KATOLIŠKI
Leto XLIII. - Štev. 3 (2129) - Četrtek, 24. januarja 1991 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE	GORIZIA		SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO 11/70% - AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P.T. Dl GORIZIA - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA	ITALY		
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
OROŽJE IN DENAR Vsako upanje ni še splahnelo
Nekaj ur pred iztekom roka za oddajo orožja nelegalnih paravojaških enot, je v soboto zvečer jugoslovansko zvezno obrambno ministrstvo le.-tega podaljšalo do 23. januarja. Dvoumni ukrep, glede katerega se vojska seveda ni hotela izraziti ali velja tudi za teritorialno obrambo in posebne enote policije pa je le podaljševanje napetosti, ki je v senci spopada v Zalivu tu posebej velika. Toda prestavljeno je bilo tudi nadaljevanje pogovorov med predsedniki republik in zveznim predsedstvom, katerih drugi krog se bo odigral 28. januarja.
Pogovore je prejšnji teden vodil tudi premier Markovič, ki je po začetnem šoku ob srbskem vdoru v jugoslovanski denarni sistem (ki pa ga seveda še ni konec, kajti z njim devalvirani dinar kroži tudi po slovenskem finančnem prostoru) obiskal vse republiške vlade, v petek 18. januarja, tudi slovensko.
Še vedno nasmejani Markovič je-seveda moral požreti zalogaj, ko mu je Peterle povedal, da se Slovenija sicer zavzema za konvertibilnost dinarja, da se z zvezno vlado strinja glede devizne politike, neoviranega pretoka blaga in storitev, da podpira delovanje enotnega jugoslovan-
skega trga, lastninjenje in zmanjševanje zasebne in javne porabe, toda odstopa od skupne sanacije bančnega sistema, od dosedanjega načina finansiranja federacije, zavrača centralizacijo zunanje politike in obrambe in ostaja pri svojem monetarnem sistemu.
Prav ta dobiva vse določnejše obrise. Na vztrajno zahtevo delegatov v parlamentu bodo ti na zasedanju v tem tednu dobili na vpogled predlog zakona o narodni banki Slovenije kot emisijski ustanovi.
Kot je bilo moč zvedeti, je pričakovati, da se bodo prvi slovenski boni (kot predhodnica nove slovenske valute) v obtoku pojavili v času dveh mesecev, če pa bo prišlo do devalvacije ali hiperinflacije dinarja, pa še prej.
Dinar bo počasi devalviran in ga bodo postopoma jemali iz obtoka. Novi boni (so še brez imena, delovno ime je sicer »Triglavmarka«) naj bi temeljili na deviznih rezervah in skrajno restriktivni monetarni in finančni politiki.
To naj bi novi valuti omogočilo konvertibilnost in menjalno razmerje proti nemški marki v razmerju 13:14 (torej 14 novih slovenskih denarnih (se nadaljuje na 2. sir.)
Nismo dočakali, kar smo vsi upali, namreč mirno poravnavo spora v Perzijskem zalivu: v noči na 16. januar so ameriški in zrakoplovi drugih zaveznikov napadli ozemlje Iraka in bombardirali njegova mesta. Začel se je oborožen spopad, ki velja o njem, kar drži za vse vojne: Vemo, kako se začnejo, ne vemo, kako se končajo. O sedanji pa je sv. oče rekel: »Vojna je pustolovščina brez povratka.«
Do zadnjega smo vsi upali, da se bo Saddam Hussein dal prepričati in bo poiskal mirno poravnavo. Janez Pavel II. je še v sredo, 15. januarja poslal osebno pismo Saddamu in Bushu ter ponovil: ». . . izpričanje določene pripravljenosti z vaše strani vam bo samo v čast pred vašim narodom.« Toda nič ni pomagalo. Zato se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi.
Oboroženi spopad se je začel. Noč za nočjo, dan za dnem se vrstijo napadi na Irak. Ta slednji pa je začel obsipati z raketami izraelsko ozemlje, čeprav Izrael ni med napadalci Iraka, temveč je razglasil svojo nevtralnost. Toda vemo, da Saddam in večina arabskih držav smrtno sovražijo Izrael in bi nadvse radi po-
JANUAR
MESEC NAŠEGA KATOLIŠKEGA TISKA
\<Š\
\ t o t 8
T
TISKANA
BESEDA
OSTANE!
Sliši se, da smo ljudje zahodne kulture, med katere spadamo tudi mi, postali nepismeni in ne-bralni ljudje, kvečjemu še gledalci in poslušalci elektronskih aparatov, ki so postavljeni na nekakšen družinski oltar, »bogkov kot«, kjer se vsak večer izbira družina, kakor se je nekdaj zbirala k molitvi.
Radio in televizija nam posredujeta bežno sliko in glas, a nam ne nudita časa za razmišljanje. Človek postane polagoma avtomat, ki sprejema vse, kar vidi in sliši, s tem pa postaja tudi duhovno plitev. Ne smemo pustiti, da bi ta sredstva na nas tako močno vplivala, da bi prenehali razmišljati in presojati stvari, ki zadevajo naše življenje v luči evangelija. Za naš svetovni nazor in življenjsko ravnanje je odločilen evangelij, ki je božje sporočilo človeku.
Katoliški tisk ni luksuz, ampak nujno sredstvo našega verskega izobraževanja in utrjevanja našega krščanskega življenja. Lahko bi rekli, da je branje verskega tiska v župniji eno od meril njene vernosti. Morda bi bilo prav, da bi se znali pri spovedi obtožiti ne samo, da smo opustili mašo ali molitev, ampak tudi, da v hiši nimamo nobenega katoliškega časopisa ali knjige ali da tega ne vzamemo v roke.
gnali Izraelce v morje. Odtod napad Iraka na Izrael.
Izraelska vlada bi na napade rada odgovorila, saj ji letal ne manjka, toda Američani nočejo tega, ker bi se na ta način Izrael neposredno vpletel v spor z Arabci. Zato zagotavljajo, da bodo oni branili Izrael. V ta namen so že poslali posebne izstrelke za prestrezanje iraških raket. Saj sedaj prve dni spopada gre pravzaprav za boj med letali in raketami ter z bombardiranjem iz zraka, kar je spet nova taktika modernega vojskovanja.
Pred izbruhom sovražnosti smo bili priče novemu pojavu: šlo je za množično udeležbo pri molitvi in manifestacijah za mir. To je bil res izjemen pojav v vseh državah zahodnega in tudi vzhodnega sveta. V vseh jezikih se je molilo in manifestiralo
za mir. In molitev se nadaljuje. Dokler bodo ljudje molili, ne bo splahnelo upanje na mir.
PAPEŽ SPREJEL IRAŠKE ŠKOFE
Dobro obveščeni krogi trdijo, da papež pripravlja nove pobude za mir. V posebni avdienci je namreč v soboto, 19. januarja sprejel tri iraške katoliške škofe vzhodnega obreda. To so kaldejski patriarh iz Bagdada Rafael I. Bidavvid, armenski nadškof Awak Asa Dourian ter asirski metropolit Givvargis Sliva. Ti so potrdili, da papež pripravlja nov dokument o miru.
Istočasno je bilo napovedano, da sv. oče pripravlja srečanje z vsem kardinalskim zborom. To srečanje naj bi bilo po Veliki noči od 4. do 6. aprila.
KOCKA JE PADLA
V	sredo, 16. januarja ponoči so ameriške in druge povezane vojaške letalske enote napadle Irak in ga silovito bombardirale, posebej še prestolnico Bagdad. V isti noči in nato vse naslednje dni so koalicijske pro-tiiraške sile nadaljevale letalske napade in verjetno zelo ošibile odpor nasprotnika.
