V sredo in saboto
izhaja in velja: c«lo leto rt for. 20 kr. 71 pol leta . :t „ 30 „
.	četert let«	t	„	10	,
„ mesec . - i 0 „ Po pošti:
K« celo leto 7 for. 50 kr. „	pol leta	H	„	8(1	„
„	četert let«	.	2	„	-	„
„ mesec	. .	„ 70 „
„Živi, živi dub slovenski, bodi živ na veke!"	n*t. pesom.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kij., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; več« piamjenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
V Celovcu v sredo 28. februarja 1866.	TFCCSlj U*
Sl. 17.
j^iarodne ali zgodovinske skupine
Kam nesloga in razdor pelje, kažejo nam dogodbe na Hervaškem Ves slovanski svet je svoje zaupanje stavil na deželni zbor v Zagrebu, — po neslogi pa je splavalo vse naše upanje po Dravi in Savi Po neslogi terpijo Hervatje sami iu ž njimi vred vsi avstrijski Slovani.
Kaj dobro nam de, da ined nami Slovenci ni nobene nesloge in razdora, vsi poslanci govorijo, vsi časniki pišejo in vsi domorodci delajo v enem in istem duhu: v duhu mariborskega programa! To se je spet jasno spričalo zdaj, ko je „Slovenec4* stavil vprašanje: „Narodne ali zgodovinske skupine ?“ T u tl i I e e u glas ne se ni potegnil za narodne skupine! Čakali smo cele tri tedne, pa tudi ne ena živa duša se ni oglasila za drugo kakor za zgodovinsko, to je notranje-avstrijansko skupino. Se ve da v vseh malenkostih in posebnostih nismo vsi ene in iste misli, kar je bilo, odkar svet »toji, in bode, dokler bode sveta, — pa v poglavnih rečeh smo vsi enega duha in ene volje 1 To živo priča, da smo politično zreli in da bodemo o svojem času svoj politični program tudi znali in vedeli v življenje spraviti.
Dokazano je toroj, da smo vsi Slovenci za skupino notranje-avstrijanskih dežel. Po-samne dežele: Koroško, Štajersko, Kranjsko in Primorsko, imele bodo svoje deželne zbore za deželne zadeve; — ali iz teh dežel se bodo pošiljali poslanci še v občni zbor, v kterem se bodo obravnovale reči in potrebe, ki vse te dežele vkupno ali vzajemno tičejo. Ees da bode notranje-avstrijanska skupina Napravljala nekaj sitnosti in napost ali težav, ker bodo v njej zborovali Nemci, Slovenci i® Talijani; — pa moder in spreviden človek ne praša in ne gleda, kaj je boljše, timveć kaj je mogoče? Dežele rezati in tergati po narodnih mejah, to so morebiti
sladke misli in ideje, pa zdaj samo prazne muhe in sanjarije: Narodne skupine so nemogoče!
Narodnim skupinam bode nasprotovala in mora nasprotovati visoka vlada, ker to načelo terga, slabi in ruši celo cesarevino. Nasprotovali bodo Nemci, ki se terdno der-žijo zdanjih mej posamnib dežel; — nasprotovali bodo Madjarji, ki gorijo za celoto vseh dežel ogerske krone ; — nasprotovali bodo S1 o v a n i, ki ua češkem tirjajo celoto vseh dežel Svetovacslavske krone, na Poljskem pa celoto poljske in gališke dežele;— nasprotovali oodo Slovenci sami, ki so tudi vsi zaljubljeni v svojo koroško, štajersko, primorsko deželo; — nasprotovala bode cela Evropa, ker po tem pravilu ue ostane skoraj nobena deržava več cela, timveč treba je napraviti vse nove deržave po novih narodnih mejah. Pa pri vsem tem, akoravno predeneš meje vseh deržav in prekucneš vse dežele, vendar ne boš napravil in skoval še ene deržave ne, v kterej bi prebival le en sam narod in bi se govoril le en sam jezik: Narodne skupine so nemogoče. —
K sreči jih pa tudi ni neobhodno potreba, da se izpelje narodna ravnopravnost. Poglejmo v Svajco, kjer živijo med seboj mirno in srečno trije različni narodi: Nemci, Francozi in Talijani; ti vsi živijo tako mirno in tako srečno, da Nemcem ne hodi na misel, da bi se pridružili veliki Nemčiji, ali Francozom, da bi se udeleževali francoske slave, ali Talijanom, da bi pomagali kovati „Italijo združeno44, da, še celo grozili so švajcarski Talijani svojim bratom, ki so nekaj kvasili tudi o njih, naj si te muhe iz glave zbijejo in jih v Tesinu pri pokoju pustč. Da ljudje mirno in srečno žive, ni neobhodno treba narodnih skupin, treba je le pravi čnost i pri vladi in pri ljudeh!
Pravična vlada bode mož — beseda in dala bode narodom, kar jim je obljubila:
narodna ravnopravnost pa je oklicana za glavno podlago cele deržave. Kar je naša vlada dala in dovolila vsem trem narodnostim, ktere žive na Sedmograškem, kar je dala in dovolila bratom Čehom, ravno m vse to bode tudi dala in dovolila vsem trem narodnostim, ktere bivajo v notranji Avstriji.
Pa tudi narodi se bodo ohladili in zmo-drili. Ako se šole tako osnujejo, da se mladi človek nauči dveh ali treh deželnih jezikov, gotovo se pomiri tudi serce, vleže jeza in sovraštvo drugih narodnosti in tujih jezikov. Dozdeva se nam, da vsa ta jeza in vse to ropotanje zoper Slovence in zoper slovenski jezik izhaja od tod, ker se jih veliko boji zgubiti svojo službo in priti ob svoj kruhek. Naj vsi uradniki, poslanci, učitelji, duhovniki, fužinarji, kratko vsa omikana gospoda danes zna vse tri deželne jezike, pri tej priči je vsa jezična pravda pri kraju!
