PoStuiua plačana v fotovua. Leto Xm, št. JpravnlStvo; ujuDijan«*, linafljeva ulica 5. - Telefon St. 8122, 3123. 3124, 3125. 312GP inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ui. d. - Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica §L 11. — TelefoD št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, W1en št 105.241 Ljubljana, sobota 18. aprila 1931 Cena 2 Dir Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65._ Rokopisi se ne vračajo. Orožen pokol] u okolici Zagreba w . w - s- zvalila na orad bivšega hrvatskega bana Mihaloviča ter v strašnem pokolju umorila ^estciansuo i ^ njegov dom ter naposled ubila še nekega kmeta Zagreb, 17 aprila, o. Vceraj se^je^g^VS^^S ^ST^T^f sel jacke ^^ ^H Gospiču, ki je bil delo zločinca Pejmovica, je ^ ^> ^ v v ^ skih krajih vršile žalne svečanosti, ki so jih mnog, ne^govorai uu J ^ L doSo priliko, da so že itak močno ^stlZ^ ^ T^LZrT* podžgali in napolnili ozračje s strupenimi plim sovraštva. Tu^v ^ £ bila maša zadušnica za pokojnim BrkljacicemKajse J^^^enci vraI iK. pokazal še tok preiskave. Dognano pajc> *e sed»J, ™ ™ ^"položeni proti Stt^V&tt'.22= »tTso^vca Morilca reji- novica. „ .! „!„„ raiburienem in razdraženem razpoloženju je včeraj opoldne Golice srečala deputeeijo zagreje ^ S r»ua na potu v grad i sko banovino. Nihče ni izzival m niti «1 mesarsko klanje . , a Na pogorišču domačije Bute Pretresljrv jc pogled na domačijo bivšega doorovoljca lova na Bute, ki se je kmalu po prevratu naseliil v Rakitju ter si s pridnostjo svojih rok ustvaril lepo domače ognjišče. Pri svojih sosedih je b'l zelo priljubljen ter je bil na glasu kot miren in trezen človek, ki jc vse svoje delo posvetil svoji domač;ji. Danes je ves njegov trud pretvorjen v pepel m razraline. Se na pogorišču se vidi, kako brutalno so postopali morilci. Celo na ožganem zidov-ju se poznajo vel;ki madeži krvi. Dočim se je prvotno mislilo, da so trupla nesrečne Bute je ve rodbine zgorela, so danes pri podrobnejši preiskavi ugotovili, da^ se Buti. njegovi žen' in njegovi 17-letni hčer-k posrečilo pobegniti iz goreče hiše. Toda življenja si kljub temu niso rešil4. Napadalci so jih seveda opazili ter jih kakih 100 m od hiše dohiteli in na mestu živinsko pobili. Njihova trupla so danes nasM strahovito nakaže na v bližnjem grmovju. Neznana pa je usoda njegovega 10-letnega sina. Njegovega trupla niso nikjer našli m zato domnevajo, da je ali zgorel, a ki pa se mu je morda le posrečilo pobegniti pred morilci. Danes so ves dan poizvedovali za dečkom v bližnjih vaseh, vendar pa ga nikjer niso :zs!edili. Sodna komisija V teku današnjega dopoldneva je prispela v Kerestinec sodna komisija, v kateri je med drugimi tud; šef instituta za sodno mediicino profesor medicinske fakultete dr. Milošavljevič. Komisija je podrobno razgledala pozomšče včerajšnjih dogodkov, posnela mnogo fotografij in celo kopico daktilografskil odtisov, ki bodo služite pri zasledovanju zločincev. Najtežje delo je imela komisija pri identificiranju žrtev, in pri ugotavljanju neštevilnih ram in poškodb. Komisija je o vsem tem napravila obširne zapisnike. Po sodnem ogledu so trupla nesrečnih žrtev prepeljali v Zagreb, kjer bo jutri :zvršena sodma obdukcija. Kakor je bilo danes ugotovljeno, so pri včerajšnjem masakru sodelovali kmetje iz vasi Kerestinec, Rakitje, Zdenčine in Kupmec. Današnji »Obzor« in >Jutarnji list« poročata, da so člani deputacije JRZ bili po večini četniki Temu nasproti se s'užbeno ugotavlja, da je bil samo Katanac svoje, časno član četniške organizacije, ki je pa bila že pred dvema letoma razpuščena. »Jutarnji list« poroča tudi, da so našli v šumici za gradom bana Mihaloviča četniško uniformo. Sodna komisija pa je ugotovila, da so vsi umorjeni imeli civilne obleke. Tudi se službeno ugotavlja da ne more biti govora o nekem izzivanju članov deputacija, ali pa o neki zvezi dogod. kov s četniškim udruženjem. Kaj pravi ban Mihalovič Ban Mihalovič se je s svojo rodbino danes vrnil v svoj dvorec. Rane. ki jib je dobil pri včerajšnjem napadu, na srečo niso nevarne. Ban ima vso obvezano glavo in je ves marogast od številnih udarcev, ni pa dobil niikakih resnejših poškodb. Prav tako tudi njegova žena ---- nista dobili nikakšne nevarnejše poškodbe. Prestali pa sta mnogo strahu in sta živčno popolnoma zlomljeni. Ban Mihalovič je danes novinarjem, ki »o ga poserili, v daljšem razgovoru opisal razvoj včerajšnjih dogodkov. Med drugim je izjavil: »Sedeli smo pravkar pri obedu, ko sem iz daljave zaslišali nenavaden hrup. Ozrl sem se skozri okno in videl, da prihaja proti dvorcu manjša skupina ljudi, med katerimi sem takoj sipoznal nekatere voditelje omladinske organizacije J1RZ. Malo za to skupino se je v bližini malega mosti-ča, ki voda preko potoka pred dvorcem, zbrala večja skupina, v kateri, je bito nad 100 ljudi. Kmalu za tem je prva skupina prišla v dvor ter se mi predstavila kot deputacija omladinske organizacije JRiZ, ki je prišla k meni s pritožbo zaradi nekih nesoglasij, ki so nastale v zagrebški organizacijS JRZ. Ko sem jih vprašal, kod_ so prišli, so mi povedali, da so prišli peš iz Podsuseda preko Rakitja. Pravili so mii tudi, da so pri Studencu v bliž:ni kovaomce v Rakitju počivali in se osvežili s hladno vodo. Pred kovačnico je bila večja skupina ljudi, ki je č:tala neki Ust. Nenadoma so se iz te skupine zaslišali kteci: »Evo, četniki!« Oni so nato takoj nadaljevali svojo pot in prisili k men.- ter mi med pripovedovanjem ponovno zagotavlja«, da niso četniki in da s četniki sploh nimajo nobene zveze. Ko smo se tako razgovarjali, se je zbrala pred dvorcem velika množica okoliških kmetov. Ker nisem vedel, kaj hočejo, sem šel na dvorišiče in jih vprašal, po kaj so prišli. Najbližnji so mi odgovo-! rili. da so prišli iskat neke četnike. ki so ; baje prišli v moj dvorec. Pojasnil sem jim 1 da to niso četaiiki. marveč omdaddnci, član-1 JRtZ. Tedaj je nekdo iz gruče zaklical: Azana dobil zaupnico Ona je Mla pretirano Madrid, 17. aprila, o. Parlament je «195 proti 78 glasovom izrekel zaupnico vladi Azane- Glasovanja se je vzdržalo mnogo desničarskih poslancev, pa tudi okrog 70 levičarjev. Preden se je vršilo glasovanje, je Azana izjavil, da bo vlada v celoti izpolnila program ljudske fronte. Naglasil je, naj si desničarji ne delaio nikakih iluzij. Vlada bo izvedla potrebne reforme, da se v nekaterih pokrajinah spremeni socialno stanja. Vladimir Giesl t Dona), 17. aprila, b. V Solnogradu je umrl v 76. letu starosti ladnji avstroogrški poslanik v Beogradu, bivši minister Vladimir Giesl pl. Gieslingen, ki je izročil julija 1914 znani ultimat srbski vladi, po katerem je izbruhnila svetovna vojna. On je trpel na revmatizano. Obema je pomagalo isto sredstvo, ki M ga lahko jemlje: čula sta sicer že davno o KRUŠEN soli, ali se nista mogla odločiti, da bi jo poskusila. Sedaj jemljeta oba redno in vestno dozo KRUŠEN-soli, ki predstavlja dobro premišljeno mešanico znanih mineralnih vod. Oba sta se prepričala, kako prijetno učinkuje KRUšEN-sol na prebavne organe in na celotno prebavo in na ta način izpodbija vzrok debelosti, a često pomaga tudi pri revmatičnih bolečinah! Izognite se za časa in skrbite za redno vživanje KRUŠEN-soli, da se ne naberejo ▼ telesu škodljive usedline. KRUšEN-sol se dobiva v vseh lekarnah Velika steklenica zadostuje za 3 mesec« in stane samo Din 45.—, a mala steklenica Din 27.—. Ofiac rog. 8 br. 2«WN» Z abesinskih bojišč *Mfi pa vemo, da je med njimi tudi četnik Kataoec.« Ko sem to slišal in ker sem vedel, da je Kataoec res med došlimi omladkici. sem se vrnil v dvorec in vprašal Katamca. ali je on res četnik. Katanac mi je odgovoril, da to n>i res in da on tudi bš bil udeležen pri uboju, ki je bil izvršen pred leti v RaJcitju. ker je dokazal, da se je takrat mudil v Zagrebu. Vrnil sem se nato h kmetom in jim pojasnil, da Katanac ni četnik. Kanetje mi tega n;so hoteli verjeti in so me ponovno poslali v dvorec. Katanac je naito izjavil, da bo sam odšel na dvorišče, p« naj ga tudi ubijejo, ker nikakor ne žela, da bi imeli sitnosti zaradi njega. Tega mu nisem pustil, boječ se kakega nesporazuma, marveč sem ponovno sam odšel na dvorišče, da pomirim množico, ki je med tem vedno bolj naraščala. Iz okolice so prihajale vedno nove trume in množica je narašačla v tisoče. Ko sem se tretjič vrinil na dvorišče, sem vzel s seboj mali revolver. Čim sem se pojavil na dvorišču so me kmetje obkolili in slišal sem klice: »Ti boš ostal tu!« >Par kmetov, ki je stalo tik poleg me. ne, je začelo otipavati moje žepe. Ko so našli moj revolver, so mi ga vzeli ter me vprašali, zakaj ga imam. Obenem sem slišal, kaj so se razgovarjali in posnel iz njihovega razgovora, da čakajo na ljudi, ki so jih poslali po puške, nato pa mislijo napraviti juriš na dvorec Nekateri kmetje so tedaj predlagali, naj napišem pismo omladincem, ki so v dvorcu, naj pridejo na dvorišče ter naj se legitimirajo, če se ugotovi, da niso četniki, se jim ne bo nič zgodilo. Ko smo se tako pogajali, je prišel čipera pred vrata dvorca ter pokazal blizu stoječim kmetom svojo legitimacijo. V tem trenutku je odjeknil strel, neki kmet se je zgrudil ranjen. V naslednje«* trenutku so začele pokati puške in re. volverji. Videl sem, kako je čipera ranjen padel, pa se zopet dvignil, stekej 5 korakov dalje in Se ponovno zgrudil. Večja skupina kmetov je drvela za njim Videl sem, kako so na tleh ležečega preiskovali. Ženeva, 17. aprila, b. Situacija v Ženevi te še vedno ni razčistila. Abesinska delegacija je odklonila italijanske predloge in vztraja slej ko prej na tem, da naj se pogajanja vršijo v okviru in duhu pakta Društva narodov, italijanski zastopnik pa je odklonil predlog francoskega delegata Boncourja. da naj »e za dobo ženevskih pogajanj sklene premirje na bojišču. Odbor trinajstih je nato poveril predsedniku Ma-dariagi nalogo, naj sestavi o sedaj končanem postopanju poročilo. Svet DN se bo najbrže sestal v ponedeljek, da bo zavzel 8tališče glede novega položaja. Današnji dopoldanski dogodki v Ženevi so bili v glavnem naslednji: . 1. Razgovor med predsednikom Mada-riago. glavnim tajnikom DN Avenolom in abesinskim delegatom Volde Mariamom o uvedbi mirovnih pogajanj, ki pa je bil brez uspeha. 2. Razgovor med Boncourjem in italijanskim zastopnikom baronom Aloisiem. Bon-cour je v imenu svoje vlade predlagal, naj bi se v času ženevskih pogajanj ustavile sovražnosti v Afriki in sklenilo začasno premirje. Baron Aloisi je nato odgovoril, da bo ta predlog takoj sporočil dalje v Rim. menil pa je, da iz vojaških razlogov ni mnogo upanja, da bi bil sprejet London, 16. aprila. AA. Razgovori zastopnikov glavnih generalnih štabov Velike Britanije, Francije in Belgije, ki so se vršili dopoldne ločeno v letalskem ln vojnem ministrstvu in v poslopju admiralitete. so se popoldne nadaljevali na admiralited. kjer je bila plenarna seta Belgijski glas o pomenu londonskih posvetovanj Bruselj, 16. aprila, d. List »Metropole« se bavi v daljšem članku s posvetovanji generalnih štabov v Londonu ter pravi med drugim: Oficielni stik med armadami zapadnih držav predstavlja važno etapo na poti k bodočim dogovorom. Vodilna misel je v svoji osnovi znana. Angležem in Francozom gre za to, da se sporazumejo o razdelitvi nalog r resnem primeru. Francoski generalni štab ima v glavnem edino željo, da bi Anglija prevzela kritje levega krila francoske vojske na njeni pohodni črti. Splošno znano stanje angleške oborožitve zahteva, da omeji Anglija svoja prizadevanja na vojaškem področju le na gotove naloge, med katere spada pomoč Belgiji S tem W bilo tndi ustreženo politiki Anglije, katere javno mnenje se upira vsemu, kar bi kazalo na podreditev francoskemu vodstvu. Londonski razgovori bodo po začasnem stiku seveda prekinjeni, ob- Neki kmet je potegnil iz njegovega žepa [ revolver. Tedaj je čipera ponovno vstal in čeprav je bil hudo ranjen, je začel gle dati proti dvorcu čim je stopil pa prag se je zgrudil mrtev. Ponovno sem zahteval od kmetov, na me puste v dvorec. O tem pa niso hotel nič slišati, marveč so zahtevali, naj napi šem pismo omladincem ter jih pozovem da pridejo ven, zagotavljajoč mi ponovno da se ne bo nikomur nič zgodilo. Množica je med tem še vedno naraščala Zaman sem si prizadeval pomiriti razdraženo množico. Naenkrat so začeli padati tudi po meni udarci Vprašal sem jih, zakaj me tepejo, ko so mi vendar obljubili in zago. tavljali, da ne bodo nastopali proti meni. Slišal sem, kako je nekdo kričal, da sem jaz z bivšim predsednikom hrvatskega sa. bora Medakovičem Hrvate prodal. Ko sem uvidel, da me nikakor nočejo izpustiti, sem začei nagovarjati starejše in resnejše može, naj gredo z menoj v dvorec..- Tudi na to niso hoteli pristati, češ, da se boje. da bi na nje v dvorcu streljali Zahtevali so od mene, da ukažem svojim štirim ko_ čijažem, da pripeljejo omladince iz dvorca in jih izroče kmetom. V naslednjem hipu je množica napadla dvorec, vdrla skozi glavna vrata in od vseh strani so po meni neprestano padali udarci , da nazadnje sploh nisem vedel, kaj se godi okoli mene. Kako je bilo dalje itak veste. Od mene so zahtevali, naj pokažem, kje so skriti omladinci. Tega seveda sam nisem vedel. Vem samo še to, da so napadalci pobrali vse orožje, kar ga je bilo po stenah v raznih dvoranah in da so popolnoma izpraznili mojo zbirko orožja V ostalem pa prepuščam oblastem, da ugotovijo, kdo je krivec teh dogodkov«. Dvorec bana Mihaloviča je danes od vseh strani zastražen po orožništvu, ki je zasedlo tudi vsa važna križišča. 