TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Politični vidiki devalvacije dinarja Čim manj boleče posledice 30. JAN. 1971. LETO X. ŠTEV. 4. LJUBLJANA, 26. jan. Na sedežu republiške konference SZDL Slovenije je danes širši politični aktiv pod vodstvom Janeza Vipotnika razpravljal o političnih vidikih devalvacije dinarja. Uvodne misli v razpravo je povedal predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič. Nujno je bilo treba priznati dejanski položaj in — četudi za marsikoga boleče — odkrito devalvirati, je med drugim dejal Stane Kavčič. Ta ukrep je bil torej najrealnejši, saj postavlja nova merila produktivnosti. Stvari se zdaj obračajo in se bolj splača izvažati kot uvažati. To pa seveda z vsemi posledicami. Brez takega merila vrednosti pa ne moremo niti dosledno speljati ustavnih sprememb, zlasti glede funkcij federacije, ker bi se le-ta, če tega ukrepa ne bi storili, nujno pojavila kot razdeljevalec deviz, arbiter pri določanju vrednosti in admini-stialivni urejevalec razmer z vsemi političnimi posledicami. Ne more biti tudi čistih računov med republikami. Bistvena je zdaj, kaj storiti, da bi bile posledice devalvacije čimmanj boleče. Nekateri bodo z njo pridobili — zlasti izvozniki — nekateri pa bodo tudi prizadeti, zlasti tisti, ki so vezani na uvoz. V delovnih organizacijah zdaj računajo, kar je seveda prav. Poglavitno pa je, da se usmerijo na to, kaj bodo sami storili, da bi bile posle- dice čim manjše. V delovnih organizacijah, ki jim je devalvacija v prid, bo treba doseči, da si ne bodo višali osebnih dohodkov, ki so sicer že limitirani, marveč naj bi usmerili svojo pozornost predvsem na modernizacijo in na odpiranje delovnih mest, kajti ponekod se bo nujno treba tudi prestruktuirati. Glede standarda je bilo izraženo stališče, da bo pač vsak po svoje prizadet, kar je odvisno od strukture potrošnje. Vendar kaže to tako razumeti, da standarda ne bi smeli poslabšati, ampak počasneje napredovati, kot bi sicer lahko. Zlasti pa bi bilo treba poskrbeti za delavce z nižjimi osebnimi dohodki, da nanje ne bi prevalili bremena devalvacije. Razpravljalci so posebej poudarili, da ni pogojev za kakšno večje sproščanje cen, za kar so že precejšnji pritiski. Po tej poti ne smemo, sicer bi povzročili verižno reakcijo. Za Slovenijo pa je devalvacija priložnost za večji prodor na svetovno tržišče. Vsaka delovna organizacija, pa tudi občina in republika pa bi mo- rala napraviti svoj program, kaj naj stori v tem položaju. Tak aktiven pristop pa je tudi edina možnost in jamstvo, da prebrodimo posledice devalvacije brez socialnih in ekonomskih pretresov. Ti pa bi silno otežili položaj ter okrepili tiste sile, ki mislijo, da je treba »delat red«. (Po »Delo«) Posnetek enega izmed detajlov specializrane razstave elementov za elektroniko, ki je bila v času med 18. in 22. januarjem 1971 v prostorih Kluba poslancev SRS. Izvozno-uvozno podjetja »Elektromodul« iz Budimpešte, največje madžarsko podjetje za izvoz elementov za elektroniko, je v sodelovanju z Iskra Commerce pripravilo to razstavo. Iskra Commerce z omenjenim madžarskim podjetjem najtesneje sodeluje. Sodelavci propagandne službe Iskra Commerce so razstavo vzorno uredili in je privabila številne obiskovalce, zlasti strokovnjake- 20-letnica tovarne »Avtomatika« Ena izmed uvodnih prireditev v letošnjo petindvajsetletnico Iskre je bila tudi proslava dvajsetletnice tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pržanu in dvajsetletnice delavskega somoupravljanja v njej. Tema dvema jubilejema te naše delovne organizacije smo v ta namen že v predzadnji številki našega glasila posvetili dobršen del prostora, za danes pa r trol Data Users) sodeloval tudi z ZP Iskra, ZZA na nalogi »Avtomatizacija dokumenta-cijsko-informacijskih centrov« in tako preko ZZA sodeloval tudi na posvetu do-kumentaristov v Mariboru in prišel v stik z Institutom za tehnično dokumentacijo r Londonu. Sodelavci RRC so se udeležili še VI. jugoslovanskega mednarodnega simpozija o obravnavanju podatkov na Bledu. Skupaj s sodelavci drugih ustanov so poročali o delu pri izdelavi novih ai-gori trnov. Na področju softwara je naša dejavnost poleg vgradit- >; RsHromehanika« Kranj » Usmerniki« Novo mesto SL-5 — nov izdelek v obratu ATN Sindikalni občni zbor Prve večje količine novih vložkov zapuščajo montažne mize. Nagrada za dolgoleten trud in prizadevanje pa je zadovljstvo, da smo uspeli. Stroj za navijanje nihalnih tuljavic Priprava za izdelovanje membran Tudi pri nas se kaže potreba po novih kvalitetnih sestavnih delih v komunikacijski tehniki. Da bi stopili v korak s časom smo se v ATN odločili, da razvijemo nov tip telefonske slušalke, zadnji a zelo pomemben del v dolgi vrsti prenosnih elementov. Nov izdelek — telefonski vložek SL-5 Slušalka, ki smo jo do sedaj vgrajevali v telefonske aparate je bila zastarela, zahtevna za izdelavo, po drugi strani pa so njene elektroaku-stične lastnosti nemalokrat povzročale težave. Nova slušalka deluje po znanem dinamičnem principu. Tuljavi-ca, ki se nahaja v homogenem magnetnem polju v reži magnetnega sistema niha v ritmu frekvenc dovajanega toka ter s togo povezavo z membrano oddaja zvočne valove. V primerjavi s starim elektromagnetnim vložkom SL-1 se je referenčni ekvivalent novega vložka povečal za približno 9dB. Kaj predstavlja teh 9dB naj za ilustracijo navedem, da bi porabili na tone več bakra v telefonskih kablih, če bi hoteli realizirati približno tako dober prenos s staro slušalko. Bistveno se je izboljšal frekvenčni odziv občutljivosti tako, da so enako