prnlT- Stev. 2. V Ljubljani, dne 16. februarja 1911. Leto III. ObCni z&or S. K. S. Z. S. K. S. Z. je zborovala letos dne £9. Januarja v prenovljenem »Slarem-Btreli&iu«, v tistem strelišču, ki ima Blavno preteklost, kjer se je pred desetletji Ju pred desetletji zbirala ljubljanska boljša družba, hrumela, zabavala bc in zborovala. Staro strelišče, prenovljeni naš »Ljudski Dom«, namenjen kulturi in izobrazbi našega slovenskega ljudstva, je isti kraj, kjer je zboroval i. slovenski katoli^Ki sho*!, na katerem so prvoborilci prebujene katoliške zavesti med Slovenci pozvali na obrambo katoliških in naših narodnih svetinj slo\ensko ljudstvo, ne zaman, kakor kažejo naši uspehi na verskem, političnem, gospodarskem in kultur-no-izobraževalnem jiolju našega naroda. S. K. S. Z. samo kot tako vežejo Egodovinski spomini na staro strelišče. Tu smo slavili s shodom in z velikanskim ljudskim banketom praznik, ko je naš vladika, ljubljanski škof dr. Anton Bonavcntura Jeglič blagoslovil zu-Btavo sv. Mihaela, katero smo v velikem slavnostnem izprevodu ponesli po blagoslovu iz Uršulinske cerkve na (slavnostni prostor. Nekdanje zbirališče ljubljanske gospode je zavzela danes demokratična »Slovenska krščansko-socialna zveza«, kjer se družita priprosti dclavec z inteligentom, priprosta delavka z iz-obraženko. Lepi so prostori, namenjeni ljudski krščansko-socialni organizacije, že zdaj, ko »Ljudski Dom« še ni popolnoma dodelan, a le že toliko, da se lahko preseli vanj naša ljubljanska krščansko-socialna organizacija, kjer Be brez dvojbe razvije živahno, prenovljeno društveno izobraževalno delo. Občni zbor S. K. S. Z. zboruje na galeriji, ki tvori sama kot taka lepo, prostorno dvorano, ki je večja kakor dosedanja dvorana S. K. S. Z. v »Uni-onu«, kjer bo imel odslej »Abstinent« svojo brezalkoholno gostilno. Prostori »Ljudskega Doma« so greti s centralno kurjavo, moderno je vse preosnovano, lepa, z rdečim baržunom okrašena tribuna tvori predsedstveni prostor. Občni zl>or otvori in vodi predsednik Zveze dr Janez Ev. Krek. Otvoritveni nagovor. Predsednik Zveze dr. Krek pravi med drugim, da smo srečni in veseli, ker smo iz majhnih prostorv prišli v take velike prostore. Najprej smo se zbirali v tistih katakombah hiše »Katoliške družbe«. V tistem ozkem, skromnem prostoru smo imeli veliko uspehov. Držali smo skupaj, bili smo prijatelji. Če drže ljudje vneti skupaj, potem se tudi v slabih prostorih veliko doseže. Skrbimo zdaj. ko imamo lepe, velike prostore, da se bomo vneto v njih zbirali, da jih bomo ljubili, da postanejo ti prostori res, kar kaže napis, »Ljudski Dom«. Naj bi bili tudi ljudje zlati, naj se zbirajo v »Ljudskem Domu«, da ne bo kdo rekel, danes imamo zlale prostore, a lesene ljudi, med tem ko smo imeli včasih zlate ljudi, a lesene prostore. Vsak delaj na to, da bodo prostori »Ljudskega Doma« vedno napolnjeni z ljudstvom! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Tajniško poročilo. (Poroča tajnik Ivan Štefe.) Odbor S. K. S. Z. je imel v preteklem poslovnem letu 14 sej, v kalerih se je večinoma bavil z zadevami, ki se tičejo organizacije naših drušlev na deželi in z deli za naš »Ljudski dom«, z deli, kako oživili društveno življenje v njem. Tečaja na deželi jc ljubljanska S. K. S. Z. priredila dva: v Ribnici in v Velikih Laščah, dne 21. julija 1910. se je v Ljubljani vršil občni zbor »Slovenskih krščansko-socialnih zvez«, na katerem sta bila posebno zanimiva referata o društvenih domovih in odrih. Zveza je bila zastopana z zastavo sko- ro pri vseh večjih, posebno orlovskih prireditvah na deželi. V Ljubljani so Zveza v preteklem poslovnem letu ni toliko gibala, kakor bi bilo želeti, morili so jo v prvi vrsti njeni dosedanji prostori, vendar je število novih članov narastlo za 22 in šteje moški oddelek sedaj 450 članov, o ženskem bo poročala tajnica ženskega oddelka. Iz novega »Ljudskega Doma« pa se bo razvilo novo organizacijsko delo in do veljave bomo pripravili načelo: Vsi naši somišljeniki v S. K. S. Z. — kdor ni član S. K. S. Z., ni naš somišljeniki Delo S. K. S. Z. je bilo, da se je letos katoliška zavest pri procesiji sv. Reš-njega Telesa v stolnici pokazala lepše kot druga leta. Huda izguba je zadela S. K. S. Z. s smrtjo požrtvovalne predsednice ženskega oddelka gospe Marije Manfredo, katere ni manjkalo s svetom in delom pri nobeni naši prireditvi. Njen spomin je Zveza lepo počastila ter ji hoče vedno ohraniti blag spomin! Tudi letos je S. K. S. Z. vzdrževala razno tečaje: tako tečaje za knjigovodstvo, stenografijo, francoščino, laščino, poljščino, za šivanje in likanje, priredila je socialni tečaj. O teh tečajih bodo poročali gg. voditelji tečajev. Omeniti mi je pri tem, da sc je iz tečaja za pouk poljščine razvilo »Društvo ljubiteljev poljskega naroda«, ki ga je poljska javnost pozdravila s posebnim veseljem in ki je razvilo že mnogo, četudi tihega dela. Po inicijativi društvenega predsednika sc je v naših društvih po celi Sloveniji vršila sijajna Ciril-Mctodova proslava. Organiziral je to proslavo ljubljanski odbor S. K. S. Z. Ob tej priliki