NO. 31 Ameriška Domovina ji /»IWBPie/lfHI—Kioiwig AMCmCAn SPiRiT FOR€lGM IH LAHGy/tG€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Wauhegan, Duluth, Joliet, Sari Francisco rittsburgh, New York, Toronto, Montreal Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 24, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII Velika Britanija omejila izdatke za socialno skrbstvo Delavska stranka je prišla do zaključka, da je obsežno socialno skrbstvo pretežko breme za britansko gospodadrstvo, LONDON, Vel. Brit. — Vsa povojna leta je Velika Britanija izgrajevala javno skrbstvo. Delavska vlada je lani trdila, da ima vsak britanski uposlenec letno okoli $2,000 v “socialni plači”, toliko naj bi bilo namreč vredna brezplačna socialna oskrba.- - Pretekli teden je delavska vlada predložila parlamentu nov gospodarski predlog in v njem izdatke za socialno skrbstvo močno omejila. Sam finančni minister Denis Healey Je dejal, da je položaj prišel tako daleč, da so postali davki tolikšni, da. jemljejo povprečnemu delavcu veselje in smisel za delo, ker dobi skoraj enako podporo, če ostane doma, kot bi dobil plačo za svoje delo. Liberalni jutranjik The Sun je Denisa Healeyja označil za “sekiro", ki da je odsekala največji kos od javnega socialnega skrbstva v Veliki Britaniji. Bela knjiga, ki jo finančni minister, zmanjšuje za 6 bilijonov javne izdatke, kot so bili predvideni v večali so edino pomoč privatnemu gospodarstvu in to kar za 1 bilijon dolarjev. Prišli so do zaključka, da je to edina možna pot k gospodarski obnovi in krepitvi gospodarstva države. Lepe IM podpirafo pogajanja o sporazumu v lodezšjš WASHINGTON, D.C. ^ ‘ Zastopnik državnega tajništva je v zvezi z britansko ponudbo posredovanja in sodelovanja v razgovorih med belo vlado Rodezije in voditelji črne večine izjavil: “Mi pozivamo g. Smitha in beli režim, naj se pogaja stvarno in uporabi to, kar bo verjetno zadnja priložnost za mirni sporazum.” Dodal je še, da lan Smith in njegova vlada ne moreta pod nobenim pogojem računati, da bi jih prišla Velika Britanija ali kdorkoli drugi reševat, če zaidejo v stisko v oboroženem sporu. V Londonu se resno boje, da bi utegnili Kubanci iz Angole, ko bo tam režim Ljudskega gibanja trden in varen, poseči v boj proti beli vladi v Rodeziji. želje je bilo treba spraviti sklad z danimi možnostmi! Dogovor z IM utrdi! mesto Brazilije v sveits BRASILIA, Braz. — Sporazum o rednih posvetih med ZDA in Brazilijo o vseh važnih mednarodnih vprašanjih, ki ga je podpisal tu ameriški državni tajnik Henry Kissinger, je u-trdil položaj Brazilije kot vodilne države Južne Amerike, saj ji je do neke mere priznal položaj velike sile. Kissinger se je dogovoril z vlado Brazilije o rednih polletnih srečanjih, na katerih naj bi razpravljali o vseh važnih mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo obe deželi. Tako. bo ameriški državni tajnik vsaj enkrat letno obiskal Brazilijo. Brazilija je po svoji površini večja od ZDA, ima pa tudi preko 100 milijonov prebivalcev. Njeno gospodarstvo je v zadnjih letih napredovalo v taki meri, da so govorili o “brazilskem čudežu”. Palestinci ne marajo priznati države Izrael Namestnik vodnika Jašira Arafata Šalah Khalar je izjavil, da se Palestinska osvobodilna organizacija o priznanju Izraela “ne more pogajati”. BEIRUT, Lib. — Znan vodje objavil Pa^esfinSikih gverilcev je dejal, da nj govora o tem, da bi Palestinska osvobodilna organi - proračunu. Po- zac,Pa kdaj priznala, pravico do obstoja državi Izrael. Palestinci so na stališču, da naj bo Palestina neodvisna država Arabcev, Judov in kristjanov, To je njihov cilj, zanj se borijo. Dokler so na tem stališču, je jasno, da Izrael ni voljan začeti z njimi kakršenkoli razgovor, kajti če so si Izraelci v čem edini, so si V tem, da bodo svojo državo, ki so jo s takimi ^žrtvami ustanovili in zgradili, branili do poslednjih možnosti. Starodavna Masada ob'Mrtvem morju je simbol judovskega odpora in boja do zadnjega diha. Branilci Masade se niso nikdar predali, so raje sami svobodno končali svoje življenje, kot da' bi padli v ujetništvo rimskih legij. Sahal Khalar, znan boljše kot Abu Iyad, namestnik glavnega poveljnika največje organizacije palestinskih gverilcev Fatah, je izjavil, da ti “ne morejo razpravljati ali se pogajati o priznanju izraelske države”. Napovedal je. da bodo .gverilci sklenili svoie vrste za “odločilni; boj z Izraelom”. — TEŽKA NALOGA — Predsednik izraelske vlade Yitzhak Rabin je v teh dneh v vednih za gatah, ko Izrael niha med poskusom iskanja političnega spo s Predsefei Ford hoče i mašil živilskih znamk Program se ie iz malega uoskusa, ki naj bi stal TO milijonov, razvil tekom let v taki meri, da stane zvezno blagajno 5.8 bilijonov. WASHINGTON, D.C.. - Pred-sednik Gerald R. Ford je pre-j tekli teden napovedal novo ure-! ditev programa živilskih znamk, j ki povzroča v sedanji obliki zvezni blagajni okoli 5.8 bilijonov dolarjev stroškov. Predsednik je dejal, da ne bo čakal na Kongres, ampak bo to za enkrat upedil sam v okviru svojih pravic. “Četudi bi bila najbolj zaželi ena zakonska sprememba s sklepi Kongresa za novo pot. na to ne moremo več čakati,” je zapisal predsednik Ford „ , - - v svo- ražurna z arabskimi mejaši in. jem sporočilu načelnikoma po-med vztrajanjem na položajih Ijedelskih odborov Senata in vojaške moči. ZDA bodo prodale Maroku jsl letala ZDA bodo verjetno nroda-le Maroku ?A F-5E jefc letal, četudi je ta v soo-ru z Alžirijo zaradi Zahodne Sahare. i WASHINGTON, D.C. — Via- ' da ZDA se . je odločila prodati Maroku eno. eskadrdo, 24 b„or- : aenih jet, letal F-5-E v znamenje nadaljnje podpore kralju, Hasanu II., ki se je znašel v od- ■ prtem sporu z 'Alžirijo zaradi Zahodne Sahare, ki jo je Španija v posebnem dogovoru prepustila Maroku in Mavretaniji. U-radno bo prešla ta v maroško ih mavretanijsko last 28. februarja 1976. Alžirija se temu upira in podpira gibanje za neodvisnost Po- Predstavniškega doma. j Več članov omenjenih odborov je označilo predsednikovo napoved za “politično”, ki naj bi služila njegovemu naporu za zmago pri primarnih volitvah nad Reaganom danes v državi Ijew Hampshire, kasneje pa drugod. MO SPREJEL N1X0NA Obisk “privatnika” Richarda Nixona na Kitajskem je povzročil dosti zanimanja, pripomb in kritike, v dobri meri zato, ker je do njega prišlo v času, ko se vršijo v ZDA prve primarne volitve. PEKING, LR Kit. — Richard Nixon, bivši predsednik ZDA, se je včeraj razgovarjal nad eno uro in 40 minut z načelnikcm Komunistične partije LR Kitajske Maom. Kitajski zastopnik je razgovor označil za prijateljski, ki da je obsegal široko vrsto vprašanj. Nixona ie na poti k Mau spremljala žena Pat, z njima pa je bil tudi Nixonov pomočnik John Brennan. Mao je oba pozdravil, predno je začel svoj razgovor z Nixonom, ki ga je povabil na obisk na Kitajsko za 4. obletnico prvega Nixonovega obiska, ko so bili vzpostavljeni novi odnosi med ZDA in LR Kitajsko. Sinoči je Nixon gledal plesni nastop v Veliki ljudski dvorani ske nejevolje nad Fordovo politiko detente s Sovjetsko zvezo, drugi trdijo, da bi naj Kitajci hoteli s tem povabilom povedati, da se njihov odnos do ZDA i bo spremenil s smrtjo predsednika vlade Ču En-laja in s