St. 82. V (jorici, v soboto dne 14. oktobra 1905. Letnik VII. Izhaja vsa'c terek msobotoob 11. uti predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 'v, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Lo- b*n na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Ijatranjt iztlanje.) Uredništvo in uprayni&tvo ae nahajata v , ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskama" (odgov. J. Maruäic). 0 reševanju šolskega vpra- šanja. (Iz učitcljskili krogov.) Gospod urednik ! S posebnim za- nimanjem smo čitali članek „Predlog o rešitvi äolskega vprašanja na Goriškem" v Vašem cenjenem listu (ät. 80). Lepo število let se reäuje že to pereöe vpra- šanje, a rešilo se äe ni skoro niti za las ne. Znano je vsej slovenski jav- nosti, posebno pa vsemu učiteljstvu, da bije učiteljstvo že četrtstoletni boj za primemo rešitev, a ikoro 2astonj je bil ves boj. Ako jemljemo t vpovštev draginj- ske razmere, in te so me ro da j n e, reči moramo, da smo na slabäem kakor pred 26 leti; le začetniki so nekoliko na boljäem. Znano je, da naä deželni zbor ni bil naklonjen ngodni rešitvi, kajti lepo vrsto let je zavračal prošnje kar na kratko. Letos so bile na poti slabe Ietine, ] drugo leto je izročaJ proänje „per stndii j eriferta" deželnemu odboru, kateri je «' prepnäcal študiranje pajkom v deželnem arhivu. iPrvi, ki so se lotili tega vprašanja so bili s 1 o v e n 8 k i politiki pri druätvu „Sloga". Pokojni deželni raöunar Jegliö in časnikar tudi pokojni Pod- gornik tta pri nekem občnem zboru „Sloge" prišla na dan s konkretnim predlogom: Ustanovi naj sede- želni šolski zalog in potem bodemisliti na rešitev vpra- | š a n j a. j Predlog je bil amesten, razlogi i stvarni Jn slovenski poslanci so se ga oklenili ter se ga držali do zdaj. Žal, da ! pri vsej umeatnosti in pri vseh stvarnih razlogih ni predlog koriatil, ker se ni '< dal nresničiti, kljnbu tema, da so slo- ! venski poslanci v poslednjih časih v resnici storili vse mogoče korake, da bi | se uresničil. Ker pa laška večina dežel- ! nega zbora ni hotela vgrizniti t to kislo j jabolko (z ozirom na mesto Gorico), ni | bilo mogoče doseči deželnega šolskega zaloga in vsled tega tadi ne primerne rešitve šolskega vpražanja. Žal, da je temii res tako. Trpeti mora slovenska stran dežele in učiteljstvo. Kar je nemogoče, če tadi bi bilo dobro in koristno, ne drži in ne pomaga, ker je nedosegljivo, ako bi hoteli tam | gori, a kaj se hoče, ker za Slovence in učiteljstvo od zgoraj le redko kdaj pride kaj dobrega. Kar imamo, morali smo si pridobiti sami od sebe. Kafeor se Tidi, prjhajajo tadi poli- tiki do bridkega spoznanja, da z de- želnim šolskim zalogom ne bode v do- glednem času kaj prida. Reseii politik mora račnnati z danimi faktorji. in veseli nas, da so pričeli tadi naäi politiki ra- čnnati z danimi Činjenicami. Torej z deže&nim äolskim zalogom za zdaj v kraj, ker ae ni dal doseči. Škoda za akoro četrtstoletni boj, ki ni dosegel dobička. Kar je bilo, je bilo. V novejäem času pribaja na povräje drugi predlog: Š o 1- sko vprašanje naj se reši z doihodki od nžitnine, katero naj pobira dežela v lastni re- ž i j i. Tudi simpatičen predlog in sicer z»to, ker se nam zdi tak dohodek še bolj primeren stroäkom za äolstvo. Užitek od i sole ima vsakdo in nele posestnik, ki je ; doslej vzdrževal äolstvo. (Dohodek od j obrtnije na Slovenskem je kaj pičel v primeri z drugim.) Užitnina je davek, katerega rsakdo najložeje plačuje, ker ga plačuje nevede in najraje. Razdeljen je tadi med vse sloje, torej najbolj pra- vičen. Ali je liter vhsa par novcev dražji ali ceneji, nima pomena. Ko je prišel deželni zbor do sklepa, da poišče dohodek za rešiter äolskega vprašanja od užitnine, menilo se je, da zdaj smo doapeli do kljnča, ki vodi do ' reäitve. Oj zmote na vseh straneh ! | Namen je bil dober, ali pota so bila i napačna. Sklep dež. zbora je bil račnn brez krčmarja, račun brez vlade ; in sklep ni bil potrjen, in šolsko vprašanje je ostalo tam, kjer je bilo. Ako je storil deželni zbor svoj tozadevni sklep vedoma, za- služi grajo. Kako srce more imeti oni, ki slepi nje, ki ga prosijo krnha. In kaj storiti zdaj, ko se snide de- zeint zbor, da prične zopet svoje delo. | Znano je, da vlada stoji na staliäcu, da doklade na užitnino ima pravico po veljavnih zakonih nalagati le dežela in in občine, nikakor ne pa tadi šolski okraji. Ako bi bil sklenil deželni zbor zviäanje, ako bi bil sprejet zakonski načrt, da bodo doprinašale občine z do- klado na ažitnino za äolske zaloge, bi mogoče dobil načrt potrjenje. Ker pa tega ni Btoril, je bilo vse posvetovanje, vse sklepanje le pesek v oči. Žalostno, a resnično. Govori se, da je priromal zakonski načrt od vlade v deželno hišo s potrebno popravo, ali z dotičnimi po- jasnili, kakor bi se moral spremeniti, da bi bil goden za sankcijo. Kakšna so dotična pojasnila, nam ni znano ; morda vedo za njö deželni odborniki. Morda je imel ista v mislih člankar „Gorice" ter stavil tam svoj predlog, ki nam je potisnü pero v roke. Morda da, morda tadi ne. Slutimo, da velja poslednje, kajti sicer bi člankar ne apeliral na dobro voljo iste vlade. Bojimo se, da bode treba čakati zopet blizu če- trtstoletja, da bodo ätudirali to vpraäanje, kakor ono o deželnem äolskem zaloga. To bi ne bilo zdravo. Tadi učiteljstvo, katerema gre za življenje, in to je drago vsakomur, torej tudi nam, ima pravico zahtevati, da se ne igra ž njim slepe miäi. Deželni zbor je prišel (tako smemo biti prepričani) torej po treznem premiäljevanja do pre- pričanja, da se da reäiti vprašanje z do- klado na nžitnino. Torej, ako je vlada vrnila načrt s konkretnimi predlogi in pojasnili, sprejmejo naj se iati nespre- menjeni, da se tako doseže toliko zaže- ljena in potrebna rešitev tega vpraäanja. Mogoči drugačni predlogi naj se ne vple- tajo vmes, ker bi dosegli vsaj začasno zavlačevanje. Bog ne daj tega. Za- vlačevanja emo siti do vrha glave. Konec bodi nedostojni igri ! Ni varno