3. Sestanek Boncourja z angleškim zunanjim ministrom Edenom, ki je prej sprejel Volde Mariama. predsednika Madariago in predsednika sankcijskega odbora Vas-concellosa. 4. Ponoven sestanek odbora pravnikov za proučitev pritožb o kršitvi mednarodnih konvencij s strani obeh vojskujočih se držav. Seja odbora trinajstih Ženeva, 17. aprila, g. Današnia seja odbora trinajstih je bila otvoriena v zelo napetem vzdušju. V noti, naslovljeni na predsednika Madariago, je abesinski delegat Volde Mariam izjavil, da niesova vlada odklanja italijanske zahteve in vztraja vtem, da naj se mirovna pogajanja vodijo v okviru in duhu DN. Po dveurni razpravi je moral odbor trinajstih ugotoviti popoln neuspeh svoje posredovalne akciie in bo jutri samo še vzel na znanje poročilo predsednika Madariage o posameznih fazah pogajanj. Logično bi moral biti sedaj takoj sklican odbor osemnajstih ki bi seveda sprožil vprašanje poostritve sankcij, kar bi samo še poostrilo napetost. Ker je odbor trinajstih prejel svoja polnomočia neposredno od sveta DN. je bilo sklenjeno, naj se svet DN skliče za ponedeljek na izredno sejo. novili pa se bodo zopet, kakor hitro se bo pokazala jasnost v zadržanju Nemčije, ki ne more izostati. Čeprav se Anglija v tej zadevi ne giblje tako naglo, kakor bi Francozi želeli, se vendarle premika in sicer v dobri smeri. Usmrtitev zločinske matere v Angliji London, 16. aprila. AA. V Birminghamu so prvič po 34 letih usmrtili mater petih otrok, diplomirano bolničarko Bandingha-movo, obsojeno na smrt, ker je zastrupila neko zelo bogato žensko, ki ji je v svoji oporoki zapustila večino svojega premoženja. Bolničarka, ki ni hotela čakati smrti svoje dobrotnice, se je zatekla k zločinu, da bi se polastila njenega imetja. Justifikacija je zbudila velikansko razburjenje in senzacijo v Birminghamu. Pred poslopjem kaznilnice, kjer so na dvorišču izvršili smrtno kazen, se je zbralo več tisoč ljudi, ki bo poslušali protestni govor Van der Elstove, znane boriteljice za ukinitev smrtne kazni. Ob uri. določeni za usmrtitev, je na tisoče ljudi zapelo neki psalm. Po justifikaciji je Van der Elstova pozvala prisotne k demonstraciji, polkija pa jo je nazadnje aretirala. Beležke Obnova žitnega režima Novosadski »Dan« poroča iz Beograda, ia se bavi kraljevska vlada z načrtom a uvedbo novega žitnega režama za letoš-jo žetev. Poročila iz žitorodn:h krajev lamreč napovedujejo izredno bogato že-ev ter bo po dosedanjih cenitvah znašat iresežek žita za izvoz okoli 70.000 vago-ov. Z žitnim režimom m;sli vlada prepreči padec cen pšenice, ki je sicer radi vo-ikega presežka neizbežen. Vprašanju uvedbe novega žitnega režima >odo morali posvetiti vso pažnjo Slovenki parlamentarni in vladni zastopniki da pravočasno preprečijo nova bremena za naše narodno gospodarstvo in povratek prilik, ki so vsem še v spominu izza časa zadnjega žitnega režima. Borba med mestom in deželo na Hrvatskem Kakor smo že poročali, je proglasilo vodstvo »Gospodarske sloge« bojkot nad sejmišči v Sisku in Petrinji. ker nista sprejela občinska sveta teh dveh mest njegove zahteve, da znižata trošarino m tržno pristojbino. Kmetje so se odzvali vodstvu »Gospodarske sloge« ter že nekaj tednov bojkotirajo trg in sejme v Petrinji in Sisku. Sedaj se je vršila v Petrinji izredna seja občinskega sveta, na kateri je bik) ugotovljeno, da prejema občina na račun trošarine m tržne pristojbine letno okoli 300.000 dmarjev. Ako bi sprejel občinski svet zahtevo »Gospodarske sloge«, da zniža za 50 odstotkov te pristojbine, bi mesto izgubilo 150.000 dinarjev. Primanjkljaj bi bilo mogoče pokriti samo s povišanjem občinskih doklad na 80 odtsotkov. Proti temu pa zopet odločno protestirajo meščani. Se o vprašan jn bolezenskega Silita Glasilo krščanskega delovnega ljudstva »Delavska Pravica« zavrača napade socialistov, da je soodgovorna za predložitev in sprejem § 86. finančnega zakona, ki nkinja § 129 obrtnega zakona, radi če6ar izgubijo člani Bratovskih skladnic pravico do enotedenske mezde od podjetja za slučaj nesreče in bolezni. List pravi, >da vsakdo dobro ve, da ni Jugoslovanska strokovna zveza pri donošenju tega amandmana prav nič sodelovala in odločala. Saj smo bili mi celo prvi, ki smo, zavedajoč se hudih posledic, za prizadeto delavstvo, priobčili v naši »Delavski Pravici« javen protest. Vsakdo ve, da se danes na odločilnih mestih prav malo vpraša za mnenje delavstvo ali pa njegove strokovne organizacije.« Tako glasilo krščanskega delovnega ljudstva. Tudi mi verjamemo, da Jugoslovanska strokovna zveza ni bila povprašana sa mišljenje o tem amandmanu. Se več. Minister dr. Krek je celo izjavil na shoda ▼ Trbovljah, da mu je bil ta amandman popolnoma neznan in da bo sedaj storil vse, da se ga s posebritfo zakonom vsaj za privatne rudnike ukine. Na škodljivost amandmana je za časa razprave v finančnem odboru opozoril senator dr. Kramer. ki je predlagal njegovo črtanje. Minister za šume in rudnike Djura Jankovič je odgovoril, da je kr. vlada stvar dobro premislila in uveril večino finančnega odbora. Za dr. Kramerjev predlog je glasovalo 7 od 15 članov finančnega odbora. V parlamentarnih krogih se je o tej stvari mnogo govorilo. Člani finančnega odbora senata so dobili protestne izjave narodnih in socialističnih delavskih organizacij. Jugoslovanska Btrokovna zveza se na nje ni obrnila. Popust za obiskovalce Pohorja Beograd, 17 aprila. AA. V potniški tarifi, ki določa popust za obiskovalce jadranske obale, zdravilišč in letovišč in turističnih krajev, je uveljavljena izpremembe glede obiskovalcev Pohorja. Po tej iz-premembi se za Pohorje odobri popust, len se na železniških postajah Mairibor_gI. koL Ruše, Sv. Lovrenc na Pohorju, Brezno, Ribnica, Mislinje Orehova vas, Slivnica, Hoče in Slovenske Konjice lahko izrabo pri pose tu nasledmh lzletniih točk: Mariborska koče Pohorski dom. Koča na Pesku, Slopni vrh, Ruša koča, Ribnica na Pohorju, Senjorjev dom, in Sv. Bolfenk-Bivanje v Ribnici na Pohorju bo potrdila občinska oblast. v drugih krajih pa uprave domov. pri postajah Slovenske Konjice in Žreče bo poset višinskih kraijev Skomatrje. Sv. Kunigunda na Pohorju in Resnik za občino Zreče potrdila v vsakem od teh krajev določena oseba- Bivanje za občino Oplotnico bo po trdote za to določena oseba v Kebeju- Krvavi izgredi v Lvovu Varšava, 17. aprila. A Včeraj je prišlo v Lvovu do hudih incidentov med nezaposlen ;m i delavci in nameščenci ter policijo. Nezaposleni 90 vprizorili v centru mesta hrupne demonstracije. Policija se je zaman trudila, da bi razpršila demonstrante. Prišlo je ck> spopada in so na obeh straneh padali streli. 20 ljudi je obležalo mrtvih, okrog 100 pa je bilo ranjenih. Povod za incidente je dafl pogreb dveh ubitih nezaposlenih delavcev, ld sta postala v torek žrtev si ionih incidentov. Pogreba se je udeležilo več tisoč ljudi. Ko je šel sprevod skozi mesto, so pričeli pogrebe: demonstrirati. Policija je takoj posredovala. vendar je njen nastop demonstrante silmo razkačil m so se takoj pričeli izgredi. Demonstranti so se zabarika-dirali za tramvajskimi vozovi in so pretrgali vse telefonske zveze centra z ostalimi mestnim? okraji. Nemiri in spopadi so trajali pozno v noč. Katastrofa nemškega vojaškega letala Berlin, 17. aprila. AA* V no? od 15. na 16. aprila je tremotorno vouaško lefialo med vajo zašlo v Švico. Zaradi pofcvare je padlo v bližini Biela Trije člani po—dfaa ao se ubfli, dva pa sta hu&o ranjena. Letel« M je pojpotLuama razbito Pariz, 17. aprila, o. Agencija Radio poro- j ča, da bo prvi oddelki askarov prodrli že do Uora Haila, 65 km jugozapadno od De-sija. V Desie prihajajo vedno nove kolone vojaštva, ki takoj nadaljujejo pot proti jugu. Dan in noč prihajajo nepregledne kolone težkih avtomobilov, ki dovažajo hrano in vojni materijah Italijanska letala kontrolirajo vse ozemlje med Desijem in Adis Abebo. V Desije je prispel tudi poveljnik 3. armijskega zbora general Birolli. Pripeljal se je z neguševim avtomobilom, ki so ga Italijani uplenili pri jezeru Ašangi. Krožijo glasovi, da se je neguš zatekel v neki samostan jugovzhodno od Kvorama, ker je bilo njegovo življenje spričo upora Abesineev v nevarnosti Vzrok poloma severne abesinske armade Kairo, 17. aprila, o. Iz Kart um a poročajo, da je bil glavni vzrok poloma abesinske fronte na severu upor galskih plemen, ki Splošna stavka Madrid, 17. aprfla. b. V španski prestolnici je bila davi proglašena splošna stavka, ki se je opoldne razširila na vse panoge javnega prometa. Na cestah se vidijo samo oklopni policijski vozovi. Sindikalisti, ki so prvi izdali parolo za stavko, so pregovorili tudi komuniste in socialne demokrate, da so ustavili delo. Obenem so razširili letake, ki pozivajo k nadaljevanju splo?ne stavke, če ne bo vlada uvedla energičnih ukrepov proti fašistom. Po najnovejših vesteh je vlada že razpustila vse fašistične organizacije. Aretiranih je bilo nad tisoč fašistov. Madrid, 17. aprila. T. Po popoldanskih krvavih dogodkih so snoči krožile v Madridu najbolj nasprotujoče si vesti. Vsak čas so se pojavljale vznemirjajoče verzije. Pristaš' levičarske ljudske fronte so z odo-brenjetn oblasti ustanovili v nekaterih delih mesta svoje lastne straže. Ker je notranji minister bolan je predsednik vlade Azana v notranjem min;str-stvu skupaj z ministri Kvirogo in Francom prebil večji ded noči in sprejemal poro- Cleveland, aprila Konec marca so v enajstih državah Severne Amerike poplave povzročile v enem tednu ogromno škodo. V šestih državah pa je pustošilo ciklonsko neurje, ki je dvigalo pesek v ogromne oblake. Od povodnji imajo največ škode države Pennsylvanija, Ohio in West Virginija. Stotine človeških življenj je zahtevala povodenj. Računa se, da je v 11 ameriških državah nad pol milijona ljudi brez strehe in primernega živeža. Listi naših rojakov pozivajo k skupni akciji za lajšanje gorja. Hudo so namreč prizadete tudi mnoge slovenske naselbine. V revirju med Johnstownom in mestom Pitts-burgom je nad 100 večjih in manjših slovenskih naselbin, v katerih so naši rojaki trpeli silno škodo. Tudi v samem Pittsbur-gu je mnogo naših ljudi. Bilanca strašne prirodne nesreče pa je naslednja: V mestu 36 mrtvih, v vsej Pennsylyaniji 108 mrtvih 42 pogrešancev brez strehe pa okrog 59.000 ljudi. V enem samem dnevu so pripeljali v mesto 200 vagonov hrane, iz mesta pa so odpeljali več sto vagonov pokvarjenega živeža. Od države Maine do države Ohio je brez strehe 275.000 družin. Pozivi k pomožni akciji v slovenskih listih naglašajo, da so največ trpeli naši naseljenci v Johnstonu in okolici. Apel, ki ga je izdala »Ameriška domovina« naglaša med drugim: — Dolgo že nismo imeli Slovenci v Ameriki javnega apela, naj priskoči brat bratu na pomoč. V letih ogromnega premogar skega štrajka v Pennsylvaniji 1911 in 1912 Je bil tak apel, ki je imel lepe uspehe in je mnogo koristil našim ljudem, ki so trpeli v velikem mezdnem boju. Povod za tako skupno pomožno akcijo je tudi zdaj. Res je, da bo ameriška javnost mnogo pomagala prizadetim in da so na delu vse javne sile, kakor Rdeči križ, armada in mnoge organizacije. Toda mnogokrat se zgodi, da so naši ljudje prezrti. Sami moramo nekaj storiti za nujno in uspešno pomoč ponesrečenim rojakom. Seveda ima akcija razne težave. Doslej nam še niso znana imena ponesrečencev, njih naslovi in mesta, kjer prebivajo, in tudi skupne škode naših ljudi še ne ne moremo oceniti. Vemo samo to, da je pomoč nujna, zakaj ponesrečeni rojaki nimajo časa in prilike posamič apelirati na pomoč. Vemo, da bodo nekaj dobili od javne dobrodelnosti, toda to ne bo znašalo niti 10 odstotkov tega, kar v resnici potrebujejo v svoji najhujši sili. Ker je položaj tak, so poklicane v prvi vrsti na9e bratske podporne organizacije, da začno s podporno akcijo med našimi 1 ljudmi, ▼ prvi vrsti seveda med svojim 1 -- Ml VMUfc da ja ¥ Peao^rlvautfi so se jim pridružila tudi ostala podjarmijo« na abesinska plemena. Italijani zasedli Harar London, 1"7. aprila, b. Reuter poroda iz Rima, da so po tamkajšnjih vesteh italijanske čete že zavzele Harar. Uradno vest še ni potrjena. Zopet letala nad Adis Abebo Adis Abeba. 