NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamej(ič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 2 - LETO 55 - CELJE. 13.1. 2000 - CENA 280 SIT
vročinski udar je ena
hujših možnih posiedic
uživanja ecstasyja in
najpogostejši vzrolc smrti.
Telesno temperaturo
dvigne celo prelco 41
stopinj, zmanjšuje
občutke izčrpanosti, žeje
in vročine. Telo se začne
pregrevati, še posebej, če
je zabava v soparnih in
segretih prostorih.
Toplota se zato začenja
prekomerno kopičiti v
telesu, kar vodi k odpovedi
krvnega obtoka, jeter,
ledvic in... smrti. Stran 5.
PROFESORICA
ZA PROFESORJE
»Danes so Hektorji samo še psi.
Ajaks je nogometno moštvo, o
argonavtih pa je znano le to, da so
najbrž uživali juho argo.« Marinka
Zupane na strani 16.
bčE nT
VEDEL!
Poporodna depresija matere in
malomarnost žalske socialne delavke
zaznamovali življenje dveh družin in
zdaj petmesečne punčke. Punčka z
dvema imenoma na strani 15.
KOVINOTEHNO SO
PRODALI DELAVCI
BO Merkur ukinil blagovno znamko Kovinotehne? intervju z
Binetom Kordežem na strani 10.
2
DOGODKI
Ko zmaga »ne«
Ko ljudje, paktično plebiscitamo, soglasno in izjemno
množično rečejo »ne«, potem je ne. In vaš »ne« na naš
predlog prenove in pocenitve tiska časopisa je bil tako
glasen, kot ga v uredništvu ne pomnimo. Soglasno, mesto-
ma tudi besno in jezno ste zahtevali časopis, kakršnega ste
bili vajeni v preteklem letu. In vašo voljo bomo, seveda,
spoštovali.
Ob tem pa mi ne da miru, da ne bi zapisal, da je bil
dejanski cilj sprememb, ki smo jih želeli vpeljati, izboljšava
časopisa na kakovostni ravni in izpeljava v naslovu zapisane-
ga slogana »manj je več«. Časopis smo hoteli skrčiti za osem
strani, poenostaviti TV vodič, zmanjšati število barvnih
strani in s tem ustvariti pogoje, da bi vam časopis, s praktično
istimi vsebinami kot vas privlačijo in nekaterimi novostmi,
ki jih še pripravljamo, ponuditi po enaki ceni kot doslej. Smo
namreč v primežu cen tiska in razpečevanja časopisa, ki
neusmiljeno rastejo. Mi pa časopisa nismo podražili že štiri
leta. In smo hoteli ohraniti njegovo sedanjo ceno. Ker živimo
in delamo v tem prostoru, namreč hudičevo dobro vemo,
kako na tesnem smo vsi z denarjem. In krvavo se zavedamo,
da se je ob nujnih odrekanjih včasih časopisom pač najlažje
odreči.
Pa vendar imate prav - za ceno, ki ste jo pripravljeni
plačati, morate dobivati takšen časopis kot ga želite in si ga
zaslužite. Potrudili se bomo, da bo tak in še boljši. Nenado-
mestljiv, tako rekoč. In potrudili se bomo, da vsaj še kak
mesec zdržimo pritisk cen in časopis podražimo čim kasneje.
Toda, podražiti ga bo treba, kajti notranje rezerve smo
izčrpali. In srčno upamo, da boste podražitev, ko bo nujna,
razumeli, sprejeli in ostali zvesti časopisu, s katerim vidite
več.
BRANKO STAMEJČIČ
Zazidalni načrt za dom
v Gornjem Gradu si izjemno prizadevajo za gradnjo
doma za starejše občane.
V ta namen so v občinskem svetu sprejeli zazidalni načrt in s 3
tem ustvarili pogoje za gradnjo doma. Kakor je povedal gomje-
grajski župan Toni Rifelj, se naj bi do konca januarja z,
italijanskim partnerjem, ki nastopa kot možni investitor, dogo-
vorili glede oblike delovanja, nato pa bodo sledili še podrobnejši'
dogovori. Župan Rifelj pravi, da pomeni zazidalni načrt osnovo j
za gradnjo, da sama gradnja zahteva dosti angažiranja, vendar,
se bo potrudil, da bodo v Gornjem Gradu zgradili dom za
starejše občane. Za pomoč pri gradnji ima poleg italijanskih:
partnerjev v ognju še druge možnosti, vendar se zaenkrat
pogovarja samo z enim investitorjem. US|
V kateri pokrajini
bomo živeli?
V Šmarju sestanek županov celjske regije, prihodnjič pridejo v Konjice - Država hvali občine, občine jo hudo
kritizirajo - V volilnem letu še brez davka na premoženje?
v parlamentu bodo začeli
letos s sprejemanjem zakona
o pokrajinah, njihovo obliko-
vanje pa bo določeno v poseb-
nem zakonu. Župani celjske
regije očitno čutijo potrebo po
takšnem povezovanju, saj so
se v ponedeljek znova zbrah
na drugem skupnem sreča-
nju.
Srečanja v Šmarju pri Jelšah,
ki je sledilo jesenskemu v Žalcu,
so se udeležili predstavniki 28
občin (od skupno 32) celjske
regije, ki so z zanimanjem pri-
sluhnili gostoma iz prestolnice.
Milan Železnik iz vladne služ-
be za lokalno samoupravo opa-
ža, da naše občine dobro delu-
jejo, Slavko Tekavčič iz mini-
strstva za finance pa je podrob-
no predstavil hude zaplete pro-
računskega leta 1999.
Za župane celjske regije bo
bližnja prihodnost posebno za-
nimiva zaradi nastajanja slo-
venskih pokrajin. Po začetku
sprejemanja zakona o pokraji-
nah, bo še letos na vrsti tudi
zakon o njihovem oblikovanju.
Vključevanje v pokrajino je
zaenkrat prostovoljno. Da bi za-
pohiili vrzel med občino in po-
krajino pa pripravljajo še zakon
o medobčinskem sodelovanju.
ki je v državah Evropske unije,
na primer v Avstriji in Franciji,
zelo razvito. Tako bi prišlo do
namenskega ter splošnega so-
delovanja, pri čemer je sedanja
zakonodaja delno nejasna.
Železnik je ocenil, da sloven-
ske občine dobro delujejo.
Sredstva lokalnih skupnosti so
se od 1. 1994 podvojila, pri če-
mer namenjajo občine celo več
kot 40 odstotkov denarja za
investicije. Tako so občinski
proračuni bolj razvojno usmer-
jeni kot državni. Sicer pa so
med občinami velikanske raz-
vojne razlike, na primer med
Ljubljano in prekmurskim po-
deželjem.
Delovanje županov in občin-
ske uprave je zaradi narave dela
bolj pod kritičnim očesom kot
na (i-žavni ravni. Predstavnik
vladne službe je omenil ugoto-
vitve računskega sodišča, da
prihaja v občinah le do manjših
kršitev, ki niso namerne ter v
škodo občanov, zato jih odprav-
ljajo z dogovarjanjem. Za razli-
ko od leta 1994, ko je bilo nekaj
hudih kršitev zaradi plač.
Slavko Tekavčič iz ministrs-
tva za finance je govoril pred-
vsem o »viharnem« proračun-
skem letu 1999, ki še ni zaklju-
čeno. Pri tem je omenjal težave
zaradi nastanka 45 novih občin
ter odločbo ustavnega sodišča,
ki je bUa neprizanesljiva do za-
kona o financiranju ter marčev-
ske vladne uredbe. Sicer pa so v
nekaterih občinah že sprejeli
proračune za leto 2000 ter bodo
morah sprejeti rebalanse, ki naj
bi bili poslej nasploh pogostejši.
Župan Slovenskih Konjic Janez
Jazbec, kjer so novi proračun
že sprejeli, je izrazil željo naj
bodo v Ljubljani v odnosu do
občin uvidevnejši.
Za razliko od gostov iz pre-
stolnice, ki sta občine pohv^a,
so bili župani do države zelo
kritični. Tako je župan Gornjega
Grada Toni Rifelj vprašal, kdo
pripravlja zakone in druge
pravne akte, ki jih ustavno so-
dišče tolikokrat odpravi, župan
celjske mestne občine Bojan
Šrot pa je bil kritičen do prej
omenjenih visokih številk za
občinske naložbe, saj je denar
predvsem za izvrševanje nala
ki jim jih nalaga država. Tu
plače županov v manjših oW
nah naj bi bile prenizke.
Med pomembnimi novosti
za občine je Tekavčič omer
uvedbo davka na premoženj
saj je osnutek zakona že pi
pravljen, prišlo pa je tudi i
prvih usklajevanj. Davek, ki 1:
v celoti prihodek občine, bo nj
no gospodarsko moč okrep
vendar pa je menil, da ga
volilnem letu po vsej verjetnos
še ne bo. Težave bodo z evidei
cami, vendar si bodo lahko p
magali s podatki o zavezano
za plačilo nadomestila za stavi
no zemljišče.
Velenjski župan Srečko Me
in drugi iz naše regije menijo, c
bi se morali predstavniki razli
nih ministrstev z njimi sestž
večkrat. Zato bo naslednje sr
čanje čez približno dva mese(
v Slovenskih Konjicah, ko 1
obravnavali področje regiona
nega razvoja, davka na dodal
vrednost ali družbenih deja'
nosti.
:    BRANE JERANK
Ponedeljkovo srečanje spodnještajerskih županov v Šmarja pri Jelšah, kije sledilo jesenske
mu v Žalca, je bilo odlično obiskano. Čez dva meseca se bodo zbrali v Slovenskih Konjicah
Konzorcij izven
statisticniii meja
Ustanovljen konzorcij občin, kjer se bodo ogrevali z lesno biomaso - Projekt vodijo v
Gornjem Gradu
Včeraj, torej v sredo, so žu-
pani občin (k)mji Grad, Na-
zarje, Preddvor in Solčava v
Preddvoru podpisali pogod-
bo o ustanovitvi konzorcija.
Gre za občine, ki so vključene
v projekt ogrevanja z lesno
biomaso, projekt pa je izjem-
nega gospodarskega in eko-
loškega pomena, sofinanci-
ran tudi s Pharovimi sredstvi
za čezmejno sodelovanje.
Gre za prvi tovrsten kon-
zorcij v Sloveniji, ki je hkrati
dokaz, da se lahko občine
povezujejo tudi izven stati-
stičnih regij. Začetki segajo v
lansko leto, točen datum je
lanski 23. december, ko je bil
v Ljubljani podpisan protokol
med Avstrijo in Slovenijo. Po
tem protokolu iz Pharovih
sredstev za čezmejno sodelo-
vanje pripada Sloveniji 1,5 mi-
lijona ekujev za projekt ogre-
vanja z biomaso, ki bo voden
kot celota. Občine, ki so prišle
v ožji izbor, torej Gornji Grad,
Nazarje, Preddvor in Solčava,
so morale za pridobitev sred-
stev (to je bila tudi zahteva
ministrstva za ekonomske
odnose) določiti eno izmed
občin, ki je v imenu vseh pod-
pisala pogodbo. Predstavniki
občin so se odločiU za Gornji
Grad, za predsednika konzor-
cija pa imenovali gornjegraj-
skega župana Tonija Riflja.
Poleg Pharovega denarja
bodo za projekt od ministrs-
tva za gospodarske dejavno-
sti prejeli 200 milijonov tolar-
jev, po 15 odstotkov vrednosti
vsake investicije pa bo prispe-
val avstrijski ekološki sklad.
Vsa sredstva so nepovratna.
V Gornjem Gradu je pri iz-
gradnji ogrevanja z lesno bio-
maso na vrsti druga faza, to-
rej nadaljevanje in zaključek
projekta; v Nazarjah so prija-
vili nakup kotla in toplovoda;
v Solčavi oziroma v Logarski
dolini bodo zgradih kotlarno
in razvod; v občini Preddvor
pa so s projektom popolno-
ma na začetku. Eden izmed
pogojev za pridobitev sred-
stev je gradbeno dovoljenje.
ki ga občina Preddvor zaen-
krat še nima. Če ga ne bo
uspela pridobiti do konca ja-
nuarja, se bo denar razdelil
med tri zgornjesavinjske ob-
čine.
Za sredstva je kandidiralo
več občin, ki pa niso izpolnje-^
vale pogojev, da bi prišle v
ožji izbor - glavni pogoj pa je
seveda bil, da občine spadajo
v 20-kilometrski obmejni pas.*
»Očitno se stvari odpirajo.
Upam lahko le, da bo tudi
letos možno pridobivanje
sredstev v enaki obliki - torej
ustanovitev konzorcija večih
občin, ena občina v konzorci-
ju pa nato prevzame vods-
tvo,« je povedal Rifelj in do-
dal, da morajo do konca fe-
bruarja pripraviti ustrezne
razpise, do začetka poletja
podpisati pogodbe in pričeti z
delom - v tem času pa morajo
v občinah urediti vse potreb-
no za gradnjo projektov za
ogrevanje z biomaso. Pri iz-
vedbi projekta bo sodeloval
tudi Slovenski ekološki sklad.
URŠKA SELIŠNIK
Celjska bolnišnica zaprla vrata
Zaradi povečanega števila prehladnih obo-
lenj obiski niso dovoljeni - Gripa kmalu tudi pri
nas?
Medtem ko tuji mediji poročajo o epidemiji
gripe, kakršne v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji
in Italiji ne pomnijo, pri nas za zdaj kroženja
virusa gripe še niso potrdili. Povečalo se je le za ta
letni čas običajno število prehladnih obolenj.
V celjskem zavodu za zdravstveno varstvo kljub
temu priporočajo previdnost, še zlasti pri otrocih
in starejših, saj je lahko pri njih gripa tudi usodna.
Zaradi povečanega števila vročinskih obolenj
med bolniki in zaposlenimi od včeraj v celjski
bolnišnici niso dovoljeni obiski, prepoved pa bo,
kot je sporočilo strokovno vodstvo, veljala do
nadaljnjega.
Vodja epidemiološke službe v zavodu mag.
Alenka Skaza Maligoj, dr. med,, je povedala, da
so tudi na celjskem območju zabeležili povečano
število akutnih prehladnih obolenj in da oboleva-
jo ljudje vseh starosti, vendar za sedaj povzročite-
lja še niso uspeli določiti. Vnetja zgornjih dihal
nih poti, ki potekajo s podobno klinično slike
povzročajo različni virusi, kateri, pa je mogoč
ugotoviti le s preiskavo krvi oziroma brisov no&
in žrela.
Na celjskem območju se je proti gripi cepil'
preko 16 tisoč ljudi. Glede na to, kateri viru«
letos povzročajo gripo, se jim okužbe ne bi bili
treba bati.
Glede na epidemiološko sliko prehladnih obc
lenj in na vse večje število prijavljenih primerov'
zavodu za zdravstveno varstvo svetujejo določeo
ukrepe, s katerimi je mogoče omejiti širjenj'
virusov. Ker se prenašajo po zraku in prek'
okuženih rok, priporočajo redno prezračevanji
prostorov in umivanje rok, obolele, ki naj čim ve
počivajo, pijejo tople napitke in jemljejo blag
sredstva za zniževanje telesne temperature, pa ji
treba osamiti. J
DOGODKI
3
Obnova zaščitenih objeictov
Del sredstev za večino obnovitvenih projektov je prispevalo ministrstvo za kulturo - Enako višino sredstev mora
zagotoviti Občina Vojnik
Pristojna uprava pri Mini-
strstvu za kulturo RS je odo-
brila sofinanciranje večine!
obnovitvenih del za zaščite-
ne objekte, ki jih obnavljajo
v Občini Vojn i k.
Tako bo ministrstvo sofi-
nanciralo obnovitvena dela na
domačiji Polže 5 v Polžah (do-
mačija Borkovih) v višini
4.500.000 tolarjev Ker so Pol-
že zaščitena vas, je Zavod za
varstvo naravne in kulturne
dediščine postavil določene
zahteve pri obnovi hiše, ki so
jih v občini že izpolnili. Kot je
povedal župan občine Vojnik
Beno Podergajs, je šlo pred-
vsem za iskanje primernega
kamenja oziroma gradbenega
materiala za obnovo, ki so ga
našli v bližini Polž. Ministrstvo
je odobrilo tudi 1.800.000 to-
larjev za izdelavo načrtov za
obnovo graščine Socka, kate-
re lastnik je še vedno država.
Občina Vojnik namerava graš-
čino oddati v najem, za katere-
ga bo objavljen javni razpis,
neuradno pa se govori, da se
za najem te graščine zanima
Janko Lešnik, lastnik konjiš-
kega Zlatega griča, ki že ima
pripravljen program obnove
in dejavnosti graščine v pri-
hodnosti. Za graščino Tabor v
Višnji vasi je ministrstvo odo-
brilo 3.100.307 tolarjev za ob-
novo ostrešja in kritine. Ome-
njeno graščino je občina pri-
pravljena novemu lastniku
predati brezplačno, sredstva,
namenjena kupnini, pa naj bi
lastnik namenil dokončni ob-
novi te graščine. Uprava RS za
kulturno dediščine pri Mini-
strstvu za kulturo bo sofinan-
cirala tudi statično obnovo in
ostrešje severnega dela gradu
Lemberg pri  Novi  Cerkvi.
Grad je še vedno v denaciona-
lizacijskem postopku, vrnjen
bo družini Galle, ki je priprav-
ljena prispevati večji del sred-
stev za obnovo, ko bo grad
ponovno v njihovi lasti. Prav
toliko sredstev, kot bo za ob-
novo omenjenih objektov
prispevalo ministrstvo, mora v
ta namen iz svojih sredstev
zagotoviti občina. Med projek-
ti, katerih financiranje je mini-
strstvo za kulturo zavrnilo, je
sofinanciranje obnove strešne
kritine v hiši na Prušnikovi 5,
kjer bo nove prostore dobila
vojniška knjižnica. Občina bo
nadaljevanje obnove ter
sredstva za izdelavo projektov
za opremo prispevala iz pro-
računa, kot je povedal župan,
pa naj bi se knjižnica v nove
prostore preselila v prvi polo-
vici tega leta. V občini Vojnik
pripravljajo tudi projekte za
novogradnjo prizidka vrtca, ki
je sedaj v hiši, kjer je knjižni-
ca. »Ko se bosta knjižnica in
vrtec preselila v druge objek-
te, se bodo v hiši na Keršovi 8
pričela obnovitvena dela, saj
nameravamo v to stavbo, ki
je last občine, prestaviti ob-
činski urad, hkrati pa naj bi
pridobili tudi matično pisar-
no, za kar se že dogovarjamo
z Upravno enoto v Celju,« je
povedal župan Podergajs, ki
meni, da se bodo občinske
pisarne v hišo na Keršovi 8
preselile do konca tega leta.