sedanjimi trenji v vodstvu LR Kitajske. V Pekingu so objavili, da je Mao preko Nixona naročil pozdrave predsedniku Fordu, ki je bil lani v decembru v Pekingu in se je sestal tudi z Maom. Iz Clevelanda in okolice Asesment— Jutri je 25. v mesecu, ko večina društev pobira asesment. Tito pojde v Mehiko in v Panamo N BEOGRAD, SFRJ. — Tu je Mo včeraj objavljeno, da se je družbi s Chiang Ching, ženolTitovo zdravje toliko popravilo, načelnika Mao Cetunga in člani- ^)0 ^Lko šel sredi marca na Komdnistične svoj napovedani in pretekli me-odloženi co Politbiroja ____________________ partije. Ko so peli o vrnitvi zai,adi bolezni odloženi o-Tajvana h Kitajski, je na koncu !bisk v Mehiki- Ob tej priložno-vsa družba navdušeno ploskala isb bo ogledal tudi Panamo, in se je celo sam Nixon temu!kier bo od 10- d;0 14. marca, j pridružil, četudi mu je Maova i Panama je, kot znano, sredi I j 2-/^. lil U. J C i.Vi.dV-1 V CL ' ---- «J * ------------- 7 ^ V- Sen. Robert Dole, republika- zena pokazala angleški prevod težavnih pogajanj z ZDA o no-nec iz Kansasa, ki je v Senatu na sporedu, da je Nixon vedel, V1 ureditvi položaja Panamske-predložil zakonski načrt o živilskih znamkah, je pozval predsednika Forda v brzojavki k “zadržanosti” in ga prosil za sestanek o tem s kongresnimi voditelji. Podporo v okviru programa živilskih znamk prejema sedaj okoli 18.6 milijonov ljudi v vseh delih dežele. 1 Joe Clark novi voditeli konservativcev v Kanadi OTTAWA, Kan. — Joe Clark, 38 let stari voditelj konserva-l tivne progresivne stranke v Al-c . - ” „ (berti, je bil izvoljen za glavne- OOVjetska zveza zavrača. ga strankinega načelnika kot kritike MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo Komunistične partije “Pravda” je v obsežnem članku zavrnilo kritike Sovjetske zveze, ki da se ne drži v Helsinkih podpisanih sporazumov. Odgovor je posebej namenjen Francoski komunistični partiji, ki “naj bi prijela vabo nasprotnikov socializma” s svojo kritiko Sovjetske zveze. Vremenski prerok Večinoma sončno in toplo. Naj višja temperatura okoli 52 F (11 C). naslednik Roberta Stanfielda, ki ni ponovno kandidiral. Novi načelnik bo vodil progresivno konservativno stranko pri novih volitvah in bo seveda predsednik kanadske vlade, če bo njelgova stranka zmagala.' Do novih volitev je vsaj še tri leta, če se ne zgodi kaj posebnega. ------o----- Delni umik s Tajvana TAJPEJ, Tajvan. — Vojaški zastopnik ZDA je izjavil,- da bo letalska postaja pri Tajpeju z letošnjim poletjem ukinjena in da bo število ameriških vojakov na Tajvanu s tem zmanjšano na skupno 2,300. Ciprski razgovori se bodo nadaljevali DUNAJ, Avstr. — Razgovori med voditeljema ciprskih Grkov in Turkov pretekli teden lisario. Temu je ponovno posla- 'so po več mesecih prekinitve la v podporo ne le orožje, am- zopet stekli in obe strani sta se pak svoje lastne čete, kot trdi dogovorili, da jih bosta nadalje-Maroko. Obe državi imata na vali v maju. svojih mejah zbrane oborožene ! Glavni tajnik ZN Kurt Wald-vojni spopad ni izklju- heim, čemu so tako navdušeno skali. Bela hiša ne smatra Nixonove pripombe za kritiko WASHINGTON, D.C. — V j Beli hiši se ne strinjajo z mnenjem, da je R. Nixon preteklo nedeljo v napitnici na zanj prirejenem slavnostnem banketu v odgovor predsedniku kitajske vlade hotel kritizirati politiko predsednika Forda in državnega tajnika Kissingerja. V svoji napitnici je Nixon dejal: “Seveda so nekateri, ki verjamejo, da bo samo podpis načel ali kake diplomatske konference prinesel takojšnji in trajni mir. To je naivno. Ne more biti in ne bo trajnega in trdnega miru, dokler ne bo vsaka država na svetu spoštovala varnosti in plo- ga prekopa in pasu ozemlja vzdolž njega, ki je pod suverenostjo ZDA. Tajnica Društva sv. Marije' Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirale asesment jutri, v sredo, od 5.30 do 7.30 zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Lepa starost— Mrs. Gertrude Skiljan s 1004 E. 72 St. bo jutri dopolnila 80 let. K rojstnemu dnevu in res lepi starosti naše prisrčne čestitke z željo, da bi dočakala še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu! Sestanek odpovedan— Sestanek Women's Auxiliary Slovenskega starostnega doma na Neff Rd. napovedan za četrtek, 26. februarja, je odpovedan zaradi karantene Doma v zvezi z nevarnostjo influence. Prihodnji sestanek bo 25. marca ob 7.30 zvečer. Obiski v bolnišnicah omejeni zaradi influence— Influenca je v nekaterih delih mesta zavzela tak obseg, da so bolnišnice omejile obiske bolnikov, da ne bi razširjali influence. Obiskovalci Lakewood bolnišnice bodo morali od danes naprej med obiskom v bolnišnici nosti maske. Omejen je obisk v Metropolitan General bolnišnici, pa tudi v Euclid General. Pojavili so se primeri španske” influence, ki je v letih po prvi svetovni vojni po- Nasilje v Urugvaju NEW YORK, N.Y. — “Amnesty International”, nevladna . organizacija za obrambo člove- |'morda P° vsem svetu preko 20 kovih pravic, je obdolžila Uru- Imili.ionov ljudi. Trdijo, da letos 4 let povzročil 22 nasilnih smrti. sile in vojni spopad ni izkliu- heim. ki je razgovore vodil, je !neodvisnosti vsake druge države, velike ali majhne.’ Predsednikov tiskovni tajnik čen. pohvalil Glafkosa Cleridesa, vo- Kljuib temu se je vlada ZDA ditelja ciprskih Grkov, in Raufa po premisleku položaja odločila Denktasha, voditelja cirpskili:Ron Nessen je dejal. “Mi smo Maroku prodati 24 vojnih letal Turkov, ker sta bila ves čas j pregledali vso napitnico in jo za skupno ceno 120 milijonov stvarna in poslovna. ine razlagamo kot kritiko zuna- dolarjev. Maroko je doslej do- 1...inje politike ZDA.” bival večji del orožja iz ZDA, krepiti svoje letalske sile, ki so | Kitajsko povabilo bivšega Alžirija pa iz Sovjetske zveze, veliko manjše od alžirijskih. predsednika ZDA razlagajo raz-Ko se je sedaj Maroko znašel v Maroko naj bi razpolagal le s 60 lični ljudje različno. Nekateri neugodnem položaju, hoče o- letali, Alžirija pa s 186. hočejo videti v njem izraz kitaj- gvaj, da je z mučenjem politič- |za n.leno širitev ni resne nevarnih nasprotnikov tekom zadnjih |110Sti> ker da je za to sedaj že pozno. “Španska” je nevarna v začetku zime in se pripravljajo na možnost njenega pojava prihodnjo zimo z izdelavo potrebnih, posebnih cepiv. U PRIJETNI DRUŽBI — Sen. Henry Jackson, demokratski predsedniški kandidat, se je na zabavnem večeru grških Amerikancev v Newtonu, Mass., znašel med,tema grškima lepoticama. — Danes so oči vseh politikov obrnjene v državo New Hampshire, kje* se vrše primarne predsedniške volitve. Republikanci se odločajo med Fordom in Reaganom, demokrati pa izbirajo kar izmed pol ducata kandidatov. Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — V otvoritvenem govoru na 25. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze je L. I. Brežnjev poudaril namero nadaljevati z izboljševanjem odnosov z ZDA. Kongresa, ki bo trajal 10 dni, se udeležujejo zastopstva skoraj vseh komunističnih partij z vsega sveta. Povabljeni nista biii le LR Kitajska in Albanija. WASHINGTON, D.C. — CBS News je uradno razrešila Daniela Schorra njegovih poročevalskih dolžnosti v Wash-ingtonu, dokler ne bo končana preiskava proti njemu v zvezi z objavi poročila Domovega odbora za preiskovanje obveščevalnih služb. Ohranitev tajnosti tega poročila je izglasoval sam Predstavniški dom z veliko večino, D. Schorr pa ga je kljub temu dal v objavo. BOGOTA, Kolumb. — Predsednik Kolumbije Alfonso Lopez je odklonil obsodbo Kube zaradi njenega vojaškega posega v Angolo na skupni tiskovni konferenci z državnim tajnikom ZDA Kissingerjem. Dejal je, da to ni bilo prvič, da je kaka država te hemisfere posegla kam drugam. Namignil naj bi bil na poseg ZDA v Indokino, vendar tega iti maral naravnost reči. Kissinger je iz Kolumbije odletel v Kostariko, kjer se je sestal z zunanjimi ministri držav Srednje Amerike, danes pa se bo preko Gvatemale vrnil domov. TOKIO, Jap. — Parlament je sklenil, da zahteva od Švedska odložila obisk Rdela Castra STOCKHOLM, Šved. — Liberalni list Expressen je prinesel poročilo, da je predsednik vlade Olof Palme predložil kubanskemu Fidelu Castru, naj svoj obisk na Švedskem odloži na čas po parlamentarnih volitvah v septembru. —*---o------ Francoska poročevalca ne moreta v Moskvo na koneres sovjetske KP PARIZ, Fr. — Sovjetska zveza je odklonila vstopno vizo poročevalcu Francoske televizije G. Bortoliju, ker da je “protisovjetsko razpoložen”, za kar naj bi bil dokaz njegovo poročanje o Eleni Saharov, Leonidu Pljušču in drugih, ki so kritizirali sovjetski režim. Prav tako so odklonih viz« za vstop v ZSSR tudi Kosti Cbriti-chu, sodelavcu francoskega tednika “Le Point”. Oba poročevalca sta hotela v Moskvo v prvi vrsti, da bi poročala o 25. kongresu Komunistične partije ZSSR. ki se je danes začel. Rodezija poroča o spopadu z Mozambikom SALISBURY, Rod. — Varnostne sile Mozambika so se preteklo soboto spopadle z rodezijskimi četami na meji. Boj je trajal tri ure in bi u-tegnil biti napoved novih takih ZDA, spopadov, če ne pride do spora-imena vseh japonskih javnih zuma med vlado bele manjši-uradnikov, ki so bili zapleteni'ne v Rodeziji s črno večino v podkupovanja Lockheed Co.! prebivalstva. WmmemMii dohow - -V V « 1 «t I <-Jl V—I g c > 11 I 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 31 Tuesday, Feb. 24, 1976 Deželni svet Furlanije-Julijske krajine zavrača slovenščino kot uradni jezik “Katoliški glas”, ki izhaja v Gorici v Italiji, je prinesel 12. februarja 1976 sestavek, ki prikazuje, kako se Slovenci v Italiji bore za priznanje svojega jezika v javnopravnih ustanovah in na kakšne težave pri tem vedno" znova naletijo. Vsakega, kdor se za Slovence v Italiji zanima, z njimi čuti, zanima tudi ta boj, zato članek posredujemo našim čitateljem. L Slovenska skupnost je prek svojih izvoljenih predstavnikov v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine ter v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu odločno načela vprašanje rabe slovenskega jezika v izvoljenih javnoupravnih organih. Ker je enakopravnost slovenskega jezika z jezikom večinskega naroda ena temeljnih točk političnega in narodnostnega programa Slovenske skupnosti, je samo po sebi umevno, da je slovenska stranka z vso potrebno doslednostjo šla v novo ofenzivo za svojo naravno pravico, ki je sicer predvidena tudi v republiški ustavi in v statutu deželnega sveta. V deželnem svetu so poleg slovenskega svetovalca dr. Štoke postavili vprašanje rabe slovenskega jezika v deželnih organih tudi komunisti (Golli in drugi) ter socialisti; v občinskem svetu pa je bila njih akcija dokaj medla, saj niso med drugim niti zapustili občinske tržaške dvorane iz solidarnosti do svetovalca Slovenske skupnosti Dolharja, ko je odšel iz dvorane iz protesta, ker mu župan ni dovolil govoriti v materinščini. Komunisti in socialisti, ki radi ob najmanjši priložnosti iz protesta zapuščajo izvoljene svete, niso tokrat niti z mezincem mignili v korist slovenskega jezika. Seveda, eno so besede, drugo pa dejanja! Zaprepaščeni smo brali v dnevnem časopisju, da se je v deželnem svetu DC v kaj čudni druščini (v njej so bili tudi misovci!) izrekla, sicer iz formalističnih in iz trte zvitih razlogov, proti uporabi slovenščine v deželnem svetu in v deželnih komisijah, kot je to zahteval deželni svetovalec Slovenske skupnosti. Pravilno, da jo je v svojem govoru dr. Štoka ostro ožigosal in dejal, da je s takim vedenjem DC dokazala, da je bolj maio ali sploh ni krščanska. Točen odgovor! Znano je, da je Slovenska skupnost že maja 1974 predložila pristojnim organom na deželi dopolnilo, ki predvideva uporabo slovenščine v deželnem okviru. Ta popravek je dolgo ležal v zaprašenih deželnih predalih in zaman so bili vsi pozivi deželnega svetovalca dr. Štoka, naj predsednik postavi omenjeni predlog na dnevni red. Nenadoma, in značilno, da takoj po objavi pisma, ki ga je vladni komisar poslal tržaškemu županu v zvezi z zahtevo tržaškega občinskega odbornika dr. Dolharja, pa je predsednik deželnega sveta presekal gordijski vozel in postavil zadevo na dnevni red deželne seje, ki je bila 3. februarja letos. Kot se je zgodilo nekaj dni poprej, tako je tudi v deželno zbornici vstal demokrščanski prvak Coloni in zagovarjal kaj čudno stališče. Dejal je, da sta predlog dr. Štoke ter tisti, ki so ga predložili komunisti, v nepristojnosti deželnega sveta, češ da sta samo parlament oz. vlada pristojna za ta vprašanja. Njegovemu stališču so se pridružili še socialdemokrati, republikanci in misovci. Predlog za upravičenost zahteve po slovenskem jeziku v deželnem svetu je zagovarjal dr. Štoka, ki je imel daljši govor, v katerem je z vso odločnostjo zavrnil stališča DC, PRI, PSDI in MSI. Dejal je, da je že stokrat razložil v zbornici, zakaj zahtevamo Slovenci priznanje pravice uporabe svojega materinega jezika' in da preveč ceni dober spomin svojih kolegov, da bi ponovno in ponovno ponavljal vedno iste stvari. Omenil je dejstvo, da lahko v svojem jeziku govore v deželnem svetu Francozi v Dolini Aosta ter Nemci na Južnem Tirolskem, samo Slovenci tega ne smemo. Obdelal je pravno plat vprašanja in zatrdil, da je 3. člen deželnega statuta zelo jasen o zaščiti slovenske manjšine in da je potemtakem deželni svet povsem pristojen v odločanju za rabo slovenščine. Če tega ne bo storil, pomeni, da ni politične volje s strani večinskih strank, kajti če je politična volja, potem ni več nerešljivih problemov, je dejal slovenski svetovalec. (Dalje sledi) IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE Chicago, 111. — (LXXXXV.) _ Father dr. Vendelin se ni šel Prva skrb v Chicagu je bila smučat ali pa na jug, na bolj najti delo. Z g. Turšičem sva toplo stran naše države, ampak obiskala nekaj podjetij, a ni je šel v domovino obiskat svoje bilo nič. Jezika nisem obvladal, starše, zlasti mater, ki je bolna. Poskusila sva v bolnišnici Sv. Oba, oče in mati sta v 90 letih. Antona Pad. Ni bilo nič. Nasled-j Liga Slovenskih Amerikancev, nje dni sem sam kolovratil podružnica v Chicagu je imela okrog, da bi kaj našel. Tudi pri‘v nedeljo, 8. febr., svoj letni Sv. Antonu sem bil vnovič. Spet sestanek. Poročal je predsednik nič. Bilo je na prvi petek v ma- g. ing. Andrej Remec. Povdaril ju 1950. Po maši sem se že v je, da je sedaj glavna skrb Lige tretjič podal k Sv. Antonu Pad.'za obstoj slovenske šole. Zahva-In tokrat se je menda zgodil lil se je p. Fortunatu