PrvStnlui pMus T {ofortaL Leto XVL, št. 264 Ljubljana, četrtek 14. novembra 1935 Cena t Din _ pidvuiatvoj Hjuogaiuk tCnalljeva ulica 0. — reieton St. «122, 8123, 3124, 8125, 8128. tnseratm jdaeiet; Ljubljana, 8elez> Cmrgova m. ft. — let »492. 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica It. 11. — reieton fit 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica tt. 1L — relefon St 19a Ratum prt poŠt fiek. zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga čialo 78180, vVion M 105241 Naročnina znaša mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knaiijeva uuca 6. reieton 8122, 3123, 3124. 3125, 8126 Maribor, Gosposka ulica 11 reieton tt. 2440. Celje, Strosamaverjeva uUca štev. 1. Telefon 6t 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi Danes voli Anglija Trideset milijonov volilcev in volilk bo imelo danes v Angliji možnost, da odloča, katera stranka naj v prihodnjih letih vodi angleško državo in njeno politika. Koliko od teh volilcev se bo svoje pravice poslužilo se še ne da reči. Zanimanje za volilno borbo je bilo razmeroma majhno, vendar se iz tega še ne more sklepati, d3 bo tudi udeležba pri volitvah manjša kakor običajno. Če vsi znaki ne varajo, pa ie že vnaprej znan glavni izid volitev. Nihče ne računa s tem, da bi mogla vladna stranka ostati v martjšini, in niti najbolj vneti opozicijski agitatorji niso govorili o možnosti vladnega poraza. Pri današnjih volitvah torej ne gre za »zmago« tega aii onega tabora, marveč le za večje ali manjše število mandatov, ki bodo pripadli vladni in opozicijski skupini. Tudi v tem pogledu soglašajo vsa poročila, da bo vlada utrpela precejšnjo izgubo in da se bodo opozicijski mandati, ki jih je danes komaj nekaj nad 50, vsaj podvojili. Vlada sama računa s tem in ji je tak napredek opozicije celo dobrodošel, ker je bila po angleškem pojmovanja ena glavnih hib dosedanjega parlamenta ravno ta, da je bila opozicija v njem prešibka. Angleški parlament šteje 615 poslancev. Za ta mesta se poteguje 1345 kandidatov. V kaki drugi evropski državi bi bilo to število razmeroma majhno, za tradicionalni angleški sistem dveh ali največ treh strank pa je vsekakor veliko. Njegova posledica je, da je le malo kandidatov brez protikandidata in da sta celo med člani vlade samo predsednik ''akfrvin in trgovinski minister Runci-nan ostala v svojih okrajih brez tekmecev, tako da sta izvoljena brez volitev. Vsi drugi ministri se morajo za svoje mandate" trdo boriti. Pri prejšnjih volitvah je bilo kandidatov brez protikandidata navadno mnogo več. Prvič v angleški parlamentarni volitvi se je zgodilo, da je dobil protikandidata celo speaker, t. j. predsednik parlamenta. Tudi častitljivi Macdonald, ki gre na volitve skupno s koservativci, mora biti za svoj mandat hudo bitko, katere izid je še popolnoma negotov. Vendar je treba ugotoviti, da je sam tako hotel, ker > odklonil kandidaturo v kon ser vati v-okraju, kjer bi bil z gotovostjo iz-en in si izbral izrazito delavski ok-v Seahamu, v katerem so njegovi i hujši nasprotniki, ortodoksni labu- •t.i, tako močni, da ga štejejo za svoj okraj. Po strankarski opredeljenosti kandidatov po današnje volitve da>leč od starega angleškega ideala, ko sta se merili v volilni borbi le po dve stranki, '^aines pripadajo kandidati sedmim, os-lim ali še več skupinam. Najmočnejša va oba skrajna tabora, na desni konservativci, na levi socialistični laburi-,u. Vmes so še vladni in opozicijski liberalci, viadni laburisti z Macdonaldom na čelu, neodvisni socialisti, fašisti in še par skupin. Borba pa gre v glavnem le med konservativci im laburisti. dočim ostale skupine z liberalci vred trajno izgubljajo na terenu in bodo gotovo danes še bolj nazadovali. Tako se Anglija v bistvu zopet vrača na sistem dveh strank. Konservativci so se ohranili, liberalci pa so se umaknili laburistom. V volilni borbi je bila vlada v defen-zivi, kar je pač naravno, saj je vodila usodo Anglije v štirih, vse prej kakor za vladajočo stranko ugodnih letih. Vendar pa lahko pokaže na marsikak uspeh. Gospodarski položaj v državi se je brez dvoma izboljšal, tudi brezposelnost se je zmanjšala, uspešno varovanje angleških imperijskih interesov s pomočjo Društva narodov v abesin-skem konfliktu pa žanje odobravanje tudi v opozicijskih krogih. Tik pred vo-1'tvami je vlada izbija laburistom iz rok še njihovo najopasnejše volilno geslo s tem, da je votirala nad dve milijardi dinarjev za gradnjo higienskih delavskih stanovanj v industrijskih veleme-stih- Opozicija je nastopala proti vladi deloma z ostro kritiko, deloma s programom, kako bi ona izboljšala življenje, če bi prišla na krmilo. Predvsem očita vladi, da ni znala bolj omejiti brezposelnosti in da sploh preslabo skrbi da delavski proletariat. Poleg tega pa našteva vsaka skupina po svojih nazorih še razne druge grehe. Liberalci n. pr- opozarjajo na slabe posledice carinske zaščitne politike. Eni skupini je angleška sankcijska politika preveč radikalna. drugi zopet premalo. Eni zahtevajo popolno razorožitev vseh držav, č rugi še jačjo izgraditev angleške obrambne sile. Laburisti so postavili program, naj se podržavijo vse banke in vsa obdelovalna zemlja. Vmes pa je še polno drugih točk, kakor skrajšanje delovnega časa. izločitev nedoraslih in starčkov im industrijskega dela, javna dela namesto brezposelnih podpor itd. Tudi lokalni interesi igrajo veliko vlo. go. Najbolj neprijetna bi lahko bila za vlado volilna polemika o oboroževanju. Znano je, da je Anglija v orvih desetih letih po vojni svojo narodno obrambo VOLITVE STALNIH ODBOROV V NARODNI SKUPŠČINI Vlada je dobila v vseh odborih po enega člana več kakor opozicija — Rekordna udeležba poslancev — Ogromno zanimanje javnosti Beograd, 13. novembra p. Zanimanje za današnjo sejo Narodne skupščine je doseglo rekord, kakršnega je pokazala seja dne 20. oktobra, ko si je skupščina izvolila predsedstvo. Ker sta oba tabora, vladni in opozicijski, razvila med poslanci nad vse živahno agitacijo, je bila udeležba poslancev polnoštevilna. Ako se odštejejo poslanci združene opozicije, ki se parlamentarnega dela ne udeležujejo, šteje Narodna skupščina 313 članov. Le dva sta izostala zaradi bolezni, vseh ostalih 311 je današnji seji prisostvovalo. Nabito polne so bile galerije za občinstvo, prenapolnjena tudi loZa za novinarje, med katerimi so bili tudi številni zastopniki inozemskih listov in poročevalskih agencij. V diplomatski loži so bili poslaniki ali drugi uradniki skoro vseh inozemskih poslaništev. Vse to zanimanje je veljalo volitvi stalnih odborov, ki je bila danes glavna točka dnevnega reda. Volitve, zaradi katerih se je zavlekla seja preko 14. ure, so prinesle vladni skupini večino. Dobila je najmanj 158 in največ 164 glasov, opozicija pa najmanj 145 in največ 147 glasov, tako da znaša razlika pri posameznih odborih 11 do 19 glasov. Zaradi tega ima vladna večina v vseh stalnih odborih po en glas več kakor opozicija in ima v vseh odborih tudi svojega predsednika. Seji skupščine so prisostvovali tudi vsi člani vlade. Počastitev umrlega predsednika esl. parlamenta Sejo je otvoril in vodil predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič. Po odobritvi zapisnika je predsednik počastil spomin predsednika češkoslovaškega parlamenta Bohumila Bradača. V toplih besedah je orise! delovanje zaslužnega češkoslovaškega parlamentarca, ki je bil vedno vnet pobor-nik parlamentarizma in demokracije. V imenu narodne skupščine je poslal češkoslovaški poslanski zbornici sožalno brzojavko. Narodno skupščino jc zatopal na pogrebu narodni poslanec dr. Djordje Jo-vanovič, ki je položil tudi venec. Podpredsednik češkoslovaškega parlamenta dr. Markovič se je za izraženo sožalje zahvalil v posebni brzojavki- Narodni poslanci so poslušali govor dr. čiriča stoje ter so počastili spomin pokojnega predsednika če. škoslovaškega parlamenta s trikrat »Slava«! Predloženi zakoni Sledila so poročila predsedstva. Med dTugim je predsednik objavil, da je minister pravde predložil Narodni skupščini predlog zakona o prekrških, nadalje predlog zakona o gospodarskih zadrugah in predlog trgovskega zakona. Predsednik vlade in zunanji minister je predložil Narodni skupščini v ratifikacijo celo vrsto mednarodnih konvencij. V svojem nadaljnjem poročilu je predsednik objavil, da so šefi vseh parlamentarnih skupin (Dragiša Cvetkovič za klub JRZ. Stevan Jankovič za klub vladne večine, Milan Božič za neodvisni klub, Bogoljub Jevtič za svoj klub in dr. Lovremčič za delovni klub) predložili resolucijo glede spremembe poslovnika Narodne skupščine. Resolucija se nanaša na tolmačenje 2. odstavka člena 19 poslovnega reda glede volitve članov in namestnikov posameznih skupščinskih odborov- Za proučitev resolucije, kakor tudi vseh od vlade predloženih zakonskih predlogov bodo na prihodnji seji izvoljeni posebni odbori, da te predloge prouče in podajo poročilo za plenum Narodne skupščine- Končno je predsednik sporočil, da je vlada predložila več uredb z zakonsko močjo, ki jih je izdala na podlagi pooblastil čl. 63 finančnega zakona. Med njimi so uredba o olajšavah za domačo lesno industrijo, uredba o klirinških nakaznicah, uredba o reaktiviranju pooblaščenih ministrov in poslanikov ter uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. V smislu določb finančnega zakona mora vse te uredbe naknadno odobriti Narodno predstavništvo. Za te uredbe bodo izvoljeni posebni odbori, da jih prouče. Interpelacije na ministre Narodni poslanci so v raznih zadevah vložili celo vrsto interpelacii, za katere so po večini zahtevali nujnost. Pristojni mL f nistri so na nuinost pristali. Med drugimi je vložil poslanec Uroš Stajič interpelacijo na finančnega ministra glcde oškodovanja državnega erarja zandi kršitve taksnega zakona v znani našički aferi. Po6l. Nikola Sokolovič je interpeliral predsednika vlade glede uredbe o zaščiti kmetov, posl. dr. Riko Fur finančnega ministra glede znižanja davkov za nove hiše glede izenačenja vseh državnih vpokojencev, glede znižanja šolnine in glede znižanja prejemkov državnim uslužbencem, na prometnega ministra interpelacijo glede dovolitve stalnih ugodnosti na državnih železnicah za državne vpokojence. na ministra prosvete pa giede monopola šolskih knjig. Narodni posl. Ivan Prekoršck je vložil interpelacijo na predsednika vlade zaradi znižanja prejemkov državnih in samoupravnih uradnikov. Predsednik Narodne skupščine je ob koncu izjavil, da bodo vse te interpelacije dostavljene pristojnim ministrom- Dalje je sporočil, da so narodni poslanci Ugrin, Jok-simovič. Nikola Zubcr in Dragiša Cvetkovič podali ostavke kot župani v svojih občinah ter obdržali poslanske mandate. Skupščina je vzela to na znanje. Med drugim je skupščina nato odobrila šesttedenski bolezenski dopust posl. in podpredsedniku Narodne skupščine dr. Josipu Režeku. ki si je zlomil roko. Sledilo je čitanje velikega števila prošenj in pritožb, ki bodo izročene pristojnemu odboru. Vprašanja predsedniku Predsednik Narodne skuščine dr. Čirič je nato odgovarjal na številna vprašanja narodnih poslancev. Med drugimi je nar-posl. Vasilije Trbič osporaval mandate narodnih poslancev Dragiše Cvetkoviča, Nikola Zubra in Ugrina 1 ■ksVnoviča, češ da so obenem župani. Predsednik je pojasnil, da so že podali ostavko na županska mesta. Nar. posl. Voja Lazič je vprašal predsednika, zakaj Narodna skupščina od 22. julija pa do sedaj ni zasedala. Predsednik je odgovoril, da po poslovnem redu določa dnevni red Narodna skupščina po predlogu predsednika vlade in po zaslišanju ministrskega sveta. Ker vlada ni pripravila za zasedanje Narodne skupščine nika-kega gradiva, skupščina ni mogla zasedati. Kakor pa je že danes poročal, je sedaj vlada predložila več zakonskih predlogov in mednarodnih konvencij, o katerih bo skupščina, ki je delavoljna in delaželjna, takoj razpravljala. Narodni poslanec Dragutin Stojanovič je znova načel vprašanje poslanskih mandatov Dragiše Cvetkoviča, Zubra in Joksimo. viča, češ da so že izgubili svoje mandate, ker so od izvolitve pa vse do pred kratkim bili obenem župani, čeprav bi morali po zakonu že o priliki verifikacije mandatov izjaviti, ali obdrže poslanski mandat ali pa mesto župana. Med vladno večino in opozicijo je zaradi tega nastalo prerekanje, vendar pa je skupščina proglasila stvar za likvidirano. Volitve stalnih odborov Skupščina je nato prešla na dnevni red, to je na volitve stalnih skupščinskih odborov. V svrho razdelitve glasovnic je predsednik odredil kratek odmor. Ko so skupščinski tajniki razdelili glasovnice in pripravili vse potrebno za glasovanje, se je seja nadaljevala. Najprvo so izžrebali pet skrutinatorjev, nakar je predsednik odredil poimensko pozivanje vseh poslancev ter opozoril na to, da se mora glasovanje izvršiti v največjem redu. tako da bo očuvana popolna tajnost- Skrutinatorji bodo po pre-štetju glasov glasovnice v njegovem kabinetu zažgali. Ob 12. se je pričelo glasovanje. Skupščinski tajnik Ante Kovač je po imenu pozival poslance, ki so prihajali drug za drugim k predsedniški mizi in oddajali svoje glasovnice v pripravljene žare. Glasovanje je trajalo nad eno uro. Še le ob 13. so se skrutinatorji umaknili v kabinet predsednika Narodne skupščine in tam prešteli gla. zelo zanemarila, bodisi v upanju na splošno razorožitev, bodisi v zaupanju na svoj otoški položaj. V zadnjiih letih se je porušilo i upanje i zaupanje- V vladajoči konservativni stranki je zaradi tega bolj prodiralo naziranje, da se mora tudi Anglija dobro in vsestranske oborožiti- Stranka je to točko prevzela v svoj deiovni program. Seveda milijardni krediti, ki jih bo zahtevala oborožitev, v današnjih gospodarskih razmerah niso ravno popularni. Morda je bila ravno ta okolnost eden glavnih razlogov, da se je Baldwin odločil za volitve baš sedaj, ko mednarodni položaj tudi priprostemu Angležu dovolj jasno kaže, kako potrebno je, da je Anglija dobro oborožena. Težko je ugovarjati argumentaciji vladne stranke, da mora biti Angliia močnu, pa naj dela z Društvom narodov ali pa hodi lastna pota. V prvem primeru mora imeti močno oboroženo silo, da lahko pomaga uveljavita voljo Društva narodov. Še bolj pa rabi močno vojsko, ako se zanaša le sama na sebe. Res se je s temi argumenti vladi posrečilo, da je vprašanje oborožitve skoro popolnoma izločila iz volilne borbe. Kakršen je položaj danes, so angleške volitve za inozemstvo bolj zanimive kakor važne, ker ne morejo prinesti bistvene spremembe v dosedanjo zunanjo politiko Velike Britanije. Pomembne so lahko le v toliko, ker bodo vlado odvezale pri njenih odločitvah neprestanega obzira na hipno razpoloženje volilnih mas, obzira, ki je bdil nujno potreben, dokler je bdla volilna bitka tik pred vrati. Zato ni izključeno, da bodo današnje volitve pospešile nadaljnji razvoj mednarodne situacije. sove. Štetje glasov je trajalo zopet celo uro. Po ureditvi zapisnikov so ugotovili da so nekateri poslanci pomotoma pomešali glasovnice in oddali n- pr. glasovnice za finančni odbor v žaro za verifikacijski odbor in slično. To pa končnega rezultata ne spreminja in je bila ta zadeva urejena sporazumno z zastopniki vseh parlamentarnih klubov. Izid volitev Ob 14. 