Ameriška Domov gWC/lflll^HOlWlg ' - *•'' /'!' V. -'S- AM€RiCAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 42 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 28, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B t STEV. LXI — VOL. LXI Rdeči v Laosu gredo načrino proti dlju Krcpe svoje oborožene sile in skušaio spraviti s noti svoje načelne nasprotnike. U s t r elili so namestnika gen. Konga Le. VIENTIANE, Laos. — Koalicijska vlada princa Suvane Ruma se drži skupaj kljuib temu, da osem mesecev po sklenjenem sporazumu v Ženevi še ni Now grobovi Theresa Sega Po dolgi bolezni je preminula Theresa Sega, rojena' Krašovec, stara 84 let, stanujoča pri hčeri na 20831 Fuller Ave., Euclid, O. Poprej je dolgo let družina živela na 14020 Darwin Ave. Bila je vdova, soprog Andrew j e umrl leta 1929. Zapušča otroke Roso Petrovič, Andrewa, Louisa, Charlesa, Thomasa, Dorothy Buscher (v Detroit, Tito govori za Nikilo izvedla niti cine določbe dogo-jjTjch.), g vnukov, 12 pravnu-vora. Ne more vzdrževati dolo-j^ov, sestri Cecelio Young in čil premirja, ni se ji posrečilo Helen Logar ter več drugih spravit' iz dežele tuje vojaške sorodnikov. Sestra Rose Za- enote in osobje, ne ustvariti enotne oborožene sile in deželo upravno urediti. Ta je še vedno razdeljena na tri področja. na komunistično, nevtralno (sredinsko) in nacionalno. Kralj Savang Vatana hodi med tem po svetu In obiskuje države podpisnice ženevskega sporazuma. Gospodarsko stanje v deželi označuj e najboljše inflacija. Vrednost domač ega denarja “kip” je padla od 80 na 180 za dolar. Nevtralci v nevarnosti Nevtralci in komunisti imajo za svoje čete glavna stana na Plaine des Jarres. Komunistični Patet Lao skuša vriniti med nevtralno vojaštvo svoje ljudi in ga pripraviti na priključitev, če ne pa na upor. Nekateri nevtralci so že očitno prestopili na stran rdečih, ki so dobili iz rdeče Kitajske novo moderno o-rožie. Rdeči so ustrelili' v hrbet namestnika glavnega poveljnika nevtralnih čet polk. Ketsano Vcngsouvanha. Gen. Kong, vrhovni poveljnik nevtralnih čet, ki je po svojem umiku iz Vientiane poleti 1961 sklenil sodeio-Vanje s komunisti, je svojim če-iam ukazal, naj ostanejo na. svojih oporiščih, komunistom pe prepovedal vstop vanje. Nevtralci ugibajo, kje bodo rdeči udarili prihodnjič. Baje so ifieči napovedali, da bodo po-rnorili vse štiri namestnike in na]ožje sodelavce gen. Konga ^e' Od štirih so ostali še trije ln se sprašujejo, kdo je naslednji na vrsti. ■ Nacionalna skupina, ki jo vo-^ gen. Nosavan, stalno svari Pred nevarnostjo komunistične-Sa Prevzema oblasti. Ko je bil dni v Washingtonu kralj Sa-vang Vatana, ga je predsednik *-ennedy zagotovil, da Združe-|Je države ne bodo dovolile, da 1 Laos izgubil svojo neodvisnost. v* oče imel včeraj prvi postni govor V A PIKAM. — Po starem obi-je imel sv. oče na pepal-sredo zvečer svoj postni Sov or na vatikanskem radiju. akoj pQ njegovem govoru je ^ntikanska radijo postaja sku-kaj z drugimi začela prenašati esedil0 v vseh jezikih sveta, ki čaju nično jih i le od leta do leta več. V remenski prerok pravi: Večinoma oblačno in verjetnost naletavanja snega. Najviš-ja temperatura 29. Od sinoči do danes zjutraj je padlo dva in pol Palca svežega snega. krajsek je umrla pred pat leti. Rojena je bila v Studencu na Blokah, kjer zapušča sestro Dorothy Krašovec in druge sorodnike. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Louise Casserman Danes je po dolgi bolezni umrla na svojem domu na 249 Hubbard Rd. v Madison, O., 66 let stara Louise Casserman. Pogreb bo iz Behmovega pogreb, zavoda. Podrobnosti bodo objavljene jutri. . . ------o------- H i,0£O letih zmrznjena stiošeratfa oživljena? LONDON, Vel. Brit. — Moskovski radio je objavil, da se ja posrečilo ruskim znanstvenikom oživiti dva močerada, ki so ju odkrili v Sibiriji v ledu zamrznjena okoli 5,000 let. Oba sta se obnašala čisto normalno. Predsednik ljudske republike J u g o s 1 a vije razlaga sovjetsko stališče v indijsko-k‘tajskem sporu izven-blokovskim državam. čen praznik. Slovesno bodo u-ZDRUŽENI NARODI, N.Y. ;mestili novega, svobodno izvo-Predsednik FLR Jugoslavije !ljenega prednika Boscha. Josip Broz-Tito je poslal pogla- Take slaynosti niso imeli že de-varjem izvenblokovskih držav! osebno pismo, v katerem jim: razlaga, da Sovjetska zveza v HRUŠČEM: MIRNO SOŽITJE EDINA SMISELNA POLITIKA Umestitev predsednika toskanske repisblike poved za sestanek 0HS SANTO DOMINGO, Dom. j __________ iep. — Danes obhajajo v Dom. prec[sec{njk sovjetske vlade Nikita Hruščev je imel mkanski republiki velik politi- ~ • iz- i • t, . • včeraj v Kremlju govor za volitve v vrhovni indijske-kitajskem mejnem sporu podpira stališče Indije. V poučenih krogih trdijo, da Hruščev ni maral javno sam zavzeti staLšča v tem sporu, da ne bi še bolj poglobil prepir z rdečo Kitajsko in je zato ob zadnjem obisku Broza v Sovjetski zvezi predložil temu, naj on obrazloži svojim izvenblokov-skim prijateljem sovjetsko stališče1. Peiping napada Sovjetsko zvezo Glavno glasilo Kitajske komunistične partije je prineslo daljši članek o kitajsko-sovjet-skih odnosih, v katerem prvič Scvjetiji javno očita, da je “zahrbtno in enostransko” raztrgala na stotine dogovorov o gospodarski pomoči. S tem je skušala prisiliti Kitajsko k sprejemu njenega stališča v ideološkem prepiru. List trdi dalje, da je predsednik sovjetske vlade Hruščev začel sejati prepir v komuni stičnem bloku leta 1959. Kot znano je glavna razlika med Kitajci in Rusi v načinu, setletja, kajti bivši diktator Trujillo je vladal kar celo generacijo. Da je dominikanska slovesnost pomembna, se vidi po tem, da so vse republike našega kontinenta poslale nanjo odlične delegate. Predsednik Kennedy je poslat podpredsednka Johnsona, iz drugih republik so prišli ali sami predsedn'ki ali pa njihovi namestniki. Zato so v dominikanski prestolici prepričani, da bo inavguracija tudi prilika za obširne politične razgovore, saj bo inavguraciji pri-sestvovalo tako veliko število odgovornih ameriških politikov, kot ga ni niti na velikih sestankih OAS. Tudi spremstvo našega podpredsednika je sestavljeno tako, da Johnson ne bo v zadregi z odgovori, ki jih bo. moral dajati, našim političnim prijateljem. Generalni tajnik ZN Thant poslal dr. Bun-cheja v Jemen sovjet, ki bodo prihodnjo nedeljo. V njem je poudarjal, da je politika mirnega sožitja v dobi atomskega orožja edina smiselna politika. Zahod je svaril pred vsakim napadom na komunistični svet. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je Nikita Hruščev razlagal svojim volivcem svoje misli o mednarodni politiki. Poudarjal je potrebo po ohranitvi in utrditvi svetovnega miru in označil mirno sožitje med državami in bloki držav z različnim družabnim in gospodarskim redom kot edino pametno in smiselno politiko. Pri tem je izjavljal, da bo Sovjet-i smrta I Iz Clevelanda in okolice Zopet letalsko grmenje— S prihodnjim ponedeljkom bodo zopet začela letati B-58 Hust->ler bombna letala na svojih vež-oah preko okolice’ Clevelanda. Tako bomo od 6. do 10. zvečer spet slišali grmenje ali močne poke, kar zavisi od višine, v kateri bodo letala nad mestom. Zadušnica— Jutri ob 6:30 zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. rMary Pirnat ob tretji obletnici NEW YORK, N.Y. _ Politic-na napetost med arabskimi dr- šal spraviti na kolena z gospo- ska zveza branila vsako komunistično državo, ki bi bila napadena, tako tudi Kubo in rdečo Kitajsko. Hruščev je znova predložil sklenitev nenapadalne pogodbe med NATO in Varšavsko zvezo in odklonil vsako popuščanje glede števila pregledov na sovjetskem ozemlju v okviru jamstev za izvajanje morebitne pogodbe o končanju preskušanja atomskega orožja. ' Volitve v Sovjetski zvez, so pj naVdllfcll Z3 take kot v vseh ostalih komuni- • stičnih deželah. Vsi kandidati fcoMgpjg prCSkUŠanjS pripadajo Komunistični partiji, ki jih je tudi postavila za kandidate. Volivci torej nimajo dosti izbire. Hruščev je v svojem govoru obdolžil Francijo, da preprečuje sklenitev nenapadalnega pakta med NATO in Varšavsko zveze, čeprav sta ta predlog ponovno zavrnili tudi Amerika in Anglija. Na obdolžitve Kitajske kc-munstične partije, da jo je sku- žavami mora hitro, kajti kako naj komunizem pride do drugače ne bi bil generalni taj- darskim pritiskom, ni odgovoril, pokazal pa je jasno Peipingu, da je Sovjetska zveza s svojim atomskim orožjem njegov edini oblasti nad vsem svetom. K:-|n^ ZN Thant poslal svojega tajci so za uporabo sile in so Prv:£,Sa sodelavca dr. Buncheja voljni tvegati tudi atomsko na Pot v Jemen z nalogom, naj 1 trdni vojaški varuh. Eden je poginil po treh tednih,. vojno, Rusi pa zagovarjajo mir- sKuša preprečiti oborožene ak-1 _______q______ drugi pa je živel baje več me- no sožitje češ, da bo komuni- cL'e med jemensko revolucijo-' secev. ! stični sistem kot “boljši” itak,1^1'110 vlado in Egiptom na eni Japonci prvi V ribištvu Močerada naj bi bila dokaz,'prevladal potom mirne gospo-,s^rani savdsikirn in jordan-da je mogoče živa bitja “zamrz- darske tekme. skim kraljem na drugi. niti” za dolgo dobo, pa jih nato zopet spraviti k življenju. Ta tehnika naj bi pomagala člove- Načrt za bodoči Pariz Thant je napravil ta odlok verjetno na prošnjo naše admi-, nistracije in angleške vlade. Do ku na dolgih potovanjih v ve- v.^ARIZ’,Fr-.“ levdni, 80 ob^a icLoroženih spopadov je namreč solju. 