AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB NO. 61 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 15TII, 1937 LETO XL — VOL. XL. Anglija odgovarja Italiji s prelnjo, da zgradi se večjo vojno mornarico za obrambo London, 13. marca. Vlada An- gleške admiraliteto v parlamen-glije je odgovorila, včeraj na tu, da pripravlja Anglija načr-pretnje Italije, da bo slednja po-J te, glasom katerih bo mogoče odzvala slehernega zmožnega moš-'biti vsak poskus ovirati Anglijo kega v vojaško službo s tem, da v njenih kolonijalnih poslih, je sklenila zgraditi najsilnejšo vojno mornarico v zgodovini angleške države. Angliji je dobro znano, da bi Italija rada zagospodarila v Sredozemskem morju, toda Anglija tega ne bo nikdar dopustila, ker bi sicer bila njena pot zaprta ali vsaj ovirana proti Indiji in J Med novimi nameravami la-drugim angleškim naselbinam. Idjami bo 5 oklopnic, 17 križark, Dočim se je laški diktator štiri ladje za prevoz zrakoplo-MusSolini odpeljal proti laški vov in 50 torpednih rušilcev. koloniji Libiji v Afriki v sprem- "Anglija bo vselej in za vsak stvu mogočne laške bojne mor- slučaj pripravljena," je izjavil narice, je naznanil prvi lord an- Sir Samuel Hoare, prvi admiral. Prvi lord admiralitete je naznanil, da bo Anglija v najkrajšem času zgradila 80 novih bojnih ladij, poleg onih, katere je parlament že odobril. Nove bojne ladje bodo veljale nadaljnih $550,000,000. Življenska statistika rojakov v Clevelandu. Lansko leto je umrlo v naselbini 361 rojakov -o— Douglas kompanija je priznala avtno organizacijo Santa Menica, 13. marca. Mir je nastal med Douglas Aircraft korporacijo in med štrajkarji, ki so se nahajali 18 dni na štraj-ku. Kompanija je priznala C. I. O. odsek Automobile Workers unijo in je obljubila sprejeti nazaj na delo vse uslužbence raz-ven 38. Glasom tega sporazuma se bo vrnilo v pondeljek na delo 2,500 štrajkarjev, ki se bodo pridružili 3,000 delavcem, ki niso hoteli na štrajk in so ves čas delali. Kompanija je tudi obljubila, da zviša plačo vsem delavcem, štrajkarjem ali ne-štraj-karjem, za 5 centov na uro. Prvotno se je kompanija branila narediti mir z unijo, rekoč, da pod nobenim pogojem ne sprejme na delo prvotnih 350 "sedečih štrajkarjev." Toda predsednik družbe je včeraj izjavil, da je zadeva poravnana, in da ne bo vzel na delo samo onih 38 štrajkarjev, ki so bili radi napadov tekom štrajka obsojeni na sod-niji. Nesrečna smrt Ko je šla v nedeljo zjutraj od dela v Lakeside bolnišnici in je korakala po 115. cesti v bližini Euclid Ave., je bila Mary Anna Kmet, roj. Radencic, zadeta od avtomobila. Stanovala je na 13612 Aspinwall Ave. Stara je bila šele 24. let. Prepeljali sO jo takoj po nesreči v Lakeside bolnišnico, kjer je bila zaposlena, toda je že par miriut pozneje umrla. Tu zapušča žalujočega soproga Edwarda, ki je sin poznane Kmetove družine v Col-linwoodu in 9 mesecev starega sina Kennetha. Poleg soproga in sina zapušča tudi očeta Petra Radenčiča, brate Josepha, Johna, Petra in Antona, sestro Ano in več drugih sorodnikov. Zločinec, ki je povozil Mrs. Kmett je takoj po nesreči pobegnil z mesta nesreče. Pokojna je bila rojena v Clevelandu. Njen pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Calvary pokopališče. Bodi mladi materi ohranjen blag spomin. Preostali družini m sorodnikom naše globoko so-žalje! Asesment Nocoj med 6. in 7. uro bo tajnica društva sv. Marije Magda-!ene št. 162 KSKJ kot običajno vsak tretji pondeljek v spodnjih Prostorih stare šole sv. Vida Pobirala asesment. Sweeney v novem napadu na preds. Roosevelta Washington, 13. marca. Kon-gresman Martin Sweeney, uporniški demokrat iz 20. okraja v Clevelandu, je sinoči govoril po radiu in izjavil, da če dežela dobi postavo glede reorganizacije najvišje sodni je, kot jo priporoča predsednik Roosevelt, da postane predsednik pravi diktator. Ako se uresniči zahteva j Roosevelta, tedaj bo prihodnji i ameriški rod zrl samo na ruševine nekdaj ponosne ameriške demokracije, je rekel Sweeney. Končno je Sweeney dejal, da sicer veruje, da predsednik Roosevelt sovraži diktaturo, toda če je dctična postava sprejeta, bo njegov naslednik, ki bo morebiti manj pošten kot je Roosevelt, zlahka se proglasil diktatorjem, ako bo imel kongres za seboj. -o- Dr. Townsend obsojen Washington, 13. marca. Dr. Francis Townsend, znani propagator $200.00 mesečne pokojnine, je bil včeraj obsojen na zvezni sodniji v 30 dni zapora in v plačilo $200 globe. Spoznan je bil krivim, da ni hotel odgovarjati na vprašanja članov kongresnega preiskovalnega odseka, ki je preiskoval njegovo poslovanje. Zastopnik dr. Townsenda se je izjavil, da se bo pritožil na najvišjo sodnijo. "Hvala lepa!" je dejal dr. Townsend sodniku, ki ga je obsodil. -o- Smrtna kosa ' V soboto zjutraj je nagloma preminula za srčno hibo Maria Fabian, rojena Vidrih, stara šele 37 let. Stanovala je na 1190 E. SOth St. Pokojna je bila rojena v Clevelandu. Bila je članica podružnice št. 25 S. ž. Z. Tu zapušča žalujočega soproga Franka, sina Franka Jr., ki je star 14 let, 8 let ,staro hčerko Dorothy, brata Josepha in več drugih sorodnikov. Pogreb "ranjke se bo vršil v torek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. Bedi ranjki mladi ženi ohranjen blag spomin. Preostali družini in sorodnikom naše globoko so-žalje! K molitvi Članice podružnice št. 25 SŽZ so prošene, da se udeležijo skupne molitve danes večer ob 8. uri za pokojno Mary Fabian v žele-tom pogrebnem zavodu na St. Clair Ave. Obenem ji izkaže zadnjo čast društveni drill team. V torek naj se pa članice udeležijo pogreba ob 9. uri zjutraj. Lansko leto smo poročali, da je umrlo tekom leta 1935 v Clevelandu 293 naših ljudi. Podrobna statistika, katero je uredništvo sestavilo z velikim trudom in natančnostjo, pa nam izkazuje, da smo izgubili v letu 1936 nič manj kot 361 naših rojakov, ki so se preteklo leto preselili v večnost. V dveh letih je torej umrlo v Clevelandu 654 naših ljudi- To število bi povsod drugje v Ameriki tvorilo že mogočno naselbino, dočim se v Clevelandu niti ne pozna v očigled ogromnega števila naših slovenskih ljudi v naselbini. Toda poznalo se bo v nekaj letih. Umirajo naši najboljši ljudje, mladeniči in mladenke, rojaki srednje starosti in častitljivi pionirji in pionirke, in raz-ven tu rojene mladine od slovenskih staršev, nimamo nobenega naraščaja, ker je pot naseljencem iz domovine zaprta. če bi bilo naseljevanje dovoljeno, kot je bilo pred letom 1923, tedaj bi elevelandski Slovenci šteli danes 100,000 prebivalcev in bi tvorili desetino vsega prebivalstva. A zaenkrat se moramo glede naraščaja zadovoljiti le s tu rojeno našo mladino, in ta naraščaj je povoljen, ne samo v številčnem oziru, pač pa tudi v narodnem. Saj imamo samo v naših slovenskih mladinskih pevskih zborih do malega 2,000 naše slovenske mladine. Kaj vse nam. pove štatistika o naših sinovih in prešli lansko leto v večnost k svojemu Stvarniku. Iz poročil v "Ameriški Domovini" 'tekom leta 1936 posnemamo, da je umrlo lansko leto 197 naših oženje-nih rojakov, poleg njih pa 114 poročenih naših žen. Mladina je pa lansko leto bolje uspevala. Statistika nam ka- že, da je umrlo le 29 deklet in 21 fantov. V tem številu so zapopa-deni vsi, novorojenci pa vse do samcev in samic", to je, neporočenih. Naravne smrti je umrlo 312 naših ljudi in sicer za raznimi boleznimi. V tovarnah, od avtomobilov, ubitih, ustreljenih ali sicer onih, ki so umrli nasilne smrti, pa imamo v lanskem letu zaznamovati precej visoko število — 49. Samo avtomobili so lansko leto ubili v Clevelandu 14 Slovencev, dočim se jih je v raznih tovarnah smrtno ponesrečilo 17. zavarovana, moramo pač čutiti, kako hudo je za otroke, ko umre reditelj in so prepuščeni samim sebi po smrti očeta in matere. 