30 je predsednik naposled objavil rezultat glasovanja- Izid volitev v posamezne odbore je bil naslednji: Verifikacijski odbor: glasovalo je 309 poslancev, od tega za vladno listo z nosilcem dr. Todorom Lazarevičem 164, za opozicijsko listo z nosilcem dr. Milenkom Marko" vičem pa 143. Vladna večina ima v tem odboru 11, opozicijska pa 10 članov. Na vladni listi je izvoljen med drugimi za člana Karel Gajšek, za namestnika pa dr. Jure Koče, na opozicijski listi pa za člana dr. Ivan Jančič, za namestnika pa Milan Mravlje, Administrativni odbor: glasovalo je 308 poslancev- Vladna lista z nosilcem Vojom Cvrkičem je dobila 164 glasov, opozicijska lista z nosilcem Stavrom Trpkovičem pa 144 glasov. Vladna večina ima v odboru 11, opozicijska pa 10 članov. Na vladni listi je izvoljen med drugimi za člana dr. Fran Klar, za namestnika pa dr. Fran Šem. rov, na opozicijski listi pa za čTana 'Albin Koman, za namestnika pa Avgust Lukačič in dr. Anton Novačan. Imuniturni odbor: Glasovalo je 307 poslancev. Vladna lista z nosilcem dr- Milanom Sekuličem je dobila 161, opozicijska lista z nosilcem dr. Milovanom Pinterovi-čem pa 146 glasov. Vladna večina ima v odboru 11, opozicijska pa 10 članov. Na vladni listi sta izvoljena med drugimi dr. Andrej Veble za člana in KaTel Gajšek za namestnika, na opozicijski lisiti pa Rajko Turk za člana in Stanko Hočevar za namestnika. Odbor za prošnje in pritožbe: Glasovalo je 310 poslancev. Vladna lista z nosilcem dr. Jevremom Tomičem je dobila 158, opozicijska lista z nosilcem Luko Kostrenčičem pa 145 glasov; ostali glasovi so bili neveljavni. Vladna večina ima v odboru 11, opozicija pa 10 članov. Na vladni listi sta med drugimi izvoljena dr. Fran Šemrov za člana in Miha Brenčič za namestnika, na opozicijski listi pa dr. Riko Fux za člana m Rudolf Fleskovič za namestnika. Finančni odbor: Glasovalo je 310 poslancev. Vladna lista z nosilcem dr- Markom Kožuljem je dobila 158, opozicijska lista z nosilcem Jovanom Protičem pa 147 glasov; ostali glasovi so bili neveljavni. Vladna večina ima v tem odboru 16. opozicijska pa 15 članov*. Na vladni liti sta izvoljena med drugimi dr. Jure Koče za člana in dr. Andrej Veble za namestnika, na opozicijsk; listi pa Ivan Mohorič in dr. Ivan Lov. renčič za člana ter Ivan PrekoTŠek za namestnika. Izid glasovanja je sprejela vladna večina s ploskanjem in ovacijami predsedniku vlade dr- Stojadinoviču, opozicija pa je rezultat osporavala in hrupno protestirala. Po objavi rezultata volitev je predsednik .Čirič zaključil sejo ter napovedal prihodnjo sejo za jutri ek>oo!dne. Na jutrišnij seji bodo izvoljeni odbori za proučitev vloženih zakonskih predlogov. Ob enem je predsednik pozval člane novo izvoljenih odborov, naj se še v teku popoldneva konstituirajo. Konstituiranje stalnih odborov Beograd, 13. novembra, p. Vsi na današnji seji izvoljeni stalni skupščinski odbori so imeli danes popoldne svoje seje, na katerih o se kontituirali. V verifikacijskem, imunitetnem in v odboru za prošnje in pritožbe je prišlo med vladno večino in opozicijo do sporazuma ter ima v teh odborih opozicija povsod podpredsednika. V finančnem in administrativnem odboru pa Je večina odklonila sporazum ter je izvolila vse funkcionarje iz svoje srede. Odbori so se konstituirali tako-le: Verifikacijski odbor: predsednik dr. To-dor Lazarevie. podpredsednik dr. Jančič, tajnik dr. Rogič; Odbor za prošnje in pritožbe: predsednik Jevrem Tomič, podpredsednik Ljubomir Pantič, tajnik Boža Stoiadinovič; imunitetni odbor: predsednik dr. Milan Sekulič, podpredsednik Milovan Kurili^, tajnik Radomir Gajič; administrativni odbor: predsednik Voja Cvrkič, podpredsednik Todor Zivkovič, tajnik Brana Todorovič. finančni odbor: predsednik dr. Marko Ko* žul, podpredsednik Mita Dimitrijevič, tajnik Miloje Rajakovič. Seje parlamentarnih klubov Beograd, 13. novembra, p. Vsi poslanski klubi so imeli danes popoldne seje, na katerih co razpravljali o političnem položaju in o nadaljnjem delu Narodne skupščine. V vseh klubih se bavijo predvsem z vprašanjem ureditve kmečkih dolgov. Vladni klub je izvolil poseben odbor, ki šteje 31 članov in ki naj v sporazumu z vlado sestavi predloge za delno revizijo kmečke uredbe. Razkosanje Kitajske Tokio, 13. novembra. AA. Proglasitve samostojne pokrajine Cahara in Hopeja pričakujejo vsak hip. Po poročilu iz Pekinga bo še pred 20. novembrom sestavlje" petčlanski odbor, ki bo vodil upravo obeh teh avtonomnih pokrajin. Kitajci so v ganghaju ponovno napadli japonske šolarje, ko so odhajali iz tamkajšnje japonske šole. Uvedena je bila preiskava. Pi-eiekava zaradi uimora japonskega mornarja v šanghajn je ugotovila, da je bil ubit s strelom iiz revolverja, kakršne imajo oficirji in podoficirji 19. kitajskega ar-mijskaga zbora. Velike povodnji v južni Franciji Pariz, 13. novembra. AA. Povodenj Loi-re5 Rhone, in njunih pritokov postaja čedalje obsežnejša. Voda je napravila veliko škodo. Jesenski pridelki so uničeni, pritisk vode pri nasipu Rhone je tako močan, da bo komaj vzdržal. Prebivalstvo so oblasti že obvestile o nevarnosti in pa pozvale, naj izprazni tamošnje kraje. Mesto Valabreg je popolnoma odrezano od sveta. Tudi v okolici Toudona ee je položaj poslabša L Krvavi izgredi v Egiptu 13. novembra, g. Množica 20.000 oseb je danes priredila velike protiangle-ške demostracije. Ko je obvladala policijo, je odšla k angleškemu konzulatu, kjer je kričala »Doli z Anglijo! Doli s Hoareom« ter metala kamenje proti poslopju. Na enem mestu je policija rabila orožje. 28 oseb, med njimi 20 vojakov je bilo težje ali lažje ranjenih. Več ranjenih demonstrantov se je izognilo aretaciji z begom. V zaščito angleškega konzulata so v tovornih avtomobilih pripeljali en bataljon egipčanske pehote. V nacionalističnih krogih vlada veliko razburjenje. Demonstracije so bile naperjene predvsem proti izjavi angleškega zunanjega ministra, da Anglija v sedanjem trenotku ne bo dopustila povratka ustavne vlade v Egiptu. Amerika bo zgradila 98.000 tonsko ladjo Newyork. 13. novembra. AA. Velika pa-roplovna družba United States Line je prejela štiri predloge za zgraditev 98.000 tonske ladje, ki bi bila največja ladja na svetu. Kakor vse kaže. bodo ladjo pričeli graditi še pred koncem leta Marsejski proces Pariz, 13. novembra, p. Pod strogo stra. žo so danes s policijskim avtomobilom prepeljali iz zaporov v Marseilleu v zapore okrožnega sodišča v Aix en Provence are-tirance, ki so obtoženi zaradi atentata na blagopokojnega kralja 'Aleksandra in francoskega zunanjega ministra. Barthouja. Razprava se bo pričela v ponedeljek 18-t m. Ban dr. Natlačen v Beli Krajini Metlika, 13. novembra, a. Ban dr. Natlačen je danes službeno obiskal črnomeljski in metliški srez. Povsod so ga svečano sprejeli. Navzoči so bili zastopniki državnih in samoupravnih uradov, šolska mladina, gasilci z godbo ter zastopniki raznih drugih organizacij. Dopoldne v Črnomlju in popoldne v Metliki je g. ban na sreskem načelstvu sprejemal deputacije in stranke. Na potu iz Črnomlja v Metliko so priredili banu svečan sprejem tudi v Gradacu. Jutri bo g. ban posetil novomeški srez. Rijavec bo gostoval v Moskvi in Ljeningradu Zagreb, 13. novembra, o. Znani operni pevec Josip Rijavec je sklenil pogodbo za gostovanje v Moskvi in Ljeningradu s tamkajšnjima filharmonijama. Za vsak nastop bo dobil honorar 1000 rubljev, razen tega pa povračilo za potne stroške in bivanje v Rusiji. Proces o poljskih proti-čeških izgredih v Tešinu Praga, 13. novembra. AA. Včeraj se je v Moravski Oetravi pričel proces proti članu poljske mladinske legije Delongu, ki je obtožen, da je 28- julija v Tešinu skupno z drugimi tovariši javno proglasil, da se mora Tešin priključiti Poljski. Ko je nastopila proti demonstrantom žandar. merija so jo napadli s kamenjem. Procesu je prisostvovalo mnogo poljskih novinarjev in tudi neki vseučiliški profesor iz Krakova. Večje število organov javne varnosti je pričalo, da so bile 28. julija v Tešinu velike demonstracije in da so poljski demonstranti prebili policijski kordon in izzvali zelo nevaren položaj. Glavnega obtoženca Delonga so si zapomnili zaradi njegove visoke postave. Natanko so videli, kako je metal kamenje proti varnostnim organom in kako je klical smrt češkoslovaškim državnikom VEDNO HUJŠI ODPOR ABESINCEV Abesinci so že pričeli s prvimi večjimi protinapadi na vseh fron tah in so izvojevali povsod lepe uspehe Asmara. 13. novembra. w. Kakor jav. ljajo iz italijanskega glavnega stana, po. slaja abesinski odpor na severni fronti ved. no močnejši. Italijanski letalcj so ugotovili koncentracijo abesinskih čet severno od Amba Alagi. Poleg tega se vedno bolj mno. žijjo napadi abesinskih čet na etapnem ozemlju, da bi se preprečila prehrana ita. lijanskih čet in metodična varnost. Neki podvodja rasa Sejuma je z močnimi oddel. ki oboroženih Abesincev napadel italijanske etapne Unije pri Makalu, \enQar pa so Italijani napad odbil. Okoli masiva Ge. ralta so se pojavili abesinski čctniki ter so napadli italijanske etapne kolone. Pri. šlo je do krvavega boja. Ker sta Antalo in ŠeKkot že v območju italijanskih topov, se pričakuje pravi abesinski odpor v gorovju Togora in pri jezeru Ašangi. Po današnjih poročilih so se Italijani utrdili na liniji, ki se raztega 12 km juž. no od Makale. v hribih ob reki Gevi- Abesinci skušajo objeti levi bok armad, nega zbora generala Santinija. Italijanske čete sc prispele v bližino Azbidere, kjer so ugotovile močnejše oddelke armade de-džasa Kase. Vse kaže. aa bo prišlo v Ge. ralti do velike bitke. Ras Sejum se nahaja s svojim štabom v malem kraju, ki je od bojišča oddaljen poldrugo uro. Italijanske čete čistijo ozemlje proti reki Takazi. Naglo prodiranje Italijanov na jugu Pariz, 13 novembra o. Agencija »Radio« poroča iz Asmare, da so sprednje čete drugega italijanskega arrnadnega zbora pod poveljstvi m generala Maravigne prispele do levega brega reke Siuro. V teku tega prodiranja se jim je predalo več abesinskih fevdalcev, med njimi tudi eden izmed sorodnikov Rassa Sejuma. Na južnem bojišču prodirajo italijanske čete neprenehoma v smeri proti Džidžiei. Prav tako napredujejo tudi oddelki, ki se nahajajo v dolini reke Uebi Šebeli in ki imajo nalogo ščititi levo krilo južne italijanske vojske- Kakor izpovedujejo uieti abesinski vojaki, se vojska rasa Nasibuja umika na pianine severno-zahodno od Hararja, kjer pričakuje ras Nasibu ne samo ojarenj, temveč tudi nove transporte municije. N"a vzhodnem bojišču na področju gorovja Musa. Ali je prišlo do krvavih bojev med pristaši sultana Ause. ki je prestopil k Italijanom ter močnimi oddelki abesin. ske konjenice. V teh bojih je padlo več s to Abesincev. Abesinska konjenica je »mela nalogo, da prepreči prestop sultanove rojske na italijansko 6tran Italijanske operacije ob Francoski Somaliji Džibuti 13. novembra. AA. Operacije italijanske vojske v danakilski puščavi vzciolž meje Francoske Somabje, se dan za dnem večajo. Vse kaže. da namerava, jo Italijani čimprej prodreti v dolino reke Ause in od tam proti železniški progi, da bi tako izolirali abesinsko prestolnico o° ostalega sveta. Po italijanskem načrtu bo železniška zveza prekinjena nekje okrog Diredave. Tam se bosta združili italijan. ska zapadna in južna vojska. Abesinci so zaradi tega pričeli koncentrirati močne oddelke vojaštva v pokrajini med Diredavo in jezerom A ram'.jem, Italijani skušajo pridobiti zase sultana Jajuja, ki je naj. vplivnejši plemenski poglavar v danakil. ski puščavi. Ce bi se sidtan pridružil Italijanom, bi bilo njihovo prodiranje proti Hararju zelo olajšano. Komunike It. 44 Rim, 13. novembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji komunike št. 44. Prvi armadni zbor je zavzel pokrajino okol" Dese in take dosegel zvezo z našimi oddelki v Danakilu. Armadni zbor domačinov prodira v pokrajini Geralti. kjer je naletel na odpor večjih abesinskih oddelkov. Drugi armadni zbor je dospel do črte Duta-kaza—Saretan—Disrasi—Enkato. Na somalskem bojišču se operacije nadaljujejo. Letalstvo vrši redne izvide in nadzira gibanje sovražnih čet. Pri teh izvidnih poletih so prišla ta letala do jezera Ašangi. Pred odločilno bitko na severu Berlin. 13. novembra. AA DNB poroča iz Addis Abete: Na severnem bojišču se «.<« sinske čete pripravljajo na odločilno Vitko. Ras Getaeu se s svojimi 40.000 možmi' nahaja v popolni pripravljenosti na desnem krilu severnega bojišča. Tudi fete dedžas-niača Abebe Datova. ki razpolaga s 35.d<;0 vojaki, so pripravljene na napad. V odseku Danakilu bodo čete sultana Mohameda z okoli 3(MKM' možmi napadle skupaj s četami rasa Kabbe. ki im 40.000 mož. Njim se bodo pridružile tudi čete abesin-skega prestolonaslednika, ki štejejo 50.000 Vse te čete doslej še ni«n stopile v boj. Pet letal nad Džidžigo Pariz, 13. novembra. AA. Havasov posebni dopisnik poroča, da so italijanska izvidna letala letela nad Gaburo in Džidžigo na ogadenskem bojišču, in nad Arn-bo Alasji na tigrejski fronti. Iz Harara poročajo, da je ras Nasibu telefonsko sporočil iz Džidžige v Harar, -ia je danes okoli 10.45 letelo nad Džidžigo pet italijanskih letal in metalo bombe na čete med Gaburo in Džidžigo. Italijanski neuspehi na severu in jugu Po soglasnih poročilih Inozemskih vojnih poročevalcev so Abesinci s svojimi prvimi protinapadi dosegli lepe uspehe Addis Abeba. 13. novembra, o. Tukajšnji vojaški opazovalci trdijo, da so sedanji boji na severni in južni fronti samo uvod v velike boje. do katerih bo prišlo v kratkem tako v Ogadenu, kakor tudi na severni fronti. Včerajšnji prvi uspehi abesinske vojske dokazujejo silno hrabrost abesinskih vojakov. Čete so popolnoma porazile italijanske askare na severni fronti. Na danakilski fronti je ras Gabade ustavi! italijansko prodiranje. Pri studencu Anale, kakih 40 km južno od Dagaburja. je prišlo do hudega spopada med abesinskimi in italijanskimi četami. Ti studenci so razen onih v Sassahani edini na 200 km dolgi progi med Dagaburjem in Gorahejo. Vseh pet studencev je branil maloštevilen, s puškami oborožen abesinski oddelek. Abesinci so z vso srditostjo napadli italijanske oddelke, ki so prodirali s tanki, tovornimi vozovi in s strojnicami. Kljnb močnemu italijanskemu ognju iz strojnic so je Abesincem posrečilo v krvavem boj« onesposobiti štiri tanke ter zapleniti dva oborožena in štiri neoborožene tovorne avtomobile. Ubitih je bilo šest italijanskih oficirjev in mnogo Somalijcer, ostali Italijani pa so pobegnili. l-ondon, 13. novembra, o. Dopisnik »Tl-mesa« iz Addis Abebe potrjuje vesti o italijanskih neuspehih in porazih tako na južni kakor na seTemi fronti. v .,--0 ~ ~v Italija kri? koordinacijski odbor Italijanska vlada ženevskega sankel^skcga odbora ni niti obvestila o svoji protestni noti — ©umev Musso- linljevega protesta ženeva. 