1 ~ I f I M-* H l /H L I ! IIJIIUII UH All I _ -V t Vi i T • • ^ —O----- nov obsežen načrt ža ureja- prjšl0 tudi na meji med Jeme- ,nje Pariza prihodnjih 20 let. V nCm in angleško kolonijo pivih 12 letih bodo po njem ‘Adenu. zgradili 1,200,000 novih hiš, 10 Laški rudarji štrajkajo RIM, It. — V ponedeljek je novih avtomobilskih velecest in začelo štrajkati okoli 44,000 ru- nova stanovanja v posebnih ne-darjov z zahtevo po višjih pla- betičniških predelih, čah jih. Ubogi — molji! RIM, It. — Po uradnih podatkih ZN so japonski ribiči nalovili leta 1961 skupno 6,700,000 ton Kb, perujski 5,200,000, kitajski 5,000,000, sovjetski 3,200,000, ameriški 2,874,000, norveški 1,509,000. kana dski 1,020,000, španski 1.014,000 in južno-afri-ški 1.010,000. Ribiči drugih držav niso nalovili posamič do milijona ton. On, Zakaj naj bi bili molji jTemu so se najbolj približali Zanesljiv— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. imajo naprodaj zanesljive MAYTAG prainike po ugodnih cenah. Več v oglasu! Venera prevroča j Po ugotovitvi vesoljske ra-I kete Mariner je temperatura na njeni površini o-ko7i 800 F. če bo v Ženevi le dosežen | kak sporazum o končanju! preskušanja atomskega o-i rožia, bo moral ta biti | odobren še v Senatu, kij, , A^A ne kaže za to posebne KovnJ?-kl NASA so pretekli torek objavili ugotovitve amen- WASHINGTON, D.C. — Stro- vn'eme. WASHINGTON, D.C. — Razgovori o končanju preskušanja atomskega orožja v Ženevi se ške vesoljske rakete Mariner, ki jih je ta zabeležila pretekli december, ko se je približala ne premaknejo z mrtve točke. milj. Sovjetski zastopniki vztrajajo C^r3ina „eiJ1"re, !'Tia , , v. 800 stoomj Fahrenheita m staiiscu o 'kvečjemu . • - ■ okoli in boljših delovnih pego- Velki Pariz ima sedaj 8.5 mi- ubogi? j indijski ribiči z 961,000 tonami. Štrajk podpirajo komuni- lijona prebivalcev, v 12 letih Ona: Le pomisli. Poletje: pre- Jugoslovanski ribiči niso leta stične kot tudi nekomunist ene predvidevajo, da bo to število,žive v kožuhu, zimo pa v kopal-! 1961 dosegli niti pol milijona unije, omejen je bil na tri dni. naraslo na 11 milijonov. ni obleki! ton. Kennedy spremenil svoje stališče o davčni zakonodaj i CLEVELAND, O. — K|o je predsednik Kennedy začel pred meseci svojo akcijo p novih davčnih zakonih, je stalno in dosledno poudarjal, da mora biti znižanje davkov tesno in neločljivo povezano z davčno reformo. Tako njegova administracija kot njegovi prijatelji v Kongresu so dosledno zagovarjali to stališče. Sedaj je Kennedy nepričakovano spremenil svoje stališče. V svojem nastopu na sestanku A-meriške bančne zveze je pretekli ponedeljek izjavil, da je pripravljen sprejeti v slučaju potrebe tudi samo znižanje davkov, ki naj bi pa znašalo samo okoli $10 bilijonov. Prvotno je predlagal znižanje davkov za $13.5 bilijonov, vendar bi pa istočasno dala davčna reforma $3.5 bilijonov novih dohodkov. V številkah ni torej na koncu koncev nobene razlike, končna izguba za federalno blagajno o-stane nespremenjena. Vprašanje pa ni v manipuliranju s števil- morda s svojim spremenjenim bomo dobili, ako bo sploh pri- zume se, da se jezi na Kennedy a stališčem pokopal veš načrt? — šlo do tega,1 znižanje davkov in in da njegove izjave pred ame-Upoštevhti moramo namreč sle- davčno reformo. Seveda ne , z j riškimi bančniki ne bo tako lah-deče stanje v obravnavanju dav- besedilom, ki ga je predložila | ko prebolel. Hotel jo bo obraču- čne zakonodaje: Kennedyev načrt o davčni za- administracija, ampak vsaj glav-*! nati s predsednikom , ob prvi ne, misli administracije pa ne 1 priliki. t konodaji se sedaj nahaja pred bodo manjkale v končni redak-j Da Mills utegne zaključiti de-Millsovim odborom predstavni-, ciji. Tudi predstavniški dom in batn o davkih pred glasovanjem, škega doma. Mills sam ima v senat sta bila pripravljena, da za govori drug razlog Sko- odboru odločilno besedo. Ne taji se sprijaznita s kompromisom, i raj gotovo je, da bodo nekateri Tega mleka, mlečnih in mesnih tudi, da je ze ao^ga leta zastopali Zadnja Kennedyeva izjava je kongresniki hoteli zvariti v Mill- izdelkov. pri svojem dveh ali treh pregledih na leto na tleh Sovjetske zveze, med tem ko so predstavniki zahodnih sil popustili v zadnjem času od deset na sedejn. Nevtralci na razorožitveni konferenci upajo, da bodo pripravili zahodni sili na popustitev na pet letnih pregledov, če jim le uspe dobiti za to tudi Sovjetsko zvezo. Nihče ne more reči, ali bo do dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja prišlo ali ne, pri tem pa v tukajšnjih političnih krogih opozarjajo na težave, ki jih bo zvezna vlada imela s takim dogovorom v Senatu. Ta gleda s precejšnjim n neprimerna za obstoj kakršne koli znane žive stvari. Planet, ki ga poznamo navadno kot “Večernico”, je obdan z debelo plastjo oblakov, katerih temperatura je na zunanjem robu okoli —60J Fahrenheita. lfne!o s! pišeta WASHINGTON, D.C,—Predsednik Kennedy in predsednik •sovjetske vlade Nikita Hruščev sta si od kubanske krize v preteklem oktobru izmenjala preko 20^pisem. Dopisovanje naj bi jima pomagalo do boljšega medsebojnega poznavanja in " t- " . 'razumevanj e z a u p a njem na popuščanje j Zadnje vesti Sovjetski zvezi pri sedanjih pogajanjih in utegne potrditev do. | govora, ki ne bi bil v skladu z j njegovimi mislimi, zavrniti, kot! WASHINGTON, D. C. — Danes je storil Senat po prvi svetovni! opoldne bo predsednik Kenne-vojni, ko je odklonil potrditev: v Versaillesu sklenjene mirov- ne pogodba z Nemčijo. Amerika začela zalagat' tudi Kongo z deželnimi pridelki WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za poljedelstvo je izjavilo, da bo poslalo v Kongo za $24 milijonov deželnih predelkov, posebno moke, riža, koruze; fižola, konservira- eno in isto stališče: ako je zni-^podrla vse te načrte. Vsi tisti, ki žanje davkov potrebno, potem so do sedaj zagovarjali kompro-je ravno tako potrebna tudi; mise, so se umaknili, tisti pa, ki davčna reforma. V tem pogledu' je našel oporo tudi v federalnem finančnem tajništvu, posebno v sedanjem tajniku Dillonu, ki je celo trdil pred kongresnimi odbori, da bi predsednik J. Kennedy moral vetirati vsako znižanje davkov, ako ne bi bilo povezano z davčno reformo. se še niso odločili, so postali nepopustljivi: hočejo samo znižanje davkov, pa nobene davčne reforme. To je seveda razkačilo nasprotnike znižanja davkov in zagovornike davčne reforme, — najbolj naravno kongresnika sovem odboru kompromis: predlagati davčno znižanje in obenem navidezno davčno reformo. Tak kompromis bi verjetno propadel v senatu, kjer bi senatorji glasovali le za znižanje davkov, ne pa za navidezno davčno reformo. Tako je danes razpolože- je” Tito nje v senatnem finančnem odboru. V kočljivejšem položaju je fe- Kcngoška republika bo plačala poslano blago s svojo domačo valuto, ki jo bo potem naša administracija porabila za podpiranje javnih del v Kongu. Naše dobave bodo torej “plačane” na podoben način,- kot jih “plaču- formi: precej interesentov je Mills pregovoril tudi kar v svoji kami, je globlje, ali ni Kennedy pisarni. Vse je torej kazalo, da Millsa. Grozi mu nevarnost, da . v v se mu bo njegov odbor uprl in J deralno finančno tajništvo. Taj-Millsov odbor je ze začel z glasoval samo za znižanje dav- nik Dillon je blamiran na celi iatv^iTTTTrsTTBT'I'OV’T-Pa“daVČn<;refOrm0' V,Čm 1 n0Vim st'“ aento. zdravstvena služba je iaznila s potrebo po davčni h m/UCaJU mU ^ Pr®0Stal° llščenx Ako bi bil nje§ov služ- [dala dovoljenje za prodajo dveh l ■ ----- . mc drušbga, kot da vso davčno beni položaj politične narave, bi novih vrst tablet proti ošpicam. Dobili bomo dve novi vrsti tablet proti ošpicam WASHINGTON, D.C. — Fe- zakonodajo pokoplje v odboro-vem arhivu, kot je to storil že večkrat y prejšnjih, letih. Ra- moral odstopiti. Ker ni, bo lahko molčal in ugotavljal, da je sedaj za skušnjo bogatejši, ^ varne, ki jih bodo producirale. Tablete bodo prišle na trg šele v nekaj tednih, tako trdijo to- dy predložil Kongresu zakonski osnutek za novo civilno zakonodajo. VARŠAVA, Polj. — Tu so se zbrali vodniki oboroženih sil satelitskih držav s sovjetskim maršalom A. Grečkovom, poveljnikom vseh vojaških sil Varšavske zveze, na čelu. PARIZ, Fr. — Združene države so NATO predložile načrt za NATO atomsko oboroženo silo. Načrt ni naletel na posebno ugodni sprejem, ker hočejo ZDA ohraniti v svojih rokah pravico odločitve v uporabi tega orožja. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski znanstvenik Gleb Lozino-Lo-zinsky, ki naj bi bil spravil k ponovnemu življenju pet tisoč let zamrznjena močerada, je izjavil, da je to “čista fantazija”, torej popolna izmišljotina, pa četudi je zgodbo o njej objavil moskovsk radio, uradni glas vlade Sovjetske zveze. WASHINGTON, D. C. — Sen. Frank J. Lausche je objavil, da bo danes stavil zakonski predlog, ki bo prepovedoval izdajo potnih listov komunistom in znanim komunističnini podpornikom. *tM fimmišz/i » - r-*\r m m s tL* m&ijt 'tj y ■jr g-1 ■ 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio ; na področje boja za rasno enakopravnost, kjer lahko ra-j čuna na trdno podporo vseh črncev v deželi, ne samo svo-ijih volivcev. National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA* Za Zedinjene države: ? 