Prišlo je do velikanske materialne škode (cilj bombnih napadov so bile predvsem strateško pomembne postojanke, kot ministrstva, vojaške baze, letališča, industrije itd,) in tudi do človeških žrtev. Vojne operacije se nadaljujejo v silovitih letalskih pohodih, ki jim je skupni cilj osvoboditev Kuvajta.
ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Holandska, nato Savdska Arabija in Kuvajt — to so prve in glavne vojaške sile, ki so šle v napad za uresničitev resolucije OZN.
Sovjetska zveza je dala nekako načelno privoljenje v to akcijo, čeprav sama direktno v tem ne sodeluje. Sirija je na strani protiiraške fronte, Egipt tudi, prav tako razni arabski emirati. Jordanija je sicer proglasila
vojaško nevtralnost, čeprav si kralj Hussein prizadeva na eni strani ne se preveč zameriti Saddamu Husseinu, na drugi strani pa skuša plesti nekaj meglenih mirovnih niti. Iran je prav tako nevtralen, v Alžiriji pa se vedno bolj slišijo zahteve po pomoči Bagdadu.
IRAK NAPADEL IZRAEL
Veliko vprašanje je bilo že od vsega začetka, kako bo z izraelsko državo. Bagdadski kalif je namreč že pred časom napovedal, da bo v primeru napada prva tarča prav judovska država. In res, po prvih dneh čakanja je že izvedel dva raketna napada na Tel Aviv in druga mesta. Prišlo je do manjše škode in nekaj ranjencev.
Morda bolj kot vse to pa je Izraelce neprijetno prepričalo dejstvo, da je njihovo ozemlje ranljivo. Torej predvsem psihološki udarec, ki ga ni lahko požreti. Vlada v Jeruzalemu je zaenkrat sprejela vabilo ameriškega predsednika Busha, naj raje ne od-(se nadaljuje na 2. strani)
KlTORNfe)
Množica na trgu sv. Petra v nedeljo, 13. januarja posluša Janeza Pavla II.: »Irak naj naredi gesto miru . . . Vpletene države naj pripravijo mirovno konferenco o vseli
problemih Vzhoda . . .«
KATOLIŠKI GLAS • PASTIRČEK - MLADIKA DOM - GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
DUHOVNA MISEL ZA 3. NAVADNO NEDELJO
Slovenci v Vatikanu danes
Odnosi med srbsko pravoslavno in katoliško Cerkvijo
»Čas se je dopolnil in božje kraljestvo je blizu.
Spreobrnite se in verujte evangeliju« (Mr 1, 15)
Bog Jezusa Kristusa je Oče usmiljenja in miru.Nasprotuje vsaki površni sodbi, verski ali ideološki zaprtosti, prevladi nekaterih nad mnogimi in do konca upa, da bo izgubljeni sin našel pot nazaj v domačo hišo, ker noče nikogar obsoditi na smrt. Hoče namreč, da spozna svoj greh, se spreobrne od svojih krivih potov in živi (prim. Ezek 18, 23).
Evangeljski dogodek tretje navadne nedelje nam predstavi prve Jezusove učence Simona, Andreja, Jakoba in Janeza, ki so sprejeli vabilo, se odločili, popustili mreže in šli za njim (prim. Mr 1, 18). Zapustili so svoje čolne, družino in domače okolje, ker so čutili, da je Jezus resnično božji Sin, pričakovani Mesija. Postali so njegovi spremljevalci in prvi poslušalci, Kasneje tudi oznanjevalci božjega kraljestva: prišel je čas, da se človek odpove grehu in si nadene podobo novega, odrešenega človeka.
Oznanilo je bilo kratko:
— z Jezusovim prihodom se je čas dopolnil
— božje kraljestvo je blizu
— potrebno je spreobrnjenje
— in vera v evangelij.
Tudi v naših nemirnih in duhovno sušnih časih so potrebni oznanjevalci. To postanemo najprej s pričevanjem svojega življenja — kot kristjani. Samo tako bomo ustvarjali tisto duhovno ozračje, ki bo omogočalo, da se bodo nekateri možje in žene na poseben način posvetili službi evangelija doma in po svetu. Vera je namreč iz oznanila.
MILAN NEMAC
LITURGIČNA OBNOVA
Govorijo, da bo treba zanesti kaj novega in svežega v sveto bogoslužje. Sveta maša je postala skoraj »mrtva«. Lepša molitev je potrebna, še bolj pa sodelovanje vseh tistih, ki so pri maši. Vse premalo je ljudskega petja ... Še bi lahko nadaljevali.
Ena velikih pomanjkljivosti pa je dejstvo, da verniki zamujajo. Včasih se zdi, da gredo v trgovino in ne v cerkev. V trgovini si postrežeš, pa greš. Ali prideš ali greš ob določeni uri, ni važno.
V skoraj vseh cerkvah je oltar tako postavljen, da duhovnik lahko gleda na ljudi. Tako ima možnost, da prešteva zamudnike. Eni pridejo bolj pozno, drugi odidejo bolj zgodaj. Včasih so res pravili, da je maša veljavna tudi če malce zamudiš. Danes pa ni tako! Sveta maša se začne, ko duhovnik stopi pred oltar in se prekriža. Ljudje so vsi že zbrani in z duhovnikom molijo ali odgovarjajo na njegov pozdrav.
Kako žalostno je, če duhovnik pride pred oltar in vidi v cerkvi samo nekaj oseb. In še te ne odgovarjajo. Točnost je potrebna, da vsi skupaj stvorimo občestvo, skupnost, ki sta dve važni predpostavki za vredno obhajanje svetih skrivnosti.
Bodimo torej točni in ne odhajajmo pred koncem!
Ko ta teden molimo za zedinjenje, poglejmo, kako je z odnosi med katoliško in pravoslavno Cerkvijo v Jugoslaviji. O tem govori beograjski nadškof dr. Franc Perko v intervjuju, ki ga je objavila »Blagovjest« v letošnji januarski številki.
V	tem našem razgovoru je nekako neizbežna tema antivatikanska, antikatoliška kampanja v sredstvih javnega obveščanja v Srbiji. Kaj lahko poveste o tem?
Resnica je, da se ob zaostrovanju razmer pri nas, zaostruje tudi antivatikanska in antikatoliška kampanja. Včasih je ta kampanja tako primitivna, da vzbuja nasmeh vsakogar, ki se nekoliko spozna na politiko in namene Vatikana. Za vse je kriv Vatikan: za Kosovo, za Makedonijo, za spor med Srbi in Hrvati, za separatizem Slovencev, v ozadju vsega zla je Vatikan. Kot da je Vatikan neko svetno politično središče, ki se bori proti Jugoslaviji, pravoslavju in Srbom. Kar se tukaj piše zoper Vatikan, nima nič skupnega z resnico, ker je edini cilj Vatikana širjenje božjega kraljestva, oznanjevanje odrešenja po celem svetu in za vse narode. Na to antivatikansko in antikatoliško kampanjo je naš odgovor samo eden: Dragi bratje pravoslavci, mi vas iskreno ljubimo v Kristusu in v Svetem Duhu.
Prav. To in ono beremo in poslušamo o Vatikanu, o katoliški Cerkvi. Srbi, tako delavci kot tudi intelektualci, se večkrat radi razgovarja-jo z vami. Je prisoten enak pristop v vaših razgovorih kot ga najdemo v sredstvih javnega obveščanja?
Ne, gre za čisto drugačen pristop. Vsi tisti, ki nekoliko poznajo situacijo, ki poznajo delo katoliške Cerkve in Vatikana, ne govorijo tako neumnih laži. Vedo, kakšno je delo in cilj Vatikana ter katoliške Cer-
(nadaljevanje s 1. sir.)