za poroča-čudež. Dobil sem delo (house- nje in slike v Ave Mariji, pa keeping dpt.). Voditeljica tega tudi “Totemu Štajercu” za po-oddelka je bila neka Židinja.'ročanje v “Ameriški Domovini”. Poklicala je svojo pomočnico ■ V odbor so bili izvoljeni ing. An-Poljakinjo, naj mi pokaže, kaj drej Remec kot predsednik, Než-moram delati. !ka Gaber za podpredsednico, Pokazala mi je, kako pripra-j tajnica ga. Ana Gaber, blagajni-viti vodo za. pomivanje tal in še čarka Ivanka Vukšinič, v odbo-štroj za čiščenje mi je dala. Na ru so še dr. Lojze Arko, dr. An-tretjem nadstropju sva se usta- drej Fishinger. Krista Arko in vila in pokazala mi je, kako se .Tone Gaber ml. dela in kako rabiti stroj. Prvič J V Jolietu, našem najbiižjem sem imel kaj takega v rokah, mestu, kjer živi več Slovencev, Začel sem. Pri stopnicah, ki so dobili novo dopisnico. Od kar vodijo v drugo nadstropje, bi je umrl dopisnik AD g. Pavel kmalu šla stroj in jaz po naj- Laurich, je vse nekam tiho. Do-krajši poti navzdol. Vendar sem brodošla med dopisniki. Tako se hitro znašel. Čutil pa sem, da bomo tudi v Chicagu bolj točno iz vsakega kota gleda vsaj deset vedeli, kaj se v Jolietu godi. oči na novega “greenhorna”, ki Prejel sem pismo slov. misijo- angleško ne zna. Delu sem se privadil kar hitro. Čez kakih 10 dni me pokliče Židinja svoj u- narja jezuita p. Stanka Poder-žaja, ki dela kot misijonar v Kalkuti, Ind. Zahvali se za poši- rad. Sedaj bo pa slovo, mi je šlo Ijanje “Slov. Države” potem pa skozi možgane. Pa ni bilo. Da bi jo bolje razumel, je govorila počasi in razločno. Rekla mi je: “Vidim, boste dober delavec. Upam, da ostanete pri nas. Vam bom povišala plačo. Dobili boste $150.00 na mesec. Hrano smo delavci dobivali prosto. Sestra prednica Alice Mary je večkrat prišla bližje in me opazovala. Prav tako tudi sestra Mary Jane, katera je pozneje prevzela skrb zd hišno gospodarstvo. Bila je Italijanka, lepo dekle in dobrega srca. Toda zahtevala je točnost, površnega dela ni marala. Ona mi je pokazala marsikaj, kar mi je pozneje, ko sem postal vodja delavcev (Head porter), prav prišlo. Ko je dobila službo nočne nadzornice, mi je pustila na določenem mestu listek z navodili za dotični dan. Večkrat so me prosili, naj pridem pomagat še zvečer. Sestra prednica, sestra Mary Jane in jaz smo ponoči prali hodnike, kjer je bilo delo podnevi onemogočeno. Polagali smo wax. Okrog 11. ponoči mi je sestra rekla: “Mirko, vem, da si utrujen. Poj(di domov in se naspi. Bom že jaz vpisala v knjigo tvoje ure. Drugi dan sem ugotovil, da je napisala kar dve uri reč . . . (Dalje) Zgleda, da le prihaja pomlad, čeprav je uradno še dober mesec pred nami. Sneg je skopnel. Le nesnage je ogromno po cestah. Seveda, ta toplota, danes 55 Fahr., ne bo trajala dolgo. Snega bo še dovolj tja do Velike noči. Kmalu bomo v postnem času. Pepelnica bo 3. marca. V domovini so vlekli ploh v poča-stistev tistih, ki se v predpustu niso poročili. Že danes bi rad opozoril na slovenski križev pot, ki bo vsaki petek ob pol 8. zvečer pred izpostavljenim Rešnj im Telesom. Ni veliko Slovencev več v naši naselbini, a kar nas je, pridimo k križevem potu. Tudi tukaj se naj pokaže ne samo verska ampak tudi slovenska zavednost. Doslej je bila vedno lepa udeležba. Tudi na mladinsko slovensko mašo bi rad opozoril. Bo zadnjo nedeljo v februarju. Mladina in odrastli naj napolnijo našo cerkev. V nedeljo, 8. febr., sta obhajala srebrno poroko slovenska prekmuska rojaka Tone in Terezija Glavach. V Ameriko sta prišla pred kakimi 10 leti. Čestitamo in- jima želimo še zlati jubilej! nadaljuje; “Je pač tragično, da nepismeni divjaki v pokrajinah s komaj 200 tisoč ljudi dobijo svobodo, katere pa Slovenci in Hrvati z miljeni prebivalcev in vso kulturo ne zmorejo. - O In-diri Gandi pa tole pove: “Indijo pa Amerikanci bolj slabo poznate in razumete. Če bi Indira ne storila kar je, bi šlo vse v franže. Je v zadnjem trenutku nastopila ... čeprav ne v vsakem primeru tako, kot bi se strogo moralno moglo zahtevati . . . Prava demokracija v deželi, ki ima še 85% analfabetov, je nemožnost. Je pa tu več svobode kakor v mnogih drugih “demokratičnih” deželah”. Znani hrvaški časnikar Bogdan Radiča je v hrvaškem tedniku “Danica” opisal razgovor z odstopivšim ambasadorjem ZDZ Moynih-anom pri Združenih narodih. Pravi, da se je Moynihan sestal pri zajtrku z jugoslovanskim poslanikom pri Združenih Narodih. Ta se je zavzemal, da se Puerto Rico odcepi od USA in postane samostojna država. Moynihan je poslanika opozoril, da je tudi Jugoslavija podpisala pogodbo o nevmešavanju v Helsinkih lansko jesen. Ta ni dal nič na to. Moynihah je potem vprašal jugo-Srbina pri Združenih narodih, kaj bi bilo, če bi Amerika spravila pred Združene narode vprašanje Hrvatov, ki tudi hočejo radi nasilja odcepitev od Jugoslavija. Mož je postalo redeč in razburjen. Že drugi dan je jugoslovanska vlada v Beogradu protetirala proti Moynihanovi izjavi pri ameriški ambassadi in v Washingtonu je jugoslovanski ambasador protestiral pri State Departmentu. Posledica: Moynihan je odstopil ker je slutil, da ga bodo odstavili ... Kaj pravite na to? V Washingtonu rabijo napram komunistom mehke rokavice, komunisti pa napram svobodnemu in demokratskemu svetu - silo... Župnijska Hranilnica in Poso-jilnca “Slovenija” v Torontu je podelila uredniku “Ameriške Domovine” kulturno nagrado za njegovo veliko delo na polju slovenske kulture in časnikarstva. G. Vinku Lipovcu iskreno čestita “Toti Štajerc” in z njim vsi, ki v Chicagu berejo AD. Prejmite prav lepe pozdrave “Toti štajerc” —o- Eno miljo cevi Povprečna parna lokomotiva ima okoli eno miljo cevi. še nekaj spominov j Bridgeville, Pa. — Videl sena Te dni fotografijo dobrega sedaj rajnega Josepha Nemanicha, bivšega predsednika KSKJ. Spomnil sem se na razgovor z njim na pikniku v Pittsburghu. Bilo je menda nekaj mesecev pred njegovo smrtjo. Takole mi je govoril: Šel sem s svojo skupino iz Rima v Slovenijo. (Povedal mi je leto in mesec, a sem oboje pozabil.) K meni so prišli zastopniki in me prosili, naj bi šel z njimi in govoril menda na radiju. A sem jim tole povedal: Ko smo piišli v Ljubljano, nas niste nič čakali z godbo, kot vedno čakate druge skupine. Ni bilo cvetja, ne govorov. Nam ni za take stvari! A tega Vi niste nam pripravili, ker nas ne marate. Vi ste proti organizaciji, katere presednik sem jaz. Če me sedaj vabite, da bi javno govoril, ni to nobena ljubezen do nas katoličanov, do naše organizacije, do nas, ki se z vami ne Strijamo, ampak; hočete z menoj delati ie propagando. Nak .. . In .ni šel z njimi. , Koliko je takih značajev med nami? če bi vsak poznal komunizem, kot ga je Mr. Nemanich in vsak imel značaj kot Mr. Nemanich, bi bilo hitro konec vsemu govorjenju o sesterskih mestih Ljubljane in Clevelanda. Rdeča Ljubljana in Svobodni Cleveland — sestri! Vse zidano na slamo, ne le na pesek. Ne poznam menda niti enega, ki se zavzema za tako “sestrstvo”. Nimam namena koga spreobračati; nikogar tudi ne morem spreobrniti. Vsak ima svoje rne-nje, tudi jaz. Zanimivo bi bilo poslušati ljudi v Ljubljani, ki verjetno kaj berejo o teh zvezah - saj komunisti morajo delati propagando. Kako' se ljudje v Ljubljani smejo in verjetno nekateri