869 slovenskih otrok brez očeta ali matere v enem letu samo v naši naselbini! Statistika nam nadalje kaže, da je bilo izmed 361 umrlih naših bratov in sester v lanskem letu 237 rojenih v stari domovini, a 124 jih je bilo, ki so umrli, in ki so bili rojeni v Clevelandu. število v Clevelandu rojenih naših rojakov, ki umirajo, je večje od leta do leta. Zanimivo je tudi sledeče dej-1 Zedinjene države dobivajo nezaslišano visoke davke. Več denarja kot v najboljših časih Washington, .13. marca. Za-kladniški oddelek ameriške vlade pričakuje letos več dohodninskega davka kot še kdaj prej v zgodovini Amerike. Pričakuje se, da bo letos vplačanega tekom prvega četrtletja najmanj $800,000,000 dohodninskega davka. Toliko denarja ni dobila zvezna vlada od dohdninskega davka niti v najbolj prosperitetnem letu 1929. Računa se, da je letos prijavi- pa bili dohodninski davki bogatim korpcracijam in industrija-listom visoko zvišani. Kot naznanja zakladniški tajnik Morgenthau bodo dohodki od tega davka nemudoma razdeljeni. $300,000,000 bo že 15. marca plačanih na zvezni dolg, dočim bo Morgenthau plačal) $165,000,-000 na zapadle obre-ti. Administracija računa koliko bi mogla določiti za relif za prihodnje fiskalno leto. Večji bo dohodninski davek, toliko več se Bolj žalostna pa je štatistika , _ .. glede društev. Izmed 361 naših stv°: G,rc inoy P^ebm zavod je umrlih rojakov jih je bilo samo j f ok°pf,lansko leto 107 našlh 'ljudi, želetov pogrebni zavod 79, Frank Zakrajšek je pokopal 42 naših ljudi, August F. Svetek 67 in Louis Ferfolia pa 42. Vsega skupaj so pokopali slovenski pogrebni zavodi v lanskem letu 340 naših ljudi, 21 naših rojakov je pa bilo pokopanih po tujih pogrebnih zavodih, od katerih običajno nismo dobili natančnih podatkov. 186 pri raznih društvih, torej komaj polovica. Med 50 umrlimi mladeniči in mladenkami imamo samo 14 zaznamovanih, da so bili člani ali članice tega ali onega društva. Ta štatistika daje zavednim in marljivim društvenim agitatorjem in delavcem dovolj misliti, da gre neumorno naprej na delo, da pridobijo mladino za naše bratske podporne organizacije in društva. Polje je široko in obsežno ,samo dobre, zdrave volje je treba, da se privabi to mladino k našim organizacijam. Med umrlimi so' pa bili tudi možje in žene, stare od 30 do 45 let, ki niso bili pri nobenem društvu. Ali so bili toliko malomarni ali pa so bili društveni uradniki toliko zaspani, da se niso hčerah, ki so [potrudili pridobiti teh naših 1 j u-,di k našim društvom. To je zdrava ideja, da se premišljuje o njej. Statistika nam nadalje kaže, da so naši preminuli očetje in matere zapustili za seboj nič manj kot 869 otrok. In če pomislimo, da polovica umrlih očetov in mater naših ni bila nikjer lo dva milijona več oseb svoje bo lahko uporabilo za relif in osebne dohodke tekom leta 1936 enaka javna dela pri zveznih kot pa lansko leto. Poleg tega so propektih. -o--- Kaj so pridobili delavci pri General Motors! Osem točk odobrenih, katere so unijski delavci originalno slavili korporaciji Izmed vseh gori navedenih številk, ki so nam dale mnogo truda in dela, da smo jih spravili skupaj, so gotovo najbolj zanimive številke glede naših rojakov, ki so se preselili v večnost, ne da bi bili zavarovani pri enem ali drugem društvu. To nam mora dati nove izpodbude in energije, da gremo na delo in pridobivamo ljudi za naše bratske podporne organizacije in društva. Prepričani smo, da je v Clevelandu najmanj 5,000 mladih fantov in deklet, najmanj 10,-000 žen in mož, samcev, vdov ali vdovcev, ki niso pri nobenem društvu. Kako široko polje je še odprto zavednim društvenim agitatorjem! Gorje Židov V Clevelanchi te zadnje čase vodi velika kampanja, da bi zvezna vlada posredovala v prid Židov, katere baje poljska vlada neusmiljeno preganja. Zastonj tako preganjanje, ako se ■v resnici vrši, pač ne bo, in so morali židje precej sami biti krivi, da se je preganjanje vpeljalo, a najbrž ne bo niti za deset odstotkov tako hudo, kot je trpljenje našega laštnega naroda v Istri pod Mussolinijevo peto. Židje mislijo, da se jim nikjer ne sme niti las skriviti, toda jih pa še nismo videli nikjer v borbi za pravice drugih narodov, ki so v resnici izpostavljeni najbolj tiranskim preganjanjem. -o- Trije prijeti Mestni detektivi v Clevelandu so sedaj prijeli že tri mlade osumljence, o katerih mislijo, da so v direktni ali indirektni zvezi z roparskim umorom našega rojaka Franka Mahniča. Vsi imajo že od prej kriminalni rekord. Država Wisconsin Letošnje Velike jezerske razstave v Clevelandu se bo udeležila tudi država Wisconsin, ki bo imela razstavljene razne izredne pridelke, ki so značilne za državo. Divji bik in Mussolini Bengazi, Libija, Afrika, 14. marca. Laškega diktatorja Mus-solinija, ki se nahaja v Libiji na inšpekcijskem potovanju, bi včeraj kmalu nabodel podivjan bik in ga ubil. Po mestu se je vršila parada v počast Mussolinija. V neki voz je bil vprežen bik, ki je tekom parade zdivjal šest čevljev pred Mussolinijem. Pretrgal je vprego in planil z navzdol po-vešenimi rogovi naravnost proti Mussoliniju, ki se je hladnokrvno umaknil, dočim so njegovi častniki ukrotili bika. Brzojavni uslužbenci 175 dečkov, ki raznašajo brzojavke Postal Telegraph družbe v Clevelandu, se nahaja še vedno na štrajku. Včeraj so začeli pi-ketirati brzojavni urad. Fantje dobivajo $9.00 na teden. Zahtevajo $14.00 na teden. Raznašal-ci brzojavk niso organizirani v uniji. Državni senat Proti vsemu pričakovanju je tudi senatna zbornica državne zbornice podprla predlog predsednika Roosevelta za reorganizacijo zvezne sodni je. Poslanska zbcrnica je storila isto že pretekli teden. Se draži Koncem preteklega tedna so so zvišale cene na javni tržnici surovemu maslu, jajcem in ja-gnjetini. Sodnik Lausche ne bo kandidat za župana Ceveland. — Iz Floride se poroča, da namerava priti v najkrajšem času v Cleveland Mr. Burr Gongwer, bivši načelnik demokratske stranke v Clevelandu in da je zopet pripravljen prevzeti vodstvo stranke, da reši zamotani politični položaj, ki je nastal radi letošnjih županskih volitev v Clevelandu. Ob istem času se pa tudi poroča, da je naš rojak, sodnik Frank J. Lausche, odločno zanikal vsako govorico, češ, da je on kandidat za cleveland-skega župana. Na Lau-scheta se jl> J|t ;;t Sweeney je oni dan kričal, da mora biti clevelanclski župan Burton poražen. Isto pravi tudi Harry L. Davis. Torej ni težko uganiti, od kje pihlja »pomladna sapica. «1 * Well, državljani v 32. vardi se lahko štejejo srečnim, kajti kandidaturo za councilmane v tej vardi je že priglasilo trinajst kandidatov. Za prvo silo bo že, ampak upanje je, da jih bo še več. Come on in, boys, the water is fine! * * # Zadnjič smo čitali, da so jedli na demokratskem banketu "zmagovalno solato." Kaj pa je to za ena rihta? Pa ne da bi bil regrat s špehorn zabel j en? * m * Na zemljišču, kjer je postavljena palača vrhovnega sodišča Zedinjenih držav so oni dan delavci posekali veliko drevo. Naj- brže je bilo staro že več kot 70 let. * * * V Italiji je nekdo tako imenitno posnemal divjo raco, da ga je neki lovec ustrelil, misleč, da je divja raca. Bolj varno je posnemati divjega zajca, ker .je več prilike za uteči. BESEDA IZ NARODA 10-letnica v Euclidu Deset let obstoja sicer ni tako dolga doba. Ako pa pomislimo na življenje in trpljenje nove naselbine kot je naša, pa uvidimo, da je bilo vse delo v resnici ogromno. Naša sedaj tako lepa cvetoča nova Ljubljana je naš ponos. Pa poglejmo malo v preteklost, v pravo smer. Resnica je, da so imeli tukaj naši prvi naseljenci že pred četrt stoletjem svojo cerkev, ki je pa ni bilo mogoče vzdrževati radi premajhne naselbine. Iz tiste cerkve je potem postal sedanji Društveni dom, kil se pa tudi ni mogel iz-početka vzdržati, dokler ga niso prevzela društva na svoje rame. Potem je pa začel lepo napredovati, da je danes celo premajhen. Kmalu so se začeli naši rojaki trumoma naseljevati v Euclidu in kmalu se je dvignil glas, da potrebuje naselbina cerkev. Tudi cerkveni oblasti se je zdelo, da bo treba nekaj ukreniti topogledno. Poverila je našega sedanjega g. župnika, Rev. A. Bombača, da stvar preišče in poroča na škofijo. In kot vidimo danes, se je stvar našemu g. župniku temeljito posrečila in njegovo delo in žrtve so