List 39. Tečaj XVI. gospodarske, obertniške N naro izhajajo vsako sredo po poli. Velj po V «11 ijo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 10 kr. kr ¥ Ljubljani v sredo 29. septembra 1858. Dober svèt vinorejcom na Dolenskem. Dolensko grojzdje je letos še prekislo, da bi bil že zdaj čas za branje ali terganje. To so nam pravili že nekteri Dolenci; tega smo se tudi sami prepričali pred malo dnevi, ko smo pokusili grojzdje iz dveh dolenskih sieer dobrih nogradov. Znabiíi, da je v kakšnem nogradu že kaj bolj dozorélo gotovo pa še nikjer tako, da bi bilo že ? zdaj za terganje god no. Da se pa grojzdje letos ni še skuhalo do dobrega ni čuda; saj celo poletje nismo imeli dosti vročih dni za-poredoma, in uni mesec je bil dosti slaběji za zoritev jagod kakor zdaj ta. Naj se tedaj vinorejci naši, če si nočejo kisovca ne prihité s i tergatvijo, in naj raji ča kaj o pridelati, nikar saj do sv. Terez i je, ako bojo vidili, da vreme ostane dosti toplo in nedeževno. ? je Da se pa to more brez škode za vsakega zgoditi treba, da vsi tako storé in da vsi odložijo tergatev saj se kakih 14 dni, dokler ni grojzdje kar naj več zrelo, ali da se saj ne terga vsako grojzdje. Se vé, če le eden ostane, vsi njegovi sosedje pa okrog njega so potergali, se mu mora škoda goditi, ker muhe, ose, tiči in tatovi tr rejo potem le na edinega samca. Ravno za tega voljo so no gradske postave zlo potrebne, ker one zapovedujejo vsem storiti, kar bi sicer le umni gospodarji posamno radi stoiili. Okoli Du naj a, na priliko, in tudi drugod po Nemškem itd., kjer imajo dobre vina, bojo tergali še le o vseh Svetih: naj si iz tega posnamejo nauk nasi vinorejci! Vsak dan, ki nam ga bo Bog dal še toplega, se bo zbolj-šalo vino še veliko veliko, — in dobro blago se lože in draž je spečá. zimo j'h I? V ze Zdaj pa še eno. Mi sicer na tište vraže ki se pritikujejo repatim zvezdam, nič ne der enega pa večjega, ki je deržal blizo pol mernika, temu smo na dnu štiri luknjice nekoliko manjše od graha zvertali. Po tem grémo v bližnji bukov cr to ojzd ? kjer je več kot prevec tega zlo škodljivega merčesa bilo. Tukaj zakopljemo manji lonec tako v zemljo, da je bil vès do verha v nji; druzega večjega pa napolnemo z nabranimi kebri, ga postavimo na pervega, pokrijemo z nekim lončenim pokrivalom, denemo in zamažemo z glino med na verh tega še nekoliko ruše, pokrivalom in loncom vse okoli in okoli tako, da se ni moglo oglje s soparico izkaditi. Zdaj smo zakurili okoli zgornjega lonca, in smo kurili skoraj poldrugo uro prav močno, tako, da smo mislili, da v tem času in v tako hudi vročini bi gotovo mogli kebri ne le olje od sebe dati, temuč tudi že vsi sožgani v loncu biti. Zato odgrebljemo žerjavico od njih in jih odkrijemo. Pa kaj najdemo? Kebre tako stis-njene, da jih je bilo za četerti del manj viditi v loncu i vse mastné, ravno take barvě kot prej. Potem hočemo vi- , koliko se je olja v spodnji lonec nateklo? Torej po- in res je bilo v njem za pol diti tegnemo zgornji lonec prec malega kozarca olja. Ko bi bili kake 3 ure kebre kuhali, bi bili morebiti polič olja dobili. Al napol kuhani kebri so s svojim oljem vred deleč okoli tako hud smrad napravili, da ga ni bilo prestati. Kar smo mogli smo vsi bezali, in eden drugemu rekli: Nikoli nisem se bil v takem smradu, pa tudi nikoli več ne bomo iz kebrov olja kuhali. Janez Ziegler. Kratek popis kmetijstva po ribniškem okraji Spisal fajmošter Janez Ziegler. I. Vunanja in notranja podoba zemlje R i b n i š k Ljublj Dolina okraj je kakih 12 ur hoda proti ju tega okraj a je 4 ure dolga in večidel tergu je bolj stis kdo ne dá iz glave izbiti pa ce si eno uro široka, le proti Sodaršk od naj vsega druzega ne njena; tudi se šteje k temu okraju ozka hribovska dolina verjame, ampak samo to, da leta 1811 je bilo vino kaj Obloškega potoka. Od solnčnega izhoda proti zahodu dobro in tudi takrat je bila repatica na nebu. Naj ji ima le-ta okraj na levo in desno stran precej visoke tedaj tudi letos prepusti grojzdje dobro zgoditi! Ta vraza hribe in gojzde. Proti izhodu se po lepi cesti čez homec se mu bo saj dobro splacala. Gospodarske skušnje. kteri se Jasenec zahodu čez visoke Obloške planjave do Cerk imenuje, pelje na Kočevsko, in proti in do Rakeka k železnici ur hodá. ? tudi po lepi cesti kakih šest (Rčženi snetljivec ali rčženi rogci, tudi rožički) dobro phani, potem na mleku kuhani in v majhni črepinji hišnim m uh a m nastavljeni, jih gotovo pokončajo. Od kebrovega olja nekaj V mnogih casnikih smo že brali, da se dá iz kebrov V tem kraji ste dve fari, 3 vikarijati in 2 kaplaníi z 13 duhovnimi ribniski terg s 45 vasmi in okoli 9600 ljudmi. Obnebje je tukaj dosti ojstreje od Ijubljanskega za toraj vsaka setev kakih 14 dni pozneje dozori kot okolj Ljubljane; v Obloške m potoku in po Gerčarcih pa še pozneje. Ne seje se tukaj ajda nikjer in tudi nikjer ni nogradov zavoljo prezgodnje jesenske slane pa tudi prepozne dobro olje za škornje ali kola mazati, tudi za svecavo itd. tihe gorkote spomladi. izkuhati. Ker je ravno letos bilo tega merčesa sila veliko, Zavoljo večkratne burje od solnčnega izhoda je po se zménimo, da hočemo poskusiti: ali je res to, kar čas- ribniški dolini večidel zdravo obnebje; zdrave vode nikjer niki od kebrovega olja govorijo. 8. majnika popoldan se ne manjka, in večidel je izpod gora toliko izvira, da malne zberemo skupaj, vzamemo dva lonca, enega manjega, ki je goni in večjim potokom podobna začasno poverh teče, pa meril okoli dva bokala in ki je bil precej širok na verhu, se kmalo zopet v zemljo zgubi. Kadar pa dolgo dežuje ali celó v plohah, se voda po polji in travnikih razširja. Ce to dolgo terpi, posebno poleti, napravi povodinj veliko škodo; če pa malo časa, pognoji zemljo tako dobro, da naglo in dobro vse raste. Vsi škodi pa, ktero povodinj v le-ti dolini večkrat delà, bi se s pridnostjo tukajšnih prebivavcov prav lahko v okom prišlo, ako bi se z združeno močjó delà lotili. Le-to se pa ne zgodi, zato, ker se Ribničanji bolj kupčije in rokodelstva deržijo kakor kmetovanja. Pridelki posebni tukajšne zemlje so izmed živine: Goveda, maslo, pitani presiči, mnogoverstna perutnina, pa tudi divjašina, vendar le bolj po redkem dobivana, med ktero je največ polhov, kterih se večkrat na tavženle ujame in se radi povžijejo. Iz verste želiš se přiděla dosti žita, posebno okušen kro m pir, malo sadja, predivo, merva in lesenína. Iz rudne verste: Lončena glina, apnénik, tudi sèm ter tjè železná ruda. II. Obdelovanje polja. Po vsi ribniški dolini je poverhna zemlja večidel ap-néna puhlica, pod ktero so sèm ter tjè pesek, glina, večidel pa apnéne skale, ktere se sèm ter tjè že po njivah, spaš-nikih in senožetih poverh kažejo, in ktere storé, da ob suši pri plitvi zemlji vse sejanja poginejo, ob moči pa obilen sad rodé. Na tukajšnih njivah raste najraje le-ta plevel: osad, slak, zlatice, erman, mleček in červivec, kterega najraji z vlako pokončujejo, le po prosu s plečvijo. Njive se gnojé tukaj le po tretjem ali četertem pridelku s konjskim ali govejim gnojem, ali pa tudi s cestnim blatom in pe- pélom. Ker