17. aprila, b. Abesinska prestolnica je bila danes zopeft oiij letalskega nape da. Letala so metala na mesrto rakete, ki so se razpokale v italijanskih državnih barvaih. Prebivalci 90 bili sprva v strahu, da gre za napad s plini, pozneje pa so se pomorili in ni bilo več take panike kod pri prvem prihodu I tali jamov n«I Adis Abebo. V mestu se v ostalem že mrzlično pripravljajo na obrambo. Kakor se zatrjuje, hočejo pred vsem razdreti gJav" no cesto med Desijem in Adlis Abebo, da bi ne mogla voziti po njej motorna vojsrta. v Madridu č;la m izdajal navodila za vzdrževanje hi reda in miru. Socialisti zahtevajo od viade brezobzirne korake proti desnici. Glavna delavska zveza, v kateri 90 tudi ckstTcran? anarhistični sindikalisti črti elementi, je objavila protestno splošno stavbo, ki bi s« morala po tej odločitvi začeti o poknočl. Azana je zjutraj ob enih sprejel odposlanstvo, ki je bilo sestavljeno iz predstavnfleov socialističnih sindikatov in upravnega odbora madridske socialistične zveze in 1« soc;alističnih mladinskih organizacij. Član te delegacije je zapustil vladno palačo ob dveh zjutraj in je izjavil, da je delegacija v imenu delavstva protestirala prot?. nameram desničarjev. Na vprašanje, če bo objavljena splošna stavka, je dal delegat umikajoči odgovor. Madrid, 17. aprila, z. Objavljeno je bfto uradno poročilo glavne uprave javne varnosti, ki pravi, da je b;lo v teku noči v zvezi z žalostnimi dogodki ob pogrebu poročnika meščanske garde Revesa aretiranih 120 članov desničarske organizacije španske Falange. na tisoče naših rojakov in rojakinj, ki so člani ene ali druge slovenske podporne organizacije. Vse organizacije naj gredo zatorej na delo in ugotovijo, kje in kako ao bili naši ljudje prizadeti in kako bi se jim dalo najuspešnejše pomagati. Kako hitro bo vse to ugotovljeno, naj vse slovensko časopisje v USA složno apelira na vso slovensko javnost, da bi pomagala. V žalostnih dneh smo si pač sami sebi najbližji. Poziv je končan s predlogom, naj bi se takoj ustanovil centralni odbor, ki bi imel odgovornost in polnomočje za zbiranje prispevkov v gotovini in v blagu. Trgovinska pogajanja z Rumunijo Beograd, 17. aprila, p. Prihodnji mesee se prično v Beogradu pogajanja za novo trgovinsko pogodbo z Rumunijo. Potres porušil tri vasi Solun, 17. aprila, o. V okolici Jaajine je bil snoči hud potres. Porušene so tri vasi. Tudi mesto Janjina je hudo poškodovan. Med prebivalstvom je nastala panika, vendar potres po dosedanjih vesteh nI zahteval človeških žrtev. Silen orkan ob Dnjepru Moskva, 16. aprila. AA V pokrajin? Dnjepropetrovska je besnel strahovit orkan Povzročil je strašno razdejanje. V samem mestu je porušenih več poslopij, med njimi tudi električna centrala. Na Dnjepru se je potopilo veliko število La-drij. Poslanik Purič izročil poverilna pisma v Bernu Bern, 16. aprila, a. Jugoslovenski poslanik v Parizu, dr. Božidar Purič, ki je ob enem akreditiran tudi pri švicarski vlade, je prispel snoči v Bern in bo jutri izročil zveznemu predsedniku svoja poveaflna pisma. Iz Berna bo odpotoval takoj v Ženevo, da se udeleži zasedanja odbora osemnajstih, ako bo sploh sklican. Vremenska napoved Dnanjska vremenska napoved sa sabo ta; V prostih legah še močni za Dedni vetrovi. Spremenljivo, včasi tudi jasno, toda b jevnimi padavinami. Zelo hladna Vtis v Beogradu Beograd, 17. aprila, p. Prve vesti o včerajšnjih dogodkih v samoborskem srezu so prispele v Beograd šele danes. »Pravda« je objavila obširno poročilo, večerni beograjski listi pa objavljajo cele strani dolga poročila. V vsej beograjski javnosti so napravili ti dogodki porazen vtis. Vse je zapre-paščeno nad toliko besno mržnjo, ki je prišla do polnega izraza pri teh žalostnih dogodkih. Sprva nihče ni mogel prav verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. Zal pa se je izkazalo, da poročila niso pretirana. V vseh beograjskih krogih pričakujejo sedaj energičnih ukrepov, da se temu početju, ki mu ni primere, napravi enkrat za vselej konec. Splošna zahteva je, da se pozovejo na odgovor ne samo neposredni zločinci, marveč tudi pravi krivci, ki so bodisi z neodpustljivo malomarnostjo in brezprimer-no neodgovornostjo pri vršenju svojih dolžnosti, bodisi z zlonamernim hujskanjem izzvali in omogočili te in take zločine. Oblasti so dosedaj aretirale le 7 kolovodij včerajšnjih dogodkov. Nadaljnja poročila v drugi izdaji Posredovalna akcija ženeve ni uspela Abesinci odbili italijanske pogoje, Italijani pa nočejo slišati ničesar o premirju Konferenca generalnih štabov v Londonu Slovenske žrtve poplav v Ameriki Med Johnstownom in Pittsburgom je zalilo nad 100 slovenskih naselbin - Pomožna akcija slovenskih podpornih društev Naši kraji in ljudje V Tivoliju se razvija pomlad Kljub mrazu, e katerim so nebesa zadnji čas že nekajkmit zagrozila, kaikor d« s>e mislita povrniti zima in sneg, so nasadi v Tivoliju že v najbolj bujnem zelenju in cvetju m mestni vrtnarji so poskrbeli, da bo letos sprehajalce razveseljevalo še neko«j novih posebno lepo ure kraju električna zadruga, h kater, bi se mogla pridružiti tudi doslej še neelekfcrifi-cirana kraja Studenice ;n Lušečfca vas. Ka-paciiteta 70 konjski sil obstoječe elektrarne bd za to zadostovala. Na drugi strani se spet govori, da nameravajo Poljane zase odkupiti od sedanjega podjetnika g. Vezjaika pomožno elektrarno. Pripominjamo, da smo tudi v vseh do-sedanj :h dopisih poudarjali, da je treba ščititi eksistenco že obstoječih manjših iS! cvetličnih gred. Klopi so že zdav- podjetij ki upoštevati pomisleke ostoMh mi prišle iz svojega prezimovališča in s*> I interesentov. Nedvomno bo tuda eleKtrar-ob soncu, kolikor ga je pač mogoče ujeti na Fala- ko bo šk> za gradnjo krajevnega pri tem nemilem vremenu, že zdavnaj spet I omražja, vse to upoštevala. postale priljubljeno torišče ljubljanskega I letovanja. Ce ne bosta dež m mraz pre- j Jftjftfl GHlCB je pobrala pljučnica Ljubljana, 17. aprila Pb kraitSkem trpljenju, ki sd ge je bil naJkoped o veiMfconoomh praznikih z neznatnim prehladom, iz katerega se je pozneje izcimdla zavraftna pljučnica, je davi izdihnil dolgoletni sotradraik ugledne MaJerjeve tvrdke g. Jože Grilc, bi ge je naše kupu joče občinstvo, pa tudi vsa ostala Ljubljena poznala kot izredno simpatičnega, zdravega in veselega mladega ^IV&ojrafk je bal po todu Ljubljančan in -je doživel komaj 35 let Trgovine se je bfl izuM pri SfoUbemetu. nato pa je bal IS let v slhižbd pri Mayerju, kjer si je pridobil splošne simpaltije strank. iskreno^ pa so cenili tudi njegovi tovariši. Jožeta Gršilca je poznala skorajda vsa Ljubljana, saj se je tudi v javnem življenju udej" stvovail kot izredno nadarjen pevec in športnik. Še kot majih en deček se je pri. družil zboru »Ljubljanskega Zvona« in je nastopali skoraj na vse koncertih m prireditvah društva, ki mu je biil dolga leta tudi odbornik, revizor in ustanovni, č-lan-Več let je sodeloval tuda v Zvonovem kvartetu- Piev tako 9e je zdasti v mlajših letih udejstvoval pri »Hermesu«, » in »Primorju«, a povsod je bil enako priljubljen kot športnik, ki je znal družiti vse športne odlike s pravo fineso in kulturo- Pogreb priljubi;enega pokojnika, ki za. pušče globoko užaloščeno soprogo Anico, očete in tri brate, bo v nedeljo ob 16. iz mrtvašnice na Vildov danski cesti 9. Prijatelju Jožeitu Grillcu b'ag spomin, žalujočim svojcem pa iskreno sožaljel Odo i je najSotpi prijaieCj tfašifi zo& ! do tega prišlo. Predsednik ga je podrobno izprašal o preteklem življenju, zlasti pa o boleznih, loi jih je prebolel. Na predlog zagovornika oldvefinika g. dr. Jana se je razprave udeležil tudi sodni izvedenec g. dr. Jurečko. Zagovornik je namreč v zadnjem trenutku doznel, da je obtoženi Knapič bil pred leti tri mesece na opazovalnici v grašlci bolnišnici in da je že v svoji mladosti hudo bolehali za živono boleznijo. Predsednik: Ljudje, ki vas poznajo, pravijo, da ste radii pito- — Knapič: Pil sem, če sem kaj imel, po navadi pa mi je vedno manjkalo — Predsednik: Zakaj se niste oženiM? — Knapič: Ker ni biia nobe- še nekaj časa bo počakal na sodbo Razprava proti morilca Knapiču je bila preložena Maribor, 18. aprila. Sveže je še v spominu grozno dejanje, ki je bilo storjeno letos 12. februarja na mariborskem državnem mostu. Mesarski pomočnik Ferdinand Knapič, star 47 let, je Japonska češnja ob glavni promenadi v I navaI}1 na branjevko Terezijo Konradovo. jo ___t:.a__. ^ fs>4-*-% rlolaZme* DO- I. « « t ■«_ 1__-1.. U/li^nilo rrflrol MATINEJA KINA UNIONA Danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 dop. Dušica Rozamari ja (Die Heilige und ihr Narr) _Vsa mesta po 4.50 Din Tivoliju je vsako teto deležna posebne polarnosti in občudovanja sprehajalcev. več nagajala, bodo prihodnji teden že tudi znamenite tivolske palme prišle na dan. Druga leta, ki j.ih niso spremljale tolike nevšečnosti gospodarske krize, je biilo ob ■tem času opaziti po mestnih nasadih še tudi prarv razgibano delavnost za njih olepšanoe in obnovo. Letos, ko je menda tudi še bednostni fond prišel na boben, pa zaman kriči jo po pridnih rokah rimski z:1 nikake perutnine. Ta pojed:na je bila zanj usodna. Obdolžili so ga vseh tatvin ter mi^ zagrozili, da ga ovadijo orožnikom. Ker je starček že tako živel v velikem siromaštvu. r. je to obdolžitev vzel zelo k srcu. Na velikonočno nedeljo se je zjutraj napotil k maši v župnijsko cerkev v Zavrču, odkoder se je domov vrnil šele popoldne okoli 16. Bil je nekoliko vinjen. Prišediši domov se je vsedel na posteljo, kakor se domneva, in zažgal pod seboj slamnjačo. Ogenj je naposled zajel tudi njega. Očitno zaradi hd:,h bolečin in da napravi svojemu trpljenju konec, se je nato z lovsko puško ustrelil v srce. Ogenj se je čedalje bolj razširil, da je naposled ob- jel tudi v"ničarijo, ki je pogorela do tal. Ljudje, ki so prihiteli gasit, so našli med ruševinami le še ožgano truplo, ki so ga pokopali na pokopaLišču v Zavrču. Z nesrečnim možem sočustvujejo vsi sosedje, saj mu naposled tudi nihče ni hotel ničesar slabega, ker so vedeli, da je siromak in da se nima s č:m preživljati. MATINEJA KINA SLOGE Danes ob 14.15 po enotni ceni 4.50 Din „Micky miške in senzacije" Smeh in zabava za staro in mlado! Predavanje na parnikih. Splitska delavska zbornica je predlagala prometnemu ministrstvu, naj bi se na parnikih uvedla predavanja za posadke, kakor je to uvedeno pri mornaricah raznih drugih držav. Predlog ima podrobne načrte takih predavanj, ki jih odobravajo tudi organizirani mornarji. Mornarji so sploh iskreno pozdravili iniciativo delavske zbornice in upajo, da bodo kakor ministrstvo tudi lastniki parnikov predlog sprejeli. Hidrotehnični laboratorij v Ljubljani Prizadevanja, da dobimo nujno potrebni zavod Za naše narodno gospodarstvo pomenja-;jo vsakoletne povodnji in slicne nesreče težke rane, ki nujno in neodložljivo zahtevajo, da se bo moralo za ozdravljenje na_ šega vodnega gospodarstva tudi pri nas začeti s smotrnimi, širokopotezno zasnovanimi deli. Nevarnost rednih poplav je treba dokončno odkloniti z regulacijo vodnih tokov, z ostalimi vodogradbenimi deli in smotrno melioracijo pa je možno v danih gospodarsko neugodnih razmerah rešiti celo več problemov istočasno. Vodno stavbarstvo predstavlja dames že prav obsežno vedo, ki obsega poleg šte. vilnih, že dodobra proučenih problemov še mnogo teoretičnih in praktičnih nalog, ki čakajo rešitve. "Za uspešno reševanje teh problemov se mora tudi naša vodogradnja poslužiti vseh modernih pripomočkov s katerimi razpolagajo danes po vseh naprednejših državah. Eno takih, zelo važnih sredstev je primerno opremljen hidrotehnični laboratorij, ki pomeni dragocen pripomoček in je vsa dosedanja, nad tri. desetletna praksa v tej smeri z uspehi potrdila visoke nade, ki so jih stavili vanj njegovi odkritelji. V področje delavnosti hidrotehničnega laboratorija spada predvsem reševanje zgolj praktičnih vprašanj, zelo uspešno pa služi tudi za strogo znanstvene raziskave. Na modelih v zmanjšanem merilu zgrajenih stavb moremo v laboratoriju točno, hitro in po potrebi v več varijantah izvršiti številna opazovanja in meritve, ki jih mo. remo po zakonu podobnosti prenesti pod določenimi pogoji naravnost na razmere v prirodi. Posebnega pomena je zlasti dej_ stvo, da moremo večino laboratorijskih poizkusov zasledovati tudi s foto. in kino. kamero, ki nam je zlasti za opazovanja dogajanj pod vodo neobhodno potrebna. Vsak laboratorij vrača investirano glavni, co v novi obliki ne samo enkrat, temveč mnogokrat. Tak laboratorij ne predstavlja-nikake luksuzne naprave, marveč institu. cijo, ki more v vseh panogah vodnega gospodarstva uspešno pripomoči do racionalne izrabe proračunskih sredstev. Za države, ki jim davčna moč prebivalstva nalaga štednjo na vseh področjih državnih izdatkov, predstavlja ustanovljanje in podpiranje takih preizkuševališč neodložljivo gospodarsko potrebo. Le zelo bogate države si morejo še danes privoščiti neopravičljiv luksus s tem, da dograjene vodne stavbe smatrajo za preizkusne objekte, če bi šlo tu le za vprašanje več. jega ali manjšega trošenja denarja, je to končno stvar tistih, ki z njim po svoje razpolagajo. Važnejše je dejstvo, da se lahko v mnogih primerih izkaže teoretično še tako dovršen načrt, ki ni bij pred realizacijo praktično preizkušen v laboratoriju, za več ali manj nezanesljivega, ker je navadno v samo taki obliki premalo blizu resničnim dogajanjem v naravi. Mnogim, tudi nepopravljivim Škodam se lahko izognemo vprav z modelnimi preizkusi pred gradnjo samo. Ker laboratoriji te vrste uspešno služijo poleg prakse tudi , njenega obstoja z intenzivnim delom in ob v čisto znanstvene svrhe, zato se je viso- ! najbolj skromnih sredstvih izvršili ogrom. košolska tipa laboratorijev izkazala še ! no in plodovito delo s tem, da so v razme-najbolj prikladna Tehničnemu naraščaju univerz je s tem možno nuditi znanstveno roma zelo kratkem času ustanovili in organizirali številne institute in tako tvarino nazorneje in v lažje prebavljivi omogočili našemu akademskemu narašča-obliki, kakor v dosedanji pretežno teore. i ju, da se