13. novembra. A A. Niti general-io tajništvo DN niti koordinacijski odbor lista odbila niti ne pričakujeta ia Rima obvestila o noti, ki jo je italijanska via-da pred včerajšnjm poslala vladam, ki sodelujejo pri sankcijah. Rim je enostavno briskira.1 koordinacijski odbor, ker ga ne smatra za organ DN. To stališče se zdi v krogih DN nevzdržno. Nov sestanek Mussolinija z Drummotidom Rim, 13. novembra, a. Mussodini je imel sinoči nov sestanek z angleškim poslanikom sirom Uricam Drummondom o katerem je bilo Izdano naslednje uradno poročilo: Sef italijanske vlade je sprejel angleškega poslan, ka. s katerim je imei eno uro trajajoč razgovor. Proučila sta situacijo obeh držav na Sredozemskem morju London, 13. novembra, a. Po dosedanjih poročilih ni snočnji razgovor med Drummondom in Mussolinijem obrodil nikakega rezultata, ki bi mogel razčistiti vprašanje urnika pomorskih sil Velike Britanije s Sredozemskega morja. Pričakovati je, da se bo vsekakor vršil nov sestanek med Drummondom in Mussolinijem in da bo Drummond v tem pravcu dobil nova navodila od svoje vlade. Na britanski strani naglašajo, da bi umik tudi druge italijanske divizije iz Libije moge! ugodno učinkovati na preobrat v britanskih krogih, ker umik samo ene divizije ni prav nič ugodno učinkoval. Razen tega v teh krogih naglašajo, da bi morali italijanski listi prenehati z napadi zoper britansko vlado. Tudi najnovejši dogodki v Kairu in sploh celotni politični položaj v Egiptu zbuja posebno pozornost britanske vlade. Zmerna nota, ki pa m prinesla razčiščenja Pariz, 13. novembra, a. Razpravljajoč o italijanski noti, naglašajo francoski listi s posebnim zadovoljstvom, da ni sestavljena v tako ostrem tonu, kakor se je mislilo od vsega početka. »Pefit Parisient pravi med drugim, da je ton note zelo zmeren, da pa sc kljub temu spričo njene vsebine nastale neke bojazni, ker se v noti napoveduje, da Italija v ničemer ne bo razlikovala države ki so pričele izvajati sankcije od držav, ki jih ne izvajajo ali pa so izven Društva narodov. »Journal« nagtaša, da je nota po svojem tbnu popolnoma v nasprotju z vsem on:ni, kar se je z crotove strani napovedovalo. Italijanska vlada poudarja v svoji noti potrebo občega pomirjenja v Evropi in nudi še tik pred pričetkom izvajanj sankcij priliko za sporazum. Zato je še zmerom mogoče, chi se Evropa izogne gospodarskim težavam, ki bi nastale v zvezi s sankcijami. »Figaro trditve, da so bile tudi punktacije korak na tej ravni poti bivše SLS v dana. šnjo zajednico. ARo je temu tako, potem bi bilo še prav posebno zdravo in za raz-čiščenje potrebno, ako bi se »Slovenec« vendarle odločil k objavi punktacij in bi pojasnil, kako in zakaj so tudi one le Skladna etapa v ravni poti. Da pa bi njegovi čitatelji ne razmišlja. Ii preveč o tem in da bi po možnosti spravil v' zadrego nas. je potegnil v polemiko »znane resolucije bivše demokratske stran, ke«, v katerih se baje razkriva naše »jakobinsko srce« ter opasno levičarsko gle. danje na obliko države in na naš nacionalni in socialni ustroj. Po »-Slovencu« so bile te resolucije »naperjene proti ustro.-ju in fundamentom, na katere je postavljena naša država«. Nam kake take »znane resolucije demo. kratske stranke« niso znane. Znana nam | je le resolucija Kmečko demokratske koa- licije od 1. avgusta 1928. Ta resolucija ostro obračunava s tedanjim hegemoni. stičnim sistemom in s strankami, ki so zaradi lastne partizanske koristi ta sistem podpirale; med njimi je bila tudi takratna SLS. Resolucija dalje proglaša tedanjo Narodno skupščino za okrnjeno, izjavlja, da je dotedanja ureditev države, zgrajena na centralističnem sistemu, v očeh naroda uničena, ter poudarja potrebo nove držav, ne ureditve v smislu polne enakopravnosti. Ko bo pisana zgodovina te resolucije, se bo videlo, kako zgodovinsko poraemb. no vlogo so igrali pri njeni sestavi »jugoslovanski jakobinci«. Njim se je zahvaliti, da so bila potlačena nazaj separatistična stremljenja, ki so hotela takrat Izbiti na dan. Po težki borbi jim je uspelo v reso. lucijo vnesti ugotovitev, da so se »historične in narodne jugoslovenske edinice, ki so pred zedinjenjem živele svoje posebno življenje, odrekle svojim zgodovinskim dr. žavno in narodno političnim individualnostim v korist državne skupnosti Sloven. cev, Hrvatov in Srbov« kakor se je glasilo takratno ime Jugoslavije. Tako vsebuje resolucija od 1. avgusta navzlic svojemu ustavno revizionistične. mu značaju svečano priznanje jugoslovenske ideje. To priznanje je bilo izhodišče nadaljnje sistematične borbe nacionalno orientiranih elementov v KDK proti separatističnim tendencam, ki so se v organizaciji pojavljale. Ni nam treba še posebej opozarjati, da je bil revizionistični program te resolucije dejansko izveden, saj je bila malo mesecev kasneje dotedanja državna ureditev sistirana, septembrska ustava iz leta 1931 pa je dala državi novo. ureditev ter ustvarila širok okvir za pra. vo jugoslovcnsko politiko, katere stvarna vsebina ni samo enakopravnost poedinca, Obleka po meri ima mnoge prednosti! A naš štof in Vaš dober krojač Vas ne bodeta stala dosti več od konfekcije. CENE NAŠIH STOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV. TE0KAR0VIČ l KOM P. oaračin temveč tudi enakopravnost vseh delov na. roda in vseh pokrajin države. Poznavalcem političnega razvoja ni neznano, da je ravno program od 1. avgusta tvoril najja. čjo oporo onim elementom v KDK, ki ni. so hoteli pripustiti, da se politika KDK prevrže v centrifugalno smer. Zato so nastali konflikti z vodstvom organizacije in že spomladi 1929 je prišlo do preloma s Svetozarjem Pribičevičem- Kaj pa punktacije ? One so bile politični program, postavljen ne v dobi deklarirane hegemonije, temveč proglašen v dobi, ko so glavne zahteve resolucije od 1. avgusta 1928 bile v naši državi že izvedene, ko smo imeli novo jugoslovensko politiko polne enakopravnosti In novo ustavo, ki je v °evetih banovinah nndila možnosti za najširše samouprave In je v svojih določbah na široko odprla pot definitivni i zlo. čitvi vsakega hegemonističnega stremi je. nja. V to, s hitrimi koraki v konsolidacijo vodečo dobo so prišle takrat punktacije s svojim negativnim revizionističnim programom. V tem je bistvena razlika med punktacijami in ono resolucijo takratne KDK. Povedali smo svoje mnenje jasno to bre® izmikanja, oziva.mo še enkrat »Slovenca« naj tudi on jasno in brez izmikanja spregovori o punktacijah ter dokaže ne Je nam, temveč tudi svojim či ta težjem, da je bila borba okrog njih res le »vsozlob. nostjo pretkanega poklicnega mtrigant-stva spletena bajka«, kakor se je IzvolH izraziti v nedeljskem uvodniku. 2oper trdo stolico, hemoroide in črevesni katar je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo. Problemi našega bolniškega zavarovanja Sklepi in predlogi na proračunski seji ravnateljstva OUZD za sanacijo bolniškega zavarovanja V torek IZ t. m. je bila seja ravnateljstva OLZO. Na razpravi so bili proračuni za L 1936, obravnavala pa so se tudi še druga važna vprašanja delavskega zavarovanja. V delavskem zavarovanju je proračunsko gospodarstvo predpisano za upravne stroške, za stroške laične kontrole bolnikov, za stroške vzdrževanja amtrul a torijev, za stroške zobnih ambulatorijev, za lastne fizikalne in kopališke naprave in za stroške samouprave. Za dajatve in storitve, h katerim se štejejo podpore, zdravniški stroški, lečenja v bolnišnicah in v zdraviliščih, po statutu in predpisano proračunsko gospodarstvo, ker je višina teh stroškov odvisua od zdravstvenega stanja za-rovancev. Proračuni za leto 1936 se v bistvu ne razlikujejo od onih za leto 1936. Dohodki so proračunani na 39.6 milijona dinarjev na podlagi povprečnega staleža 83.000 zavarovancev. Povprečna dnevna zavarovana mezda je za leto 1936 predvidena z 22 Din nekaj nižjega kakor za leto 193& Stalež nameščencev OUZD je po številu sistemizi-ranih mest ostal nespremenjen. Materialni izdatki so bili v teku zadnjih let že tako okrnjeni, da pri njih ni več mogoče škrtati brez nevarnosti za dobro poslovanje. Posamezne proračunske postavke so naslednje: upravni stroški 7,206.700 Din, vzdrževanj« ambulatorijev 1,164.000 Din, laična kontrola bolnikov 734.700 Din, ambulatoriji za lečenje zob 400.600 Din, lastne fizikalne in kopališke naprave v Ljubljani 877.800 Din, v Mariboru pa 516.000 Din, stroški samouprave 456.800 Din, v tej vsoti so zapopadeni pred vsem stroški za volitve delegatov za glavno skupščino, ki znašajo 362.370 Din. Brez teh stroškov znaša potrebščina samouprave samo 94.430 Din. Iz razprave o proračunih je bilo posneti, da smatrajo sanacijo socialnega zavarovanja vsi za neodložljivo. Brezbrižnost r tem pogledu bi povzročila ogromno škodo neposredno zavarovancem in posredno tudi narodnemu gospodarstvu. V tekočem letu je bil položaj tem bolj kritičen, ker je prve tri mesece razsajala na celem področju ljubljanskega O-UZD gripa, ki je t treh mesecih povzročila nad 600.000 Din več izdatkov kakor v normalni dobi. Le vsestranskim naporojp samouprave, in zdravniške službe se j« posrečilo, da se je izguba iz teh prvih treh mesecev vsaj nekoliko izravnala. Samouprava je na proračunski seji sprejela sklepe, katerih uresničenje bi pomenilo dobršen del sanacije. Med drugim je sprejela naslednje predloge, ki bi jih bilo treba v svrho sanacije izvesti: 1. Breme sanacije se mora porazdeliti enakomerno na vse vrste zavarovanja, t. j. bolniško zavarovanje, zavarovanje za primer nezgode, pa tudi na Delavsko zbornico, in Borzo dela. 2. Investicijska politika nezgodnega zavarovanja se mora prilagoditi današnjim razmeram s tem, da se zniža obrestna mera. Na ta način bo mogoče tudi znižati najemnino v hišah, ki so bile zgrajene iz teh sredstev. 3. S tem v zvezi se morajo znižati tudi oskrbnine v lastnih sanatorijih. ki so bili zgrajeni ali nakupljeni iz sredstev nezgodnih kapitalij. 4. Obrestna mera za obveznosti nasproti nezgodnemu zavarovanju se mora znižati od 6% na 5%. 5. Odškodnine, ki jih je dolžno nezgodno zavarovanje dajati bolniškemu zavarovanju za vršenje poslov v prenesenem delokrogu, naj bodo določene v odstotkih in neodvisno od poslovanja centrale in ostalih krajevnih organov. 6. Primanjkljaji pasivnih okrožnih uradov naj se pokrivajo s prihranki, ki se zbirajo pri osrednjem uradu. Okrožni ura- di, katerim manjkajo pogoji za finančno ravnovesje, naj se priključijo življenja zmožnim enotam. 7. Podvzeti je treba korake, da se ukine za nosilce socialnega zavarovanja pobiranje posebnega gradbenega prispevka, ki ae pobira od oskrbnin III. razreda v baoo-vdnskih bolnišnicah dravske banovine. Ker je ta prispevek določen za zidanje banovin-skih bolnišnic, je upravičeno zanimanje, koliko je teh sredstev že nabranih, koliko jo od teh sredstev investiranih, oziroma kako se nalagajo. 8. V sedaj veljavni lekarniški taksi je spremeniti najbolj kričeče postavke in jih prilagoditi razmeram na farmacijskem trgu- 9. Zdravniško službo j« treba ekonom i-zirati in izboljšati zlasti na podeželju, kjer ordinira »e več zdravnikov, vpokojencev iz javnih služb. 10. Načeti je vprašanje kako poenostaviti poslovanje pri okrožnih uradih ter prilagoditi pravilnik o nabavah trgovinskim načelom. 11. Osrednji urad naj kot nosilec zavarovanja podvzame vse, da se zopet vstavi v državni proračun subvencija kakor je predvidena v zakonu o zavarovanju delavcev ter da stopijo zopet v veljavo poštnin-ska prostost in davčne olajšave. Obdavčenje zdravilišč in drugih objektov, ki služijo delavskemu zavarovanju, je v zadnjih letih doseglo stotisoče dinarjev. 12. Posojila na hipoteke iz sredstev nezgodnega zavarovanja naj se dovoljujejo tudi zasebnikom, ki nudijo primerno jamstvo, in ne samo občinam, mestom in banovinam. Tozadevni pravilnik naj se prilagodi onemu Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. S tem v zvezi se priporoča osrednjemu uradu, da od prvih razpoložljivih sredstev za leto 1936. ki pridejo v poštev kot posojila v dravski banovini, stavi na razpolago večjo vsoto banovini t& zidanje bolnišnice v Ljubljani. 13. Nujno je potrebno razširjenje pokojninskega zavarovanja na vse one nameščence, ki danes z ozirom na ozkosrčna določila temu zavarovanju niso podvrženi. 14. Kot neodlož/jivo smatra seja trvetfbo zavarovanja za starost, onemoglost in smrt, dalje zavarovanje proti nezaposlenosti fn zakon o minimalnih mezdah. Match Aljehin - Euwe Amsterdam, 13. novembra g. 18. partija za svetovno prvenstvo med dr. Aljehinom in Euuejem se je po 17. potezah končala I remis Stanje mateha: dr. AUehin 6, Euwe 5, neodločenih iger 7. Češki nogometaši v Angliji Manchester, 13. novembra, g. Pred 22.000 gledalci je danes zmagal klub Manchester Oitv nad kombiniranim praškim moštvom Sparta-Slavija s 4 : 1 (1 : 1). Iz poštne službe Beograd, 13. novembra, p. Na predlog poštnega ministra je vpokojena Amalija Sajovic, višji kontrolor na pošti Ljubljana I. Vremensko poročilo Evropa: Depresija nad Sredozemskim morjem povzroča oblačno vreme, mestoma dež v območju Alp. Ciklon nad severoza-padno Evropo, visok pritisk s pretežno oblačnim vremenom in meglo drugod. Jugoslavija: Prevladuje oblačno na Primorju. megla v dravski, saivski in drinski banovini, ved.ro drugod. Temperatura je malo padla. Kalino-vi:k O. Mosta r 22. Novosadska vremenska napoved ra danes: Prevladovalo bo oblačna, deloma megleno vreme na zapadu in severoeapadu. jasno, deloma oblačno na jugu, dež v Primorju. Dunajska vremenska napoved za četrtek: M-i!o vreme, zelo oblačno, na vzhoda še mogoče solnčna. ♦ Maši kraji in ljudje Iz Prage v Tabor je Slovenski vokalni kvintet včeraj odpotoval stopil je tudi v Masarykovih domovih - Na- Praga, 11. novembra tw velikem in najvažnejšem uspehu Sio-veu!»kega vokalnega kvinteta v pragi so se naši pevci zasluženo nekoliko ofkia.hni-li, vendar pa je bilo treba opraviti v naslednjih dneh nekaj dolžnosti in potov, iz Prage odpotujejo 13. t. m. v Tabor. V spremstvu velikega prijatelja Slovencev, urednika »Narodnih Listov« g. Jana Stra-katega je bila prva pot v petek zjutraj k našemu poslaniku g. dr. Protiču. G. minister je pokazal veliko zanimanje za naše pevce že s tem, da je prispel s svojim osob-jem na koncert kvinteta v dvorani mestne knjižnice in na prijateljski sestanek po Koncertu v Narodni kavarni. Pri pose-tu se je zelo zanimal za naše dosedanje dtiovanje ter za naše uspehe in cilje. Ljubeznivo je bil kvintet sprejet tudi od mestnega primatorja g. dr. Ba^e, ki je pevce obdaril s knjigami o Pragi ter jih zvečer povabil v svojo ložo na koncert praske Filharmonije v Obecnem domu. Pevcem so na magistratu raz kazal i tudi dovala mladina, ki sama ni doživljala velike dobe osvobojenja. Ko smo po bežnem pregledu teh neprecenljivih zakladov, od katerih so nam poklonili tudi umetniške albume, zapuščali dvorane muzeja, nas je zazeblo ob misli: Kaj pa pri nas? Generacija, ki je preživljala in ustvarjala osvobojenje, izumira, dragoceni predmeti, spisi, slike razpadajo ter se izgubljajo, 1a ne bo našim potomcem ničesar ostalo. — Gledališko in koncertno življenje v Pragi j tako živahno, da mu človek komaj sledi. Prepričali pa smo se: orkestri in oprema so dosti nad nivojem ljubljanski' gledališč, z režijo in solisti, pa tudi z zbori, pa' smo v Ljubljani lahko kar zadovoljni. Maroldovo panoramo husitskih vojn bi si moral ogledati vsak posetmik Prage. Velikanska rotunda: na horicontu nepretrgana sklenjena slika priizorov znamenite bitke pri Pipanih, malo bliže gledalca pa