igrati se z ognjem. In iskra, ognjena iskra tli pod pepelom. Predlog, katerega je stavil člankar „Goriceu, nam je simpatičen. Temelji na j zdravi, reelni podlagi in spričaje, da člankar je veäcak na tem polju. Upamo, i da bode ga predložil svojim kolegom v deželnem zboru. Prepriöani smo namreč, da člankar je deželni poslanec, ki se resno bavi z deželnimi ünancami, katerim | je reäitev gotovo le v užitnini. Ne mo- remo se spučati v podrobna njegova iz- vajanja, ker nismo v to poklicani. Deželni poslanci so izvoljeni v ta namen in oni naj potrebno ukrenejo, in da se reši kočljivo vpraäanje tako, da bode prav. Učiteljstvo pa ima pravico zahtevati, da dobi konec zavlaöevanju. Kdor bi zakrivil, da bi se zopet zavlekla ugodna rešitev, bode odgovoren za posledice. Tudi mi imamo svoj predlog. Evo ga! Deželni zbor je pripoznal soglaspio, da se mora kaj storiti, da se odpomore neugodnemu stanju. Vse stranke dežel- I nega zbora so izljavljale po svojih go- vornikih v deželnem zboru apravičenost učiteljskih zahtev. Posledica tema je bil sprejeti zakonski načrt. Resnica je, da načrt ni bil potrjen, ker ni bil goden za to. Krivda ne pada na ačiteljstvo, ampak na deželni zbor, ker je sklenil tak načrt, oziroma na vlado, ker načrta ni predložila v potrditev. Pri tem se godi krivica učiteljstvu. Ono trpi po nedolžnem, ker po krivdi drugih. To pa je krivično. Krivico je dolžan poravnati oni, ki jo je zakrivil. Ako bi bil zakonski načrt, katerega je bil sprejel deželni zbor, potrjen, in le zato ga je 8 prej ei deželni zbor, dobilo bi bilo uöiteljstvo neko izboljšanje. Ker pa se to ni zgodilo, trpi ačiteljstvo po krivici. Deželni zbor je dolžan popraviti krivico. Ako velja pri našem deželnem zboru äe kaj kräcansko načelo, da se mora krivico poravnati, naj jo poravna pri prvej priliki. Ta se mu ponudi pri letošnjem zasedanja. Ker ni bil potrjen načrt, ker torej učiteljstvo ni deležno zboljäanja, katerega bi bilo po sprejetem načrtu, naj deželni zbor sklent, da dobi uöiteljstvo že za tekoče leto ono zbolj- šanje, ki mu gre po sprejetem zakonskem načrtu. Tako zahteva pravica in namen sprejetega naörta po istem deželnem zbora. Zboljäanje naj dobi učiteljstvo že za leto 1905, kakor mu je bilo name- njeno. Pokritje se doseže, oziroma je že doseženo. To je užitnina. Ker jo letos pobira država v lastni režiji, ima od tega dobiček tudi dežela. Naj ga porabi za zboljšanje šolskega vpraäanja vsaj za- časno, za toliko časa, dokler ne bode potrjen drugi zakonski naört. V tem slu- čaju se strinjamo s predlogom člankarja v „Gorici". Opomba uredništva: Dali smo proatora tema članka, dasiravno se ne vjemamo s člankarjevimi izvajanji. Saj vendar nič ne äkodi, ako se čujejo o tem vprašanja različna mnenja. Kar se pa tiče konca članka, kjer člankar nekako zahteva, da bi se izplačale ačiteljem za leto 1905 place, astanovljene po de- želnozborskem zakonskem načrta, smo mnenja, da bi se bilo isto tudi že v LlSTEK. Opis Št. Mavra. (Konec.) G. Kutin omenja tudi romarje, ki «o se T svojih duänih in telesnih po- ttrebah zatekali k sv. Valentinu.*) Kar se tega tiče, moram opomniti, da so v mi- nolih stoletjih romanja oziroma procesije tudi po več or daleč prirejale pobožne bratovščine, kojih ni manjkalo v nobeni soseski, in to do cesarja Jožefa II., ko so bile z dotičnimi cerkvami vred od- pravljene. V bližnji goriški okolici so romali zlasti ksv. Marku na Starogoro, k sv. Otu na Veliki Hrib (ob šempe- tersko-vrtojbenski meji), k sv. Trojici nad Podgoro (Kalvarijo), k sv. Gabri- jelu ob Straneh, k sv. Valentinu na Sabotin, a največ aeveda na Sv. Goro. Sicer glej o tem „Fol. Period." *) Sv. Valentin je našemu ljudstvu pri- Ijubljen svetnik. >Sv. Valentin prvi' spomladin«, je obče znan pregovor.. Takisto sv. Valenlinu bolezen t. j. božjast. Nazi pradedi so ga imenovali tudi Zdravkota, kar nam priČa vas Zdravščina, ki je dobila po njcnvime in zavetnika. iz 1. 1878, kjer se v spisu ,,Parochiae Sempas" str. 114—115 izrečno omenjajo skoro vsi ti in drugi kraji, kamor so nekdaj romali Šempasci. Tukaj se tudi omenja, da so odhajali v bolj oddaljene kraje že na večer pred dnevom, ki je bil za procesijo odločen. Verjetno je torej, da je v Št. Mavru ravno poslopje imenovano „kora" služilo romarjem za prenočiače, da so drugega dn6 zarano odšli na Sabotin. Ker so tukaj molili in svete pesmi prepevali, zvali so je „kora". Naj si pa bode tema kakorkoli, na Sabotinu ni bilo nikdar samostana, niti v Št. Mavra meniškega hospica, ker sicer bi ne bili stari pisatelji kaj tacega prezrli. Tudi so bili prostori za tak na- men premajhni. Kot dijak sem si jih bil tudi jaz ogledal. Seibert (o. c. pg. 81) razločuje na Sabotinu tik cerkve dvoje poslopij, izmed kojih je jedno služilo duhovniku, a drugo morda cerkovniku. S tem, menim, da je bajka o sabotinskih redovnikih za vedno pobita. Idimo dalje. G. Kutin omenja sicer v svojem opisu kaj malega tudi o podsabotinski občini, natančneje pa je ni opisal. Ker je ta občina že po naravi združena s St. Mavrom in je bila do novejših časov tudi v zgodovinskem oziru ž njim Bpo- jena, zato bi jo bil moral g. pisatelj na vsak način malo bolje opisati, in tudi o tamoänjih dveh cerkvicah sv. Miklavža v Podsabotinu in sv. Lavrencija v Pod- senici kaj povedati, potem bi bil svoj opis po pravici lahko naslovil: „Št Maver-Podsabotin". Ker tega ni storil, pogrešamo celotne slike tega zares ro- mantičnega kraja.' Pavisičev pedagogični letnik „II Ri- coglitore Triestino" iz 1. 