so pašniki večidel med leskovim in ternjevim ger-movjem, ne pozno v jeseni spod takega germovja stara trava, iistje in praprot za nastel pobira. V Loškem potoku, kjer je veliko smrekovega in hojevega lesa, imajo večidel razdrobljeno smerečje za prav dober nastel; ker pa smereke večkrat presilno obsekavajo, se jim jih tudi dosti posuši. Gnoj ostane čez zimo večidel v hlevu, da je živini gorkeje in da se bolj udela. Kakor skušnje učé, zdravju živine to nič ne škoduje. Svinjam se pa vendar dvakrat v tednu izkiduje. Cez zimo napravljeni gnoj večidel prezgodaj na njive vozijo in ga ne pusté, da bi se na gnojišču prekuhal; tudi ga že pozno v jeseni po njivah trosijo in še le spomladi podorjejo. Njive brez sejanja preorati pa tukaj celó ni navada. *) *) Razsoditi: ali je tako ravnanje s gnojem pravo ali ne, dostavimo tu poglavitne pravila ali regelce za gospodarstvo z gnojem. Te-le so: Ce hoće pameten gospodar gnojno moć v svojem g noj i obderžati in pa uhraniti, da mu je nič ne uide, mora ali sirovi ali frišni gnoj na njivo z v oziti, pa gapodorati, preden zgnjije in naj bolj o moć iz sebe izpuhti, — ali pa mora skerbeti, će ga ima dalj ćasa v hlevu ali na gnojišću, da zaderzuje vse iz njega puhteće stvari tako, da mu ne uidejo. To ste edine dve prave poti umnega ravnanja z gnojem. Skušnje so do dobrega poterdile, da si gospodar svoj gnoj veliko bolj v prid oberne, će ga še sirovega ali fr i snega, nepode-1 an ega iz hleva spravi na polje, kakor će ga po navadi brez skerbi na gnojišću ima, da ga sonce prepeka in dež spira. Iz tega sledi nauk: s'e le mores, zvozi gnoj iz hleva naravnost na polje. — Kako pa je ravnati, da je prav, kadar gospodar gnoj vozi na polje? Gnoj na njivi poverh raztrositi ali ga zvoziti na maj hne kupe, je le pozimi prav, kadar gnojna vlaga zmerzne in gnoj vès terd postane, da ne morejo iz njega najbolje gnojne stvari (ogelno-kislina in pa amonijak) izpuhteti. Vendar tako zmerznjeni gnoj tako rekoć oterpne in še del j casa potřebuj e potem, předen se spet oživi njegova gnojna moć. Najbolje je tedaj. gnoj pod-orati berž ko je moć, ker zemlja najbolj zaderžuje trohnele stvari. Ce pa ni moć na polje zvoženega gnoja berž podorati, bo imel gospodar naj manj zgube, će ga na njivi nakiaa na široke, pa ne previsoke kupe, in še zemlje na-nje nameće. Ce paže mora narediti visoke kupe, naj jih naredi, dana pol- Setev po njivah se pa tako-le godi: Pervo lete sejejo: turšico, krompir in lan na gnoj; — drugo leto: proso brez gnojenja ; — tretje leto: pšenico; — četerto leto zopet pšenico na gnoj in ječmen; — peto leto: oves brez pognojenja; — šesto leto deteljo. Orje se tukaj večidel preplitvo, le po tri, štiri ali k vecjemu pet palcov globoko; pri vlaki se brana odzad prav nič na stran ne poteguje. Razore delajo večidel po 2 sežnja široke. Drevo, s kterim orjejo, je majhno, lahko in ozko; na zadnem koncu ima dvoje rogov; lemež je komaj eno ped dolg,* čertalo je pri dnu nekoliko zakrivljeno in na nizke kolca naslonjeno; obraća sicer dobro brazde, pa za globoko oranje ni nikakor pripravno. Va-nj vprežejo po dva konja, po dvoje voličkov ali pa, kar je tudi v drugih dezelah za pametno spoznano, tudi po dvoje krav; konji vlecejo v komatih, voli in krave pa v jarmih. Brana je od zad širokeja kakor spřed; nataknjena je z 27 branjiki, kteri so po ped dolgi. Navaden je tukaj tudi val; ž njim po-valjajo vsejani oves, proso in lan. Tudi se vidi sèm ter tjè še vès lesen voz, kterega kolesa so s prekrižanimi špicami ; ž njim gnoj vozijo; namesto ročic imajo na vsaki strani kake dve skupaj zbite žaganci. Po ribniški dolini sejejo najraje zimsko pšenico, jesenski in spomladanski ječmen, oves, proso in turšico; po O b-loškem potoku in po Garčavcih pa le spomladanski ječmen, piro, turšico in proso; réží, dasiravno je rada lepa, se pa prav malo seje. Zimska pšenica je le golica; najraje jo sejejo na prosišče, turšišče ali pa na krompirišče ; na novo ji le ondi pognojijo, kjer se na njivo drugo leto seje. in zato, ker jim sicer rada poleze. Za pšenico je tukaj najbolji čas setve od 15. do 30. kimovca (septembra), vse druge v jeseni sejane žita pa sejejo pozneje, dokler snega ni. Pred setvijo pšenico z apnéno vodo dobro pomočijo, da jim snetjava ni. Pšenica pri nas malokdaj pozebe, in je konec malega ali pa v začetku véíikega serpana zrela; obrodí po 4 do 10 zern. Spomladansko pšenico rada rija vzame, za-toraj je le sèm ter tjè po malem sejejo. Jesenskemu ječmenu se mora pa dobro pognojiti, in že po vsejanem drobnega gnoja nekoliko potrošiti je dobro. Seje se pozno v jeseni pred snegom. Pozebe rad ; če pa ne pozebe, obrodí od 8 do 14 zern. Spomladanski ječmen je tukaj dvojne in pa čveterne verste, pa le po malem obrodů Oves se seje tukaj na pšenišče in ječmenišče ali pa tudi na slabo pognojeno krompirišče; večidel dobro obrodí. Proso, kterega so nekdaj pred turšico in krompirjem največ sejali, tukajšni kmetje zlo cenijo; njegovo moko ra-bijo za kruh in za kuho. Seje se pa sred véíikega travna na turšišče; mu dobro pognojé, ga povlečejo in povalijo. Sejejo pa tukaj belo, rujavo in černo zernje; černo je zato bolj obrajtano, ker v jeseni zgodaj dozori. Sejejo pa proso tukaj prav gosto zato, da prosenico živina raje jé. Turšico, ktero tukaj sadé, imenujejo formentin, berž ko ne, ker je laškega rodu, činkvantinu podobna, samo da tukajšna višje raste in ima večje sterže. Ona zgodaj dozori; zavolj tega je za tukajšne in vse take kraje, kjer je jesen zgodaj mraz, kaj dobro in pripo-ročila vredno seme. Seje se na deteljsče in se ji dobro pognoji. Konec malega travna jo sejejo ali veliko več sadé, ker ji na njivi po dva čevlja z matiko jame naredé iu va-nje po dva ali tri žerna veržejo in z zemljo zagernejo. Ko se ozeleni, jo dobro okopljejo in s fižolom zasejejo; ko je pa poldrug čevelj visoka, jo osujejo; noter do dozorenja nič več ž njo opraviti nimajo. drugi èevelj visoki gnojni kup verže nekoliko zemlje, na to pa spet pol drug i čevelj na debeio gnoja, potem spet zemlje in tako naprej. Na tako napravljenem kupu ostane gnojna moć v gnoji, in sama ta je, ki delà gnoj rodo-vitcn, in za to mora gospodar skerbeti, da mu ne uide. Vr. 307 Svarilo kmetom ? kteri mesto nosijo sadje na prodaj Prepozno je sicer za letos to svarilo y al ker se opira na skušnje, ki so jih nektere kmetíce to poletje _ _ . « t i V« « • Ai* 1 hribu Garicim, polovica pa na hribu Hebal, kakor je bií ukazal Mojzes, služabnik Božji. In blagoslovit je narprej izraeljsko ljudstvo; na-to je bral vse besede blagoslova in prokletstva, in vse, kar je pisano v bukvah postave. Ničesa ni zamolčal, kar je ukazal Mojzes, ampak vse je ponovil in jesen v Ljubljani glasiti. Naj bode saj ne pozabi, bi bilo prav nismo mogli pred raz dozivele, ga dober nauk za drugo leto, in da se da bi ga prihodnje leto ponovili duhovni gospodje na prižnicab. Nezrelo sadje ni zdravo; na kmetih se vé vsako leto dosti od tega, ker griža je večidel následek zelenega y • V pričo vse izraeljske mnozice, pričo zen in otrok, in pričo ptujih, ki so med njimi bivali." In vse ljudstvo je upilo in