glasno slišni nizki in visoki govorni toni. Povečala se je razumljivost, sogovornika z drugega konca žice pa po barvi glasu lažje spoznamo. Vložek je zgrajen iz visoko-kvalitetnega gradiva ob uporabi modemih tehnoloških postopkov. Vsi deli so korozijsko dobro zaščiteni, vložek je prestal vse testne preizkuse, med drugimi na vlago, električno preobremenitev, prestal pa je tudi dvourno obremenitev 10-kratnega zemeljskega pospeška. Kakor se zdijo lastnosti te 82 g tež. ke in iz štirinajstih delov sestavljene slušalke enostavne, pa od zamisli do serijske proizvodnje pot ni bila lahka. Ze sam podatek, da segajo prvi poskusi v leto 1964 pove j zadosti. Največ težav je bilo , z membrano, nihajno tulja- vico in polovim obročem. Za preoblikovanje plastične folije v membrano smo v TR razvili posebno napravo, ki uspešno deluje tudi v proizvodnji. Pri načrtovanju po-lovega obroča smo tesno sodelovali z orodjarno. Seveda pa bi se bilo težko zamisliti uspešno pot od prototipa do serije brez sodelovanja od- delka poskusne proizvodnje, saj so nam dali marsikatero dobro idejo in jo tudi realizirali. Telefonski vložek SL-5 ustreza zahtevam poštnega generalnega plana; ZJPTT je izdala tudi uraden atest, zato se vložek lahko uporablja v telefonih na ozemlju SFRJ. Delavke in delavci tovarne usmerniških naprav v Novem mestu so se 20. t. m. zbrali na občni zbor svoje sindikalne organizacije, ki je v zadnjem, dveletnem obdobju nedvomno dobro odigrala svojo vlogo pri reševanju tovarniške problematike in problemov zaposlenih. Odraz aktivnosti sindikalne organizacije te naše tovarne sta bili tudi udeležba na občnem zboru in razprava, ki se je razvila po prečitanih poročilih. Po običajnem protokolu na sindikalnih občnih zborih, je tekel tudi le-ta v Novem mestu. Prav je, da iz poročila predsednika sindikalne organizacije povzamemo nekaj podatkov, ki nam bodo vsaj v grobem prikazali dejavnost te sindikalne organizacije v zadnjih dveh letih. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je celotna dveletna dejavnost sindikalne organizacije potekala po naprej pripravljenem programu, izvajanju katerega so posvetili vso pozornost. Razumljivo je, da je sindikalna organizacija dobršen del svoje aktivnosti posvetila pravilnemu nagrajevanju v tovarni. Sindikat je pri tem vztrajal na zahtevi, naj bi bila ustvarjena sredstva za osebne dohodke čim bolj pravično razdeljena. Kako to izvesti sicer ni bila stvar sindikata, pač pa strokovnih služb v tovarni. Kljub temu pa je iz poročila razvidno, da krivda za nekatere nepravilnosti pri tem občutljivem vprašanju, ni padla na te službe pač pa na sindikalno organizacijo. Naloga novega sindikalnega vodstva bo prav zato, da bo skušalo kar čim bolj vplivati na pripravo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, kateri je v pripravi in ga bodo samoupravni organi v bližnji prihodnosti sprejeli. Prav ustrezna porazdelitev in vsklajenost osebnih dohodkov je jamstvo za dobre gospodarske uspehe in tudi boljše medsebojne odnose v delovnem kolektivu, ki so v tovarni nedvomno zaželeni. Sindikat je tudi vprašanju stanovanjske problematike posvetil veliko pozornosti, vendar premalo je bilo na razpolago namenskih sredstev, da bi bila ta njegova dejavnost uspešnejša. V šestih letih, odkar ima tovarna sklad za reševanje stanovanj, skega vprašanja zaposlenih, v katerega leto za letom odvaja določena finančna sredstva, se je ali pa se v kratkem bo vselilo 12 članov kolektiva, pa še ti so levji delež sredstev za stanovanja zbrali sami. Seveda s tem stanovanjsko vprašanje zaposlenih v tovarni še zdaleč ni rešeno, vendar pa ostali prosilci, zlasti slabše situirani, s kreditnimi možnostmi s strani tovarne, tudi nimajo možnosti, da bi se lotili lastne gradnje. Treba bo zato poiskati vire še drugih sredstev, da bi vsaj ublažili, če že ne rešili celotno stanovanjsko problematiko zaposlenih, ki je v tovarni dokajšnja. Sindikat je budno spremljal tudi proizvodnjo, oz. izpolnjevanje letnega načrta, kar je bilo zlasti v minulem poslovnem letu zelo uspešno. Vprašanju zlasti strokovnega kadra je vodstvo sindikalne organizacije posvetilo dokajšnjo pozornost. Tovarni je v (Dalje na 6. strani) Iskra — tovarna usmerniških naprav Novo mesto RAZPISUJE zaradi širjenja poslovanja in reorganizacije naslednja vodilna delovna mesta; 1. Vodjo gospodarskega sektorja 2. Vodjo tehnološkega sektorja 3 Vodjo proizvodnega sektorja 4. Vodjo sektorja kvalitete Vabimo sposobne in aktivne strokovnjake, ki želijo svoj uspeh graditi na uspehu tovarne. Za vstop na razpisana delovna mesta morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Za delovno mesto pod 1.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustrezne prakse; srednje strokovna izobrazba ekonomske smeri in 10 let ustrezne prakse; pasvno znanje vtaj enega svetovnega jezika. Za delovno mesto pod 2: visoka ali višja izobrazba elektro smeri in 5 let ustrezne prakse; pasivno znanje vsaj enega svetovnega jezika. Za delovno mesto pod 3: visoka ali višja izobrazba elektro smeri in 3 leta ustrezne prakse; srednje strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri in 10 let ustrezne prakse; pasivno znanje vsaj enega svetovnega jezika. Za delovno mesto pod 4: visoka ali višja izobrazba elektro smeri in 3 leta ustrezne prakse v stroki; pasivno znanje vsaj enega svetovnega jezika. Prosimo, da vlogi priložite zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis. Tvama nud stanovanje po dogovoru. Prijave sprejema razpisna komisija do 10. februarja 1971. Devalvacija ne sme imeti kratkotrajnih Železniki: Janez Bernik je že deveto leto zaposlen v orodjarni »Elektromotorji« Železniki (Nadaljevanje z 2. strani) mentov sociale, ki jih v teh ra-"nerah osebni dohodki še ni io imajo.