1864 nam pove, da je bil takrat v Št. Mavru katehet in učitelj č. g. Josip Maäera, krajni nad- zornik Nadirja (recte Radinja) Anton, učencev pa je sola ätela 35. V Pod- sabotinu je bil takrat katehet in ačitelj č. g. Valentin Makuc, uöencev je bilo 24. Okrajni ali prav za pravo dekanijski nadzornik obeh Sol je bil mons. Janez Ev. Budau, vrhovni nadzornik pa c. kr. Šoleki svetnik Alojzij Cezar dr. Pavissich. Vspeh učencev je moral biti ozi- rom na tedanje razmere precej povoljen, kar potrjuje indirektno g. Kutin sam, ki pravi, da so med odraslimi Podsabotinci le redki analfabeti Znamenje, da je bila tudi stara oziroma pomožna Sola nekaj vredna. S posebnim vspehom pa je Pod- sabotinom poučeval domačin Anton Gibiö (r. v Podaeniškem Dolu dn6 16. jan. 1832) sedaj monsignor in dolgoletni župnik-dekan v Črničah. Uöil je otroke glasove i>,gov»rjati po metodi gluhonemih ter jih tako pripravil, da so že kot prvo- letniki gladko čitali. Žel je zato od c. kr. okrajnega Sol. nadzornika Vodopivca obilo pohvale. Sam pa mi je pripove- doval, kako so mu otroci pol in celo tri četrt are daleč tadi v največjem mraza v solo dohajali in da jih sami stariäi niso mogli od tega odvrniti. Čestitamo torej g. Kutinu, da deluje na dveh šolah, kjer se mu že pomožni učitelji položili dober temelj, in kjer mu,, kakor sam omenja, tudi zdaj gredo me- rodajni öinitelji na roko. Vse dragače pa resnici zgodilo, ako bi bil glede pokritja stroäkov glasoval zastopnik učiteljstva v deželnem zborn nadučitelj in deželni po- 8 anec g.F alco ner za posredovalni pred- log, katerega je stavil dr. Gregorčič. Če je pa imel takrat zabtopnik učiteljstva reč ozira do goriškega meßt a nego pa do svo- jih tovariäev, potem se ni nič čuditi tudi dragim italijanskim poslancem, ki so glasovali proti predlogu dr. Gregorčiča jedino le iz obzira do goriškega mesta. Nekoliko statistike o ponemčevanju Slovanov in o raz- sjyjanju nemške ideje med Slovani. (Piše Arjol.) (Dalje.) Neraci so pa kupili le 3.259 ha zemljiač, 42 posestev, 60 kmetskih gospo- darstev in 16 hiš v mestih. To se jim zdi že nevarno in se boje, da bi jih Poljaki ne izpodrinili in zato že vpijejo po listih „von einer pol- nischen Gefahr", aamo da jim poviäajo sredstva za germanizacijo teh lepih slo- vanskih pokrajin. V dobi 18tih let obstanka „Ansied. Kommission" naselilo aejedo5000 Ijndij. Največ se jih je poselilo oi Torunja (Thorn) do Vžesne, t. j. takraj rnske meje in sicer zato, da bi pruske Poljake z močnim zidom ločili od njih bratov na Ruskem in da bi sredi obče poljske naselitve vtrdili pangermanako idejo. Z odkupovanjem zemljišč se bavijo razven „Ansied. Kommission" tudi raz- lična nemška druätva in zasebne vplivne osebe. Tako je večji del veleposesestva T rokah pruske dinaetije (Hohenzollerci imajo 6 posestev v 23.482 ha) in drugih nemikih princev: veega 92 posestev z 456.104 ha zemljiač. Za uspeäno ekono- miöno borbo so ustanovili Nemci celo vrsto kreditnih društev. Tako imajo 276 kred. društev tipa Schultze-Delitsch in 133 ReifeiBenovskih. Od leta 1902 ob- stojb „Alldeutscher Darlehenverband". V letu 1894 se je ustanovilo društvo „Verein zur Förderung des Deutschtums in den Ostmarken", katero je 1. 1899 spremenilo im,e v „Deutscher Ostmark- ˇerein". V sedanjem času ima ono 285 podružnic z 34.139 členi in izdaja rae- sečnik „Die Ostmark". Za nemške in poljske obrtnike, ki se hočejo obrazovati v obrtnih äolah imajo priliko reflektirati na štipendije; veako leto se potrosi za te ätipendije do 68.139 mark. Razven tega obstoji še osebni fond takozvani „Bismarkstiftung", kateri daje podpore in posojila. „Ostmarkverein" ßkrbi tudi za razäirjanje nemäkih knjig, vsled tega so nstanovili 465 knjižnic z 90.000 zvezki. Samo ob sebi se razume, da razven pangermanskega druätva „Ost- noarkverein" in'„Evangelischer Verein für Waisenpflege" deluje še tudi 48 društev „Schutz- und Trutzvereinigungen". Nemci imajo 16 pangermanskih časnikov (Poljaki 12), 3 gledaliäca v mestu Poznanj in 9. v provincijalnih mestih. „Alldeutscher Verband" zahteva, da bi se vsa geografiöna imena zame- nila z nemäkimi. Tako je že 38 poljskih imen uničeno. Namesto, da bi nazivali po starem ,.Velika vojvodinaPoznanJBka", hočejo, da bi se ta pokrajina zvala „Süd- mark". (Dalje pride.) Dopisi. ae je godilo in se äe godi marsikomu drugemu, pa bodi dosti o tem. Dalo bi 86 tu pa tarn še kaj ome- niti o Kutinovem opisu, toda v malen- kosti, kakor tudi v zgodovinsko äe ne natančno dognane Htvari, kakor je n. pr. starost cerkvice sv. Duha na Go- riškem Gradu in ustanovitev goriške župnije,*) se ne maram spuäcati, zato zaključujem oceno, rekoč: g. Kutin se je nekcliko prenaglil z izdanjem svojega opisa, vendar pa je storil vse, kar je bilo v njegovi mööi, zato zasluži pohvalo. Sicer pa ni niti pričakovati od učitelja, ki je morda poleg par latinskih äol zvräil samo učiteljišče temeljitih zgo- dovinskih ätudij. In b tem končnjem. Yrh Sv. iMihaela, dno 3. sopt. 1905. J o s. B a 1 i č, ncitolj. *) Corkvica sv. Duha je po Kocijančiču Hist. ArchidLoec. Gorit. pg . 128) za 10Ü let sta- reja, ncgo po Czoernigu in goriška župnija se je bila po mojem na gotovih dejstvih slonečem mencMJu definitivno ustanovila sole za cesarja .Jožeia II. Iz Sovodenj, dne 9. oktobra 1905. — (fAlojzij Kovaöic, vikar.) 13lagor mu, ki se spočije. Y čnii zemlji v Bogu spi; Lepše solnce njemu sije, Lepša zarja rumoni. In spet plaka sovodenjska duhov- nija ob grobu svojega duänega pastirja. In spet nas je obiskalangel smrti in nam pobral mlado duhovno bitje, ki bi lahko äe veliko veliko koristilo nam zem- Ijanom v dosego duäne sreče okraj groba. In spet se je zljubilo VBemogoč- nemu poklicati k računu delavca v svo- jem vinogradu. Še se nam ni zacelila rana, zadana nam od neizprosne smrti, ko nam je še pred nedavnim časom vzela nepozabnega in blagega duhovnega očeta gospoda Antona JugR, nas je spet obiskala in nam tako rekoč ugrabila na- šega novega dušnega pastirja, kateri je komaj priäel k nam, komaj nas do dobra spoznal, komaj se lotil dela v naš duäni in telesni blagor. Komaj 18 mesecev je minulo, ko smo spremljali k večnemu po- čitku svojega duänega pastirja. In danes spet! Alojzij K o v a č i č, ki je bival pri nas ravno eno leto manj en dan, se je preselil v boljäe življenje, v večnost, kjer ni posvetnih gorjä, katera mora vsak zemljan okusiti in katera je v nemajhni meni okusil tudi on ... Kdo izmed