Proletarci vseh dežel, združite sel PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini E DANAŠNJE ŠTEVILKE. III. izredno zasedanje Ljudske skupščine LR Slovenije Ob ponovni uvedbi smrtne kazni v ZSSR Fizkultura — Neslišni zvoki konservirajo živila Leto XI. — štev. 15/11. Ljubljana, sreda, 18. januarja 1950 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45. Cena din 2.— III. IZREDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE Ekspoze predsednika vlade Mihe Marinka v razpravi o proračunu LRS za leto 1950 dr, W“a' Januarja. Dane« dopol-e ob 10. uri 6e je začelo III. izredno nifo 7)e _fiud6ko skupščine LR Slove-vi.j ,n'u prisostvuje predsednik 7 j LRS Miha Marinko s člani vlade, RVi,Cfx^)e P^el predsednik Ljudsko ,i P;!?in® LRS dr. Ferdo Kozak. Ljudska 'ma )e sožlasno sprejela naslednji n„„ j,n‘ rec\: L Razprava in sklepanje o leto vneža proračuna LRS za s predlogom zakona o državnem proračunu LRS za leto 1950. 2. Raz-P ava m sklepanje o predlogu dodatnega in r,a, na LRS za leto 1949. 3. Razprava n ® Panie o predlogu zakona o držav- 4 pZ! ,.u^nem ra£unu LRS za leto 1948. ,i , itev ukaza Prezidi-ja Ljudske mn 6 LRS u- št' 171 z dne 10- i“- °i ustanovitvi ministrstva za elektro-rl,?.*3. ar6^V0 LRS in ministrstva za ru-iili • . LRS in 5. Potrditev uredb, ki t ,c izdala vlada LRS na podlaigi za-*°na o pooblastilu vladi LRS za izdaja-dar ^ na Podrofciu narodnega gospo- je ljudski poslanec Albin Dujc črt • ?.oro^° odbora za gospodarski na-m “nance k predlogu državnega pro-1 una LRS za leto 1950 skupno s pred-‘ zakona o državnem proračunu LRS v {, .° ^50. Iz poročila je razvidno, da ,u,e Predlog proračuna LRS za gospodarsko leto 1950 6,578,800.000 din dohod-() j' ln enako izdatkov in je za 37% višji Di Poračuna za leto 1949. Značilnost rac?1 'n Predl°ženega pro- v i0- da se koncentrira na ti6te in- petl'5 ' rešujejo odločilne naloge ? ,etncga plana, pri čemer investicije inv aPi^no graditev predstavljajo 73,5%, r, v korist družbenega stndarda liji.. 11/0 Prispevek države v znesku 200 i 1,°n°v dinarjev za kapitalno graditev ut ,r. delovnih zadrug bo omogočil n.r, *® obstoječih zadrug, prav tako razvoj novih. Izdatki za državno prav° se y pr;mer[ g planom 2a J. 1949 Za 4%, v primeri z realizacijo za .1 0 ^ Pa celo za 16%. Ljudski po- fil"^0 • Dujc je ob zaključku sporo-{• ’ a 1® odbor za gospodarski načrt in g at!c.® P° vsestranski proučitvi soglasno prejel predloženi predlog državnega pro-ra*Una m zakona o državnem pro- unu za leto 1950 v načelu in in v pompoznostih. dr, ^Tedsednik Ljudske 6'kupščine dr. Fer-D . °zak je nato sporočil, da so ljudski *® Preicli pismeni predlog drž. 6i,„r?^ui?a. LRS in da prehajajo k prora-vni-fi ®kati. Kot prvi je v razpravi go-m,t. Predsednik vlade LRS tov, MUia laTmko, ki je dejal: Tovariši! ogromna1? *1949 smo moraU prebroditi politične«# ^P^fskega bojkot« ln besnele Poteka, s katerim so se raz-Iznolniev?*® nam deže!® Kominiorma. nalog petletnega ie bilo 7« 0j^*e *c same P° sebi težke, polnfevanin**!11 *®^a dvakrat težje. V iz-se ie mnrni '11 nalog minulega leta Gospodarskega ?? nav^bi predsednika okr£j 50'/« našel toT*™a. Kldnža nrJ^Hh i-hv ?#* »voza in izvoza v ned« - - j-' ■"Zaradi tega nenad- ^ poliabrikati ^^JnJcno mdustnjo. Naravni je, da zu- Preutn, ^11-1"^ VelUdm uspehom v ShT J1 “ mjžla Plašno nado-baYa'. nc.?a^? izostanka z na-inSi! ° rezultati iz- v Sednit Wnie toliko vcč>° v *3nOS - /* rc5ultaV foaJo toliko večjo vrednosti ker odražajo silno moralno, po- » za.ves‘ delovnih množk. ki s0 ohranile in še bolj utrdile v*. upanje v naše partijsko in državno vod- $3L u raZC.T re‘Ufih Poaa®eznikov prestale besno gonjo kommiorma, kl je vse ^oje karte igral na moralnopolitičen *>om našega ljudstva. Zato je edino pra- Vilno, da gledamo naše številke o izpol so jih zavratno povzročili kominformov-ski voditelji. Skupni plan republiške industrijske proizvodnje je izvršen 102,5odstotno — od tega so izvršile plan po vrednosti: kovinska industrija 89,4*/t, kemična indn- na onem kritičnem sektorja. O kakem stalnem izpolnjevanju plana v mnogih panogah ni bilo govora. Tak gasilski način dela so povzročile deloma prej navedene okolnosti od zunaf. Pri tem smo seveda tratili mnogo ve£ sil, kakor bi strija 86"/«, tekstilna industrija 104“/«, usnjarska industrija HOV«, elektroindustrija 85°/o, živilska industrija 102°/«, grafična Industrija 122°/«. Dalje industrija gradbenega materiala 86'/«, lesna industrija 103 odstotke. Državna kmetijska posestva brez ekonomij so izpolnila svoj plan proizvodnje skupaj po vrednosti 101%. Skupno državni sektor 115,1'/«. Državni odkup žita je izvrien, prav tako plan odkupa goveje živine, krompir 70’/« — plan 14.000 vagonov napram 6000 1948. leta; mleko 71,9%. prašiči: pitani 63,4*/«, mršavi 85,6*/«, pujski 120'/«. Izvoz po planiranih artiklih (zvezni plan) je izpolnjen 85,5odstotno, če pa upoštevamo, kar je izpadlo zaradi obiektiv-nih okoliščin, 90,2°/«, ob upoštevanja kontingentov, katere moramo realizirati v 1950. letu za 1949. leto, 91 %, ob upoštevanju izvenplanskega republiškega izvoza pa 94°/«. Rudarstvo) premogovniki 106,5°/«. Zvezna težka industrija po podatkih lnstruktorske uprave Slovenije: Železarna Jesenice 100,2'/«, Store 107,8'/«, Steklarna Hrastnik 112,6'/«, Tobačna tovarna 112,58'/«. Lokalna industrija skupno 88'/«. Plan gradenj je izpolnjen v kapitalni izgradnji na prioritetnih objektih težke industrije, hidrocentralah in drugod 96'/«, na republiških industrijskih objektih 87'/«, na objektih družbenega standarda skupaj 83'/«, plan lokalnih gradenj 292 milijonov ali 67'/o, izven plana 112 milijonov, skupaj 401 milijonov ali 96'/« — (vse po znižanem planu). Gradbene investicije v kmetijstvu: državni sektor 100'/«, kmečke delovne zadruge 95Vo, zadružne ekonomije 82'/«, gozdarstvo 97'/». Če k temu kratkemu sumarnemu pregledu dodamo šc to, da je po budžetu plan dohodkov presežen za 1665 milijonov din ali za preko 30'/», ln da je ta višek v sporazumu z zveznim ministrstvom za linance skoraj v celoti porabljen v obliki dodrtnega bu;!žcta za pokritje nadplanskih in hvcnplanskih del za kapitalno izgradnjo ln družbeni standard, za poravnavo planskih iu nepredvidenih izgub, za reguliranje obratnih sredstev podjetij, za dotacijo ljudskim odborom, mislim, da smo z izvršitvijo nalog v minulem letu v splošnem lahko zadovoljni. Vendar pa nam način, kako so bile te naloge izpolnjene, ne more biti vzor za nadaljnje delo. Ta način je bil Izrazito kampanjski. Bilo je neprestano vihravo koncentriranje zdaj na tem, zdaj bilo potrebno pri bolj smotrnem uporabljanju naših sil, pri bolj sistematičnem izvrševanju nalog vsaj na vseh važnejših sektorjih. Temeljni razlog teh negativnih pojavov je bilo stalno pomanjkanje delovnih moči. Naloge, ki smo si jih zastavili v začetku leta, so zahtevale, da bi morali zbrati že v prvem polletju toliko nove delovne sile, kakor smo jo šele jeseni zbrali. Ker tega ni bilo, je gradbeni plan presegel v začetku razpoložljive moči. Pomenil je preširoko fronto. Na to širino nas ni gonila samo želja, izvršiti čim prej čim več, marveč jasna zavest, da mora hitro kapitalno izgradnjo industrije kolikor toliko dohajati tudi izgradnja družbenega standarda, gradnje stanovanj in drugih objektov za šolstvo, prosveto in kulturo. Pii tem pa smo precenili naše moči To nam je dragocena izkušnja za letos. Poleg te prevelike začetne širine moramo upoštevati še to, da nismo mogli izkoristiti začetka gradbene sezone v polni meri tudi zato, ker je bilo treba od samega začetka zbrati sile v gozdarstvu, da bi s proizvodnjo lesa zagotovili potrebne devize. To smo tudi v veliki meri dosegli, ko smo z veličastno frontovsko akcijo, z »mesecem gozdarstva« izpolnili prvi polletni nezmanjšani plan. Ker je les glavna postavka v našem izvoza, se ima- mo prav naši koncentraciji na tem sektorju zahvaliti, da smo v toliki meri izpolnili plan izvoza, saj smo realizirali okrog 25'/« jugoslovanskega plana izvoza lesa. S tem smo brez dvoma dali dragocen delež uspehu naše zunanje trgovine v njeni nagli preorientaciji. Cena za ta uspeh pa je bua draga, ker smo s kon-ccntracljo sil na tem področja povečali vrzeli drugod. Tovariši! S tem sem zašel na probleme, ki sem jih navajal že med proračunsko razpravo v zvezni skupščinL Ne bi rad tega ponavljal, so to bistveni momenti, ki so bili karakteristični za način, kako smo v minulem letu izpolnjevali naše naloge, za način, ki je bil sicer nujen zaradi okolnosti kominformsk« blokade, ki se ga pa moramo v bodoče z vso silo ogibati. Zato smatram, da spadajo moja izvajanja v zvezni skupščini povsem v današnjo našo razpravo, in prosim, da jih vzamete tu v kritičen pretres. Zgoraj navedeni podatki o izvršitvi plana, predvsem plana gradenj — ki jih bo tov. Sertfej Kraigher gotovo še kom-pletiral — sami po sebi potrjujejo te kritične ugotovitve. Relativno nizek odstotek izpolnitve plana gradenj družbenega standarda potrjuje, da smo precenili gradbeno zmogljivost. Ker smo zaradi tega precenjevanja angažirali prvotni plan na preširoki fronti, smo morali med letom nujno izvršiti preusmeritev naših sil na prvenstvene objekte. Tako smo imeli tako imenovani čvrsti plan, iz katerega so izpadli mnogi objekti družbenega standarda in lokalne gradnje. Na teh objektih je bilo še največ izvršenega s prostovoljnim delom naših irnotnih in sindikalnih organizacij. V tem oziru tudi letos ni bolje, ker je letos vzeta za osnovo lani preizkušena gradbena zmogljivost. Ker imamo še velike naloge v kapitalni graditvi prioritetnih objektov, važnih za industrializacijo drugih pokrajin Jugoslavije, tudi letos nimamo v planu zadostnega števila stanovanj in drugih objektov, potrebnih za dvig družbenega standarda. Zato si bomo še nadalje morali pomagati z lokalno Iniciativo naših množičnih organizacij, pomagati bomo morali 9 prostovoljnim delom na takih objektih, na katerih so osnovni delovni kolektivi življenjsko in neposredno zainteresirani. To je neposredna perspektiva letošnjega le*a, kl seveda ni idealna. Tega se vsi zavedamo. Toda drugega izhoda nL Nerealno in iluzorno bi bilo vsako povečevanje plana gradenj družbenega standarda, ker bi to prehajalo okvir že itak napeto planirane gradbene zmogljivosti. Opustiti dovršitev planirane industrializacije pa bi bilo absurd ne samo za samo Slovenijo, marveč bi naravnost onemogočalo opremo industrijsko nerazvitih republik, pomenilo bi še večjo orientacijo na uvoz industrijskih naprav iz inozemstva, kar bi zahtevalo še večji izvoz. Na Slovenijo pada dolžnost, da svojo relativno razvitejšo industrijo z ustrezajočim večjim profesionalnim staležem delavcev izpopolni z novimi objekti težke industrije, oziroma da razširi obstoječe tovarne, da bodo sposobne v večjem obsegu izdelovati proizvajalna sredstva za opremo industrije v drugih republikah, in s tem zmanjšati tozadevno odvisnost Jugoslavije od inozemstva To bo tudi najsigurnejša podlaga za proizvodnjo predmetov družbenega standarda, podlaga za dvig kulturne ravni našega ljudstva. Trenutno je edin izhod, da v proiačunu določena finančna sredstva in v planu predvidena materialna sredstva za družben standard uporabimo na način, ki bo dal največji učinek, to je ob čim večjem varčevanju materiala za gradnjo stanovanjskih ln drugih pro- Predsedstvo Ljudske skupščine in člani vlade med ekspozejem predsednika vlade Mihe Marinka vizorijev, da nadalje razvijemo lokalno iniciativo za proizvodnjo gradbenega materiala. Kolikor bo ta iniciativa dala novega gradbenega materiala in mobilizirala prostovoljno delo poleg redne zaposlitve naših delovnih kolektivov po tovarnah in ustanovah, bodo za to na razpolago tudi potrebna finančna sredstva. Letošnjih investicij za kapitalno graditev ne moremo primerjati z lanskimi. Te investicije so precej večje, toda v pretežni meri zategadelj, ker so z decentralizacijo prešle v republiški proračun tudi investicije za rudarstvo in za hidrocentrale. Zelo pomembne pa so investicije za naše visoko šolstvo in institute. Te investicije so izredno važne za pospešeno šolanje višjih strokovnih in znanstvenih kadrov, ki jih bo graditev socializma v Jugoslaviji tako silno potrebovala. Da bo čim več haska v razširjenju gradbene zmogljivosti, to je, da bi imeli čim več delovne sile na razpolago, se postavlja naloga: odkriti skrite rezerve v že zaposleni delovni sili v industriji z doslednejšim sistemiziranjem delovnih mest, z zboljševanjem organizacije delovnega procesa, s povečanjem produktivnosti dela, z vsakodnevno brlgo, da se mesečni, dekadni in dnevni proizvodni plani tekoče izvajajo, brez zastajanja, katerega nadomestitev zahteva sicer prekomerno povečanje fizičnih naporov delavcev, oziroma njihovo neracionalno kopičenje na kritičnem mestu in v kritičnem času. Močno nihanje v izvrševanju plana pomeni neracionalno trošenje sil in povečuje stroške proizvodnje. Dalje je potrebno, da na vseh planiranih sektorjih naše proizvodnje in gradenj čim pravilneje razmestimo razpoložljive sile, tako da sc bo delo na njih razvijalo čim enakomerneje in intenzivneje, brez večjega prelivanja z enega na drugi sektor, da z raznimi stimulativnimi in upravnimi sredstvi zmanjšujemo fluktuacijo in povečujemo delovno disciplino, da vsi naši upravni organi ob popolni pomoči političnih in množičnih organizacij takoj izdajo vse ukrepe, da pridejo sezonski delavci pravočasno na svoja delovna mesta, da ugotove, kje so v kmetijstvu še dejanski viški delovne sile, ki jo je treba s političnimi agitacijskimi, materialnimi in upravnimi ukrepi pripraviti, da se zaposli v rudarstvu, stav-binstvu in gozdarstvu, čim se začne sezija. Da bi naši upravni organi to zmogli, je treba zagotoviti stalnost na njihovih delovnih mestih, jih utrditi in sistematizirati. Lani je bilo tega mnogo premalo. Močno je prevladovala praksa, da so nameščence Eosameznih poverjeništev kampanjsko oncentrirali za izpolnjevanje nalog zdaj na enem, zdaj na dragem sektorju. Upravni aparat je bil močno oslabljen v mesecu gozdarstva, ker so njegovi uslužbenci odšli kot organizatorji in brigadnild na sečnjo. Prav tako je bil nesistematično uporabljen pri površnem iskanju nove delovne sile. Zato so bili slabi in počasni uspehi v zbiranju delovne sile, kar je škodovalo tudi na drugih področjih. Zato tudi ni bilo temeljitega evidentiranja kmetijske proizvodnje, kar je imelo težke posledice v izpolnjevanju odkupnih planov, Ker ni bila pripravljena evidenčna osnova kapacitet kmetijske proizvodnje za posamezna gospodarstva, so bile odmere obveznih oddaj kmetijskih pridelkov v mnogih primerih nepravilne. Zaradi pomanjkljive evidence je nekaterim, običajno premožnim kmetom, uspelo, da se odtegnejo obveznim oddajam, oziroma posledicam za neizpolnitev. Drugi spet, običajno mali kmetje, pa so morali dajati več, kakor bi bili po uredbi dolžni. To se je dogajalo že pri odkupu žita in celo živine, še več pa pri krompirju, zlasti pa pri pitanih prašičih. Proizvodne obremenitve v mnogih primerih niso bile ne pravočasno, niti pravilno odmerjene na posamezna kmečka gospodarstva. Krajevni ljudski odbori so v mnogih primerih pokazali močno brezbrižnost za te naloge, ker so bile na vidiku nove volitve. Okrajni odbori so zaradi obilice nalog poslovali nasproti krajevnim odborom birokratsko, suho zapovedovalno, brez poglabljanja in dajanja potrebne instruk-torske pomoči. Okrajna politična vodstva so bila prav tako prezaposlena poleg drugih nalog še s pripravami za volitve. Zato je v zadnjih mcsecih tudi politiko odkupa marsikje opravljal sam trgovski odkupni aparat. Ta jo je opravljal v mnogih primerih seveda popolnoma nepolitično ali pravilneje, na politično škodljiv način. Vendar bi bilo nepravilno če bi zvračali vso krivdo na odkupni trgovski aparat, razen nekaterih ngotovljenih primerov, ko so nekateri bivši mesarji in drugi, tako postopali z zavestno namero, da politično škodujejo ugledu ljudske oblasti. V splošnem je odkupni aparat gledal ozko samo na svojo nalogo, da sumarno izvrši plan odkupa. Kjer se krajevni odbori niso brigali, tu so oni sami odrejali odkup. Čeprav je glavna krivda na organih ljudskih odborov, so deloma (Nadaljevanje na 2. strani) Ekspoze predsednika vlade Mihe Marinka (Nadaljevanje « 1 utrani) krivi tudi sami prizadeti kmetje, ker mnogi med njimi prav dobro poznajo predpise^ uredb, ki se jih tičejo, pa niso prisilili ljudskih odborov in jim pomagali, da pravilno izvedejo odkup. Ne da bi zmanjševali krivdo okrajnih in krajevnih ljudskih odborov je vendar v skladu z načeli^ naše demokracije, če zahtevamo od državljanov volivcev, da sami pomagajo oblastnim organom pravilno izvajati zakonske predpise, zlasti še, kadar je to v živem interesu nfih samih. 2e samo približna analiza izvršenih odkupov nam jasno kaže, da srednji in mali kmetje v glavnem popolnoma izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti. (Nekateri ša celo v preveliki meri.) Upravnih ukrepov nasproti njim je bilo treba razmeroma malo. Povsem drugače pa je s pretežnim delom večjih kmetov. Ti spreminjajo njive v travnike in zmanjšujejo poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo. Vodi jih Izključno špekulativni račun, da se bavijo s tistim, kar jim trenutno največ nese ob čim manjšem trudu. Prizadevajo si, da bi postali srednji kmetje, ostalo zemljo pa puščajo neizkoriščeno, brez skrbi za to, kar zahteva interes skupnosti, da mora biti vsak ko-Sček zemlje obdelan. Zoprna jim je misel na zadrugo celo tedaj, ko zaradi resničnega pomanjkanja delovne sile ne morejo eami obdelovati svoje zemlje. V današnjih oliolnostih, ko sc struktura prebivalstva naglo spreminja in je zraslo število industrijskega in mestnega prebivalstva že precej čez polovico vsega prebivalstva, moramo uporabiti vsa sredstva, da bo vsa zemlja čim intenzivneje obdelana, da bo dala čim več pridelkov, čim več mesa, masti, olja za prehrano delavcev In nameščencev. Naše kmečke delovne zadruge imajo v sedanjih okoliščinah izredno važno pionirsko nalogo, v socialistični preobrazbi naše kmetijske proizvodnje. Vse večja zahteva po novi delovni sili za našo industrijo bo uresničljiva le toliko, kolikor bomo razpoložljive poljedelske stroje pravilno razporedili in popolnoma izkoristili za kolektivno obdelovanje zemlje in kolikor bo ob pomanjkanju teh strojev prosta kooperacija dela v kmetijstvu po vzoru bri-gadne racionalne delitve dela v industriji dola nove presežke delavcev za industrijo ter hkrati obdržala oziroma nadalje dvignila intenzivnost kmetijske proizvodnje. Proti saboterjem v kmetijski proizvodnji se morajo kakor povsod drugod izvajati zakonita sredstva. Doslednejše izvajanje teh zakonskih ukrepov so doslej čer,to onemogočali špekulantski elementi, ki so sedeli v krajevnih odborih. Zadnje volitve v krajevne odbore so v veliki meri zboljšale politični in socialni sestav odbornikov v teh odborih. Sploh pa ne bo odveč, če poleg podatkov o volivni udeležbi, o abstinenci, o ![lasovih za OF in skrinjici brez liste, ki ih je tovariš Rankovič podal v ckspo-zeju v zvezni skupščini, navedem še nekatere, ki izpopolnjujejo sliko politične opredelitve našega ljudstva. Splošna karakteristika je, da so rezultati volitev v vseh industrijskih krajih še dosti boljši od splošnega povprečja. Zato pa so v nekaterih kmečkih predelih rezultati nekoliko slabšL Iz tega jasno sledi popolna politična homogenost našega delavskega razreda. Glede na ostanke kapitalističnih elementov na vasi kakor tudi glede na razne nepravilnosti v izvajanju naše odkupne politike, ki jih špekulantski elementi na vasi izkoriščajo za ohranitev svojega vpliva, )e razumljivo, da kmetski sloj ni v toliki meri politično homogen. Vendar so volitve tudi v kmečkih krajevnih ljudskih odborih v največji meri počistile z ostanki kapitalističnih elementov, k! so doslej še sedeli v teh naših najniijih organih oblasti. Tako imamo med vsemi izvoljenimi odborniki 27.46% delavcev, 6.19% zadružnikov, .nadalje malih kmetov 26.97%, srednjih 13,47%. velikih pa 0,61% ali v absolutni številki vsega 122 velikih kmetov. Skupaj pa Imamo kmetov 47.23 %, nameščencev 12.96%, obrtnikov 6.06%, ostalih 6.28%) 125 odbornikov v okraju Lendava pa Je madžarske narodnosti. Pred temi volitvami smo imeli v krajevnih odborih velikih kmetov 3.22%, srednjih kmetov pa 16.44%. Iz tega jasno sledi občutno izboljšanje socialnega sestava naših krajevnih ljudskih odborov. Ti podatki o socialnem sestavu govore tudi o tem, kar smo že v sami volivni kampanji ugotavljali, da so se naše politične organizacije in vodstva naših množičnih organizacij na terenu celo malo preveč pehale za čim boljši socialni sestav, ko so pri postavljanju kandidatov celo nekoliko iorsirali male kmete v škodo srednjih kmetov. Mislim, da je to napaka, Id fe vsaj ponekod poslabšala v neki meri rezultat volitev, ki je povečala i abstinenco i glasove v skrinjico brez liste. Če še upoštevamo, da je vollvna priprava In vollvna agitacija močno razgibala našo vas in odkrila mnogo nepravilnosti ki so bile kritično obravnavane na volivnlh zborovanjih, da so bili med to vollvno kampanjo izvedeni mnogi ukrepi za odpravo teh nepravilnosti zlasti v tem smislu, da se osamosvojijo krajevni ljudski odbori v primeri s prejšnjo popdlno podrejenostjo okrajnim ljudskim odborom, potem moramo biti s političnimi rezultat) popolnoma zadovoljni. Treba je samo, da sprejmemo kritične ugotovitve o nepravilnostih kot pouk in še vnaprej utrjujemo našo demokracijo. Tako sc bodo vsi na5i gospodarski ukrepi bolje izvajali, večja bo gospodarska iniciativa na terenu, več bo koristne podjetnosti, kritično sodelovanje volivcev pa bo pomagalo odpravljati razne nepravilnosti. Nova vollvna kampanja, ki je neposredno pred nami za volitve poslancev v zvezno skupščino, bo nv>ralo biti namerjena prav v r. 1949. Prav tako smatram za potrebno, da pred razpravljanjem o predloženem proračunu za loto 1950 očrtam v kratkih obrisih dosežene uspehe v lotu 1949. V letu 1948 smo dosegli šo 6 milijonov več dohodkov, tako da so znašali skupni dohodki 6.585.843.000 din oziroma 1.717.168.000 več kakor je predvideval plan. Plan dohodkov je bil torej presežen za 86 odstotkov. Izdatkov smo dosegli 5.575,809.000 din ali 98 odstotkov rednega in dodatnega proračuna za leto 1948. Presežek dohodkov je znašal 960 milijonov, od katerih jo bilo 50 odstotkov vključenih kot višek dohodkov v proračun za leto 1949. Predloženi zaključek za leto 1948 torej dokazuje, da jo bila v celoti ostvar-jenu napovedana realizacja. Tudi izpolnitev proračuna za leto 194!) kaže enako ugodno stanje. Plan dohodkov je bil postavljen v višini 4.793,800.000 din, in sicer republiški proračun 8.018,652.000 din in Ljudski odbori 1.779,698.000 din. Presegli smo 6,458.693.000 din ali 1.665.393.000 din več kakor je določal plan oziroma plan je bil izpolnjon s 184%. Republiški plan dohodkov jo bil ostvarjen s 131%, plan ljudskih odborov pa s 139%. Ce k tem sredstvom prištejemo še dohodke, ki so jih podjetja ustvarjala iz dobičkov in amortizacijo za neposredno financlranio investicij, potem lahko ugotovimo, da so naši proračunski dohodki naprain letu 1948 porasti), četudi je bila zmanjšana udeležba na zveznih dohodkih oziroma povečana udeležba zveznega proračuna na republiških dohodkih. Dejansko povečanjo dohodkov nam je tudi omogočilo, da pristopimo k sestavljanju dodatnega proračuna izdatkov za loto 1949, s čimer bomo odpravili vso neurejeno obveze Iz preteklih let in s kritjem neprcdvldonih izgub omogočili podjetjem, da svoje poslovanje urede, da nam omogočijo finančno preizkusiti rentabilnost svojega poslovanja in podvza-mejo mere, ki morajo odpraviti vsaka nadaljnja neskladja in neupravičena obremenjevanja proračunskih sredstev. Najvišje prekoračenje plana smo dosegli v dohodkih iz gospodarstva, in sicer v tržnem dobičku ra 25.7%. v dobičku iz državnih gospodarskih podjetij 346% in v raznih dohodkih iz gospodarstva 500%, kar skupno predstavlja 844 milijonov din. Davka na dohodek smo dosegli za 454 milijonov več, kakor jo predvideval plan in sicer smo