Sto in sto let smo vsi vkup v enej istej deželi živeli, vživali veselje, prestali tudi grenke ure: mi Slovenci hočemo tudi zana-prej živeti v starodavne) zvezi, pa ne v starodavnej p o d 1 ož n o s ti a li suž-nosti. Po ustavi naše j nosimo vsi enaka bremena pa vživamo tudi enake pravice, — mi nismo več volje služiti ptučevej peti! Vemo, da človeku hudo de, stopiti s svojega visokega stola, iz rok dati svojo predpravico, kot ravnopravnega brata spoznati in pozdraviti onega, kterega je sto in sto let kot svojega hlapca in kot sirovega divjaka le po strani in črez ramo pogledoval, — pa sila kola lomi in človek se vsega — ako ravno ne rad in le težko — odvadi in privadi! — Ako pa nekteri deželni poslanci v tem duhu, kakor so dozdaj, naprej delajo in Slovencem podirajo vse tudi najpra-vičnejše in zmernejše pravice; — ako časniki ne prenehajo narod slovenski černiti in dražiti, po tem pa zgubimo vse upanje na srečne in blažene čase, — po tem pa tudi sam večni Bog ve, kako se bodo napravile deželne skupine, ali zgodovinske ali narodne? Leta 1848 so prenapeti Nemci v „Klagen-
Besednik.
„Tičnik“,
uperet* v 1 djanjn, zložil Dr. Benjamin Ipavec.
(Konec.)
J. Y. Po vsem tem, kar sem do zdaj na *edel, vidi se lehko, da kaže omenjeno delo lep in velik napredek na polju našega muzikalnega slovstva. „Tičnik44 si bode vedno ohranil častno mesto med umotvori slovenskih skladateljev! Naj spregovorim pri tej priliki še nekoliko besed do slovenskih pisateljev. Prepričan sem, da bi nam eden ali drugi naših skladateljev rad zložil kako kratko spevoigro, kakoršne bi se posebno priljubile in bi tudi prav primerne bile za predstave v čitalnicah. Ali podlage ni, namreč besed ali teksta. Zatorej mislim, da je Prav zel6 želeti, ako bi se eden ali drugi Naših pisateljev lotil dela in pripravil kako podlago skladatelju. Gotovo bi se take spe-voigre še veliko bolj prikupile kakor navadne glediščne igre; opomnim le spevoigre« „advokata44 (za tri moške glasove),
ktera je tako zelo dopadla v Ljubljani, v Kranju, in v Novem mestu. Sploh pa nam manjka predmetov za humoristično muziko, ktero bi bilo treba bolj gojiti. Delajte tudi na tem polju, slovenski pisatelji in skladatelji !
Vrnivši se zopet k „Tičniku44 moram tu posebno omeniti, da gre velika hvala za izvrstno izpeljavo pevovodju čitalničnemu g. Fabjanu. On je celo opereto, ktero je pisal g. Ipavec le za spremljevanje z glaso-virom, z uverturo vred inštrumentiral za celi orkester, kar gotovo ni bilo majhno delo in je tako gotovo zelo povzdignil njeno vrednost. Pokazal je s tem zopet, da ima velike zmožnosti, ktere naj bi le še večkrat naši reči v korist porabil! Orkester se je pod njegovim vodstvom prav dobro obnašal m k lepi izpeljavi celega dela pripomogel. Da so gospodje in gospodičine svoje naloge izvrstno rešili, omenil sem na kratko že zadnjič. Gospodičini Roza Froli h o v a (Lju-boslava) in Ivana Podkrajšekova (Zo-rinka) izvrševale ste svoji nalogi s tako razumnostjo in tako primerno značaju njunih rok, da je Človek popolnoma pozabil, da ima diletantinje pred seboj.
Gospodičina Roza Frolihova igrala in pela
je tako ljubeznjivo in s takim občutkom, da je gotovo marsiktreri poslušalec si želel na tihem, da bi bil on v resnici srečni Zelenkovič. Posebno pa je pela romanco tako nježno in do srca segajoče, da je tudi izurjena pevka ne more nič bolje peti. Gospodičina Ivana Podkrajšekova je izpeljala nalogo zvite hišne Zorinke jako dobro in se posebno odlikovala v tercetu s Poljancem in Zeleukovičem, kakor tudi v svojej šaljivej ariji. G. V a-lenta, kot izurjen pevec in tudi ko skladatelj nam že dobro znan, izpeljal je kakor vselej izvrstno svojo nalogo (Poljanec) in se skazal tudi dobrega igravca; ravno tako se je potrudil tudi g. Je n tel in dovršil prav dobro svojo partijo. Ključarski mojster (g. C o 1 o r e t o) in njegovi pomagači storili so svojo dolžnost popolnoma in pripomogli tako k slavnemu vspehu.
Čvrsti glasovi bili so izraz kreposti in ravno pri koncu je zbor, kteri ceh prizor jako oživlja in velikansko sklepa. Veselo obnašanje ključarjev in prekanjeni in v tičniku zaprti Poljanec na eni strani, na drugi pa osrečena Ljuboslava in ljubezni polni Zelenkovič, zraven njih Zorinka, veselč se sreče ljubljene svoje gospodinje, to je podoba tako polna življenja, da gre de posebna po-
furtarici11 dajali nekemu rodoljubu, ki se je za Slovence potegoval, strašno hude in sirove. Tedaj stopi bistroumni in pravični Nemec Vincenc Rizzi na noge in povč tistim Nemconom v svojem nemškem časniku te le pretehtne besede: „Konnt ihr nicht gerecht sein, so seid dock klug! Gewahret freiwillig, was ihr dock gewkhren miisst. Und diess bedenket: Nur durch Gerechtig-keit gegen die N^tionalitaten kann Oester-reich bestehen ; auf dieser Gerecbtigkeit be-ruht auch die Existenz Karntens als Kron-land!“ — To se pravi: „Ako ne morete biti pravični, bodite vsaj pametni! Dajte rade volje, kar vendar dovoliti morate. In to premislite: Le, ako je do svojih narodnost pravična, more Avstrija obstati; na ravno tej pravičnosti pa sloni tudi to, da Koroško tudi dalje ostane kronovina.“
Mi Slovenci od vlade pričakujemo, da nam bode pravična in vsem narodom pravice merila po ene j meri; mi Slovenci od svojih sosedov pričakujemo, da nas bodo spoznali in imeli za ravnopravne sosede in brate: zatorej smo za zgod ovinske, ne pa za narodne skupine! —
Dežele notranje-avstrijanske.