Ministrstvo je zavrnilo tudi
sofinanciranje dokončanja
obnovitvenih del gotskega
karnerja v kapeli sv. Mihaela
v Novi Cerkvi. Župnija Nova
Cerkev, ki kapelo obnavlja že
tri leta, bo z deli kljub temu
nadaljevala, del sredstev za
obnovo pa bo prispevala Ob-
čina Vojnik.
—I--^,«.„...,. N.-M. SEDLAR
Prisegli sodnilci porotniici
v četrtek je v veliki dvora-
ni Narodnega doma priseglo
99 sodnikov porotnikov za
delovno sodišče v Celju.
Prisege sodnikov porotni-
kov se je udeležil tudi dr. Mi-
lan Fabjandč, predsednik
Višjega delovnega in socialne-
ga sodišča v Ljubljani, med
novimi sodniki porotniki pa
jih 71 prihaja iz vrst delavcev,
28 pa je delodajalcev. V Celju
so na delovnem sodišču lani
dobili 645 novih zadev, sku-
paj pa so obravnavali 1.601
zadevo, pri čemer je ob kon-
cu leta nerešenih ostalo še
1.478. Med spori, ki jih obrav-
navajo na delovnem sodišču,
je pretežen del zadev, kar 85
odstotkov, premoženjske na-
rave, relativno malo pa je
sporov zaradi prenehanja de-
lovnega razmerja. Slednje na
sodišču prednostno rešujejo,
tako da je obravnava zaklju-
čena v povprečju v dobrem
letu, reševanje v ostalih pri-
merih pa lahko traja tudi do
treh let.
IS, foto: GREGOR KATIC
O investicijah
posebej
v Preboldu so svetniki v
tretji obravnavi dokončno
sprejeli proračun, »težak«
329 milijonov tolarjev.
V osnovi Preboldčanom
pripada nekaj več kot 302 mi-
lijona tolarjev, vendar so iz
lanskega leta prenesli skoraj
27 milijonov tolarjev za izbra-
ne investicije. Na seji v četr-
tek so svetniki proračun potr-
dili potem, ko so spornih 96
milijonov tolarjev, namenje-
nih za gradnjo nove telovad-
nice, izvzeU iz proračuna. O
investicijah, torej ali bodo v
Preboldu gradili kulturni dom
ali telovadnico, se bodo svet-
niki odločaU posebej; na
predlog župana Vinka Debe-
laka pa so svetniki sklenili,
naj tako odbor za gradnjo te-
lovadnice kot odbor za grad-
njo kulturnega doma nadalju-
jeta z delom. US
Spominska plošča za jubilej
Ob 10-letnici ustanovitve Slovenske demokratične zveze in
Demosa v Spodnji Savinjski dolini bodo danes.v četrtek, 13.
januarja, ob 18. uri v dvorani Gasilskega doma Žalec pripravi-
li slovesnost, na kateri bodo odkrili spominsko ploščo ob
jubileju. Slavnostni govornik bo kot na ustanovnem zboru, ki
je bil 12. januarja 1990, Janez Janša. US
Kaj nas čaka z upolcojitvijo?
v Zavarovalnici Triglav so začeli s sklepanjem dodatnih
pokojninskih zavarovanj že pred leti, zdaj pa občanom tudi
konkretno predstavljajo, kakšne novosti je prinesla pokojnin-
ska reforma.
Kot je povedal vodja organizacije prodaje osebnih zavarovanj v
celjski območni enoti Zavarovalnice Triglav Stanko Novak, imajo
že ves čas njihovi zastopniki nalogo, da zavarovance opozorijo tudi
na možnost sklenitve dodatnega pokojninskega zavarovanja. Na
terenu imajo okoli 130 zastopnikov, pri čemer se socialni zastopni-
ki in pogodbeni sodelavci ukvarjajo zlasti z novostmi v pokojnin-
skem zavarovanju. Z uveljavitvijo nove pokojninske zakonodaje
namreč ljudem ponujajo brezplačne neobvezne predstavitve no-
vosti, ki veljajo šele kratek čas, hkrati pa njihovi zastopniki ljudem
tudi konkretno svetujejo in jim napravijo individualne izračune
glede na njihovo starost in delovno dobo. IS
V Celju tudi komercialisti
Do konca tedna pričakuje-
jo v Srednji trgovski šoli Ce-
lje natančna pojasnila, ali bo-
do že s septembrom lahko
začeli z izvajanjem novega
višješolskega strokovnega
programa komercialist, kate-
rega program je konec tedna
potrdila slovenska vlada.
Pobude, da bi za mlade, ki
svojo zaposlitev iščejo v trgo-
vini in komerciali, pripravili
poseben višješolski strokovni
program, so pred časom vzni-
kle prav v Celju. Idejo stro-
kovnih pedagoških delavcev
v Srednji trgovski šoli Celje je
podprlo tudi gospodarstvo
širše celjske regije. Mestna
občina Celje pa se je obveza-
la, da bo zagotovila primerne
prostore za študij. Prizadeva-
nja, da bi v Sloveniji oživih
nov višješolski program, je
koordinirala ravnateljica
Srednje trgovske šole Celje
mag. Maja Krajnc, pod vods-
tvom mag. Bojana Sešla pa
so v Celju pripravili tudi pred-
metnik in celoten program
novega višješolskega študija.
Po sklepu vlade, ki je odo-
brila izvajanje novega višje-
šolskega strokovnega progra-
ma, je v teh dneh že izšel
razpis za imenovanje višje-
šolskih predavateljev, v Celju
pa upajo, da bodo že septem-
bra lahko začeli z izobraževa-
njem prvih komercialistov.
Nosilec novega študijskega
programa bo seveda Srednja
trgovska šola Celje, ker bosta
znotraj šole delovali dve or-
ganizacijski enoti za srednje-
šolsko in višješolsko izobra-
ževanje, pa je pričakovati tudi
preimenovanje šole. Glede na
prostorske možnosti bi lahko
z novim študijskim letom v
višješolski strokovni program
všolali 70 mladih oziroma
rednih študentov, v izredni
študij pa še skupino 35 bodo-
čih komercialistov.
I. STAMEJČIČ
PO SVETU
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
Budisa ali
Granic?
Na Hrvaškem se je začela
predvolilna kampanja za
predsedniške volitve, ki bo-
do 24. januarja. Kandidatov,
ki so zadostili razpisnim po-
gojem, to je zbrali 10 tisoč
podpisov, je devet. Dejansko
pa naj bi se glavni boj odvil
le med dvema: Draženom
Budišo, kandidatom zmago-
valne opozicijske koalicije
Hrvaške socialno-liberalne
stranke in Socialdemokrat-
ske stranke Hrvaške, in Ma-
tejem Graničem, dolgolet-
nim zunanjim ministrom in
vidnim članom HDZ.
Pred porazom HDZ na par-
lamentarnih volitvah so števil-
ne javnomnenjske raziskave
kazale Graničevo premoč.
Zdaj se je razmerje malo spre-
menilo, V raziskavi neodvisne-
ga dnevnika Jutarnji list je Bu-
diša dobil 39,9 odstotka gla-
sov, Granič pa 30,7 odstotka.
Medtem pa provladni Večernji
list največ možnosti za zmago
še vedno pripisuje Graniču; v
njihovi anketi je dobil 23,8 od-
stotka glasov, Budiša pa le ne-
kaj manj - 22,7 odstotka. Te-
sno za petama jima je tretji
predsedniški kandidat opozi-
cijske četvorke Stipe Mesič
(zanj se je odločilo 18,5 odstot-
ka vprašanih). Ostali kandidati
so še: Ante Djapič, predsednik
desničarske stranke prava,
Ante Prkačin iz Nove Hrvaške
m Tomislav Merčep, predsed-
nik ljudske stranke. Trije kan-
didati pa so neodvisni: Slaven
Letica, sociolog in publicist,
podjetnik Ante LediČ in Zvoni-
mir Šeparovič, dosedanji pra-
vosodni minister in član HDZ.
Programi kandidatov so si pre-
cej podobni. Budiša obljublja
spremembo polpredsedniške-
ga sistema v parlamentarnega
in pospešitev procesa približe-
vanja Hrvaške Evropski uniji.
Napovedal pa je tudi zmanjša-
nje stroškov predsednikovega
urada in njegovo premestitev
v primernejše prostore. GraniČ
je zagotovil, da namerava spo-
štovati ozemeljsko celovitost
BiH, spodbujati vrnitev Srbov
na Hrvaško, spodbujati popol-
no svobodo medijev, in sode-
lovati s haaškim sodiščem za
vojne zločine na območju nek-
danje Jugoslavije. Tudi Mesič
je pripravljen sodelovati s
haaškim sodiščem, zavzema
pa se za zmanjšanje pooblastil
predsednika države in za par-
lamentarno demokracijo.
Bo| M Jeldnov
stolček
Nekaj kasneje kot Hrvati
bodo svojega predsednika
izbirali tudi v Rusiji; po pre-
senetljivem Jelcinovem od-
stopu na starega leta dan,
bodo Rusi novega predsed-
nika izbirali 26. marca.
Kandidati imajo sicer še me-
sec dni možnosti, da se pri-
javijo, seveda ob izpolnjeva-
nju pogojev - zbrati je po-
trebno kar pol milijona pod-
pisov podpore, oddati pa
morajo tudi podatke o oseb-
nem premoženju, o zneskih
na bančnih računih, vred-
nosti delnic in premoženju
družinskih članov.
Nekaj kandidatov je že zna-
nih, največ možnosti pa pripi-
sujejo ruskemu premieru in
vršilcu dolžnosti predsednika
Vladimirju Putinu. Kot je zna-
no, je Boris Nikolajevič 47-let-
nega Putina sam izbral za svo-
jega naslednika, zato ga neka-
teri imenujejo kar »Jelcinova
kreatura«. Kandidaturo je tudi
že napovedal vodja komuni-
stov Genadij Zjuganov. 55-letni
Zjuganov je nastopil že na voli-
tvah pred štirimi leti in izgubil
dvoboj z Jelcinom. Verjetno
tudi zaradi pomanjkanja ka-
rizmatičnosti in slabega javne-
ga nastopanja. Kljub temu bi s
kritiko sistema, ki je iz števil-
nih Rusov naredil reveže, znal
na svojo stran pridobiti števil-
ne volivce. V tekmo za pred-
sedniški stolček se bosta po-
dala tudi ultranacionalist Žiri-
novski in vodja stranke Jablo-
ko Javlinski. O kandidaturi pa
razmišljata tudi nekdanja pre-
miera Černomirdin in Prima-
kov,
Slovenec visoko v
OZN
Slovenija je dobila diplo-
mata z doslej najvišjim po-
ložajem v Organizaciji
združenih narodov v New
Yorku. Prvi slovenski vele-
poslanik v ZN Danilo Tiirk
je namreč postal pomočnik
generalnega sekretarja Ko-
fija Anana za politične zade-
ve. Dveletni mandat bo na-
stopil februarja.
Na njegovem dosedanjem
položaju ga bo zamenjal Er-
nest Petrič (prvi slovenski ve-
leposlanik v ZDA) z zunanjega
ministrstva, ki se tako vrača v
Združene države. Imenovanje
TiJrka na ta visok položaj po-
meni veliko osebno priznanje
za še ne 48-letnega diplomata,
ki se je precej izkazal med
nestalnim članstvom Slovenije
v Varnostnem svetu in med
predsedovanjem temu po-
membnemu organu svetovne
organizacije. Seveda pa gre tu-
di za priznanje slovenski di-
plomaciji, ki se je s tem trdno
zasidrala na mednarodnem
političnem prizorišču, s tem pa
tudi presegla dediščino nekda-
nje Jugoslavije. Tiirkovo po-
dročje dela bo geografsko za-
jemalo Evropo, Azijo, Latin-
sko Ameriko in pacifiško ob-
močje. Urad za politične zade-
ve, kjer bo služboval, opazuje,
analizira in ugotavlja politični
razvoj dogodkov po svetu. Pri
tem identificira konflikte; kjer
je potrebno posredovanje
OZN pa generalnemu sekre-
tarju tudi priporoča način nji-
hove razrešitve (npr: mirovne
operacije). Poleg tega tudi so-
deluje z Varnostnim svetom in
mu poroča. Deluje pa tudi kot
koordinator med OZN in re-
gionalnimi organizacijami po
svetu.
4
DOGODKI
Zaprto - odprto smučišče
Potem, ko je bil v petek RTC Golte zaprt, sedaj vse naprave normalno obratujejo
Napovedi direktorja pod-
jetja CSA Šport Inženiring
Velenje Marjana Preloga, da
bodo minuli četrtek odprli
Rekreacijsko turistični cen-
ter Golte, so se tudi uresniči-
le. Vendar samo za en dan,
saj je inšpektor za promet že
v petek zaprl smučišče na
Golteh.
Zgodba o Zciprioin ceiiliu
se je končala že isti dan, torej
v petek, ko je popoldne mini-
ster za promet in zveze mag.
Anton Bergauer podpisal do-
voljenje za obratovanje smu-
čišča. Tako se je zapletena
zgodba tudi razpletla. Sicer
direktor Prelog, ki je bil v
petek vidno razburjen, za na-
stale težave krivi strokovnja-
ke iz Zavoda za gradbeništvo,
ki so pristojni za pregled na-
prav. Pregled se je vlekel več
dni, ker nekaj časa strokov-
njakov zaradi prezasedenosti
ni bilo na Golte. Potem, ko je
bil minuli teden opravljen do-
končen pregled, bi morali v
zavodu napisati poročilo in ga
poslati ministru v podpis.
V dobri veri, da je najhujše
mimo, saj so bili strokovnjaki
po opravljenem pregledu za-
dovoljni, so v četrtek na Gol-
teh naprave pognali, vendar
jih je obisk inšpektorja pre-
pričal, da niso ravnali pravil-
no. No, s pomočjo poslanca
Jakoba Presečnika so v petek
popoldne le dobili potreben
podpis ministra in v soboto
pognali naprave na smučiš-
čih. Tudi v teh dneh vse na-
prave na Golteh normalno
obratujejo, vsak dan pa se na
smučišču na mozirski planini
nabere kar precej ljubiteljev
smučanja.
Sedaj na Goheh obratujejo
vse naprave, razen vlečnice
Ročka, odprli so hotel ter tudi
gostišče v spodnjih hotelskih
prostorih. Hrana in pijača sta.
na voljo smučarjem in dru-
gim obiskovalcem tudi v Mo-
zirski koči. Za konec tega ted-
na predvidevajo, da bodo us-
posobili še bife v Žekovcu,
torej na spodnji gondolski po-
staji, kjer je lani gorelo. Skrat-
ka, kakor trdi direktor Prelog,
se z vsemi silami trudijo nor-
malizirati smučišča, omogoči-
ti varno smučanje ter ponudi-
ti hrano in pijačo, zato jih
odločbe, kakršne so bili de-
ležni prejšnji petek, še toliko
bolj negativno presenetijo.
Glede napovedi o kazni, ki
naj bi jo plačali upravljalci
smučišča, ker so obratovali
brez dovoljenja, pa je Prelog v
torek povedal, da zaenkrat še
nima uradne prijave, da pa
imajo več variant, kaj bodo
povedali v svoj zagovor.
URŠKA SELIŠNIK
Marjan Prelog
Smučišča na Golteh vabijo...
Osvoboditelji Starega piskra.
Spomini ob osvoboditvi mučilnice
v veliki dvorani Narodnega doma v Celju včeraj proslavili 55-letnico osvoboditve
Starega piskro
»stari pisker je bil poleg
nekdanje okoliške šole, zdaj L
Osnovne šole Celje v Vrunčevi
ulici, kraj, ki nas spominja na-
jusodnejših dogodkov v oku-
pacijski dobi. Tli so nečloveš-
ko mučili borce in aktiviste
narodnoosA'obodilnega giba-
nja, na dvorišču pa streljali
talce,« so pred skoraj dvema
desetletjema zapisali v uvod
brošure o Starem piskru. V
Celju pa so s slovesnostjo v
veliki dvorani Narodnega do-
ma včeraj, v sredo popoldne,
počastili spomin na 55-letnico
osvoboditve? te zloglasne mu-
čilnice.
Med Marijino cerkvijo in po-
slopjem sodišča stisnjen Stari
pisker je bil pred vojno zapor za
kriminalce in komuniste, med
okupacijo pa najprej zbirno me-
sto za izgnance; ko pa so z
izselitvami končali in se je začel
oborožen upor zoper okupa-
torja, je Stari pisker postal zapor
in mučilnica za pripadnike os-
vobodilnega gibanja. Ohranjena
pričevanja in spomini prežive-
lih, pisma, ki so jih pisali svoj-
cem, besede slovesa pomešane
z upi in vero v prihodnost, go-
vorijo zase. Prav tako kot števil-
ke o 10 talcih, ustreljenih 4. sep-
tembra 1941, in zatem, vse v letu
1942, 23. junija še 62 žrtvah, 7.
julija 37 žrtvah, 22. julija 100
ustreljenih, 30. julija 70 žrtvah in
15. avgusta 95 talcih, skupaj 374
ustreljenih, katerih imena lahko
preberemo na granitnih plošči-
cali, vzidanih ob vhodu na tla-
kovano dvorišče Starega piskra.