se je iz narodno-obrambnega odseka S. K. S. Z. razvila »Slovenska Straža«. Zanimalo Vas bo gotovo, da bo »Slovenska Straža«, preden bo preteklo eno leto njenega dela, imela že 200 podružnic, zanimalo Vas bo, da jo v teku dobrega pol leta svojega oboi Stanka imela dohodkov okolu 42.000 kron in je izdala že nad 28.000 K. Delo pri »Slovenski Straži« opravljajo ljubljanski odborniki in člani S. K. S. Z. Za naša društva je pri »Slovenski Straži« posebno važna zaloga skioptič-nih slik, ki jih posojuje društvom. O dramatičnih prireditvah je letos suho poročilo. Kjer ni pravih prostorov, se tudi pravo delo razviti ne more. Odsek S. K. S. Z. »Ljudski oder« pa kljub temu ni držal križem rok. Pripravil je za naše bodoče delo celo vrsto iger tako, da je pripravljen za naš novi oder v »Ljudskem Domu« bogat repertoar, odsek je napravil načrt z a J r a m. šolo v novem »Ljudskem Domu«, ki bo res prava izobraževalna šo-'a za naš igralski naraščaj in za one, ki žc sodelujejo na naših odrih. Ne bo sc poučevalo samo o igranju, o maski-ranju, o garderobi, ampak veščaki bo-lo predavali tudi o razvoju gledališča m dramatike, o slovenski literaturi itd. Po zadnjem občnem zboru do danes je bilo v dvorani S. K. S. Z. 24 javnih predavanj. Vsem dosedanjim gospodom predavateljem in vsem onim, ki bodo tudi v bodoče postavili svoj trud v službo izobraževalnega dela S. K. S. '/..: najlepša hvala! Poleg predavanj v dvorani S. K. S. Z. je pa S. K. S. priredila tudi par velikih predavanj s skioptičnimi slikami v veliki dvorani >Uniona«, tako da jc bilo vsega skupaj torej 29 predavanj, »a 13 več kot lani. Pri predavanjih v veliki dvorani je letos prvič deloval novi dragoceni skiop-tikon. Ta ljudska izobraževalna prizadevanja S. K. S. Z. so našla marsikje premalo zanimanja, pač pa je visoki deželni odbor naklonil S. K. S. '/.. za njene tečaje podporo 4000 K. Hvaležni smo za to podporo, dasi mora vsakdo pri-poznati, da je to jako malenkoslna podpora. Nečuveno pa je, da si upa ob lem list ljubljanskega liberalnega na-iadnjaštva pisati, da je dal deželni odbor to podporo, da bo S. K. S. Z. redila nekaj lenuhov. Orlovska organizacija, ki ima svoj sedež v S. K. S. Z., se je tudi v preteklem letu ravno po zaslugi ljubljanskih članov S. K. S. Z. krepko razvijala. Napredovali smo pa krepko tudi na glasbenem polju. Članica S. K. S. Z. »Ljubljana«, ki se smatra kot glasbeni odsek S. K. S. Z. in ki se vedno bolj združuje z njo, je vodila glasbeno šolo in glasbeni poduk v Ljubljani. To delo jc požrtvovalno, brezplačno vodil in nadziral g. Anton Svetek. Hvala mu! To delo so ž njim opravljali člani S. K. S. Z. in je tudi to delo smatrati za izobraževalno delo S. K. S. Z. V glasbeni šoli smo imeli nad 60 gojencev, v šolskem zboru deklic in dečkov nad 260 grl, mešani zbor pa šteje že. sedaj nad 160 članic in članov. Današnji občni zbor S. K. S. Z. pa naj bo začetnik novega našega napredka, iz novega »Ljudskega Doma« naj doni vsem somišljenikom naš klic: Na-10» predujmo, izpopolnjujmo našo izobraževalno organizacijo! (Živahno pritrjevanje.) Spomin rajni predsednici ženskega oddelka S. K. S. Z. Dr. Krek: V svojem otvoritvenem nagovoru namenoma nisem opomnil nobenega dogodka v minolem letu. Tudi s svojega stališča globoko obžalujem, ker nas jc zapustila neutrudljivo delavna predsednica ženskega oddelka S. K. S. Z. Marija Manfredo. Naj bi ostal spomin blage pokojnice vedno med nami. S. K. S. Z. naj bi pokazala ta spomin tako, da bi romala enkrat na leto, morebiti majnika meseca, na Šmarno Goro, kamor je rajnica tr li' rat pohitela z nami. Z lastnim delom. Želim, da postavimo vse svoje delo na lastno moč in lastno silo. Svoje polje orajino, sejmo in obdelujmo z lastnim delom, s svojimi močmi. Boj na kulturnem polju. Iz tajniškega poročila zvenita ko-rajža in bojno razpoloženje. Podčrtam, da naše delo napreduje. Zdaj lahko pričnemo boj z nasprotniki tudi na kulturnem polju. Mi smo dozdaj skromno delali. Nismo se zmenili za nasprotnike, ki so kričali, da jc naše delo za nič. Danes smo že toliko močni, da lahko začnemo z bojem proti nasprotnikom tudi na kulturnem polju. Za boj niso dovolj veliki prostori, ampak treba je velike korajžo. Ta koraj-ža je odmevala v poročilu tovariša Štcfeta in la korajža mora poslati nas vseh skupaj stalen program. Tajniško iniročilo obvelja brez ugovora. Belo ženskega oddelka S. K. S. Z. (Poroča tajnica in blagajničarka Pavla Vider.) Nekako tesno mi je pri srcu, ko moram danes sama poročati o vsem delovanju ženskega oddelka 3. K. S. Z. Prejšnja leta mi je vedno odprla pot rajna gospa Manfredova, požrtvovalna in neusrašena predsednica. Od leta 1902, ko sc je otvoril ženski oddelek S. K. S. Z., pa do zadnjega časa, ko je resno obolela, je neumorno delovala za to društvo. Šc na smrtni postelji je mislila na nas ter prosila odbornice, da naj nc pozabijo na to društvo ter da naj s podvojeno pridnostjo delujejo naprej, da bo procvitalo in se širilo. Temelj nam je postavila takorekoč ona, nad katerim se sedaj dviga — lahko rečem — močno društvo, ki šteje danes 615 rednih, 