« — Ali ni v tem nekakšno protislovje, da bo treba ob prizadevanjih za večjo produktivnost zavirati spodbudno nagrajevanje tistih, ki lahko s svojimi strokovnimi silami največ prispevajo k povečanju produktivnosti?! »Poudaril sem, da gre za prehodno in samo kratkotrajno orientacijo. Zares pa ljudi z nižjimi osebnimi dohodki ne smemo pustiti v revščini. Po mojem bodo morale biti tiste delovne organizacije, ki imajo največ možnosti na ekspanzijo, tudi poglavitni nosilci prestruktuira-nja proizvodnje in odpirati nova delovna mesta pri čemer bo treba seveda opuščati dejavnosti, ki ob minimalni akumulaciji ne bodo mogle zagotavljati primernih osebnih dohodkov.« — že nekajkrat ste omenili prestruktuiranje. Očitno torej prav v njem vidite najširši izhod iz težav , enega najpomembnejših ciljev stabilizacije in tudi ob začetku reforme 1965. leta veliko pričakovali od napovedanega prestruktu-iranja. Potem pa smo le malo dosegli in smo bili pravzaprav prešibki, da bi prenesli vse hude socialne, politične in ekonomske pretrese, ki bi jih prineslo preusmerjanje gospodarstva. So mar zdaj ugodnejše možnosti za preusmeritve gospodarstva ali pa vsaj ugodnejše možnosti, da bomo pri prestruk-tuiranju lahko bolj vztrajni in močnejši, da bomo lahko vzdržali pritiske? »Na vse pritiske moramo seveda računati, vendar pa nas — tudi v interesu nosilcev teh pritiskov — ne smejo toliko prestrašiti, da bi odstopili od začrtane poti. Smo namreč na poti, da za prestruktuiranje ustvarimo ugodne pogoje. Doseči moramo, da ne poklicana reagirati na takšne pritiske. Drugače rečeno, političnim in socialnim pritiskom nikakor ne bomo smeli prilagajati sistema in državne regulative. I’o mojem se borno morali preusmerjevanja lotiti programsko, nosilci preusmerjanja pa morajo biti delovne organizacije, občine, poslovne banke in republiške skupne rezerve. To je torej drugačna pot, kot če ukrepe te-deracije prilagajamo ekonomskim težavam. Razmere *a struktuiranje bodo torej razmeroma ugodne, s pogojeni, da bo prihodnji ekonomski sistem do kraja spoštoval samoupravna razmerja.« — Kako mislite, da bo v prihodnje s cenami? Ali skoki cen ne bodo tolikšni. da bi povzročili bist- veno zvišanje življenjskih stroškov? »Zvišanje cen, ki sledi vsaki devalvaciji, se pozna v vseh oblikah potrošnje. Poudarim pa naj to, da vse dokler traja proces naraščanja cen in še ne doseže stopnje, za katero je bila domača valuta razvrednotena, trajajo pozitivni učinki devalvacije na gospodarstvo. To je »odmor«, ko proizvodnja nosi manjša bremena. Trajni uspeh devalvacije pa je odvisen od prestruktuiranja proizvodnje, od razmerij cen in sploh od gospodarskega mehanizma, ki ga je mogoče izoblikovati v takšnem obdobju »predaha«. Pred nas se torej zastavlja vprašanje, s kolikšno hitrostjo bomo dopuščali usklajevanje cen in če nam bo uspelo cene dalj časa koristno zadrževati na nižji ravni. Predvsem pomembno bi bilo to storiti s cenami tistih izdelkov in storitev, ki sprožajo verižno reakcijo in torej vplivajo na splošno naraščanje cen. V slovenskih sindikatih pa seveda menimo, da je zaradi zaščite življenjske ravni prebivalstva treba preprečevati prehitro naraščanje cen osnovnih življenjskih potrebščin in komunalnih storitev vključno s sta- učinkov narinami. Če pa bodo zaradi administrativnih regulativ na področju cen prizadeti nekateri proizvajalci, potem menimo, da bi jim kazalo škodo primerno povrniti s kompenzacijami. Za takšne kompenzacije smo!« — Zdaj pričakujemo razbremenitev gospodarstva. Ali ne obstaja nevarnost, da bi zaradi tega, da bi z osebnimi dohodki lahko sledili naraščajočim iiv-Ijenskim stroškom za osebne dohodke porabiti tudi del sredstev, ki jih bo prinesla razbremenitev? »Pri tem razmišljanju bi morali videti rezultate, ki jih bo prinesla politika urejanja in nadzorovanja cen, videti bi tudi morali, koliko bomo napredovali pri povečevanju produktivnosti. Nikakor pa ne bi smeli dovoliti, da bi pretežni del efekta razbremenitve gospodarstvo takoj snedlo za osebne dohodke. Smo pa seveda za to, da se bodo osebni dohodki gibali tudi v skladu z življenjskimi stroški, pri tem pa naj bi vendarle ostajali nekaj odstotkov nižje, kot bo rasla produktivnost. To pa tudi pomeni, da bo treba trg stabilizirati in ohranjati kolikor mogoče nespremenjeno raven cen.« S sindikalne (Nadaljevanje s 3. strani) va vse večjo vlogo v življenju kolektiva. Brez zadostnih finančnih sredstev pa je delo sindikata omrtvičeno in odvisno predvsem od dobre volje in požrtvovalnosti posameznikov. Sindikalno delo pa mora biti načrtno in prepojeno z bogato dejavnostjo. O »Vzajemni pomoči« je govoril tov. Jure Komenda. »Vzajemna pomoč« je sklad prostovoljnih prihrankov članov kolektiva, iz katerih se črpajo manjša posojila posameznih članov kolektiva ob nujnih primerih. Vsekakor posnemanja vredno! Vse kaže, da se je te ugodnosti po-služilo 206 članov. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da je bil uvod v razpravo dobro pripravljen, vendar diskusije ni bilo, čeprav sc je pred tem šušljalo, da bo debata na moč razgibana. Za dobro sodelovanje s sindikatom se je zahvalil direktor tovarne dipl. inž. Lojze Žumer in pojasnil nekaj problemskih vprašanj, predvsem konference pa je poudaril, da je bila tovarna dokaj prizadeta s sanacijskimi ukrepi, predvsem zaradi 50 % pologa pri uvozu, saj izračun kaže, da je imela tovarna prav zato cca 30 milijonov izgube in to brez krivde kolektiva; prizadet je bil plan v novembru in decembru. O gradnji nove hale je dejal, da se vleče kot jara kača, čeprav so urgence na dnevnem redu. Sedaj obstaja upanje, da bodo v februarju le začeli s postopnim vsclje-vanjem v nove prostore. »Dela je dovolj!