goriških Slovencev se ne spominja njegovih lepih cerkvenih govo- rov, ko je služboval kot kaplan pri fari | sv. Ignacija, ki se mu je tako omilila? Enako je tudi pri nas zognjevitoin pre- pričevalno besedo znal vcepiti v naäa srca ogenj sv. vere. Marsikatero otrp- njeno srce je vzdramil iz duänega spanja. In zdaj ga ni več med nami, utihnil je, počiva v miru. Gospod Alojzij je bil duhovnik usmi- ljenega srca. Vse kar je imel, je razdal. Posebno revežem in bolnikom je bil za- ščitnik in tolažnik. V družbi je bil vesel družabnik. Le zadnji čas, ko je bolezen nastopala vedno bolj, je marsikdo opazil neko spremembo na njem, ki se je ka- zala v nekaki nervoznosti. Ranjki g. Kovačič se je potegoval za ustanovitev župnije v Sovodnjah, kar bi v kratkem času tudi dosegel. Zadnji čas je bil izvoljen v gospodarski svet, enako je bil tudi predsednik krajnega šolskega sveta. Najprvo je služboval dve leti kot kaplan Podbrdom. potem je prišel v Go- rico k fari sv. Ignacija, kjer je bil 5 let, in tu si je najbrže nakopal kni suäice. Dela mnogo, zdravje že poprej šibko, vse to je pospeševalo njegovo bolezen. Že ko ni mogel več opravljati službe na Travniku, poprosil jeza kako lahko mesto v okolici. Ponudili so mu Sovodnje, ka- mor je rad priäel. Lansko leto dne 8. oktobra amo ga vsprejeli v svojo sredo na najslovesnejäi način, in še dobro nam je v spominu, kako se je zahvaljeval s äopkorn v roki na desno in levo, gredoö Bkozi äpalir v cerkev. Danes, po enem letu, ga ni veö. Dne 29. m. m. jebruhnil kri in od tega dne ni več vstal. V soboto dne 7. t. m. zvečer pa je preminul v 31. letu 8voje dobe. Pogreb, katerega je vodil äempeter- ski dekan preč. g. Jos. Pavletič ob asistenci 14 drugih duhovnikov se je vršil v pondeljek zjutraj ob 10. uri. Ob- činstva se je zbralo polno in sicer do- mačega in tujega. Nekrolog v cerkvi je imel mirenski župnik preč. g. Got. Pav- letič. Pogreba se je udeležilo županstvo. gospodarski svet in veteransko druätvo korporativno, potem učiteljsko osobje iz Sovodenj, Gabrij in Vrha s äolsko mla- dino. Pevski zbor sovodenjsko - rubinski mu je zapel pod vodstvom svojega pe- ' vovodje g. cand. jur. Jos. Rojec prav gin- ljivo pred hiäo žalosti „Nad zvezdami", v cerkvi „Blagor mu", na mirodvoru pa „Jamica tiha". Marsikatero oko je po- stalo rosno ob pogledu na ubogo vdovo obupano mater, ko se ni mogla loöiti od svojega mrtvega sina na mirodvoru. Zdaj je torej preminul in Sovodenjci Brno spet osiročeni. üpajmo, da se naäi duäni pastirji (katerih smo v petih letih že tri pokopali) spominjajo svojih ovčic onkraj groba, da ob času, ko po- trka angel smrti na naäa vrata, se vidimo nad zvezdami, kajti tudi nam veljajo pesnikove besede : Knitki so dnovi. Na svetu za nas; Urno nam mine, Odločeui čas. —Č. Politični pregled. Zasedanje deželnlh zborov. V torek je pričelo deželnozborsko zasedanje v Galiciji, na Češkem in na Solnograäkem. V čeakem deželnem zboru je bila v prvi seji predložena predloga o izpremembi deželnega voliinega reda. Število deželnih poslancev, katerih je se- daj v čeakem deželnern zboru 242, bi se po tej predlogi zvišalo na 287. Mandati veleposestva in trgovskih zbornic osta- nejo neizpremenjeni. Mandati mest in indu8trij8kih krajev so od 72 pomnoženi na 92. Glavni del teh novih mandatov dobe Čehi. V sploäni kuriji določa pred- loga 36 mandatov in aicer 14 v popol- noma nemških in 22 v popolnoma čeakih okrajih. Nemci tej predlogi nasprotujejo, ker se boje velike češke večine. — V galiäkem deželnem zboru je naznanil de- želni maräal grof Badeni, da se zviša 1. 1911 deželna naklada na pivo od 1 K 70 vin. na 8 K. DeŽela dobi 6,426.000 K, iz pristojbin za točenje bo dobila dežela 7 milijonov K. Kaj pa pri nas na Go- riškem ? — V solnograškem deželnem zboru so Nemci v torek zajahali zopet svojega starega konja, namreč nemški državni jezik. To kaže, da se Nemci ni- kakor nočejo spametiti in da nočejo ži- veti v miru z drugimi narodi v naši dr- žavi, ki štejejo veliko vtč prebivalstva nego Nemci. Istrskl deželnl zbor. V četrtek podal se je tržaški na- mestnik knez Hohenlohe z vladnim par- nikom v Rovinj, da se je tam razgovar- jal z načelnikom italijanskega deželno- j zborakega kluba v zadevi pričetih dogo- j vorov med vlado na eni strani in med italijanskimi in hrvatskimi poslanci na drugi strani, ki naj bi omogočili delova- nje istrskega deželnega zbora. Trentlncl v tlrolskem deželnem zboru. Trentinski deželni poslanci se bodo baje, kakor javljajo iz Trenta, udeleže- vali sej tirolskega deželnega zbora, to pa pod pogojera, da se jira dajo razne koncesije glede avtonomije. Državnozborska volitev na Koroškem. Pri državnozborski volitvi na Ko- roškem za skupino kmetskih občin Veli- kovec-Celovec je bil izvoljen za poslanca nemški kandidat Friderik Seifritz, ki je dobil 2253 glasov. Slovenski kandidat Grafenauer je dobil pa 2169 glasov, in je torej zmagal nemski kandidat le s pičlo večino 84 glasov. Ta zmaga Nem- cev na Koroäkem je jako klaverna, ako se pomisli, da je agitirala za nemškega kandidata skoro vsa inteligenca, ki je na Koroäkem po veliki večini nemška. Agi- tirali so za nemäkega kandidata politični uradniki, sodni uradniki in učitelji, kj so skoro sami Nemci. Če pomislimo, da je pri vsi ti agitaciji dobil nemški kandidat le 84 glasov večine, potem se smemo nadejati, da je to zadnja nemäka zmaga v tem volilnem okraju, ker zavednost med koroäkimi Slovenci zadnji čas vedno bolj iu bolj narašča. Reška resolucija. Med onimi, ki niso podpisali reäke resolucije, v kateri je bilo sklenjeno, da hočejo Hrvatje pod gotovimi pogoji pod- pirati Madjare v njihovi borbi proti Du- naju, je bil baje tudi poslanec Biankini. Zadarski „Narodni Ltstu, cigar glavni urednik je poslanec Biankini, se je bavil te dni z dotično resolucijo in je navedel vzroke, ki so resolucijo provzročili. „Na- rodni List" piäe narnreč med drugim tudi to-le o resoluciji : Reäka resolucija — pravi — po- menja znamenit