10 podpornih in 2 ustanovni članici. Od teh sc je poučevalo v šiva-nju 46 članic. Likanje in vezenje se ni moglo poučevati, ker ni bilo za to primernega prostora. V šivanju je poučevala ga. podpredsednica Križajeva, za kar se ji v imenu društva iskreno zahvaljujem. Dalje se je poučevalo v narodnem in cerkvencm petju, katero sta vodila g. učitelj Javoršek in g. čer-nič. Zabavnih večerov pretočeno po- slovno leto ni društvo nič priredilo, kat je bilo prireditev v začetku preteklega koledarskega leta, so bile vštete v ian. ski občni zbor. Preteklo jesen pa radi žalovanja po umrli gospe predsednic in pa radi premale dvorane nisruo mo-gle nobenega zabavnega večera prirediti. Kakor vsako, tako je tudi pretečo-no leto društvo obhajalo svojo obletnico s sveto mašo in cerkvenim govorom ter skupnim svetim obhajilom društvo-nic. Napravile smo tudi majniko? izlet na Rožnik s sv. mašo in s cerkvenim govorom. Društvo se je udeležilo tudi 26. maja procesije Sv. Rešnjega Telesa, dalje 10. julija shoda »Slovenske Straže«, dne 17. julija blagoslovljenja kape-lice Srca Jezusovega v Rožni dolini, Nadalje je še zadnjikrat poročala rajna gospa predsednica pri glavni skupščini dne 21. julija o delovanju in obstoju ženskega oddelka. Društvo so jc tudi udeležilo protestnega zborovanja dne 20. novembra proti rimskemu županu Nathanu. Odborovili sej smo imele 12, pri katerih so se reševale stvari, ki so razvidne v društvenem zapisniku. Dne 9. oktobra je umrla naša vrla predsednica, katerega dne se bo nn."o društvo vedno z žalostjo spominjalo. K njenemu pogrebu so prihitele vse odbornice, da jo spremijo z zastavo in vencem k večnemu počitku. Tudi mnogo drugih članic in članov jo skazalo svojo ljubezen rajni gospe predsednici s tem, da so jo spremili do hladnega groba. Z zastavo in vencem jo spremilo društvo k večnemu počitku tudi članice: gospo Antonijo Volta, gdč. Zal ar, go. Kocmur, go. Vodnik in go. Vesel. Dohodkov jc imelo društvo v preteklem letu 781 K 80 v, izdatkov pa 760 K 37 v. Prebitek znaša 21 K 43 v. Ženska organizacija v »Ljudskcta Doma«. Dr. Krek: Ob tej priliki, ko smo ču-li poročilo o delovanju »Zvczincga« ženskega oddelka, pozdravljam prihod »Katoliškega društva za delavke« v »Ljudski Dom«. Naj bi naš oddehik in »Katoliško društvo za delavke« delovalo vzajemno, sestersko vsestransko. Praktično se bo lahko veliko več skupno doseglo, kakor do zdaj. Računsko poročilo S. K. S. Z. za 1. 1910. (Poroča blagajnik Sedmak.) Dohodkov je imela S. K. S. Z. 1910 419 K 75 vin., stroškov pa 411 K. član-nov je pristopilo leta 1910 rednih 22 in 1 ustanovnik. Člani »Čebelice« imajo vloženih 2600 K. Poročilo o poslovanja knjižnice. (Poroča knjižničar Peter Bizjak.) Knjižnica šteje 1934 knjig. Izposoj dilo se jih je 1663. Knjižničar želi, naj bi sc knjige pravočasno vračale. Predlaga: »Kdor ne vrne izposojenih knjig pravočasno, naj plača od knjigo globo 2 vin. prvi, drugi teden pa 4 vin., za manjše knjige, za večje knjige po preteku enega meseca prvi teden po drugi teden po 4 vinarje dnevao. Predlog obvelja. O delu Orlov. JPoroča načelnik Zveze Orlov Vojteh Jeločnik.) Zveza Orlov obstoja tri leta. Ustanovila se je dne 10. novembra 1907, ko je obstojalo samo 11 odsekov. Danes po treh letih je združenih v Zvezi Orlov H28 telovadnih odsekov. Od teb jih pripada Kranjski 96, Goriški 19, Štajerski (12, Trstu pa 1. V teh treh letih je naša organizacija tako napredovala, da jo pozna vsa širša javnost. Združena je v nji vsa ogromna večina slovenske krščanske mladine. Predsedstvo Zveze Orlov je imelo pretečeno leto 44 sej. Odbor Zveze Orlov pa je imel dve seji, in sicer prvo dne 5. junija 1910. v Gor. Logatcu in dne 4. septembra 1910. na Urczjah. Pretečeno leto je priredila Zveza Orlov pri vseh okrožjih mladeni-ške tečaje. Tečaje je vodilo predsedstvo Zveze Orlov, telovadbo pa Zvezin va-ditcljski zbor. V času od 14. do 27. novembra 1910. se je vršil izobraževalen mladeniški telovadski tečaj. Zveza Orlov šteje danes 3091 članov. Telovadcev je 2526, netclovadcev 407, podpornih članov 758. Javnih telovadb je bilo pretečeno leto 151, izletov 473, predavanj 661. Uniforme ima 1887 članov. »Mladosti« prihaja na vse odseke 1171. Socialni kurz. Tečaj jc vodil g. urednik Fr. Krh-ne, ki je podal sledeče poročilo: V socialnem tečaju so se obravnavala razna vprašanja iz sociologije, predvsem razni socialni sistemi; v prvi vrsti program krščanskih socialistov in socialnih demokratov. Nadalje je prišlo na razgovor izmed socialnih problemov delavsko vprašanje. Podrobno smo obravnavali: vzrok delavskega vprašanja, delavsko varstvo v raznih državah, delovna pogodba, delavska plaia, strokovna organizacija, štrajki, razsodišča in socialno zavarovanje. Tečaj se vrši vsak četrtek ob 6. uri zvečer v prostorih S. K. S. Z.. Udeležba je bila po-voljna. 15 do 30 oseb, večinoma iz de-luv&kih slojev. Sšencgrafskl tečaj. (Poroča profesor Vagaja.) Tečaj se je pr.