1* Celovca. (26. febr.; tajnik kemt. družbe; — zlata poroka). „Hurah! Živio! dualizem je zmagal, federalizem je podjan, na tleh so Slovani,“ tako kričijo in ploskajo Smerlingovci. Pa ni jih veliko, videli in spoznali smo jih v cerkvi pri sv. Duhu, kjer so praznovali 26. febr. svoj „Ver-fassungsfest11. Bilo jih je javeljne dva tu-cata, pa sami velikaši, same glave duhovnih in cesarskih oblastnij, — meščanov in kmetov pa nisi videl nobenega, ljudstva je manjkalo, ako ne šteješ za ljudstvo stare babice, ki so slišale zvoniti in šle za tem glasom. Ako „Verfassungsfreundiu drugod več pri-jatlov in več ljudi za seboj nimajo, tako so prave reve in ni jim treba „ožega zbora11 se veseliti. In še to slišimo, da še ti glavarji niso se sami od sebe upali iti v cerkev, timveč so popred prašali na Dunaju, ali se jim dovoli. Naj pa bode kakor hoče, naj navstane res dualizem, ne zabimo zgodovine: Kar človek nareja, ne nareja za večne čase; terdno je stal Meternih, skorej v nebeškej slavi se je svetil Bach, kakor edini pravi mož je bil v zvezde kovan Šmer-ling, — pa glej! kako so zibnili oni in njih delo, ktero ni bilo stavljeno na pravico! Dokler bodo Madjari in Nemci na Slovane in Romane lezli in vpili: Glejte, kako da smo veliki, tako dolgo ne bode ne svobode ne sreče niti za Madjare in Nemce niti za Slovane in Romane. In slednjič se le prerado zgodi, da, kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade! >— * v
hvala vsem, da so jo tako živahno izpeljali. In tako je bilo to skozi in skozi [izvrstno izpeljano delo tudi ravno tako izvrstno predstavljeno. — Nadjamo se , da bodemo še večkrat imeli priliko slišati to opereto, ktera se bode po večkratnem slišanju še bolj prikupila občinstvu. Ne morem si kaj, dane bi omenil tukaj slednjič neke želje, ktero sem že večkrat slišal, te namreč, da bi se spravila enkrat na oder v ljubljanskej čitalnici ali pa morebiti v javnem gledišču Miroslav Vilharjeva „Jamska Ivanka11, domorodna igra z napevi v treh djanjih. Kakor se je pokazalo pri „Tičniku11, imamo moči dobre, tfidaj ni treba po mojei mudi druzega, kakor —- volje in nekoliko truda in stvar je gotova. Ker je omenjena igra pisana prav
v domoljubnem duhu in vzeta iz domače zgodovine, bil bi vspeh gotovo dober in posebno sijajen.
Skiišajmo tedaj, da vresničimo to željo!
Živili Vsi , ki ste nam tdko veselje na-praVili!
— 68 —
N|ša kmetijska družba išče si novega tajnika in mu obeta na leto 1200 gld. Med druga opravila spada tajniku tudi to, da bode hodil po deželi in pri raznih zborih in sejah s prostimi ljudmi se pogovarjal, kmete pudučeval, nove iznajdbe naznanjal, kratko z našimi slovenskimi kmeti bo imel tudi dosti opraviti. Oudno torej, da se v razpisu od njega ne tirja, da mora znati popolnoma slovenski. Tako se godi, da družba hira in nič ne opravi, akoravno je že 100 let stara: Slovenci! oglasite se za svoj denar!
26. februarja je obhajal v cerkvi sv. glave v Celovcu zlato poroko visokoč. in občno ljubljeni inšpektor pri stolnem kapiteljriu g. Franc Hauser, 83 let star, in njegova žena Reza, 78 1. stara. Ljudi se je zbralo v cerkvi toliko, kakor da bi bil največi praznik. Najpred je bila ob 11 sv. maša in potem poroka, ktero oboje je opravljal inf. prošt in stolni fajm. Jak. Rebernik. Bog daj obema že doživeti veliko let!
Iz Kuš 21. febr. D. G. (V pojasnilo.) Dragi „Slovenec41! povedal si nam v svojem listu št. 10., kako se je v naše Ruše privlekel nek mazač in zvijačno lovil podpise na zaupnico g. Feirerju in Loschniggu, da mu je pa spodletelo, ker se mu je pola sč štirimi vlovljenimi podpisi odvzela. Povej pa zdaj še, kaj o tem nemškutarji pravijo. Pred nekimi dnevi je skerbna „Marburgarca11 tole laž raznesla: „Martin Gritfat, Grundbesitzer in Zmolnik, nahm den bereits mit vielen Unterschriften versehenen Bogen dem Samm-ler ab und gab ilnn dafiir einen leeren”, t. j. Martin Gritfat, posestnik na Cmolniku, odvzame nabiravcu polo, na kteri je že veliko podpisetv stalo, in mu da mesto nje prazno. — To pa je laž, ker pervič še nismo nikdar slišali od kakega Griffata na Cmolniku, ta neznani Gritfat je zrastel črez noč v p.sarnici naše „Marburgarce ;u potem tudi m res, da bi bil D. G. omenjeno polo nabiravcu odvzel: le eden izmed podpisanih, D. G.,'je podpisane podučil, kam pes taco moli. Tretjič ta „vielen" so bili, pazite dobro, le štirje podpisi! Po „Marbur-garci11, hvala Bogu, zvemo, da en slovensk kmet za več Nemcev velja, in ne čudimo se zdaj, da so nemškutarji po takem šte-viljenju toliko podpisov nabrali! Prav ponosni smo, da še več yeljamo, kakor 10 kr., kakor so nas nemškutarji po „Slovenčevem11 dopisu št. 13. cenili. To pa tudi še na ves glas povemo, da, če si še prederzne kak mazač v naše Ruše priti, gleda naj dobro, kam da bo petč odnesel, ker zelo so razkačeni naši kmetje.
Iz Mfiodiijegn Stnjcrskesa 18. feb. J. V. (Dalje in Konec.) (O d go v o r deželnega poglavarja na vprašanje dr. Razlaga zastran enakopravnosti slovenskega jezika). Glavna misel celega odgovora,je ta, daje vlada že vse storila, kar tirja načelo narodne enakoprav nosti, in da je res tudi slovensko ljudstvo sploh zadovoljno in si ničesar več ne želi Vse to smo stokrat že slišali pod Bahom in Šinerlingom in beremo vsak dan v stari in novi „Preši11, v „Telegrafu11, v „Tagespošti11 in kar je sovražnih nam listov te baže. V Celju tedaj, pravi g. dež. poglavar, nista res učitelja 3. in 4. razreda zmožna slov. jezika, ali vendar ga toliko znata, (?) da zadostujeta dotičnim potrebam, ki Be pa neki le v malem obsegu kažejo. In dotična prošnja celega gornjegraskega okraja, ki vse tako jasno in resnično dokazuje, nima li veče veljave, kakor uradniška sporočila tistih, ki govore le za svoj kruhek? — Sicer pa nam obeta g. dež. poglavar, da si bo vlada pri oddajanju učiteljskih služb prizadevala, pravičnim potrebam zadostovati.