Terorju, zasramovanju in
vsem ostalim strahotam mu-
čilnice je za okoli 130 zaporni-
kov v noči iz 14. na 15. decem-
ber leta 1944 naredila konec
skupina šestih mož, ki ji je v
sodelovanju z zaporniškim
paznikom v takrat močno za-
straženem okupiranem Celju,
uspelo odpreti vrata Starega
piskra. Osvoboditelji Starega
piskra so bili Riko Presinger
Žarko, Ivan Grobelnik Ivan,
Martin Klančišar Nande, Do-
minik Lebič Boris, Jože Ga-
ber Brus in Jože Zelinka Oč-
ka.
Včerajšnjo slovesnost ob 55-
letnici osvoboditve Starega pi-
skra so v Območnem združe-
nju borcev in udeležencev
NOB Celje pripravili v sodelo-
vanju z Mestno občino Celje. V
kulturnem programu so nasto-
pili učenci III. Osnovne šole
Celje ter Pevsko društvo upo-
kojencev Celje in Mladinski
pevski zbor III. Osnovne šole
Celje, Glavni odbor ZZB NOB
Slovenije pa je slovesnost izko-
ristil tudi za podelitev zlate pla-
kete dolgoletnemu predsedni-
ku celjske borčevske organiza-
cije Ristu Gajšku ter dveh sre-
brnih plaket III. Osnovni šoli
Celje in Pevskemu društvu
upokojencev Celje.
V Celju živi staro
prebivalstvo
Slovenija sodi po medna-
rodno uveljavljenih kriteri-
jih z blizu 13-odstotnim de-
ležem prebivalcev, starejših
od 65 let, med države s sta-
rim prebivalstvom, v Celju,
kjer je lani med le nekaj
manj kot 50 tisoč prebivalci
živelo dobrih 7 tisoč obča-
nov, starejših od 65 let, pa je
ta delež že 14,25-odstoten.
Takšna starostna struktura
prebivalstva nalaga tudi po-
sebno skrb za starejše.
V Sloveniji smo konec leta
1997 sprejeli program varstva
starejših občanov na področ-
ju socialnega varstva, v Celju
pa so svoja izhodišča potrdiU
v začetku leta 1998. V institu-
cioralno varstvo, torej v do-
move upokojencev, je iz Celja
vključenih 357 starostnikov,
od tega v Dom upokojencev
Celje, ki ima sicer 241 postelj,
slaba polovica oziroma 173.
Ena tistih oblik pomoči starej-
šim, ki se zadnja leta zelo
hitro razvijajo, je takoimeno-
vana pomoč na domu oziro-
ma v bivalnem okolju. Lani je
bilo takšne pomoči deležnih
186 starejših občanov. Zanje
so skrbele 3 redno zaposlene
in 19 negovalk preko progra-
ma javnih del, za letos pa je
na enak način predvidena za-
poslitev 7 negovalk in 18 ne-
govalk. Storitev službe »Halo,
pomoč«, ki preko telefonske
linije zagotavlja 24-urno varo-
vanje oziroma stik z uporab-
nikom, se je lani poslužilo 14
starejših.
V Mestni občini Celje bodo
letos začeli s pripravo pro-
jektne dokumentacije za or-
ganiziranje dnevnega centra v
Domu upokojencev Celje,
vzpostavitev centra pa naj bi
v prihodnjem letu sofinanci-
ralo ministrstvo za delo, dru-
žino in socialne zadeve. Po-
tem, ko so se Celjani predlani
prijavili na razpis mednarod-
nega kredita pri Evropskem
svetu za gradnjo takoimeno-
vanih varovanih stanovanj,
pa naj bi blok z okoli 50 varo-
vanimi stanovanji v nepo-
sredni bližini Doma upoko-
jencev Celje začeli graditi le-
tos jeseni ali najkasneje pri-
hodnjo pomlad.
I. STAMEJČIČ
Z OBČINSKIH SVETOV
Trikrat javna razprava
PREBOLD - Svetniki so se strinjali s 15-dnevno javno razpravo
za odloke, ki urejajo gradnjo cest in javnih poti; komunalni
prispevek ter povprečno gradbeno ceno, stroške komunalnega
urejanja in vrednost nezazidanega stavbnega zemljišča. [US)
PO DRŽAVI
Pozabljiva
predsednika
UUBUANA, 5. januarja
(Večer) - Predstavniki Zdru-
ženih ob lipi sprave in Civilne
družbe so opozorili, da sta
predsednik države Milan Ku-
čan in predsednik vlade Ja-
nez Drnovšek v svojili novo-
letnih poslanicah pozabila
omeniti vrsto aktualnih in ne-
rešenih problemov. Očitajo ji-
ma, da sta govorila predvsem
o politiki in boju za oblast,
prezrla pa sta civilno družbo.
Tuje naložbe
UUBUANA, 6. januarja
(Delo) - Vlada je sprejela
program za spodbujanje tu-
jih neposrednih naložb v Slo-
veniji. Manj naj bi bilo admi-
nistrativnih ovir, posebne
spodbude pa naj bi bili delež-
ni tuji vlagatelji, ki bi zagoto-
vili najmanj sto novih delov-
nih mest oziroma 20 novih z
visoko tehnologijo na demo-
grafsko ogroženih območjih,
Podpora
proračunu
UUBUANA, 7. januarja
(Delo) - Parlamentarni od
bor za finance in monetarne
politiko je podprl dopolnjen
predlog državnega proraču
na za leto 2000, ki naj bi gč
državni zbor obravnaval 18
januarja. Odbor je nepriča
kovano sprejel predlog ko
misije za lokalno samoupra
vo, ki občinam niža delei
pripadajoče dohodnine, de
nar pa usmerja v proračun, s
Vohunski
incident?
UUBUANA, 10. januarji
(Delo) - Ministrstvo za obram
bo je obvestilo javnost, da S(
8. januarja trije Slovenci, me(
njimi tudi pripadnik vojske
ilegalno prestopili hrvašk*
mejo. V vozilu, ki ga je policij
ska patrulja Republike Hrva^
ke ustavila v kraju Zalužje, f
bila med drugim tudi naprav
za nočno opazovanje. Policisi
so trojico predlagali v poste
pek sodniku za prekrške, hi
vaško zunanje ministrstvo p
je slovenskemu že poslalo nc
to o nezakonitem prestopi
državne meje.
Pomladna
koalicija
UUBUANA, 10. januarj
(Delo) - Predsednik SKD Lo;
ze Peterle je povedal, da pc
leg načrtov za združitev SKl
in SLS potekajo pospešer
pogovori tudi o formalni m
vezi pomladnega trojčka. Bo
oprijemljivih dogovorov j
združitvi in skupni koaliciji z
zdaj še ni.
Cezij v Jadranu
PIRAN, 11. januarja (Dek
- Stroko\aijaki Morske bioloi
ke postaje Piran in Inštitut
Jožef Štefan ne dajejo velik
teže informacijam o domne^
ni radioaktivnosti severneg
Jadrana, ki naj bi bila posled
ca jedrske nesreče v Černobil
pred 14 leti. Količine cezija 131
ki nastane sicer ob jedrski
eksplozijah ali jedrskih reakc
jah v nuklearkah, je po njih«
vem nomialna in ne moi
vplivati na zdravje ljudi.     ,
TEMA TEDNA
5
Naj bo v Celju žoga droga!
Ob Izoli so rove partyji menda organizirani samo še v Celju - Število odvisnikov narašča, starostna meja se niža
Fant iz soseščine. Na pragu pol-
noletnosti, temnih, kodravih las.
Obetaven športnik in vzoren uče-
nec, ki pa ima ob svoji prvi skrbi,
kot sam poudarja, šoli in športu, še
eno veliko ljubezen. Prisega na ra-
ve glasbo in kolikor se le da, je
stalen gost Ambasade Gavioli v Izo-
li. »Rave partyje imamo tudi v Ce-
lju, a žal premalokrat!« je prepri-
čan. Droge? »Ne potrebujem jih,
dovolj kondicije imam od trenin-
gov,« se nasmehne in verjeti mu je.
Da bi posegel po ecstasyju, je skoraj-
da neverjetno tudi za drugega strastne-
ga privrženca rave partyjev Starejši je;
za množico, ki prepleše in prenori 24
ur skupaj, že skoraj veteran s svojimi
leti v drugi polovici dvajsetih. »Tudi
brez drog gre,« je odločen, a govori le
zase. Za rave partyje namreč velja, to
pa potrjujejo tudi policijska poročila,
da so naravnost idealna priložnost za
izmenjavo tabletk in ostalih opojnih
substanc v naravnost enormnih količi-
nah. Eni posegajo po njih iz navajeno-
sti in potrebe, drugi - in teh se vedno
najde dovolj - iz radovednosti. Še tretji,
ki jim je droga tudi najbolj nevarna, iz
notranje stiske, naveličanosti, všečno-
sti, osamljenosti in podobnih vzgibov.
Droge so v Celju in na Celjskem že
nekaj časa realnost, a žal si pred
njimi še vedno zatiskamo oči in uše-
sa. Za večino velja, da vse dokler se
ne udomačijo v lastni družini ali
krogu prijateljev, ostaja zasvojenost
sicer res nekaj zlega, a k sreči odda-
ljenega. Statistične podatke o tem,
koliko zasvojencev z drogami je na
Celjskem, je skorajda nemogoče
zbrati, zbrane številke pa nikakor ne
bi bile odraz dejanskega stanja. Dejs-
tvo, na katerega opozarjajo tudi stro-
kovnjaki, ki se ubadajo z zasvoje-
nostjo pa je, da se starostna meja
med odvisniki vse bolj niža.
Želja, da naj bo v Celju žoga droga,
bo torej ostala še dolgo le želja.
»Delamo po zakonu!«
Ko so se proti koncu lanskega leta
sestali člani celjskega sveta za javno
varnost, je bila javnost šokirana ob
podatku, da se rave partyji ob Izoli,
kjer deluje slovita Ambasada Gavioli,
organizirajo samo še v Celju. Zakaj?
Kako je to mogoče?
Načelnik Oddelka za upravne no-
tranje zadeve Upravne enote Celje
Matevž Majcen, ki je po zakonu o
javnih shodih in prireditvah pristojen
za izdajo dovoljenj tudi za tovrstne
prireditve, pravi, da je stvar državne
uprave samo izdaja dovoljenj, za iz-
vedbo prireditve pa so odgovorni or-
ganizatorji. »Delamo po zakonu in v
našem oddelku preprosto ne moremo
izdati negativne odločbe, če priredi-
telj izpolnjuje vse zahtevane pogoje,«
pravi Majcen in dodaja, da v primerja-
vi z delom nekaterih drugih upravnih
enot Celjani dostikrat slišijo celo oči-
tek, da so bolj papeški od papeža, saj
pred izdajo odločbe resnično zahteva-
jo prav vsa soglasja in mnenja.
v Celju, v dvorani E Celjskega sej-
ma, je bilo lani 7 prireditev s tehno,
nouse in rave glasbo. Med organiza-
torje so se zapisali štirje izvajalci, po
ave podjetji oziroma samostojna
podjetnika iz Celja, eden s Polzele in
ecien iz Maribora. Zadnja prireditev,
Kave party Future, je bila v dvorani E
prav na božič, 25. decembra.
»Pred izdajo dovoljenja za organiza-
cijo javne prireditve zahtevamo od
organizatorja, da nam predloži ustrez-
na dokazila o tem. da je registriran za
Zvone Kozjak: »Problematika, ki jo
vidi in rešuje policija, je le en vidik
v okviru celovitega obravnavanja
tovrstnih prireditev in pojavov med
mladimi.«
tovrstno dejavnost, natančen program
prireditve, soglasje lastnika prostora,
kjer bo prireditev, kar je največkrat
sklenjena najemna pogodba, ter zago-
tovila, da bo poskrbljeno za ustrezno
število redarjev. V primeru, da bodo
med prireditvijo stregli tudi s pijačo in
hrano, zahtevamo še posebno dovolje-
nje, ki ga zainteresirani lahko dobi v
oddelku za ekonomske odnose in raz-
voj. Organizatorju tudi predpišemo, da
mora spoštovati določila o predpisani
glasnosti, če gre za glasbene priredi-
tve. Natančno je določeno, da je orga-
nizator odgovoren in dolžan poskrbe-
ti, da obiskovalci na prireditev ne vna-
šajo nevarnih orodij in orožja, da ne
dovoli vstopa obiskovalcem, ki bi bili
pod vplivom alkohola ali mamil,« niza
zahteve upravnega oddelka Majcen.
Ob tem še dodaja, da pred vsako prire-
ditvijo v oddelku o bližajočem se do-
godku obvestijo tudi policijo in ustrez-
ne inšpekcijske službe: »Včasih pa se
zgodi, da naša obvestila prejmejo pre-
pozno, saj po zakonu zadošča, da nam
organizator predloži vlogo za izdajo
dovoljenja zadnji trenutek, torej po v
zakonu določenem petem dnevu pred
prireditvijo.«
Policija zagotavlja red
V zvezi s koncerti, imenovanimi
rave party v Celju, je komandir Poli-
cijske postaje Celje Zvone Kozjak
takole ocenil stanje na osnovi policij-
skih zaznav, opravil in splošne prob-
lematike: »Na teh prireditvah, kjer se
na javnem mestu zbere veliko število
ljudi, večinoma mladih, policija mo-
ra biti prisotna zaradi zagotavljanja
javnega reda in miru, predvsem pa z
vidika mamil, ki so tam prisotna,
največ je v uporabi ecstasy.
V Modri dvorani Golovca smo lani
na treh rave partyjih zasegli precejš-
nje količine mamil in podali 11 ka-
zenskih ovadb zoper preprodajalce
in odkrili veliko prekrškov v zvezi s
posedovanje mamila. Posedovanje
oziroma uživanje mamila sicer ni
kaznivo dejanje, je pa to prekršek, če
gre za uporabo na javnem kraju.
Kazenske ovadbe v zvezi s temi pri-
reditvami, ki smo jih poslali na
okrožno državno tožilstvo, doslej še
niso bile ovržene. Seveda takšen
nadzor terja od nas angažiranje pre-
cejšnjega števila policistov, tako na
koncertu samem kot po prireditvi
ves naslednji dan, ko se ti mladi
ljudje selijo in preselijo na drugo
lokacijo, poleti na primer na območ-
je letnega kopališča ob Ljubljanski
cesti, kjer se počasi vračajo v normal-
no stanje oziroma se umirjajo. V tem
času obstaja velika nevarnost za pro-
met, saj ti ljudje sedejo za volan, a so
še vedno pod močnim vplivom ma-
mil. Konec oktobra smo odredih 6
tovrstnih strokovnih pregledov, a iz-
vidov doslej še nismo prejeli.
Ker pa so ti ljudje praviloma glasni,
so tudi moteči za okolje, saj se nam
pogosto oglašajo občani, ki jih hrup v
zgodnjih jutranjih urah zelo moti in ki
se nasploh nad početjem posamezni-
kov zgražajo. Praviloma se po priredi-
tvi še ves naslednji dan »umirjajo«, da
sploh lahko zaspijo. Kakšnih prete-
pov ali drugačnega nasilja ter poš-
kodb na in po teh prireditvah pravilo-
ma ni. Predlani je sicer na rave kon-
certu v Celju umdo dekle, a ni bilo
mogoče ugotoviti točnega vzroka
smrti, saj je šlo za astmatičnega bolni-
ka, zelo možno pa je, da je tragični
astmatični napad izzvalo uživanje
mamila. Zlasti je nevarno uživanje
ecstasyja, če uživalec ne pozna njego-
vega delovanja oziroma vplivov na
organizem, konkretno, če ne ve, da je
sočasno z mamilom nujno potrebno
zaužiti velike količine tekočine v izo-
gib dehidraciji in škodljivim posledi-
cam le-te za posamezne organe.
Kaže, da je Celje postalo priljublje-
no shajališče ljubiteljev tovrstne
glasbe in druženja, saj mladina pri-
haja z vseh delov Slovenije in iz
sosednjih držav. Poročilo policije o
ugotovitvah in ukrepih na teh kon-
certih bo zdaj obravnaval tudi svet za
javno varnost pri Mestni občini Celje
in se odločil o tem, ali je poročilo
dovolj argumentirana podlaga za iz-
danje negativne odločbe.«
Krog se da razkleniti
Za vse organizirane prireditve v Celju
so imeli organizatorji ustrezna dovolje-
nja, izdana po črki zakona. Policijski
nadzor s posledičnim zasegom mamil
ter vložitvijo kazenskih ovadb je dejs-
tvo, na katerega morajo tako organiza-
torji kot obiskovalci vselej računati.
Veliko tovrstnih prireditev po Slo-
veniji je nabrž pripravljenih tudi
brez dovoljenj, na črno. Vprašanje
je, ali policija zanje pravočasno izve.
Tisti, ki bi torej prvi lahko razklenili
začarani krog, so organizatorji. Že če
bi prireditev izpeljali po minimalnih
zahtevah (spoštovanje določil o alko-
holu in drogah, o predpisani glasno-
sti in podobno), s katerimi jih uprav-
ni organi pred izdajo dovoljenja na-
tančno seznanijo, bi rave partyji ne
bili več grešni kozel in eden glavnih
»vzrokov« za porast odvisnosti med
mladimi. Mladostnikom, ki prisegajo
na rave, pa zabave ne bi odvzeli.
Za Celje, kjer se odgovorni v vrhu
mestne občine z županom Bojanom
Šrotom na čelu kar ne morejo naču-
diti, zakaj le se lahko v mestu prireja
rave partyje, pa bi lahko bila prva,
sicer le začasno učinkovita poteza to,
da družba Celjski sejem, ki je v
37,35-odstotni lasti občine, za tovrst-
ne prireditve preprosto ne bi več
oddajala v najem dvorane E. Trajna
rešitev to zagotovo ne bi bila, kakor
tudi niso.pritiski na državno upravo,
da bi izdajala negativne odločbe tudi
v primerih, ko organizatorji po črki
zakona izpolnjujejo vse pogoje.
MARJELA AGREŽ,
IVANA STAMEJČIČ
FOTO: Gregor Katic
Pleši z
glavo
Slovensko združenje za
zmanjševanje škodljivih posle-
dic drog DrogArt, ki deluje kot
nevladna organizacija z nepri-
dobitnimi cilji, deluje na območ-
ju Slovenije in je eno tistih, ki si
prizadeva za čimvečjo obvešče-
nost in osveščenost mladih gle-
de uporabe drog.