čel dne 15. novembra ln je bilo dosedaj 18 ur. Začetkom se je oglasilo samo 14 oseb, prihaja jih pa Bedaj 18. Knjigovodski tečaj. (Poroča knjigovodja Gogala.) Knjigovodski tečaj S. K. S. Z. se je o tvoril v prostorih Slovenske trgovske šole dne 21. novembra 1910, h kateremu se je vpisalo 15 slušateljev in slušate-ljic. Tečaj se je vršil dosedaj vsako soboto od 8. do 10. ure zvečer, sedaj se je prestavil na sredo ob istih urah, ker ta dan obiskovalcem bolj konve-nira. Pouk v italijanščini. (Poroča kanonik dr. J. Koren.) Podučevalo se je štiri ure na teden v dveh skupinah. V prvi skupini (ponedeljek in četrtek) je bilo udeležencev 17, v 2. skup. (torek in petek) pa 9. Državnoplavni tečaj je vodil poslanec Evgen Jarc. Udeležba po voljna. Razpravljalo se je: Občina in njene naloge, zlasti je polagal predavatelj važnost na to, da se seznanijo slušatelji s težnjami, ki se tičejo stanovanjske preskrbe. Vsakemu predavanju je sledila živahna, zelo informativna in poučna diskusija. Francoski in poljski tečaj. Francoščino je poučeval profesor dr. Jerše. Udeležencev je bilo 40, ki so se pridno učili in dosegli lepih uspehov v jeziku diplomatov. Poljščino je poučeval dr. L. Le-nard. Udeležba je bila tudi tukaj prav dobra. Odbor ženskega oddelka S. K. S. Z. se je izvolil in konstituiral sledeče: Predsednica: ga. černič Katarina; podpredsednica: ga. Križaj Matilda; tajnica in blagajničarka: gospica Pavla Vider; odbornice so gg.: Jakopič Ana, Jakopič Katarina, Jesih Rezika, Kovač Marija, Kremžar Uršula, Ložar Helena, Potrato Fani, Sadar Margareta, Štrus Marija, Švajger Ivana, Tome Marija, Verbcr Amalija, Vrečko Ivanka, Zakrajšek Ivanka. Moški odbor S. K. S. Z. Na predlog dr. Krekov so bili v moški odbor na novo izvoljeni: Dr. Pogačnik, Ivan Traven, J. Jovan, Anton Svetek, 11. Remec, dr. Merhar, Mihael Moškerc, v odboru pa še ostanejo: dr. Krek, Luka Smolnikar, prof. Jarc, dr. Jerše, Sedmak, Peter Bizjak, Ivan Štcfe. V pomožnem odboru so: dr. Pe-gan, Ant. Volta, černič, Gorjup, Kos, dr. Zaje, Kregar, dr. Adlešič, J. Kalan, dr. Korošec, dr. Lenard, Urbančič, Jež, profesor Dcrmastija, prof. Vagaja, Fr. Kerhne, knjigovodja Gogala. Po volit vi zaključi dr. Krek zborovanje. Zborovalke in zborovalci so si nato pod vodstvom odbornikov S. K. S. Z. ogledali prostore novega »Ljudskega doma«. TEČAJ ZA DRUŠTVENE ODBORNIKE. Jasno jc vsem delavcem v naših društvih, da društva dosegajo le tedaj svoj namen, izvršujejo svojo nalogo, če imajo delaven inizvežban odbor. Toda sam od sebe se ne more iz-vežbati. Pri večini društvenih sej se posvetuje samo o tekočih društvenih zadevah. Res, da je to glavna stvar, da sc rešijo tekoči posli, toda izobrazba odbornikov v sejah ne sme izostati. Odborniki naj ne sodelujejo le mehanično, temveč naj se izvežbajo tako, da bodo našo stvar lahko branili pred nasprotniki in pospeševali naše izobraževalno delo. Ponekod se v društveni seji poda odbornikom kratek poduk, toda to ima le malo uspeha. Zato bi priporočali posebne tečaje za odbornike, katerih bi se po priliki lahko udeležili tudi drugi dru- štveniki. Tečaj se priredi, kadar dopui šča društveno delo. Lahko se vrši * poletnem času. Določi se tvarina, ki naj bi se oln ravnavala in pa čas, kdaj bi se vršiL Vsak teden je lahko po ena odborova seja in na teh se zaporedoma obrav-nava n. pr. naloga izobraževalnih dru-štev, naloga odbora, posameznih odbor* nikov, delo odborovo v poletnem in delo v zimskem času itd. Pri taki seji j® kratko predavanje o teh nalogah in potem prost razgovor. Jasno je, da to n« more biti brez koristi za društven razvoj. Tak tečaj pa se pri dobri volji d& napraviti skoro v vsakem društvu. KAJ LAHKO STORI DRUŠTVENI ODBOR PROTI ALKOHOLU? Protialkoholno gibanje je v tem, da pobija uživanje alkohola ali vsaj neizmerno uživanje opojnih pijač (vina, piva, žganja). Posebna društva so za to ustanovljena, ki zahtevajo ali popolno zdržnost opojnih pijač ali vsaj zmernost. Dolžnost naših društev je podpirati to gibanje. Ravno odborniki društva v tem pogledu veliko lahko narede. Občujejo s posameznimi društveniki ali pridejo v dotiko z njih starši, prilike je torej dovolj, da opozore na škodljivost alkohola. Pri takem razgovoru se lahko opozori na škodljivi vpliv alkoholnih pijač. Alkohol škoduje prebavnim organom, slabi kri in živčevje. Vpliva na možgane, vsled česar trpi jasnost in trdnost mišljenja in volja postane slabotna. Alkohol zmanjšuje telesno moč. Kar zadeva duševno stran človekovo, je jasno iz vsakdanjega življenja, da alkohol dela človeka surovega, nedostopnega za kako plemenito vzvišeno reč. Pijanec ima zmedene pojme, kaj je dovoljeno, zato se ni čuditi, da stOi * pijanci toliko zločinov. Koliko milijonov se vsako leto izmeče za alkoholne pijače in ti milijoni se ne porabijo v to, da pospešujejo ljudsko izobrazbo, dobrodelne naprav« itd., temveč za to, da človeka ponižujejo, da slabe njegove duševne, nravne in telesne moči. V vojskah minulega stoletja je padlo 7 V« milijona ljudij, & alkohol jih je uničil samo zadnjih 30 let veliko več. Tožimo nad velikimi davki; a velik del teh davkov rabita država in dežela za norišnice, jetniš-nice in bolnišnice. A v teh zavodih je največji del takih, ki so ljubili alkohoL Na ta način ta ali oni odbornik opozarja lahko na škodljivost alkohola. Tvarine nudi dovolj »Zlata Doba«. A ne samo, da povdarja slabo stran alkohola, temveč naj opozarja na to, da je že kot človek, posebno pa še kot kristjan dolžan se premagovati, da pije manj ali celo nič. In s tem si ravno utrdi voljo da se ne uda vsakemu nag-nenju, Kratko povedano obstoji delo dru Stvenih odbornikov v tem: L Da društvenikom ob raznih primernih prilikah pojasnujejo škodljivost alkohola. Pri tem seveda naj nc bodo vsiljivi in nadležni. 