14.00 na leto; ?8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES* United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ,No. 42 Thurs., Feb. 28, 1963 Slabi zgledi ljudskih zastopnikov V zadnjih letih smo ponovno brali in slišali o raznih potovanjih članov Kongresa v tujino po uradnih opravkih, kjer so si na račun ameriških davkoplačevalcev privoščili vsakovrstne razkošnosti. Med redkimi uradnimi posli so uživali prijetne počitnice, obiskovali razne “zanimivosti” in hodili v nočne lokale. Prenekateri so jemali na taka uradna potovanja svoje žene, drugi pa svoje “tajnice”. Posebno veliko prahu je v zvezi s takimi potovanji dvignil kongr. Adam Clayton Powell, ki zastopa v Kongresu harlemsko črnsko volivno okrožje v New Yorku. Sen. John j. Williams, republikanec iz Delawara, je Po-v/ella obdolžil, da je trošil javni denar v nočnih klubih Pariza, da ima na listi svojih uslužbencev svojo ženo, da uživa posebne ugodnosti od strani ustanov zvezne vlade in da se izogiba plačevanju dohodninskega davka. Kongresnik A. C. Powell je očitke zavrnil, glede obiskovanja nočnih lokalov in vodenja svoje žene na plačilni listi pa je trdil, da delajo to tudi drugi kongresniki in senatorji. Če je to dovoljeno drugim, zakaj ne bi bilo njemu? Enakost je enakost! To sklicevanje na druge je tisto, kar človeka posebno prizadene. Nihče se ne bo jezil, če člani Kongresa na svojih uradnih potih malo počijejo in se razvedre, toda vsaka stvar ima svojo mejo. Člani Kongresa so ljudski predstavniki, s svojim vedenjem in postopanjem bi morali biti vzor vsem sodržavljanom, ne pa da izrabljajo svoj položaj v lastno korist preko vseh meja. Poštenost in čut dostojnosti povesta vsakomur, kaj lahko stori in kaj ne, to velja tudi za člane Kongresa. Če takega čuta nimajo več, potem gotovo v Kongres ne spadajo in dolžnost volivcev je, da jim odreko svoje zaupanje. Sklicevanje na to, da drugi “niso nič boljši”, ni nobeno opravičilo, kaže le skrajno nizko moralno stanje in naravnost cinično gledanje na javnost. V ameriško javno mišljenje se v zadnjih letih vrivajo kaj čudni nazori. Moralna načela so začela izgubljati veljavnost; postopki in dejanja, ki smo jih na temelju krščanske morale obsojali kot napačne, sprejemajo kot dopustne, ker so postali “nekaj splošnega”. Na to stališče so se začeli postavljati naj-prej^na področju spolnega življenja, kjer so prof. A. Kinsey in njegovi pomočniki registrirali “navade ameriških moških in žensk v spolnem življenju”, nato pa tudi na dru-gih. P.esnica ostane resnica, četudi bi jo vsi tajili, načela poštenja in morale ostanejo veljavna, pa če se jih nihče ne bi držal! Za ameriško moralo v javnem in posebej v političnem delu bo postalo usodno, če bo treba s posebnimi zakoni in določili varovati zvezno blagajno pred zlorabami od strani članov Kongresa. Sodimo, da imajo člani Kongresa dovolj-Šnje plače za dostojno in stanu primerno življenje, primerno so preskrbljeni tudi za starost in bolezen. Če kateri izmed njih smatra, da je plačan preslabo, si mirno lahko poišče drugo službo. Pri tem se mu ni treba prav nič bati, da Ijenje. Nekatere krivde so zna-bo njegovo mesto ostalo prazno, da bo dežela zaradi tega ne, nekaterih pa nočemo vide-trpela Škodo! .'ti. Zakaj ne? Kakšne so? Pravi Korupcija se je zajedla globoko v politiko in politično |odgovori na to bi zadeli marši- CHICAGO j vsakem vrtu. Je razlika tudi nad $3,000. Pomagajmo še cer-j zanimivo predavanje o propa-med vrtnarji in vrtnarji. Pri ikvi v Hamiltonu, darujmo za gandi za slovensko Osvobodilno Sv. Štefanu vrtnari na odru njo, postavimo v njej spomenik fronto med drugo svetovno voj-glaislbe; in petja že več zadnjih pok. škofu dr. Gregoriju Rož- no v Ameriki in posebej v Cle-let točasno eden najbolj izšola- manu. Vsak dar bo hvaležno velandu. * “KAJ PA JE Z VAMI V CHICAGU, da se tako poredkoma oglašate s poročili o raznih dogodkih med Slovenci pri vas?”, tako me je vprašal rojak, ki kmetuje gori v severnem delu Illinoisa, kamor gremo včasih nekateri na lov, v pozni jeseni na fazane, pozneje na zajce in ikaj drugega. “Well, saj ni nič takega, da bi morali razglasiti na vse štiri vetrove v svet,” mu odgovorim. Važnejše dogodke itak objavlja na radio postaji vodja slovenskega programa g. doktor Leskovar. Kaj drugega posebnega pa ni. Kadar pa je, pa že tudi poročamo. “To že, to že, ampak taka na-selbna kakor je Chicago bi moral imeti vsaj vsak teden, če ne vsaj dvakrat na mesec svojo rubriko v A.D. in v njej vsa poročila, kaj se godi pri fari, kaj pri društvih, kaj kod drugje. Ne smete pozabiti, da taka poročila iz večjih naselbin tudi nam, ki smo raztreseni po vseh delih te širne naše Ameriške U-nije, prilivajo olja našemu življenju, da ne ugasne v naših srcih zavest, da smo sinovi in hčere slovenskega naroda.” Naj mi kdo verjame ali ne, pri tem njegovem odgovoru sem kar za trenutek obstal in v srcu mi je nekaj začelo očitati, vidiš, vidiš, ali si slišal, kaj tudi oni, ki so raztreseni zunaj po deželi pričakujejo od slovenskih središč? Ali misliš, da kadar ; kaj rpišeš , o dogodkih iz svoje naselbine in okolice, da pišeš le sam zase in pa za tisto tvojo tesno okolico? Slovenska srca uživajo poročila, ne glede kje se nahajajo in kako daleč so od kakih večjih naselbin. Z marsikakim dopisom dopisniki vžgo vzpodbudo za skupne slovenske stvari tudi v najbolj oddaljenih krajih, v srcih slovenskih ljudi. Dobri dopisi in dobra poročila v istih vedno vsestransko koristijo vsemu narodu. Zavedni Slovenec, ki kmetuje gori v severnem delu, je povedal živo resnico. Da bi ga le culi vsi! Resnica pri vsemu je Ja, da narodni duh slovenstva zadnja leta nekam bolj in bolj bledi in se umika v ozadje po mnogih naših naselbinah, kjer je še včeraj blestel in kazal močno živ- nančnem stanju fare je dokaj zanimivo iz gospodarskega stališča. Komur so bile znane gospodarske težave pred. 50 in 40 nih in izurjenih dirigentov in J sprejet, velik kot majhen. Pri-pevovodij č. g. pater Vendelin spevajmo po svoji moči, saj Bog Špendov. Priredil je s svojim gleda v naša srca in sodi po na-mladinskim in odraslim zborom ši misli. Te dni sem dobil prvi že več zelo uspešnih koncer- !dar, Mrs. Mary Kalister je da-tov, ki so vsi najbolje izpadli, rovala $5. To je dar uboge, sta-kar se tiče umetnosti. On vodi re vdove, ki naj nam bo za vzor tudi cerkveni zbor fare sv. Šte- in luč v posnemanje! fana in nič pretiranega, če po-vdarim, da tako lepega cerfcve- Darove lahko pošljete naravnost župniku v Hamilton ali pa Predavatelj je zbral celo vrsto zanimivih podatkov in poročil o takratnih dogodkih. Društvo bivših protikomunističnih borcev v Clevelandu, ki to predavanje prireja, iskreno vabi slovensko javnost v Clevelandu, da se tega predavanja udeleži. Predavatelj pripravlja tudi nega petja ne premore vsaka tudi podpisanemu. Bog povrni drugo predavanje, ki pa se bo fara, pa naj bo to naša, ali pa vsem že v naprej! Jakob Resnik, 359 E. 81 St., Cleveland 5, O. katerega koli naroda ali fare. leti, da se bo čudil, da pri Sv. j Slišim in čujem večkrat razne Štefanu tako lepo gospodarsko ; zbore, a noben se ne more pri-izhajajo. Res je, da so bile te- | mer j ati z zborom patra Vende- daj druge razmere, slab zaslu-.lina. Na dan sv. Treh kraljev v » _ $3 '"W žek, vse še le v začetku in da se sem čul njegov zbor v cerkvi SSfS 131® blUilj® slISlSS” je tedaj kupilo za eno “dajačo” jsv. Štefana. Kar privzdigovalo j VZ®f@ (dime) skoro več, kakor pa se jme je, tako lepo petje se le ma- ____ kupi zdaj za en “zelen dolar”, dokdaj čuje. Ta zbor bi delal j cleveland 0 _ Se je že več-Zato seveda ljudje zdaj lažje čast vsaki katedrali in ne le ma- krat da kvarlopirci ne v “aržet” posežejo, kakor so v jli cerkvici sv. Štefana. Peli so bodo vidie:li nebeškega kralje-starih časih. Spominjam se,- da tako mogočno, da se mi ]e zde- stya Pa tQ žg ne bo držal0; vgaj ko je eno leto farno poročilo lo, da so glasovi privzdigovali zg tiste številne ^ l]d s0 prišli objavilo nekaj nad 6 tisoč do- streho in zvonik. Ni to šala, le na na!Š0 kartno zab!avo! Nesneg) larjev dohodkov, smo kar vsi gola resnica je! Tisti, ki imate ne mraz ni)sta zadržala teh na_ menili, da je bilo kar “fajn”. in slišite to petje vsako nede- §ih prijateljev_ ki so s svojo na_ Letošnje poročilo pa izkazuje Ijo pri Sv. Štefanu, še ne veste očnogtjo kreipko podprli naše pri fari sv. Štefana $84,597.67 kaj imate! 'delovanje, Bogu na čast in cer- dohodkov. Seveda so tudi stro-1 Čast in priznanje, komur to kvi y jprid ški visoki, ker danes nihče za gre! j male “drobne knofe” ne dela. | Ko sem vozil proti domu, so v 3 Julem0 se vser^ Pc" . . . . ! . v . , zrtvovalnim, neutrudnim delav- Vsa rasna posluga m drugo je mi moon, glasov, basistov m „ kakor. č*6lice prid. drago. Letni stroski pa so za la- vmes drugi tenorni glasovi br- ... ^ . ni znašali $83,210.81. Na dolg neli v ušesih in me pozibavali p°ir^tyia. cvrle ""suSe so lani odplačali $13,000, kar je .v mislih, v katerih sem občudo- P a dl , ' CVr f’ S1tregle’ tudi čedna vsota, številke kaže-'val to umetnost. Vmes pa mi je Pro ala e> nanes e ce o -opico jo, da dohodki Krijejo izdatke šušljala druga misel: Kaj? Da ,'daril, vse pripravile, pa vse in je še nekaj prebitka, zraven pravijo, da smo Slovenci v A-^'P6 PoaPravi e- aJ ne moie- pa krepko lezejo iz dolgov in če meriki že na zadnji stopnjici bo šlo v tem tempu naprej, bo- našega narodnega življenja? „ T do kmalu iz njih. Kar se tiče Kdo bi mogel kaj takega soditi, °0 Vam pSe.m P0^111', irnTno napredka pri fari, je kar hvale-: če bi čul danes po patru Ven-^P3^1^ re pozabile pa ne bomo posebej imenovati; nobene! vredno. Zasluga za to je v prvi idelinu izurjene pevce? Meni se šla, Iki nam je pomagal iz zadre- vrsti modrega gospodarja žup-je zdelo, da začenjamo šele ži- g“ provzel mest0 oznanjeval nika, za njim pa tudi dobrih f a-j veti, ne morda po nas starih, T3’/13 vsevazno pn a 1 P11- ranov, ki radi pomagajo svoji/katerim sta luna im sonce z gla- . ■ cerkvi. Le take naprej in letna've tee pobrala, ampak neve no^e nared,t. tako da bede poročila bedo od leta do leta življenje klije iz mladih in nam tako ljubernj.vo L™ • ^ im rrmfo priskočijo na pomoč v sili, ime- veselejša! Da je mri fari sv. Štefana ta- pojo, da jih mora biti vesel svet „ , - V1 . !