je to po od- pisu rezerv (čl. 13, odst 1.) in po valorizaciji (v 6L 14, št 1 in 2) bik) zadostno za pokritje teh izgub. V takem primeru se izdajo starim upnikom za njihove terjatve prvenstvene delnice (prioritetne akcije) odnosno prvenstvene užitnice, če mi-nster trgovino in industrijo odobri, da se del • tanh terjatev pretvori v užitnice. Starin delničarjem se zamenjajo v takem primeru stare delnice z novimi v sorazmerju neodpisanega dela proti celotnemu iznusn dosedanje osnovne glavnice. 2. Prvenstveno pravo prvenstvenih delnic bo v tem: a) da se na ostale delnioe ne bo mogla dati dividenda, dokler prvenstvenim delničarjem ni pripadlo vsaj 5 odst. divi-dende; b) da ostale delnice ne morejo sodelovati pri razdelitvi čistega imetja, dokler prvenstvene delnice niso poravnane v iznosu svoj« nominalne vrednosti; c) prvenstvene užitnice imajo pri razdelitvi dobička isto prvenstvo kakor prvenstvene delnice. Čl. 32. 1. Delnice ali užitnice, dodeljene starim upnikom za njihove terjatve, se smatrajo kakor vplačane v gotovem denarju. 2. Zaloge in druga zavarovanja, dana od strani zavoda za kako izmed starih terjatev, veljajo za oni del, ki je ostal nepre-tvorjtn v delnice ali užitnice. 3. Določbe prejšnjih odstavkov tega člena kakor tudi določbe čl. 30 in 31 veljajo primerno tudi za družbe z omejeno zavezo. Čl. 33. 1. Odobritev za pretvoritev vlog v delnice in užitnice vsebuje tudi odobritev za sorazmerno povišanje glavnice in za potrebne izpremembe pravil. 2. Kadar dobi denarni zavod odobritev za pretvoritev starih terjatev v delnice in užitnice, zaključi v knjigah terjatve z dnevom dobljenega odobren j«. Razen tega je dolžan v roku mesece dni od dneva dobljenega odobren ja trikrat v presledkih, ki ne moreio biti krajši kakor 8 dni in ne daljši kakor 15 dni, objaviti dobljeno odobre-nje ter pozvati stare upnike, naj v roku dveh mesecev v zamenjavo za svoje terjatve prevzamejo delnice in užitnice, ker se po poteku tega roka nedvignjene delnice in užitnice deponirajo pri Narodni banki ali Državni hipotekami bank? ali Poštni hranilnici. Po poteku omenjenega roka bo zavod pri banki, označeni v pozivu, deponiral za vsakega upnika pripadajoče mu delnice in užitnice, ki bi jih ne dvignil. Pri vsakem depozitu mora biti označeno ime onega, ki mu depozit pripada, ako pa gre za vlogo na prinesitelja, potem število vložr.e knjižice. S tako predajo odnosno deponiranjem delnic se smatra, da je zavod izvršil za toliko povišanje svoje glavnice. 3. Ko je zavod postopal po prejšnjem odstavku, je upravni odbor zavoda dolžan v roku meseca dni sklicati delničarje na skupščino zaradi izvolitve novega upravnega in nadzornega odbora. Stari delničarji nimajo pravice glasovanja, če je osnovna glavnica v celoti odpisana, če pa ni, imajo pravico glasovanja po sorazmerju, omenjenem v čl. 31 odst 1. 4. Povišanje glavnice z izdajanjem novih delnic in užitnic v zveze s pTetvoritvi-jo starih terjatev v delnice in užitnice se oprošča taks vsake vrste, razen takse za vpis v trgovski register. Čl. 34. 1. Zavodu, ki mu je odobrena sanacija, se more poleg ukrepov, o katerih je bilo govorjeno v prejšnjih členih, odobriti tudi odgoditev izplačila starih dolgov, če je to po okoliščinah dotičnega primera potrebno za ohranitev zavoda. 2. Tudi v tem primeru se imajo primerno uporabljati določbe čl. 20 do 28 razen onih, s katerimi s« predpisuje, da mora biti zavod aktiven. Izvenstečajna likvidacija Čl. 35. 1. V kolikor niso izpremenjena z določbami tega poglavja, veljajo tudi v iz-venstečajni likvidaciji določbe zakona in pravila o likvidaciji, vendar pa se članom družbe ne more pred poravnavo vseh obveznosti zavoda na podlagi članstva ničesar plačati. 2. Denarnemu zavodu, ki mu je bila odrejena likvidacija, more minister za trgovino m industrijo postaviti komisarja. 3. Komisar ima nalogo, da nadzoruje izvajanje likvidacije, v kolikor se ne vrši pri sodišču, in da izvršuje druge posle, poverjene mu po določbah tega poglavja. 4. Prehod v likvidacijo se objavi na vidnem mestu v vseh prostorih zavoda, ki služijo prometu z občinstvom. Čl. 36. 1. Minister za trgovino io industrijo more upravo zavoda odstaviti od izvrševanja dolžnosti ter izroditi njene posle komisarju, dokler ne bodo imenovani likvidatorji. Proti takemu odloku ni pritožbe na državni svet Ostali organi zavoda morejo v tem primeru vršiti svojo dolžnost samo po pristanku komisarja. 2. Komisar prijavi v tem primeru svoje imenovanje pristojnemu sodišču zaradi vpisa v trgovski register ter ga objavi na vidnem mestu v vseh prostorih zavoda, ki služijo prometu z občinstvom. • Čl. 37. 1. Uprava odnosno komisar (čl. 36, odst 1) ima brez odlašanja odrediti, kar je po zakonih in pravilih potrebno, da se izvolijo odnosno imenujejo likvidatorji. Število tako postavljenih ali izvoljenih likvidatorjev ne more biti večje kakor pet. Enako število likvidatorjev izvolijo upniki po postopku, ki ga bo predpisal minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom pravde. 2. Minister za trgovino in industrijo mo re namestu likvidatorjev, izvoljenih ali postavljenih po odstavku 1, ali poleg njih, imenovati tudi druge likvidatorje, predvsem iz vrst vlagateljev in drugih upnikov zavoda. Likvidacijo more poveriti tudi kakemu drugemu denarnemu zavodu. 3. Pred imenovanjem likvidatorjev po odst. 2 zasliši minister za trgovino in industrijo upniški odbor, ako že obstoji. Tudi upniški odbor more predlagati, da se gotove osebe imenujejo ali odstranijo kot likvidatorji. 4. Nagrado likvidatorjem določa minister za trgovino in industrijo po zaslišanju upniškega odbora. Čl 38. Likvidatorji predlože početno likvidacijsko bilanoo v odobritev zboru delničarjev (zadružnikov), ki se ima sklicati brez odlašanja, kakor tudi upniškemu odboru, ako že obstoji. Odobreno bilanco predlože likvidatorji ministru za trgovino in industrijo, in sicer po komisarju, če je že postavljen, vendar p« more minister za trgovino in industrijo odrediti, da se mu bilanc« predloži tudi brez omenjenega odobren ja. 2. Pri hranilnicah se mora bilanca pred predložitvijo ministru za trgovino in industrijo predložiti v izjavo onemu, ki jamči Soosocl kto miiCp^e.: [ooraagjcu fcaniis1 Prhljaj izgine! > Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo! I za obveznosti hranilnice. Ako se ta ne izjavi v lo dneh po dostavi, se bilanca brez te izjave predloži ministru za trgovino in industrijo. 3. V teku likvidacije predlagajo likvidatorji, če pravila, sklep zbora ali minister za trgovino in industrijo ne odrede krajših rokov, ob koncu vsakih 6 mesecev, raeuna-joč od dneva, ko so prevzeli svoje dolžnosti, bilanco in poročila o stanju likvidacije, kakor tudi svoje predloge (odst. 1. in 2.). Cl. 39. 1. Likvidatorji morajo brez odloga trikrat v presledkih, ki ne »mejo biti krajši kakor a in ne daijši kakor mesec dni, objaviti, da je zavod prešel v likvidacijo, in v teh objavah pozvati upnike, da svoje terjatve prijavijo v roku 3 mesecev. Znani upniki se morajo še posebej obvestiti v tem smislu, izvzemši upniki na viož-ne knjižice. 2. Upnikom na vložne knjižice (vlagatelji) ni treba prijaviti teh svojih terjatev, razen, čo zahtevajo boljši izplačilni razpored, kakor p« jim gre po čL 51, točka 2 stečajnega zakona, ah pa zahtevajo več, kakor pa se glasi iznos knjižice brez pripisanih obresti, ali pa če uveljavljajo svoje posebne pravice, ki iz knjižice niso razvidne. ČL 40. Nepremičnine bodo likvidatorji prodali na javni dražbi. Na drugačen način jih lahko vnovčijo samo, če to dopuščajo pravila ali sklep občnega zbora in če na to pristaneta upniški zbor in komisar, ako je postavljen. To velja zlasti tudi za odtujitev vse imovine zavoda z akti-vami in pasivami. V tem primeru je potrebna za sprejetje takega sklepa tričetrtinska večina vseh glasov, zastopanih na občnem zboru, kakor tudi pristanek treh četrtin članov upniškega odbora, a pri hranilnicah pristanek onega, ki jamči za obveznosti hranilnice. Mirim kraljica čokolade Spenjeni MIRIMOV kipnik. Umešaj 5 žlic sladkorja in 8 žlic nastrgane specijalne kuhinjske čokolade »Mirim« s petimi rumenjaki, naposled priden! rahlo sneg treh beljakov ter zvrni to v namazan model, katerega dno lahko obložiš a piškoti, omoče-nimi z rumom ali s presno sladko smetano. Kuhajte z »Mirim« kuhinjsko čokolado. Čl. 41. 1. Pri zavodu v likvidaciji se postavi upniški odbor, ki šteje največ 11 članov. 2. Upniški odbor volijo upniki pod predsedstvom komisarja, če pa komisar ni imenovan, pa pod predsedstvom sodnika, ki ga določi predsednik sodišča, pristojnega za stečaj denarnega zavoda. V upniškem odboru morajo biti sorazmerno po deležih v celokupni pasivi zastopane razne skupine upnikov, kakor so manjši in večji vlagatelji na knjižice in tekoče račune, upniki v drugih tekočih računih, hipotekami upniki, menični upniki itd 3. Podrobnejše določbe o sestavi, vo-litvi in organizaciji upniškega odbora bo predpisal minister za trgovino in industrijo s posebnim pravilnikom po zaslišanju svetovalnega odbora. Pravilniki so lahko splošni ali pa za posamezne panoge zavodov, kakor so banke, hranilnice itd. Minister za trgovino in industrijo lahko izda posebne določbe tudi za posamezne zavode. 4. Odbor upnikov daje poleg izvrševanja drugih nalog v smislu te odredbe likvidatorjem nasvete, nadzira in pospešuje njihovo delo, odobrava likvidacijske bilance in poročila ter izreka svoje mnenje o predlogih likvidatorjev. čl. 42. 1. Če delnice zavoda še niso v celoti vplačane, bodo likvidatorji od vsakega delničarja v mejah njegove, s pravili in zakonom določene, a še neizpolnjene obveznosti izterjali sorazmeren del, kolikor je potrebno zaradi poravnave upnikov, če ima zavod delnice raznih vrst se bodo najprej izterjale teriatve za delnice, ki nimajo prvenstva glede dodelitve družbi-nega imetja. Neizplačani del vloge na delnico se lahko izterja, čeprav še ni potekel po zakonu ali pravilih ali s sklepom občnega zbora določeni plačilni rok. To velja slično tudi za družbe z omejeno zavezo. 2. Pri hranilnicah morajo likvidatorji uresničiti jamstvo onega, ki jamči po statutu za obveznosti hranilnice. Način ustvaritve tega jamstv« bo predpisal minister za trgovino in industrijo v sporazumu s finančnim in notranjim ministrom za vsako hranilnico posebej, a to po zaslišanju garanta, komisarja, če je postavljen, likvidatorjev in upniškega odbora, če je že postavljen. Isto velja tudi za vsako izpre-membo izdanih predpisov Čl. 43. 1. Za likvidacijo veljajo, v kolikor ni v tem poglavju drugače določeno, določbe stečajnega zakona in sicer: a) odredbe členov 10 do 20. 43, 45 do 53, 57, 95, odst. 5 in 6. točka 1, 96, 97 in 98 s tem, da se namestu dneva, omenjenega v čl. 11 in 12 stečajnega zakona, smatra dan, ko je bila odrejena likvidacij« in da v primerih čl. 96 in 98 stopi na mesto stečajnega sodnika komisar, a če tega ni, v pri- Zvočni kino Dvor Telefon 2730_ „Kr®g smrti" Zapad, divji ln grozen, kakršen * je Predstave ob 7. in 9. nri zvečer. Cene najnižje Z.- 4.-, 6.-, 8.- Oin meni čl. 96 na mesto sodnika najstarejši član upniškega odbora, a v primeru čL 98 minister za trgovino in industriio; b) določbe čL 117 do 126 s tem, da bodo likvidatorji sprejete pnjave (čL 39), s svojimi izjavami o njihovi pravilnosti in o plačilnem redu prijavljenih terjatev predložili sodišču, pristojnemu za stečajni postopek, ter bo sodišče, čim sprejme prijave, odredilo narok za ugotovitev terjatev, kakor tudi da se bo ugotovitev terjatev po hranilnih knjižicah, ki niso posebej pri-javlj ene, izvršili po službeni dolžnosti na podlagi zavodovih knjig; 3. določbe čl. 136. 140 do 150 s tem, da se bo višek, ki bi se pokazal po končani ali naknadni delitvi pri delniških družbah ali družbah z omejeno zavezo, po obstoječih predpisih in po pravilih uporabil za razdelitev delničarjem odnosno zadružnikom, a pri hranilnicah izročil onemu, ki jamči za njene obveznosti po njihovem statutu, če v statutu samem ni drugače določeno: 4. določbe čl 183 do 189 v kolikor se postopek vrši pred sodiščem. 2. Pri postopku pred stečajnim sodiščem imajo likvidatorji dolžnosti upravitelja stečajne mase 3. Gotovina se mora nalagati samo pri Poštni hranilnici ali Državni hipotekami banki. 4. Rezerve, naložene za pokojnine ali v dobrodelne namene n« korist nameščencev in delavcev zavod«, se ne morejo, razen, če pravila drugače ne določajo, uporabiti za izplačilo upnikov niti v smislu odst 1, točka 3, dokler se more izpolnjevati namen, kateremu so namenjene. Take rezerve se bodo po končani likvidaciji pretvorile v ustanovo v smislu določb pravil bivšega zavoda. Kazenske določbe ČL 44. Kdor kot član upravnega odbora ali kateregakoli drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vodam uradnik, kot zastopnik ali kot komisar denarnega zavoda s premišljenim dejanjem ali dopuščanjem kakega dejanja prekrši svoje dolžnosti in povzroči s tem, da trpi zavod izgube, zaradi katerih bodisi samih bodisi v zvezi z drugimi izgubami, zavod ne more redno odgovarjati svojim obveznostim napram upnikom, se kaznuje, v kolikor ta kršitev dolžnosti ne predstavlja kaznivega dejanja, ki se mora strožje kaznovati, za prestopek z globo do 200.000 Din. Čl. 45. Kdor kot član upravnega odbora ali kakega drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vodilni uradnik, kot zastopnik, kot komisar ali kot vršilec pregleda denarnega zavoda v zapisnikih o sejah organov zavoda, v vlogah upravnim oblastem, v poročilih o poslih zavoda, v poročilih o pregledu, ▼ pozivih za vpis delnic ali v kakršnihkoli drugih objavah ali pozivih premišljeno napačno prikaže premoženjsko stanje zavoda, zamolči ali potvori dejstva, ki so važna za presojo premoženjskega stanja zavoda, se kaznuje, v kolikor ne predstavlja tako dejanje kaznivega dejanja, ki se mora strožje kaznovati, za prestop z globo do 100.000 Dm. Čl. 46. Kdor na kakršnikol' način premišljeno ovira, otežuje ali preprečuje izvršitev pregleda denarnega zavoda, določenega na osnovi določb te uredbe, se kaznuje, v kolikor tako dejanje ne predstavlja kaznivega dejanja, ki se more strožje kaznovati, za prestop z globo do 50.000 Din. Čl. 47. 1. Kdor to, kar je kot član upravnega odbora ali kateregakoli drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vodilni uradnik ali nameščenec v kateremkoli drugem položaju, kot zastopnik, kot komisar ali kot vršilec pregleda denarnega zavoda izvedel o razmerah zavoda tn sporočil, kar bi že po svoji prirodi moralo ostati poslovna tajnost drugim ali pa se tega neupravičeno poslužuje, se kaznuje, v kolikor ne gre za kazensko dejanje, ki se mora strožje kaznovati, za prestopek z globo do 50.000 Din, če pa je zaradi tega nastala škoda za zavod, z zaporom do dveh let in z globo do 200.000 Din. 2. Ne kaznuje se, kdor je dejanje, omenjeno v 1. odstavku, storil pri uveljavljanju svoje pravice ali pri izpolnjevanju dolžnosti, ki mu jo nalaga zakon ali nalog oblasti, ali, kdor je razrešen dolžnosti čuvanja tajnosti ali pa je to storil v vlogi na oblast v cilju, da prepreči nepravilno poslovanje. Cl. 48. Kazniva dejanj« po čl. 44. do 47. so prestopki v smislu kazenskega zakona. Za taka dejanja se bodo izrekale kazni samo, ako se nanašajo na denarne zavode, ki so se poslužili te uredbe 2. V primerih po čl. 44. do 47. lahko sodišče tudi odredi, da obsojenec za dolo čeni čas, ki pa ne more biti daljši od treh let ne more biti član kakršnegakoli organa ali likvidator denarnega zavoda, ki im« svoj sedež ali svojo podružnico v kraljevini Jugoslaviji Čl. 49. Predpisi čl. 344, 345, 346. 350, 351, 354, 355 in 356 kazenskega zakona veljajo tudi v primeru izvenstečajne likvidacije v smislu te uredbe. Čl. 50. Vodilni uradnik v smislu tega poglavja je nameščenec denarnega zavoda, ki mu je ne glede na službeni naslov (kakor direktor, prpkurist dirigent disponent, generalni pooblaščenec, reprezentant m slično) poverjeno vodstvo vseh poslov ali poedinih panog podjetja ali pa vodstvo podružnice. Prehodna in zaključna določila ČL 51. Pod denarnim zavodom je razumeti v smislu določil te uredbe denarne ustanove, ki so osnovane kot delniške družbe ali kot družbe z omejeno zavezo, kakor tudi hranilnice samoupravnih teles ali udruženj Čl. 52. Afilirano v smislu te uredbe je ono podjetje, v čigar osnovni glavnici po stanju zadnje letne bilance sodeluje denarni zavod, ki se poslužuje te uredbe, z najmanj 30 odst., odnosno kateremu je denarni zavod dal kredit ki dosega najmanj 40 odst. lastnih sredstev, t i. osnovne glavnice in pravih rezerv po stanju zadnje letne bilance tega podjetja. Tudi v primeru. če sodelovanje denarnega zavoda v osnovni glavnici podjetja ne doseza 30 odst. odnosno dodeljeni kredit 40 odst.. toda oboje skupno doseže 50 odst. lastnih sredstev tega podjetja, »e smatra podjetje za afilirano. Čl. 53. Imovine spojenih družb pred pokritjem ali zasiguranjem prijavljenih teriatev ni treba voditi ločeno, tod« v tem primeru odgovarjajo člani uprave in nadzornega odbora prevzemajoče družbe solidarno za škodo, ki bi upnikom enega izmed spojenih družb nastala zaradi tega. Krznarstvo KENK Ljubljana, Židovska ulica 3 VELIKA 1ZBERA VSAKO V KITNEGA KRZNA PO NAJNIŽJIH CENAH. ker bi bili upniki druge fuzijonirane družbe ugodneje izplačam, kakor pa bi mogli biti, ce Di se upravljalo premoženje fuzijonira-nLh družb ločeno. Čl. 54. 