Zakaj se vendar zmirom govori v takih frazah, ki se dajo sukati na vsako stran? Zakaj se naravnost ne izreče: Vladani-komur službe ne bo dala na Slovenskem, kdor ni popolnoma v govoru in pisavi zmožen slovenskega j ezika?
V nižih realnih šolah v Celju in Mariboru je učni jezik nemški, in, nadaljuje g. poglavar, pri sedanji omiki slovenskega jezika se ne more govoriti o tem, da bi se vpeljal kot učni jezik, ker bi škodo terpela omika. I sama in to, kar je namen poduka. — Res bi moral bob ob steno metati, ko bi dokazoval, da le tisti, kdor ne pozna našega jezika in kdor samo sodi po uradniških sporočilih, mu more očitati, da slovenski ni zmožen biti učnemu jeziku.
Kar se tiče latinskih šol in vseučilišča, prepustim v tej zadevi bolj izvedenim mo-žčm odbijati, kar g. poglavar trdi in prestopim koj na tisti del odgovora, ki zadeva enakopravnost slov. jezika v uradnijah.
„Od nekdaj, gotovo pa že veliko let sem,
oddaji ,
gledalo je deželno poglavarstvo pri praznih služb v slovenskem delu dežele, da je imenovani uradnik zmožen slov. jezika, in tudi visoko deržavno ministerstvo se je zmirom (?) držalo tega načela11. -- Ne tajim, da so službe bile razpisane s tem pogojem, in da je moral dokazati vsak pro-sivec, da zna slovenski.
Pa kako lehko se je dalo to dokazati; zadostilo je, da je prosivec kje na Slovenskem rojen bil; zadostilo je kako spričevalo, ki ga je vsak lehko dobil! Pa ravno v tem, kaj je popolno znanje jezika, je glavni razloček med našimi in vladinimi mislimi. Ja, kdor le kakih 100 ali 200 besed kterega jezika zna, od slovnice pa nima ne duha ne sluha, vendar ne more reči, da je zmožen tega jezika? Zdaj pa vprašam, koliko pa je neki takih uradnikov, ki vsaj za silo slovenski pisati znajo? Prav pičlo jih nahajamo; in če g. poglavar trdi, se ve da po uradniških sporočilih, da jih je med 120 uradniki na spodnjem Štajerskem samo 12, ki ne znajo slovenski, vsi drugi pa znajo, je to gotovo računska pomota, kakor jo tudi mi koj potem nahajamo. G. poglavar namreč pripoveduje, da je 175 občin (tedaj več ko polovica vseh občin) tir-jalo, da dobiva postave v nemškem jeziku. Ker je pa na spodnjem Štajerskem 592 slov.;, občin, zračuni vsak lehko, da 175 še ni tretji del od 592. Ravno tako jih nimamo menda le narobe mnogo več ko 12 uradnikov, kteri bi bili zmožni slov. jezik pravilno govoriti in pisati! Mnogo pa jih je takih, ki naš lepi jezik tako popačeno žlobodrajo, da le bistroumnosti naših kmetov je mogoče, to nemško- slovensko sodrgo razumeti. L)a je pa pri vsem tem še veliko pomot in škode za slovenske stranke, to je dosti znano!
„Iz vsega tega se vidi, pravi g. poglavar, da res ni treba, da bi se postavil rok (ter min), do kterega se morajo vsi uradniki slovenski naučiti11. Mi pa iz vsega tega, kar vidimo in slišimo vsaki dan v naših uradnijah, sodimo, da beseda „enakoprav- . nost“ ostala bo prazna fraza za nas Slo- j vence, dokler se ne izpolni naša že tolikrat po časnikih in po narodnih poslancih izre- j čena želja, dokler namreč se ne bo zapo-' vedalo uradnijam, do kterega časa da mo- 1 rajo povsod začeti s slovenskimi strankam' j slovenski uradovati.
G. poglavar ne taji, da se vsi zapisnik' in odločbe nemški zapisujejo, pa res je tudi da se zoper to še nikdo ni pritožil j še cel® tirjale so mnogokrat stranke nemške odločbe, ker za te, t. j. za nemške, lože brale« (
in prestavljavce najdejo, kakor za slovensko
Predrznemo se kljubu vsem uradniških
sporočilom trditi, da se mnogokrat sliši od '
priprostega kmeta, kako bi mu všeč bil)
pnpiuatugu ivuivM* j naau wi uiu v o\j\j	,
slovenski dopisi iz uradnij, kajti v vsak) hiši je gotovo eden, pa večidel jih je tud1 * že več, ki prav lehko slovenski brati znajo- 1
Obhodimo pa lehko vsto in sto hiš in mnog0* j občin na spodnjem Štajerskem, kjer se D'* j
jeden ne najde, ki bi le za silo kaj nem' škega brati znal; celo malo pa jih je, ki t0i J kar nemški berejo, tudi razumejo. SmeŠB0 j pa je in to so gotovo le uradniška spor®" čila prav iz trte zvila, da bi stranke mnogo; . krat še celo tirjale nemške odločbe; kaj*1 '
se, kakor nam g. poglavar pravi, v vseh uradnijah skoz in skoz nemški piše, kakšen vzrok bi potem stranka imela, to še posebno zahtevati in se temu braniti, kar uradnikom 1 že tako ni volje storiti.
Sicer pa obeta g. poglavar, da se bo skrbelo za to, da se zapisniki slovenski pišejo, ce to stranka zahteva. Koliko takih obljub »mo že slišali in kako malo ali pa skoro m<5 se je dopolnilo. Ko je nastopilo sedanje ttiinistrstvo in ko je gf. Belkredi razglasil »vojo okrožnico in obljubil, da je trdne volje držati se načela narodne enakopravnosti, slišali so s veseljem to obljubo vsi avstrijski narodi razun tistega, kteri se štima, da je edino zveličavni. Tudi mi Slovenci smo koj °d začetka, ko je nastopil grof Belkredi, njegovo politiko, kolikor nam je bilo mogoče, podpirali. Nadjali smo se, da mu „enakopravnost narodov11 ne bo prazna beseda, Pa dozdaj nas zmirom le še pitajo z obljubami, velika trihina: birokracija, pa nam sdaj ko prej srka najžlahtnejši sok iz naših žil in potem sporočuje, da je ves narod slo-i venski v najblaženstvenejšem stanu in s ysem, posebno pa s birokratičnimi napravami j jako zadovoljen.