je lahko pričel znanstveno tični. Vse to seveda, če Se morejo vršiti znanstvene vaje v laboratoriju samem. — Velik pomen laboratorija so spoznale mnoge napredne države, ki so se praktičnih izkušenj nove institucije tudi kmalu oprijele. Tako je danes samo v Evropi že 26 stalnih, dobro opremljenih javnih hidrotehnjčnih laboratorijev, v Ameriki pa poleg teh še mnogo privatnih, ki vsi zelo uspešno služijo svojemu namenu. V naši državi imamo tri tehnične fakultete, toda n°bena še nima hidrotehničnega laboratorija, niti nimamo državnega laboratorija v kaki drugi obliki. Na srečo so se našli tudi pri nas uvideni krogi, ki naj-resneje streme za tem, da bi se zamujeno čimpreje nadoknadilo, in se trudijo tudi naši univerzi pridobiti sličen znanstveni zavod. Značilno je, da je večina laboratorijev, zlasti po vojni, nastala po pri. vatni inicijativi, iz prispevkov, nabranih v strokovnih, gospodarskih in kulturno-znanstvenih krogih, kar je vedno odločilno vplivalo tudi na državo, da je s svoje strani gmotno podprla take akcije. Približno enako pot je šla in še gre tudi akcija za ustanovitev hidrotehničnega labo. ratorija v Ljubljani, ki bo prvi te vrste v državi Prvi, ki so se pričeli pri nas baviti e to mislijo, so bili vprav tehniški krogi na naši univerzi, ki so zlasti v prvih letih izobraževati na domačih tleh. Kulturni in gospodarski pomen stremljenja za dosego lastnega laboratorija je uvidelo tudi >Udruženje inženjerjev in arhitektov« sekcija Ljubljana, ki je aktivno pristopilo k delu s tem, da Se je iz vrst članstva osnovalo >Društvo za zgradbo hidroteh. ničnega laboratorija v Ljubljani«, ki že od novembra 1933. živahno dela na sko_ rajšnji ostvaritvi vsaj prve etape široko zasnovanega načrta, ki so ga tudi pristojne oblasti že odobrile. Društvo skuša zainteresirati za svojo akcijo čim širši krog naše javnosti, predvsem one iz tehnike, gospodarstva in industrije. V ta namen je priredilo že več uspelih javnih predavanj z diapozitivi in strokovnimi filmi . večinoma iz laboratorija češke tehnične visoke šole v Brnu. in izdalo posebno brošuro s podrobnim opisom in načrti bodočega laboratorija. Dosedanji odziv zasebnih interesentov je povoljen, nujno pa. je potrebna še podpora države. Končni smoter zgraditve lastnega hidrotehničnega laboratorija je razširitev naše tehnike in izpopolnitev gradbenega oddelka, ki naj bi v no_ vem. popolnejšem obsegu nudil možnost specializacije študija, kakor je predvidena tudi že v novi tehnični uredbi, a se je pričela izvajati le še v Beograda Tehnični razvoj sili v tako specializacijo tudi nas, j zato postaja vprašanje lastnega hidroteh- ) ničnega laboratorija v zvezi z ostalimi nujnimi vprašanji izpopolnitve univerze — kakor knjižnice, klinike — vedno aktual. nejše. Da ne bi ostali le pri besedah, je omenjeno društvo takoj po svoji ustanovitvi pričelo z aktivnim delom »na terenu« in je sad tega prizadevanja danes že viden. Mestna občina je že leta 1933 darovala društvu potrebni svet ob Gradaščici nedaleč od kopališča Kolezije. Tam stoji danes provizorij, ki ga hoče društvo na vsak način izpopolniti v popoln laboratorij, kakršen je predviden v načrtu, ki je bil izdelan v zavodu za vodne zgradbe na tehnični fakulteti naše univerze. Ta načrt za. mišlja laboratorij v tolikšnem obsegu, da bo lahko služil za šolo, znanstvene raziskave in za vse potrebe vodogradbene inženjer-ske prakse. Stavbni stroški so predvideni na okroglo 3 milijone D;n. Obsegal bo vodogradbeni in vodostrojni oddelek, uni. verzitetne predavalnice, knjižnico, delavnice in skladišča ter vse potrebne prostore za predavatelje in nameščeno osobje. Za pomožno osobje in delavce, zaposlene po potrebi, bo skrbel laboratorij sam iz sredstev, ki si jih bo pridobil s taksami za izvršene preiskave. Stroške za nastavitev in vzdrževanje ostalega osobja in preda, vateljev pa naj bi prevzela država, ki bi tako pomagala naši tehniki do važne na. učne ustanove, sama pa bi obenem z bano. vino pridobila nujno potrebno vrhovno strokovno institucijo. Pozitiven dokaz o nujnosti zasnovanega laboratorija, ki po_ menja neodložljivo gospodarsko potrebo, pa je z zgradbo proviaorja že doprinešen n I »JUTRO« St 90. ======================== Domače vesti —— Elitni kino Matica — TeL 21*24 | Hočete se nasmejati r Hočete veselja, smeha in šale? Hočete pozabita na vse tegobe? OGLEJTE SI DANES SIJAJNO SALO VLASTA BURIAN — THEO LINGEN T A Ž N I VITEZ REZERVIRAJTE VSTOPNICE. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 * Turneja češkoslovaškega pevskega zbora »Smetane«. Znamenita češkoslovaški pevski zbar »Smetana« iz Plznja prireja od 13. t. m. koncerte po Jugoslaviji. Trije koncerti bodo tudii v Sloveniji, in sdcer v STedo 22. t- m- v Ljubljani, v četrtek 23-t. m v Kranju, v peftek 24- t. m- pa v Mariboru. Ta pevski zbor velja za najboljši v Češkoslovaški Šteje 40 pevcev, ki so po večini višji uredniki, profesor, ji, inženjerji Škodovih tvornic, zdravniki trgovci in podjetniki. Turnejo voda priznani češki komponist in vurtuoz na klavrn in orgle, kapelnik g. Gselhofer. * Predavanje ZKD. Podružnica Narodne strokovne zveze Žiri priredi 19. t. m. ob 14. predavanje o temi: Koroška in Korošci v sliki in besedi. Predava predavatelj ZKD g. dr. Julij Fellacher, drž. tožilec. Predavanje spremljajo skioptične slike. * Kongres zveze rudarjev Bosne in Hercegovine. V Zenici se bo v nedeljo vr-Ml kongres "zveze rudarjev iz Bosne in Hercegovine. Na kongresu bodo razpravljali o delovanju zveze v preteklem letu, o izpre-membi zveznega pravilnika, o gospodarskem in socialnem položaiu rudarjev in o raznih predlogih Poleg delegatov rudarjev iz vseh krajev Bosne in Hercegovine se bodo kongresa udeležili tudi predstavniki delavskih ustanov. * Društvo sodnikov kraljevine Jugosla. vije — Sekcija Ljubljana ima letos svoj r edini občni zbor v nedeljo 3. maja ob 10. dopoldne v palači okrožnega sodišča v Novem mestu z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. * Zanimiva razstava. V ratničkem domu v Beogradu je dobrodelno društvo »Dobro srce« priredilo razstavo slik tramvajskih nesreč. Razstava, ki nazorno prikazuje, kako se tramvajske nesreče dogajajo večinoma zaradi nepazljivosti občinstva, je brez dvoma zelo dobra šola zlasti za mladino, ki le prerada v igri na ulici pozablja, kaka nevarnost ji preti od tramvajskega prometa. Isto pa velja tudi za neprevidne kolesarje in motocikliste, ki izgubljajo glavo. če iznenada zaslišijo pred seboj ali za seboj svarilni tramvajski zvonec. Da bi se omogočil obisk razstave mladini, se je določila zanjo zelo nizka vstopnina, samo dinar. * Bitolj in Kajmakčalan — turistični kraj. Oblasti so ustregle davni želji bitolj-ske mestne občine in so proglasile mesto Bitolj s Kajmakčalanom za turistični kraj. Potniki, ki v poletni sezoni ostanejo naj-manje sedem dni v Bitolju in okolici, ki posetijo naše najslavnejše bojišče iz svetovne vojne, Kajmakčalan, imajo pravico do polovične vozne cene na naših železnicah, to se pravi, da se z voznim listkom za polno ceno, ki so si ga nabavili za vožnjo do Bitolja, vračajo brezplačno v izhodišče svojega potovanja. Za turiste, ki prihajajo iz inozemstva, velja ta popust seveda do državne meje. * Nov aerodrom. Med Dubrovnikom, Tre-binjem in Hercegnovim leži visoka planota Zubačko polje. Planota, ki je dolga kakih šest kilometrov in meri v širino po dva do tri kilometre, je v zračni črti oddaljena od morja štiri do pet kilometrov in je zelo pripravna za zgradbo aerodroma, na katerem hi mogla pristajati letala za potniški promet z Dubrovnikom in Boko Kotorsko. Aerodrom se začne graditi že v najkrajšem času, tako da se bo mogel vršiti reden zračni potniški promet že v teku letošnje poletne sezone. * Nove arheološke najdbe v ohridskem okrožja. Po mnogoštevilnih dragocenih arheoloških najdbah je ohridsko okrožje znano v znanstvenem svetu. Preko tega ozemlja je vodila v starodavnih časih najvažnejša prometna žila med zapadom ln vzhodom in kmetje so že mnogokrat izkopali razne starinske zanimivosti. Na poliu pri vasi Frigovcu so te dni naleteli na staro grobišče. Pri razkopavanju se je Dokazal hodnik. v katerem je bilo več človeških okostij in majhno železno kopie Pozneje so našli celo vrsto grobov, v katerih se je nahajalo razno posodje. Za arheološko vedo je velika škoda da se taka razkopavanja izvršujejo brez strokovnega nadzorstva in da se mnoge dragocene najdbe pri tem pokvarijo in razmečeio. * Po 20 letih iz vojnega ujetništva se je vrnil v svoj rojstni kraj Stari Bečej kmet Stevan Avramov. Dolga leta ie preživel v ukrajinski vasi Andrijevki kier se je tudi oženil, ko je pred nekaj leti dobil od doma pismo, da so ga uradno proglasili za mrtvega in da se je njegova žena drugič poročila ter se izselila iz vasi. Domov se se vrnil sam. Srbskega jezika ne zna več in govori samo ruski. Stevanu te danes 43 let. pri svojih starših pa je našel svojega sina. ki ga je pred 20 leti zapustil v zibelki. Za prvo ženo, ki je vzela drugega, mu ni mar skrbi ga pa. na kak način bi iz-posloval. da bi prišla za njim druga žena z otrokom. * Mehaniški vajenec — izumitelj. V to--varni letal »Zmaj« v Zemunu ]e zaposlen kot vajenec s 16 Din dnevnega zaslužka Mihajlo Velimirovič iz Like- Fant je zelo nadarjen in ves svoj prosti Čas uporablja za razne poizkuse. Predložil je že nekaj svojih izumov v načrtih. Izumil ]e avtomatičen volan za avtomobile, avtomobilsko hupo. ki pri vsakem zavoju avtomobila sama daje znake, in avtomatično avtomobilsko zavoro. Bavi se tudi s konstrukcijo vrat. ki se sama odpirajo. Mladi izumitelj želi, da bi mogel potovati v Ameriko ln stopiti v stik s svojim velikim roiakom Ni kolo Teslo. Prepričan je, da bi pri niem našel priliko in pomoč za svoj razvoj » Zaradi litra vina štirje mrtvi in 21 ranjenih. Pred okrožnim sodiščem v Sombo-ru se je pričela razprava zaradi krvave Dit-ke ki se je lani novembra vršila v neki gostilni vasi Grabovca. V tej gostilni je bila zbrana večja družba kmetov in, ko so bili že vsi vinjeni, so se začeli prepirati, kdo bo plačal zadnji liter vina. V spor in pretep se je kmalu zapletla vsa vas. V krvavi bitki so izgubili živlienie štirje kmetje, ranjencev pa je bilo 21. Med preiskavo so zaslišali poleg udeležencev bitke še kakih 100 prič. Obtoženih ie 31 kmetov iz Grabovca. ki imajo 11 zagovornikov.. » Nove humoristično satirične razglednice Hinka Srarekarja. Kriza mori. smeh poživlja! Podjetni L. Šmuc (Foto-Tourist) na Aleksandrovi cesti je te dni izdal serijo 10 razglednic v dobri izdelavi. 6 planinskih 4 kopalne. Ime avtorja Hinka Smrekarja pove. da ne to brezkoristno izmeta! svojega drobiža tisti, ki kupi to seriio sebi in drugim za razvedrilo in boljšo prebavo v teh žalostnih in mučnih časih. Naši kraji, naši ljudje — vse sodobno, groteskno. * Imam iz Berlina dr. Abdulah, ki je, kakor znano, obiskal Sarajevo in še nekatera druga bosanska mesta, se je pohvalno izražal o verskih in kulturnih ustanovah naših muslimanov, slavil pa je tudi versko toleranco, ki vlada v naši državi. Ugledni gost, ki je tudi urednik velike muslimanske revije v nemškem jeziku, je pripovedoval tudi marsikaj zanimivega o muslimanih, ki živijo v Berlinu. Verska in kulturna muslimanska zveza v Berlinu šteje okrog 4.000 članov. Berlinski muslimani so po poreklu iz raznih držav. Imam dr. Abdulah je iz Lahore v Indiji, biva pa že dolga leta v Evropi ter govori več evropskih jezikov. Muslimani v Berlinu iživajo vso svobodo v verskem in kulturnem pogledu. Verska toleranca nemških oblasti je v tem pogledu na višku. Poleg onih muslimanov, ki so člani verske in kulturne organizacije, pa ima Berlin še lepo število novih muslimanov, ki so sprejeli islamsko vero iz spe-kulativnih razlogov, zlasti zaradi sklepanja novih zakonskih zvez in zaradi potovanj po islamskih državah. Teh novih muslimanov pa islamska zveza, ki ima v Berlinu svoj dom in svoje svetišče, ne sprejema v svoje kroge. * Senzacionalna poneverba. V Beogradu so zaprli uradnika Privilegirane agrarne banke Žarijo Zivkoviča, ki ie med uradniki banke užival toliko zaupanje, da so ga izvolili za blagajnika svoje zadruge. Zarija Živkovič je bil v Beogradu splošno znan tudi kot izumitelj Napravil ie namreč za otroke lesene konjičke, ki sami tečejo. Trdil je, da bo svojo iznajdbo tako izpopolnil, da bodo avtomatični konii lahko t*kli v eni uri na razdaljo več kilometrov. Pred nekaj dnevi je nadzorstvo uradniške zadruge pregledalo blagajniške knjige ter ugotovilo primanjkljaj okrog 240-000 Din. Živkovič je priznal, da je ta denar porabil za izpopolnitev svojega izuma in da je imel najboljše namene, da bo denar vrnil, kadar bo njegov izum patentiran ln razširjen po svetu- Preiskava senzacionalne poneverbe še ni zaključena. * Krvav zaključek veseljačenja. V Cer-niku pri Novi Gradiški so se v neki gostilni zaradi malenkosti sprli pivci in kmalu se je razvila ogorčena bitka. Od vina raz-vneti kmetje so se zbadali z noži, tolkli s sekirami, steklenicami, krepelci in sploh z vsem, kar jim je prišlo pod roko. Izid bitke: eden mrtev, dva hudo, 10 pa lažje ranjenih. Družba, ki je začela s prepirom, je popila baje 25 litrov vina. * Avtobusna izleta: 26- t- m- Dobrna— Rogaška Slaitina 130 Din 9. d- 11. maja Plitvioe—Servj—Crikvenica 240 i J n. Prijave izfetna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slom«. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo Iz Ljubljane u— SSIetnica Splošnega ženskega društva. V društvenih prostorih na Cesti 29. oktobra je bil v četrtek popoldne redni občni zbor Splošnega ženskega društva, ki mu prav letos poteka 35 leto delovanja. Zborovanje je otvorila predsednica dvorna dama Franja Tavčarjeva, nato Da je tajnica Aida Lebarjeva obširno poročala o dogodkih zaključene poslovne dobe in posebej omenjala redki jubilej dveh funkcionark, ki vseh 35 let njegovega obstota nepretrgoma sodelujeta v društvu. Tako je predsednica Tavčarjeva od početka do danes ostala na čelu SŽD. ugledna iavna delavka in publicistka Minka Govekarjeva pa mu je bila 25 let marljiva tainica, nadaljnjih 10 let pa zaslužna prva podpredsednica. Med večjimi in manjšimi uspehi, ki jih je društvo doseglo v preteklem letu, je omembe vredna akcija v korist pokvarjeni ženski mladini. Dekleta, ki zaradi spolne sumljivosti prihajajo v policijski in preiskovalni zapor morajo večkrat v bolnišnico na zdravljenje. Na poti skozi mesto jih je doslej po navadi spremi ial uniformiran stražnik, kar je pri mimoidočih zmerom vzbujalo mnogo pozornosti, pa tudi odkritega zasmeha. Na intervencijo SŽD je poskrbljeno, da bo takšna dekleta na njihovi žalostni poti v bodoče spremljala ženska. Po volitvah, ki so obnovile ves dosedanji odbor, je bil za prihdnje leto sprejet obširen delovni program. Društvo si je nadelo posebno nalogo za vzgajanje naših mater v kulturnem, socialnem in zdravstvenem pogledu. Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FR ANZ-JOSEFO VE grenčice Ogl. reg. 3. tn. 30*74/35. u— Zaslužen jubilej. Še vedno čil in gibčen je včeraj praznoval 3oletnico službovanja višji pis. oficijal g. Emil Gril. duša pisarne kazenskega oddelka na okrožnem so1 dišču. Med odvetniki in drugod je g. Gril prav priljubljen. Šegav je vedno vljuden, spomina pa takega, da vam iztresa letnice in številke starih aktov kar iz rokava- Krajevni repertorij območja ljubljanskega okrožnega sodišča ima v mezincu. Rodil se je 3. novembra 1878. v Liubliani, v stari Špitalski, današnji Stritariovi ulici Nekaj let je kot sodnijski uradnik sdužboval v Cerknici, sicer pa ves čas v Ljubljani- želimo, da ostane g. Gril še vrsto let čil in zdrav! u— Pevski zbor Smetana iz Plzna, ki koncentrira v Ljubljani v sredo, 22. t. m. ima na sporedu poleg Prelovčevega zbora »Škrjančku« naslednja dela iz češke zborovske literature: Fibich: »Tiha noč«, Dvorak: »Milenka fcravička«. Smetana: »Rolnicka«, Novak: »12 belih sokolov« in Foersterjeve 3 zbore »Orač«, »Polmi cestou« in ».Himna«. V II. delu lastnega dirigenta Gselhoferja zbor »My zlaty rodioe«, Spdlkova 2 zbora »Kouioim ja mi« in »Vo~ aška«, Venčeik čeških plesov od Falle. Jin-dricha zbor »Klehči in Malaitov«, zbor »Modrooka deklica«. Dirigent zbora je znamenji češfki glasbenik Bogdan Gselho-fer. Prodaja vstopno c v knjigami Glasbene Matice. Smetana nastopi 23. t- m- v Knairuju in 24. t. m. v Mariboru. u— Državni strokovni izpit p.t. pripravnikov je položila v Beogradu z odliko gdč. Vida Komanova. nečakinja oisateljiee gdč. Manice Romanove, sedaj uslužbene na pošti Ljubljana I. Čestitamo! n— Rudolf Zupan — Cest kot Rigoletta. Drevi gostuje v ljubljanski ooeri stalni gost zagrebške opere g- Rudolf Zupan, ki j-i več let deloval kot eden prvih baritoni-stov v Italiji. V Zagrebu ie gostoval med drugim tudi v vlogi Rigoletta ia znani zagrebški kritik Lujo Šafranek-Kavič pravi: >V naslovni vlogi »Rigoletta« ie zopet navdušil poslušalce g. Rudolf Zupan s svojim bogatim dovršenim glasom Celo vlogo je naštudiral v hrvatskem jeziku ln jo pel s tako odličnim in razumljivim izgovorom da je lahko vzor domačim oevcem.« — 'j-Rudolf Zupan si je osvojil v Italiji belkan-tistični način petja in niegov sonorni bariton ga usposablja, da odlično odpoje tako važno dramatično vlogo. Vse zahteve, ki jih stavi skladatelj na pevca t« obvladal z neko posebno lahkoto. Njegovi visoki toni so lahki, neprisiljeni in zveniio impozant-no Tudi' v igralskem oziru ustreza v vsakem pogledu. Občinstvo je priredilo g. Zupanu burne ovacije«. Ker ie g. Zupan nas roiak, domačin iz Brežic, še prav posebno opozarjamo na njegovo nocojšnjo gostovanje v Verdijev' operi »Rigoletto«. u— Zaključno predavanje v društvu »Soči« v tej sezoni to drevi ob Dol 21- v salonu pri »Levu«. Priznani in odlični predavatelj g. prof. Lavo CermelJ zaključi letošnjo sezono z zelo zanimivim predavanjem- »Julijska Krajina in mi«. G- predavatelj nam bo natančno orisal položaj ^ naše manjšine pod Italijo v zadnjem letu zlasti od začetka italijansko-abeslnske vojne dalje in odmev teh dogodkov pri nas. Potem sledi prosta zabava pri kateri nastopi oddelek pevskega zbora »Sloge«. K temu zaključnemu večeru vabimo vse tovariše Sočane, člane vseh emigrantskih društev v Ljubljani in okolici in vse naše prijatelje- Vstop je vsem orost. Predavateljski odsek. u— Drago Marijo Šijanec je naš dirigent, ki danes prav za prav največ nastopa pred javnostjo Sijanec je dirigent našega izvršnega Rad^o-orkestra ki prireja stalne lepo zaokrožene koncerte v študiju, izmed katerih je velika večina s stilno sestavljenim sporedom in 60 na zelo dostojni umetniški stopnji. S pomnoženim Ra-diio-orkestrom pa nastopi g- Sijanec na javnem simfoničnem koncertu v ponedeljek 20. t. m. v harmonični dvorana. Izvajali bo s:mfonijo v a-duru za godalni orkester. ki jo je napisail češki klasik Mv-sliveček, dalje Mozartov IV. violinski kon. cent v a-duru s solistcm-virtuozom Karlom Ruplom in Beethovnovo VI- Pastoralno simfonijo- Koncert priredita 6kupno Ra_ dioodajma postaja in Glasbena Matica ljubljanska. Sedeži po 10. stojišča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice. u— Predavanje SPD v torek dne 21. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. G. Griesbach iz Zagreba bo predaval o lepotah naših gora v Dalmaciji ter nam pokazal Številne slike naše obmorske obale od Sušaka do Budve in s skalnatih vršacev ob našem Jadranu. Od 31. maja t. 1. dalje bo prirejala Zveza planinskih društev desetdnevne planinske izlete vzdolž Jadranske obale s parnikom Dubrovačke parobrodske plovidbe »Pelje-šac«. Planinci, bodo imeli priliko iz raznih izhodišč ob morju posetiti planine ter bo predavatelj v sliki in besedi pokazal one kraje, ki jih lahko posetijo udeleženci teh planinskih izletov. Planinci, pridite, da si ogledate naše morje in naše obmorske gore. u— Jutri v nedelio dopoldne ob 11- bo v Fiilhoirmonični dvorani III. mladinski koncert letošnje sezone. Uvodno besedo govori g. prof. Marijan Lipovšek, ki izvaja celotni program mladinskega koncerta Spored nam prinaša k^virske variacije, ki so jih napisali najslavnejši glasbeniki- PTe_ prosita, lepa melodi ja je obdefana na več načinov, taiko da je vsake skladba zelo pestra, zanimava in prikupna- Pianist prof. Lipovšek bo med drugim tzvaiial tudii variacije na znano melodijo »Kje so moje rožice«, k.i jih je neipisal p. Hugolin Sait_ tner. Spored mladinskega koncerta, ki je obenem vstopnica, stene 3 Din in se dobi v knijtigami Glasbene Matice. MladHnski koncert bo v Filhaimoniični dvorani- u— Otvoritev ostrega streljanja strelske družine. Ker se vojaško sibrelišče zdaj popravil ja, ne bo otvoritve osfrrega strelja. nya 19- t- m-, kakor je bilo prvotno jav-Ijeno. temveč v nedeljo 3. maja ob 9- na vojaškem strelišču na Dolenjski cesta". u— Tradicionalni zabavni večer ljubljanskih konservatoristov se bo vršil 2. maja zvečer v dvorani Kazine, na Kongresnem trgu- Spored bo kakor vedno pester in zanimiv, tako da se bo odlična publika, ki rada poseča ta lep večer naše muzikalne mladine, prav dobro zabavala ln bo tudi deležna raznih muzikalnih zanimivosti. u— »Na TrSki gori«, igro z godljo in petjem, pomove Šenltjakobčami danes in jutri zvečer. Kdor želi videti to uspelo domače delo, naj si preskrbi vstopnice v prodaji od 10 do 12. in od 15. do 17. ure. Začetek točno ob 20.15 Med uverturo vstop v dvorano ni dovoljen. To sfta predvidoma zadnji večerni predstavi. o— Ljubljanski Sokol opozarja in vaba na današnji sestanek starejše in milajše sobalske generacije, ki bo drevi ob 20. v društveni maili dvorani v Narodnem domu. u— Promenadni koncert priredij poštna godba drevi ob pol 20. do 21. na Šentjakobskem trgu. V primeru slabega vremena bo koncert prihodnjo soboto istotam in ob istem času. u— Dom »Franje Tavčar ie ve« v Kralje, vici se odpre 1- maja 1936. Prijave sprejema in pojasnila daje sestra Fakinova-GledaliSka u'1. št. 4 u— Posestnike novih hiš opozarjamo, da bo I. redni občni zbor Društva posestnikov novih hiš v nedelio 19. t. m. ob 10. dicpoldne v beli dvorani hotela »Uniona« v Ljubljani- Na polnoštevilno udeležbo vabi odbor- u— Peki o davkih, cenah in nočnem delu. V dvorani Zbornice za TOI so se v četrtek zbrali ljubljanski pekovski mojstri k občnemu zboru svojega udruženla, ki mu predseduje g- Karel Vidmar. Iz poročil, ki so jih podali posamezni funkcionarji, se da razbrati, da tudi položaj pekov ni zavida-na vreden, dasi so v javnosti sicer deležni precej drugačnega renomeia. Zaradi gospodarske krize je promet v pekovski stroki vedno manjši, davčna in razna socialna bremena pa se stalno množe. Vsa posredovanja za omiljenje davčnih predpisov so ostala brez uspeha, prav tako tudi prizadevanje. da bi se ukinil davek na predelavo moke. ki pekovske mojstre najbolj obremenjuje. Zaradi podražitve moke so peki zvišali cene svojim izdelkom za 25 par na kg, a kakor zatrjujejo mojstri to zvišanje le ni v skladu z novimi cenami moke. Kar se tiče odpiranja in zapirania obratov, 8 katerem je bilo nedavno precej živahnega razpravljanja v časopisju, peki Se vedno čakajo uredbe, ki bo končno uredila to po- j reče vprašanje. Lanski kongres Zveze pekovskih udruženj Jugoslavije Je postavil zahtevo, da se odpravi 3 odstotni davek na predelavo moke. a zveza ie uspela samo toliko, da so bile ukinjene uredbe o prepovedi nočnega dela v yseh banovinah, kjor so bile izdane. V ljubljanskem udruženju je organiziranih okrog 100 mojstrov, ki imajo prijavljenih 54 vajencev in 88 pomočnikov. DANES VSI NA VEČER SLOVENSKE BESEDE. MESTNO GLEDALIŠČE. u— Nekaj kriminalne statistike. Državno tožilstvo v Ljubljani je sestavilo statističen pregled o kriminalnih zadevah v prvem letošnjem četrtletju. V 3 mesecih je bUo 828 ovadb, vloženih ie bilo 169 obtožnic pri okrožnem sodišču in bilo je ^kazenskih razprav. To je rekordno število v zadnjih letih. Funkcionarji državnega tožilstva so preobremenjeni, ker morajo poleg kazenskih zadev vršiti cenzuro in so zatorej neprestano vpreženi. Iz Celfa e— Sokolski župni izlet v Celju. Celjska sokolska župa bo priredila 14. funija župni zlet v Celju. Po dveh letih bo Celje spet priča velike sokolske manifestacije. Dopoldne bodo skušnje, nato povorka, popoldne pa razni nastopi brez veselice in točenja alkoholnih piiač. e— Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 21. t.m. ob 20. v celjskem gledališču tragikomedijo »Gosposki dom«, učinkovito delo znanega srbskega pisatelia Rados ava Vesniča. Predstava je za abonma. Neabo-nenti dobijo vstopnice v predDrodaji v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu- e— Iz sodne dvorane. Okrožno sodišče je včeraj ot6odilo 601etnega kovaškega mojstra Matevža Jaklja iz Lemberga pri Vojniku zaradi uboja na 2 in uol leta robije. na plačilo povprečnine v znesku <309 Din in bolniških stroškov ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Jakelj je 8. marca zvečer v Lembergu iskal fante, ki so bili napadli njegovega sina. Pri svoji kovačnici je našel Jožeta Blazinška, ki ga pa v temi ni spoznal. Jakelj ga Je vprašal, kdo je in kaj hoče. Ker oa Blazinšek ni odgovoril je Jakelj pograbil oster železni predmet, večkrat zamahnil oo Blazinšku in mu zdrobil lobanjo. Blazinška so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer ie 9. marca podlegel poškodbam. Sodišče ie včeraj tudi obsodilo 221etnega posestnikovega sina Frana Siliča z Jazbinvrha pri Kalobju, ker je 26. januarja napadel Jakoba Mraza na nekem travniku s sekiro ter ga težko poškodoval po vratu, levem nadlaktu in komolcu ter levem stegnu. Silič ie bil obsojen na 1 in pol leta strogega zanora. na G00 Din povprečnine. plačilo 3.000 Din odškodnine za bolečine. 16-10 Din za Mrazov izgubljeni zaslužek 1740 Din bolniških stroškov in stroškov kazenskega postopanja. 