KOCKA JE PADLA
govori s protinapadom. ZDA se namreč bojijo, da ne bi izraelski vojaški nastop odmaknil ostalih arabskih držav te koalicije v boju proti Iraku.
Na vrsto je sedaj kot tarča Sadda-movih raket prišla tudi Savdska Arabija. Nekaj raket je že padlo na njeno ozemlje, zlasti na prestolnico Riad. Sicer pa so pred dnevi ZDA poslale v Izrael posebne rakete vrste Patriot, ki zmorejo prestreči raketne napade sovražnikov. Kaže, da ima to tudi že svoj uspeh.
Omenimo naj še zadevo dveh italijanskih častnikov-pilotov letala Tornado, ki so ju pogrešali po neki letalski akciji. Enega so sedaj ujeli Iračani, za drugega pa še ni znana usoda.
ODMEVI NA VOJNO PRI NAS
Vsa vojna tematika je seveda sprožila določeno mrzlično stanje tudi pri nas. To se sicer ne kaže v kakih vidnih zunanjih znamenjih (kot npr. nerazumno nakupovanje živža), ampak nekoliko drugače. Posebej v mestih je več policijskih in drugih kontrol, zlasti pred javnimi poslopji itd. V naši deželi pa še v pordenonski pokrajini, kjer je znana ameriška vojaška baza v Avianu. Drugače pa je ritem zaenkrat normalen.
Poglavje zase pa predstavljajo razne mirovne pobude in manifestacije, ki so jih priredile zlasti opozicijske
Beograjski nadškof Franc Perko
kve; zato ne morejo sodelovati pri tej kampanji laži. Hvala Bogu, mnogi so drugačnega prepričanja.
Žalostno pa je, da v tej propagandi sodeluje tudi tisk pravoslavne Cerkve. Res je, ni ves takšen. V tem oziru prednjači časopis »Glas Crkve«. Ta časopis ima v vsaki številki vsaj en članek, ki se v njem napada Vatikan in katoliška Cerkev.
Prepričan sem, da so take neumnosti in laži nasprotne naši skupni krščanski morali in nasprotne Kristusovi resnici. Želel bi, da se v pravoslavnem tisku preneha s takimi neresnicami in s tako bujno bolestno fantazijo pisati o katoliški Cerkvi; to ustvarja iz katoliške Cerkve in Vatikana demona, ki ogroža ves svet.
Kaj naj še rečem? Potrebna nam je strpnost. Resnica o katoliški Cerkvi se bo že pokazala. In v sramoti bodo ostali tisti, ki širijo neumnosti in laži.
Žal mi je, zelo mi je žal. Taka antikatoliška kampanja zelo škodi dialogu in ekumenskim odnosom v naši državi. Tudi glede tega nam je treba veliko potrpljenja in zaupanja v božjo pomoč in milost. Z našega vidika je v takšnem ozračju nemogoča združitev med katoliško in pravoslavno Cerkvijo, a verujemo Kristusu, ki pravi: Pri Bogu je vse mogoče.
sile, sindikati in študentovska gibanja. Če je seveda mir svet in zaželen od vseh brez ozira na ideologijo in barvo, pa je zlorabljanje mirovnih klicev in enostransko vodenje množičnih prireditev prav gotovo škodljivo. Vstop v vojno (v Italiji je to le delno in omejeno sodelovanje) samo po sebi gotovo ne pomeni agresivne politike neke države proti drugi, niti imperialistične politike do držav Tretjega sveta.
Gre zelo enostavno za odločno obrambo mednarodnega prava, ki ga je iraški diktator svojevoljno hotel porušiti. Gre prav tako za izvajanje resolucij svetovne organizacije, ki zahteva iraški umik iz Kuvajta in spoštovanje pravil civilnega sožitja med narodi.
Prav gotovo so vsi demagoški poskusi izkrivljanja resničnosti smešni in neodgovorni. Zato lahko soglašamo z besedami predsednika republike, ki je dejal, da se mora Italija v resnici pokazati kot zrela in »odrasla« država. Če demokratično in zakonito sprejema določene sklepe, jih mora potem tudi izvajati.
Spectator
OROŽJE IN DENAR
enot za 13 mark ali z drugimi besedami, nekaj manj kot 1:1).
Novi slovenski denar naj bi bil vezan na nemško marko (morda pa na avstrijski šiling), omenjene devizne rezerve pa naj bi Slovenija pridobila z najetjem kredita v vrednosti 1,5 mi-
lijarde dolarjev. Kredit utegne po vsej verjetnosti priti iz Nemčije (ali Avstrije), kakor bi bilo moč med vrsticami razumeti slovenskega finančnega ministra Kranjca, ko je govoril o obisku nemškega veleposlanika.
Glede Nemčije pa še tale »noviči-ca«: slovenski rdeči lobby naj bi, po izjavi visokega slovenskega vladnega uradnika, dosegel, da je bilo preklicano že odobreno zajetno posojilo Sloveniji.
DEMOS IN VLADA
Slovenski politični prostor se vse bolj profilira — tako bi lahko objektivno imenovali tisto, kar ima opozicija za razpad Demosa.
Pred dvema tednoma je namreč na tiskovni konferenci po, za javnost zaprtem sestanku Demosa, prvak Slovenske demokratične zveze izjavil, da Slovenija stoji pred dvema ne-varnostima: ali boljševizacijo ali pa klerikalizacijo (nekateri menijo, da je uporabil še trši izraz: klerofašiza-cijo).
Kot je mogoče zvedeti, se ta stavek nanaša na nekatera nerazčiščena vprašanja med krščanskimi demokrati in SDZ. Slednja naj bi po mnenju nekaterih opazovalcev podcenjevala intelektualni potencial krščanskih demokratov, do trenj pa naj bi prišlo tudi med obema deloma SDZ: liberalnim (Rupel) z okrog 30% in konservativnim večinoma krščanskim (okrog 70%).
To potrjujejo tudi najnovejša Ru-
plova prizadevanja, da bi stranki dal določnejšo politično in filozofsko identiteto, pa tudi vesti, da nekateri vidni člani SDZ, ki so po verskem prepričanju kristjani, vedno bolj opazno koketirajo s krščanskimi demokrati.
Rupel, katerega konservativnost gre marsikomu v Demosu v nos, pa naj bi po nekaterih vesteh precej kritiziral nekatere ministre: ministra za informiranje Staniča iz vrst bivše ZSMS, ministra za okolje Jazbinška (Zeleni), ministrico za delo in socialo Puharjevo (Stranka demokratične prenove) in ministra za industrijo Rejca iz vrst krščanskih demokratov.
Peterle naj bi te očitke zavrnil. Toda kritični so bili menda tudi Zeleni (ker se ekološka vorašanja ne rešujejo v skladu z njihovim programom) in Slovenska kmečka zveza. Prav zanjo mnogi menijo, da ji manjka političnega občutka in z nekaterimi nastopi v parlamentu hodi na roko opoziciji.
Kakorkoli že, vihar zaenkrat ni odnesel še nobenega ministra, toda obstajajo znamenja, da bi utegnil v prihodnosti ob primernem trenutku odnesti celo katerega izmed tistih, ki so vihar sprožili.