2. Da dajo sami drugim lep zgled. Slab vtis napravi, če kdo svari druge pred škodljivim vplivom alkoholnih pijač, sam se pa ne vzdrži. 3. Da dela na to, da se pijača nadomesti s plemenitim razvedrilom in da se člani udeležujejo društvenih prireditev in da sodelujejo v raznih odsekih. Članom treba večkrat povdarjati, da je še kaj lepšega, kakor pa vsa zakajena pivnica z njenim liruščem in vpitjem in zato naj se opozarja posebno v mestih na razne muzeje ali izlete itd. Dolžnost odbornikov torej je, da svaro pred škodljivim vplivom alkohola. Zato naj delajo na to, da se člani zavzamejo za društvo, da se jih navduši za lepe društvene uzorc in s tem bodo izvrševali praktično društveno delo. □ac^L^t-iiiLJatziaaaaciaczicrjr^n D □ jj Društveni vestnih S. K. S. Z. S. K. S. Z. jc dobila posebnega, tajnika. Tajništvo ima svoj prostor v I. nadstropju »Ljudskega doma« v zve-zini sobi. V«hk dan zjutraj od 8. do 10. in popoldrie od-5. do 8. jc tajnik vsakomur izmed naših organizacij na razpolago. Vsa pisma naj se naslavljajo: Tajništvo S. K. S. Z., Ljubljana, »Ljudski dom«. DOPISI. »Upor Bohinjcev« na Jesenicah. V ned., 22. m. in., so igrali na Jesenicah v »Domu« Kat. del. društva izvirno igro »Upor Bohinjcev«, ki jo je spisal ko-privniški župni upravitelj g. Fr. Storža j. G. pisatelj sc jc zamislil v prezani-rnivo dobo, ko se je borilo naše ljudstvo za »staro pravdo« in je zasnoval na podlagi temeljitih zgodovinskih študij petdejansko dramo, ki se mu je izborno posrečila, kar je pričal večer 22. t. m. v jeseniškem »Domu«. Ker živi g. pisatelj že delj časa med bohinjskim ljudstvom, zato pozna v dno duše njegov značaj. Osebe, ki nastopajo v igri, so res pravi Bohinjci, trdi, kakor izklesani iz svojih skal, a tudi mehki kakor cvetke njihovih planin. Igravci so vrlo dobro pogodili svoje vloge, saj se v mnogih izrned njih pretaka v resnici bohinjska kri. Želeli bi, da bi se kar mogoče zamislili v bohinjski ali vsaj gorenjski dialekt; ta nesrečni »1« se na koncu tako neprijetno sliši! Prizori, ki se vrše na »semnju«, naj bi bili še živahnejši; glavne osebe morajo tedaj govoriti kar mogoče glasno in razločno, da se jih sliši iz semanjskega šuma, ker se prav tu odloči nadaljni razvoj in konec igre. In-scenacija, obleka itd. ie bila dobro po-12i gojena. Zelo naravno je bilo n. pr. po-zorišče v prvem dejanju v Češnjici »na gorici« — čisto pravi studenec s koritom. ali v drugem dejanju, ki se godi v gorah (na »Sušeh« nad Srednjo vasjo), kjer je bil izborno narejen planinski stan, ravno tako nam je četrto dejanje dobro predočevalo cerkveno žegnanjc ali »semenj« okoli cerkve. — Udeležba je bila ogromna. Mnogo jih ni več moglo dobiti prostora. Izborno je sviral med pavzami društveni orkester pod vodstvom g. kaplana Kogoja. Igra se ponavlja v nedeljo 29. t. m. Obeta se mnogo udeležbe iz Bohinja. Naravno je, da so prostemu narodu najbolj všeč igre, ki so vzete iz njegovega življenja. Kar je »gosposkega«, pretiranega ali iz razmer, ki jih ljudstvo ne pozna, mu ne ugaja, kar je čisto naravno. Zato želimo, da bi nam podal g. pisatelj, ki tako globoko pozna svoj narod in mu je tudi tako pri srcu, še kaj takih del. Sploh naj bi posvetili naši pisatelji svoje zmožnosti rajši takemu delu, kakor pa solzavim črticam in neprebavljivim pesmicam, ki se naše ljudstvo iz njih norčuje, ako morda še ne vedo, in so jim zdi ta roba silno neumna. Upamo, da ko g. pisatelj svojo delo opili in izroči javnosti, postane ta njegova ljudska igra kakor n. pr. »Divji lovec« ona najbolj priljubljenih našim odrom. Posvetil jo je kršč. jeseniškemu delavstvu, za kar jo zahvalil g. pisatelja v prisrčnih besedah po predstavi g. predsednik del. društva g. Krivec. Naj Ihj obenem to tudi nova prijateljska voz, ki bo družila delavsko in kmečko ljudstvo! Vipava. Zavedna vipavska dekleta ustanovila so v izobraževalnem društvu dekliški odsek »Bogomila«. Njihov namen bil jo združiti vsa poštena dekleta, da čednostno preži ve mladostna lota, da so s pravim krščanskim življenjem pripravljajo za bodoči poklic verne slovenske gospodinjo. Naredila so torej vipavska dekleta sveto zavezo: »Zveste ostati v delu in življenju Bogu, Mariji in domovini!« To je njih ustanovni klic, to njih geslo. — Vipavska »Bogomila« je bila ustanovljena dno 10. aprila 1910., ima sedaj dovot mese-ccv svojega obstanka, sklonilo so jo pa z novim letom račun delovanja podati, ter se sklical občni zbor dne 22. januarja. Naj v kratkem podamo poročilo delovanja »Bogomilo«. Za voditeljico »Bogomilo« jc vrla gdč. Tončka Miler. Sejo prirejale so se redno vsacih U dni in prepričevalno zamoremo trditi, da so rodno sejo velika podlaga k obstoju in napredku vsakega društva. »Bogomila« prirejala je članicam razne pod-učne sestanke. Prvi sestanek 12. junija 1910. Spored: 1. Pozdrav voditeljico. 