« — je nadaljeval tov. direktor — »saj smo dobili veliko naročilo od solidnega inozemskega kupca. Tudi cena je primerna, zato so perspektive jasnejše kot prejšnja leta.« V nadaljevanju je sodeloval tudi predstavnik sindikata ZP tov. Franc Hutter, ki je navzočim povedal nekaj novosti s področja združenega podjetja, ki je, kakor je dejal, v letu 1970 zaključilo poslovno leto z dosedaj naj večjim finančnim uspehom. Predsednik Obč. sind. sveta Škofja Loka tov. Jože Stanovnik pa se je dotaknil regresa, problema delovne sile, stanovanj in dokajšnih nesreč pri delu. Ob koncu konference se je predsednik sindikata iskreno zahvalil vsem jubilantom 20., 15. in 10,-letnega dela ter jim izročil priznanje za dolgoletno delo. (Imena vseh jubilantov dela so bila objavljena v prejšnji številki). V novi izvršni odbor so bili izvoljeni: Mara Bertoncelj, Janez Rakovec, Janez Suva, Vinko Nastran, Lado Pegam, Marjan Šmid, Franc inž. Bergant, Pavle Gartnar, Tončka Bertoncelj, Babi Šuštar, Nada Cigale, Minka Primožič, Franc Taler, Jožica Markelj in Ivan Jelenc, v nadzorni odbor pa: Janez Kavčič, Jože Šturm in Tone Lavtar. Po konferenci je v Železnikih tradicionalna navada, da se dvorana v domu Partizana spremeni v zabavni prostor. Tako je bilo tudi letos: godci so udarili na strune, mladi in stari pa so zaplesali, da jc odmevalo do ranega jutra. ABC 32 DOLARJEV BEOGRAD, 26. — Po sporočilu Narodne banke bodo občani tudi v prihdnje dobili za zasebna potovanja na tuje enkrat letno po 32 ameriških dolarjev. Vendar pa se bo zaradi devalvacije dinarja seveda povečala za 20 odstotkov dinarska protivrednost, to je namesto 400 dinarjev, kolikor so plačevali za 32 dolarjev še od leta 1966 sem, bodo morali zdaj plačati 480 din za 32 dolarjev ali ustrezen znesek v drugi tuji valuti. ISKRA TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV HORJUL — 31. decembra 1970 je odšla tov. Kati Zdešar v zasluženi pokoj. Slovo od sodelavcev iz montaže elementov je b!,o prisrčno. Ob številnih dobrih željah svojih sodelavcev, ki so ji poleg tega poklonili tudi spominsko darilo, se je naša upokojenka iskreno zahvalila za pozornost in zaželela vsem članom mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva Računalniki CDC 3300 je v letu 1970... (Nadaljevanje s 3. strani) ve in zboljšanja operacijskih sistemov MSOS 4.0 in MSOS 4.1 obsegala še: — zbiranje in urejanje aplikacijskih programov, ki nam jih je poslala na našo zahtevo centralna knjižnica organizacije FOCUS (Forum of Control Data Users). — pripravo softwara, ki omogoča uporabo vhodno-iz-hodne postaje za čitanje in luknjanje papirnatega traku, ki pa v operacijskem sistemu ni predviden. — študij računalnika CDC 3300 v multiprogramskem okolju (študij Master sistema) in računalnikov CDC 6000. — zasledovanje literature o MSOS operacijskem sistemu. — sodelovanje pri vgradi, tvah in študij programskih sistemov OPAL in APACE na CDC 3300. Način uporabe OPAL-a smo posredovali tudi interesentom pri partnerjih. — študij programskih jezikov SIMULA-67 in ALGOL-68 ter možnost implementacije slednjega. — sodelovanje na nalogi Avtomatizacije dokumentacrj-sko-informacijskih centrov, pri programu za obdelavo slovarja. — prejeli smo prve informacije o sistemu MICS, to je Management Information and Control System, ki je zanimiv za integrirano obdelavo podatkov v industriji. — študij računalnikov IBM serij 360 in 370 ter računalnikov firme ICL sistema 4. — sodelovanje pri adaptaciji programa COGO za sistem CDC 3300 s 16K besed centralnega spomina. Dejanski finančni stroški v RRC so bili v celoti vzeto manjši od stroškov predvidenih v finančnem predračunu za 1970. Tako lahko sklepamo, da v kolikor ne bo kakšnih posebnih kvarov na računalniku, za katerih popravilo hi potrebovali finančna sredstva, ki močno odstopajo od do sedaj dobljenega poprečja, se bodo stroški v RRC v 1971 gibali v okviru meje določene s finančnim predračunom za novo leto. Zaradi iz-trošenosti računalnika bo verjetnost večjih okvar vsako leto večja. Osebni dohodki v letu 1970 so se povečali v avgustu 1970 za 10%. Iz poročila je razvidno, da je Republiški računski center v ietu 1970 uspešno posloval, posebno še, če upoštevamo, da je obratoval več kot je predvideval plan za 1. 1970 (15%) in da je uspel močno znižati stroške poslo- vanja, ki so za 15% nižji od planiranih. Pri tem gre zasluga vsemu kolektivu RRC in še posebej izredno sposobnim vzdrževalcem, ki so zelo uspešno odpravljali napake in zastoje. Celotni delovni kolektiv je dovolj velik garant, da bo delo v RRC tudi v letu 1971 uspešno potekalo v zadovoljstvo vseh udeležencev v RRC. S sindikalne konference (Nadaljevanje s 3. stra-v) zadnjem obdobju uspelo pridobiti nekaj prepotrebnih strokovnih sodelavcev, žal pa je na drugi'strani nekaj dobrih sodelavcev v tem času tovarno zapustilo, ki iz teh ali onih razlogov v njej niso našli zase tistega, kar so si želeli. Morda v času svojega službovanja ie-ti niso mogli pokazati vsega kar znajo in zmorejo, zato bo v prihodnje treba urediti vsa tista vprašanja v tovarni, od katerih je odvisna stalnost zlasti strokovnega kadra. Sindikalna organizacija je dobršen del sredstev in svoje dejavnosti usmerila tudi na področje športne dejavnosti in rekreaciji članov