Za svoje delo pravijo, da je od-
ziv na uporabniško realnost in
življenje z drogo. Od leta 1997
navezujejo stik z mladimi preko
Interneta, na naslovu http:/
www.drogart.s5.net/ pa ne ob-
javljajo niti prepovedi niti reklam
za droge. Svoje poslanstvo vidijo v
dajanju kar največ informacij o
plesnih in drugih drogah, predsta-
vitvi načinov za zmanjšanje ško-
dljivih posledic drog, testiranjih,
objavi člankov strokovnjakov in
uporabnikov drog, konkretnih
nasvetih in splošnem svetovanju.
Vprašanja, na drugi strani pa tudi
pisma in druge prispevke, spreje-
majo po elektronski pošti dro-
gart@email.si.
Ena od oblik delovanja DrogAr-
ta so tudi preventivne akcije in
spremljanje rave partyjev sirom
Slovenije. Celje so obiskali dva-
krat, prvič Millenium Night v av-
gustu, poobjavljamo pa zapis o
prireditvi Last night 999, ki je bila
29. oktobra. Na obeh prireditvah
so DrogArtovci prmovirali tudi
svojo akcijo Pleši z glavo in konec
oktobra razdelili med mlade 1.100
flajerjev z napotki, kako ravnati,
če soplesalec doživi vročinski
udar in se zgrudi med plesom:
»...Vročinski udar je ena hujših
možnih posledic uživanja E-ja
(ecstasyja, o.p.) in najpogostejši
vzrok smrti, povezan z njegovo
uporabo. Vročinski udar nastopi
zaradi motene termoregulacije in
dehidracije. E dviga telesno tem-
peraturo, po drugi strani pa
zmanjšuje občutke izčrpanosti,
žeje in vročine. Telesna tempera-
tura se lahko dvigne prek 41 sto-
pinj Celzija! Telo se začne pregre-
vati še posebej, če se zabava doga-
ja v neprezračenih, soparnih in
segretih prostorih brez ustrezne
klimatizacije, kjer organizem ne
more zadostno oddajati toplote s
potenjem. Toplota se zato začenja
prekomerno kopičiti v telesu, kar
vodi k odpovedi krvnega obtoka,
jeter, ledvic in... smrti. Zato se na
organizatorje rejvov že od samega
začetka apelira, da zagotovijo us-
trezno zračenje prostorov z mož-
nostjo ohlajevanja na prostem
(kot npr. izhod iz diskoteke, dvo-
rane... na svež zrak).
Žal mora tokrat DrogArt tim po-
ročati, da so bili pogoji dobrega
rejva tokrat hudo kršeni! Groovee
house se je dogajal v za silo in na
silo prirejenem plesišču za tehno
halo z amaterskim lightshovvom in
ozvočenjem le na enem koncu
dvorane, ki se je počasi začela
spreminjati v eno veliko skupinsko
tuš kabino, kjer je postajalo vedno
bolj & bolj vroče, soparno, zatohlo
& mokro z vidljivostjo do Im - v
glavnem neznosno! Enako in še
huje je bilo zaradi mase ljudi na
enem in edinem WC-ju, malo bolje
pa v tehno sali, v katero je svež
zrak dohajal skozi odprta a zamre-
žena vrata, skozi katera so žalost-
no pogledovali vsi tisti, ki niso
želeli ponovno vplačati kotizacije,
saj je bil izhod do 5. zjutraj zaprt.«
V primerjavi z avgustovskim,
tehnično&varnostno dobro orga-
niziranim Milleniumom, je okto-
brski party dobil od DrogArtovcev
nezadostno oceno.
6
GOSPODARSTVO
Dobiček Banke Celje narašča
Banka Celje načrtuje letos okrog 2,6 milijarde tolarjev bruto dobička - Soglasje Banke Slovenije do konca marca - Kmalu Visa kartice
v Banki Celje so zadovoljni z
lanskim poslovanjem, saj so
presegli vse načrtovane rezul-
tate. Bilančna vsota, ki znaša
156,5 milijarde tolarjev, je v
primerjavi z letom 1998 večja
za 12 odstotkov, bruto dobiček
pa naj bi znašal 2,3 milijarde
tolarjev. Osrednji dogodek pre-
teklega leta je bil po mnenju
vodstva banke podpis pogodbe
o strateškem partnerstvu in
poslovnem sodelovanju z Novo
Ljubljansko Banko.
Kot je povedal predsednik
uprave Banke Celje Niko Kač, so
se zaradi vse večje globalizacije
in koncentracije kapitala v svetu
in pri nas, na povezovanje začeli
pripravljati že leta 1998, k hitrej-
ši odločitvi v preteklem letu pa je
prispevalo predvsem dvoje - od-
ločitev največjega posamičnega
lastnika banke, da proda svoj
delež, in nujna prenova infor-
macijske tehnologije. Kač priča-
kuje, da bo Banka Slovenije v
prvem kvartalu izdala dovolje-
nje NLB za pridobitev 25-odstot-
nega deleža v Banki Celje, s
čimer bi se zaokrožil proces obli-
kovanja bančne skupine NLB, v
kateri je že Dolenjska banka in
ki bi imela skoraj 43-odstotni
tržni delež.
Kljub povezovanju z Novo
Ljubljansko banko bo Banka Ce-
lje do leta 2004 delovala kot
samostojna pravna oseba in bo
pripravljala načrte poslovanja
predvsem na lastnih zmožno-
stih. Letošnji cilj banke je, da
poveča bilančno vsoto za 12 od-
stotkov, to je na 175 milijard
tolarjev, s čimer bo ohranila 5,7-
odstotni tržni delež v sloven-
skem bančnem prostoru. Rizič-
no zunajbilančno poslovanje
bodo povečali za 7 odstotkov,
plačilni promet s tujino, ki je lani
po še nepopolnih podatkih zna-
šal 2.220 milijonov mark in je bil
za 2 odstotka večji od načrtova-
nega, pa naj bi se letos povečal
še za 5 odstotkov. S takšno rastjo
poslovanja naj bi banka ustvari-
la 2,6 milijarde tolarjev bruto
dobička, kar je za 12 odstotkov
več kot v letu 1999. »Zaradi na-
daljnjega zniževanja realnih ak-
tivnih obrestnih mer se bodo
znižah tudi čisti prihodki od
obresti, kar bomo nadomestili s
povečanjem provizij na račun
opravljanja tolarskega plačilne-
ga, prometa za podjetja,« pravi
Niko Kač in poudarja, da bo za
dolgoročno poslovanje banke
pomembno tudi to, koliko seda-
njih komitentov agencije za pla-
čilni promet ji bo uspelo pridobi-
ti.
Tržni delež Banke Celje je
bil lani 5,7-odstoten in se v letu
2000 naj ne bi spremenil. Do-
nosnost kapitala, ki je v letu
1999 znašala 13,7 odstotka, naj
bi se letos povečala na 13,9
odstotka, realna obrestna mar-
ža pa z 2,5 na 2,3 odstotka.
Uprava banke bo predlagala,
da polovico lanskega dobička,
ki bo po plačilu davkov znašal
okrog 1,7 milijarde tolarjev,
namenijo za dividende, ki bi
bile od lanskih višje za odsto-
tek inflacije.
Zato v Banki Celje načrtujejo
za letos kar nekaj sprememb v
organiziranosti poslovanja, na-
povedujejo pa tudi nekaj novosti
pri poslovanju s prebivalstvom.
Po besedah članice uprave Vik-
torije Svet bodo še naprej pos-
peševali poslovanje preko ban-
komatov in s plačilnimi kartica-
mi, nadaljevali z razvojem elek-
tronskega bančništva za pravne
osebe in ga začeli uvajati tudi za
fizične osebe. Že od februarja
naprej bo vseh 54 bankomatov
Banke Celje vključenih v novo
Banka Celje je na razpisu do-
bila v najem oziroma kasnejši
odkup poslovne prostore Agen-
cije RS za plačilni promet v Ce-
lju, Laškem, Šentjurju in Šmar-
ju. Skupaj s prostori bo banka
prevzela tudi 54 delavcev celj-
ske podružnice APP, od katerih
dva že sedaj opravljata zanjo
plačilni promet, ki ga banka iz-
vaja pilotsko za štiri podjetja.
mrežo, ki bo omogočala poslo-
vanje tako z domačimi kot z
mednarodnimi karticami. Že v
prvem tromesečju bodo pričeli ^
izdajati tudi plačilne kartice Vi-
sa, ki bodo namenjene zlasti |
tistim varčevalcem, ki veliko po-
tujejo. Sprva bo banka izdala
navadne Visa kartice, kasneje pa
še poslovne in debetne.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Niko Kač: »Pričakujemo, da bo Banka Slovenije v prvem
kvartalu izdala dovoljenje Novi Ljubljanski banki za pridobi-
tev 25 odstotnega deleža v Banki Celje.«
Deset centrov v
petih letih
Slovenski in nemški kapital za verigo cash&carry centrov
- Prvi center bo v Celju
Mešano podjetje STC Inter-
fruct bo v ponedeljek, 17. ja-
nuarja, ob Kidričevi ulici v
Celju odprlo svoj prvi
cash&carry center. S tem bo
celotna trgovinska dejavnost,
ki se je doslej odvijala v okvi-
ru STC Celje, prešla na novo
podjetje, ki namerava v Slove-
niji v naslednjih petih letih
odpreti še devet tovrstnih cen-
trov.
l^odjetje STC Interlruct je biio
ustanovljeno lansko pomlad in
je v mešani lasti celjskega STC
in nemške multinacionalke
Tengelmann. Pravzaprav je po-
vezano z eno od njihovih verig -
družbo Interfruct, ki je bila us-
tanovljena leta 1992 na madžar-
skem in je v stoodstotni lasti
nemških delničarjev. Sedež me-
šanega podjetja, v katerem so
lastniški deleži razdeljeni 51:49
v korist Nemcev, je v Celju,
vodita pa ga Wolfgang Stein iz
Interfructa in Igor Vukotič iz
STC. V podjetju je trenutno za-
poslenih 35 ljudi.
STC Celje je po besedah di-
rektorja Marka Brezigarja
lansko poslovno leto končal
zelo uspešno. Po še nepopol-
nih podatkih bo imelo podjet-
je za 1,5 milijarde tolarjev
bruto realizacije, dobiček pa
bo za petino višji kot leta
1998, ko je znašal 18,7 milijo-
na tolarjev.
Nov cash&carry center-v Ce-
lju, v katerega sta partnerja vlo-
žila 250 milijonov tolarjev, ima
okrog 3.000 kvadratnih metrov
prodajnih površin, ki so jih pri-
dobili s preureditvijo in dozida-
vo obstoječe hale STC. Letos naj
bi z gradnjo ali pa z najemom
dodatnih skladiščnih prostorov
uredili še hladilnico za uvoženo
blago. Igor Vukotič napovedu-
je, da bo na policah blizu 4 tisoč
izdelkov, ob centru pa več kot
100 parkirnih mest. Pričakuje-
jo, da bodo okrog 65 odstotkov
prometa ustvarili z velikimi
kupci.
Nemško družbo Tengel-
mann, ki je v družinski lasti,
sestavlja 18 verig, med njimi
Kaiser's, Plus, Grosso-Mag-
net, OBI, Superal in Interfruct.
V 7700 enotah ima preko
200.000 zaposlenih, ki ustva-
rijo na leto več kot 54 milijard
mark prometa. Verigo Inter-
fruct sestavljajo cash&carry
centri s prehrambenimi izdel-
ki, njihove prodajne površine
pa merijo običajno 4.000 kva-
dratnih metrov.
STC Interfruct namerava v
Sloveniji odpreti verigo desetih
cash&carry centrov, ki bodo or-
ganizirani po vzoru podobnih v
zahodni Evropi. Na leto naj bi
odprli po dva centra, dinamika
širitve pa bo odvisna zlasti od
odziva trga. Sprva centrov ne
bodo gradili, ampak bodo po-
trebne prostore najeli, zato se
bo veriga širila iz Celja najprej v
tista večja mesta, kjer bo mogo-
če prej dobiti ustrezne prostore.
JANJA INTIHAR
Ženski slog podjetnišlva
v torek, 18. januarja, v Narodnem domu ustanovni zbor sekcije podjetnic celjske regije - Tudi za ženske, ki o lastnem \
podjetju šele razmišljajo J
Veliko je žensk, ki bi bile
rade dejavne, ki bi rade nekaj
več. Mednje gotovo sodi tudi
devet podjetnic iz Celja, ki so v
okviru združenja podjetnikov
celjske regije decembra lani
ustanovile žensko podjetniš-
ko sekcijo, v torek, 18. januar-
ja, pa bodo v Narodnem domu
v Celju pripravile še ustanov-
ni zbor.
»Nikakor ne gre za kakšno
feministično združenje, še manj
za elitni klub,« pojasnjuje Ana
Špat, predsednica iniciativnega
odbora za ustanovitev sekcije
podjetnic celjske regije. »Sekcija
je odprta za vse tiste, ki menijo,
da bodo v njej lahko našle me-
sto. Zato vanjo ne vabimo samo
žensk, ki že imajo svoja podjet-
ja, ampak tudi vse tiste, ki glasno
ali pa šele potiho razmišljajo o
tem, da bi postale podjet.nice.
Želimo, da se nam pridružijo
tudi brezposelne ženske. Rade
bi jim povedale, da je služb res
malo, vendar je dela dovolj.
Mnogokrat se je že pokazalo, da
je prav podjetništvo tista pot, po
kateri se je mogoče z majhnimi
koraki rešiti. Veliko žensk, ki
imajo danes ugledna podjetja, je
začelo tako.«
Žensko podjetništvo ima tudi
v Sloveniji zelo pomemben de-
lež in slovenske ženske običaj-
no ustanavljajo podjetja zato,
da bi zagotovile delovna mesta
zase in za družino, pogosto za-
poslujejo tudi druge. Prav zato
je ta segment podjetništva po-
treben dodatne pozornosti in
država bi morala sistemsko po-
skrbeti za to, da bi ženske lahko
hkrati imele družino in vodile
podjetje. V že ustanovljenih
sekcijah podjetnic v Ljubljani,
Mariboru in Kopru opozarjajo
prav na to problematiko in o
tem pripravljajo tudi projekte.
Ana Špat je prepričana, da bo
sekcija ženskam v veliko pomoč
pri opredeljevanju njihove vloge
v poslovnem svetu, to vlogo pa j
naj bi jim pomagala tudi čim i
bolj uspešno igrati. »Sprva ni- i
sem bila navdušena nad ustano-1
vitvijo sekcije,« pravi, »ker se mi 1
ni zdela potrebna, vendar sem '
potem, ko sem se seznanila z |
izkušnjami v drugih državah,'
začutila, da lahko podjetnice,!
povezane med sabo, naredimo \
zelo veliko. Ne le pri premagova- *
nju ovir na poslovni poti, ampak
tudi v vsakodnevnem življenju.;
Potrebno je graditi stil podjetni- j
ce, saj sta prav ženstvenost in j
čustvena inteligenca tisto, kar;
nam dajeta prednost pred »moŠ-,
kimi< podjetji.« j
Sekcija podjetnic, ki je za zdaj j
še bolj celjska, vendar naj bij
kmalu postala tudi regijska, spr- ]
va ne bo imela konkretnejšega j
programa dela. »V prihodnjih 1
mesecih bomo pomagale pri- '•
pravljati kongres Svetovnega ]
združenja podjetnic, ki bo maja'
na Bledu, doma pa bomo morale"
najprej ugotoviti, koliko nas 1
sploh je,« napoveduje Ana Špat.'
»Trenutno imamo le okvirni sez-^
nam, ki smo ga sestavile na os- ■
novi podatkov agencije za plačil-
ni promet in obrtne zbornice.,
Želimo tudi ugotoviti, s katerimi \
dejavnostmi se ukvarjajo žen-,
ske, koliko ženskih podjetij je
bilo ustanovljeno na novo ifli
koliko je bilo ukinjenih. Pri tem i
nas zanimajo predvsem vzroki, j
zakaj so ženske opustile podjet-;
ništvo, saj nameravamo prav na'
osnovi analize problemov pri-
praviti program sekcije.«
■■■■■■i JANJA INTIHAR
Ana Špat vodi uspešno podjetje Nitka, ki ga je kot obrtno
delavnico za izdelovanje tekstilne opreme za bolnišnice ustanovi-
la pred trinajstimi leti, ko je šla predčasno v pokoj. Začela je z eno
šiviljo, danes jih ima dvanajst. Z zanimivim programom, visoko
kakovostjo ter primernimi cenami je najprej na novo »oblekla«
medicinsko osebje v celjski bolnišnici in dijakinje srednje zdravs-
tvene šole, nato pa so nove uniforme in druga oblačila naročile v
Celju še bolnišnice iz Maribora, Murske Sobote, Brežic, Nove
Gorice in Jesenic. Podjetje Nitka je danes na svojem področju
vodilno v Sloveniji. Ihdi zato, ker Ana Špat nikoli ni želela biti v
povprečju, ampak vedno, kot pravi, nekaj centimetrov višje.
GOSPODARSTVO
7
0 delu žalske zbornice
Temeljne naloge povezovanje z občinami in zagotovitev prostorskih možnosti za malo gospodarstvo
I Minuli teden je vodstvol
Zbornice zasebnega gospo-
darstva Žalec v gostišču Cizej v
Studencah pripravilo pogovor
za vse, ki so tako ali drugače
povezani z delom zbornice.
Delo v minulem letu je pred-
stavil predsednik zbornice Ja-
nez Drugovič, ki je povedal, da
so precej pozornosti namenili
vzpostavitvi delovnih stikov,z
novimi občinami, izobraževa-
nju, predvsem zaradi uvajanja
DDV, ter raznim informativnim
dejavnostim. Poleg tega so se-
veda opravljali stalne naloge,
kot so obveščanje članstva, nu-
denje strokovne pomoči, posre-
dovanje različnih informacij...