1. Kjer se v tej uredbi omenja vpi» v trgovski register, se razume v posameznih primerih tudi protokoiacija pn sodišču. _. Objave, predpisane s to uredbo, v kolikor jih ne vrši sodišče, pri katerem se vodi trgovski register ali pri katerem se vrši protokoiacija, se vrše na način, določen v pravilih denarnega zavoda za njegove objave, kakor tudi, če tega že ne določajo pravila, v banovinskem Službenem listu, a pri delniških družbah, čijih osnovna giavnica presega 5,OUU.OOU Din, ter pri hranilnicah na sedežu banskih uprav tudi v »Službenih novinah«. 3. Rok, ki teče od dneva objave, se računa od dneva objave v »Službenih novinah«, a če objava v »Službenih novinah« ni predpisana, od dneva objave v banovinskem službenem listu. Čl. 55. Z valorizacijo v smislu čl. 16 se lahko okoristijo tudi zavarovalne družbe. ČL 56. Za denarne zavode, ki jim je pred nveliavljenjem te uredbe odobrena odgoditev plačil na osnovi čl. 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932 ali ki so se poslužili uredbe o ureditvi izplačil vlog z dne 26. decembra 1932, ostane v veljavi zaščita do poteka roka, omenjenega v čL 1, odst 1. te uredbe, a za one zavode, ki bodo v tem roku zahtevali enega izmed ukrepov, omenjenih v istem odstavku, pa vse dotlej, dokler ne bo izdan odlok o njihovi Drošn ji Čl. 57. Finančne olajšave po ČL 18. in čl. 33., odst 4 se lahko odobre tudi denarnemu zavodu, ki želi izvesti svojo sanacijo, ne da bi zahteval zaščito po tej uredbi. O takih prošnjah odloča minister za finance ▼ sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo. Prošnji za odobritev finančnih olajšav se mora priložiti načrt za sanacijo in dokazi, da je izvedba tega načrta zagotovi jena. ČL 58. Vsote, ki jih je kdo zaupal denarnemu zavodu, ki mu j« odobrena odgoditev plačil, ker ne more z ajimi razpolagati zaradi deviznih omejitev, bodo izpla-čne na način in v rokih, ki jih bo določil v svojem odloku minister za trgovino m industrijo po prejšnjem sporazumu s finančnim ministrom. Zoper ta odlok ni pritožbe na državni svet ČL 59. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da izda uredbo o svetovalnem odboru za bankarstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo ter v sporazumu z resornimi ministri vse pravilnike, potrebne za izvrševanje te uredbe in to tudi za Erimere, ki niso izredno predvideni v ured-i, da te pravilnike po potrebi izpopolni in izpremeni, a finančni minister se pooblašča, da izda odloke, potrebne za izvrševanje določil o finančnih olajšavah za denarne zavode, ki se poslužijo koristi te uredbe. Poleg tega »e pooblašča minisier pravde, da v sporazumu z zainteresiranimi ministrstvi daje avtentična tolmačenja določb te uredbe. ČL 60. Zaščita kreditnih gospodarskih zadrug in zadružnih zvez bo urejena s posebno uredbo. Čl. 61. Ta uredba dobi obvezno moč ž« z dnem objave v »Službenih novmah«. Z istim dnem prenehajo veljati, v kolikor v čl. 56. ni drugače določeno, čl. 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932. nadalje uredba o ureditvi izplačila vlog pri posameznih denarnih zavodih z dne 36. decembra 1932, uredba v posredovanju z dr.e 4. januarja 1933, kakor tudi vsi drugi predpisi, ki »o v nasprotju z določbami te uredbe. Sveti Miklavž za gladujoco rudarsko deco Ljubljana, 4. decembra. Na predlog ljubljanskega akcijskega odbora je prosvetni oddelek banske uprave naročil vodstvom in ravnateljstvom vseh osnovnih, meščanskih in srednjih šol v dravski banovini, naj se na god sv Miklavža dne 6. decembra na vseh šolah pobira od učencev in dijakov prostovoljne prispevke v denarju za šolarsko kuhinjo v Trbovljah, katere obstanek je nevarno ogrožen. Kuhinja v Trbovljah daje vsak dan toplo hrano okrog 250 najbednejšim rudarskim otrokom, 600 nadaljnjih nič manj gla-dujočih šolarjev, ki jih je obdarovala uradna komisija, pa še brezupno čaka na povabilo k vsaj skromnemu koščku kruha. Prosvetna oblast, ki bo izvedla to nabi-i^lno akcijo, je s tem podvzela posel, ki je prav tako socialnega kakor vzgojnega pomena. Saj je misel, naj bi otroci na god svojega največjega dobrotnika žrtvovali majhen novec od svoje sreče, da s tem pripomorejo svojim najbednejšim bratcem ▼ čmi dolini do toplega obeda, v resnici najbolj posrečeno sredstvo za vzgojo plemenitosti in socialnega čuta v mladih Ijuden. Očetje in matere pa, ki so na 6. decembra vsako leto bolj odprtih rok, bodo svojim ma'čkom gotovo rade volje pomagali, da se bodo vsaj s skromnim prispevkom udeležili te človekoljubne akcije. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ia danes: Pretežno oblačno, na vzhodu bolj vedro, na zapadu oblačno, stalno, mraz bo nekoliko popustil. — Situacija včerajšnjega dne: Baro-metrski maksimum ee 'e spustil nad južno Evropo. Pritisk je narasel za 5 do 11 mm, najbolj v srednjem Primorju in na jugu. Dunajska vremenska napoved sa torek: Hjd mraz. ponekod oblačno. VLASTA BURIAN It stolic' BOMBA SMEHA! ▼ zvočnem kinu Ideal Predstave ob 4., 7. in 9%. Sanacija zadružništva i& Določbe uredbe o zaščiti denarnih zavodov se z ne katerimi izjemami analogno nanašajo tudi na kre ditne zadruge Beograd, 4. decembra, p. Današnje »Služ bene novrae« objavljajo nadaije uredbo o zaščiti kreditnih gospodarskih zadrug in njihovih zvez, ki je bila izdana na osnovi čl. 6. zakona o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmetov. Uredba s® glasi: CL 1. Kreditnim in drugim gospodarskim zadrugam, ki sprejemajo hranilne vloge, kakor tudi njihovim zadružnim zvezam, ee lahko odobri zaščita po določbah uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 1933 z izjemo pretvarjanja starih terjatev v deleže (delnice) in odpisa deležev v primeru odgoditve plačil ali sanacije, če so zaradi odgo-ditve plačil, odobrene po obstoječih p.iJ-pisih njihovim dolžnikom prišle v nemo-gočnost, da bi redno izvrševale svoje obveznosti napram upnikom, a to z izpre-membami, navedenimi v naslednjih členih. ČL 2. Odloke, ki jih po predpisih uredbe o zaščiti denarnih zavodov izdaje minister za trgovino ra industrijo, bo izdajal glede zadrug in njihovih zvez kmetijski minister. Zoner njegove odločitve ni pritožbi na Državni svet V ministrski odbor. Iti je predviden v omenjeni uredbi, pride, kadar gre za zadruge ali njihove zveze, namesto ministra za trgovino kmetiiski minister. . Za preglede, predvidene v predpisih omenjene uredbe, bo kmetijski minister v prvi vrsti določil revizorje zadružnih zvez. Določbe čl. 7. omenjene uredbe ne veljajo za zadruge in njihove zveze. Pregleda ni treba vršiti komisijsko. Stroški za pregled v zvezi s prošniami za zaščitne ukrepe se krijejo iz fonda za te preglede, ki se bo v to 'svrho osnoval. V ta fond bodo vse zadruge, ki sprejemajo hranilne vloge, in zadružne zveze plačevale doprinos, čigar vi- šino bo določil kmetijski minister. Doprinos ne more biti večji kakor eden promile vplačanih deležev in rezervnih fondov, izkazanih v letni bilanci vsake zadruge odnosno zveze. Podrobnejše določbe o tem fondu bo izdal kmetijski minister. Kjer je v omenjeni uredbi predvideno zasliševanje posvetovalnega odbora za bankarstvo, bo v primerih, kadar gre za zadruge, zaslišana Glavne zadružna zveza kraljevine Jugoslavije, odnosno Državna zveza zadrug za poljedelski kredit, če je zadruga prti njej včlanjena. ČL 3. Prošnje za odobritev zaščite, predvidene v omenjeni uredbi, se predlagajo kmetijskemu ministru, in sicer: 1. Zadruga, ako je včlanjena pri kaki zvezi, ki vrši revizijo, preko te zveze, če pa ni včlanjena v nobeni zvezi, pa preko Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije. 2. Zadružna zveza, ako je včlanjena v Glavni zadružni zvezi kraljevine Jugoslavije, preko te zveze, v nasprotnem primeru pa neposredno kmetijskemu ministru. PodaljSanje jamstva zadružnikov Čl. 4. Izvenstečajno likvidacijo zadruge lahko poveri kmetijski minister tudi zadružni zvezi, pri kateri je zaaruga včlanjena. Obveznosti zadružnikov napram zadrugi odnosno zadružnim zvezam v pogledu jamstva bodo likvidatorji uveljavili po predpisih, ki veljajo na sedežu zadruge (zadružne zveze) za uveljavljenje jamstva v stečaju zadruge (zadružne zveze). Likvidatorji zavzemajo v tem pogledu položaj upravitelja stečajne mase. Čl. 5. Jamstvo zadružnikov, ki po uve- I javi jen ju te uredbe prenehajo biti člani i zadruge, se podaljša pre*o zakonitega roka na 5 let, če v pravilih samih ni predviden daljši rok. V kolikor petletni rok presega zakoniti odnosno po pravilih določeni rok, se neomejeno jamstvo pretvori ▼ omejeno jamstvo in to v višini 10 kratne-ga iznosa deleža. Iznos jamstva ne more biti v nobenem primeru manjši kakor 1000 Din. Dokler traja jamstvo, ne more bivši zadružnik zahtevati izplačila svoje zadružne vloge, niti izplačila obresti, niti onega dela letnega bilančnega viška (dobička), ki bi mu sicer pripadal po pravilih. Sanacijski fond Čl. 6. Zadružna zveza lahko po sklepu občnega zbora ustanovi sanacijski fond. V to svrho lahko od vsake včlanjene zadruge pobira do 10 odst letnega čistega dobička, poleg tega pa lahko pobere enkraten doprinos v višini do 10 odst rezervnega fonda vsake včlanjene organizacije, izkazanega v zadnji letni bilanci Ta fond se uporablja po sklepu občnega zbora zadružne zveze. Čl. 7. Kazenska določila omenjene uredbe se analogno nanašajo tudi na zadruge in njihove zveze. Čl. 8. Kjer je v omenjeni uredbi govora o »denarnem zavodu«, »osnovni glavnici«, »delničarju«, »članu družbe«, ali »skupščini delničarjev«, ter »trgovskem registru«, je po tej uredbi razumeti »zadrugo«, odnosno »zadružno zvezo«, »zadružni delež«, »zadružnike«, »občni zbor zadruge«, odnosno »zadružni reg ster«. ČL 9. Kmetijski minister se pooblašča, da v sporazumu z resornimi ministri izda vse potrebne pravilnike za izvajanje te uredbe. Minister pravde se pooblašča, da v sporazumu s pristojnimi ministri daje avtentična tolmačenja o predpisih te uredbe. ČL 10. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah« in prenehajo z istim dnem veliati vsi predpisi, ki s to uredbo niso v skladu. aksltttirasije obrestne mere Najvišja obrestna mera, ki bo določena za vsako banovino posebej, sme znašati za posojila 12.5« za vloge pa 6.5 odstotka ČL 1. 1. Denarni zavodi na področju vsake banovine so dolžni v roku meseca dni po uveljavljenju te uredbe določiti najvišjo obrestno mero za posojeni denar. Obrestna mera za posojila sme znašati največ b odst iznad eskompt-ne obrestne mere Narodne banke. Zavodi mo-ejo določiti enotno obrestno mero za vso banovino ali pa različne obrestne mere za posamezne dele banovin, lahko p« tudi določijo različne obrestne mere z« osamezne vrste zavodov, kakor so ban-e hranilnice, gospodarske kreditne zadruge in slično. Če denarni zavodi v posamezni banovini v določenem roku ne bodo aolo-čiii najvišje obrestne mere in o tem v določenem roku okvestili ministra za trgovino in industrijo, bo določil višino obrestne mere ministrski svet na'predlog ministra za trgovino in industrijo ter hnanenega ministra, a po zaslišanju posvetovalnega odbora za bankarstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo. 2. Določena obrestna mera v smislu 1. odst. se objavi v banovinskem službenem listu in v »Službenih novinah« ter stopi v veljavo 15 dni po objavi v »Službenih novinah«. Obrestna mera za vloge ki jih sprejemajo denarni zavodi, ne more biti večja, kakor 1 odstotek izpod eskomptne oorestne mere Narodne banke. ČL 2. Pod denarnim zavodom v smislu te uredbe je razumeti vse denarne ustanove, ki so osnovane kot delniške družbe ali kot družbe z omejeno zavezo ali kot kreditne gospodarske zadruge, nadalje hranilnice samoupravnih teles in udruženj, kakor tudi one denarne ustanove, ki so osnovane na podlagi posebnih zakonov. ČL 3. 1. Obrestne mere, določene na način. predviden v čl. 1, so obvezne za vse denarne zavode, kakor tudi za vse ostale družbe in osebe, ki so pooblaščene sprejemati hranilne vloge. Zasebna posojila 2. Družbe in osebe, ki ne spadajo pod nobeno skupino, navedeno v 1. odst. tega člena, ne smejo za posojeni denar jemati večjih obresti, kakor je najnižja obrestna mera, ki jo računajo denarni zavodi. Ce v dotičnem kraju ni denarnega zavoda, potem je merodajna najnižja obrestna mera, ki jo računa najbližji denarni zavod. ČL 4. V maksimalni iznos letne obrestne mere za posojeni denar, dopustne po določbah čl. 1. te uredbe, se računa tudi vse postranske dajatve, ki se jih je dolžnik obvezal plačati poleg obresti, kakor provizijo, režijske stroške in slično, upnik pa ima pravico, zaračunati poleg obrestne mere še stvarne stroške, ki jih je imel pri sestavi pogodbe na račun taks in drugih javnih dajatev. Prav tako se lahko za primer zamude plačil s strani dolžnika dogovori povečanje obrestne mere za največ do 2 odst. Druge konvencionalne globe so nedopustne. ČL 5. 1. Dogovor o obrestni meri za posojila je neveljaven, v kolikor določena obrestna mera presega maksimalno obrestno mero, dopustno po čl. 1. in 4. 2. Obresti preko dopustne mere v smislu te uredbe se ne smejo prisoditi, niti zavarovati, niti izterievati, če tudi so določene s pravnoveljavnim sodnim odlokom ali » kakim drugim izvršnim ukrepom. ČL 6. Obračuni o dolgovanju se morajo pri vsakem izplačilu vršiti pismeno na rno-nopolskem papirju, kojega obliko bo predpisal finančni minister sporazumno z ministrom pravde. To pa se ne nanaša na ugodnosti, ki so glede taks z zakonom priznane. Dolgovi pri trgovcih in obrtnikih ČL 7. Predpisi o višini obrestne mere za >»sojeni denar veliaio tudi za posoiila v ' '"ki potrošenega blaga (semena, živeža 1). Čl. 8. Obresti, dogovorjene ali določene pred uveljavljenjem te uredbe, se lahko, v kolikor ne nasprotujejo določbam zakonov, ki so veljali do uvel javi jen ja te uredbe, zaračunajo in izterjajo v dogovorjeni višini, tako z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, se smejo take obresti računati in izterjevati samo v toliko, v kolikor niso v nasprotju z določbami te uredbe. Za posojila v tekočem računu se bodo računal* obresti po tej uredbi od 1. januarja 1934. dalje. ČL 9. Določbe čl. 1. do 8. ne izpremin.ialo določb v višini obrestne mere za kmečke dolgove po uredbi o zaščiti kmetov. Prav tako te določbe ne veljajo za pooblaščene zastavljalnice, za katere velja še nadalje obrtni zakon. ČL 10. Določba o obrestni meri za vloge (čl. 1., odst. 3.) je obvezna za vsak zavod od dne, ko stopijo zanj v veljavo določbe o višini obrestne mere za posojila (čL 1., odst. 1.). Kazni za kršitve Čl. U. Kdor namenoma krši določbe o višini obrestne mere, bo kaznovan, v kolikor ne gre za dejanje, ki je strožje kaznivo po kazenskem zakonu, za prestopek v smislu kazenskega zakona, z zaporom do 6 mesecev in z globo do 25.000 Din. Čl. 12. Denarni zavod, ki bi plačeval višjo obrestno mero za vloge, kakor pa je določena po 1. členu, 3. odst te uredbe, bo kaznovan z denarno globo do 50.000 dinarjev. Te denarne globe se bodo stekale v fond za nadzorstvo nad denarnimi «a-vodi. . ČL 13. Minister za trgovino m industrijo se pooblašča, da izda pravilnik za izvrševanje te uredbe. ČL 14. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«. Z istim dnem prenehajo veljati vsi predpisi, ki niso v skladu s to uredbo. Znižanje režij denarnih zavodov Trgovinski minister bo vsakemu zavodu določal višino režijskih stroškov — Uredba določa tudi novo ureditev službenih odnošajev nameščencev Čl. 1. 1. Denarni zavodi, ki se okoristijo z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 1933., so dolžni znižati režijske stroške, tako osebne kakor stvarne na najmanjši iznos, ki omogoča neovirano vodstvo poslov. V ta iznos se ne vštejejo vsote, potrebne za izplačilo odpravnin (čl. 4.). 2. Komisija, ki izvrši pregled v smislu čl. 4. omenjene uredbe, bo podala v glavnih potezah tudi svoje mnenje o tem. koliko oseb naj šteje in kako naj bo sestavljeno osobje denarnega zavoda in koliko bi smeli največ znašati osebni in stvarni režijski stroški. 3. Minister za trgovino in industrijo bo na podlagi tega mnenja in po zaslišanju dotičnega denarnega zavoda izdal odlok o tem, koliko smejo največ znašati skupni režijski stroški. 4. Pri zavodih v smislu točke 1, pri katerih ne bo izvršen pregled, omenjen v 2. odstavku, lahko trgovinski minister na predlog zavod« samega, ali pa na predlog n jegovih upnikov, ako znaša io ntihove terjatve najmanj eno desetino celokupnega iznosa terjatev tega zavoda, izkazanih v zadnji bilanci, ali pa po svoji službeni dolžnosti, izdal odlok o višini režijskih stroškov. 5. Ta odlok se lahko izpremeni po predlogu zavoda samega, njegovih upnikov ali pa tudi po službeni dolžnosti. 6. Zaradi izdaje odloka v smislu točke 4 in 5 lahko trgovinski minister odredi poseben pregled. Stroški za ta pregled gredo v breme predlagatelja, a za pregled po službeni dolžnosti v breme države. V primeru pa, da se mora na osnovi tega pregleda iznos režijskih stroškov izpremeniti za več kakor eno petino prejšnjega iznosa, nosi stroške denarni zavod. 7. Z odlokom se bo določil tudi rok njegove veljave, ki pa ne more biti daljši kakor tri leta ter se lahko podaljša za največ do pet let 8. Proti temu odloku se lahko denarni zavod pritoži na državni svet 9. člani uprave nadzornega odbora denarnega zavoda solidarno odgovarjajo za škodo, nastalo zaradi neizvrševanja i vdanega odloka, razen kadar kdo izmed njih dokaže, da za kršitve odloka ni vedel, niti ni mogel vedeti. 10. Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za afilirana podjetja, ki so denarni zavodi, lahko pa se razširijo tudi na vsa ostala afilirana podjetja. ČL 2. 1. Člani uprave in nadzornega odbora kakor tudi člani vseh drugib izvoljenih organov denarnega zavoda, kateremu je odobrena odgoditev plačil po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, za dobo tra'anja te odgoditve nimajo pravice na tantiieme, niti na kake druge materialne ugodnosti, izvzemši dejanske potne stroške, dnevnice za bivanje izven svojega stalnega bivališča in dnevnice za dežurno službo v zavodu, če so jim priznane po pravilih zavoda. 