presegli za 11% davek na dohodek delavcev in nameščencev ter za 118% postavko zaostalih davkov, dočim smo tekočo dohodnino kmetov dosegli z 99%. Vsi ti odstotki zgovorno pričajo, da smo v lotu 19-19 dosegli mnogo večjo disciplino plačevanja, kakor pa j« vladala v lotu 1948. Edina postavka, kjer v letu 1949 nismo dosegli predvidenega plana, so dohodki uradov in ustanov. Od planiranih 619 milijonov smo dosegli samo 438 milijonov in sicer izkazujemo v republiškem proračunu 105 milijonov pod plan- dikalnih in ostalih organizacij pa je, da z ljudsko inšpekcijo Intervenirajo proti raznim nepravilnostim in pomagajo pri zboljšanju organizacije naše preskrbe. V nepopolni organizaciji naše trgovinske mreže, v njenem nepravilnem poslovanju in v neglbčni distribuciji leži še mnogo krivde za neredno zajamčeno preskrbo ne samo z živili, marveč tudi z industrijskimi potrošnimi predmeti. Lahko rečemo, da j« promet blaga na svobodnem trgu mnogo bolj gibčen, kakor pa v garantirani preskrbi. Vse obsodbe vredno Je, da naši trgovinski grosisti dajejo kvalitetnejše blago na svobodni trg, nekvalitetno pa v zajamčeno preskrbo. Svobodna prodaja po višjih cenah ima namen, da absorbira viške kupne moči, toda ne na škodo zajamčenih oskrbovancev. Tu Je najobčutljivejša točka, kjer mora ljudska inšpekcija intervenirati. Zajamčeni oskrbovanci morajo od razpoložljivega blaga dobiti kvalitetno blago. Vse naše sile morajo biti usmerjene v to, da tisti, ki dajejo največ za izgradnjo socializma, dobijo tisto, kar Jim prltlče. Tovariši, ljudski poslancil Vsi skupaj se moramo z vso odločnostjo boriti proti birokratizmu v državni upravi, še posebej pa tam, kjer neposredno škoduje življenjskim pogojem naših delovnih ljudi. Našemu delavskemu razredu, ki odlično izpolnjuje svoje naloge, mora biti posvečena vsa naša pozornost. Pomislite samo, kaj pomeni številka 144 udarnikov, ki so svojo petletno proizvodno nalogo izpolnili v treh letih. To svojo veliko zmago so v nedeljo praznovali v Ljubljani. Imamo približno 35.000 udarnikov v Sloveniji, to Je že nekako četrtina vseh v proizvodnji zaposlenih ljudi, če dodamo temu podatke o izpolnitvi lanskoletnega S>lana proizvodnje, potem vse to dovolj asno priča o delovnem poletu in visoki moralni politični zavesti naših delovnih ljudi. Če bo državni upravni in administrativni aparat vestno opravljal svoje naloge, hitro odpravljal slabosti In napake, potem ni razloga, da bi dvomili tudi v izvršitev letnega plana, ki fe pred nami. Organizirana sila naše Partije In Fronte, moč naprej razvijajoče se naše socialistične demokracije, nnše Titovo vodstvo so nam jamstvo novih nadaljnjih uspehov. sko številko in pri ljudskih odborih 75 milijonov. Četudi jo v neki meri vplivalo na tako stanje dejstvo, da smo v letu 1949 del ustanov financirali neposredno iz njihovih dohodkov, je vendarle glavni vzrok tako visokega primanjkljaja negativen odnos mnogih ustanov do solidnega finančnega poslovanja. Številni pregledi raznih ustanov so nam odkrili njihov malomaren odnos do finančnih sredstev, nepravilno ali celo neupravičeno črpanje sredstev, ki bi morala biti odvedena v proračun, neurejeno knjigovodstvo, zadostna skrb za zaupani material itd. Vse to seveda povzroča, da se stroški sorazmerno dvigajo in da zato ustanove niso ustvarjale tistih sredstev, ki bi jih morale odvajati v proračun. Da v letu 1950 no bo istih slabosti, predvsem pa da omogočimo rodno in pravilno kontrolo, vključujemo vso ustanove, ki so so doslej financirale iz lastnih dohodkov, neposredno v proračun. S tem seveda sam problem še ne bo v celoti rešen, če ne bodo vse ustanovo dosledno spremenile svojega odnosa do finančnih sredstev, do pravilne štednje in do dnevne neposredne kontrole. Izdatke smo v letu 1949 izvršili v glavnem po predvidenem planu. Večje razlike so v investicijah, kjer je Btalno pomanjkanje delovne silo in primanjkovanje predvsem instalacijskega materiala zahtevalo, da vključujemo v svoj plan nove objekte in nove naloge, kar je sicer izključevalo možnost, da bi izpolnili plan investicij v celoti po objektih, omogočalo pa, da se približamo Izpolnitvi po vrednosti. V kolikor skrivajo take spremembe v sebi nevarnost, da bi redne investicije trpele na račun naknadno predvidenih, bo treba seveda podvzeti ostre mere. Predvsem pa bomo morali, vsaj s finančne strani zaostriti vprašanje pravočasnega povezovanja naknadno predvidenih Izvenplanskih investicij z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. V preteklem letu se je večkrat do- fajalo, da so prav zaradi neurejenega inančnega vprašanja nastajale težave tam, kjer je bilo sicer zagotovljeno vse razen finančnih sredstev. Ros je, da finančna sredstva ne smejo predstavljati problema, kadar nastopajo nujno investicije. Toda čo naj govorimo o rednem gospodarjenju, če moramo skrbeti za pravilno usmerjanje delovne sile, če naj nam dinar omogoča kontrolo izvršenih del in končno, če naj delavci in dobavitelji prejmejo pravočasno plačilo, potem morajo tudi za take investicijo biti predhodno zagotovljena sredstva, kakor so v proračunu za vsa redna investicijska dela. V letu 1950 bomo morali zato zaostriti vprašanjo pravilnega finansiranja investicij, ker samo na ta način uspostav-ljamo osnovni pogoj za pravilno kontrolo izvršenih del. Visoko smo t letu 1949 prekoračili izdatke za državno upravo. V glavnem te to posledica formiranja oblastnih od-mrov, ki so so dopolnjevali posebno v zadnjem Četrtletju. Velik dol prekoračenja je posledica nezadostno borbe za znižanje administrativnih izdatkov. V borbi za to znižanje smo sicer dosegli že lepe uspehe, vendar so naši uradi prav gotovo še niso pridružili tistim podjot-jem, ki dnevno izboljšujejo način svojega dola, ki se dnovno izpopolnjujejo in zato poconjujojo samo poizvodnjo. V tej smeri bomo morull podvzeti v letu 1950 še nove ukrepe, ki morajo izboljšati in poceniti naš administrativni aparat, pa tudi zmanjšati njegov obseg. Pokazani finančni uspehi v lotu 1949 se bodo po končnih zaključkih sicer še nekoliko spremenili, vendar ne bistveno. Takšni, kakršne smo žo lahko podali, pa pričajo, da lahko stopamo v novo proračunsko leto s polnim zaupanjem v nadaljnji porast virov za financiranje, tako gospodarskih potreb, kakor tudi celotne administracije. Proračun za leto 1950 predvideva 6.578.800.000 dohodkov in prav toliko izdatkov, oziroma s sredstvi za neposredno financiranje investicij 8.066,.400.000 din. Proračun jo za 87% višji od proračuna za leto 1949 oziroma *a< 83%. če upoštevamo tudi lastno financiranje. Če upoštovamo realizacijo dohodkov v letu 1949, je plan dohodkov za leto 1950 samo za 2% višji, kar pomeni, da je vkljub znižani udeležbi republiškega proračuna na zveznih dohodkih podano jamstvo, da bodo dohodki ustvarjeni, posebno Še. fe upoštovamo, da bo znašal porast narodnega dohodka leta 1950 v odnosu na 1949 16.5%. Zanimiva je primerjava porasla proračuna izdatkov od leta 1947 dalje, čo vzamemo proračun za leto 1947 s sto, potem je indeks za leto 1948 149. oziroma z neposrednim financiranjem 165, indeks za leto 19-19 148, oziroma z neposrednim financiranjem. 189 in indeks za leto 1950 204, oz. z neposrednim financiranjem 250. Vkljub vsakoletnemu porastu proračuna izdatkov pa lahko ugotovimo, da nam prav tako naraščajo tudi lastni viri za financiranje naših potreb. Dočim smo bili v proračunu Za leto 1948 udeleženi na davku na promet proizvodov, ki je zvezni dohodek s 14% In jo delež na vseh zveznih dohodkih kril 28.7% našega nroračuna, smo bili v proračunu za loto 1949 udeleženi na davku na promet proizvodov s 6% in je delež na vseh zveznih dohodkih kril 17.2% našega proračuna ter smo v letu 1950 udeleženi na davek na promet proizvodov z 2.5% in krije delež na vseh zveznih dohodkih 6.7% naših izdatkov. To dokazuje nadaljnje širjenje našo gospodarske osnove in dviga noš prispevek skupnosti, ki pa na drugi strani prav tako povečuje svoj prispevek naši republiki v obliki zveznih investicij, povečanih prehrambenih fondov in drugo Primerjava doseženih proračunskih dohodkov nam kaže sledečo sliko, če vza- memo dohodke v letu 1947 s sto: dosežo-ni dohodki v letu 1948 143, v letu 1949 141 in plan 1950 144. Vsi dohodki v republiki no gledo na to, v kateri proračun se stekajo in tudi oni, ki jih podjetja koristijo za investicije izven proračuna, porastejo, če vzamemo leto 1947 z indeksom 100 takole: leta 1948 — 161, leta 1949 — 215 in plan leta 1950 — 235. To je najvornejši odra* porasta narodnega dohodka, to so pravi povečane proizvodnjo iz povečanih kapacitet v industriji in prav tako intenzivnejše proizvodnje v kmetijstvu. Osnovne značilnosti proračuna za leto 1950 so sledeče: 1. Zvišana so sredstva za investicije. 2. Izboljšan je odnos do prosvete in zdravstva. 3. Zmanjšana so sredstva za državno upravo. 4. Vsi dohodki iz gospodarstva absolutno in relativno narastejo. 5. Relativno se znižuje prispevek privatnega sektorja v dohodkih. 6. Izvršeno so nadaljnje bistvene spro-membe v razmerju republiškega proračuna in proračunov ljudskih odborov. 0 samih investicijah ne bom podrobneje govoril, kor bo o njih poročal predsednik planske komisije. Poudaril bi samo, da bo treba za izpolnitev te naloge, ki predstavlja povečanje za 58% napram letu 1949 velikih naporov, predvsem ostro borbo za rednost delovno sile, borbe *a nadaljnje povečanje storilnosti v samem gradbeništvu, istočasno pa mnogo ostrejše borbo za pravilno Izkoriščanje fonda plač, katerega zaradi pomanjkanja delovne sile ne smemo prekoračevati z ne- fravilnlm nagrajevanjem oziroma pre* vallficlranjem delovne sile, temveč samo po tem, ko je bil dejansko dosežen višji efekt, knkor pa je po normi predviden. Samo tako bodo nagrade dobile svoj pravi smisel In bodo močna vzpodbuda za hitro premagovanjo vseh težav. V glavnem predstavlja povišanje investicij kvota, določena za rudarstvo )n elektrogospodarstvo. Prenos teh dveh panog gospodarstva v republiško kompetenco pomeni nadaljnje utrjevanje načela. da je neposredno upravljanje poedi; nih podjetij z nižjimi organi oblasti bolj učinkovito, predstavlja pa tudi nadaljnjo demokratizacijo celotnega našega gospodarskega aparata. Od celotnih Investicij 8.549,500.000 bo financiranih 2.317,500.000 iz proračuna, 1.487,600.000 pa iz lastnih sredstev podjetij. Iz proračunskih sredstev je predvidenih 1.307,000.000 din za kapitalno izgradnjo. 1.010,500.000 din pa v korist družbenega standarda. Od teli investicij odpade na republiški proračun 1.988.500.000 din in na ljudske odbore 829,000.000 din. Investicije L. O., finansirane Iz proračuna, so izključno v korist družboneg* standarda. K navedenim zneskom za invensticlj« moramo priključiti še 830,000.000 din, ki jih daje zvezna viada iz svoje rezerve za naše bolnice in univerzo. Tako, da moramo ugotoviti, da je naš investicijski plan zelo obsežen in bo potreba mnogo naporov, da ga v celoti uspešno Izvršimo. Plan izdatkov za kulturo in prosveto jo povečan v letu 1950 za 53.4% v odnosu do plana 1949 oziroma za 55.9% v odnosu do potrošnje v letu 1949. Plan izdatkov za socialno-zdravstveno zaščito jo povečan v letu 1950 za 8.8% v odnosu do plana 1949 oz. za 15.2% v odnosu do potrošnje. Ce pa upoštevamo, da izpadejo iz plana socialne zdravstvono zaščite pokojnine, ki jih bo v letu 1950 financiral zvezni proračun, potem jo stvarno povečanje v odnosu do plana 1949 36.9% v odnosu do potrošnje pa 51.1%* Vkljub nepopolnemu trošenju sredstev za pr os rt to v letu 1949 je bilo povečanje za loto 1950 nujno, ker slabo trošenje ni bilo dokaz, da je sredstev za prosveto preveč, temveč predvsem, do so še organizacijske slabosti, ki onemogočajo pravi razmah, pa tudi vprašanjo plač vzgojiteljem oziroma njihova oskrba ni bila v celoti pravilno urejena. Prav tako bo treba v letu 1950 posvetiti večjo pozornost opremi in vzdrževanju šol. Ko torej zvišujemo sredstva zaMjudsko kulturo in prosveto, ugotavljamo, da je v popolnem skladu z resolucijo IH. plenuma CK KPJ, ki pravi, da mora Partija posvetiti posobno pozornost razširitvi In vzdrževanju materialne podlage šolstva ter preskrbi šolo In vzgojnih ustanov z inventarjem, učili in učnimi pripravami. Prav tako postavlja resolucija za* htevo, da moramo posvetiti večjo pozornost preskrbi in pravilnemu nagrajevanju prosvetnih delavcev, zlasti vaških uči* teljev, da morajo okrajni in krajevni od' bori takoj rešiti vprašanje proskrbe učiteljev na vasi, ter da morajo državni organi strogo upoštevati, da se bodo glod* na prosvetne delavce uporabljali zakonski predpisi, ki omogočajo nagrajevanj* in enakomerno napredovanje v službi. C« hočemo te sklepe pravilno izvršiti in tudi s finančnimi sredstvi prispevati k Čim' prejšnji odstranitvi sedanjih slabosti 1° pomanjkljivosti na področju šolstva, pO' tem jo povišanje proračunskih izdatko* za to namene neobhodno potrebno. Prav tako pa je nujno potrebno, d» v borbi za splošni dvig življenjskega standarda povečamo svojo skrb za zdravstvene ustanove. Res je, da danes našln* bolnišnicam še ne moremo nabaviti vsega potrebnega materiala. Zato pa je nujno, da dvignemo nivo naših zdravstvenih ustanov kolikor dopuščajo obstoječa sredstva, saj služijo to ustanove delovnim ljudem, ki dnevno vlagajo nadčloveško napore v svoje delo. da bi čimprej dosegli zmago socializma pri nas. Sociali' zem pa pomeni tudi višji življenjski standard. boljšo skrh za zdravje, boljše pogoje za hitro ozdravljenje. Prav tako p9 jo treba izboljšati delovne in življenjsko pogoje vsem tistim, ki nosijo glavno skrb za zdravje obolelih delovnih ljudi. To Ekspoze finančnega ministra Zorana Poliča so zdravniki in zdravniško osebje, Zvezna vlada je s svojini sklepom, da razen gospod, strokovnjakov, znanstvenikov, no-atorjov, kult. delavcev in drugih odlikuje in nagradi tudi zdravnike, nakazala pot, ka-ko moramo obravnavati te probleme ka-«o moramo skrbeti, da dvignemo 'naSo nravstveno službo, ker s tem prav tako prispevamo h graditvi novega življenja Pri nas, ‘ J i^rxT Pa *Tezna vlada prispo-•x i posebna sredstva za našo bolnišnico, za učilnice našo zdravstvene fa-ultete [i zveznega proračuna, da nam olajša Čim prejšnjo zgraditev teh ustanov. i ^državni upravi prervidevamo znižanje ioA • Ia 4<^° T odnosu na plan leta oziroma že upoštevamo tudi rezervna sredstva, ki sicer služijo zn dopolnjevanje potreb po vseh delih za 8%. unn na 'zvršitev proračuna v letu U4a pa predstavlja znižanje lfi%. Pri planu smo upoštevali rezervo zaradi tc-ubn P°ri8anje potrošnjo v letu 1J4J prav na račun rezerve. Ko govorimo o absolutnem znižanju sredstev za državno upravo, pa moramo »e poudariti, da istočasno zvišujemo izdatke za krajevne in okrajno odbore, kar pomeni, da morajo biti izvršene v resorih temoljite spremembe, če hočemo vskla-2Vo. To pomeni, da v letošnjem letu »rijemo glasni del svojih potreb s sredstvi, ki jih daje socialistični sektor naše-8» gospodarstva. Za lokalne organe oblasti, predvsem Pa za sama lokalna podjetja, bo najtrši °reh v borbi za dohodko ostvarjanje tržnega dobička, katerega dotok se mora P°tečati za 128% v odnosu na leto 1949. , Težkoče ne bodo v samem določanju tržnega dobička in njegovem vplačevanju, temveč r pravilnem izvajanju poli-}~? ®en, ki mora biti povezana s pro-J® blaga po tako zvanem planu II. Mi ?®** *® T *®*u 1949 tako imenovani »n i b*. 80 morale ceno bla- 8« iormiratl s pravilno uporabo zakona „,P„on“dbi in povpraševanju. Podjetja pa so bila ▼ tej borbi dovolj gibčna. Na jv,.. 8“*nl niso znala pravilno izkorf nvtt T,180keea P0TPraševanja s stalnim Umi® ni°m cen’ temTeis 80 enkrat po-*®n® zadržala za vso zalogo, na ®*rani pa so izkoriščala kot visoko no»« 5 vJS1® artikle za ustvarjanje tržnega dobička tudi takšno blago, ki pred-tavlja danes za našega delovnega človc-a z ozirom na njegov kulturni nivo osnovno življenjsko potrebščino. Prav tako niso uspela podjetja blaga, Ja je namenjeno prosti prodaji, kanalizirati v skladu z dotokom gotovinskih sredstev na teren. Tako niso bile založene s tem blagom trgovine na vaseh, kjer se je uspešno izvrševal odkup kmečkih Pridelkov, ali v industrijskih centrih, Kjer so delovni ljudje večkrat brezuspešno iskali odgovarjajoče blago, ki bi ga nakupili 8 sredstvi, doseženimi z visokim Povišanjem storilnosti dela. Težko pri-siaženi denar mora najti v trgovinski Mreži odgovarjajoče dobro blago. Tega s« bodo morala zavedati vsa podjetja, ki imajo svojo proizvodnjo usmerjeno na prosti trg. Samo i boljšim blagom, s pravilnim in stalnim reguliranjem cen, s Pravilnim usmerjanjem blaga, z iskanjem novih tržišč neposredno na terenu in z uspešnimi ukrepi bodo omogočila, da sicer visoko postavljen plan do-nodkov iz gospodarstva tudi res dosežemo in če mogoče cclo presežemo. Glavna vira dohodkov od prebivalstva sta davek na dohodek delavcev in nameščencev, za katerega predvidevamo v letu 1950 porast za 9% v odnosu do plana 1949 oziroma za 4.5% v odnosu do izvršitve in davek na dohodek kmetov, *a katerega predvidevamo, da bo — upo-io/0al? *Voi„5e zaosta,n davke iz leta n? 49 ,R2^a8‘0, T odnosu do plana 194!)^ za 1.3%, odnosno padel v odnosu do izvrštive v letu 1»49 z« 31%. Toliko znižanje tega davka v odnosu na izvršitev v letu 1949 je predvsem posledica dejstva, da snio uspeli v preteklem letu izterjati skoraj vse davčne zaostanke. Planirani porast davka na dohodek od delavcev in nameščencev je razum- ljiv, saj se z ozirom na nadaljnji porast kapacitet naše industrijo in v zvezi z novimi nalogami v gradnjah postavlja pred nas važna — prav gotovo ena odločilnih nalog, da dvignemo število delovne sile in s tom zagotovimo nemoten razvoj našega gospodarstva. V celoti pade udeležba dohodkov od prebivalstva ob siceršnjem malenkostnem absolutnem porastu od 82% v prorgjunu za leto 1949 na 29% skupnih proračunskih dohodkov v letu 1950. • Če tudi predstavljajo dohodki iz gospodarstva vedno močnejši, oziroma v proračunu za leto 1950 že pretežni vir sredstev za pokrivanje naših proračunskih potreb, je davek na dohodek, predvsem dohodnina kmetov še vedno prav tako važen dohodek, ki pa ni samo suho proračunsko sredstvo, temveč tudi naše močno politično orožje v borbi za onemogočanje špekulantskih tendenc na vasi. To dejstvo nam 5e posebno nare-kujo, da smo pazljivi pri izvajanju dohodninskih predpisov na terenu. Res je borba za pravočasno doseganje predvidenih dohodkov važna naloga, ki jo moramo dnevno izpolnjevati. Toda pri tem smo daleč od misli, da naj velja načelo: doseči dohodke za vsako ceno. Osnovno načelo nam mora biti spoštovanje predpisov, ki jih dajejo zakoni in uredbe in povečanje finančne discipline pri vplačevanju odmerjenih zneskov. Ce se pa kljub temu nahajajo na vasi še večja gotovinska sredstva, je stvar trgovine, da jih s pravilno razporeditvijo blaga zajame ali stvar propagatorjev denarnega varčevanja, da momlizirajo to gotovino v naše kreditne ustanove. Odmerjati toliko davkov, kolikor je predvidene gotovino na terenu, ne pa kolikor odgovarja stvarnim dohodkom, je zato odločno nasprotno tcndcncam ljudske oblasti. Odgovarja birokratskim, neživljenjskim in zato škodljivim posegom v našo gospodarstvo, ne pa zahtevi po pravilnem vključevanju kmetijstva v naše s.kupne napore za dvig proizvodnje. Zato moramo samokritično ugotoviti, da napake, ki so bile izvršene s protiranim zviševanjem odmere davkov kmečkim gospodarstvom za leto 1948 niso bile v redu, ker so povzročale negotovost tudi v tisti večini rednih davčnih vplačevalcev. ki so svoje obveznosti vedno točno poravnali, ker so slabile ugled davčnih komisij, ki predstavljajo važen faktor v naši davčni politiki, ker so slabile povezanost delovnih kmetov v borbi proti špekulantskim elementom na vasi in ker so ponekod cclo dajale tem elementom v roke orožje v njihovi borbi zoper ljudsko oblast. Prav tako so te napake ob-joktivno slabile razvoj zadružništva, ne pa kakor so nekateri mislili, da si bodo z zviševanjem odmere davkov olajšali propagando za zadrugo. Najmočneje so prišle napake v odmeri do izraza v okrajih Ptuj, Maribor-okolica. Poljčane, Krško ter v Ljubljani mestu. Ko so bili pravočasno podvzeti vsi potrebni ukrepi, jo bila odmera vskladena z gospodarsko močjo kmečkih gospodarstev in tako zopet pravilno vključena v nujne gospodarske mero, ki jih moramo danes podvzemati pri uravnavanju odnosov individualnih kmetij do socialističnega gospodarstva. O pravilnosti dokončno odmere za leto 1948 priča predvsem uspešna izterjava, saj je ostalo samo še 4.8% odmerjenih davkov za leto 1948 neizterjanih. Od tega zneska je največ dolžnikov v okraju Ptuj, kjer bo moral podvzeti 10 sam in s pomočjo OBLO vse potrebne ukrepe, da končno vendarle uvede tudi v davčno Izterjavo red, saj je edini okraj, kjer so doslej še vsako leto zaključili z večjimi zaostanki. Pravilnost odmero pa nam kaže tudi razmerje obremenitve med poedinimi kmečkimi skupinami. Prav tako so v tem razmerju zrcali naša pravilna politika v uporabljanju davčnih predpisov. Ce označimo skupno število kmečkih gospodarstev s 100, skupni dohodek s 100 in prav tako predpisani davek s 100. potom je doseglo: 59% malih kmetov in bajtarjev 22% skupnega dohodka in 9% davkov, 82% srednjih kmetov 48% skupnega dohodka in 39% davkov, 9% velikih kmetov 30% skupnega dohodka in 52% davkov. Tako razmerje je predvsem posledica Erogresivnosti v davčni odmeri, ki za-teva, da je višji dohodek tudi višje obremenjen z davki. Če upoštevamo, da znaša povprečna obremenitev kmečkega gospodarstva z daviti 7300 din, in sicer pri tem malega kmeta 2900 din, srednjega 9400 din in velikega 47.000, potem moramo ugotoviti, da je ta obremenitev prav gotovo znosna, posebno še če upoštevamo raz- merje cen industrijskega blaga in cen kmetijskih proizvodov in še posebno, če primerjamo to obremenitev s predvojnim stanjem. V kolikor so odstopanja od povpreč-kov, sme biti to samo posledica višjih dohodkov, ne pa namernih, neosnovanih in nekontroliranih zviševanj davčnih odmer. To je važno poudariti posebno sedaj, ko vršimo dokončno odmero davkov za I. 1949 in ko hočemo doseči mnogo tesnejše sodelovanje tako davčnih komisij, kakor tudi zborov volivcev z organi oblasti. Ne samo, da moramo v prvih mesecih fioskrbeti za pravilno odmero davkov za eto 1949, vložiti moramo tudi vse napore, da bodo tako akontacije za leto 1950, kakor tudi dokončno odmerjeni davki za leto 1949 pravočasno plačani. V letu 1949 so plačali kmetje 76% akontacij za leto 1949, obrtniki 77% in drugi poklici 82%. Za preteklo leto je to prav gotovo velik uspeh, če upoštevamo, da smo doslej zaključili vsako leto z mnogo večjimi zaostanki. Sedaj pa je pred nami naloga, da dosežemo tekočo vplačevanje, kar bo olajševalo na eni strani našo gotovinsko situacijo, na drugi strani pa omogočilo, da bodo kmečka gospodarstva poravnala davčna bremena brez vseh večjih težav. Isto velja tudi za druge davčno zavezance. Doslej so se OLO vse preveč pečali samo z dohodnino kmetov in pozabljali, da je tudi za odmero obrtnikom in drugim potrebna skrbna priprava, vestno zbiranje podatkov in odločna izterjava. Pri vseh vrstah odmere davkov na dohodek bo treba zaostriti disciplino pravočasnega plačevanja, ker se s tem izognemo prisilnim ukrepom, prav tako pa zaostriti skrb za solidno zbiranje osnovnih podatkov in za pravilno uporabo načela množičnega sodelovanja pri odrejanju višine dohodka. Na ta način bomo dosegli, da bo postala tudi odmera dohodnine močan instrument za uravnavanje odnosov individualnih gospodarstev do skupnosti, predvsem pa dober pripomoček v borbi proti špekulantskim tendencam, navijanju con in drugim poizkusom slabljenja našega skupnega gospodarstva. • Razmerje v proračunu, ki kaže obseg republiških organov v odnosu do obsega lokalnih organov oblasti, je prav gotovo merilo za demokratičnost samo oblasti. V proračunu za leto 1950 bomo izvršili velik korak dalje v demokratizaciji naše uprave, saj predvidevamo, da se bo razmerje v administrativnem delu proračuna, ki je bilo v proračunu za leto 1949 50 : 50, spremenilo na 01 : 39 v korist ljudskih odborov. Jasno sicer, da sama sredstva in spremenjen