Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	13.000
Letna inozemstvo ....	»	18.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	25
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
1
m	
	
mr k
Leto XXXII. - Štev. 32 (1615)
Gorica - četrtek 7. avgusta 1980 - Trst
Posamezna številka lir 300
Razpoznavni znak diktatur Kajn, kje je tVO j brat Abel?
.   i... -iti r\CT\T \ DrinAD A aiicčth*	1
Še nikoli v zgodovini ni bilo na svetu toliko držav, kot jih imamo danes. Združeni narodi štejejo trenutno nad 150 držav-članic. Toliko je danes neodvisnih držav. Vsaka ima svojo vlado, svoj režim. Vse te vlade bi mogli spraviti pod dva skupna imenovalca: demokratične in diktatorske vlade oz. režimi. Njihov spoznavni znak Pa niso izjave in trditve, temveč begunci.
Da, begunci so spoznavni znak, kje imamo demokratične in kje diktatorske režime, kajti z besedami so danes vse vlade demokratične, vse trdijo, da vladajo v imenu ljudstva in za blagor ljudstva. Potrebno je zato pogledati, kako se ljudstva, državljani počutijo pod svojimi vladami.
V tem oziru se nam znova odpre edinstvena podoba v zgodovini, namreč da še nikoli ni bilo toliko beguncev kot sedaj, in sicer političnih beguncev.
POGLED PO SVETU
V Afriki bežijo danes ljudje predvsem iz Etiopije, odkar je tam zavladal marksistični režim. Domačini iz Ogadena bežijo v Somalijo. Poročila pravijo, da jih je že nad milijon. Bežijo domačini iz Eritreje, ki se je dolgo upirala in se borila za svojo avtonomijo. Sedaj so jo pregazili Abesin-ci s pomočjo Kubancev in sovjetskih svetovalcev.
Druga žarišča beguncev so: Čad, kjer divja državljanska vojna; Uganda, kjer ljudje umirajo od lakote; Mozambik, kjer bežijo izpod režima, ki je marksističen; Namibija, kjer se bočijo za neodvisnost. Tudi drugi predeli so še, kjer ljudje bežijo pred lastnimi vladami oz. režimi. Bojijo se lastnih bratov.
Na otoku Kubi pred pragom ZDA diktator Castro že dvajset let izvaja socialno revolucijo, seveda s pomočjo policije, zaporov in bučne propagande. Do sedaj se lahko ponaša le s stotisoči beguncev. In zgleda, da je kar zadovoljen, če odhajajo v tujino. Takemu množičnemu begu smo bili priča v aprilu letos. Svetovno časopisje je dogodke hladno registriralo, Je pač šlo za »napreden« režim.
V Južni Ameriki nismo priče takšnim množičnim rekam beguncev; jih je pa kljub temu veliko iz skoro vseh držav, ker so skoro povsod na vladi vojaki; o njih Pa vemo, da vladajo s trdo roko.
Tretji veletok beguncev je v Aziji. Bežijo predvsem iz paradiža, ki ga je doma-ča komunistična partija ob sovjetski pomoči ustvarila v Vietnamu. Še se spominjamo, kako so se vsi marksistični sopotniki zaganjali v predsednika Južnega Viet nama generala Thieua, pisali o ječah, o zaprtih nasprotnikih režima, o diktaturi, ki jo je uvedel. Bil je pač na strani ZDA in Povrh še katoličan. Koliko protestnih povork je bilo tedaj uprizorjenih v Italiji m drugod po svetu, koliko resolucij sprejetih zoper Thieuov režim po občinskih in drugih svetih.
Pa glej čudo! Komaj so se rdeči osvoboditelji utrdili na oblasti, je prišlo do množičnega odgona ljudstva v prevzgojevalna taborišča; ječe so se napolnile do zadnjih možnosti. In nato je prišlo do strahotnega bega iz Vietnama: po suhem, z ladjicami, čolni, na vse mogoče načine. Nikjer niso bili ti begunci zaželeni. Časopisje pa jih Je komaj omenjalo. Nikjer več protestnih zborovanj, povork, resolucij.
In uboga Kampučija! Brezsrčni marksistični režim je najprej stotisoče lastnih rojakov izselil iz mest in naselij ter j Pognal v džunglo. Nato so rdeči bratje iz Vietnama vdrli v Kampučijo in sproži i •tov val beguncev. Sedaj se gnetejo ob ta ski meji, človeštvo pa se dela gluho m slepo.
Pa smo doživeli še en dokaz, da je ma leninističnega socializma Sovjetska zveza Prežeta imperialističnega duha. Tik po o ^žču so sovjetske čete vdrle v Afganista , rešijo majavi marksistični režim in tam °bstale. Nikjer po svobodnem svetu m Protestnih akcij v takem obsegu kot so bile svoj čas proti proti Južnemu Vietna 'hu. Begunci iz Afganistana pa se ttmo «lo iz
dneva v dan...
ŽALOSTNA PODOBA ČLOVEŠTVA
Ko človek prisostvuje tej množični reki beguncev, ki na teh celinah polni taborišča in se preliva iz dežele v deželo, ne more biti drugega kot žalosten. Žalosten, ker je priča splošni brezbrižnosti imovi-tih slojev in razvitih držav, žalosten pa zlasti zato, ker se svet glede beguncev spreneveda zlasti takrat, ko prihajajo iz držav z marksističnimi režimi. Dokler se bo tudi begunce delilo s političnimi in ideološkimi merili, toliko časa bodo oni samo nadležna bitja, ki kvarijo »sožitje« med državami in se jih bo hotelo čimprej znebiti. Res, žalostno spričevalo za sedanje človeštvo!
Italijansko ljudstvo se je pretekli teden odpravljajo na vsakoletni »ferrago&to«. Ta je značilen za Italijo, kar pomeni neke vrste skupne počitnice. Zaprejo se tovarne od največjih do manjših, zaprejo se številne trgovine, obrtne delavnice. Kdor more, gre k morju ali v hribe; ta in oni se poda tudi v tujino. Za tri ali štiri tedne je Italija na počitnicah, bi lahko rekli.
Ta čas oddiha in skupnega veselja so teroristi izrabili za svoje do sedaj najhujše zločinsko dejanje: v soboto 2. avgusta so v čakalnici II. razreda (torej v čakalnici preprostih ljudi) postavili peklenski stroj, ki je eksplodiral ob 10,25 dopoldne. Posledice so bile grozne; čakalnica in poleg stoječa samopostrežba sta šli v zrak
z vsemi ljudmi vred, na peronu čakajoči brzovlak Ancona-Bazel v Švici je bil močno poškodovan, človeške žrtve so bile tako v prostorih čakalnice in samopotrežbe kot v vagonih švicarskega vlaka. Mrtvih je bilo do sedaj 82, ranjenih nad 250. Nekdo, ki je tragedijo preživel, je rekel: »Bilo je kot ob bombardiranju med zadnjo vojno.«
Atentat je pretresel Italijo in zunanji svet tudi zato, ker so številne žrtve bili tujci (Švicarji, Nemoi, Francozi), ki so se mimo vračali s počitnic ob Jadranu.
Že v soboto zvečer je prihitel v Bologno predsednik republike Pertini, da obsodi teroristični zločin in izpriča svojo solidarnost z nedolžnimi žrtvami. Naslednji dan
Politični	položaj
V tem sestavku bomo skušali podati sliko političnega položaja na Tržaškem po letošnjih junijskih upravnih volitvah. Kot znano, so zadnje volitve zadevale vse občine, razen tržaške, katere občinski svet je bil obnovljen junija 1978. Poleg tega so bile tudi pokrajinske (volitve, pri katerih je prišel v poštev celotni volilni zbor, tako da so bili vsi volivci bolj ali manj mobilizirani.
Znani so tudi volilni izidi, ki so v pokrajinskem merilu ponovno potrdili napredovanje tako imenovane Liste za Trst, katera ima v novem pokrajinskem svetu relativno večino, se pravi enajst svetovalcev na skupno trideset. Sledijo jim komunisti in demokristjani vsak s sedmimi svetovalci (DC je izgubila 3 svetovalce, PSI pa 2 svetovalca); misovci so izvolili dva svetovalca, po enega svetovalca pa imajo socialisti, socialni demokrati in Slovenska skupnost.
V okoliških občinah so komunisti izgubili absolutno večino v Miljah (sedaj imajo 15 svetovalcev na 30), v Dolini so izgubili nekaj glasov in enega svetovalca, tako da imajo sedaj v občinskem svetu 11 svetovalcev na 20. V Zgoniku in na Re-pentabru je koalicijska lista, sestavljena iz komunistov in socialistov, imenovana Napredna lista, ohranila večino in si na osnovi večinskega volilnega zakona zagotovila 12 svetovalcev, lista Slovenske skupnosti pa trd mesta opozicije ali manjšine.
Do značilnih in pomembnih premikov je prišlo v občini Devin-Nabrežina, kjer je v veljavi proporcionalni sistem. Poleg tradicionalnih strank je tu letos prvič nastopila tudi krajevna Lista za Devin-Na-brežino, katera je neke vrste otrok Liste za Trst, ki je nekaj sto glasov očitno odvzela Krščanski demokraciji. Komunisti in socialisti so v bistvu obdržali svoje pozicije, najivečji volilni uspeh pa je tu dosegla Slovenska skupnost, ki je povečala število glasov in število izvoljenih svetovalcev od dveh na tri.
Prav zaradi tega je skupina SSk jeziček na tehtnici za ustvaritev kakršne koli možne večinske koalicije za upravljanje občine. Tega se ostale stranke, zlasti PCI, dobro zavedajo, zato se ji po eni strani prilizujejo, po drugi strani pa bi jo hoteli spraviti na mrtev tir, da bi jim ne bilo treba plačati ustrezne cene za njen aktivni in organski doprinos pri vodenju te narodnostno najbolj izpostavljene in zavožene občine, kot bomo videli v nadaljnjih izvajanjih.