Žalska zbornica šteje 1.255 čla-
nov, ki so precej povečali število
zaposlenih, s podatki o uspe-
šnosti gospodarjenja pa v zbor-
nici še ne razpolagajo. Lani so v
zbornici razpolagali s 30 milijoni
tolarjev, v njej pa so 3 zaposleni.
Med načrti za delo v tem letu je
Drugovič omenil še boljše sode-
lovanje z občinami, kot glavna
naloga pa ostaja zagotavljanje
prostorskih možnosti za razvoj
malega gospodarstva v Spodnji
Savinjski dolini.
Razpravljali so skoraj vsi so-
delujoči, saj so na srečanje priš-
li županja občine Tabor Vida
Slakan, župana Vranskega
Franc Sušnik in Prebolda Vin-
ko Debelak ter podžupan obči-
ne Žalec Ferdinand Haler. Sled-
nji je kot možnost za delo zbor-
nice omenil gojitev inventivno-
sti, govoril o Arnovskem goz-
du, ki ga je žalska občina dobe-
sedno »šenkala«, ter o skup-
nem spodnjesavinjskem pro-
storu, kjer se posamezne obči-
ne ne bodo mogle razvijati
brez sodelovanja z drugimi. Ja-
nez Gril, predsednik Območne
gospodarske zbornice Celje, je
govoril o pooblastilu za razde-
ljevanje dovolilnic za avtopre-
voznike in se spraševal, kako
bodo to nalogo, glede na malo
zaposlenih v zbornicah, uspe-
šno izpeljali. Župan Sušnik je
opozarjal na Zakon o kmetij-
skih zemljiščih, ki je precej za-
viralen faktor pri zagotavljanju
prostorskih pogojev za razvoj
obrti in podjetništva, ter želel
čimprejšnjo ustanovitev Lokal-
ne turistične organizacije. Da-
nica Jezovšek Korent z GIZ
Podjetniškega centra Žalec se
je dotaknila pilotne statistične
Savinjske regije in mimogrede
predstavila projekte, ki jih bo-
do vključili v Spodnji Savinjski
dolini. Gre za Arnovski gozd,
park tehniške kulture na Vran-
skem ter razvojna jedra na po-
deželju. Župan Debelak je
omenil slab gospodarski polo-
žaj v Preboldu, kjer imajo naj-
večje število brezposelnih in
najnižje plače. Preboldčani se
ne povezujejo z organizacija-
mi, katerih soustanovitelj je
zbornica, vključili pa so se v
Razvojno regionalno agencijo
Celje.
Tovrstno srečanje naj bi v
Zbornici zasebnega gospo-
darstva Žalec pripravili tudi v
prihodnjem letu, ko bodo toč-
no nanizali rezultate dela in
tudi razloge, zakaj katere od
nalog niso izpeljali.
URŠKA SELIŠNIK
Vkbiranjuni
i   blefiranja
Združenje podjetnikov Slo-
venije je v sodelovanju s celj-
skim združenjem podjetnikov
pripravilo v začetku tedna po-
slovno srečanje o lobiranju v
gospodarstvu, ki ga je vodil
trenutno naš najbolj znan lo-
bist Miloš Čirič. Sodeč po obi-
sku je v Celju kar veliko tak-
šnih, ki bi radi spoznali vešči-
ne vplivanja na obnašanje
drugih.
Lobiranje je vsekakor dejav-
inost, o kateri večina slovenskih
podjetnikov in menedžerjev še
ne ve dovolj. To področje, ki
ima v zahodnih državah dolgo
tradicijo, se pri nas šele postav-
lja na noge, poklicnih lobistov
skorajda ni, sprejeta tudi še ni
lustrezna zakonodaja. Lobiranje
lima še vedno dokaj negativen
prizvok, saj ga mnogi povezuje-
jo s sleparjenjem, blefiranjem
ali podkupovanjem, kar pa lobi-
ranje še zdaleč ni. Je namreč
povsem normalen in legalen del
sodobnega poslovanja pamet-
nih menedžerjev in drugih ljudi,
ki želijo svoje interese na po-
šten in prepričljiv način predsta-
viti osebam, ki o nečem odloča-
jo. Miloš Čirič, ki se z lobira-
njem ukvarja že sedem let, sicer
pa je zaposlen kot svetovalec
predsednika uprave Zavaroval-
aiice Maribor meni, da je prob-
|lem v Sloveniji predvsem ta, da
se lobiranje običajno začne pre-
pozno. Čirič tudi poudarja, da
lobiranje nikakor ni vljudnostni
obisk, pitje kave ali dajanje dra-
gih daril, temveč zastopanje or-
ganiziranih interesov Ugotavlja
tudi, da lobiste običajno naja-
?nejo družbe, ki imajo višje cilje
fn ki vedo, kaj hočejo. V takšnih
podjetjih ne težijo le k prilagaja-
nju okolja, ampak ga skušajo
tudi spremeniti. Čirič meni, da
so slovenslci menedžerji pre-
fnalo politično izobraženi, zato
tudi ne vedo, kako se je treba
obnašati v politiki, da bi dosegli
svoje cilje. »Zadnja šola pri nas,
je gospodarstvenike vpeljala
v vse skrivnosti politike, je bila v
Kumrovcu,« še ugotavlja Čirič.
JANJA INTIHAR
Mestin jski strah pred betonom
Načrt investitorja, ki želi po-
staviti v industrijski coni Me-
stinja betonarno, je lani hudo
razburil tamkajšnje krajane. V
Mestinju bo predvidoma ko-
nec januarja zbor krajanov,
kjer naj bi investitor predstavil
okoljevarstveno presojo ter
celostno prostorsko zasnovo
območja sporne gradnje.
Gre za izpolnjevanje zahtev,
ki jih je investitorju, podjetju
GIC Gradnje iz Svetega Florjana
pri Rogaški Slatini, naložil ko-
nec maja šmarski občinski svet.
Do obravnave na občinskem
svetu je prišlo po hudem nas-
protovanju Mestinjčanov, ki so
zbrali 250 podpisov nasprotni-
kov gradnje. Ti se med drugim
sklicujejo na bližino šole in
otroškega vrtca, oddaljenega
približno sto metrov.
Začelo se je z investitorjevim
nakupom nezazidanega (blizu
tri hektarje velikega) zemljišča
ob cesti v Lemberg, ki je bilo
prej last tovarne Bohor. Novi
lastnik se sklicuje na dolgoročni
plan iz leta 1990, objavljen v
Uradnem listu, po katerem je
določena na Šmarskem »za raz-
voj zahtevnejše industrije le lo-
kacija Mestinje-Stranje, v obse-
gu 11 hektarjev prostih površin,
ki jo poleg dobre prevetrenosti
dopolnjuje še možnost kom-
pletne infrastrukturne oprem-
ljenosti (železniški tir, cesta,
plin). V vseh ostalih območjih v
okviru centrov Rogaška Slatina,
Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli
in Imeno so pogoji lociranja
strožji, lokacije so primerne le
za tiste vrste proizvodnje, ki
nimajo škodljivih vplivov na
okolje.«
Dolgoročni plan je torej dolo-
čil območje Mestinja kot edino
pravo industrijsko cono Šmar-
skega, kjer so dovoljeni celo
škodljivi vplivi. Oblastniki, ki so
vladali pred desetletjem, so
imeli do varstva okolja seveda
drugačna merila kot danes.
Krajani se s postavitvijo beto-
narne, ki bi po trditvi investitor-
ja delovala z zmogljivostjo do
50 kubičnih metrov na uro, se-
veda ne strinjajo.
Problem v
Ljubliani
Zaradi nasprotovanja je priš-
lo v letu, ki se je izteklo, do
izredne seje sveta KS Mestinje
in izrednega zbora krajanov, pa
tudi do pobude poslanca Petra
Lešnika iz Slovenske nacional-
ne stranke, ki je zahteval od
ministra dr. Pavla Gantarja pre-
poved gradnje.
Lešnikova pobuda je v zad-
njem času najbolj odmevala za-
radi pisma predsednika stranke
Zmaga Jelinčiča tamkajšnje-
mu lokalnemu časopisu. Posla-
nec Lešnik iz Maribora, ki je bil
izvoljen v sedmi volilni enoti,
kamor spada tudi območje
Šmarja, je za težave Mestinjča-
nov izvedel od krajanov, saj ima
v šmarski okolici veliko sorods-
tva.
Minister Gantar je poslancu
osebno odgovoril (z gradivom,
ki ga je pripravil svetovalec vla-
de v ministrstvu za okolje in
prostor Tomaž M. Jeglič), da
po naši zakonodaji minister
gradnje ne more prepovedati,
pri čemer je naštel številne mo-
rebitne druge pravne možnosti.
Med temi tudi postopek pred
ustavnim sodiščem, ki je že veli-
kokrat razveljavilo določbe ob-
činskih prostorskih planov in
prostorskih izvedbenih aktov.
V GIC Gradnje, ki želi postavi-
ti betonarno, pa so trdno prepri-
čani, da je zakonodaja na njiho-
vi strani. Pravijo, da so že okto-
bra izpolnili vse zahteve šmar-
skega občinskega sveta, pri če-
mer po pridobljeni študiji pre-
soje vplivov na okolje gradnja
ne bi bila sporna. Investitor je
poslal pred nekaj meseci občin-
skemu oddelku za okolje in
prostor tudi lokacijsko doku-
mentacijo ter pričakuje odgo-
vor. Pri vsem skupaj omenja
tudi dejstvo, da po zakonu o
varstvu okolja za betoname
okoljevarstveno soglasje sploh
ni zahtevano.
Po investitorjevih trditvah
hrup mestinjske betonarne ne
bi presegal dovoljene meje, za-
radi sodobne tehnologije ne bi
bilo "prahu, cementnih odplak
pa zaradi recikliranja tudi ne.
Omenja tehnologijo slovenske-
ga proizvajalca, nastalo v sode-
lovanju s svetovno znanim,
vendar natančnega imena ni
povedal. Ker je nekatere kraja-
ne posebno motilo pričakova-
no povečanje prometa na cesti,
je investitor proti plačilu prido-
bil možnost vožnje tovornjakov
skozi dvorišče tovarne Rogaš-
ka-Les, Bohorjevega nasledni-
ka. Tako investitor.
Vse kaže, da se krajani Mesti-
nja kljub temu, da jim je investi-
tor prisluhnil, z betonom med
svojimi zgradbami ne bodo stri-
njali. Tako so nam v vodstvu KS
v ponedeljek dejali, da bo treba
dolgoročni plan nove občine
nujno spremeniti, pri čemer
menijo, da je industrijsko ob-
močje po dosedanjem predvi-
deno v smeri Vitala, ne pa tam
kjer postavlja GIC Gradnje beto-
narno.
Vse kaže, da bo v zvezi z
betonarno v Mestinju še veliko
govora, prerekanja in zamer.
BRANE JERANKO
Herman Celjski na izhodišču
Kmečki družbi, ki je po pro-
padu Dadasa prevzela štiri
vzajemne sklade tega finanč-
nega holdinga in jih združila
v sklada Rastko in KD Bond,
je uspelo sanirati del premo-
ženja tedanjih vlagateljev. Po
dobrih treh letih je namreč
zapuščino sklada Herman
Celjski povečala za več kot
105 odstotkov.
Na videz nekoliko zapleteno
finančno zgodbo pojasnjujejo
v Kmečki družbi takole: če je
imel vlagatelj na zadnji dan po-
slovanja sklada Herman Celj-
ski, ko ga je še upravljala druž-
ba Proficia-Dadas, vlogo, vred-
no 100.000 tolarjev, in jo je nato
prenesel v Kmečko družbo, je
po reviziji imel le še 48.000
tolarjev. Danes se je to premo-
ženje spet povečalo na izho-
diščno vrednost 100.000 tolar-
jev. Naj spomnimo, da je vza-
jemni sklad Herman Celjski us-
tanovila Celjska borzno po-
sredniška hiša, v začetku leta
1996 pa ga je v svojo pristojnost
prevzela družba Proficia-Da-
das. CBH se namreč ni odločila
za ustanovitev družbe za
upravljanje, zato se je med
možnostima, ali sklad zapreti
ali ga ponuditi drugi družbi,
odločila raje za slednjo.
Za druge tri nekdanje sklade
Proficie-Dadas izhodiščna
vrednost še ni dosežena. V
Kmečki družbi pravijo, da zato,
ker je bile točke glede na real-
no vrednost še bolj prevredno-
tene, vendar pričakujejo, da
jim bi to za sklad Neli II uspelo
še letos, kasneje pa še za preo-
stala dvasklada, ^______..JI
Vrednostni papirji delniških družb
8
KULTURA
Dnevi komedije segli
tudi iex Trojane
Odličen festivalski tekmovalni in spremljevalni program festivala, ki se bo pričel 28. januarja
Letošnji Dnevi komedije, ki
bodo od 28. januarja do 20.
februarja, obetajo odličen fe-
stivalski program. Zanimanje
med gledalci za festival je tudi
letos veliko, po besedah
upravnika SLG Celje Boruta
Alujeviča pa festival sega tudi
čez Trojane, saj vlada zanima-
nje zanj tudi med ljubljan-
skim občinstvom. Manj velja-
ve mu priznava Ministrstvo za
kulturo, ki je pripravljeno le
financirati večji del nagrade
za zmagovalca na anonim-
nem natečaju za žlahtno ko-
medijsko pero. Kaj več Dne-
vom komedije ne privošči. A
jim je, na srečo, naklonjeno
celjsko gospodarstvo.
Za letošnje Dneve komedije
je program izbral umetniški
vodja SLG Matija Logar. Od 20
uprizoritev komedij različnih
slovenskih poklicnih gledališč,
ki si jih je ogledal v minulem
letu, je za tekmovalni program
izbral osem predstav. »Čeprav
bi lahko tudi predstavi Eksperi-
mentalnega gledališča Glej Sex,
drugs, rock'n'roll ter ljubljan-
ske Drame Po dežju, ki ju bomo
sedaj gledali v spremljevalnem
programu, mirno uvrstil v tek-
movalni program,« pravi Matija
Logar. A je število tekmovalnih
predstav omejeno.
Zanimanje za
špijona
Organizatorji pričakujejo ve-
liko zanimanje za predstavo
Balkanski špijon v izvedbi Špas
teatra, v kateri nastopajo Boris
Cavazza, Janez Hočevar Rifle,
Mustafa Nadarevič, Marjana
Brecl in Nina Ivanič. Zato so jo
uvrstili tudi v spremljevalni
program Dnevov komedije v
nedeljo, 13. februarja, ob
17.uri. V tekmovalnem progra-
mu pa jo bodo zaigrali v petek,
11. februarja.
Na letošnjih Dnevih komedi-
je se bosta predstavili kar dve
gledališči s komedijama sloven-
skih avtorjev, ki sta teksta napi-
sala za anonimni natečaj za
žlahtno komedijsko pero. Celj-
ski gledališki ansambel se bo
tako predstavil z Limonado slo-
venico Vinka Moderndorferja,
ki je s tem tekstom zmagal na
lanskem natečaju. Mariborska
Drama pa prihaja s Partljičevo
komedijo En dan resnice, s ka-
tero je na natečaju sodeloval
pred dvema letoma, kot je ugo-
tovil Matija Logar, ki je tekste,
prispele na natečaj, prebiral kot
član žirije.
Seveda tudi letos ostanejo
festivalske nagrade: žlahtne-
ga komedijanta in komedi-
jantko ter nagrado za najbolj-
šo režijo bo podeljevala trič-
lanska žirja, v enaki sestavi
kot lani: Miran Herzog kot
predsednik žirije, Primož Je-
senko in Iva Zupančič. Gledal-
ci bodo izbirali najboljšo ko-
medijo, obenem pa komedi-
janta oziroma komedijantko
večera.
Dneve komedije bo odprlo
Slovensko mladinsko gledališče
iz Ljubljane s Shakespearovim
Snom kresne noči v predelavi
Andreja Rozmana Roze. Ptuj-
sko gledališče se bo predstavilo
z Jesihovim Trikojem, Mestno
gledališče ljubljansko z Goldo-
nijevim Slugo dveh gospodar-
jev, ljubljanska Drama prihaja z
Linhartovo uspešnico Ta veseli
dan ali Matiček se ženi, tekmo-
valni program pa bodo zaključi-
li kranjski gledališčniki z Molie-
rovim Skopuhom. Zaključni fe-
stivalski večer bodo popestrili
študentje AGRFTV, ki bodo
uprizorili Brechtovo Malomeš-
čansko svatbo.
Spremljevalni
program ob
nedeljah
v spremljevalnem programu
letošnjih Dnevov komedije bo
30. januarja najprej gostovalo na
velikem odru SLG Celje Eksperi-
mentalno gledališče Glej s pred-
stavo Sex, drugs, rock'n'roll, na-
to pa še ad hoc gledališka skupi-
na Movens iz Zagreba, katere
nastopi so na Hrvaškem najbolj
odmevni. V Celje prihajajo s
predstavo Miinchhausen. Teden
dni kasneje se bo v SLG Celje
predstavila ljubljanska Drama s
predstavo Po dežju, 13. februar-
ja pa najprej Špas teater z Bal-
kanskim špijonom, nato pa še
HNK Varaždin s predstavo Lju-
ba Kerekeša Vojakova vrnitev.
Še posebej gostovanje Varaždin-
cev je za celjski teater pomem-
bno, pravita v en glas Borut
Alujevič in Matija Logar, saj obe-
ta ponovno navezavo stikov
med obema gledališčema, ki je
zadnja leta zamrio. Varaždinci
so po lanskih Dnevih komedije
sami izrazili željo po sodelova-
nju, uresničili pa jo bodo letos.
Obisk jim bo celjski gledališki
ansambel vrnil še letos, le da se
še niso odločili s katero predsta-
vo.
Kip PavletuJeršinu
SLG Celje se bo na Dnevih
komedije v tekmovalnem pro-
gramu predstavilo 18. februar-
ja. Takrat bodo v avli gledališča
odkrili kip celjskemu gledališ-
kemu igralcu Pavletu Jeršinu, ki
je večino svoje igralske poti pre-
hodil v SLG Celje. »Na področju
žlahtnega komedijanstva je bil
izjemen!« pravi Borut Alujevič.