Leon Marc
★
Milost ima svoje čase. Dobro, ki ga hoče Bog, se izvrši kar samo po sebi, ne da bi na to posebej mislili. Ne prehitevajmo božje Previdnosti. (Sv. Frančišek Pa-velski)
Nedavno je TV Slovenija posvetila nekaj svojih oddaj najprej zgodovini Vatikana oz. Cerkve, nato pa Slovencem v Vatikanu danes. Oddaje so bile dobro zrežirane in pripravljene, posnetki zanimivi, komentar v redu. Oddaje je z besedili opremil dr. Drago Klemenčič, sedanji urednik verskih oddaj na TV Ljubljana. Posebej drugi niz oddaj je bil zelo zanimiv in aktualen, saj je podal verno sliko sedanje slovenske prisotnosti v Vatikanu oz. v Rimu nasploh. Papeški zavod Slovenik, slovenski profesorji na raznih papeških univerzah, Slovenci v vatikanski biblioteki in na vatikanskem radiu, pa še delovanje rimskih Slovencev — vse to je lepo prišlo na dan in zlasti široki publiki prikazalo to morda manj znano slovensko rimsko stvarnost.
V	okviru Vatikana deluje seveda tudi Državno tajništvo in z njim povezana papeška diplomacija. Verjetno bi kazalo omeniti tudi slovensko prisotnost v teh ustanovah, ki je — čeprav razumljivo mnogo manjša — pomenila vsaj v zadnjih desetletjih za Slovence veliko. Naj tu omenimo konkretno pokojnega nadškofa msgr. dr. Jožeta Žabkarja, ki je po delu v Drž. tajništvu nastopil pomembna mesta v vatikanski diplomaciji. Tako najprej pri mednarodni ustanovi Združenih narodov UNESCO v Parizu, nato pa kot apostolski pronuncij v skandinavskih državah; posebej še pomemben v pripravi znane helsinške konference. Druga slovenska osebnost v Državnem tajništvu je recimo še goriški rojak msgr. Slavko Bavdaž, ki je do zadnjih let aktivno delal na svojem mestu v Apostolski palači.
Toliko le v dopolnilo sicer zelo izčrpni in zanimivi oddaji slovenske televizije.
Poslušalec-gledalec
PAX CHRISTI V SLOVENIJI
Tik pred novim letom se je v Mariboru predstavnik Medškofijskega odbora za študente iz Ljubljane sestal z generalnim tajnikom mednarodne krščanske organizacije Pax Christi De Jonghom. Pax Christi ima status poluradne cerkvene organizacije (njen predsednik je kardinal Daniels) in si prizadeva za mir, spravo, človekove pravice in svobodo na krščanskih načelih.
Letos pripravlja mirovno srečanje mladih v Linzu, kamor naj bi poromali tudi slovenski romarji. Predstavniki »Pax Christi« in MOŠ-a so ob tem izrazili željo, da bi tudi v Sloveniji prišlo do ustanovitve podružnice te organizacije.
Latvija v nevarnosti
Za Litvo je sedaj na vrsti druga baltska republika — Latvija. V glavnem mestu Rigi je prišlo do nasilnega posega sovjetskih posebnih vojaških oddelkov z napadom na razna vladna poslopja. Pri tem je izgubilo življenje pet ljudi, več pa je bilo ranjenih.
Ponovila se je torej podobna tragična slika kot v Vilniusu. Sovjetske oblasti izgubljajo živce, na Baltiku pa se množijo žrtve. Kam bo vse to pripeljalo?
ZDA so sicer izrazile negodovanje zaradi zopetnega sovjetskega posega. Več pa verjetno zaenkrat ne bodo naredile, ker imajo v teku Zalivsko krizo. Prav tako si nočejo odtegniti vsaj tihe sovjetske podpore svoji akciji. Politični realizem torej še vedno hodi preko trupel...
Tudi Primorska ima svojo Krimsko jamo
ZGODOVINSKI SPOMIN NA CERKLJANSKE ŽRTVE
(nadaljevanje)
Angleško zavajanje
Drugo poročilo je izjava kapetana Bojana Štiha, pomočnika načelnika Obveščevalnega oddelka Glavnega štaba NOV in POS o zadevi iz leta 1943 glede angleškega majorja Darevvskega, člana misije pri IX. korpusu, po izpovedih ing. Rantzin-gerja, kaplana Piščanca in učiteljice Pavle. Navedene so priče za to izjavo: generalmajorja Ambrožič in Kveder, član IOOF Leskošek, načelnik Pl ONZ Perc in Štefan iz NKOJ-a. Datum te Štihove izjave je 1. julij 1944. V njej sem med drugim prebral:
»...daje major Darevvski dejal... Ako pridejo Nemci v Cerkno... naj se drže popolnoma pasivni... Ran-zinger je pripomnil še, da je vsled teh zagotovil majorja Darevvskega mislil, da je njihovo delo popolnoma pravično... Tudi kaplan Piščanc je izjavil, da je imel vtis po ravnanju majorja Darevvskega, da Angleži res podpirajo samo nje... Delo majorja Darevvskega je bilo v tem, da je s svojimi izjavami nedvomno pripomogel k razvoju organizacije plavih, jim dajal v delu poguma in potuhe in jih odvezoval kazni s strani ljudske pravice, ker da jih bodo rešili Angleži. Jasno je tudi to, da je imel Darevv-ski na tak način tudi verjetno zveze z Gestapom...«
Naslednje poročilo, podpisano od Bojana (Štiha), je naslovljeno na majorja Vita (Kraigherja). Je poročilo kontrašpijonažnega sektorja IX. korpusa od 14.2.1944. Med drugim v njem piše:
»...Ko smo mi razkrili majorja Novaka Karla kom. 3. bat. Vojkove brigade, nam je o istem sporočil PK VOS, da je dober in zanesljiv, bil pa je najintimnejši sodelavec majorja Hojana in gestapovskega vodje Ro-senerja z Bleda. O majorju Novaku glej vse podatke v arhivih brigadne-ga sodišča, ki prihaja z isto pošto k vam na Višje vojno sodišče. (Brigad-no vojno sodišče 7. SNOV Janka Premrla Vojka meseca februarja 1944). Prvi Hojan je bil justificiran od PK VOS-a, Novak pa od rednega vojnega sodišča...«
Nadaljnji dokumenti
Medtem je izšla interna izdaja Zbornika fotografij VOS-a, izdanega od RSNZ, v katerem lahko preberemo:
»Drugič je VOS interveniral v januarju 1944. leta, ko so Nemci na podlagi svoje agenture v Cerknem, napadli partijsko šolo v Cerknem in v tem napadu ubili 47 tečajnikov. Čeprav so bile brigade 31. divizije razvrščene okrog Cerkna, so se Nemci po pokolu umaknili brez izgub. Takoj po napadu na omenjeno šolo KPS je bila aretirana skupina 16 agentov. PK VOS je izdala komunike o izdajalski aktivnosti vseh 16 priprtih oseb z njihovimi imeni in s sodbo, s katero jih je sodšče obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Sodba je bila izvršena in besedilo sodbe je bilo prebrano pred zbori vseh enot narodnoosvobodilne vojske v Slovenskem Primorju.«
Iz navedb v Zborniku je razvidna tudi sestava Pokrajinske komisije VOS-a za Primorsko, ki je tedaj vseh 16 obtožila, obsodila in pokončala s pomočjo svoje zaščitne čete. Komisijo so sestavljali: načelnik Miro Perc-Maks, Slavko Furlan-Dušan, Miroslav Remškar-Boštjan, Branko
Jerkič, Vidko Hlaj, Franc Pokovec-Poki in Anton Šega-Tonček. Tako sestavljena komisija je delovala do ukinitve VOS-a.
Iz pričevanj v časopisju je razvidno, da je eden izmed streljanih v tisti jami nad Cerknim bil le ranjen in je napol zakopan pobegnil. Po koncu vojne je v Ljubljani skušal doseči obnovitev t.im. procesa, a ga sploh niso hoteli poslušati. Umrl je naravne smrti. Na žalost njegovi še živeči svojci se o tem ne želijo razgovarjati.