obljubljajo, da hoće Gospodu služiti. Hriba sta se dan današnji bolj obraščena od drugih v deželi; visoka pa ništa čez 2500 čevljev verh morja, ali kakih 7—800 čevljev verh doline. Med hriboma, kjer je sadja. Zato se nezrelo sadje ne sme prodaj at i. Mestni zdravniki morajo za to skerb imeti in ćuti nad tem da se tako škodljivo sadje ne y prodaja ; zato ga vzamejo takim prodajavcom in ga kakor koli pokoncajo; v Ljub ljanico ga pomečejo ali kam drugam ; čeravno ga ne me Ljubljanico, da čejo radi v že tako pokvarjena po se ne pokvari se bolj kakor je raznih gnjusnih rečéh, bi mi dolina najširokejša, stoji mesto Sihem, in na vseh stranéh ga obdaja lep gaj oljkinega drevja. Mesto to je gotovo eno najstarejših na svetu; stalo je berž ko ne že o Abra-hamovem času. Abimeleh, Gedeonov sin, ga je bil v domaćem puntu vzel in pogubil. Tudi pozneje je bilo v nepokojnih terdih časih večkrat razdjano, pa vselej spet p vij etna, rodovitna sveto- sozidano, ker je sihemska okolica jako vali, naj ga nikoli ne veržejo v vodo, ker se dá ze kak hrušk, breskev m drugače pokoncati. Letos so večkrat nezrelih jabelk, druzega sadja pobrali Jjudém, čeravno so se jim smilili, če mogli so začeli jokati, da so ga tako daljec na šrangi za-nj plačati in več takega. přinesli, so in polna studencov, ki zemljo dobro namakajo. Celó skozi mesto teče precej obilen potok, ki o podnožji hriba Ga-ricim izvira, in noben kraj v celi deželi nima toliko dobre vode ko Sihem. Po razkrojenji ljudstva v dve kraljestvi leta 970 pred Krist., pod Jeroboamom, pervim izraelskim kraljem, in še Al kaj, ker bi v takih okoljsinah usmiljenje ne bilo na pravem mestu! Ce si ze ljudje sami sebi škodujejo da nekoliko pozneje, je bil Sihem glavno mesto novega kra-Ijcstva — in ko je bil S aim an a s ar popačene Izraeljce v ali y nezrelo sadje poberajo z dreves, ktero se jim tako ne plača kakor zrelo, ker tako sadje le revni se vendar ne more terpeti, da si mestjani še bolezen kopovali z nezrelim sadjem. Žalostno je res, kterega zadene, če jerbas za jer-basom srre rakom žvižgat — al kakošen nauk naj je neumni ljudje kupujejo bi nikoli asirsko suznost odpeljal, glavni sedež novih naseljencov, ki jim Samarijani pravijo. Samarijani, ki jih je še ne- imajo še dan današnji nek prepis pen- koliko v Sihemu y gre to vsem, ki iz kmetov sadje nosijo na prodaj ? naj le vselej zrelo sadje prinesejo! Za tako bojo vec skupili in nikoli se jim ni bati v škodo priti. Dobro si zapomnite to, drage kmetice! ktere imamo prav radi, če priđete z lepim, zrelim sadjem zrelim vas čaka le gotova zguba in pa še pokora! tatevha ali peterih Mojzesovih bukev shranjen, ki utegne že 2600 let star biti. 0 sihemskem mestu bi se dalo marsikaj zgodovinskega povedati, pa naj zadostuje to. Zamolčati pa vendar ne morem, da Sihem je rojstno mesto sv. Justina, ki je kristjane pri rimskih cesarjih pervi pismeno zagovarjal, pa y z ne Sedaj ker y leta 167 v Rimu slavni venec mučenstva zadobil. imenujejo domaći mesto le Na plus, ne več Sihem je bil cesar Vespazian tù rimsko uselitev napravil in ji Neapolis" je nastalo ime ime „Flavia Neapolis" dal. Iz » Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah » letu 1857 Spisal Mihael Verne LUI. Naplus." Unikraj tega precej velikega mesta so prenoćili tovarši pod milim nebom. Naslednje jutro pa so prišli v treh urah v Samarijo, nekdaj krasno, sedaj pa popolnoma razdjano mesto. Tudi S ama rij a je sila staro in slavno mesto verh nekega okroglega hriba, zakaj že leta 900 pred Krist, je Obširno Jožefovo polje je berž ko ne najlepše v kupil izraeljski kralj Omri od nekega Samara omenjeni celi Samarii, in je zanimivo tudi v zgodovinskem obziru. hrib y dá na njem mesto sozidati • V Tù namrec je iskal Jožef brate svoje prej ko so ga na nem posestniku Dothajnskih pasnikih v Egipt prodali, in tù je le cetert , in ga imenuje po prejs-— Odslej je bila S a mari ja glavno mesto izraeljskega kraljestva, in samarijški ali S a ni a r i j o. ure od Jakobovega studenca, konec omenjenega polja proti izraeljski kralji so ga skerbno lepšali. Ko so pa Asirci pod severju — častitljivi, pa sedaj zlo zanemarjeni grob egip- Salmanasarom izraeljsko kraljestvo zaterli, je bila Sa- tovskcga Jožefa. Ko je namreč Mojzes Izraeljce iz terde marija razdjana in vsa njena krásnost je zginiia. Še le po egiptovske sužnosti rešil in iz Egipta peljal, niso pozabili Jožefovega trupla seboj vzeti, ampak so ga pod Jozuetom zvesto přinesli v obljubljeno deželo, in tù pokopali. in Jakobov studenec, iz kterega še voda zvira, dasiravno je že skorej vès zasút, Omenjeno polje pa mnogih stoletjih daruje cesar A v gust dolgo zanemarjeno mesto Herodu, judovskemu kralju gerdega kervoločnega spomina — in Herod ga povzdigne spet iz starodavnih podertin, in ga tako olepša, da je bilo krasno, in znabiti krasnejse ko nekdaj. Toda Herod dá novosozidanemu mestu in Jožefov grob niso edini zgodovinski spominki teh tudi novo ime, in ga imenuje Avgustu na čast — Sebaste. krajev, ampak cela okrajna je zgodovinskega spomina Tudi Herod An tip a, sin unega kervoloka, je olepšal Za omenjenim grobom se zavije pot na levo stran v mesto z razni mi poslopji. lepo prijetno dolino med hriboma „Garicim" na desni, in „Hebal" na levi, Al pod solncom ni nic stano vitnega! Zginiia je spet vsa lepota nekdanje toliko krasne ki sta jako zanimiva, naravna zgodo- Sam arije, in sedanje S ebas te so le še revna vas, toda vinska spominka starodavnih časov. Ko je bil namreč Jozue polna zanimivih ostankov nekdanje krásnosti. Čez 300 in mesto Jeriho in Hai vzel in pogubil, je peljal Izraeljce še več kaj lepih marmornih stebrov našteješ še lahko v okoli leta 1439 pred Krist, naravnost v Sihem. Tù je razpostavil šest Izraelovih rodov na hrib Garicim, ostalih vasi in okrog po hribu; mnogo jih stojí še po koncu, še več pa leží podertih na tléh. — 0 koliko zgodovinskih šest pa na Hebal, in je ponovil za vezo ljudstva z Bogom, spominov obudujejo ti žalostni ostanki nekdaj toliko kras- Vse ljudstvo pa in starašine in poglavarji in sodniki so nega mesta! Bilo je od nekdaj sedež vsakoverstnih hudobij stali na oběh stranéh škrinje zaveze pričo duhovnov, ki so in křivic. Molikovanja, razujzdane samopašnosti in gerdih n nosili škrinjo zaveze Gospodove polovica ljudstva na hudobij in křivic nekdanjih izraeljskih kraljev nočem tù v 308 misel jemati, ampak le dveh že omenjenih He rodo v hočem opomniti. Tii je dal kralj Herod I. ženo in dva sina umoriti, in tù je žertoval sin njegov, sladni prešestnik, Herod An tip a, pri slovesnem obědu mladi plesavki in hudobni materi njeni glavo sv. Janeza kerstnika. Pa zgodaj že je v Samarii dijakon Filip oznanoval Kristusa in nauke njegove; dasiravno se je mnogo ljudi spreobernilo, je bilo vendar še mnogo hudobnih med njimi; zakaj ko sta aposteljna Peter in Janez v Samarijo prišla, da bi novospreobernjene v veri poterdila, in da bi sv. Duha přejeli, jima ponuja nek čarovnik z imenom Simon dnarja rekoč: „Dajta tudi meni to oblast, da, na kogarkoli roke položim, přejme sv. Duha. Peter pa mu pravi: Pod-zlo ti pridi in tvoj dnar, ker