prijemajo za glavo nad naivnostjo onih, ki komunizma ne marajo poznati. Ali pozabljamo, kdo dela za sestrsko razmerje med Rdečo Ljubljano in Svobodnim. Clevelandom? To delajo komunisti, uradni zastopniki . . tistih ljudi, ki so pomorili tisoče in tisoče brez sodbe. . . . tistih ljudi, ki niti po 30 letih ne marajo priznati, da so desettisoči pokopani v skritih grobovih sredi, slovenskih gozdov. . . tistih ljudi, ki ne puste nikogar na tihe uradno neznane, a vendar med ljudmi zelo znane grobove naših pomorjenih fantov in mož. . . tistih-ljudi, ki so 30 let molčali, ignorirali delo in življenje izseljencev po vseh delih sveta in jih zmerjali z izdajavci. . . tistih ljudi, ki niti po 30 letih ne puste preko meje nobene knjige, nobene brošure, nobenega lista, ki je tiskan izven komunistične kontrole. . . tistih ljudi, ki so hoteli vsa ta leta uničiti vpliv, delo, prizadevanje, slovenskih izseljencev; a ker se jim to ni posrečilo, bi sedaj radi s razdiranjem slovenskega življa dobili oblast nad nami in vsemi slovenskimi ljudmi izven domovine. Morda je kdo med vami zadnjo nedeljo (Jan. 25) poslušal govorjenje o popolni verski svobodi v Jugoslaviji. Komunist zna varati. Naivnih ljudi je še vedno dovolj. Verska svoboda, pa taka: V Novi Gorici že preko 20 let prosijo za stavbno dovoljenje. Radi bi zidali cerkev .. Naj me kdo pouči in pove, ali so stavbno dovoljenje že dobili. 20 let že prosijo v deželi, kjer je “popolno verska svoboda.” Ha-hahaha. Ali je kdo izmed Amerikancev protestiral, kar ste slišali zadnjo nedeljo na TV: Tito je enak predsedniku Washingtonu. Naj me kdo pouči, morda jaz ne poznam ameriške zgodovine dovolj. Tito je kriv stotisočev, ki so jih njegovi “tovariši” pomorili brez vsake sodbe .. pometali v skupne grobove, katere sedaj po 30 letih nihče še ne sme obiskati. Ali je predsednik Združenih Držav Washington tudi moril 'brez j vsake sodbe na deset in deset in; Bogastvo lepote slovenskega stotisoče? In nihče ni smel obi-1 domačega kmečkega sveta, ki skati te grobove? Kdor pozna nam je sicer znan tudi iz drugih zgodovino, naj me pouči! slovenskih predelov, s Kranjske Rdeča krvava Ljubljana in ali Panonije ali Štajerske ali svobodni Cleveland - sestri . .! Koroške., in vendar ima povsod Ali vidiš kje večji nesmisel, ve- svojo barvitost. Na Tolminskem čjo nasprotje? Jože Cvelbar ¥@č koš saino knjiga Gorica, It. — Črtica se imenuje kratka povest. Pisatelj Jožko Kragelj, duhovnik, doma iz idilične tolminske vasice Mo-drejce tik Sv. Lucije ob Soči -danes se imenuje znova po starem Most na Soči, kot smo bili brali še v Pregljevih spisih, je napisal in.objavil kar 14 črtic iz tolminskega življenja med obema vojnama, iz časa, ko je še kot mlad pobec preživljal takrat še idilično kmečko življenje. Črtice so zbrane v knjigi “Moja Tolminska”, izdala pa jo je z letošnjimi mohorjevkami Goriška Mohorjeva Družba: Naslovi posameznih povestic so: Moj prvi svet, Princ in lire, Orglice, Zelenke, Kamen, Bingeli, ban-geli, bom!, V semnju, Iskra veselja, Utrinek, Cekin, Senca v družini, Zgodba dveh Tinčev, Ankin naj lepši Božič, V novo življenje. Povestice so iskrene in zdi se nam, kot da bi se pomaknili nazaj v čas, ko so po cestah vozili še vozovi, ko smo pleli po njivah in želi, sadili krompir, vasovali, vriskali in ukali,. bili kljub vsej skromnosti srečni. Danes skoraj ne slišimo več fantovskega vriskanja in veselega smeha deklet. S tega stališča bi mogli reči, da je knjiga “Moja Tolminska” dokument slovenskega življenja, doživetje domačije iz časa, ko je bila Tolminska in vsa Primorska pod Italijo. Slike iz vsakdanjega življenja na Primorskem tedaj, ko so razni naprednjaki s Kocbekom na čelu “premišljevali” o Španiji, slike od takrat in danes še bolj pozabljenega sveta. Poseben pečat daje knjigi oprema, vmesne ilustracije, ki so delo, zadnja stvaritev slikarja Toneta Kralja, tega čudovitega Kranjca, doma iz Zagorice pri Dobrepolju na Dolenjskem (roj. 1900), umrlega 10. septembra 1975. Ta človek je celo svoje življenje posvetil trdo preis-kušeni Primorski, njegove čudovite barvne slikarije krasijo primorske cerkve od koroških Sv. Višarij pa do goriškega Štandre-ža in Pevme, vse tja do Trsta, tržaške Katinare in do Trnovega. In koilčno v črticah Jožka Kragelj. Kako doživlja pisatelj Kragelj svoj svet? Iz otroškega časa nam odkrije toliko ljubkih prizorčkov, npr. kako je kot fantek, kot pobič prvič opazil kle-ščerja (rogača) in ga dal muci, kako je bilo nekoč pb hišah polno muh, o koklji, kako ga je kot pobiča trknil sosedov koštrun, o kosmatih gosenicah, pikapolonicah (roža-roža), čebelicah in kebrih, ko še otroci nisp imeli kupljenih plastičnih konjičkov in umetnih medvedkov, ko so se otroci pogovarjali s stonogami, polži in drevesi,, ko je nad mlakami letal modrasov hlapec (kačji pastir) itd. Omenja tudi, kako so šli gledati v Tolmin kraljeviča Um-berta in kaj vse je doživel. O hruškah zelenkah. Kako so se skrili v zvonove pred kaplanom, ko so bili nabijali v zvoniku in se potem spustili po vrveh na tla, da so utekli. O dekletu, ki je vzljubilo fanta, a tega je klical drugi klic v bogoslovje. O težkem kmečkem delu, skrbeh in utrujenem očetu in materi, ki mora prenesti vso moževo ne volji? in robatost, kadar ga j grizejo skrbi in razočaranja. O ‘očetih, ki so šli na delo v tujino in morali pustiti družino doma. 'O primorsKem fantu, ki je bil pravo Gregorčičevo poetičnost in krajinsko lepoto reke Soče. Črtice Jožka Kraglja pa so zanimive tudi iz jezikovnega vidika. V njih je vse polno domačih slovenskih besed, ki jih v uradnih besednjakih sicer ne najdemo: frodelj (okleščeno listje, posušeno, za zimsko krmo), glajte (podstrešje na skednju za snrambo sena), kambač (vedro za molžo, s polovico privzdignjenim robom), mareia (dežnik), plevenica (motikica), ščin-ka (irnikula), spokati, spokati se (pripraviti se na odhod, apr. spokati nekoga iz postelje navsezgodaj), uklati (ugrizniti) itd. Delo rešuje celo nekaj značilnih oblik slovenske slovnice, ki bi sicer šle v izgubo: npr. prefi-njevanje pridevnika s pripono -c, kot tiho-tihceno, lepo-lepce-no ... Ko hočemo poudariti, da je neko dekle ne samo lepa, ampak tudi ljubka, rečemo, da je iepcena... S tega gledišča je vrednost črtic še večja. Seveda je v slovenskem jeziku še mnogo slovničnih posebnosti, katerih še niso zajeli v slovensko izrazno bogastvo. Prav na Tolminskem da je še živa slabšalna, prezirljiva oblika imena z' obrazilom -e oziroma polglasnikom (-’). če hočejo nekoga prezirljivo imenovati, zadostuje, da namesto končnega obrazila njegovega imena izrečejo prezirljivi polglasnik npr. Mica -Mic’, Janez - Janez’, Marička Maričk’, Vida - Vid’, France -Franc’, Jožko - Jož’... Obstaja pa tudi mnogo ljubkovalnih oblik: Ivan in Ivanka sta ljubkovalno “Nani”, Amalija, Malica ali Malka je “Malči”, Ana je “Anca” in “Ančka”, Marija je “Mici” in “Mimi”, Ivanka je tudi “Vanči”, Helena tudi “Len-či”, Terezija je “Rezi” .. . To daje sklepati, da iste ljubkovalne oblike v avstrijski nemščini niso nemškega, ampak lahko slovenskega izvora. Na Vipavskem pa uporabljajo npr. tako prezirljivo izražanje, da sobesednika, o. katerem se hočejo izražati zaničljivo, ali pa sploh vsakega, nagovarjajo