stoje že resnični prapori, kamenje, cesta trava, p revrnjeni vozovi, orožje in drugo lwzm**mmm*m ******* mm^mmmfmm m M S vse znamenitosti. V glavni sejni dvorani (-o opazili na častnem mestu obešeno plaketo, ki jo Je na svoji turneji po Češkoslovaški poklonili mestu Pragi leta 1928 pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice. Popoldne smo se oglasili še v prostorih tj lige, ki deluje z velikim aparatom in vidnimi uspehi. Tu je knjižnica z nad 5 tisoč knjigami, čitalnica, kjer je mogoče citati tudi vse slovenske in druge jugoslovenske liste, več sob za seje, predavanja itd. Zvečer in v naslednjih dneh pa ssno bili na koncertih, v Narodnem divad-ki, veliki opereti, v muzeju spomenikov narodnega osvobojenja, na slikarski razstavi, v moderni galeriji slik, v ateljeju akademskega kiparja Trpiemira Ivančerviča, rojaka iz Dubrovnika, ki nas večkrat spremlja po Pragi, v Maroldovi panorami bitke pri Lipanih, v Masarykovih domovih, v Aleksandrovem akademskem domu, na ^brucovskem-j večeru slovenskih akademi' ko-» in ponovno v gledališču. Naštel sem č vse to, da se ne bo kdo začudil, kaj mo tako dolgo v Pragi. Ne pustijo 3j- naprej. V soboto zvečer smo nastopi-v Masarvkovih domovih, ustanovi za cmeanogle in d°efektno deco. Masarykovi /novi tvorijo celo mesto modernih pa-iač, služečih socialnim namenom prašKe občine. V veliki prireditveni dvorani je nastopil kvintet z (Iveurnim programom pred množico stariih ženic m starčkov, ki eo zasedli dve tretjini dvorane, ostale prostore pa so zasedli dečki in deklice z jn-goslovenskimi in češkoslovaškimi zastavicami v rokah Tako hvaležnemu občinstvu človek tudi zastonj rad zapoje, mi pa smo bili še pogoščeni in nagrajeni po koncertu od ljubeznivega ravnatelja te socialne ustanove, mestnega svetnika in referenta za socialne zadeJavnost« pa omenja, da Jugoslavija v tej statistiki sploh ni zastopana, ker menda stoji še nižje. »Javnost« piše: >1 šta onda da mi kažemo o našim vodečšm faktorima, koji bi se nasmejali i na samu pomisao. da bi — po-red tolikih poiitičkih i partijskih posala i afera — trebali da još vode brigu o narod-noj kulturi te o širjenju knjige. . . Maurice Martin dn Gard objavlja v »Les Nouvelles Litteraires« razna pričevanja o francoskih pisateljih. Tu-le nekoliko prime* rov: Neki pisatelj je tožil, da med litera-ti nima sovražnikov. Kaj naj stori, da jih bo imel? Povsod naj pripoveduje, da je bo-oleg najlepše in najinteligentnejše intelektualke tega mesta.Mlada dama je med večerjo vprašada mrkega pariškega kritika, ali pozna g. H., ki je mesec dni poprej predaval v Istem krožku? —»Ne. gospodična je zamomljal Sonday. »toda pošilja mi svoje knjige. Bilo bi mi mnogo ljubše, če bi mi bil poslal svo.i« ženo« — Neki pisatelj, ki dobro pozna vdove književnikov, >e nekoč dejal: »Slehern piea- Domače vesti * Štipendije francoske vlade za naše dijake. Z ozirom na našo notico pod tem naslovom. ki smo jo posneli po beograjskem »Vremenu*, nam ljubljanski francoski konzulat pojasnjuje, da je >Vreme< pač priobčilo samo imena štipendistov z beograjske univerze, ne pa tudi onih z ljubljanske. Na ljubljanski univerzi so dobili letošnje francoske štipendije filozof Cvetko Skok, bo. goslovec Adaibert Zelič in bogoslovec Anton Stopar štipendije ministrstva zunanjih del, filozof Franjo Petre in fiiozofka Vida Sturmova pa štipendiji ministrstva prosvete. * Nacionalna ura radia. Danes je na vrst! sokoLsko predavanje. Predaval bo dr. Arttred Pihler o temi: Zakaj stoji naše so-kolstvo na stališču jugoslovenstva. p renče iz Beograda * Predavanje ZKD. Sokol Moste priredi 15. t. m. ob 20. predavanje o lužiških Srbih v preteklosti in sedanjosti. Predaval bo g. Vekoslav Bučar. Sokol Litija priredi 15. t m. predavanje o temi: Zasavje v davnih dneh. Predaval bc učitelj g. Zupančič. Sokol Šiška priredi 15. t. m. ob 20. v SokoLskem domiu predavanje g. Viktorja piraata o potovanju e »Kraljico Marijo« po Grčiji in Egiptu. * Iz banovinske službe. Imenovani so: aa primarija banovinske bolnicg v Slovenj-gradeu asistent iste bolnice dr. Franjo Rad&el, za banovinslaega uradmiškega pripravnika pri banovinski bolnici v Mariboru dir. Jože žitnik, za banovinske&a uradniškega pripravnika pri banovinski bolnici v Brežicah dr. Franc Cunderič; premeščena sta na prošnjo banovinski d^.sinfektor služitelj Jožef Robič od sreskega načelstva v Krškem k »reškemu na-Ce-lstvu v Radovljici in po službeni potrebi banovinski uradniški pripravnik Simon Drobnič kot zdravstveni pomočnik od sTeskega načetetva v Radovljici k sre-skemu načelstvu v Logatcu. Služba ' prestala po zakonu radi odslužitve rednega kadrskega roka pomožnemu knjigovodju pri banski upravi Karlu Ključev-Bku. * Občinske volitve na Ježici. Ker je z zakonom o mestnih občinah izločen i® občine Ježice južni del te občine in priključen mestni občini Ijuilbjanski je odredila bansika uprava za občino Jezico volitve občinskega odbora za nedeljo 15. decembra. Slab duh iz ust je vsakemu zoprn, očrneli zobje pokvarijo najlepši obraz. Obe ti dve lepotni napaki se odpravita že z enkratnim Čiščenjem s prijetno osvežujočo in okusno Chiorodont zobno pasto. Chiorodont da zobem bleščeč lesk slo-nove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba J^in. 8.-. Jugoslovanski proizvod. * Smrt zaslužnega generala. V Beogra-diu je umrl upokojerui divizijski general Djordje Djordjevič Rodii se je v Negotinu leta i 863. V Becigradu je dovršil realko, potem pa je vstopil v vojno akademijo, katero je absolviral z odličnim uspehom. Dovršil je tudi višjo vojno akademijo. Med vojno leta 1912 je bil načelnik štaba timoške divizijske oblasti. V svetovni vojna je poveljeval konjeniški diviziji. Mnogo se je udejstvoval tudi kot strokovni pisatelj v raznih vojaških publikacijah. OtSlikovan je bil z visokimi odlikovanji. * Smrt pod plazom prsti. V Luščiču pri Karlovcu je zasulo 51 "letnega delavca Petra Mikana, ki je kopal zemljo za gradnjo nove ceste. Nanj se je vsul ogromen plaz prsti ter ga zadušil- Tovariši ki so delali v bližini, mu niso mogli pomagati. Zapustil je ženo in tri otroke. * Vozne olajšave na železnici. Zveza za tujski premet v Sloveniji (Putnik) sporoča: Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo na državnih železnicah za skupščino in kongres jugoslovenskih teozofov 16. in 17. t. m. v Zagrebu članom Jugo-slovenskega teozofskega društva ki se bodo udeležili kongresa Olajšava velja od 14. do 19. t. m. Enaka olajšava velja od 21. do 27. t m. za udeležence skupščine Zveze srbskih kmetijskih zadrug, ki se bo vršila 24. t m. v Sarajevu. Polovična vožnja je dovoljena tudi obiskovalcem obrtniške razstave v Zagrebu od 1- do 8. decembra ter udeležencem kongresa bančnih, zavarovalnih. trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, ki se bo vršil 15. decembra v Sarajevu. Kongresnsti imajo znižano voz. njo od 12. do 17 decembra * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH- * Pri zaprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Frane Jožefove grenčrice. * Poštne nakaznice, položnice. Prejeli smo: če pošiljamo denar po poštnih na. kaznicah, nam na njih ni treba pisati da. tuma odpošiljanja, ker zadostuje žig, ki ga pritisne pošta, če pa pošiljamo denar s poštnimi položnicami, moramo napisati dan odpošiljanja kar dvakrat, pa se zgodi, da opremi človek položnice z datumom že doma, a je slučajno isti dan zadržan, ali pa jih zaradi važnih opravkov pozabi oddati, ali pa, kar se tudi zgodi, ne pride na vrsto pri enem samem okencu za plačeva. nje, in glej ga spaka, vse te položnice so postale zanič. Vse je treba napisati nano. vo, kar povzroča strošek, delo in pota, ko mora vnovič na pošto. Svoj čas smo v takem primeru enostavno popravili datum, dodali korekturi svoj podpis in zadeva je bila rešena. Sedaj pa to ni več dovoljeno. Mnenja smo, da je denar, pa naj ga odpošiljamo s poštnimi nakaznicami ali oolož. nicami. in če zadostuje poštni žig na nakaznicah, naj bi zadostoval tudi na po. ložnicah. Prosimo! * Samomor v ječi. V zaporih sodišča v Velikih Laščah si je vzel življenje 28.1et-m Kožar, doma iz Dvorske vasi Kožar ie bil nekdaj orožniški pripravnik, a so ga zaradi nekega prestopka odpustili. Bil ie zelo razburljiv človek. Nedavno ie bil osumljen tatvine in odveden v preiskovalni zanor-Ko je z jutra i prišel ječar v njegovo calico, ga je vprašal, če hoče zakuriti. Kožar, ki ni bil videti razbnrien ali potrt, mu je odvrnil, da mu ni treba toplote. .Teear se ie odstranil ter vrnil s hrano kake dve ut5 pozneje. Čudno se mu je zdeV>. ko ni mogel odpreti vrat- Imel je občutek, da so vrata obtežena S silo jih je potegni? in. ko so se toliko vdala, da je mogel pogledati v celico. je presenečen opazil Koža^ia. visečega n.a vratih in zadrgnjenem s hlačnim jermenom. Poklicani zdravnik je ugotovil, da se je nesrečnež usmrtil že pred kako uro- * O strašnem zakonskem peklu je razpravljalo sodišče v Smederevu. Kmeta Živanoviča iz smederevske okolice je obsodilo na 4 mesece zapora, ker je svoji ženi ositrigal las-e, obril obrvi, jo pretepal ter ščipal s kleščami, žena pa je bila obsojena na mesec dni zapora, ker je svojega mučitelja, ko je spal, s sekiro udarila po glavi. Mož je ženo mučil iz ljubosumnosti in ona ga je napadla s sekiro, ker ni mogla več prenašati strašnih muk. Ko je mož ozdravel, jo je hotel v pravem pomenu besede raztrgati s kleščami in je ženi v zadnjem času priskočil na pomoč njen svak. Razdivjanec je tudi svojega brata močno poškodoval š sekiro. O tej zadevi bo sodišče pozneje razpravljalo. * Jubilejni koledar Družbe sv. Cirila in Metoda se je začel razpošiljati. Koledar ima umetniško izvršen ovoj. večjo obliko in bogato vsebino. To je za vsakega Slovenca važna zgodovinska knjiga, zato upamo, da kljub splošni denarni krizi ne bo noben zaveden Slovenec koledarja zavrnil, temveč se vsaj z nakupom koledarja oddolžil Družbi za njeno velezaslužno 50 letno delo. Oceno te zgodovinsko važne knjige prinesemo naknadno. * Nizka eena puranov. Iz Novega Sada in okolice so izvažali v London mnogo puranov. sedaj, ko je bila zvišana carina, pa so na novosadskem tržišču padle cene na doslej najnižjo stopnjo. V detajlni trgovini prodajajo od 8 do 15 kg težke purane po 24 do 55 Din, povprečna cena za purane pa je 3 do 3.5o Din za kg. Pri tako nizkih cenah pa za velike ponudbe ni dovolj odjemalcev. * Varčevanje na prvem mestu. Kritična doba nas sili, da znižujemo svoje potrebe na najnižjo mero. pri vsem moramo štediiti, ne smemo pa štediti v škodo zdravja, ker bi pomenilo to razsipanje največjega bogastva. Dobro zdravje nam je potrebno še bolj kakor kdaj poprej v današnji dobi, da Lahko obvladamo vse težave. Denar, izdan za Ovomaltino. je dobro naložen, ker dobimo pač najboljše od najboljšega. Ovomaltina vsebuje samo najpleine-nitegše, za organizem prepotrebne rediine sestavine. Ovomaltina varuje in krepi naše zdravje in miri naše živce. ZAHVALA Polna globoke hvaležnosti čutim najsvetejšo dolžnost, da se tem potom javno in najiskrenejše zahvalim gosp. primariju dr. Božidarju Lavriču, šefu kirurgičnega oddelka javne bolnice v Ljubljani, ki me je s svojo izredno zdravniško znanostjo in s spretno izvršeno operacijo rešil dolgotrajnega trpljenja, ter mi vrnil ljubo zdravje. Iskrena hvala! Pljava Gorica, 14. XI. 1935. IVANA DOLENC. r \z hišnih vež čez hodnik na ulico, ne uporabljajo zvoncev n«a križiščih in drugih nevarnejših mestih ter se vozijo ponoči brez luči. Ker taki kolesarji ogražajo osebno varnost pešcev, priporočamo varnostnim oblastem, da posvetijo kolesarjem še več pozornosti ki krivce eksemplarčno kaznujejo. e— Smrtna nesreča v gozdu. V torek dopoldne je podiral 30-letni oženjeni deda. vec Jakob Arh drevje v gozdu posestnika Franca Hrastnika v šmarjeti pri Celju. Pri delu se je spotaknil ob korenino in padel v znak tako nesrečno, da mu je počila lobanja. Nesrečnež je na mestu izdihnil. Prepeljali so ga v vojaško mrtvašnico. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Tri mesece v raju« in zvočni tednik. telj, ki se ženi, bi bil monau skrbeti, da si dobro izbere svojo vdovo.« Pokojni minister Barthau, čigar prekrasno knjižnico so minule dni razprodali na aukci|ji za takisto krasne miljone, je bil močno kratkoviden, kar je seveda velika ovira pri čitanju. Nekoč Je dejal: »Moje knjige? Jih ne čitam, marveč jih čutim. . . c Ko se je hotel po burnih političnih sejah pomiriti in si pridobiti zopet duševno javnost, se je zaprl v svojo knjižnico, rekoč: »Si vis pacem, para lSbram!« Pripravi si knjige, če hočeš imeti mir! Spoznanje, ki kaže, da je bil Barthon resničen knjigoljub. — O Zagrebško pismo Iz kronike zadnjih dni: Za češkoslovaški narodni praznik je biLa v operi slavnostna predstava Smetanove »tuibuše« pod taktirko Krešimlra Baranoviča. — Fritz Griinbauim in Kari Far k as sta s svojim ansamblom vpriizorila drugo revijo z naslovom >Theater zu verkaufen.< — Josip Rijavec je lahko ob svojem gostovanju v »HoffmanovLh pripovedkah« zabeležil po-Polu umetniški uspeh. Občinstvo je s toplim sprejemom pokazalo,- da ne pozablja svojih ljubljencev. Dirigiral je ob tej priliki Lovro Matačič, ki ee je po daljšem presledku vrnil dokončno v zagrebško opero. Nova domača opera »Ero z onega sveta«, delo Jakova Gotovca, je imela ob premieri zelo velik uspeh. Od >Morane< do »Era« je napravil skladatelj znaten korak dalje Njegovo novo operno delo pomeni nedvomen napredek v vsakem pogledu. Gotov-čeva glasba je kaj hvaležna za pevce, me lodije So spretno postavljene v najučinkovitejše lege grla in zaradi tega res dobro učinkujejo Posebno uspešno ume Gotovao pisati za zbor, ki iima v tej operi važno in prav izrazito vlogo. Takisto svež, živahen in zvočen je orkestralni del opere. Posamezni tipi so v glasbenem pogledu dobro Pogojeni, a nekateri posebno uspeli prizori so vredni vse pozornosti. Ta komična opera nima mnogo dejanja, marveč je nje Poglavitna komika v besedah. Leta je prišla do polnega izraza zlasti v prvem dejanju, medtem ko jo je pozneje dokaj pokrival premočni orkester. Libreto je 6pisa) vešče Ln z očitnim odrskim izkustvom M Lian Begovič. Režirala je Margareta Fro-man, insceniral pa Marijan Trepše. Na premieri je bilo ne baš številno občinstvo močno navdušeno za novo domačo opero. Zagrebčanka Vera Milčinovič Tashamira' ki se je s svojo plesno umetnostjo uveljavila v Ameriki, je pokarala tudi našemu občinstvu svoje znanje. V nji smo spoznali prav nadarjeno in interesantno umetnico Glavno izraževalno sredstvo Vere Milčinovič so — roke Njim sledi gibčno, zelo prožno telo in šele na tretjem mestu so noge. Mimike se umetnica ne poslužuje skoraj nikdar; obraz ji je miren, do malega nepremičen, pa naj prikazuje drama tiko ali liiriko. Toda njene roke — to je Poglavje zase Plesi Vere Milčinovič se dokaj razlikujejo od onih. ki so nam jih pokazale druge umetnice. Imela je ogromen uspeh. Na klavirju jo je spremljal Miroslav Spiller Izmed koncertov je treba posebej omeniti koncert Hrv. glasbenega zavoda, na katerem je nastopil Zagrebški kvartet- Ob tej priliki je ta korpus izvajal III. godalni kvartet Mileta Cipra, ki je prejel prvo nagrado v konkurzu zagrebške podzveze godbenikov. Omeniti je treba tudi koncert članice dunajske državne opere Rosette Anday, ki je s svojo interpretacijo nudila lep užitek in navdušila občinstvo. t. Hirschler. Zapiski »Javnost«, revialni tednik, ki izhaja v redakciji Nike Bartuloviča in zastopa demokratična načela, je priobčila na uvodnem mestu 43. številke članek: »Slovenci i narodno jedinstvo«, ki ga je prispeval na urednikovo željo B. Borko. Pisec utemeljuje dualizem politike in kulture in s tem v zvezi odločno odklanja slehern poizkus jezikovnega »izenačenja« in vsakršno dejanje proti slovenskemu jeziku kot nositelju moralne narodne zavesti Slovencev. O srbskem guslarju Filipu Višnjiču razpravlja prof Božidar Tomič, Grgč Brigljevič v članku »Zašto se obmanjuje mo?