preobrat v hrvatski po- litiki. Onemu, ki je pazno sledil dogodkom zadnjih let, ne bodo ni najmanje nejasai vzroki temu preobratu. Ta je logična konsekvencija teh dogodkov in istodobno dokaz, kako se politično delovanje ne more napravljati odvisno od gotovih do- gem, ampak bo razvija razmeram pri- merno kakor vsaki delavni organizem. Nato oznaöa „Narodni List" leto 1903, kakor razpotje, ko je hrvatska politika ubrala drugo pot. Venec položen pred Jelačičev spomenik z nadpisom: „Ustaj bane, Hrvatska te zove", je bil preluknjan od svinca avslrijskih vojakov. Zaprta vrata Hofburga na Dunaju pred hrvat- skimi poslanci so ostavili neizbrisno sled v dnäi hrvatskega na^oda. Ako sa äe uvažuje stoletni sistern osiromaäevanja eksploatacije v Dalmaciji, potem nam je jasen vzrok, ki je bil odločilen za veliko večino udeležencev na reäkem sestanku, da so sprejeli ono resolucijo. Jzprememba v naučnem mlnisterstvu. Revizijo vseh jaogoöastnih zadev, ki je bila doslej razdeljena v naqcnem mi- nisterstvu med dva poročevalca, enega za Galicijo in enega za ostale dežele, so zdaj poverili dvornemu svetniku Httssa- reku pl. Heinleinu, ki dobi tak delokrog kakor sekcijski načelniki in posreduje direktno z ministrom. Hassarek je jako učen mož, ki pozna temeljito kanonično pravo. Punt na avstrljskl vojnl ladlji „Panther" v Nov Zelandljl. „Fremdenblatt", glasilo avstrijskega ministerstva za zunanje stvari prioučuje dopis iz Pulja, ki trdi, da so došla pisma na sorodnike moätva, ukrcinega na „Pan- terju", iz katerih sledi, da je moätvo na „Panterju" jako razburjeno. Mornarji se osobito pritožujejo proti nckemu častniku. Samoumor strojnega podčastnika GericJa je povzročil praporščak Stepanovic. Trdilo se je, da je moätvo umorilo kapitana in da je pobegnila ena tretjina mornarje v. Ljudje pretiravajo poročila in v poročilih je veliko izmiäljenega. Gotovo je le, da se je Geric sam umoril in da je pobeg- nilo nekaj mornarjev. To se pa dogaja skoraj na vseh bojnih ladjah, ^ker mislijo mladi, pustolovötev željni možje, da se bodo lahko in prijetno preživeli v ino- zemstvu in ostanejo na sahem v ne treznem stanja. Ker se boje kazni, če prekoračijo dovoljeni dopust, rajši po- begnejo. \i Pulja pa dohaja poročilo, da je moätvo jako silovito nastopalo proti do- mačinom in osobito proti žens^am v Džibuti, vsled öesar so ostro kaznovali krivice. To je povzročilo, da se je raz- burilo moštvo in je pobegnilo več mor- narjev. Iz TrBta pa poroöajo, da se ondi v^st o uporu na „Panterja" potrjuje. Iz zasebnih pisem, ki so doapela od moätva v Pulj, je razvidno, da je bil ladijski pra- poräak vržen v morje. Le energiji po- ve^nikovi se je zahvaliti, da se je npor kmalu U8tavil. Vesti, da je umorjenih več častnikov, so pretirane. Mornariäki krogi izkuäajo dogodek zakriti. Vsled tega so pred dnevi izpustili v svet vest, da je dotični praporäcak izvräil samoumor. Ogerska krlza. V torek je bil ogerski državni zbor zopet odgodjen. To odgodjenje se je na izvräilo na dosedaj nenavaden način. Torkove seje se ni namreč udeležil no- ben minister, ampak ministerski pred- sednik baron Fejervary je poslal pod- tajnika ministerske kancelerije k držav- nozbor8kemu predsedniku Justhu, da mu izroči kratek dopis rr;nisterskega pred- sednika in pa kraljevi reskript, s katerina je bilo odgodjeno državnozborsko zase- danje. Tako postopanje je hudo razbu- rilo koalicijo in v imonu te je stavil grof Andrassy äe precej rezko resolucijo, s katero je koalicija protestirala proti odgodjenju državnoga zbora. Državno- zborako lasedanja je odgodjeno do 19. decembra in vsi so mnenja, da se sedwj državni zbor razpuiti ter razpiäejo nove volitve, ki se bodo vräile meseca marca leta 1906. —" V četrtek je priäel ba- ron Fejervary na Danaj, ki je bil od ce- sarja vsprejet v avdijouci, ki je trajala nad poldrugo uro. Ta dan obiskal je baron Fejervary tudi vojnega ministra Pitreicha in ministra za zunanje zadeve grofa Goluchovskega, s katerima se je delj časa razgovarjal. Madjarski poslanci ne dobe dijet. Vlada ne dovoli, da se izpla^'ajo poslancem dijete in je razveljavila toza- devni sklep gospodarskega odaeka po- slanske zbornice, ker je bil storjen dan po odgodenju parlamenta. Francoska, Nemška In Angleška. Francoski liöt „Matin" je obelodanil minuli teden senzacijonalna razkritja. Priobčil je namreč članek, v katerem je bilo rečeno, da je bila Angleäka priprav- Ijena oborožiti svojo mornarico ter iz- krcati v Šlezvig-Holsteinu 100.000 mož v slučaju, da bi bilo priälo zaradi ma- ročanskega vpraäanja do vojske med Nemčijo in Francosko. Ker je omenjeni list dostavil, da je izvedel to iz najza- neslivejäega vira, sumili sj, in sumijo še danes vsi drugi listi, da je omenjeni članek spisal ali pa vsaj inspiriral sam , Delcasse, biväi francoBki minister za zu- nanje zadeve. Ta članek obudil je veliko pozornost tudi na Angleškem in na Nemškem. Angleški listi pravijo, da ni Aogleška nikdar kaj takega nameravala. Nemäki pa menijo, da ni popolnoma ne- verjetno to, kar je razkril „Matin" in pozivajo Delcasseja, da se o tem izjavi. Avstrijsko-ruska trgovlnska pogodba. Dne 19. t. m. ae podasta pomočnika ruskega finančnega ministerstva, Timr- jaspv in Langovoj, ravnatelj oddelka za industrijo, v Genevo, kjer ae b^do vräila pogajanja glede skiepa trgovinske po- godbe raed Avstro-Ogersko in Rusijo. Glbanje avstrljske vojske'v Starl «Srblji. '"*"* Avstrijnka vojska je odšla v pon- deljek iz Plevlja v okolico na manevre. To je prvikrat, da odhaja avatrijska voj- ska v okolico PJevlja in vsled tega je med tamkajšnimi muslimani opaziti veliko gibanje proti kretanja avstrijske vojske na tarškem ozemlju. Bati se je, da bi to zopet ne izzvalo kakega spopada med avstrijsko vojako in mohamedani. kakor se je to zgodilo v Bjelopoljski jafti. Dogodkl nn Ruekem. Minali teden so se v Moskvi vräili veliki izgredi, med katerirai se jo preta- kala tndi kri. Izgrede so provzročili naj- prej