v srednjem spolu: Npr. “Kaj bo govorilo ono, ki samo ničesar ne ve!” Itd. S tega vidika tudi knjiga Jožka Kraglja, četudi navaja zaenkrat le še oblike prefinjevanja pridevnika, že odpira novo vprašanje, kdaj bodo slovenski slovničarji doma in po svetu glob j e posegli v bogastvo slovenskega jezika, preden se nam pe bo popolnoma izgubilo. . ... S. P.R. Samomori i Hišami in vilicami Okoli 40 odstotkov prebivalcev ZR Nemčije je pretežkih, pri 48 odstotkih umrlih , so navedena kot vzrok smrti obolenja srca in ožilja, ki so posledica napačne prehrane. Po podatkih tiskovnega urada zdravstvene službe v Stuttgartu stane zdravljenje bolezni, ki so posledica pretiranega uživanja hrane, okoli šest milijard mark na leto, za zdravljenje, rehabilitacijo in poklicno preusmeritev ljudi, ki so preboleli srčni infarkt; pa gre okoli 35 milijard mark. Večini teh izdatkov bi se lahko izognili, če bi ljudje posvečali prehrani večjo skrb. Raziskovalci so ugotovili, da so že pri dvajsetih letih postavljene “kretnice” glede kasnejših obolenj srca in ožilja, kar pomeni, da je prehrana velikega pomena že od otroških let. Vsak četrti otrok je predebel, pri 30 odstotkih naraščaja je opaziti patološke ob- pri vojakih na Siciliji in se je jremenitve. V dnevni hrani (vk-tam zaljubil v lepo črnooko do- ljučno z alkoholom) je zdaj mačinko, pa ga doma končno le okoli 600 kalorij več kot pred premaga domači svet in se ože- slo leti, ko je še prevladovalo ni s pridnim domačim dekletom, izrazito težaško delo, scsmusKA domovin/.. February 24, 1976 Iz slovenskega Toronta Na ROBU SVOBODE PIŠEJO največ ljudi v Kanadi je fede-Slovenski sodobni pesnik, ralna vlada. Njej sledita obe esejist, univerzitetni profesor in železniški mreži CPR in CNR. misijonar jezuit g. Vladimir Kos četrti največji je telefonska Frank Grmek je ustrelil mu* isa, jelena, 2 divji gosi in še razno malo divjačino ter je nabral skupno 118 točk. Spominske medalje gen. Mai- se je oglasil z Japonske. Njegova kratka pisma so čudovita in v vseh spodbuja svoje misijonske prijatelje po svetu naj molijo za Japonsko. V zadnjem pismu pravi: “In (kot zmeraj) priporočam še enkrat naše japonske otoke vaši molitveni skrbi.” Kako dobro se g. misijonar zaveda, kaj pomeni demokratična Japonska proti rdečemu zidu Kitajske. Iz Tajlanda se oglaša starosta slovenskih misijonark. Njeno pismo ne potrebuje nobenega komentarja. Glasi se: Kljub tolikim domačim težavam, nam je Baragov misijonski krožek zopet poslal lepo vsoto $100.00 za širjenje božjega kraljestva v dragi Tajski. Bog vam povrni stotero! Salezijanci imajo v Bangkoku več zavodov in šol. Šla sem vprašat g. ravnatelja če kaj vedo o sobratih v Vietnamu. Rekel je, da imajo tam mnogo salezijancev in da večina zavodov še deluje v Dalatu kot v Sajgonu. Nekaj šol je nova oblast podržavila, vendar še ni izgnala tujih- misijonarjev. Previdno delajo. Vietnamski salezijanci ne morejo imeti nobene zveze s sobrati zunaj dežele. Kar vedo v Bangkoku je, le po zasebnih potih. Gotovo je, da g. Majcen še živi; sicer bi ta družba Bell Canada. Tej pa sledi vsakemu Kanadčanu znani EATON. Po vsej Kanadi ima 62 trgovin, v katerih se tedensko proda za 25 milijonov blaga. Poznavalci razmer pa napovedujejo, da Eaton ne more več uspešno ' tekmovati s trgovino na drobno. Pred kratkim so lastniki sporočili, da bodo ukinili nakupovanje s pomočjo katalogov. Do sedaj je vsako leto krpžilo med Kanadčani 18 milijonov izvodov katalogov tvrtke Eaton. Kot pravijo je zadnja leta na tačin prodaje prinašal velike izgube, zato so ga ukinili. Trgovino je ustanovil leta 1869 Timothy Eaton. Tudi primerjanje z drugo kanadsko veletrgovino Simpson-Sears Ltd. bi govorilo za to, da slava družine Eaton, vsaj ne raste več, če že ne pada. Eaton proda povprečno na kvadratni čevelj za $100.00 blaga, dočim Simpson proda na isti površini za $134.00. To je bilo v letu 1974, ko je Simpsonov dohodek znašal 1.3 bilijone dolarjev. NA SVETOVNI EVHARISTIČNI KONGRES I Kongres bo od 1. do 8. avgusta letos v Philadelphiji ZD. Pripravljajo se iz Kanade skupinska potovanja. Zaenkrat m slišati, da bi Slovenci pripra- štetih listkov v razprodaji. Komisija P. Klopčič, J. Kušar, O. Koren, L. Podgornik in P. Pe-čevnik je proglasila gdč. Dano Johansen, ki hodi k STZ telo- stra, katere izdaja skupina Jug. ! vadbi, za kraljico “Lova 1976’ Sokola, so dobili za vztrajno Dana je 18 let stara blondinka, novica že zniknila'čez mejo. Cejvliali laslna sk“Pil'ska z , . , . ", j romanja. Cena za stanovanje, ima kaj prostosti, je pa dvom- . , . „ , .v .. , .. . [prevoz in prehrano je $286.00. Ijivo. Tukajšnji salezijanci ne it" , . , , , . ,. , _ . u + . . iKdor bi želel potovati na ta; morejo sobratom ne pisati m ne L . ii . ,... pošiljati podpore. Menijo, da kongres, naj v Torontu poklice; dolgoletno delo za Slovence: G. Jože Turk st., dr. Peter Klopčič, dr. Peter Urbanc, inž. Jože Škulj, blagajnik STZ, in g. Mirko Pristupa (Starosta Kanadskega Sokola). Dosedaj je STZ društvo razdelilo 6 spominskih medalj le zelo zaslužnim in zavednim Slovencem. Šopke vrtnic so dobile: Ga. Hace, ga. Dolenc in ga. L. Gr- j mek, ki je s svojim delom o-gromno pripomogla, da je banket tako lepo uspel. Proti koncu je bila izbrana “Kraljica lova” na podlagi pre- ki hodi v 12. razred šole in se s svojim delom vzdržuje in študira. Res zdravo in pridno dekle! Na drugem mestu je bila gdč. Veronika Jamnik in tretja gdč. Gabi Koželj, vse pridne telo-vadkinje. G. Grmek je Dani izročil šopek vrtnic in ji prisrčno čestital. Ves večer je prevladovalo prisrčno razpoloženje ob zelo dobrem orkestru “Zvonček”. Če vas ni bilo, ste res nekaj zamudili! Zadovoljen opazovalec Slovenija lela 2825 bo tako vsaj še eno leto. Dragi g. Majcen je v božjih rokah. Mi, njegovi rojaki, pa bodimo ob njem z molitvijo. “Bisirogledi” napovedujejo Tajski usodo sosednjih držav kot agencijo. Tel.: 236-1641. Banket Slovenske telovadne zveze TORONTO, Ont. — Ob nabi-neizogibno. Edini pa niso v na- ^ to polni dvorani Slovenskega povedi časa. Eni pravijo “čez d°ima na Pape Avenue so slo-leto dni”, drugi pa “najkasneje venski lovci in športniki praz-v desetih letih”. Zato pa hitimo jnovali v soboto, 7. februarja, 2 delom za božje kraljestvo,1 zvečer svoj 17. Moose banket, predvsem, da krepimo kristja-! Ing. Grmek je pozdravil pe-nom vero. Ta ne sme izginiti iz stro družbo, povedal, da društvo Tajske, tudi če bodo vse zuna- deluje že 25 let, obrazložil de-nje manifestacije ukinjene. Cer- lovanje in smernice društva in kev se skrbno pripravlja. Dva se zahvalil za tako lepo udelež-luja škofa so pred kratkim na- bo. domestili z domačini. Kar se Najstarejši lovec v društvu nas redovnic tiče, še delamo ne- g. Janez Muhič je zmolil lovsko ovirano med drago mladino. molitev, ga. Hace pa je pripra-Predvčerajšnem so na televi- vila zelo okusno musovo pečen-ziji govorili trije begunci iz Lao- ko ter še veliko drugega do-sa, dva bivša častnika narodne j brega. Deklice v narodnih ob-obrambe in en visokošolec. S | lekcah in fantje so servirali. Tu-pretresljivimi besedami so opi- di drugo delo je prevzela mla-sali grozote sedanje vlade. Nje- j dina. no geslo je: kdor ni “za” je Pozneje so inž. Škulj, I. Celar “proti” in ta mora umreti. Naša:in j Muhič razdelili pokale vlada skuša na vse načine od-j najboljšim lovcem in strelcem, preti Tajcem oči. Ali se ji bo inž. Škulj je razdelil pokale: posrečilo? Z naj lepšimi misijonskimi pozdravi Marija Ksaverija Pirc. O.S.H.0 PETI NAJVEČJI DELODAJALEC V KANADI Delodajalec, ki ima v službi Franku Jagru za težki kaliber na 300 m; dr. Petru Klopčiču za težki kaliber na 200 m; Milanu Samcu za .22 kaliber na 100 m in inž. F. Grmeku za prvenstvo v lovu. MR (mu IN m CARTERJI 1976 v domovino in obratno, zahtevajte sezname. Cena od $326.