« pobija bajke o bogastvu Jugoslavij< in opozarja, da je pri nas prav za prav vse pasivno. Pregled ekonomske konjumktn* re za prvo roLIetje 1935 podaja S. Vere-ščak, aktualno vprašanje splava pa obravnava v še nekončani razpravi dr. Mihajio Prazič. Z razmerami v Vojvodini se bavi Tirna Dimitrijevič v članku »Problem na-šeg Severa«. V zvezku je izšlo tudi obilo krajše informativne tvarine in več dobrih gloa. PRIVATNA KLINIKA ZA BOLEZNI SRCA v sanatoriju dr. Low-a, DUNAJ specijalno zdravljenje vseh bolezni srca in žilja. - Zdravniško vodstvo: univerz, docent Dr. Rihard Singer Pojasnila daje vodstvo sanato-rija, Wien, IX. Mariannen-gasse 20, telefon A 24-5-60. UVODNI KONCERT lit SLAVNOSTNI AKADEMSKI PLES ki ga priredi akademska podružnica CMD ob priliki soletnice Ciril-Metodove družbe 16. XI. ob pol 21. TABOR, Iz Maribora a— Srebrno poroko je obhajal te dni v ožjem krogu svoje rodbine priljubljeni »reški tajnik Franček Jaki s svojo ljubeznivo soprogo Jožico. Slavljenec je vrl ter za-veden član Sokola, »Peruna« ter drugih nacionalnih organizacij. Ob lepem jubileju tudi naše čestitke! a— Izpremembe pri mariborski banovin-ski hranilnici. Članstva v upravnem odboru so razrešeni prejšnji župan dr. Franjo Lipodd, narodni poslanec Ivan Janžekovič, dr. V Rapotec in dr- Gvidon Sernec. Tudi je razrešen bivši narodni poslanec Krejči kot predsednik nadzornega sveta. V upravni odbor so na novo imenovani: dr. J. Le-skovor, celjski opat Peter Jurak. prof. Prijatelj* in ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini Ivan Gračnar. a— Novi mestni proračunski osnutek za meščanske šole za 1936-7 je že sestavljen. Predvideva skupno izdatke 503.824 Din. V osnutku je že upoštevana nova deška meščanska šola z izdatki 60.350 Din- Mariborska mestna občina pleča k skupnim Izdatkom 339.389.26 Din, ostali znesek odpade na druge občine in bansko upravo. a— Krst na mariborskem odru- Prihodno soboto 23. t. m. bo v gledališču krstna predstava izvirne M. Kozinove slovenske operete »Majda«. Režija je v rokah režiserja gosta F Delaka. a— Frančiškanska cerkev bo svetlejSa. Te dni so zidarji izvršili na frančiškanski cerkvi nekatera popravila, ki bodo omogočala, da bo cerkev sedaj precej svetlejši, kakor je bila doslej. Na desni strani nad desno ladjo so namreč odstranili obzidje ob zagrajenih gornjih oknih, tako da bo svetloba lahko prodirala skozi nove okenske odprtine. Nad levo ladjo pa so nad hodniki odstranili streho ter namesto nje montirali stekleno ostrešje, da tudi 6 te strani lahko prodira več svetlobe na hodnik in v cerkev. a— O svetovni razstavi v Bruxellesu predava jutri v petek v Ljudski univeTzd inž. Janko Kukovec. Skioptične slike! a— Ključ pri nastavljanju trg. pomočnikov in učencev sestavljajo pri tukajšnjem Združenju trgovcev. Če bi ta ključ obveljal, bi prišlo precei nezaposlenih trg. pomočnikov do zaslužka. a— Protestni shod mariborskih čevljarjev je bil včeraj popoldne pri Gambrinu Ciovorili so g. Krajcer in drugi. Shod je bil precej živahen. a— Zgodba o zaplenjenem avtu. Mariborska policija je zaplenila avto, ki sta ga kupila neki obrtnik in neka kuharica pri neki mariborski tvrdkl Ona je prispevala svoj hranilno knjižico z vlogo 30.000 Din. on pa je kuharici predložil potrdilo o plačanih 35.000 Din. Kmalu pa je kuharica, ki ji je obrtnik obljubljal poroko, dognala, da ie osleparjena. ker nima dotični »obrtnik« niti prebite pare in ker je avto stal samo 30.000 Din. Policija j« izvršila zaplenitev vozila- a— Otrok umrl zaradi opeklin. V Gornjih Sladečih je podlegel 18 mesečni Franček pri delavki Tereziji Gombač opeklinam. ki jih je dobil, ko je polil po sebi skledo vrelega močnika. a— Obešenec-neznanec. Doslej se še ni mogla dognati indentiteta neznanega obe-šenca ob Dravi. Ima raja ve oči in precej ve k koničast nos, oblečen je v temno nodro in dobro ohranjeno ob!eko, na sebi je ime] napol svileno vijoličasto srajco brez ovratnika, suknjič znamke »Triglav«, na glavi p« temno siv klobuk tvrdke »Adamovi?« iz Kranja. Pri preiskavi so našli pri mrtvecu denarnico podkovaste oblike." v kateri je bilo 101.50 dinarjev. Klobuk in suknjič se nahajata pri tukajšnji policiji. a— Hišo je zažgat, ker ni hotel, da pride v druge roke. Pred velikim senatom se je moral včeraj zagovarjati 35 letni posestnik Jožef Šešerko, ki je obtožen, da ie 27. septembra z Žamencih zažgal gospodarsko poslopje, v katerem sta spala pastirja in hlapec- Izjavil je, da je zažgal radi tega, ker ni hotel, da bi posestvo prišlo v druge roke. Senat je obsodi! Šešerka na šest let težke ječe. a— Pet ljudi so v zadnjem hipu rešili iz goreče hiše gaberniški gasilci, ki so prišli Zadnja pot Frana Ljubljana. 13. novembra- Pokojni France Indof je ležal v sokolskejn kroju na mrtvaškem odru v domači hiši, kamor je včeraj in danes prihajalo na tisoče Ljubljančanov, da se poslove od njega. Danes ob 16. je nastopil Franc? Indof svojo zadnjo pot. Krsto so prenesli iz hiše na Golovcu na strelišče mestni delavci. Na strelišču je krsto blagoslovil šentjakobski župnik g. Barle, Šentjakobsko pevsko društvo je pa zapelo žalostinko »Vigred se povrne«. Šest Sokolov je dvignilo krsto in jo neslo na mrtvaški voz. takoj nato se jo pa začel pomikati veličasten sprevod, kakršnega Dolenjska cesta gotovo ne pomni. Na čelu sprevoda je jezdil oddelk so-kolske konjenice, tričlanska sokolska deputacija je nosila krasen venec, ki ga je poklonil Sokol IV. svojemu prvemu starosti, 2. deputacija je pa korakala s črno ovitim praporom. Za njo se je zvrstilo sokolstvo v krojih, članstvo Sokola IV. pod vodstvom staroste br. Pogačnika, deputacija bratskih sokolskih društev. Sokoli iz Štepanje vasi, z Laverce in drugod za njimi je korskal naraščaj in nato Sokoli v civilu z znakom 2'a Sokoli so stopali gasilci, ki so poklonili krasen venec z rdečim trakTn. nato pa Zidarsko in tesarsko društvo z zastavo, njim pa je sledila skupina tramvajskih uslužbencev v uniformi z revizorjem g. Barličem na čelu. Za njimi se je zvrstilo tehnično delavstvo in uradn štvo mestne elektra-ne in mestni uslužbenci V dolgem sprevodu so nosili tri krasne vence mestnih uslužbencev. Pogreba so se udeležili tudi člani CMD in lovci, pred vozom z duhovščino so pa korakali štentiakobsk' oevci Za vozom s krsto so stopali užaloščeni svojci, nato pa predstavniki mestne občine, številni občinski svetniki in ogromna množica pogrebcev v dokaz, knko priljubljen je bil pokojnik Indof in koliko simpatij je užival v naši javnosti- Pogreb je krenil med gostim špalirjem občinstva po Dolenjski in Karlovški cesti čez Stari in Mestni tr« proti Sv Križu. V cerkvi so pevci zapeli žalostinko »Usliši nas", nato s^ pa krsto nonesli h cirobu Po končanih molitvah so zapeli pevci žalostinko s Človek glej«, od rokoinik* pa sP je v toplih tesedah poslovil y imenu sokolstva br. ZebaL gasit ▼ Gradiščaku pri JuTŠdncih. Viničar Janez Šuen, njegova žena Ana in trije otroci so trdno spali v goreči hiSi. Rešili so jim golo življenje vse drugo je zgorelo- a— Uboj- Tukajšnje oblasti so prejele obvestilo o žalostnem dogodku v Trnov-ljah pri Socki, kjer so zaklali posestniškega sina Ivana Dolarja, ki se je nahajal kot vojak na dopustu. Storilca so orožniki zaprli. Z Jesenic s— Na zadnji seji jeseniškega občinskega odbora se je med drugim razpravljalo o namestitvi novega občinskega delovodje Mesto se bo ponovno razpisalo v »Službenih novinah« in štirih slovenskih dnenrcii-Mh. Blagajnuk g. Avsenik je poročad o razih izplačilih, ki so bila soglasno odobre" na. Socialni referent s. Sušnih je predlo žil v odobritev plačila za redne in iaredme podpore nekaterim občinskim siromakom ta pa za strežbo bolnim in za pogrebne stroške umrlih siromakov, kar je bilo soglasno odobreno. Na predlog g. dr. Rekar-ja se je ponovno sklenilo, da občina zamenja del parcele v izmeri 335 ms za de: parcele v izmeri 110 m* in 55 m*, ki ]e Ias4 K ID na Jesenicah. Presežek zemljišča v —ateal 170 ms. ki ga občina odstopi več KTD, bo plačala ta po 80 Din za ms Dolgoletni občinski uslužbenec g Janez Smo lej je nameščen kot stalni pragmatični ob činski nameščenec, g. Inž Peru-zzi pa kot PoSodbeni občtoski nameščenec Domovin sko pmvtoo so si pridobil! Konrad Javor-sky, Bogomir Zych, Marjan Žagar, Maks Kodrič, Jote ftkrt, Andrej Mašera ta Ma-rija Trubbarjeva. Iz Ptuja j— Dan Jadranske straže je krajevni odbor skupaj s pomladkom proslavil v soboto v prosvetni dvorani »Mladike«. Proslava se je otvorila s himno JS, ki jo je odpel mladinski pevski zbor državne gimnazije. Zatem je ime! uvodno besedo komandant mesta in podpredsednik k. o. JS inž. major g- Manojlovič. Pozdravil je tudi zastopnika sreskega načel, pristava. Rozmana mestnega predsed- g. Jeršeta. bansk svetnika g. dr. Sencarja in gimnazijskega ravn. g -dr. Ko-vačiča. Spored je bil zelo pester. Učenka meščanske šole Runova Danica je recitirala »Naš Jadran«, tret ješolec Vošnjak pa »Naši tržaški bratje«. Po zanimivem predavanju učitelja g. Šestana o gospodarskopolitičnem pomenu morja, je nastopil še orkester po-mladka JS na gimnaziji, zatem pa mladinski pevski zbor pod vodstvom učitelja g-Hasla. Proslava se je zaključila spet 8 himno JS. Že] smo na prireditvi videla mak> onih. ki bi prvi morali dajati zgled naši mladini. J— Občinska uvoznina je uvedena tudi na ročno prtljago, kolikor ni v emtelu pravilnika izvzeta. Kontrolo nad ročno prtljago opravlja poseben nameščenec občine pri izhodu z železniške postaje Prav tako velja občinska uv0znina za vse blago, ki dospe na katerikoli način v mesto. Stranke so dolžne uvoz blaga takoj prijaviti pri mestni blagajni in plačat! predpisano uvoznimo, sicer jih zadene občutna kazen. Gospodarstvo Dotok zlata pri Narodni banki V prvi četrtini novembra je narodna banka zabeležila, kakor je to razvidno iz poslednjega njenega izkaza, zopet dotok zlata in deviz, in sicer v višini 15.5 milijona Din; od tega gre največji del na povečanje deviz izven podlage, ki so narasle za 10.4 na 272.9 milijona Din, dočim se Je podlaga v zlatu in devizah povečala za 5.1 na 1436.8 milijona Din. Narodna tanka je zopet del svojih deviznih rezerv pretvorila v zlato, kajti devize v podla'gi so se zmanjšale za 7.4 na 45.1 milijona Din, dočim se je zlato v blagajnah povečalo za 3.8 na 1249.2 milijona Din, zlato v inozemstvu pa za 8.7 na 97.5 miliiona Din. Posojila so se v celoti zmanjšala za skoro 10 milijonov, in sicer menična posojila za 7.9 na 1546.7 milijona Din, lombardna posojila pa za 2.1 na 205.7 milijona Din. Obtok bankovcev se je v prvi četrtini decembra zmanjšal za 39.1 na 4877.3 milijona Din in je pri tem za 529 milijonov veoji nego lani v tem času. Vzporedno z zmanjšanjem obtoka so se povečale obveznosti na pokaz za 62.3 na 1329.0 milijona Din (predvsem so se povečali žirovni računi za 76.9 na 686.6 milijona Din). Vrednost zlate in devizne podlage skupaj z oficielno premijo je znašala 8. novembra 1846.3 milijona Din, kritje pa 29.74% (prejšnji teden 29.75). Vrednost samega zlata v tresorih pa znaša s premijo 1663 milijonov in kritje v samem zlatu 26.79°/« (26.81). Gospodarske vesti = Druga licitacija za gradnjo prvega sektorja ceste Ljubljana —■ Kranj. Kraljevska banska uprava razpisuje drugo pismeno ponudbeno licitacijo za gradnjo sodobnega cestišča z asfaltnim betonom in drobnimi kockami na državni cesti številka 2 od km 017.470 do km 018.304 (mesto Ljubljana). Ta druga licitacija se razpisuje v polnem roku 2u dni po naročilu gradbenega ministrstva ze. 7- december ob 11 v prostorih sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana — Kranj v Ljubljani Kongresni trg 1. — Odobrena zaščita. Ministrstvo za kmetijstvo je na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug dovolilo Hranilnici in posojilnici v Preserju, r.z-zn.z odiog plačil za 3 teta od 18. ost. 1V35 dalje za dolgove, nastale pred 24. nov. 1934, ter obrestno mero za stare vloge v višini 2%. nadalje Hranilnici in posojilnici v Št. Janžu, r.zzn.z. odlog plačil za 6 let od 16. okt. 1935. dalje za dolgove, nastale pred 18. aprilom t. 1., in obrestno mero za stare vloge v višini 2/b, končno Posojilnici v Voj-niku, r.z-zn.z, odilog plačil za 6 iet od 16. okt. 1935 dalje za dolgove, nastale do 11. marca t. 1. = Milarna in svečarna d. d. se preseli v Osijek. Za 28. november sklicuje Milarna in svečarna d. d. v Ljubljani izredni občni zbor, ki bo sklepal o spremembi pravil in o delokrogu družbe o spremembi naslova tvrdke in o prenosu sedeža. Naziv naj se spremen: v »Saponta« d- d. s sedežem v Osijeku. Delniška glavnica se lahko po sklepu občnega zbora zviša od 500.000 do 1,000.000 Din Družba se naj v bodoče bavi s trgovino vsakovrstnih mil in sveč, toaletnih in kozmetičnih predmetov, krem za obutev, ekstrakcijskih in drugih v to stroko spadajočih predmetov. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: »Vinumfructus« veletrgovina alkoholnih pijač in deželnih pridelkov, družba z o-z. (osnovna glavnica 40.000 Din; poslovodje, Vidovič Franc, trgovec, in Po-legegova Ivanka, zasebnica, oba v Mariboru); »Union Briket« inž. A Lavrenčič* bri-ketiranje premoga v Ljubljani: Scheff Josip, trgovina z mešanim blagem in sadjem na debelo ter izvoz, Sladki vrh. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t- m. ponudbe glede dobave kotnega železa in hločnih verig, strojni oddelek pa do 23. t. m. ponudbe glede dobave Samotne moke in Samotne opeke. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 2. decembra ponudbe glede dobave 3000 kg bencina. 1100 kg mila. 350 m manHa.vrvi, 100 m motvoza to 25 m požarnih cevi. Komanda podmorniške flotilje Tivat sprejema do 10. decembra ponudbe glede dobave sesalk za olje, do 12 decembra glede dobave razhladilnikov, do 20. decembra pa glede dobave lanene jadrenine in kablov Direkcija državnega rudnika Kakanj spre. jema do 28. novembra ponudbe glede do. bave 250 m balat-jermen, 100 slamaric. 40 odej, 100 m amenkan^kega platna ter glede dobave svinčenih cevi. Dne 22. novembra se bo vršila pri štabu 2. bataljona 2. pontonirskega polka v Ptuju uatmena licitacija glede dobave 3000 kg fižola, 600 kg ješprenjčka, 1200 kg testenin, 2000 kg riža in 850 kg zdroba. Borze 13. novembra Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza. Trst je nadalje nekoliko popuščala V privatnem kliringu je bil promet v av. strijskih šilingih po 8.61, v angleških funtih po 245-24 in v španskih pezetah po 6.03, dočim so se grški boni nudili po 29.50. Italijanske kompenzacijske lire so nekoliko popustile in notirajo v Ljubljani 288.79 — 291.19, v Zagrebu je bil promet po 289.63, v Beogradu pa je bil tečaj višji, namreč 293-80 — 296.20. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca za vojno škodo prijaznejša in je bil premet po 355) v Beogradu po 356 — 358), Prijaznejša je tudi tendenca v dolarskih papirjih in je bilo 7% Blairovo posojilo zaključeno po 70 (v Beogradu po 71) in 8% Blairovo posojilo po 78 (v Beogradu po 81). Devize Ljubljana Amsterdam 2974.58 — 2989.17, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 739.36 — 744,42 Curih 142422 — 1431.29, London 214.95 — 317.01, Newyork 4343.94 — 4380.25, Pariz 288.53 — 289.97, Praga 181.19 — 182.30, Trst 354-50 — 357.58. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2625, London 15.1325, Newyork 307.50, Bruselj 51-9625, Milan 24 9375, Madrid 41.9750. Amsterdam 208.85, Berlin 123-65. Dunaj 56.40, Stockholm 78, Oslo 76, Kobenhavn 67.5250, Praga 12-73, Varšava 57.85, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 355 _ 357, za dec. 355 bi. 7% invest. 75 — 77. 7% stabiliz 77 bi. 8% Blair 78 — 79.50, 7% Blair 69 — 70, 6% begluške 60-50 — 6125: delnice; PAB 228 — 233, Šečersna Osijek 128 bi. Beograd. Vojna škoda 357 — 357.50 (356 — 358), za nov. 356.50 — 357 (356), za dec. 356.50 — 357-50 (356 — 358), 7% invest. 78.50 — 79, (77), 4% agrarne 46 — 46.50 (46 _ 46.50). 6% begluške 65 — 65.25 (65), 7% Blair 71 — 71.50 (71), 8% BlaiT 81 — 82 (81). Narodna banka 5800 den. Blagovna tržišča 2IT0 + Chicago 13. novembra. Začetni tečaji" pšenica: za dec. 93.875, za maj 94.375, za julij 98.26; koruza: za dec. 59.125, za maj 58.875, za julij 60. + Winnipeg, 13, novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 83, za maj 87.25. -f- Ljubljanska borza (13. i m.) Tendenca stalna Nudijo se (vse franko nakl. postaja): pšenica: baška 79-80 kg 160 — 162 koruza baška 105 — 107. banatska 103 — 105 50. baška nova 86 — 87; moka: baška in banatska »Og« 260 - 270; »2« 240 — 245; »5« 220 — 235; otrobi: baški 110 — 115; krompir štajerski 60—65. + Novosadska blagovna borza. (13. t m. Tendenca slaba. Pšenica: baška 152—155; ladja Tisa ali Begej 160—162; sremska ali slavonska 153—i55; banatska 152—155. Oves: baški, sremski. slavonski 130—132.50. Jermen: baški in sremski, 64 kg 132.50— 137.50. Koruza: baška in sremska 94—96: banatska 93—95. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 232.50—252.50; »2< 212.50— 232.50; >5« " 192.50—212.50: j6< 172.50— 192.50: »7« 157.50—162.50; »8« 105—110. Fižol: baški in sremski 250—260. -f Budimpeštanska terminska borza. 13. novembra. Tendenca čvrsta Pšenica: za marc 18.06 — 18.07, za maj 18.23 — 18.24; koruza: za maj 15.47 — 15.49. BOMBA2 •f Liverpoo^ 1(2. novembra. Tendenca stalma. Zaključni tečaji: za dec. 6.40 (prejšnji dan 6.40), za maj 6.33 (6.33). -f New York, 12. novembra. Tendenca čvrsta Zaključni tečaji: za dec. 11.61 (11.39)' za maj 11.4'? (11.25). ŽIVIVA. + Mariborski živinski sejem. Na živinski sejem 12. novembra je bilo prignanih 748 glav živine, prodanih pa je bilo 373 glav Cene so bile naslednje: debeli vol" 1.75 — 3.25 Din. poldebeli in plemenski 2 _ 2.50, biki za klanje 2.25 — 2.50, klavne krave debele 2.25 — 3, plemenske kra ve 1.25 — 1.50, klobasarice 0.90 — 1.25. molzne in breije krave 2.35 — 2.50. mlada živina 2.25 _ 3, teleta 3 — i.50 Dia za kg žive teže. NE KUPITE ZAVEZANIH, Oft 1 ■ »—- :'r ■ s u K N V.m rs nsibo.it. " modeme*. P^ovan). >» nudimo Vs« "»i«^"''6 ^ NAŠE CENE S U K N A ZA OBLEKB 80'- 00 180"- ■■■VLADA A IKOMP.I TeOKAROVic INDUSTRIJA VOLNENIH TKAN IN-PARACIN Delo v Ljubljanici počiva Ljubljana, 13. novembra Čeprav je vse kazalo, da bodo po 14-dnevnem deževju mogli nadaljevati z delom pri regulaciji Ljubljanice, se je ta nada že po petih dneh izjalovila. Zaposlili so le manjšo skupino delavcev, ki so urejevali tok vode. Da bi mogli z delom nadaljevati pred odtokom vode, ni bilo mogoče niti misliti. Prvo in najvažnejše delo prihodnjih dni bo postavitev lesenega ogrodja na že dograjenem betonskem jezu na špici. Temelje in betonske dele te zatvornice so po. stavili že pred meseci. Na zatvornici je 9 spodnjih vrat, v katera so montirali 9 debelih, silno težkih zatvorničnih vrat, ki leže v betonskih stebrih zatvornice. Z betonskim temeljem in lesenim delom bo za tvornica tako visoka, da bo mogla za_ držati deročo vodo skoro ob vsaki povod-nji. čim se voda odteče vsaj v toliki meri, da bo mogoča gradnja jezu. bo nova za_ tvornifea že v kakih 8 dneh funkcionirala, ker je pripravljen že ves materija!. Ljubljanica tedaj ne bo mogla več dovajati novih množin vode in njena struga utegne biti kmalu popolnoma suha. Potem bo mogoče začeti z regulacijskimi deli. Upajo, da se bo podjetju posrečilo vso zimo, seveda z manjšimi presledki, v večjem obsegu nadaljevati s poglobitvenimi deli na Prulah, Gradaščico pa bodo, kakor smo že poročali, spustili po dolgem in širokem korit« na že zbetonirano dno Ljubljanice. Okrog meščanske šole v Litiji Od začetka šolskega leta imamo meščansko šolo. S tem je dobil litijski srez svojo pwo meščansko šolo, za katero se je precej čaa^ potegoval. Pri tem nas je krepko podpiral tunii minister g. dr. Kra-mer. Sedaj zahtevajo meščansko šolo tudi Zagorjani in del našega sreza na Dolenjskem. Za novo meščanko šoLo vlada pri starših mnogo zanimanja, saj je ta učni zavod rešil mnoge 'iružune skrbi, kam bi izročili svojo deco. Prvi razred, ki je sedaj otvorjen, obiskuje 5€ učencev in učenK. Večina jih je iz litijskega šolskega okoliša, nekaj Pa iz šmai tna, Kresnic in Vač. Iz teh občin je sestavljen tudi upravni odbor nove meščanske šole, ki ima sedaj na brigi, da preskrbi učne prostore. Meščanska šola je namreč še navezaoa na Ijuibeznjivcst predilniške direkcije, ki je prepustila eno učilnico in sobo za rav-nateljevo pisarno v Dekliškem domu na Stavbah- V Dekliškem domu pa nimajo dovoljnega števila sob za tiste čase, ko se bo naša meščanska šola razmahnila. Upravni odbor je začel seda,; iskatri pro-etor za novo meščansko šolo- Ta teden smo taeli že prve komisijske oglede. Komisija si je ogledala več prostorov, tako onega pri litijskem sreekem načetetvu, ki je last g. Franka Cererja, nadalje Mah-kovčevega pred litijsko osnovno šolo in sodiščem, zemljišča g. Ple*ičarja med vilo g- Dobravca in Vidoviča, prav tako tudi svet g. Simunčiča na solnčni Dobravi nad Grbinom Komisija ni prišla še do končnega sklepa, zato je sedaj razumljivo, da se vrše pri nas mnoge debate, koliiko je katero izmed navedenih zemljišč pripravno ze zidavo mščanske šole. prav bi bilo, ko bi obiastvo kmalu izbralo primeren prostor, kd bi uistrezai šolskim namenom. Naito pa se naj preiie takoj k začetnemu delu. Dvoje nas sili k temu: interesi naše meščanske šole, ki nujno potrebuje lastno 6tretio in svoj nadaljnja razmah, in interesi naših brezpo eelnih in obrtnikov, ker bi jim gradnja prinesfla novega dela. Pustolovec in slepar Celie, 10. novembra. Pred malim senatom se je v četrtek zagovarjal 27-letni Lgnae Roje, brezposeln, delavec brez stalnega bivališča, zaradi tatvine, sleparstva. ogTažanja osebne var nostd ln prestopka proti javnemu miru in redni Ignac Boje je že star znanec sodišča. Vse letošnje Poletje do aretacije 8 oktobra se je potepa) po dravski banovini se radaial pod raznimi Imeni, slu bil in va r»l dekleta, se dai! gostiti in se preživljal e pomočjo tek in stičnih prevar. Zadnji teden pred aretacijo «e je potepal po gomjegTaExplorerom«. Startal je v nadvse ugod. nih vremenskih razmerah in dosegel sve. tovni višinski rekord. Stevens je že dvakrat prej postkušal srečo s stratosfernim balonom, toda imel je smolo. V juliju 1934 se mu je pretrgal balonski plašč in posadka je morala od. skočiti s padali_ Tudi v ponedeljek se ni izvršil start brez motenj. Plašč »Explo. rera« je počil, da je nastala 7 m dolga odprtina. Toda osebje Good Year delav. nic v Akronu je defekt hitro popravilo. Stevensov stratosferni balon je tre. nutno največji balon na svetu Ima 3.700.000 čevljev prostornine, gondola meri v prerezu tri metre, balon pa je tako izdelan, da se lahko dvigne do višine 28.000 m. Polet je minil brez posebnih presene. čenj. V višini 8400 m je Stevens prvič vrgel oko na toplomer in ugotovil zunaj gondole 40 stopinj pod ničlo. Balon je Trdnjava Enda Jezus Nesrečna italijansko-abesinska vojna L 1896 V poročilih o zavzetju Maka,le po italijanskih četah emo č-itali, da so po tem dogodku razobesili italijansko Vobojnico pred vsem na stari trdnjavi tega mesta, na utrdbi Enda Jezus. To dejanje je imelo za Italijane skoraj isti mora lini pomen kakor zavzetje Achue, kajti s trdnjavo Enda jezu« še veže zadnji spomin na nesrečni pohod 1. 1S95 in 1896. 7. decembra 1835. je oče današnjega abesinskega cesarja, siov.iti ras Makonen z veliko vojsko napadel pri Arnbi Aiadžiju, južno od Makateja, oddelek italijanskega majorja To«ellija, ki ga je tvoril bataljon domačinov s štirimi topovi in kakšnih 100 nere.guiarn'h vojščakov Oddelek so Abesinci skoraj do zadnjesra moža poklali. Major Toselli je izvršil samomor. Po tej bitki je Makoinen začt-l oblegati peti bataljon, ki se je držal pod poveljstvom majorja GaLiiana v trdnjavici Enda Jezus na gorski višini pri Makaleju. Abesinci so imeli ogromno premoč, v njihovih vrstah so bili bivši framcoski častniki in so bili de'onia oboroženi tudi s tedanjo Lebelovo puško, kakršno je uporabljala francoska armada. Navzlic temu oblegovalci s svoji m naskoki na trdnjavo niso ničesar opravili. Toda ob'eganeem je pričelo primanjkovati vode, njihovi mezpri, ki enajst dni niso dobili nič vode. so skoraj vsi poginili, in tudi moštvo je dobivalo zadnje dni komaj četrt litra smrdljive in pokvarjene tekočine. Tako se je moral Galliano, ki je bil med to obl©go povišan v polkovnika, 20. januarja s težkim srcem odločiti, da izroči svojo postojanko nasprotniku, izgovoril pa si je, da mu dovolijo prost odhod z vsemi vojaškimi častmi, s topovi in orožjem, prtljago in ranjenci. Še isti dan je neguš Menelik odredil, da je juinaška posadka dobilla dovolj pitne vode, dva dni pozneje je ras Makonen prevzel trdnjavico. Galliano je s svojimi možmi preko Maimakama, Ungere in Ada-gahanusa dosegel glavno vojsko general; Baraitierija, kjer 60 ga smatrali že za izgubljenega. Obleara Ende Jezusa je zbudila takrat pozornost po vsem svetu tri poleg italijanskega kralja sta Galiliana odlikovala z visokim redom budi avstrijski in nemški cesar. Toda Gallino se ni dolgo veselil svojih časti, že L marca je padel na čelu tretjega* bataljona domačinov v strahoviti bitki pri Adiui, v kateri so Italijani izgubili dva generala, 19 štabnih častnikov (od vseh 31), 242 višjih častnikov in 4557 mož. vseh 56 topov in ves tren. Abesinci so tedaj vsem askarom, ki so jim padli v roke, odrezali desno roko in levo nogo, toda vojakov domačinov, ki so se borili z Gallianom v Endi Jezus, niso pohabili na ta način. Filozof in njegova sestra Utemelfitelfica Nieizschejevega arhiva v We!marju Včeraj smo na kratko registrirali vest, da je imrla v \Veimariu 90-letna sestra avtorja filozofskega brevirja »Tako je dejal Zaratustra«, ga. Elizabeta Forster-Nietz-sche. Do svoje smrti je upravljala Nietz-scbejev arhiv, ki ga je tudi sama osnovala. E izabeta je bila svojemu nesrečnemu bratu najboljša prijateljica in tolažnica v Italijani gradijo žično železnico i Kakor poročajo iz Asmare v Eritreji, prič- j ne tam v kratkem obratovati med pristaniščem Massouo in tem mostom žična želez-niča, ki bn spossobna prevažati po 720 ton blaga in bo ena največ],i,h na svetu. Obe mesti ?ta bili doslej zvezani s 120 km dolgio železniško proso m s cestami, a to ne zado- j siuje ogromnim) zahtevam, ki jih postavlja voj.nia eksperti« ia v Abesinijo. Žična železnica bo dolga 75 km nn bo neposredno vezala obalo z 2400 m v:soko planoto okrog Asmare Rab 'a bo za prevažanje žita. premoga. cementa in drugega gradbenega materi je la. iskanje KIngsSorda Ssnitha Tragedija letalca Kmgsforda Smitha bo ostala slej ko prej nepojasnjena. Doslej je bilo vse iskanje letalca in letala zaman. Ker je Smith odletel iz Alahabada že pro_ šli petek zvečer, nimajo upanja, da bi še našli njegove ostanke- - Hladna jesen že prihaja — Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO SCHWAB LJUBLJANA težkih urah njegovega življenja. L. 1885 se je omožila z raziskovalcem in koloniza-fcorjem Bernhardom Forsterjem in odšla z njim po svetu. V paragvajskem pragozdu jo je dohitela vest o težki bratovi bolezni. Ko je uredila vse formalnosti, se je vrnila v Nemčijo, se nastanila s Friedmchom Nietzschejem v Naumburgu, pozneje pa v Weimarju, kjer je filozof Nietzsche 1- 1900. umrl v vili »Silberblick«. Po bratovi smrti se je Elizabeta posvetila zbiranju N:etzschejevih rokopisov. Zbrala je domala vse, kar je bilo izpod njegovega peresa doma in v inozemstvu. Leta 1897. je osnovala Nietzschejev arhiv, ki mu je bila zvesta čuvarka vse življenje Napisala je tudi več informativnih stvari o svojem bratu. Zaradi stališča, ki ga je zavzemala v izvestnih vprašanjih, so ji očita'! da hoče popačiti filozofovo podobo Izdala je tudi bratovo korespondenco. Leta 1921-ji je podelila univerza v Jeni za zasluge, ki si jih je pridobila za Nietzschejev arhiv, častni doktorat filozofije. tedaj plul nad reko White River v Južni Daikoti. Ob 18. uri 28 minut je dosegel balon višino 18.300 m, ob 19.21 pa rekordno vi_ šino 22.570 m. S tem je postavil nov re. kord. Takrat je kapitan javil, da kaže toplomer 55 stopinj mraza zunaj gondo. le, v nji pa 10 stopinj pod ničlo. Nebo nad balonom se je zdelo črno pobarvano in njegov odtenek je bil, opazovan s sončne strani še temnejši kakor sicer. Ob 20. uri 5 minut se je začel Stevens spuščati k tlom. Na zemljo je sedla gon_ dola ob 23. uri 13 minut v bližini White Laikeja v Južni Dakoti. Ob 22. uri 14 minut je posadka javila, da pada balon z naglico 150 m v minuti. Padec je bil torej prilično hiter, čim bliže so prihajali zemlji, tembolj so tempo padca zadrževali, da ne bi nastala nesreča. Polet j>Explorera« je osmi podvig svoje vrste, odkar se je prof. Piccard prvič dvignil v velike višine stratosfere in pri. ča, da bo ostal balon za dogleden čas edino sredstvo za takšne polete. Dosedanji rekord v stratosfernih poletih so držali Rusi- Prokofijev, Birnbaum in Godo. nov so najprej dosegli 19.000 m višine, kmalu nato pa so jih prekosili lastni ro_ jaki Vasenko. Fedosjenko in Ušiškin, ki so dosegli 20.600 m Američani so torej zdaj posekali oba ruska rekorda. Balon, s katerim je dosegel kapitan Stevens novo zmago v zraku, je last ameriške Geografske družbe. ;>Explorer« je dosegel najvišjo višino štiri ure po startu. Polet je zasledoval izključno znanstvene smotre. Kemična sestava zgornjih zračnih plasti nam je še vedno uganka. Upajmo, da se je svet s Steven-sovim rekordom vsaj približal njeni re. šitvi. Pri nas ne govore baze temveč dejstva? RADENSKA je NAJJAČJA v celi Jugoslaviji 1) po vsebini litija (proti sečni kislini) ; 2) po množini prirodne ogljikove kisline (panhormon); 3) po množini in raznolikosti