• ,.:v • -.a v .. . . . hovam za častne elane. Naj se _'m vsakdo, tki jih cuje, in gotovo ~ , .v, J v ko leJSpredek, je Ja seveda Vnet j« je tudi Bog in av. vib več razlogov. Cerkev sama, šola,tan v nebesm; | člankov, saj brez “publicity” ni sama, dvorana sama in župnišče Ljudje božji! Pomlad je pred pa samo, vse te stavbe za dobro durmi in z njo novo življenje je -amoi mero s “turnom” po vrhu, bi /pred nami. Naše slovensko živ-bile mrtve, gole stene. Življenje Ijenje je še živo in močno! Ni- se še za drugič priporo- in aktivnost v istih proizvajajo kar ga sami ne delavni agilni ljudje in hvala ‘grob! Negujmo vrt tega življe- Zdaj vas vse vabimo k skup- , . ,ni sv. maši in obhajilu prihod- polagajmo v; . ... ^ ^ njo nedeljo. Pridite spet vse na- Bogu, teh ima Sv. Štefan vedno po več kadrov na razpolago. Lahko rečem, da v tem oziru ni Bog nikdar pozabil na Sv. Štefana. Vedno jim je dajal dobre župnike, dobre pomočnike-duhovnike, dobre šolske sestre-učiteljice in dobre kulturne in vzgojevalne voditelje. O yes, le- nja, da bo živelo še dolgo, dol- prej v prve klopi, da bomo ka- tilkalo protikomunističnega delovanja in propagande med zadnjo svetovno vojno v Amerik'., izTaIiTvrst Joliet, 111. — Spoštovano u-redništvo! Prejela sem vaše sporočilo, da je naročnina potekla. Z veseljem jo prilagam za eno leto. Vaš list rada berem, ker ima veliko novic in tudi lepe povesti. Sprejmite vsi, ki se trudite za nas vse, Iki beremo Ameriško Domovino, lepe pozdrave in Bog Vam daj mnogo sreče v novem letu! Frances Kerne * Valley, Wash. — Dragi! Pošiljam enoletno naročnino za mojo mamo. Ona zelo uživa vaš list in je vaša dolgoletna naročnica. Je stara 78 let in živi tukaj že 60 let. S toplimi pozdravi! Mrs. Harry Dodd * Waukegan, III. — Drago uredništvo! Pošiljam vam priloženo enoletno naročnino za Ameriško Domovino. Ne vem, kako bi mogel shajati brez lista. Oba z ženo ga rada čitava, ker poroča mnogo zanimivega. Ga priporočam vsaki katoliški družini. Pozdravlja vas vaš stari naročnik Frank in Rose Bubnich . * Toronto, Ont, Canada. — Spoštovani! Pošiljam vam naročnino za Ameriško Domovino, ki mi bo v kratkem potekla. Z listom sem zelo zadovoljen. Spodaj vam pošiljam naslov mojega prijatelja m vas prosim, da bi mu poslali list na ogled. go... Regerčan Iswa $l©¥@sjtkg župnija ¥ lamiffoBiu ¥ faai Franc Brence Cleveland, O. — Ko čitam do-pi vrtovi z lepimi cvetličnimi pise g. župnilka rev. L. Tomca men. kor vojna truma. Saj smo tudi|^se ^eiP° pozdravljam in želim res borke: rožni venec je naše|ob^0 uspeha in. blagoslova pri orožje, Marijina podoba naša ,va^em delu. Vaš naročnik zastava! Popoldne pridite k uri molitve, p0 križevem potu bo pa kratka seja. če vam je težko priti, pa imate izvrstno priložnost za postno premagovanje, če darujete tisto urico v ta na- nasadi ne nastanejo sami od se- in njegovega ožjega rojaka in delo Združenih držav, njihova sorazmerno kratka zgodovina ve o tem izredno veliko povedati. Zdeio se je, da se je položaj v tem stoletju nekoliko izboljšal, toda razmere zadnjih let kažejo, da smo zopet na poti navzdol. Združene države so rastle na temelju krščanskih moralnih načel. Na teh načelih so uspevale in dosegle svoj sedanji položaj v svetu. V kolikor bodo ta načela pešala, v kolikor se bodo množice cd njih obrnile in šle za uživanjem. kot so šle nekdaj v stari Grčiji in v starem Rimu, bo ameriška moč začela propadati in propadla, kot je propadel nekdaj mogočni Rim. ❖ Kongresniki se po starem običaju izogibljejo medsebojnih osebnih napadov, ker bi bilo sicer delo v Kongresu skoraj nemogoče. Powellov slučaj je vendar povzročil med člani Kongresa toliko nevoljo, da so to navado prelomili. Skupina republikanskih kongresnikov se je obrnila na svoje demokratske tovariše in jim predložila, naj vendar nekaj ukrenejo proti Powellu, da ne bo prišel na slab g‘as ves Kongres. Izjavljali so, da je Powellova trditev, da bi Večina kongresnikov ravnala tako kot on brez osnove. Velika večina kongresnikov je dostojnih in skrbnih ljudi, ki se v vsem drže zakonov in se izogibljejo vsakemu slabemu zgledu tako pri svojih uradnih poslih, pa naj bodo ti dorna ali na potovanjih v tujini, kot v privatnem življenju. Poziv republikanskih kongresnikov je brez dvoma na mestu, vprašanje je le, kaj naj demokrati store. Javni ukor bi Powellu pri njegovih volivcih preje koristil kot škodoval, ker je ta že ob Williamsovi kritiki dejal, da je edini vzrok za njo v tem, da je črne. S tem je vprašanje zanesel koga, je morda bolje, da se o njih molči. Kaj naj se: pregovarja kdo o tem, kar je zamujenega! Zamujeni čas se ne vrne več. Kdor se pa samo s tem po- be. Treba je dobrih vrtnarjev, da jih obdelajo in pripravijo. In tem gre priznanje za napredek pri fari in v naselbini. In teh ima Sv. Štefan precej. Prve gredice vrta pri Sv. Štefanu obdelujejo in pripravljajo dobre šolske sestre sv. Frančiška, ki imajo svoj redovni dom v Lemontu. Da pa v teh gredicah rastejo lepe slovenske murke, duhteči slovenski rožmarin nekdanjega sošolca Maria Te-kavca iz Euclida, si mislim, kako Begu dopadljivo delo bi bilo, če bi Slovenci v Združenih državah pomagali rojakom v Hamiltonu v Ontariu do lastne cerkve. Ko smo pred 60 in več leti Torej le na svidenje v nedeljo! Odbor lamfve pratoanje in vijolice, pa skrbijo pridne, jasnilom ne zadovolji in ima'za slovenstvo vnete privatne boljša pojasnila k tem proble- učiteljice, in to so ga. A. Gabor, mom, naj pride z njimi na dan. gdč. Mušič, g. Fishinger in še Cas je, da bi začeli o javnih pro- drugi. Tgm seveda pomaga od- |Pogreb" popoldne ob enih blemih javno govoriti in raz- bor, sestoječ iz vnetih rodoljub-' eda na nekatoliško pckopaL-pravljati. Na dan z dobrimi na- nih Slovencev okrog Sv. Štefa- šče. Ko bi bili teda]- med narni sveti! Nekdo je nekoč poudaril, na. V te namene: in za te name- duhovn;ki) ,bi nemara ne zašlo da kdor ima dobre nasvete pod žrtvujejo vsi mnogo časa in 'toliko naših rojakov na pot kapo, jih naj izstrese izpod ka- dela, a z vesejlem, ker se v ;,brez,verja) marsikdo bi vero c-pe na dan, da bodo tudi drugim svojih srcih zavedajo, da delajo hranil koristili. Pod kapami nasveti za čimdaljši obstanek sloven-j Kar storimo v čast božjo, samo plesnijo in potem niso za stva v Ameriki, že ta zavest, če nam ne bc pozabljeno. Nič ne nobeno uporabo. Zato na dan mč drugega (saj drugega ni!), bomo od svojega imetja vzeli s z njimi! Toliko o poročilih v Je bogato plačilo za vsako rodo-'s^-p raz=,n dobrdh del Ta gi slovenskem tisku. Mnogi so, ki ^bn0 slovensko srce! Njih'nabirajmo sedal, nabirajmo tu-memjo, da so brez pomena — žrtev ni mogoče plačati, bodimo'di s tem, da pomagamo graditi P3 niso, še zelo velikega pome- Lm Pa vsaj hvaležni za iste! |svojim rojakom v Hamiltonu na so! T0 naj bi si vzeli vsi, kij Najlepši cvet v vsaki napre-j cerkev sv. Gregorija Velikega, so' zmežni dopisovanja, k srcu duječi fari in naselbini so kul-j Za cerkev Marije Pomagaj v in naj začno pisati, pisati in po- turna društva in organizacije, Torontu in nato za cerkev Brez-rečati in poročati vse, kar je v prvi vrsti pevski zbori in dra- madežne: s čudodelno svetinjo matski klubi. V vrtu sv. Štefa-Tmo Slovenci v Združenih drža- Cleveland, O. — V soboto, 2. marca, ob pol osmih zvečer bo v prihajali h Združene države, ni BaraS“wm » «• Clairju stopajo jecljale, bilo tu slovenskih duhovnikov, da bi ljudi držali in krepili v veri v domačem jeziku. Veliko jih je zaradi tega zašlo na strar.pota, pozabili so nauke svojih mater in očetov, pozabili na Boga. Tako sedaj beremo: Včasih tudi jecljanje pomaga Neki “pisatelj,” ki je imel napako, da je jecljal, je gledališke-mu ravnatelju čitaLsvojo najnovejšo dramo-. Dolgo je trajalo, močno je jecljal, a končno je bilo drame vendarle konec. Ravnatelj je poklical tajnika: “Napravite pogodbo s tem gospodom. Njegovo dramo, ki sicer ni dosti prida, vzamemo. Publika bo gotovo pokala od smeha kajti, take igre gotovo še ni videla, da bi vse osebe, ki na- važnega in pomenljivega za nas Slovence. * FARNO POROČILO SV. ŠTEFANA za leto 1962 o fi- iSredišče Clevelanda bo dobilo letos novo veliko večnadstropno garažo na oglu Ontario in Prospect, kjer je bila nekdaj trgovina Bailey’s in je se prizidek May Co. May Company bo daD , —- °be ti stavbi podreti in bo na njunem mestu zgradila večnad- naso vedno imeli take cvetlične vah kar precej darovali. Jaz ' stropno garažo in parkališče za 3,000 avtomobilov. Predvidoma cvetove. A takih, kakor jih ima- imam zapisanih nad 200 imen 'bo vstop vanjo z Ontario, izhod pa na Prospect. Iz parka!išča bo jt. zadnjih deset let, pa ni v in v Toronto sem poslal skupno neposreden vhcd v razna nadstropja May Co. Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY UstanoYljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah CafIQX. 1ARa4 HI Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike deUCZ. JOHei, lil. 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St, Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadvay St., Joliet, Hi. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, IH-Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, HI. 1 NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111 JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cemiak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. sN ............................................................. -/? TIE UNITES OF TIE MIMI MEETING of the Supreme Board of the Holy Family Society of U. S. A., located in Joliet, Illinois. It is the procedure of the Secretary of the Holy Family Society to inform by mail that these meetings are held at the Home Office of the Holy Family Society, located at 231 Ruby Street, Joliet, Illinois. The Members of the Supreme Board of the Holy Family Society, have met in the Home Office this 26th day of January, 1963, at 9:30 A. M. President Steve Kosar called the meeting to order as stated at 9;30 A. IMS. with prayer for all deceased and living members of the Holy Family Society. A motion was made by Frank Tushek and seconded by Matthew Kochevar, that, at this time we go to The First National Bank of Joliet, to examine all stocks and bonds, and other documents of value. After a thorough examination at the bank, the Supreme Board members returned to the Home Office to continue with the meet-mg to entertain old and new business. President, Steve Kosar, called upon the Recording Secretary, Joseph L. Drašler, to call the roll of Officers present at this time. President, Steve Kosar; 2nd V-President, Anna Jerisha; Secretary, Joseph J. Konrad; Treasui’-er, Anton Smrekar; Recording Secretary, Joseph L. Drašler; 1st Trustee, Frank Tushek; 2nd trustee, Matthew Kochevar; and 3rd Trustee, Joseph Sinkovich. President, all said members have answered to the roll call. The president now called upon the Recording Secretary to read the minutes of the last Quarterly meeting of the Board, which was held in September the 22nd, 1962. A motion was made by Anna Jerisha that the minutes just read by the Recording Secretary be accepted as read. The motion was seconded by Frank Tushek. Carried. At this time, President, Steve Kosar, gave his written report to the members of the Supreme Board, which is as follows: My dear fellow officers of the Holy Family Society: It is indeed a pleasure for me to discuss and report to you about the progress of the. Holy Family Society. As you know, the thing in life that one is always hopeful of, is success. Yes, it is possible to be successful in many ways, and still be poor. When, for example, there is lack of understanding, lack of co-operation, or lenghty illness, then we are poor. No monetary values or earthly possessions can always buy health and happiness. Your Holy Family iS'ociety is most fortunate in that it has a group of people, who are understanding, cooperative and all-' ways loyal to the Society. Also the very important people, whom we must not loose sight of, namely, agencies and the agents who are constantly seeking new members in our Health and Accident Department, as well as in the Life Department. These people are devoted to the Society, not only because they make a good living doing it, but because they enjoy their work and good relationship between themselves and the Society. In this respect the most important is that being a small Society a few years ago, it is suddenly becoming big and well known throughout the State and also being noticed for its rapid growth in other States. This is your Society today. I am joyful for its success and progress. Now are we satisfied? Are we going to relax and say good enough? On the contrary. In the coming year of 1963 we hope to see our Life Insurance membership doubled. We will step up our progress in the Health and Accident Department also. We will make an utmost effort through whatever good means it takes to keep on the books what we write. By that I mean, a potential new member will be 100% versed on what kind of protection he is buying. We know we have the best protection to offer in the Health and Accident as well as the Life Department. Our agency has been alerted to redouble their production, in all departments, and will be reminded of it from time to time. We 'are in good forward motion, all we must do is gain momentum. There has b6en some discussion in the past about forming new lodges. So far not too much has been done. However this year some new lodges will have to be organized. Your Society, The Holy Family Society, is now in the process of purchasing property for a new Society building, a new Home Office, just as soon as the deal is consummated. We will begin drafting plans for the building with hopes of its completion by the year’s end. There are a number of obstacles to be solved before this can become a reality. a) What kind of building would be most appropriate for the Holy Family Society. b) How big should it be. c) A Building Corporation will have to be formed to handle the Building for the Society according to the Illinois Insurance Department. Before all this is considered and done, several steps have to be taken as follows: 1) The building should be big enough to accommodate sufficient renting space to offset the burden of rent on the Society. 2) Response for desirability for office space will have to be interrogated. 3) Building should not be considered at this time, unless office space is found to be desired by reputable tenants. 4) A substantial deposit for long term lease must be in possession before building program is considered. With God’s help and a little hard work all of these things will be possible, and a realitj^. Members of the Supreme Board this is my report to you and I want to thank you for your indulgence. Steve Kosar, President. 2nd Y-President, Anna Jerisha, asked the members of the Supreme Board of their pleasure of the report of the President. A motion was made by Frank Tushek and seconded by Matthew Kochevar that the report of the President be accepted as given. Carried. The time being 12:30 p. m., a motion was made by Joseph Sinkovich that we adjorn for lunch. Motion seconded by Mathew Kochevar. Carried. The meeting convened again at 1:30 p. m. At this time the President called upon the Treasurer, Anton Smrekar, for his financial report, which is as follows: President and members of the fShpreme Board of the Holy Family Society: As I hold this Financial Report in my hand, it gives me a feeling which I cannot explain to you. I have previously stated that they have been the best reports that I have read to you, but now, I’ll have to go back on those statements, because of the Financial Report that I am about to read to you for the close of business as of Dec. 31, 1962. First of all I want to thank the President, the Secretary, the Agency and you members of the Supreme Board for the results of this report. You have co-operated well in all regards. Business has been very good, things are looking up for a banner year in 1963. As I look back to 1957, I am amazed with the results so far. Where have we been in the past? Some of you older members can recall what we had a few years ago and you have noted how the results have been year for year since then. I am happy and pleased now to read to you the report. HOLY FAMILY SOCIETY OF U. S. A. LEDGER ASSETS FOR THE PERIOD ENDING DECEMBER 31, 1962 LEDGER ASSETS Cash in Office .................................... $ 100.00 First National Bank of Joliet ..................... 154,730.38 First National Bank of Joliet, Savings ............ 1,476.05 Union National Bank of Joliet ..................... 10,000.00 $ 166,306.43 Bonds .........................:................. 152,120.27 Stocks .......................................................... 7,612.50 Stocks—Savings and Loan Assn................................ 140,000.00 Policy Loans .................................................. 1,000.00 Automatic Premium Loans ......................................... 2,855.40 Real Estate ...................................................... 2,400.00 Total... $ 472,294.00 Travel ....................................................... 2,415.15 Office Equipment ..........................i... 3,987.55 Office Maintenance and Supplies .............................. 4,063.15, Medical Fees .................................................. 5,846.75 Inspection 'Reports .......................................... 18,399.17 Actuarial and Accounting Fees ................................. 3,442.62 Printing .................................................. 19,280.54 Postage, Express, telephones-Telegraph ........................ 8,174.43 Official Publiication ........................................ 797.60 Donations ...................................................... 2,057.09 Insurance Department licenses and Fees ........................ 1,392.50 I. B. M. Service ............................................. 13,099.09 Payroll Taxes ................................................ 2,259.21 Real Estate Taxes ........................'.... 3.80 Advertising .................................................... 222.40 Membership Dues ................................................. 163.17 Collection and Bank Service Charges .............................. 24.15 Insurance ............i.......................;.. 464.74 Legal Fees ..................................................... 1,329.18 Sundry General Expenses ........................................ 709.91 Investment Expenses ............................................... J3 20 Total Disbursements ........................... $1,236,278.01 Total Income ending December 31, 1962 .........$1,327,623.32 Total Disbursements December 31, 1962 ......... 