11 Maribora a— V. pedagoški teden, bo v dneh od 20. do 25. t. m. v dvorani Ljudske univerze in obsega naslednji spored: v ponedeljek 20. t. m. predava ravnatelj Zdravstvenega doma dr. J. Vrtovec o tem, kako o-hranimo otroke'zdrave. V torek 21. t. m. predava nastavnik meščanske šole S. Ro-de o pravilni zaposlitvi dece v predšolski dobi. dne 22. t, m. nastavnik mešč. šole A. Žerjav o tem, kako naj podpirajo starci svoje otroke pri učenju dne 23. t. m. prof. Sila o težkočah domače vzgoje pri dozorevajoči mladini, v soboto 25. t. m. strok, učit. V. Mazi o bistvu in zdravljenju govornih motenj pri otrocih. Pričetek predavanj ob 20. vstopnine ni. a— Gledališka uprava v pogajanjih t ljubljansko opero. Pričetkom prihodnjega meseca bo gostovala v Mariboru ljubljanska opera in je tukajšnja gledališka uprava v pogajanjih r. vodstvom ljubljanske opere v svrho izpolnitve svoječ?,sn<»2ra dogovora, v smislu katerega se je ljubljanska opera obvezni* h gostovanju v tukajšnjem gledališču. a— Gledališke vesti. Jutri zvečer zadnja uprizoritev »Cigana barona«. Prihodnji četrtek ali soboto pa bo premiera J. Krajnca »Direktorja Čampe« v režiji prvega režiserja J. Koviča. a— Lep uspeli debitantov. V četrtek zvečer so debutirali v tukajšnjem gledališču gdč. Tuši Rajnerjeva kot Belilotte. g. J. Borko kot Foures in g. Pahor kot Fouche. Vsi trije so svoje uloge dobro odigrali in so bili deležni toplega priznanja od Btrani navzočnega občinstva, ki je gledališče prav dobro zasedlo. a— R »tovške novjee. V četrtek 23- t.m. ob 18. uri bo VI. seja mariborskega mestnega sveta. Na programu ie poleg raznih personalnih zadev obravnavanje načrtov za gradnjo nove tržnice, preimenovanja Stross-mayerjeve ulice, zamenjave voiaSnic. nakup vojaških skladišč in carinarnice, nabava štirih novih avtobusov ter razne prošnje in nove koncesije za gostilniško obrt. a— Postarska tombola. Zaradi nepredvidenih težkoč, ki so nastale se tombola preloži na nedeljo 26. Lm. ob 14. na igrišču »Svobode« v magdalenskem predmestju. Odbor. a— Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, Rotovški tng 6, bo imela v soboto 18. t. m. ob 19. v mali dvora™ Narodnega doma redni občni zbor, na katerega vabi oLane. a— Ormoška mestna hranilnica je dobila gerenta. Za gerenta omenjene hranilnice je bil imenovan zdravnik dr. Majerič. kot člani sosveta pa so imenovani: dr. KoSan. dr. Obran. Staman. Munda in Zadravec. a— V Dravo? Že pred dvema dnevoma je izginila od doma sestra dohoškega posest, nika Franca Ulbina Elizabeta. 0 tam obveščeni orožniki so uvedli preiskavo in ob- j stoja domneva, da je šla v Dravo, ker so se mogli dognati sledovi, ki so vodili do Drave. a— Marijino kapelico so demolirali še neizsledeni storilci na glavni cesti med Sv. Vidoan in Pobrežjem. Ljudje so našli Marijino podobo oskrunjeno na cesti. Orožniki vršijo obsežne poizvedbe. a— Tudi barakam ne priznašajo. V noči na petek so še neizsledeni storilci vdrli v barako Josipa Potočnika nasproti Ježkove tovarne v Melju in odnesli razno orodje v skupni vrednosti 1300 Din. a— Zaušnico je vrnil z nožem. Mali kazenski senat okrožnega sodišča je včeraj dopoldne obravnaval obžalovanja vreden primer, ki se je pripetil v noči na 25. decembra lani v Spodnjem Dupleku. ko je 22 letni delavec Friderik Šabeder zabodel z nožem Mihaela Vogrina v levo stran trebuha. da mu je prerezal trebušno steno in debelo črevo. Dogodek se je vršil pred polnočnico, ko sta «e šabeder in Vogrin srečala na cesti. Pri razpravi je Sabeder izpovedal, da je Vogrinu dejal, naj gre spat. ta pa je te besede likvidiral z zaušnico, nakar je Šabeder v hudi jezi potegnil nož in zabodel Vogrina v trebuh. Vogrina eo takoj pripeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki s takojšnjo operacijo rešili življenje. Šabeder je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in na plačilo vseh nastalih stroškov. H Zvočni kino IDEAL ^ Slavna ruska umetnica ANA STEN v prekrasnem velefilmu „NANA« po motivih znanega romana EMILA ZOLA-JA. DANES ob 4., 7. in 9.15 zvečer. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio • predvaja danes m jutri v nedeljo ob pol 9. zvečer e pohitel v vinograd po očeta. Ko sta se vrnila, sta našla ženo že mrtvo- Zadela jo je srčna kap. j— Z nožem v trebuh. Mizarski pomočnik 19-letni Horvat Štefan iz Spunlje je bij na velika ponedeljek v nebi doma« gostilni v Spuhl-jL Ko je šel proti večeru domov, ga je iz ljubosumnosti neki fant sunil z nožem v trebuh in mu prizadejal hudo poškodbo. Prepeljali so ga ▼ bolnišnico- Napadalca so orožniki ovadbi sodišču. j— S sekiro po glavi. Kočar Jeza Janež iz Hajdine se je na veliki ponedeljek mudil na Hajdini v gostilni. Ko se je rvečer vračal domov, ga je neznan moški napadel s sekiro in ga udaril po glavi, da se je zgrudil nezavesten. Močno ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Orožniki poizvedujejo za napadalcem. Iz sodne dvorane Kupljena in ukradena dostojna zunanjost Ljubljana- i'\ aprila. Pred malim kazenskim senatom je bij obsojen na 6 mesecev strogega zapora samski delavec M^lan iz Flor jamske ulice, ker si je hotel »izposoditi« nekaj tuje Lastnine. Decembra lani je pripotoval iz zaporov, kjer je dve leti poravnavali neuspeh neke tatvine. Letos 27. februarja pa je z viitr> hom posetil sobo Alojza Kasfcelica in s« razgledoval po oblekah v omari. Nepričakovano pa je nepozvanega gosta presenetila Amalija Malehova, še proden je utegnil odbrali mehko perilo, elegantno oblačno in nekaj pokrivaL Priznal je namero, da vzame eno samo obleko, nikakor ne več. To pa je bilo itak jasno, saj je obleka ležala že odbrana na postelji, namesto da bi visela v omari. Obtoženec je nekoliko računal: za eno obleko bo sodišče domnevalo da bi v zimskem času prav shiž-la proti mrazu. Fant pa se je vračunal, ker je prezrt natančnost policijskih poizvedb, bi so dognale, da je decembra, takoj ko je prišel rt zaporov, nakupil v Olupov' trgovini za več ko dva jurčka raznih oblek in da je prav toliko vsotioo mesec dni nato podedoval po rajnki materi. Stiske torej ni bilo in je državno tožilstvo pris'o do zaključka, da ni kradel iz potrebe, temveč »muli pokvarjenosti. poientak&rri itane , Ijhpi/iin-tabkta iampldimr ' VaJiujjbe pcdh&tfr'V 'ji jKimie aa. 03cuy&i-jeo- biLi, l Prehladi r e uma bol« čine . _ _ v Žareh (konkurzni upnrvSteJj Aitur Mr«r lje, notar v Logatcu; prvi zbor upnikov odpade, prijava terjatev do 12. maja, ugotovitveni narok 15. maja ob 9 pri sreskem sodišču v Logatcu- - Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Matevža Simica posestnika v Bo-dovljah št. 12. srez Škofja Loka (poravnalni upTav:telj dr. France Jarc. odvetnrk v Škof ji Loki; prijava terjatev do 12- maja. poravnalmi narek 18. maja ob 9. v Šloof ji Loki, ponuja 40%). kolikor je plačal za dve delnici tvornice konoplje »Levant«, ki jo je financira a Zadružna gospodarska banka. Tozitel i _ re PK1 HEMOROIDIH. BOLEČINAH V KRI2U, ZASTOJU KRVOTOKA V JETRIH IN NEZADOSTNEM IZLOČEVANJU IZ ŽOLČA, nastalem zaradi zapeke, se dosp?eio z naravno FRANZ - JOSEFOVO vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preskušeno FRANZ - JOSEFOVO grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl. reg. S. br. 15485/35 Iz Julijske Krajine Špekulacija z jajci v Pulju Kakor znano imajo v Italiji za vse važnejše življeajske potrebščine uradne oeni-ke, ki se od časa do časa spreminjajo. Cene kmečkim pridelkom, ki jih prodajajo na trgih v mestih, pa določajo vedno sproti mestna tržna nadzorstva. Te cene so sorazmerno nizke, tako da so prekupci, zia>-sti pa branjevke mnogokrat precej oškodovane. Zato ni čudno, če si ob gotovih prilikah poskušajo pomagati s špekulacijo. V Pulju je bilo zadnje dni prod veliko nočjo znatno pomanjkanje jajc, za katere je baš ob tem času konjunktura najvišja. Prekupci so jajca enostavno pridržadn ▼ skladiščih, da bi tako zanje izsilili čim višjo ceno Vendar jim to — v času sankcij že drug;č — ni uspelo. »Corriere btria-no« je nemudoma opozoril oblasti na tako spekulacijsko početje. Sedaj se ponaša z uspehom. Oblasti so bile seveda prisiljene reagirati proti prekupcem na ovadbo fašističnega gasila in na velikonočno soboto je bilo na puljskem trgu že dovolj jajc, čeprav ne ravno po previsokih cenah. Eksotični običaji Snubljenje pri Indijancih iz plemena Zuni — Opsovana smrt pri sibirskih Uskokih — Možitveno znamenje na strehi — Poglavar, ki ::::f:::f::::::::::::::::,,M................mu vtepajo pamet — Moškost in zobje Spomladi, kadar sije polna luna, se odpravljajo Madi Indijanci iz plemena Zunv ki živi na meji med Kanado in Zedinjenimi državami, na snubitev Milad: mož. ki gori od ljubezni, ki je zapeljivo pobarvan in ozaljšan z navajom. pestro pisanem šalom, ter z ogrlicami barvanih steklenih biserov okrog vratu, se splazi v noči k hiši svoje izvoljenke. Če mu da ta dogovorjeni znak z lučjo, lahko prične svojo snubitev. Prične s plesom, ki sestoji 'Z stopanja naprej in nazaj in ki ga spremlja ropotanje bobna ali ropotu'je. K temu poje svojo snubitveno pesem, ki jo podčrtava z izrazitimi gibi svojega plas*a. »Jan-a-lu?« (Ali bo prišla?) je stalni refren te pesmi. Dobro njemu, če zasveti plamen v njenem oknu z veliko svetobo. kajti to je znamenje da se je tud- njeno srce vnelo. Če pa postane plamen manjši, tedaj iz tega lahko ugane, da ga lepotiC3 odklanja. Če ugasne, tedaj ga je lepotica tudi popolnoma odklonila in se lahko vrne domov. Pogostoma mora po trikrat zapeti svojo pesem, preden se da dek'e emečit'' in stopi pred hišo. kar pomeni, da ga sprejema kot bodočega moža. rri Uskok:h. nekem sibirskem p'-nemi, obstoj1 navada, da ob pogrebu kakšnega otroka drže grajalne govore. Otrokova mati. ki nosi zibelko na glavi, zmerja med tem, ko grobarji kopljejo jato, smrt: da ji je ugrabila otroka, iz katerega bi zrase! vel:k jtunak alii mati mnogih velikih junakov. Svoj govor sklene z besedami: »Ti zlobna, grda. neusmiljena smrt- ugrabila si mi otroka, vzemi še njegovo zibe ko. da si z njo zamašiš nikoli sita usta. Naj ti polomi vse zobe!« * Na strehah anamskih hiš opaziš lahko čudna znamenja. To so lonci, ki so obrnjeni včasih z odprtino, včasih z dnom proti tlom To ima svoj posebni pomen. Lonec. ki je obrnjen z dnom proti cesti, namreč pomeni, da imajo v trši še neodraslo hčer. Kc pa postane Anamitka godna za možitev7, obrnejo lonec z odprtino navzdol — znamenje za morebitne snubače. Ko se dekleta poroče. spravijo lonec s strehe. loži pog'avar umazane cunje. Odenejo ga v čisto oblačilo in mu izročijo znake njegovega dostojanstva, obrušeno školjko, ki je okrašena s progami levjih in pantrovih kož. Črni se to zgodi, vtepejo poglavarju — pamet. Boben, ki se odpira navzdol v podobi lijaka, mu postavijo najprvo k desnemu, potem k levemu ušesu- pri tem bijejo na boben spočetka zelo močno, potem čedalje tišje. Potem se novemu poglavarju približa duhoven, mu zašepeče neke skrivnostne besede v uho in raztrešči s tremi udarci kladiva bučo nad glavo. S tem je svečanosti konec. ★ Mladi zamorci iz rodu Matonga. ki so 8 15. letom postali možje morajo za. neko-l:ko tednov odriniti v pragozdno samoto. Spremlja jih nekoliko mož, ki jih najprvo podrobno pouče o njih bodočih moških dolžnostih, nato jim pa izderejo gornja srednja zoba. Na rano jim polože toplo kašo "z moke. ki ustavi krvavljenje. Ko je mladi mož podal ta dokaz svoje moškosti, velja za polnovrednega moža, ki je sposoben za ženitev. Ženske iz rodu Matonga izdretja zob nikakor ne smatrajo za poha-bitev. Pravijo: »Možje, ki jedo z vsem zobovjem, so kakor konji, konj pa ne maramo za može.« Tud: ženske imajo navado. da si iz »estetskih« razlogov prostovoljno izbijejo oba gornja srednja zoba. Najnovejša senzacija v egiptološkem področju so najdbe mlladega Angleža Eme-ryja v neki grobnici v Salkhari pri Kairu-Ta grob izvina iz čnsa prve dinastije, je Star torej nekako pet tisoč let, in so ga poznali že davno prej. Ko so ga odkrili, pa so ga našlii praznega, znamenje, da so bili iv njem gospodarili plenilci grobov. Emery pa je sedaj odiknil tajne prostore, ki so bili akriiti za opekastmti oboki groba in polni vsakovrstnih predmetov, kakršne so stari Egipčani polagali pokojnim v grobove. Napisi velijo, da se je mrtvec •imenoval Hemeka in da je biil minister faraona Der»sa. Ta faraon je živel pol 6tolet- Orožniki so v Jach:movu na Češkem aretirali štiri delavce tamkajšnjega radijevega rudnika, kč so že dalj časa odnašali majhne količine te snovi in jo prodajali. Silo je za preparate, ki so vsebovali štiri do pet mili gramov radrja. Ker so to svoje »delo« opravljali že od leta 1924., kakor je ugotovila preiskava, cenijo škodo na več milijonov češkoslovaških kron. Vsega skupaj so odnesli 260 mg žareče prvine. Za vsak mi Ingram so prejeli po 1200 Kč. Poleg tatov so aretirali tudi nekoliko oseb, ki so ukradeno blažjo skrivale in posredovale pri prodaji Amy Mollison se ne vda Poročali smo o novem poskusu slovite angleške letalke Amv Mollisonove, da bi dosegla ne progi London-Kapslko mesto nov rekord- Ta poskus se je končal s tem, da je moralo njeno letelo v bližini Colomb —Becharja zavoljo nekega defekta pristati-MeMrisonova se je nato s potniškim letalom belgijske proge v Kongo vrnila v London. Izjavila je, da si bo tu nabavila nadomestne dele za popravo svojega le-trta, nakar bo svoj poskus ponovilo so ga začeli zasledovati udarci usode, se ni strašil dela. Poskusil je z odvetniškim poklicem, pa ni imel uspeha. Potem je dobavljal znanstvenim laboratorijem žuželke, v Londonu je prodajai loterijske srečke po ulicah. Ko mu vsi ti poklici niso prinesli uspeha, ker pač ni bil za trgovca in je vedno ostajal španski gTand, je poskusil biti za plesnega učitelja v Rimu. To se je bolje zlagalo i njegovimi sposobnostmi, a sedaj je imel opravka z ljubosumnimi ženskami in zakonskimi možmi, pa je moral Rim osta-viti. V Parizu je bil s svojo zanimivo glavo slikarjem in kiparjem za model, to ga je držalo nekaj časa na površju, dokler ni prešla tudi ta moda. Tedaj se je vrnil kot Btar in ubog mož domov, padal je čedalje globlje, postal je potepuh. »To me ne dela nesrečnegac, je dejal policijskim ' uradnikom, ko je zapustil zapore v Barceloni, »nasprotno, v svojem pestrem življenju nisem bil na znotraj za prav Se nikoli tako zadovoljen kakor danes. Toda želim si, da bi mi staremu možu dali vsaj mir. Dolgo tako ne bo več trajalo«. NEKAJ ZA VSE V nekih zdraviliščih za pijance so v prejšnjih časih poskušali pivcem zagnusiti alkohol na ta način, da so jrm pivo ali žganje mešati tudi v jedfi, posebno v kruh... Doslej pozna medicina le kakšnih petdeset neoporečno dokazanih primerov prirojene jetike. Na šest- do osem urnem izletu rz-gubimo lahiko tri do štmri litre vode v podobi potu. N« posledicah hripe v glavi, tako zva-nega parimsonizma, trpi v Nemčrji baje okrog 100.000 oseb. Doslej jim niso vedeli pomagati, v novejšem času pa jim dajejo a tropina Od pacientov, ki jih s tem obravnavajo, se ozdravr popolnoma 43 odstotkov, 36 odstotkov pa jih postane vsaj delno sposobnih za delo. Povprečna življenjska doba današnjega človeka je med 35 in 45 leti. Splošno je znano, da dosegajo današnji ljudje povprečno višjo starost nego nekoč. ja pred zgradbo piramid in dve tisočletji pred stavnim Tutankamonom. Predmeti, ki jih je našel Emery. 