pokazale uspeh. Danes imamo tukaj eno najbolj cvetočih fara, ki ima še lepo bodočnost, ker naselbina se zelo širi in razvija. Kjer je cerkev in šola, tam mora biti tudi društvo. Zbrali so se zavedni možje in žene, fantje in dekleta, kateri se niso sramovali svojega verskega prepričanja in ustanovili so si društvo sv. Kristine, ki so ga priklopih k naši prvi podporni materi, KSKJ. To društvo bo praznovalo na Belo nedeljo, to je 4. aprila, svojo desetletnico z najbolj izbranim programom. Prijatelji, bodite pripravljeni zai ta dan. Več o tem bom še poročal. S pozdravom, Frank Kosten. Koncert škrjančkov Pomlad se nam že bliža, po koledarju, če že ne drugače. Zato se že sedaj pripravljamo z našimi Škrjančki, da ustre-žemo naselbini. To bo pa na 4. aprila, ko bo podan koncert pod vodstvom g. Semeta, ki se toliko trudi z našimi otroci. Le škoda, da vsak ne pripozna take požrtvovalnosti. Zares nismo dosti hvaležni. Lepo se nam pa le zdi, ko vidimo naše ljubljene otroke lepo v vrstah ali posamič na odru. Da, takrat pa strmimo in hrepenimo: ah, da bi vsaj še eno zapeli! Dragi starši in prijatelji! Resnično je to, ali žalibog, da je zanimanja vse premalo. Najraje pravite, da naj kar drugi hodijo na seje in vse uredijo! Povejte, kdo so oni drugi? Mar mislite, da bodo prišli iz drugega mesta? Ne, vi sami morate priti, ker je vaša dolžnost. Ako otroka pošiljate k učenju in ga radi vidite in poslušate, se morate tudi nekaj brigati. Ni treba misliti, da pride kaj brez brige. Le zakaj bi vedno delali le eni, ko je vseh enaka dolžnost. Ravno tukaj v Euclidu moramo dati veliko zahvalo in priznanje Mr. John Globokar-ju in Mr. Anton Kovačiču, ki se toliko trudita, kadar je treba vprizoriti kako igro. To vzame veliko časa in dela. Nismo še pozabili krasne igrice za božič, ko sta otroke naučila in jim kupila tudi nekaj zraven, potem sta jih pa še domov peljala. Tudi Mr. in Mrs. Medvešek sta veliko pomagala. Lepa hvala tudi Mr. Godcu za oglas na radio. Iskrena hvala vsem skupaj, čeprav nekoliko pozno, pa vas vseeno še ' nismo pozabili. Take stvari so vedno zapisane, ako ne drugje, pa v srcu naroda. Sedaj vas pa prosim in vabim na koncert. Naša dvorana je bila še vedno polna in upam, da bo tudi ta dan. Pokažite svoje sodelovanje in dobro voljo. Upam, da še ne maramo, da bi se pozabila lepa slovenska pesem, posebno ki je zapeta po naših mlajših. Za poset se vam že vnaprej zahvalim v imenu odbora. Dobrodošli na 4. aprila v Slovenski društveni dom na Recher ave., ob 3:30 popoldne. Mrs. J. Hrvatin. Razno iz Collinwooda Vse prehitro beži čas. Komaj je minil božič, se že pripravljamo za veliko noč. Posebno članicam podružnice št. 10 SŽZ prehitro beži. Zelo smo zaposlene ta mesec, nekatere z vajami za igro, ene z vstopnicami, druge s tiketi za posteljno pregrinjalo. V Zarji smo tudi čitale, da se je s prvim marcem pričela kampanja in da ne bomo v črne bukve zapisane, se bo treba tudi za to potruditi. O Marička pomagaj, in vse to se mora izvršiti in, še več drugega. Kaj pa vendar bo, si boste mislili, dragi čitatelji. No, za enkrat ne bom še vsega izdala, ker bi bil dopis preobširen (in se bojim, da bi Jaka kakšno "molitvico" opravil na moje zdravje). Naša podružnica je bila stara deset let na 8. marca. Delovanje in napredek podružnice sem opisala v Zarji in članice ste lahko vse čitale, zato ne bom tukaj še enkrat ponavljala. Ker je pa sedaj postni čas, bomo proslavile 10 letnico na 4. aprila, to je na Belo nedeljo. Veselični odbor je pridno na delu, da izvede program v najboljšo zadovoljnost. Naj navedem le nekaj točk za ta dan. Program se bo pričel točno ob šestih zvečer. Najprej bodo predstavljene ustanoviteljice podružnice, nato bo mala deklica deklamirala ustanovni-cam in druga deklica pa članicam. Predstavljene bodo tudi glavne uradnice in dekleta od drill teama bodo nastopile prvič v novih uniformah. Nato se prične igra, katere ime je "Dve nevesti." Igra je v treh dejanjih in bo pod vodstvom g. M. Rakarja. Med dejanji bodo nastopili: Vadnal trio, sestri Sežun, sestri Klun, sinček in hčerka Mr. John Zalarja. Od mladinskega zbora bodo pa nastopili v solih, duetih in kvartetih vsi najboljši pevci in pevke,- ki so vsi otroci naših članic. Bo pa še veliko drugih zanimivosti, o katerih bom pozneje omenila bolj natančno. Po programu bo v zgornji dvorani ples in prosta zabava. Za godbo bo skrbel Jankovich orkester, ki je najbolj popula-ren v naselbini. Veselični odbor bo skrbel za dober prigrizek in izvrstno pijačo. Vstopnina za ves program in ples bo 50c, samo za ples 25c. Ob 11 uri zvečer se bo pa nekomu dalo krasno posteljno pregrinjalo. Program bo vseskozi zanimiv in upam, da bo vsak zadovoljen. Ne bo nič tistega čakanja med dejanji, kakor sem že velikokrat opazila. Človek izgubi veselje do nadaljnega programa, ker mora pol ure in še več čakati. Kot jaz to sovražim, tako vem, da tudi drugi, zato smo pa sklenile, da na naši prireditvi ne bo nobenega odmora in čakanja. Ko bo za-grinjalo padlo, bodo takoj nastopili! pevci in drugo. Naše prireditve so bile vselej dobro obiskane. To pot pa, ko bomo obhajale desetletnico, pa želim in upam, da bo dvorana prenapolnjena. Drage članice, kakor že veste, je gl. odbori na polletni seji sklenil, da se vsem podružnicam, katere obhajajo 10 letnico, nekaj podari. Katere še nimajo čarterja, dobijo istega. Druge pa, ki ga že imajo, pa dobe $5.00. Naša podružnica je ta mesec na vrsti in ker imamo že carter, bomo dobile $5, toda pod pogojem, da tudi nekaj napravimo in sicer, da dobimo deset novih članic. Za nas velja to samo do konca marca. Potrudimo se, da to napravimo. Grdo bi bilo za nas, če tega ne bi storile. Torej potrudimo se vse. Ne zanašajte se samo na eno. Opozarjam veselični odbor, da se udeleži seje na cvetno nedeljo, 21. marca, ob dveh popoldne v Slovenskem domu. F. Susel, tajnica. Kdo je bil najbolj nizkoten človek v 1936? Nekdo je zbral najbolj podle in nizkotne čine raznih ljudi, ki so se pripetili lansko leto v Zed. državah. Nekaj teh pri-občujemo na tem mestu. Precej nizkoten človek je bil londonski krojač John Cowling, ki je napravil svoji zaročenki poročno obleko in ji potem poslal tudi račun. S poroko ni bilo nič. Dva pij ana f a r m e r j a sta ustavila farmerja Jeffa Mack-eya iz Russellville, Ark., ki je hodil blizu železniškega tira. Začela sta se iz njega norčevati, nakar je Mackey enega udaril. Vsa razi j učena sta prijela farmer j a in ga za roke privezala na tračnico ter zbežala. Bližal se je vlak in Mackey je napel vse sile, da je pretrgal vezi in se tako rešil v zadnjem trenutku. Dva roparja sta izropala Martina Legala v Union, N. Y., na njegovi gasolinski postaji. Vzela sta mu $30. Po ropu sta mu polila obleko z gazoli-nom, ter ga nato privezala k vroči peči. Legal bi se bil živ skuhal, da ga niso ljudje pravočasno rešili. Henry Oblandt iz Brooklyna je bil sam v trgovini, ko so vstopili štirje zamorci in zahtevali od njega, da jim odpre blagajno. Henry je trdil, da jo zna odpreti samo gospodar. Roparji so mu nastavili samokrese na prsa, nakar je začel odpirati blagajno. Ker se je pa roparjem zdelo, da dela vse prepočasi, je eden zgrabil težak nož in trgovcu odsekal dva prsta na roki. Nato so zbežali, ne da bi kaj vzeli. Iona Russell iz San Francis-ca je našla dva dragocena de-mantna prstana. Lastnik se je zglasil in Iona mu je vrnila prstana. V zahvalo ji je dal •mož ček za $10.00. Ko ga je hotela izmenjati, so ji povedali, da ček ni vreden nič. William Leeth iz Findlay, O., je privezal z verigo svojega 15 letnega pastorka k vroči peči.- Ko ga je odvezal, ga je primoral, da je šel fant z verigo okrog vratu v šolo. Kruti očim je rekel, da je fant ukradel v shrambi kos paja. Očim je dobil tri mesece zapora. Ammiel Bent iz Xenia, O., je privezal svojega sina za roke na tram, ga slekel, ter ga nato pretepal s palico po hrbtu. 