Ministerstvp Belkredi- Majlath ima mnogo i ‘n mogočnih sovražnikov. Naj ne odbija °d Bebe še tistih narodov, ki so dozdaj zve-sto stali na njegovi strani. Naj vendar vres-| jdči in djansko vpelje svoje lepe obljube,
; ltl naj se ne derži enostranskih uradniških j sporočil, ampak gleda naj le na to, kar SOvorč v imenu slovenskega naroda naši s*ovenski časniki,, uaši domoljubni poslanci.
Kaj pa nam je zdaj storiti? Kar se je že 'Mnogokrat svetovalo: uradnijam slovenski I 'Opisovati pa od njih tirjati, naj se slovenski : 1'lŠejo zapisniki in naj se okiici, odločbe !li oddajajo slov. strankam le v domačem j jSžiku!
j ° V Ljubljani 24. februarja. (Še nekaj I ° Kr o m er j e v e m go voru i n naši duhovščini; — naš knezovladika.) Ka-je že znano, napadel je g. Kromer pri debati zarad dr. Bleiweisovega predloga bidi našo domoljubno duhovščino. Danes ko "Samo stenografični zapisnik pred seboj, ho-( četno še enkrat omeniti, kako in kaj. Kroger očita našej duhovščini, kakor da bi 1 l)Qa nasprotovala omiki ljudstva, da bi bila \ "na sovražna luči in prosveti ter da od nje '»vira sovraštvo do nemščine, in govori na j dalje od nesrečnega prepiranja za-• ''k d jezika. — Naravnost moramo tu iz-reči, da se čudom čudimo, da na take napade naša duhovščina ni krepkejši odgovo-'l r|la; kajti „Zgodnja Danica11 govori proti j svoji navadi kaj pohlevno in skorej da ne (Ogovarja Kromerja. Pravi namreč, da g.
Jj Kromer tega gotovo ni' tako hudo mislil. Pričakovali smo_ ves drugačen, krepek od-ilpVor! Morebiti je kaka „ordre k la Ste-pišniku temu pohlevnemu vedenju vzrok?!
j- To pač vemo, kako da je naš viši du-)- • '‘Ovni pastir prijazen narodnim prizadevam r 1Q da rajši obiskuje nemške koncerte kakor ji dovfenske besede, itd. Da tedaj Kromerjeve besede njemu niso kaj preveč hudo dele, k to je jasno; ali čast celega duhovstva zah-li, [eva, da se taki napadi energično odvračajo, [o *Ja se pa tudi narodu nasprotna nemškutar-<1- »ka, stranka na mišljenje našega vladike 3e °plra in da je ravno to mišljenje njegovo e Morebiti dalo Kromerju še veči pogum, kani žejo nam besede Auerspergove, ktere je go-jd ’oril v ravno tistej seji. Ko namreč pravi ili ^Uersperg, da ni dovolj slovenskih učnih k| bnjig; navede neki izrek našega mil. g. kne-cli 2°Škola v državnem zboru, po kterem ni jO' Verjetno, da bi dovolil knezoškofijski ordi-gOi Oarijat vpeljavo slovensko učne knjige za 3i- krščanski nauk na viših gimnazijah in realni- «ah. Tedaj še veronauka se ne sme človek tOj bčiti v maternem jeziku, kakor hitro je tlO J^alo odrastel, in vendar je ta nauk isti, •o- kteri sega najbolj do srca in za kterega je •o' ?ajbolj pripraven materin jezik, v kterem jti )® govorilo dete prvo svojo molitev! Zato-
— 67 —
rej je pa tudi tako plitva ali celo hinavska vera pri tako imenovej „inteligenciji.11
Se neke čudne govorice naj tukaj omenimo, ktero so raztrosili hudobni ljudje po mestu. Ko so se namreč prišli poslovit narodni poslanci h knezoškofu, izrekli so obžalovanje, da njega ni bilo v tej seji, ker gotovo bi bil podpiral s tehtnim svojini glasom to pravično tirjanje. Odgovoril jim je, da mu je res jako žal, da je bil zadržan in ni mogel priti v sejo! Ko se mu je pa predstavila nasprotna stranka in obžalovala, da ga ni bilo pri tem boju, kjer bi bil gotovo on posebno lehko dokazal prenapetost narodne stranke, odgovoril je zopet, da obžaluje, da mu ni bilo mogoče priti. Tako. Zdaj pa dosti.
Iv. Loke 20. febr. XYZ. (Razdelitev dežele v okrajna glavarstva.) Vladin predlog, po kterem naj bi se kranjska dežela razdelila v 12 okrajnih glavarstev, vzrokoval je pretekli mesec v deželnem zboru kaj živahne in tehtne razgovore, iz kterih narod slovenski tudi lahko spozna prijatle svoje. Res imajo tudi ti razgovori le malo manjšo važnost, kakor oni o adresi in o ravnopravnosti slovenskega jezika v nižih in srednjih šolah. Slava tedaj tudi v tem oziru našim narodnim poslancem, ki so se z izvrstnim govornikom dr. Costom združili in birokratične namere poderli! Da-siravno ni obveljal Costov predlog naj bi se kolikor mogoče še manj ko 12 okrajnih glavarstev ustanovilo, naredile pa velike županije (okrajna zastopstva), kakor jih že imajo na Češkem in Moravskem, kar bi veliko manj stroškov prizadjalo: smemo vendar \eseli biti, da birokrati niso mogli zmagati sč svojim predlogom, da bi se dežela razdelila v 24 okrajev.