odnos v proračunu ne more zajamčiti demokratičnosti uprave, ker so za to predvsem potrebni pravilni prijemi v izvajanju določenih nalog na terenu, pravilen odnos do ljudi, ki morajo vsi sodelovati tudi v izvajanju upravnih nalog, toda podani so materialni pogoji, da se lahko razvije obseg in vpliv lokalnih faktorjev oblasti. Dočim je bila naša osnovna naloga v lotu 1949, kar se tiče naše uprave, da zgradimo oblastne ljudske odbore in utrdimo njihovo avtoriteto, je naša najvažnejša naloga v letu 1950, da razvijemo upravno in s tom tudi gospodarsko iniciativo krajevnih ljudskih odborov. Zadnje volitve v krajevne ljudske odbore so pokazale predanost ljudstva Osvobodilni fronti, zaupanje v vodstvo naše Partije, zaupanje v zmago socialistične izgradnje pri nas. To zaupanje volivcev moramo v polni meri izkoristiti z njihovo aktivizacijo na terenu pri izvajanju osnovnih upravnih in gospodarskih nalog. Doslej so okrajni LO bolj mačehovsko skrbeli za razvoj KLO. Niso skrbeli niti za njihovo pravočasno dotiranje s finančnimi sredstvi, ki so bila odrejena po proračunu. V letu 1950 jim moramo ne samo zagotoviti odrejena sredstva, temveč tudi pomagati, da jih bodo znali pravilno in koristno izrabiti. Novi odborniki v KLO so prevzeli svoja mesta s prepričanjem, da bodo koristili skupnosti. Mi jih moramo v tem prepričanju ntrditi in v najkrajšem času usposobiti za vodstvo lokalne uprave. Samo t*ko bo mogoče pravilno urediti odnose s terenom. t. j. vprašanja odkupov, davkov, preskrbe in podobno. Znano je, da so organi na terenu zagrešili v preteklosti mnogo napake, včasih tudi težke, ki so se sicer dale popraviti, ki pa so večkrat imele težje posledice. Vzrok ni bil samo v nepra* vilnem delu finančnih, odkupnih in drugih organov, temveč predvsem v nesodelovanju celotnih kolektivov, ki morajo predstavljati nosilce oblasti na terenu. Ljudski odbori, predvsem krajevni, niti v odmeri davkov, niti v odkupu niso izpolnili v celoti svoje dolžnosti. Toda dokler jih ue bomo usposobilj in dokler ne bodo hoteli vršiti v polni meri svojih nalog, bodo napake. KLO postajajo vedno izrazitejši nosilci oblasti na terenu. Zato pa morajo tudi vedno bolj solidno vršiti svoje delo in zato je nujno potrebna njihova temeljitejša organizacija. Proračun za leto 1950. določa, da se zaradi tokih potreb pri KLO dvignejo njihova sredstva za 76% v odnosu do plana 49. Pravtako predvideva, da sc okrajnim LO povečajo proračuni za 25% v odnosu do plana za leto 1949. Možnost takega dviga finančnih sredstev za lokalno upravo je prav gotovo velik uspeh v sestavljanju proračuna za leto 1950., saj neposredno prispeva k vključevanju novega števila delovnih ljudi v državno upravo, posredno pa tudi razbija birokratske tendence, ki so se ponekod že pojavljale v centralni državni upravi. Boriti se morama za to, da bo proračun s takim razmerjem med centralnimi in lokalnimi organi oblasti v celoti tildi izveden. V letu 1949. je bil eden naših osrednjih problemov borba za uravnoteženje kupnih in blagovnih fondov. II. plenum CK KPJ je v svoji resoluciji o tekočih nalogah na področju gospodarstva glede tega ugotovil: Hkrati plenum ugotavlja, da socialistična podjetja, kakor tudi državna administracija v nevarni meri kršijo plan kupnih fondov s protiplanskim zviševanjem denarnih prejemkov, kar samo navidezno koristi, dejansko pa resno Škoduje življenjskemu standardu mestnega in industrijskega prebivalstva. Plenum CK je sklenil: 1. vse do okrajev je treba globalno in časovno izdelati plane ravnotežja kupnih in blagovnih fondov ter zagotoviti v operativi ustrezajočo plansko disciplino; 2. začeti ostro borbo za izpolnjevanje uredb in predpisov glede tarif in nagrajevanja; gotovinska obratna sredstva gospodarskih podjetij znižati na dejansko potrebni minimum. To so bile osnovne direktive vsemu našemu gospodarskemu aparatu, da odstrani nevarnost povečanja gotovinskega obtoka brez skladnega in istočasnega povečanja odgovarjajočih blagovnih fondov. Zato so bili na eni strani zaostreni napori, da da naša proizvodnja čim več blaga za široko potrošnjo, da proizvaja kvalitetnejše blago, da se povečajo prehrambeni fondi in da si ustvari trgovina čim tesnejši stik s terenom, na drugi strani pa smo razvili večjo skrb za pravilnejše uravnavanje odtoka gotovine na teren. Danes lahko ugotovimo, da smo v tej borbi dosegli lepe uspehe, da smo uspeli povečati blagovne fonde, kar se odraža tudi v tendenci zniževanja cen nekaterim artiklom in predvsem v učvrstitvi vrednosti našega dinarja. Če si hočemo ogledati stanje tudi v številkah, nam daje lepo sliko izboljšanja izpolnjevanje gotovinskega plana. Planiranje gotovine smo pričeli sistematično urejevati v letu 1948. V letu 1949. smo že lahko pristopili k rednim tromesečnim in mesečnim gotovinskim planom. Po gotovinskem planu za leto 1949. smo predvidevali, da se bo povečal denarni obtok v republiki Sloveniji za 1986 milijonov, kar je razumljivo, če upoštevamo visok procent industrializacije in relativno visok donos v kmetijstvu. S pravilno kontrolo nad odvečno gotovino, z bolišim uravnavanjem trgovine na drobno, z razširitvijo gostinske mreže in z ustvaritvijo večje discipline pri odvajanju proračunskih dohodkov, predvsem dohodnine, pa smo uspeli ne samo da ostanemo v okviru predvidenega plnna, temveč celo, da je bil odtok gotovine za 939 milijonov nižji, knkor pa je bilo predvideno po planu. Prav gotovo je to dokaz, da se celotni naš gospodarski aparat zaveda pomena dejstva, da morajo biti blagovni fondi večji od denarnih ne pa obratno. Vendar pa so se tudi na gotovinskem planu v letu 1949. odražale mnoge slabosti, ki jih po finančni plati zasledujemo v našem gospodarstvu doslej še vsako leto. Tako nas dobri uspehi vse preradi uspavajo, da popuščamo v svojih naporih zn ohranitev finančne discipline. Ostri štednji s finančnimi sredstvi v začetku leta sledi prekomerno trošenje proti koncu leta in podobno. Zato tudi v izpolnjevanju gotovinskega plana v letu 1949. ni bilo pravilnega ravnotežja med poedinimi tromesečji. V prvem četrtletju smo dosegli za 810 bilijonov ugodnejši emisijski efekt, v drugem za 369 milijonov, dočim je bil v tretjem za 325 milijonov slabši od predvidenega in zopet v četrtem, ko smo zaostrili kontrolo, zn 85 milijonov ugodnejši od predvidenega, skupno torej za 939 milijonov ugodnejši od predvidenega. Res je, da mnoge slabosti še vedno izvirajo iz nepravilnega planiranja, še več pa iz nepravilnega zasledovanja izpolnitve plana. Največ gotovinskih dohodkov nam dale trgovina na drobno, kjer smo izpolnili plan s 96%, proračunski dohodki, kjer smo izpolnili plan s 101%, in gostinstvo, kjer smo izpolnili plan s 111%. Dejstvo pa je, da niti v trgovini niti v gostinstvu nismo izčrpali vseh možnosti. O tem nam priča n. pr. hitra razprodaja blaga, ki ga dajejo na teren nekateri okraji potom svojih potujočih poslovalnic. Tak sistem prodaje bo treba še bolj izpopolniti in s parolo, da je treba dati čim boljše blago z mnogovrstno izbiro čim bliže terenn nspostaviti res ljudsko trgovino, ki se bo borila za to, da v čim večji meri ustreže kupcem in tako prispeva še večji delež pri utrjevanju vrednosti našega dinarja. Največji obtok gotovine je bil v plačah, kjer smo izpolnili plan s 94%, pokojninah, kjer smo izpolnili plan s 106% in z odkupi poljedelskih pridelkov, kjer smo izpolnili plnn s 84%. Seveda ni bila borba za zmanjšanje gotovinskega obtoka povsod enakomerna. To velja tako za poedine tokove, kakor tudi zn poedine oblasti oziroma okraje. Tako so n. pr. okrajni LO Poljčane, Jesenice in Tolmin dosegli mnogo ugodnejše uspehe knkor pa so bili predvideni s planom in to predvsem na račun vestnega zbiranja proračunskih sredstev, dobro urejene trgovine in široko razpredene mreže hranilnih ustanov, dočim so OLO Kranj, Dravograd In Kamnik stalno prekoračevali plan obtoka predvsem zaradi svojega negativnega odnosa do proračuna, do službe varčevanja in sploh do vseh možnosti pravilnega usmerjanja gotovine. Zato je razumljivo, da je v teh okrajih prihajalo do težav z gotovino, ker banke niso mogle pravočasno stavljati na rapolago sredstev za plače in mezde lei /a razne gotovinske nabavke. Prav gotovo, da odgovarja za tako stanje izvršni odbor okraja oziroma tisto poverjeništvo, ki svoje obveze do gotovinskega plana ni izpolnilo. V letu 1950. moramo borbo za pravilno uporabljanje in upravljanje gotovine še bolj zaostriti. Sklepi II. plenuma CK KPJ glede tega veljajo v tem letu še v večji meri, zato ker je to gospodarska potreba, ki nam jo sedanja faza izgradnje socializma pri nas še v večji meri narekuje in pa tudi za to, ker so se lahko vsa podjetja in ustanove v teku enega leta dodobra seznanile s predpisi glede gotovine in so torej sposobnu opustiti vse napake, ki so kakor koli zavirale njihovo uspešno sodelovanje v borbi zn odpravo nepravilnih, neprimernih ali prekomernih gotovinskih izplačil, najsi bo to v obliki nepravilno klasificiranih mezd in plač ali pa neupravičenih nagrad. Vsi organi oblasti morajo biti prežeti z zavestjo, da je borba za pravilno trošenje gotovinskih sredstev sestavni del naše borbe zn ravnotežje blagovnih in kupnih fondov in zato tudi sestavni del naše borbe za zgraditev socializma pri nas. Zato se ne sme dogajati, kakor na primer v okraju Dravograd, kjer se 1. O. ni potrudil, da bi si ustvaril potrebno gotovino v banki s pravilno izterjavo dohodnine, katere ima še dovolj na terenu, temveč Že za izplačilo nagrad svojim usluž-lencem odvzel gotovino proti vsem predpisom iz okrajnega magacinn in to kljub opozorilu podjetja, da to ni dopustno. Vprašanju fonda plač in kršenju predpisov o tem fondu bomo morali posvetiti v letošnjem letu mnogo več Sozornosti. Se vedno so primeri, da so elavci v j>odjetjih nepravilno razporejeni, da podjetja zvišujejo plače, samo da si zagotove delovno silo, ne pa da bi bilo povišanje posledica povečanega delovnega učinka, da sc podeljujejo nagrade ne da bi bili za to razlogi v uspešni izpolnitvi proizvodnega plana itd. Prav tako pa tudi mnoga podjetja pozabljajo, da jim bo gotovina za plače ali druge potrebe na razpolago v banki samo, če bodo njeno potrošnjo vnaprej planirala. Zato bo treba borbo za pravilno izvajanje gotovinskega plana letos zaostriti na vseh sektorjih, ker nam sicer ugodna situacija v obtoku ne sme vzbujati nekega nezdravega zadovoljstva, temveč nam mora biti le vzpodbuda, da se da doseči še mnogo več in mnogo bolje. Ce govorimo o proračunu, moramo zaradi celotnejšegn pregleda omeniti tudi kreditni plnn. Sredstvu kreditnega Elana služijo našemu gospodarstvu za itrejše in pravilnejše urejevanje medsebojnih odnosov podjetij, kot kontrolno sredstvo zn pravilno izvajanje gospodarskih nalog, tako proizvodnje, kakor transporta blaga in kot dopolnilna sredstva za začasno financiranje gospodarstva izven proračuna. V porasti kreditov se lahko odraža tudi porast proizvodnje; lahko pa nam je previsoka potrošnja, ki ni v skladu s porastom proizvodnje, signal za težje napake v organizaciji poslovanja ali za namerno povzročene škode. Izvajanju kreditnega plana je treba zato tudi v bodoče posvečati vso pozornost. V kontrolnem smislu so najznačilnejši krediti za redna obratna sredstva. Njihov porast v letu 1949. je v odnosu do leta 1948. 38%. Tako povedana kreditna sredstva so bila z 31. decembrom 1949 izčrpana s 93%. V zvezi s krediti bi opozoril na eno nepravilnost. Mnoga podjetja pa tudi nekatera njihova upravno-operativna vodstva so mnenja, da krediti niso važno vprašanje in da jih lahko neomejeno trošimo. Zato tudi dosegajo visoka prekoračenja. Skupno so bili krediti prekoračeni v tretjem četrtletju za 1500 milijonov. Z zaključkom leta smo znižali to prekoračenje na 882 milijonov. Stanje s tem seveda še vedno ni zadovoljivo in bo treba v letošnjem letu napovedati ostro borbo vsakemu neupravičenemu prekoračevanju. Naš gospodarski in upravni aparat se mora zavedati, da z nesolidnim trošenjem kreditov nujno nastopa vprašanje rentabilnosti proizvodnje, da krediti nadomeščajo v nekem smislu gotovino in zato tudi z njimi vplivamo na ravnotežje kupnih in blagovnih fondov in predvsem, da jo štednja s krediti prav tako, kakor štednja z gotovino osnovni pogoj za utrjevanje vrednosti dinarja. V okviru postavljenega kreditnega plana tvorijo važno postavko zadružni krediti, katerih je bilo v letu 1949. dodeljeno 1091 milijonov. Razen teh kreditov, ki so jih razne zadruge preje- i male za obratna sredstva, so bili dodeljeni vsem vrstam našega zadružništva še posebni investicijski krediti v višini 432 milijonov za gradnje, nakup opreme, živine in drugo. Tako v kreditih, kakor tudi v drugih sredstvih se odraža vsa skrb državnih organov za napredek zadružništva. Dejstvo, da so bili stavljeni tolikšni krediti na razpolago, da je v investicijskem planu proračuna za leto 1950. predvideno 200 milijonov za zadružne gradnje in da bodo nadaljnji novi krediti za zadružno gospodarsko izgradnjo stavljeni na razpolago v novem kreditnem planu za leto 1950., priča o važnosti zadružništva, o njegovi vedno pomembnejši vlogi v našem gospodarstvu in zahteva, da vsi organi oblasti, da vsi mi vložimo čim več svojih sil za njegovo nadaljnjo utrditev in razširjenje. Skupno je razpolagala republika Slovenija v preteklem letu z 9178 milijoni kreditov, kar pomeni 17% veČ kakor pa v letu 1948. (Nadaljevanje na četril strani) »Ekspoze finančnega ministra Zorana Poliča (Nadaljevanj* s tretje strani) Ce bomo v letu l¥5t) še ostreje postavili vprašanje spoštovanja kreditnih predpisov, rt bomo onemogočali izkoriščanje kreditov za neupravičene na* »eae, a. pr. investicije na račun obratnih sredstev, #* bomo zaostrili dolžnost pravočasnega predlaganja faktur na vnovčesje, če se bomo odločno borili proti vsaki neplanski izgubi in drugim pojavom, ki slabe vrednost našega kreditnega sistema, bo skladje med lastnni sredstvi podjetij, proračun-ritim sredstvi in krediti veren odraz ■aše pravdat* gospodarske politike in jamstvo, da bo uspešno izpolnjene proizvoda« naloge v letu 1950. spremljala t*di nadaljnja utrditev naše valute, nadaljnja okrepitev pravilnega razmerja med kupnimi in blagovnimi Ohranjanju ravnotežja blagovno-denarnih odnosov služi tudi borba za dvig hranilnih vlog. V leta 1949. smo dosegli lepe uspehe v varčevanju. Plan hranilnih vlog smo izpolnili s 100,4%. V decembru, ko je bil teden štednje, je priteklo tl.i953.M0 din novih vloi ka tar pomeni, da obstajajo dobri pogo, za razvoj hranilne službe, samo da j potrebno pod v zeti še nove in .nove propagandne in praktične ukrepe, ki bodo razširili varčevanje do poslednje vasi. Danes obstaja 626 kreditnih odsekov pri kmečkih zadrugah, od katerih jih 544 redno posluje, in 745 hranilnih blagajn pri podjetjih, kar je za naše prilike gotovo premalo. Posebna vrsta štednje bo ponovno vpisovanje ljudskega posojila v letu 1950. Uspeh v letu 1948., ko smo v državne© merilu razpisano posojilo visoko presegli, je najmočnejši dokaz, da delovni ljudje hočejo prispevati razpoložljiva gotovinska sredstva za hitrejši razvoj našega gospodarstva. Redna izplačevanja izžrebanih obveznic pa pričajo, da je posojilo dobro naloženo in tudi samim podpisnikom donaša mnoge koristi. Zato bomo morali poskrbeti, da v letošnjem letu vpisovanje posojila še bolje organiziramo in zato tudi dosežemo mnogo boljše uspehe, kakor pa pri prvem posojilu, ko je bilo na podeželju premalo vpisov v odnosu na delavske in mestne centrc, kjer so planirane zneske visoko prekoračevali. Ko odrejamo proračun za leto 1950. in ko si zastavljamo v zvezi z njim konkretne naloge za to leto, nam mora biti seveda jasno, da niti proračun, niti finančna politika sploh niso sami *ebi namen. Finance nam morajo biti zrcalo gospodarskega dodajanja, kontrola uspehov in pomočnik v borbi za urejanje odnosov v gospodarstvu. Zato se mora posluževati finančnih ukrepov in finančnih pokazateljev ne samo postavljeni finančni aparat, temveč vsak odgovorni funkcionar v gospodarstvu. Pa tudi političnemu aktivu bo obravnavanje finančnih pokazateljev razkrivalo stanje v podjetjih, ustanovah ali poedinih gospodarskih panogah. Za finančno preglednost podjetij je seveda nujno, da imajo urejeno svoje knjigovodstvo. Zato nikakor ne moremo biti zadovoljni, ko ugotavljamo, da je samo 57% podjetij ažurnih, četudi je to ugodnejša situacija kakor pa v letu 1948., ko smo imeli samo 26% ažurnih podjetij. Ce si nekoliko podrobneje ogledamo ažurnost knjigovodstva, ki bi moralo biti osnova za poslovanje podjetij po gospodarnostnem računu, potem moramo ugotoviti, da je 24% republiških podjetij. 28% mestnih, 40% okrajnih in 53% krajevnih podjetij neažurnih nad en mesec. Neažurna podjetja predstavljajo nesigurno postavko v našem gospodarstvu, ker ne moremo oceniti njihove rentabilnosti, niti s pravilno kontrolo preprečevati v njih nepravilnosti oziroma namerno škodo. Posledica neažurnosti je končno tudi ta, da za nekatera podjetja še vedno ne moremo ugotoviti zaključnega finančnega stanja za leto 1948. Tako ni predložilo 11% republiških podjetij (predvsem gozdarskih), 19% okrajnih in 24% krajevnih svojih bilanc za leto 1948. Vprašanju knjigovodstva bodo morali posvetiti vsi oblastveni organi mnogo več pozornosti. Posebno pa velja to za krajevne In okrajne LO, kjer je situacija trenutno najslabša. Tako stanje tudi dokazuje, da so bila mnoga lokalna podjetja ustanovljena, ne da bi jim bil zasiguran potreben strokovni kader in ne da bi ustanovitelji dovolj vodili računa o potrebi stalne evidence o poslovanju s pomočjo finančnih pokazateljev. Spoznanje, da nam lahko samo ure- teno knjigovodstvo služi za pravilno :ontrolo podjetja, se mora v letošnjem letu v celoti uveljaviti. Prav tako ne moremo biti v podjetjih zadovoljni z zakasnjevanjem pri vnovčenju faktur, z nepravilnim troSenjem gotovine, s prekoračevanjem odobrenih kreditov in podobno. Vse to ho primeri težke finančne nediscipline. Zato bomo takšnim odnosom napovedali v letošnjem letu še ostrejšo borbo. Kako se odraža finančna nedisciplina v proračunu, dokazujejo primeri pregledov podjetij V vseh vrstah podjetij, ki smo Jih pregledali v septembru in oktobru, smo ugotovili 757 milijonov neodvedenih sredstev za proračun. Ponoven pregled v novembru je pokazal pri 905 lokalnih podjetjih 62 milijonov zaostankov in v 256 republiških podjetjih 238 milijonov zaostankov. V decembru izvršeni pregled v 37 zveznih podjetjih pa 155 milijonov zaostankov. S takim zadrževanjem proračunskih sredstev si podjetja neupravičeno kopičijo obratna sredstva, večkrat skrivajo nepred- videne izgube in v celoti onemogočajo pravilno kontrolo z dinarjem. Zato bo treba take primere v tekočem letu še ostreje kaznovati kot finančne prekrške. Kazen tega bomo morali posvetiti mnogo več pozornosti revizijski službi v podjetjih. Danes še ae razpolagamo z zadostnim Številom revizorjev in bomo morali v letu 1950. poskrbeti z« dvig novih sposobnih kadrov za to službo. Močan pomočnik v borbi za finančno disciplino je danes bančni sistem. Toda kakor bomo morali na eni strani odstraniti iz tega sistema vse pojave ožine in neživljenjskega obravnavanja konkretnih problemov, tako bomo morali na drugi strani pa v mnogo večji meri zaostriti vprašanje priznavanja bank za čuvarje planske in finančne discipline v našem gospodarstvu. Funkcija banke se danes bistveno razlikuje od njenega značaja v kapitalističnem sistemu prav v tem, da z evidenčno in kontrolno službo odkriva zastoje v gospodarstvu in s tem služi pospešeni graditvi socializma. Mnogi skušajo obiti finančne predpise z zatrjevanjem, da so proti finančni birokraciji. Prav gotovo birokracija v finančnem poslovanju obstaja, v mnogih finančnih organih je birokracije celo mnogo preveč in postaja že nevarna življenjskemu načinu reševanja gospodarskih nalog. Toda mi moramo znati ločiti birokracijo od zahtev finančne discipline. Mi ne smemo dovoliti, da bi nam kdor koli s parolo borbe proti birokraciji rnšil osnovno finančno disciplino. V finančnem aparatu so se mnoge ostaline starih odnosov. Ostrost predpisov mnoge večkrat zavede, da nepravilno gledajo na konkretne probleme, da ne najdejo življenjskih in pravilnih rešitev za naloge, pred katere so postavljeni. Mi moramo v borbo proti takim pojavom birokratskega gledanja. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da imamo vendarle važno enotno merilo, ki nam kaže pravilnost oziroma nepravilnost našega ukrepanja. To merilo je enotnost našega finančnega sistema, ki se odraža prvenstveno v enotnem državnem proračunu, v enotnem finančnem, gotovinskem in kreditnem planu in je tako najvernejši odraz enotnosti in povezanosti vsega našega gospodarstva. Ce nekdo ne spoštuje predpisov pravilnega izvajanja proračuna, gotovinskega ali kreditnega plana, ni to samo finančni prekršek, temveč —• in to je mnogo važnejše — pomeni rušenje gospodarske enotnosti, saj predstavlja n. pr. neupoštevanje predpisov za izvajanje gotovinskega plana na določenem terenu rušenje ravnotežja kupnih in blagovnih fondov na tem terenu, kar se pa zarodi medsebojne gospodarske povezanosti odraža na stanju vsega našega gospodarstva. Enotnost planov pa ne predstavlja krutega finančnega centralizma in birokratskega reševanja nalog, temveč daje prav borba za pravilno izpolnitev enkrat postavljenega plana mnogovrstnost prijemov In načinov dela, ki zopet odražajo samostojnost v poslovanju nižjih organov oblasti. Zato moramo razlikovati koristne posege, ki učvrščujejo plansko disciplino in prispevajo k boljši izpolnitvi nalog od nekoristnih, ki so morda v skladu s suho črko predpisov, ki pa ne služijo k dviganju in razvijanju socialističnega gospodarstva. Najmanj pa smemo seveda izvajati stvari, ki niso niti koristne niti v skladu s predpisi, kakor je n. pr. Že citirani primer z uporabo gotovine v okraju Dravograd. Ko torej postavljamo za letošnje leto nalogo, da se z vso odločnostjo borimo zoper vse pojave finančne birokracije, moramo prav tako ali pa še mnogo ostreje postaviti nalogo, da se moramo povsod boriti zn največjo finančno disciplino. Povečnnn_ finančna disciplina, povezana s pogoji, ki nam Žih daje razvoj našega gospodarstva, io najmočnejše jamstvo, dn bomo vse naloge, ki si jih postavljamo v okviru novega proračuna, tudi res izpolnili. Ob zaključku svojega poročila za proračun 1949 sem ugotavljal sledeče: kontrola z dinarjem postaja stvarnost Toda treba je v suho tehnično poslovanje vnesti tudi politično vsebino. Uspeh dela in naporov naših delovnih kolektivov se mora odražati tudi v finančnih pokazateljih. In ker bodo finančni pokazatelji s tem zrcalo socialističnih naporov, socialističnega tekmovanja v našem gospodarstvu, mora tudi sama finančna in kontrolna služba imeti tako vsebino in tak značaj. Potem šele bo imela svojo polno vsebino in bo ustrezala stanju, v kakršnem se nahaja danes celotno naše gospodarstvo. Kakor je veljalo to za leto 1949, velja tudi za novo proračunsko leto. Kontrolo z dinarjem moramo še bolj zaostriti, še v večji meri nam morajo finančni pokazatelji pokazati uspehe in razvoj našega gospodarstva. Tako se bodo tudi v njih zrcalili herojski napori delovnih ljudi naše republike, ki s povečano proizvodnjo, z boljšimi izdelki, z novimi fabrikami, elektrarnami in drugimi objekti dostojno odgovarjajo vsem klevetnikom naše Partije, naše revolucije, naše borbe za mir in mirno izgradnjo socializma v državi, ki si je s potoki krvi priborila svojo svobodo in pravico, dn se reši stoletnega izkoriščanja. Proračun, kakor je predložen naši skupščini, odraža v okviru zveznega proračuna vse tiste napore, ki jih bomo morali še Izvršiti v izgradnji našega gospodarstva, d« si ohranimo priborjeno svobodo, do zusiguramo uspeh naše petletke, da izpolnimo naloge, ki nam jih postavlja naša Partija za tekoče leto. To so častne naloge, za ka- EKSPOZE PREDSEDNIKU PUNSKE KOmiSiJE SERGEJA KRAIGHERJU Po govoru tov. Zorana Poliča je govoril v splošni proračunski razpravi predsednik planske komisije LRS tov. Sergej Kraigher, ki je tael naslednji ekspoze; Tovoriši in tovarišice, ljudski poslanci! Ob sprejemanju proračuna se vsako leto pokaže v poročilih in proračunski debati tako v zvezni skupščini kot v skupščinah ljudskih republik vsa nezadržna sila socialistične graditve v naši državi. To pa glede na federativno ureditev nove Jugoslavije pomeni, da pride v proračunskih zasedanjih do izraza v vsaki republiki socialistična vsebina njene graditve v posebnih konkretnih oblikah, značilnih za vsako republiko. V obČedržavnem proračunu za leto 1950 je izražena generalna linija gospodarskega plana za leto 1950. V kvotah, določenih za posamezne republike, ki jih vsebuje ob-čedržavni proračun in gospodarski plan, ki je v njem izražen, je ta linija Konkretizirana za posamezne republike in je vsaki republiki že odrejen v osnovnih členih našega gospodarskega razvoja tisti posebni delež, ki ga mora vnesti v skupno graditev socializma. To pomeni, da je na osnovi enotnosti gospodarstva in enotnega državnega plana za razvoj narodnega gospodarstva odrejena vsaki republiki njena specifična vloga v socialistični graditvi glede na njeno razvojno stopnjo in gospodarske možnosti To pomeni, da se že pri odrejanju' osnovnih nalog za vsako repnbliko v okviru enotnega plana upoštevajo razlike v družbenem živ-ljenju in razvojni stopnji gospodarstva tako v celoti, kakor v posameznih panogah, ki obstojijo med republikami, ter daje poudarek tistim panogam gospodarstva in vrstam družbene dejav-nosti v vsaki republiki, ki lahko največ doprinesejo k rešitvi konkretnih taktičnih in strateških nalog v borbi za zgraditev socializma. Te osnovne naloge tvorijo ogrodje in glavno jedro republiških planov. Vendar pa so v republiških planih te naloge razdeljene v sestavne elemente in dopolnjene po zahtevah kompleksnosti plana, to je organske celote procesa proizvodnje in v skladu s specifičnostmi družbenega življenja in razvojnimi možnostmi vsake republike. 