2. Pri denarnih zavodih, katerim je v smislu omenjene uredbe odobrena sanacija brez odgoditve plačil ali likvidacije, lahko minister za trgovino in industrijo odredi, da se določbe 1. odstavka tega člena uporabijo v celoti ali pa samo delno. V premeru sanacije določi tudi rok veljavnosti omejitev po 1. odstavku. 3. Trgovinski minister lahko tudi za afilirana podjetja odredi omejitve v smislu prejšnjih odstavkov. Znižanje plač in pokojnin ČL 3. 1. Vodilni uradnik denarnega zavoda, ki se je okoristil z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, ne more na račun pokojnine v breme zavoda, bilo na kakršenkoli način, prejemati mesečno več kakor 8000 Din, a člani njegove rodbine največ 5000 Din. Za ostale nameščence vel'a jo vsote 6000 odnosno 4000 Din mesečno. Smatra pa se, da ne gre v breme zavoda oni del pokojnine, ki jo dobiva nameščenec iz posebnega pokojninskega fonda za nameščence zavoda ali od kakega drugega zavarovalnega zavoda. 2. Določbe 1. odstavka veljajo tako za bivše nameščence, ki so že v pokoju, kakor tudi za one, ki šele bodo upokojeni. 3. Minister za trgovino in industrijo lahko uredi znižanje pokojnine v smislu 4. in 2. odst. tudi za afilirana podjetja. 4. Zavodi, katerim je bila odobrena zaščita na osnovi čl. 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932, ali po uredbi o ureditvi izplačil vlog z dne 26 decembra 1932, lahko po uveljavljenju te uredbe, a tudi že prej, predno jim bo odobrena katerakoli sanacijska akcija, predvidena v uredbi o zaščiti denarnih zavodov in nji- ' kovih upnikov, izvedejo znižanje posojnin v smislu 1. in 2. odst. tega člena. 5. Proti odloku zavoda se lanko vodilni uradnik odnosno nameščente pritoži ministru za trgovino in industrijo Zoper odlok ministra ni pritožbe na Državni svet. Skrajšanje odpovednega roka Čl. 4. 1. Uprava denarnega zavoda, ki se okoristi z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, kakor tudi uprave afiliranih zavodov, lahko službene pogodbe, sklenjene z odpovednim rokom, ki znaša nad 6 mesecev, kakor tudi pogodbe, sklenjene za določeni čas, ki pa še ne po-tečejo v 6 mesecih, odpovedo z odpovednim rokom 6 mesecev. 2. Dogovorjena odpravnina pri teh zavodih ne more biti večja od 6 mesečne plače. Za naturalne Jajatve pripada nameščencu odgovarjajoča vrednost v denarju, Vaš verni tovariš! Od nekdaj že ie Schichtovo terperv tinovo milo gospodinji zvest zaveznik pri pranju in domačem delu. Ohranite mu tudi Yi trajno prijateljstvo. Torej« Pazite prav po« sebno na izvirni ovoi in na varnostno znamko JELEN". Potem seVam ni bati ponarejenih miL &CHICHT ..ampak poprej za nTeSaie7yTERPENTIN0V0 MILO hvala! 513.3-33 PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! če ni drugače dogovorjeno. To pa ne krši pridobljenih pravic na pokojnino (ČL 3.), če je biia dogovorjena poleg odpravnine. 3. Zavodi, ki jim je odobrena zaščita na osnovi čl. 5 zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 193^ ali pa uredbi o ureditvi zplačiia vlog z dne 26. decembra 1932. lahko po uveljavljenju te uredbe, a še prej, predno jim bo odobrena katerakoli izmed sanacijskih akcij, predvidenih v uredbi o zaščiti denarnih zavodov ra njihovih upnikov, uDorabijo določbe i. ra 2. odst. tega člena. 4. Zavodi, omenjeni v prejšnjem odstavku, se oprostijo dolžnosti izplačila zaostanka odpravnine, v kolikor odpravnina presega 6 mesečno plačo. ČL 3. Če nameščenec ne pristane na znižanje plače, lahko odpove službeno razmerje tako nameščenec kakor zavod sam. Nameščencu pripada v tem primeru odpravnina v smislu določb čl. 4, 1. in 2. odstavek te uredbe, a za izračunanje višine odpravnine služi dotedanja plača nameščenca. Iznos, ki ga nameščencu dolguje zavod na račun dolžne plače za pretekli čas, je zavod dolžan izplačati nameščencu poleg odpravnine. Čl. 6. Za pojme »vodilni uradnik«, »denarni zavod« in »afilirano podjetje« veljajo določbe čl. 50. 51 in 52 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Prav tako veljajo za vršenje pregleda r smislu 1. člena te uredbe določbe čl. 7, 8, 9, 10, 11, 12, 45, 46 in 4? omenjene uredbe. ČL 7. Določbe te uredbe se bodo primerno izvajale tudi za kreditne gospodarske zadruge in njihove zveze, ki se okoristijo z uredbo o zaščiti kreditnih gospodarskih zadrug in njihovih zvez z dne 22. novembra 1933. ČL 8. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih novinah«. Z istim dnem prenehajo veljati vsi predpisi, ki niso v skladu s to uredbo. Znižanje režijskih stroškov gospodarskih podjetij Posebna uredba omogoča revizijo obstoječih službenih pogodb v cilju znižanja dajatev potom posebnega razsodišča Beograd, 4. decembra, p. Današnje »Služ- ' bene Nov:ne« objavljajo tudi uredbo o znižanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij. Dejstvo, da vplivajo rri mnogih gospodarskih podjetjih režijski stroški, izvirajoči še iz dobe dobre konjunkture, v veliki meri na njihovo gospodarsko stanje, je napotilo vlado, da tud; v tem pogieau izda primerne ukrepe, ki pa nikakor ne predstavliaio rušenja socialnih rridobitev, marveč streme samo po prilagoditvi režijsk h stroškov zmanjšani gospodarski delavnosti in f.nanč-ni sposobnosti posameznih gospodarskih podjetij. V kolikor gre za n žje nameščence, je izprememba sedanieea stania tudi po tej uredbi mogoča samo na rod'lagi zreka izvoljenega razsodišča. Uredba se elasr. Znižanje plač Čl. 1. Vsako podjetje lahko svojim vodilnim uradnikom na šest mesecev odpove službeno pogodbo, ako le odpovedni rok daljši od 6 mesecev, kakor tudi pogodbe sklenjene za gotovo dobo. ako ie do poteka take pogodbe še več kakor 6 mesecev. V takem primeru so lahko dogovorjena odpravnina zniža na 6 mesečno poslednjo pla" čo. Toda vodilni uradnik s tem ne izgubi že pridobljenih pravic do pokojnine, če mu pripada pokojnina po pogodbi poleg odpravnine. Ako vodilni uradnik ne pristane na znižanje plače, lahko podjetje postopa v smislu določb tega člena, to je, da mu odpove službo na šest mesecev. ČL 2. Podjetje, čegar gospodarska delavnost se }e zaradi splošne gospodarske krize zmanjšala v toliki merL da predstavljajo stroški osebne režije po dosedanjih posebnih ali kolektivnih službenih pogodbah zanj nesorazmerno veliko breme, lahko sorazmerno zniža plače, pokojnine ln odpravnine svojim nameščencem, ki niso vodilni uradniki in Jim lahko odpove službene pogodbe po določilih naslednjih členov. Pokojnine se lahko znižajo »amo, v kolikor gredo na breme podjetja. Pri tem se smatra, da ne gredo na breme podjetja, če prejema nameščenec pokojnino Jz no?io ječo ,n ga Je narodno osvobojenje rešilo lz temnic v Bosanski Gradiški. Po vojni S'j je Jovan Sremac vneto udejstvoval v or&ani.zacij. dobrovoljcev. Zadnjič je javno nastopil pri spominski proslavi osvobojeija r svojem rodnem kraju. Darila za Miklavža in božič 25%izpod cene na primer: 4 m voln. blaga za obleko od Din 96.— 3 m voln. blaga za plašč od Din 198.— in razni drugi predmeti zelo ugodno pri tvrdki NOVA Kongresni trg 15. (nasproti nunski cerkvi) 97 ♦ Smrt starega finančnega strokovnaka. V Beogradu je umrl g. Jovan Bešlič, ki je veljal nekdaj za najuglednejšega finančnega strokovnjaka in je ustanovil tudi vrč beograjskih denarnih zavodov. Jovan Bešlič se je rodil leta 1851. v Banatu ter na Dunaju dovršil trgovsko akademijo. V Beogradu je bil nekaj let zastopnik neke mednarodne banke, potem pa ga je tedanji finančni minister čeda Mrjatovič poMical kot strokovnjaka v svoje ministrstvo, kjer je deloval do leta 1893. Pozneje je bil Bešlič tudi ravnatelj državne tiskarne. Zara-d temeljitega znanja na vsen področjih »o ga nazivali »živa enciklopedija«. ♦ Naša zrakoplovna pošta posluje Se od leta 1929. in je imela največji promet leta 1931. V notranjem prometu je bilo tedaj 6174 pisemskih pošiljk, v mednarodnem pa pa 27.742. Beograjska zrakoplovna postaja je odpremila največ pisem v Francijo, postaja v Zagrebu pa v Avstrijo. Sprejetih pa je bilo iz inozemstva 41.307 pisem in dopisnic ter 542 zavojev. Zaradi splošne krize promet sicer nazaduje, a se bo gotovo spet dvignil, kajti od naših zračnih pošt dosežejo pošiljatve v enem dnevu vsa mesta Evrope. Tudi v drugih državah, kjer Je letalstvo še bolj razvito, je v zadnjih dveh letih zrakoplovni poštni promet zmanšan v precejšnji meri. ♦ Podražene pristojbine za Inozemstvo. Prometni minister je v soglasju s finančnim ministrom izpremenil ekvivalent taks za pisma in dopisnice v mednarodnem poštnem prometu. Pristojbina za pisma do 20 gr za inozemstvo je določena na 3.50 Din, za pisma, ki so težja od 20 gr pa ostane za vsakih 20 gr ali del te teže tudi v bodoče 1.50 Din. Pristojbina za odprto dopisnico v inozemstvo se zviša z 1.50 na 1.75 Din Te pristojbine stopijo v veljavo 1. januarja 1934. Pristojbine za pisma in dopisnice za Italijo ostanejo neiz-premenjene ■■■■■■■■■IIHUlJHIIHIBlIRlin g Snežne verige za avtomobile najceneje pr! A. Goreč dzoz Ljubljana p poleg nebotičnika. I IBIHI I I ♦ Himen. V Beogradu sta,se poročila gospodična Vida Slibarjeva, zaščitna sestra, in g. Adolf Baldani, strojni inženjer drž. železnic. Za priči sta bila g. minister Ivan Pucelj ln g. Bruno Danda, tehn. uradnik. Bilo srečno! ♦ Naši izseljenci se vračajo. Izseljenski komisar banske uprave v Ljubljani je prejel obvestilo, da se prihodnji petek vrne s Holandskega 182 naših izseljencev, ki so tamkaj izgubili zaposlitev. Holandska ob-lastva jim bodo plačala železniško vožnjo do Ljubljane. Udarec je za naše izseljence tem hujši, ker bodo tudi v domovini le s težavo dobili zaposlitev. ♦ Narodna knjižnica In čitalnica v Zagrebu priredi Miklavžev večer 9. t m. v prostorih železničarskega doma na Trnjan-ski cesti 1. Miklavževa prireditev je za zagrebške Slovence dobila že tradicijski anačaj. Posebno pa obeta letošnji Miklavžev prihod mnogo novih presenečenj, obilnih atrakcij, razkošno dekorirano dvorano in neumoren Negodetov jazz iz LJubljane. Zato pohitite vsi zagrebški Slovenci v soboto na to lepo domačo prireditev. ♦ Konzum mleka v Beogradu. Po zgledu Zagreba, kjer je anketa občinskega odbora, zdravnikov in drugih strokovnjakov nedavno podvzela korake, da bi se uredilo več vsem predpisom odgovarjajočih mlekarn in zbiralnic mleka z dežele, je tudi beograjska občinska uprava začela razmišljati o tem, kako bi s.e v Beogradu povečal konzum mleka iz kontroliranih mlekarn in zbiralnic. Mlekarne krijejo namreč komaj 20% potrošnje. Izdelali so tudi statistiko, ki kaže, da Beograjčani sploh ne pijejo dosti mleka. Miklavževanje Sokola I. na Taboru B v torek, dne V decembra t. L, ■ za deco popoldne ob 4. url — 5 za odrasle ob pol 9. zvečer s plesom ■ tllllll ♦ Prikrojevalnl tečaj za krojače In iivllje v Ljubljani priredi banska uprava v začetku januarja. Kdor se namerava tečaja udeležiti, naj priglasi svojo udeležbo do konca t. m. referatu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Stari trg 34-1., desno, kjer «e dobe vse podrobne informacije. * Ciril Metodove razglednice u boiif in novo leto se naročajo pri C. M. pisarni. Ljut^ ljana, Beethovnova o lica št 2. Kupujte domače blago! DAMSKA KROJAČICA MIHAELA TTRAMČ se Je preselila iz študentovske ulice 3 na Karlovško cesto 15/1., levo. — Se priporoča. 12344 ♦ Izvestni ljudje, ki nimajo sicer na tem nikakega interesa, širijo pravilno rešitev naše v nedeljski številki objavljene križanke. Naj to početje opuste, ker jih bomo sicer pozvali na odgovor. _ Drogerija Gregorič, Ljubljana. • Obledele obie«e barva v različnih bar vab In plisira tovarna JOS REICH IsmiT^nTr^TT, u_ Praznik ruskega Sokolstva. Ker bo v soboto 9. t. m. praznik ruskega Sokolstva in lBtočasno praznik ruskih Junakov reda sv. Jurija, bo lz tehničnih razlogov zaprisega ruskih Sokolov namesto v soboto še-le v nedeljo 10. t. m. točno ob 16. v telovadnici Ljubljanskega Sokola (Narodni dom). Za vse č'aiie ruskega Sokola je udeležba strogo obvezna. Iskreno vabljeni tudi prijatelji ruskega Sokolstva. Posebnih vabil ne bo. u_ že spet špljonafa. Mnogokrat čltamo o velikih špionažnih aferah. Svet je pre-prežen z nevidno mrežo več ali manj drznih Idoidi, ki stalno ogražajo to ali ono državo, narod aH industrijo. Nekatere države imajo svoje špljone tako spretno izvežbane, do 6o kos vsaki še tako težki nalogi. Redkokdaj se pa zgodi, da bi špijoni delovali samo iz ljubezni do naroda ali lz ljubezni do domovine. Večina deluje za denar. Vedno je v špijonaži igrala ženska veliko vlogo. Lepa, zvita in očarujoča ženska je kakor rojena za nevarni posel. Spomnimo se samo slavne plesalke in vohunke Mate Hari. Ona gotovo ni bila med najdrznejšimi ln najbolj rafiniranimi. Za časa svetovne vojne in pred njo se Je med Dunajem in Rimom vršilo veliko vohunstvo. Italija je ve-e a, <:a bo oie omila tesedo, zato je tudi stikala za mnenjem in delom Avstrije, čete drznih in lepih špijonk so se kretale Po dunajskih salonih. Tu je bilo vse, kar je moralo nuditi špijonom Informacije Film, ki to nazorno obravnava, se bo predvajal danes v Elitnem kinu Matici. Značilno Je v tem filmu, da se dejanja vrše na naših tleh za časa svetovne vojne. V njem sta omenjena Ljubljana in Kranj. Glavno pozorišče pa sta Videm in Trst, a poleg njiju Rim in Dunaj. Brigita He.lm, ki igra glavno vlogo, Je gotovo dobro rešila svojo nalogo. Ta film prekaša znano delo o Mati Hari. lioeka »e padla! in pri nas so padle cene! Sneg* je padel! | ♦ Pet novih šolskih poslopij v Zagrebu. Ponovni sestanki staršev in učiteljev, ki so prosili za pomoč zaradi prenapolnjenih šolskih prostorov, so dosegli to, da bosta banska upirava in mestna občina izpraznili nekaj svojih zgradb ter v njih uredili učilnice za prenapolnjene osnovne šole. Tako bo dobil Zagreb v razbremenitev nižjih šol pet šolskih poslopij. ♦ Smrt po poroki. V Bestrinl pri Pe-trinji se je v soboto pripetil nenavaden dogodek. Vdova Mara Perenčevičeva se je drugič omožila. Ko se je svatovska družba ponoči razšla Je tudi novoporočenl par šel k počitku. Ko se je mož zjutraj zbudil, je potresel ženo, da bi jo zbudil. Ker se ni zbudila, jo je pogledal in opazil, da je mrtva. Zdravnik je ugotovil, da je žena umrla za srčno kapjo. ♦ Razbojništvo. Prodajalka mlečnih Izdelkov šegulova Neža iz Vitomarcev je prijavila te dni orožnikom v Juršincih, da je bila napadena blizu Gerlincev, ko se je v mraku vračala iz Ptuja, od neznanega moškega, ki Jo je vrgel po tleh. Neznanec jo je hotel izropatl. Ker mu je pa izjav'la, naj o pusti na miru, češ da je denar za prodano blago poslala po pošti, je i3zia. nec nato pobegnil v bližnji gozd. Orožnki so napadalcu že na sledu. ♦ Naši v AmerikL Volitve v mestni svet v Clevelandu so našitn rojakom prinesle tri mandate. Za odbornika v 23. okraju je bil izvoljen rojak Viljem Konig, v 32. okraju pa Anton Vehovec; za mestn&ga sodnika je z lahkoto rrodrl Fran Lavše, žal pa je propadel Mibelič, bivši odbornik, ki je kandidiral za predsednika mestnega sodišča. — V Frontenacu je nedavno umrla Elizabeta Terleipova, stara 47 let, doma iz Bohinjske Bistrice. V Ameriki je bila nad 20 let Zapušča moža in tri hčere. V Buhlu je preminila Frančiška Bambičeva, rojena Starčeva, stara 52 let, doma iz Škocijana na Dolenjskem. Zapušča moža, štiri sinove in dve hčeri. V Pineyfordu je preminil Janez Mahne, star 57 let po rodu iz Cerknice. V Ameriki je bival 29 let Zapušča ženo in dve nepreskrbljeni hčerki v starosti 5 in 11 let — V okolici Chicaga je izvršila samomor Katarina Logarjeva, rojena Mediževčeva, po rodu iz Zalega foga pri Železnikih. ♦ Ubita razbojnka Sušič ln Mltrovlfi Ima ta na vesti tudi mnogo doslej nepojasnjenih zločinov v Sremu. Nevarna razbojnika sta svoje pomočnike po raznih krajih tako organizirala, da eni niso vedeli za druge, in pošiljala sta jim tudi pismena navodila. Nekaj takih navodil so orožniki že zaplenili. Razbojnika sta mnogo ljudi zapletla v svoje zločinske mreže, da niso niti vedeli, čemu služijo izvršitve raznih, na videz popolnoma nedolžnih naročil. Hajduk Mitrovič je koval trudi pesmi o svojih hal duških pohodih, kakor kažejo njegovi zapiski, ki so jih našli v enem od njegovih številnih skrivališč. Ko je bil Sušič zaon v mitroviški kaznilnici, se je zelo zanimal za rodbinske razmere svojih kaznilniškili tovarišev in ko je utekel, je po vrsti obiskal vse sorodnike svojih bivših JetniškiH tovarišev ter si že tedaj med njimi prido bil nekaj privržencev in pomočnikov. Zn radi tolikih zvez preiskava o zločinih n«» varne roparske dvojice še dolgo ne bo zaključena. ♦ Lastniki motornih In drugih vozli, ki želijo, da se njihova vozila stavijo v 1. i934. pod plombo odnosno izven prometa, morajo vložiti zadevne prošnje, kolkovane v izmeri prijavne takse, najkasneje do 31 t m. pri onem upravnem oblastvu, kjer so dotična vozila v evidenci. ♦ Siromašem voznik Je Izgubil na poti med Ljubljano in Grosupljem zavoj, ki vse buje 22 izvodov letošnjih Vodnikovih knjig Zavoj je oi>rem'en z naslovom: D e q u a. Ciril, šolski upravitelj Dvor pri Žužemberku. Pošteni najditelj se naproša, da odd« zavoj Vodnikovi družbi r Ljubljani, Miki«* šičeva cesta 1>6. ♦ Kako koristiš z eno potezo na itirl strani, samemu sebi. prijatelju, slovenski književnosti in Belo-mcdrj knjižnici. Kupi za 100 Din, za vredno ceno, najlepše darilo, srečko Belo-modre knjižnice. Vsaxa srečka zadene knjigo aH celo klasično slovensko leposlovno knjižnico za 25.000 Din Jurčiča, Stritarja, Levstika, Tavčarja, Cankarja, Preglja ves Dunajski ln Ljubljanski zvon in vse najboljše, kar imamo. Samo tisoč srečk je izdanih Kupite jih hitro, da bo žrebanje čimpreje. V prodajo so v knjigarnah. knjižnicah in v pisarni Atene. Ljubljana. Prečna ulica št. 2. ♦ Pri lepem kakor pri slabem jesenskem vremenu ste v nevarnosti prehladi Pred posledicami nrehlada nas obvanre Kresiva' »Bayer« Kresiva! ima prijeten okus Ln ga tudi otroci radi zavživajo. Loden Din 56.