BESEDE IN DEJANJA »ODPRTIH VRAT«
Komunistična partija je pred junijskimi volitvami in med samo volilno kampanjo na široko razglašala, da je po volitvah pripravljena sestaviti najširše koalicije za upravljanje raznih občin in tržaške pokrajine. Toda ko so bile volitve končane in je bilo treba sestaviti večine za vodenje občin, je partija dejansko pozabila na svoje volilne obljube in v vseh okoliških občinah od Milj in Doline pa do Repen-tabra in Zgonika sestavila koalicijske odbore s PSI.
Pokrajinsko vodstvo SSk je vse svoje zainteresirane krajevne sekcije pooblasti-
lo,	da sprejmejo razgovore za oblikovanje čim bolj skupnih programov in morebitnih odborov. Kot znano, so takšni razgovori potekali za dolinsko in nabrežinsko občino. Iz poročila dolinske sekcije SSk beremo, da so se razgovori izjalovili, ker se komunisti niso hoteli zameriti socialistom, ki so zahtevali kratkomalo podžupana in popolnoma prezrli programe. Tako se je obnovila stara koalicija med PCI in PSI.
Razgovori so bili tudi za nabrežinsko občino, kjer komunisti niso tako močni, da bi lahko sami razpolagali s potrebno večino. Predstavniki SSk so zagovarjali stališče, da mora občina ostati v rokah slovenskih upraviteljev, in temu mora ustrezati tudi program in sestava občinskega odbora. Takšnega mnenja je tudi slovenski del socialistov s svetovalcem Srečkom Coljo. Toda ne glede na to, da se razgovori niso še zaključili, so se komunisti in italijanski socialisti domenili, da izsilijo izglasovanje župana v osebi Josipa Škerka, kar se je tudi zgodilo v teku več glasovanj. Po sedem glasov sta namreč prejela Škerk (KPI) in poslanec Tombesi (DC). Izvoljen je bil Škerk, ker je starejši. Na podoben način so bili izvoljeni tudi odborniki.
Svetovalci SSk so se v glavnem vzdržali, a so jasno povedali, da se s takšnimi metodami ne morejo strinjati. Enako stališče je izrazil slovenski socialistični svetovalec Srečko Colja, ki je proti uradnemu stališču svoje stranke (PSI) tudi oddal belo glasovnico.
Tako se je torej zaključila komunistična politika »odprtih vrat«. Povsod kjer so mogli, so s socialisti obnovili stara zavezništva, drugih morebitnih partnerjev pa niso hoteli enakopravno upoštevati. Političnim predstavnikom SSk je treba dati priznanje, da so z vsem čutom odgovornosti za skupno blaginjo in zlasti še za reševanje manjšinskih problemov ponudili svoje sodelovanje, vedno seveda na enakopravni ravni. Rezultat je sedaj tale, da takšnega enakopravnega sodelovanja naši komunisti in socialisti niso želeli, zato so raje potegnili skupaj (kljub temu, da so socialisti v Rimu na vladi z DC in da so v mnogih občinah v Italiji pretrgali koalicije s komunisti). Po drugi strani pa se predstavniki SSk dobro zavedajo, da bi vsako pristopanje v občinske odbore samo zaradi lepega videza bilo brez vsake koristi, saj bi bili le za okras ali kot peto kolo.
POLOŽAJ NA TRŽAŠKI PROVINCI
Položaj se je najbolj zapletal na tržaški provinci, kjer so se stranke ustavnega loka le toliko domenile, da poverijo začasni poizvedovalni mandat socialistu Car-boneju. Ta je po prvem krogu posvetovanj ugotovil, da bo zelo težko sestaviti potrebno večino, če stranke, ki imajo največ svetovalcev, ne bodo kaj popustile. To so Lista za Trst, DC in PCI. DC se usmerja v to, da bi nastal odbor, ki bi ga sestavljale poleg nje še predstavnik socialistov, socialdemokratov in SSk, od zu-
naj pa naj bi ga podpirali komunisti oziroma Lista za Trst. Komunisti pa hočejo za vsako ceno stopiti v odbor, demokristjani pa z njimi v odbor ne gredo za nobeno ceno. Nekaj manevrskega prostora ima tudi Lista za Trst s svojimi enajstimi svetovalci, ki bi tudi lahko sestavila manjšinski odbor z zunanjo podporo drugih večjih strank.
Do danes ni mogoče niti približno nakazati, kako se bo rešilo vprašanje upravljanja tržaške pokrajine. V krogih SSk zatrjujejo, da ne odstopajo od svojega programa, katerega uresničitev bodo zahtevali od katere koli večine, ki bi se ustvarila na pokrajini. Od tega bo tudi odvisno, ali bo SSk pristopila v kako večino in sprejela v njej neposredne odgovornosti.
Poznavalci razmer sodijo, da bo DC skušala dopovedati Listi za Trst (kateri je naredila uslugo, da je z vzdržanjem omogočila odobritev proračuna tržaške občine), naj z enakim zadržanjem omogoči upravo province koaliciji strank ustavnega loka, razen komunistov, ki naj bi to koalicijo podpirali od zunaj.
Prihodnja seja tržaškega pokrajinskega sveta je sklicana za 1. september. Ali bo ta počitniški premor zadostoval za rešitev tako zapletenega vprašanja?
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiii Prihodnji teden naš list ne izide
Zaradi sredpoletnih počitnic in da damo možnost zasluženega oddiha naši upravi, naš list prihodnji teden, tj. 14. avgusta ne bo izšel. Spet bo v rokah bralcev in naročnikov v četrtek 21. avgusta. Uprava lista bo zaprta od vključno sobote 9. do sobote 16. avgusta 1980.
v nedeljo so prišli v Bologno ministrski predsednik Cossiga, notranji minister, minister za prevoze in druge oblasti.
V	ponedeljek 4. avgusta je bila v senatu posebna razprava o tem atentatu. Poročal je sam Cossiga, ki pa ni imel kaj veliko povedati glede krivcev, ker je vse zavito v temo. Povedal je, da so se oglasili številni po telefonu in z letaki. Eni pripisujejo atentat fašističnim skrajnežem, drugi pa levim teroristom. Cossiga sam se je v poročilu bolj nagibal k mnenju, da je sobotni atentat delo desničarskih elementov, ki so v preteklosti že parkrat povzročili z atentati slične množične pokale. Kajti v Bologni je šlo za množični pokol.
Zaprepaščenost, začudenja, obsodba brez olajševalnih okoliščin, to je bila reakcija vse italijanske javnosti na ta zločin. V javnosti in v parlamentu so vsi brez izjeme obsodili ta podli atentat. Dalavci so v ponedeljek izvedli bolj simbolično stavko, saj smo rekli, da so delavci skoro vsi na počitnicah.
NASILJE NAD ČLOVEKOM
Če sobotni atentat uokvirimo v niz drugih nasilnih dejanj, ki so se zgodila ali se še dogajajo v Italiji in drugod, potem moramo ugotoviti, da živimo v času silno hudega nasilja nad človekom. Ne gre za vojno med dvema, ki se tepeta, temveč gre za nasilje nad nedolžnimi ljudmi. Gre za Kajne, ki se dvigajo nad Abeli, ker menijo, da so močnejši, da imajo več pravic, da jih zato smejo ukloniti svoji volji. Zadnji vzrok pa je sovraštvo med brati iste krvi.
Kaj naj naredi pošten in miroljuben človek? Nasproti notranjim teroristom je potrebna trdna vera v demokratični ideal sožitja, če kdo ta ideal, oz. ta sistem ogroža z nasiljem, je potrebno proti njemu učinkovito nastopiti. Urednik dnevnika »Corriere della sera« Leo Valiani je v nedeljo 3. avgusta zapisal: »Teroristi hočejo imeti vojno, zato jih moramo smatrati za vojne kriminalce.« Vlada, parlament, policija, sodniki in vsi državljani moramo imeti teroriste za vojne 'kriminalce in z njimi kot takšnimi postopati.
Glede terorizma raznih režimov jih je potrebno prav tako osamiti, obsojati, ustvarjati javno mnenje proti njim, ker so glede tega silno občutljivi. Zaradi tega je bilo napak, da športniki svobodoljubnih in demokratičnih držav niso z bojkotom olimpijskih iger v Moskvi izpričali svoje vere v človečanske ideale svobode in miru, ki morajo veljati za vse in ne samo za režimske ljudi. Ni bilo prav od njih, da ko so v Afganistanu umirali borci za svobodo, so si oni v Moskvi grabili kolajne. Nikakor jim ni to v čast.
Peta božja zapoved: »Ne ubijaj« velja tudi na cestah, zlasti v teh dneh sredpoletnih počitnic, ko so na cestah milijoni vozil in se cestne nesreče dogajajo kot na tekočem traku. Kot v vojnih poročilih tisk, radio in televizija naštevajo ubite in ranjene. Strahotne so številke, ki govorijo o smrtni žetvi na cestah. Vsak dan umre po svetu zaradi prometnih nesreč 600 oseb; v Italiji jih na leto umre iz istega vzroka 10.000; povprečno 27 na dan ali več kot eden na uro. Ranjenih je v enem letu 250.000 ljudi, 685 vsak dan, 30 vsako uro. Res, pravi pomor kot v času vojne. Pa bi bilo vsega tega dosti manj, če bi vozniki bolj spoštovali življenje bližnjega s tem, da se držijo prometnih predpisov. Tudi ti so del pete božje zapovedi: »Ne ubijaj.«
Janez Pavel II. o odnosih
med Vatikanom in Jugoslavijo
V	nedeljo 13. julija je bil v Vatikanu na posebnem obisku jugoslovanski zunanji minister Josip Vrhovec. Ob tem obisku je sv. oče imel nanj in na njegovo 'spremstvo krajši nagovor. V začetku se je spomnil na svojega prednika Pavla VI., ki je leta 1977 sprejel na sličnem obisku Miloša Minica, tedanjega jugoslovanskega zunanjega ministra. Potem je poudaril, kako so se dobri odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo izpričali ob smrti zadnjih dveh papežev in predsednika Tita. Nato je nadaljeval:
Tudi jaz sem osebno srečen, da bom prispeval k izboljšanju odnosov med Apostolskim sedežem in Jugoslavijo, tako kot je to storil že moj predhodnik papež Pavel VI.