1'otem je pa šel in namazal rane s soljo. Dobil je šest mesecev zapora, kar je vsekakor premila kazen. Medaljo za podlost bi lahko dobil Albert Pasqualle iz Bel-laire, Ohio. Na svoj poročni dan se je počutil tako srečnega, da je sklical otroke pod okno ter jim začel metati nove, svetle cente. Otroci so planili po centih pa takoj zavpili bolečine. Ženin je namreč cente poprej segrel v ponvi in otroci so si vsi prste opekli. Tisto noč je podlež prebil v ječi, potem je dobil pa še tožbo na rame od staršev otrok. Špas je bil precej drag in še krut po vrhu. Podel je bil tudi tat, ki je ukradel hromemu Jimytu Mc-Keonu iz Sioux Falls, South Dakota, bergljo izpred vrat, kjer jo je puščal dve leti vsako noč. Najbolj podel je bil pa naj-brže Thomas Altemus iz Phi-ladelphije, ki je imel navado, da je metal slepcem pod noge lupine od banane in se potem na vse grlo krohotial, ko je slepcu spodrsnilo. Nastavljal jim je na pot tudi, razno ropotijo, da so slepci padali preko nje. Sodnik je rekel, da je to pač najbolj podel človek na svetu. Dobil je samo tri mesece zapora. Mrs. Esther Lindsley iz mesta Monclair, N. Y., pravi, da je njen mož najbolj podel človek na svetu. Nekoč je prinesel domov tri mlade prašičke in jih pustil v sprejemni sobi, kjer se je igral ž njimi po dragoceni preprogi. Esther je pustila moža za dva meseca, potem je pa prišla nazaj, ko ji je mož obljubil, da ne bo več dresiral prašičev v parlor ju. Mrs. Peg iz Brooklyna, N. J., pa prayi, da je njen mož še podlejši. Kadar je šla ž njim na kak ples, se je on vedno oblekel v rdečo srajco in overalls, da ona samega sramu ni mogla nikomur pogledati v oči. Še bolj "žleht" je pa bil mož od Mrs. Lillian Ehrhardt, ki je imel navado, da je zgrabil domačo mačko in jo vrgel ženi v glavo. Ženi te vrste igranje ni dopadlo in je šla po razporo-ko. Tudi trije Papijanci na Novi Gvineji se niso izkazali ravno gentlemane. Neki njih rojak se je ženil. Ti trije so zahtevali, da ženin plača običajno odškodnino za nevesto, nekakšno fantovščino po našem. Ker ženin ni hotel plačati, so ga srditi koledniki ubili in ga za kazen — pojedli. IZ DOMOVINE —Umrla je v Ljubljani Marija Mandeljeva, soproga Jos. Mandelja, ravnatelja tob. tov. v pokoju, bivšega deželnega poslanca. Pokoj niča je bila ena izmed starejših ljubljanskih gospa, s katerimi odmira naše tradicionelno meščanstvo. Rojena na Šenpeterski cesti, je ostala do smrti verna in tipična meščanka, vzorna slovenska mati, ki je svoje življenje posvetila le skrbi za družino in vnuke. Imela je dve hčerki, starejša Vlasta je poročena s prof. Jušom Kozakom, mlajša Jakobina z industrialcem Josipom Lavričem. —V Zgornji Zadobrovi je umrl Janez Zaje, bivši posestnik in dolgoletni ključar podružnice sv. Tomaža. Pokojnik je bil odličen katoliški mož in skrben družinski oče, ki je dobro vzgojil svojih sedem otrok. Dva sinova sta duhovnika — Janez je prefekt v Marijanišču v Veržeju, p. Krizolog pa kaplan na Viču — tretji je ože-njen doma, četrti pa se je priženil izven doma. Dve hčerki sta poročeni, najstarejša pa doma pomaga pri gospodinjstvu. —V Ljubljani je umrla Neža Mohorčič, vdova železniškega uslužbenca. —Na Glincah v Ljubljani je umrla Antonija Marinčič, roj. Suhadolec, soproga zidarskega mojstra in posestnika. —V Ljubljani je umrla Marija Fabjančič, soproga železniškega upokojenca. —V Brežicah je umrl Viljem Vouk, šef davčne uprave. —V Tržiču je umrla Gabri-iela Zupančič, učiteljica. —V Strahinju "pri Kranju je v starosti 87 let mirno v gospodu zaspal Franc Strupi, posestnik. —V Trstu je dne 16. februarja po hudi bolezni umrla Avgusta Vodopivec, roj. Machne, vdova po velikem županu v Ljubljani. —Na Rakeku je umrl Jova L. Acimovič, posestnik in špediter. —V Stražišču pri Kranju je po dolgi in mučni bolezni umrla Iva Rupnik, soproga posestnika Jakoba Rupnika. Bila je vzorna gospodinja in skrbna mati. Zapušča soproga in dva sina. —Umrl je v ljubljanski bolnišnici Andrej Kušlan, župni upravitelj v Spodnjem Logu pri Kočevju. Pred nekaj tedni so mu odrezali nogo, sedaj pa je podlegel dolgi in težki bolezni. Pokojni se je rodil dne 25. novembra 1895 v Planini pri Rakeku. Maturiral je v Ljubljani, potem ko je bil skoro vso svetovno vojno pri vojakih. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in je bil v mašnika posvečen dne 29. junija 1922, obenem s 40 svojimi sošolci, od katerih je sedaj v teku 15 let po ordinaciji on prvi umrl. Služboval je kot kaplan v Horjulu, v Sodražici, v Stopicali, v Semiču, na Blokah in na Trebelnem, leta 1934 pa je bil imenovan za upravitelja župnije Spodnji Log. Če verjamete al' pa ne John S. Famsworth, bivši vaUnilc v ameriški armadi, je bil obsojen na dolijo-trujno ječo i- ker je izdal ameriške vojaška tajnosti Japoncem. Predal se je na milost in nemilost sodnikov, ker ni hotel obravnave. V naš ofic je pridišala pomlad. . . v podobi rajskega cveta od sladke breskve in rdeče-lične češnje. Ne verjamete? Imam pričo. Zadnji petek je prinesla Mrs. Urška Trtnik iz Eiiplida nekaj breskvinih in češnjevih vejic, na katerih so bili cvetovi že v polnem razmahu. Ti revčki ti, pa v takem zimskem vremenu silijo v svet, ko bi vendar še malo počakali, da jih slanca ne pomeri. No, te, ki jih je Urška prinesla, ne bo slanca pomorila, ne vem pa kako bo z njih bratci in sestricami na Kle-šnikevem vrtu na Muskoka ave. Tam si jih je namreč Urška sposodila, ne da bi to videl gospodar France in njegova žena Rezika. Mrs. Trtnik mi je povedala, da jo šla mimo tega vrta, pa j^ jc nos potegnil proti vrtu in sl ni mogla pomagati, da je par vejic odlomila. Seve, najpreJ je dobro okrog sebe pogledala, da bi je kdo ne videl. Hotela je meni dokazati,!da je pomlad že za vogalom, pa bolj gvisn° kot Hcoverjeva prosperiteta 111 da so Ljubljančani prvi, ki nanjajo pomlad. Prav lepa hvala, Mrs. Trtnik. za spomladansko voščilo, Kles-nikovim gredo pa moje čestitke za prve oznanjevalce pomladi-Meje breskve in črešnje pa , ajčkajo, lenobe grde! Pa »e/ dolgo, ko bo tudi na Rožniku ^ duhtelo. . . AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 15TH, 3937 3 KRIŽEM PO JUTROVEM Po n*mlk«a liTlralkn K. M»J» Tisti trije smo bili mi, Omar, Očko in jaz teij Halef. Omar je šel iskat Hamd el-Amazata, morilca svojega očeta. Očko pa ubeglega Barud el-Amazata, ki mu je odpeljal hčerko in jo prodal v Egipt, jaz sem se vračal v domovino svojih očetov, pa si izbral pot čez Balkan, v Skader, kjer sem hotel obiskati trgovca Galingreja. Halef pa si ni dal reči, — spremljati me je hotel do skrajnih mej padišahovih dežel. Kawwase nam je dal na pot ljubeznivi kadi odrinski. Pa nismo še prijezdili daleč, ko so zapela konjska kopita za nami. Obrnili smo se. Samoten jezdec je bil, v naglem diru se nam je bližal. Menda bi nas bil rad dohitel. Spoznali smo Malhema. Vratar je bil pri Hulamu, odrin-skemu veletrgovcu, ki smo nekaj dni uživali njegovo gostoljubje in ga rešili zločinskega Barud el-Amazata. Njegov konj je bil obložen z vrečami in zavoji. Obstal je trdo pred nami in skočil s konja. "Selam!" je pozdravil. Odzdravili smo mu in ga radovedno gledali. Obrnil se je k meni in povedal: "Oprosti effendi, jaz vas zadržujem! Pa moj gospod mi je naročil, da moram za vami in vas dohiteti." "Tvoj gospod? Kaj se je zgodilo?" "Zgodilo se ni nič. Le tega konja vam moram izročiti." "Konja? Kaj si pa natovo-ril?" "živila in drugo, kar bi utegnili na potovanju potrebovati." "živila? Saj nas je vendar tvoj gospod že pred odhodom oskrbel za več dni z vsem potrebnim." "Mojemu gospodu je prišlo na misel, da bi utegnili ubežniki kreniti v gore. Tam boste sicer našli krmo za konje, pa drugega nič. Stradati, je dejal, pa ne smete na potu." "Tvoj gospod je zelo dobrot-ljiv in skrben! Pa tale težko obloženi konj nas bo na potovanju le zadrževal. In nam se mudi za ubežniki. Dan ježe so že pred nami!" "Pripeljal sem vam konja, ubogati moram, tule je, izročam ti ga. Pa zdravi ostanite in Allah naj vam da srečno pot!" Vrgel je vajeti konju na vrat, se obrnil in skokoma odhitel v mesto nazaj. Ko j je obrnil Halef konja za njim. "Ali bi, gospod?" "Kaj ?" "Prijel ga bom in nazaj pripeljal." • "Ni treba!" "Jezi