Po tem takem se bo menda kranjska dežela po prenaredbi sodnijskih in finančinih oblastnij razdelila v 12 okrajnih glavarstev. Predno pa se bo to zgodilo, bo treba še marsikaj premisliti in prevdariti pri deželnem odboru in pri ministerstvu, ako se bo hotlo pravičnim željam posameznih občin vstreči. Marsiktera občina želi pod drugo okrajno glavarstvo spadati, kakor pa je sedaj o njej določeno. Nektere občine so se že oglasile s peticijami pri dež. zboru. Deželni zbor je izročil vSe te prošnje ministerstvu. Prepričan sem, da še marsiktera občina s to razdelitvijo ni zadovoljna in tudi biti ne more; naj se tedaj oglasi in svoje želje razodene, da ji bo pomagano! Pa tudi tisti kraji, ki so sedaj za Bedež okrajnih glavarstev odločeni, niso vsi najprimerniši. Dobro bi bilo, da bi se tudi v tem oziru kaj drugači določilo. Kolikor jaz kranjsko deželo poznam, vsem za dva kraja, ki bi bila veliko bolj pripravna za okrajna glavarstva, kakor pa dva druga (kraja), ktera sta sedaj za to odločena. Loka na Gorenskem in pa Raz d er to na Notranjskem sta onadva kraja. Vsak nepristransk mož mi morapri-terditi, da bi večini prebivalstva ta dva kraja bolj po všeči bila, kakor pa Kranj in Postojna. Kaka pravica je to, da bi Vipavci in Senožečam tako daljo hoditi morali notri do Postojne k svoji gosposki? Dosti je, da pridejo do Razdertega, okrajšan jim bo lep košček pota. Saj Vipavec že takrat dosti hodi in terpi, kadar nam češenj in grozdja donaša, kaj bi ga še tolikrat v Postojno ter-pinčili? Postojna more tolikanj manj svojo pravico na sedež okrajnega glavarstva zagovarjati, ker se proti izhodu in severju koj . logaško glavarstvo začne. To, kar je na kraju, ne more središče biti! Le po tem bi bila Postojna bolj v sredi, če bi se logaško glavarstvo odstranilo. To storiti pa nikakor ne kaže, že zavolj Idrije ne. Kako grozna daljava bi bila potlej za Idričane do okrajnega glavarstva v Postojno! Postojnsko glavarstvo bi bilo potem tudi v primeri z drugim jako preveliko, ker bi zelo vso Notranjsko obsegalo Kaj napčno bi bilo tudi, če bi logaško glavarstvo v Planino prestavili, kakor Planinci zahtevajo. Logaško okrajno glavarstvo že mora ostati. Logatec
je lepo središče za sedanji idriski, planinski, loški in deloma verhniški okraj. Na Notranjskem naj bote tedaj dve okrajni glavarstvi, v Logatcu in na Razdertem, ker je ta kraj bolj za to pripraven, kakor pa Postojna.
Tudi na Gorenskem bi se dala primerniša razdelitev napraviti. Sedaj so določene za sedeže okrajnih glavarstev mesta Radolica, Kranj in K a m n i k. če pogledamo na zemljovid, vidimo, da so vsa ta mesta bolj na vzhodno — severni strani Gorenskega. Na zahodnje — južni strani pa ni noben kraj za sedež okrajnega glavarstva odločen ! Prebivalci teh krajev bi tedaj morali vsi v Kranj po uradnih opravilih hoditi. Kolika daljava iz Oslice, Lučin in Sorice v Kranj 1 Kako pa bi se temu lahko pomagalo, če bi bilo namestu v Kranju okrajno glavarstvo v Loki! Saj Gorenci, ki so nad Kranjem, nimajo deleč v Radolico, tistim pa, ki so od Kranja proti vshodu, je Kamnik bližnji sosed. Nobeden izmed teh ne bo imel tretji del tako deleč do svoje gosposke, kakor pa bi imelo veliko prebivalcev sedanjega foškega okraja do okrajnega glavarstva v Kranj.
Če bi se sedež okrajnega glavarstva v Loko postavil, kako bi se tudi vstreglo ne-kterim soseskam, ki so sedaj v ljubljanskem okraju, pa so komaj eno uro od Loke oddaljene. Veliki soseski, namreč Soro in Drago, hočejo sedaj pod kranjsko okrajno glavarstvo spraviti. Slišimo pa, da se te soseski tega branite. Če tudi neradi vendar rajši ostanete pod ljubljansko gosposko, kakor da bi se kranjskemu okrajnemu glavarstvu pridružile. Res je sicer, da bi imele v Kranj nekoliko bliže ko v Ljubljano, toda v Kranj ju nobena opravila ne ženć. Kako vesele pa bi bile, če bi v Loki okrajno glavarstvo imele. Semkaj imate tako blizo in jih tudi druge opravila vedno sem vabijo.
Naj tedaj deželni odbor in ministerstvo na take tehtne razloge ozir imata, da bo ljudstvo z novo razdelitvijo v resnici zadovoljno. Res, da je vsem nemogoče vstreči, ali vendar naj se glas večine posluša! Ločani naj bi se pa tudi potegovali za pravice, ktere jim deli pripravna lega njih mestica!
Deželni zbori.
Mt^jeraLi. V 22. seji se je zbornica ve-čidelj posvetovala o novi srenjski postavi za mesto Gradec. Ker to ni nič kaj važnega za nas, povemo koj na kratko, da je bila vsa postava odobrena po načertu, ki a je mestni odbor izdelal, izvzemši samo va paragrafa, ki se tičeta nekterih oseb n. pr. vojakov v službi, duhovnikov, c. kr. uradnikov in županovih sorodnikov (vojakom se je volitna pravica odrekla, drugim pa poterdila) in meščanske pravice, kako in kdaj se zgubi, — ta pa je bil pa z večino glasov zaveržen. — V 33. je bif najprej na versti predlog zastran zemljiščne odveze in uredbe. Sklenilo se je, naj se dež. odbor z vlado dogovori, da ona v prihodnji seji do-tični načert zboru predloži in da naj se doba določi, do kdaj se imajo take obravnave naznaniti. Dr. Razlag je tu še pristavil željo, naj se tudi že naznanjenim obravnavam nepreložni roki določijo. Ker ni nihče ugovarjal, bili so sprejeti vsi predlogi. Potem pa je bilo še posvetovanje o stavbinem redu, ki ga je zbornica večidel po odboro-vem nasvetu poterdila. Tu so nekteri posebno povdarjali, da naj bi se obertnijski red (postava) skorej predrugačil, ker časi so se spremenili in nastale so ž njimi tudi druge potrebe.