Z zadovoljstvom potrjujem čustva, ki jih je izrazil papež Pavel VI., ko je govoril, kako Apostolski sedež ceni aktivnost Jugoslavije, s katero si prizadeva za boljše sodelovanje z državami, zlasti kadar gre za vprašanja, ki zadevajo mir, razorožitev in podporo državam v razvoju. .Apostolski sedež pripisuje tem vprašanjem velik pomen. Nekatera od njih so v tem trenutku zelo žgoča glede na številne ovire, za katere kaže, da so na poti dialogu, s katerim naj bi reševali resne spore v odnosih med narodi in razvoju držav, ob istočasni zagotovitvi spoštovanja njihove neodvisnosti in dostojanstva. Večkrat sem govoril o teh problemih, zlasti med generalno skupščino OZN in na sedežu Unesco, kot tudi na svojih potovanjih v rodno Poljsko in mnoge druge države, vključno
s potovanjem v Brazilijo, ki sem ga pravkar končal. Ob teh priložnostih sem izrazil svojo zainteresiranost, da naj bo vsaki državi dano razvijati se tako, kot ustreza njenemu dostojanstvu, tako da hkrati obvaruje svojo neodvisnost in svoje značilnosti in tradicijo v ozračju spoštovanja pravic in svobode vsakega naroda in vsakega posameznika kjerkoli na svetu.
Še en vzrok zainteresiranosti za konstruktiven razvoj naših odnosov je vpliv, ki ga mora tak razvoj imeti na življenje in aktivnost Cerkve v Jugoslaviji. Kot vam je znano, je katoliški Cerkvi — čeprav ne zahteva privilegijev — potrebno zagotoviti pogoje za delovanje in za delo njenih institucij, kar ji bo omogočilo razviti možnosti, ki jih vsebujejo viri krščanske vere. To bo katoliškim vernikom omogočilo, da na vedno boljši način izvajajo vlogo lojalnih državljanov — ki žele nesebično prispevati k blagostanju svoje domovine — kar bo vsekakor mogoče izkoristiti za dobrobit in napredek vseh njihovih sodržavljanov in vse Jugoslavije.
Dobra volja in duh razumevanja bosta z obvladovanjem vseh težav, ne glede na to, kakšne so, zagotovila uresničitev teh upov. Bog daj, da bi se sodelovanje še naprej razvijalo, tako v vaši državi kot tudi na širokem področju mednarodnih odnosov, v dobro vseh.
Globoko sem zainteresiran za Jugoslavijo in njene narode. Prosim Boga, naj jih blagoslovi in naj jim pomaga izboljšati svoj materialni in moralni razvoj ter doseči blagostanje in srečo.
Neenakomerna porazdelitev duhovnikov
Kongregacija za duhovščino je 23. julija objavila smernice škofovskim konferencam in škofijam, kako naj skrbijo za boljšo porazdelitev duhovnikov in sodelujejo pri misijonskem delu Cerkve.
Leta 1977 je bilo na svatu čez 4 milijarde ljudi. Od teh jih je bilo le 729.127.000 katoličanov, to se pravi: 18 odstotkov. V Aziji prideta na 100.000 prebivalcev dva duhovnika, v Afrika štirje, v Latinski Ameriki 12, v Oceaniji 26, v Severni Ameriki 29, v Evropi pa 37. Če pomislimo samo na katoličane, pride na 100.000 katoliških vernikov v Latinski Ameriki 16 duhovnikov, v Južni Afriki 33, na Daljnem vzhodu 43, v Evropi 93, v Oceaniji 104, v Severni Ameriki 120, na Srednjem vzhodu pa 133.
Neenakomerno porazdeljenost duhovnikov še bolj vidimo iz naslednje primerjave. Medtem ko je v Evropi in Severni Ameriki 45 odstotkov katoličanov in imajo ti na voljo kar 72 odstotkov vseh duhovnikov, je za isto število vernikov v Latinski Ameriki in na Filipinih samo dvanajst in pol odstotka duhovnikov sveta. Precej podobno je z diakoni, redovnimi brati in redovnicami.
Prod vodstvo Cerkve se torej postavlja naloga, kako bolj smotrno porazdeliti delavce v božjem vinogradu. To se pravi, naj bi sejalci božje besede in pastirji duš odšli iz dežel, kjer jih je veliko, v dežele, kjer jih je premalo. Že po zadnji vojni je
papež klical duhovnike iz evropskih ško fij, naj vsaj za nekaj časa (pet let) nekateri odidejo v misijonske dežele. Njegov ■klic ni ostal brez uspeha. Danes pa razmere zahtevajo še več. Zato so v Vatikanu dolgo študirali smernice, ki so jih sedaj objavili.
Razumljivo je, da ni vsak duhovnik sposoben za delo v škofijah na drugih celinah. Za delo drugod je potrebna tudi pri-metna priprava ter urejenost pomoči drugim škofijam. Skrb za vse to naj prevzamejo krajevne Cerkve in krajevni škof. Ena izmed oblik pomoči krajevnim Cerkvam med seboj je nekakšno »botrstvo«: evropska škofija naj bi prevzela skrb za stalno pomoč e,ni izmed misijonskih ali manj razvitih škofij.
Pomanjkanje poklicev je že samo po sebi velika skrb nekaterih škofov. Vendar splošne razmere v Cerkvi zahtevajo, da začno škofje misliti tudi na pomoč kaki nerazviti krajevni Cerkvi. Listina računa s težavami škofov, vendar pravi, naj se jih ne polašča črnogledost. Duh božji, ki vodi Cerkev, bo pomagal škofom in velikodušnost razvitejših škofij poplačal z novimi poklici.
Ponekod bo treba seveda najprej reševati neenakomerno porazdelitev duhovnikov in redovnikov v lastni državi. Listina kongregacije bo zato zbudila mnogo razmišljanj, predlogov in razprav.
Miške im v Mukvi nUMStne
Preteklo nedeljo so se uradno zaključile 22. olimpijske igre, v svoji dosedanji zgodovini najbolj osporavane. Zaradi odsotnosti svetovnih športnih velesil kot so ZDA, Zah. Nemčija in Japonska so prišle do izraza predvsem države vzhodnega bloka kot Sovjetska zveza, Vzhodna Namčija, Bolgarija, Madžarska, Romunija in Kuba.
Največ odličij si je zbrala sovjetska reprezentanca: 195 in sicer 80 zlatih, 69 srebrnih in 46 bronastih. Druga je Vzhodna Nemčija. Dosegla je v celoti 125 medalj (47, 37, 41). Tretja je Bolgarija 40 (8, 16, 16). Italija se je kar dobro uveljavila. Osvojila je 15 medalj (8, 3, 4). Manj uspešna je bila Jugoslavija z 9 medaljami (2, 3, 4). Listo dobitnikov medalj zaključujeta Libanon in Guayana z eno bronasto medaljo. V celoti je bilo razdeljenih 629 medalj: 204 zlatih, 204 srebrnih in 221 bronastih.
V	času olimpijade je bilo na voljo »za zadostitev verskih potreb vernih športnikov«, kot je javila sovjetska tiskovna agenoija »Novosti« 20 duhovnikov različnih veroizpovedi. Vsi so sovjetski državljani, le anglikanski duhovnik je prišel s Kube. Trije katoliški duhovniki delujejo drugače v Litvi in Letoniji.
Verski prostori »olimpijske vasi« so bili v prvem nadstropju kulturnega centra. Priredili so tri kapele: za kristjane, za muslimane ter za jude in budiste, ki so si jo morali deliti. Vse tri kapele so bile zelo skromno urejene.
Muslimanske športnike je zelo vezal njih strogi post ramadan. Večina od njih ni pokusila nobene jedi in pijače od sončnega vzhoda do zahoda.
Sovjetske oblasti so »poskrbele« tudi za pravoslavnega duhovnika Dimitrija Dudka, ki je bil konec junija izpuščen na svobodo potem ko je opravil »javno kesanje«. Kljub temu je bil v času olimpijade poslan v kraj, ki je 400 km oddaljen od Moskve.
Demokratična vlada v Peruju
V	Peruju, ki je sosednja država Bolivije, so pa le dobili demokratično vlado s svobodno izvoljenim predsednikom. Tako je po 12 letih prenehala vojaška diktatura v tej državi. Morda bo zgled Peruja kaj vplival na druge države, zlasti na Brazilijo, ki po papeževem obisku kaže večje znake demokratične strpnosti.
IZJAVA DEŽELNEGA VODSTVA SLOVENSKE SKUPNOSTI
V	teh težkih dneh, ko je zločinska roka spet udarila po neštetih nedolžnih življenjih, se tudi primorski Slovenci z globokimi občutki spominjamo tragične preteklosti, ko nas je teptala črna roka. Atentat v Bologni pomeni ponovno in absolutno omalovaževanje demokratičnega življenja in svobode posameznikov ter skupnosti. Terorizem je s tem dejanjem kruto dvignil svojo glavo, kar nam narekuje, da se mu z vsemi močmi zoperstavimo.
Ko se klanjamo nedolžnim žrtvam, obenem zahtevamo od odgovornih oblasti, da takoj odkrijejo in z vsemi silami zatrejo krivce. Kot Slovenci in demokrati želimo, zlasti ob letošnjih obletnicah požiga Narodnega doma in ustrelitve bazoviških žertev, da se val slepega nasilja zaustavi in končno zagotovi vsem državljanom mir in red.
DEŽELNO TAJNIŠTVO SSk
Lakota pustoši v Ugandi
V	pokrajini Karamoja (Karamodža), v severnem delu Ugande, živi pleme, ki šteje
600.000	oseb in ki je na tem, da izumre zaradi silne lakote, ki ga že nekaj časa pesti. Domače oblasti trdijo, da umre na dan do sto ljudi, toda po pričevanju misijonarjev so te številke mnogo višje in dosežejo 600-700 oseb na dan.
Temu plemenu je priskočil na pomoč diakon Vittorio Pastori iz Piacenze, ki neprestano potuje in obiskuje države kot so Uganda, Kenija, Tanzanija in Etiopija z namenom, da organizira pomoč tamkajšnjemu prebivalstvu.