me, da te noče ubogati." "Pusti ga, nimamo časa!" "Pa kaj je neki v tistih vrečah in zavojih?" "Med potjo jih ne bomo odpirali. Ko se zvečeri, si poiščemo prenočišče, pa odpremo zavoje. Sedaj pa naprej! Vzemi konja za vajeti!" še je željno pogledal po vrečah, pa ukloniti se je moral. — Jezdili smo dalje, jaz naprej, tovariši za menoj, za njimi kaw-wasi. Naše "cesta" prav za prav tega imena ni bila vredna. Bila je le nekak boljši kolovoz. Promet na njej pa je bil kljub temu precej živahen. Srečavali smo pešce, okorne vozove, kmete na konjih in oslih. Na polju ob cesti so delali ljudje. Nisem jih izpraševal za našimi ubežniki. Potovali so tod mimo gotovo že prejšnji večer, ljudje, ki smo jih srečavali, jih torej gotovo niso videli. Pač pa «em skrbno pazil na njihovo sled., Ni bilo mnogo upanja, da bi kaj našel. V obljudenih krajih gredo ljudje križem vsak dan in (vsako uro in sled se zabriše in izgine med neštevilnimi drugimi. Zato tudi nisem gledal na cesto. Tam že davno ni bilo več sledov. treh jezdecev. Obračal sem oči na desno in levo, na rob ceste, ki je peljala ob Ardi navzgor. Ljudje iz odrinske okolice jezdijo in hodijo pocesti, nobenemu ne prihaja na misel, da bi krenil ven na polje. Ubežniki so bili skoraj gotovo še pred nami. Toda nobenih sledov nismo našli, da bi bili zapustili cesto. Jezdili smo skozi bolgarske vasi, mimo revnih koč, iz vrb-ja in blata narejenih. Šele na vasi Bu kjoj smo se ustavili. Naša cesta se je križala s stranskimi kolovozi in mogoče je vsekakor bilo, da so begunci krenili na stran. Po cesti je prikorakala zanimiva postava, čuden človek. Pozdravil sem ga in vprašal: "Ali je v tej vasi, ki naj jo Alah blagoslovi, kak bekdži?" Bekdži je nočni čuvaj in ker so naši znanci, kakor sem sodil, vsekakor pozno na večer jezdili skozi Bu kjoj, je bil bekdži prva in edina merodajria oseba, ki je utegnila kaj vedeti o njih. Možicelj je imel opasan velikanski saras, v pesti je vihtel strašno gorjačo, krog tarbuša je imel ovito nekako cunjo, ki je bila morebiti kdaj bela, ali rdeča ali tudi pisana, ki pa je bila tistikrat že vsa trda od nesnage, — in bos je bil ta čudni junak s sarasom in gorjačo. Ko sem bojevitega moža nagovoril, je sunkoma obstal, se dostojanstveno naslonil na svojo mogočno gorjačo, potegnil je obraz v uradne gube in me strogo ogledoval, počenši z nogami. Ko je bil z menoj gotov, se je obrnil k mojim tovarišem, da bi tudi nje z dostojanstveno strogostjo pregledal. "No!" sem nievoljjen vzkliknil. "Potrpi še, potrpi,' 'je dejal. Potrkal je z gorjačo ob tla in se lotil Halefa, da ga premeri od nog do glave. Halef pa take žalitve svoje majhne osebnosti ni hotel kar mirno prenesti. Segel je za pas, izdrl bič in grozeče vprašal: "Ali morebiti poznaš tole?" Mršavi možicelj se je jezno vzravnal, poudaril z gorjačo ob tla, plosknil ob mogočni saras in dostojanstveno vprašal: "Ail morebiti poznaš tole, mali?" Mali —! Nobena druga beseda ni mojega hadži Halef Omar j a tako razžaHla kakor ta priimek. — Kot da ga je pičilo, je šinil, pognal konja in zamahnil z bičem. Pretep ni bil v mojem načrtu, ime! sem druge namene z bose petim junakom. Brž sem pognal konja med njiju in posvaril vročekrvnega malega had-žija: "Ne prenagli se! Tale dobri mož bo že odgovoril na moje vprašanje. Tudi brez biča." "Poiskal sem drobiž po žepih, ga pokazal lastniku silnega, sa-rasa in ponovil svoje vprašanje. "Torej, povej, ali je v tej vasi bekdži?" Mož je pogledal po denarju iii bil menda zadovoljen. Vprašal je: "Mi boš dal tisti denar?" "Da." "Daj mi ga!" željno je iztegnil roko. "Prej boš odgovoril!" "Da, naša vas ima bekdžija, pogumnega in junaškega, ki čuva mir Bu kjoja noč-in dan. Daj mi denar!" "Dal sem mu ga. Le nekaj bakrenih para je bilo. "Tule! In kje stanuje vaš bekdži?" (Dalje prihodnjič) 19S7 MAR. 1937 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MARC 21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma. APRIL 3.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 3.—Društvo Strugglers ima ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 4—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave. 4. — Koncert mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 4.—Društvo sv. Kristine št. 219 praznuje 10-letnico v šolski dvorani sv. Kristine. 4.—Društvo Strugglers SNPJ praznuje desetletnico z obširnim programom v S. D. Domu na Waterloo Rd. 4.—Slovenska delavska dvorana na Prince Ave. obhaja 9-letnico in otvoritev novega za-storja z velikim programom. 10.—Društvo Marije Magdalene, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 11.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida. 11.—Samostojni pevski zbor Zarja, spomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma. 11.—Iliria Junior in Iliria High priredijo koncert v Slovenskem domu na Holmes. 11.—Slovenska delavska dvorana obhaja 9-letnico svojega obstanka. 17.—Društvo Srca Marije (staro) praznuje 40-letnico svojega obstanka z banketom v spodnji dvorani S. N. Doma. 17.—Jugoslovanski kulturni vrt, okrožje Euclid, priredi zabavo v dvorani sv. Kristine. 18.—Pevski zbor Cvet priredi pomladanski koncert z igro v Slov. del. dvorani na Piince Ave. 18.—Radnička organizacija, predstava v avditoriju S. N. Doma. 18.—Pevski zbor "Lira" ima igro in ples in domačo zabavo v prostorih nove šole sv. Vida. 24. — International A u t o Workers' Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma. 24.—Podružnica št. 50 S. ž. Z. priredi ples v Knausovi dvorani. • 25.—Društvo Spartans, proslava 10-letnice v avditoriju S. N. Doma. 25.—Pomladanski k o 11 cert pevskega društva Zvon v S. N. Domu 11a 80. cesti. MAJ 1.—častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 1.—Klub Slovenskih vdov priredi proslavo 10-letnice v Knausovi dvorani. 2.—Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. v S. D. Domu na Waterloo Rd. 8.—Pevski zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma. 9.—Podružnica št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka. 9.—Materinska proslava mladinskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida. 9.—Mihaljevič radio koncert, v avditoriju S. N. Doma. 9.—Pomladanski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80 cesti. 15.—"Kanarčki" priredijo spomladanski koncert v počast vsem materam v S. D. Dvorani na Prince Ave. 16.—Clevelandska federacija SNPJ, priredit-sv za delegacijo konvencije SNPJ v avditoriju S. N. Doma. 29., 30 in 31—Desetletnica obstanka skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stare cerkve na Norwood in Glass. JUNIJ 6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pintarjevi farmi. 6.—Piknik pevskega društva Zvon na cerkvenih progtorih v Maple Gardens. 6.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi. 6.—Piknik ženskega odseka Slovenske zadruge na Močilni-karjevi farmi. 6.—Piknik društva sv. Križa št. 214 KSKJ na Zornovi farmi na Bradley Rd. 13.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu. 13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 13.—Društvo sv. Rešnjlfega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens. 13.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima piknik. 20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi. 20.—Društvo sv. Lovrenca št. 03 KSKJ obhaja 35-letnico svojega obstanka z blagoslovitvijo nove zastave. 27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 27.—Društvo Kranj priredi piknik 11a Močilnikarjevi farmi. 27.—Društvo Danica št. 34 SDZ priredi piknik na Zornovi farmi 11a Bradley Rd. JULIJ 11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi. 11.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi. 18. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ ima prvi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. 25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku. 25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stuškovi farmi. AVGUST 8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na »Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letnice obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O. 29.—Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico. SEPTEMBER 4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri. dni, v avditoriju S. N. Doma. 11.—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma. OKTOBER 2.—Društvo sv. Ane št. -I SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D. 23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 24.—Mladinski pevski zbor 1938 JANUAR 1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-letnico obstanka v S. N. Domu. DNEVNE VESTI 3,000 tujezemcev še vedno čaka na deportacijo Washington, 13. marca. Dasi traja zasedanje kongresa že nad dva meseca v letošnjem letu pa še ni prišel na vrsto predlog glede deportacije kakih 3,000 tujezemcev, ki so bili prijeti v Zedinjenih državah in čakajo tozadevne odredbe od strani kongresa. Delavski oddelek vlade zadržuje deportacijo kakih 3,000 tujezemcev že skoro dve leti, ker pričakuje, da bo kongres modificiral prvotno odredbo in da se lahko pripusti za nadaljno bivanje v Ameriki teh 3,000 tujezemcev, ki niso zakrivili druze-ga, kot da so nevede prišli nepo-stavnim potom v Ameriko. Toda malo upanja je, da bi kongres tozadevno kaj ukrenil, kajti strupeni nasprotnik tujezemcev v senatni zbornici, Reynolds, je izjavil, da dokler bo on živ se postava napram deportirancem ne bo omilila. Ogromno tihotapstvo z denarjem v Italiji Milan, 12. marca. Mussolini-jev časopis "Popolo D'ltalia" naznanja danes, da so eolninski uradniki odkrili ogromno tihotapstvo z laškim denarjem. Nič manj kot 34 oseb je bilo že prijetih. Kaznovane so bile skupno v globo 52 milijonov lir. V afero j so zapleteni prominentni indu-Slavčki, koncert v avditoriju S. | strijaici in visoki bančni uradni- N- Doma. ki v Milanu, Biella in Legnano. 30.—Društvo Carniola Hive Omenjeni so eksportirali laške št. 493 TM, ples v avditoriju ,ire v tujezemstvo, kjer so dobi-S. N. Doma. vajj mn0go več za nje kot je pa uradno določena cena v Italiji. -o- 31.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora-črički v S. N. Domu na 80. cesti. 14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma. 20.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 21.—Pevsko društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D. 27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N.. Doma. Ogromen kotel Zvezni agenti so zaplenili te dni žganjarski kotel, ki je držal 700 galon. Dobili so ga v hiši na 6818 'Pennsylvania Ave. Agenti so prišli v trenutku, ko je lastnik kotla odpeljal 120 galon žganja iz prostorov za "odjemalce." Vladni avto je sledil lastniku, ki je takoj razumel, zakaj se gre. Pognal je avto na 70 mil na uro, da pobegne agentom. Sledila je divja gonja, ki je trajala 30 minut. V slovenski naselbini pa, na vogalu Carl Ave. in Norwood Rd. je pa vladni avto treščil v butlegerski avto. Oba sta bila razbita. Dočim se agentom ni nič zgodilo, je pa bil voznik avtomobila, neki Italijan, precej nevarno ranjen. Obisk iz Pariza Na kratek obisk v Zedinjene države se je zadnjo sredo pripeljal s parnikom "lie de France" mnogim Slovencem dobro poznan, Mr. George Schnell, prijazen in postrežljiv uradnik francoske linije v Parizu. Njegov posel v Parizu je, da pričaka potnike na postaji, kadar se pripeljejo iz Havre ali Ljubljane, jih odpelje v hotel in ob določenem času zopet z brzovlaki odpravi naprej, kamor so namenjeni. Mr. Schnell je za par dni v Clevelandu, da si ogleda naše mesto in pozdravi nekatere rojake, 'ki jih pozna. Za časa bivanja v Clevelandu bo gost Mr. Kollanderja, s katerim sta iskrena prijatelja. Vrača se nazaj v Pariz ta teden na parniku "Normandie." Do New Yorka ga spremlja Mr. Kollander. -o- Postava o pijači Iz Cincinnati, Ohio, se poi-oča, da je tam mestni sodnik Handley proglasil državno postavo za predajo opojne pijače — neustavnim. Država Ohio nima nobene pravice prodajati opojno pijačo v privatne svrhe, je razsodil sodnik Handley. šlo se je za slučaj nekega H. Leonarda, ki je bil aretiran, ker je prodajal opojno pijačo, ne da bi imel državno licenco. Seveda se bo generalni državni pravdnik takoj pritožil 11a višjo sodnijo, zlasti ker mestne sodnije nimajo pravice razsojevati, katera postava je ustavna in katera ni. MALI OGLASI Soba se odda v najem poštenemu fantu. Garaža 11a razpolago. Vprašajte na 7710 St. Clair Ave. (61) Kupim rabljene izvode Kernovega Angleško - slovenskega besednjaka po primerni ceni. Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave. (61) Popravila! Mi popravljamo vse različne pralne stroje in radio aparate. Imamo tudi vselej polno zalogo "radio tubes." Norwood Appliance & Furniture Co. 6104 St. Clair Ave. ENdicott 3634 (Mon. X). Rabljene električne ledenice, prejšnja cena $199.50, sedaj $99.50, dokler jih je kaj v zalogi. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. ČEVLJAR JOE SEKCEL 6214 St. Clair Ave. Priporoča sc Slovencem in Hrvatom. • Popravimo obuvalo dobro in po zmerni ccni. LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEndcrson 2978 AUGUST KOLLANDER 6119 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke tsa vse prekomorske parnlke; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. • Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke Tvdi " okolici Los Avnelcta je bilo hudo deževje in vodo, je poplavila tisoče alcrov farm in mest. Na sliki vidite, Icako se vozijo od hiš m suho zemljo. V Alia iiti, Ga. je bilo prizor jenu rokoborba deklet, kot vidite dve taki Amaconki na sliki. Por sekund potem, ko je bila ta slilca vzeta, se je borilka; ki je sedaj spodaj, oprostila svoje nasprotnice in zmagala v borbi. Fantje, s takole ženico bi bilo treba pa že bolj poluhko ravnati. Cimperman Coal Co. 12()1 Marquette Rd. HEuderson 3113 DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Se priporočamo p J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS flttw AMERIŠKA DOMOVttfA, MARCH 15TH, 1937 ML 0. CURW00D: na ženo ROMAN Lov Nič ni skrivala lokavega bles-,ni utrip njenega srca in ji je da jo ta edina beseda prešinja ka svojih vohunskih zenic in'izvabilo nasmeh, ki je skrival / duhom čudovite energije, ki še zdaj je bila polna notranje-j v sebi nekakšno ponosno za- jo je izžarevalo vse okoli nje. ga gneva na tujko s krasnimi ^zetost. Tak to je bila horda, Iz gorskih dalj je. prihajal sinjimi očmi, ker se je drznila surova, nestvoma horda, polna semkaj globoki, mrki odmev opazovati .jo in. ji tipati obi- sile in strasti, ki je prevračala vzbuhov "malega črnega veli- I. ženi, ki je biki gosto zastrta K biserno sivim pajčolanom, se je zdelo vse novo, marsikaj tudi neobičajno dramatično in celo grozno, že osemnajst ur je bila v pri valu "horde" edino človeško bitje, ki je s široko odprtimi očmi prepadeno, a bistro opazovalo svojo okolico. Slišala je glas za seboj, ki je govoril o vsem tem kot o "hordi" — teman, hri-pav, oduren glas, in je uganila brez oziranja, da prihaja iz bradatega obraza. Strinjala se je z njim. To je bila resnično horda — tista horda, ki je vselej krčila civilizaciji pot in tako polagala s svojimi lastnimi telesi in svojo krvjo temelje narodom. Po cele mesece je neprestano drla v gore — vedno le tja, nikoli ne nazaj, smejoča se, kričeča, prepevajoča in preklinjajoča horda. Vsakomur v njej so otrpnile mišice in zarjavele pesti, samo "izgubljenim angelom" niso. Eden teh ji je sedel nasproti, temnooko dekle s pobarvanimi ustnicami in upalimi lici. Cula je bradatega moža, kako je nekaj pripovedoval tovarišem o "preslepljenih ženskah" in o "angelcu tamle na onem sedežu." Ta opazka, raskavo zagodr-njana v brk, jo je poučila, da jih je med hordo na tisoče, ki bi ga s surovostjo še prekosili. Nato je za šepetal nekaj takega, da je mahoma stisnila komolce k sebi in vroče zardela od sramu. Privzdignila je najčolan ter počasi vstala, delaj e še, kakor da si popravlja obleko. Pri tem je zdajci naravnost pogledala bradača in njegovega tovariša, ki