S svojo »resnico« o Cerknem seje oglasil tudi borec iz Idrije. Odgovarjal je primorskemu duhovniku, povojni žrtvi boljševizma, ki je podvomil v pravičnost justifikacije »izdajalcev« iz Cerkna. Glavni dokaz tega Idrijca je bil nemški mitraljezec v cerkvenem stolpu. Ko sem ga v pismu napotil na knjižne zapise in na dokumente o tem, mi ni odgovoril, niti mojega pisma niso časopisi hoteli objaviti.
Cerkno - naša Krimska jama
Tak je moj zgodovinski spomin o žrtvah iz Cerkna na eni in drugi strani. Nad obojimi se moramo zamisliti, tako nad nacističnimi kot nad boljševističnimi, da ne bi še enkrat prišlo v naši deželi do česa takega. Osebno menim, da so tragične žrtve med gojenci tečaja tudi posledica prevelike samopašnosti in samozave-rovanosti partizanske vojske. Od partijske policije VOS-a obsojeni in pokončani »izdajalci« pa so žrtve taiste samopašnosti in samozaverova-nosti, še posebej izvirajoče iz priučenih policijskih boljševističnih navad. Pa na angleške zaveznike ne smemo pozabiti in vloge njihovega majorja Darevvskega v tej zadevi, saj
so svoje narodnostne uničevalne kolonialistične metode dokazali tudi s predajo domobrancev iz Vetrinja.
To je torej naša primorska žalostna in opominjajoča »Krimska jama« nad Cerknim. Opominjajoča in žalostna še toliko bolj, ker je bila izvedena javno ter uporabljena za dokazovanje partizanske pravičnosti, doslednosti in vsemogočnosti ter sposobnosti boljševiške policije!
V zadnjem času beremo zaničujoče pripombe mlajšega gorenjskega zgodovinarja o »komisijah za kosti«. Tudi obe skupščinski komisiji, »spravaška« za pokopavanje mrtvih in »pravaška« za rehabilitacijo živih na osnovi dokumentov, nista nič bolj obetavni. Primorce nas ne moreta potolažiti! Potrebna je rehabilitacija za vse žrtve jugoboljševizma, mrtve in žive! Primorci, pa tudi obe Gorici, stara in nova, potrebujemo, če smem tako reči, »komisijo za kosti«. Ne gre samo za pokončanje nad Cerknim. Gre tudi za vse pokončane v jamah na Trnovski planoti, Slovence in Italijane, privedene iz Gorice. Vse bi morali pokopati, tudi krščansko, ter dopustiti svojcem, da jim na grobiščih postavijo znamenja ter lahko tam za njimi žalujejo.
Cerkev in oblast bi morali tudi na Primorskem to priznati in opraviti svojo dolžnost, ki stajo v drugih predelih naše dežele že opravili.
Pokopljimo naše žrtve! Rehabilitirajmo mrtve in žive! Le tako lahko pridemo do v današnjem času še tako potrebnega sožitja vseh Slovencev!
In Bog nam bodi pri tem prizanesljiv in nam pomagaj!
V Ljubljani, 5. decembra 1990 (Konec)	Zdenko Zavadlav
BOŽIČNI PEVSKI NASTOPI ONSTRAN MEJE
Trinajst zborov na Mirenskem Gradu
Po dolgotrajnih megleno deževnih dnevih smo se v nedeljo, 13. januarja prebudili v jasnem jutru. Pravšnja vremenska sprememba je še dopolnila naša pričakovanja popoldanske božičnice na Mirenskem Gradu.
Nastopalo je trinajst pevskih zborov. Omejili smo se na število izvajalskih sestavov, dejansko število zborov pa je bilo večje, saj so nekateri nastopili združeno. V prezbiteriju so se zvrstili otroški zbori iz Dornberka, Nove Gorice in Solkana ter moška zbora Fantje treh vasi in Novega sv. Antona iz Trsta. Na koru so zapeli mešani zbori s Kapele, iz Šempetra (dva zbora), Bilj, Nove Gorice (združeno mešano-mladinski) in združeno iz Mirna-Rupe-Peči. Poleg njih pa še otroški in mladinski zbor s Kapele. Med mašo pa je iz odraslih pevk in pevcev nastal en sam velik zbor, ki je pel pod vodstvom Lojzeta Kobala in ob orgelski spremljavi s. Cecilije Kobal.
V	dveurnem programu so si božič-
Moški zbor Novega sv. Antona iz Trsta med božičnico na Mirenskem Gradu
ne melodije tekoče sledile, od tistih iz železnega repertoarja do modernih in najnovejših iz skladateljske delavnice prisotnih avtorjev (Klančič, Pirih).
Vsako leto pritegnejo poslušalce mladi glasovi s Kapele, dobro sta se odrezala tudi otroška zbora iz Dornberka in Nove Gorice. Med odraslimi zbori so bili nekateri bolj prepričljivi, drugi manj, Iz vseh pa je vela »božična« priprava. Posebej toplega sprejema je bil deležen gost s Tržaškega, moški zbor Novega sv. Antona, pod vodstvom Edija Ra-ceta.
V	besedno vezilo je bila za uvod postavljena pesem Ljubke Šorli Noč vseh noči, za sklep pa Božični čas ene od sodelujočih pevk. (N.B.)
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
Mladi Tržačani silvestrovali na Koroškem
Okrog trideset mladih tržaških Slovencev in Slovenk je letos več dni zimovalo v evangeličanskem domu v Trebnjem blizu Beljaka. Zabavni in počitniški del bivanja so spremljali tudi duhovni pogovori, ki jih je vodil ljubljanski bogoslovec Andrej Poznič, sicer argentinski Slovenec.
Na Silvestrovo smo se zbrali pri skupni maši, ki jo je daroval koroški duhovnik Stanko Olip.
Zimovanje — prijetno za telo in dobrodejno za duha. (L.M.)
Duhovniške spremembe
■ w w I ■ w I	mm m ■
v tržaški škofiji
Tržaški škof Bellomi se je odločil za nekaj duhovniških sprememb. G. Jože Špeh, ki je nekaj mesecev skrbel za župnijo Prosek in istočasno za slovensko božjo službo v Barkovljah, zapušča Prosek in se bo lahko popolnoma posvetil slovenskim vernikom v Barkovljah in poučevanju v šoli.
G. Rudi Bogateč zapušča Dolino in je imenovan za župnika na Proseku.
Za upravitelja župnije Dolina je g. škof imenoval g. Zvoneta Štrublja, ki prihaja iz Ankarana. Novega župnijskega upravitelja bo v nedeljo, 27. januarja pri sv. maši ob 10.30 predstavil škofov vikar dr. Lojze Škerl.
Kronika iz Bazovice
Miklavževanje. Lepo igrico je pripravila osnovna šola, ki je tako pripomogla, da so naši otroci in starši veselo sprejeli Miklavža, ki je zares bogato obdaril otroke. Otroški zbor Slomšek je pod vodstvom Bojane Kralj iz Sežane lepo pozdravil svetnika z ubranim petjem.
Barvna okna. Tik pred Božičem je bilo postavljeno v naši cerkvi šesto barvno okno s podobo izgubljenega sina, ki se vrača k očetu in ga ta lepo sprejme. Moramo priznati, da je Edi Žerjal prinesel v našo cerkev lepoto, ki bo ostala in pričala o nadarjenosti tega slikarja. Povedati pa moramo tudi, da imamo veliko dobrotnikov, ki podpirajo to delo, ki bo stalo 150 milijonov lir. Dobra srca so že prispevala nad 60 milijonov. Hvaležni smo jim iz vsega srca. Konec januarja bomo okrasili še okno nad vhodom v cerkev. Povabili vas bomo na zaključno prireditev, ki bo v nedeljo, 3. februarja.