zdravilnih sestavin, EDINA v celi Jugoslaviji; 4) s težkimi metali (za čiščenje in okrepitev krvi in življenskih sokov v organizmu). ZATO JE TAKO ZDRAVA IN DOBRA ! Japonski prestolonaslednik Japonski cesar Hirohito je do zadnjega imel same hčere, zato je zavladalo na njegovem dvoru nepopisno veselje, ko se je vladarju narodil sin. Kraljevič je star komaj dve leti in ta fotografija, napravljena na postaji v Tokiju, je prva njegova slika, ki gre v širni svet Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Volilna agitacija na Anglešken? Izropana Makala Svojci rasa Gukse živi in zdravi — Krst trikolore z mrzlo kavo — Muke prodiranja v Abesinijo Webb Miller, posebni poročevalec United Press pri severni italijanski armadi poroča iz Makale 10. novembra: Italijani so našli Makalo kot izropano mesto. Ras Sejum je poslal en dan pred italijansko zasedbo v mesto oddelek vojaštva z nalogom, da je treba pobrati v Makali vsa živila in vrednosti. To se je zgodilo. Plenilci so se po ropanju jadrno umaknili. Izvršili so naročilo tako temeljito- da je prebivalstvo Makale težalo pred mpmi. Ljudje so se vrnili na svoje domove šele po italiJanr-ki zasedbi. Prinesli so svoje stvari na mezgih. Prebivalstvo je pozdravilo Italijane pri vhodu v mesto z vsem spoštovanjem. Na čelu poklonitvenega odposlanstva je bila duhovščina koptiške cer- pa italijanskim vojakom po zelo visokih cenah. Njegova točilnica je vedno nabito polna. Zadnji sunek italijanskih čet proti MakaH se je izrodil v tekmo m^d raznimi divizijami. Tudi med poročevalci štiridesetih držav se je razvilo nekakšno tekmovanje za palmo zmage. Vsak je hotel prvi dospeti v osvojeno mesto. Med vojaki so prvi vstopili v Makalo askari generala Birolija. od ko-respondentov pa je najprvi prispel na cilj Američan NVhitaker, poročevalec »Herald Tribunec. Pri vstopu v mesto smo imeli vsi rdeče, vnete veke, a bili smo tudi kosmati, ka ti obrili se nismo štiri dni. Mnogi med nami Jias G u k s a na čelu svojih čet pred vstopom v Makalo kve. Svečeniki so imeli s seboj velik križ in so pozivali italijanske voviake, naj ga poljubijo. Otroci domačinov, ki še niso videli belokožcev, so bežali pred njimi, matere pa so Jih kmalu potolažile. Vojščaki rasa Gukse so vstopili v mesto skupaj z Italijani. Ker so doma večnoina iz Mikale, so jih pričakovale tudi vojne žene, ki so se jim veselo vrgle v objem ter jih poljubljale na lica. Ras Guksa je osebno pohitel v ilovnato hišico k svoJi materi in sestram. Našel je vse doma žive in zdrave. Vest, da so Abesinci odgnali s seboj in jih poklali, se je tore\j izkazala za vojno izmišljotino. Prvo dejanje Italijanov po vhodu v mesto je bilo razotešenje italijanske zastave na trdnjavi, kjer so jo Abesinci sneli 1. 1806. Polkovnik Mario Tosti je izvršil to reč, toda pri krstu zastave .ie moral zaradi pomanjkanja drugih pijač politi trikoloro z mrzlo kavo. Alkoholne pijače so z*'lo redka prikazen tukaj. Točilnico za spirituo-te ima samo neki star Grk. Mož ima seveda v svojih kleteh nekaj konjaka, prodaja ga so ostavili vso svojo prtljago zadaj, samo t namenom, da bi prej prišli na cilj. Treba je tudi zapisati, da se je našel med dop»> niki eden, ki je spretno obesil svojo prtlj*. go nekemu mezgu. Na koncu se Je še sam povzpel na živinče in je tako slavnostno t sedlu pri.iahal v Makalo. Izčrpanost, ki jo je terjal ta pohod, »e fko-ro ne da popisati. Gorata pokrajina je silno ovirala potovanje čet. Mnogi vozači motornih vozil so potem, ko so prišli ▼ mesto^ omagali in omedleli zaradi izčrpanosti Pešci so tako temeljito obrusili svoje čevlje po ostrem vulkanskem kamenju, da hi prikorakali v Makalo s krvavimi in zateklimi nogami. Mnogi so imeli noge ovite kar v cunje. Askari so praznovali svojo zmago na način. Opijanili so se z neko opojno pijačo^ ki jo pridelujejo v teh krajih. Ta pijača s« imenuje tej. V nJeni omami so plesali svoje fanatične vojne plese Italijansko poveljstvo pa je mimo tega ostalo zvesto svoji nalogi in je začelo Takoj popravljati ceste ter graditi utrdbe, katere je oborožilo R strojnicami. Mladoletnik umoril Lad£ A & t o r govori na nekem shodu svojega sina v Fulhamu Zločin v Pragi — Kako so izsledili morilca Prošli petek ponoči je bila v nekem hotelu praškega starega mesta umorjena 30 letna lahkoživka Jožefa Kamenikova. Policija, ki je bila o umoru obveščena šele v popoldanskih urah, je stala pred težko nalogo izsleditve morilca, ki je izginil v jutranjem somraku iz hotela z naročilom, naj ne budijo ženske, ker bo že sama vstala. Detektivi so našli v sobi umorjenke dve čaši z ostanki popitega vina. Češi nista bili last hotela. Bili sta kupici za vodo na njih je stalo ime neke praške tvornice za so. davico. Pod posteljo umorjenke so našli agenti črne moške spodnje hlače. Na podlagi teh najdb so začeli iskati zločinca, in so ga res iztaknilu V bližini praškega policijskega ravnateljstva stoji vinotoč, kjer si je neznan moški proti zastavnini izposodil kupice- Tam je tudi kupil vino. Lastnik lokala je povedal, da je prišel v četrtek okolu poldneva k njemu mladenič, ki se je isti dan štirikrat vrnil. Dvakrat je prišel v spremstvu starejšega moškega z brazgotinami na licu. Zadnjič se je vrnil sam in je kupil steklcnico vina za 15 Kč ter si izposodil dve čaši. Detektivi, ki jim je lastnik vinotoča opisal moža z brazgotino, so se domislili, da je to neki brezposelni natakar Streševski. Zato sta šla dva agenta k njemu na dom. Vzela sta s seboj tudi črne hlačke .ki sta jih našla pod posteljo umorjene lahkoživke. V stanovanju sta spala Strešovski in neki frizerski pomočnik- Detektivi so ju pozvali, naj nemudoma vstaneta. Ko pa se je začel frizerski pomočnik oblačiti, ga je eden izmed agentov presenetil 7, vprašanjem: »Kje pa imate spodnje hlače?" Fant je prišel v zadrego in zajecljal: »Moje črne spodnje hlače sem izgubil!« To je zadostovalo, da sta detektiva mla. deniču napovedala aretacijo ter ga odvedla na policijo. Tam je frizerski pomočnik po kratkem obotavljanju priznal, da je res umoril Kameni kovo. Fant je bil do nedavno zaposlen v nekem salonu izven Prage. Toda dela se je naveličal, zato je sklenil oditi v prestolnico. Na tej poti je ukradel moško kolo. s katerim se je pripeljal ua cilj in ga potem pro. dal za 130 Kč nekemu starinarju. V azilu Armade spasa se je seznanil 6 Štreševskim m sklenil 7j njim prijateljstvo Šla sta v kino. kjer sta gledala neki detektivski film- Tz kina sta jo potegnila v neki izkuh. na poti domov pa st* srečala dve lahknživki. Streševski je krenil s 6vojo proti Vltavi, frizer- Granata iz svetovne vojne Na italijanski strani ozemlja pri Plo-dckenpassu gradu jo ta čas vodovod. Pri tem deiu je neki delavec izkopai nerazpo-čeno granato, ki je tam ostala še iz časa svetovne vojne. Vzel jo je s seboj v barako z delavce. Zvečer si jo je ogledoval s sedmimi drugimi tovariši Skušali so iz nje potegniti vžigalnik. Hipoma je nastala strašna eksplozija, ki so jo slišali še daleč v Ziljsko dolino. Može v baraki je strašno zdel?lo. Enemu je odtrgalo obe nogi in je uimrl med prevozom v bolnišnico, drugi je oslepel, tretji je od strahu znorel «»1 tutfii ostali so dobili hude poškodbe. lahkoživko ski pomočnik pa je odpeljal Kamenikovo ▼ neki hotel, kjer je najel sobo. Kamenikova je zahtevala od kavalirja vina. Šel je ponj in je prinesel tudi dve čaši. Opolnoči je Kemenikova zahtevala plači, lo za zaužito ljubezen im zaradi tega sta se sprla. Frizerski pomočnik, ki se je vpisal v hotelsko knjigo z lažnim imenom Koček, je med prepirem stisnil Kamenikovo za vrat in jo je tiščal tako dolgo, dokler ni izdihnila. Potem jo je položil ua posteljo, prekrižal njene roke, zaprl vrata, šel po stopnicah iz hotela, naročil, naj ne motijo ženske v sobi št. 8, najel avtomobil in se odpeljal-Prvotno jo je hotel odkuriti iz Prage z vlakom, toda imel je premalo denarja in je med vožnjo spremenil svoj načrt. Naročil je šoferju, naj ga zapelje k Strešovskemu, kjer je legel k počitku in spal kakor da s« ni nič zgodilo. Obdukcija je ugotovila, da je bila Kenie. ni kova zadavljena. Frizerski pomočnik j« izvršil ta zločin poldrugo uro pred iztekom svoje mladoletne dobe, zato ga bo sodilo posebno sodišče. Kljub temu mu grozi ječ* od dveh do petnajstih let. A N £ K D 0 T A TrLstan Bernard se je bil pravter vrnil iz ženeve in je zašel v družbo, kjer so debatirali o večno aktualni temi: evropski in svetovni mir. Bilo je v Briandovih dneh. Nekateri so se izjavili za. stari rek: Si vis pacem. para bellum. Drugi so držali z Briandom: Si vis pacem, para pacem- Končno so naprosili Bernarda n«.j tudi on, ki baš prihaja iz Ženeve, pove svoje mnenje. Tristan Bernard je izpraznil kozarec tn povedal, da so v ženevi pravkar odkrili veliko sintezo. Odslej se bo stavek starega Rimljana glas®: Si vis pacem, pa-ragraphem... VSAK DAN ENA rKako ste prestali zračno vožnjo?« > Izvrstno, - hvala za vprašanje«. »Kaj vas ni nič motilo brnenje motorjev?< -Ah, saj eem vajena smrčanja svojega moža<. (pcNebetopaHerc) PREMIERNI KINO ELITN DANI NO MATICA v%/ ob 4*9 7.15 in 9.15 SLAVNOSTNA PREMIERA RAZKOŠNEGA VELEFILMA NAPETE VSEBINE, DOVRŠENE REŽIJE IN NAJPRILJUB IGRALEC, SLAVNI msM£.~......- Stari kralj Mladi kralj — VVerner Hira — Emil Jannings IMGS p^el i nbm prekaša v tem filmu vse svoje kreacije. Sodelajejo še: Werner Hinz, Leopoldine Constantin, Georg Aleksander, Waltear Jansen, Rudolf Klein Rogge. PRINAŠAMO STALNO NAJNOVEJŠA POROČILA Z ABESINSKIH BOJIŠČ PREDPRODAJA VSTOPNIC dnevno od 11. do 12.30. ure in od 3* popoldne dalje. •.-k-J, '••• ' -'M. .'}■* 1'" •". '' V . v fe^svL .. •■■•"v < . • • • * " ■'. fliž • v," ■ • c -.- • : ..v ; 'jwMSMSf. v 1 • ■>'-.■ -J? s o r t Z Ljubljano ali teez nje Še danes nismo na jasnem, ali se bo kdo izmed naših dveh klubov kvalificiral za nadaljnje tekmovanje v državni ligi, a»i burno gledali tudi pri nas prihodnje leto •zanimive tekme velikih nasprotnikov, ali se pa bomo morali zadovoljiti z manjšimi lokalnimi dogodki. Vse je odvisno od nedeljskih tekem, šele tedaj si bomo v vsema na jasnem. Primorje pojde v Zagreb h Gradjanskemu, k Iliriji pa pride v Ljubljano Hašk. S strani opazovalcev nas seveda v glavnem zanima tukaj Sna prireditev, ki se bo odigrala pred našimi očmi. Vsem je moštvo zagrebških akademikov dobro znano in vemo, da je to četa, ki ve kako se obvlada žoga in kaj je treba storiti, Hašk nam je to v poslednjih svojih tekmah temeljito dokazal. Porazil je svojega lokalnega rivala Gradi jam sikega, primorje v Ljubljani in še preje v iS-igrebu Ilirijo caio katastrofalno. Iliriji se torej nudi v nedeljo lepa prilika za rtivanš, tega se mora ona zavedati in oprati mora s sebe to sramoto. Vsa Ljubljana pričakuje to od nje in vsi smo prepričani, da bo v ta namen vložila vso svojo voljo, požrtvovalnost in borbenost. Samo na ta način bo uspela in sam na ta način ji je zasigurano drugo mesto na tabeli in s tem direktna udeležba v državni ligi. Naj imajo belozeieni pred očmi, da je to velika, a tudii zadnja prilika. Zamujeno se ne bo dalo več popraviti in zopet se povrnejo majhne razmere. Čaka nas torej velika prireditev, kar potrjuje tudi veliko zanimanje, ki vlada med občinstvom, ki bo ta dan igrišče napolnilo, kot že dol-nršinnr Milan, oba Korotan—Lj. Kiselj Franc, Ja- dran, Lipovšek Nande, Sloga—Lj., Trepše Miro, Ulobočnik Marjan, Marolt Viktor, vsi Jadran. Službeno iz poverjeništva 00 Trbovlje. Za javljeni nogometni tekmi v Trbovljah sta določena naslednja sodnika: Dask — Svoboda g. Rajtmajer, za finale za pokal Delavske zl>ornice g. Krhlikar Moto—klub Ilirija javlja članstvu, da .'e preminula g. Nežika Weibl, mati naših članov Marjana in Lojzeta VVeibla. Rogreb bo v četrtek 14. t. m. ob 15.30 iz hiše žaiosli-Slomškova ulica št. 4. Članstvo se naproša, da se pogreba polnoštevilno udeleži. S.K. Reka razpisuje za nedeljo 17. novembra cross—countrj' v treh kategorijah. Za 14 do 16 letne na progi 2 km, za 16 do 18 letne na progi 3km in za nad 38 letne na progi 5 km. Start in cilj pri gostilni Strelišče pod Rožnikom ob 10.30. Prijave brez prijavnine do pol ure pred pričetkom na startu. Za klubove tekmovalce udeležba obvezna, ker se bodo predstoje-čim klubskim smuškim tekmam pripustili samo oni člani tekmovalci, ki se bodo udeležili gozdnega teka. Prvi od vsake skupine doli lično diplomo. Vremenski pregled Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 0—10. 7 padavine v mm. 8 vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 12. novembra. Ljubljana 7. 766.7, 8.0, 9S, SW1 10, dež, 0.1 i Ljubljana 14. 76.8. 10.8, 95, SW1, 10, —, —J Maribor 7. 764.S, 8.0, 90, 0, 6, —, _; Zagreb 7. 766.5, 6.0, 90, El, 10, —, —; Beograd 7. 767.7. 8.0, 80, SE6, 4, —; Sarajevo 7. 769.8, 4.0, 90, 0, 10, —, —; Skoplje 7. 770.3, 9.0, 90, 0. 10, —, —; Kumbor 7. 766.2, 11.0, 90, N3, 4, —, —; Split 7. 765.9, 14.0, 70, NE2, 6, —; Rab 7. 767.4. 14.0, 70, ESE1, 5, —, —; Rog. Siatina 7. —, 4.0, 9S, El, 10, _, —. Temperature: Ljubljana 11.4, 7.4; Maribor 15.0, 7.0; Zagreb 14.0, 6.0; Beograd 17.0, 7.0; Sarajevo 2-1.0, 3.0; Skoplje 14.0, 9.0; Kuimbor —, 8.1; Split 21.0, 13.0; Rab —, 11.0; Rog. Slatina 15.0. 4.0. 13. novembra. Ljubljana 7. 765.9, 8.6, 95, SI, 10, 0, 0.2; Ljubljana 14. 765.6. 10.0, 92, 0, 10, —, —; Maribor 7. 766.5, 8.0. 90, 0. 10, —, —; Zagreb 7. 766.2. 6.0, 50, ESE2, 10, —, —J Beograd 7. 767.4. 6.0, 80, ESE5, —, —, —: Sarajevo 7. 768.9; 0.0. 90. _, —, —, —; Skoplje 7. 769.0, 3.0, 90, 4, —, —; Kumbor 7 764.9, 11 0. 90, NE4. 3, —, —; S pil it 7. 764.2. 14.0, 80. ESE3, 5, —, —J Rab 7. 764.8, 15.0 86. —. 8. —, —; Rog. Slatina 7. —, 7 0. 96. SE3, 8. — — Temperature: *,jjub!%na 10.8 7.8: Maribor 14.0. fS.0; Zagreb 10.0, 5.0; Beograd 15.0. 6.0; Sarajevo 17.0. 0.1; Skop-lje 13.0. 2.0; Kumbor —. 10.0; Split 19.0, 14.0: Rab —, 14.0; RoS. Slatina 16.0, 5.0. ž** CM D, darujmo še za pol stoletja! Naše gledališče Drama Začetek ob 20. Četrtek 14.: Direktor Čampa. Red Čelrtek Petek.: 15.: Bratomor na Metavi. Gostovanje v Celju. Izven. V Bahrori drami »Otroci« igra hčerko gdč. Levarjeva, dvornega svetnika g. Bratina, starega grofa g. Levar, njegovega sina g. Drenovec, svetnikovega nezakonskega sina g. Pianecki in slugo g. Jerman. Dejanje se vrši v starem gradu. Premiera v režiji g. Bratka Krefta bo v nedeljo. Opera Začetek ob 20. Četrtek 14.: Madame Butterfly. B Petek 15.: Zaprto. Sobota 16.: Netopir. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja 17.: Aida. Debut gdčne Karene. Izven. V prvi reprizi Verdijeve opere »Aida« v nedeljo v naslovni vlogi debutira izredno nadarjena, odlična pevka domačinka gdčna. Karenova. Šentjakobsko gledališče Sobota 16.: Začetek ob 20.15 škandal pri Bartlettovih. (Vzorni soprog). Nedelja 17.: ob 15.15 Legionarji. Ob 20.15 Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog). Mariborsko gledališče Sreda, 13. novembra. Zaprto. Četrtek, 14. novembra ob 20. uri »Medvedji ples«. Red. A. Znižane cene. Petek, 15. novembra. Zaprto. Sobota, 16. novembra ob 20. uri »Vihar v kozarcu«. Premiera. Poslovilna predstava in štiridesetletni jubileu Štefke Dragu ti novice ve. Izven. Nedelja, 17. novembra ob 20. uri »PoUska kri«. Znižane cene. DRAGULJ MED RADIO-APARATI F H I L I P S RADIO CIST, TOČEN EV SELEKTIVEN SPREJEM, TUDI NAJBOLJ ODDALJENIH POSTAJ — SPREJEMNIKI ŽE OD DIN 1995.