kolektiva. Športniki tovarne usmerni-ških naprav so sodelovali na številnih sindikalnih tekmovanjih, prav tako na športnih igrah Iskre, vsekakor najbolj aktivni pa so med njimi kegljači. Za rekreacijo članov so priredili dva izleta in piknik, vendar se je le-tega udeležilo komaj sto članov kolektiva. Prizadevanja sindikata tu niso rodila zaželenih sadov, zato bo moralo novo vodstvo poiskati še druge, morda bolj učinkovite načine, s katerimi bo uspelo sredstva, odmerjena za rekreacijo članov delovnega kolektiva koristneje naložiti. Poročilu o delu sindikalne organizacije v zadnjih dveh letih sta sledili še blagajniško in poročilo nadzornega odbora, za kar je le-ta dosedanjemu odboru sindikalne organizacije izrekel razrešnico. Po vseh treh poročilih se je razvila razprava, ki bi pa spričo tako široke dejavnosti Obvestilo Klub štipendistov ZP Iskra Kranj organizira enotedensko smučanje na Krvavcu od 8. 2. 1971 do 15. 2. 1971 za 25 štipendistov pod izredno ugodnimi pogoji. Prijave sprejema referat za štipendije ZP Iskra Kranj, Gosposvetska 10, do četrtka, dne 4. 2. 1971, kjer dobite tudi natančnejše informacije. K prijavi obvezno priložite fotografijo. V primeru, da bo prijav več kot 25, imajo prednost obsolventi in študentje 4. letnika. Pohitite s prijavami! Klub štipendistov sindikata in vrste raznih problemov, lahko bila še plodnejša, saj o nekaterih konkretnih vprašanjih niti niso razpravljali. Slednjič je bil izvoljen novi izvršni odbor sindikalne organizacije, za čigar predsednika za naslednje obdobje je bil soglasno izvoljen ing. Darko Urek. Komisija za razpis in imenovanje sekretarja Združenega podjetja Iskra Kranj V skladu z določili Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in statuta ZP Iskra Kranj zaradi reelekcije razpisuje delovno mesto sekretarja ZP Iskra Kranj Oseba, ki kandidira za delovno mesto sekretarja ZP Iskra mora imeti poleg izpolnjenih pogojev, predpisanih z zakonom visokošolsko izobrazbo z najmanj 5-letno ustrezno prakso v gospodarstvu. Kandidat mora imeti dokončano pravno fakulteto II. stopnje in mora obvladati en svetovni jezik. Razpis velja do 16. februarja 1971. Vse potrebne informacije o podjetju kandidat lahko dobi v organizacijsko kadrovskem področju ZP Iskra Kranj, Gosposvetska 10, telefon Kranj 21-868. Kandidat naj k vlogi priloži dokazila o svojem dosedanjem delu v drugih organizacijah in kratek življenjepis. Pismene prijave z ustreznimi dokazili v zaprti kuverti s posebno oznako »za razpisno komisijo za delovno mesto sekretarja ZP« pošljite na naslov: ZP Iskra Kranj, organizacijsko kadrovsko področje, Kranj, Gosposvetska 10. »Elektromehanika« Kranj Trije pokali in tri diplome za športnike Iskre Ob zaključku sindikalnih športnih iger je bila preteklo sredo (20. 1. 1971) v konferenčni dvorani Delavskega doma v Kranju slovesna razglasitev najboljših ekip in posameznikov za leto 1970. V krajšem nagovoru je tajnik športne komisije pri ObSS tov. Pavle Novak orisal delo komisije in težave s katerimi se le-ta srečuje pri organiziranju tekmovanj. Poudaril je naraščajočo vlogo športa in rekreacije za delo-lovnega človeka, posebno v sedanjih razmerah, ko delovne organizacije skrajšujejo delovni teden. Prav zato bo treba vključiti v spored iger čimveč športnih panog, da bodo vsi tekmovalci prišli na svoj račun. Predvsem velja to za zimske športe in za lahko atletiko. V letnem delu sindikalnih športnih iger je bilo udeleženih okoli 1000 športnikov iz 35 delovnih organizacij. Tekmovali so v osmih panogah. Najuspešnejši so bili predstavniki Iskre, ki jim je ob razglasitvi rezultatov pred- stavnik občinskega sindika! nega sveta tov. Kalan preda! tri pokale za zmage v odboj ki, rokometu in streljanja diplomo za drugo mesto t kegljanju in tenisu, ter dipl«! mo za 3. mesto v malem na gometu. Malovrh PISMA BRALCEV Tajnik občinskega sindikalnega sveta tov. Kalan je v svojem poročilu podal nekaj zanimivih ugotovitev. Kakor je razveseljivo, da se je od zaposlenih moških vsak deseti vključil v športne igre, je udeležba žensk pod pričakovanji. Komaj vsaka 172. zaposlena ženska se je udeležila tekmovanj. ODGOVOR VOJAKU BRANKU LOZARJU Hvala vam za novoletno pismo in hvala za pozdrave. Tudi mi vam želimo zdravo in srečno novo leto 1971. Glede ostale vsebine pisma pa smo od merodajnih forumov prejeli odgovor, da je bila pozornost z naše strani prešibka, oz. v novoletnem vrvežu nedopustna. Zato se opravičujemo in želimo, da kljub spodrsljaju ostanemo prijatelji in zvesti Iskraši. Iskren pozdrav! Uredništvo goča, da sem na tekočem delom v tovarni »Avtom tika« Pržan, kjer sem del: predno sem odšel na odsl' ženje vojaškega roka. Ker prav v teh dneh sla' naš kolektiv 20-letnico e' stoja tovarne, želim kole tivu čimveč delovnih usp hov. Iskren pozdrav vse članom kolektiva, posebf tov. Ježu in Šibeniku t vsem sodelavcem iz obra Galvanika, prav prisrčno 1 pozdravljam mojo man Fani Lipar. POZDRAV OD VOJAKOV Zahvaljujem se za časopis »Iskra«, ki ga kot vojak rodno prejemam. Le-ta mi omo- Vojak Lipar Jože, V. P. 3293, Vojna ambulanta 48220 Otočac — Lik Tekmovalci Iskre so osvojili tri pokale in tri diplome Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ZDRUŽENO PODJETJE SKLEPI 4. ZASEDANJA DS ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA (22.1.1971) V KRANJU * 11 • DS ZP je obravnaval: a) Predlog odbora za poslovno politiko ZP z dne 4. 12. 1970 ter upravnega odbora in delavskega sveta organizacije RIZ Zagreb z dne 25. H. 1970 o sporazumni izločitvi te organizacije iz sestava ZP ISKRA KRANJ, kar je vzel na znanje že na 3. zasedanju DS ZP dne 10. 