2e iz tega sledi, da borba za izvršitev osnovnih nalog petletke v vsaki republiki zahteva pospešen razvoj tistih proizvodnih sil in vrst družbene dejavnosti, ki so že dosegle določeno razvojno stopnjo v republiki zaradi prirodnih pogojev ali kot rezultat specifičnosti družbenega razvoja in ki so prav zaradi tega ključna postavka v borbi za izpolnitev osnovnih taktičnih in strateških nalog v vsedržavnem merilu v planiranem razdobju. Republiški plani sami so nadaljnji faktor, ki poglablja v republikah njihove na-cionaine posebnosti, seveda v mejah skupnih interesov. Z njimi vnaša vsaka republika v enotni državni plan socialistične graditve njej lastne posebnosti. Končno vpliva v vsaki republiki na svoj poseben način na ustvarjanje konkretnih odnosov v razvoju družbenega življenja in gospodarstva še posebej konkretna praksa socialistične graditve v borbi za izvršitev postavljenih planov. Ta borba se v vsaki republiki vrši na skupnih postavkah družbenega življenja, vendar pa v različnih okoliščinah, ki ponekod otežkočajo, drugod lajšajo razvoj posameznih panog in vrst družbene dejavnosti, ter povzročajo tako prehitevanje v eni panogi, kjer so manjše težave ali boljši subjektivni pogoji, in zastajanja v drugi panogi ter obratno. To je živa vsebina socialistične graditve, ki s svojo nezadržano dinamiko uresničuje v petletnem planu postavljene naloge in ki razvija nesluteno energijo in iniciativo najširših ljudskih množic v vsaki republiki. Prav iz te dinamike pa izvirajo na eni strani tendence k zaostrovanju nekaterih dis-proporc, ki smo jih podedovali v nB-šem gospodarstvu in ki jih moramo s petletnim planom odpraviti, poleg tega pa tendence k ustvarjanju novin disproporc v razvoju med republikami, pa tudi v vsaki republiki posebej med posameznimi vejami družbenega življenja in gospodarske dejavnosti. Zato je ena osnovnih nalog vsakega planskega leta pregled izvršitve planov, t. jr. primerjanje, koliko ustrezajo doseženi odnosi v procesu proizvodnje planiranim odnosom in koliko so v skladu z osnovnimi nalogami socialistične graditve v naši državi; koliko nam nadaljnjo borbo olajšujejo. Izdelovanje planov in njih pretres ob sprejemanju občedržavnega proračuna in proračunov ljudskih republik vsako ieto predstavlja v svojem bistvu tudi kritično oceno protislovij v našem družbenem razvoju, ki izvirajo iz konkretne izpolnitve plana, t. j. iz v živi praksi socialistične graditve doseženih odnosov. Na drugi strani pa predstavlja izdelovanje in sprejemanje planov istočasno postavljanje kot zakon, ki ga je treba uveljaviti v življenju ob konkretnih zgodovinskih okoliščinah in razvojni stopnji proizvodnih sil takih odnosov v celotnem procesu proizvodnje, ki rešujejo podedovane ali nastale disproporce ali pojavljajoče se tenden- terih izpolnitev mora delati vsak državljan. Kakor bodo izpolnjene postavljene naloge, takšna bo tudi izpolnitev našega proračuna In ker sem prepričan, da bomo začrtano delo v letu 1950 v celoti opravili, zato sem tudi prepričan, da bo proračun uresničen, kakor je postavljen, in predlagam Ljudski skupščini, da ga sprejme v obliki, IX kakršni Je predložen. (Pioikonje.), ce disproporc, v katerih se torej rešujejo nastala protislovja, in sicer tako, da se zu novo stopnjo dvigne razvoj proizvodnih sil, da se okrepijo in razširijo socialistični odnosi. Tovariši in tovarišice! Smatral sem za potrebno, dotakniti se teh princl- eielnih postavk iz vsebine našega druž-enega in državnega življenja prav zaradi dveh okolnosti, ki opredeljujeta gospodarski plan in proračun za leto 1950. Prva okolnost je ta, da je 1. 1950 četrto leto petletke in da se mora zato v njem zaostriti borba za dosego tistih proporc med ključnimi panogami gospodarstva, ki so postavljene v petletnem planu kot osnova zn spremembo Jugoslavije v napredno inaustrijsko-agrarno državo in za odpravljanje podedovane gospodarske zaostalosti poedinih republik. Drugič moramo v planu 1. 1950 upoštevati še posebej novo nastalo situacijo v zvezi z gospodarskimi ukrepi, ki smo jih morali v naših gospodarskih planih za 1. 1949 podvzeti, ce smo hoteli uspešno odbiti gospodarski in druge vrste pritisk fcoininfor-movskih držav s Sovjetsko zvezo na čelu proti naši državi In socialistični graditvi v njej. Te ukrepe, njih namen in rezultate je v zvezni skupščini podrobno utemeljil tovariš Kidrič. Jaz bi ob tej priliki poudaril Še sledeče: V boju voditeljev VKP(b) in Sovjetske zveze proti naši Partiji in državi se v resnici borita dve koncepciji perspektiv notranje ureditve, to je ureditve družbenih odnosov socialističnih držav. To je koncepcija birokratskega centralizma kot sistema notranje ureditve, dalje podrejanje narodov hegemoniji ruskega naroda, uvajanje de-kretiranja nacionalnega razvoja posameznih republik in narodov kot sistema proti naši družbeni in državni ureditvi, ki ne pozna vodečega naroda, ampak enakopravne narode v skupnih naporih za zgraditev socializma, ki skrbi, da v skladu_ s socialistično vsebino poglablja, razvija ljudsko demokracijo, demokratični centralizem ob nadaljnji decentralizaciji naše državne uprave in vodstva gospodarstva. V letu 1949 Je zmagala In bo tudi v bodoče in ne samo pri nas zmagala naša koncepcija, ker ustreza vsebini socializma in omo- 6oča sprostitev vseh energij delovnega judstva naših narodov in s tem v zvezi neoviran razmah proizvodnih sil kot pogoj nadaljnjega družbenega razvoja. Ze sama izkušnja našega vsakdanjega življenja nam kaže, da so propadli načrti kominformovskih držav, da nam niso onemogočili niti izpolnitve osnovnih nalog planov proizvodnje, uiti planov blagovnega prometa, niti zaustavili! dvigu naše gospodarske moči in nara-' ščanja družbenega bogastva. Analiza izvršitve plana nam bo to nepobltno resničnost, ki predstavlja življenje delovnih množic v naši državi m v Sloveniji še posebej, samo prikazala v številkah. Plan industrijske proizvodnje v celotnem obsegu je bil izpolnjen s 102,5 odstotka. Plan v lokalni industriji je bil izpolnjen z 88 %, tako da znaša odstotek izpolnitve lokalne in republiške industrije 100,6%. Po asortimentu je plan industrijske proizvodnje izvršen s 85 %. Pri tem je izvršila kovinska industrija svoj plan po obsegu z 89,4 odstotka, kar pomeni 6 % več v primeri z realizacijo 1948. Kemična industrija je izpolnila plan_ s 86 %, kar pomeni 15 % več, kakor je bila realizacija plana proizvodnje v letu 1948. Iudustrija gradbenega materiala je izvršila plan s 86 %, kar pomeni 99, če je realizacija I. 1948 100. Tekstilna industrija je izvršila plan s <04%, kar pomeni 16,5 % več, kakor je bila realizacija v letu 1948. Usnjarska industrija je izvršila plan s 110 %, kar pomeni 18% več, kakor je bila realizacija v letu 1948. Živilska industrija je izvršila plan s 102 %, kar pomeni 15 % več, kakor je bila realizacija v letu 1948. Grafična industrija je izvršilo plan s 122 %. Elektroindustrija je izvršila plan s 85 %, kor pomeni 56 % več kakor v letu 1948. Lesna industrija je izvršila plan s 103 %, kar pomeni 23 % več kakor v letu 1948. Taka izvršitev plana republiške industrije v letu 1949 nam kaže dvoje: Prvič nam kaže, da je naša republiška industrija izvršilo in prekoračila za leto 1949 postavljeno nalogo in da se je obseg njene proizvodnje v primeri z letom 1948 povečal za 16 %. S tem tudi prekoračuje v petletnem planu za 1. 1951 določeno vrednost proizvodnje. Blokada, ki so jo organizirale države Kominforma proti naši državi, torej ni mogla bistveno vplivati na izvrSBe^ plana. Vidimo pa drugič, da je izvrševanje plana po industrijskih strokah zelo različno in neenakomerno. Analiz® vzrokov neizvršitve plana, posebno v kovinski, kemični in elektroindustrij* nam kaže, da leži glavni vzrok v tež* kočah v dobavah surovin in materiala iz uvoza zaradi prekinitve trgovskih pogodb s strani kominformovskih držaV In potrebne preorientaclje naše zunanje trgovine. Vendar, kakor kaže prj' merjava z realizacijo plana proizvodnje po vrednosti v letu 1948, smo * vseh industrijskih panogah povečali obseg proizvodnje bodisi z razširjenjem ali boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet Izjemo tvori industrija gradbenega materiala. Dejstvo, da so naši delovni kolektivi kljub vsem oviram in težavam pri dobavi materiala plan ne samo dosegli, ampak tudi presegli v vseh industrijskih podjetjih ter skupno vzeto brez lesne industrije povprečno za 13,3 %, v lesni industriji pa celo za 23 % presegli realizacijo proizvodnje v letu 1948, kaže na napor naših delovnih kolektivov, da si kljub naklepom Kominforma z izvršitvijo in prekoračenjem plana olajšajo pot v socializem in boljše življenje. Zaradi sprememb, ki smo jih morali izvršiti preko leta v planu, da smo se pri-iagodili novo nastali situaciji, pred; vsem v kemični, kovinski in tekstilni industriji, je edini uspeh kominformov« ske sabotaže ta, da znaša vzpon proizvodnje v letu 1949 nasproti letu 1948 ne 21 %, kakor smo predvidevali, ampak (če primerjamo plane po polnili lastnin cenah iz leta 1948) 16 %. To nižje povečanje proizvodnje v primeri i letom 1948 ni bistveno vplivalo nn plnn blagovnega prometa, kot bomo še pokazali, niti na dobavo proizvodov osnovnim koristnikom, kot so Jugoslovanska armada in zvezna industrija, Eač pa se je odrazilo predvsem v do-avan materiala za reprodukcijo republiški In lokalni proizvodnji. Lokalna industrija je kljub težkočam v planu povečala sortiment proizvodov z» svobodni trg za preko 300 novih artiklov. Plan tržnega dobička v-trgovski mreži Iz proizvodov lokalne II pa je bil dosežen z 2620 milijonov dinarjev, kar predstavlja 25 % višjo realizacijo, kot je bila določena v proračunu z8 leto 1949. Lokalna proizvodnja je torej svojo osnovno nalogo, to je uravnoteženje kupnih in blagovnih fonda*' •« povečanje pestrosti sortimenta v blagovnem prometu kljub vsemu izvršil#' V kmetijski proizvodnji smo plan po vrednosti v celoti presegli: v poljedelstvu znaša izvršitev planu po vrednosti 113,9%, v sadjarstvu . y9,8 %, v vinogradništvu 90,3 %, v živinoreji 95,4. kar da skupen indeks izpolnitve P° vrednosti 103,5 %. S tem, ko smo dosegli vrednost proizvodnje 9.073,26ž.00tfi smo presegli tudi v petletnem planu 1951. leto postavljeno proizvoduo nalogo za 32 %. Ce pa to nalogo korigiramo še z vrednostjo proizvodnje sena —• travnikov in pašnikov, smo j° dosegli. To je pregled izvršitve plan? po vrednosti za vse tri sektorje skupaj* Brez dvoma pomeni v letu 1949 en*- S a največjih rezultatov borbe za zgra-itev Socializma v naši državi polet krepitve in razširjanja socialističnega sektorja v kmetijstvu. Tako je v državnem sektorju porasla skupna površina za 38 %, setvena površina s0 69 %, V republiških kmetijskih gospodarstvih je porasla skupna površina *8 15 %, setvena površina pa za 3 %, samo na ekonomijah pa je porasla skup«8 površina za 146 %, setvena površina P8 za 166 %. število konj je poraslo v državnem sektorju skupaj za 11%, aarno V republiških kmetijskih gospodarstvi)1 za 24 %, na ekonomijah za 1 %. Go-vode« v državnem sektorju skupaj zfl 90 %, na državnih posestvih za 48 % samo tia ekonomijah pa se je povečalo stanje za 190 %. Prašiči: v državne® sektorju se je povečalo stanje skupaj za 55%, na državnih posestvih zu l# odstotkov, na ekonomijah za 18 %. Perutnina: v državnem sektorju za 143 % samo na državnih posestvih za 38 % skupno na ekonomijah za 437 % itd- Kakor znano, je število zadrug v letu 1949 naraslo na 352, število članov na 32.508, površina pa na 75.681 ha al* 7,3 krat nasproti letu 1948. Ob takem razvoju se je povečalo število konj v zadružnem sektorju od začetka let® 1949 do 31. decembra za cca. 22 krat goveda za 14 krat, prašičev za llkrat* ovc za 9 krat in perutnine za 7,4 krat« Tako odpade od celotnega števil® konj v LR Sloveniji konec leta 194? na socialistični sektor 12,4%, na govedo 6,3 %, na prašiče 9,3 %, na ovce 5 % ter na perutnino 3,6 %. V privatnem sektorju se je število vseh vr*t živine dvignilo, razen pri konjih kljub ostro izvajanim odkupom po ocenah; ki jih bomo lahko točneje kontroliral) po Izvršenem popisu živine, ki je v teku. Ce primerjamo 6kupno vrednost proizvodnje po sektorjih lastništva P° planu za leto 1949 in realizaciji plan8. fiotem ugotovimo sledeče: po planu eto 1949 bi odpadlo na privatni sektor 94,1 %, na socialistični sektor pa 5,9 v" celokupne kmetijske proizvodnje. Au8' liza realizacije plana 1949 pa kaže, odpade na privatni sektor 89,2 % celokupne vrednosti kmetijske proizvodnje, na zadružni sektor 6,8 % od celokupne proizvodnje, na državni sektor pa 4 %, skupno torej na socialističu* sektor 10,8 %. Vidimo torej, da je iniciativa delovnih kmetov presegla postavljene naloge in povečala delež socialistične#8 Efespoze predsef§9iika planske komisije Sergeja Kraigherla sektorja v kmetijski proizvodnji. Ker so se zadruge ustanavijale celo leto, omenjene številke ne predstavljajo ce-lotne današnje moči socialističnega sek-a™pak izražajo samo tisti del .. ®m sektorju ustvarjene vred-5®,; ’ “ se je že v teku leta 1949 raz-Sevala, po zadružnih pravilih in po mulacijo za^e*a v zadružno oku- Krepak odgovor delovnih kmetov ▼sem nasprotnikom zgraditve socializ-™a Pri nas predstavlja letoinja izvr-W °dkupov tako že zaklju- * J1 kakor tndi planov, ki so še v „ odkupa žita smo izvršili 126%, tako da znaša indeks reali-nJC,,e },94,9 proli realizaciji 1948 252. odkupa goveje živine smo izvršili s 102% ali 15 krat več kot v letu 1948, plan odkupa prašičev, ki je še v teku, smo izvršili; pitanih 63,4%, mršavih 83,6% m s tem odkupili pitanih 2,4 krat Jnf*av'k pa 3 krat več kakor v 1948 letu. Plan odkupa krompirja, ki ■J« , v teka, smo doslej izvršili s "0 % in znaša indeks dosedanje realizacije nasproti letu 1948 144. Plan odkupa mleka smo izvršili z 72%, kar Po-enl nasproti realizaciji 1948. leta S takimi uspehi pri izvajanju pla-“®v odkupov smo bistveno izboljšali preskrbo z mesom in krompirjem. Pri porazdelitvi obveznosti na posamezna gospodarstva kakor pri samem izvajanj® odkupov so se pa vršile precejšnje predsedn° je govoril že tovariš PiMebiie važnosti za celoten državni plan je v naši republiški proizvodnji f'j® eksploatacije gozdov in plan lesne industrije. Sai odpade nanj poleg krit-♦»1» • industrije, rudarstva, kapi- vgradnje in široke potrošnje še * celotnega plana republiškega iz-oza. Zaradi sabotaže kominformovskih držav 1» j.___st- ~___ industrijo pa vc ,° nizkim dobavam opreme je bil P nn za našo republiko znižan po lesni T*č zn,,20, P° vrednosti pa za 21 %. n"f,? znižan plan smo izpolnili po vred-pj ' 8 100%, po asortimentu z 92,7%. : ” JS® smo plan poseka in izdelave s o?i *,!04%, plan spravila iz gozda ckuaTL , Pian odpreme na glavna ,.JI:sca> ki predstavlja zaključno fazo Proizvodnje, s 97 %. To je velik n - f,. , gozdnih delavcev, frontnih in Eri »H? organizacij, ki so s frontnimi v mesecu gozdarstva s pro- i.V? ? m delom ob nedeljah in z ž? delom na mobilizaciji potreb-nega števila voznikov omogočili, da smo v veliki meri nadomestili pomanj-j planirane mehanizacije. S tem q ’ 9mo Plan Izvoza izvršili % in v glavnem krili potrebe osnovnih potrošnikov, predvsem JA in Kapitalne graditve osnovnih objektov petletke, nujne potrebe reprodukcije in s roke potrošnje v glavnih centrih. Posledica kampanjskega dela za izpolnitev plana za vsako ceno, o čemer je ze govoril tovariš predsednik, ter premajhne upornosti in poglabljanja perative v gozdni eksploataciji za or-i? v * o iu finančno ureditev svo-?^ov.ln zn **°ll*e obvladanje po-meznih elementov v fazah proizvod-U8a procesa, pa je občutno prekora-Planirane izgube v operativi re- ffiSSSS,tva lesne indu*tr^e v pre' i_Ccprav republiška vlada v pretek-n* kila neposredno zadolžena lin«?. zudarstva, bi bila vendar slika nenn fa Izvršitev plana proizvodnje vrti? ne ki pogledali tudi iz- Kii„ue. P^ana uašlh premogovnikov, liti«« temu, da je od planiranih 84 mi-melin^i varn. Tako smo lovnih lt„5? zavestjo naših de- čutfiivnli tadi na tem »ajbolj ob- izvršili ^ 1?estu uašega gospodarstva veznih Syoje v Planu predvidene ob-metu in in, zogotovili industriji, pro- trebne količiE tudi žiroki P®410811-!1 p°-Nernnii,!. ® premoga, haniznciie inttina d°kava planirane me-stvo in rurln«(*r zaktevala za gozdar-lavcev k? VVei tisoč novih de- kot prostovoHr k mobilizirali bodisi ,k°' ■,*ine ir Stvnnn .., 55 lem se je bi-ker .mn ® ^ii Pč£ble? delovne sile, trebno j i at* zagotoviti po- ProizvorW ? v1de a.vc,ev za povečano bil nro& ul lndu8tcije. Zato je sile, borhtm m?. i!u,a,clJe nove delovne blem bo«™]? L j *uaciji glavni pro- čemo v8e?, de4aynosti; lahko re- 8Wov ln »ri i i in političnih or- Posledice ,Bta“°y v 19<9‘ Škodljive Potrošnjo sl Proizvodnjo ter zn široko zmanjšali « 1 omenjenimi ukrepi obseg. najmanj občuten, možen raziti težave^j1 iP° 80 se morale od-beni proizvoHnl? ®vuo sil° v naši grad-javiiosti ki f in ,v investicijski de- vezana na iotolfC« ^VCidf° Ker tudi za vrEju e?®nskib delavcev. gotovHena notri!!1 plan ni bila zabilo treba zar^H? mehanizacija, je sile skoncpntr?rntiPOira,an^kanja delovne podietii na n«« delavstvo gradbenih E?X'.VL°oS?, 5ell?,kc' y rePubliški režiji in v lokahU gfad? beni operativi v začetku preteklega leta, ko še ni bil fiksiran gradbeni plan, in ob zaključku gradbene sezone, potem smo izvršili plan gradbenih del zveznih investitorjev s 97,5%, republiška dela z 98% in lokalna dela s 96 %. Investicijski plan smo ob znižanju gradbenega plana in v težavah z zagotovitvijo opreme izvršili takole: od 2079 milijonov obveznega plana investicij republiškega in lokalnega značaja smo izvršili skupno z vzporednim planom brez zadrup 1950 milijonov, z izvršenimi investicijami v zadrugah pa 284 milijonov več. V kapitalni gradnji smo sumarno izvršili plan s 100,6 %, v družbenem standardu smo skupno z vzporednim planom izvršili 83% pred-videnih investicij. V kmetijstvu smo izvršili investicijski plan v državnem sektorju s 100 %. V lesni industriji smo ga prekoračili za 10 %. V lastnih investicijah gradbenih podjetij je bil plan izvršen s 180 %. V gozdarstvu smo ga izvršili s 97 %. V stanovanjsko komunalni dejavnosti smo izvršili vsega 73 odstotkov plana, v kulturno-zdravstve-ni dejavnosti smo predvideni obvezni Slan prekoračili za 8%. To pomeni, a smo od investicijske vsote, predvidene po proračunu za leto 1949, izvršili skupno z vzporednim planom 72% predvidenih investicij ali 94 % od zmanjšanega obveznega plana. Najob-čutneje se neizvršitev plana pozna v komunalni gradnji ter v gradnji stanovanj. Tako smo v stanovanjih dosegli v lokalni in republiški pristojnosti 66,6% planiranih kvadratnih me-trov zazidane površine po čvrstem planu. Tako smo pridobili skupno z zveznimi investicijami 247.000 kvadr. metrov zazidane površine. V jaslih smo po številu mest dosegli z izvenplan-skimi deli 85,1 % od planiranega števila mest, to je skupno z zveznimi investicijami 660 novih mest ali za 106 % več kot leta 1948. V domovih igre in dela pa smo skupno z izvenplanskimi deli dosegli 192 % planiranega števila mest v republiški in lokalni pristojnosti, to je skupno z zveznimi investicijami 710 novih mest. Lokalne investicije so bile izvršene s 532 milijoni kvadr. metrov, in sicer v kapitalni gradnji s 107 milijoni, v družbenem standardu s 425 milijoni. Poudariti je treba, da smo v največji gradbeni sezoni ravno iz vseh lokalnih gradbenih podjetij premeščali delovno silo na osnovne objekte petletke tako, da smo glavna investicijska dela izvršili predvsem v prvih mesecih in v zadnjih mesecih preteklega leta. V Slovenskem Primorju so bila v čvrstem planu predvidena dela izvršena in prekoračena za 112 milijonov iz dodatnega plana za zgraditev Slovenskega Primorja. V investicijski gradnji torej vidimo občutno nižjo izvršitev, kakor je bila sprva predvidena. To znižanje gre, kot smo videli, kakor v celi državi, na račun družbenega standarda, gradnje stanovanj in komunalnih naprav ter investicij za nižje in srednje šole in pa republiške industrije. Ta ukrep, kolikor je bil tudi boleč, je bil vendarle nujno potreben, če smo hoteli obdržati planirane proporce v ključnih proizvodnih panogah ter v njih izvršiti osnovno postavljene planske naloge. Analiza izvršitve plana blagovnega prometa nam pokaže sledeče: Po planu Ministrstva za trgovino in Greskrbo LRS je bil plan v zagotov-ieni preskrbi izvršen s 102 %, v vezani trgovini s 101 %, v prosti prodaji z 98,5 %, skupaj 100 %. Ce pogledamo dinamiko porasta blagovnega prometa vseh treh vrst trgovine, izraženo v nižjih enotnih cenah, potem vidimo, da je blagovni promet narastel od 6311 milijonov dinarjev v nižjih enotnih cenah v letu 1946 na 9913 milijonov v letu 1949 ali za 57 % nasproti letu 1946 in za 14,5 % nasproti letu 1948. Kljub bolj počasnemu dvigu blagovnega prometa, ki pomeni obenem avig življenjskega standarda, kakor si ga želimo, te številke vendar kažejo neprestano naraščanje blagovnega prometa kot rezultat stalnih naporov naše oblasti za olajšanje in zboljšanje življenja delovnih ljudi. Indeks povečanja v zagotovljeni preskrbi v letu 1949 nasproti letu 1948 znaša računan na količine: pri mlev-skih izdelkih 107, maščobah Ut, sladkorju Ul, računan na vrednost: pri tekstilu 87, pri obutvi 122. Vidimo torej, da smo v vseh artiklih garantirane preskrbe v primeri z lanskim letom preskrbo zboljšali razen v tekstilu, kjer je razlog znižanja v popolnem izpadu gotovih tekstilnih proizvodov, ki smo jih prej uvozili iz CSR, Madžarske in Poljske in ker zaradi težav v uvozu tekstilnih surovin nismo mogli v celoti izkoristiti obstoječih kapacitet. V vezani trgovini je znašal blagovni promet v letu 1949 za 3 % več kot v letu 1948. Kmetje-zadružniki so prejeli za prodano blago od 1. julija do 30. novembra 1949 skupno z zamenjanimi boni 58,297.000 bonov vrednosti. Plan blagovnega prometa v prosti prodaji je znašal skupno 7210 milijonov, kar znaša nasproti letu 1948 povečanje za 8 %. Od tega odpade na lokalno II iz Slovenije 2500 milijonov in 400 milijonov na lokalno II iz ostalih republik, iz Ljudske republike Slovenije je šio v ostale republike približno 1339 milijonov ali 32 % celotne lokalne proizvodnje za svobodni trg. Okoli 4560 milijonov blagovnega prometa na svobodnem trgu odpade na zvezno in republiško proizvodnjo in na promet proizvodov, ki imajo samo eno ceno. Če pogledumo končno, kako se odraža taka izvršitev plana v osnovnih panogah gospodarstva in v narodnem dohodkn, t. j. v novo ustvarjeni vrednosti, ki odraža povečanje družbenega bogastva, vidimo sledečet Dočim se je povečal narodni dohodek od 1. 