Pastori je zares zanimiva osebnost v misijonskem svetu Cerkve. Do deset let nazaj je vodil restavracijo v mestu Varese. Pri svojih 45 letih, po 15 letih gostinske dejavnosti pa se mu je vse to uprlo. Opazujoč svoje goste, dostikrat presite in zah-
tevne, je sklenil pomagati tistim, ki so zares lačni. Prodal je svojo restavracijo, se vključil v škofijo Gulu v Ugandi kot diakon ter začel z zbiranjem sredstev za napol pastirska plemena v Ugandi in severni Keniji.
Kot bivši hotelir je navezal stike s svojimi gosti in se trudi po njih razgibati javno mnenje v korist lačnih in zanemarjenih v tistih krajih. Organizira potovanja v dežele, ki jih podpira tar zbira po Lombardiji in Emiliji živež, zdravila in opremo za šole, bolnišnice in laboratorije. Zadnji njegov samaritanski podvig je pomoč plemenom v Karamoji. V teku enega leta je pripravil sedem poletov z letali Alitalia, ki so prenesla v Ugando riž, zdravila in druge pripomočke, ki naj zajezijo lakoto in s tem umiranje tamkajšnjega prebivalstva.
Mednarodna konferenca za ženska vprašanja
Po treh tednih zasedanj, prerekanj in manifestacij se je v danski prestolnici Kobanhavnu končala mednarodna konferenca OZN za ženska vprašanja, ki se je je udeležilo 136 delegacij. Udeleženke naj bi razpravljale o tem, da sta na tri nepismene osebe na svetu kar dve ženski, da ženske opravijo dve tretjini delovnih ur, prejmejo pa le eno desetin dohodkov, da premnoge ženske iz Tretjga sveta izgubijo tretjino dneva pri oskrbovanju družine z vodo.
Dejansko pa se je konferenca spremenila v pozorišče političnih bitk, pri čemer so ostali konkretni ženski problemi v ozadju. Arabski svet je spet nastopil proti sionizmu in mu je uspelo, da je v končni dokument vsilil dva popravka, ki označujeta sionizem kot rasizem, OZN pa obvezujeta, da se pri dodeljevanju finančne podpore arabskim ženskam posvetuje z Organizacijo za osvoboditev Palestine. Ta dva popravka sta povzročila ostro nasprotovanje s strani ZDA in držav Evropske gospodarske skupnosti. Tako dokončni dokument ni bil enotno sprejet. Zanj je namreč glasovalo 94 delegacij, 4 so bile proti, 22 (med njimi Italija) pa se jih je vzdržalo in tako ne bodo vezane na uresničevanje smernic, ki jih dokument omenja.
mina oo imn
■ Uro zatem, ko se je razšel milanski občinski svet in so za milanskega župana ponovno izvolili socialista Tognolija, je v zgodnjih jutranjih urah 30. julija sredi Milana razneslo avtomobil vrste Fiat 132. Neznanci so vanj postavili razstrelivo, ki je ob eksploziji poškodovalo več stavb v okolici. Človeških žrtev ni bilo.
■ V Belgiji je v mestu Antvverpnu neki 25-letni Sirec vrgel na skupino judovske mladine od 1045 lat starosti dve ročni bombi in pri tem dva dečka ubil, 16 mladincev pa je bilo ranjenih. Atentator je svoje dejanje opravičil s tem, da če Židje ubijajo arabske otroke, on lahko židovske.
■ Melkitski nadškof Hilarion Capucci je po nalogu papeža Janeza Pavla II. v Teheranu izročil predsedniku republike Bani Sadru in verskemu voditelju Homeiniju posebno pismo, v katerem se papež zavzema za katoliške misijonarje, ki jim grozi izgon iz Irana. Več kot 30 redovnih sester in duhovnikov (vseh je 120) je že prejelo ukaz, da zapustijo državo, šole, zavode in bolnišnice pa morajo brez kake odškodnine prepustiti domačim oblastem. Še posebej je msgr. Capucci posredoval za salezijance zavoda »Andishe« v Teheranu, ki so v hišnem priporu.
■ Z veliko večino 112 glasov (24 delegacij se je vzdržalo, 7 pa jih je bilo proti) je bil na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN sprejet sklep, ki poziva Izrael, da do srede novembra umakne svoje čete z zasedenega arabskega ozemlja, vštevši vzhodni Jeruzalem. Proti sklepu so se izrekli ZDA, Avstralija, Guatemala, Dominikanska republika, Norveška, Kanada in seveda Izrael.
■	187 članov severnoameriškega kongresa je naslovilo na predsednika novoizvoljenega iranskega parlamenta Rafsangia-nija, naj bi dal iranski parlament prednost obravnavanju zadeve severnoameriških talcev pred drugimi zadevami. Odgovor je bil tak kot vedno doslej: ZDA morajo najprej priznati, obžalovati in popraviti pomote, ki so jih do sedaj naredile v odnosu do Irana. Obvezati se morajo, da se ne bodo več vmešavale v notranje iranske zadeve in da bodo vrnile šahovo premoženje, ki je v tujini.
s Bggga
:
(lipi. ig
Malo se piše o drami, ki jo doživlja Uganda, kjer v pokrajini Karamoja umre od lakote vsak dan do 700 oseb. Na sliki: žena in otrok iz omenjene pokrajine, ki ju je lakota spremenila v človeška skeleta
Muslimanski postni čas
Letošnji mohamedanski post se je začel v nedeljo 13. julija. Ker se mohamedanci ravnajo po luni, so njihova leta krajša. Zato se tudi postni čas z ozirom na naše leto premika in ni vedno poleti, kakor letos.
Beseda »islam« — mohamedanska vera — pomeni popolno predanost Bogu. Z njo označujemo vero, ki jo je v 7. stoletju po Kristusu oznanjal na arabskem polotoku Mohamed in se je v naslednjih letih razširila tudi po drugih deželah. Pri nas je postala znana zlasti zaradi Turkov. Islam je ena izmed treh veroizpovedi na svetu, ki verujejo, da je nad nami en sam Bog. Prva »monoteistična« vera je krščanstvo, druga judovstvo, tretja pa islam.
Naukov Mohameda se drži danes bolj ali manj okoli 800 milijonov ljudi. Od tega jih živi 120 milijonov v arabskih deželah. Mohamedanski vernik izpoveduje prepričanje, da je nad njim edino in naj višje bitje, ki mu pravijo Bog (Alah). Poleg tega pa si prizadeva držati se tudi drugih štirih »stebrov« svoje vere. Ti so: molitev, post, miloščina in romanje. Zdaj v postnem mesecu se je dolžan postiti od jutranje zore do sončnega zahoda. Ne sme jesti, ne piti (kar je poleti težje!), ne imeti spolnih odnosov in ne delati slabega. Muslimanska knjiga »Koran« priporoča, da se postu pridruži tudi dajanje miloščine.
Postni čas muslimanu utrjuje obvladovanje samega sebe, obenem pa ureja tudi njegov odnos do bližnjega. Ramadam je namreč tudi mesec sprave. Ob velikih praznikih v tem mesecu prirejajo muslimani skupne večerje, vabijo drug drugega in si odpuščajo. Tako se tudi družbeno življenje v tem mesecu poživi.
Spoštovati post se je Mohamed kot potujoči trgovec v Egiptu naučil pri kristjanih. Zdaj bi se morali velikokrat mi kristjani od muslimanov učiti zvestobe postu.
Zadnje čase se po muslimanskih državah močno poživlja verska zavest. V Turčiji so dosegli, da bodo spet odprli v verske namene znamenito Hagio Sofio (nekoč krščanska cerkev!), ki je sedaj že dolgo let muzej.
Odstop jezuitskega generala
Jezuitski general p. Pedro Arrupe je ponudil papežu Janezu Pavlu II. svoj odstop, toda sv. oče ga je zaprosil, naj še nekoliko počaka v korist družbe in Cerkve.
Sedanji vrhovni predstojnik Družbe Jezusove ali jezuitov bo prihodnjega 14. novembra spolnil 73 let starosti in je na čelu družbe od 22. maja 1965, torej 15 let.
Znano je, da se njegova stališča razhajajo v nekaterih stvareh s stališči Apostolskega sedeža. Papež Janez Pavel II. je ponovno že izrazil svojo zaskrbljenost nad miselnostjo nekaterih članov družbe. Pa tem je diskretno opozoril (tudi p. Arrupe-ja, da je preveč mehak v vodenju jezuitskega reda. Prav za časa p. Arrupeja je družba doživela velik osip članov: od 36.000 je padla na 27.000. Številni so red zapustili in se poročili. Tudi glede nauka red ni več opora učiteljski službi Cerkve, saj mnogi jezuiti zastopajo lastna stališča, ki so v opreki z naukom učeče Cerkve. Skratka: red doživlja neko krizo in p. Arrupe naj bi bil nekako zanjo soodgovoren.
V	Latinski Ameriki, zlasti v Srednji so zadnje čase jezuiti zelo zavzeto posegli na socialno področje in se postavili na stran izkoriščanih. To njihovo stališče je povzročilo nevoljo konservativnih krogov, veleposestnikov in vojaških režimov, ki jih na tem področju ne manjka. Jezuiti so imeli že več smrtnih žrtev v Salvadorju in Guatemali. P. Arrupe je tem jezuitom izrekel vso svojo solidarnost in soglaša z njih delom.
Če je p. Arrupe torej ponudil svoj odstop, se to ni zgodilo zaradi starosti, ki jo omenja, ampak verjetno iz gori označenih razlogov. Vsekakor bi bil to v zgodovini družbe prvi primer, da odstopi jezuitski general. Izvoljen je namreč dosmrtno in če se ne čuti več na višini svojih zmožnosti, mu red da ob stran pomočnika vikarja.
P. Arrupe je 28. general družbe. Kakor njen ustanovitelj Ignacij Lojolski je tudi on Bask po poreklu. Velik del svojega življenja, od 1938 do 1965 je deloval na Japonskem in doživel leta 1945 tudi prvi atomski napad na Hirošimo. Ker je zdrav-niško zelo izobražen, je takoj po napadu organiziral zdravniško pomoč. Odkar je postal general družbe, je mnogo potoval po svetu in si pridobil veliko razgledanost, ludi socialistične države je ponovno obiskal. Vse to mu je ustvarilo širino pogledov, ki pa, kot se zdi, niso bili vedno m povsod z naklonjenostjo sprejeti.