sta ji sedela za hrbtom. Oba sta presenečeno zazijala vanjo. Poslej ni slišala o "izgubljenih angelih" ničesar več, ampak samo fantastično zagonetne čenče o "strelcih" in "coyotih," ki poganjajo cela pogorja v zrak, in tisoč stvari o pokrajini, kjer se končava proga. Zvedela je, da je treba vsak teden pet sto glav govedi za prehrano horde, ki je bila raztresena ob Grand Trunk Pacificu med Hogan's Campom in morjem, in da živi v Tete Jaune do dva tisoč duš v kraju, čigar stoletni mir je motila še "Da. Samo nekaj minut mi je še ostati z vami. Pa sem vas hotela vprašati toliko stvari!" Devojka z upalim obrazom ji je napravila prostor zraven sebe. "Mar ste tujka?" "čisto tuja sem tu." Odgovor in glas, s katerim je bil dan, sta bila taka, da je de Ide naglo obletelo sopotnico z očmi. "Tete Jaune je kraj posebne vrste," je dejala. "Strašen kraj za žensko." "In se vendar peljete tja?" "Prijatelje imam tam. Vi ne? "Nikogar nimam." Devojka jo je osuplo pogledala. Glas in oko sta .ji postala drzna. "Brez svojcev se peljete — semkaj ?" je vzkliknila. "Niti moža nimate — še brata ne?" "Kako se imenuje ta kraj?" je vprašala sopotnica in vzdignila pajčolan, da bi ,ji svobodno pogledala v obraz. "Ali bi mi ho teli povedati?" "To je Miette," je odgovorila devojka in rdečica ji je iznova udarila v lice.. "Eden največjih taborov železniških delavcev tu doli v ravnini. Skozi okno ga lahko vidite. Reka, ki teče tamle, je Athabaska." "Ali vlak tukaj dolgo stoji?" Dekle je brezupno skomignilo s šipkimi rameni. "Dovolj dolgo, da bomo šele pozno v noč na cilju," je po tožila. ' Pred dvema urama se ne ganemo odtod." "Tako bi mi ustregli, če bi mi mogli povedati, kje se. lahko okopljem in dobim kaj jesti. Lačna nisem zelo, a strašno zaprašena. Tudi preoblek la bi se rada. Ali je tu kak hotel?" ToVarišici se je zdelo to vpra šanje silno zabavno. Zahihi-tala se je, preden je odgovorila : ""Vi ste pa res tuji tu," je jela razlagati. "Mi tukaj nimamo hotela. Imamo prenočišča s posteljami, obedoval-nice v šotorih in barake, kjer se človek lahko prespi. Vprašajte za Billovo kočo tu doli v ravnini. Dokaj dobra je. Dado vam sobo, dovolj vode in zrcalo —■ vse to za dolar. Šla sti. Gledala je za odhajajočo njena velika, s loka in skladna postava jo je navdajala- z zavistjo in z občutkom mržnje. Pri tem ni čula korakov za seboj. Sele ko ji je nekdo zaupno položil roko na ramo in ji je raskav glas nekaj šepnil na uho, .je z zamolklim jekom strahu skočila na noge. Mož je mignil z glavo v drugo stran voza, ki je bil zdaj prazen. "Kdo je ta vaša nova prijateljica?" je vprašal. "To ni moja prijateljica," se je odrezalo dekle. "Ena tistih je, ki prihajajo, da bi odrešile svet. Nedolžna .je tako, da se Čudi, zakaj ni Tete Jaune pri pravno bivališče za dame brez spremstva. Sklenila sem, da jo malce potegnem in sem jo zato poslala k Billu. Bože moj, še to sem ji natvezila, da je tam j ako spodoben kraj." V burni veselosti se je zazibala na sedežu. Njen družabnik je porabil to priliko in je pogledal skozi okno. Vitka tujka je za trenutek postala na, poslednji stopnici voza, da bi si popravila pajčolan in je pri tem pokazala ves obraz. Nato je z lahkoto stopila na tla, z licem obrnjena proti vsoncu in gorovju. Z odprtimi ustmi je globoko vdihnila zrak ter brezskrbno, obenem pa presenečeno pogledala okrog sebe. Bilo je prvič, cla je stopila z vlaka, odkar je vozil med gorami. Zdaj je razumela, zakaj je v vozu nekdo primerjal Miettsko dolino gore v svoji borbi, da bi spojila Grand Trunk Pacific s pristani Tihega morja. V tej hordi, razdeljeni na manjša krdela, je videla nekaj enako vsemogočnega kakor so bile gore same. Ljudje te horde niso poznali poraza. Slutila je to, čeprav jih dotlej ni še nikoli videla. Zanjo je imela zdaj horda srce in dušo. To so bili graditelji države: — človeška zver, ki je omogočala civilizaciji hitro in varno prodiranje v nove kraje in nove svetove. S čudno ganjenostjo se je nato spomnila pol ducata majhnih, osamljenih lesenih križev, ki jih je videla ob progi skozi okno voza. Zdaj je iskala ceste v dolino. V ta namen jo morala preko železniškega tira, ki še ni bil posut z gramozom. Mimo nje je pridrvel voz, na čigar steni so bili rdeči svareči napisi "Dinamit!" Zdelo se ji je, kana," ki je na vozovih drdral mimo nje. Od Kan.fa.rn do Texam so bili, veliki peščeni viharji. V Oklahomi so si ljudje nadeli posebne maske na nosi, da niso vdihavali prahu. pred nekaj meseci samo prisotnost Indijancev. A tedaj je vlak . obstal na progi sredi zavinkov, 'bi. z vami pa čakam zdajle in kosmati mož ter n j ego v .Pnjate^a, m če se kam ganem, spremljevalec sta izstopila. Ko » lahko izgubim^ Vsak vam Btuciu-jv. I pove, kje stanuje Bili. Šotor je rdeče in belo progast in — ze lo na dobrem glasu." Mlada neznanka se je zahva ia izstopim, ivu,- - . 5 v, , • i,„o,i™v,a pove, kje stanuje Bili. Šotor je sta "šla mimo nje, sta jo kradoma .J_ ošinila z očmi. Bila je spet tesno zavita v svoj pajčolan. En sam svetal kodre je uhajal izpod njega. TO je bilo vse, kar sta videla. Zastrta žena se je globoko oddahnila, ko sta odšla. Opazila je, da je večina ljudi izstopila. V tem koncu voza sta ostali samo še ona in devojka z upalimi lici. Čeprav je bilo obema pusto, se vendar nista upali začeti pogovora. Ena izmed njiju dveh je spet odgrnila pajčolan in se je ozrla po hodniku. Velike, mračne in trudne oči "angela" so se za trenutek urple vanjo. Kakor bradač in njegov tovariš, je tudi ona menila, da jo razume; zadrega in vznemirjenost sta ji ži-veje pordečili obraz. Oči, ki so ji zrle naproti, so bile sinje, odkrite, nežne in krasne. Odgrnje-ni pajčolan ki je zakrival lice, ki ni imelo s hordo ničesar skupnega. Usta so se ji smehljala, prelepe oči so jo pomirjevale s pogledom polnim umevanja — a že jih je spet zagrnil pajčolan. Vznemirjenost. ..na dekletovem obrazu je pogasnila; tudi na njenih ustnicah je zaigral nasmeh. "Ali se peljete v Tete Jaune?" je vprašala. lila in prijela za svojo prtljago. Ko je ostavljala voz, ji je deklina sledila s hudobnim bleskom v očeh, ki so žarele čudno kakor dve pogrebni sveči.'žira, ampak je le ojačilo bur- sončno "lužo." Kamorkoli j^ pogledala, so kipele gore s prekrasno zelenimi boki, sega-jočimi prav do golih vrhov od sivega skrilja in rdečkastih skal ali celo do iskrečih se snežnih temen. Kri ji je zaigrala kakor ob godbi. Sopla je hitreje, rahla rdečica ji je pobarvala lica; odsev neba je dal njenim očem skoro temnovijo-ličasto barvo. Lahna sapica je kuštrala sproščene pramene rjavih las okoli njenega obraza. Takšno jo je videl bradač, ki je nepremično zrl nanjo skozi okno voza — in uro zatem se je dekle z upalim obrazom čudilo nerazumljivi izpremembi njegovega vedenja. Vlak je obstal na robu širokega odrastka, ki se je raztezal ob dolini. Dolg vlak je bil, vlak, ki je imel svoj delež v razvoju zgodovine — mešanica tovorov, potnikov in dr-hali. Vozil je s povprečno brzino osmih milj na uro, vzpe-njaje se proti prelazu, tja, kjer je bil konec proge. "Drhal," grmeča poplava prečudno iz-premešanih ljudi, se je usula iz zatohlih smradnih vagonov. Zastopanih je bilo do ducat raznih narodnosti, in ko se je mlada ženska ozrla po njih, ni to povzročilo v njej nikakega preobrata čuvstev ali celo pre- ČAR V NJIHOVIH GLASOVIH V zgodovini ima vsaka dežela »voje poglavje, večkrat napisano, posvečeno potujočim pevcem in igralcem, trubadurjem, ciganom ali kakorkoli se že imenujejo. V njihovih glasovih je bil gotov čar, da so se jim odprla vrata, kamorkoli so prišli. Tem potujočim pevcem je pomenil njihov glas vsakdanji kruh, večkrat pa tudi udobno življenje. Toda njihovi glasovi niso bili niti malo tako dragoceni kot so glasovi modernih umetnikov, ki nastopajo v operi, na odru, filmu ali pojejo za radio. Njihovi glasovi pomenijo njihovo premoženje, ki gre jrečkrat x milijone. Ti moderni umetniki morajo posebno paziti na glasove, kajti glasovi pomenijo zanje vse na svetu. Paziti morajo, kaj bodo jedli, pili in kadili