1947 na 1948 za 23%, se je povečal od leta 1948 na leto 1949 za 21,9 %, in to narodni dohodek celotne proizvodnje, ustvarjene na področju LR Slovenije. V republiški proizvodnji pa se je povečal od leta 1947 na 1948 za 29 %, od leta 1948 na 1949 pa za 18%. To pomeni, da smo namesto planiranih 22.863 milijonov narodnega dohodka v republiški proiz-vodn izvršili 22.518 milijonov narodnega dohodka ali 98,5 % plana. Zaradi vseh težav, ki smo jih morali premagovati v preteklem letu, smo torej ustvarili samo za 1,5 % ali za 300 milijonov manjši narodni dohodek v republiškem gospodarstvu. Analiza strukture narodnega dohodka po sektorjih lastništva v letu 1940 nam pokale, da odpade od vrednosti celotne proizvodnje v LR Sloveniji 68.8% na državni sektor, 4.8% na zadružni sektor in 26.9% na privatni sektor. Če pogledamo strukturo samo za republiško gospodarstvo, odpade na socialistični sektor 66.2 odstotka, in sicer na državni sektor 65.7 odstotkov, 5.5% na zadružni in 88.8% na privatni sektor. Privatni sektor je torej zaradi nenehne rasti predvsem državnega sektoria in naglega dviga zadružnega sektorja v odnosu na celotno proizvodnjo na področju LR Slovenije padel na slabih 29%, vse novo ustvarjene vrednosti, v republiški proizvodnji pa na dobro tretjino. Tovariši in tovarišice! Takšen je pregled izvršitve plana leta 1949, takšni so njegovi rezultati. Iz navedenega sledi, da smo v preteklem letu v osnovi naš gospodarski plan uspešno izpolnili in zagotovili nadaljnji dvig družbenega gospodarstva. Kot pgsledico kominformske sabotaže Izgradnje socializma pri nas lahko ugotovimo tudi v Sloveniji samo povečane težave v mobilizaciji delovne tile in znlžfcnje investicijske Izgradnje v družbenem standardu. Z ukrepi, predvidenimi v planih za leto 1950 in drugimi gospodarskimi merami, moramo ustvariti pogoje, da sl tudi na teh področjih zagotovimo doseganje postavljenih planov. Tovariši! Preden preidem na analizo gospodarskega plana ta 1950. leto, moram poudariti nekatere momente, ki opredeljujejo sedanjo razvojno stopnjo naše republike in njeno vlogo v celotnem gospodarstvu naše dršave. Mislim, da bo osvetlitev teh momentov obenem tudi najboljša argumentacija predloženega gospodarskega plana in republiškega proračuna. Prvi moment, ki se ga želim dotakniti, so spremembe v socialni strukturi prebivalstva, ki so se izvršile v preteklih 8 letih petletke. Te spremembe so v Srvi vrsti rezultat burnega razvoja in-ustrijske proizvodnje, nagle industrializacije naše dežele. Industrializacija pa nujno zahteva razvoj. vrste drugih panog. ki so nanjo vezane. Zaradi tega delež kmetijstva v celotnem narodnem dohodku kljub temu, da ta absolutno narašča, vendar relativno iz leta v leto pada. Dočim je v letu 1947 odpadlo 48,7 odstotkov celotne novo ustvarjene vrednosti LRS na industrijsko proizvodnjo in 22,2% na kmetijsko, se to razmerje vsako leto menja v korist industrijske proizvodnje, tako da je po rcnlizaciji 1949. leta znašal ta odnos 50.4% industrija in 19.6% kmetijstvo, po predlogu plana za leto 1950 pa sc dvigne delež industrije v narodnem dohodku na 52.5%, kmetijstva pa pade na 18.6%, čeprav absolutno naraste narodni dohodek v kmetijstvu za skoro 600 milijonov ali za 9.7% v primeri z letom 1949. V tekočem in v prihodnjih dveh letih, ko bodo stopilo v obrat tovarne težke industrije, ki se danes grade, se bo ta proces v tem smislu še bolj stopnjeval. Jasno je, da se to odraža tudi v samem odnosu med prebivalstvom, zaposlenim v kmetijstvu in ostalim prebivalstvom, ki je znašal v decembru leta 1947 52.6%, zaposlenih v kmetijstvu in 47.4% zaposlenih y ostalih panogah; v decembru 1949 po izvršenih ocenah pa že 44.4% zaposlenih v kmetijstvu in 55.6% zaposlenih v ostalih panogah. Posledice takega razvoja so sledeče: Ogromen porast prebivalstva v mestih in Industrijskih središčih, ki povzroča veliko stanovanjsko stisko. Na drugi strani ogromno povečanje dolav-stva, ki živi na deželi kot neke vrsto dvoživka. Zaposleni so v industriji ali drugje, predstavljajo pa vendar važen faktor s svojo družino še vedno v kmetijski proizvodnji. To delavstvo je najbolj nagnjeno k fiuktuacljl. Kot mali kmečki posestniki imajo v kmetijstvu znatne dopolnilno dohodke, zato so rahlo vezani na industrijo, zemljo obdelujejo pomanjkljivo, za vstop v zadruge se pa tudi težko odločijo. Neposredno v zvezi z vključevanjem tisočev delovnih ljudi v industrijo In druge nekmečke panoge se ob naši politiki plač, t. j. nagrajevanju po delu, veča kupna moč in šo neprimerno bolj ob dvigu izobrazbe in kulturne ravni potrebe delovnih ljudi. Ob stiku z industrijo tudi naša vas sicer različno v različnih predelih, vendar povsod s hitrim tempom, trga iz zaostalosti in si skuša hitro še bolj dvigniti svojo življenjsko raven. Nadaljnji moment, na katerega hočom opozoriti, je dejstvo, da je relativno za Jugoslavijo visoka stopnja industrializacije Slovenijo ena od ključnih postavk za industrializacijo naše državo, v odpravljanju njene splošne gospodarske zaostalosti in še posebej zaostalosti posameznih ropublik. Tako nagel razvoj industrijske proizvodnje pri nas je rezultat postavljenih planskih nalog, gradnje novih in širjenja obstoječih tovarn, borbo za čim boljše izkoriščanje kapacitet kot osnovnih postavk v strategiji in taktiki socialistične izgradnje v Jugoslaviji. To se kaže predvsem v tem, da po še nepo-polnoma preverjenih analizah, ki marsikje slone že na ocentah, predvsem, kar se tiče zveznega gospodarstva v Sloveniji. Slovenija od celotne proizvodnje na svojem teritoriju, izražene v vrednosti, stavlja na razpolago proizvodnji v drugih republikah in izvozu najmanj 6600 milijonov več proizvodov kot jih dobi iz drugih republik in iz uvoza, izračunano seveda v cenah, ki veljajo v Jugoslaviji. Od presežka celokupne proizvodnje odpade 58% na finalne proizvode široke potrošnje, v proizvodnji republiškega pomena pa celo 78.5%. Za svojo proizvodnjo potrebuje Slovenija 20.5 odstotkov vseh potrebnih sredstev iz drugih republik in iz uvoza, od celotnih potreb za uresničenje svojega družbenega produkta, ki jih Slovenija krije iz drugih republik in uvoza odpade 66% na sredstva za reprodukcijo, t. j. zn nabavo surovin ter za proizvodnjo potrebnega materiala. Od celotnih sredstev, ki jih daje drugim republikam na razpolago, torej ne samo iz presežka, pa odpade 56.7% na reprodukcijski material. Iz tega sledi dvoje: 1. jasen industrijski značaj Slovenije, ki se bo zaradi potreb jugoslovanske celote poudarjal v planih toliko časa, dokler ne bo vsaj v osnovi odpravljeno v primeri s Slovenijo zaostajanje v indu-strializiciji ostalih republik; 2. življenjska gospodarska navezanost Slovenije na celotno Jugoslavijo in njen interes na čim hltrojši industrializaciji Jugoslavije In razširjenju njene surovinske osnove. V zvezi z akutnim pomanjkanjem delovne sile in s perspektive vsaj : 2-8 let nadaljnjega poglabljanja industrijskega značaja Slovenije se v našem družbenem življenju z vedno večjo ostrostjo postavlja vprašanje socialistične rekonstrukcije vasi. nujnost hitrejšega tempa v organizaciji socialističnih odnosov v kmetijski proizvodnji in dvigu proizvodnosti dela v kmetijstvu. Kljub velikim potrebam po delovni sili ter potrebam o naglem dvigu proizvodnosti v kmetijstvu, vendar no moremo v danih razmerah zahtevati niti posebno velikih investicij za mehanizacijo kmetijstva in kljub potrebam našega intenzivnega kmetijstva ne naglega večanja kontingentov umotnih gnojil. Prav zato, ker so osnovna vprašanja kmetijske proizvodnje, od katerih zavisi prehrana nekmečkega prebivalstva v vsej Jugoslaviji, razširjanje surovinske baze za razvijajočo se industrijo, rešujejo drugod, predvsem v Srbiji, Makedoniji, Hrvatski itd. Te republike bodo morale imeti prednost, dokler ne bo domača težka industrija v zadostnih količinah proizvajala potrebnih strojev in gnojil. Nadaljnji moment, ki ga hočem končno še podčrtati, je dejstvo, da je Slovenija Se vedno industrijsko zaostala dežela s primitivno tehniko in da bodo komaj osnovni projekti težke industrije, ki se sedaj grade, odpravili do neke mere ta njen značaj tor polkolonialni karakter njene industrije. Tovariši! Osnovnn postavka v generalni liniji za leto 1950 je koncentracija glavnih sil na osnovne objekte petletke. To pomeni pri nas predvsem na objekte težke industrije ter na objekte elektrogospodarstva in rudarstva, da se ustvari potrebna energetska baza. Iz vsega, kar sem zgoraj omenil, mislim, da dovolj jasno sledi, da mora v interesu nadaljnjega gospodarskega razvoja Slovenije, v interesu odprave obstoječih disproporo v našem gospodarstvu in protislovij, ki iz njih izvirajo, gospodarski pmn za leto 1950 v vseh osnovnih postavkah Izražati to generalno linijo, da morajo biti vsi planirani proporci njej podrejeni. Samo tako postavljen gospodarski plan zn leto 1950 in proračun kot njega finančni izraz predstavlja naš prispevek k industrializaciji vse Jugoslavije pa tudi izgradnji težko industrije v Sloveniji. Hitrejši tempo izgradnje stanovanj ter s tem industrijskih naselij in mest, dalje hitrejši tempo razvoja proizvodnje za široko potrošnjo in s tem v zvezi dvig življenjskega standarda, so v celoti odvisni od izvedbe to naloge. S tem odpravljamo lastno zaostalost in obenem ustvarjamo pogoje, da svoje kapacitete v večji meri kot doslej pri razširjanju baze našega gospodarstva izkoristimo za izgradnjo na področju družbenega standarda in za druge proizvodne panoge. S tem bo Slovenija tudi v letu 1950 častno izpolnila svoj delež v skupni borbi vseh jugoslovanskih narodov za izgradnjo socializma. Prohajam k analizi gospodarskega plana za leto 1950. Plan republiške industrije v letu 1950 povečuje proizvodnjo za 8% v primeri s proizvodnjo v letu 1949. S tem bomo v proizvodnji republiške industrije po celotnem obsegu izpolnili predvideni petletni plan in ga presegli zn skoro 10%. Za posamezno panoge industrijske proizvodnje so plansko naloge postavljene takole: V kovinski industriji se mora dvigniti proizvodnja v primeri s planirano proizvodnjo za leto 1949 na 107, v primeri z ronlizncijo v letu 1949 na 118; v kemični industriji se mora dvigniti proizvodnja v primeri s planom leta 1949 na 118, v primeri z realizacijo na 184; V tekstilni industriji v primeri s planom na 106, v primeri e realizacijo na 102; v industriji usnja in obutve v primeri s planom na 110, v primeri z realizacijo na 101; v živilski industriji mora znašati indeks proizvodnje v primeri s planom 1949 — 98, v primeri z realiaacijo leta 1948 tudi 98. Iz tako postavljenih nalog za posamezne industrijske stroke sledi, do leto« nekoliko zmanjšujemo tempo porasta proizvodnje, čeprav je ta tempo še vedno dokaj visok, posebno v posameznih industrijskih strokah. Druijlč, da s tem v zvezi pred našo industrijo ne postavljamo zahteve, da izkoristi polno kapaciteto v 3 izmenah, kakor je bila naloga, vsaj praviloma v prejšnjih letih petletke, ko smo od nje nd^c^all samo tam, kjer ni bilo mogoče dobiti na zunanjem trgu surovin. Ker se letoe, kot je poudaril tovariš Kidrič, postavlja kot prvenstvena naloga zunanja trgovine zagotovitev potrebne opreme za težko industrijo, elektrogospodarstvo, rudarstvo, se noče obremenjevati fonda deviz preko nujnih potreb za nabavo surovin. S tem v skladu so letos tudi investicije republiške industrije. Poleg manjših investicij, potrebnih za izpolnitev proizvodnega piana, so predvidene nove investicije za nadaljevanje tovarne organskih barvil, dalje tovarne umetnih brusov, za povečanje kapacitet za proizvodnjo sanitarne keramike v tovarni Liboje, v kovinski industriji pa za tovarno Titan za povečanje kapacitete temper-liva, za proizvodnjo armatur in iitingov ter tovarno v Lescah za prenos izdelave žebljev iz jeseniške železarne. Poleg tega je predvidenih 100 milijonov za začetek sistematične industrializacije Dolenjske, predvsem Bele Krajine in kočevskega okraja. Od celotnih investicij odpade na industrijo 8 odstotkov. Plan lokalne proizvodnje se poveča v primeri z letom 1949 za 8 odstotkov, od tega lokalna proizvodnja, ki se deli po distribucijskem planu za 4 odstotke, in lokalna proizvodnja za svobodni trg (lokalna II) za 13 odstotkov. Letos je odrejena lokalni II ista vloga za izravnavanje kupnih in blagovnih fondov, dvig kvalitete in obogatitev sortimenta v blagovnem prometu. Vendar nekateri tovariši in mnogi potrošniki ne gledajo še pravilno na lokalno proizvodnjo za svobodni trg, ne vidijo v njej sredstva, ki lahko bistveno pripomore k dvigu življenjskega standarda. S proizvodi lokalne II moramo predvsem zajeti nakopičena denarna sredstva na vasi in z zajemanjem presežne kupne moči delavcev in nameščencev preko potreb garantirane preskrbe in neblagovnih uslug preprečiti odtok tega presežnega denarja na vas. Bistveno, kar moramo pri prodaji proizvodov lokalne II popraviti v primeri s prakso ljudskih odborov v lanskem letu, je to, da se bodo cene v resnici določale na trgovinski način samo po zakonu ponudbe in povpraševanja. S tem bodo cene vedno realne ter bodo ustrezalo presežni kupni moči potrošnikov. Nekateri ljudski odbori pa vidijo pri lokalni II glavno vprašanje v faktorju povišanja nižjih enotnih cen v strahu za uravnoteženost svojih ptoračunov. Vendar je tako gledanje in taka usmerjenost popolnoma nepravilna. Osnovno pri proizvodni! za svobodni trg je, da se v resnici prilagodijo cene ponudbi in povpraševanju ali z drugo besedo: ljudski odbori se bodo morali boriti, da na eni strani povečajo kvaliteto proizvodov lokalne II in povečajo sorti-ment in obseg proizvodnje ter tako interes potrošnikov za njihove proizvod«. Cc bi se pokazala tendenca nižanja cen lokalni proizvodnji D, se morajo LO, katerim predstavlja tržni dobiček eno najvažnejših postavk na strani dohodkov v letnih proračunih, toliko bolj boriti za obogatitev sortimenta, dvig proizvodnje iz lokalnih virov, tako da s povečanjem ponudbe blaga na trgu, čeprav po nižjih cenah, vendar v absolutnem obsegu realizirajo predviden tržni dobiček. Tako za lokalno kot za republiško industrijo predvideno povečanje plana ne bo zahtevalo bistvenega povečanja delovne sile, števila zaposlenih, seveda pod pogojem, če se bodo plani od vsega po-četka Izpolnjevali enakomerno v skladu s postavljeno dinamiko letnega plana. V gozdarstvu in lesni industriji se povečuje proizvodnja za 15 odstotkov v primeri z izvršitvi|o v letu 1949. Z ozirom na izkušnje zadnjih mesecev leta 1949 je to povečanje v celoti realno, zahteva pa najmanj v planu predvidene investicije za gradnjo gozdnih cest, žičnic, nabavo kamionov in druge opreme v znesku 88 milijonov din. Od celotnega plana za leto 1950 odpade na gozdarstvo 245 milijonov ali 6 odstotkov. Izvršitev plana gozdne eksploatacije in lesne industrije bo zahtevala v letu 1950 skupno s pogozdovanjem in urejanjem gozdov okrog 2500 novih delavcev, za spravilo leea pa približno 4—4500 voznikov skupno s pogodbenimi, režijskimi in mobiliziranimi vozniki, seveda pod pogojem enakomernega izvrševanja plana vse leto. V kmetijstvu se poveča proizvodnja po planu na 10.119 milijonov, od tega na državni sektor skupno 735 milijonov ali 7.3 odstotka, za zadružni sektor 752 milijonov ali 7.4 odstotka skupne kmetijske proizvodnje, na socialistični sektor skupno 14.7 odstotka, na privatni sektor 8632 milijonov ali 85.3 odstotka skupne proizvodnje. Vrednost proizvodnja v zadružnem sektorju je preračunana na plane obstoječih zadrug. Poljedelska proizvodnja se poveča v letu 1950 v primeri z realizacijo 1949 za 5 odstotkov, pri tem za žito za 3 odstotke, industrijske rastline za 16 odstotkov, vrtnine 10 odstotkov, površina krmskih rastlin pp se poveča za nad 11 odstotkov. Plan v živinoreji se za vse sektorja Joveča v primeri z realizacijo 1949 za 8.5 odstotka; pri tem se povečuje v socialističnem sektorju število konj za 26 odstotkov, govedi za 51.2 odstotka, prašičev za 184.8 odstotka, ovac za 337.5 in perutnine za 247.5 odstotka. Od celokupnega števila živine na koncu leta 1950 bo odpadlo na socialistični sektor 15.5 odstotka konj ali 3.1 odstotka več kot ob koncu leta 1949, 8.8 odstotka goved ali 2.5 odstotka več, 22.2 odstotka prašičev ali 12.9 odstotka več, 15.1 odstotke ovac ali 10 odstotkov več kot ob koncu leta 1949 in perutnine 8.1 odstotka ali 5 odstotkov več kot ob koncu leta 1949. Plan zadrug je postavljen na obstoječe število zadrug in na sedanje površine in sedanje stanje živine. V letu 1950 predvidevamo, de se setvene površine povečajo za 12.000 ha s pomočjo melioracij ali preoravanja travnikov. Po planih se zahteva predvsem povečanje krmskih rastlin za dvig živinoreje, med žitaricami povečanje površin za koruze med indusirijskimi rastlinami Nadaljeoanje na 6. strani. ilispoze predsedHka piaaske komisije SERGEJA KRAIGHERJA Nadaljevanje s 5. strani. pa je v planu povečanje površin za hmelj za 87.5 odstotka, oljne rastline za 27.5 odstotka in za pivovarniški ječmen od 0 na 3.555 ha, površina pod krompirjem se mora po planu povečati za 6.5 odstotka, pod fižolom za 37 odstotkov kot vmesno kulturo. V državnem sektorju predvideva plan predvsem povečanje živinoreje ter krmske baze za predvideni plan živinoreje. _ V ta namen je predvideno za državni sektor 213 milijonov investicij skupaj z melioracijami Prekmurja, Pšnie pri Ljubljani in Lijaka v goriški oblasti ter raziskovalnimi deli na ljubljanskem Barju ter Cerkniškem jezeru. Za zadružni sektor, in sicer za obstoječe zadruge, postavlja plan predvsem naloge v zvezi z živinorejo in potrebno krmsko bazo, kakor tudi za ostale vrste kmetijske proizvodnje, za katere obstojijo pogoji ali ki so že uvedene v ustanovljenih zadrugah. V investicijskem planu je predvidenih 200 milijonov din v materialu za kapitalno gradnjo tako obstoječih zadrug, kakor tudi tistih, ki se bodo če ustanovile, poleg tega pa še 190 milijonov bančnega kredita, za kaierega morajo najti materialna sredstva zadružniki iz lastnih virov. Za izvršitev plana v državnem sektorju bo potrebnih predvidoma v času največje potrebe 9877 delavcev ali približno 1800 več kakor jih je do sedaj zaposlenih v državnem sektorju. Plan rudarstva se poveča za 524.000 ton ali za 20 odstotkov v primeri z letom 1949. Za dosego tega plana bo potrebnih predvidoma 2000 novih delavcev. Predvidene investicije v planu za loto 1950 znašajo 696 milijonov ali 18 odstotkov vseh investicij ter še 112 milijonov za stanovanja rudarjev. Za elektrogospodarstvo je predvidenih v letu 1950 652 milijonov za kapitalno gradnjo in 73 milijonov za družbem standard. Proizvodnja bo znašala po planu v letu 1950 — 1,020.000 kWh ali 18 odstotkov več kakor v letu 1949.-Predvideno je, da letos začne obratovati še en agregat hidrocentrnle Savica in se nadaljuje gradnja hidrocentral v Mostah, Medvodah in Vuzenici. V letu 1950 bo stala pred nami naloga, da predvideno pomanjkanje električne energije, ki nastaja, kot znano, ker SZ ne dovoli dobave opreme za naše hidrocentrale, nadomestimo z dobro organiziranim varčevanjem, z organizacijo čim enakomernejšega 24 urnega odjema in z usposabljanjem za obrat vseh proizvajalnih strojev električne energije. V investicijah za dejavnost v družbenem standardu predstavljajo največjo postavko investicije za univerzo in visoke šole ter študentovske domove ter druge potrebe družbenega življenja študentov. Po naknadnih balansih na zvezni planski komisiji sc je že po zaključku zveznega proračuna za potrebe univerz odredilo višje vsote, od katerih odpade na Slovenijo 332 milijonov din preko v zveznem in republiškem proračunu .predvidenih sredstev. Poleg nadaljevanja in dograditve vseh institutov, ki se že gradijo, je v tem znesku predvidena rešitev najbolj perečih problemov predavalnic, laboratorijev, kabinetov, upravnih prostorov poedinih fakultet, visokih šol in univerze ter začetek gradnje instituta za Šibki tok in instituta za jaki tok s pripadajočimi stavbami za stanovanja študentov in nameščencev. Pri tem odpade za ureditev agronomsko-gozdarske fakultete 31 milijonov, za ureditev tehnične visoke šole 50.5 milijona, za ureditev medicinske visoke šole 21 milijonov, za potrebe univerze in njenih fakultet 74.5 milijona din. Za študentovske domove in stanovanja je predviden znesek 155 milijonov din, s katerim sc bo skušalo letos zagotoviti stanovanjc 1500 študentom, za nadaljnjih 1000 pa zgraditev naselja do strehe, ki bo dovršeno v letu 1951. S tem bodo rešena s 15—20 let trajajočimi provizoriji najbolj pereča vprašanja, ki so doslej ovirala študij, potrebno poglabljanje v snov, obenem pa se bodo pridobile potrebne kapacitete za prihod še večjega števila študentov iz ostalih republik. Za stanovanjsko in komunalno dejavnost je predviden znesek 600 milijonov, skupno z družbenim standardom za elektrogospodarstvo in rudarstvo. Skupno s stanovanji zveznih investitorjev sc bo v letu 1950 investiralo v stanovanja 970 milijonov dinarjev, kar pomeni za 19% več kakor je bila izvršitev v letu 1949. V letu 1947 smo pridobili 126.746 kv. metrov zazidane površine, v letu 1948 193.025 m3 zazidane stanovanjske površine, v letu 1949 274.000 nr zazidane površine, V letu 1950 je predvideno 295.431 m- zazidane stanovanjske površine. Skupno bi pridobili do konca leta 1950 862.000 nr površine ali 85.6% petletnega plana, tako da bi nam ostalo za leto 1951 za izvršitev petletnega plana še 146.000 m2 stanovanjske površine, kar bomo brez dvoma dosegli in presegli, seveda pod pogojem, če letos izpolnimo celotni plan izgradnje stanovanj. V lokalni in republiški pristojnosti sc s predvidenimi investicijami za jasli in DID-e v letu 1950 za 160,4% poveča število mest v jaslih v primeri z realizacijo 1949 ali skupaj z zveznimi investicijami za 1750 mest in za 126% števila mest v DID-ih, ali skupaj z zveznimi investicijami 2140 novih mest. S tem bi v jaslih krili, kar se tiče lokalne in republiške pristojnosti. 