— 28. april — 12. maj skupina Cena $663.- VSE NAVADNE KARTE, Florida, Hava ji. Zastopamo WARDAIR, SUNFLIGHT itd. Najem avtov, garantiramo cene, potni listi in vizumi, prošnje, prevode, INCOME TAX. PETER URBANC, notar KOMPAS EXPRESS DR. KAREL ZUZEK 635 A Bloor St. W. tel. 534-8891 Toronto, Ont. M0G 1K8 Po vsem svetu se ljudje bavi-jo s predvidevanji, kako bo izglodal svet čez 50 ali celo čez 100 let. Eden najbolj vidnih je Amerikanec Herman Kahn. Mogoče bo zanimivo, da tudi Slovenci premislimo,, kakšne so silnice, ki se sedaj razvijajo v Evropi, in skušamo predvidevati, kakšne so možnosti razvoja za našo domovino. Predvidevanja, naznačena v tem članku, temelje na dveh predpostavkah: Prvič, da ne bo večje vojne v Evropi, drugič da Jugoslavija o-stane kot politična enota, se ne razbije in da jo Rusi ne zasedejo. Katerekoli omenjenih premikov bi popolnoma spremenil trenuten položaj Slovenije, Jugoslavije in verjetno cele Evrope. Premili gospodarskega središča Nemčije Angleška revija “The Economist” omenja, da je bil pred drugo svetovno vojno gospodarski center Nemčije v Porurju in okoli Hamburga. V zadnjih tridesetih lotih se je premaknil proti jugovzhodu, proti Bavarski. Os Frankfurt-Stutt • gart-Muenchen predstavlja sedaj največjo gospodarsko moč. Razni opazovalci menijo, da se ta proces še vedno nadaljuje. Ko ho v dveh ali štirih letih dokončan kanal Donava-Ren, bo Bavarska verjetno središče nemške gospodarske moči. Večina strokovnjakov o gospodarski lokalizaciji je mnenja, da ta premik nemškega gospodarskega središča od severozahoda proti jugovzhodu ni samo krajevni nemški pojav, ampak je vseevropskega značaja. Ne bo se ustavil na mejah Nemčije, ampak bo šel naprej v severno Italijo, Avstrijo in celo Slovenijo. Omeniti je treba, da se gospodarska aktivnost širi po osmozi in to kljub temu, da ima ena dežela-soseda (Slovenija) zelo ■ okoren in nespameten gospe ! darski sistem, 'ki s krivičnimi ! zakoni zavira razvoj privatnega gospodarstva. Tisto gospodarsko dejavnost, ki jo razvijejo kmetje, obrtniki, gostišča in podobno kljub krivičnim ^akonom, je tako visoko obdavčena, da na koncu lastnikom ostane zelo malo za njihovo garanje in skrbi. Kako deluje gospodarska osmoza med državami z različnimi gospodarskimi sistemi; npr. Jugoslavija — Italija, Italija — Avstrija? Dejstvo je, da radi raznih razlogov sosedje običajno trgujejo veliko med seboj. Na primer dežela Furlanija-Julijska krajina je v. izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo udeležena kar z 20 odstotki celotnega prometa. če malo obremenjenega turističnega prometa sploh ne upoštevamo. Čim se bo bavarsko gospodarstvo še bolj razvilo in se ta razvoj raztegne na Avstrijo in Severno Italijo, bo to imelo, preko izvoza, turizma in drugih izmenjav ogromen vpliv na Slovenijo, kjub komunistični diktaturi v Sloveniji. Gospodarsko aktivnost bi lahko primerjali z vročim valom 50 fakorekoč že dejstva, tenden-zraka, če bi ta obstojal v Fur- ce’ ^ obstojajo že danes, objek-laniji, bi se razširil v Slovenijo ki se že načrtujejo, neglede na to, kakšen socialen ! ^>a poglejmo še v bodočnost, sistem je tam. Več strokovnjakov se ie bavilo Ta pojav povečanja gospodar- Jf^z ^o, kakoeko- ske aktivnosti niso neke sanje, ki se bodo zgodile čez 50 ali 100 let. Dejansko se dogaja sedaj. Časopis “Delo” je objavil v no- dve tretjini našega ozemlja, in da smo bili stalno izpostavljeni raznim invazijam. To je res, do sedaj smo imeli malo koristi od tega, da smo živeli na prepihu, z izjemo naše kulture, ki je tako visoka prav radi tega, ker smo bili izpostavljeni raznim vplivom in smo jih tudi sprejemali. Sedaj izgleda, da bo ta prehodni položaj omogočil hitro gospodarsko rast, ker bomo v doglednem času navezani na evropsko cestno mrežo in ker se v Nemčiji premika gospodarsko središče proti jugu. Slovenske možnosti razvoja se bodo povečale tudi, ker imamo dostop do morja, ker bodo Slovenci povezali slovenske ceste s Koprom m Avstrijo, Madžarsko, Nemčijo itd. Istočasno se veča trgovina v Sredozemlju zaradi odprtja Sueškega prekopa in zaradi izredne dinamičnosti na olju bogatih arabskih držav. Dinamizem bližnjega nemškega gospodarskega središča in nova dinamika arabskih dežel z dostopnostjo in prehodnostjo Slovenije bodo brez dvoma v veliki meri pripomogle k še večjemu razvoju Slovenije: in to kljub temu, da je komunistični gospodarski sistem okoren in uničuje privatno inicijativo. Bodeči razvoji Kar je bilo omenjeno doslej, vembru 1975, da sta Avstrija in Jugoslavija podpisali pogodbo o določitvi kraja predora na avtocesti, ki bo vezala Beljak z Moj-1 stremo in ostalo Slovenijo — Jugoslavijo. V Slovenji so že časopisi komentirali, da bo s tem Bavarska “dobila več zraka” za svoj razvoj, gospodarski in turistični. S tem bo Bavarska lahko lažje sodelovala s slovenskimi podjetji in nudila svojim delavcem in uslužbencem cenene, prijetne in lahko dostopne počitnice v Sloveniji. Omeniti je treba, da predor pod Karavankami sam po sebi ni tako važen, važen je, ker bo povezoval z moderno avtocesto Slovenijo z Muenchenom in o-stalo Nemčijo. Upajmo, da bo Slovencem uspelo takoj podaljšati to avtocesto preko Ljubljane do Zagreba (to cesto imenujejo ILIRICA) in jo dopolni nomska bi bila kanalizacija Save od šiške do Ljubljane in naprej po Ljubljanici do Vrhnike in nato skozi predor do Ajdovščine po reki Vipavi, Soči v Tržaški zaliv. Če bi ta prekop enkrat obstojal, ga hočejo Avstrijci povezati preko Savinje, mimo Maribora do Gradca in po možnosti do Donave pri Dunaju. Ti načrti so zaenkrat samo ideje. Če bi se enkrat realizirali, bi postala Ljubljana precejšnje pristanišče. Na barju bi ga bilo relativno lahko izkopati. To ljubljansko pristanišče bi s povezavo cest ILIRICE in SLO-VENICE povezalo celo Slovenijo in še sosednje dežele. V slučaju, da se ti načrti u-resničijo, bi Slovenija postala eno važnejših prometnih in trgovinskih vozlov v Evropi. Gospodarski razvoj bi bil zelo velik. Prebivalstvo Slovenije bi verjetno naraslo od sedanjih 1.8 milijona do 3 milijonov ali pa še precej več. Že sedaj je v Sloveniji več delovnih mest kot ti s tako imenovano SLOVENI- I deJavfV’ zat° f taf, zaPosle-CA, ki bo povezala Koper z Ma- |™h ^ 10T0>0001 delavcev 1Z riborom in Dunajem, pa tudi z j e 0V uSos-dV1Je- Madžarsko. Kai se bo z§odll° s Slovenijo, vzpon, toda istočasno je žalostno, ko izgleda, da bo premalo Slovencev, da se bodo v to gospodarstvo vključili, delali in tudi uživali njegove sadove. Emigracija z juga države Upajmo, da se bo z ozirom na gospodarsko moč povečal naravni prirastek in vsaj delno kril potrebo po delovni sili. Kljub