2. Govor: »Dcvica Orleanska -- vzor mladenkam«, govori gdč. Franica Silvester. 3. Voditeljica bodri tovarišice k skupnemu vzajemnemu delovanju. 10. julija 1910 priredila je «Bogomila« veselico v proslavo sv. Cirila in Metoda s krasno igro »Cvetina Borograjska«. 15. avgusta 1910 se jo ponovila omenjena igra. H sklepu napravilo se je srečkanje v ko- rist osirotelih otrok. Sestanek 28. avgusta 1910: 1. Pozdrav. 2. »Življenje ni praznik«, deklamirala gdč. Julka Krh-ne. 3. »Kako zamoremo narodu koristiti«, govori gdč. voditeljica. Sestanek 25. septembra 1910: 1. »Dekliška budni-ca«, deklamirala gdč. Marica Petrič. •>. »O izobrazbi srca mladenke«, govorila gdč. Franica Silvester. 3. »Kaj mnra dekle o gospodinjstvu vedeti«, govorila gdč. voditeljica. 4. »O ženskem vprašanju«, govoril preč. g. dekan Lavr/č Sestanek 30. oktobra 1910: »Na semnju«, deklamirala gdč. Julka Krhno. »O najplomonitojših vzgojnih srr.ll stvih«, gov. gdč. Silvestrova. »O gospodinjstvu«, govorila gdč. Tončka Miler, Sestanek 11. decembra 1910: »Kako se mora mladenka obnašati v družini govorila gdč. Silvester. »Moč misli«, go. vorila gdč. Franja Karižova. Cidč. voditeljica govori o narodnobrambnem de. lu, vsaka članica naj rabi izključno le one stvari, ki so izdano v prid »Sloveu-ski Straži«, agitiruti mora v to pri vseli slovenskih gospodinjah. Omeni tudi znake »Dekliško zveze«, katere člani. o s ponosom nosijo. Na občnem zboru govori! nam io preč. g. kaplan llihar 1) domačiji in tujini«. Proč. g. go uspevala : liogomiki: tem večji bo njen ugled pri ljudeh. Dovršeno pravilno izvršil so jo prvi občni zbor »Bogomilo« v Vipavi. Gotov« bodo ostal udeleženkam v vodno blagem spominu. V potrdilo našo dobre stvari nam jo, da se jo oglasila nova vrsta »avodnih deklet v sprejem. Naj bi naša lepa Zveza šo nadalje čvrsto uspevala, to dodeli ljubi Bog in prečista Dovim Marija! Dobrnič. Veselo življenje so jc začelo v našem izobraževalnem društvu. Knjižnica se jc preuredila in šteje že nad 320 knjig. Udje so jc pridno poslužujejo; pa tudi novi se vedno oglašajo. Nad vse pričakovanje pa nas jc presenetilo društvo s predstavami »Vaški skopuh« in »Prepirljiva soseda«. Kaj takega nismo pričakovali. Igralci so izvršili vsak svojo vlogo tako izvrstno, kakor bi bili Bog ve kako vajeni, in vendar so z večine prvikrat nastopili« To jc bilo potem govorjenja. Nekaterim se je ta prizor bolj prikupil, drugim oni; vsi, ki so se udeležili predstave, so sklenili: Prihodnjič grem zraven, če no vem kaj. Druga igra je bila pa kaj poučna. Naj bi si ljudjo pač vzeli k srcu nasvet, da je boljša kratka sprava, ko dolga pravda! — Fantje, razveselilo nas je, da ste se toliko potrudili. Lo pogumno naprej po poti, katero ste vi izbrali! Drugi pa nikar strahu in neepa« motnih predsodkov in pristopite v dru- štvo! — Kakor čujcmo, sc tudi dekleta pripravljajo na neko igro. Bomo videli! Iz Vrhpolja pri Moravčah. V nedeljo, dne 5. februarja, je priredil dekliški odsek tukajšnjega izobraževalnega društva dve igri: »Boj za doto« in »Krščena miška«. Prvikrat so nastopila naša dekleta, a že v prvič so žela občo pohvalo; zlasti glavne vloge so bile v dobrih rokah. Dekleta, le pogum in tako dalje! Ne strašite se nasprotnikov, četudi sc norčujejo. Delujte v blagor sebi in društvu! Bodite vztrajno, kajti srčnost velja! Le z veseljem nam napravite še v drugič prijetno zabavo! Iz Motnika. Katol. slov. izobraževalno društvo vabi k svoji prvi predstavi dne 19. februarja, ob 3. uri popoldne v nekdanjih šolskih prostorih »pri Matijcvčku« s slede:irn sporedom: 1. Gregorčič: »Življenje ni praznik«, deklamacija. 2. »Hej Slovenci«, »Tam za goro«, »Lepa naša domovina«, poje društveni moški zbor. 3. Gregorčič: »Kinetski hiši«, deklamacija. i. »Lipa zelenela jc«, »Od Urala«, poje društveni moški z1kh\ 5. Gregorčič: »Oljki«, deklamacija. 0. Enodcjanka: »Krčmar pri zvitem rogu«. 7. šaljivi prizor: »Kmet in fotograf«. Vstopnina: sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. Ker smo si napravili nov oder, se preplačila hvaležno sprejemajo. Cerklje na Dol. Na Svečnico so Igrala dekleta v izobraževalnem društvu lepo igro: »Dve materi«, da ne bi zaostala za fanti, ki so na novega leta dan uprizorili božično igro: »Na be-tlebeniskih poljanah«. Ker »Domoljub« ne mara hvaliti oseb, zato opustim hvalo. Z Brda. V nedeljo, 5. svečana, je uprizorilo tukajšnje izobražev. društvo dr. Krekovo igro »Turški križ«. Ta zgodovinska igra jc res lepa, in igrali so naši igralci in igralke splošno še dosti dobro, samo premalo so se v igro zamislili. Ker jo bila večina igralk prvič na odru, zato, dekleta, lc r*">g čebelica! ženskega odseka je nabrala nad 600 K. mladeniškega pa nad 300 K. To kraiko poročilce nam kaže. da sc jc pridno delalo celo leto. Uspehi lic bodo izostali. Ajcovcc. Našo pevsko in izobraževalno društvo > škrjanček« je priredilo na SveČnico veselico. 