Jaslice so tudi letos izvirne po zamisli inž. Borisa Grgiča in po sodelovanju pridne mladine. Na kraškem kamnitem svetu je sv. Družina s pastirji. Okoli njih in nad njimi je naša cerkev z 9 okni, kot smo jih zmogli fotografirati. Pomen teh jaslic: lepota oken v čast božjemu Detetu in nam vsem v veselje in spodbudo, da smo vedno z Jezusom.
Božična kantata. Na Štefanovo smo imeli v dvorani tržaško mladino, ki je uprizorila Tomčev »Slovenski Božič« pod vodstvom prof. Di-ne Slama. Nastop mladih in njihovo petje zaslužita vso pohvalo.
Koncert božičnih pesmi. Na praznik sv. Treh kraljev smo imeli v naši cerkvi požrtvovalne pevce iz Devina: dekliški zbor Devin in otroški zbor Ladjica pod vodstvom Hermana Antoniča, Olge Tavčar in Mirjane Bratina-Pahor. Lepo so nam v pesmi prikazali božično skrivnost. Toplo božično misel je podala Mirjana Bratina. Koncert je navdušil prisotne. Vsi smo občutili veliko spoštovanje do te mladine, ki toliko žrtvuje za našo kulturo.
Domači dušni pastir jim je na koncu voščil, da bi se vedno držali Slomškovega gesla: Vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do edino zveličavne omike.
Dolina
V nedeljo, 20. januarja se je pri sv. maši poslovil od nas župnik Rudi Bogateč. Med nami je bil dobrih šest let. Vzljubili smo ga in nam je težko, da nas zapušča. Kot skrben dušni pastir nam je bil vedno na razpolago. Iskreno se mu zahvaljujemo za vse opravljeno delo med nami. Želimo mu, da bi se dobro počutil na novem službenem mestu in da bi uspešno nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo.
V imenu župnijskega pastoralnega sveta	_	,	.	.
Zorko Jurjevič
V	okviru Tedna za krščansko edinost bo letošnja
VZHODNA LITURGIJA v nedeljo, 27. jan. ob 16. uri
v bizantinskem obredu in v staroslovanskem jeziku v salezijanski cerkvi v Trstu, v Istrski ulici 53. Sodeluje ekumenski oktet bogoslovcev iz Ljubljane pod vodstvom Aleša Rupnika.
ACM - Trst
Nekateri letošnji zlatomašniki
Goriška nadškofija: Stanislav Pontar (mašnik 29.6.1941), sedaj župnik v Zdravščini (Poggio Terza Armata); Carmelo VVeffort, župnik v San Lorenzo di Fiumicello; msgr. Olindo Virgulin, duhovnik vzhodnega obreda, Rim.
Tržaška škofija: msgr. Lojze Škerl (mašnik 26.10.1941), dekan stolnega kapitlja v Trstu in vikar za Slovence. Zlatomašniki bodo še: Matteo Fillini, Pietro Cenati in Giorgio Apollonio.
Koprska škofija: Efrem Mozetič (mašnik 29.6.1941), sedaj župnik v Dutovljah.
Drugod po svetu: Janez Vodopivec, Rim; Ciril Čarga, lazarist, župnik v Winnipegu v Kanadi, doma iz Idrije pri Bači.
Vabilo na potovanje s Katoliškim glasom v Sovjetsko zvezo
Letošnje potovanje bo od 22. julija do 2. avgusta v Sovjetsko zvezo. Na enajstdnevnem potovanju bomo obiskali Leningrad z njegovimi znamenitostmi, Moskvo in Zagorsk ter prestolnico Ukrajine Kijev in Pečer-ski samostan.
Podrobni spored bomo objavili kasneje. Cena potovanja z letalom iz Ronk v Leningrad, Moskvo in Kijev ter povratek v Moskvo, Budimpešto in Ronke z vso oskrbo je 1.830.000 lir. Pri vpisu akontacija 300.000 lir. Potovanje organizira IOT, vodil bo dr. Jože Markuža. Vpis samo na upravi Katoliškega glasa v Gorici. Pohitite z vpisom; prvih 40 oseb bo v prvem avtobusu za vožnjo pri ogledu znamenitosti, ker tako določajo prometni predpisi, ostali, ki se bodo prijavili pozneje, pa v drugem avtobusu. Potovanje obeta veliko zanimivosti in lepih doživetij.
Dne 20. januarja je umrl naš dragi oče in nono
Stanislav Pavlica
Žalostno vest sporočajo sinova Pavel in Peter, snahi Porzia in Gio-vanna, vnuki Andrej, Alessandra, Federica in Giorgia ter drugo sorodstvo. Trst, 24. januarja 1991
»Sjovenski Božič« v Štandrežu
V nedeljo, 13. januarja, je bil v župnijski cerkvi v Štandrežu božični koncert, na katerem je nastopil mladinski pevski zbor iz župnije sv. Jurija v Stožicah (Ljubljana). Mladi pevci so prišli med nas na povabilo PD »Štandrež« in domače župnije. Z župnijsko skupnostjo so se srečali že dopoldne, ko so peli pri sv. maši. Na popoldanskem koncertu jih je pozdravil župnik msgr. Jože Žorž, štandreški cerkveni pevci pa so jim na začetku zapeli božično pesem.
Mladinski zbor iz Stožic je pod vodstvom Hermine Jerman v prvem delu koncerta izvajal »Slovenski Božič«, božično zgodbo po starih ljudskih napevih, ki jih je Matija Tomc povezal v zaokroženo celoto ter jih priredil za zbor, soliste in instrumentalno spremljavo. Kompozicija je sicer preprosta in pevna, vendarle zahteva resno pripravo in izvajalske sposobnosti. Interpretacija mladinskega zbora je bila zelo natančna in učinkovita.
V drugem delu so se zvrstile adventna pesem B. Ščekove K nebu povzdignimo solzne oči, tri ljudske božične pesmi, med njimi Vrabčeva priredba Poslušajte vsi ljudje, skladbi A. Vodopivca Otrok v božični noči in L. Belarja Že počiva vsa narava. Poslušalci so zbor, dirigentko in organistko nagradili z navdušenim ploskanjem, gostje pa so za slovo zapeli še priljubljeno pesem Angelček varuh moj.
Ob izteku božičnih praznikov smo tako na Goriškem doživeli še en prijeten večer. Z bogatim sporedom in odlično izvedbo so nas tokrat presenetili prijatelji iz Slovenije. Želimo si, da bi nas še obiskali.
I.b.
Od Plešivega do Milana
Tudi na Plešivem je bil koncert božičnih pesmi in sicer na praznik sv. Treh kraljev; v cerkev na Subidi je priklical množico poslušalcev, domačinov in iz bližnjih Brd. Sicer pa že vsako nedeljsko srečanje v tej prijazni cerkvici in med njim slovenska pesem sta pomemben dejavnik ne le za ohranitev marveč tudi za požlaht-njenje narodne in verske istovetnosti teh »obrobnih« Slovencev.
Koncert božičnih pesmi (med njimi so bile tudi precej zahtevne) je pripravil in izvajal domači pevski zbor pod vodstvom prof. Tanje Ku-štrinove, ki sicer vodi tudi glasbeno
šolo na Plešivem. Dodatno in prijetno presenečenje za poslušalce je bilo ubrano petje kvinteta mladih mož »Vox« iz novogoriške okolice, ki so izvajali drugi del koncerta.