★
■	Izraelski parlament je z veliko večino glasov (69 za, 15 proti in 3 vzdržani) sprejel sklep s katerim razglaša združeni Jeruzalem (zahodni in vzhodni) za izraelsko glavno mesto. Odslej bo Jeruzalem sedež predsednika republike, vlade, parlamenta n vi lovnega sodišča. Sklep izraelskega parlamenta je spravil v zadrego ZDA, povzročil pa val nasprotovanja v arabskih državah on državah vzhodnega bloka.
Stran 3
Ni grahu sv. Bernardke
Nestrohnjeno truplo sv. Bernardke v pričakovanju vstajenja
Tretjič zapovrstjo je letos »Katoliški glas« organiziral svoje romanje-izlet. Leta 1978 smo šli na Montsenrat in iv Zaragozo v Španiji, nato pa prek Andorre v Lurd, lani v čestohovo na Poljskem, letos pa v Francijo, da obiščemo nekatera znana svetišča. Na programu so bili Nevers (sv. Bernardka Lurška), sv. Martin (Tours) in sv. Terezija Deteta Jezusa (Lisieux).
Bilo nas je 57, za en velik avtobus. Večina Goričanov, precej Tržačanov, nekateri z onstran meje. Sedemdnevni spored je zahteval zaradi zgoščenega programa točnost, za kar je poskrbel šofer Bruno Fontani. Vreme je bilo ves čas ugodno. Prvo noč smo imeli nevihto, ki je prijetno ohladila ozračje. Isto se je ponovilo ob prihodu v Pariz. Le zadnji dan smo vročino že kar težko prenašali in postali nekam nervozni.
Prvi dan, itj. v soboto 26. julija, smo morali priti zelo daleč: do kraja Vivier ob jezeru Bourget v Gornji Savoji. Pot nas je vodila po avtocesti do Turina, kosilo smo imeli v Susi, nato pa smo si pot skrajšali. Namesto čez prelaz Mont Ceniš smo se poslužili novega predora Frejus, ki je dolg 13 km in so ga odprli šele 5. julija letos.
Drugi dan smo zgodaj odpotovali v Ne-Vers, kjer sv. Bernardka pričakuje vstajenja. Najprej smo se usmerili proti Lyonu, mesto obšli z zahodne strani, nato pa hiteli proti cilju tistega dneva. Pri mestu Roanne smo prečkali reko Loire, ki smo jo kasneje znova našli v Neversu in ki je postala turistično znana kot dolina gradov.
Opoldne smo bili v Neversu. Mesto ima
50.000	prebivalcev in leži na desnem bregu Loire ob sotočju z reko Nievre. Že Rimljani so imeli tu svojo postojanko Novio-dunum, v srednjem veku pa je bila sedež vojvodstva. V katoliškem svetu pa je mesto postalo slavno po sv. Bernardki, ki je v njem preživela svoja redovniška leta 'n tam tudi umrla.
Da bi se skrila pred svetom, je leta 1868 stopila v red Marijinega obiskanja. Rodovne sosestre so jo ob vsaki priložnosti poniževale, da se ne bi zaradi lurških videnj prevzela. V samostanu je bila veliko bolna. Če ni že sama ležala na bolniškem oddelku, je tam pomagala kot pobožna bolniška sestra. Naduha jo je mučila do zadnjega. Umrla je 16. aprila 1879. ^jone zadnje besede so bile: »Sveta Mafija, Mati božja, prosi zame, ubogo greznico.« Njeno truplo je ostalo ncstrohnjc-no. Leta 1925 je bila razglašena za blaženo 'n leta 1933 za svetnico.
Sv, mašo smo imeli v kapeli, kjer leži frjeno nestrohnjeno truplo. Ganjeni smo °bstali ob njenem sarkofagu. Njen obraz
izraža nadnaravno srečo kot jo je doživljala ob videnjih z nebeško Gospo.
Pri pridigi se je mašnik ustavil ob Marijinih besedah: »Srečno te bom naredila ne na tem svetu, ampak na onem.« Opozoril je na njeno poslanstvo: »Moli za grešnike!« in: »Pojdi in povej duhovnikom, da hočem, da na tem mestu sezidajo kapelo!« In še: »Pojdi k studencu, pij in umij se!« Tudi mi imamo isto nalogo: moliti za grešnike, umivati se z dali pokore, piti iz zakramentov, zajemati iz sv. maše. Notranje očiščeni in poživljeni smo se poslovili od lurške zamaknjenke.
Prihodnjič: na grobu sv. Martina in v dolini gradov.
Kratko opozorilo
Ko se je škof Bellomi nekoliko seznanil z dušnopastirsko problematiko med Slovenci na Tržaškem, sta se pojavila dva važna problema: ustanovitev v mestu du-šnopastirskega središča in premestitev ali nova razporeditev nekaterih župnikov ali dušnih pastirjev, ki so že več let (preveč) na delu v isti župniji.
Gospod škof se je takoj lotil dela in se pripravlja, da še pred septembrom izda dekret o ustanovitvi središča.
Ustanovitev središča pa prinaša nešteto novih problemov, ki jih bomo postopoma reševali. Vsekakor je med temi najvažnejša zahteva, da vodstvo (in še prej organizacijo) središča prevzame mlajši, sposoben in pripravljen duhovnik tržaške škofije. To pomeni, da moramo nekoga, ki je sedaj na deželi, poklicati v mesto.
Koga? Iz katere župnije? Kdo naj ga na deželi nadomesti? Katera župnija naj ostane brez župnika? Kdaj bo dobila novega, odkod in v kateri obliki?
To so nekatera vprašanja, za katera že dolgo iščemo zadovoljiv odgovor. Počasi vse le zori, le nekoliko potrpljenja je treba.
Potrebne bodo tudi premestitve duhovnikov, vsaj nekaterih. To potrebo čutijo dušni pastirji sami, ki so to tudi že izrazili. Leta namreč tečejo, moči pešajo, starejši odpovedujejo, vrste se krčijo...
A kdo naj se premesti, kam, kdaj in zakaj? Povedati moram: nobene premestitve ne narekujejo nesposobnosti določenega duhovnika in ne politične mahinacije.
Spremembe ne razveselijo nikogar, še posebno ne vernikov, ki so se navezali na svojega župnika. Pri iskanju rešitev, najboljših rešitev, naj nas vodi pogum in zaupanje v sposobnost posameznih luhovni-kov, ne pa bojazen pred navideznim strašilom.
Dr. Lojze Škerl, škofov vikar
SLOVENSKA SKUPNOST - SEKCIJA OBČINE ZGONIK priredi 9. in 10. avgusta 1980
Naš praznik
v Koludrovici pri Zgoniku
Sobota 9. avgusta: ob 18. uri odprtje kioskov z domačo jedačo in pijačo; ob 20. uri ples ob zvokih ansambla »Galebi«.
Nedelja 10. avgusta: ob 16. uri odprtje kioskov; ob 17. uri kulturni program: godba na pihala iz Brega; mešani pevski zbor »Bojan« iz Dornberka; o aktualnih problemih bosta spregovorila Jožko Gruden, občinski svetovalec v
Zgoniku, in dr. Drago Štoka, deželni poslanec. Nastop ansambla »Galebi«, nato ples.
Plaznik je posvečen 60. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in 50-letnici ustrelitve naših junakov na bazoviški gmajni.
Letovanje kolonije SLOKAD
kapele v Neversu, kjer leži na desni strani nestrohnjeno truplo sv. Bernardke
Julija je bila končana prva izmena letovanja kolonije Slokad v Dragi pri Trstu. Nad 70 deklic se je kljub slabemu an muhastemu vremenu pod vodstvom učiteljic in njihovih pomočnic (13 oseb) dobro počutilo v tej prijetni dolinici, odkoder so od časa do časa, ko je bilo vreme dovolj naklonjeno, šle na prijetno kopanje z avtobusom.
Dobre tri tedne je trajalo letovanje, a koliko lepega so otroci v tem času pripravili. Dejavnost je bila enkratna (vse priznanje vodstvenemu osebju!): priprave in pevske vaje za nastop na ekumenskem srečanju na Vejni, priprave za radijsko oddajo, za zaključno prireditev, za nedeljske svete maše.
Pa koliko ročnih del so napravile te deklice! Niso šle tudi mimo risanja, ki je postalo pravd konjiček pri skoro vseh naših otrocih. Pa čudovite lepenke! Izredno so se zabavale ob duhovitih večernih filmskih predstavah.
Doživet je bil izlet na Matajur. Do koče so se peljale z avtobusom, naprej, do vrha pa peš v prijetnem vzdušju, ob igrivi predstavi sonca in megle. V Trčmunu so se poklonile našemu beneškemu starosti Ivanu Trinku s petjem in cvetjem, nato so šle na Staro goro in sodelovale pri maši z Gačnikovimi popevkami. Svojstveno doživetje je bil tudi pohod na najvišjo tržaško »goro« Kokoš. Tudi kopanja ni manjkalo kljub slabemu vremenu. Na morju so bile šestkrat.
Pravi stari slovanski običaj je bilo kresovanje. Dvakrat smo bile priča temu izrednemu veselju: resnici na ljubo pa moramo povedati, da samo enkrat, ker smo se ob enem kresu spominjale 60-letnice požiga Narodnega doma (Balkana) v Trstu.
Kot rečeno nam je vreme nekoliko nagajalo; vendar so bile deklice izredno pridne, vljudne in vesele, kljub nekaterim
padcem, zlomom in manjšim poškodbam. Nekatere so bile v koloniji že po petkrat ali sedemkrat in zanimivo — mnoge se semkaj vračajo kot delavke, snažilke ali učiteljice. To pomeni, da jim je življenje tu v koloniji kljub vsemu zelo vtisnilo zavest po skupnem bivanju.
V	avgustu pa tam letujejo dečki. Petdeset jih je letos, ki imajo to srečo, da dneve preživljajo v lepem vremenu. Nepozabno je bilo nedeljsko kopanje v »vclereki« Glinščici. O njihovem delovanju pa drugič.