12. 1970 (sklep 33/1). b) Poročilo komisije za izvedbo referenduma v organizaciji RIZ Zagreb z dne 11. 12. 1970 o glasovanju o izločitvi te organizacije iz Združenega podjetja ISKRA KRANJ ter ugotovil, da se je na referendumu dne 11. 12. 1970 od skupno 3.057 članov delovne skupnosti organzaci-je RIZ Zagreb izjavilo za izločitev te organizacije iz sestava ZP ISKRA KRANJ 2.707 članov ali 89,8 %. c) Poročilo komisije DS ZF za delitev premoženja z dne 8. 1. 1971 v katerem komisija predlaga: — da bo glede vprašanja pogodb z General Electric in z Mednarodno korporacijo za Jinvesticije v Jugoslaviji podala DS ZP ustrezen predlog, ko bo zadeva na poznejšem obravnavanju dovolj razčišče-. na; , — da iz naslova delitve premožen ja (terjatve in obvez-‘ nosti med ZP ISKRA in RIZ : Zagreb — razvojna dejavnost 'I in II, marketing, osvajanje (tujih tržišč, strokovne služ-; be, rezervni fond, mehano-grafije, CAOP) v cilju sporazumne in mirne ureditve teh (Vprašanj potrdi delavski svet ¡sporazum komisije, da plača RIZ Zagreb ZP ISKRA Kranj .znesek 1.669.191,25 din, s čemer Poravna Vse obveznosti, ki izvirajo iz raznih prispevkov ,®IZ, kot so določeni o gospodarskih planih ZP v času od 1. 7. 1968 do 31. 12. 1970, *° ie bil RIZ še v sestavu ZP ISKRA KRANJ; ~ da medsebojne obveznosti in terjatve med RIZ Zagreb in posameznimi organizacijami v ZP ISKRA KRANJ v času integracije ISKRA — " Predstavljajo predmet razčiščevanja oz. reševanja na relaciji RIZ in te organizacije. ® Na temelju predlogov in Poročil obravnavanih pod tč. j1- ter ugotovitev: j a) da je organizacija RIZ L elektronika — telekomuni-juJe — automacija Zagreb Združenem podjetju foKRA KRANJ s sedežem v Zagrebu, Božidarevičeva 13, . kot taka registrirana pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Zagrebu pod reg. št. III-148 s predmetom poslovanja: — proizvodnja elektronskih, telekomunikacijskih in elek-troakustičnih aparatov, naprav in instalacij ter njihovih sestavov, delov in elementov, — projektiranje, montaža, inštaliranje in vzdrževanje izdelkov, — izvajanje inženiringa na domačem in tujem trgu iz prve alineje, — dajanje tehnične pomoči in licenc za proizvodnjo izdelkov lastnega proizvodnega programa ter izvajanje investicijskih del doma in v tujini. — prodaja lastnih in drugih izdelkov elektroindustrij-ske stroke v lastnih industrijskih prodajalnah, — popravljanje lastnih in drugih izdelkov elektroindustrij ske stroke v lastnih servisnih delavnicah, — izdelava investicijske opreme in instrumentov za lastne potrebe, — opravljanje zunanje trgovinskega poslovanja kot stranske dejavnosti in sicer: opravljanje prevoznih uslug, zunanjega transporta s tujino za lastne potrebe. b) Da se je ta organizacija s 1. 7. 1968 kot dotedanje samostojno podjetje RIZ Zagreb pripojila k Združenemu podjetju ISKRA KRANJ, kot organizacija v njegovem sestavu z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih zagotavljajo zakoniti predpisi, statut ZP ISKRA KRANJ ter organizacij sko-statusna pogodba, sklenjena na temelju statuta ZP in Temeljnega zakona o podjetjih med ZP ISKRA KRANJ in organizacijo RAZ Zagreb dne 14. 5. 1968 z veljavnostjo od 1. 7. 1968 dalje. c) Da zastopa to organizacijo njen glavni direktor Bo-jič Kosta, dipl. ing. ter da ima ta organizacija svoj statut (splošna pravila) ter vse ostale splošne akte, katere po zakonitih predpisih kot pravna oseba mora imeti. č) Da ima ta organizacija premoženje ter sredstva, ki ji zagotavljajo, da lahko nemoteno spet preide iz statusa organizacije v združenem podjetju v status samostojnega podjetja. • Delavski svet ZP sprejme v zvezi s sklepom 33) svojega 3. zasedanja z dne 10. 12. 1970 končni sklep: a) Organizacija RIZ Zagreb se z 21. 12. 1970 izloči iz Združenega podjetja ISKRA KRANJ v samostojno podjetje. b) Sprejme se sporazum o razvezi pogodbe o pravicah in dolžnostih organizacije, sklenjene dne 14. 5. 1968 med ZP ISKRA KRANJ in organizacijo RIZ Zagreb, s katerim se na temelju sporazumnega predloga o izločitvi te organizacije iz sestave ZP ISKRA KRANJ, pogodba o pravicah in dolžnostih organizacije, kot organizacijsko-statusni akt z 31. 12. 1970 razveže in preneha veljati. c) Glede delitve pravic sredstev in obveznosti v zvezi z izločitvijo organizacije RIZ Zagreb iz ZP ISKRA KRANJ DS ZP sklene: — Vprašanje licenčne pogodbe med ZP ISKRO in General Electric z dne 21. 12. 1966 in pogodbe med ZP ISKRO in Mednarodno korporacijo za investicije v Jugoslaviji z dne 15. 4. 1970 in v zvezi s tem delitev premoženja obravnavala pozneje in ko bo zadeva razčiščena v celoti bo podala DS ZP ustrezen predlog. — Iz naslova delitve premoženja (terjatve in obveznosti med ZP ISKRA in RIZ Zagreb — razvojna dejavnost I in II, marketing, osvajanje tujih tržišč, strokovne službe, rezervni fond, mehano-grafija, CAOP) potrdi delavski svet, v cilju sporazumne in mirne ureditve teh vprašanj, sporazum komisije, da plača RIZ Zagreb ZP ISKRA KRANJ znesek 1.669.191,25 din, s čemer poravna vse obveznosti, ki izvirajo iz raznih prispevkov RIZ kot so določeni v gospodarskih planih ZP v času od 1. 7. 1968 do 31. 12. 