64,6% ocenjenih potreb, v DID-ih pa 81,2%. Za investicije v vodovode in kanalizacijo so predvideni potrebni zneski za ureditev vodovoda v Ljubljani in Mariboru ter za gradnjo potrebnega kanalizacijskega omrežja v zvezi s povečevanjem industrije v teh dveh mestih. Poleg tega planiramo nadaljnjo izgraditev vodovoda za rešitev vprašanja preskrbe z vodo enega dela Kočevske, vezanega na vodovod v Suhi Krajini, _ Investicije v zdravstvo predstavljajo predvsem dograditev že začetih objektov za borbo proti tuberkulozi ter dograditev ambulant v Guštanju in na Jesenicah poleg že omenjenih investicij za dograjevanje medicinskih klinik. Kot nov objekt so s tem v zvezi predvidene investicije za provizorij za infekcijsko kliniko ter pro-vizorij za razne institute. Poleg skupno 191,5 milijona investicij za univerzo, visoke šole in fakultete je predvideno za kulturo še skupno 24,8 milijonov dinarjev. V tem znesku so zajete investicije za igralsko akademijo z baletno šolo, provizorij za akademijo upodabljajočih umetnosti, dovršitev narodne galerije in dovršitev prvega dela muzeja NOB na ljubljanskem Gradu. Za nižje in srednje šolstvo, tako srednje in strokovno, ter za pripadajoče dijaške domove in internate je predvideno 80.2 milijona dinarjev, v tem dograditev srednje šole v Guštanju ter dograditev internata za gradbeni tehnikum in začetek gradnje gradbenega tehnikuma v Ljubljani. Za Komite za kinematografijo je predvidena vsota 15.1 milijonov dinarjev, pri čemer odpade največji del na adaptacijo prostorov bivše cerkve sv. Jožefa za kino-ate-Ijejc. Komite za radiodifuzno službo bo pa že v I. kvartalu letošnjega leta odprl novo radiooddajno postajo z jakostjo 135 kW, ki bo tako poleg novih radiood-dajnih postaj v Beogradu in Zagrebu ena največjih radiooddajnih postaj v srednji Evropi. Investicije ljudskih odborov znašajo v 1950, letu skupno 509 milijonov, od česar odpade na Ljubljano samo 175,1 milijona ali 34,5% vseh investicij, predvidenih za ljudske odbore. Na ljubljansko oblast odpade 27%, 'na mariborsko 29%, na primorsko 9,5%. Investicije za mariborsko oblast so nekoliko večje kot za ljubljansko zaradi večjih potreb mesta Maribora, na katerega odpade 63 milijonov ali 43% vseh investicij mariborske oblasti. Poleg tega je z večjim zneskom zastopan v mariborski oblasti še okraj Poljčane zaradi potrebne izgradnje upravne stavbe okrajnega ljudskega odbora. Skupne investicije za Slov. Primorje znašajo v letu 1950 438 milijonov. Pri tem je vključeno 190 milijonov iz leta 1949 neizvršenih del dodatnega plana. Na izgradnjo Nove Gorice odpade v tem znesku cca 280 milijonov dinarjev. Vidimo torej, da so investicie predvidene za ljudske odbore v republiškem planu razmeroma nizke in omejene v resnici samo na najnujnejša dela. Od kapitalne izgradnje so razen investicij v_ kmetijstvu v skupnem znesku 36 milijonov dinarjev predvidene investicije samo za ureditev klavnic, mlinov in dograditev mlekarn v Murski Soboti in Sežani. Poleg teh investicij za lokalno industrijo pa je predvidenih še 15 milijonov za obrt. Za stanovanja je predvideno za ljudske odbore 122 milijonov, za komunalne naprave 70 milijonov. Za elektrifikacijo naselij ni predviden večji znesek prav zaradi tega, da se ne obremenjuje javnega omrežja in s tem ne otežkoča situacija z električno energijo. Zadruge in posamezna naselja, kjer pride to v poštev, pa bodo imele možnost nabave manjših generatorjev in turbin za lokalne centrale. Te v planu predvidene investicije, za katere je v omenjenih vsotah zagotovljeno tudi materialno kritje, bodo ljudski odbori lahko prekoračili, če bodo povečali lastno proizvodnjo gradbenega materiala, če bodo štedili z dodeljenim materialom in mobilizirali prostovoljno delovno silo. Po naši budžetski tehniki jim je ostalo na razpolago dovolj lastnih sredstev (dobiček, amortizacija i. dr.) za svobodno razpolaganje. Celotne investicije v 1. 1950 bodo torej znašale 3915 milijonov, od tega odpade 67% na kapitalno graditev in 33% na družbeni standard, 34% vseh investicij odpade na premogovnike in elektrogospodarstvo. Skupno z zveznimi investicijami bo investiranih 6542 milijonov. Ce pogledamo sedaj celotno situacijo v zvezi z dinamiko izpolnjevanja investicijskega plana, potem vidimo naslednje: V letih 1947, 1948 in 1949 smo izvršili skupno 60% v petletnem planu predvidenih investicij. Od tega kapitalno gradnjo s 65%, družbeni standard pa s 50%. Z investicijami v letu 1950 bomo dosegli 82% investicij, predvidenih po petletnem planu, in sicer kapitalno graditev s 86% in družbeni standard s 73%, Vidimo torej, da bomo s tako postavljenim planom, če ga bomo izvršili, morali v letu 1951 izvršiti cca 18% petletnega plana. To nam tudv po dosedanjih izvršitvah ne bo moglo povzročiti večjih težav za izpolnitev petletnega plana. Če pogledamo odnose v posameznih vrstah dejavnosti, potem vidimo, da smo v gozdarstvu planirani znesek žc bistveno prekoračili, da pa močno zaostajamo za linijo enakomernega izpolnjevanja petletnega plana v lokalni industriji ter v prometu in gradnji cest. Na strani družbenega standarda smo prekoračili petletni plan skupno v kulturno-zdravstveni dejavnosti, močno pa zaostajamo za petletnim planom v komunalni dejavnosti ter dejavnosti državnih organov to se pravi v gradnji v petletnem planu predvidenih upravnih poslopij in reprezentančnih zgradb. Od strok republiške industrije najbolj zaostajajo kar se tiče kapitalne gradnje: kovinska, kemična in lesno predelovalna industrija. Dočim so investicije premogovnikov v glavnem na liniji normalnega izpolnjevanja petletnega plana, je težja situacija v elektrogospodarstvu, v katerem se bo del investicij, po izjavi tovariša Kidriča v zvezni skupščini v proračunski debati prenese! na 1952, leto. Kar se tiče stanovanj se že v letošnjem letu predvideva izgradnja montažnih delov za montažno graditev stanovanj, ki bodo pa v svojem polnem obsegu prišle v poštev šele v letu 1951. V največji meri pn zavisi izvršitev planiranih investicij tako petletnega plana kot plana za leto 1950 od izvršitve plana gradbenih del, ali z drugo besedo, od Govor ministra za znanost in kulturo dr. Jožeta Potrča Na popoldanskem zasedanju Ljudske skupščine LRS je prvi govoril minister za znanost in kulturo vlade LRS dr. Jože Potrč, ki je v svojem govoru dejal: Tovariši ljudski poslanci) V letošnjem proračunu, v kolikor se nanaša na ministrstvo za znanost in kulturo ter ministrstvo za prosveto, se tako nazorno zrcali naš boj za socialistični napredek, številke govorijo tako jasen jezik o resnično naprednem karakterju naše kulturne politike, posebno če jih primerjamo z ustreznimi številkami iz let po prvi svetovni vojni, da so lahko prepričevalen dokaz, kaj zmore osvobojeno ljudstvo, ki si je ustvarilo v težkem boju svojo ljudsko oblast. Pa tudi v primerjavi s prvimi leti po osvoboditvi pomeni četrto leto naše petletke pravi prelom in odločen korak naprej. Seveda pomenijo napori na kulturni fronti del naše velike bitke za socializem, za dovršitev petletke. Zato poudarjam uvodoma besede tovariša Borisa Kidriča, ki jih je izrekel v svojem ekspozeju v zvezni skupščini in s katerimi tolmači ekonomsko strategijo in taktiko naše petletke: »Velike investicije so v tem letu določene za naše univerze, druge visoke šole in znanstvene institute. K prvotnim predlogom ljudskih republik za univerze in druge visoke šole je zvezna vlada v planskem in proračunskem predlogu za leto 1950 dodala 1 milijardo in 200 milijonov, kar se vključuje v proračun in investicijske plane ljudskih republik. Te velike investicije so neogibno potrebne, ker bi se brez njihove izvršitve še bolj povečalo pomanjkanje kvalificiranih, posebno tehnično kvalificiranih kadrov in bi se posledice hudo odrazile že na koncu petletke, posebno pa v drugi petletki. Postala bi celo nevarnost za izvršitev naših bodočih planov. V pogledu osnovnega šolstva določa gospodarski plan za 1950. leto večje mobilizacije lokalnih virov, tako v pogledu materiala kakor v pogledu delovne sile. Vsote, ki tako odpadejo v našem proračunu na investicije za naše visoko šolstvo, namreč 474 milijonov dinarjev, oziroma 504 milijarde, če vključimo tudi ministrstvo za prosveto, so za naše pojme iz bivše Jugoslavije, kakor tudi za naše dosedanje tozadevne izdatke, naravnost ogromne. Zares pomenijo prelom v zgodovini našega visokega šolstva. Toda nikakor ne gre samo za kvantitativno rast, ampak tudi za odločno borbo za resnični dvig našega visokega šolstva na višjo, socialistično stopnjo. To dokazuje velika pozornost, ki jo posveča vprašanjem našega šolstva Centralni komite naše Partije, ki je v resoluciji na III. plenarnem zasedanju napravil važne in daljnosežne sklepe. Vse to je v luči leninskega nauka o vlogi znanosti v socialistični družbi popolnoma razumljivo. Ob proslavi 301etnice naše Univerze smo imeli priliko seznaniti našo najširšo javnost, kaj pomeni za znanost in znanstvenike ljudska oblast in kaj pomeni zanjo diktatura buržoaznega razreda, povrh še pri majhnem narodu, ki ga zatirajo in ki se mora boriti za svoje narodno osvo-bojenje. Ljubezen in skrb ljudske oblasti, tako zvezne kot republiške vlade kakor Centralnega komiteja Partije za kulturni in znanstveni dvig, dobiva stalno nove in nove vidne izraze. Pri Partiji, ki je prehodila tako trdo šolo revolucije in ki je tako globoko zasidrana v globinah našega ljudstva, je taka politika samo po sebi umeven, zakonit jjojav. Drugačc ne more biti, pa naj govore o njej še toliko umazanega in lažnega; ona se bori, ker je zdrava, ker je prodrla napredna znanost marksizma-leninizma globoko v partijske vrste in ker je za stotisoče partijskih borcev postal ta nauk potreba v vsakdanji življenjski borbi. Partija se bori za —♦«« zagotovitve potrebnega števila delavcev v gradbenih podjetjih. Plan gradbenih del skupno z dodatnimi deli ter zvezno in republiško režijo (v tem tudi cesta Ljubljana—Zagreb, ki se bo predvidoma začela graditi letos) znaša 4045 milijonov dinarjev ali 40% več kot je znašala izvršitev v letu 1949 in 28% več kot je znašala izvršitev gradbenega plana v letu 1948. V primeri z doseženim povprečjem v gradnjah zaposlenega delavstva bi morali v letu 1950 povečati število delavcev za 6600, do stanja najvišje potrebe pa za 12.000 delavcev.^ Za dosego tako visokega plana gradbenih delavcev je potrebno: 1. zagotoviti izpolnitev planov povečanja proizvodnosti dela, predvsem v gozdarstvu in lesni industriji, pa tudi v drugih industrijskih panogah; 2. s potrebnimi ukrepi, o katerih je govoril že tovariš predsednik, zmanjšati fluktuacijo in izboljšati delovno disciplino; 3. za investicije za zgraditev univerze in visokih šol ter študentovskega naselja bodo gradbena podjetja brez dvoma lahko računala na pomoč prostovoljne delovne sile študentovske in srednješolske mladine; 4. notranja učvrstitev zadrug ter nadaljnji razvoj zadružništva, medsebojna pomoč delovnih kmetov za časa sezonskih del, ki jih bodo organizirale frontovske organizacije, in pa potrebne ekonomske mere, bodo brez dvoma nudile dovolj sezonske delovne sile za Izvršitev plana gradbenih del. Tovariši in tovarišice! Taka je osnovna problematika gospodarskih planov, obseženih v predloženem predlogu poračuna za leto 1950. Ker smatram, da ta predlog pravilno odraža naše naloge za zgraditev socializma v Jugoslaviji in pravilno razvija proizvodne sile Ljudske republike Slovenije ter ustvarja trdno podlago za še hitrejši dvig družbenega standarda ter utrditev in razširitev socialističnih odnosov, vas pozivam, da glasujete za predlog. nadaljnjo demokratizacijo življenja, ker je to njena notranja potreba, in če ji danes revizionisti odrekajo karakter leninske komunistične partije, tedaj ona še toliko bolj živo čuti potrebo in moralno dolžnost, še bolj demokratizirati vse naše življenje. In v okviru te borbe sc vrši tudi borba za demokratizacijo našega celokupnega šolstva in našega duševnega življenja sploh, tako da bo mogel vsak posameznik maksimalno razvijati svoje sposobnosti, dati za 6kupnost vse od sebe in z občutkom res popolne sproščenosti razvijati iniciativnost in ustvarjalnost, z občutkom državljanske varnosti in resnične svobode sodelovati tudi z neustrašeno kritiko vsepovsod, kjer je to treba. Gre nam torej za mobilizacijo prav vseh umskih, moralnih in ustvarjalnih sil vsega našega naroda zaradi srečne bodočnosti naših otrok, pa tudi zaradi zmage resnice in pravice. Glede postavk našega proračuna naj še pred podrobno analizo pribijem, da ta veliki skok pri visokem šolstvu nikakor ne gre morda na račun drugih kulturnih potreb, da je povsod, pa četudi še tako majhen, vendar viden napredek. Zato omenjam predvsem vse one postavke, ki pomenijo pospeševanje umetnosti. Čeprav nekih perečih problemov ne moremo letos rešiti, ampak jih moramo odlpžiti na prihodnje leto, znašajo vendar najmanjše vsote za Akademijo za upodabljajočo umetnost 3.1 milijona, za Akademijo za igralsko umetnost 6.1, za šolo za umetno Obrt 2, za potrebe Narodne galerije 2.4, za muzej NOB 5.2 milijona itd. Pojav, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, je podvojitev števila študentov v primeru z letom 1939, tri nove fakultete m nadaljnji razvoj našega visokega _ šolstva, tako da bomo po uredbi, izdani na podlagi republiškega zakona o visokem šolstvu, imeli odslej na tehniki 6 fakultet, na univerzi 4, 2 medicinski in še samostojno agronomsko-gozdarsko fakulteto poleg umetnostnih akademij in Višje pedagoške šole, ki nam vzgajajo kadre za znlnstveno-vzgojno, gospodarsko in sploh kulturno življenje. Res je, borimo se pri tem z mnogimi težavami, s pomanjkanjem poslopij, stanovanj, opreme za institute in laboratorije; zato tudi razumemo težave, s katerimi se je borila Univerza ob svoiem nastanku. Se danes nosimo njeno težko dediščino. Kljub temu naj mi bo dovoljena primerjava, ki bo odkrila ono, kar je ravno najbolj bistveno pri stvari, namreč odnos oblasti do univerze. Da bi razumeli, koliko naša ljudska oblast za visoko šolstvo daje, je treba tole primerjati. Celotni proračun univerze je znašal v bivši Jugoslaviji prvo leto 1,250.000, drugo leto 2,875.000, potem nekaj let 4—7 milijonov, od 1919. do 1930. leta pa skupaj okrog 70. milijonov. Tu mi dovolite primerjave, ki ne zahtevajo posebnega komentarja: Proračun univerze je znašal od leta 1919—1930 70 milijonov (delno tudi za investicije). Od leta 1946—1959 pa je znašal 191 milijonov (brez investicij). Letno povprečje jc bilo torej več kakor petkrat večje. Skupni proračun (brez investicij) ministrstva za kulturo in znanost ter ministrstva za prosveto znaša za 1950. leto 415 milijonov (MKZ — 153 milijonov, MP — 262 milijonov), medtem ko je znašal proračun (brez investicij) za 1949. leto 188.626.000 din. Za štipendije obeh ministrstev je določenih 174 milijonov. Investicije pa bodo znašale v 1950. letu 504.700.000 din (MKZ — 474,7, MP — 30), medtem ko so v 1. 1949 znašale 117.775.000 din. Od leta 1945—1949 pa je bilo skupno investiranih 181 milijonov. Proračun za leto 1950 nam torej kaže ogromen skok investicij. Če primerjamo celotne izdatke v letu 1949 s proračunskimi izdatki za leto 1950, pa dobimo naslednjo sliko: leta 1949 so znašali 306,2 milijona, leta 1950 pa bodo znašali 919,7 milijona. Boj za univerzitetno poslopje se je vlekel leta, instituti so bili nameščeni tudi v kleteh, študentom je bil dan 1 hotel za študentski dom. Kakšen je bil odnos vladajočih slovenskih klik do univerze, da ne govorimo o velesrbski kliki, to je bilo prikazano s citati iz jubilejnega zbornika ob 301etnici univerze. To, da vladajočih klik ni bilo sram celo ogrožati že priborjeno kulturno dobrino, to jih ka-rakterizira dovolj jasno. Da so n. pr. leta 1921 postavko za stavbe sploh črtali, kljub temu, da takrat ni bilo pomanjkanja delovne sile, to pač karakterizira kapitalistični sistem na sploh, ki zakonito uničuje ljudske proizvajalne sile. Neskrupu-loznost take oblasti označuje n. pr. ukrep, da je izpadla iz vladnega proračunskega predloga za leto 1923—24 kar cela medicinska fakulteta^ z vsemi njenimi postavkami, na to _ je morala seveda šele univerza reagirati. Neko, na prvi pogled fantastično dejstvo, ki si ga profesorji (vsaj kakor v omenjenem Zborniku piše) niso znali, oziroma niso upali razlagati, je izjava rektorja v študijskem letu 1924 —25 o njegovem razgovoru z ministrom Stjcpanom Radičem, ki mu je zagotovil, da bo univerze ščitil. Zbornik poroča takole: »Minister je sicer poudarjal, da mora država varčevati, a dodal je: ,Nulla regula sine enceptione.' Popolnoma nejasno je pa bilo, kako misli o ureditvi univerzitetnega vprašanja ministrova okolica in njegovi svetovalci. V svet so namreč prišle vesti, da so se visoki funkcionarji ministrstva izrekli za okrnitev ljubljanske univerze. Ministrstvo teh vesti, ki so se objavljale tudi v časopisju, ni demantiralo.« Da Je zašla po taki politični logiki skrb za univerzo iz pravila med izjeme, pustimo bolj na stran! Zanimiva in v luči marksističnega nauka o bistvu države zelo razumljiva pa je vloga Radičevih svetovalcev, katerim je bilo manj do volje ministra, kakor do volje nekih drugih temnih sil. Te temne sile so se končno razkrinkale v NOB, bankrotirale in propadle. Tak je bil resničen odnos oblasti do znanosti in kulture, nasilno prikrit seveda z vsemogočnim propagandnim monopolom. Tako čitamo šele leta 1925/26, torej v šestem letu življenja naše univerze, nekaj, kar je investicijam podobno, namreč 4 milijone dinarjev za nnknp Cekinovega gradu, a hkrati globoko obžalovanje, da je zaradi pomanjkanja prostorov moral zapustiti Ljubljano strokovnjak rudarstva (ki je bil sprejet na Češkem z odprtimi rokami), in čeprav taka važna stroka, kot je rudarstvo, ne potrebuje več kot dva, tri take specialiste. V poznejših letih je bilo kajpak nekaj investicij, zasluge za to pa nimajo buržoazne stranke, ampak ljudje iz ljudstva, ki so se za univerzo borili. Te investicije se kajpak ne morejo primerjati s tem, kar daje ljudska oblast. Daleč sem od tega, da bi hotel s primerjavo številk primerjati zasluge. Navajam jih le zato, da razumete, kaj iz kvalitativno drugega odnosa, namreč iz sodelovanja med ljudsko oblastjo in znanostjo izvira za splošen napredek, za tempo razvoja, zakaj tako hitro napredujemo. Velika pa je tudi zaostalost, ki jo moramo premagati. Pa tudi sicer se mi nikakor ne bi mogli zadovoljiti z nekdanjim tempom razvoja zato, ker smo mi socialistična država z višjo družbeno ureditvijo. Zato je naš pogled obrnjen v bodočnost, usmerjeni smo na naloge; ki nas čakajo. Te pa so ogromne, kajti kot majhni narodi socialistične Jugoslavije moramo zgraditi socializem proti oviram z vseh strani in dokazati, da pomeni socializem res svobodo in srečo tudi malih narodov in da mora priti do enakopravnih odnosov med socialističnimi državami. Zato je torej treba gledati na naš proračun tudi s stališča razvoja kulture pri nas, razvoja socialističnega demokratizma, ki mora kazati vedno nove, lepše in bo- fatejše oblike družbenega sodelovanja, tevilke, ki jih čitate v proračunu, jc treba spremeniti jutri v institute, študentska naselja itd. Podroben plan je naslednji: Skupne investicije, kakor že rečeno, znašajo za področje ministrstva za znanost in kulturo 474,7 milijonov din. Od tega za vodogradbeni laboratorij 4,5 milijona, za kemični institut 7,1, za rudarski institut 3,2, za metalurški institut 18, za agronomsko in gozdarsko fakulteto 9,3, za študentsko naselje } 80, za stanovanja za metalurški institut 5 ter za elektroinstitut z internatom za 500 visokošolcev 100 milijonov. Investicije za naše umetnostne ustanova sem že omenil. Poleg tega je določenih v proračunu še 232 izrednih investicijskih kreditov za visoke šole in univerzo (ki pa so všteti v vsoti 474,7 milijona). Ti bodo investirani za adaptacijo stare tehnike v korist študentov gradbene fakultete, za provizo-rije gospodarske fakultete, agronomske in gozdarske fakultete in rektorata tehnične visoke šole, za stanovanjski blok univerze, za začetek novogradnje prirodoslovno-matematične fakultete, za študeutsko naselje II, za univerzitetno tiskarno, za počitniški dom za profesorje in za okrevališče za zdravstveno ogrožene študente na Možaklji; Do konca 1951 moramo torej imeti stanovanja za 2500 študentov. Poleg vseh omenjenih investicij posebej naglasom pomen zvezne institucije elektrotehniškega instituta pri SAD-u. Brez dvoma bo rezultat krasen materialni dokaz našega kulturnega napredka. Gotovo bomo morali hapeti vse sile, da ga realiziramo. To moram tem; bolj podčrtati, ker lanskih investicij nismo bili sposobni v celoti redlizirati* Smatram, da mi je dolžnost to priznati, čeprav se je pomanjkanje delovne sile pojavilo ne samo po naši krivdi, ampak tudi zato, ker je zaradi sramotne blokade bilo treba dati prvenstvo podjetjem, ki so morala nadomestiti izostale pošiljke oziroma paralizirati sovražni namen blokade. Tovariši ljudski poslanci! Problema našega proračuna investicij pa ne bi ti" črpal, reči smem celoj bistva stvari bi s* ne dotaknil, če bi govoril Samo A materialni bazi naše znanosti id kulture, i® bi samo govoril o institutih, naseljih, to se pravi objektivnih pogojih, jr katerih bodo mogli naši študentje mnogč bolj uspešno študirati, znanstveniki raziskovati in se torej tako uspešno razvijati-Mii hočemo socialieffčfto šolstvo, To pa ne pomeni samo udobnih, higieničnih, svetlih in prostornih, bogato opremljenih institutov, ampak tildi nove ljudk svobodne, zavedne, smele, It globokim socialnim čutom, ustvarjalne ljudi, ki jh® je tuj birokratizem, ki ljubijo znanost-Hočemo šolstvo, Id bo smelo razvijal® znanost in lomilo star« norme. Teo0 vprašanju je posvetilo vodstvo noše Partije veliko pozornost, kot ate videli ti resolucije UL plenuma. Če bi mogel a en® besedo izraziti duha resolucije, W rekel, da hoče nadaljnjo demokratizacijo no p®-prišču znanstvenega fn kulturnega življenja, našemu visokemu šolstvu pa nalaga naloge, ki naj zajamčijo, čimbolj j* mogoče .neoviran znanstveni razvoj i® predavanja na znanstveni višini, to s« pravi, resnično znanost, brez vsakih lati' znanstvenih teorij Itd. S tem, da obsoj* sektaški odnos do kvalificiranih strokovnjakov in znanstvenikov, da obsoja karierizem, zlorabo partijske pripadnosti *» pridobitev položaja tudi brez potrebo* kvalifikacije, s tem, da zahteva, da n® sme predavati človek brez strokovn* kvalifikacije in brez poznavanja razvoj* sodobne znanosti, naša Partija dokazuj®, kako visoko spoštuje resnično znanje 1® Govor ministra za znanost in kulturo dr. Jožefa Potrča »Danost. S tem, da vlada, tako republiška kakor tudi zvezna, nagrajuje velika in izredna dela znanosti in umetnosti, dokazuje svoj lepi kulturni odnos do duševnega ustvarjanja sploh. S lem, da nagrajuje tudi noyatorja, udarnike in raciona-lizatorje ne samo iz vrst inteligence, am-Pak tudi iz delavskih vrst, ki žc množično dajejo dokaze, da je prišel čas, ko se bo začelo duševno in ročno delo zlivati v nov kulturni, socialistični način dela, ki bo vedno bolj odpravljal razliko med duševnim in ročnim delom, s Jem torej, da vlada in Partija dajeta vsakemu delu, tako duševnemu kot ročne-rau, svoje priznanje, dokazuje, da je to Partija dolovnega človeka sploh. Če smo videli pri buržoaznih vladah tako nekulturni odnos do znanstvenikov in podcenjevanje prave znanosti, je to prav tako zakonit pojav, kakor je zakonit pojav častno mesto, ki ga delo in znanost zavzemata v socialistični družbi. Buržoazija je za ročno delo imela mezdne sužnje, za ideološko in znanstveno delo advokate in profesorje. Gospodar pa še nikdar ni hlapca spoštoval, ampak samo izkoriščal. Sužnjcposestnlk ga niti zn človeka ni . smatral, ampak za govoreče orodje, tako smemo buržoaziji dati celo priznanje, če smatra delavca vsaj formalno za enakopravnega. Takšni so pač zakoni družbenega razvoja. V socializmu pa, kjer je človek napravil skok iz carstva nujnosti v carstvo svobode, kjei začenja svojo Pravo zgodovino, kjer odpravlja z izkoriščanjem tudi razredne razlike, kjer delavski razred s Partijo na čelu uvaja nov odnos do dela, kot stvari ponosa in časti, tu zahteva zopet s svoje strani zakonitost socializma spoštovanie i znanosti i dela. Zato je tak vzajemen odnos sodelovanja med ljudsko oblastjo in znanostjo. Pa še cn pojav, ki je zakonit in logično sledi iz povedanega: Partija in ljudska oblast ne poznata samo neko platonično ljubezen do znanosti in dela, in do ustvarjanja sploh, ampak nasprotno, komunisti spoštujejo znanost in jo visoko cenijo zato, ker sami delajo zelo naporno na enem ali drugem poprišču. Mnogi člani partijskega in državnega vodstva so dobili za svojc znanstveno delo, za resen Prispevek k razvoju znsnosM, priznanje od naše nnjvlšjs znanstvene ustanove in bili imenovani za člane Akademije znanosti, za častne člane zaradi irrednih saslug za znanost tovariš Tito in Edvard Kardelj, za člane pa tovariš Boris Kidrič, Boris Ziherl in Josip Vidmar. V davni antični dobi, ki jo ustvarila v dolih najboljših mislecev zametke cele vrsto idej in teorij, ki tvorijo danes našo duševno bogastvo, »o grški filozofi razglabljali tudi o raznih državnih oblikah, ki so kajpak vse ostale zgrajene na odnosih suženjstva. Poznali smo razne oblike demokracije, seveda salno za svo-bodnojljudi, za katere so terjali enakopravnost, drugi misleci so so navduševali za monarhijo, oligarhijo in aristokracijo, kjer bi naj vladalo le nekaj ljudi, ki pa naj bi bili najboljši, po takratnem pojmovanju, filozofi. Zametki njihovih najboljših idej se danes pred nami uresničujejo. Imame, demokracijo, ki se razvija vedno bolj v taki smeri, da vedno več državljanov sodeluje neposredno in v vodno novih in številnejših oblikah pri upravljanju gospodarstva, državne oblasti in prav tako v znanosti in umetnosti. Ideal Aristotela, vlada najboljših, se