meniš, da se dar Božji za dnar dobiva! Nikakoršnega deleža nimaš pri ti reči, zakaj serce tvoje ni pravo pred Bogom. Delaj tedaj pokoro zavolj te hudobije svoje, in prosi Boga, da bi se ti odpustila ta mise! tvoja; zakaj vidim, da si poln grenkega žolča in v krivico zamotan." — Dalje od Samarije pelje pot dolgo čez precej visoke hribe in doline. Na nekem odrastku teh kamnitnih hribov, ki ga na treh stranéh precej široka planjava obdaja, je stalo nekdaj sloveče mesto Be tu li a, ki ga je v letu 6T0 pred Krist. Holofemes s strašno vojsko oblegoval. Imel je namreč 120,000 pešcov in 22,000 konjikov pod seboj, in gotovo bi bil mesto vzel, ako bi ga ne bila otela sloveča Judita, mlada lepa vdova. Otela pa ga je tako-le: Zala vdova se namreč olišpa kolikor more, gré v šotorišče so-vražnih oblegovavcov, se prikupi načelniku — kar ji je pri njeni mladosti in lepoti menda lahko bilo — ponoći mu na tihem glavo odseče, se spet srečno v mesto verne in dá Holofernesovo glavo na mestno ozidje natakniti. — Ko so-vražniki naslednje jutro glavo na ozidji ugledajo in načelnika svojega umorjenega najdejo, se podajo naglo v beg — in mesto je bilo oteto. Kraji, kjer je Be tulia stala, pravijo sedaj Sanur. To je Juditina slava. Nekteri jo visoko čislajo in povzdigujejo. Al take — z nevarnostjo ženske sramožlji-vosti in čistosti, z zvijaško izdajo in z navratnim umorom pridobljene slave ne gré povzdigovati ! Saj se nahajajo brez tega v vseh casih, zlasti pa v sedanjih vertoglavi prenapetneži, ki z izgovorom, da hočejo domovino svojo oprostiti in osrečiti, posebno vladarjem po življenji strežejo. Kar ni prav, ni prav, ko bi tudi desetkrát v svetem pismu stalo ! Veliko zanimiviši in mikavniši so dalje na prej na desni bližnji, dasiravno sila kamnitni in pusti hribi Gel boe, kjer so Filistejci v starodavnih casih Izraeljce pod kraljem Savio m v ocitnem junaškem boji hudo otepli in popolnoma zmagali. Savlov sin, verli hrabri Jona ta, Davidov prijatel, je v terdi bitvi konec vzel, kralj pa je v obupu sam sebe pogubil, ker je nekemu mladenču ukazal, naj na-nj plane in ga umori. — „David to zvedši razterga oblačilo svoje, in enako vsi možje, ki so pri njem bili, ter žalujejo in jokajo in se postijo do večera zavolj Savija in zavolj Jo-nata, sina njegovega, zavolj ljudstva Gospodovega in zavolj Izraelove hiše, da jih je toliko padlo pod mečem." ... David pa je objokoval Savla in Jonata s sledečo žalostno pesmo: „Premisli Izraelj, kdo so ti, ki so na tvojih gorah ranjeni umerli ! Najimenitniši v Izraelu so na tvojih gorah pobiti; kako so padli mocni? Ne pravite tega v Getu, tudi ne oznanujte na tergih v Askalonu, da se kje hčere filistejske ne veselé nad tem, in hčere neobrezanih veselja ne poska-kujejo. — Gore Gelboe! ne rosa ne dež naj ne pada na vas; tudi polja in njiv za pervine naj ne bo na vas, ker tù je bil veržen škit mocnili na tla — škit Savlov, kakor da bi ne bil z oljem maziljen. Jonatov lok ni přišel nikdar brez kervi in masti pobitih vojakov nazaj, in Savlov meč se ni vernil pražen. Savl in Jonata, ljubeznjiva in lepa v svojem življenji, se tudi v smerti nista ločila: hitrejša sta bila ko postojne, močnejša ko levi. Hčere izraeljske, jokajte nad Savlom, ki vas je oblekel s škerlatom v veselje, ki je dal zlata v olepšanje vaše. Kako so padli mocni v boji? Je ubit Jonata na visočinah tvojih? Zalujem po tebi, brat moj Jonata, ti prelepi in ljubeznjivi čez žensko ljubezen I Kakor ljubi mati edinega sina svojega, tako sem jaz tebe Ijubil.« Gore Gelboe na desni strani pustivši dospejo romarji naši proti večeru do severne meje samarijske okrajne k neki precej veliki vasi blizo sloveče Ezdrelonske pla-njave. Od Naplusa do te vasi so imeli 10 ur hoda, in tù so prenoćili spet pod milim nebom. Vas, ki ji Dženin pravijo, spada še pod samarijsko okrajno, in stoji kaj krasno o podnožji nekega srednjega hriba; pa dasiravno je, kakor pravim, precej velika, nima vendar razun lepe prijetne lege in nekoliko dobro obdelanih vertov nič posebnega. Pri vsem tem pa je zavolj velikega Gospodovega čudeža vendar jako zanimiva. Res, da sveto pismo nam ne naznanja imena vasi, pa starodavno zročilo pripoveduje, da čudež ta se je pri vasi Dženin zgodil. Ko je namreč Jezus na poti iz Galileje čez Samarijo v Jeruzalem v neko vas šel, „mu je prišlo naproti deset gobovih mož, ki so od deleč stali in glas povzdigovali rekoč: Jezus, učitelj, usmili se nas! In ko jih je zagledal, je rekel: Pojdite in skažite se duhovnim. In prigodilo se je, ko so šli, so bili očišćeni. Eden zmed njih pa, ko je vidil, da je očišćen, se je vernil in je z velikim glasom Boga častil: in je pádel na obraz pred njegove noge, in se mu je zahvalil. In ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril in rekel: Al jih ni bilo deset očišćenih? Kje je pa unih devet? Nobenega ni bilo, da bi se bil vernil in Bogu čast dal, kakor ta ptujec. In mu je rekel: Vstáni in pojdi; vera tvoja ti je pomagala." (Dalje sledi.) Goslar. Po poljskera spisal Gr. Krek. (Dalje.) Tako je začetek. Graničar sedi v tamnici, ločen od svojih otrok. Njegovi sovjetniki, ki so zavoljo razujzdanosti in drugih pregreh zaperti, se šalijo s kaznijo, ki jim jo bo prestati. Vino pijejo in se skušajo, kdo bo veckrat letil gori in doli med ostrimi šibami. Pri železnem omrežji le sedí mož zamišljeno, ki se ne peča in ne pazi na šemarije to-varšev svojih, ker serce njegovo je okamnelo; le okó še miri ono stran za mestom, kjer je viditi na bregu reke senco gostih logov, izpod kterih se razprostira prostorna livada, kjer bodo prihodnji dan uad njim nesrečnim izver-šili kazen smerti. Nesrečnik, v cvetečih letih možke starosti, se mora posloviti od sveta in pasti kot žertva smerti, dasiravno je pošteno živel. Mlad se je bil oženil, kakor je navada pri krajanih, in v krátkém je bil oče mnogih otrok. Slabe letine in sosebno vojna služba, ktera ga je oddalila gotovo vsaki mesec od koče, spravile so ga na beraško palico. Da si vsaj nekoliko opomore, sklene najstarejega sina oddati v mesto, da bi se rokodelstva učil, pa ni bilo mogoče; sin edini, od kterega se je podpore nadjal, postal je vojak. Čez nekoliko časa se še ljubljena njegova ženica po mnogih skerbeli in težavah poslovi v bolji svet. * " ÍW W y ' & ^Vs1 y \ * \l - ' TIB f Žena, še ti si me zapustila, Ki si lačnim detcom kruh delila; O nesrečnež jez do neba, Kje pomoč bo mi, kje sreča ! fako objokuje vjetnik smert žene svoje. Sosed, kteremu se je on v serce smilil, vzame k sebi eno dete; od-vzame mu veliko butaro, pa preživiti more še njih sedmero. Krásen je bil oni večer, ko je z žalostním glasom objokaval drago svojo, prerano umerlo ženico. Smertna tihota vladala je na zemlji, kjer je cela garava, zavita v 309 nočni plaše, spala v sladkih sanjah. Bledi mesec razsvit ramo natanko življenje južnih Slovanov, Donave bivajočih, zapazimo kmali, da njih notranje življenje, vir njih misel in njih običaji so dokaj podobni življenju starih Gerkov, ali da bolje rečem, upljiv starih Gerkov ■■■■■■■■■■■■■I ne na desnem bregu Ijeval je zemljo; vse okoli je počivalo; le nesrecni