1970, ko je bil RIZ še v sestavu ZP ISKRA KRANJ. — Medsebojne obveznosti in terjatve med RIZ Zagreb in posameznimi organizacijami v ZP ISKRA KRANJ v času integracije ISKRA — RIZ predstavljajo predmet razčiščevanja oziroma reševanja na relaciji RIZ in te organizacije. č) Sekretariat ZP predlaga v smislu gornjih sklepov ustrezno spremembo vpisa pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, dočim bo ustrezna služba organizacije RIZ Zagreb sama predlagala pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Zagrebu vpis nastale statusne spremembe. d) DS ZP ugotavlja, da z današnjim dnem preneha mandat naslednjim članom DS ZP, katere je volila organizacija RIZ Zagi-eb: Neboj-ši Fadljeviču, Zvonimijru Po-lačku, ing. Vjenceslavu Naum-skem, Josipu Kurjakoviču, Milanu Panjeviču, ing. Mladenu Rejkubi, ing. Josipu Turkoviču in Avgustu Zadravcu, to je osmim članom, in da se število članov DS ZP zmanjša od 53 na 45 članov. e) DS ZP ugotavlja, da je razrešen kot član odbora za poslovno politiko ZP ing. Kosta Bojič, glavni direktor organizacije RIZ Zagreb. 9 DS ZP je sprejel na znanje problematiko kadrovske dejavnosti v ZP, principe kadrovske politike ter predlog konkretnih akcij na kadrovskem področju z dne 17. 6. 1970, pri tem pa ugotavlja, da so ugotovitve, ki jih je podalo v gradivu Organizacij-sko-kadrovsko področje, koristne in nujne za delo na tem področju. DS ZP je mnenja, da se predlogi sklepov, ki so priloženi navedenemu gradivu, sprejmejo kot smernice DS ZP za delo na področju kadrovske politike tako v organizacijskih enotah ZP kot združenemu podjetju. Te smernice naj se vzamejo tudi v upoštev pri sestavi predloga statuta ZP in splošnih aktov ZP v kolikor se nanašajo na zadeve, ki naj bi bile regulirane s statutom ZP. V kolikor bo v statutu ZP ali splošnih aktih ZP v osnovnih izhodiščih pravno regulirana kadrovska dejavnost, je treba za konkretizacijo teh osnovnih izhodišč predložiti ustrezen predlog ponovno v obravnavo in sprejem DS ZP. 9 DS ZP sprejme na znanje poročilo o poslovanju Tovarne orodja Ljubljana Stegne v mesecu oktobru, novembru in decembru 1970 in nanj nima pripomb. • DS ZP na predlog odbora za poslovno politiko ZP z dne 13. 1. 1971 sklene, da se začasna uprava nad organizacijo ISKRA — Tovarno orodja Ljubljana, ki je bila uvedena s sklepom 53) na 6. zasedanju DS ZP dne 6. 2. 1970 in ki poteče 7. 2. 1971, na temelju člena 262 Temeljnega zakona o podjetjih in ostalih zakonitih predpisov podaljša še največ do enega leta. • DS ZP sprejema poročilo o delu odbora za poslovno politiko ZP za čas od 25. 9. 1970 do 31. 12. 1970 z dne 29. 12. 1970 v predloženi obliki in nanj nima pripomb. • DS ZP se s predlogom sindikalnega odbora ZP in predlogom generalnega direktorja ZP z dne 5. 1. 1971 strinja in sklene, da se članom odbora za poslovno politiko ZP podaljša mandatna doba do konstituiranja novega delavskega sveta ZP, ki bo izvoljen na volitvah spomladi 1971. 9 DS ZP vzame na znanje, da je bil za direktorja organizacije ISKRA — Elek-tromehanike Kranj izvoljen tov. Jože Hujs, dipl. oec. DS ZP s tajnim glasovanjem za novega člana odbora za poslovno politiko ZP izvoli tov. Jožeta Hujsa, dipl. oec. — direktorja ISKRA — Elektromehanike Kranj. Istočasno pa DS ZP razreši dosedanjega člana odbora za poslovno politiko ZP (Dalje na 8. strani) ISKRA — Elektromehanika Kranj razširja proizvodni program ter uvaja proizvodnjo elektronske telefonije, zato želi zaposliti nove delavce in sicer: 1. več dipl. inž. elektrotehnike 2. več dipl. inž. strojništva 3. več dipl. ekonomistov 4. prevajalca za nemški in angleški jezik 5. več strojnih tehnikov 6. več elektrotehnikov 7. več orodjarjev, strugarjev, rezkalcev, finomehanikov in elektromehanikov 8. 2 negovalki za nego bolnikov na domu POGOJI: pod tč. 1. do 6.: ustrezna izobrazba — kandidate, ki doslej nimajo delovnih izkušenj, bomo sprejeli na pripravniška delovna mesta; pod tč. 7.: dokončana poklicna šola, lahko brez prakse; pod tč. 8.: dokončana osemletka, starost nad 18 let. Kandidati se lahko zglasijo v kadrovskem oddelku naše tovarne ali pa pošljejo do 15. februarja 1971 pismene prijave na naslov: ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ, 64000 Kranj, Savska loka 4. Športniki m praznik tovarne » Avtomatika « Čeprav je pred leti bila športna dejavnost v tc varni za elektroniko in tivtomatiko še veliko bolj razgibana, vendarle ne moremo reči, da bi ta pomembna dejavnost zamrla. športniki Avtomatike so se prav te dni spet izkazali, ko so organizirali v počastitev dvajsetletnice tovarne in delavskega upravljanja športni turnir v kegljanju in odbojki s športniki tovarn »Aparati«, tovarne elektronskih naprav in tovarne polprevodnikov v Trbovljah. V teh tekmovanjih so se tako kegljači, ekipno kot tudi posamično dobro odrezali, zmagali pa so tudi na odbojkarskem turnirju. Rezultati tekmovanj so bili naslednji: kegljanje ekipno: 1. Avtomatika, 2. Aparati, 3. do 4. Polprevodniki in TEN, posamično: 1. Peter Us, 2. Nande Resman, 3. Bruno Do-ljak, 4. Miro Klopčar, 5. Slavko Fon (vsi »Avtomatika«), 6.—7. Milan Ravnic — »Aparati« in Alojz Žirovnik — »Avtomatika«, 8. Ljubo Jamšek, 9. Jože Tršek (oba »Avtomatika«), 10. Miro Vičič (Naprave). Zmagovalna ekipa »Avtomatika« je prejela pokal, vsi udeleženci pa tudi spominske značke, ki so jih izdali ob 20-letnici tovarne. Pravo presenečenje je pripravil Peter Us, ki je prepričljivo zasedel med posamezniki v kegljanju najboljši rezultat in zmagal. Priznanje pa gre seveda prav tako ekipama kegljačev in odbojkarjev, ki sta na turnirjih zmagali. Z organizacijo in izvedbo športnih tekmovanj ob jubileju tovarne na Pržanu pa si je največ prizadeval neumorni sin- s > Posnetek z eno izmed odbojkarskih tekem v počastitev jubileja Izžrebani reševalci »IMovoSetne nagradne križanke« 1. nagrada (150 din): Jože Trampuš, Iskra—Commerce, Ljubljana, Linhartova 2. nagrada (100 din): Mari Kenda, Instrumenti, Otoče 5 nagrad po 50 din: Peter Košir, TPP — števci, Elektromehanika, Kranj; Miloš Vidic, Merilne naprave, Elektromehanika, Kranj; Ivanka Resnik, EMI, Kranj; dr. Kosovel, Elementi, Ljubljana; Majda Tepina, Stikala, Kranj, 5 nagrad po 30 din: Ivo Trilar, Instrumenti, Otoče; Janez Šunkar, EMI, Kranj; Vinko Zadražnik, Elektromehanika, Kranj; Marija Lindič, ATN, Kranj; Marija Mihelič (upokojenka), Kranj. 