rešuje zopet tako, da ljudstvo, ki gi danes v najširših množicah pridobiva izobrazbo, vključno filozofijo, izUfra svobodno od zvezne skupščine pu do KLO najnaprednejše in najsposobnejše. Zato torej terja nadaljnji razvoj naše socialistične demokracije take šole, ki bodo omogočile razcvet izobrazbe pri najširših množicah, na višjih šolah pa razcvet pedagoškega dela na znanstvenem nivoju in svoboden razmah borbo mišljenja, vse “a liniji nadaljnjega razvoja znanosti. Smatram za dolžnost priznati, da tudi na najvišjem republiškem forumu nismo dovolj izpolnjevali dolžnosti, ki jo danes Ul. plenarno zasedanje CK KPJ izrecno nalaga celotni Partiji, da je ona namreč nosilec borbe proti sektaštvu, birokratiz-mu in dogmatizmu. Čeprav Partija in vlada visoko ceni duševno ustvarjalno delo, smo vendar v praksi dopuščali podcenjevanje duševnega dola, ki sc vidi v tem, da je tako mladina kakor Fronta Zgubila izpred oči pravilni odnos med ročnim in duševnim delom, da je prvega •ako slavila kot priznavala v raznih oblikah, duševno delo pa podcenjevala. Kdor M opravljal oziroma opravil toliko in toliko udarniških ur ročnega dela, ta je bil ocenjen negativno, čeprav jo lahko de-lftl kot inteligont ogromno več, kakor mu je velela dolžnost. Prav resna škoda Pa nam jo nastala s tem, da so ljudje opravljali na škodo svojega bolj kvalificiranega dela tako ročno delo v brigadi. To se kajpak mora odražati vsepovsod ‘n je (teoretično) rezultat nemarksistič-nega izenačevanja bolj in manj kvalificiranega dela. Celo pri delu zveznih žirij in v zvezni uredbi o nagradah je naglasil minister Rodoljub Colakovič takšno napako. Mislim, da je eden vzrokov kampanjskega in slabega učenja študentov in učenja za oceno prav to podcenjevanje duševnega dela. Bilo pa bi tudi iluzorno, če bi pričakovali, da je mogoče čez tioč priboriti ustvarjalnemu in kvalificiranemu delu vsesplošno pravilno priznanje. Ne smemo namreč pozabiti, da duševno delo do zmago socializma ni nikdar dobilo res pravičnega priznanja, ampak kvečjemu po smrti, ko je avtor ali izumitelj po možnosti že umrl od glndu. Še danes se mora na primer svetovni) znani znanstvenik Joliot-Curie boriti proti absurdni teoriji, da jo znanost nerentabilna zadeva. Takšna teorija in miselnost ne more pognati korenin iz tal naše socialistične stvarnosti in nam jo tuja. Osnovna naša linija je zdrava, nismo pa seveda imuni, kar sc tiče napak in slabosti. S pravilnim izvajanjem resolu- cije plenuma CK KPJ bomo to našo slabosti brezpogojno odpravili. Želel bi na kratko še navesti dokaz, da je ta naš boj za znanost resnično iskren in da bo brezpogojno zmagovit. Znano je, da je bur-žoazlja uvedla splošno šolsko obveznost ne iz ljubezni do ljudstva, četudi tega vedno ne izključujem, ampak predvsem zato, ker jo tako zahteval zakon družbenega razvoja, potreba po razvoju industrije, ker nisi mogel zaposliti pri kompliciranih strojih nevednih in nepismenih ljudi. Prav tako zakonito stremi proletariat po resnici, nima interesa in nobene potrebe skrivati resnice, ker tako veleva njegov položaj, ker je bodočnost na njegovi strani, ker je njegov najgloblji interes, da se vsako izkoriščanje odpravi. To je absolutna resnica, ki jo je odkril in proklamiral marksizem, pa četudi je videz včasih drugačen. Četudi angleški proletariat glasuje za laburiste, ki mu s kolonialno politiko zagotavljajo iz superprofitov boljši položaj, četudi sovjetski proletariat danes uživa nekaj akumulacije iz ljudskih demokracij, pravi, namreč globlji, trajni interes proletariata je ta, ki ga proglaša naša Partija, da se vsako izkoriščanje in tudi neenakopravnost narodov odpravi. Naše ljudstvo je v takem položaju, da za razliko od angleškega in tudi sovjetskega neposredno čuti in ve, kaj jo njegov najgloblji interes in se brani krivičnih obtožb in sramotno blokade ter neenakopravnih odnosov. Zato tovariši, smo mi vsi Jugoslovani krvno zainteresirani, da zmaga resnica. Zato se mi nobene resnico, tudi resnice o vzrokih spora KPJ i VKP(b) ne bojimo, celo to smemo reči, da ni deželo na svetu, kjer bi bilo ljudstvo tako na življenje in smrt zainteresirano na spoznanju resnice. Mi bomo tovariši ta naš sicer težki, v bistvu pa krasni položaj, da se nam je biti za resnico, za znanstveno resnico, temeljito izkoristili. Nam je dana možnost, da na podlagi plemenitih patriotifnih čustev, upravičene užaljenosti našega nacionalnega ponosa mobiliziramo blizu 100% naših državljanov, vsekakor pa več kakor kjerkoli drugje na svetu, za to. da dajo vse od sebe za skupnost, za domovino. In če l)i hotel dogodek teh dni. ko je maršal Tito sprejel delavce znanosti, umetnosti, kulture in gospodarstva ne samo iz Tst inteligence, ampak tudi iz vrst delavskega rmredn, okarakterizirati z eno besedo, potem bi rekel, da je to bila smotra bitke za nadaljnjo demokratizacijo naše dežele, prizor ustvarjanja nove. še tesnejše zvezo delavskega razreda r. našo inteligenco, krepitve te zveze, ki je del zveze delavcev, kmetov in inteligence v naši deželi in to za juriš nn kulturni fronti, za graditev socializma. Ko glasujete, tovariši, letos za proračun LRS. glasujeto za zmagoslavni polet ntoše socialistične revolucije. Ob uvedbi smrtne kazni v ZSSR Beograjska »Borba« objavlja v vče- | vlada uporabljala smrtno kazen« (Lenin: rajšnji številki članek o ponovni uvedbi | Zbrana dela. zv, 24, str. 455—456) Po govoru dr. Jožeta Potrča so govorili v splošni proračunski razpravi še minister za leeno industrijo Tone Fajfar, minister za kmetijstvo irg Jože Levstik, minister za delo Martin Greif in ljudski poslanec Danilo Petrinja. Ljudska skupščina bo nadaljevala z delom jutri dopoldne. snirtrie kazni v Sovjetski zvezi. Članek, ki je bil objavljen pod naslovom »Značilen sklep«, se glasi: 26. maja 1947 je bila z ukazom Pre-zidija Vrhovnega sovjeta ZSSR odpravljena smrtna kazen v Sovjetski zvezi. V ukazu je bila tale politična utemeljitev: »Zgodovinska zmaga sovjetskega ljudstva nad sovražnikom je pokazala ne le naraslo moč sovjetske države, marveč predvsem tudi zelo globoko vdanost prebivalcev Sovjetske zveze sovjetski domovini in sovjetski vladi. Hkrati mednarodni položaj po kapitulaciji Nemčije in Japonske kaže, da lahko kljub poskusom agresivnih elementov, da bi sprožili vojno, menimo, da nam je mir za dolgo zagotovljen. Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR, ki upošteva vse okoliščine in hoče ustreči željam sindikatov, delavcev in nameščencev ter drugih mnenje širokih družbenih krogov izražajočih avtoritativnih orginizaci] »meni, da v mirnem času ni več treba uporabljati smrtne kazni« (podčrtali mi) Sovjetski tisk in teoretične revije so označile ta sklep kot začetek »nove dobe v razvoju sovjetske države in v socialističnem humanizmu«. Vsi komentarji so poudarjali, da je bila smrtna kazen v Sovjetski zvezi vedno izreden ukrep za boj proti sovražnikom sovjetske oblasti in države. Andrej Višinski pa je v uvodniku »Pravde« pod naslovom »Zgodovinsko dejanje« pisal: »Za boj proti najhujšim zločinom, ki ogrožajo sovjetsko obiast in sovjetski red, je bila uvedena smrtna kazen z ustrelitvijo kot temeljno načelo kazenske zakonodaje Zveze sovjetskih socialističnih republik in zveznih republik. Ta kazen je bila vzpostavljena kot izreden ukrep izven splošnega sistema kazenskega kaznovanja. 2e samo to dejstvo dokazuje, da je sovjetska zakonodaja v nasprotju z zakonodaja večine drugih držav, med njimi tudi takšnih, kakor sta ZDA in Velika Britanija, uporabo takšnega kaznovanja, kakor je smrtna kazen, vedno imela ne za navaden ukrep kaznovanja v splošnem sistemu kazenskopravnih ukrepov, marveč za izreden pojav, ki ga povzročajo nujnost in razmere, ki so tudi izredne« (podčrtali mi). Pred štirimi dnevi, 13. januarja, pa je Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR "upoštevajoč izjave, ki so prišle iz nacionalnih republik, od sindikatov, kmečkih organizacij in kulturnih delavcev, naj se spremeni uka/ o odpravi smrtne kazni«, sklenil, da se »dovoli uporaba smrtne Kazni kot najstrožjega ukrepa za kaznovanje izdajalcev domovine, vohunov in subverzivnih elementov — diverzantov«. Sprememba ukaza z dne 26 nmja 1947 se politično utemeljuje s tem da so v Sovjetski zve/i »izdajalci domovini', vohuni in subverzivni elementi diverzanti*. Smrtno kazen so rabe smrtne kazni in si prizadeval pojasniti to kot logično posledico celotnega razvoja sovjetske dr- Izjava kanclerja Adenauerja po razgovoru s Schumanom Bonmka vlada ne prot« odssp tv« Posaaria Bonn, 17. jan. Na tUkovni konferenci je predsednik zapadnonemške vlade Konrad Adenauer izjavil, da se bo bonn-ska vlada odločno uprla vsaki ideji o odcepitvi Posaarja od Nemčije. Adenauer je trdil, da z gospodarske strani Nemčija potrebuje Posaarje kot trg in da jo s pravnega stališča zapadnonemška vlada zakoniti lastnik posaarskih rudnikov. Adenauer je navedel na konferenci, da ie 9 francoskim zunanjim ministrom Robertom Schumanom razpravljal o vprašanju Po6aarja in vprašanju varnosti Nemčije ter o problemu gospodarskih :n kulturnih odnosov med Francijo in Nemčijo. Glede na Posaarje je Adenauer ostro nastopil zoper odstopitev posaarskih rudnikov Franciji, trdeč, da so rudniki v Posaarju last zapadnonemške republike. Adenauer je nato govoril o konvenciji, ki jo bodo ob pričetku februarja podpisali v Parizu predstavniki Francije in posaarske vlade, ter dejal, da bo bonnska vlada odločno protestirala, ako se bo pod to konvencijo, ki določa politično avtonomijo za Posaarje, skrivala Ideja odcepitve Posaarja od Nemčije Splošno stališče bonnske vlade glede na Posaarje je Adenauer izrazil v mnenju, da to vprašanje še ni zrelo za reševanje in da lahko pride na dnevni red samo takrat, ko boefo franccsko-nemški odno-?i postali normalnejši in si bo utrla pot ideja o evropski uniji (Tanjug.) Schuman o francosko-nemških odnosih in Posaarju Berlin, 17. jan. (Tanjug). Po tridnevnem bivanju v Zapadni Nemčiji in Berlinu je sinoči odpotoval v Pariz francoski zunanji minister Schuman. Po razgovorih, ki jih je Imel v Bonnu s predsednikom zapndnročilu o njegovem prihodu v Zapadno Nemčijo. O trgovinskih odnosih med obema državama je Schuman omenil novo trgovinsko pogodbo, ki je bila podpisana v Parizu. Poudaril je, da se trgovinski odnosi Zapadnc Nemčije ne bodo omejili snmo na dvostranske trgovinske pogodbe ter pripomnil: >že-limo doseči podpis multilateralnih pogodb v okviru organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, v kateri bo Nemčija enakopravno sodelovala.« Na vprašanje novinarjev, ali je bil dosežen pri razgovorih z Adenauerjem uraden sporazum o Posaarju* je Sohn-man poudaril, da je Francija določila sedanji status te?a področja v sporazumu s posaarskim prebivalstvom in da ga bo branila pri sklepanju mi- rovne pogodbe z Nemčijo. Dodal je, da Francija že štiri leta izkorišča posavske železnice in rudnike in dn «e vodijo s posanrsko vlado pognjanja za «k!en1tev pow'dbe o tei eksploataciji. Na koncu je pripomnil, da plebiscit v Posnnrju ne bi imel zaikonlte podlage. Na koncu ie, odgovarjajoč nn vprašanje nekega novinar!« omeni', da zapndne zavezniške sile proučujejo sedaj možnost, da se konča vojno stanje v Nemčiji. V Ne** Yorku zaseda »Mala skupščina« Lnke Success 17. jan. V Lake Sue-cessu se je začelo zaeodanje tako imenovane »Male skupščine«., kateri so na zadnjem zasedanju Generalne skupščine z večino glasov podaljšali mandat za razpravljanje o važnih mednarodnih problemih, ki 60 e-e pojavili med zadnjima zasedanjema Generalne skupščine. Kakor poroča agencija France Preese, so na včerajšnji seji izvolili predsedstvo »Male skupščine«. Za novega predsednika so izvolili delegata Brazilije Carlosa Mu-niza, za podpredsednika pakistanskega delegata Abura Razima Khana, za poročevalca pa belgijskega delegata Josefa Nu-se.aua. Na prihodnji seji bo -»Mala skupščina« razpravljala o obtožbi Kuo-mintangove vlade proti ZSSR. Jugoslovanska delegacija, ki se je na zadnjem zasedanj« Generalne skupščine vzdržala glasovanja o podaljšanju mandata »Mali skupščini«, ne sodeluje pri zasedanju. Pri delu »Male okupščine« ne sodelujejo tudi delegacije Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav, ki imajo sMalo skupščino« za nezakonito (Tanjug.) Švica priznala IR Kitajsko Eern 17. jan AFP poroča, da je švicarski federalni svet eklenil »de iure« prignali vlado Ljudske republike Kitajske. žave in sovjetske demokracije. Ko pa so smrtno kazen znova uvedli, ni objavil sovjetski tisk nobenih komentarjev. To ni naključje. Od leta 1947 so se pokazala protislovja v samem socialističnem svetu kot celoti in v ZSSR. Sovjetski voditelji si na vse kriplje prizadevajo, da bi jih prikrili, zamolčali in j>repričali svet, da jih ni. Toda praksa jih postavlja na dnevni red in zahteva njihovo rešitev. Glavno protislovje v socialističnem svetu je neenakopravnost med socialističnimi deželami, komandiranje, politična in gospodarska podreditev malih socialističnih dežel Sovjetski zvezi, ekonomsko izkoriščanje malin in nerazvitih socialističnih dežel. Sovjetski voditelji se krčevito bore, da bi ohranili takšno politiko, pri tem pa odkrito in surovo teptajo načela marksizma-leninizma o enakopravnosti med socialističnimi deželami. Socialistično demokracijo so zamenjali s ko-mandiranjem in monopolom »vodilne države v socializmu«. Na tej liniji je tudi poveličevanje ruskega naroda, njegove zgodovine pred Oktobrom, *,odcenjevanje pridobitev in zgodovine drugih narodov, podcenjevanje sedanjih revolucionarnih sil mednarodnega delavskega gibanja. Poveličevanje ruskega naroda, njegove kulture in znanosti naj bi na ideološkem področju utrlo pot sedanji velikoruski nacionalistični politiki sovjetskih voditeljev. V Sovjetski zvezi so na sestankih, posvetovanjih in konferencah znanstvenih, kulturnih in umetniških delavcev mnogo govorili o »monopolih« na vseh področjih družbenega življenja. Mnogo so govorili tudi o pomanjkanju svobode, resnične kritike in samokritike ter demokratizma v življenju partijskih organizacij n vodstev. V vseh diskusijah so se očitno pokazali odpor proti »monopolom« in zahteve glede demokratizacije družbenega in partijskega življenja, čeprav so bile te zahteve v mejah, ki jih je postavil CK VKP(b). Poveličevanje »velikega ruskega naroda«, tako da neruski narodi kratko in malo žive v njegovi senci, mora naleteti na odpor vseh resničnih intemacio-nalistov. Takšno stanje je seveda daleč od socialistične demokracije in socialističnega komunizma. Tu gre za fetiSlzi-ranie države, za strog birokratičen centralizem (« težnjo po nadaljnji birokratizaciji), katerega vršički imajo monojx>l na vseh f>odročjih družbenega življenja. Ta birokratizem in vsemogočnost državnega aparata oziroma njegovih vršičkov duši in zavira nadaljnji razvo[ znanosti. kulture, demokracije iri družbenega življenja na splošno. Odpor proti njemu jč razumljiv in naraven. Sovjetski voditelji prenašajo to metodo monopola in komandiranja iz notranjega življenja države v zunanjo politiko, na odnose z drugimi socialističnimi deželami. To so zelo globoka protislovja, ki zavirajo nadaljnji razvoj, ki so medsebojno tesno f>ovezana in v medsebojni vzročni zvezi Moč sedanjega razvoja jih čedalje bolj postavlja na dnevni red in zahteva njihovo rešitev. V sklepu o uvedbi smrtne kazni je rečeno, da je 'a kazen namenjena »izdajalcem domovine, vohunom in subverzivnim elementom-diverzantom«. Nastane vprašanje, na koga se zdaj v Sovjetski zvezi nanaša ta formula? Po nekem nepisanem pravilu, ki ga sovjetski voditelji striktno uveljavljajo v praksi v ZSSR in izven nie, se zvestoba nauku marksizma-leninizma, zvestoba in vdanost socializmu in internacionalizmu meri s slepo pokorščino velikoruski politiki voditeljev VKP(b). Sovjetski tisk je n. pr. pripravljen imenovati »izdajalce domovine«, in tudi imenuje tako, nekatere sovjetske učenjake, ki so se držali zgodovinskih dejstev in napisali, da je to ali ono znanstveno odkritje pridobitev nekega drugega, ne ruskega naroda, ali da so ruski knezi dobili prve igralce in gledališka dela iz pruskih virov in podobno. Sodeč jx> tem, kar piše sovjetski tisk in kar se dogaja v deželah ljudske demokracije pod vodstvom sovjetske vlade, so »izdajalci domovine« in »vohuni« vsi tisti, ki se na katerem koli področju upi~»>o velikoruski politiki VKP(b). Koga vse bi hoteli sovjetski voditelji razglasiti za imperialistične vohune, je najbolje razvidno iz_ njihovega odnosa do naše Partije, ki jo v celoti imenujejo vohunsko in fašistično. Ni naša stvar prerokovati, proti komu je naperjena smrtna kazen, koga naj zastraši m kakšne cilje ima sovjetska vlada v notranji politiki, da jo je znova uvedla In objavila sklep o tem. Drži pa, da uvedba smrtne kazni v sedanjih razmerah, ko narašč.? socializem v svetu in ko obstaja sovjetska oblast že 32 let, nikakor ne bo pripomogla k nadaljnjemu razvoju socialistične demokracije in humanizma, marveč nasprotno. De (šasneri nadaifute posvetovanja za sestavo nove itaSijanske vlade Rim 17 |an (Tanjug.) Predsednik vlade v ostavki De Offsperi nadaljuje posvetovanja e predstavniki liberalne, republikanske in socialnodemokratske stran-ke o fiolitičnein programu, ki ga ie de-mokrščanska stranka predložila za novo De Gaaperijevo vlado. Nesoglasja med predstavniki teh koalicijskih strank so prišle najbolj do izraza pri predlogu zakona o volitvah za pokrajinske skupščine, ki ga je predložila demokrščanska stranka Predlog zakona stremi za »postavitvijo »dirigiranega gospodarstva« s podelitvijo gospodarskih resorov izključno Slanom demokrščanske stranke. Po sestanku z De Gasparijem je predstavnik republikanske stranke La Malfa Izjavil, da »obstaja soglasje n vprašanjih državne varnosti in resora za notranje zadeve, vendar ie še vedno odprto vprašanje volivnega zakona za pokrajinske skupščine. Bivši minister Saragat, ki Je skupaj s svojima privržencema Tiutnellonljem in Matteom Lombardom vodil gospodarske re,sore vlade v ostavki, je izjavil novinarjem, »da utegne poizkus centralizacije gosjjodarekih resorov v rokah glavne koalicijske 6tranke privesti do razpada koalicije in sestavu enostrankarske vlade«. Kakšno bo vreme v prihodnjih dneh? V bllllnl 18. »ne«, ki bo trajal 2 do 3 dni. Okroit 21 Jasno In silen mraz. 23. ali 24. lonct sne«. Temperatura od 19. dalje elo-bnko pod ničlo, V zvezi s krizo vremena od 15. JannarJa se Jo polarna clrkulnclja okrepila, medtem ko se Je atlantska premakilla proti Jusu. V nadaljnjem rnzvoju Jo treba raiunatl na prestavitev atlantske cirkulacije na Sredozemsko področje. To pomeni za nafle ozemlje snega In mraz. Sibirski zrak nas bo dosegel v neposredni bližini 19. Januarja. Ljubljana, 16 januarja 1950. Ur Vltsl Manohln VRKMKN8KO POKOCIUJ Stanje dne IT. januarja: V Evropi «e na-daljuje uktivnost področja nizkeca zra8noun pritiska, od katerih Je nosebno mo6na do-prealja uad Gonovo. Deževje tn sneino padavine so zajele vso srednjo Evropo. Nad Škandlnavljo so to ustvarilo področje vi-»okeca zraSneaa pritiska, ki pa no bo povzročilo v srednji Evropi hulillh ohladitev. V Sloveniji vlada danes oblačno vreme a sneJ.nlml padavinami Snelne raimore v Sloveniji danes zjutraj: Jozersko 4 cin jnjinvca snoua na 8 cm nodtaae: SmarttiO r>rt Slovenjgradou 2 om juJncjra snega na 4 cm podlairo; Pokljuka 50 cm Juineaa snega na 25 cir podlage. Napoved za »rodo 18. Januarja: Oblačno ■ krajevnimi padavinami. Temperatura brez blatvone sjjremebe. ■~Pq huQtu\jOi 9qqyt JUGOSLAVIJA SE JE PONUDILA DA ORGANIZIRA ATLETSKO PRVENSTVO EVROPE L. 1954 Na zadnjem sestanku Mednarodne atlet-»ke federacije, ti je bil konec oktobra 1949. leta v Luxemburgu je delegat Atletske zve-w» Jugoslavije predlagal Federaciji, da po-veri Organizacijo naslednjega evropskega prvenstva Jugoslaviji. Evropska prvenstva v atletiki so prire-rajo vsako leto po olimpiadl. Tako bo letos evropsko prvenstvo v Bruslju od 23. do 37. avguBta, naslednje prvenstvo bo torej 1954. lota. Na prvem sestanku Mednarodne atletske federacije se bo odločilo o tem, lomu bo poverjena organizacija tega naj-veSjega atletskega tekmovanja v Evropi. Če bodo organizacijo poverili Jugoslaviji, bo prvenstvo v Beogradu na stadionu CD JA. V Trstu je bila preteklo nedeljo na stadionu 1. maj pred več tiso6 gledalci nogometna trening tekma med reprezentancama ocme A in B. Zmagala je reprezentanca cone A s 5:1. Prava tekma bo 22. januarja v Kopru. Prvi poraz Rudarja po 6 mesecih Pred odhodom na turnejo v Koper, je moštvo Rudarja odigralo v nedeljo 15. januarja prijateljsko nogometno tekmo z Slavijo iz Karlovca. Gostje so igrali zelo požrtvovalno in hitro. Čeprav so bili preostri, so zasluženo zmagali. Rudar je nastopil v svoji najmočnejfii postavi, toda igra! je tako slabo, kakor že dolgo ne. Prvi polčas so prevladovali na igrišču gostje ter ob zaključku prvega polčasa vodili z 2:0. Oba gola gresta na račun obrambe, ki Je bila zelo nesigurna z izjemo Butkovca. V drugem polčasu jo namesto DolinSka vsvopil Černe in namesto Vodiška Blatnik. Rudarjeva igra v drugem polčasu je bila boljša, toda odlični vratar Slavije je ubranil vrsto ostrih strelov. V 15. minuti jo Rudar znižal rezultat po KlančilSarju, ki je pretvoril enajstmetrovko v neubranljivi gol. Rudar je imel mnogo prilik, da izenači, vendar mu to ni uspelo. Pred 1000 gledalci je sodil Vaneli dobro 8. S. Republiško prvenstvo v tekih in klasični kombinaciji bo v Guštanju Republiško prvenstvo v tekih za člane in članico v klasični kombinaciji za člane v samostojnih skokih se vrši v soboto dne 21. in v nedeljo 22. januarja t. 1. v Guštanju. Opozarjamo, da vsa društva in sekcije takoj prijavijo svoje tekmovalce in sicer direktno SŠD Fužinarju Gultanj. Spored: V soboto popoldne ‘ek na 18 in 12 km, v nedeljo dopoldne tek za članice na 7 km In popoldne skoki za kombinacijo in samostojno. — Smučarska zveza Slovenije. • Rokometaši Železničarja lz Kranja so gostovali v Splitu, kjer so odigrali dve temi z ekipo telovadnega društva »Split«. Zmagali s Splitčani s 16:4 in 11:4. USTANOVNA SKUPŠČINA AVTO-MOTO DRUŠTVA RAJONA IV-(RAKOVNIK-VIč) Dno 18. januarja ob 19. uri so bo vršila v prostorih Prosvetnega doma ustanovna skupščina avto-moto društva IV. rajona, ki bo novezala vse avto-moto krožke klubov tehnike in dosedanjega avto-moto društva na teritoriju IV. rajona. Vabimo in pozivamo vse člane navedenih organizacij, da so skupščine udeleže in s tem pokažejo svojo voljo za delo v organizaciji Ljudske tehniko. USTANOVNA SKUPŠČINA AVTO-MOTO DRUŠTVA III. RAJONA -MOSTE Dne 19. januarja ob 19. uri se bo vršilo v prostorih rajonskega ljudskeffa odbora (poleg kina Triglav) ustanovna skupščina avto-moto društva III. rajona, ki bo povezala vse avto-moto krožke klubov tehnike in dosedanjega avto-moto društva na torl-toriju III. rajona. Vabimo in pozivamo vse člane navedenih organizacij, da se skupščine udeleže in s tem pokažejo svojo voljo do dela v organizacijah Ljudske tehniko. USTANOVNA SKUPŠČINA AVTO-MOTO DRUŠTVA »LITOSTROJA« Dno 20 Januarja ob 16. uri se bo vršila v sindikalni sejni dvorani, kovinska šola »Litostroj«, ustanovna skupščina avto-moto društva »Litostroj«. Mednarodni šport Premlad in preubog za Rio. Tak je na- siov članka v dunajskem »Montag M org en« v katerem avtor komontira odločitev avstrijske nogometne zveze, po kateri se av-8tjijska nogometna reprezentanca ne bo udeležila svetovnega prvenstva v Rio de Janeiru. Avstrijska nogometna reprezentanca bi morala odigrati februarja dve tekmi s Turčijo, in sicer eno v Turčiji in eno na Dunaju. Avstrijska nogometna federacija je zaprosila organizacijski komite, da bi za kvalifikaoijo odigrala samo eno tokmo. Ker je to nroti pravilom tekmovanja za svetovno prvenstvo in kor tudi Turčija na to ni pristala, so je avstrijska zveza odločila, da ne bo odigrala tekem in se tako tudi ne bo udeležila tekmovanja v Riu, češ, da je za avstriski nogomet, ki se je v poslednjih letih, to jo po vojni razveseljivo okrepil, to tekmovanje pretežko in da bi mogla mlada avstrijska reprezentanca doživeti težke udarce. Po drugi strani pa so v ozadju finančne težavo. Najbolj popularni avstrijski nogometaš je Franz Binder (Rapid), ki je po rezultatih ankete dunajskega lista »Suvort« dobil s 61560 glasov. Za njim je Oewirk (Avstrija) s 6130 ter Deoker (Viena) 4125 glasov. Rang listo ujboljšlh športnikov na svetu je objavil te dni »Internazionaio sportoor-respondenz Stuttgart«. Sestavljanje rang list je zelo problematična stvar, posebno če se tiče amaterskih in profesionalnih športnikov — zastopnikov raznih športnih panog. Omenjena rang lista izgloda takole: 1. Emil Zatopek (ČSR), lahkoatlet, 2. Hir Furuhashi (Japonska), rvlavaloc, 3. Fausto O tl V E S Tl LA tenis, 7. Gaston Reiff (Belgija), lahkoatlet, 8. Nila Oestemson (Švedska), smučar, 9. D’Oriola (Francija), rokoborec, 10. Aleksandra Čudina (SZ), lahkoatletinja. V rang listi so torej pomešani amaterski in profesionalni športniki. Leta 1948 je bil na lestvici omenjenega lista in sicer na drugem mestu franooski boksar Marcel Cordan, ki se je pred nekaj meseci smrtno ponesrečil. Evropski prvaki v boksu (amaterji) — mušja kat.: Kaaperčzak (Poljska), bantam kat.: Zuddas (Italija), peresna: Bataille (Francija), lahka Mc Cuilagh (Irska), tvoI-ter kat.: Torma (ČSR), srednja: P«m> (Madžarska), poltežka: Segny (Italija), težka: Beno (Madžarska). GLEDALIŠČE DRAMA - LJUBLJANA Sreda, 18. ob 14: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Zaključena predstava za LMS. Ob 20: Miller: »Vsi moji sinovi«. II. repriza. Izven, četrtek. 