Tržaški skavti in skavtinje
Tržaški skavti in skavtinje so letos taborili na treh taborih: enega so imali v Globasnici na Koroškem, dva pa v Beli peči. Skavte in skavtinje v Beli peči je v soboto 2. avgusta obiskal tržaški škof L. Bellomi, ki je zanje maševal v enem izmed taborov. V pridigi je g. škof opozoril na tri vrednote, katerim skavtizem posveča posebno pozornost in sicer: narava, dolžnost in prijateljstvo. Po maši se je zadržal z mladimi do poznega večera.
V	nedeljo 3. avgusta zjutraj je g. škof iz Bele peči šel v Bohinj, kjer so slovenski škofje praznovali 60-letnico nadškofa Co-colina. Iz Bohinja je pa šel škof Bellomi na kratek oddih k patrom frančiškanom na Brezje.
Od 4. avgusta do srede avgusta taborijo v Beli peči tudi najmlajši, volčiči in veverice, in sicer v dveh podtaborih.
P. Alfonz Valič — 50-letnik
Kapucinski pater Alfonz Valič, ki že več let skrbi za slovenske vernike v župniji sv. Vincencija v Trstu, bo 14. avgusta praznoval 50Jetnico redovniškega življenja. G. patru iskreno čestitamo in mu želimo še veliko življenjskega optimizma v dušno-pastirskem delu.
Seja tržaškega pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti
V sredo 30. julija je pokrajinski svet SSk v Trstu imel zadnjo sejo pred poletnim premorom, da se seznani s trenutnim političnim položajem s posebnim ozirom na krajevne ustanove od posameznih občin do pokrajine same.
Po političnem poročilu tajništva se je razvila izčrpna razprava, v teku katere se je poglobilo predvsem vprašanje o vlogi slovenske narodno-politične stranke, kakršna je SSk, v sedanjem političnem trenutku, ko so tradicionalne politične stranke v notranji krizi zlasti v odnosu do državljanov in njihovih stvarnih problemov. Na Tržaškem je ta kriza še posebno prišla do izraza s pojavom gibanja okrog Liste za Trst, ki je prav v ostrem ugovarjanju proti velikim strankam zajela široke plasti tržaškega prebivalstva, posebno v mestu. S tem problemom se trenutno soočajo vse politične sile, ki iščejo način, kako voditi to krajevno ustanovo ob stvarnem upoštevanju razporeditve sil po junijskih volitvah.
V razpravi na seji pokrajinskega sveta SSk je prišlo do izraza naziranje, da naj vodstvo stranke vzdržuje razgovore z vsemi političnimi dejavniki, razen z MSI, za sestavo potrebne večine na tržaški pokrajini v prihodnjem septembru.
Člani sveta so bili tudi seznanjeni z okvirnimi načeli za pripravo primerne skupne proslave ob 50-letnici ustrelitve bazoviških junakov, ki mora odražati enotnost manjšinskih narodnoobrambnih sil na enakopravni ravni.
Končno je pokrajinski svet sprejel na znanje ostavko predstavnikov leve struje Metlike in Gombača od izvršnega odbora oz. podpredsedstva sveta, ki sta jo motivirala z razlogi, da teža njihove struje ni bila, po njunem mnenju, ustrezno upoštevana.
Pokrajinski svet SSk je na isti seji v nadomestitev izvolil v i2jvršni odbor občinskega svetovalca prof. Lokarja, na mesto podpredsednika sveta pa Maria Zaharja.
Rojan
V četrtek 31. julija smo spremili k zadnjemu počitku Štefanijo Škrinjar, sestrično znanega bogoslovnega profesorja p. Škrinjarja. V mladosti je želela posvetiti svoje življenje misijonskemu delovanju v redovni skupnosti. Zaradi bolehnosti so jo odslovili. Njen apostolat je bil odslej trpljenje. Vedno je imela težave z zdravjem. Posebno težka je bila zadnja bolezen, ki pa jo je prenašala z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Bog ji je naklonil to srečo, da je imela vedno ob sebi požrtvovalne prijateljice. Dočakala je 74 let. Z njo je Marijina družba v Rojanu izgubila že tretjo članico v tem letu. Naj ji Bog poplača vse njeno dolgotrajno trpljenje.
V začetku julija pa je umrla druga trpinka Danica Piščanc. Štirideset let jo je mučil sklepni revmatizem. Dvakrat je iskala pomoči tudi v Lurdu. Našla je tolažbo, a bolezen je ostala. Tudi to bolnico je doletela sreča, da je imela ob sebi ljubeče domače ljudi, ki so ji stalno pomagali. Naj ji bo Gospod plačnik. - S. Z.
Romarski shod na Repentabru ob prazniku Vnebovzete
Le kdo ne pozna Repentabra? S svojo čudovito arhitektoniko pričara človeku z okolico enkratno podobo lepote. Starejši še vedo povedati, kako so ob prazniku Vnebovzete hodili peš do Repentabra iz vse tržaške okolice in še dalj.
Iz zgodovine vemo, da so si domačini iskali varnega zavetja pred napadi krvoločnega tujca v objemu repentabrske cerkve, katero so obdali z obzidjem. Minuli so turški vpadi za prebivalce Krasa. Razne oblike nasilja pa so ostale do danes. Še posebno se današnji slovenski človek čuti ogrožen v svoji biti in to zaradi vplivov potrošniškega mišljenja sodobne družbe. Kot je nekdaj slovenski človek iskal zavetja pred nasiljem v objemu varnih zidov in iskal notranje utehe pri svoji nebeški Gospe Vnebovzeti, tako naj tudi v današnjem času postane to kraj milosti in obenem varno zavetje pod varstvom Vnebovzete vsem, ki iščejo notranjega miru.
Dela pri obnovi svetišča so še vedno v teku. Za letos je bilo obljubljeno, da bodo začeli z deli na strehi cerkve. Trenutno se je vse zavleklo in zgleda, da za letos ne bo nič. Lansko leto so se delno zaključila dela na zvoniku in hiši nasproti
cerkve. Pričakujemo, da bodo tudi ostala dela stekla čimprej.
Na sam praznik 15. avgusta bodo verski obredi zjutraj in popoldne. Zjutraj bo glavna slovesnost ob 10. uri s službo božjo. Ob 11.30 bo maša z ljudskim petjem. Preko celega dne bo tudi priložnost za spoved.
Kot vsako leto bo poskrbljeno tudi za žejne in lačne. Marijini častilci 15. avgusta vabljeni torej k Vnebozeti na Repan-tabor. Praznovanje se bo nadaljevalo še naslednji dan, ko župnija slavi svojega patrona sv. Roka.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
RAZPISUJE usposobljenostni izpit — v smislu člena 4 kolektivne delovne pogodbe — za sprejem v službo uradnikov 1. in 3. kategorije.
Pogoji za pripustitev k natečaju: 1. Diploma višje srednje šole za uradnike/ce
1.	kategorije oz. diploma nižje srednje šole za uradnike/ce 3. kategorije. 2. Opravljena vojaška služba (za moške). 3. Popolno obvladanje slovenskega in italijanskega jezika. 4. Starost: max. 35 let.
Za pripustitev k pismenemu izpitu bodo morali kandidati uspešno prestati strokovni razgovor. Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost civilni invalidi. Datum razgovorov oz. pismenih in ustnih izpitov bo javljen naknadno. Rok za predložitev prošenj zapade 8. septembra 1980. Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti javijo na tajništvu Hranilnice.
Upravni odbor
Bazovica
Na prvem mestu naj omenimo izredno uspelo p raznovanje svete birme. Lepo število mladih faranov župnije sv. Marije Magdalene in iz Gročane je prejelo potrditev za Kristusove oznanjevalce.
Ne moremo tudi mimo opasila sv. Cirila in Metoda na Padričah po prvi nedelji meseca julija. Slovesno smo se tu spomnili s svetimi opravili zjutraj in opoldne naših dveh velikih slovanskih apostolov.
Proti koncu julija pa smo sodoživljali ob svetih opravilih veliko spokorniško moč ob liku sv. Marije Magdalene, farne zavetnice bazoviške župnije.
Gropada
Vas bo slovesno praznovala god svojega krajevnega zavetnika v soboto 16. avgusta zvečer ob 20.30 s sv. mašo in v nedeljo 17. avgusta ob 10.30 s sv. mažo, ob 16. uri pa z večernicami. Na sporedu je tudi predvajanje zanimivega filma o gropajskem od-bojkarskem igrišču.
Nova trgovina v Bazovici
Proti koncu julija se je bazoviška vas obogatila s trgovino s prehrambenimi potrebščinami na splošno. Svoj prostor ima na glavni bazoviški arteriji, v Grudnovi ulici, v poslopju Gospodarske zadruge. V lepo in preprosto opremljeni trgovini (v sklopu Desparja) vam po izrednih cenah nudijo vse usluge sami domačini iz družin Križmančičev. Obiščite jih, pa se boste prepričali o tem. Podjetnim trgovcem naše čestitke.
Radodarnost francoskih katoličanov
Stroški za papežev obisk v Franciji so znašali 4.250.000 frankov. Darovi francoskih katoličanov pa so bili dvakrat večji: zbrali so kar 9 milijonov' frankov.
Žalostne verske razmere na Madžarskem
Na Madžarskem obiskuje verouk samo 8 % otrok. Mnogo duhovnikov je onemoglo. Letno jih umre sto, novih pa je le 40. Bogoslovci morajo takoj služiti vojaški rok, medtem ko so drugi študenti tega oproščeni. Vojaška služba naj bi kandidate za duhovništvo odvrnila od tega poklica.
Lakota na otoku Timor
Odkar je Indonezija zasedla portugalski del otoka Timor, vlada tam veliko pomanjkanje hrane. Ker se tamkajšnje prebivalstvo upira novim oblastnikom in se brani z gverilskim vojskovanjem, indonezijske čete uničujejo polja in tako povzročajo pomanjkanje živil. Zaradi strogega nadzorstva indonezijske vlade tudi zunanja pomoč le delno prihaja v roke prebivalstva, ki ga je 350.000.
j,
!’	,'~4	_	.Jinl«/L_	1	1	—
Sestalo se je deželno tajništvo Slovenske skupnosti
V	četrtek 31. julija je imelo deželno tajništvo SSk v Jamljah redno sejo, na kateri je bil osrednji deil razprave osredotočen na položaj slovenske manjšine v Italiji ob zaključku šestmesečnega delovanja paritetnega odbora v okviru zadevne vladne komisije ter po nedavnem obisku zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Josipa Vrhovca v Rimu.