Hervaskl. Deputacija, ki je nesla adreso na cesarski dvor v Budim, bila je 22. t. m. pri zaslišbi. Dr. Šuhaj je hervaški ogovoril cesarja, omenil pomenljivi septemberski patent in da so Hervatje pripravljeni pogoditi se s cesarevino in obnoviti zvezo z Ogri, ter je naposled še prošnjo izrekel, naj se vsaj v načelu dovoli jugoslovansko vseuči-
liiče. Na to je odgovarjal cesar nemški ter zlasti povdaril, naj se prej ko mogoče po-razumljenje z Ogri zgodi, ob enem pa tudi zagotovil Hervate in njihov zbor svoje cesarske milosti. Toliko o tem. Nemški listi znane baže so jo pa zdaj že zagrozili po svetu, da je dualizem gotov, federalizem pa podjan, česar pa vendar še ne verjamemo, zlasti ker še nista preklicana sept. razglas in oktoberska diploma. Dokler pa še ta dva imamo, ni nam še vse upanje po vodi splavalo, če tudi res ne gre vse tako, kakor bi radi imeli. Pa tudi Belcredi še ni odstopil ali se sploh predrugačil, da bi imel zdaj za černo to, kar mu je bilo prej belo! —
Zbor pa se je nadalje posvetoval o volit-nem redu ter sklenil, da si voli zanaprej zbor sam pervosednika; da se zunanjim zastopnikom daje na dan po 3 gld, tistim pa, ki v Zagrebu bivajo, nič; da naj se §. 11, ki se tiče turopoljskih plemenitašev, izpusti; da ima vsak sin trojedine kraljevine, ki je 24. leto dopolnil, ki vsaj brati in pisati zna, ki ni bil nikdar obsojen in tudi zdaj ni zavolj kake pregrehe ali prestopka v preiskovanju in premoženje njegovo tudi ne v obravnavi, — od plemenitašev (t. j. knezov, grofov, baronov) pa tisti, ki so 30 let stari, neomadeževani, ki imajo tako posestvo, ki je nekdaj imelo pravico sodnosti in stanovitno bivališče v trojednici — vsi taki imajo pravico voliti in voljeni biti; za-vergel pa se je §. 1, po kterem bi bilo 7 županij volilo 40, granicn pa 20 poslancev.
Offer«kl je 24. t. m. dogotovil adreso in izvolil 30 poslancev, ki jo bodo kralju izročili. Obveljal pa je Dedkov načert brez bistvenih popravkov in ima tedaj vse tiste zahteve, ki smo jih že omenili. Da so Mad-j ar j i kaj veseli, si lahko mislimo, a gledati nam je zdaj le na to, kako jo bodo v skupnih zadevah zasukali. To je zanje pravi poskusni kamen! Priložnost so že sicer zdaj imeli kaj lepo, pokazati svojo velikodušnost in „enakopravnost" do nemadjarskih narodov, pa razun tega popravka, da se bodo pri zakonodaji na pravične zahteve druzih narodov gledalo, bilo je vse drugo zastonj, n. pr. kar je priporočal zastran narodnosti bivši general Stratimirovič, ki se je tudi v besedi pravega junaka skazal, ali Svetozar Miletič. Toda o tem povemo prihodnjič kaj več, ker zdaj prostora zmanjkuje, želč le to, naj bi bili Madjarji zmerni in pametni, da je kam ne zabredejo, dokler še prepozno ni!
Moravski. Glede ravnopravnosti jezika na Moravskem ste predložile obe stranki, slovanska in nemška, deželnem zboru svoje predloge. V ljudskih šolah, predlagajo Nemci in Slovani, mora, se podučevati v enem samem jeziku in sicer v tem, kterega večina šolarjev tiste šole govori. Manjšina se mora udati večini in le v posebnih urah se sme let& v svojem jeziku podučevati. Tudi v glavnih šolah in ž njimi združenih nižih realkah mora biti jezik šolarske večine- edini učbeni jezik. Tudi glede teh ste obe stranki, nemška in slovanska, ene misli. Gledč jezika manjšine tirja slovanska stranka, naj se uči na podlagi materinščine, kakor to zapoveduje visoka ministerBka naredba meseca novembra 1850. Nemška stranka pa želi, naj določijo srenje, mesta, itd., sploh ti, kteri morajo letč šole vzdrževati, ali se imš, tudi jezik manjšine ali drugi deželni jezik v teh šolah učiti. Nemška in slovanska stranka tirjate, da se morajo tudi učiteljski pripravniki v materinščini podučevati, da bi potem zamogli pri poduku v ljudskih šolah bolje shajati. Bolj razločne so misli obeh strank o srednjih šolah ali gimnazijah in realkah. Nemška stranka pravi kratko: V Priboru, Kromerižu in Stražnici naj je podučni jezik v srednjih šolah samo česko-slovanski, v Mikulovu, Moravskej Trebovi in v Znojmu pa samo nemški. V Brnu, Olomucu, Jiglavi in v Ogrskem Gradišču je sicer tudi nemški, pa če se oglasi tukaj
— radosti slovanskih učencev, napravi naj se za nje poseben oddelek s podučnim jezikom slovanskim. V vseh srednjih šolah pa naj se daje učencem priložnost, da si zamorejo druzega deželnega jezika v besedi in v pismu popolnoma naučiti. Misel slovanske stranke o srednjih šolah pa je ta le: V Kromerižu, Priboru, v Stražnici in v Og. Gradišču morajo biti srednje šole čisto slovanske, v Mikulovu v Znojmu in v moravskej Trebovi pa čisto nemške Gledč druzega deželnega jezika v teh šolah naj im& vsak učenec priložnost naučiti se ga popolnoma. V srednjih šolah v Brnu, Olomucu in Jiglavi naj se napravijo v nižih razredih paralelni oddelki pa tako, da se vsi učenci obeli narodnosti toliko drugega jezika naučijo, da se zamorejo v viših razredih združiti in ne-ktere predmete nemški, nektere pa slovanski poslušati. Pri skušnjah, zlasti pri skušnjah zrelosti naj je vsakemu prostovoljno odgovarjati, v kterem koli izmed dveh deželnih jezikov hoče ali se bolj izurjenega čuti.
Ptuje dežele.