—, 88.—. Sukno Din 130.— 160.—. — Smuk-special Din 220.—. Flanele za srajce in bluze, in- dantren modni vzorci Din 18__do 27.—. Tiftin Din 40.— do 56.—. Blago za jopice Din 36.— do 65.—. Manufaktura Souvan Mestni trg 24. 12118 Iz Ljubljane u_ Smrt vrlega Sokola. V bolnici Je po kratkem bolehanju umrl g. Danček Bei-1 o t, v LJubljani splošno znan v vseh športnih in sokolskih krogih. Simpatičn. mladi mož se je svoj čas udejstvoval v ASR Primorju, zlasti pa je bil navezan na a« kolsko društvo L na Taboru, kjer je vneto telovadil. Sokol I. zatorej poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba (v clvllu t znakom) danes ob 16. Izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, žalujočim izrekamo iskreno sožalje! SNEŽKE □ Se velika Izbira najboljših »namte pri □ P □ ~ Sv. Petra cesta 18, telefon 24-35 □ Aleks. Oblat, Ljubljana □ □ □ Trgovci popust! u_ O življenjskih pojavih na Jadranu je naslov 3. poljudno-znanstvenega predavanja prlrodoznanstvene sekcije Muzejskega društva za Slovenijo, ki se bo vršilo 7. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice Predaval bo predstojnik zoološkega instituta univerze, g. prof. dr. Jovan Hadži, ki je mednarodno priznan strokovnjak na področju raziskavanja morske biologije. G. predavatelj je član Odbora za biološko-oceanografski institut na Jadranu in nam bo povedal marsikaj o raziskavanju našega Jadrana, o raznih institucijah in njihovi organizciji, o pomenu teh Institucij in njihovega znanstvenega dela za našo državo. Orisal nam bo življenjske pojave v morju in na dnu morja in ob približno 30 skiop-tičnih slikah pokazal razne glavne tipe pomorskih živih bitij. Sekcija vabi k predavanju vse, ki se zanimajo za Jadran. I FOTO - APARATI v škatlicah za puder! ?! ? Udruženje jugoslovenskih inženjerjev ln arhitektov _ sekcija Ljubljana priredi kot nadaljevanje razprav o predlogih Kluba inženjerjev in arhitektov . pripravnikov o uvedbi javnih del kot sredstvu za ozdravljenje gospodarstva predavanje v četrtek, 7. t nji ob 20. v društvenem lokalu na Kongresnem trgu l-II. (poslopje Kazine). Predavaj, bo g. Etbin Bežek o racionalizaciji osebnega dela 'n uspeha. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gosti. u_ Brzoturnir Ljubljanskega šahovskega kluba. Drevi ob 20. bo v kavarni »Evropi« brzoturnir za prvenstvo decembra. Pravico udeležiti se ga imajo vsi igralci prvega razreda in še Hribar Stane, šuštar Drago in Kumeij St, ki so na zadnjem turnirju drugega razreda zasedli prva tri mesta. Kakor vedno, bo tudi na tem turnirju prvih pet mest nagrajenih s knjigami, ki jih je klubu poklonila »Nova založba«. Lepe nagrade so gotovo vredne, da se igralci turnirja polnoštevilno udeleže. Slaščičarna „FETRIČEK" izdeluje in nudi cenj. odjemalcem: bonbone enake Helerjevim od 50 do 130 Din kg. Bonboniere tedensko sveže polnjene. Na željo tudi takoj. 304 TRGOVSKI DOM — SOKOL n miklavževanje Za mladino ob 18., za odrasle ob 20. DANES u— Obiskovalcem kina »Dvor«. Današnja predstava ob 16. v zvočnem kinu »Dvor« odpade Predstave ob 19. in 21. se vrše redno. Na programu Je velenapet film o iskalcih zlata »Krog smrti«. u_ »Sočanl«! Umrl je naš član g. Da-niel Berlot Pogreb bo danes 5. t. m. ob 16 Iz javne bolnišnice. ČJani se naprošajo, da se pogreba udeležijo v čim večjem številu! u_ Dobili smo pravo zimo In mraz. V noči na nedeljo je slednjič vendarle prevladal sever ln je nastopil naenkrat občutij-mraz. Sever je očistil ozračje ln zaduš'1 kali bolezni, ki so že v veliki meri preliti jale na ljudi. Toliko prehlajencev in tudi prav resno obolelih na influenci v Ljublia ni že zlepa nismo Imeli kakor v vlažnih tednih, ki so za nami. Sapa pa je osušila tudi ceste. Hoja Je postala naenkrat pri Jetna ln je zdaj tudi na ulicah kar nekam živahnejše. Pravega zimskega vremena so se razveselili v prvi vrsti naši zimski športniki. V nedeljo je odhitelo na Goreuj sko pa tudi na dolenjske hribčke lepo što vilo navdušenih smučarjev, ki so to pni prišli popolnoma na svoj račun. V okolici Ljubljane je sicer padlo še malo snega, vendar pa so se poskušali na smučeh zlasti prav mladi športniki Včeraj je po mu lem spet snežilo, a je upati, da se bo kar kmalu naletelo toHko prhkega snega, da ho do prišli smučarji na račun tudi v okolic« mesta u_ Bitka v gostilni. V znani gostiln! v Šiški se je vnel predsinočnJLm hud pretep V gostilni je sedelo tedaj več družb. Me.1 gosti so bili tudi klobučarski pomočnik Ludvik Pajk ter mesarska pomočnika Vik bor Ivančič in Franc Prime. Ti trije so s< pričeli med seboj prerekati, zlasti pa sta se mesarska pomočnika razjezila, ko 1» Pajk izpodmaknil Primcu stol. Sla sta b gostilne domov, a se kmalu vrnila naza) oborožena z mesarskimi noži. Pričela sta ponovno izzivati, tedaj pa se je razvne pretep ln je dobil Pajk v splošnem metežu sunek v prsi. Pajka so morali nemudn« prepellati v bolnico, dočim sta bila Prime In Ivančič aretirana Včeraj so ju zaslišali pozneje pa izpustili, ker se bo zadeva ob ravnavala pred sodiščem. Pajkovo stanjt kl je bilo sprva precej resno, ee je zda) že zboljšalo. u_ Zastonj, vse zastonj! Izložba že kaže, da dobite popolno izbiro v polnilnih peresih vendarle pri strokovnem podjetju A Prelog, vogal Wolfova-Marijin trg. Tam čaka za vsako roko primerno pero _ ln za vsak — žep. Danes ves dan odprto. u_ Sokolsko društvo Ljubljana-šiška priredi drevi ob 19. v Sokolskem domu Miklavžev večer za deco, naraščaj in odrasle Darila za obdarovanje otrok se sprejemajo od 16. dalje v Sokolskem domu v Šiški. FOTO - APARATI v škatlicah za puder! 9 11 u_ Miklavževanje Sokola I. se bo vršilo danes na Taboru ob 4. popoldne za deco, zvečer ob pol 9 pa za odrasle s plesom Darila se sprejemajo na dan prireditve ,ie pretrgoma med 10 in 12 ter med 14 in 20 v garderobi članic, vhod nasproti vojašni ce Vstopnina za popoldansko priredite* sedeži po 5 Din. stojišča odnosno za deco po 1 Din, za večerno prireditev je vstopnina 6 Din za osebo Vabijo se vsi brat.li in sestre ter Sokolstvu naklonjeno občin stvo u_ Društvom! Za Miklavža zberite med svojimi člani 100 Din, da kupite srečko Belo modre knjižnice, g kslero si lahko ustanovite za mal denar lastno knjižnico Samo tisoč srečk, vsaka srečka dobitek, največja srečka cele klasične slovenske leposlovne knjižnice v vrednosti 25.000 Din Srečke so naprodaj v lastni pisarni, Prečna ulica št 2., po knjigarnah in knjižnicah. n— V Trgovskem domn bo nocoi priredil Sokol II. miklavževanje. Za mladino ob 18. Jia odrasle ob 2o uri. Darila sprejema ia danes od 15. nre naprei v Trgovskem domu. Vstopnice v predprodaji pri br. Krape-žu. Jurfi?ev trg. u_ Ljubljanski Sokol priredi danes Miklavžev nastop, in sicer ob 16 za mladino ob pol 21. pa za odrasle. Posebnost pri ve černi ^re'stavl bo okusni nastoo zlih in dobrih duhov s telovadnim p^soin po Gounodovem valčku iz opere »Faust«. Ker Je zanimanje za to prireditev veliko in 'e pričakovati navala se prodajajo vstopnice za člane v preprodaji v društvani pisari.' v Narodi.em •'omu u_ Plesna vaja JNAD Jadrana bo v četrtek v dvorani Trgovskega ^orna Vod! g Jenko -Igra »Ronny« Jazz. Začetek točno ob 20. url. Souvanov Miklavž pride v torek od 4. do 6. ure popoldne in v četrtek ob istem času. Pridite z listki ob tem času v trgovino. Otroci, Miklavž bo pri nas! Manufaktura SOUVAN Mestni trg 24. u_ Miklavževanje za pridno deco priredita tudi letos okrajni organizaciji za Šent jakob in Prule danes ob 19. t telovadnici šentjakobske dekliške šole. Darila se sprejemajo od 15. do 18. ure na šoli. u_ Družabni večer »Krke« z zelo pestrim, zabavnim sporedom se bo vršU » četrtek 7 t. m. ob 8. zvečer pri Mikliču Obišče nas tudi Miklavž Darila prinesft* v četrtek od 5. do 8. zvečer v veliko dvo rano pri Mikliču. Vstop vsakomur prost' Brez vstopnine. Iz Celja e_ Občinska organizacija JNS za Vojnlk In okolico, je imeia na državni praznik » gornjih prostorih gostilne g. Vrečka širšo sejo, na kateri so bile obravnavane vse zadeve, nanašajoče se na razvoj organizacije in na njeno delo v novem občinskem odboru. Seje se je udeležil tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, ki je obširno poročal o uredbi glede zaščite kmetov in uredbi glede javnih del. e_ škoda po požaru v gospodarskem poslopju celjske opatije znaša okrog 100 tisoč Din in je le delno krita z zavarovalnino. Kakor so včeraj ugotovili, je nastal požar vsled kratkega stika v električni napeljavi na podstrešju v sredini gospodarskega poslopja. Ogenj se je hitro razširil na fižolove preklje in seno, ki je bilo nakopičeno v bližini. Celjski gasilci so vso noč na ponedeljek po malem gasili, ker se je vsak hip zopet vnelo tleče seno. Včeraj se je še ves da.n kadilo s pogorišča in neprijeten vzduh po zažganem lesu in senu se je širil po vsem mestu. e— Novi grobovi. V nedeljo je umrla v Rimskih Toplicah v 57. letu starosti vdova po podpolkovniku ga. Marta Jakličeva, rojena Janičeva. Pogreb bo danes ob 15. izpred celjskega kolodvora na mestno pokopališče. _ V bolnišnici so umrli v petek 74 letni Franc Goleč iz Trnovelj, v nedeljo 53 letni Leopold Rižnar s Trličnega pri Sv. Roku ob Sotli, včeraj pa 26 letni Vinko Perkovič, tajnik občine Rogaške Slatine - okolice. e_ žrtev napada. V petek Je neki posestnik v prepiru napadel 63 letnega dninarja Jerneja Zupančiča iz Šmarja pri Jelšah ter ga z malo sekiro težko poškodoval po glavi in rokah. Zupančič se zdravi v celjski bolnišnici. e_ Miklavžev večer bo danes ob 18.30. v Mestnem gledališču. Celjski igralci bodo uprizorili igrico »Peklensko brezno«, nato pa bodo otroci obdarovani. Miklavžev v&-čer eokolske plesne šole Oo v četrtek 7. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. e_ Samo do 7. decembra je še čas za obnovo srečk drž. razredne loterije. Srečke dobite v podružnici »Jutra« v Celju. e_ Kino Union, Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Naskok na vrhove« in zvočni žurnaL Iz Maribora a— Šahovski turnir pred svojim zaključkom. V nedelo se je odigralo 11. kolo mariborskega šahovske-ga turnirja. V prvi skupini je premagal Kramar Kukovca, Lob-kov Jordana, Strniša Lukeša in Sila Ro-meša. Ostanek ic Lešnik sta remizirala, Lešnik pa je pridobil eno točko par forfait. Partija Bien : Savli je bila preiožena, od visečih partij pa je dobil Lobkov napram Romešu. Prekinjemo partijo je dobi Kra-mer napram Lobkovu, Ostanek in Savli pa sta remizirala. Oddočilni boj se bo bil za prvo mesto med Kramerjem m Ostankom. Stanje v prvi skupini je sedaj naslednje: Kramer 8 in pol (1), Ostanek 8 (l), Lešnik 7 (2), Savli 7 (l), Konič 6 in pol (2), Lobkov 6 in pol (l), Strniša 6, Kukovec 5 in pol (l), Bien 4 in pol (l), Lukeš in Sila po 3 in Romeš 1 točko. V drugi skupini se je v nedeljo odigralo zadnje kolo in je končni rezultat naslednji: Cizelj in Kotnik ro 7 in pol, Lorber 7, Gobec mi. 6, Fišer 5 in pol, Gujznik 3 in pol, Gobec st 3, Trelec 2 ln pol in Vrenko 1 točko. Cizelj in Kotnik, ki imata enako število točk, bosta med seboj odigrala še odločilno igro za prvenstvo v drugi skupini. V sredo se bo igra-lo naslednje kolo, turnir pa so bo zaključil prihodnjo nedeljo 10. t m. a— Težka nezgoda železniškega vratarja. Kot prva letošnja žrtev zimskega mraza in poledice je bil prepeljan v bolnišnico 52ietni vratar državne železnice Ivan Jurečko jz Maistrove ulice, ki si je zlomil levo nogo nad kolenom. Njegova nesreča je toliko večja in občutnejša, ker je Jurečko invalid in ima amputirano levo nogo pod kolenom. a— Mariborski mestni socaabto-političnl urad odda za svojega 5 mesecev starega nezakonskega dečka, siroto. Dobrotnik naj se zglasi pri omenjenem uradu. a— Koncert Anny Fuchsove prepovedan. Policija ie prepovedala za snoči napovedan koncert dunajske operne pevke Anny Fuchsove v kazinski dvorani. a— Pazite na suknje, ker se pojavljajo tatovi. Tako je izginil Borivoiu Burešu iz predsobe stanovanja v Vetrinjski ulic' 1000 Din vreden plašč. V soboto zvečer pa je nekdo ukradel elektromonterju Cirilu Penku, ko je plesal v neki plesni šoli. le-p plašč, vreden 1400 dinarjev. — Ko se le včeraj dopoldne mudil na sreskem načel-stvu okrožni sodn!k dr. Vlad;tnir Travner !n s'ekel v predsobi svojo nad 2°00 Din vredno zVnsko suknjo, imu io ie neznan ta* idnesel. Tatu so že na sledu Umestno b! bilo. da bi sresko načelstvo zavarovalo nrostor. kier bi stranke lahko brez skrbi svnip sntnie in rovršnike. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Odprte ozebline in druge celo »astafvie rane na nogah in rokah zaceli naglo ln zanesljivo preizkušeno zdravilo „FIT©NIN" Steklenica Din 20.— v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50.—. Poučno broguro št. 14 pošlje brezplačno Piton dr. a g,, j., Zagreb 1-78._348 lz Laškega 1— J^ško brez vodovoda. V noči od 29 aa 30. novembra je poleg šolskega poslopja v Smarjeti na banovinski cesti potegnil močan plaz proti Savinji, ki je raztrgal tudi cevovod našega občinskega vodovoda. Voda je drla iz vodovoda prosto proti Savinji. prebivalstvo Laškega pa ie naenkrat bilo brez vode Še tekom noči so se pričela restavracijska dela in v četrtek zvečer je bil vodovod že spet popolnoma popravljen in je voda pritekla v Laško. Promet na navedeni cesti je do nadaljnjega se ustavljen, ker je temelj ceste porinilo globoko proti Savinji. Tako smo Laščani oo-polnoma ločeni od sveta: nroti Celiu mant ka kapucinski most. proti Zidanemu mostu je raztrgana cesta. 1— Lovska prireditev. Lovska družba v Laškem je nameravala prirediti velik družabni večer 7. t m v Sokolskem domu. Ker pa so lovci v decembru še vedno vezani na svoja lovišča in jih ne bi radi odtegnili od zabave in veselja v prirodi, so laški lovci soglasno sklenili, da se bo lovska veselica vršila šele 20. januarja 1934 To bo prireditev največjega stila in že danej opozarjamo vsa sosedna društva, naj upoštevajo ta dan, da ne bodo pri svojih prireditvah in obisku preveč oškodovani. Vabimo pa že tudi danes vse sosede na naš lovski ples. 1_ Sreski cestni odbor. Pretekli teden je sprejel naš cestni odbor banovinski pri spevek za vzdrževanje cest in sicer v kovanih novcih Denar v teži 2060 kg so pripeljali z avtom v Celje, od tam pa preložili preko Savinje na drug tovorni avto Te dni je prejelo delavstvo plače za 3 do 4 mesece nazaj in je vsaj delavstvu bilo ustreženo. Želeti ti pa bilo, da nakaže banovina še nadaljnji prispevek, da bodo plačani tudi razni dobavitelji gramoza in drugega materijala. Iz Konjic nj— Sestanek JNS v Spitaliču pri Konjicah se je vršil v nedeljo ob lepem številu kmečkih mož in fntov. Poročal je narodni poslanec g. Gajšek Karel o uredbah za zaščito kmetov io javnih delih, o delovanju vlade in nar. predstavništva za kmečko ljudstvo in o načrtih, ki se bodo v kratkem Izvedli, to je o sanaciji denar nlh zavodov in sprejetju zadružnega zakona Poudaril je miroljubno politiko naše države, kar zlasti kažejo prijateljske pogodbe zadnjega leta. Pobijal je lažne govorice punktašev, ki še vedno plašijo ljudi, češ, da je sedanje politično stanje samo začasno. Volileem se je predstavil župan g. Pavel Konec in poročal, kake načrte ima občina za omiljenje brezposelnosti in pomoč kmetu. Zbor je vodil agilni podžupan g. Berce, ki se je govornikoma zahvalil za izvajanja in za njuno delo v korist občine. Iz Ljutomera lj— Koroški pevci iz Podjunske doline pridejo 8. t. m. v Ljutomer ter priredijo ob'16. v Sokolskem domu koncert koroških narodnih pesmi. Pridite! lj— Pasja steklina se je pojavila v našem srezu, in sicer najprej v Logarovcih, potem pa tudi drugod in-celo v mestu samem. Zato je odrejen poostren pasji zapor. Stekli psi so ugriznili nekaj oseb, ki jim je bilo treba takoj dati injekcije. Neki nad 70 let stari posestnik, ki ga je tudi ugriznil pes, pa se ie injekcij branil na vso moč. Dvakrat je bil v Mariboru, pa se je vrni! brez injekcije. Akti so romali od urada do urada in naposled je bilo sklenjeno, da bo kaznovan in da mu bodo s silo dali injekcije. Nato se je vendarle vdal. lj— Tatvina usnja. Te dni so v Sinigo-jevi usnjarni odkrili tatvino šestih izdelanih kož. Orožništvo išče storilce. It Ptuia j- Zlobna poškodba. Šofer Ivanuša Lu-dovik. uslužben pri veletvrdki Milko S°n-čar v Ptuju, je vozil s tovornim avtomobilom skozi Polenšak. kjer pa je zaradi biat-ne ceste obtičal, da je moral poklicati na pomoč prebivalce, ki so mu pomagali spraviti avto na trdo cesto, Pri tem pa je opazil, da mu je nekdo prerezal na zadnjem kolesu gumo, tako da vožnje ni mogel nadaljevati. Orožniki zasledujejo zlobneža. j— Izsleden cerkveni tat. V soboto se je priplazil v proštijsko cerkev že večkrat kaznovani Arnuš Rudolf, posestnik iz Škofe, in se je spravil nad nabiralnike. Neka stara ženica, ki je bila v cerkvi, Je vlomilca opazila, nato pa tiho odšla iz cerkve ter zadevo prijavila stražniku, ki je šel takoj v cerkev ter zasačil vlomilca pri delu. Arnuša so odvedli v sodne zapore. h žlvlfenfa na dele*' KOČEVJE. Ljudska univerza v Kočevja priredi filmsko predstavo 6 t. m. ob 14 za osnovno šolo in Marijin dom, ob 17. uri za gimnazijo in ob 20 za odrasle. ZALOG Na pred'og Cirila Požarja je občinski odbor pri Devici Mariji v Polju na svoji seji 25 novembra 1933 soglasno imenoval prvega podstarosto SKJ za častnega člana obč:ne. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja i stanje barometra S temperatura 4 relativna »iaga » % 5 smet tn Oriins vetra 6 ob ačnost l_10 7 pa lavne t mm 8 vrsta pn lavm remoerafura prve številke pomenu,, na; Tlijo, druge najnižje temperaturo 4. decembra LJubljana 7, 780.6, _5.6, 85, SE3, 10, Ljubljana 13, 780.4, _5.8, 71, SSE3, 10, Maribor 7, 781.4. __6.6, 90. NI, 10, 0.5, sneg; Zagreb 7, 781.5, _8.0, 75, ESE1, 10, _, Beograd 7, 776.2, -11.0, 55, ESE5, 3, _; Sarajevo 7, 776 8, -4.0, 75, N2, 10, __ _; Skoplje: ni depeše; Split 7, 771.0, 6.0, 68. NE5. 10. 0.3, dež; Kumbor 7, 769.1, 7.0, 70. mirno 5. —, _; Rab: ni depeše Temperatura: LjuMjana _6.3; —4.3. Maribor _3.6, -7 0: Zagreb _3.0, _8.0 Reograd —, —11.0; Sarajevo —, —5.0; Split 110. 4.0; Kumbor _ 7.0. (ioipodarstvo Strogo zasledovanje deviznih prestopkov Organi Narodne banke so v zadnjem Času začeli strožje nadzirati izvajanje dev.-z-nlb predpisov, io to ne samo kakor dosiej pri denarnih zavodih, temveč tudi pri izvoznih in uvoznih tvrdkah. V dravski banovini se mudi že tri tedne višji uradnik Narodne banke iz Beograda, ki pregleduje poslovanje tvrdk v pogledu izvrševanja predpisov deviznega pravilnika. .Nekaj tvrdk je bilo že kaznovanih z visokimi globami, sledile bodo pa še d.rugs. Tudi v ostalih banovinah se vrše sedaj stroge preiskave. »Jutro« je že od nekdaj zastopalo stališče, da ie treba kontrolirati izvajanje deviznih predpisov, in to povso-d in ne samo pri bankah, sicer nimajo praktičnega pomena in ie bolje, da jib sploh ukinemo. Zato pozdravljamo tudi novt strožji režim, ki je bil uveden. Seveda sedaj ni* lahka stvar popraviti to, kar smo prej opustili. Dve leti imamo nove devizne predpise in v tej dobi se je vršila praktična kontrola skoro 'e pri denarnih zavodih. Nedovoljena privatna kupčija z devizami se je razvijala pred očmi onih, ki bi imeli dolžnost preprečiti to, v večjih centrih pa so nastale črne borze. Tudi naši uvozniki in izvozniki se niso stro-go držali vseh predpisov in so jih pogosto kršil'., toda večinoma le v formalnem pogledu in v primerih, kadar si je morala tvrdka za vsako ceno zasigurati plačilna sredstva za plačilo uvoza. Ker tvrdke od Narodne banke niso mjgie dobiti deviz za plačilo uvoznega fciaea. so si skušale ro-magati na različne načine. V večini primerov dejansko ne gre za morebitno tesav-riranje deviz ali za izvoz kapitala (kar bi v prvi vrsti škodovalo naši valut.), temveč za kompenzacije brez sodelovanja pooblaščene banke, za privatne obračune, za nedovoljena plačila obveznosti nasproti inozemstvu, za posredovanje pri obračunih med našimi in tujimi tvrdkami itd. Neupoštevanje deviznih predpisov se je povsod v državi razpaslo baš zaradi tega, ker nihče ni kontrolira! izvajanje deviznega pravilnika, razen pri denarnih zavodih, ker skoro nihče ni .bil kaznovan, pa tudi zarad-i tega, ker se je Narodna banka v najtežji stiski za devize, ki smo jo očividno že preboleli, pogosto na pritisk uvoznikov postavila kar na stališče »Pomagajte si sami. kakor pač znate.« Mnogi, ki so Imeli nuina plačila v inozemstvu, ali pa brez predhodnega plačila niso mogli uvoziti najpotrebnejšega blaga, so se zatekli k nelegalnim sredstvom. Sedaj, ko ie Narodna banka uvedla strožji režim, se morajo mnogi naši trgovci zagovarjati in marsikateremu preti kazen. Kakor rečeno, nismo proti strozi kontroli glede izvajanja deviznih predpisov, mnenja pa smo, da je potreben nekak prehod iz dosedanje površnosti, da se napravi nekaka meja, za stare prestopke. Primeri novih kršitev naj se res strogo in dosledno kaznujejo, stare manjše grehe, kolikor se ne tičejo tesavriranja deviz ali iznosa kapitala v inozemstvo, pa je treba obsoditi milejše, če se že ne morejo pregledati. Strogo kontro!o pa je treba dosledno razširiti tudi na primere iznosa kapitala v Inozemstvo, glede katerega naj se uvedejo še višje kazni. morda z istočasno amnestijo dosedaniih krš.tev, če krivec v inozemstvo iznešen kapital v določenem roku zopet vnese v državo, kakor so to storili v mnogh drugih državah. Proti likvidaciji privatno društvenih bolniških blagajn nameščencev Od predsedništva zagrebškega dništva »Merkur« smo prejeli: V nedeljo se je vr šila na inicijativo društva »Merkur« v Zagrebu skinna konferenca predstavnikov društva »Merkur« z Zagreba, Beogradske trgovačke omladine iz Beograda in Trgovskega bohrškega in podpornega društva iz Ljubljane. Na konferenci, ki jo je vodil predsednik Merkurja g. Večesiav Deželič. se je razpravljalo o vprašanju nameščen-skega socialnega zavarovanja glede na znani sklep ravnateljstva privatno-društve-ne bolniške blagajne »Merkur«, s katerim se zahteva likvidacija bolniških blagajn imenovanih društev (pred'og za l;kvidac;jo je izšel od ravnateljstva bolniške blagajne »Merkur«, kot krajevnega organa ŠUZOR-ja, doč;m predsedništvo samega društva »Merkur«, ki je od SUZOR-ja ne-odv:sno, temu sklepu nasprotuje: op. ur). Predstavniki društva »Merkur« so na konferenci iznesli referat, v katerem se naglasa, da je treba spoštovati zakonske predpise, po katerih imajo blagajne omenjenih treh društev privatno-društveni značaj. Društvo »Merkur« obsoja imenovani sklep ravnateljstva boln:šike blagajne »Merkur«, ker je v nasprotju s predpisi zakona in z interesi zavarovancev. Predsednik Trgovskega boln:škega in podpornega društva v Ljubljani g. Klinar je na konferenci poudaril, da sta tako upravni odbor društva, kakor tudi ravnateljstvo društvene bolniške blagajne obsodila omenjeni sk'ep in tla je bila v tem smislu že naslovljena predstavka mhrstru za socialno politiko in narodno zdravje Tudi podpredsednik Beogradske trgovačke omIad:ne in član ravnateljstva Osrednjega urada za zavsirovanje delavcev g. Stevan Sekerezovič se je docela so-lidariziral s staPščem predstavnikov Za sreba m Ljubljane, ter je izjavil, da bo Beogradska trgovačka omladina podprla njihovo stal:šče in se bo najenergičnejo zavzela zato, da se spoštujejo pridobljene pravice društev in njhovih članov. Končno je bila na konferenci iznešena enodu?na zahteva, da se problemi name-ščenskega zavarovanja ne smejo reševati brez vednosti in sodelovanja imenovanih društev, ki imajo 30.000 članov in trikrat toliko rodbinskih pripadnikov Taki problemi se morajo reševati le na posebni anketi s sodelovanjem predstavnikov vseh treh društev in ostalih interesiranih *ini- teljev. Na prihodnji konferenci, ki se bo vršla 9. t. m. v Zagrebu, bodo vsa tri društva podpisala skupno predstavko u* Jo naslovila pristojnim oblastv»om. Gospodarske vesti = Kazni za kršitve deviznih predpisov. Finančni minister je kaznovai te-le oseoe in tvrdke zaradi kršitve deviznih prea.p. sov: tvrdka »Norddeutscher LIoyd« iz Zagreba s 50.000 Din zaradi nedovoljenega posredovanja pri plačilnih obračun;h meJ našo državo in inozemstvom; »Paramc-unt-film«, jtigosiovenska d. d. iz Zagreba, s 40 tisoč Din zaradi izplačila njenih dolgov iz blagovnega prometa inozemski tvrdki brez posredovanja za to pooblaščene banke; Davida Kramorja, pooblaščenega menjalca iz Karlovca, s 50G0 Din zaradi prodaje tujih valut izven sedeža menjalnice; »Jugoslovensko Bayersdorf & Co.« d. z o. z. iz Maribora s 150.000 Din zaradi izplačila njenega dolga iz blagovnega prometa inozemski tvrdki, brez posredovanja pooblaščene banke; Vekoslava Komca. pooblaščenega menjalca iz Ljubljane, s 5000 Din. ker ni vodi! knj:g o nakupu in prodaji tuie valute; »D. Splgler i sinovi« iz Zagreba s 40 tisoč Din, ker niso vodili kontroln ka, predpisanega za izvoznike, in zaradi nedovoljenih izplačil v inozemstvo; Lucijana Kovačija, blagajnika tovarne za bombažno industrijo iz Zagreba, s 50.00o Dm zaradi neupravičenega posredovanja pri plačilu h obračunih med našo državo in Inozemstvom: Lesno in speditersko tvrdko »Fiego & Sln-šič, s Suša k a s 300.000 Din zaradi neupravičenega posredovanja pri plačilnih obračunih med našo državo in inozemstvom; tvrdko »Senker & Co.«, podružnico s Sušaka, s 50.000 Din zaradi neupravičenega posredovanja pri plačilnih obračunih med našo državo in inozemstvom; Antona Skaiame-ro, šoferja s Sušifca, s 3u00 Din, ker je skušal skrivaj odnesti v inozemstvo tujo valuto; tvrdko »Narciso Deton-i« iz Dubrovnika s 5000 Din, ker je skrivaj spravila iz naše države v inozemstvo naš denar in tujo valuto; Ivana Carja z Reke s 25.000 Din, ker je skuša! skrivaj spraviti v inozemstvo naš denar; Leona Albaharija, trgovca iz Du brovnika, s 5000 Din, ker se je neupravičeno bavil s trgovino s tujimi valutam; ln de vizami; tvrdko »Artur Stern«, agenturo iz Zagrcoa. s 100.000 Din, zaradi izplačil po m.ogu in na račun inozemstva; »Red Star Line« iz Zagreba, s 30.000 Din zaradi neupravičenega posredovanja pri plačilnih obračunih med našo državo in inozemstvom. = Domači imetniki Blairovih obveznic 6e organizirajo. V Zagrebu se je vršil 25. novembra sestanek imetnikov obveznic Blai-rovega posojila, na kateri Je bilo sklenjeno, da se izvede organizacija vseh imetnikov teh obveznic v naši državi. V ta namen je bil Izvoljen odbor štirih oseb, da osnuje organizacijo, ki bo predstavnica vseh imetnikov Blairovih obveznic v notranjosti naše države. Nepovoljno stanje teh obveznic in padec njihovega tečaja, ki ni upravičen, nadalje negotovost v pogledu načina in pogojev za konverzijo je dala imetnikom povod, da ee organizirajo, kakor Je to običaj v drugih državah, in da tako lažje zaščitijo svoje interese ter pa-raJizirajo vplive in namere, ki bi lahko nepovoljno delovali na ta državni papir, ki mu je treba dati prejšnjo važnost in vrednost. Pripravljalni odbor je te dni pričel svojo akcijo ter je razposlal že potrebne cirkularje. Interesenti naj se obrnejo za informacije na univ. prof. dr. Srečka Zuglia v Zagrebu (Kršnjavoga ulica 25). — Kakor poroča nedeljski Jugoslovenski Lloyd, se akcija zaenkrat tiče najnovejše uredbe glede perforiranja Blairovih obveznic v svrho nacionalizacije ln glede izplačila kuponov. Za imetnike teh obveznic lahko nastane zelo nepovoljna situacija zaradi načina, kako se izplačuje kupon, ker bi se lahko vedno uporabljal najnižji in najne-povoljnejši tečaj dolarja. Zahteve imetnikov teh obveznic gredo za tem, da se njihova situacija vsaj izenači s pravnim in finančnim položajem imetnikov domačih državnih papirjev. Konkretno zahtevajo imetniki obveznic: 1. da plačilo kupona ne sme biti odvisno od pristanka na predlagano konverzijo; 2 da se izplačilo kupona na sme izvršiti po nižjem tečaju kakor 56.71 Din za 1 dolar, kakor je to priznano zunanjim imetnikom, m 3 da se vsem domačim imetnikom Blairovega posojila točno sporočijo cilji ln pogoji nameravane konverzije, da bi se mogli svobodno odločiti za konverzijo ali proti. V kratkem bo sklicana Slrša konferenca domaČih Imetnikov Blairovih obveznic, na kateri se bo o tem vprašanju podrobno razpravljalo. — Odmev afere zaradi »Krivaje«. Kakor poročajo z Dunaja, Je na zahtevo naših sodnih oblastev dunajsko sodišče uvedlo kazensko preiskavo proti tamošnjemu ve-leindustrijcu Fricu Regenstreifu, prejf-nje-mu poslevodečemu podpredsedniku družbe »Krivaja« d. d. v Zavidovičih, glede katere Je, kakor znano, odrejena prisilna likvidacija. O priliki preiskave in podrobnega pregleda vseh knjig (knjige se torej očividno nahajajo na Dunaju, čeprav Je Imelo podjetje svoj sedež v Jugoslaviji) je dunajsko sodišče smatralo, da ni povoda za kazensko zasledovanje in Je bilo te dni postopanje ustavljeno. Kakor poročajo dunajski listi, bo g Regensteif sedaj preko svojega pravnega zastopnika v Jugoslaviji napravil kazensko ovadbo zaradi klevete proti sedanjemu ravnatelju »Krivaie« dr Ulmanskemu kot povzročitelju očitkov, iz-nešenih v kazenski prijavi proti njemu. = Japonsko blago na našem trgu. Kakor smo že svoj čas poročali, Je Japonska zlasti letos pokazalt veliko aktivnost na svetovnem trgu. S pomočjo valutnega dum-pinga je pričela s 3vojim blagom nevarno konkurirati na vseh tržiščih, kjer spodriva zlasti angleško in nemško blago Japonsko blago, ki si je skoro osvojila že vsa velika tržišča Azije in Afrike, prodira sedaj tudi v Evropo. Celo v naši državi se ie v zadnjem času pojavilo razno laponsko blago, zlasti svila in porce^n ki se nudi po Izredno nizkih dumt>'nških c komadov ščetk, 600 komadov metel, 200 komadov otiračev za noge, 100 komadov lopatic za smeti, 60 kg gob za filtriranje vode; do 21. t. m. glede dobave večje množine različnega motvoza, 240 kg lanenega firneža in 800 kg terpentinskega olja; do 22. t m. glede dobave pločevine, žeieza, plinskih cevi, kablov. £armc in drugega električnega materiala. Dne 18. Januarja 1934. se bo vršila pri upravi policije v Zagrebu javna licitacija glede dobave 250 uniform za policijsko straž« Hmelj + Žalec (4. t. m.) Prve dni preteklega tedna je bilo le malo povpraševanja po hm t-lja. Ob koncu tedna pa se Je spet nakupilo nekaj blaga po 70 Din. izjemno tudi z napitnino. Kljub padcu cen od 75 na 70 Din so o^ali nekateri hmeljarji trdni in niso oddali blasa. + žateški hmeljskl trg. Pretekli teden so cene na žateškem hmeljskem trgu pri stalnem povpraševanju po srednjem ln prvovrstnem blagu ostale nespremenjene pri 1700—2100 Kč za 50 kg. Borze 4. decembra. Na ljubljanski borzi se je devica na New-york okrepila. Za 1 dolar (srednji teža i • premijo vred) je dosegla 46.97. Krapkejši ie tadi funt štarling. Nadalje sta se okrepila Praea in Trst. Oslabeli eo Amsterdam, Berlin, Bruselj in Pariz. Avetriiski šiling se ie v zasebnem klliingu zaključeval: v Ljubiia ni po 9.15, v Zagrebu po 9.13 in v Beogradu po 9.05. Grški boni so bili zaključeni: v Zagrebu po 89 in v Beogradu po 38.5«. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalj* čvrsta. Za kaso se je trgovala po 285 in 286 (v Beogradu po 288 in 291), za december pa po 287 in 287.50. V 7«/« in-c*tici|ekem ie bil zaključek po 5350, v begluSkih po 40 ln v Priv. agrarni banki po 252. 254 in 257. Detise. Ljubljana. Amsterdam 2302.07 — 2318.43, Berlin 1363.47 _ 1374.27. Bruselj 784.68 do 798.62. Curih 1108.S5 _ 1113 85, London 189.42 - 191 02. New Tork 3641 61 do 3669,87, Pariz 228 88 _ 225.-. Praga 170.12 do 170.98. Trst 801.01 _ 303.41 (premija 28 5%) Avstrijski šiling v privatnem kli-rineu 9 15 Zagreb. Amsterdam 2302.07 — 2318.43. Berlin 1363.47 - 1374.28. Bruselj 794.68 do 798.62. London 189 42—191.02, Milan 301.C1 do 308 41, N?wyork kabel 366861—3691.87 ček 3641 61 - 363987. Pariz 228.88 _ 225, Pra<7a 170.12 — 170.98. Girrih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.20. London 17.07. New voik 328.50. Bruselj 21.70. Milan 27.21, Madrid 42.15, Amsterdam 207.80, Berlin 123.20. Daraj 72.71 (57.50). Stockholm 88.05. Praga 15.35. Varšava 57.95. Aten- 2.95. I>'tnai (Tečaji v priv. kliringu.) Reo Blagovna tržišča IJSS. -I- Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca za le« mlačna. Zaključena sta bila dva vagona bukovih hlodov. fcITo + Chlraeo (4. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za d»cember 81. za maj 84. za julij ft?50: kornjra: za dorembpr 42.875. za mal 50 70 julii 51.75. ri: za december 65. za mai 5S. + W;nnipec (4 t. m.) Začetni tečaji: pšenira: december 58. ?a mai 62.25. *a 'uli j 63 4- borza (4. t. m.) Tenden ra za 7ito čvrs«ta — Vtdiio sp (vse za slovensko noetnjo. olačljlvo v 30 dn?h): pšen-ea (no mlevfiki tarif'): baSka. 79/80 ke oo 147 50 — 150: sremska in barsniska, 78'79 ko po 145 - 147.50: koroza (po na- vadni tarifi): promptna po 130 — I32.5i); nova sušena po 120 — 122.50: nova gjšena za deo?mber po 122.50 — 125; za januar 127.50 — 130; moka: baška »0< po 255 do 260; banatska >0< po 265 — 270. + Novosadska blagovna borza (4. t. m.) zaradi praznika ni poslovala. + Budimpeštanska terminska borza (4 t m.) Tmdenca nedoločna. Promet 6lab. Pšenica: za marc 7.86 — 7.87, za maj 8.03 do 8.04. Ri: za mnre 4.88 — 4.90. Koruza: za maj 8-06 — 8.08 Torek, 5. decembra. Ljubiiana 11: Šolska ura: Pravljic«. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Ca o plošče. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Prihod sv. Miklavža. — 19: Francoščina. — 19.30: Moja pot po Norveški (Škerl). — 20: Glasbeno oblikoslovje. — 20.30: Prizori iz narave (radio orkester). — 21.30: Čas, poročila. — 21.50: Pevski koncert gdč. M. Gnusove. — 22.30: Angl-^ke plošča. Sreda. 6. decembra. LJUBLJANA 12.15: Revija plošč. — Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Komorna glasba radio kvinteta. — 18.30: Radio-orkeeter. — 19: Uloga dobrovoljcev na solunski fronti (dr. E. Turfi). — 19.30: Literarno predavanje. — 20: Ga. Thi erryKavč-n i kova poje operne ariie s spremi j evan jem radio - orkeetra. — 20.45: Koncert ruskega cerkven aga zbora. — 21.30: Fantje na vasi. — 22: Čfw. poročila, radio jazz. BEOGRAD 16: Plošče. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22: Lahka godba or-kastra. — ZAGREB 12.30: Pošče. — 17.30: Prenos zvočnega filma. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.25: Enodejanke. — 20: Prenos koncerta češke filharmonije. — BRNO 20: Koncert vojaške godbe. — 21: Dvorako-va komorna glasba. — 21.50: Plošče. — VARŠAVA 18.20: Plošče. — 20: Koncert sodobne poljeke glasbe. _ 21.15: Klavirski koncert. — 22.05: Lahka glasba. — DUNAJ 11.30: Orkester — 17.25: Modema avstrijska glasba. — 19: Orkester. — 20.15: Glasbeno literaren nrogram. — 21.50: Barska muzika. — BERLIN 20.05: Prenos opere in koncerta lz" Hamburga. - KONIGSBERG 20.0-": Program kakor v Berlinu. — Lahka glasba. — MOHLACKER 20-05: Koncert fil-harmonijskesa orkestra. — 22.45: Plošče. — 24: Nočni koncert — 1.05: Švabski Miklavž. Repertoar w i«on«vfl4 0,„pn»M«r>» V U11BIJAS1 nit * m a Začetek ob 20 Začetek ob 20 Torek. 