Italijanska vlada je namreč ob izteku konec junija po običajni metodi podaljšala mandat omenjenemu paritetnemu odboru, da nadaljuje s preučevanjem problemov globalne zaščite do konca tega leta. Po drugi strani pa je jugoslovanski minister Vrhovec med svojini obiskom v Italiji sprejel enotno slovansko delegacijo, ki mu je predočila počasnost preučevanja zaščitnih ukrepov s strani italijanskih oblasti v korist Slovencev v Italiji.
Deželno tajništvo je nadalje razpravljalo o poteku razgovorov za sestavo večin v raznih krajevnih upravah tako na Goriškem kot na Tržaškem ter o možnih koalicijah, h katerim bi lahko pristopila tudi SSk. S tem v zvezi je negativno ocenila nepopustljiva stališča PCI v okviru razgovorov na ravni raznih krajevnih u-prav, iz česar bo treba gotovo potegniti ustrezne politične zaključke in jih predo-čiti najširši jaivnosti.
Deželno tajništvo SSk je nadalje vzelo na znanje uradno odločitev tržaške PCI, da zahteva premestitev industrijske cone, predvidene na Krasu po Osimskih sporazumih, drugam. S tem so sami komunisti potrdili pravilnost in daljnosežnost stališča SSk, ki je že od vsega začetka, ko o Listi za Trst ni bilo še ne duha ne sluha, izrazila svoje nasprotovanje lokaciji industrijske cone na Krasu. Določeni krogi, ki so pred leti hoteli nevtralizirati nasprotovanje SSk s prirejanjem raznih političnih sestankov po vaških društvih v Bregu in na Krasu, so se sedaj brez tragičnih scen in očetovskih karanj sprijaznili s stališčem PCI, da zahteva premestitev cone s Krasa drugam.
Ponovitev nove maše v Števerjanu
Na Goriškem je Števerjan še najbolj povezan s cerkljansko družino Sedejev. Nadškof Sedej je posvetil župno cerkev, ko je bil župnik v Števerjanu njegov nečak Ciril. Tudi župnijski dom je postal »Sedejev dom«. V njem deluje društvo, ki nosi njegovo ime. V domu imamo kip in sliko nadškofa Sedeja.
Zaradi tega je bilo primemo, da smo povabili letošnjega novomašnika Andreja Sedeja, ki je izšel iz iste družine. To soboto 9. avgusta zvečer pride v Števerjan, kjer bo maševal in se po maši srečal s števerjanci, zlasti mladimi. V nedeljo 10. avgusta ob 11. uri pa bo slovesno ponovil novo mašo in se nato srečal z verniki v Sedejevem domu. Vabljeni so tudi verniki iz okolice števerjana.
Res je, da pasji avgustovi dnevi lahko postanejo okolje za razne nerazumljive situacije. Vendar me je vseeno zaskrbela novica, ki sem jo bral v nedeljskem italijanskem dnevniku »II Piccolo« in bolj megleno opisano v »Primorskem dnevniku«. Ko namreč govorita o sestavljanju novih odborov v goriški občini in na pokrajini, pišeta ta dva časopisa, da je PSI postavil veto proti vstopu Slovenske skupnosti v te odbore. Baje to zahteva zaradi stališča, ki ga je Slovenska skupnost imela do prejšnjih odborov na pokrajini in v goriški občini.
Vsakega, ki kaj sledi goriški politiki, je ta novica vrgla s tira, ker, če to drži, smo priča hudemu političnemu zafrkavanju, kakršnega bi si socialisti res ne smeli privoščiti. Slovenska skupnost namreč od prejšnjega odbora na pokrajini ni zahtevala nič drugega kot uporabo slovenščine, na goriški občini pa se je dosledno borila proti razlaščanju zemlje. Zdi se torej, da se socialisti hočejo sedaj zaradi tega maščevati nad Slovensko skupnostjo in jo izločiti iz odborov. To pa je huda zadeva, ki bo gotovo globoko odjeknila v slovenski javnosti, ki je sicer le vajena izigravanj, takega postopanja pa verjetno ne bo mirno prenesla.
Socialisti se vedno hvalijo pred Slovenci, da se borijo za slovenske zadeve, izgleda pa, da ko gre za konkretne rešitve, se vse podere in ostanejo Slovenci sami. To je
Iz Beneške Slovenije
V nedeljo 3. avgusta na Kamenici
Letos je bilo vreme naklonjeno organizatorjem srečanja na Kamenici morda tudi zato, ker so nekateri ljudje hoteli to pobudo onemogočiti. Na to je navezal pri maši svoje misli trbiljski župnik dr. Emil Ceneig. Dejal je, da bi moralo to srečanje po mnenju nekaterih odpasti, saj so pomazali kamen in zažgali barako, ki so v njej hranili orodje in material za to vsakoletno šagro. Toda niso uspeli, kot priča današnje srečanje in obilna udeležba ljudi. »Zbrali smo se mi in naši sosedje,« je dejal. Potem jih je še zavrnil z besedami:
»Prijatelji, v Italiji imamo karabinjerje in policijo, sodnike in sodišča, ki so dolžni skrbeti, da spoštujemo italijansko zakonodajo. Če se vam zdi, da je proti italijanski pravici in zapovedi to, kar delamo, ker si prizadevamo za naše pravice in ker želimo živeti v miru in prijateljstvu, imate vso dolžnost, da nas prijavite, če si pa tega ne upate in veste, da nismo krivi, zakaj nas napadate in pri tem delate ponoči, se skrivate in živite v strahu, da vas ne najdejo?«
Popoldanska maša je bila uvod v slavje, ki je potem prešlo v kulturni deJ z nastopi pevskih zborov in folklornih skupin. Pozdravno besedo je imela Bruna Dorbolo-Strazzolini, predsednica Zveze beneških žena in občinska svetovalka v Špetru. Navzoče je pozdravil tudi župan iz Srednjega Avgust Crisetig.
V	kulturnem delu so nastopile vse skupine, ki so bile najavljene in so zastopale Benečijo, Furlanijo, Koroško in Kanalsko dolino. Odsotne so bile to pot Goriška, Tržaška in Slovenija. Govorilo in pelo se je v treh jezikih: slovenščini, italijanščini in furlanščini.
Sporočilo evropskih škofov
Na god sv. Benedikta, zavetnika Evrope,
11.	julija je predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc westminstrs,ki nadškof kardinal Basil Hume dal objaviti sporočilo, da se bodo 28. septembra zastopniki vseh evropskih konferenc zbrali v Su-biacu v Italiji, kjer je sv. Benedikt najprej bival v samoti. Tam bodo skupno molili in prosili Gospoda, naj povede Evropo v novo prihodnost, polno upanja. V Subiacu bodo tudi objavili listino o odgovornosti kristjanov za sedanjo in prihodnjo Evropo. Dokument bodo izdelali skupno, podpisal pa .ga bo predsednik Svčta evropskih škofovskih konferenc.
■	Ker so opozicijske parlamentarne skupine zahtevale po umoru rimskega sodnika Amata odstop pravosodnega ministra Mariina, je ministrski predsednik Cossiga zahteval in tudi prejel zaupnico. Za vlado je glasovalo 325 poslancev, proti pa 270.
preveč groba igra, ki ne bo prinesla dobrega.
Problem se še zaostri, če je res, kar smo brali v torkovem »Primorskem dnevniku«. Piše namreč, da je PSI na Goriškem vzpostavil nekako os s PSDI in »sta PSI in PSDI več ali manj na istih stališčih, kar zadeva glavna vprašanja« (glede goriških vprašanj seveda). Torej so tudi slovenski socialisti na istih stališčih kot dosedanji goriški podžupan socialdemokrat Zucalli? Torej je vsa propaganda, ki so jo slovenski socialisti uganjali v Štandrežu in drugod le neokusna laž?
Brez dvoma pričakujemo, da bo Slovenska skupnost iz tega potegnila zaključke tudi glede na dejstvo, da sodeluje s PSI v raznih skupnih akcijah, kakor je, recimo, enotna slovenska delegacija. Na dlani je, da s tako stranko SSk ne bo mogla v bodoče sodelovati, kadar gre za rešitev bistvenih slovenskih problemov, ki jih Slovenci, vključeni v goriš ko PSI, naravnost izzivalno izdajajo. Že res, da vlada v goriški sekciji te stranke obupna kriza in so se mnogi Slovenci od nje zelo oddaljili, vendar imamo še vedno v goriškem občinskem svetu Marka Waltritscha in v pokrajinskem svetu Jožeta Ceja, ki na žalost tako politiko verjetno zagovarjata, saj se od nje nista še distancirata.
Zato upravičeno pričakujemo od Slovenske skupnosti jasnih in pogumnih korakov.
N. T.
Zahvala
Srečno smo se vrnili na naše domove potem ko smo prevozili severno Italijo, osrednjo Francijo skoro do Rokavskega preliva in ob povratku Burgundijo z zahodnim delom Švice. Najprej Bogu hvala in njegovim angelom, katerim smo se vsako jutro1 priporočali v varstvo. Nato gre naša največja zahvala voditelju potovanja g. Jožetu Juraku. Moramo priznati, da so bile ene najlepših ure, ki smo jih preživeli po francoskih svetiščih: v Ne-versu, kjer je pokopana sv. Bernardka Lurška, v Toursu, kjer hranijo telesne ostanke sv. Martina, v Lisiemu, čudovitem kraju prelepe Normandije, kjer je živela in umrla sv. Terezija Deteta Jezusa, pa še v Parizu na Montmartru, v narodnem svetišču Srca Jezusovega. Globoki govori g. voditelja so nas zbližali z Bogom in bili prava duhovna obnova za vse prisotne.
Tudi na dolgi vožnji nas je naš voditelj seznanjal s kraji, skozi katere smo se peljali, z njihovo zgodovino, običaji, zgodovinskimi osebnostmi.
Zahvalna maša v svetišču Madonna di Frassino pri Gardskem jezeru nas je še zadnjič združila, pri evharistični daritvi. Ob uri slovesa smo vsi čutili, kako veliko zahvalo smo dolžni ne samo dobremu Bogu, ampak tudi g. Juraku, ki nam je pripravil te lepe, nepozabne dneve.