90 psri-miitivnejši od tistih, bi so jih našli v Tu-tankamonovii grobnici, znansrtveno pa so prav tako pomembni. Našel je zapečatene lončene vrče, ki so vbebovali nekoč živila in vino, dalje umetniško izdelane nože in srpe iz kremenca, vrvni, ki so videti še danes kakor nove, lesene skrinjice, ki vsebujejo nelko igro na deski, in celo vrsto okroglih plošč iz kamna, brona, lesa in slonovine. čemu so rabile, ni znamo, iz-delane pa so zelo lepo in ena med njircrf je okrašena z vdelano sliko lovskega pri. zora. Cherotta ni več Bivši francoski finančni hi justični minister Henry C h e r o n je podlegel prepozni operaciji slepiča. Bil je zelo uspešen politik ln čeprav je šele s 40. letom svoje dobe stopil v politično areno je bil ponovno poverjen z raznimi vplivnimi fonkcijami v raznih francoskih kabinetih Najsevernejša bolnišnica v plamenih V Aklaviku v Kanadi so misijonarji vzdrževali bolnišnico, ki je bila najsevernejša na svetu. Ta bolnišnica je te cbri pogorela do tal Bolnike so utegnili pravočasno rešiti in so jih spravili z letafi na varno. ANEKDOTA Avstrijska oesar Franc L je stal s knezom Metternichom pred začetkom dvornega plesa na nekem balkonu nasproti vhodu v dvornr grad. Mettemich je cesarju poročal o zelo važni in nujni zunanje politični zadevi. Nenadoma ga je »France!j« prekinil in dejal: »dejte, Mettemich, pravkar je privozil stotr fiakar na grajsko dvorišče ...« VSAK DAN ENA s«Nežno, gospodična, nežno vendar! Ta-ko-le je plavala madame Pompadour skozi svoje sobane..*« (jePoHtiken«) Zelo čudni so običaji pri vo!:tvi poglavarjev v Ugandi. Navada zahteva, da se izvoljenec časti, ki so mu jo namenili upira. Skriti se mora in če ga nnjdejo, se mora braniti z vsemi štirimi. Zato ga zvežejo in spravijo v borno kočo. kjer ga drže v ujetništvii do naslednje nove lune. Ves ta čas ne dobi druge hrane nego kruha in vode. Tem lažje mu je tedaj stokati, zmerjati in svojo izvolitev preklinjati, kar pa tudi spada k ceremonielu. Na dan. ko ga mislijo ustoličiti, ga povedejo- odetega v umazane cuinje, iz koče. Z urnebesnim ropotanjem. streljanjem in vpitjem skušajo pregnati zle duhove. Pri tem bijejo poganski žrec: po bobnih, ki so jih pripravili nalašč za to svečanost. Potem od- Balon v višini 42 km Nov uspeh ruskega raziskovalca Molčanova Hidrometeorologična postaja v Novosi-birsku je izpustila te dni registrirni balon po sistem u prof. Molčanova, in ta balon je dosegel rekordno višino 42.200 m. Do te višine se je dvigal 71 minut 20 sekund. Brezžične znake, ki jih je balon med tem časom oddajal, so na tleh sprejemali zelo dobro V višini 11.300 m so aparata na be-ležnem balonu ugotovili temperaturo minus 52.9 stopinj, v najvišji višini pa 38.9 stopinj po dtiičlo. Istočasno so imeli na tleh temperaturo minus 3.5 stopinje. Na Kot letalka spretna? kot ženska mična najvišji točki je znašal zračna tlak 4mm. Raziskovanje ozračja z registrirnimi baloni je v Rusiji, kakor znano dobro organizirano. V vseh predelih Unije in tudi v Arktidi obstoje številne postaje, k- spuščajo redno take balone. Vsa ta organi-zacja je pod vodstvom prof. Molčanova z aerologičnega zavoda v Sluzku (Leningrajsko okrožje). Prof. Molčanov je tudli tisti, ki je imel idejo, da je regrstrime balone opremil z majhnimi oddajnimi postajami ki med poletom avtomatično signalizirajo na zemljo višino, temperaturo, zračni tlak. smer vetrov in druge posebnosti, ki zanimajo učenjake in ki so velrkega praktičnega pomena, saj se na ta način brez nevarnosti za človeško življenje in brez ogromnih stroškov, ki jih zahtevajo ekspedacije z velikim:- baloni s posadkami, doznavajo vse stvari, ki jih hočemo vedeti o najvišjih ozračnih plasteh, ne glede na to. da gredo registrirni baloni vse vršje nego baloni s posadkami. Odličen potepuh Španski grand končuje ob beraški palici Amy Johnson-M o 111 s o n o v a, žena znanega angleškega letalskega prvaka ir. tadi sama. uspešna letalska rekorderka, ld je bila prej strojepiska, v svojem domu pri telefonskem aparata Iz policijskih zaporov v Barceloni so izpustili te dni 84 let starega moža, ki so ga bili prijeli zavoljo nedovoljenega potepanja. Na policiji so se zelo čudili njegovemu odličnemu nastopanju, ki ga ni odložil niti v zaporu. Pogled v njegove papirje pa je to nastopanje takoj pojasnil. Stari mož je bil namreč nekoč španski grand, veleplemenitaš, njegov oče je bil marki in častnik enega najbolj fevdalnih polkov Španije. Ko je oče umrl, je podedoval od njega več gradov in posestev, pa še skoraj 6 milijonov pezet v gotovini. Vse to pa je izgubil, nikakor ne lahkomiselnim zapravljanjem, temveč po nemili usodi, ki ga je zasledovala, dokler ga ni spravila na be-raško palico. Spočetka je seveda živel, kakor Be velikemu gospodu spodobi. Potoval je po svetu, kajti to je bila od nekdaj njegova strast. Pozna skoraj vse dežele na svetu. Živel je dalj časa v Južni in Srednji Ameriki, v Mar nili, Niči, Rimu, Parizu in Londonu. Ko V Evinem kostumu pri velikonočni maši Razburljiv dogodek se je odigral v londonski katedrala Sv. Pavla med velikonočno mašo v navzočnosti kakšnih tisoč vernikov. Ko so ob zvokih orgel komi dečki zapustili zakristijo, da bi opravili običajni obhod .po cenkvr, se je pojavila mlada ženska v dolgem, črnem plašču pred g'avnim altarjem. Nihče ra pazil nanjo, ker je procesija obračala vse oča nase. Ko je ženska prišla do ograje pred altarjem. je nenadno odvrgla plašč in obstala gola, z rokami, razširjenimi tako, da so tvorile z njenim telesom križ, pred altarjem. Potem je po-k eknila in se je končno vlegla na tla, z rokami še vedno v podobi križa. Eden izmed pevoev je naglo priskočil »m jo pokril s svojim plaščem. Spravili so jo v zakristijo, kjer so ugotovili, da gre za 2i-letno, blazno dekle. Policija jo je takoj spravila v norišnico. Pohod v srce Abesinije se nadaljuje Italijanske čete so po zadnjih vesteh oddaljene od Adis-Abebe samo še 250 km (iz smeri Desie) ter 350 km od fronte generala Grazianija na jugu. Italijansko vrhovno armadno poveljstvo bo skušalo svoje čete strniti kakor nam to kažeta puščici pri abesinski prestolnici Generalni štabi se posvetujejo • V Londonu so se te dni sestali glavni predstavniki angleškega, francoskega tn belgijskega generalnega štaba. Na sliki vidimo dva francoska odposlanca, ki se udeležujeta teh posvetovanj: na levi viceadmirala A b r i a I a. na desni generala Schweisguth& Dve tisočletji pred Tutasikamonom Pet tisoč let star grob - Vrči z živili in vinom Tatovi radia i v Jaehimovu Jugovzhodna razstava HH| v Vratislavi ■I ^H od 7. — 10. maja 1936 Mernika Industrija razstavlja: Poljedelske stroje ln orodje, poljedelsko-industrijske obratne naprave, gnojila, splošno strojno gradbo, silo-tvorne naprave, orodja ln orodne stroje, prevozna sredstva, osebna in tovorna vozila, preskrbo z vodo, zdravstvene in gasilske naprave, elektrotehniko, radijske aparate, gradbeni materijal, selitvene naprave in pisarniške potrebščine. Iz življenja na deželi Iz Gornje Radgone gr— Zadnja pot Alojzija Hiblerja. Na velik petek popoldne je bil položen k večnemu počitku restavrater s. Aloizij Hibler. Številna udeležba je pokazala, da je bil pokojnik splošno priljubljen Sprevod je krenil na pokopališče brez zvonfenja in petja. Ob odprtem grobu sta spregovorila župnik g. Gabere in doaedanii župan g. dr. Boezio, ki je očrtal zasluge pokojnika v prid trški občini, saj te bil član odbora od leta 1924. dalje. Blag mu spomin! gr_ Občinska seja. Novi občinski odbor se je sestal k prvi plenarni seji 15. t m-O izidu volitev je poročal novi župan g. Šantl Frane, nakar so bili vsi odborniki zapriseženi. Nova občinska uprava to prevzela občinske posle v soboto 18. tm. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri film »Veon -sen (Kraj Mont Klanca)«. Kot dodatek zvočni tednik in domači zvočni film »Evharistični kongres v Ljubljani«. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 8. zvečer in jvtri v nedeljo. ob %4. uri popoldne in 8. zvečer zvočni film »Trideset dni princesa«. Kot dodatek nov Paramountov zvočni tednik. Iz sodne dvorane: Šport Nedeljsko prvenstvo Naše gledališče DRAMA Sobota 18. aprila: Tuje dete. Izven. Ceme od 10 Din navzdoL Nedelja 19. aprila: ob 15 V času obiskanja. Izven. Cene od 14 Din navrdoL t» 20. Vesela božja pot. Izven- Cene od 10 Din navzdol. OPERA Sobota 18 aprila; Rigoletto. Gostuje ban-tonist Rudolf Zupan iz Zagreba. Red Nedelja'19. aprila: ob 15. Pesem ljubezni. Izven Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Manon. Gostuje gdčna Anita Mezetova iz Beograda. Izven. Cene od Din navzdol. Znameniti gost v naši operi. Dkto oo 20. nastopi prvič v naši operi v vlogi Rigo-letta odlični baritonist zagrebške opere, prej član milanske Scale, g. Rudolf Zupan. G Zupan je naš rojak, pevec največjega formata, izredno lepega glasu in plemenite igre V malokateri vlogi ima toliko prilike kakor ravno v Rigolettu. da pokaže vse svoje vrline. Vlogo Gilde poje gdčna, 7.u-pevčeva. vojvodo pa g. Banovec. Dirigira kapelnik Neffat. Anita Mezetova spada med najboljše naše operne »pevke. V letošnii sezoni je stalni gost beograjske opere, kjer poje celo vrsto prvih največjih vlog soDransko lirične stroke. Ponovno je nastopila v Beogradu v naslovni vlogi opere >Manon<. To vlogo poje pri nas v nedeljo- Šentjakobsko gledališče Sobota, 18-: Na Trški gori. Nedelja 19.: Na Trški gori. j Mariborsko gledališke Sobota. 18-; Sv. Anton, vseh zaljubljenih S patron. Red A. V nedeljo se nadaljuje podsavezno pr- I i venstvo. Ljubljanska predstavnika v tem I tekmovanju Primorje in Hermes bosta I odigrala zadnji tekmi pred vstopom v ožje I tekmovanje. Hermes bo pomeril svoje moči I s Celjem. Primorje pa nastopi proti kranj- I sk&nu Korotanu. . , I "Obe tekmi se bosta vršili na igrišču j Hermesa. Ob 14.15 se srečata Primorje in I Korotan. ob 16. pa Hermes in Celje. 1 Tudi na igrišču Reke bo prav zanimivo. Ro- I ka bo imela v gosteh Marsa. Reka ne sme I izgubiti nobene točke, ako hoče zasesti I prvo mesto v drugem razredu. Rečani se I tega dobro zavedajo, zaradi česar je treba I pričakovati, da bodo tudi temu primerno I zaigrali. I V predtekmi nastopijo juniorji Hermesa | in Reke za juniorsko prvenstvo Ljubljane. I Predtekma se bo pričela ob 14.50, glavna I tekma pa ob 15.45. I Službene objave LNP 26. seja p< o. 15. aprila 1986 Spored prvenstvenih tekem 19, aprila t L: I V Ljubljani: igrišče Hermesa ob 14.15 I Primorje—Korotan, ob 16. Hermes—Celje, I službujoči Jančar, Primorje in Hermes po I pet rediteljev; —igrišče Slovana, ob 10., I Slovan—Grafika službujoči Breskvar, ota I kluba po pet rediteljev;—igrišče Primorja 1 ob 10. Mars—Svoboda jun„ službujoči Ma- I lovrh, kluba po dva reditelja:— igrišče Ko- I rotana ob 10. Mladika—Korotan jun., služ- I bujoči Cigan, kluba po dva reditelja; ob 16. I Korotan—Jadran, službujoči Juvan, kluba i po pet rediteljev;— igrišče Reke ob 14.30 ] Heimes—Reka jun-. ob 15.45 Reka—Mars, I I službujoči Šalamon. Reka in Mars po pet re- I I diteljev;—igrišče Mladike ob 16. Mladika— Slavija, službujoči Žigon, kluba po pet redi-I teljev;—igrišče Zaloga ob 15. Zalog—Moste, I službujoči Kocijančič. Zalog 10 rediteljev; j I V Mariboru; igrišče Železničarja ob 14.15 j Rapid—Železničar jun., ob 15.15 Železničar—Atletiki, službujoči dr. Glušič, redite-I ljstvo Železničar; j V Ptuju: igrišče Drave ob 16. Drava— | I Mura, službujoči Samuda, Drava redite- I ljstvo; I V Čaboveu; igrišče Gradjanskega obl6.15 I Gradjanski—Lendava službujoči dr. Frane- I tovič. Gradjanski reditelistvo: I V Celju; igrišče Jugoslavije ob 14.16 Ce-I lje—Jugoslavija jun., ob 15-30 Jugoslavija I —Žalec, službujoči Hrastnik, Jugoslavija in I Celje rediteljstvo: i V Trbovljah; igrišče Trbovelj ob 16 Tr-I fcovlje—DASK. službujoči Abram. Retje in 1 Amater rediteljstvo: I Na Jesenicah: igrišče Gorenjca ob 16. Go- I renjec—Sora. službujoči Činkovie, Gorenjee I rediteljstvo: I V Mengšu; ob 16. Mengeš—Domžale, služ-I bujoči Lipar Mengeš rediteljstvo; I V Kamnik«5 ob 16- Kamnik—Disk, stuf-I bujoči Šegula, Kamnik rediteljstvo; Poziva se Rudar, da v roku 8 dni naka-I že za ss Dolinarja znesek 104 Din od tek-I me Rudar—Hrastnik dne 22. marca t L— Vzame se na znanje dopis Radovljice t dne I 14. t. m. s katerim javlja, da odstopa od letošnjega spomladanskega tekmovanja ter 6e I verificirajo vse preostale tekme 8 3:0 p. L I za protivnike—Svoboda—Tržič daje svojo I tekmo z Bratstvom s 3:0 za protivnika.