5 nagrad po 20 din: Slavi Rovan, Elektromehanika, Kranj; Tone Vidmar (upokojenec), Kranj, Begunjska 14; Marjetka Žepič, ZP Iskra Kranj; Jana Močnik, Elektromehanika, Kranj; Mojca Všeničnik, Elektromehanika, Kranj. 10 nagrad po 10 din: Stanka Dolenc, ZZA, Ljubljana; Marija Hkavc, Kontrola EMI Kranj; Ludvik Glavač, Stikala, Kranj; Berta Klemenčič, Kontrola EMI, Kranj; Avgust Ravhar, Vzdr. strojev. Elektromehanika, Kranj; Zoran Udir, Mer. naprave, Elektromehanika, Kranj; Miloš Podlogar, Iskra — Commerce, Ljubljana; Irena Frelih, Elektromehanika, Kranj; Jože Vevar, Elektromehanika, Kranj; Marija Tušek, ATN, Kranj. Vsem izžrebancem iskreno čestitamo in sporočamo, da bodo nagrade prejeli v februarju 1971. Vse nagrajence, ki stanujejo izven Kranja prosimo, da čimprej pošljejo točen naslov uredništvu časopisa »Iskra« Kranj (64 000), Savska loka 4. dikalni in športni delavec Vili Tekavec, ki si je tudi pri tej športni prireditvi prislužil vso pohvalo. Po končanem tekmovanju so se športniki vseh štirih tovarn ob skromni zakuski poveselili in si obljubili še več takšnih športnih srečanj, zlasti pa še srečanja na zimskih in letnih športnih igrah Iskre, kjer bodo še laže dokazali svojo kvaliteto v hujši konkurenci. Iv. K. Zmagovalna ekipa kegljačev tovarne »Avtomatika«. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7. strani) tov. Alojza Grčarja, dipl. ing. — namestnika direktorja ISKRA — Elektromehanike Kranj. O DS ZP imenuje v komisije za imenovanje in razrešitev direktorjev organizacij, organizacijskih enot ZP s statusom pravne osebe naslednje tovariše: L ing. Franc Jan 2. Boris Pavlin 3. ing. Srečko Grmek 4. Anton Mohorič 5. ing. Jože Tomšič 6. Ivanka Kukovec 7. Jože Piki 8. ing. Franc Vršnak 9. Simon Primožič 10. Franc Klemenčič 11. Igor Slavec 12. Marjan Treven 13. Peter Durjava 14. Janez Čebulj 15. Jože Kočevar 16. Ivan Zajc 17. Angela Jerina Elementi Avtoclektrika Sprejemniki Elektromotorji Instrumenti Avtomatika Polprevodni ki Aparati ISKRA — COMMERCE Elektromehanika Strokovne službe ZP Naprave Orodjarna ZZA Kondenzatorji Usmerniki Elektronika. Istočasno pa DS ZP pooblašča odbor za poslovno politiko ZP, da iz tega seznama imenuje v komisijo za vsak konkreten primer ustrezno število članov. • DS ZP imenuje v listo arbitrov dodatno še naslednje tovariše: L Edo Delopst 2. Rudolf Hribernik 3. Danilo Martelanc Rešitev »Novoletne nagradne križanke« Vodoravno: KOLEKTIVU ISKRE, PELAGRA. APOLLO, EPIR, LLANOS, EP, ROSTO, JB, RO, GO, IT, OKRAS, VAAL, SREČNO IN USPEŠNO, AC, REAL, NIN, DK, PRITLIKAVEC, ASK, RUSE, LOVEC, T, KANTA, TRISTO, OR, TERMINATOR, K, STIKALNA URA, PARALAKSA, AR, LE, KLINA, KROV, MARATON, KSI, TEIN, ENA, OMA, AIN, ES, I, SNAGA, SD, S, IR, BM, KANT, UM, TA, TK, VITAL, AR, ORKAN, AZORI- NZ, R, T, KR, IBA, IVAN, TE, RELEJI, MIKSER, NC. AN, GILET, LAJNANJE, TI, MAŠERU, GIRMI, SAK, AKREDITIV, Z, UNA, IRA, OA, EJ, ZAVITOST, LONDON, VESLO, KINOPROJEKTOR. ZAHVALA ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega očeta RUDOLFA JUHARTA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata »Stikala« za izraze sožalja, tolažilne besede, darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Ruda Peric »V členu 9. statuta Zf ISKRA KRANJ se predmet poslovanja dopolni tako, dt se vstavi nova točka g) — posredovanje v zim njetrgovinskem prometu. Ista dopolnitev se vstavi i člen 24. sedanjega statuti pod »Temeljnimi nalogam ISKRE — COMMERCE ozi roma v načrtu novega stil tuta.« 4. Leopold Pretnar 5. Minka Belcijan tako da je iz organizacijske enote strokovnih služb ZP imenovanih deset arbitrov. • DS ZP je obravnaval predlog organov upravljanja ISKRA — COMMERCE z dne 21. L 1971 za razširitev predmeta poslovanja ISKRE — COMMERCE in sprejel naslednji sklep: ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ANDREJA MAVCA se iskreno zalival j ujem sini kalni podružnici in uprat podjetja tovarne »Elektron» hanika« Kranj za izraze sl žalja in poklonjeni venec. P4 sebej se zahvalim vsem st delavcem v lakirnici obral EMI, elektro-delavnici orof jarni in ATN za izraze soa lja, denarno pomoč in sprat stvo na njegovi zadnji polij Sin Ivo z družino i ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ; JOŽA ARZENŠKA se iskreno zahvaljujem sodt lavcem iz obrata Orodjait tovarne »Elektromehaniki Kranj, za izraženo sožalj podarjeni venec in spremstj na njegovi zadnji poti. Sin Jože Arzenšd ZAHVALA Ob smrti moje nepozabf mame MARIJE SAJE se naj lepše zahvaljujem v» * sodelavcem iz ključ, črnice »Vzdrževanje« tovaii »Elektromehanika« Kranj j članom gasilskega drus' Iskra Kranj za izraze ST lja, venec in spremstvo '• zadnji poti. Sin Ludvik z družin Ob bridki izgubi mojega očeta JAKOBA ROZMANA se iskreno zahvaljujem sodelavcem v oddelku montaže elektroventilov v kranjski tovarni za izraze sožalja, darovani venec in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Rezka Pajer ISKRA- glasilo deloif ga kolektiva ZP Iskrs industrije za elektromehani telekomunikacije, elektroM in avtomatiko — Ure,-uredniški odbor — Gltf urednik: Pavel Gantar -I ■ govorni urednik: Janez • — Izhaja tedensko — Rot sov ne vračamo — Ns*’ uredništva: ISKRA Ki"» Savska loka 4, telefon int. 333 - Tisk in »CP Gorenjski tisk«