nas graničar zapusti kočo in hodi v razmišljenosti nemirno po cesti gori in doli, da pozabi žalost; v • iz sanj zbudí ga rož ljanje vozov; bili so tergovci, ki so pripeljali žito iz Banata, je prek rek in planin med Slovane „Oh, dvajset vozov polnih žita!" Tako jame on zopet zdi-ho vati; nesreča ga zmaga, jezno potegne izza pasa handžar skoči hitro k zadnjemu vozu, handžar potisne berzo zaplodil se, bivajoče 7 v ža dalječ od njih na severu, in duh greški ucepil se je v narod slovanski, kar se še danes kaže v načinu njih misel in vsakem dušném obziru, cesar se lahko vsak prepriča, ki le nekoliko premišljuje notranje življenje Gerkov in Slovanov. Rapsodično-epična poezija jugoslovanska, ki se ohra-Viditi je, kako pri železnem njuje v ustih goslarjev in drugih potujočih ljudskih pevcov, kelj, misleč, da se bo usulo ž njega žito, pa Bogu bodi potoženo! namesto žita, ki ga je pričakoval, se ulije po handžaru kri rudeča. omrežji sklepa roke in zdihuje: je dedšina po starih Gerkih, ki so pervi pokazali, kako se nezgodna ti tergovska dusa! Nisem nikdar iskal kervi tvoje, Marveč žita, da otroke rešim. Dan je zopet minul. Solnee je že zapadlo zgodo vina národska razširja od roda do roda. /Konec sledí.) 7 noč se přibližuje, da pokrije s svojim černim plajščem trudno naravo. Zopet slonim pri oknu, in poslušam strune slepega; v nje- Umetniki slovenski. M W Franc Zajic, pođobar v Ljubljani. govern glasu poznam sinoeno pesem. Bolj ko jo poslušam > F Zaj 9 sin kmetiških staršev, je rojen v mileja se mi zdi, kot da bi se v nji glas ostrega sodnika Zavod nj ah v novooselški fari leta 1821. Nagnjenje k kot da bi iz ust goslarja trobila tromba pravičnosti podobarstvu se je že v 12 let starem fantiču razodevalo. nadzemeljske, neko strašno bitje, kterega razločiti nisem kos. Ker ga starši niso mogli še rabiti za kmetiške delà, je % mar oglašal, Pesem poslušajo s posebno pazljivostjo graničari in mogel čed graničarke, ki si brišejo solze iz oči. Več se nisem mogel zderžati ; napravim se na pot, da kakor v pasti iceljn •t pa na pasi mu ni bilo nic d izrezljevati. Tako je bil . V Ij 9 v razgovori m z cr svoje podobice, da so mu dostikrat krave na sosedne trav-oslarjem. Pridši na nike ali še celó v žito ušle. Da mu ta zamišljenost ni se soznanim ali vsaj most se uverstim med množico poslušavcov, in ko so se vselej dobro teknila, si je lahko misliti in nj bili razšli, poprašam prijazno starca menoj. starši so iz glave 7 ne li hotel iti z si močno prizadevali, mu ljubezen do „možiceljnov" Kdo je le člověk ki z mano govori? vpraša svojega izbiti. Ko pa vsi opomini nič niso pomag 7 in so starši 9 da se mu je veselje do podobarstva prevec k sercu vodnika. y> 55 55 n r> Je gospod cc mu odgovori uprašani vidili prirastlo, so mu dovolili, ko je bolj v leta přišel barske delà bolj očitno delati 9 podo Ali ga poznaš ?" popraša dalje. Ne cc odgovori dečko kratko. ln kaj hoče meni?" Nevem" — je V letu v mojstru Cefe veseljem učil. 1843 je šel Zaj v Idrijo k znanému v uk 9 se je celi čas pridno in z bii odgovor. 79 Hotel bi z vami piti kozarec vina a Pa kmali mu je bilo v Idrii pretesno in veselje mu prijazno umetnosti ga je gnalo 1847 na Dunaj v akademij do sam recem. v Ako ste gospod, pa želite z menoj revežem piti vina Ker pa ni izdelal štirih razredov gl ljudske sole 7 9 hotli v akademijo vzeti. Skoraj bi se bil mogel verniti v gotovo niste iz h kraj Pri nas si gospoda le na vso svojo domovino. Ker so pa dunajski gospodj vidili oenost 9 SO moč prizađeva, da bi nas in naše pesmi zaterla. Ona se in posebno dobro glavo za umetnost unetega mladenca sramuje naših pesem, in ako bi ne bilo prostih ljudi blagega mu spregledali šolske uke, kterih mu je manjkalo, in vzeli , bi mogli pomreti glađu, in naše so ga v akademijo. Tù se je učil s posebnim veseljem ana- serca ki bi nam pomagali gosli bi cerv glodal tomij in antik 7 podlage vsake izobrazivne umetnosti 97 Meni pa pesem vasa jako dopada. Ajdite z menoj pri meni dobili boste pipico duhana pa čašico vina. « 97 Kaj pa vam poreče druga gospoda! Gotovo vas bo Ko se je ravno najbolj učil, je mogel zopet nehati. Leta 1848 je na Dunaji „huda burja" vstala, in bati se je eu ni bilo tedaj bilo da bo vse umetnosti zaterla. Zaj zasmehovala 77 Za to mi ni nič druzega storiti, kakor od Dunaja slovo vzeti. Vernil se je mar zatoraj le urno z menoj s pohvalnim spričevalom od profesorja Kâh a k prisereni stareek 77 Poznate vi gospoda Vuk svojemu pervemu učeniku Cef v Idrijo Ko so hudi viharji tistih let potihnili in je začelo 77 7) Poznam ga sicer po njegovih delih, po osebi se vé zopet sonce mirii sijati, se je napravi! Zaj pet na pot 7 da ne. Le edini ta gospod se ni sramoval z goslarjem voriti. On se ni naveličal celi dan stran mene sedeti pesmi zapisovati, ki sem mu jih popeval. Kadar se naučim m kako novo, berzo poiščem gospoda Vuka, da mu jo zdaj pa v akademijo v Monakovem leta 1851. Tu je poldrugo leto ostal in izurjen v svoji umetnosti se verne potem v svojo domovino, kjer je pomagal slovečemu našemu ar to pojem Cl Ci 79 Kakor dopadejo vaše pesmi Vuku, tako dopadejo tudi meni in morebiti se bolj. CC 55 55 55 Kdaj me mislite zopet obiskati?"" Ako vas ne bom nadlegoval o sejmu?" „In zakaj ne popřed? Ono, kar dobite o sejmu, vam Pod tem nadpisom bodo donašale „Novice" od ćasa do casa kratek obćert življenja in delavnosti kakega slovenskega umet-nika. Gospod pisatelj današnjega spisa je nabral že nekoliko gradiva za to; od već straní mu je pa že marsikaj obljub- ljeno. Ker pa enema samému ni mogoce toliko storiti ko likor obšírní predmet zahteva, se je nadjati, da bodo častiti pisatelji „Novic" po moci podperali domorodni ta namen, za ucc cc 7 hocem jez dvakrat bolje plaćati. „Gospod, ne zato. Ako mi tudi placate več, nisem s tem samim zadovoljen, ker tedaj bi me le vi sami slišali al o sej mih sliši me obila množiea ljudí. Ta odgovor me je spomnil na ono zlato dobo pesništva gerškega, ko je bilo pesniku večji dar, ako ga je poslušalo v olimpijskih igrah tisuč in tisuč ljudí, kot bi mu bil kdo sam podařil še toliko zlata in srebra. In res, ako prebi- kar jih uljudno prosimo. Saj nimamo samo namena posamne domaćine po njih zaslugah razglašati, temuó pokazati tudi, da so Slovenci, kar umetnijo zadeva, prebrisane g!ave. Samouko v vsake verste ima naš narod dokaj. Tudi ti bodo imeli med umetniki mesto, kakor jih naveduje tudi Kukuljevièev „slovník umetnikov jugoslavenskih", kteremu želimo s temi sostavki postreci. Umetnikom slovenskim pa bo hasnilo, da jih narod spoznava, kakor bo to tudi narodu samému v cast. Verh tega pa bo morda tù in tam obveljal še stari pregovor: „Exempla trahuntí" Vred. 310 mojstru Tom v Šent-Vidu nad Ljubljano, od kodar se je v letu 1854 preselil na svojo roko v Ljublj Das ir Ljublj je ma rij mojster po svojem prihodu v pridno dělal in podobaril, je bil vendar še skoraj celó neznan. Ko je v jeseni 1856 doletela krajnsko deželo in zlasti Ljublj velika sreća, da so jo prišli presvitli cesar F Jožef s cesarico Eli za be to obiskat, so imeli mlađega mojstra Slovenci pervi pot priložnost, se z deli soznaniti. Prikupit se je s svojimi izdelki tako, da se je vse nad njim čudilo. je stala na národnem tergu mam mamama^mm . y^^m^m^^m Izdelal je namreč glave za veličastne kterih ena, Em on a, y Modrost in P podobě, tri druge, namreč podobě P stave so bile pod mestno hišo v Ljubljani postavljene.