11 fantov je nastopilo. ki so štiri pevske točke prav fino dovršili pod sprotnim vodstvom gosp. organi sta Ford. šiliha. Petju ste sledili dve igri: Kralj Ilorod in burka > Kmet in fotograf . V obeli igrah so poskrbeli naši fantje tudi za smeh in so pokazali, da niso le dobri pevci, ampak tudi spretni igralci. Ljudje so se prav veseli razšli in si bodo v dobrem spominu ohranili dan, ko nam je pripravil naš vrli »škrjanček« toliko prijetne zabave in razvedrila. Iz Velikih Lašč. Ni še dolgo lega, kar so priredila dekleta tukajšnje .Marijine družbe predstavo Sardenkove igre »Mater Dolorosa«, kjer so s svojimi preciznimi, mestoma naravnost mojstrskimi nastopi podala dokaz, kaj zmoremo ž njimi in s kako izbornirni igralskimi močmi lahko razpolaga naša župnija. Lahko rečemo, tla se pri težkih deklamacijah ni izgubila nobena poteza, da ni bilo nobene neskladnosti temveč da je po srečnem izboru go.s 1 da voditelja bila vsuku uup v najbolj šib rokah. — Zal nam je le bilo, da nj bilo gospoda pesnika Silvina v naši sredini, ker bi rnu bila predstava golu. vo v največjo čast in ponos. Kalhreiner Kneippova sladna kava je le ena, počnem-ko« pa je več! Zato pozor I Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ■■ z imenom as Kalhreiner Našim :,no samo primero naj 2f!am vsak mesec za e čez 140.000. Vsaka denarji in Shoda bi jih ie še ene krone škoda, storili, da bo ta denar V Ljubljani iniam moramo povedati nekaj prav važnega. Tiče se nakupovanja blaga. Naše gospodinje so dozdaj večinoma veliko prema o gledale na to, kakšno blago kupujejo, to se pravi, odkod ie 9 tisto blago, ki ga kupujejo. In vendar je to zelo važna stvar, navedemo: cikorijo. Na prvi pogled se zdi ta stvar vsakemu malenkostna, češ, teh par krajcarjev, ki jih cikorjo, s?ij to nima nobenega pomena. To pa ni res! Le poglejmo stvar bolj od blizu! Slovenskih rodhn rodb na potrebuje na leto za 12 kron cikorje — to bi bilo skupaj nad poldrugi milijon kron. To so žc lepi bilo, ko bi šli leto za letom v tujino in bi mi ničesar od njih ne imeli! Kako bi nam jih bilo lahko žali Saj če gre čisto v nič, kaj šele poldrugega milijona kron! In zdaj bo pa ta ali ona gospodinja vprašala, kaj pa ostal doma in bomo tudi mi nekaj od njega iineli? Odgovor je lahek, razložiti pa ga hočemo bolj obširno. je tovarna, kier delajo domačo cikorijo, ta je Kolinska tovarna za ^avine primesi Ta tovarna dela torej domačo cikorijo, ki pa nima samo te prednosti, da jc domača, temveč tudi še marsikatere druge dobre lastnosti. Prvič daje ta cikorija kavi izvrsten okus. In koliko je to vredno, ve najbolje tisti, ki je že kdaj pil slabo kavo. Da jc slaba, je največkrat vzrok slaba kavina primes. Kupujte Kolinsko cikorijo, in nikdar se Vam ne bo treba jeziti nad slabo kavo. Drugič daje ta cikorija kavi prijetno barvo. Tudi to jc nekaj vredno. Če kava nima lepe barve, ti kar nc gre v slast pn na) trna tudi mortia dober okus. Zato: kupujte Kolinsko cikorijo in vaša kava bo imela kmalu lepo barvo. Treljič daje kolinska cikorija kavi prijeten vonj. Tudi to je veliko vredno. Kaj pomaga najboljša kava, če ti pa nc diši. Zato pridevaj kavi kolinske cikorije in kava bo vsem dišala in vsi jo bodo radi pili! In slednjič je Kolinska cikorija v korisl obmejnim Slovencem. Tudi tega ne sme z ivedna slovenska gospodinja nikakor prezreti! Obmejni Slovenci so v nevarnosti, da se potujčijo. Branijo se sicer z vsemi silami, toda ponekod jc pritisk sovražnih potujčevalcev prehud ii! sami mn no mr\mir\ i/nirati AA S Jim mnrjimn r» rt Vi !♦/->♦ 5 no nnninp rlo o i Undn „i!___j • . ■ _» ___elnwpf1.sk0 se mu ne morejo vpirati. Mi jim moramo prihiteti na pomoč, tla si bodo zidali »ljudske domove«, kjer se bode gojilo slovensko društveno življenje, da si bodo snovali gospodarska in druga društva, poštene čitalnice in knjižnice itd. Vse to delo jc prevzela naša »Slovenska straža«. Toda brez denarja — to izprevidi vsak pameten človek - se ne da napraviti ničesar. Treba je denarja, mnogo denarja! Da bi dobila kolikor mogoče veliko denarja za svoje plemenito delo, je »Slovenska Straža« ukrenila da se prodaja različno blago obmejnim Slovencem v korist. In med tem blagom zavzema odlično mesto Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. Ravno zadnjič je prejela »Slovenska Straža« prvih tisoč kron za obmejne Slovence od prodane cikorije. Slovenska gospodinja torej, ki kupuje Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovenccm kupuje dobro pošteno domače blago, ki ni niti vinar dražje nego vsaka druga cikorija, obenem pa podpira Slovensko Stražo v njenem delu za obmejne Slovence, lorej na vse strani vzroka dovolj, da vsaka naša družina rabi edinole Kolinsko kavino primes v korist obmeinim Slovencem. pa mora imeti pritisnjen. da ie res pristna, na ovitku pečat «Slovenske Straže*. 112 Za častite žnpne urade. Ravnokar Je izdala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani novo, jako praktično prirejeno tiskovino za knjigo najemnikov. Cena legi 80 vinarjev. Haggard: »Dekle z biseri.