1,236,278.01 91,345.31 Adjustment in. Book Value of Ledger Assets .. 280.66 Total Income ........................................ $ 91,625.97 Ledger Assets as of January 1, 1962 ................. 379,604.92 LEDGER LIABILITIES! O. A. B. Payable .............................. $ 164.95 With-holding taxes payable .................... 898.76 1,063.71 Ledger Assets as of December 31, 1962 ........ $ 471,230.89 HOLY FAMILY SOCIETY OF U. S. A. INCOME FOR THE PERIOD ENDING DECEMBER 31, 1962 INCOME Premiums^—Life ............................................ $ 55,456.72 Premiums—A & H ............................................ 1,263.276.22 Interest on Bonds ............................................ 4,089.77 Interest on Policy Loans ................................. 231.32 Interest on Bank Account*....................................... 144.06 Interest of Commissions advanced ............................... 498.75 Dividens or. Stocks ............................................ 350.00 Dividends on Savings & Loan Assn........................... 3,561.18 Profit on sale of bonds called ............................ 15.30 Total Income For The Period Ended December 31, 1962 .... $1,327,623.32 Adjustment in book value of ledger Assets .................. 280.66 Total Income ...............................................$1,327,903.38 HOLY FAMILY SOCIETY OF U. S. A. DISBURSEMENTS FOR THE PERIOD ENDING DECEMBER 31, 1962 DISBURSEMENTS Claims—Death .....!.................. Claims—A & H ........................ Cash Surrenders ..................... Paid-up Endowments .................. Commission.—Life .......................... $ 26,707.49 Commission—A & H ........................... 444,822.83 Policy Fees ................................ 33,730.15 $ 2,300.09 553,849.53 1,695.47 1,250.00 505,260.47 Salaries ... Rent ....... Promotional 76,808.50 4.553.99 2,414.65 Gentlemen and Lady of the Supreme Board, this is my Fi- to me. nancial report to you. Again I want to thank you all for whatever assistance you have been Anton Smrekar, Treasurer. (To be continued) V\\^ SHIP$TAD$ & JOHNSON- -—J SHIP$TADS & JOHNSON- Ice Follies Limited Engagement - 11 Days Only! I MARCH 12 thro MARCH 24 EVENINGS: Mon. thru Fri. 8:30 PM SATS: 1:00 PM - 5:00 PM - 9:00 PM SUNDAYS: 2:00 PM - 6:00 PM PRICES $4.00 - $3.50 - $3.00 - $2.00 * ,JT Children (under 12) Half Price 4 Sat. Mat. 5 PM Only March 16 & 23 No Shows - March 20 & 21 . . /ACi KUPITE DOBRE SEDEŽE SEDA* Vstopnice se naročijo po pošti ali osebno. Cleveland Arena, 3700 Euclid Ave., Cleveland 15. Richman’s, 736 Euclid Ave., Cleveland 14. Sedaj lahko izbirate. Za izbrane sedeže, ki sc Se na razpolago, prlložUe •ek ali denarno nakaznico in naslovljeno povratno kuverto z znamke. CLEVELAND AREN A > MAR 12 thru MAR 24, EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE Two-Trouser Neverjetno lepe predpomladanske moške obleke! $5 MA PLAČILA zadržimo Vašo izbiro dokler ne pridete. Vprašajte za načrt ugodnih odplačil Obleke z dvojnimi hlačami .90 25 ¥s@ pr®p©rcpn!ra§io, da se lepše prilega! Izbrani psjnladaaski Magmi Lep, mmm kroj, postavi primerno prikrojeni siiksfjii, ki frajsis ofiranij© lepo obliko! MOŽJE: Izberite izmed teh 1,500 neverjetno lepih, trpežnih oblek... vsaka z dodatnimi hlačami najnovejših pomladanskih barv in vzorcev... obleke, ki jih boste nosili s ponosom... popolnoma novi kroji in blagovi leta 1963! Izbira kroja hlač! KLETNI MOŠKI OBLAČILNI ODDELEK ... THE MAY COMPANY, VSE 4 TRGOVINE VKLJUČNO SOUTHGATE VZORCI: • Enobarvni • Črtasto-tkani • Barvo prelivajoče proge v obliki ribje kosti MERE: • Redne 36 do 46 • Kratke 36 do 44 • Dolge 37 do 46 Radi tako nizkih cen bomo računali nekaj malega za popravila. BLAGOVI: • Bombažni trpežni acetat • Blagov iz najboljših ameriških tovaren BARVE: • Ogljeno-sive • rjave '• olivne 8 modre • črne • sive James Oliver Curwood: OGENJ DIVJA Ko je njegova roka lezla dobival. Bil je član Scarlet ob boku navzdol, se je dotak- Police in posebej divizije “N”, nila revolverjevega držaja, kar mu je dajalo v življenju Bateese in ženska nista bila toliko živahne pobude, da mu niti pomislila, da bi ga razo-'je zadostovalo. Največje ve-rožila. To je bilo jako nerod- selje mu je bilo, če je pregane od njiju; seveda, ako ga njal kakega tako prebrisanega Bateese ne opazuje od zadaj, j človeka, kakor je bil sam, ali Carrigan je sedaj začutil-pa še bolj zvitega, nov nemir. Zavedel se je, da | Sedaj je to bila ženska. .. je jako pogrešil, ker ni rav- ali deklica. Ni še dognal, kaj nal spretneje in brže. Ženska je. Njen muzikalni in rahli je streljala nanj. Ona se je glas, njena umerjenost in zla-sklanjala nadenj, ko je hotel sti mirna lepota njenega uporabiti pištolo. Ona ga je obraza, to je naklonilo Carri-hotela ubiti, a nazadnje le nrgana, da bi trdil, da je omo-imela poguma. Ali prikriti ji žena ženska. Ali ko je gledal mora, da ve vse to. Dalo bi'njeno drobno postavo na prose še kaj napraviti. Morda je vi kanuja in videl v mesečini le še čas, da bi popravil svoj mehkobo njenih razpuščenih veliki pogrešek. Nagnil se je las, bi se bil vprašal, ima li zopet k njej in poskusil: ona osemnajst ali trideset let. “Prosim vas, dovolite,” je rekel. Po teh besedah je zadrge- Ogledati bi si jo moral podnevi, da bi to uganil. Pa vseeno, ženska ali dekle, znala ga tala, kakor da jo je ošinil po!je tako preslepiti, da je ono, golem vratu. Ko se je obrnila, kar je bilo pri dogodivščini se je Carrigan nasmehnil, neprijetno, polagoma stopalo Obličje ženske je kazalo iz-'v ozadje, v ospredje pa je raz olajšanja, ki ga ni hotela !s i 1 i 1 o iskreno občudovanje niti skrivati. “Vi ste menda mislili, da njene razumnosti. Razmišljal je, kaj bi rekel sem mrtev?” se je rahlo za-'višji intendant divizije “N”, smejal. “Ne, gospodična Jean-jče bi videl zadnjega zasledene. Bolj sem živ kakor kdaj valca Blacka Rogerja Aude-prej. Tista nesrečna vročica... marda tukaj na sredi v čolnu, Prosil bi vas, da mi odpustite. jetnika lepega dekleta z ža- Zdi se mi, da sem vas obdol- metnimi lasmi, pa vražje žil, da ste me obstrelili. Ne, to'pretkanega, in mestica, ki je n i mogoče. Zdrava pamet kakor šimpanz! tega ne more verjeti. Jaz celo Bateese mu je potrdil sum, vem, da poznam mestica, ki da je jetnik, dasi se skrivnost-je streljal name. Vi pa sterna dvojica pripravlja, da bi prišli ravno pravi čas, da ste ga pregnali. Rešili ste mi življenje. Mi oprostite in . . . sprejmete mojo hvaležnost?” V očeh dekleta je zasijal odsev njenega smeha. Zdelo se mu je, da vidi okoli njenih mu rešila življenje. Samo prihodnost pokhže, kje je vzrok, da ga sedaj rešujejo, ko so mu prej hoteli upihniti življenje. Kdo bi se sedaj mučil s to uganko! Sicer pa je tudi sedanjost zanimiva; vse kaže, ust lahne tresljaje. Nato jejda se pripravljajo važni do-dekle odgovorila: igodki. Način, kako sta se ob- “Prav mi je, da se boljejnašala Jeanne Marie-Anne počutite, gospod.” Boulain in Bateesov piratski “In mi oprostite, če sem obraz, nista dopuščala nika-vam pravil neumnosti?” jkega dvoma. Saj Bateese mu Ko se je nasmejala, je bila je zagrozil, da mu zdrobi lepa. Nasmeh mu je dal od-'glavo, in prisegel bi, da se je govor. i ženska ali deklica tej grožnji “če hočete, da vam odpu- pritrjujoče nasmehnila. Ven-stim, ker lažete, potem vam dar pa ni kuhal jeze zavoljo odpuščam. Vaš poklic zahteva Bateesa. Nasprotno, čutil je, včasih, da lažete. Jaz sem, ki da se mu razvija neka vrsta sem vas hotela ubiti. Vi to privrženosti za tega človeka, prav dobro veste.’ “Ali...” kakor se je tudi zavedel, da ni mogoče, da bi zaustavil “Ne smete govoriti, gospod, naraščajoče občudovanje za To ni dobro za vas. Bateese, i Marie-Anne. Bitje in žitje hočeš povedati gospodu, da Blacka Rogerja Audemarda ne sme govoriti?” !je bilo sedaj za njega nedolo- Carrigan je čul, da se je zamena stvarnost. Black Roger njim nekaj zgenilo. j je bil tako daleč, Marie-Ann “Gospod, nehaj govoriti, če in Bateese pa sta tu-le, sose-ne, te z veslom po buči!” se da! Začel je nanjo misliti in mu je oglasil Bateese za hrb- jo imenovati Marie-Anne. Ime tom. “Tako boš vendar razu- mu je bilo všeč, ali drugi del, mel?” |Boulain, ga je trajno vzne- “Razumem, razumem, duša mirjal. stara,” je hitel Carrigan.j Prvič, kar je začel svojo “Oba vaju razumem . . .” ipot v kanuju, se je ozrl okoli Zopet se je spustil Carrigan sebe. Bila je krasna noč. Reka na tornister. Tiho je opazoval pred njim je bila kakor teko-drobno postavo lepe Jeanne če srebro. Ob straneh, nekoii-Marie-Ann Boulain, ki je zho- ko proč od bregov, so vstajali va mirno zaveslala na provi gozdovi, ki so bili kakor veli-kanuja. ' kanske, goste, orientalske V. preproge. Nebo se je videlo, Samo malo minut je bilo da je popolnoma blizu in potreba, da je izdatna opozori- sejano z zvezdami, luna pa. tev Bateesova učinkovala. Da-|ki se je skoro vidno dvigala vid Carrigan je razmišljal o k zenitu, je zamenjala svojo svojih uspehih kot lovec na plamenečo rdečo barvo v žol-Ijudi ter si je moral zopet to bledico. V sijaju takih se-kakor že prej tolikokrat priz-'vernih noči se je Candganu nati, da jih je dosegel nezato, jduša vedno poživljala. Mia-ker je morda zvitejši ali preu-jdost in moč — si je rekel — darnejši kakor tovariši, am-[sta morali biti vedno le pod pak ker je imel precej smisla za humor in ni bil tako niče-muren, da bi se hotel dati občudovati. ' Njemu se je hotelo dogodviščin. Bil je zanesljiv pri delu, ali ni bil malikovalec zakonskih predpisov ter ni preveč