Pri družabnem »podaljšku« v Sirkovi restavraciji je dr. Oskar Simčič, ki skrbi za nedeljsko liturgijo na Plešivem in za mesečni obisk pri rojakih v Milanu, izrekel pobudo, da bi s tem koncertom razveselili tudi milansko slovensko občestvo, ki se zbira vsako tretjo nedeljo v prostorih župnije sv. R. Telesa v Milanu. Pobuda je bila sprejeta ter izpeljana v nedeljo, 20. januarja.
Da je bilo »oboje« čudovito lepo in prisrčno ni treba posebej poudarjati.
Pokrajinski kongres Slovenske skupnosti
Na pokrajinskem kongresu SSk 18. januarja v Katoliškem domu so bili izvoljeni:
Bratuž Andrej, Devetak Igor, Klanjšček Niko, Rustja Goran, Pod-veršič Damjan, Mucci Mario, Kosič Aleksander, Brajnik Marko, Paulin Damjan, Špacapan Bernard, Brešan Karlo, Tabaj Božo, Bukovec Štefan, Leban Mauro, Kosič Aleksandra, Jarc Milan, Antoni Sabina, Figelj Aleš, Figelj Gabrijel, Pavio Lucijan, Breščak Mario, Špacapan Mirko, Primožič Silvan, Brezigar Bojan.
Krmin: Prinčič Stanko, Keber Edi, Gradnik Wanda.
Števerjan: Vogrič Ivan, Falcicchia Gerard, Miklus Darko, Terpin Marjan, Humar Dominik, Corsi Hadrijan.
Doberdob. Gergolet Maks, Visin-tin Mario, Ferletič Jordan, Quinzi Ernest, Jarc Roman.
Sovodnje: Černič Benjamin, Čev-dek Andrej, Devetak Avguštin, Per-kon Jožko, Žerjal Barbara, Černič Branislav.
Ronke-Tržič: Mučič Karlo, Fran-dolič Renzo, Gergolet Mario.
Mladinska sekcija: Terpin Damjan, Cotič Robert, Grinover David.
Briška gorska skupnost
V	Krminu se je 21. januarja na sedežu Briške gorske skupnosti sestal na prvi seji po lanskih volitvah novi svet te ustanove. Kot znano ga sestavljajo štirje predstavniki vsake od 7 občin tega področja.
Svet je soglasno potrdil za predsednika Hadrijana Corsija, predstavnika SSK za občino Števerjan. Poudariti je treba, da je Corsi predsed-
nik te ustanove že tretjič, kar gotovo jamči, da je pravi človek na pravem mestu. V svetu je med 28 predstavniki 7 slovenskih svetovalcev.
V	pozdravnem nagovoru je predsednik Corsi v italijanščini in slovenščini nakazal glavne točke programa za prihodnja leta. Gre predvsem za sam obstoj ustanove, ki je po zadnjih zakonskih predpisih vprašljiv; v ostalem bo Briška gorska skupnost še naprej skrbela za socialni in gospodarski razvoj tega področja.
B.Š.
_ obvestila_________________________
LISTNICA UPRAVE. Začeli smo pošiljati poštne položnice za plačilo naročnine. Kdor je že poravnal, naj položnice ne jemlje v poštev.
SSG - Trst vabi na igro »Kaj pravijo rože« v Kult. domu v Trstu v petek, 25. jan. ob 20. uri red K; v soboto, 26. jan. ob 20.30 red F; v nedeljo, 27. jan. ob 16. uri red G; v torek, 29. jan. ob 20.30 red E.
DAROVI
Za Katoliški glas: N.N. 20.000; S.P. 100.000; N.N. Sovodnje 50.000 lir.
Za lačne: N.N. Sovodnje 200.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: druž. Pozzo-bon, 150.000; druž. Romano, 50.000; Marija Žafran 50.000; Valter Tul, Krmenka 50.000; Pierina Thomas, 100.000; Dorina Komar 50.000; Marija Žuljan namestvo cvetja na grob Milke Felicjan 15.000; Bernarda Kuret 50.000; Marija Žuljan namestvo cvetja na grob Eme Komar 10.000; Elizabeta in Josip Kuret v spomin na pok. starše 50.000; Valerija Kuret namesto cvetja na grob Milke Felicjan 20.000; Marčela Vatovec v spomin pok. Eme Komar 20.000 + 50.000; N. N. 70.000; Lojzka Žuljan v spomin pok. Eme Komar 50.000; Marija in Marko, Trst, za nove jaslice 100.000; Assunta Frantz, Trst 50.000; N. N., Boršt, za luč sv. Jožefa 10.000; Pierina Hrvatič 60.000; N.N., Gorica 20.000; dr. Risto Delak, Trst v spomin pok. žene Vide 200.000; Valerija Švara v spomin na pok. starše 20.000; Eda Ro-dela v spomin na moža Adrijana (za cerkev v Logu) 20.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda Mandiča pri Domju: Marija in Marko, Trst 100.000; Marija Berdon, Domjo 20.000; Ana Furlan, Trst 10.000; N. N. 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: v spomin pok. prof. Maksa Šaha: Vera Caharija Verri 50.000, Amelija in Leopold Pan-gos 15.000, Dorica Žagar 20.000, Elvira in Ivan 30.000, N.N. 10.000 lir.
Jule Slokar ob 90-letnici in žena Vida: za romarski dom na Sv. Gori 100.000, za Dom srečanj na Sv. Višarjah 100.000, za Katoliški glas 50.000, za Mladiko 50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Perenich Bruno 20.000; Malalan Marija 10.000; Zora Škerlavaj v spomin na moža Jožefa in sina Aleksandra 5.000; Leopolda Vremec 50.000; Franka in Marta Gombač v spomin na moža in očeta Emila 100.000; Marija, Janez in Metka ob sedmi obletnici smrti očeta dr. Antona Kacina
150.000 lir.
Za cerkev pri Ferlugih: Ivanka Andol-šek v spomin na Ernesto in Ivana 20.000; Bruna Milkovič 4.000; Ivanka Andolšek
30.000 lir.
Za cerkev pri Banih: Berta Milkovič
10.000 lir.
Za okna v cerkvi v Bazovici: Silvana Križmančič; Massimo Chesti 50.000; Mahnič-Smotlak v spomin Davida Kal-ca in Antonije Guštin 30.000; Marička Teževa 25.000; Silva Križmančič 20.000; N.N. 15.000; Marija v spomin na brata Edija in Ivanke Grgič 10.000; Alma Guštin v spomin staršev 100.000; Boža in Silvo Mahnič v spomin očeta Rudolfa in tete Tončke 50.000; Marija Šajsnikova v spomin moža Vinkota 15.000; N.N. 50.000; inž. Jože Rudež v spomin brata Karla 100.000; Stelia Nejaly 10.000; dr. Marko in Marija Udovič v spomin prof. Maksa Šaha 100.000; Radivoj Jurkič v čast sv. Roku 20.000 lir.
V	Društvu slov. izobražencev v Trstu
bo v ponedeljek 28. jan. ob 20.30 govoril dr. Drago Ocvirk na temo »Krščanska izhodišča za človeško družbo«.
SSG - Trst uprizori igro »Mojstrska lekcija« v četrtek, 31. jan. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Mestno gledališče ljubljansko gostuje z delom Stanka Vuka »Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede« v torek, 30. jan. ob 20.30 (ob 11.30 zaključena predstava) v Kult. domu v Gorici, v četrtek, 31. jan. ob 20.30 (ob 11.30 zaljučena predstava) pa v Kult. domu v Trstu.