*) Od tistihmal se je razglasilo ime umetnika po mestu in po deželi, in kmalo so zvedili tudi naši sosedje na spodnjem Š taj ars k za-nj Drugo priložnost je imel Zaj letošnjo zimo i se svojim rojakom prikupiti. Izobrazil je namreč dopersno po dobo Vodnik iz sadi y ktero je slovenski národ v ljubljanskem gledišču zvečer 5. februarja t. 1. s tako na dušenostj ) Kakor se je skazal Zaj z Vodnikov podobo kot pervim delom iz sadre, tako je poterdil to svojo izurjenost, ko je kmalo potem izdelal ravno tako umetno kakor lično podobo epozablj gradske-Tom slovenske pisateljice naše, gospe Tur-in-ove, tudi iz sadre po sliki naše nadepolne umetnice, gospodične Langus-ove za gospoda dr. Toman-a. Vès včs udan svoji umetnosti in nevtrudljivo se sukaje pri svojem delu je izgotovil in izgotovlja mnoge naročila i i iz raznih krajev. Vse podobe fame cerkve v Oblokah podoba Marije vnebovzetja v velikem altarju v Tu hi nu enaka podoba v Novi St if ti pri Soderšici, razne podobe Svetnikov v Tiharjih, Za v od nj ah pri Šenštanju itd. so njegove delà in hvalijo mojstra. Enako voljno in lično se udaja njegovemu dietu mehka sadra kakor terdi les in kerhki mar mor. Iz tega izde-ljuje ravno zdaj spominek za rajnko predstojnico ljubljanskih nun y mater Alojz ij o Petricevo. Eno najnovejih del njegovih rok so obraz in roke veličastne podobe Matere % • Božje in deteta Jezusa, ktero so postavili une dní na ljubljansko frančiškansko cerkev. Gotovo najbolj zanimivo delo ga pa še caka, namreč velike kamnitne podobe za štatvo Device Marije, ktero bodo postavili pred cerkvijo sv. Jakoba v Ljubljaui. Vse Zaj cove delà razodevajo izverstnega mojstra in umetnika, kteri ne delà rabotno samo z rokami ; vse nje Slovensko slovstvo » 1859 Te dni nam je v roke přišel novi koledar za 1 etoc y ki ga je spisal slavni naš gosp. Hicinger, kakor smo bili že napovedali pred nekolikim časom. Ta koledar bi se med Slovenci rad kaj bolj udomačil, kakor njegovi pred niki; zategavoljo se imenuje z nekolikim pristavkom: Domae koledar slovenski. Mislimo, da ga bodo Slovenci rea tudi lahko imeli prav za domaćega; zakaj v lični podobir na ne velikem prostoru, in za majhno ceno se jim tukaj ponuja mnogo potrebnega, koristnega, podučnega in zabav y da v nobenem dosedanjih slovenskih koledarjev še ne toliko, in da se novi koledar slovenski lahko meri z marsikterini večjih nemških. , Ce posebej smemo nekoliko razločiti obsežek tega ko-ledarja, povémo, da se cele, iz 4 pol v 12sterki obstoječe bukvice, ki jih spredaj kinča lična podobšina bleskega jezera, delijo v 4 dele. Godovni in zvezdoznanski koledarček v začetku razlaga ob kratkem vso kole darsko vedno s t, štetev časov, stvari in prikazni na nebu y in godove v letu, tako, da se razne reči y ki se na hajajo v obsirnisih koledarjih, pojasnijo tudi za neucenega bravca. Dalje so godovi svetnikov odbrani in razstav-ljeni natanko po takem redu, ki se nahaja v cerkvenem koledarju, v misalu in brevirju, ki se ozira tudi na vse posebne škoiijske koledarje slovenske zemlje; v tej reči st je novi koledar izbral tisto pot, ki gré vsem ljudskim ka toliškim koledarjem, si je pa doslej še nobeden ni popol noma prisvojil. Kar se tiče zvezdoznanskega delà* je ta koledar tudi obširen; ne kaže samo luninih spre-menov, pomrakov solnčnih in luninih, vremena dozdevnega po Heršelnu ; temuč tudi solnčni izhod in zahod, dolgost dneva in pravo poldne za vsaki 10. dan, lunini izhod in zahod za vsaki 7. dan, premikanje solnca in lune po okrogu nebeških znamenj, tudi stan, izhod in zahod velikih planetom s posebnimi prikaznimi, za vsaki mesec, vse z ozirom na ljubljanski zemljopisni stan in srednji čas. Zgodovinski in zemljopisni koledarček pové letnice imenitiiejih zgodb, gačnih, s t i č n e deržavnih in cerkvenih in dru z ozirom na slovensko zgodovino; dalje štati reči od vseh večjih deržav na zemlji, in od stanu katoliške cerkve, sicer ob kratkem. Dalje prinasa razun rodopisa avstrijanske cesarske hiše tudi štatistični pre gled vsega avstrijanskega cesarstva, po poli tični, vojaški, cerkveni in učilni strani, s posebnim ozirom na slovensko zemljo, in sicer po najnovejših javnih virih. Gospoda rs k P in potni koledarček gove delà so žive priče, da ga navdaja tišti višji duh, obsega štempeljsko tarifo za denarske in drugačne kteri je le lastnína umetnika. Povsod zedinjuje estetiko z pisma po novem denarju, vožu w J p 1 in p zgodovinsko resnico, kar se pri tolikih umetnikih pogreša. pošti, in pošiljanje pišem, vse tudi z daljavo krajev Majhne pa terdne postave je prost in skromen v vsem po miljah; to vseje današnji čas vsakteremu, tudi prostému svojem obnašanji. Tih in malo besedi je, pa kar govori, je kmetu, v mnogotero korist. Colna tarifa utegne biti govorjenje moza pravi značaj umetnika. Res se moremo v prid ne samo tergovcu temuč tudi marsikomu druzemu ponašati z njim! Bog mu daj zdravje in dolgo življenje, kteri si od morja in od Tersta sèm oskerbuje kaj unanjega in svet bo še veliko govoril od njega blaga M in teh te, posta vne avstrijanske y in drug Zajic ima se tri brate, kteri so tudi vsi podobarji. bolj znane, zlasti med Slovenci rabljene, s primero proti ■ l • • t V » I m # » « * • * â ^ « « * - - . . « m % m i t fl • 1 _____•_____J _ y kteri je prisel te dní iz akademije iz Benedk y 111 Tine Marko, kterega so pred kratkim tudi že „Novice" hvalile, sta pri Francetu; Anton pa podobari domá. Poslednja dva sta samouka. Imenovati se smejo ;,čveterčki umetnosti'4, ktere je rodila prosta kmetica slovenska. Slava! da avstrijanskim, in sicer do desetink in stotink, menimo, bo vsakteremu več ali manj koristno znati. Kar se tiče denarja, nahaja bravée novi in stari denár v primeri med eboj y tudi nekaj od unanjega in papirnate denarja, posebno pa tab za premenj S Malavašič. i n tarega denarja križem (Reductionstabellen) y od kraj carskih delín do 10,000 goldinarj H koncu so ejm za vso k * U tedaj tudi za Istnjo r> No vice" so takrat z zasluženo pohvalo imenovale gospoda del Berieškega in Ogerske in za vse t * f za in Zajca; glej list 95. Pis. **) Zajic ima mnogo majhni h Vodnikovih podob iz sadre ^ • -v. m m «l ri» " sicer za bližnj ktere živo (gipsa) in jih prodaja po 1 il. rodoljubom kot spomin ek slavnega pesnika. Nadjamo se priporocamo vsem da y kot za nemški Štajer in za Horvaško, za druge dežele zapopada le poglavitne j------ « - - r "• " v» iiv^u jivoiiinut iiaujamu DC j ua vsak ćasiitelj Vodnik a in domaćega umetnika Zajca bo ra- neprimerno tudi manjse sejme sejme. Nekaj iz cerkvenopravnega koledarčka vediti, tudi to so zakonski z a d e r ž k i s kratko razlago ; dosten segel po nji Pis. lllJUl 11U y tu n\J /i M l\ U II O I\ I li M u v > «j I« > ^ --- saj so se tišti kdaj še v evangeljskih bukvah nahajali 311 Zabavni in