stavkujoči črkostavci, katerirn so se pridružili potem šo drugi revolacijonarni življi in sicer v tako velikem ätevilu, da je moralo vojaätvo nastopati z vho od- ločnoetjo ter zastražiti razna javna po- slopja, ki so bila v nevamosti, dajihre- volucijonarci ne zažgo. Tadi bombe so igral« grozno svojo ulogo. Jaden sain dan jih je bilo vrženih devet, ki so bo vse razpočile s straänim pokom ter poäko- dovale mnogo oseb in tuii hiä. Mad re- volncijonarci in vojaštvom je prišlo več- krat do spopadov in sostreljali dragi na druge. Mnogo oseb je bilo ubitih, še več pa ranjenih. Konceslje na Flnskem. Brzojavka „Novoje Vreinja" poroöa iz Helsingf'orsa, da je ruska vlada dala Finski važnih koncesij v jezikovnem in Onančnem pogledu. jGrozovlto8t grskih'ustaiklh čet. Dunajska „Zeit" poroča iz Ristovca : Bolgar8ki vasi Kurziovica in Erničani v monatstirskem vilajeta je napadla grška uataška četa. UstaSi so zažgali okoli 30 hiä in pobili nekoliko ljudi; deöke so žive pekli. V Ailoza je neka bolgarska četa ubila štst Grkov. DomačG in razne novice. Za „Šolski Dom" je prejelo nprav- niätv • „Gorice" : Franc Razpet, žapnik na Idriji IÖ K (ravno toliko za „Aloj- zijeviäöe). Srčna hvala 1 Preplače za „Šolaki Dom" za S. Gregorčičevo knji^o „Job" so po- slali naslednji rodoljabi in dobrotniki : Srečko Kovačič, odvet. koncipient v Go- riei 80 v. Smrtna kosa. — V četrtek poko- pali RO na tukajšnjem pokopališču gosp. dr. Franceta ßressana, komiaarja pri državnih želesnscah, ki je po kratki in muöni bolezni šo jako ralad omrl v Trsta. V tiikajsnjem osrednjem seme- nišeu sti h krati razpisani stolici za stari in novi zakon. Za piameni in ustni izpit je določen 5. in 6. dan decembra, za dotično prošnjo pa je čas do 4. istega meseca. Stolici sti bili izpraznjeni več kakor tri leta. Ternn kriv je, kakor ču- jemo, znani spletkar. Silijo nam v pero na vso rnoč rezko opombe o ten ne- verjetnih razmerah. Toda rajši molöimo, izlasti ker je nova rnetla že takoj začela dobro pometati, kakor se vidi. — Na- mesto mons. dr. Al. Faiduttija bo z»- časno nadomestoval pros^aorju ' starega zakona preč. g. dr. And. Pavlica. „Cappa di vetro", ka-li?! Govor pri progrebu f prevzv. knezonadškosa. — Sprejmite g. urednik te vrstice v svoj list kot glas iz oböin^tva ! — Žalostinski govor po pokojnera kne- zonadskofa v stolnici je bil glede sostave in predavanja gotovo dovršen, ali je bil pa tudi pritneren, je drago vprašanje. Vse skupaj je bilo nekaj blestečih fraz, drugega nič. Ob taki priliki bi bio treba seči posluäalcem v srce in brez bombastičnega pretiravanja povedati ob taki priliki to, kar je potrebno in pri- merno. Tako pa niso imeli tisti, ki so govornika raznmeli, od njegovega gorora — nič, tisti pa, ki ga niao razameli — še manj. In to je ravno, kar je najboljše. V naši nadSkofiji so Italijani in po ve- čini Slovenci, v mestu so Italijani in Slorenci in kot poslnšalci žalo^tinskega govora v stolnici so bili Italijani in Slo- venci. Torej bi se spodobilo, da bi bil govor itRlijanski in elovenski. Saj ni treba mnogo govoritL Vsak goror naj bi trajal po 10—12 minat. — Naravnost sinešno je bilo xlasti pri pogreba rajnega kardinala Missije. V cerkvi ^o bili skoraj aamo Slovenci. Izmed teh je bilo mnogo s Kranjskega in Štajerskega, ki morda niso nikdar slišali italijanskega jezika. Govornik pa je govoril italijanski. — V prihodnje se ne sme veö kaj takega zgo- diti, ampak žalostinski goror ob krsti višjega pastirja morajo razanaeti vsi navzoöi verniki. Dragače nima nobenega pomena. Zalo se bo in o r a 1 o prihod njič — dal Bog, da ne bi bilo kmalu — po- skrbeti tudizaslovenski govor. Baron Ileln. — Biväi kranjaki de- želni predsednik baron Hain je v sredo zapustil Ljabljano ter se podal naDanaj na svoje novo mesto. Živiiiozdravnik v Vipavi je po- stal g. Fran G e k, rodom^iz Hru3ice pri Podgradn. Službo občlnskega zdravnika v Bo veil je vsprejel goap. dr. Alojzij K r a i g e r, rodom iz Post ojne. Nesreča. — V torek zjatraj je opravljal Peter KreäÖak, ki je slažil pri posestniku ŽniderOiča v Kanala, nek» dela v gospodarjevi kleti, kjer se je na- hajalo tadi nekaj smodnika. Hkrataseje pa smodnik ne ve se kako vnel in je Kreščaka lako hado opekel po obraza in prsih, da so ga morali prepeljati v ta- kajšnjo bolniänico, kjer se nahaja sedaj v amrtni nevarnosti. Nerodea kolesar. — Vöeraj zjatraj je podrl 2lletni Ivan Galjat iz Rihen- berga na Kornju na tla s svojim ko- leaom 16'etno Katarino Šaligoj, ki je nesla prodajat zelenjavo na trg. Nerod- nega Galjatu je ustavil mestni policaj ter ga odvedel na mnnicipij, kjer je moral Galjat plačati 3 K kazni, ker ni imel pri kolesa zvonca. Poaesreceiii kolesar. — V sredo napadla sta v Gosposki ulici dva psa 20- letnega Izrdorja Nanata iz Št. Andreža, ko se je vozil na kolesu. Potegntla sta ga s kolesa in ma raztrgala obleko. Sueg. — Iz vseh goratih pokrajin dohajajo poročila, da je tam ta dni sneg zapadel öe precej na debelo ter napravil mnogo škode na drevja. Tadi po naših gorah so imeli te dni nekoliko snega. Na Nano8a bilo ga je tadi nekoliko. Sploh nas hoče, kakor se vidi, Ietos zima poprej obi3kati nego druga leta in se ne briga prav nič za koledar. Velika nesroča. — Vöeraj predpo- ladne je delal mizargki pomoönik 26- letni Iran Komel na strehi nekega po- slopja nove doželne mrišnice. Daske na strrhi bile so mokre, kajti po noči padla je nanje slana. Htcralu je Komel, ki je stal na jedni takih desk bo=i, spodrsnil in padel je s strehe kakih 8 m globoko na dvorišče. Nesrečnež se je pri padca na celem života tako hado poškodoval, da so ga morali prenesti v tak. bolniš- nico. To je že četrta nesreöa, ki se je v kratkem časa zgodila pri zidanja ome- njene norišnice. Čujejo se splošne tožbe, da se podvjsetniki dela in oni, ki delo nadzorajejo, premalo brigajo za varnost delavcev, ki imajo posla na strehah. Ponarejenl desetkronskl zlatl. — V nekem tukajšnjih hötelov je bilo oddanih par desetkronskih zlatov in si- cer ponarojenih. Zaradi znanih tržaški bomb so stali v potek pred tržaSkim sjdiäöem trije člani predsedstva aradno razpašče- nega draštva „Unione Ginnastica4 in sicer mestni stavbeni inženir Peter Barbich, bančna nradnika Nazarij Peter- lini in Marij Pressel, ki so v predpre- i8kavi kot price zasliäani govorili nere?