5.: Zaprto. Sreda. 6.: Praznik cvetočih češenj. C. Četrtek. 7.: Tartuffe. Četrtek OPERA, ^b 20 Torek. 5.: Zaprto. Sreda, 6.: Havajska roža. Sred? četrtek. 7.: Manon. Gostuje tenor Poter Raičev. Izven * »Praznik cvetočih češeni« je predelava stare japonske igre. Napisal jo je *nani nemški pesnik Klabund. Delo je globoko občuteno ter je imelo pri vseh dosedanjih vprizoritvah jako časten uspeh, i Režija je Debevčeva. Ponovi se v sredo dne 6. t. m. za red C »Pastirček Peter in kralj Briliantin« je mladinska igra. ki je imela v drugi polovici lanske sezone prav lep uspeh. Ponovila se bo v nedeljo dne 10. t. m. popoldne ob 15. uri Drugo gostovanje znamenitega bolgarskega tenorista gosp. Petra Rajčeva. V četrtek dne 7. t. m. gostuje na našem odru poslednji v letošnji sezoni g. Peter Rajčev, komorni pevec iz Sofije, ki je imel v vlogi Hermana v »Pikovi dami« izredno lep uspeh. Rajčev je ponovno dokazal, da je peve^ najodličneiših kvalitet in prvovrsten igralec. V operi »Manon« poje vlogo Grieuxa Gostovanje g. Rajčeva je izven abonmaja Dijaška operna predstava. V sobot« dne 9. t. m. ob 15. se bo pela Čajkov^keaa opera »Pikova dama« kot dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Ljubljansko diiaštvo opozarjamo na to edino predstavo »P kove dame« po cenah kakor velja'" za diiaške predstave Zunanji poset-nTci naj takoj pismeno skupno naroče ite-vilo vstopnic. Marib---^ »'»dališč* Začetek ob 20 Torek. 5.: Zaprto. Sreda. 6.: Orlov. Premiera. C. Gostovanje Djuke Trbuhovida. ★ Letošnja premiera Granichstgdtenov« operete »Orlov« bo jutir. »Orlov« je vedno pivlačno delo ter ie stalno na repertoarju vseh gledališč Letošnja premiera se pričakuje še 9 posebnim zanimanjem, ker gostuje kot Aleksej Dorošinski popularni operetni tenor Djuka Trbuhovič. ki je v tej jlocn gostoval z velikim uspehom tudi v tujini. »Orlova« pripravljata kapelnik Herzog in režiser Harastovič. Zasedba Je deloma nova. nasrtoTvio: Udovičeva. Barbičeva. Starčeva. Gorinškova Trbuhovič. Daneš. Harastovid, Nakrst. Blaž. Tovornik. Gorinšek. P. Kovii. Rasberger. Furiian, Crnobori in drugi. — Kdor na žep »Orlovat v abonma, nai to blagovoli Javiti nri glpdaHSki blagajni, da dobi za to kafc.t drugo orod«tavo. Oh petnaMletnici Cankarjeve smrti uprizori mariborsko gledališče eno njegovih najmočnejših dram: »Kralja na Betajnovi«. Maši kraji in ljudje Poneverbe v Zvezi nabavljalnih zadrug Blagajnik in glavni knjigovodja vnovič pred sodiščem — Zanimive izjave predsednika zveze — Sef knjigovodstva, ki tri leta iri vedel, kaj se je godilo pri blagajni Beograd, 4. decembra. V soboto se je nadaljevala >red dnevi prekinjan 3 druga razprava proti Marin«! Buiiču in An ton i ju Markoviču, blagajniku in glavnemu knjigovodji Zvez? uradniških nabavljalnih zadrug, ki odgovarjata za milijonske poneverbe, ki so bile izvršene pri zadružni zvezi tekom treh let. Do nove razprave ie prišlo zaradi pritožbe blagajnika Buliča, ki je bil na prvi razpravi obsojen na večletno ječo, dočim so prisodili šefu knjigovodstva Markoviču samo nekaj mesecev Bulič je v svoji pritožbi ravedel, da ie v?e poneverbe izvršil z vednostjo Markovič, ki je bil njegov šef in ki je tudi sam porabil velik del poneverjenega denarja. Vseh teh okolnosti Bulič baje n hotel navesti na prvi razpravi, ker mu ;e Markovič zatrjeval, da ga bo s svojimi »dobrimi zvezami« zavaroval pred pretežko odgovornostjo. Ko je biia pred 14 dnevi razpisana nova razprava so strokovnjaki izjavili, da bo treba pregledati mnogo knjig in se je zaradi tega razprava nadaljevala šele v soboto Strokovnjaki so izjavili, da je iz knjig :n tudi iz poslovanja samega razvi ino. da Markovič kot šef knjigovodstva ne bi m> gel in smel prezreti biagajnikovih n*nipi-lacij. Markovič je ogorčeno napadal str> kovnjake. češ Ja so že ob prvi .azpravi zagrešili nekaj pomot in da zaradi *ega tudi tokrat njihovo mnenje ne more biti me-rodajno Strokovnjaki so odločno zavrnili take očitke, trdeč, da jim pri prvi razpravi sploh liso bili predloženi vsi spisi. Zahtevali »o tudi, naj jih sodišče zavaruje pred napadi obtoženca, ker imajo zaradi njega toliko skrbi in dela. kakor da bi b'li sami zagreši'i nekaj hudega. Predsednik Zveze nabavljalnih zadrug ■&. Miloš S+^bler pa je izpovedal naslednje: — Kot predsednik sem zahtevd naj izvršijo pregled zvezinega poslovania revizorji. Revizorji so takoj našli nepravilnosti v znesku okrog 30 000 Din in Bulič je takoj priznal, da v blagajni ni vse v redu. B'l je takoj suspendiran Nekega dne sem ga naše! v banki v Draškovičevi ulisi ter ga vpraJal, znVai ne pride, da bi se razgovo-rili o vsej stvar. Odvrnil je, da ni imel zato ooguma, in ko sem ga pozval, a j gre takoj z menoj, se je na razne načine izgovarjal. Malo rozneje pa me je telefonično klica! upravnik Zveze, naj bi prišel k njemu. Bilo mi je jasno, da mu je B ilič sam pov-d?I kje sem, in ko sem prišel v Zvezo, sem pri upravniku našel Buliča in Marko-viča Cbtma sem povedal, da morata takoj poskrbeti kritje in jamstvo vseh roredno- sti To sta obljubila in, ko smo govorili o primanjkljaj'h, sta menila, da bo manjkalo okrog 7 do 8 stotisočev — Ka, je rekel Markovič, ko je obljubil ki'tie primanjkljajev? je vprašd predsednik. — Pripovedovfl je, da si je denar izpo-sojeval od Buliča, in sicer večkrat po tri, štiri in tudi po 10.000 Din. Bulič pa je trdil, da je dobil tudi več. Ko sem Marko viča vprašal, kako je mogel jemati denar aa posodo od podrejenega uradnik*, mi ni ničesar odgovoril — Zveza nabavljalnih zadrug Je veliko podjetje s kapitalom od 130 milij >iov, je nadaljeval g. stibler. — Upravni odbor se seveda ne r.iore baviti s podrobnostmi in je to stvar šefov in uradnikov, ki so tudi dobro plačani. Markovič je imel 50C0 Din, Bulič pa 4000 Din mesečne plače. Ze davno sem opazil, da knjigovodstvo ni v redu ter sem grajal zaradi tega Buliča., Markovič pa ga je vedno jemal v zaščito. Mislim, da mora šel tako važnega oddslka. ki it tri leta sedi na svojem mestu, vedeti kaj se godi. To ali ono lahko spregleda za nekaj mesecev nikakor pa ne za dobo treh let. Obtoženi Markovič je tedaj prekinil pričo z vprašanjem- — Kje sem bil tedaj, ko je Bulič priznal? — Vi ste bili tedaj tako rekoč odpuščeni iz slažbe — Nisem odpuščen. To je obrekovanje, tožil vas bom! Državni tožilec je prekinil razburjenega obtoženca ter vprašal pričo, če je smatral Markoviča za dobrega uradnika. G Stibler je pojasnil, da je Markovič zanemarjal službo. Na vprašanje, zakaj ga je potem trpel, pa je odgovoril tako-le: — Če bi bilo po mojem, bi ga že davno več ne bilo v Zvezi. Imel ie močan hrbet.. — Protekcija? — K um njegov je bil v upravnem odboru. — Ko so ga vprašali, če ima vtis, da je Markovič vedel za poneverbe, ie priča odgovoril: — Seveda! Saj je takoj soglašal s tem. da bi poravnal polovico že tedaj pr znanega deficita od 700 000 Din. — Po teh besedah je začel Markovič ves razburien zatrjevati, da vse to ni res, da ni ničesar priznal in tudi ničesar obljubil. Predsednik g. Štibler se je po njegovih besedah obrnil proti državnemu to?iicu ter dejal: — No, ko sedaj tako goveri, sem ?e bolj prepričan, da je kriv. Po zaslišanju predsednika g. Stifclerja je bila razprava prekinjena. 16.000 prebivalcev in ld bi mogla u&peSno vršiti zaupane ji posle. Najvažnejši razlog za združitev obeh občin pa je finančno-političnega značija, ker bi gospodarsko občina laže napredovala zaradi večjih sredstev za tekoče upravne potrebe, pa tudi za koristne in produktivne investicije. Id bi posebno dvignile gospodarsko silo vsega bodočega občinskega področja Res je sicer,, da bi imela občina veliko Celje dražji aparat toda s koncentraciji uprave bi bila davčna osnova vsekakor povečana in poslovanje zato osredotočeno, » čimer bi bili tudi upravni stroški racionalizirani. Tudi struktura prebivalstva oben dosedanjih občin nikakor ni tako raznolika, da bi se ne dalo doseči uspešno delo vanje v bodoči veliki občini Obe dosedanji občini sta dejansko med seboj tako povezani, da tujec, ki mu niso znane meje obeh občin, sploh ne more razumeti, da sestavljajo okoliško občino kraji, ki spadajo dejansko k mestu in imajo mestni značaj. Ustrezalo bi dosedanji okoliški občini če se združi z mestno občino, že zaradi interesne sk-ipnosti glede na kritje raznih potreD. ki se dado financirati le p-) davčni moči s skupnimi sredstvi (tako vzdrževanje cest, vodovodne naprave, razsvetljave, odnosno elektrifikacije, kanalizac'js in slič-nih drugih ustanov). Smoter reforme je v lern, da se koncentrira občinska uprava za večje področje ter se ustvari finančno sposobna upravna edinica. Mimogrede je še omeniti, da nastajajo vedno težkocc pri odpiranju in iapiranj-j trgovin, posebno ob nedeljah in praznikih, ker je odpiranje na levi (mestni) 3trani Mariborske ceste drugačno kakor na desni (okoliški) strani. Policijski okoliš celjski obsega poleg mestne upravne občine že tudi večji del okoliške občine. ^ Obe občini sta torej tako tesno navezani uruga aa drugo, da je zadnji čas. da postaneta ena velika upravna edinica, o-i katere bi imeli obe občini samo koristi. Zato 'e treba to vprašanje čimprej rešiti. Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. T^ "V Danes velika premiera senzacijonalnega vele- I mk filma drzne špijonke rV A BRIGITA HELM POLJU ČASTI Dejanje se vrši v naši neposredni bližini za časa svetovne vojne. REZERVIRAJTE VSTOPNICE! PREDPRODAJA OD 11. DO % 13. URE Predstave ob 4., 714 in 9'4. Nov Paramountov zvočni žurnal ln Micky-mižka. Telefon 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. Smrtne posledice kvartopirskega pretepa Zamah z nožičem je ranjencu presekal glavno žilo Kamnik, 4. decembra. V soboto popoldne se je v neki gostilni v Zalogu pri Komendi sešla družba mladih fantov, v kateri sta bila tudi brata Dominik in Franc Štern. Vesela fantovska družba si je pričela krajšati čas s kvarta-njem, ki je šlo v početku prav lepo od rok. Kmalu pa je vino segrelo mlade glave in navdusenit za »ajne« se je že pričelo nagibati k prepiru Nekdo se je spozabil in očital tovarišu, da goijufa pri igri in da mu mora izplačati 4 dinarje. Očitek ni ostal brez odmeva, kajti od nasprotne strani je takoj priletela klofuta, ki je zopet morala izzvati revanžo. Tako se je razvil iz prijateljske zabave pod vplivom alkohola običajni gostilniški prepir Dominik Štern je skočil na klop, da bi bolje obvladal situa-c;'o in imel lepši razgled, koga naj zadene s svojo težko in v stičnih slučajih že preizkušeno roko. V glavnem je bil deležen največ bunk A. Nastran iz Cerkelj, stanujoč v Zalogu. Ta se je znašel v jako kočljivem položaju sredi grupe fantov, ki so radodarno delili udarce na vse strani Največ jih je prestče-gel Nastran, ki je v obrambi naenkrat potegnil iz žepa majhen žepni nožiček in zamahnil z njim okrog sebe. Nož je v zamahu zadel Dominika Sterna, ki je stal na klopi in mu napravil 5 cm dolgo rano v pregibu med trebuhom in desno nogo. Rana bi sama na sebi ne bila težjega značaja, toda ostrina noža je prerezala glavno žilo odvodnico, da je kri kar v curkih brizgala iz rane. Dominik Štern je stopil s klopi in napravil par korakov po sobi, v veži pa se je zgrudil in obležal. Vsak poskus, da bi mu ustavili kri, je bil brezuspešen. Poklicali so takoj duhovnika in poizkusili prenesti ranjenca v domačo hišo. Dominik Štern je umrl po par minutah za izkrvav-ljenjem. Ko so ranjenca prenesli na dom je Na- stran že takoj odhitel pogledat, kako mu je. Saj sta bila oba že dolgo prijatelja in Nastran gotovo ni imel namena, da mu stori kaj žalega. Vse je prišlo nekako slučajno in vsemu je bil vzrok nesrečni alkohol. Ko je videl, da je tovariš že umrl, je šel takoj na kamniško orožniško postajo, kjer je prijavil nesrečni dogodek in popisal potek prepira. Sodišče je Nastrana do nadaljnjega pridržalo v zaporu, danes popoldne pa je sodna komisija izvršila obdukcijo. Vprašanje združitve celjske mestne in okoliške občine Prejeli smo: Združenje trgovcev za mesto Celje v Celju je na seii 21. novembra med drugim tudi razpravljalo o nujni potrebi združitve celjske mestne in okoliške občine, ki bi io bilo treba izvršiti iz naslednjih razlogov: Na osnovi novega zakona o občinah je bila izvršena komasacija podeželskih občin v dravski banovini, kar znači vsekakor velik napredek za naše kraje. V kratkem izide tudi zakon o avtonomnih mestih in je zato pričakovati še nadaljnjih izprememb v okviru obsega teh mest. Tako bi bilo posebno želeti, da bi se izvršila združitev celjske mestne in celjske okoliške občine, ki sestavljata tako rekoč sklenjeno in enot no ozemlje. Znano je, da sta v tej zadevi že večkrat razpravljala oba občinska odbora. Do končnega sklepa pa žal ni prišlo ker je bila mestna občina na stališču združitve samo nekaterih predmestij, medtem ko je zahtevala okoliška občina združitev, odnosno priključitev okolice k mestu v celotnem dosedanjem obsegu. Razmere nas silijo, da se združitev cele okoliške občine z mestno občino čimprej izvrši. S te:n bi se ustvarilo veliko Celje, občina, ki bi imela približno Dve nesrečni smrti Kranj, 4. decembra Popoldne se je po mestu raznesla vest, da se je ponesrečil eden zadnjih kranjskih originalov Silvester Žankar. Romarja v pravem pomenu besede je poznala vsa okolica in mesto. Bival je pri posestniku Svel-cu na Huju. Ko je opoldne stopil gospodaT v š vseh mogočih potih, prepogosto jx>zab-Ijajo, koliko rešitve za delo in življenje leži v prav neposredni bližini. Da6i se v tem Času avtarkije neprestano ponavljajo gesla: domača produkcija in domač konzum! — vendar tako široka javnost kakor poklicana instanca še zmerom r>osvečajo vse premalo pozornosti prav tistim našim ustanovam, ki jim je v prvi vrsti naloženo, da ekrbe za prodor domačega dela in vrše pri tem razen važne gosjiodarske naloge tudi eminentno nacionalno poslanstvo. Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt je brez dvoma »na tistih naših javnih ustanov, katerih delovanje ix>meni v današnjih razmerah v vsakem oziru pozitivim. Zavod posluj i kot šola za pouk ženskega ročnega dela, obenem pa zaleže tudi kot krepka postavka na fronti naše gospodarske in socialne borbe. V zavodu se trenutno šola 150 gojenk. ki jih poučuje 20 učiteljic, obenem pa nudi zavod tudi mnogo prilike za zaposlitev marsikaterem! mlademu, sposobnemu dekletu in marsikateri obubožani dami, ki v času gospodarskega razpada že zdovnaj niso več redgk pojav. Na področju ženskih ročnih del je zavod že zdavnaj jxr stal nekakšna posredovalnica za delo. Vse, kar dekleta v zavodu pod strokovnim vodstvom svojih učiteljic izdelajo, pa tudi več ko zgovorno priča o tem, da nam na tem nolju niti najmanj ni treba kakšnega nemškega ali kakršnegakoli drugega uvoza in da je domača proizvodnja po svojem estetskem in tehničnem dognanji vredna brez primere več kakor katerikoli inozemski kič. V tem pogledu bi ob boljšem razumevanju občinstva in javne uprave naš osrednji zavod lahko še daleč razširil svoje delavno področje. Izdelava ženskih ročnih del. po katerih slovi naša dežela po veej Evropi in še mnogo dalje, bi lahko dala mnogo dela in zaslužka našim mladim arhitektom, ki se doslej v vsej premajhni meri idejstvuje na tem polju. Čudno je, kako so naši ljudi* kljnb poldrugemu desetletju osvobojenja Se zmerom zagrizeni r oboževanje vsega, kar je iz tujine. Kadar naši bogati ljudje opremljajo svoja razkošna stanovanja, ei preproge prav radi naročajo z Dunaja, češ da samo dunajsko roba »paše« med njihovo pohištvo, ln pogostokrat iim tudi niihovi estetski svetovalci — iz kdo ve kakšnega razloga — pri-šepetavaio, da morajo na Dunaj po takšno blago, ki ga ja v mnogo boljši kvaliteti na prebitek pri nas. Dovoli priznanja našemu delu je. če pr'bi jemo. da ee v našem osrednjem zavodu neštetokrat oglašajo tujci, ki ne moreio prehvaliti lepote našega ročnega dela in ki prav radi kupijejo umetne iz-delke slovenskih ženskih rok, da jih odnesejo s seboj za spomin. Inozemri se zanimajo v prvi vrsti za narodne izdelke folklo-rističnega značaja, ali pa za kakšne 9 prav fino tehniko izdelane stvari. Nedavno ;e znana nemška novinarka Mara Megander v stuttgartski »Frauenzeitung« objavila članek, v katerem z najtoplejšo pohvalo poroča o razstavi ženskih ročnih del na Bledu in izjavlja, da so naši izdelki povsem enakovredni svetovnoznanimi bruseljskim, samo Iz zadnjih dni našega Trsta Bili so časi, ko je zavzemal Trst svojevrstno stališče v našem slovenskem življenju, stališče, ki je bilo popolnoma nasprotno onemu, ki ga je imela svoj čas Ljubljana kot središče vsega, kar je 'bilo in hotelo biti slovensko. Trst je čutil, da ie največje slovensko mesto, kar zadeva prebivalstvo, in se je tudi znal ravnati po tem. V njem se je ukoreninila trdna demokratičnost, ki so se je morali nehote okleniti tudi vsi priseljenci, prihajajoči iz razcepljene. v strankarskih bojih noreče Slovenije. Ta demokratičnost je bila v resnici enotna in je niso mogle rušiti niti rdeče pobarvane frakcije, ki pa jih je vojna popolnoma strmoglavila. Discipliniranost te prve in mogočne edine slovenske demokratičnosti se je z bogatimi sadovi pokazala pri vsaki priliki, zlasti pa se je izkazala med svetovno voino. Tržaški Slovenci so obsodili Avstrijo na smrt že prvi hip. ko je napovedala Srbi ii vojno. Imeli so dva glavna stana, od koder so vodi.li vojno proti Avstriji. Mestni ie bi' v restavracijskih prostorih Narodnega doma. oknlišk< na v gnstHni roianskega kon-zumnega društva. Značilno za tržaške Slovence je deistvo. da n-i bilo med niimi nit; *nega, ki