hrepenel po mali »mesečni plači, ki jo je za to neomadeževano lučjo višjega sveta, pod tistim neizrazljivim nečim, ki mu zna mnogo več povedati, kakor bi mogel izvedeti iz človeških ust. [Dalje prihodnjič.) Hranite denar za deževne dr*'0 —kupujte U- S. Savings honda' Kulturna kronika Svoboda in kultura Kultura v najširšem pomenu pomeni človekovo ali človeške družbe tvorno dejavnost v svetu duhovnih dobrin. Talko zajame kulturna dejavnost vse, kar človek ustvarja na področju verskih naravnih vrednot. To je zlasti kultura srca, kultura zna- Revija “Vera in dom” in ameriško-slovenska povest v njej Šele konec preteklega tedna smo prejeli ameriški naročniki zadnji dve številki koroško slovenskega družinskega mesečnika “Vera in dom”, ki ga že 14. leto izdaja Družba sv. Mohorja v Celovcu. Vsakega dobrega glasu s Koroškega sem vesel, najbolj pa kulturnega. In “Vera in dom” je najodličnejše kulturno glasilo koroških Slovencev, ki ga ureja v imenu posebnega čaja. Ta človekova dejavnost U1.e(jnigkega odbora znani pa sega tudi na umetniško ali jsiovenski koroški kulturni de-znanstveno polje, kar pa pome-jjavec Lovro Kašelj, župnik na ni kulturo v ožjem pomenu be- Hodišah sede. Lahko bi pa prišteli temi Iz Celovca imam med tem človekovi:*!, dejavnostim tudi še gp0r0Čil0; da je v vmesnem njegovo prizadevanje za tvarne čagu žg izšJa tudi prya števil_ izdelke m gospodarsko udej-]k a letnika (1968). _ stvovanje, in tedaj govorimo o v • , , , , . . ’ . J ^ še vseeno je danes dolga pot tvami kulturi. Za nas je1 predvsem merodajno kulturno udejstvovanje v najožjem pomenu besede: prizadevanje za čim bolj popolno udejstvovanj e človeka-posamez-nika in celotne družbe v duhov-no-umetnišikem svetu. To kulturno hotenje pa mora biti harmonično in izvirati iz notranje umirjenosti ter jasne moralne razgledanosti. Vendar je duhovno udejstvovanje v naj višji meri le izjemno, a takšna obdobja od tam do Clevelanda. Dvojne številke VID, ki je pred menoj, sem zelo vesel tudi zaradi lepe in bogate vsebine, ki jo ima. Silno veliko ljubezni in požrtvovalnosti je v njej skrito. Samo res iz dna srca o svoji pravični stvari prepričani ljudje so sposobni tolikšnih žrtev! Ne vem, pri kateri stvari, naj bi se najprej ustavil v tem svojem poročilu. Pri sle- kulturne poduhovljenosti še herni številki vselej najprej dolga leta in desetletja puščajo preberem duhovno misel, močne sledi in usmerjajo nadaljnje kulturno delovanje. Kot klasičen, primer te ugotovitve nam je pokazal srednji vek, ki je še dolga stoletja živel od kulturnih vrednot, ki so dosegle svoj višek v ustvaritvah tedanjih časov. Največji sovražnik kulturnemu življenju je preusmeritev človekove pozornosti k tvarnim ddbrinam. Tako je znamenje propadanja, kulture iskanje u-dolbnosti in udobja ter podelitev prve besede gaspodarstvu. Že primer iz zgodovine rimskega imperija nam potrjuje to resnico; pa tudi sodobni časi se močno približujejo razmeram, ki so privedle do razpada rimske kulture. Iz povedanega je razvidno, da mora imeti kultura trdno podlago in solidne sodelavce. Sicer je kulturno delo samo na sebi nad vsako ideološko in politično opredelitvijo. Saj umetnost ostane umetnost ne glede na časovne ali miselne posebnosti. Tako še danes priznavamo velikim pesnitvam ali kiparskim likom iz davnine umetniško vrednost, čeprav je današnja miselnost človeka povsem različna od tedanje. Vendar pa more biti kultur- ' no delo pritegnjeno v službo soradnim dobrinam, kot sta vera in narodnost. Kot kaže praktično življenje, vidimo, da sikoro ni mogoče povsem ločiti človekovega kulturnega udejstvovanja od njegove versko-ideolo-ške ali narodne opredelitve. Tako bo na primer katoliško u-smerjen pisatelj pri ustvarjanju svojih umetnin upošteval katoliška načela morale, dočim bo marksist skušal v svojih delih zagovarjati marksistična načela življenja. Isto velja tudi o kulturnih ustvarjanjih na drugih področjih. Tako pridemo do ugotovitve, d.a sicer obstaja kultura, ki je vzvišena nad. vsako opredelitvijo, vendar pa je to le teoretično. Naj višja načela take kulture so lepota, resnica, plemenitost in podobno v najpopolnejši meri. Takšne kulturne popolnosti pa med ljudmi ni najti, ljudje smo namreč omejeni in o-predeljeni po ideologijah. Tako je tudi naše kulturno delo opredeljeno. jo za vsako številko napiše urednik Kašelj. Tako prisrčno domača, iz srca ter aktuelna je vselej! Drugo, kar v VID vselej takoj preberem, pa je vsakokratna literarna reportaža dr. M(etoda) T(urnška) pod naslovom “S pesniki v njih zbirke”. Tokrat se je župnik dr. M. Turnšek ustavil ob svojem prijatelju “Ksaverju Mešku, štajersko-slovenskem klasiku”. V glavnem obnavlja svoja srečanja s pisateljem Meškom; posebno še v obdobju zadnje svetovne vojske, ko sta živela dolgo skupaj v sti-čenskem samostanu na Dolenjskem. Vsega zanimanja je nadalje v tej številki vredno branje “Slomšek v očeh Nemcev in njegov odnos do nemštva”. Prispevek je podpisan samo z začetnimi črkami “S.M.”; izpričuje pa dobro poznavanje tega velikega našega narodnega vzgojitelja in učitelja. Drugega iz te številke ViD danes tu ne bom našteval. Le pri enem bi se rad nekoliko bolj ustavil, namreč pri daljši noveli z naslovom “Vanča s Klanca”. Napisal jo je Blaž Zaplaznik, t.j. ime, za katerim se skriva, kot slišim, znan slovenski tržaški literat. Rad bi, da bi to novelo brali zlasti vsi slovenski ameriški rojaki, posebno še oni iz Clevelanda. Veliko uslugo pa bi storil tisti, kdor bi to lepo zgodbo prevel v angleščino, da bi jo lahko brali tukajšnji sloven- ski ljudje iz drugega, tretjega ali že celo iz četrtega rodu, ki slovenske besede ne morejo več brati. Z največjim užitkom pa bi jo prav gotovo brali tisti slovenski fantje in možje, ki so se kot ameriški vojaki udeležili zadnje svetovne vojske, in od teh spet tisti, ki so bili v sklopu 88. ameriške divizije “Blue Devil”, ki je prodirala iz Afrike skozi Italijo za naše slovensko ozemlje na Goriškem ter je imela končno zasedeno tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje. Osrednji junak te naše zgodbe je namreč neki ameriško slovenski vojak John Pi-zek (Picek) ; glavna junakinja povesti pa je istrsko slovensko dekle iz tržaške bkolice Vanča. Fantu-vojaku je postalo preprosto dekle, ki je dnevno- prinašalo s svojim osličkom mleko v Trst, všeč. Začne se lepa ljubezen. V na-dalnjem razvoju se izkaže, da so bili fantovi starški doma iz teh krajev. Ljubezen napreduje do srečnega konca. Zaključi jo s slovensko ameriško poroko Slovenec captain v ameriški diviziji “plavih vra-gos” Louis Baznik. “Gospod captain Louis je predlagal poroko v Gorici v veliki cerkvi presv. Sirca Jezusovega, ki je takrat veljala kot amerikanska cerkev, ker so v njej ameriške čete imele službo božjo . . . Gospod captain je imel v zakristiji, v svojem uradu, več ljudi okrog sebe kot sam laški . župnik-monsignor.” Sezite po tej povesti in jo preberite! .Mnogo nas je v Clevelandu i n drugod p o Ameriki, ki imamo revijo Vera in dom naročeno. Sicer pa velja tri dolarje na leto. Morda bi vam v Familiji pomagali, da pridete do nje. Janez Sever ♦ Danes teden sem na tem prostoru opozoril rojake na najnovejše delo mojstra kiparja Franceta Goršeta. Njegov portret pisatelja Karla Mauser ja v žgani glini je sedaj že razstavljen v velikem izložbenem oknu tukajšnje trgovine s slovenskimi knjigami in nabožnimi predmeti “Familia” na Glass aveniji. Ob njem so razstavljena tudi vsa glavna Mauserjeva literarna dela; med njimi nemška izdaja njegovega Kaplana Klemena. Ne zamudite si vsega tega ogledati! V trgovini Vam bodo glede enega in drugega-s tem v zvezi radi pojasnili. J.S. Rastline v umetnem svetu Dnevni čas in vreme se spreminjata na ukaz v rastlinjaku na robu glavnega mtesta Avstralije. Nenavaden svet v malem, kjer prave, ki zagotavljajo dan tudi človek nadzoruje vse elemente še po sončnem zahodu.. Ob tem in kjer se rastlinski svet razvija v svojevrstnih razmerah, so uredili v dvonadstropnem rastlinjaku na robu avstralskega glavnega mesta: moderni fito-tron v Canberri sodi med najbolje opremljene laboratorije, v katerih gojijo- rastline v strogo nadzorovanem okolju. V rastlinjaku, kamor ne sme nihče prinesti niti drobca prahu, se ob pritisku na gumb ali stikalo spreminja dolžina dneva, razen tega pa se zima na vsem lepem spremeni v poletje ali jesen v pomlad. In še: na človeški ukaz pade na rastline slana ali pa se pooblači nebo. V posebnih oddelkih so rastline zavarovane pred vsemi nevarnostmi, ki so jim izpostavljene v naravi. Zrak v fitotronu je prečiščen, tako da ni v njem ne prahu ne insektov in rastlinskih zajedai-cev, ljudje pa smejo vstopiti le v skrbno razkuženi obleki. Rastline ne poganjajo iz zemlje, temveč iz posebnih gredic, v katerih je kamenje poškropljeno z raztopinami, ki vsebujejo za rast potrebne snovi. Če hoče kateri izmed znanstvenikov proučevati določeno rastlinsko bolezen, njegov oddelek natančno izolirajo od drugih. Takšnih oddelkov je 15, okoli njih pa je razvrščenih 140 posebej opremljenih kabinetov, v katerih gojijo rastline v umetnem, torej poljubno spremenljivem podnebju. Z jeklenimi naoknicami je mogoče pravi dan spremeniti v noč, razen tega pa lahko v vsakem oddelku po potrebi vključijo na- priprave. Bo pa to najdražji polet, kar jih pozna zgodovina, Stroški so namreč preračunani na okoli $20 bilijonov. Letos bi NASA, ki ima izvršitev načrta v oskrbi, potrebovala prvi obrok v znesku $5.7 bilijonov. Znesek je načelno že odobren, toda NASA ima take skušnje z našo upravo, da zahteva, naj ji Kongres še posebej odobri ta znesek. Načrt je v javnosti znan kot Projdkt Apollo. Podoben načrt imajo menda tudi Rusi, toda podatki o njem manjkajo. Kongres se bo pečal z načrtom šele proti koncu svojega zasedanja. proučujejo rastlinske klice in cvetove, katerih razvoj je mogoče sprožiti z razmeroma majhnimi množinami svetlobe. V oddelku mraza lahko v kratkem dosežejo temperaturo 12 stopinj pod ničlo. Poskuse delajo z najrazličnejšimi rastlinami. Fitotronu so dali znanstveniki ime po mitološki boginji rastlin ICeres, nad vhodom v laboratorij pa je na vidnem mestu napis “Ljubi zemljo, ki že od nekdaj hrani človeka”. Moški dobijo delo KROJAČ Sprejemamo prošnje za izkušenega krojača za polno zaposlitev. Mora biti izvežban v krojenju in likanju. Plača in popust v trgovini. Vprašajte za osebni sestanek pri Higbee Westgate Employment uradu na W. 210 & Center Ridge Rd., Fairview Park. TKE HIGBEE CO. Westgate (44) Delo za moškega Izkušeni delavec pločevinastih, izdelkov dobi delo. Oglasite se osebno. Institutional Equipment Mig. Co. Inc., 3007 Clinton Ave., Cleveland 13, Ohio. (42) MALE HELP — WANTED Short Order Cook night shift. Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. (x) I sfrsškifi za plet na Lino bo oiošil SCongres WASHINGTON, D.C. — Ideja o poletu na Luno je pri nas Dobra reklama Direktorica neke francoske tOvadne šamipanljea je takole odgovorila na vprašanje, ali tudi sama pije to vino; “Pijem ga, kaldar sem žalostna in kadar sem vesela. Pijem ga včasih, kadar som osamljena, in seveda, debila prvo praktično obliko v kadar imam goste. Pijem ga maju 1. 1961. Ta/krat je bil tudi tudi takrat kadar nimam teka, napravljen načrt, naj se polet in takrat, kadar sem lačna. Si-vrši 1. 1970, kajti šele takrat bo- cer ga ne pijem nikoli, razen do predvidoma končane vse kadar sem žejna. . .” Ste navdišam ilm%l Evo lam slih pomladi! — Pokrajini Ontario in Quebec dajeta večji del kožuhovine v Kanadi. DANCING WATERS a musical Fountain of everchanging beauty! 14 "In & Out" Gardens mimmm OF FUNCTIONAL ELEGANCE g5§S"fg Home & Garden EXHIBITIONS Prihra- nite pri predprodaji vstopnic! Naprodaj v vseh cvetličarnah, „ ^ Garden Clubs, v mestu pri | Burrows in Richman Bros. do J torka, 5. marca. t ower show CLEVELAND Pfj B L! C HALL • M A RCH9- Ženske dobijo delo Čiščenje uradov Zvečer, v. mestu, izkušene. Pišite na Box 123, American Home Pulbl. Co., 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. (43) MALI OGLASI V najem Na E. 71 St. blizu St. Clair Ave., oddamo 3 sobe in kopalnico, zaprt pore, spredaj, zgoraj, garaža na razpolago. 361-0989. (43) Stanovanje oddajo Na novo dekorirane 4 sobe in kopalnico na 76. cesti oddajo mlademu zakonskemu paru. Tel. WH 4-2360. (43) Mi imamo NAJBOLJŠE BOLNIŠKO ZAVAROVANJE za vse naše ljudi v starosti od 1. do 80. let. Za informacije kličite: KNIFIC & OKICKI INSURANCE IV I-34G8 t Ugodna prilika Prodamo popravljalnico čevljev. Lastnik umrl. Povprašajte na 1629 'Clark Ave. Kličite SLT 1-1319. (45) Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 Soho oddamo V najem oddamo opre- ml j eno sobo. Kličite EN 1- 5015. — (44) Naprodaj Grocerija in mesnica, licenca za pivo in vino. Se proda zaradi bolezni v družini. Dajte ponudbo. KE 1-0375 po 6. pop. (43) ‘AMERIŠKA DOMOVINA' Aurora ~ švedski nafti za raziskovanje vesolja Švedsko astronavtsko društvo s sedežem v Stockholmu je že pred leti pripravilo načrt raziskovanja vesolja, pri čemer so računali za razliko od podobnih načrtov nekaterih drugih evropskih držav, predvsem na uporabo raziskovalnih raket ter u-metnih Zemljinih satelitov domače konstrukcije in izdelave. Načrt je dobil ime ‘‘Aurora” (Polarni sij), v njem pa so sodelovali že od samega začetka vodilni strokovnjaki in inštituti vseh švedskih univerz ter samostojnih raziskovalnih ustanov. Solidno osnovo za uspesno izvedbo tega načrta pa je nudila tudi švedska industrija, predvsem letalska, ki je bila že pred tem znana po svojih kvalitetnih izdelkih. menti pristanejo s posebnimi padali in' jih lahko uporabijo za nove poizkuse. Zadnja v tej seriji pa je raketa “H-3”, ki bo lahko ponesla koristni tovor 5 do 15 kg na višino 80 do 165 km. Tudi ta raketa je grajena podobno, kot njeni sestri, od njiju pa se razlikuje predvsem po izpopolnjenem elektronskem krmilnem sistemu. Kombinacija vseh treh omenjenih raziskovalnih raket pa bo omogočila švedskim astronav-tičnim strokovnjakom tudi izstreljevanje večjih in težjih u-metnih Zemljinih satelitov, kot to predvideva načrt “Aurora”. Vse tri rakete omogočajo namreč uspešno sestavitev zmogljive dvostopenjske ali po potrebi ce- Tako so švedski strokovnjaki lo večstopenjske nosilne rake- razvili in preizkusili do danes že vrsto domačih raziskovalnih raket, švedska letalska industrija pa je v iste namene razvila in izpopolnila že številne raketne motorje za različne namene: od najmanjših do takih, ki bodo lahko uspešno poganjali tudi rakete z umetnimi Zemljinimi sateliti. Načrt “Aurora” predvideva u-porabo predvsem treh švedskih raket, različnega dosega in različne nosilnosti. Vse so pa r>-premljene s pogonskimi motorji s k o m b i n iranim delovanjem (trdno in tekoče gorivo). Prva med njimi, raketa “HR-1” bo lahko ponesla v višino 400 kilometrov raziskovalne instrumente in naprave v skupni teži 5 do 8 kg. Z manjšimi izpopolnitvami in dodatnim začetnim pogonom pa bo lahko dvignila koristni tovor 25 kg v višino 310 km. To je doslej najuspešnejša raketa za vesoljska raziskovanja v svojem razredu na svetu. V konstrukcijskem pogledu prekaša celo znane podobne japonske raziskova1ne rakete vrste “Kappa”. Nič manj ponosni pa niso> švedski strokovnjaki na svojo drugo raketo iz te serije, ki je dobila ime “HlR-2”. Le-ta lahko ponese koristni tovor 25 do' 115 kilogramov na višino 185 oziroma 115 km. Podobno kot prva raketa “HR-1”, je tudi raketa “HR,-2” grajena tako, da po opravljeni nalogi razpade na več delov, od katerih najbolj zahtevni, kot so na primer pogonski motor, elektronske krmilne naprave in še nekateri drugi skupaj z merilnimi instru- lavo, tembolj, ker je raketne pogonske motorje teh raket moč uporabiti tudi v nekatere druge namene. Predvsem pa bo strokovnjakom in znanstvenikom švedskega astronavtičnega društva tako omogočeno, da’ bodo lahko sistematično nadaljevali uresničenje svojega vesoljskega načrta “Aurora”. Raziskovati nameravajo kozmično izžarevanje na velikih višinah, tako imenovane Van Allenove obroče radiacije okrog Zemlje, meteorološke pojave pa velikih višinah ter predvsem najbolj pogost vesoljski pojav nad svojo domovino — polarni sij, po katerem SO' tudi imenovali svoj vesoljski načrt. Dejavnost švedskih astronav- tudi na drugih področjih vesolj- ske industrije na drugih področ skih raziskav in reševanju pro- jih, predvsem pa novoustanov-blemov s tem v zvezi. Tako na ! Ijena Evropska vesoljska usta-univerzi v Goetteborgu rešuje-: nova, so z neprikritim odobra-io probleme v zvezi z obnavlja- vanjem pozdravili te dosedanje vodo namakati in škropiti bom-T — Glavna ameriška vojaška bažna polja ter sadovnjake in'pomorska akademija je bila ne-vinograde. {kdaj na Rhode Island. njem zraka v vesoljskih katai nah s človeško posadko; tehnološke probleme pri izdelovanju teh kabin in podobno. Švedski strokovnjaki so prepričani, da bodo te probleme, ki so pri bodočih osvajanjih vesolja prav gotovo med najvažnejšimi, že v kratkem zadovoljivo rešili. Prav tako pa pripravljajo tudi načrte za zgraditev vesoljske kabine, ki bo omogočila zanesljivo potovanje človeka na Mars in nazaj, kar naj bi po njihovih načrtih trajalo približno dve leti in poj'. Tisti, ki poznajo sposobnosti tičnih strokovnjakov pa se kaže švedskih strokovnjakov in šved- te, ki jo je mogoče izstreliti in usmerjati z enotnim skupnim elektronskim krmilnim sistemom. Zato se za te švedske vesoljske rakete zanima tudi nedavno ustanovljena Evropska vesoljska ustanova (ELDO), katere strokovnjaki nameravajo o-menjene švedske rakete uporabiti za eno izmed nosilnih stopenj večje vesoljske rakete, s katero bodo v bližnji prihodnosti podvzeli izstrelitev prvega evropskega umetnega satelita. Švedska letalska tovarna — “Slwenska Fihgmotor” — je po uspešnih preizkusih prototipov teh raket sporočila, da bo kmalu začela z njihovo serijsko izde- FRISIAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA STANKO PRISLAN 1147 Addison RdL EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: SIRLOIN H*. Ik STEAK Mm boiled HAM 3? C Ib. i $iW Ir CHICKEN LEGS 49 £ ib. uspehe in načrte švedskih astro-navtičnih strokovnjakov. Naravni rezervoar vode Veliki naravni rezervoar vode, ki so ga odkrili v Uzbekistanu, je sestavljen iz več plasti, katerih vrhnja ima prostornino tri milijarde kubičnih metrov, torej vsebuje petkrat več vode kot naj večji umetni zbiralnik v tej sušni pokrajini, kjer je bombaž poglavitni pridelek. Na priporočilo geologov so' začeli graditi naprave in postavljati črpalke, da bodo mogli s to SEE AND HEAR AMERICA’S FINEST FOLK SONG AND DANCE GROUP THE QifQUE Ui¥IRSST¥ IBs! Burrows 419 Euclid Ave. SUNDAY, MARCH 10, 3' P.M. in Cleveland, Public Music Hall E. 6th & St. Clair Ave. TICKETS ON SALE NOW John Petkovič RE 1-6018 , $1 $3.50. $3, $2.50, $2, $1.50 Children, 50 cents MOST BEPEHSSiLS WASHER EWER MM JOS. ZELE IN SINOV’ | ZAVOD = Tel.: ENdicott 1-0583 = urad I Tel.: IVanhoe 1-3118 l H "^Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago | S Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo E dii!i;;iiiiiiu;iniiHiiiihHiiuui:ii8iMin;