podučni koledarcek zopet pripo- je bilo obdarovanih iz rok Njih Svitlosti z lepimi sloven viduje marsikaj mikavnega in koristnega; nekoliko nas vodi skimi bukviçami, in vsi po nebu in po drugi, ki so dosegli saj pervi klas 7 zemlji okrog, pové od novih najdenih pla- so přejeli lepo podobico z imenikom učencov in učenk. # % t f « i 1 • V i m. m m m %J - _ —____- _ m A netov, in zopet od Dunaja in Rima, od stanu katoliske Bilo je vseh šolarjev v treh razredih vsakdanje šole 115, cerkve in od njenih odcepljin. Posebno pa se ta del mudí v treh razredih nedeljske pa 75. Bog daj, da bi to veliko v ogledovanju slovenske domovine, bodi si sedanjega, bodi druzih K šoli spodbudilo in da bi vsi, cesar se v šoli na si preteklega časa; pelje nas v staro Akvilejo in v lepo Bleško stran (ta popis se nam zdi posebno mičen), in v vadijo 7 k dobrému obernili. i Z Bogom. Iz Bistrice notranjske. Imeli smo pred 14 slavna Gospo sveto; pokaže nam slovece zmage, ki so za- dnevi v ternovski šoli izpraševanje. Počastili so pre deva**? slovensko zemljo ali slovenski narod pred Metulom, skušnjo bistriški kantonski predstojnik, ternovski dekan in lia Vipavskem Hublu in pod Siskom 7 niozmi i ki so imeli zasluge za naso domovino, soznani nas s častitimi s Hiero mnogo nimom, Nicejem in Antonom Padovanskim, reči ne pozabi ta del koledarja slovenskega; vé marsikaj od druge gospode je prišlo poslušat. Učenika gospoda Gerbec in Veber, in gospod katehet Štrucelj so po-Tudi kmetijskih kazali, da so verli učeniki. Otroci so v vsem odgovarjali , da je bilo veselje. Peli so tudi kakih 10 slovenskih tako mnogo oprostenja zemljiš iu od poselskega reda, in od pokoncanja pesmic tako lepo, da bi jih kar poslušal. škodljivih merčesov. Še v šolske reči se zamisli podučni koledarcek; hoče ob enem šole napraviti in petje spodbuditi, in z desetinkami soznaniti, kterih poštevanje je sedanji čas vabili prečastiti gospod dekan poldne so po-gospodov na kosilo, kjer se je pilo na zdravje vseh prijatlov šole in mladine. Letina pri nas je v obče slabeja ko lani. Krompir občna potreba. Sklep delajo kratke pripovedi in tri pesmi; gnjije, ozimino, fižol itd. je silna burja v spomladi poško- perva in druga pesem s pobožno mislijo; tretja spodarski red dosegel tisto srečo, 1859terno, tolikerno se v letne case in dnevne ure ozira dovala 7 grojzdja kaže malo. 7 pravi gospodar, uci 7 če bo tega vsak spolnoval 7 najboljsi go-bo tudi gotovo se lz Ljubljane. Iz cene, ki jo ima letošnja novina, soditi letošnja letina na Krajnskem. Ali bo pa utegne ki jo koledar zeli v začetku, namrec ta cena ostala ali ne, se še ne more reči, ker sedanji čas kakor je velika prihodnja letnica. ko je vès svet z železnicami preprežen, se cena pridelkov Do- Ta koledar se bo te dni ze dobival na' prodaj pri Ja- ene dežele dostikrat preminja po ceni druzih dežel. n e z u G i o n t i n i -1 u na vélikem tergu v Lj u bij ani 7 po maca pšenica je zdaj po gold, mernik ali polovnik, rez slal ga bo pa na prodaj tudi bukvarjem po vseh slovenskih po 20 do 22 grošev, oves íki pa je zlo lohák) po 10 do . .. «T 1 «Vi . A - ^ _ * - _ krajih. Vrednistvo. Ilepata zvezda Po noči, kadar zvezd nešteta čeda Se na obnebju sèm ter tjè sprehaja In s svitom delà Božjih rok obhaja, 12 gr., proso po 13 gr., krompir po 10 gr., seno po 15 do 15 gr. cent, otepi po 24 kraje. Medii je dokaj; pravega kupa čbelami vred se g a je unidan kupilo nekaj. Ajda je letos srečno ušla slani, pa neka rijà ali kakor drugod pravijo, V se nima; po 15 gold, cent s satovjem in Clovécek radoveden na-nje gleda. Prešteva jih, pa uíde sled mu reda In kratki um v možganih mu zastaja, Ko vidi, zvezda z metlo da prihaja, tak čudna, krasnobleda neki paleš ji je skor povsod škodoval; na nekteri ne vidiš druzega kot same babice; na Dolenskem je tù in tam tako za nič, da so jo le za slamo kosili. Sadja je malo ? ces pel j ni bilo letos čez 40 za krajcar. Neznana mu 7 Kaj tarnaš? Kaj ti serce v persih pólje Da hoče skoraj groze jih razgnati? Ta metl ari ca, ljubi moj, ne laže! Kot droge je poslanka Božje volje, Pa strašna bolj zna bolj oznanovati: Da čas je že, izmesti prazne vraže! Novičar iz raznih krajev t Iz Dunaja. Pokop trupla Njih c. kr. visokosti > nadvojvodinje Margarete, je bil v četertek 23. t. m 7 m pokopali so po stari šegi trup drob v stolni cerkvi sv. Štefan 7 pri k a p u c i n a r j i h serce pa pride v In- 7 Fr. Malavašič Novičar iz avstrijanskih špruk na Tiroljskem. Doslej počiva v cesarski raki 94 merličev cesarske rodovine. Slavno dnarstveno ministerstvo je ukazalo, da se ima 7 kar je kdo V se na narodno posojilo dolžan ? od Iz Tersta naznanja z veseljem „Slov Prijate!" i da 1. novembra 1858 naprej v novi veljavi odrajtovati. so cesar verlega domoljuba in šolske vodj Zbor nemškihjezikoslovcov, učenikov in Mih el a Švaba za kora r ja stolne cerkve poterdili Iz Kanala pri Soči 20. kimovca. Ljube „Novice prec. gosp. orientalnikov se je v ces. akademii začel 25. dan t. m. Gospod prof. Mi kl osi č kot zbora predsednik je pozdravil obilo zbrano množico Kakor lani, Vas prosim tudi letos, naznaniti svojim dragim in je potem razlagal razmero med staro (klasično) filologijo in sedanjo novo. 269 delež- bravcom, kako da smo koncali naše sole. 17. dne t. m. je njkov iz mnozih krajev se je spidilo pervi dan. bila zjutrej in popoldan skusnja nase vsakdanj 7 18 pa naše nedeljske mlad N bom pravil, kako lepo da so šolarčki in šolarce očitno pokazali, da niso zastonj obisko-vali šole, ampak samo to rečem: Bog daj, da bi to obranili in tako pridno napredovali, da bi tudi potem veliki bukvice Imenik učencov in učenk smo tudi mi přejeli. Lični natis nas je razveselil toliko bolj, ker lastne imena učencov in učenk slovenskega rodii so natisnjene, kakor se spodobi, s k p i sm e n k ne pa. kakor žalibog! je še radi prebiral f 19 pa je bila naj prej zahvalna pesem v kod gerda navada nekterih starokopitnežev, da otrokom cerkvi in po tej je bilo na farni dvorani očitno in slovesno berž v pervih šolah popačijo pisavo njih imen z lu bohoričico. že zdavnej v staro šaro zaverženo 7 ali s ko pa z obdarovanje šolarčkov in šolarc. Pr tem se je pelo vec k P k se k imenom podaj pesmic, kakor: „Cesarska", ..Zvonikarjeva", „Kje sem domá", „Neizkončno usmiljen", in dva učenca sta ogovorila prav krepko, eden * • Tschirtschitsch Drasch k itd. Dajte nam le po slovensko, d po nemško svoje tovai kakor zaicu boben. na pr ki imenik v roke, in po bomo koj vedili vam povedati: ali se slovenščini v šolah, kar slovenščini gré, ali ne. Pravilo pisave pisavi imen daje in vse pričujoče goste. Več tukajšnih gospodov in gospé, h osebnih ali krajnih imen je tako lahko, će se le tako nas okrožni poglavar in drugi so se snidili pri tej majhni slovesnosti, posebno pa so nam z njih pričijočnostjo skazali veliko veselje in še večjo čast svitli vojvoda de Bia cas, varh (patron) naše fare. 30 najpridniših učencov in učenk ravna kakor natura sama terja: P * V namrec imena p k k P k To e ns ke je vse. To pa tudi treba, da se ne del za p • V leta ne potrebne zmešnjave in se ne pačijo domaćim 'jadem