- nico. Ker so priznali svojo krivdo, sta bi la. prva dva obsojena vsak na 14 dni, Prassel pa na 3 tedne zapora. Ponarejalca denara. — V četrtek je zasaöil v Trsta policijski olicijal g. Jarij .Titz v neki nisi dva ponarejalca srebrnega in zlatega denara, katera so odvedli koj v zapore. Zasačena sta bila pri dela in našli so v sobi, kjer se je izdeloval ponarejeni denar, mnogo orodja in tudi več ponarejenih kosov denara. Ponarejalca sta Italijana. Zopet velika sleparija v Trstu- — Iz Trsta poročajo : V glavnih skladi- ščih je pre skava dognala, da ^o skozi 12 let pozabili (!) pobirati pristojbine od vozov, kar zaaša äkodo 1,500.000 K. Pred izprahievelno komisijo -»;a obče ljudake meščanske sole v Kopru se prično prihodnji izpiti v pondeljek dne 6. novembra t. 1. ob 8. uri zjatraj. Odlikovanje. — Na prvi naravo- slovni razstavi v Schwabacba na Ba- varskem je bil te dni odlikovan znanl kranjski naravoalovec gospod Josip Sever v Trstu, kojega zbirka kranjskih pod- zemakih hroščev se nahaja v kranjakem deželnem mazeja. Za razstavljene pou- zemeke hroäce iz kranjskih, dalmatinskih, bosanskih, hercegovinskih, ogerökih, laš- kih in francoskih jam pripoznala ma je jurija prvo darilo, zlatj svetinjo in diploino. Starosta »lovenskih piaaincev gosp. Kadilnik bo 21. t. m. prazaoval svojo 801etnico. Slovensko planinstvo se ga bo gotovo ta dan sporninjalo z naj- izkrenejšimi častitkami. Cesarjev dar. — Naš ceaar je da- roval za zadete po potresa v Kalabriji 10.000 K. 50.000 K za Istro. — Splitsko „Nase Jedinstvo" je prioböilo nastopao vest: Na shodu hrvatskih poslancev na Reki je bilo sklenjeno da se svota 50000 K, ki je bilu aabrana na Hrvatskem leta 1903 povodom znanega gibanja in je preostala, daraje hrvatskema konvikta v Pazinu. Ta koavikt imi že mali fond 20.000 K. Umrl je v F^ldkircha v sredo dr- žavni poslanec Ivan Drex'i. Nakladanje in razkladanje to- vornih vozov na državni železaici. | — Vsled naredbe c. kr. zelezniäkega mi- , nisterstva, se z ozirom na izreini naval blaga na progah c. kr. avstrijskih drž^vnih železnic zniža takoj (do preklica) čas za vsakovrstno nakladanje ali razfcladanje tovornih vozov na äeatdnevne are. Kaitor dnevne are se račanajo are od 8. zjatraj do 6. zvečer. Slava čo^ke muzike. — Te dni se je pela v milaaskern gledalisöa Sme- tanova opera „Prodana nevesta". Milan- ske navino so polne resne hvale za če- äko muziko in prizn^vajo odkrito, da je Smetani vspelo nadaljevanje neamrtrega Mozarta in Weberja, a da je caäka glasba plemenita lekmovalka z italijansko. Poljski slikar petkrat streljal na kneza Windlschgrätza. — Knez Windi8chgrütz, ki je bil te dni na lova, je zašel s svojim spremstvom in s svo- jimi psi na posestvo poljskega slikarja Matejka, ki se nahaja na rasko-poljski meji. Slikar, ki je to opazil, je zshteval od kneza odškodaino. Knez Windisch- griitz, ki ne zna poljski, je rekel nekemu častniku, jahajočema poleg njega v nem- škem jezika, da je pripravljen plačaii odäkodnino. Slikar, ki ne razume nem- ški, je pa menil, da se knez ž njim nor- čuje in ga je to domnevanje tako raz- barilo, da je potegnil iz žepa revolver ter vstrelil petkrat na kneza, katerega pa k sreči ni zadel. Pošlljanje sad ja v daljne kraje. — Ako hočemo poslati finega sadja v prav daljne kraje, treba nam ga je prav previdno okovariti. Najboljäi je sledeči način. Zavoj ali ko! za to najprej od znotraj prav previdno olepimo z moc- nim papirjetn. Na dno posode nasujmo sedaj za 10 cm päenicnih otrobov. Nato polagajmo v vrsto poedino sadie, vsako posebej v pivni papir zavito. Ko je vr- sta polna, nasuje se zopet na 5 cm ot- robov in nato položi se zopet sadje. To se ponavlja dokler ni posoda polna. Na- vrh se vsuje otrobov äe toliko, da jih s papirjem olepljenim pokrovom komaj potlačimo in pokrov čvrsto pribijemo ali privežemo. Tako skovarjena jabolka ali hraäke dado se prav krasne poslati v prav oddaljen kraj, brez strahu, da bi se poškodovale ali zmrznile. V zabojčkih s pseniönimi otrobi moremo vsakovrstno sadje, tadi nežne hraške dolgo časa ohraniti pri najlepšem vonja in okuso. Janežlč-Bartel: Nemško-sloven- skl slovar. Cetrta izdaja. — (Deatsch -slovenisches Handvvörterbach von A. Janežič. Vierte Auflage, bearbeitet von A. Bartel.) Tiskarna družbe sv. Mohoija v Gelovca je ravnokar dovräila in izda- la četrto izdajo nemško-slovenskega slo- varja, po kateri se je zadnja leta že zelo popraševalo. G. prof. A. Bartel v Lja- bljani je to izdajo predelal, pomnožil in popravil na podlagi Pleteršnikovega slo- varja in Levčevega pravopisa. V ostalem sä nova izdaja naslanja na prejšnjo. Pomagttli so g. pisatelju gg. prof, M. Ple- teršnik, L. Pintar in g. A. Mikuä. Dasi je obseg knjige za 4 pole, to je 64 atrani veöji kakor oni tretje izdaje (sedaj ob- sega 57 pol, t. j. 912 strani), je ostala cena neizpremenjena, nainreč: 6 krön za broäiran in 7 krön 20 vin, za vezan iztis. (Poätnina za posamezae poüljatve 30 vin. več.) Šele danes objavlja Prva kranjska tovarna testenin Zaideräiö & Valenčič, da so njeni izdelki povsod za vdobiti, akoravno že skoraj pol leta delaje. T/rdka se opravičaie, da so trgovci — ki 8"i po razaih potih zvedeli o pričetka — prve mesece kar sproti te«stenine po- birali, vsled česar ji ni bilo raogoöe ostalih odjemalcev o priöetka delovanja obvestiti. Te^t^nine poittl^ sd v vseh g)3po;linistvih zelo priljabljene. Ni je gaspoiinje ki bi jih poznala da jih ne bi pogostokriit vporab'jala. Vinska lctiiia v južni Dilmaciji je mnogj bjlja,\ nego se je apalo. V KFPJA5KA Z^D^UQfl, öOf^ICA l_ Ha jesenski in ^imski čas so ravnokar došle uad vse krasue novosti