ter kakšen vpliv bo imelo vse to na njihov glas. Dosti umetnikov opere, odra, filma in radia je pred kratkim ugotovilo, da dajejo prednost lahki kaji ki je prijazna njihovemu grlu. _Zato so se odločili za Lucky Strike cigarete, kajti edino Luckies nudijo zaščito grla, ker je pri njih uporabljen proces "toasting", ki od-strani iz tobaka gotove dražljivce, ki so po naravi vsebovani j njem, ..... Želodčno zdravilo iskreno priporočeno TRINEITS ELIXIR WINE Ne bodite sužnji neprebavnosti -NAROČITE SI PROSTI VZOREC — ' Triner's Bittei Wine Co. | 1 544 S. Wells St., Chicago, 111. , • Pošljite mi brezplačni vzorec, j I NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt vzela preljubijenega soproga John Blažek Preminul je 30. januarja. Pokopali smo ga 4. februarja po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo. Ranjki je bil star 56 let. Doma je bil iz Razdrtega na Notranjskem. Zapušča mater, dve sestri in enega brata, ter več sorodnikov. Bil je dober delavec in gospodar, tako da ga bomo tesko pogrešali ali pozabili nikoli. V dolžnost si štejemo se iskreno zahvaliti vsem, ki so dali krasne vence in cvetlice ranjke-mu v zadnji pozdrav, in sicer: družina Cic, družina John Gril, delavci pri Cyclone Fence Co., družina Hanko, Spencer Ave., Frances Cerar in sin, družina Nick Spelich, družina Jerry Stojkovič, Mrs. Orehek in družina, Mr. in Mrs. Rudy Baker, George in Victoria Carson, Christine in Stephana. Hvala tudi vsem, ki so dali za maše, ki se bodo brale za pokoj duše pokojnega, in sicer: Fannie Sugwel, družina Antona Premru, Leo Mismas, Alice Kolbe, Joe Pozon, Joe Vene, Agnes Jerič, Frank Rovere in družina, Mrs. A. Vadnal, Mr. in Mrs. L. Shostock, Louis Gregoric. Hvala tudi vsem, ki so dali proste avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu in sicer sledečim: Mr. John Orehek, Mr. Anton Premrov, Mr. Joe Vene, Mrs. Rudy Krušič. Hvala vsem, ki so prišli ranjkega kropit in ki so ga spremili k večnemu počitku. Hvala pogreb-niku Joe Žele in Sinovi za lepo vrejen pogreb. še enkrat hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč ob teh bridkih urah. če bi slučajno ime kakega bilo izpuščeno, se jim ravno tako zahvalimo. Ti dragi in nikdar pozabljeni soprog počivaj v miru v ameriški zemlji. Spavaj mirno dokler se ne snidemo s teboj. Obiskovali bomo tvoj grob, zasadili ga s cvetlicami in zalivali s solzami. Ostali žalujoči: MARY BLAŽEK, soproga; JOHN in EDDY, REGINA, VIKTORIJA, ŠTEFANIJA in KRISTINA, pastorki. Cleveland, Ohio, 15. marca, 1937. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki tugi in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je V Bogu previden s svetimi zakramenti za umirajoče za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog in dober oče Avgust Cervan Blagopokojni je bil rojen dne 7. oktobra leta 1880 v Soteski pri Toplicah na Dolenjskem. Premi- j nul je po kratki in mučni bolezni dne 15. februarja ob 2:30 zjutraj ter bil pokopan iz hiše žalosti po opravljeni, zadušnici v cerkvi sv. Kristine na Kalvarijo pokopališče dne 18. februarja ob 9:30 uri dopoldne. Blagopokojni je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ. Poleg močno žalujoče soproge in hčere zapušča v Ameriki brata Johna in v stari domovini sestro Alojzijo. V hvaležnost nas dolžnost veže, da se iskreno zahvalimo obilnim darovalcem za položeno cvetje ob krsti blagega soproga in očeta. Lepi venci so nam bili globok izraz prijateljskega sočutja. Naša zahvala naj velja sledečim: Družini Lenarčič, družini Mrs. Mary Vidmar, Mr. in Mrs. Ray DeLaney, Mr. in Mrs. Edward F. Prijatelj, družina J. Mei\sek, družina M. Hrvatin. družina Mrs. Rose Vovk, družina M. Podnar. Mrs. Skufca Sr., družina Frank Wolf, Bridgeport, O.; družina Mrs. Frances Vidmar, družina Jos. Plevnik, Mr. Ernest Luzar, družina Frank Skufca Jr., društvo Naprej št. 5 SNPJ., Progressive Laundry Employees, The Lake Shore Plant Cleveland Electric Illuminating Co. Našo iskreno zahvalo naj prejmejo obilni darovalci za svete maše, katere bodo darovane v mirni počitek blage duše. Velikodušni darovi so nam bili globok izraz največjega prijateljskega sožalja. Iskreno zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Jernejčič, Mr. John Unetic, Mrs. Mary Darovec, Mr. J. Dolenc, Mr. Anton Stusek, Mrs. Mary Prostor, Mrs. Angela Drganc, Mr. in Mrs. L. Radina, Mr. in Mrs. Frank Fakult, Miss Alma Macerol, Mrs. Avgust Vovk, Mr. in Mrs. Joe Robert, Mr. in Mns. Louis Rechar, Mr. in Mrs. Anton Prijatelj, Mr. in Mrs. Mike Romich, Mrs. Jane Illabse, Mr. in Mrs. Mike Marolt. Mr. in Mrs. John Sedory, Mr. in Mrs. Joseph Koss, Mrs. Frances Vidmar, družina J. Zalokar, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. Martin Račič, Mr. in Mrs. Anton Planinšek Mr. John Fink, Mr./in Mrs. Anton Laurich, Mrs. Misic, Mr. Jack'Srobot, Mr. in Mrs. Dick Blatnik. Mr. Frank Hyne, Mrs. Mary Hochevar, Mr. in Mrs. Peter Fink. Mr. John Glinšek, Mrs. Louis Arh, Rev. Anton L. Bombach, Mrs. Mary Vidmar, Misses Alice in Marie Vidmar, Mr. in Mrs. F. Vessel, Mr. in Mrs. Fakult, Mr. in Mrs. Frank Vau-pic, Mi\ in Mrs. Anthony Skufca, Mrs. J. Macerol, Mr. in Mrs. Leo Jenko. Mrs. U. Vaupic, Mrs. Trav-nikar, Mr. John Pekol, Mr. Anton Prijatelj Jr., Mrs. Uršula Trtnik, družina F. Strumbly, Mrs. John Se-tina, Mr. in Mrs. John Retar, Mrs. Rose Vovk, Mr. in Mrs. M. Podnar, družina Andy Zdešar, Mr. in Mrs., Anton Tekavčič, Mrs. Frances Krainz. Mrs. R. Cerkvenik. Mr. Frank Primoznik Jr., Mr. John Za-krajsek, Mrs. Jennie Merkun, Mr. in Mrs. Frank Znidarsic, Mr. Ernest Vodnik, Mr. John Sesek in Mr. P. Mola. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago in sicer: Mr. L. DeLaney, Mr. A. Prijatelj, Mr. Anton Skufca, Mr. Louis Starman, Mr. Anton Slapnik, Mr. Jos. Plevnik, Mr. John Fink, Mr. Edward Prijatelj, Mr. Jos. Koss in Mr. Ant. Tekavčič. Najlepšo zahvalo naj prejmejo častiti' Rev. A. J. Bombacli, Rev. W. F. Murray CSSR., in Rev. J. Keenan CSSR. za opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede ter Rev. A. L Bombach za tolažilne obiske ob času bolezni, podelitev svetih zakramentov za umirajoče, ginljiv govor pred dvigom krste k večnemu počitku ter veliko tolažbo ob času najbridkejših ur v družini. Iskrena hvala častitim sestram reda sv. Frančiška za opravljene zadušne molitve ob krsti blagopokojnega , Najlepšo zahvalo naj prejme cerkveni pevski zbor fare sv. Kristine in pevsko društvo Jadran za zapete žalostinke ob krsti našegej blagega in dobrega soproga in očeta. Prisrčno in iskreno zahvalo naj prejmejo Mrs. Jos. Koss, Mrs. Joe Mersek, Mrs. A. Skufca, Mrs. Ana Podnar in Mr. Jos Mačerol za veliko in izdatno pomoč ob času največje žalosti v družini. , Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo. Stotisočera hvala vsem onim, ki so .prišli pokojnika kropit, so pri njem čuli, nas tolažili ali so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili cb časvi največje žalosti v hiši. Najlepša hvala tudi onim, ki so blagopokojnika ob času bolezni obiskovali ter mu prinašali cvetlice in druge darove v tolažbo in olajšavo v kritičnem času poslednjih dni njegovega življenja. Nadvse ljubljeni soprog, deber in skrben oče. Tužno se nam oko ozira po domu, kjer so vkovani Tvoji žulji, da vidimo sen in ljubki obraz onega, ki smo ga z gorečnostjo ljubili in spoštovali. Dragi in nezabni soprog in oče. Kakor sonce v zaton odšel si od nas, tužno in jadno nam je pri srcu, ko pokle-kamo na Tvoj grob. Gladili) bi trato, v solzah sadili Ti rože in v jadu razbolečega ip žalostnega srca klicali Tvoje sladko ime — toda grob ostane zaprti — ni Te več. K Vsemogočnemu se dvigajo naše mile prošnje vsako uro in minuto: Daj Bog našemu soprogu in očetu mirni počitek v tuji zemlji do angeljskega klica k večnemu vstajenju. jat.-. Žalujoči ostali: Maru Cermn, soproga; ' Marij por. Vidmar, Pavlina por. DeLaney, Anna por. Prijatelj in Josephine, hčerke; Ron DeLaney, Edward Prijatelj, zeta; Alice, Frank in Charley, vnuki in vnukinja. Cleveland, Ohio, 15. marca 1937.