Misijonski križ bodo v nedeljo, 27. jan. izročili v Ajdovščini laiškemu misijonarju Branku Likarju. Križ mu bo med mašo ob 9.30 izročil škof Metod Pirih.
Zagotovo vem, da so resnice, ki večini ljudi ne ugajajo. Toda nauk o križanem Kristusu je edini vir prave kreposti in pobožnosti, edini temelj miru in sreče. (Nevvman)
Za novi skavtski sedež v Gorici: odbor staršev ob silvestrovanju 500.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: Jožica in Anica, Cerovlje namesto cvetja na grob prof. Maksa Šaha 40.000 lir.
Za nove orgle v Jamljah: namesto cvetja na grob. Bruna Pahorja: V.P.
50.000, cerkveni zbor Jamlje 50.000, Marija Antonič 50.000, druž. Soban 50.000 lir.
Za cerkev v Zgoniku: N.N. Zgonik 1.200.000; več oseb iz Saleža 350.000 lir.
Marija in Marko Udovič: v počastitev pok. ravnatelja prof. Maksa Šaha po
100.000 lir za dekliški zbor v Rojanu, za otroški zbor Kresnice pri Sv. Ivanu, za zbor Fantje izpod Grmade, za Marijin dom v Rojanu, za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu, za glasilo tržaških skavtov »Jambor«, za cerkev v Mavhinjah, za barvna okna v Bazovici, za Katoliški glas, Mladiko in Pastirčka, skupno
1.100.0000 lir.
Jelka Šah: v spomin pok. moža Maksa za cerkev v Rojanu 200.000, za cerkveni zbor v Rojanu 200.000, za Marijin dom v Rojanu 150.000, za cerkev v Mavhinjah 200.000, za zbor Fantje izpod Grmade 300.000, za Katoliški glas
150.000, za sklad Mladike 300.00, za SSk
200.000, za TTZ Žiga Zois 150.000 lir. Božena Terčon: v spomin pok. prof.
Maksa Šaha za cerkev v Mavhinjah
100.000, za Katoliški glas 100.000, za Marijin dom v Rojanu 100.000 lir.
Za Mladiko: Katja, Jožko in Mitja Terčon v spomin prof. Maksa Šaha
150.000 lir.
Anica Slokar: za Marijin dom v Rojanu 50.000 in za Sv. Goro 50.000 lir.
Vsem podpormikom našega tista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Darovi preko SSk
Za žrtve poplav v Sloveniji je preko poštnega računa SSk nakazal
100.000 lir prof. Ezio Martin iz Pi-nerola.
SSk je 9. januarja 1991 predala skupno vsoto 1.185.000 lir Rdečemu križu Slovenije, kot je bilo napovedano ob začetku nabirke.
Spored od 27. jan. do 2. febr. 1991
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: »Direndaj na nebu«. 11.00 Za smeh in dobro voljo. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek... 14.10 Slike iz zakonske idilike. 15.30 Šport in glasba.
17.00	V studiu z vami.
Ponedeljek: 8.10 Življenje onkraj življenja. 10.10 Koncert. 11.30 Bevk, Kaplan Martin Čedermac. 12.40 Primorska poje. Mešani zbor Primorsko iz Mačkolj. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naravoslovje malce drugače. 15.55 Mi in glasba. 17.10 Aladinova svetilka. 17.40 Mladi val.
Torek: 8.10 Odprti prostor. 9.30 Ženska v ospredju. 10.10 Koncert. 11.30 Bevk, Kaplan Martin Čedermac. 12.00 Starost danes. 12.40 Primorska poje. Oktet S. Gregorčič iz Kobarida. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba. 17.10 Pesniške podobe. 17.40 Mladi val.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek....
9.10 Slike iz zakonske idilike. 10.10 Koncert. 11.30 Bevk, Kaplan Martin Čedermac. 12.40 Primorska poje. Mešani zbor Volče Kobarid. 13.25 in 14.10 Na gori-škem valu. 16.00 Mi in glasba. 17.10 Slovenska literatura na stičišču... 17.30 Mladi val.
Četrtek: Spomini H. Tume. 9.30 Misleci sodobnega časa. 10.10 Koncert.
11.30 Bevk, Kaplan Martin Čedermac. 12.40 Primorska poje. Moški zbor S. Kosovel iz Ajdovščine. 14.10 Dvignjena zavesa. 16.00 Mi in glasba. 17.10 Četrtkova srečanja. 17.40 Mladi val.
Petek: 8.10 Aladinova svetilka. 9.30 To je življenje. 10.10 Koncert. 11.30 Bevk, Kaplan Martin Čedermac. 12.40 Primorska poje. Moški zbor Provox iz N. Gorice. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Od Milj do Devina. 16.00 Mi in glasba.
17.10 Kulturni dogodki. 17.40 Mladi val.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.30
Strmeče uho. 10.10 Koncert. 12.00 Rezija in Kanalska dolina. 12.40 Primorska poje. Dekliški zbor Glasb, matice iz Trsta. 14.10 Nediški zvon. 14.50 Mali pevci. 16.00 Mi in glasba. 17.10 Odprti prostor. 18.00 M. Kofol: »Moški za omaro«. Monodrama.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P. 1. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
Izjava goriške Slovenske skupnosti
V zvezi z avdicijo goriškega župana dr. A. Scarana 9. januarja letos v Rimu pred ožjim odborom prve senatne komisije o zakonskih predlogih za zaščito Slovencev v Italiji, izjavlja goriška Slovenska skupnost, zbrana na izrednem občnem zboru sledeče:
Goriški župan se sploh ni posvetoval z občinskim odborom glede vsebine izjav, ki jih je nameraval v Rimu zagovarjati; zato bo Slovenska skupnost, tudi skupaj z drugimi strankami večine, zahtevala razčiščenje v zvezi z županovim samovoljnim obnašanjem.
Kar se tiče izjav župana Scarana, te izražajo predvsem zastareli strah večine pred manjšino; večina sicer priznava obstoj Slovencev in jim je pripravljena podeliti nekatere pravice; v bistvu pa gre pri tem za zaščito, kot bi šlo za kako živalsko vrsto, ki se zanjo bojimo, da bi izumrla, a pazimo tudi, da se ne bi preveč razširila in okrepila. Tako gledanje seveda Slovenska skupnost odločno zavrača, ker meni, da bi moral večinski narod priznati, da predstavljajo Slovenci za Gorico obogatitev in da prav s svojo različnostjo veliko dajejo tudi večini.
Župan Scarano je s svojim obnašanjem kršil medstrankarske odnose, s svojimi izjavami pa ni sledil lepim besedam o miru in sožitju, ki jih večkrat izreka na srečanjih s Slovenci s te in one strani meje.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
Maksa Šaha
se iskreno zahvaljujemo g. S. Zorku, škofovemu vikarju dr. A. Škerlu, ravnatelju semenišča msgr. F. Tanascu, rojanskemu župniku M. Latinu, mavhinjskemu župniku dr. J. Markuži in vsem ostalim duhovnikom, ki so somaševali pri pogrebu; cerkvenemu pevskemu zboru iz Rojana, MPZ Fantje izpod Grmade, govornikom — ravnatelju DTTZ »Žiga Zois« I. Černiču, predsedniku pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti Z. Hareju, predsedniku Slovenske prosvete M. Maverju — za poslovilne besede, s katerimi so orisali lik pokojnika, zdravniku R. Štoklju, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem tistim, ki so na kateri koli način počastili spomin dragega pokojnika.
Žalujoča žena Jelka in svojci
Trst - Mavhinje - Celje, 22. jan. 1991