raznovrstnega blaga Posebno omenjamo modne volne, flanele, forštajne, sukno za možke obleke, boržun za bluze, preproge, zaveze, odeje, šivane kuverte, žime, volne in perje za postelje itd. itd. Posebne novosti: rumberško, belgij- sko in šlezijsko platno, namizni prti, serviete, brisalke, žepni robei, perilo za opreme nevesti, za hötele in re- stavracije itd. Vzorce sepošilja franko. Blago dobro | GOSPOSKfl ULICA 5^eV. 7 | Cene stalne mnogih krajih primanjknje posode za novo vino. Orožnik ufoil oružulka. — V Trigu na Hrvatskem je v torek orožnik j Pavežan ubil iz pnäke svojega tovariäa j Celjenca. U i orstvo se je dogodilo v i orožniski vojaänici. Parnik zadcl iia plnvajofo niino. — Brzojavka iz Moji poroča : Angleäki parnik'„Leho" je dne 30 aeptembra 90 miJj od b\(tilnika pri Šantungu zadel na plavajočo miao. 15 o*eb se pogreša, med temi dva inozemska inženirja I Z»i)uš(iina kra ja Milnna in Aleksandra. — Na Dunaju prodajajo te | dni na javni dražbi javne predmete iz zapuščine pokojnih brbskih kraljev Mi- j lana in Aleksandra. Ti predmoti so bili ! mesec dni razstavljeni v dunajskem Do- j roteoniu. Največ predmetov je prišlo v nemške, francoske in angleške roke. Snog v Italljl. — Iz Rima poročajo, da je v nod med «redo in četrtkom zapal sneg pri Segni in Filettino, kar je sedaj, meseca oktobra, nekaj nenavadnega. Oproščeni inorJlec svoje žene. — Torin>ki porotmki bo oprostili stotnika Durando, ki je 7. junija t. 1. n>trelil avojo ženo, katero je zasačil v nekem hotelu z nekim poročnikom. Kdor ljubi kaku ¦ in čokolml«. tcmu l>odi prij.oruOün : Ivans H°ffa tändol-täfto ki imu najmanj tolščo v s<»l>i, j ¦ u>r<\\ najlaže j>rtosti in jo ob najbolj- dem okuou izri'duo jioceni. ll, Priaton snmo ?. iidcpo n «v Ivan Hoff "*" ^ \ in % levjo viustvenu zmimk. RJ Zavojipo'AkgOOvinarjev 7 » » •/• • 60 » T» Dobiva se povsocl. '• >4 mizar in v lesni trgovec v Postttori, na vögln novep zeleznisteaa mosta (na cesti, ki pel je proti Gradiški) ter podružnica za Soštim mostom pri Pevmi Trgiije tudi z opeko, ima ve- liko zalo^o vsakovrHtuega trde- ga in mekhe^ra lesa domače^a in tnjega, veliko zalogo pohist- va, viiiHkih posod, stiskalnic ltd. Anton Ivanov Pečenko Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in crnih via iz lastnih in drugih ppiznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj« iz sloveče češke >MeštSanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v steklenicah, kojcga pristnost se jamči. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš tena in točna. m m m m m m Qnton KuštPin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoča öastiti duhoväcini in slavnemu občinstvu v racstu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfä istersko in dalmatinsko. Petrolej y zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,3, 4, 6. Več vrat riža. MilJ8ve«e prve in druge rrste, namreö od V» kila in ob enega funta. Teatenine iz tvornice ZnideräiÖ & Valenčič v 11. Biatrici. Žve- plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdidevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega t Ajdovščini. Vae blago prve vrate. Rojohi! hupujte nopodni holeit „Solskega Doma". lu. Culot ouforiz. homnosešhi mojster ulica Sv. Antona St. 16, Gorica priporoča sl. občirzstvu za blizajoči se vcrnik duš dan svojo bogato zalogo raznovrstnih nagrobnih spomenikov priprostih in finih. Cene jako nizke. I J. Crnko. , Žapnik v Vubreda ^^ na Štajerskem, spri- i ÖCoje, da je nporabljal z najboljšim uspehom ( železnato vino - G. Piccolija, dvornega za- » ložnika Nj. Svetosti in le- karja v Ljubljani. 4 Pollilrska stekl. velja 2 K in > se vnanja naročila z obratno ( pošto izvršnjejo. ^_ ' Cudovitost! ^ 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura z lepo verižico, točna, i 2-letnim jamstvom; izborna laterna Ma- {rica s 25 krasnimi slikami, zelo zaljav- na; 1 el«»gantna zaponka najnovojši fu- c,'on, 1 lopa kravalna ipla s simili-bri- lantom, 1 prokrasni koljer \/. orijontal- skih bisorov, najmodernejši iiak.it za dumo s pat. zaklepom, 1 krasna usnjala denarnic-i, 1 eleganten ustnik za sniodke z jantorjeni, 1 garnitura najfinejših Döhlo zlatih gumbov s pat. zaklepom za siajcc in y.apestnike, 1 žepni nož iz ni- klja, krasno toalelno ogledalo, bolg. sto- klo v zaklopnici, 20 reči za pisalno po- trobščine in 200 kosov raznih reöi za donuičo rabo. 325 kosov z uro, katora jo saina toliko vredna, se dobi proti poštneinu povzetju za 2 gld. 10 kr. od zalogo S. Kohant», Krakovo St. 16. L Za nepristojeno so denar vrne. Veliko ^^ pohvalnili piaera. ^ '¦^W ¦V^T "TT^r '^r^ 'ˇ"^ ¦W^r ~w-^ ^-» -ww- t^w S bunn in Se veS se nruii lahko /iisiu/.i. Tvrdka za domače delo ; pletalnimi stroji išče osebe )bojega spola s pletanjem la naših strojih. Priprosto in tiitro dornače delo za celo eto. — Posebne izobrazbe ii i treba. Oddaljenost ne skodi; delo ih tvrdka. Typdha za domace delo s pletalnimi stroji Thos. H. Wtiittick S Com. PRAGA Petersko predmestje 7—433 Trst Via Campanile 13—433. r--------------------------' Vydrova tovarna hranil. Praga VIII. izdelaje in priporoča: Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatok znarnka „Vydra". Juhne konserve (grahovp, wcne, gobove in riževe). Ob;ati (specijalitetH: „DP'sertde icat1" in inaslcnioblali). Šumeči limonadni bomboni „Ambo". Dišava za pecivo „Bahtin". NAPRAV1TE POSKUS! L Kolekciia vseh teh izdelkov 3 K 20 v in poštnina. r „Narodna Tisharna" izvršuje vsa v tiskarsko stro- ko spadajoča dela in sicer lično in točno. „Goriško vinarsko društvo v Gorici" registrovana zadrug-a z omfjenim jamstvom ima v svojih bogatih zalogah in prodaja jai&m.j&m.m.mm. naravna in - - ppistnavina- ¦ iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo se na zahtevo. uene so zmrne, postrežba toöna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica BarzelLini štev. 22. In zopet gre glas po deželi i da se sloveče festcninc iz novozgrajene tovarnc testcnin Žnideršič