b? ne bil veleizdaialec avstrijske 1>-?ave in odločen pristaš jugoslovensike ide- je. V obeh glavnih stanih je vladalo trdno prepričanje, da postane Trst v bodoči Jugoslaviji glavno mesto slovenske pokrajine, in tega optimizma niso mogle zrušiti niti italijanske aspiracije, izražene v vseh paktih z antanto. V tem prepričanju in v tem delu jih je še prav posebno potrdila majska deklaracija in o zasanjani bodočnosti so že javno govorili kot o gotovem dejstvu. V tem svetlem položaju jih je leta 1918. presenetila prevratna revolucija, ki nanjo niso bili prav nič pripravljeni. Streli so odmevali po tržaških ulicah. Sodrga, izpuščena iz zaporov, ie plenila, kjerkoli je mogla. Vršil se je izgred za izgredom, ker je varnostna služba odpovedala. Povsod je izbruhnila anarhija. Slovenci so postali neodločni ker niso utegnili spoznati položaja in so se v svojem opt;mizm« še vedno zanašali na zaveznike. Ustanovljeni Narodni svet je bil brez moči. ker so se vrgli nanj ■Ttaliani. ki so si tipali v nastal:h razmerah zoret dvigniti glave. Dr. Rybaf je sestavil iz prihajajočih beguncev s fronte močan po% ''n ga slovesno zaprisegel za Jugoslavijo. Ta po'k ie zdrževa! nekaj dni red po mestu, a ie b'l nenadno in bogve zakai poklican v Ljubljano. Po njegovem odhodu ie tržaškim Slovencem klonila glava, ker jih ie obšla slutnja, da je zdaj izgubljeno vse, o čemur so sanjali dolga leta. Skladišča v prosti luki so bila izpraznjena. po javnih straniščih je bilo polno trupe! neznanih ljudi, poginulih od španske kuge, lakote in od rok roparjev. Ljudstvo se je zapiralo v svoja stanovanja, ali pa begalo brez smotra po ulicah. Slovenci pa še n.iso obupali in so vsak čas pričakovali, da pride rešitev od vzhoda, dol od kraške strani. Dnevi so bili mračni in deževni, strah se je plazil nad mestom in okolico, morje je bilo čudno razburkano in nemirni galebi so vreščali in se zaganjali daleč za oblake, kakor da naznanjajo ljudem nesrečo, ki prihaja bliže in bliže. V megleno popoldne Vseh svetih so za-brnela nad mestom številna letala. Spuščala so se nizko, da so se skoro streh dotikala. Iz njih se je vsipal dež belih letakov, da so j.ih bile ulice kmalu polne. Ljudje so čitali in strmeli. Italija prihaja, da napravi red in mir po mestu. Že so na poti iz Benetk in iutri jih pripelje prva bojna ladja. Rešitev od zapada, a ne od vzhoda, kakor so pričakovali in kakor bi bilo naturno že po postavi (božji: tržaški človek je skloni! glavo še nižje in je prvič v življenju podvomi! o Bogu in pravici. Tiho so stale med okoliškimi vinogradi skrite osmice, dasi so bile pol" ne do zadnjega kotička: ljudje so sedeli tam pred svojimi vrči in so mislili kdo ve kaj. Črno vino je pač pljusknilo tu in tam v vrču, a zaman, ker se ga ustnice niso mogle dotakniti Verne duše so se razgibate po mestu kakor v gro-hot človeštvu. Na pomolu sv. Karla se je izkrcevalo italijansko vojaštvo, ulice so se rolniIe z njim, trikolore so se ■zibale s hiš; a čudno — nosile so po večini slovenske barve. Sem od Nabrežine se je usipala kolona za kolono, dan za dnem, uro za uro — preplavile so vse mesto in okolico ter se širile naprej, naprej — po Krasu, v burji stokaiočem, po Istri, stiskajoči od obupa zobe. Vihra je šla preko tihega sveta in morje ga je zalivalo, da ga zasuje povsod rn za vedno. Novembrski dnevi so se plazili naprej kakor pošasti, le noči so se časih zjasnile, a so pustile za sabo slano, ki so jo preklinjale tuje tolpe, navajene južnega solnca. Tesna do'ga vrv se je ovijala od Gradeža preko Trsta do Pulja in Reke in je rezala v meso, da je krvavelo in se stiskalo. Brezdušni november pa je iztezal svoje roke dalje in dalje, dokler ni onemogel in padel, a je z njim padel tudi-naš najlepši svet, padel v svojem optimizmu in sanjah, ki jim ni mogel nikoli dati krvi in mesa. Prvi december nas je bližal domovini, ki se je znala zasidrati v varen pristan. Vlak da eo brez primere cenejši. Z enako pobož-nostjo prideio obiskovat hišo te najčistejše kulture ženskega dela naši izseljenci in slovenski listi v Ameriki se našega oerednj-^a zavoda pogosto spominjajo. Jasno je, da je gojitev specifično domačega ročnega dela velikega pomena tudi ta tujski promet, saj se povsod tujci v prvi vnsti zanimajo za izdelke, ki eo karakteristični ia kraje in ljudi. Po teh inozemskih obiskovalcih naj bi se vzgledovale naše dame in naj bi enako začele ceniti umetno dielo slovanske roke. Prav bi bilo pa tudi, da bi zavod za propagando priredil ciklus predavanj, s katerimi bi naše občinstvo naučil spoznavati material in razne tehnike in niti domače delo. Zavod goji v svojih delavnicah vse vrste ženskega ročnega dela: oaf-različnejše čipke, vezenine vseh vrst. zadnji čas pa tudi tkanje preprog na perzijski in na domače načine. Izmed naših narodnih tehnik se je priljubilo zlasti gorjansko tkivo, iz katerega 6e bo sčasoma gotovo razvila nova panoga domače industrije. V modo t« prihajajo spet tudi stara domača platna, in če kriza ne bo odjenjala, bodo iz potreb* kmalu prišli v modo tudi stari domači lodni. Vsi inozemski gostje, ki prihajajo v zavod, pa se dvojemu ne moreio nač.iditi: kako da naše žen? š? niso spoznale, kakšne dragocenosti 6i ustvarjajo z našim ročnim d*-lom, in kako da je tako važen zavod obsojen na tako tesne in nepripravne prostore, v kakršnih vegetira državni osrednji zavod v stari hiši na Novem trgu. Pred leti nekoč ie bil zavod toliko srečen, da se ie za nekaj dni izselil iz starega bivališča v palačo Kmetijske družbe vis a vis, pa ko se ni Se dobro doselil, je moral spet nazaj v svoji staro domovanie, kjer ee množica njegovih učenk in učiteljih gnete po eedmih sobah, ki naj bodo za pisarne, delavnice, učilnici in za prodajalno. Ce bi pristojna zdravstvena oblast hotela držati črko paragrafa, bi se bil moral ta prpvažni zavod že zdavnaj zapreti. In vendar je ta zavod svetišče kulture in dela, ki v naši favnosti doslej samo zaradi neznanja in zaradi še zmerom mogočnega vpliva tujstva ni prišel do svoje polne veljave. Mlada dekleta, ki dandanes ostajajo brezi konkretnega iarleda na življenje in obstanek, 6e tu vzgajajo v ljubezni do tistega dela, ki j d ženski roki in ženski duši najbližje in njihovi prsti ustvarjajo umetnost v tkaninah. Pogosto prihajajo v zavod iz stiske, toda delo. ki se mu tu posvečajo, jih •riklepa n2se, proizvodi njihovih rok se jim priraščajo k srcu in za usodo svojega dela so v skrbeh, kakor za svoje deta. Dragocenost ženskega ročnega dela — to je vrednost, 'ri bomo po nji zmerom cenili vrednost žene. Dandanes eo srednji sloji zaradi ob-ubožanosti sicer prenehali biti konzum en ti umetnin, ki jih vežejo in tko fini ženski prsti, toda sramota bi bila za renome naših dam iz bogatejših krogov, če bi se ravnala po vzgledi tistih naših imenitnih gospa, ki naročajo zase in za svoje gospodične hčerke guvernanto iz Gradca, volno iz Budimpešte in perilo z Dunaja. Vse te stvari se v boljši ali vsaj enakovredni kvaliteti dobe pri nas. Dolžnost odločujočih činiteljev pa je, da dajo zavodu vso moralno in materialno oporo v borbi, ki jo mora izvojevati. je bil zastražen od karabinerjev in je ne-voljno puhal skozi kraško pokrajiio. Slana je ležala po brdih in goličavah, burja je enolično pihala nad bornimi naselji. Pred hišico pa je stal tu pa tam človek in gledal proti vzhodu, odkoder je prihajala burja. Burja je pela prav razločno sredi ropota-nja vlaka, sredi petja burje pa je slišal Kra-ševec resem, zvenečo naravnost iz svobode in proslavljajočo uedinjenje. ki se je izvršilo prav tisti dan. Kraševec pa še danes posluša v vihrajoči burji to pesem; a kako mu je danes pri srcu. to vesta samo Bog in on. Mi nikoli. Jos. V. OTROKU ENO ali po dve teh knjig pa bo sreče in veselja za Miklavža in Božič v izobilju« V zalogi so sledeče mladinske knjige: Kralj Debeluh in sinko Debelinko. 1928. 120 slik. Prigode porednega Bobija. 1929. 108 slik. Skok, Cmok hi Joldca. Spisala tetka Metka. 1929. 64 slik. Janko In Stanko. Spisal G. Th. Rotman. 54 slik. Prigode gospoda Rozamurnika. Spisal G. Th. Rotman. 1929. 149 slik. Bratec Branko in sestrica Mica. Spisal G. Th. Rotman. 100 slik. Potovanje in čudovite prigode Tomija Popkinsa. Pravljica s 123 slikami. 1930. Sambo in Joko. Spisal G. Th. Rotman. 140 slik. Osel gospoda Rozamurnika. Spisal G. Th. Rotman. 82 slik. Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski. Spisal G. Th. Rotman. 110 slik. Pri odiemu vseh 10 knjig Din 90.—, poštnina Din 7.—. Pri odjemu 6 knjig Din 60.—, poštnina Din 5.—. Pri odjemu 4 knjig Din 44.—, poštnina Din 3.—. Posamezna knjiga stane Din 12.—, poštnina Din 2.—. Borroughs: Tarzan, L del, Din 20.—. Burroughs: Tarzan, IL del. Din 20.—. Podllpnlk: Jelarjevi čuvaji. Din 16.—. Poštnina za vsako teh treh knjig Din 3.—. Bazpošiljn ftft uprava „Jutra" v Ljubljani. Bobi*o pa se tudi v vseh podružnicah „Jutra" in v vseh knjigarnah. i Arsenal: Dunaj 4:2 (2:0) Dunaj, 4. decembra, g. Avstrijski nogometaša so morali danes po nedavni lepo izvojevani neodločeni tekmi proti Škotski v Londonu spraviti nesrečen poraz. Angleški prvak Arsenal jih je porazil s 4 : 2 (2:0). Avstrijci so bili tudi v tej igri prav take kot na Škotskem sprva zelo nervozni, toda pozneje so se povzpeli do velike forme, pri tem pa jih je pri streljanju spremljala precejšnja smola. Ko so videli, da so zamudili nekaj zrelih prilik, se jih je lotila malodušnost, to slabost pa so izrabili Angleži, ki so začeli divie napadati njihova vrata Pri tem jc imel odlični Šesta v obrambi smolo da je v 40. min. zakrivil enajstmetrovko, ki jo je Bastin spremenil v vodilni gol za Arsenal Tri minu te pozneje je zopet Šesta prekratko vrnn žogo vratarju, teko da jo je dohitel Jack in jo drugič posla! v n režo. Po odmoru so b.Ii 5 minut Angleži bolj-ši, nato pa so se Avstrijci zopet odlično ►opravi'; in v 20 min. je Sindelar po lepi :omb:naciji zabil prv; gol za Dunaj. 7 minut pozneje je že Jack spet povišal razliko na 3 : 1, toda prav toliko pozneje je Scha',1 iz gneče zmanjšal rezultat na 3 : 2. Avstrijci o nato izsilili več kotov, toda izenačiti niso mogli. V 43 min. je Braun spet prekratko oddal vratarju, Bastin je skočil vmes in zab I četrti gol za Arsenal. NTa tekmi je bilo kljub zelo mrzlemu vremenu okoli 30.000 gledalcev. Naša tab!e-tenilka reprezentanca je odpotovala v Pariz V soboto so se pričela v Parizu tekmovanja za svetovno prvenstvo v table tenisu. Na tem prvenstvu sodeluje 14 evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavija, katero zastopajo Maksimovič Stevan, Maksimovič Nikola, Hexner in Stankovič. Ta reprezentanca, ki je okrnjena in nekomplet-na, je plod razmer, vladajočih v Jugoslo-venskemu table tenis savezu. Klubi, včlanjeni v savezu, so videli dosedaj v njem res svojo nadrejeno instanco ter bili vedno složni v njegovem triletnem delovanju. Stvari, ki pa so se v zadnjem času dogajale v savezu, pa niso samo ovrgle zaupanja klubov napram njemu, temveč tudi močno škodovale razvoju tega itak zelo zapostavljenega športa v naši državi. Ze iz lanskih priprav za svetovno prvenstvo v Badenu si je savez lahko nabral veliko izkušenj in je bilo pričakovati, da ■jih bo znal letos pravilno izrabiti. Rezultat teh izkušenj pa je bil baš nasproten, štirinajst dni pred pričetkom svetovnega prvenstva je savez šele objavil klubom pro-pozicije tega tekmovanja. Ker se državno prvenstvo letos še nt vršilo, je nastalo vprašanje: Kako sestaviti naše moštvo? V tej nejasni situaciji sem pokazal savezu izhod s predlogom, ki je bil soglasno sprejet od večine klubov in tudi od strani sa-veza Namreč da se odigrajo kvalifikacij- ski turnirji v Ljubljani, Zagrebu in Som-boru; da se zmagovalci teh turnirjev se-stanejo v Zagrebu, kjer naj bi končni turnir izločil reprezentante. Medtem pa bi moral savez preko SSS posredovati pri nadrejenih instancah glede sredstev za potovanje našega moštva v Pariz. Ce pa bi bil savez pri teh posredovanjih brezuspešen, pa bi morala naša reprezentanta ostati doma. Cas je bil pičel, potrebna sredstva se niso mogla nabrati in zato smo pričakovali edino pravilno rešitev, da savez prekliče naše sodelovanje na svetovnem prvenstvu. Pričakali pa tega nismo, kajti savez je šel preko te športne rešitve ter dovolil igračem, ki razpolagajo s sredstvi, odhod v Pariz. Tako se nahajata v letošnji reprezentanci igrača Maksimovič Nikola in Stankovič, ki še nimata te pravice. Pravi reprezentantl, Slovenci, pa so ostali razočarani ter si samo še želijo, da bi jih njihovi »zastopniki« vsaj častno nado-mestovali. Svetovno prvenstvo se bo 10. decembra končalo (pričakovati je, da se bo Jugoslavija plasirala pred novinci Poljaki, Holand-ci, Švicarji, Rumuni in morda Belgijci in Indijci) in stopili bomo v novo dobo, ki naj jugoslovenskemu table teniškemu športu s savezom v Ljubljani prinese svetlejše dneve, sicer bo moral ta elegantni šport vsaj pri nas zapeti svojo labodjo pesem. E. N- ASK Primorje gostuje v Celju. V petek 8. t. m. ob 14. bo na celjski Glaziji prijateljska nogometna tekma med liginim mo-štvom ASK Primorja iz Ljubljane ln SK Celjem. Tekma bo gotovo izreden športni dogodek za Celje. Sodil bo g. Oberlintner iz Laškega Smučarska šola »Ilirije« v Planici prične z rednimi tečaji na praznik 8. t. m. šola je že tretje leto pod vodstvom inter-nacionalca g. inž. Janka Janše. Smučarski dom ima do božiča še dovolj prostora. Priporoča se poset šole predvsem v tem času ko še ni navala. Letošnje idealne prilike omogočajo in zagotavljajo izredno smuko. Interesente opozarjamo na članek, ki je izšel v ponedeljskem »Jutru«. Športno drsališče Ilirije bo odprto že v nekoliko dneh, ako bo mraz trajal dalje. Storjeno bo zopet vse za trening drsalcev kakor tudi za največjo udobnost obiskovalcev. Sezonske vstopnice so lepo Miklavževo darilo, dobe se v kavarni »Evropi« od 14. do 17. ure po lanskih cenah. Plavalna sekcija SK Ilirije. Sekcijski občni zbor bo v sredo 6. t. m. ob 17.30 v posebni sobi restavracije »štrukelj«. Vhod skozi vežo. Udeležba je za vse dolžnost! ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Beliču. Obračune in poročila je prinesti s seboj. TKD Atena. V sredo 6. t. m. ob 18.30 v Hcejski telovadnici trening ter občni zbor lahkoatletske in hazenske sekcije. Članic6 so naprošene, da se istega polnoštevilno udeležijo. Vremensko poročila s Kofc od 4. decembra; Temperatura —14, zmrzla podlaga 50 cm, pršiča 12 cm. Smuka idealna. Vremensko poročilo lz Planice-RateČ 4. t. m.; temperatura ob 7. —10, vreme Jasno, snega 120 cm na podlagi, smuka prav dobra, skakalnica porabna. Izgledi za prihodnje dm so odlični. V Mariboru, dne 30. novembra 1933. KUPUJTE SABIOs (GKALNE KARTE Katerih figure so jugoslovenski narodni motivi; karte imajo znamko »J. 2. S.« in so proizvod pariške tvrdke: B. P. Grimo. Cisti dobiček prodaje teh kart gre v prid Jugoslovenskemu že iskemu Savezu. Denar za karte nakažite oo čekovni položnici poštne hranilnice Beograd lav..... Cena igralnih kart (54 kom.j je v Beogradu 135.— Din (vštevši mestno trošarino), izven Beograda pa 105.— Din bre2 trošarine oziroma banovinske takse, katero plača kupec sam Cena okusno izdelani škatlici z dvojnimi igralnimi kartami je dvakratna. Glavna zaloga (naroča se) pri »Junakar« Skadarska 10. 12308 darila za gospode, dame in otroke v veliki izbiri po vsaki ceni dobite pri F. I. GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Oglejte si izložbe! Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE iN SVET" iH* SI vsako KAKOVOSTNA OLEPŠAVAJOCASREDSTVA 18-12' PORENAL KREMA suha preko dneva, a mastna za noč, trajno polepša in pomladi . PORENAL MILO blago, prijetnodišeče milo za negovanje obraza in rok .... PORENAL PUDER fin in povsem neškodljiv puder, AJ. diskretno parfumiran, 12 barv . £»*T POREMILK biološko mleko za čiščenje obraza 9A, in odstranitev velikih znojnic . O mL 10- JE FAIS BLANG krema iz limoninega soka, ki neguje in polepša roke..... LANOLIN KREMA za masažo in pomlajevanje telesa, 4 rt ker dela kožo elastično . ... 14 ORO BARVA ZA LASE v vseh ntjansah barva dovršeno in trajno lase........ 30-- VODA IZ KOPRIV staro preizkušeno domače sredstvo zoper izpadanje las in zoper prhljaj KAMPHORNIK eliksir kafre, ki takoj odpravi ogrce ln mozolje . . . . . . 30- PASTA MAJALIS dovršeno pere in neguje občutljivo 4 C, kožo, ki ne prenese mila . . . . U MLEČNA KREMA naglo ln trajno odpravi solnčne pe- jp, ge in madeže na obrazu .... I 9 FLORIAROUGE najfinejše francosko rdečllo za obraz v 12 divnih nijansah . . . BO U G E ZA USTNICE Bonbon rose v 4 barvah . . • • Rouge de Lavle v 4 barvah . , , E A U DE LAHORE eliksir za masažo ln jačanje ženskih grudi ........ 14- 8-15* 40'- DOBIVAJO SE POVSOD Glavno skladišče in odpošiljalnica s pošto: \OBILIOR parfume RiJ A ZAGREB Ilica broj 34 — Jelačičev trg 15 ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK! f MidJMilN! TOŠi©MI€ i Kje bo oglaševal icer ve. da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnib čitateljev. 2 trgovski hiši v Ljubljani 1. s staro, dobro vpeljano gostilno, lepimi poslovnimi prostori, prikladnimi za špecerijsko trgovino ali mesarijo; 2. z lepimi skladišči in pisarniškimi prostori, primerna za ko-lonijalno veletrgovino ali manjšo industrijo, z dvoriščem, in stav-bišče ca. 700 m2 ugodno naprodaj (delno plačilo tudi z dobrimi hranilnimi knjižicami). * Obe'hiši sta opremljeni s plinom, elektriko, telefonom in ležita na izvrstni točki. Ponudbe pod »Donosno 45« na ogl. odd. »Jutra«. 