Zato so se odločili, da spomin
nanj počastijo s kipom, ki ga je
izdelal kipar Milisav Tomanič.
Denar zanj je SLG Celje zbralo
samo, saj je Ministrstvo za kul-
turo zavrnilo njihovo prošnjo
po sofinanciranju.
In vstopnice?
Abonmajske vstopnice po 20
tisoč tolarjev so za Dneve ko-
medije naprodaj od minulega
tedna. Okoli sto jih razdelijo
med pokrovitelje, ki se vse po-
gosteje odločajo, da jih izkori-
stijo tudi kot darilo poslovnim
partnerjem, pravi Borut Aluje-
vič. Približno 40 rezervacij je
tudi z mariborskega konca.
Vstopnice za posamezne pred-
stave iz tekmovalnega progra-
ma pa bodo naprodaj le tik pred
predstavami, kolikor jih bo še
na voljo. Že sedaj pa prodajajo
tudi vstopnice po dva tisoč to-
larjev za predstave iz spremlje-
valnega programa.
Grožnje
organizatorjem
SLG Celje je tudi letos razpisa-
lo anonimni natečaj za žlahtno
komedijsko pero. Prejeli so okoli
30 komedijskih tekstov, ki jih bo
do Dnevov komedije prebrala
tričlanska žirija. Po besedah Ma-
tije Logarja so med prispelo po-
što odkrili tudi takšno, ko je šlo
za grožnje organizatorjem, ker
je nagrada, v višini 800 tisoč
tolarjev, za žlahtno komedijsko
pero že dvakrat šla Vinku
Moderndorferju. Da se iz zavisti
rodi tudi zloba pa priča dejstvo,
da je nekdo poslal svoje delo kar
na Moderndorferjev natečaj.
» NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
ZAPISOVANJA
Pasja mama
Piše: TADEJ ČATER
Pa smo jo dobili. Slovenko
leta. Po izboru bralcev oziro-
ma bralk revije Jana je to po-
stala Milena Močilnik. Saj ve-
ste, tista skrbna mama ljub-
kih štirinožcev, ki so jih gos-
podarji in lastniki zavrgli. Za-
pustili. Milena Močilnik si
naslov Slovenske leta kajpak
zasluži. Če bi znali glasovati
tudi psi in mačke, potem bi
bila njena zmaga še toliko
večja. Še bolj izdatna. In še
bolj odmevna. Hja, med kan-
didatkami so bile še druge
ženske. Ki pa niso zmagale.
In kaj če bi- povsem hipotetič-
no vprašanje! - zmagala kate-
ra druga kandidatka? Nič. Bi
pač zmagala. Ker bi se tako
odločile bralke revije Jana.
Slovenka leta je preprosto ti-
sta ženska, ki jo kot takšno
izberejo bralke. Demokratič-
no, ni kaj. Toda, mar so res
bralci in bralke tiste, ki krojijo
častne naslove, ki režirajo
medijski okus?
Dvomim! Zamislite si, da
bi Miss sveta izbirali televizij-
ski gledalci. Predstavljajte si,
da bi športnika leta izbirali
bralci časopisa Ekipa. Da bi
športnika leta izbirale žen-
ske, ki prebirajo revijo Ona.
Hmm, vedno bi zmagal naj-
lepši in ne nujno najboljši
športnik. Hja, tako kot pri iz-
bora Slovenke leta vedno
zmaga trpeča in šele potem po
svojih dejanjih v javnosti zna-
na ženska. Da o lepoti niti ne
govorimo. Slovenka leta, no,
ni nujno ravno grda, je pa
vsekakor ženska, ki ni kdo ve
kako lepa. In potem se vpra-
šajte; ali je Slovenka leta res
ženska, ki ni lepa? So mar
takšne vse Slovenke? Ali :
Slovenko leta res glasujejo s,
mo ženske, ki niso lepe? h
ali je ideal slovenske žensl
res ne-lepa ženska?
Saj nimam nič proti tovn
nim izborom oziroma drug
če; tovrstni izbori me ne mo,
jo vse do takrat, dokler i
postanejo preveč resni. :
spomnite akcije Zlato jah
ko? No, za osvežitev spomin
Zlato jabolko je častni naslc
ki ga je dobil najbolj simpa
čen debeluh leta. Izbirali
ga televizijski gledalci na Pt
T V. To je bil štos. In nič vt
Debelak leta si s tem, ko
postal lastnik Zlatega jah
ka, ni že avtomatsko ku\
prostora na prvih straneh I
sopisa,    osrednje   revijal
strani, ki so ponavadi nan
njene intervjujem, so še n
prej pripadale drugim o:
bam. Ker koga pa sploh zai
ma ta debeluh!? Ker koga
zanima Slovenka leta še
ali dva dni po izboru!?
posebej zato, ker je njen r
slov povsem nedefiniran; ;
kaj ravno pasja mama v lei
ko se lomi stoletje? Zakaj
kakšna znanstvenica, ko
vemo, da je sodobni svet j
stavljen na temeljih eksa
nih znanosti, hišni ljublje,
ki pa so vedno bolj hobi in i
manj potreba. Kakšnega I
dega in popadljivega psa
nekoč imeli pri hišah name
varnostnika. Danes pa so
zamenjale kamere in pitbi
na dveh nogah in v lepih o/
jetih uniformah.
Ja, zakaj ravno pasja i
ma? Odgovor na to vpraša
se skriva na Vrhniki. Pa
zato, ker od tam prihaja t
Močilnikova, marveč za
ker je od tam prihajala t
mama Ivana Cankarja,
pasja mama je trpeča mar
Je cankarjanska mama. Ir
kot takšna, torej trpeča,
lahko mama. Je lahko slov
ska mama. Ker ideal slov
ske matere ni nasmejana i
pudrom namazana ter z j
sodobnejšo maskaro in šn
ko naličena gospa, ki svoj
hišnega ljubljenčka stiski
naročju, marveč mama, I
predpasniku tava gor in
po kuhinji. Ki kdaj pa k
kot Cankarjeva Francka i
za vozom v prevelikih čevl
ki ima izraz ljubeznive ir
peče ter od dela in vsakodi
nih življenjskih naporov ii
rane ženske.
Ergo; največkrat nomin
na ženska na izboru Slove
leta je Miša Molk. Pa še ni
ni zmagala. In nikoli ne
Ker Miša za razliko od p>
mame pooseblja nekaj
vsem drugega. Ker Miša
ustreza idealom, kakršw
postavil Ivan Cankar Pa
bo tudi sama Vrhničanka.
REČENO (ne) STORJENO
Celjsici kinematografi
človek bi rad bil povsod,
samo ne tam, kjer je. Eno od
imenitnejših pomagal za poto-
vanje »od tod« je zagotovo
film. Lahko bi rekli, da se film-
ska podoba v nas samih naha-
ja nekje na stičišču očesa in
duha. Morda je podobno z lite-
raturo, toda tam mora skoraj
vse narediti naša domišljija,
medtem ko nam film postreže
še s sliko. Film razen umetniš-
kega užitka ponuja še zabavo
in razvedrilo, ki očara množi-
ce gledalcev. Nekoč sem nekje
prebral, da je filmsko platno
neke vrste leteča preproga, ki
nosi gledalce med oblake nji-
hovih sanj.
Med množico raznovrstnih
filmov tako po zvrsti in kvali-
teti, je pomembno tudi okolje,
v katerem človek film gleda.
Danes sicer poznamo video
kasete, a tudi udobnost doma-
če dnevne sobe ne more priča-
rati užitka ob pogledu na mi-
getajoče podobe z velikega
platna kinematografa. Različ-
ne primerjave^ motivih in in-
teresih filmskega občinstva še
vedno govorijo v prid kina. Več
kot sto let je že preteklo od prve
tovrstne predstave na svetu, ki
seje odvijala decembra 1895 v
Parizu. Priredila sta jo brata
Lumiere v »Veliki kavarni« na
Boulevard de Capucines. Ver-
jetno si nista predstavljala,
kakšen razmah bo doživela
filmska industrija. Še več, bra-
ta sta si vse skupaj predstavlja-
la le kot znanstveno zanimi-
vost, ki trgovsko ne bo nikoli
dosegla uspeha.
Danes so po svetu najrazlič-
nejše kinematografske dvora-
ne - od razkošnih in velikan-
skih, Xt sprejmejo tudi po ne-
kaj tisoč ljudi, do majhnih in
preprostih. Ob vsem je vedno
bolj pomembna tehnična opre-
ma za predvajanje filmov.
Lastniki kinematografov pa
vedno bolj razmišljajo tudi o
udobnosti, kamor spada vse
od primernih sedežev, do reci-
mo prijetne kavarnice v pred-
prostoru. In kako srno toza-
devno preskrbljeni v knežjem
mestu? Le kdo se ne spomni
trdih lesenih sedežev v vseh
treh celjskih kinematografih
(mislim tudi na bivši »Kino
Dom«). Ob tem bi lahko kak-
šno rekli še o slabi ponudbi
zanikrnih bifejev v predprosto-
rih kinematografov, da na za-
nemarjene WC niti ne pomisli-
mo. Morda je bil svetla izjema
le letni kino, a tudi ta je z leti
propadal, saj se nihče ni zme-
nil za polomljene lesene klopi
in za neurejeno okolico. No,
danes lahko z veseljem ugoto-
vimo, da imamo obnovljeni
kino Union in Metropol, z, za
naše razmere, imenitno ureje-
no notranjostjo, vključno z
mehkimi preklopnimi fotelji, s
tehnično primerno opremo, ki
vsekakor sledi trendom sodob-
nosti ter prav tako z zelo dobro
ponudbo filmov. Kar je konec
koncev tudi najbolj pomem-
bno. Še kakšnih dobrih deset
let nazaj st nismo mogli niti v
sanjah zamisliti, da bi film, ki
je prejel katero od pomembnih
filmskih nagrad, v Celju videli
prej kot z enoletnim zamikom.
Danes pa se neredko zgodi, da
ga vidimo skoraj hkrati s tem,
ko je prejel, recimo, oskarja.
Omeniti bi veljalo še zelo pri-
merno gostinsko ponudbo in
ne nazadnje tudi prijazne bi-
Ijeterje. Ko se torej tukaj živeči
osebek nekega dne uspe odtr-
gati od lastnega televizijskega
zaslona, se lahko brez skrbi,
da mu bo dolgčas ali neprijet-
no, odloči preživeti tudi kak-
šen večer v omenjenem celj-
skem miljeju. Skorajda bi si
upal trditi, da vse skupaj ni le
plod naključja, temveč dobro
zastavljene in vodene poti di-
rektorja celjskih kinematogra-
fov. Dovolimo si na koncu ne-
koliko evforičnosti v upanju,
da se bo zlata doba celjskih
kinematografov nadaljevala
tudi v novem tisočletju.
ZORAN PEVEC
Seminar in IconcerI
renesančne in baročne glasbe
Konec tedna bo v Celju strokovni seminar renesančne in
baročne glasbe, ki ga bodo pevke in pevci Mešanega
komornega zbora Emanuel iz Celja v nedeljo, 16. januar-
ja, ob 17. uri v Narodnem domu zaključili s koncertom.
Emanuel je k sodelovanju povabil mednarodno priznane-
ga strokovnjaka Timothya Brovvna iz Velike Britanije, ki je
predstojnik oddelka za glasbo na Clare CoUegeu v Cambrid-
geu. Je eden najboljših britanskih zborovodij, saj ga imenu-
jejo varuha tradicije, ki ohranja sloves oxfordskim in cam-
bridgeskim zborom. Timothy Brown sodeluje tudi z drugimi
zbori, je pogost član žirij mednarodnih pevskih tekmovanj in
priljubljen vodja pevskih delavnic na različnih mednarodnih
festivalih.
Na tokratnem zborovodskem seminarju, ki bo izrazito
praktične narave, saj bo ves čas seminarja sodeloval tudi
Mešani komorni zbor Emanuel z dirigentko Bernardo Kink,
bo Timothy Brown obravnaval predvsem interpretacijo rene-
sančne in baročne glasbe, intonacijo zbora in študij pesmi.
Za seminar je bilo v Sloveniji izredno zanimanje in tako se bo
v soboto v Celju zbralo kar 45 seminaristov.
Najzanimivejše, tudi za širši krog poslušalcev, pa bo na
sporedu v nedeljo ob 17. uri, ko bo Timothy Brown nastopil
kot dirigent celjskemu Emanuelu pri izvedbi koncerta rene-
sančne in baročne glasbe. Na koncertu bosta sodelovala tudi
Tone Potočnik na prenosnih orglah ter Milan Hudnik na čelu.
izvajali pa bodo glasbo Gallusa, Lassa, Palestrine, Schuetza
in Bacha. ŽIVKO BEŠKOVNIK
KULTURA
9
Droge še vedno kot tabu
Do 7. februarja v Muzeju novejše zgodovine Celje gostujoča postavitev »Ne! razstava o arogan« - Konec leta
dopolnjena še s položajem v Celju
I »Droge so problem današ-
njega dne; takšen, pred kate-
rim si ne bi smeli zatiskati oči J
in o katerem bi morali odprto
spregovoriti. To, da nanje gle-
damo kot na tabu, ne koristi
nikomur Ne mladostnikom ne
staršem,« je pred odprtjem raz-
stave o drogah, ki so jo pripra-
vili v Koroškem pokrajinskem
muzeju Slovenj Gradec, do Z
februarja pa bo na ogled v
občasnih razstavnih prostorih
Muzeja novejše zgodovine Ce-
lje, opozorila direktorica mu-
zeja Andreja Rihter.
In prav zato, da bi v pogovor o
drogah zapletli tako mladostni-
ke kot tudi njihove starše, v
Muzeju novejše zgodovine Celje
pripravljajo vse do zaključka
razstave dopoldanske mladin-
ske delavnice in popoldanska
srečanja, namenjena odraslim.
»Muzej se vključuje kot nevtral-
na institucija, skupina, ki se je
oblikovala ob tej priložnosti, pa
seveda skuša povezati vse pri-
stojne institucije in zainteresira-
ne,« pripoveduje Rihterjeva in
dodaja, da so se kot prvi za
dopoldanske mladinske delav-
nice prijavili dijaki I. Gimnazije
v Celju. »Upam, da bodo delav-
nice, ki so namenjene odprtemu
pogovoru, pritegnile še druge
šole.«
Z delavnicami oziroma pogo-
vori v muzeju začenjajo prav
danes, v četrtek, ko bo z uvodno
besedo o tem, kako prepoznati,
da mladostnik uživa prepoveda-
ne droge, starše v pogovor sku-
šal zaplesti Rajko Kozmelj iz
Urada kriminalistične službe Po-
licijske uprave Celje. Prav pre-
poznati - še zlasti pa, priznati si -
je namreč pri drogah najtežje, in
zato v muzeju upajo, da se bo
popoldanskih pogovorov udele-
žilo kar največ ljudi. Delavnice
na temo odvisnosti za mlade, ki
jih bodo vodili strokovnjaki, bo-
do ob torkih in četrtkih ob 10.,
11. in 12. uri, starše, pedagoške
delavce in vse ostale, ki se sreču-
jejo s problemi uživanja drog, pa
v muzej vabijo na pogovore ob
torkih, sredah in četrtkih ter v
petek, 4. februarja, vselej ob 17.
uri^
Čas, ko bo razstava o drogah,
ki temelji zlasti na podatkih za
Koroško, na ogled v muzejskih
razstavnih prostorih, bodo v Ce-
lju izkoristili tudi za zbiranje
gradiva in podatkov o tem, kako
je z drogami v Celju. Zbrano
gradivo bodo, verjetno proti
Avorji postavitve »Ne! razsta-
va o drogah« Koroškega pokra-
jinskega muzeja Slovenj Gra-
dec so Marjan Kos, Saša Djura-
Jelenko in Valerija Grabner, za
pripravo spremljevalnega pro-
grama v Muzeju novejše zgodo-
vine Celje pa sta poskrbeli Bro-
nica Gologranc Zakonjšek in
Helena Vogelsang.
koncu leta, na ogled in v opozo-
rilo, kako nevarna je zasvoje-
nost, v muzeju postavili kot na-
daljevanje oziroma dopolnitev
zdajšnje razstave.
IVANA STAMEJČIČ
Akord z Netopirjem
v zadnjih letih zelo uve-
ljavljen celjski orkester
Akord je za letošnje božično
novoletne koncerte naštudi-
ral izjemno zahteven pro-
jekt, odlomke iz operete Ne-
topir J. Straussa ml.
V letu 1999 smo se spominjali
100-letnice smrti izjemno spret-
nega in z bogato glasbeno do-
mišljijo obdarjenega avstrijske-
ga skladatelja, ki je stari nemški
obliki - singspielu - dal z opere-
to nov sijaj. J. Strauss je napisal
16 operet, na sporedih sta ostali
še dve (Netopir in Cigan ba-
ron), ki ju izvajajo najodličnejši
dirigenti v najpomembnejših
gledališčih po svetu.
Dirigent orkestra Akord
Matjaž Breznik je k sodelova-
nju povabil priznan celjski
Akademski pevski zbor, ki
ga vodi zborovodkinja Sonja
Paulič Čendak. Zborovske iz-
vedbe so bile precizne in dina-
mične, v izdatnejših partih pa
bi bil zvok zbora lahko širši.
Za vokalne soliste je Brez-
nik izbral pevce, ki so na za-
četku svojih umetniških pous-
tvarjalnih poti: dramsko so-
pranistko Zorico Antonič, ki je
bila dinamična in glasovno
sproščena, Margareto Klobu-
čar z lirskim, lepim svetlim
glasom in naravno prikup-
nostjo, Renato Pokupič, sijaj-
no v dinamičnih spremembah
in iznajdljivosti, Matjaža Sto-
pinška (po rodu Celjana, ki
študira solo petje - magisterij
na visoki šoli za glasbo in
umetnost v Gradcu), katerega
odlično izvajanje je bilo sproš-
čeno, z izenačeno glasovno le-
go in eksaktno dikcijo, ter Da-
vora Mikuliča, markantnega
baritonista, ki poučuje v glas-
beni šoli v Celju.