— Slavija prepušča juniorsko tekmo Primorju s 3:0 P- t I Verifikacije igralcev: e pravico nastopa I z dnem objave (ker sta bila ie čitana) sa Celje Krempuž Anton. Podrgajs Vladimir. L g pravico nastopa 25. aprila ti ta Slavijo [ Petrič Alojzi); m Korotan—Ll. Meitroviž I Ivo, Jarc Drago; za Lendavo Ciček Josip: za Istro Setničar Josip; za Zalog ZavrSnik I Vinko. S pravico nastop« 16. julija in 15- ok-l ftobca k i. * Mn VINOGRADNIKI pazijo na kakovost modre galice. — Vsako zaupanje zasluži preskušena 99-100% MODRA GALICA ZORKA H. CVETOM: 88 Zadnia stran Komiitsar je presenečeno pogledal. »Opis storilca? — Seveda, v takem opisu bi se utegni, najti diragocen migljaj! — Povejte mi, prosim, vse, kar veste.« »Preberem vam zapisnfk,« je rekel in vzel list v roko. »Evo: storilec je bi/l v črnem usnjenem suknjiču. Obraza sprevodnik ni natanko videl, zapomnil si je le velik, oster nos in sivkaste brke. Mimo tega je opazil, dia je bil mož zelo zagorel v obraz. Storilčevo starost ceni na kakih petdeset let — nemara da je bil tudi starejši---« »-Neznanec!« je razburjeno vzkliknil dr. Potnik. Oči so se mu napeto uprle v dbraz komisarja Remca, ki pa ni bil vfideti posebno presenečen. »Da — neznanec — polnočni gost!« ye počasi pokimal Remec. Cez četrt ure sta se moža spet peljala proti xxx. Remčev zamišljeni pogled se je uipd r al v daljo, kjer so se na obzorju grmadili temni oblaku Ugasla smotka mu je nihala med ustnicami. Dir. Potnik je slonel v drugem kotu voza. Tud' on je menda sam pri sebi prebavljal, kar je bi! pravkar doživel, in sele čez nekaj časa se je obrnil k starejšim. »Kaj pravite, gospod komisar? — Spet novo ne-znancevo junaštvo! — Najprej nočni viom pn dr. Moravcu, potem njegov nepoKlicani obisk v garderobi gospodične i>enčar,eve — in zdaj še poah, zavratni poizkus, da bi jo umoril — temu človeku je prav gotovo prisodita, da je ustrelil tudi profesorja!« Remec je skomignil z rameni. »Zanesljivo ne vemo ničesar — ! Vs-elkaiko je aokazano samo to — domnevam vsaa — da je moraJa biti med igralko im neznancem neka zveza, ki zdaj še ne poznamo njenega pomena! — Sicer je pa v vsej tej reči še marsikaj nejasnega!« Začudeni smeJ&aa dir. Potnika ga jc izpod nuja 1 k novim pojasnilom, toda izpregovoril je šele, ko si je obšestno spet prižgal smotko. »Kakopak — mnogo podobnosti kaže na to, da bi biil storilec — neznanec. — Videli so ga, ko je zapustil profesorjevo vilo. Zveza z Nado Senčar-jevo, ki je zdia(j dokazana, mu je dajala možnost, da si je laihko priskrbel ključ, ki odlklepa garderobo Marka Justina. Tako si je mogel prisvojiti igralčev klobuk in samokres. — Nato je izgubil v igralkini garderobi testo ameriško delnico — spet nekaj, kar ga obremenjuje! — Ln tudi razlog za to, da je hotel spraviti Nado Senčarjevo s poti, si lahko mislim.« »Namreč?« »Hotel se je kratkomalo i znebi ti nadležne osebe, ki je imela, kakor je podoba, namen, da ga izda policiji — zakaj takšen je bil vsekako zmisei pisma, ki mi ga je pisala in ki ga je Marko Justin na žalost izgubil« Dr. Potnik je pazljivo poslušal. Zdaj je vneto prikimal. »Nu, vidite — koAesce se ujema s kolescem!« »Pa vendarle ne talko natanko!« je rekel komisar in zmajal z glavo. »Na žalost je še nekaj ko-iesec, ki jih ni moči spraviti popolnoma v sklad z vsem ustrojem tega zamotanega slučaua! — Vze-miva na primer vaše odkritje, dragi doktor: tisti pisemski ovoa, v katerem so bilki izprva ameriški vrednostni papirji! Kakor veste, so bili pečati nekam čudni in zdelo se je, da juh je že nekdo pre-vjdno snel z ovoja — in vsa preiskava se je precej ujemala z najinim dognanjem, ln potem stari zbiraiski časopisi, ki sva jih našla v sobi, kjer se je zgodili umor — in ne najnazadnje vpis v pokojnikovem dnevniku! — V kakšni zvezi bi utegnile biti te reči z našim neznancem?« Dr. Potnik se je zadovolil s tem, da je molče skomignil z rameni »Vidite, dragi doktor, tu je tudi vaše modrosti konec!« se je zmagoslavno nasmehnil Remec. »Toda ne skrbite — zdaj vem. kako bom zvedel resnico!« »Kako neki?« »Kakor hitro bo Nada Senčarjeva zmožna zaslišanja, ji ne bo ostalo nič drugega, kakor da izda vse. kar ve — in po mojem mnenju ve vse! Zadnja beseda v tej dTarni je njena — zato morava pač potrpeti in počakati, da .io bo mogla izgovoriti!« »In dotlej? — Nekaj dragocenih dni utegne miniti, preden se toliko opomore« se je razburjen oglasil dr. Potnik. »Dotlej? — Nu, dotlej misMm napeti vik sredstva, da najdemo neznanca. Nekje v vsem mestu ga bo že dobiti — in pri tem je za nas ugodno, da gre očivkino za tujezemca.« Doktor se je nekam živčno zasmejal. »Potem nam je igralkina izpoved odveč! — Ce dobimo neznanca v pest;, imamo tudi morilca!« »Ce imamo nezuuinca v pesteh, tedaj imamo tudi rešitev uganke!« je Remec nujno poprav.il svojega pomočnika. Po teh besedah se (je naslonil vznak in se obdal z debelimi oblaki dima. kar >e bilo za doktor.;a razločno znamenje, dla se komisar nikaikor ne misii več dati motiti. »Mmda — oe--« je dr. Potnik tiho rekel sam pri sebi, in globoka brazda se mu je zadcubia v ček). 14. poglavje. Skoraj vso noč a še vedno nosil rahel dež. Remec je skrbno slekel svoj nepremočljivi plašč, ga obesil na kavelj in se šele nato obrn i k dr. Potnjku. kj je bi! že četrt ure pred njim v uradu. »Dobro jutro! — kiaij je novega?« To je bilo obča/jno vprašanje, s katerim je zdaj že nekaj let pozdravljal pomočnika. Potnik je vstal s svojega sedeža. Na obrazu se mu je zrcalite razburjenost, ki jo ie le trudoma brzdal. »Dobro jutro, gospod komisar! — Zdaj vemo. kdo je!« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—-Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—% Ponudoam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« TI3*a * • « odgovor, priložite v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanfa, tičoča se tnalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« siifmmi Beseda t Din, davek 3 Dra. za šifro ali dajanj« naslova B Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damsko frizerko dobro izurjeno moč, sprejme salon Mrakič, Maribor, Cankarjeva t. 9562-1 šiviljo za elegantno svileno perilo, pjrjame, obalne toalete, popolnoma samostojno v krojenju m šivanju, prvorazredno, iščem za stalno na-meščenjev Zagrebu. Ponud-be na Herzmansky sila. Zagreb. Mošinskoga 18. 9556-1 Manekene išče Zveza gospodinj za predvajanje na razstavi »Sodobna "ospodinja«. — Zglasite se Breg 8. 31. t. m. od 15.—16. ure. 9653-1 Železninar perfekten, prva moč, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železnina«. 9674-1 Dekle ki ima veselje do kuhanja, dobi mesto. Florjanska 16. 96&7-1 Dekle dnbrovzgojeivo. ki ima veselje k otrokom in zna nemško ali šivati, dobi takoj sliižbo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prednost starejšim«. 9603-1 Mlado dekle iščem k otroku čez daji. — Naslov v vseh poslovalnicah Ju-tra. 9616-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din za dajanje naslove 5 Din, najmanjši znesek lc! Din. Pek trezen, pošten, ljubitelj čistoče, išče službo. Plača postranska. Slavko Furman. Loče. 9532-2 Elektromonter SSleten, vojaščine prost, vsestransko izvežban. z dobrimi spričevali, vesten in pošten, išče takojšnje zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo zanesljiv«. 9635-2 Strojni ključavničar 201e?ni. išče službo. Gre najraje k avtopodjetju. — Službo nastopi takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ključavničar«. 9392-2 Iščem nameščenje kot aprater. mojster ali pomočnik, deseniter volnenih izdelkov, eventuel. tudi v bombažni industriji. Solo dovršil na Dunaju z odliko. Alojz Novak. Tacen 72. p. Št Vid nad Ljubljano. 9807-2 (Vajenci (Ge) Učenko sprejme specialna tehnična trgovina. Pogoj, da stanuje pri starših v Ljubljani. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Zanimanje«. 9618-44 Potniki Avtosopotnika Sušak • Split - Sarajevo, sprejmem. Ponudbe z navedbo predmeta ne ogl. odd. Jutra pod »Fordek«. 9659-5 PoUk Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje profesor Dr. Svoboda. Tavčarjeva 1. 9644-4 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. žensko kolo popolnoma # novo, prodam. Naslov v vseii poslovalnicah Jutra. 9036-6 Otroške oblekce v vseb velikostih, štajerske hlačke in suknjiči v največji izbiri pri F. I. Gori-čar, Sv. Petra cesta 39. 9650-6 Hladnik (Eiskasten) velik, štirikrilni, dobro ohranjen, pogoden za hotelirje, mesarje ali gostilničarje, nujno poceni naprodaj. — Pogledati: Zagreb, Tli-ca 73, dvorišče pri hišniku. 9620-6 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji Ben Abn je pa vso reč kar mirno sprejel, le to je rekel, ko je drugo jutro našteval Mihu denar: »Tisto, kolikor stane razbita miza, sem pa odpisal. Povej to očetu. In zdaj — srečno pot!« Začudeno so prijatelji gledali veliko vrečo zlatnikov, ki jim je bila zaupana v varstvo! ~ Zidan štedilnik poceni naprodaj. Rožna dolina, Cesta n. št. 7. 9098-6 Beseda 1 Din davek S Din ia šifro ili dejanje naslcrva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Od 300 Din naprej rabljeni šivalni stroji, kolesa. otroški vozički itd. pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). 9640-28 m :u Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Forde Iva poltovoma la eaega >sebnega » prav dobrem Opremljeno sobo išče uradnica. Ponudbe ne ogl. 5dd. Jutra pod »Takojšnja vselitev«. 9666-33a Višji drž. uradnik išče separirano, opremljeno mesečno sobo. po možnosti s souporabo kopalnice ter eventuelno tudi z vso oskrbo. Ponudbe pod »Domače« na ogl. odd. Jutra. 9662-33a Dražbe Dražba ženskih klobukov se bo vršila na Gospo svet ski eesti št. 16. dne 27. aprila ob pol 15. uri. 9541-32 Gumbe za preobleko ter aparate, štance in vse ostale potrebščine za salone dobavljamo po najnižjih cenah. - Zahtevajte ponudbe in vzorce. A. Guttmann, Zagreb, Martkeva 4 trgovina šivalnih strojev in nadomestnih delov. Telef. 58-21 tfCdoi* oglašuje ta napreduje t Novi oktodni Super baterijski radio aparat tipa e jo« je izredno dober, ima vse moderne naprave kot jih imajo najboljši aparati s priključkom na tok, in je njegovo vzdrževanje udobno in štedljivo. Valovna dolžiba: 20-60, 200-600 in 750-2000 m. Elektronke: TKK 2, TKF 3, TKBC 1, TKL 4 ali TKL 2. — Stari aparati se zamenjajo pod ugodnimi pogoji za ta odlični sprejemnik pri Konrath d. d. Subotica in pri njegovih preprodajalcih. Katalog pošljemo zastonj. , --'v; *• L -. ."j.--.*- "V -: v "V - ~ - . i TVRDKA J. C. MAYER naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni trgovski sotrudnik gospod JOŽE GH1LC danes nenadoma umrl. Tvrdka bo ohranila preminulemu časten spomin. I. C. Mayer LJUBLJANA, 17. aprila 1936. Trenchkoate ter vsa OBLAČILA v ogromni izberi, odlično izde lana si nabavite najugodneje pri Preskerju Sv. Petra c 14 Telefon 38-83. f ZAHVALA V pretežkih urah, ko nam je neizbežna usoda nenadoma iztrgala iz naše srede ljubljenega STANKA je našo neizmerno bol lajšalo sočustvovanje številnih znanih in neznanih plemenitih prijateljev tako v Mojstrani, kakor v Ljubljani. Globoko hvalo smo dolžni članom rešilne ekspedicije, g. Kumpu, g. Bizjaku, smučarjem s Kredarice, g. zdravniku iz Zagreba in zlasti gdč. Minči Rabič iz Mojstrane, za ves njen trud, g. Lukmanovi za poklonjeno cvetje in vsem, vsem smučarjem in Mojstrančanom, Id so spremili našega ljubljenca na zadnji poti v Mojstrani. Pravtako se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki so v Ljubljani spremljali našega Stanka na njegovi zadnji poti, posebno čč. gg. salezijancem z Rakovnika, članom Sokola II., zastopnikom SPD, zastopnikom SK. Korotana, vsem, ki so obsuli prerani grob s cvetjem in venci, ter g. Pučniku Stanetu za ganljive poslovilne besede. Najlepša hvala vsem, Id so nam bili v teh dneh s tolažilno besedo in lepimi dejanji ob strani. Presrčna hvala za vsa pismena in ustmena sožalja. LJUBLJANA, 17. aprila 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri tovariš, gospod JOŽE GRILC po kratki bolezni preminul. Blagega tovariša ohranimo v častnem spominu. Osobje tvrdke J. C. Mayer. f gospod Naš nadvse ljubljeni soprog, oziroma sin, brat, stric, svak in zet, JOŽE GRILC TRG. SOTRUDNIK TVRDKE J. C. MAYER, je danes ob 5. uri zjutraj po kratkem, težkem trpljenju boguvdano preminul. Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 19. aprila 1936 ob 4. uri popoldne, izpred mrtvaške veže, Vidovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 17. aprila 1936. Žalujoča soproga ANICA GRILC in rodbine GRILC, WOHEVZ, LUKEŽIC. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja ea sonzordj »Jutra« Adoli Ellbnlkar, — Za Narodno tiskarno & d. kot tiakarnarja Prane JezerSek, — Za (aaaratnf dal ]e odgovoren Aleja Novak. — Val v Lrfufc^ant,