12355 zahvala mm^mmmmmm. Vsem prijateljem in znancem našega dragega soproga odnosno očeta JjUKE našo liha ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in njegev svež grob zasuli z neštetimi venci in cvetjem, se prav iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem gg. zastopnikom oblastev, zlasti sreskemu načelniku g. dr. Senekoviču kot zastopniku bana g. dr. Marušiča ter županu g. dr. Lipoldu, častiti duhovščini, g. docentu dr. Matku, upravniku splošne bolnice v Mariboru g. dr. Vrečku ter ostalim gg. zdravnikom bolnice v Mariboru za vso skrb in ljubezen, s katero so mu lajšali zadnje dni življenja, profesorskemu zboru Državne realne gimnazije, zlasti g. ravnatelju dr. Hericu za njegov krasen poslovilni govor ob odprtem grobu ter mladim pevcem za žalostinke. ki so jih zapeli v slovo svojemu učitelju; zahvaljujemo se Starešinski zvezi akademskega društva »Triglav«, kakor vsem aktivnim edinicam, da so v tako lepem številu spremili svojega predsednika k zadnjemu počitku ter g. profesorju dr. Strmšku za v srce segajoči poslovilni govor ob odprtem srrobu. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli stali ob strani. 12354 Žalujoča roslfeists? Biroflhova. Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša ljuba sestra, svakinja in teta, gospa arta Dakšič roj. Janitsch VDOVA PO PODPOLKOVNIKU danes preminila po kratki težki bolezni. Pogreb se bo vršil v torek, dne 5. decembra ob 3. uri popoldne s kolodvora v Celju na mestno pokopališče, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v sredo, dne 6. decembra ob 8. uri v župni cerkvi v Celju in v četrtek, dne 7. decembra v župni cerkvi sv. Marjete pri Rimskih Toplicah. Rimske Toplioe-Celje, dne 3. decembra 1933. Rodbine RttGER, UHLICH, KttRNER, EBERSBERG OMio« lj«blg«» K«MW pogrebu Zapustil nas je za vedno nai nad vse ljubljeni sin, brat in stric, gospod Berlot Danček dne 8. t. m. po kratki mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v torek, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne Izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Moravče-Kanal ob Soči, dne 4. XII. 1933. Žalujoče rodbine: BERLOT, PERSCHE, STANIČ, UČAKAR. 1234S ZAHVALA Ob smrti svojega srčnoljubljenega soproga Valentina Samitza trgovca in posestnika v Gnštanju izrekam tem potom najtskrenejšo zahvalo vsem, ki bo ga spremili na njegovi zadnji poti, Globoko zahvalo sem dolžna vsem darovalcem krasnega cvetja, s katerimi je bil obsut njegov zadnji dom, kakor tudi vsem, ki so mi ustno ali pismeno lajšali mojo veliko bol. Hvala vsem! 13349 žalujoča soproga. P. tt» 42 Življenje—film Roman »Garda je v Carskem selu! Carja in njegovo rodbino so pravkar odpeljali!« Vse to mi sicer ni bilo popolnoma jasno. Bala sem se ra čutila, da so v našem lepem mestu hudobni ljudje, a bila sem sedemletno ali osemletno dete, ki še ni bilo videlo smrti in zaradi tega ni vedelo, kaj pomeni. O tednih mučne tesnobe in stiske, v kateri smo potlej živeli, rajši molčim. Tuji vojaki so stali pred dvorcem, in tudi v dvorcu so bili na" stanjeni. Moja mati se ni več smejala. Vsa tiha je bila postala, vsa bleda. Obraza mojega očeta in strica, Konstantina Alekseje-viča, sta bila videti kakor iz karana. Izmed vse služinčadi je bil pri nas sama še stari oskrbnik. Vsi ostali so bili izginili drug za drugim. In tedaj sem videla Petrova. Prvikrat. Polkovnik Petrov! Že nekajkrat sem bila slišala to ime v pogovorih svojih roditeljev. Izgovarjali so ga šepetaie — že ime je zbujalo strah. Petrov je prišel. Ko sem ga prvič zagledala — mati me je krepko držala za roko — se je odurno režal. V tistem trenutku je prvič navdalo mojo otroško dušo slutnja nečesa srašnega, groznega. Na glas sem zavpila. mati me je stisnila k sebi, čutila sem njene solze, kako so mi tekle po obrazu, in slišala sebe, kako kričim: »Mamica, zapodi tega moža, hudoben je!« Kar se je zgodilo nato, je bilo strašno. Leta in leta sem nosila vse to v duši — grozen, neizbrisen privid. Hrup na stopnicah. Robate besede. Oduren smeh. Petrov me je iztrgal iz materini h rok. Bila sem okoli sebe. Petrov se je divje, rezko zagrohotal. Videla sem, kako je sirovo potegnil mater k sebi. Ta se je obupno branila pljunila mu je v obraz. Tedaj je skočil Petrov k vratom in nekaj zaklical. Vojahi so planili v sobo. Mati j e zakričala, hotela je zbežat' — a v kotu se je zrušila na tla. Kakor žival so jo vlekli iz sobe. Nihče se ni zmesnil zame. V sobi je biia vse prazno. Po tleh so ležali stoli in razbite vaze. Ena izmed šip v oknih je bila ubita. Kakor mrtva sem ždela na tleh. Strašne reči sem bila videla. Tedaj začujeski potniki« in »Zaslužek«, te te t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdr* ti pa pod tema rubrikama tiče raslužka ali sluibe, plača ra Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vssko besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, rm-roma jih /e v poslat i v pisma obenem z naročilom. Kck» ifiče mesto po* 1-ika. plača za vsako hne«io 50 par; za da ianj« n»?ior» aii u iifro 3 Din. — Kifcw sprejema potrvke, pla-ia besedo po 1 Din; dajanje taelova al' za iifro pa 5 Din. (5) Trgovski sotrudnik nianufakturist, zmožen korespondence in knjigovod-#tva. ter tudi kot potnik agllen rc samostojen, se sprejme kot vodja konfek clje perila. — Ponudbe oa S-1 Šoferja » 3000 Dia kavcijp v gotovini. sprejTn?m takoj. — Ponudbe na podruž. »Jutra« ■v Ce! iu pod značko »Tre-7 n šofpr«. 43642-1 Kontoristinjo veš?o slovenske in nemške korespondence, strojepisja in stenografije, iščem. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »2550«. 4300-3-1 Izurjeno pletiljo in entlerico za pletenine, sprejme tako' 'Parzer, Trnovski pristan 14. 43669-1 Kuharica z znanjem srbske in dunajske kuhe, dobi službo v restavraciji na Gorenjskem Ponndbe na ogias. oddelek ■»Jutra« pod značko »Potrebna kavcija«. 4S707-1 Mlad trg. pomočnik *p»cp-i#t. dobi tako} m?sto Ponudbe na og'ns. oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen nastop«. 40712-1 Boljše dekle ki zna samostojno fino kuhati. pospravljati parketi-rane sobe. prati, likati rn nekoliko šivati. sprejme dvoranska družina na _ deželi. Vešče ročnih del imajo n'edr.oet. Dobra plača. Ponudbe pod šifro »Nastop z Novim let-oin« na o.?las. oddelek »Jutra«. 45607-1 Slaščičarske obrti bi se rad :zuč:'. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43075-44 ttaned* 1 Lfiu. t» d« Janj« aaalotva ali ta Šifro 9 U«. Dijaki, b iščejo toistTukeije, pla iajo vsako besedo 5« par; za šifro aH za da ja-nj« nabava 3 Din. (41 Nemško konverzacijj> pcničuj* en. Hilda Badjura. Rimska cesta 7/IU, desno. 43704-4 v«aka beaeda SO par: »a dajonje naslova ali za iifro pa 8 Din. (2) Fant zdrav. Išče službo za slugo, rasnašalca ali strežnika k bolniku. — Ponudbe na Kolbl Alojzij, Sovjak 10, pošta Sv. Jurij ob Ščavii!c!. 43499 ? Mlajša prodajalka izu>een3 v za blaga, nje praksp trgovino. brezplačno, na oglasni pod šifro jallka«. trgovini mešnoe-želi radi nadalj-v kako večio Jfpkaj časa gre Cenjen? dopise oddelek »Jutra« »Vestna prode-43711-2 G Th Rotman: nm Tam se je urno Preoblekel v mornarsko obleko in se jel občudovati v zrcalu. »Kakor kak admiral!« Je zavriskal, nato pa jel pretikati po vseh sobah, da bi našel kaj za zobe. Kuharico h gosp-jdu na dežen) iščem za dva meseca Ponudbe z osebnim podatki na oglasu: oddelek »Jutra« »Mlajša«. 43423-2 Prodajalka vešča blagajuičarka. zimo-ž-na vseh del, išče kjerkoli na-meščenje. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod mačko »Skromna«. 436Š0-2 Šivilja z dal."'So prakso, zmožna vseh del te stroke, išče mesto. Gre tudi na dom. Ponudbe na og'as. oddelek »Ju.tra« pod »Marljiva dela vtka«. 43079-2 Služkinja za vse hišna dela. ki zna tudi kuhati, išče mesto. — Sv. Jakoba trg štev. 5. 43G&4-2 Gospod srednjih let. izobražen, i znanjem »lov., nemškega in srboh-vaške-ga jezika, z lastno obrtljio mpsarja in prekajevalca, išče slu.fbo posloTOd;e v kakem večjem podjetje, oziroma pri kaki vdovi a!.i ločenki s tem obratom. Cenj. diopise na naslov: Rudolf Breznik, oošra Mislinje pri S'oveni-gradcu. 43667-2 Samo za oskrbo ?re 40!etna ženska za lažja dela — najraje v bol":šo rp^t-a-vnneijo na Gorenjsko. Ponud'be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ženska«. 43684-2 Gospodična perfektna v nemščini, ki zna tudi Šivati, išče mesto k otroku. — Naslov v oglasn-em oddelku »Jut-a«. 43693-2 Natakarica stara 23 let. poštena, s 4 Vjleto-o prakso, zmožna 'kavcije, išče službo. Na-elo-v pove oglasni oddpipk i»Jutra«. 43709-2 M!'narski pomočnik dobro izurjen v valjčnem mlinu. žpM premeniti službo. Naslov pove oarlasni oddelek »Jntra«. 43200-2 Dekle z dežele staro 19 let, vaieno neko-!:ko kuhe. želi kjerkoli službo. Najraje gre ra dp-žpIo. Naslov pove og'a«ni oddelek »Jutra«. 4370S-2 1 Osla« lig. zoa&ija po i ( 1 Din heseda; d* j j-anje naslova ali za J ddeiek »Jutra« pod š; f r- -»Koleselj«. 43230-7 Traverze v brezhibnem stanju, velikosti: 2 kom. 5S0 X !6. 2 kom. 510 X 15, 6. kom. 450 X 18. 3 kom. 420 X 18. 9 kom. 240 X 12, 1 kom. 370 X 14 cm, kupi Peter Seri-ninudtip na oglaen' rddel-ek »Ju'tra« pod šfr«. »Vkni'žba na prv^ nipst- « 433m 16 1500 Din posojila iščem proti zelo dobri garanciji in vrnitvi 1. feb"u-arja. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »1. februar 1934«. 43724-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice, z vlogo lOfl.non Din, prodam pod ugodnim; po-soji. Pojiodbe nu oglasni oddelek »Jutra« pod znuičko »Gotovioa«. 437?0-16 Bančne vloge nakup, proda.1« :n zaloga. Najbolje in najhitreje. — Poslovni zavod d. d.. Za g-eb. P-aška ulica št. 6/IT. 7m odgovor prosimo, da priložite znamko za 3 D!n. ____347-16 Damo sprejmem kot dručabnico v dob-o idočo trgovino z mešanim blagom — v centru Ljubljane. Potrebno S0(Xi do 15.000 Din gotovine. — Možitev ni izključena. Ponudb? na og'a«ni oddplek ■>.Tu*.ra« r>od šifro »Trgovsko naobražena«. 43723-16 ik.i rwseda 1 Din. ta lajanj« naslora ali za l!fr« ra 5 Din. f35' Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab ČERNE — juvelir Ljubljana, WoIfova ulica 3 Oblriiitd 1'rg. oglasi po 1 Din bt-seda: za dajanje na slova ali za šifro 5 I>: Oglasi »oeialnega zna čaja vsaka beseda par; ta dajanje naslova ali » šifro 5 Din. (13) Ugodno naprodaj: iolga moška črna suknja, kratka moška rjava suknja — za srednjo postavo. Na • ged med 12. in 14. aro v Tavčarjevi ulici št. 3'IV desno. 43384-13 Vssu Oee*rda 1 Din. za dajanj« naslova aii ia Sifru x» 5 Din. (S3) Orehova jederca imetn-o [fosušena. popoloo ma brez vlage — in modri mak za potice nudi najceneje Sever & Komp.. LjuWjana. 43337 33 Vnuka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aii 7., šifro pa 5 Din. (301, Cenjene dame! Prodajamo lepe in fine damske k.obuke po lastnih cenah. Poslužite se prilike, dokler traja zaloga. F-ane Beraik, d. t o. z.. Dunajska cesta 12 (M a tja n-ov o dvorišče). Istotam se sprejemajo popravilo. 43271-30 j Vsaka Ocenia 1 Dui; j sa lajanje naslova ali | ta Sifio pa 5 Din (Iftl 1 > Suhih jesenovih plohov plastične vrste, seme debele dimenzije, kvan redno bel« t-a ve. -a kolarje in m:zarje fina kvaliteta, prodam 1 vagon. Pol-zve <» H-Hei Kajfpž. Ljub'ja-na. 43413-15 Bukovih drv vp5;-o količino c e p a n i h ■proda trgovina Lub?;. Rnš-T>oh. 43717-13 Mizarji pozor! Vajcenejše j vezane plo ta Iifro pa 6 Dia. (Sil) j Enosob. stanovanje oddam takoj mirni stranki brez malih otrok. Spodmja Šiška, Kavškova cesta 5. 43672-21 Dvosob. stanovanjie s pritiklinami, v st-ropju, oddam a I. nad-1. janu- arjem v Suvoboreki ul. 15 (Bežigrad). Več pove hišni goepodar, istotam. 43582-21 Lepo stanovanje 3 sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin. oddam. Vpra šati na Sv. Petra cesti 45. 43687-2 Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami od d d s 1 januarjem Markelj. Bičev'e štev. 5. 43691-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam z decembrom ali januarjem v Einspielerjevi n'ici 5t. »1 43706-21 Stanovanje popoten knmfort. 4—6 soh. oddam s februarjem. Pojasnila v Dvorakovi ul. 6'ITI. telefon 3314. 43703-21 I Vsaka besed« 30 par. i ia dajanj« nssJov* «ji ' za žitro S Din (2R, ; Sostanovalca sprejmem k mlajšemu dijaku v celotno zel-o dobro oskrbo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 43627 23 Opremljeno sobo s posebnim vhnd-i>m. od dam. Naslov pove o?'.i=ni oddelek »Jutra«. 43678-23 Sobico s posebnim vhodom, blizu kolodvora in Tabora od dam. Naslov pove ozlasni oddelek »Jutra«. 43674-23 Opremljeno sobo odda Mihelič. Borštn:kov trg št. 1/H. 43660-23 Lepo sobo s hrano in vso oskrbo oddam za 750 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43681-23 Opremljeno sobo moderno, lepo in solnčno. s posebnim vhodom, oddam dvema osebama .na Resljevi cesti 5, pritličje, deeno. 43676-23 Sobo lepo opremljeno, s kopalnico. vhodom 6 etiopnjic in z oskrbo aLi brez oddam 2 osebama. — Markelj. Bičevje 5,1. 43690-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko oddam takoj zs 200 Din. event. z 2 posteljama Oddam tudi majhen kabinet Zupanč:č. Kolodvo-ska ul. št. W/n. 43701-28 Dve vezani sobi 1 opremljeno in 1 prazno, ali obe opremljeni o-ddam s 15. decembrom v Kolodvorski ulici 23.1. 43698-23 Samo moški osebi zanes'jivi — s priporočili, odism opremljena podstrešno sobo s kuravo in razsvetljavo. za mala hišna dela. dob-o nro dnevno. — Vprašati pod L. M. na ogl. odd?Iek ».Tutra«. Nav?«ti ip točne podatke. 43713-23 Gospodično sprejmem na stanovanip po ^mprni c?ni. — Istotam naprodaj železen štedilnik Sv. Petra cesta štev. 34. 43722-23 j VsaJta beseda 50 par: ; za dajanj« naslov« aJi j za iifro 3 Dia. (33-«) Prazno sobo s posebnim vhodom, iščem s 15. decembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pr2zr.a«. 43721-i3'a Sobo z 2 posteljama in souporabo kopalnice, po možnosti v bližini opere, drame e'i Bleiweisove ceste iščem za takoj ali do 10. januarja. Ponudbe na ■»•glas. oddelek »Jutra« pod znamko »Souporaba kopalnice«. 436S3-2&a Prazno sobo najraje s štedilnikom, išče ifolidna oseba. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Točen plačnik«. 43700-23'a Vsaka beseda 2 Din; j za dajanje naalara aH šifre pa 5 Din (26) Državni uradnik soliden, se želi poročiti. — Dopise na eg'asni oddelek »Jutra« pod" »Bodočnost«^. 40363-25 Gospod obrtnik in posestnik, vrednost 150.000 Din, srednjih let, se želi poročiti z do-hrosrčno, značajno in pošteno gospodično, z bolje-im posestvom. — Imam veliko veselje do kmetijskega posestva. Ponud-be na oglae. oddelek »Jutra« pod šifro »Srečna bodočnost«. 43710-25 I Vsaka beseda 1 Din. 'A dajanj« tsaMova alt i za šifro oa " Din. f29) 1 i ■■ ■ i..n' Pisalni stroj dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43714-29 • Vsaka beeeda 1 Din; za dajanj« naslova aii za Šifro pa 3 Din. (27, Dobermane čistokrvne, z rodovnikom poceni pnoda Albin Vrečc-k brivec, Ljubljana VII, Celovška cesta 34. 43671-27 Pes čistokrvne volčje pae>me. žp ma'0 dreeiran, poceni naprodaj. Naslov v oddelku »Jur-a«. 43396-27 Papiga se je našla. Dobi se v gostilni Kavčič, Zg. šiška. 43719-27 V sika Oeseda 1 Din. i cu dajanj« naslora ali [ ■A š:frn i«i 5 Din. ,'31) j Preklic Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove m-oje žene Klani/ar Josipi-ne. — Arifoii K I a n č e r. ApihoTa ulica 34. B°ž:grad 43673-31 Vsaka Oeseda l Din: t* 'lajanje naslona ali šifro m 5 Din. f40) Siabotni moški Ne glede na vzrok slabosti. s-«rosti in dnuge ne-prilB:?. se Vam takoj povrne;« •iormalne moške sile. kih piln!, tablet in dur' notranjih sredstev! Spe ne prospekte pošiljamo s'—etno v zaprti kuverti. brez ZTiuanjejra napfsj _ proti pošiljatvi 5 TVti v zuamkah. »Salus«, Za srreb. 6/Jo, Savska 10. 3ti-2-4" VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVBATER postrezi s pristnim B E R M E T-VINOM Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARLNKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejšp zdravilno vino 7 FVuške gore odda večje podjetje v Mariboru. Prednost imajo mlajši upokojenci (orožniki, finajnčni stražniki). Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava ter primerna plača. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek ^Jutra« v Ljubljani ped Podjetje v Mariboru«. JABOLKA raznih vrst in prvovrstna jabolka mošančke prodaja GOSPODARSKA ZVEZA Vsak naročnik „JUTRA — je zavarovan — za IOMOO Din! a oimel Citajte, kako ženske od 50 let lahko izgledajo kakor da jim je samo 30 Specijalni šampon S» IT« § varuje svetle lase nevšečnega potemnevanja in daje potem-nelim lasem tudi brez sijaja svete) blesk in svilnato mehkobo. Ze prvi poskus vas bo prepričaj o tem! Oprema za enkratno uporabo Din 6.— Oprema za trikratno uporabo Din 12.— Dobiva se povsod. 316 i Profesor dunsiske univerze dr. Steiska; je iznenadii svet s svojo izredno iznajdbo, ki vrača polti mladostno svežino. Ta produkt, imenovan Biocel, je koncentriran eks-trakt. pridobljen od mladih živali. Uporabila se z* hrano kože. S poskusi i ženam od 55—~2 let je dokazal dr. Stejskal. da v 6 tednih gube in brazde na I cu popolnoma izginejo. (Glej poDolno poročilo dunajskega Medicinskega listal. Pravico do prodaje tega izuma si je pridobila tvrdka Tokalon Biocel je sedaj kombiniran s potrebnimi dodatki v krem. Tokaloi. hrani ra ksžo. nate barve, ki je pripravljena po receptu Steiskala Pri uporabi te kreme se stan uvela koža hitro pomlajuje, gube izginejo ohlapno lično mišičevje pa postane sveže odporno. Žene od 50 let dobivajo polt. tero jim zavidajo vsa mlada dekleta. Ltjuje Davorm tiavijta Izdaja sa touzorcij »Jutra« AduU KiuniKai. £a Na.ucmo Uakaruo d. cL kul uskaruarja Ifi&uc Jezer št k. Za uiaerauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.