— ALI NA MESEČNA ODPLAČILA PO 120,— DIN. H I L i P S RADIO NAJVEČJA R ADIO-INDUSTRIJ A SVETA 38.000 DELAVCEV, 32 TOVARN V 19 DRŽAVAH, NA ŠTIRIH KONTINENTIH. H. E. Werner: 45 lllr.Thorsten hoče bol! Tako govoreč je komisar počasi hodil po sobi. V vsem njegovem vedenju in v sleherni njegovi besedi je bila trudoma zatajevana razdraženost, ki je le prerazločno pričala, kako malo mu je Thor-stenovo nepričakovano razodetje po godu. Tudi Buzz je bil zdaj vstal, in tudi njemu se je zrcalila na obrazu ista nejevera; vendar se ni upal oporekati- Lahno se je naklonil Američanu in dejal: «V tem zmisiu bom torej sestavil svoje poročilo "Newyoiškemu Staru'.» « Storite to — in ne pozabite izrecno poudariti, da je bila Miss Garronova tista, ki je že od začetka izpodbijala zločinske nakane mojih nasprotnikov.» «In jaz?- mu ie Arnster nezadovoljno segel v besedo. «Potem takem sem bil v tej zadevi odveč — stranska figura, ki jo po mili volji porivajo sem ter tja?» «Storili ste, kar ste le mogli, da bi mi koristili — in tega je bilo več, kakor sami mislite v tem trenutku!» mu je zatrdil Thorsten in se pohvalno nasmehnil. «To boste videli tudi po čeku, ki ga dobite v zahvalo za svoje usluge!» «Hvala vam —» Arnster je skomignil z rameni. Heintze je naglo končal ta int©rmezzo- Videti je bilo, da ni najboljše volje. Osorno se je obrnil k Fabricitjsu, ki je še vedno molče slonel v naslanjaču. Prosim torej.pojdiva!» Doktor se je menda šele zdaj zavedel okolice. Obotavljaje se je vzdignil in stopil korak proti komisarju, nato pa obstal: cProšnjo še imam.» «Namreč ?» «Rad bi — govoril z Mr. Thorstenom v štiri oči--> Arnster se je porogljivo zasmejal. «To bi vam godilo — da bi dobili priliko še za tretji poizkus —» «Saj nisem blazen!* se je doktor z zaničljivim nasmehom otre-sel. «Moja igra je izgubljena — sam izprevidim. Moral bom.. • plačati račun! A vendar — prav zaradi tega — bi rad govoril z Mr. Thorstenom! Orožja nimam pri sebi — sicer pa lahko počakate pred vrati, če mi ne zaupate. «To bi tako in tako storil!» je kratko pokimal Heintze. e Konec koncev je samo Mr. Thorstenu mar, ali se strinja z vašo željo ali ne!» Thorsten je odločno mahmil z roko: «Sam sem že mislil na to, da moram govoriti s Fabriciusom iz oči v oči.» «Prosim — kakor izvolite!» Heintze se je obrnil k Buzzu, Arnster ju in Wessentinu, rekoč: li'te?» Fabricius je vrgel glavo nazaj in tiho, presenečeno vzkliknil: «A — zato torej!» «Da — zatob «MLslite, da vas ta ženska resnično ljubi ?» «Vem, da me!» «In — vi ji vračate ljubezen ?» «Odgovor na to vprašanje je menda nepotreben, doktor 1» «Kakopak — vaše ravnanje priča o tem! Torej ljubite Glorijo.» Dolgo je zrl Američanu v bledi obraz, ki mu je begala po črtah bliskavica bolestnega spomina. «Da — prav imate! — Ljubiti to žensko — zares — z njenim srčnim soglasjem — to bi bilo nemara celo mene odvrnilo od poti, ki sem jo ubral. Nemara! Ne bil bi je smel siliti — a zdaj je prepozno.* Obmoknil in tiho zastokal. Thorsten se je nagnil naprej: «Doktor — dajte, da vam ponudim kupčijo! Izpustite Glorijo iz svojih priznanj pred sodiščem! Jaz bom pa skrbel za to. da bo sodba kar moči prizanesljiva!» «Prepozno!» Doktor je mahnil z roko- «Z menoj je pri kraju! Najprej poizkus zastrupi jen ja in potem še tisti strel na vas. Moj račun je sklenjen! Tu ni več pomoči!» «In — Gloria ?» Rahel strah je drhtel v Thorstenovem glasu. Fabricius ni odgovoril. Zamišljeno je strmel predse. Samo nemirni drget v kotičkih njegovih ust je pričal o razburjenju, ki ga je pretresalo. ❖ «In Gloria ?» je Američan tiho ponovil vprašanje. «Bodite brez skrbi, Thorsten! Te ženske ne bom omenjal. In tukaj — na-te.» Hitro je bil segel v pr-ni žep in izvlekel zapečaten ovoj. ki ga je zdaj stisnil Američajiu v roko. « Dajte ga Gloriji! Bel je je. da ga policija ne najde pri meni!» «Hvala!* Thorsten je urno spravil ovoj v žep. Tedaj je Fabricius s trdnim koraki krenil proti vratom in jih odprl: «Gospod komisar — zdaj sem vam na voljo!s- Koraki so se oddaljili po hodniku- Thorsten ni pazil nanje. Z motnimi očmi je strmel predse, dok iT ga ni trkanje na vrata zbudilo iz zamišljenosti. « Prosim!» Giinter Wessentin je stopil v sobr «Ali imate še kako naročilo zame?* «Ne — se pravi — stopite semkaj, Wessentin! Rad bi se vam še zahvalil za vaše previdno ravnanje v tej zadevi!» Thorsten je pomot-čal, nato pa nadaljeval: «Bržkone se ne motim v domnevi, da niste samo iz skrbi za moj blagor vzeli toli težkega suma nase. Mislili st« tudi na obljubo, da boste varovali Miss Garronovo, je lite ?» CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—k Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasneea oddelka »Jutra« TIS«« ^ , . ~ odgovor, priložite 1*111 v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa pc poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, jc naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Sl^ibpdobi Beseda 1 Dio. davek * Din trt §ifro ali daianje iastovs 5 Dio. Naimanil) rneset 17 Oln. Sedlarja ali knjigoveza kateri je fce det«-' * varni, sprejme Klimanek Sdenburgova 6. 'S'010-1 1 2SS m Vsak beseda SO par; davek Dm, is dajanje naslova 5 Din, aaimanjši inesek 12 Dio. Gospodinja želi mesto k d vem osebam ali k eni ženski «4i .noški osebi. Ponudbe ua ogl. od-arce od Din nai.rej. donite pn PkESKERJU, St Petra eoeta 14. 9"» Naprodaj »t.elaža s steklenimi vrati, blag. miza, šivalni stroj Pfaif. okrogla stenska ura in miza iz proste roke v izvršbi Vuna V. J. l£V*j/3o. Oglasiti se v sobi okrajnega sodišča Ljubljana. JilOl-G Štedilnik dobro ohranjen prodam. Naslov v vseh t>os.1 Jutra. iM-27-6 Steklen nastavek za pult. dolg ISO cm. proda A. B. C. Ljubljana Medvedova 8. telefon il-44 (poleg Gorenjskega kolodvora). ?5M'j-G Starinsko skrinjo zelo lep komad proda A. B. C. Ljubi iana-Mn^vedo-va 8. telefon 3441 (poleg Gorenjskega kolodvora). Zj 120-6 Sobno gredenco ler>o. veliko ogledalo (Trimo). trikotno zofo. dva fotelja. parflvan — vse dobro ohranjeno r»roda Golob. Gallusovo nabrežje 39. •35115-6 Beseda I Dio, Javek S C"n. zs šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Oln. GosiKiske sani in vozove kupim. Pismene [K»nu(il>e na ogl. odd. Jutra pod > Sani c 23103-V Živali Beseda 1 Din. davek J Oln. ia šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Psiček japonec črno bele barve, sliši na ime »?.aki« ie pogreša. Kdor mi javi kje se na haja dobi 100 dinarjev. HerbeJšt-ajnova 10. 35ite-2r Avto, thtito Besedi. I Din. davek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova > Din Najmanjit tnesek 17 Din. Auto Renault, dvosedežen, do-broohranjen, napro-laj. l'o-nufjbe na ogi. odd. Jutra pod »Auto«. 35072-10 V najem Beseda 1 Din. davek " Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dimnikarska obrt večjega rajona se radi smrti mojstra ugodno »Ide v najem. Oglasijo se naj, le oni z mojstrskim izpriče-valorn na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika Iftoo«. 25097-17 Pekarno v Olju ali bližnji okolici vzamem v najini. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko; »Agilen-trezeac. 25:03-17 '9 t J 9 9* Beseda 1 Din. davek 3 Oln. ta iifro aH dajanje oaslova 5 Oin. Najmanjši tnesek 17 Din. Vložnice vseh bank nakup, prodaja 10 .aloga, vseb vrst posojila kulant-no in zanesljivo »FINAN 01ER« Zagreb. Preobražen-ska 2, talet-icterurb. 44-0©. Saročila z« dravsko banovino sprejema zastopnik GraSek Jože, Ljubljana, Gledališka ul. 4. telei.-in-terurb. 33-04. 280-16 Kupim knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani prota moefitnemu odplačevanju Din 5.000. Nudim polno garancijo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 5«. •25071-16 Posojila vseh vrst preskrbujemo. Adamič, zastopnik »Ste. dovne zadruge«, LJubljana. Gosposvetska 8. Pismen odgovor Din 3 24734-16 ||J2J!2Z323 Beseda 1 Dio. davek * Oln. za šifro al) dajanje laslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin. Trisobno stanovanje »olnčno. v pritličju vile v centru mesta zuporabo vrta se odda s 1. februa.rjem Kncfljeva 13/H. 25!£S-31 Družabnika iščem takoj ia trgovino, z 3(1.000 Din. ta -»znejši prevzem trgovine. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Protivrednost 60.000 Din«. 21750-16 Knjižico Kmetskega hranil, iti posojil. doma v Ljubljani za Din ližO.OOO. - prodam samo za gotovino. Ponudite najvišjo ceno na ogl. odd. Jutra pod »Dom 120«. 3&13S-16 Dragocenosti Vsakovrstno zlato Kupnje ps najvtfjib eenat Cerne — juvelir Ljubljana. VVolfova alica 3 Vloge Ljubljanske kreditne banke Zadružne zveze in zveze si. zadrug prodam. Ponudbe na ogl. odd. lutra Maribor pod »Transport«. 35089-1« Kupim knjižice celjske ljudske posojilnic«. Naslov se izve v podružnici Jutra v Celju. 25133-16 Vložno knjižico ljubljanskih denarnih zavodov ku)>im. Ponudbe pod »Kreditni bito« na poštni predal. 311. 33:31-16 Hranilno vlogo pri Ljudski posojilnici v Celju od Din 75.000. ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost« 3011M-16 Dvosob. stanovanje » pri t.i k lin a mi v Zg. Šiški št. 117 (za Kmetovo restavracijo) odda za 1. december Rus Jože. Lepodvorska 3. za Din 350.- Vprašati OfJ 3-5 pop. 35129-31 Trosob. stanovanje solnfno. kopalnica, plin 2 balko-na v bližini Tabora oddam. Naslov v vseb posl. Jutra. 33138-31 Solnčno stanovanje dvosobno oddam za 400.-Din mesečno. Močnikov« ul. o. a. 35:05-21 Stanovanje dvo-tri odnosno štiiisobno v celi etaža nove vile ter veliko skladišče z rampo okrog 500 m2 prostora teir krasne stavbene parcele v mestu se takoj od^a v najem odnosno proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 25062-31 Sostanovalca s hrano i® celo oskrbo za Din 350.- sprejmem. Sv. Jakoba trg 5. 25137-33 Sobo lepo, prazno ali opremljeno takoj oddam solidnemu, stalnemu gospodu ali gospodični, event. shrano. Beethovnova ul. 15/111. d-e-sno vrata 14. 25111-29 Sobo prazno sJi opremljeno strogo mirno, čisto in zračno Ofjdam za dve 06ebi. So-darska 6. (nad sv. Florjanom). 33113-23 Sobo »oln5.no, veliko takoj oddam mirni ose-hi. Vhod i« OGLEJTE SI PRAVKAR DOSPELE SVETO VNOZNANE ANGLEŠKE MOTOCIKLE j R U D G E WHITWORTH, NAJNOVEJŠE MODELE PRI GLAVNEM ZASTOPSTVU ŽUŽEK — LJUBLJANA — Tavčarjeva 11. stopnišča., Novi trg 5. 3511.7-2 33 Dopisi Stanovanja Beseda 1 Oin. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Oln. Najmanjši znesek 17 O in. Enosob. stanovanje (s pritikLinami) za 3 mirni osebi na Mirju, Rožni dolini ali Sp. Šiški iščem ia december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do oOO Din«. 2Q'.00-31a Sobo odda Beseda I Oln. davek J Oln. ta šifro ali dajanje naslova S Oin. Naimanjšl tnestk 17 Oln. Kabinet s separiranim vhodom se odf}a v centru. Knafljeva 13/H. 25123-33 n Beseda t Oln. davek 1 Din. za šifro ali daianje naslova 5 Din. Nalmantšl tnesek 17 Oln. Lokal s stranskim prostorom. oddam. A. Kune, Ljubljatia. Gosposka ul. 7. 31691-10 Pisarniški prostor tik sodišča vhod is veže eventueino z inventarjem in telefonom se odda. Naslov v vseb posl. Jutra. 35136-19 Nižješolca sprejmem k sinu sedmo-šolcu po zmerni ceni. Naslov v vse-h pocl. Jutra. 35125-33 Prazno sobo parketirano v I. nadstr. in opremljeno s štedilnikom vsaka poseben vhod oddam takoj ali decembra v vili Riliarjeva 2. Mi-rje. 25135-33 Opremljeno sobo solnčno s posebnim vhodom, uporabo kopalnice za dve aH eno oselio oddam na Mirju. Naslov v vseh i-osl. Jutra. 251P7-2S Sobo 1«)K). oddam. Idrijske nt. 7. Stan ln dom. 33:36-28 r I v. BLONDINKAM PREDNOST toda lepa in naravna mora biti ta blond-barva. Negujte torej svoje blond lase s »SORELA-BLOND«, s katero obdrže svetlo barvo in zadobe ugoden zlat blesk. — — — Blondiuke zahtevajte izrecno »SORELA-BLOND« J Vsaka beseda 3 Oin; davek S Oin, M šifro aH dajanje naslova 5 Oin, najmanjši znesek 26 Oin. Absolvirani jurist išče posojilo v znesku Din. 6.(iO0 proti odličnemu poroštvu in dobrim obrestim. Rabi nujno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ren-taDilna vloga«. 36107-21 Z mlado damo želi mlad gospod znanja, ria se priuči gladki nem- j šoini ter da mu bo partnerica na plesih. Ponudbe s sliko na ogl. Ofpl. Jutra pod »Nemščina« 35096-21 Beseda 1 Cln. davek 9 Ola. šifro ali dajanje laslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Olo. Dvignite v ogl. odd. Jutra pismo pod »stvarno« 25108-24 Grafolog in hirozof N. Sadlucki v Mariboru 6ita- Karakter, preteklost, sedajnost in bodočnost. Sprejema: Vsak dan od 9-12 in 2-7. Naslo-v: Maribor. lin tel »Pii Zamorcu« soba 26. 35130-31 Telefon 2 ^ §11 PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI rv. SCHUMI Dolenjska cesta POZOR točilnice! Vse vrste liker-esenc, kakor tudi rum-esenc zamo-rete sami pripraviti, ako kupite preskušene prvovrstne recepte. — Pismene ponudbe pod 41759 na Pu-blicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. INSERIRAJ V „JUTRU" NAŠ NOVI ROMAN Zane Grey: Teksaški jezdec. Napeta, sijajno pripovedovana zgodba iz stare Amerike, Povest o bojih in nevarnostih, o begu za živjenje, v časih, ko je vladal na južni meji USA zakon smodnika in svinca... Berite, kakšna usoda je povzdignila Bučka Duanea iz preganjanca in izobčenca v narodnega junaka in moža lepe Ray! Pozor na začetek: V nedeljo, dne 17* novembra! TAPETNIŠKI PRIBOR žima - afrik - tkanine za pohištvo -gradi za madrace „VEKA" Maribor, Aleks. 15 um..? OLLA biser higiene ~ ZA DOMAČI KOTIČEK JE EDINO DVOROVNA REKORD PEČ, Dobiva se povsod. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK ! Zephir d. d. Tvornica peči, SUBOTICA Samoproda je: Ljubljana: JOS. Z ALTA IN CO. Celje: D. RAKUSCH Maribor: 2ELEZNINA LOTZ. Ptuj: ANTON BRENČI NOV MAT PUDER ZMEŠAN Z DVOJNO SMETANOVO PENO Iznajdba pariškega kemika, ki pomeni revolucijo pri izdelovanju pudra Znanost je naposled le rešila večni problem vseh žena — blesk kože. Po novi metodi, ki ie rezultat dolgoletnih raziskav francoskih kemikov, je zmešan na-jfinejSi puder, ki ga najprej sedemkrat presejejo skozi svileno sito, z dvojno količino smetanove pene. Način izdelave je patentiran od tvrdke Tokalon, Nov puder Tokalon i« edini puder, ki ga lahko vporabljate zjutraj, a da se Vam ves dan, pa naj bi delali karkoli, nos ne bo niti malo blestel. Puder To- kalon je edini, ki da?« kozi »mat« polt sveže dekliške lepote. Poizkusite eno škatlo srn danes m poglejte, kako očarljivo lepoto Vam lahko da. Videli boste, da se puder Tokalon popolnoma razlikuje od ostaJih vrst, ker vsebuje samo on skrivnost »mat •draza«. Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremjki Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora. M O S K I 10 trpite na seksualni, ne,-yrasteniji,ozir. i mpOTjpna. nezadostni funkciji spolnih žlez, dnevni depre siji poskusite: Prospekt na zahteve. cena din.410.-Rpspošiljamo diskretno. ^DELINI BEOGRAD- KNEZ M I H A J L OVA-1- OCL.StS. i.Br. SI2/-I974 Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja » konzorcij »Jutra« Adolf Ribniku. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezerdek. — Za tnaeratnl del Je odgovoren Aloja Novak. Val i Ljubljanki