tem pobožnim željam se bo verjetno priseljevanje z juga države še povečalo. V bistvu to ni nič slabega, saj je veliko držav in narodov na svetu, ki so takorekoč nastali iz emigrantov. John Kennedy je dejal, da so Amerikanci narod emigrantov. Vsi priseljenci se bodo absorbirali, če je narod, ki jih sprei-me, toleranten, velikodušen in pameten; ne pa ozkosrčen, egoističen, “hochštaplerski” ali celo nacistično usmerjen. Morda je čas, da Slovenci sami sebe pogledamo in pretehtamo'svoj odnos do južnih bratov, pa naj bo to v Sloveniji ali pa tu v Kanadi. Najbolj so me začudili komentarji ob priliki obiska ljubljanskega Akademskega zbora v Torontu; češ peli so srbske, makedonske m hrvaške pesmi. Res, nekaj so jih zapeli, toda naj lepše južne pesmi, ki so bile zelo epe in če je komu mar lepo petje, ga ne more motiti, če je .saka pesem z bratskega juga. Kritike te prireditve, izrečene z drugih vidikov so razumljive, toda kritika radi petja srbskih in makedonskih pesmi ni umestna. Slovenci ne smemo pozabiti, da so Nemci med drugo svetovno vojno izseljevali naše ljudi v Srbijo, kjer so bili zelo lopo sprejeti in živeli celo vojno. Radi te usluge, ki so ji Srbi naredili Slovencem, poleg še nekaj drugih, bi morali biti Slovenci vsaj toliko tolerantni, da od časa do časa poslušamo kako srbsko pesem. Kar se preseljevanja in izse-jevanja tiče, ne smemo Slovenci pozabiti starega pravila, da edor ni sposoben absorbirati, je absorbiran. Slovenci v domovini morajo torej načrtno poskrbeti, da se priseljenci čim-preje humano in na dostojen način vključijo v slovensko narodno življenje. Ne pa da skoraj namenoma ustvarjajo ‘ghettos’, ki ne bodo rodili nič dobrega. Slovenski narod in slovenska kultura sta dovolj močna, da bosta sprejela v dokaj kratkem času precejšnjo^ število južnih bratov pod pogojem, da Slovenci ne bodo reševali ta pojav z nadutostjo in skrajno nacionalističnimi miti, ki niso prav nič “socijalstični”. Te pojave človek opaža v stanovanjski politiki doma in v njihovem časopisju. T.S. Vsakemu, ki živi v Ontariu ali ZDA in malo opazuje, je jasno, da avtocesta zelo pospeši gospodarski razvoj. V Ontariju menijo, da je avtocesta od Windsorja do Montreala stala približno 600 milijonov dolarjev. Odkar je cesta zgrajena, so razne industrijske družbe in privatniki investirali ob tej avtocesti preko 10 bilijonov dolarjev. Ta cesta predstavlja danes glavni gospodarski koridor v Kanadi. To prvo idejo lahko zaključimo takole: izgleda. da bo Slovenija v teku desetih, najkasneje pa v dvajsetih letih vključena v evropsko mrežo modernih avtocest. S tem se bo približala še bolj bližnjemu gospodarskemu središču Evrope. To bo omogočilo še hitrejši gospodarski razvoj'Slovenije. Koper Često se Slovenci pritožujemo, da smo v teku 1,400 let na- ko bo takorekoč postala eno važnih prometnih in gospodarskih središč v Evropi? Slovenci smo s svojo krvjo in žulji pripomogli k razvoju in rasti Dunaja, Porurja, ZDA, Kanade, Argentine itd. Tem deželam smo dali veliko sinov in v zameno dobili bore malo. Kaj pa sedaj, ko izgleda, da je prišla vrsta na Slovenijo, da se razvije in raste, ali bomo imeli dovolj sinov, da bodo zasedli delovna mesta, ki nastajajo? Komunisti so po 30 letih nemoralne in samomorne indoktrinacije prepričali precejšen del Slovencev, da so velike družine nesmisel. V kolikor niso uspeli z indoktrinacijo, so s svojo politiko gradnje zelo malih stanovanj prisilili ljudi, da imajo zelo male družine, enega ali največ dva otroka, ko jih stisnejo v premajhna stanovanja. Človeka veseli, ko vidi, da se Slovenija gospodarsko razvija in posebno, ko sluti, da je za tisku, brez katerega si je sicer težko predstavljati življenjski utrip v modernem mestu z vsem, kar sodi zraven. Zamisel o takem mestu je zasnoval 56-letni italijanski priseljenec Paolo Soleri, ki poskuša kot arhitekt in amaterski filozof vplivati na okolje. Mladi Londončan Tony Brown, njegov učenec, je izdelal načrte za futuristično mesto Arcosanti, ki jih že uresničujejo. Solerijeva zasnova je zmes arhitekture in ekologije. Mesto naj bi zavzelo komaj osemdesetinko razpoložljivega zemljišča, tako da bi velika večina hribovite okolice ostala nespremenjena. Arizona slovi kot dežela močnih sončnih žarkov. Vsaka hiša v Arcosantiju bo imela stekleno in kovinsko napravo za skladiščenje sončne toplote, potrebne v hladnem letnem času za ogrevanje, razen tega pa še posebno napravo, da bo v rastlinjakih mogoče gojiti zelenjavo in tudi sadje skorajda ne glede na letni čas. Mesto bo dobilo tudi industrijo, vendar takšno, ki ne bo onesnaževala niti zraka niti vode. V Arcosantiju bo živelo okoli 4.500 ljudi. Oiss Hall kandidat KP za predsednika ZDA NEW YORK, N.Y. — Znana Angela Davis, članica Centralnega komiteta Komunistične partije ZDA, je pretekli teden tu na tiskovni konferenci objavila, da bosta v .imenu Komunistične partije kandidirala za predsednika ZDA Gus Hall, glavni tajnik KP v ZDA, za podpredsednika ZDA pa Jarvis Tyner, načelnik KP za državo New York. Goa, Gus Hall in Jarvis Tyner, sta kandidirala za iste položaje že leta 1972, seveda brez kakega vidnega uspeha. Prvi most čez Mississippi Prvi most čez reko Mississippi je bil zgrajen pri Davenportu, la., leta 1853. CLEVELAND, O. še zgodovine izgubili približno voglom 'še večji gospodarski Metfo prihodnosii Arcosanti v Arizoni bo brez motornega prometa in nesnage. PHOENIX, Ariz. — Predslavo o življenjskih raziherah v 21. stoletju naj bi pričaralo mesto Arcosanti, ki že dobiva otipljivo podobo na robu kanjona okoli 60 milj od Phoenixa v Arizoni. Za ustroj in arhitekturo tega mesta je vsaj delno dala navdih indijanska civilizacija. Arcosanti bo mesto brez motornega prometa, razen tega pa bo tudi brez predmestij. V dobre četrt ure bo lahko vsakdo peš prišel na katerikoli naslov v novem mestu. Stanovanja bodo razporejena drugo ob drugem kot satovje v čebel-nem panju. Pri tem se je konstruktor vzoroval po indijanskih zgledih, šlo mu je predvsem za to, da bi stanovalcem omogočil življenje čim bliže naravi, se pravi, da bi imeli od nje in njenih posebnosti kar največ, s tem pa bi se v marsičem izognili pri- MAU OGLASI Euclid Brick Condo Modem 8 yr old 2 large bedrooms up, IVz baths. Living rm. Din. rm. combo. Appliances, plus extras. Very good rental area. $21,500. For more info call 486-5684 (x) Iščemo gospodinjo za starejšo žensko. Lahko hišno delo in nekaj kuhe. Dobi sobo in hrano. Blizu Euclid Bcacha. Kličite 481-7212. (83) V najem Trisobno opremljeno stanovanje se odda treznemu moškemu. Kličite od 3. do 5.30 popoldne 431-5475. _______________________—(32) V najem 4-sobno stanovanje spodaj, na razpolago 1. marca in 4-sobno stanovanje zgoraj, na razpolago 15. marca. V okolici cerkve Marije Vnebovzete. Kličite: 1-216-354-2590 vsakčas. (Lastnik živi v Mentorju). —(Feb. 24,26,27) WANTED TO RENT Two Bedroom half or full bouse for young couple with new baby. 946-7920 -(31) FOR RENT Four rooms and bath, up, newt decorated and furnished. Adult: $90. St. Clair neighborhood. Call 391-6352 (31 Help wanted — female WOMAN WANTED to take care of an elderly woman only on Sundays. At 901 E. 75 St. Call 361-6710. -(32) ečooqagaoQoc»oooeabocc>oeooeBe«>dwi