Udeleženci
★
Tolažba je krepilo, toda nihče ne pije krepil od jutra do večera (Henry Newman).
DAROVI
Za cerkev v Bazovici: Nadja Žagar 10.000; starši (Šajskinovi) v spomin sina Antona Kalc 10.000; deklica Sneža in sestra 4.000; Mara Kenda 10.000; Marija Križman-čič (Štefanova) 5.000; N. N., Trst 3.000 lir.
Za obnovo orgel v Bazovici: Purič Milica 15.000; Željka Joževa 10.000; Renato Oblak 10.000; ob krstu Tašje Kalc 26.000; Marko Arduini ob odhodu k vojakom 10.000; Marija Živic 10.000; Marija Ražem-Čotova 10.000; družini Leban-Koren iz Gorice namesto cvetja na grob Rozi Leban 30.000; Darinka Leban ob pogrebu Roze 50.000; družina Baldassin ob smrti očeta Antona 40.000; družina Križmančič 7.000; Marija Marc-Froncova v spomin pok. Roze Leban
10.000	lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Edvard Škerlavaj v spomin svakinje-matere Zofije Brana-Škerlavaj 50.000; družina Malalan 10.000; razni 6.600 lir.
Za cerkev na Banah: družina Milkovič v spomin na teto Francko 20.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Ivanka Maver-An-dolšek 2.000 lir.
Za društvo Kolonkovec: Elvira Žerjal v spomin nepozabnega očeta 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Mara Grmek v spomin pok. Štefanije Škrinjar 10.000; v spomin iste Sonja, Tanja in Pavel 15.000; Rezka in Ivanka v spomin na prijateljico Štefanijo Škrinjar 15.000 lir.
Ob 115. rojstnem dnevu Jožefe Sever se je spominja hčerka Antonija in daruje za Katoliški glas in za Marijanišče na Opčinah po 5.000 lir.
Ob 15. obletnici smrti Jožefe Bandelj se je spominja družina in daruje za Marijin dom v Rojanu in za Marijanišče na Opčinah po 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTIIA
ROMANJE NA BARBANO. Ker se novo šolsko leto začne 18. septembra, bo letošnje romanje na Barbano kot prejšnja leta. Zato danes popravljamo, kar smo zadnjič poročali. Sv. maša na Barbani bo torej 15. septembra ob 10.30.
Pevske počitnice zbora »Lojze Bratuž« bodo tudi letos v koči sv. Jožefa v Žabni-cah od nedelje 10. do nedelje 17. avgusta. Na programu so predavanja, pevske vaje, izleti in družabnost.
Ustanovitev slovenskega turističnega urada v Gorici. Imenuje se GOTOUR ter ima svoj sedež in delovne prostore na Korzu Italia 205, tel. 33019. Razpolaga z vrsto potovalnih in počitniških programov ter je na voljo za organizacijo društvenih in družinskih izletov.
Slovensko stalno gledališče v Trstu razpisuje delovna mesta tehničnega vodje, administratorja in električarja Kulturnega doma. Pogoji so: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine in odslužen vojaški rok. Poleg tega so za mesti tehničnega vodja in administratorja potrebne visokošolska strokovna izobrazba ali petletne delovne izkušnje, za mesto električarja pa končana nižja srednja šola in pripravljenost opraviti izpit za kurjača. Pismene prošnje sprejema uprava SSG Trst, ulica Petronio 4 (Kulturni dom), do 31. t. m.
Ljubljanska TV
Spored od 10. do 16. avgusta 1980
Nedelja: 17.50 Ali Baba in 40 razbojnikov, ameriški film. 20.00 Španska zahteva, drama. 21.50 Planota Golija, reportaža.
Ponedeljek: 18.20 Minigodci. 20.00 Poletna nasilja, angleška drama.
Torek: 17.50 Colargol, otroška serija. 18.05 Glasba narodov: Kuba. 20.00 Tri sosedne dežele, dokum. 20.55 Dnevi Turbi-novih, sovjetska nadaljevanka. 22.20 Iz baletnega arhiva.
Sreda: 17.50 Velike razstave. 18.10 Mladinski zbori v Celju. 20.00 Atletski miting.
Četrtek: 18.40 Na sedmi stezi. 20.00 Dobri sosed, madžarski film. 21.35 Kitajski dnevnik, II. del.
Petek: 18.00 Leti, leti pikapolonica. 18.15 Obuti maček. 18.45 Srečanje oktetov 80.
20.00	Jadranska srečanja. 21.20 Blakeovih sedem, film. 22.25 Enosobno stanovanje, film.
Sobota: 17.05 Mladinski film. 18.35 Ro-binovo gnezdo. 19.00 Naš kraj. 20.00 Nicho-las Nickleby, nadalj. 20.50 Sestanek v nebotičniku. 21.50 Kalifornijski poker, ameriški film.
DAROVI
Za Katoliški glas: Jože Perin v spomin dragega prijatelja Ivana Prinčiča 5.000; namesto cvetja na grob Pepke Sedmak iz Sv. Križa so darovali: sestra Francka z družino 30.000, Angela Sedmak (Nemčeva)
10.000	in Cilka Vidoni 5.000 lir.
Za katoliški tisk: žena Milena ob 15. obletnici smrti Hermana Šušteršiča 30.000 lir.
Ob romanju v Francijo, ki ga je priredil Katoliški glas, so udeleženci zbrali 216.000 lir za kočo sv. Jožefa v Žabnicah.
Za goriške skavte: Damjan Načini, Dol ob prvem sv. obhajilu 15.000 lir.
Za Pastirčka: Aleksij Soban, Jamlje 10.000; Marko Udovič, Trst 10.000 lir.
Za števerjansko cerkev: N. N. v spomin pok. Ladislava Maraž 10.000; 'Klementina Ušaj 20.000 lir.
Za cerkev na Subidi: Tereza Cerkvenik 20.000; Leopolda Buzzinelli v spomin Ivana Prinčiča 10.000 lir.
Cerkveni pevski zbor Mavhinje se hvaležno spominja svoje umrle pevke učiteljice Danice Legiša in namesto cvetja na njen grob daruje za domačo cerkev in za sklad Katoliškega glasa po 18.000 lir.
ZAHVALA
V	torek 29. julija je Bog poklical k sebi našo drago
Štefanijo Škrinjar
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba, darovali cvetje ali pokojnico kako drugače počastili. Posebna zahvala naj gre škofovemu vikarju dr. L. Škerlu za pogrebne obrede in pogrebno mašo ter članicam rojanske Marijine družbe.
Žalujoči sestri Albina in Mira, brata Rudi in Milan, nečaki z družinami ter zvesti prijateljici Rezka in Ivanka Furlan
Trst - Sežana - Rim - Split,
5. avgusta 1980
11.8.1979	11.8.1980
Ob prvi obletnici smrti brata skavta
Marija Ciani
se ga bomo spomnili s sv. mašo, ki bo 11. avgusta ob 18. uri v cerkvi na Kontovelu.
Slov. zamejska skavtska organizacija
f Kalit Trst A
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 10. do 16. avgusta 1980 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Godalni orkestri. 10.10 Poslušali boste. 10.30 Lahka glasba. 11.00 Mladinski oder: »Blisk nad Pacifikom«. 11.40 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 12.30 Na počitnicah. 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev).
15.00 Kdo je na vrsti. 15.30 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Rezervirano...
Ponedeljek: 8.10 Dober glas gre v deveto vas. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev.
11.00 Lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi.
12.00 Kulturni obzornik. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Primorska poje. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman »Moč preteklosti«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi! (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika.
17.10 F. Schubert. 18.00 Abdus Salam: Pogovori o fiziki. 18.20 Priljubljeni motivi.
Torek: 8.10 Z nami ali proč od nas! 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.
10.10	Koncert.	11.00	Lahka	glasba.	11.40
Folklorni odmevi. 12.00 Skladišče vsega lepega. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Na produ Glinščice (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10 F. Schubert. 17.45 »Slavna žena«, igra.
Sreda: 8.10 Čoln - šport in razvedrilo.
9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.
10.10	Koncert.	11.00	Lahka	glasba.	11.40
Folklorni odmevi. 12.00 Pod Matajurjan.
12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Radi smo jih poslušali.
14.30 Roman »Moč preteklosti«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Svoboda je terapevtična (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10	F. Schubert.	18.00 Narod-
nostni trenutek Slovencev v Italiji.
Četrtek: 8.10 Stoji učilna zidana. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.
10.10	Koncert.	11.00	Lahka	glasba.	11.40
Folklorni odmevi. 12.00 Turistične podobe.
12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Koder teče, ondod moči (ponovitev). 17.00 Kulturna kronika. 17.10 F. Schubert. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.20 Priljubljeni motivi.
Petek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Godalni orkestri. 10.00 Operni biseri. 11.00 Mladinski oder: »Spominček z romanja«. 11.20 Lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Naša starodavna svetišča. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 »Moč preteklosti«. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Goriške podobe (ponovitev). 17.00 F. Schubert.
18.00 Recitacijski večer ljubljanskih bogoslovcev. 18.40 Slovenski primki v Furlaniji in na Goriškem.
Sobota: 8.10 Potovanje v Ameriko. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.
10.10 Koncert. 11.00 Lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Oddaja o Reziji.
12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Iz filmskega sveta. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 F. Schubert. 18.00 »Sem z vražjim denarjem«, igra. 18.45 Vera in naš čas.
Za kočo sv. Jožefa: Z. Z., Belgija 1.000 Ndin; N. N. 300.000; N. N. 150.000; N. N. 10.000; Smrekar, Gorica 10.000 lir.
Za cerkev na Sv. gori: sovaščan v spomin Ivana Prinčiča 10.000; F. M. v spomin na pokojne sorodnike 10.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine
20.000	lir.
Za lačne po svetu: Klementina Ušaj 30.000; N. N., Rupa 5.000; N. N., Opčine za uboge 50.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N 100 000 lir.
OGLASI
£a vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, K temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednikT^sgr. Franc Močnik  lstca tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Kaj pravijo na to slovenski socialisti?