njih po ptuje m kopitu! m Vred 312 C. k. £ osposkam je zapovedano, ojstro na to gle- novano. Tukaj bo imenovana družba veliko založišče na dati y kterim žébcom dajajo privoljenje za pleme y in pravila, ktero ne bo brez upljiva do kupćijstva po sredo tega tište po vsi ojstrosti postave kaznovati, kteri dajajo krive zemeljskem morju. Nekteri časniki podtikajo zavoljo priče vala zastran zdravja in ugodnosti žebcov, in kteri Rusom vsak tere na mene, pa menda brez vsacega vzroka. spusajo žebce brez privoljenja. V casnikih je bilo brati, da imajo Rusi namen, knežijo Dunaj sko-teržaška železnicaje tedaj pro- Monako tudi v last dobiti. Tudi to je časnikarjem dana in 23. t. m. je bila pogodba podpisana. Prevzeli so zdaj tern v peti! že J° ar to ospodji Rothschild y Ling, Talabot, Ucielli in avstrijanska upna naprava. S kterimi pogoji da Iz Nemškega. Iz Berolina. Dan na dan dohajajo iz Pruskega nove reči j zlasti kar zadeva kralja in jo prevzame ta družba, smo v poslednjern listu povedali. njegovo n a m e s t n i š t v o. 19. oktobra se bo neki der- Družba prevzame dodělaně železnice (Dunajsko-ter- žavni zbor zbral, in dosihmal bo vprasanje menda řešeno žaško in Inšpruk-Kufsteinsko) za 100 milijonov. 30 milijonov ali bo kralj obderžal sam vladařstvo, ali ga bo plača y v se njegov v se le potem, kadar bodo vse zeleznice dodělaně in brat namestoval in ali bo pa kralj odstopil. po 7 od sto dobička dajale. To se more še le čez veliko Iz Francozkega, Cesar Napoleon je sprejel v let zgoditi. Nasproti mora družba ostalih 70 milijonov na- Biaricu dva imenitna svilorejca iz Lombardije, ktere je tanko v postavljenih obrokih vsako leto plačevati. Od plačil poslal nadvojvoda Ferdinand Maksim ili an s pisanjem v obrokih ne bo nič obresti placevala, in od tod pride je celi kup na 58 do 59 milijonov prevdarjen. y da do njega, naj bi jima kupila pripomogel zdravega sviloprejske v Kino, da bi ondi na-semena. Prav prijazno ju je 14 let Na Dunaju v nekem predmestju je mati, ktera ima sprejel Napoleon. starega sina, kterega bozje meče. Ga te strašne živinče persi, kjer bi imelo poginiti in nazadnje v tekočo vodo verženo biti. Neumna Gospod Vivelet d Aoust, inzenir v Parizu, je za iznajdbo, ktera je za obertnijo se očedovati, potem lakotě kakor tudi gospodarstvo sploh zlo važna, namreč za bolezni ozdraviti, mu priveže tri tedne starega psička na dobil privilegium izdelovanje ogelja i z šote, kar se ne godi s stiskanjem y baba je mislila, da mora fantič tako ozdraveti. Pa sreča je ampak s tem, da se pridene šoti nekaka kemijska stvar, po y da se je to skrivno z dra vije nje vendar raz- kteri dobi šota ogelca hotla odélo gosposki, ktera je otroka zdravu ikom postávám izročila. y kterega sama na sebi nima. To je babo pa neki kaj lahko, ker se šota samo v cilinder dene, zdrobi, pomoci in se ji omenjene kemijske reci přidá. 20 tavžent Iz Oj^erskega. Tezko je bila kadaj kaka sodná go- centov dá neki 400 tavžent goldinarjev dobička! sposka v taki zapreki, kakor je ta cas dezelna sodnija v Budi. Ondi sedí namreč hudo sloveči tolovaj Rosza želi. Iz Angležkega. „Leviathan" ostane vendar v de Bere se namreč, da bodo njegovi lastniki novo so že pred letom ujeli in najpervo v družbo napravili in 330 tavžent dělnic ali akcij izdali Segedinu zaperli. Kaj se mu bo zgodilo? je bilo že mnogo- po 10 gold. eno. Toliko dnarjev je treba, da se plača 900 S a n d o r kterega krat pra sa nje; tega razbojnika pa ne bo tezko obsoditi! tavžent gold. starega © Kaj še! Rosza, več ko deset lét strah in groza ogerske dežele, Podmorski dolga telegraf in dodela orjaška barka. mož y med Evropo in Amerika kteri si je v povestnici od tolovajev in raz- je opešal. Angležki učeni mislijo, da je p ohabi jen, nek bojnikov eno pervih mest pridobil, in kteremu je jezični nemški časnik pa ne verjame tega in pravi: Ako bi bil svet v se marsiktero pripisal, od ktere se mu nikolj še sanjalo telegraf pohabljen, bi ne dohajale ni kake znamenja iz ni ne y in kteri po celi Evropi slovi, sedí v ječi, pa nihče more kakega hudodelstva prepričati! Kar je pred marcom Amerike po njem in z dosedanjimi sredstvi telegrafijstva , da in kje je pohabljen. bi v Valencii gotovo vedli leta 1848 vga nj a 1 y je amnestija iz spomina izbrisala y 1848 Marveč se dá iz druzih okoljnost misliti, in sicer iz tega, se je vdeležil punta, ko so bili pa Madžari ukroteni, se je da dohajajo nerazumljive znamenja, kterih si telegraiisti ne lotil zopet starega delà — to ve vsako dete, pa nihče se morejo razločiti, se sme skleniti, da je telegraf nepoško- ne upa, zoper njega pričati. In ta sedí in bo sedel, dokler dovan. Učenim je znano, da je zemlja sama magnet; mu neogibljiva osoda ne pritisne na vrat paragrafa y kte remu ne odide nobeno hudodelstvo. Iz Serbije. „Allg. svetá je bila poslednji čas Ztg. u magnetizem zemlje pa ni nikolj stanoviten, posebno pa o času severne luči, kar magnetna igla točno dokazuje. piše iz Serbije: Pozornost Elekrični toki, iz nestanovitnosti zemeljnega magne na druge dezele turškega ce tizma izvirajoči so tedaj krivi, da podmorski telegraf ne sarstva obracana; vzrok imamo sedaj, na Serbijo gledati, služi tako, kakor je bilo nadjati se. Po takem je bilo ve Tù sem se je preselilo sedaj rogoviljenje, ktero je moglo selje zavoljo srečno vložencga podmorskega telegrafa tudi v Moldavi in Valahii omolkniti. Druzega nič ne namerjajo prezgodno! v Serbii, kakor vlado oslabiti, potem pa prejšno knez Obrenovičevo rodbino na prestol posaditi. Kakor kolj se dá, obdeljujejo in podpihujejo narod. Darovi za Vodnikov spominek. Od I.—XXXII. naznanila 1129 G. 15 kr Iz Italije. Iz Rima. Sveti Oče so sprejeli 10. t. m. briksenskega knezoškofa Gaser-a. Pogovarjala sta se Skof je govoril med drugimi o při- prav sercno in dolgo. Gospod Josip Hasnik, fajmošter v Trebovlj . . . Leop. Martin Krajne, c. k. aktuar v Zagreba Iz Štajarskega : „Kadar bodo prišli od izhoda in zahoda" hodnosti kersanske vere v Kini. Svetf Oče so poterdili vse Gospod Podplaninski 10 frankov v zlata njegove besede, samo pristavili so: ..Želel bi bil, da bi bili kanoni to storili, pa ne kanóne." 12. t. m. so se v Rimu zopet francozki vojaki z papeže vim i razperli. Iz Piemontežkega. V mnozih piemontežkih okrajih imajo delavci tako malo zaslužka, da hodijo za yy y> yy Pfeifer in Raunicher dr. Anton Můrko, dekan v Zaverča Martin Strajnšak, kaplan „ . . . . Nek duhoven leskovške dekanije....... Gospod Nace Mužan, od Vodnika keršen in podučen yy J. Rebol v Zagorji 3 fl. — kr. - yy 30 » - yy 30 yy - yy — n 2 yy - n 2 V - yy 1 yy - yy 1 yy - rr 1 yy - rt. 1 yy - yy y prav majhno plačilo rajž žet, kar je zdravju silno škodljivo ker skoraj vsaki merzlico dobí. Možje imajo po 12 kr. plačila na dan. veđili? pri Sardinska vlada je prodala ruski parobrodstveni obravnave. družbi luko na sredzemeljskem morju, Vila franka ime- Skupaj 1141 fl. 15 kr. in pa 10 frankov v zlatu. Če še kdo misli kaj darovati, prosimo, naj se podviza, da bomo zacéle čim smo y in se bojo potem na gotovi podla o 1 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blazmk