Odličen dirigent Matjaž
Breznik je orkester vodil glas-
beno prepričljivo, orkester pod
njegovim vodstvom igra lah-
kotno, zlitost zvoka tamburic
daje izvedbam poseben čar.
DRAGICA ZVAR
GUTENBERGOVA
GALAKSIJA
Zažgati ali ne zažgati?
Resasti Irec Bernard Shaw je
v svojo dramo Cezar in Kleo-
patra vključil tudi požar alek-
sandrijske knjižnice (leta 47
pr.n.š.), ki je po izročilu na
vrhuncu svojega razvoja hra-
nila 700.000 zvitkov in je po-
menila eno od sedmerih sve-
tovnih čudes. Ko prepadeni
sel prinese vest o požaru z
|besedami, »kar tam gori, je
»spomin človeštva« , Cezar od-
!vrne: »Sramoten spomin- naj
izgori«.   Shavvove  osebe  so
spregovorile skozi optiko 20.
stoletja, sveta, ki ga je razdevi-
|čila 1. svetovna vojna in je
Iglobalizacija že načenjala zad-
nje oaze planeta in človeka.
Bogve, če je že Cezar mislil
tako. Na svojem položaju se je
imel priliko nagledati življenja
v vseh legah.
Knjižnice so od takrat prešle
dolgo pot. Ni več papirusov in
skrivnostnih     srednjeveških
stolpov kot v Imenu rože. V
službi držav in kasneje proti
njim samim so postale trdnja-
've demokracije. Ne tiste, ki
'laže in krade z igrano odkri-
tim pogledom in diplomat-
skim nasmeškom. Tiste, ki
omogoča razvoj in razmah tu-
di tistim, ki si ne morejo kupiti
popotovanj v svet duha, red-
nih izobraževanj ali drage ko-
^munikacijske opreme. Ostati
^ žival ali pa se v nekaj razviti -
to je danes veliko bolj stvar
odločitve   kot   pomanjkanja
možnosti. In javne knjižnice
,so izrazito usmerjene v us-
tvarjanje teh možnosti.
V nadaljevanju Shawa je
človeštvo preživelo še eno sve-
tovno vojno in
zašlo v strašno
slutnjo tretje.
Preživeli smo Ju-
go v vseh muč-
nih fazah razkroja. Doživlja-
mo Čečenijo, posilstva otrok,
nameščene afere, ki žalijo do-
ber okus in nas veliko stane-
jo... Srečno, zdravo, zadovolj-
no... seveda bolj meni kot te-
bi. Kako dolgo še? Knjižnice
so tudi danes človeški spo-
min. Naj zgori?
Pred dnevi je postala Slo-
venka leta ženska, ki je svoje
življenje posvetila bitjem, ki
jim je v človeški družbi nalo-
ženo trpeti in molčati. Delova
Slovenca leta sta postala nek-
do, ki s kamenčki ustvarja Le-
poto innekdo, ki kljub slabe-
mu slovesu svoje obrti ustvar-
ja pogoje za mir in življenje.
Svetloba... veliko svetlobe.
V slavnem letu 2000 me bo
gotovo še velikokrat zgrabila
slaba volja. Ustanovitelji se
bodo sprenevedali, politiki ga
bodo kresali po svoje, na poti
v službo mi bodo tik za ritjo
po avtocesti trobili neznosni
Ljubljančani, Union Olimpija
lahko počepne nekje na sredi
poti, Katančevi fantje pa znajo
biti zelo hitro doma. Težko bo
biti Slovenec v tej kompaniji
mučnih drekačev. Včasih pa je
tako lepo. Ko upaš, da si dal
knjigo, informacijo ali kako
drugo pomoč svetlobi. Ne
svetlobi požara, ampak svetlo-
bi v človeku. Zaradi nje, ki se
včasih pokaže, bi bilo škoda
zažgati ta spomin.
Bibeljnik
PRIREDITVE
GtEDAiiŠČE
SLG - Alisa, Alica 19. 1. ob
20. uri predpremiera za abonma
na odrupododrom in za izven.
Dom kulture Velenje 19. 1.
ob 18. uri komedija Čistilka Ma-
rija; mladinski abonma in izven.
Dom krajanov Zagrad Ce-
lje 15. 1. ob 18. uri mladinska
igra Kraljična brez bisera v
izvedbi KUD Svoboda Zagrad.
KONCERTI
Narodni dom 16. 1. ob 17.
uri koncert komornega zbora
Emanuel iz Celja, z gostom -
dirigentom Timothyjem
Brovvnom iz Velike Britanije.
RAZSTAVE
Muzej novejše zgodovine
»NE!« razstava o drogah.
Likovni salon Mestece Ce-
lje - alternativa sedemdesetih,
do 8. 2.
Avla zdravstvenega doma
Celje slovenska zobozdravs-
tvena zbirka.
Razstavni prostor »stare
občine« Šentjur Aleš Nežmah.
Dom sv. Jožefa Ciril Velko-
vrh - Dediščina ob Slovenski
planinski poti.
Kulturni center Laško
France Slana.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice, razstava slik sloven-
skih slikarjev.
Hermanov brlog Mamut v
Hermanovem briogu, do 30.
4.
Pokrajinski  muzej  Celje
Celjski grofje, do 28. 5.
Osrednja knjižnica Celje
fotografski portreti slovenskih
umetnikov z začetka stoletja,
do 20. 1.
Galerija KC Ivan Napotnik
Velenje Majda Kurnik, do 2.
2.
Salon Fiat Dragan Ilič, do
31. 1.
OSTALO
Mladinski center 13. 1. ob
20. uri potopisno predavanje o
Indiji in Nepalu, Vasje Nagy.
Knjižnica Laško 13. 1. ob
19. uri potopisno predavanje
o Avstraliji, Marjana Marinš-
ka.
Knjižnica Rogaška Slatina
13. 1. ob 18. uri potopisno
predavanje o Kanadi, Marjana
Žiberna.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 17. 1. ob 17. uri
predavanje »Izobraževanje
žensk v srednjem veku«, prof.
Toneta Ravnikarja.
Gostilna Berger 19. 1. ob
19. uri predavanje: religija: Is-
lam, z video materialom, av-
tor Imam Nazif Topuz.
Dom kulture Velenje 13. 1.
ob 18. uri predavanje Matjaža
Šaleja o Šaleški dolini.
10

Kovinotehno so prodali delavci
Tako meni v intervjuju za Novi tednik predsednik uprave Merkurja mag. Bine Kordež - Prehodno obdobje do nove oblike organizacije naj bi bilo čim krajše - Ali bo Merkur
res ukinil blagovno znamko Kovinotehno?
v začetku decembra so,
po uradni razlagi na lastno
željo, odstopili predsednik
in dva zunanja člana nad-
zornega sveta Kovinotehne
ter s tem naredili prostor za
vstop predstavnikov Mer-
kurja. Na včerajšnji izredni
skupščini so tako na pred-
log največjega lastnika celj-
ske družbe za novega pred-
sednika nadzornega sveta
imenovali predsednika
uprave Merkurja Bineta
Kordeža, za člana pa Viktor-
ja Vauhnika, prav tako iz
Merkurja, ter direktorja
šempetrskega Sipa Bojana
Voha. V kratkem bo tri pred-
stavnike v nadzornem svetu
izbral tudi svet delavcev Ko-
vinotehne.
Predsednik uprave Merkur-
ja mag. Bine Kordež pravi,
da je šlo le za formalno potr-
ditev razmerij, saj Merkur že
od decembra opravlja nad-
zorno funkcijo v Kovinoteh-
ni, poleg tega pa so bile spre-
membe nadzornega sveta gle-
de na to, da ima kranjska
družba v rokah že več kot 80
odstotkov delnic Kovinoteh-
ne, pričakovane.
Marsikdo v Celju je bil
presenečen, ker za člana
nadzornega sveta niste
predlagali katerega od celj-
skih direktorjev.
V pogodbi, ki smo jo s Kovi-
notehno podpisali oktobra,
piše, da bo v nadzornem sve-
tu tudi nekdo iz celjske regije
in to smo tudi storili. S kranj-
skega vidika ne vidimo razli-
ke med Savinjsko dolino in
Celjem, zato tudi takšna odlo-
čitev. Gospod Voh je dober,
sposoben gospodarstvenik in
menim, da je naš predlog do-
ber. Sicer pa o tem, kdo je v
nadzornem svetu, nima smi-
sla zgubljati besed, saj je bolj
pomembno to, kakšno po-
slovno politiko vodi Merkur
kot nadrejena družba, in ka-
ko potekajo usklajevanja med
našim podjetjem in Kovino-
tehno. Že nekaj časa temeljito
analiziramo uspešnost poslo-
vanja obeh družb, poslovne
resurse, tržni položaj in uspe-
šnost prodaje posameznih
blagovnih skupin. Pri nekate-
rih večjih domačih in tujih
dobaviteljih že nastopamo
skupaj.
Čeprav potekajo pogovori
za zaprtimi vrati, je vendar-
le slišati, da so pogajanja
dokaj trda.
Usklajevanja so res napor-
na. Če bi Merkur nastopal s
pozicije moči, ki jo dejansko
ima, bi bilo lažje, vendar sku-
šamo biti korektni in upošte-
vamo tudi vse predloge Kovi-
notehne. Pri vsem skupaj je
ključno vprašanje predvsem
to, kakšna bo organizacijska
oblika nove skupine Merkur-
jevih podjetij. Pogledi so do-
kaj različni, vsak ima predno-
sti in tudi slabosti, cilj vseh
pa je, doseči čim boljše.
V zadnjih mesecih so
mnogi, če so le našli novo
priložnost, zapustili Kovi-
notehno. Vas ni strah, da bo
potem, ko bo konec prehod-
nega obdobja, celjsko pod-
jetje kadrovsko zelo oslab-
ljeno?
Za ljudi v Celju je pomem-
bno, da se v Kovinotehni
ohrani čim več delovnih
mest, za nas pa je ključno, da
ostane čim več dobrih ljudi.
Res nas je strah, da bo podjet-
je izgubilo strokovnjake, zato
se tudi želimo čim prej dogo-
voriti, kakšna bo nova organi-
zacija. Da bodo lahko ljudje
našli v njej svoje mesto. Če
bodo dobri odšli, bo to slabo
tako za Merkur kot za Kovi-
notehno. Od uspešnega po-
slovanja novega podjetja bo
odvisna usoda prav vseh za-
poslenih. Sicer pa se strokov-
njakom in dobrim delavcem
ni treba bati za službo. Strah
je lahko le slabe.
V javnosti krožijo različne
informacije o tem, koliko
delovnih mest naj bi ven-
darle izgubilo Celje zaradi
prevzema Kovinotehne. Ste
lahko vsaj vi nekoliko bolj
konkretni?
Glede na obseg dela je pre-
več sto do dvesto ljudi, poleg
tega pa je produktivnost v Ko-
vinotehni v primerjavi z Mer-
kurjevo manjša za 10 do 15
odstotkov. Nisem pristaš od-
puščanja, saj menim, da je
problem mogoče rešiti s pove-
čanjem prodaje. Če bomo ure-
sničili letošnje načrte, bo za
vse dovolj dela. V nasprotnem
bo preveč ljudi tudi v Merkur-
ju, ne le v Kovinotehni.
Kaj pa uprava Kovinoteh-
ne?
Dogovorjeno je, da naj bi v
prehodnem obdobju ostala
nespremenjena, pa tudi sicer
ne vidimo prav nobene potre-
be, da bi jo menjali. Pomem-
bno je le, da bo dovolj pri-
pravljenosti za sodelovanje,
saj bi z najrazličnejšimi blo-
kadami lahko samo škodova-
la podjetju kot celoti. V Celju
se zavedajo, da bodo uspešni
le, če bo uspešno tudi skupno
podjetje.
Decembra ste prvič javno
uporabili izraz Merkur Sku-
pina. Je to novo ime za Mer-
kur in njegova štiri poveza-
na podjetja?
Imena nismo registrirali in
ni uradno, res pa je, da raz-
mišljamo o tem, kako naj bi
se imenovala skupina.
Ali to pomeni, da boste
sčasoma ukinili blagovno
znamko Kovinotehna?
O tem se bomo odločali ta-
krat, ko bodo znani rezultati
poglobljene raziskave, ki smo
jo naročili za vse blagovne
znamke v skupini. Res je si-
cer, da imajo te blagovne
znamke v Sloveniji kar pre-
cejšnjo »težo«, je pa tudi res,
da predstavlja več različnih
imen precejšnje finančno
breme zaradi oglaševanja in
promocije. Na to vprašanje
bom zato lahko odgovoril še-
le čez nekaj mesecev, ko bo
znano, kakšna bo organizira-
nost novega podjetja. Lahko
se celo zgodi, da se bomo
odločili za povsem novo ime.
Je bilo za Merkur prelom-
no leto 1999, ali pa bo to šele
leto 2000, ko naj bi se poka-
zali pozitivni učinki lanskih
potez?
Leto 1999 je bilo vsekakor
prelomno, bilo pa je tudi do-
bro. Merkur je s povezanimi
podjetji povečal prodajo za 7
odstotkov in ustvaril 1,2 mili-
jarde tolarjev dobička. Bilo je
tudi zelo zahtevno leto, ven-
dar ne zaradi povezovanja s
Kovinotehno, ampak zaradi
velikih sprememb, ki smo jih
v Merkurju opravili pri orga-
nizaciji dela. Kar 300 ljudi je
bilo treba prestaviti na druga
delovna mesta, kar ni bilo
enostavno, bodo pa učinki
zelo dobri. Vsekakor bo pre-
lomnica tudi leto 2000, saj
smo si za Merkur in za celot-
no skupino zastavili zelo
smele načrte. Prodaja v vseh
podjetjih se bo povečala za 13
do 14 odstotkov, to je na 108
milijard tolarjev, ustvarili pa
bomo 2 milijardi tolarjev či-
stega dobička.
Napovedujete tudi grad-
njo novih trgovskih centrov.
Lahko v kratkem kakšnega
pričakujemo tudi v Celju?
Merkur gradi v Ljubljani,
Kranju in na Jesenicah, njego-
va hčerinska podjetja pa še v
Novi Gorici, Luciji in Krškem.
Za nov trgovski center je tudi v
Celju že predvidena lokacija,
saj trenutna ponudba na daljši
rok ni ustrezna. Kaj natančno
bomo naredili v Celju, ta čas še
ne morem povedati, saj je to
stvar strateškega načrta.
Za Kovinotehno so še ved-
no veliko finančno breme
njena hčerinska podjetja
doma in v tujini. Boste glede
na to, da se Kovinotehna in
Merkur tako kot doma pri
nabavi in prodaji »pokriva-
ta« tudi z nekaterimi podjet-
ji v tujini, kmalu počistili
tudi to področje?
Še letos se bomo lotili ra-
cionalizacije naše mreže v tu-
jini. Zaprli bomo vsa tista
podjetja, ki so predraga, in po
eno obdržali tam, kjer je smi-
selno. Kovinotehna ima v Slo-
veniji tudi tri hčerinska pod-
jetja, ki se ne ukvarjajo z našo
osnovno dejavnostjo. Zanje
bomo najverjetneje poiskali
druge lastnike.
Se namerava Merkur, ki je
že sedaj glede na razprše
nost povezanih družb pravo
slovensko podjetje, lotiti \
kratkem še kakšnega prev
zema?
Večjih prevzemov ne načr-
tujemo, saj moramo najprej
urediti trenutne razmere, pa
tudi sicer tržnega deleža nc
nameravamo več povečevati
Izkušnje v tujini kažejo, da je
v naši branži okrog 30-odstot
ni delež povsem dovolj. Če jf
večji, postane podjetje bol
ranljivo.
Nekateri napovedujejo, di
bo Merkur prej ali slej prev
zela katera od tujih trgov
skih verig.
Seveda obstaja tudi takšn;
možnost. Če bo kakšno tuji
podjetje ocenilo, da je Mer
kur vreden nakupa, bo to pai
storil. O tem ne bodo odločal
zaposleni, ampak lastniki. \
Sloveniji smo preveč obreme
njeni z lastništvom. Pomem
bno je, da imajo ljudje delo.
V zadnjem mesecu je Mei
kur svoj lastniški delež '
Kovinotehni povečal na pre
ko 80 odstotkov. Pomeni, d;
delnice celjskega podjetji
nenehno kupujete.
Kovinotehna ima še okrog:
tisoč malih delničarjev, ki p
so že ugotovili, da kakšnil
velikih donosov na delnice n
morejo več pričakovati, zat
jih tudi prodajajo. Delnice, k
jih imajo še zaposleni, pa že
limo zamenjati za delnic
Merkurja, Njihov lastniški de
lež znaša le še 1,5 odstotke
Dejstvo je, da so Kovinotehn
prodali zaposleni, pa če se
tem strinjajo ali ne.
JANJA INTIHA
Predsednik uprave Merkurja mag. Bine Kordež.
STANOVANJA
PRODAMO
• Poslovni center
Šmarje pri Jelšah
Dvo in trisobna stanovanja;
VSEUlVO TAKOJ!
• VILA BLOK 1
Slovenske Konjice
triinpolsobna;
VSEUlVO APRIL 2000
• STOLPIČ
Slovenske Konjice
dvo in trisobna stanovanja;
VSEUlVO DECEMBER 2000
• PEKARNA Velenje,
Šterbenkova ulica
stanovanja;
VSEUlVO MAJ 2001
• ROGATEC (nad
zdravstvenim domom)
eno in dvosobna stanovanja;
VSEUlVO AVGUST 2000
Vse podrobne informacije po
telefonu 063/451-642 ali
http: www.inqrad-vnq.si
ali e-mail: gradnja.trg@ingrad-vng.si
PEKO, tovarna obutve d.d. Tržič
-\
razpisuje prosti delovni mesti j
za prodajalno Peko v Velenju, Šaleška 19 '
TRGOVINSKI POSLOVODJA
PRODAJALEC
Pogoji za sprejem:
pod 1.
trgovinski poslovodja i
komunikativnost, vestnost, urejenost s
2 leti delovnih izkušenj I
pod 2.
prodajalec-ka \
komunikativnost, vestnost, urejenost ■
2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnimi
časom in poskusnim delom 3 mesece (možnost zaposlitve zai
nedoločen čas).