19. ob 20: Cankar: »Za narodov blagor«. Zaključena predstava za sindikate. Pri večerni predstavi »Vsi moji sinovi« Igra mater Kate Mihaela Saričcva, Ann Ančka Levarjeva. Sue Miicva Ukmarjeva. OPERA Četrtek, 19 ob 20: Mozarti »Don Juan«. Zaključena predstava za sindikat univerze. Petek, 20 ob 20t Donizotti: »Don Pasquaie«. Zaključeno predstava za sindikate. Sobota, 21. ob 20: Musorgski: »Boris Godunov«. Gostovanje Josipa Križaja, člana zagrebške Opere, in Milana Pihlerja, člana reške Opere. Zaključena predstava za sindikate. Uprava SNG obvešča sindikalne podružnice, da bo v sporazumu s Krajevnim sindikalnim svetom z veljavnostjo od četrtka 19. t. m. dalje izdajal ablagajna SNG vstopnice za sindikalne predstave na bone KSS-.i pri dnevni blagajni v Operi, in no več v nisarni Uprave SNG. Vstopnice na bone je treba brezpogojno dvigniti do 10. ure na dan predstave, sicer zapadejo. Preostale vstopnice bodo poitem v prodaji pri dnevni blagajni v Operi med 16. in 18. uro, ln zvečer pol ure pred pričetkom predstave. Za sindikalno predstavo Cankar: »Za narodov blagor«, ki bo v četrtek 19. januarja ob 20. url v dramskem gledališču pridejo na vrsto naslednje sindikalno podružnice: Grafični- številka 1. 2, 3, 4. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. Gradbeni: Gradis gradbišče Lj. Kovinarji: Toplovdd. Bone za nakup gledaliških vstopmio dvignite v sredo med 12. in 18. uro na KSS-u soba St. 6. Vstopnice dvignite naslednjega dne, 19. januarja med 8 in 10 uro pri blagajni v Operi. Bone in vstopnice dvignite mod določenim rokom, sicer vam zapadejo. KONCERTI V Celju bo drovi ob 20. simfonični koncert z naslednjim sporedom: Vivaldi: Con-corto grosso. Beethoven: Prva simfonija. Škerjanc? Coneertino za klavir in godalni orkester, Solistka Jelka Suhadolnlk-Zalo-kar. Musorgski: Noč na Lisi gori. Diri-gont: Vilko Šušteršič Simfonični orkester SKUD Tino Rožanc iz Ljubljane. Vstopnice v Drž glasbeni šoli. U70 OPOZORILO vsem državnim gospodarskim podjetjem Ministrstvo za finance FLRJ jo naknadno spremenilo navodila o vplačevanju proračunskih dohodkov v letu 1950, ki so izšla v Uradnem listu št. 109 z dne 31. XII. 1949. Po tej naknadni spremembi morajo državna gospodarska nodjetja vplačevati dohodke od znižanja polne lastne cene neposredno v proračun tistega organa državne oblasti, ki mu pripada podjetje po svojem pomenu. Po obvestilu Narodne banke FLRJ, Glavno centrale, Beograd, bo sprememba navodil objavljena v eni izmed prihodnjih številk Uradnega listo FLRJ, nakar vsa podjotja posebej onozarjamo. Po novih navodilih morajo podjetja odvajati v 1. 1950 dohodke od znižanja planske polno lastne ceno za tekočo leto ln zaostanke iz prejšnjih let z nalogom za prenos na obrazcu št. 174 NB na te-le račune: 01-800044 NB-znižanjo polne lastno cene drž. gradbenih, podjetij zveznega ppm&na, 01-800054 NB-znižanje polne lastne cene ostalih državnih podjetij zveznega pomena, 6-801034 NB-znižanjo polno lastno cone državnih gospodarskih podjetij republiškega pomena. 61-802034 NB-znižanje polne lastne oono oblastnih gospodarskih podjetij ljubljanske oblasti, 64-802034 NB-znižanjo polne lastne cene oblastnih gospodarskih podjetij mariborske oblasti, 65-802034 NB-znižanje polne lastne cene oblastnih gospodarskih podjetij goriške oblasti, 6-1-805034 NB-znižanje polne lastno cene državnih gospodarskih podjetil Mestnega LO-a Ljubljana, 62-1-805034 NB-zuižanje polno lastne cene državnih gospodarskih podjetij Mestnega LO-a Celjo, 64-1-805034 NB-znižanje polne lastne cene državnih gospodarskih podjetij Mestnega LO-a Maribor ... - - 804034 NB-znižanje polno lastne cene državnih gospodarskih podjetij Okrajnega LO-a.............. • • ... - 3240 . . Proračunski dohodki KLO-a .................. okraja ................. Okrajna ln krajevna podjetja naj Izpišejo pred številko računa operativno številko tistega sedeža Narodne oziroma Komunalne banke, ki vodi proračunsko knjigovodstvo odgovarjajočega ljudskega odbora, krajevna podjetja po še zadnji dve Številki računa (izza štev - 3240 ../. Na vseh 5 dolih obrazca 174 naj podjotja v prostoru za »svrho nakazila« vedno napišejo, na kateri čas se nanaša dohodek od znižanja polno lastne cene. Vsa vplačila, ki so jih podjetja usmerila v 1. 1950 na napačne zbiralne račune, jih je Narodna banka FLRJ. Centrala za LRS preknjlžiJa v pravilne proračune. Iz Narodne banke FLRJ, Centrale za LRS, Ljubljana obvestiloi Uprava Ljudskega magazina Ljubljana-okolica obvešča vse svoje odjemalce, da bodo od ponedeljka 16. januarja dalje njena skladišča v Ljubljani, na Vrhniki in v Litiji odprta za stranko nepretrgoma od 7. do 14. ur«. Zato naprošamo canj. odjemalce, da se predpisanega delovnega reda strogo drže. Uprava Ljudskega magazina Ljubljana-okolico, Ljubljana. Aškerčeva 3 DNEVNE VESTI Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse tovariše zdravnike in medlcince na predavanje tov. primarija dr. Slavka Rakovca o Hipertrofiji prostato, ki bo v petek 20. januarja ob 19. uri v prodaval-nici Interne klinike. 1176 RAD! Dnevni spored za sredo 18. Januarja Poročila ob 6.15, 7.00, 12.30, 15.00, 19.00. 22.D0 in 23.80. Jutranja telovadba ob 6.30. 6.00—7.00 Veder jutranji spored — 7.10 Jutranji koncert: Snomini na Emila Adamiča — 7.30—8.00 Igra Zabavni orkester Radia Maribor p. v. Dušana Boštoleta (Prenos iz Maribora) — 12.00 Opoldanski koncert — Hayda: Oksfordska simfonijo — 12.40 Plesna glasba — 13.00 Oddaja za ljudsko odbore: O vzgoji kmetijskih kadrov — 13.20 Igra orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora) — 14.00 Igra Veseli kvintet — 14.30 Kulturni pregled: Nekaj misli o .republiškem tekmovanju kulturao-umetnišklh skupin — 14.40 Utrinki iz življenja in dela znanih skladateljev — 15.10 Glasbena medigra — 15.15— 15.30 Koncert sopranistke Ivico Bric, pri klavirju Marjan Vodopiveo — 18.00 Glasbeno oddaja za pionirje — 18.20 Ljudska univerza: Blago — II. — 18.50 Glasbena medigra — 19.15 Glasbena medigra — 19.20 IgTa tamburaškl orkester KUD-a »Fran Levstik« p. v. Matko Sijakoviča — 19.50 Jezikovni nogovori — 20.00 Blaž Arnič: Pesem planin — 20.20 Literarna oddaja: Iz »Spominov« Janeza- Trdine — 21.00 Poje komorni zbor lz Trsta P- v. Ubalda Vra.boa — 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljano p. v. Bojana Adamiča, poje Zore (Prenos v Zagreb) — 22.80 Iz dol Dimitrija SoStakoviča — 23.35 Zaključek oddajo. ŠTUDENTJE TEHNIŠKE VISOKE ŠOLE V LJUBLJANI Slušatelji 9. semestra Imajo 23. Januarja t. 1. obvezno izpite iz predvojaške vzgoje tvo razporedu, kateri jo objavljen na oglasnih deskah posamoznih oddelkov. TEČAJ ZA GRADBENE LABORANTE V Gradbenem institutu Ministrstva zo gradnje LRS se bo od 10. II. do 1. IV. t. 1. vršil tečaj za gradbene laborante. V tečaj se sprejmejo tovariši in tovarišice v starosti od 16 do 22 let, ki so dovršili nižjo srednjo šolo. Prošnjo s priloženim življo-njopisom jo treba vložiti najkasneje do 1. februarja 1950 na Gradbeni institut, Ljubljana, Tyrževa cesta 48. VSEM OSNOVNIM, SREDNJIM, STROKOVNIM IN NJIM SORODNIM ŠOLAM! Komite za fizkulturo VLRS je razpisal nagradno tekmovanje za vse osnovne, srednje, strokovno in sorodno šolo v LRS za izgradnjo manjših šolskih fizkultumih objektov (atletskih igrišč, igrišč za igre, plavališča, telovadišča itd.), ki so bili dograjeno v letu 1949. Da bo omogočeno vsem šolam sodelovati v tem tekmovanju, podaljšuje Komite za fizkulturo pri VLRS rok prijav in poročil o izvršenih objektih do 10. febr. 1950. Komite za fizkulturo VLRS Ljubljana. Zupančičeva 5/4 OPOZORILO Tiskarska in založniška podjetja opozarjamo na naredbo ministrstva za znanost in kulturo FLRJ (Uradni list FLRJ št. 109 od 31. XII. 1949) o dostavljanju obveznega izvoda Bibliografskemu institutu, Beograd, Balkanska ulica 4/IV. Ta obveznost je dobila zakonito moč 1. januarja 1950. Podjetja, ki jo ne bi izvrševala, so kazensko odgovorna. (Uredba o ustanovitvi in dfelu Bibliografskega Instituta. Uradni list FLRJ št. 77 od 10. septembra 1949). OBVESTILO Obveščamo vse zainteresirane ustanove in podjetja, da ima »TOBAK« podjetje za promet s tobakom, vžigalicami in vrednotnicami v Ajdovščini telefonsko številko 24, tek. rač. pri podružnici Narodno banke St. Peter pri Gorioi št. 619-70300-0. Raznašalke za raznašanje »Ljudske pravice« po Ljubljani v jutranjih urah (2—3 ure na dam, razen v petek) takoj sprejme uprava »Ljudske pravice«. Kopitarjeva 2. KINO Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6 - Uprava Kopitarjeva 2 - Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-6o. Telefon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon oglasnega oddelka 36-85 — Štev. ček. računa 601-90601-0 * ^^mmmm^mm m^mmm^mm mm m*0*mmmmmmm m^^mm mmmmmmu »"■ mm................................................... KINO UNION: Amer. bar. film »Guliverje-va potovanja«, Fizkultura in šport 12/K. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — MOSKVA: Jugosl. umot. film »Barba Zvane«, Fizkultura ln šport 14. — Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — SLOGA: Avstrijski film »Bell sen«, Slovon. dok. film »Vode nam bodo pokorne«. Predstavi samo ob 20 in 22. — Predprodaja za sindikate ukrnjena. — TRIGLAV: Češki film »Slutnja«, Makedonski mesečnik 12. Predstavi ob 17.30, 19.30. - SISKA: Sovjetski film »Stjenka Razin«, Film nov. 192. — Predstavi ob 18 in 20. — LTTOSTOR.T: Angleški film »Brata«, Film. nov. 176. MARIBOR PARTIZAN: Amer, film »Zimska zgodba«. Mesečnik JA i0. — UDARNIK: Poljski film »Prepovedane pesmi«, Fizkultura In šport 15. CELJE METROPOL: AmeriSkl barvni film »All-Ba.ba in 40 razbojnikov«. Srbski mesečnik 31. - DOM: Avstrijski film »Ni prostora za ljubezen«. Filmske nov. 202. KAMNIK: Angleški flim »NiMaus Nikle-by«. Film. nov. 196. JESENICE MESTNI: Jugoslovanski film »Zastava«, Športni pregled 10. KRANJ STORŽIČ: Amorlškl tlim »Zgub- ljeni dnovi«, Mesečnik JA 9. PTUJ: Sovjetski film »Dva borca«. Makedonski mesečnik 11. OGLASI CISTE PAPIRNATE VREČE od 30-50 kg kupuje v vsnki količini Živilska industrija, Maribor. Partizansko cesta 39 1132 ODPADKI PREDELAVE KLEJA, uporabni kot umetno gnojilo za travnike, polja in vrtove, brezplačno na razpolapro v To-varni kleja, Ljubljana, Smartinska 50. KISLO ZELJE, večjo količino proda Kmeč-5a,,<>bdSl07,alna zadruga »Prešeren« Godešič pri Sk. Loki. 1039 ^OP KLJUČEV, izgubljenih v noči od 24. na 25. decembra od Miklošičeve do Šiške, naj odda najditelj proti nagradi pri vratarju Miklošičeva 16. neg PRESKRBA MLEVSKI IZDELKI ZA MESEC DECEMBER 1949 Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike in razdeljevalce živil, da se dele mlevski izdelki iz pšenico za mesec december 1949 do petka 20. januarja. Do istega dne se deli tudi kaša za mesec decembor 1949. razpisana v dnevnih časopisih dne 30. decembra 1949. Opozarjamo potrošnike, da se drže določenega roka, ker se po tem dnevu navedeno blago za meseo decembor ne bo veo delilo. OBVESTILO MINISTRSTVA ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS V zvezi s prenosom razdeljevanja O In D nakaznic na KLO je potrebno, da okrajni ljudski odbori v sodelovanju s krajevnimi ljudskimi odbori zagotovo naslodnji vrstni Ted pri delitvi teh nakaznic: I. Svojci delavcev in nameščencev (v stalnem delovnem odnosu), ki so prevzeti na zagotovljeno preskrbo in so brez zemlje (lastn* ali v najemu). II. Svojci invalidov, upokojencev ter rent-nikov brez zemlje (lastne ali v najemu). III. Ostali upravičenci do G in D nakaznio (nesposobni za delo,, vdove, svobodni noklici itd.), ki ne koristijo lastne ali najete zemlje, niti niso vpoštevani v gornjih skupinah kot svojci upravičencev do R nakaznic. IV. Svojci delavcev in nameščencev tv stalnem delovnem odnosu), svojci invalidov, upokojencev in rentnikov, ki posedujejo zemljo, vendar kljub doslednemu preverjanju možnosti samooskrbo vanj a imajo pravico do zagotovljene preskrbe. V. Ostali upravičenci (nesposobni za delo, vdove, svobodni poklici itd.), ki koristijo zemljo, vendar ee z lastnimi nrldelki ne morejo preživeti vsi člani družino. Vrstni red razdeljevanja mora biti označen pri vsakem upravičencu do G in D nakaznice na poimenskem spisku, ki ga bo okrajni ljudski odbor potrdil in vrnil krajevnemu ljudskemu odboru. Predložene februarsko naročilnice morajo okrajna trg. poverjeništva v sodelovanju s poedinimi krajevnimi ljudskimi odbori pregledati in označiti z ozirom na navedeni prioritetni red. , Sumarno podatke za celotni okraj, koliko ne upravičencev v riosameznih skupinah I. — V. po mora okraj do 25. t. m. javiti oblast-nemu. poverjeništvu za. trgovino in preskrbo. Delitev G in D nakaznic za meseo februar bo treba izvesti po zgoraj naznačenem prioritetnem redu, kar bodo neposredno kontrolirali organi trgovinsko in ljudske inšpekcije. Naročila za G in D nakaznice v prihodnjih mesecih jo treba sestavljati no opisanem vrstnem redu. Ljubljana, dne 17 januarja 1930, Iz pisarne MTP ArtUtlčko preduzeče NRS »Cirkus« Bcogrfcd išče kot stalne uslužbence GODBENIKE za naslednje Instrumente: saksofon in klarinet. harmonika in klavir, trobenta (trub-lja), boben ln kontrabas. Pismene ponudbe pošljite do 1. II. 1950 Direkciji produzedo. Bulevar Crveno ormije br. 23. OSMRTNICE Sindikalna podružnico kovinarjev St. 22 pri DES — uprava Ljubljana-mesto sipe-roč«, da je umr] njcn 61 an VILJEM FRI-ŠKOVEC. Spremili pa bomo v sredo 18. jan. ob 14.30 izpred cerkve v Dravljah na pokopališče v Dravljo. Zvestega člana bomo ohranili v lepem spominu. DES — Uprava Ljubljana-mesto sporoča, «a Je umri njen zvesti uslužbenec VILJEM FRIŠKOVEO. Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo 18. januarja ob 14.30 izpred cerkve v Dravljah na tamošnje pokopa-llSSe. Zvestega nslužbenoa bomo ohranili v lepem spominu. Tiho. kot Je bila tiha in skromna vse življenje, je odšla v 74. letu starosti od nas naša. zlata mama, stara mama, sestro, tetR. tašča MARIJA CIZELJ roj. ERJAVEC. Pogreb nepozabne bo v četrtek 19. januarja ob 15. uri 7, Zal ir. kapele sv. Nikolaja na pokopališče. - Žalujoči: hčere Minka. Jana, Anica, Zofko. Kristina, Julka por. Cešnovgr; sinovi Franci, Albin, Edvard, Ivan; zet Drago; snaho Fani, Kika, Zvonka; vnuki Zeni, Ladi, Olgi, Zornn^ Stari ja, Broda in ostalo sorodstvo. — Ljubljana — Beograd. ZAHVALA Zahvaljujomo se vsem, ki se nam ob težki izgubi nepozabnega moža, očeta in deda JOSIPA M. GERMA, akademskega slikarja in profesorja v pokoju, stali ob strani in pokojnika spremili na zadnji poti Posebno so zahvaljujemo vsem govornikom, vojaški godbi garnizije JA Novo mesto, pevcem organizaciji OF, Prosvetnemu sindikatu, Društvu slovenskih upodabljajočih umetnikov profesorskemu zboru In šolski mla-dml ter vse darovalcem voncov in cvetja. — Žalujoča žena z otroci in ostalo sorodstvo. 24* tivilska industrija dobiva v gospodarstvu in v življenju slehernega človeka čedalje večji pomen. V starih časih je človeštvo prehranjeval lov. Potem se je v dolgih dobah razvilo kmetijstvo, ki še vedno daje največ hrane ljudem. Toda samo kmetijstvo bi danes ne moglo več nuditi dovolj hrane človeštvu, čeprav u-porablja že vsa mehanična in kemična i sredstva za čim večji donos in prirejo, i Proizvodnjo živil vedno bolj izpopolnjuje i živilska industrija. Kmetijstvo pa postaja 1 čedalje bolj le proizvajalec surovin in i polizdelkov. Kmetijstvu pomaga zlasti ! učinkovito posebna stroka živilske industrije, ki živila konzervira; to se pravi: I preprečuje, da bi se kvarila, in s tem j omogoča shrarjevanje, vskladiščenje in : prevoz. VEDNO VEČ VRST ŽIVIL KONZERVIRAMO Razvoj živilske industrije se jasno kaže v tem, da konzerviramo čedalje več vrst živil. Ko se je začelo razvijati konzerviranje, so konzerve »prišle na slab : glas«. Konzerva je veljala za nekaj manjvrednega, Še danes se nekateri ljudje bojijo konzerv. češ da so strupene, da so konzervirana živila več ali manj pokvarjena, da nimajo naravnega okusa in ne prave hranilne vrednosti itd. V resnici je bilo konzerviranje živil še nedavno na nizki stopnji. Se vedno so bila mogoča zastrupljanja s konzervami. Konzervirano sočivje je bilo skoraj brez vitaminov in izgubilo je naraven okus, Konzervirano mleko, zla3ti v prahu, je imelo neprijeten okus. Toda takšna tehnika konzervi ranja živil spada že v preteklost. Pod konzerviranjem živil danes nikakor ne razumemo samo pločevinastih konzerv. NESLIŠNI ZVOKI Zdaj ne konzerviramo živil le po starih načinih, n pr. s pomočjo visoke temperature ali sploh sterilizacije, uničevanja klic, ki povzročajo gnitje ali vretje itd. ELEKTRONI UBIJAJO MIKROBE Živilski industriji so priskočili na pomoč elektrotehniki. Za razkuževanje živil, za uničevanje mikrobov, ki sicer razkrajajo živila, so v živilski industriji začeli uporabljati elektronske žarke. V ta namen so elektrotehniki izdelali poseben aparat »kapacitron, ki izžareva ali izstreljuje elektrone. Lahko bi ga primerjali s strojnico: aparat ustreli v sekundi od 50 do 100 krat. Napetost toka v delcu sekunde znaša tri milijone voltov. Zaradi visoke napetosti se poveča hitrost gibanja elektronov — ki so, kakor znano, sestavni deli atomov — v posebni katodni cevi. Elektroni letijo iz kovinske, berili-jeve cevi skozi tesno odprtinico. Tako »izstreljeni«, v zaletu, ker se hitreje gibljejo kakor navadno, prodirajo globlje v molekule živil, kamor jih usmerijo. Na svoji poti iz aparata se srečajo z molekulami zraka m se zaradi hudega trčenja razpršijo, zato pa zadenejo tem večjo površino snovi, ki jo obstreljujejo. Na uro je mogoče sterilizirati tisoč litrov vode ob napetosti 5 milijnov voltov. Sterilizirana živila shranjujejo v tanke steklene posode ali v ovoje, ki hermetično, za zrak nepropustno, zapirajo, Za sterilizacijo masla, mesa, jajc, olja, sadja itd. je dovolj, da živila izpostavijo vplivom obse vanja pod primerno visoko napetostjo — samo milijoninko sekunde. Živila potem ostanejo sveža več mesecev, čeprav jih hranimo pri sobni temperaturi. K0NSERVIRA10' ŽIVILA NESLIŠNI ZVOKI - MRZLA SMRT MIKROBOV Toda elektronov ne moremo uporabljati vselej za konzerviranje ali sterilizi-ranje živil. S tem ni rečeno, da podobnih aparatov, kakršen je kapacitron, ne bo mogoče uvesti sčasoma za vse namene. Prednosti novega načina konzerviranja so tem večje, ker se zaradi obsevanja z elektroni živila ne segrevajo, tako da se ne pokvarijo tudi najbolj občutljive vrste živil. Vendar je težko reči, če ne bodo tega načina izpodrinili še boljši. V Parizu proučujejo tako imenovane ultrazvočne valove. Znano je, da človek dojema mnogo mani svetlobnih žarkov; prav tako pa tudi sliši samo zvočne valove ali nihanje samo od 16 do 16.000 nihajev v sekundi. Zvokov, ki imajo manj kakor 16 nihajev v sekundi, človeško uho ne sliši; imenujemo jih infrazvoke. Zvoke, ki imajo nad 16.000 nihajev v sekundi, pa imenujemo ultrazvoki ali valovi. Valovna skala je mnogo daljša, kakor jo more človek dojeti. Saj so učenjaki doslej pri poskusih ze dosegli 20 milijonov nihajev ali 200.000 kilociklov. Kilocikel je 100 nihajev v sekundi. Proučevanja so poka zala, da zvoki do sto kilociklov pospešujejo rast mikrobov, kakor da jim vlivajo čudovito življenjsko silo! Ultrazvoki, ki imajo nad 100 kilociklov, pa ubijajo najmanjša živa bitja. Mikrobi se razkrajajo, kakor da jih neslišni zvoki raznesejo. Ultrazvoki so zanje nekakšne bombe, ki jih v delcu sekunde raztrgajo. Brž ko se mikrobi začnejo razkrajati, se izloča ogljikova kislina. Delali so poskuse, da z zvočnimi valovi sterilizirajo vodo, mleko in druge tekočine. Tekočine se med to ste- rilizacijo popolnoma nič ne segrejejo; to je hladna sterilizacija, ki ima velike prednosti, ker se med njo prav nič ne spremenijo lastnosti živil,, medtem ko se pri razkuževanju s pomočjo temperature ni mogoče izogniti spremembam. Ultrazvoki posredno preprečujejo, da v zelenjavi in sadju ne pride do razkroja vitaminov, do procesov podozorevanja pod vplivom encimov, toplote in spajanja s kisikom (oksidacija). VITAMIN C KOT SREDSTVO ZA KONZERVIRANJE Tretji sodobni način konzerviranja živil je s pomočjo kemičnih sredstev. Sem spada tudi konzerviranje z vitaminom C. Ta vitamin, ki ga človeški organizem potrebuje v primeri z drugimi vitamini največ in ki preprečuje skorbut, je precej občutljiv za svetlobo in toploto. Zato ga med kuhanjem in shranjevanjem živil precej uničijo. Kemična industrija pa ga pridobiva iz živil in daje na trg v obliki tablet. Kemično pridobljen, iz povrtnine ali drugih rastlin (sadov) izvlečen vitamin uporabljajo kot zdravilo. V novejšem času pa so ugotovili, da je z njim mogoče zelo uspešno konzervirati živila. Če dodajamo živilom primerno količino vitamina C, vitamin prepreči škodljiv vpliv kisika na nekatere sestavine hranila. To pa pomeni, da se v sadju, povrtnini, mesu itd. zaustavi proces razkra-janja, presnavljanja, tako da živila ob držijo okus, barvo, vonj itd., zato ostanejo dolgo sveža. Ugotovili so, da so nekatera tako kon/ervirnna živila ostala še čez leto dnj nese "ii^njena. Uporaba vitamina C za konzerviranje se je že precej razširila. Med drugim so tudi dognali, da vitamin C ugodno vpliva na konzervirano mleko v prahu. Mlečni prah včasih postane žaltav, če pa mu dodajo primerno količino vitamina C, je mogoče popolnoma odpraviti slab okus. Dodajanje vitamina C ali vitaminiziranje živil se je izkazalo zelo uspešno tudi pri suhih mesnih izdelkih in nekaterih jedeh. Ponekod vitaminizirajo tudi pasterizirano pivo, ki dobi zaradi tega boljši okus. KEMIČNO KONZERVIRANJE Tudi kemično konzerviranje živil v ožjem pomenu besede ima še veliko prihodnost. S kemičnimi sredstvi je najlaže konzervirati živila, vendar se ta način doslej še ni razširil, ker bi nekatere kemične snovi utegnile škodljivo vplivati na človeški organizem. Kemikalije pa tudi spremenijo okus živil. Vendar kemija naglo napreduje tudi na tem področju. Vedno več snovi odkrivajo, ki jih je mogoče uporabiti kot sredstvo za konzerviranje. Na Danskem so začeli uporabljati sred-stvo, ki vpliva v živilih škodljivo samo na mikrobe in ima veliko moč konzerviranja. Živila zaradi njega ne trpijo. Z njim, preprečujejo alkoholno vretje v sad-ni*?..in. drug'h sokovih. Uspešno ga upo-rabljajo tudi za razkuževanje (sterilizacijo) posod in prostorov za shranjevanje živil. Tako sprevidimo, da konzerviranje ži-vil postaja ena najpomembnejših strok živilske industrije; vedno bolj odločilno vpliva na dvig življenjskega standarda prebivalstva. Pri nas se bo nedvomno kmalu primerno uveljavilo ter pripomoglo, da se bo dvignila življenjska raven delovnega ljudstva, zlasti še, ker so v naši deželi tudi ugodni pogoji za razvoj živilske industrije. (Po Radu.)