Dva posebno važna dogodka, ki se sta oba eni isti dan, 23. febr., zgodila, imamo tu svojim bravcem naznaniti. Dasiravno nam ne dojdeta iznenada, ker delajo veliki dogodki navadno že dolgo poprej nekako senco, vendar ju še nismo tako nitro in ob enem pričakovali. Pruski minister Bismark, ki ga čitatelji že gotovo dobro poznajo, poslal je kaj nevoljno poslance ustavi nasproti domu, še prodno jim je proračun ali budget za tekoče leto predložil! Zastopniki in vlada se tedaj niso ne le porazumeli in spravili, temuč razdor je postal še veči in delež pruskega naroda je za naprej, vsaj za eno leto, absolutizem v vseh njegovih žalostnih nasledkih. Tako hvalo in plačilo dobiva narod za svojo lojalnost! Ne čaka ga zdaj tudi nič druzega, kakor braniti se zoper silo ali pa — umoriti sam sebe! Za prihodnji zbor se po ustavi volijo novi poslanci. Med tem časom pa špekulira Bismark menda na slavo, ki si jo misli z vojno pridobiti, in s tem spet ljudstvo preslepiti, da bode potem bolj prijazne zastopnike izvolilo, ali pa še korak naprej stopiti in nov volilni red oktrojirati. Stori naj pa, kar hoče, po poti, ki jo je enkrat nastopil, mora naprej, da se ali sam pogrezne v brezno, ali pa da tudi še to na videz ustavo popolnoma odpravi. Lahko pa tudi pripravi taka igrača z deržavnim pravom kralja ob prestol! — Po vsaki ceni pa so napočili za Prusko važni in osodo-polni dnevi; zlasti pa naj tudi avstrijska vlada dobro pazi, da jej Bismark kje kacih nevarnih liinane ne nastavi. Po tem, kar je on do zdaj počenjal, loti se prav lahko tudi še kaj hujšega! — Druga novica je ta, da so Romani 23 t. m. svojega zdanjega kneza in vladarja s prestola pahnili, ga vjeli in zaperli, a tako hitro, da ni bilo nič boja in kerviprelitja in da je bilo ljudstvo s tem djanjem še celo prav zadovoljno! Ob enem se je tudi oklicala začasna vlada, pri kteri so general Golesco, obristar Karalambi in L. Catargi. Tudi zbor se je že snidel ter oklical brata zdanjega belgijskega kralja za kneza in vladarja. To je dogodek, ki zadeva tudi vse veče vlade in lahko velik ogenj in ho matije napravi s tem, da spravi v s hodno vprašanje na dan. Najberže pa je s tem dogodkom v ozki dotiki tudi tista novica, ki se je zadnje dni neprenehoma naznanjala, da je namreč Ruska veliko vojaščine ob gališki meji in reki Prutu postavila. Ker sta tudi kneza Ghika in Stur-dza , oba dobra prijatla in priverženca Rusov, uda namestne vlade, kaže nam to, da je Ruski upliv in denar zmagal francoskega. Kousa pa je bil velik Napoleonov prijate?, ki je sploh v vsem njega posnemal, naposled pa vendar prekanjen bil! Res pa je tudi tako vladal in s pravom tako delal, da ga je moralo ljudstvo čedalje bolj so-
vražiti. Kai bodo pa vlade zdaj počele, ni še znano. Ker so Romani v vshodu naši sosedje, zadevajo te dogodbe tudi našo der-žavo, ki ne bo smela rok križem deržati, in samo od deleč gledati, kaj in kako se pri sosedu godi Morebiti je pa tu tudi Bismark svojo „nevidno11 roko stegoval?!
Kazne novice.
*	Te dni smo imeli v celovškej okolici dvakrat ogenj; saboto zvečer je pogorel v Medgorece g. Morov veliki Skedenj, ponde Ijek zvečer pa pri drugem mostu Hojzeljnovo pohištvo.
*	Prevzvišeni vladika Strosmajer je b prejel od černogorskega kneza red kneza " Danila za „nezavisnost Cernegore" s posebnim zahvalnim in častivnim pismom, ki mu ga je te dni prinesel knezov tajnik in piša telj, pop Ivan Sundečič.
*	Dohodki vseh evropskih železnic so za 1. 1865 znašali: 2 milijardi (2 tisoči mi lijonov) 135.907 frankov.
*	Slovenski dijaki na dunajskem vse učilišču bodo 2. marca napravili Vodniku v spomin besedo. Živili!
*	Svetovavec v c. kr. deržavnem mini sterstvu, g. Blaž ir, sprejel je red sl. že lezne krone.
*	20. t. m. so imeli kranjski domoljubi v kapelici na pokopališču sv. mašo v spomin Franceta Prešerna.
*	V mariborski čitalnici se je 25. t. m. igrala glediščna igra „Raztresene*", v c e lj ski pa bo 4. marca šaloigra „Kteri bo?“
*	A jdovska čitalnica je imela 4. febr. krasno besedo s tombolo in plesom, ktere se je udeleževalo tudi veliko Ipavcev.
*	Serov, nadepolni skladatelj ruske opere „Rognčda", dobil je od carja Alek sandra za svoje izvrstno delo 2000 rubljev in dokler živi, 1200 rubljev penzije.
Danajska borsa 27. febrnaija 1866	
6% ruetalike	.	60.90
5 V, nacijonal	. 63.60
1860 derž. posoj .	. 79.30
Bankine akcije .	731
Kreditne .,	. 143.10
London	
Novi zlati ,	4.86
Srebro	101.60
Odperta listnica.
J. N. v Lj, „Glasnik1* pride; — J- L. na D. sprejeli pa odložili, — gg. D. T., B. B. na Štaj. in g. A. D. na Kranj.: ali spite? Dotižne gg. v Pt., Ljub. lu Gor. prosimo za stonog, zapisnike! —
Oglas.
Visoko c. kr. ministerstvo pravdo sodja podelilo mi je službo advokatu ( za Štajersko, Koroško in Kranjsko s prebivališčem v Kozjem. To službo nastopivsi priporočujem se vsakemu-ki je primoran, svojo pravico pred sodnijo tirjati ali braniti, ki hoče po godbe sklepati itd.
Rabiti mislim slovenski ali nem.sk> jezik po jeziku svoje stranke, ako on« ne zahteva drugače.
Po izrečeni želji nekterih Maribor ranov, ki me častijo sč svojim zaupa' njem, obiskovati mislim Maribor prv> torek vsakega meseca, in tam se nahs jati v hiši g. Srebre-ta, zdravnika.
V Kozjem, meseca svečana 186d<
Dr. Janko Sernec.
L#8tuik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Klsinmayerja odgovorni vodnik B Bertschinger.