« Povest iz Neronove dobe. Ljudska knjižnica. 13. zvezek. 2 K 20 v, vez. 3 K 20 v. Katol. Bukvama v Ljubljani. Ta povest iz krščanske dobe je tako zanimiva, živa in vstanu priklicati spomine na junaško dobo življenja prvih spoznavalcev krščanske vere, da bo vsak naš človek, bodisi izobražen ali preprost rad po njej posegel, da si razširi dušno obzorje in oblaži srce. Usakčo ki boleha na želodcu zahteual nal bi odločno da se prlprauilaio njegova jedila le z jedilno mastjo ker ta Je po preiskavi dunajskega vseučilišča Izredno lahko prebavna. l/sfanovffeno l/voz kave Milijoni dam in gospodov rabijo Feeolin. Vprašajte Vaiega zdravnika nI li najboljše sredstvo za ko£o, lase In zobe I Kotni drvi mozolji, pege izginejo. : e tako malo Cist obraz, in še grSe roke postanejo arlstokratlčno f.ne Z Feeolin-om se doseže lepo 4 sto polt, neine bele roke itd Cena kosu K i, S kosi K 2'60, o kosov K 4, i a kosov K 7. Razpošilja Ludvik Pollak. preje M Fclita. Dunaj VU, Seldengaa. 43. Dalje se dobi v mnogih drogerljah in lekarnah, i rospekti zastonj in franko. Naročajte .Slovenca"! picd nakupom vporabnih predmetov in daril vseli vrst zahtevati moj glavni cenik s Uooo slikami ki se pošlje vsakomur zaslonj in franko in v katerem dobi vsak kaj primernega. G. in kr. dvorni založnik Jan Konrad Brl!x St. 1408 (Češko). Želodčne kaplji lekarnarja G. Brariy, prej Korijaceljskc kapljice Imenovane, s sliko arijaceljslic Matere Oožje kol varstveno znamko so najboljše, nad 30let preiskušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseh vrst, gorcCici, zaprtju, glavobolu in težkočain v želodcu, tvoritvi želodčne kisline itd. Varu e naj se pred podobn gla eilml ponarejanji I pazi saj »e na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom: 3268 Dobi se v lekarnah. — Razpošilja na dciclo lekarnar C. Brady, Dunaj I., Fleischmarkt a/llB7 Steklenica za K 5'-, 3 dvojne steklenice za K 4 50 franko Nad tOO.OOO komadov razprodan. Nlkake carine I Jamstvo! Zamena dovoljena ali pa denar nazaf, St. 3003/4 10 tipk, 2 reg., 28 vel.24/12cm K 4'80. - St. 65T 10 tipk, t reg., 28 glasov, 30/15cm K 5'20. - St.305^ 10 tipk, 2 reg.50g!asov, vel.2Vt2 K6-20. -St.663'/<10tipl(, 2reg. || 50 glas., vel.31/15 cm K S'— §■' St. 685/2 10 tipk, 2 reg., 50 gl. vel. 28/16 cm K 9'—. Sola za samouk k vsaki harm. zastonj, povzetju c. kr. dvorni založnik Olivni katalog z vec kakor 3000 slikami na zahtevo zasloni In Iraško Staroznana trgovina „prl Lahu^V Naznanjam, da otvorim 15. t nt„ popolnoma na novo urejeno sedal „pri Tončku" na Vrhniki, Stara cesta * 879 __V trgovino mešanega blaga Mton Mir, mlajši. Za obilni obisk se priporoča Vrhnika, meseca februarja 1911. 06228823 Mh boleznih bodljajih in trganju po udih je na mnogih klinikah praktično preizkušeni Ichtiomentol brez primernega učinka. > steklen, franko kron o- -. 10 steklen, franko K !'»•-. Edina razpošilj. po ces. svet. in lekarnar. S. Edctmann, SAM BOK Ringplatz št. 34. Zaslužek! J — 4 K na dan In stalno • pre-vzetiem lahke pletenin* doma Edino mol »Irol za hitro plr U nje .Patenthebet' Ima It-kuSene j.ltlcne dele, plete zanesljivo nogavice, modne In Športne izdelke. Predznanj« nepotrebno Poduk zoslon|. Oddali enost ne Škoduje Troškl mali. Pism. garanc. tujne »lui-be. Neodvisni eksistenca. Prospekt zastonj. Podeije z« po-speievanle domaČega dela, trgov, sodn protokol. Kari Wolf, Dunaj, Marlahllf, Nel-kengasse 1/06. vseli vrst Viljem Lovvbeer Dunaj II./2, Aspernbruckengasse 3. W.nkmr-ievi kom iz Mil potni kovcegi in torbe. 2elw»l kovCrgl, 2S'»alnl kovčegi, kovcegl za čevlje in klobuke, torbe l! usnja, kovSegl i. torbe s pripravo ;a potov, polreb-(tint ali brez nje. 3os.Wfnhierit sin Vsako orožje |e Izstreljeno In nosi državni pcCat za streljanje Le nn|bol|Sa kakovost iti lepo izdel. blago. Jamstvo za Izburno funkcioniranje St too. Lctaucheuz-Aamokrcs, kal. 7 tnm. 6 strelov, za patrone s Etlftom. svetlo pollran s pollliranim orehovim - držalom, varnostnega zapora, dolgost 17 cm komad k. Isti kaliber 9 mm K 7-50. St. 101. Kaliber 7 mm, nnjfiueJ« ponlklan K 6-S«. Kaliber 9 mm K 8-50. Patroni za samokrese l Si. 507, 7 mm. baSe se a krogl|o, 25 kom. K --81 - 509, 9 . ... . , 2 zrncl, 60H. 7 5to. 9 511, 7 512, 9 s patroni 29 25 29 29 29 •99 1'— 1*29 - 70 Največja izber vseh vrst samokresov, žepnih pištol, tercerol, pištol za gonjače in vino iradnike, Floberl - TeSIngs lovskih pušk, lovskih potrebščin, slrelliva itd. najdete v nm|em glavnem ceniku z iind 3ouu podobami, ki se posije vsakomur zasloni in franko. C. In kr. dvorni založnik T A N V n WR AII razposiljalnica v lini* JVUimiiU Bruxu 1400 (Češko), CLIMAXmolori na petrolej Mm NnJconeJSI obrat. a 8 E?cvrtak' d,ržavni in de?el»' P°slancc- flnt°" Kobl. P™* ^ trgovec Breg p B.' K LSl^ velenosL^ik v Liubljani. Matlja Uolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in oU. zbornice ,n hiš^i PoLl vLi^bhani Fr^^u^Hroosestnik in blagajn,k .Ljudske posojilnice. Ivan Po.lak mL. lovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestv^LiXni Gr^or^UbL^žu^mk ^ Rudniku.