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8. dneh po objavi V;
časopisu na naslov: Peko, tovarna obutve d.d., Ste Marie aux;
Mineš 5, 4290 Tržič. i
zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju
sodelavce za trženje zavarovanj na področju
Maribora in Celja in sicer:
ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE ZA TRŽENJE OSEBNIH IN
PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ na terenu
Pogoji : srednješolska izobrazba V. ali IV. stopnje
komunikativnost
lasten prevoz
želja po samostojnem delu
starost nad 25 let
NUDIMO:     redno zaposlitev za določen čas z
možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
stimulativni osebni dohodek
samostojno kreiranje delovnega časa
možnost napredovanja v multinacionalni
družbi s poslovanjem v 55 državah sveta
prijetno delovno okolje
Kandidati naj pošljejo vloge za sodelovanje
(življenjepis s fotografijo) v 8 dneh na naslov:
Generali SKB Zavarovalnica d.d..
Partizanska 13a, 2000 Mariljor, za "Razpis".
DOGODKI
11
Za vodo bo treba seči v žep
Krajani Vinske Gore se Kodo morali izjasniti o upravljgnju vodovoda in projekt celovite oskrbe z vodo tudi denarno podpreti
Prvi teden v letu 2000 in zadnje, dni lani je skoraj sto
gospodinjstev v krajevni skupnosti Vinska Gora ostalo brez
pitne vode iz lokalnega vodovoda Janškovo selo, ker je vanj
prodrla gnojevka. Po vseh ukrepih dezinfekcije in zaščite,
medtem so jim vodo dovažali gasilci, je voda znova primerna
za kuhanje in pitje. Podobno zgodbo so doživeli že konec
leta 1996. Oskrba z vodo na tem območju, kjer živi kakšnih
1500 ljudi, bo docela urejena šele tedaj, ko bodo dobili vodo
iz velenjskega mestnega vodovoda.
Mnenja krajanov o tem pa
so deljena. Po besedah Fran-
ca Severja, predsednika kra-
jevne skupnosti Vinska Gora,
so v preteklosti sami gradili
lokalne vodovode in imajo
zdaj vodo zastonj, v primeru
priključitve na mestni vodo-
vod pa bi jo morali plačevati.
Drugi problem je, da bi po
predračunih iz občinskega
idejnega projekta, ki so ga
leta 1997 izdelali za komplet-
no ureditev oskrbe z vodo na
tem območju, morali v vsa-
kem gospodinjstvu prispevati
približno štiristo tisoč tolar-
jev ali celo več. »Ta cena je
pretirana in v kraju zbuja od-
por,« je menil Sever in zatrdil,
da je projekt za celotno kra-
jevno skupnost Vinska Gora
mogoče izvesti bistveno ce-
neje. Nekateri prebivalci ima-
jo zdaj občutek, da jim skuša
mestna občina vsiliti nov vo-
dovod. Stališča bodo skušali
uskladiti na zboru krajanov,
že naslednji teden pa se bodo
bo pri velenjskem županu se-
stali predsedniki krajevnih
skupnosti.
V minulih dveh letih so v
velenjski občini uredili vo-
dovode v Cirkovcah, na Ple-
šivcu in Graški gori. Skupna
naložba je bila vredna prib-
ližno 200 milijonov tolarjev.
Po oceni Srečka Meha je os-
krba z vodo v občini dobra
tako glede količine kot kako-
vosti. Danes porabijo velenj-
ska gospodinjstva kar za
približno 40 odstotkov manj
vode, kot so je pred šestimi
leti. Na leto odteče 4,9 milijo-
na kubikov vode.
»Vodovod Janškovo selo,
ki je bil pred kratkim one-
snažen, je formalno-pravno
v lasti in upravljanju kraja-
nov in tudi zato ni nad vodo
ustreznega nadzora. V kraju
se bodo naposled morali od-
ločiti glede upravljanja, saj
bo morala občina vodovod
prevzeti, preden bo pristopi-
la k projektu ureditve oskrbe
z vodo,« je dejal velenjski
župan Srečko Meh in prista-
vil, da bodo morali prebival-
ci naložbo tudi sami podpre-
ti. Začetna naložba naj bi
znašala 150 milijonov tolar-
jev in s tem bi uspeli zgraditi
centralni vodni rezervoar in
povezati vodovod v Lipju z
rezervoarjem v Prelski. Eden
od predlogov, s katerim se
utegnejo prebivalci strinjati,
pravi, da naj bi velenjsko ko-
munalno podjetje najelo po-
sojilo v višini naložbe, v Vin-
ski Gori pa bi delež, ki »bi bil
argumentirano preračunan«,
plačevali v ceni porabljenega
kubika vode.
KSENIJA LEKIČ
V času meritve krvnega tlaka nosi bolnik monitor na sebi.
Le četrtina ustrezno
zdravljenik
V celjski bolnišnici so dobi-
li novo aparaturo za 24-urno
merjenje krvnega tlaka,
vredno 1,4 milijona tolarjev.
Denar za nakup dveh moni-
torjev, ki bosta omogočala
hkratno spremljanje višine in
gibanja Icrvnega tlaka pri
dveh bolnikih, ter program-
skega sistema je prispevalo
celjsko podjetje Engrotuš.
Povišan krvni tlak prizade-
ne kar 15 do 20 odstotkov
prebivalstva srednjih let, le
25 odstotkov obolelih pa je
ustrezno zdravljenih. »Če-
prav bolezen največkrat od-
krivamo z meritvami krvnega
tlaka z manometrom v ambu-
lanti ali doma, pa je za ugo-
tavljanje tako imenovane
obremenitve s krvnim tlakom
treba izvajati 24-urno neinva-
zivno merjenje tlaka,« je po-
vedal predstojnik bolnišnične
poliklinike mag. Ivan Žuran,
dr. med. Napravo, ki to omo-
goča, sestavljajo monitor,
manšeta in računalniška po-
staja za analizo podatkov.
Monitor je pravzaprav raču-
nalnik, ki ga bolnik v času
meritve nosi na sebi. Po v
naprej pripravljenem progra-
mu sproža samodejno napi-
hovanje manšete, vrednost
izmerjenega tlaka in pulza pa
se shranjuje za kasnejšo ana-
lizo. Aparat je namenjen zla-
sti bolnikom z boleznimi sr-
ca, ledvic in oči, pa tudi ti-
stim, pri katerih z različnimi
kombinacijami zdravil ni mo-
goče znižati povišanega tla-
ka, ali je potrebno ugotoviti
nenadni porast tlaka, ali pa
pri ocenjevanju nekaterih te-
žav ob zdravljenju povišane-
ga krvnega tlaka. Aparat upo-
rabljajo tudi pri tako imeno-
vanem fenomenu bele halje,
ko imajo bolniki povišan tlak
le ob preiskavi v ambulanti.
V bolnišnici so možnost za
24-urno meritev krvnega tlaka
imeli že doslej, vendar je aparat
zaradi iztrošenosti postal že
neuporaben. Z novo napravo,
ki sodi v najvišji kakovostni raz-
red, ter z dokupom še dveh
monitorjev, se bodo Celjani lah-
ko vključili tudi v raziskovalne
projekte, ki jih izvaja ljubljan-
ska klinika za hipertenzijo.
janja intihar
mmm poto: gregor katič
Nova šola ali podrtija?
V Šentjurju krivijo svojega graditelja - Zakaj zamuja gradnjo avtobusne postaje?
Kot smo poročali, je minilo
od otvoritve nove šole na
Prevorju več kot tri mesece,
učenci in učitelji pa so še
vedno v podprti stari šoli.
Zato so se v ponedeljek se-
stali predstavniki Vegrada,
ki je šolo gradil in občine
Šentjur.
V novi šoli je bilo treba za-
menjati vsa nova notranja vra-
ta, tudi okna se niso dobro
zapirala, komisija pa je ugoto-
vila še različne druge pomanj-
kljivosti, tako prihaja tudi do
krušenja fasade, ki je postala
lisasta, dodatno nesoglasje pa
je povzročila izbira šolske ku-
hinje. Šentjurska stran zahte-
va slovenskega proizvajalca,
Velenjčani pa so izbrali itali-
janskega Mondo. Na ponedelj-
kovem sestanku na Prevorju
so se dogovorili, da bo Vegrad
še v tem tednu izpolnil šent-
jursko željo.
V začetku prihodnjega ted-
na se bodo predstavniki obči-
ne in Vegrada sestali še en-
krat, saj je med obema več
odprtih vprašanj. Tako je
vodstvo občine zaradi zamu-
de na Prevorju pred kratkim
napovedalo zahtevo za penale
v višini najmanj 2,9 milijona
tolarjev. V Vegradu odgovarja-
jo, da je bil rok za gradnjo šole
zelo kratek, denarja je bilo
malo, projektna dokumentaci-
ja pa zelo slaba.
Na napovedanem sestanku
naj bi se pogovorili tudi o zamu-
janju gradnje avtobusne postaje
v mestu Šentjur, ki bi jo moral
Vegrad že graditi. Velenjčani
pravijo, da je za odkup lokalov
zaenkrat premalo interesentov,
zato trg še raziskujejo, gradnji
pa se ne mislijo odpovedati. Na
tem sestanku naj bi prišlo tudi
do primopredaje varovanih sta-
novanj, ki so v sklopu šentjur-
skega doma starejših.
Vegrad je v preteklih letih v
Šentjurju veliko gradil; tako
med drugim novo blagovnico,
dom starejših in poslopje trž-
nice. Tudi lastniki lokalov v
tržnici so se zaradi pomanj-
kljivosti dolgo pritoževali.
BRANEJERANKO
Provinca si dežurstev
ne zasluži?
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, kako je z vašim
zdravjem, ampak meni se
zdi, da so praznične počitni-
ce krive za strašne krize
imunskega sistema. Kamor-
koli pogledam, ljudje smr-
kajo in kihajo in kašljajo.
Pa ne vem, ali je res kaj v
zraku ali jih je samo tako
hudo udarila vrnitev v nor-
malno življenje. No, ker
očitno ljudje potrebujejo ka-
ka zdravila ali pomoč, sem
se ravno hotela razgledali
po dežurstvih te vrste (šoki-
rana sem ugotovila, da zo-
bozdravstvene nujne pomo-
či tudi v Celju ni mogoče
dobiti že v petek (!), kaj šele
v soboto ali v nedeljo popol-
dan), ko sem v predalčku
našla pismo moje Ančke iz
Mozirja. Z istimi problemi,
jasno...
Draga moja Pika!
Tole pisemce roma na tvoj
naslov iz Zgornje Savinjske
doline. Vem, da se že dolgo
nisem oglasila in vem, da bi
pravzaprav morala pisati o le-
pih rečeh - ne nazadnje mo-
goče o krasnem soncu, ki je
minuli teden sijalo na naše
prelepe poljane, o brezštevil-
nih kristalih, ki so se bleščali
v idilični lepoti... Ali mogoče
o turističnih dosežkih: kar
spomni se, kako sva, ko si
hodila k meni na počitnice,
cele zime »štanfali« sneg, da-
nes pa imamo tudi v Zgornji
Savinjski dolini, če si lahko to
zamisliš, na vsakem najmanj-
šem hribčku vlečnico. Še pa
še užitkov za otroke!
Toda ravno posledice teh
zimskih radosti so me napoti-
le, da sem ti morala napisati
pisemce. Saj veš, da me znaš
potolažiti ali pa s prstom po-
kazati tudi na druge kraje,
kjer se dogajajo podobne stva-
ri. Vendar takšnega primera,
kot ga imamo pri nas, pa le ne
poznam. Že davno sem se z
dvema majhnima otrokoma,
ki sta imela rada sladkarije in
dude na stekleničkah, sprijaz-
nila, da če zaboli zob, od pet-
ka popoldne ne morem dru-
gam k zobozdravniku kot v
Velenje. Dolga pot zame, še
bolj pa za tiste, ki prihajajo iz
Luč, ali, bognedaj, iz Solčave
in Logarske dohne. Nekako 16
tisoč duš šteje šest zgornjesa-
vinjskih občin, pa nimamo zo-
bozdravnika od petka popold-
ne do ponedeljka zjutraj. Saj
sicer so, tisti na črno, toda saj
veš - otrokom le ne gre gledati
na črno v usta. Ker je v slabih
zobkih tudi nekaj moje sood-
govornosti, bom o tej temi
previdno tiho.
Toda res me je prizadelo,
ko je, kakor sem ti že naštela,
po vseh lepotah smučanja in
dričanja na kakovostnih igra-
čah, v petek zvečer zbolela
starejša Anica. Že res, da bi
lahko eno dala okrog ušes
možu, ki se ravno ob petkih
rekreira in ne zna iz tiste
»dedje« družbe domov. Toda
če iskreno pomislim, tega, da
je otrok postal rdeč, vroč in
tožil zaradi bolečin v grlu,
mož kljub dedji družbi ni
kriv. Kaj mi je ostalo drugega
kot pot pod noge in k dežur-
nemu zdravniku v Mozirje?
Imela sem srečo - v čakalnici
ni bilo gužve, zdravnik je ta-
koj prišel, pregledal otroka in
napisal recept. Tu pa se kon-
ča in začne vsa zgodba: zdra-
vil v Mozirju v zdravstvenem
domu nimajo, lekarna seveda
niti pod razno ne dela in ne
ostane ti nič drugega, kot da
se z bolnim otrokom v avtu
odpelješ na 24 kilometrov
dolgo pot proti Velenju, kjer
dobiš zdravila. In podobna
zgodba velja za vse, ki od
sobote opoldne do ponedelj-
ka zjutraj obiščejo mozirski
zdravstveni dom, kjer dela
dežurni zdravnik ali zdravni-
ca za celotno Zgornjo Savinj-
sko dolino. Spet si ne morem
kaj, da ne bi pomislila na
tiste, ki se vozijo več kot 50
kilometrov, da sploh pridejo
do Mozirja - ali pa je potem
zanje pol krajša pot do Vele-
nja mala »marca«? Ne razu-
mem, in tu pričakujem tvoj
nasvet, draga Pika, zakaj de-
žurni nima v kovčku kakšne-
ga zdravila, vsaj tistih najnuj-
nejših, ali pa še bolje - zakaj
ob dežurnem zdravniku ne
dežura tudi lekarna v Mozir-
ju? V tej zgodbi še marsikaj
ne razumem, vendar se tola-
žim, da smo starši pri otrocih
pač bolj občutljivi. Zato bom
naslednjič, ko bo moj otrok
spet bolan, razgnala tisto
dedjo družbo, v Mozirje pa se
bova odpravila z dvema avto-
mobiloma. Z bolnim otrokom
se bom nato vrnila domov,
kjer bom mirneje počakala
moža, da se vrne z zdravih iz
Velenja. Aha, pa sem si sama
odgovorila na svoje težave,
čeprav je rešitev bolj klavrna.
Te lepo pozdravlja Ana, tvoja
žlahtnica iz Zgornje Savinj-
ske doline
P.S.: Ljubi Ančki in vsem
ostalim naj povem, da mi je
bilo, kar se zdravstvenega
varstva tiče, bolje samo v
Ljubljani, kjer lahko vsak
trenutek oddrviš naravnost v
Klinični center, kjer je lekar-
na odprta non-stop in kjer
dežurajo tudi pediatri in zo-
bozdravniki. Sicer mi je bilo
pa najbrž bolje v prejšnjem
sistemu, kjer se na zdravje
ni skozi vsak tolar gledalo, a
ne? Danes je pa 16 tisoč duš
za dežurno lekarno prema-
lo? In 40 tisoč Celjanov pa še
vsaj toliko okoličanov za po-
vrhu ne zadošča za popol-
danskega ali, o madonca, ce-
lo nočnega zobozdravnika?
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Pocenitve za
zimske želje
Trgovci s tekstilnimi izdelki uspešno praznijo zaloge, februarja bodo na vrsti še
ponudniki športne opreme
Kadar nekega izdelka
sploh ne potrebujemo, je
vselej predrag, je dejal eden
od potrošnikov, ki smo ga v
ponedeljek, ko so se povsod
po Sloveniji začele posezon-
ske razprodaje tekstilnih iz-
delkov, povprašali za mne-
nje o nakupovalnih prilož-
nostih, ki naj bi jih nudile
pocenitve. Še bolj kot tekstil-
ni izdelki zbujajo zanimanje
prav cene, saj so te ponekod
tudi za polovico nižje, kot so
bile pred tem v redni proda-
ji. Večini potrošnikov se zdi-
jo dostopnejše, čeprav po-
trebe in želje po nakupih po
navadi časovno niso uskla-
jene s ponudbo posezonskih
nakupov.
Ne glede na to so bile trgo-
vine, v katerih so cene tekstil-
nih izdelkov znižali tudi do 50
odstotkov, v ponedeljek de-
ležne množičnega obiska in
ponekod pretesne za vse, ki
so jih zanimale pocenitve.
Zvečer so bile police neureje-
ne, garderobe prepolne, ljud-
je pa so se trli v dolgih vrstah
pred blagajno. Trgovci se bo-
do lahko v skladu s pravili po
štirinajstih dneh odločili še za
dodatni razprodajni teden in
cene še bolj znižali, po 5. fe-
bruarju pa bo na vrsti tudi
posezonska razprodaja
športne opreme.
Marija Britovšek iz Griž:
»Izdelke na razprodaji si rada
ogledam in včasih tudi nale-
tim na kaj, kar mi je všeč.
Lahko kupim kaj spodobne-
ga za sprejemljivo ceno. Vsak
nakup pa je seveda odvisen
od mojih financ. Najbolj me
moti gneča v trgovinah in za-
to na razprodajah ne kupu-
jem rada. Ponudba čevljev je
po nekaj dneh že bistveno
skromnejša, kar zadeva obla-
čila, pa se velikokrat odločim
kar za obisk pri šivilji. Če bi
kupila, kar je najcenejše, bi
vrgla denar proč, zato raje
plačam več.«
Stanka Sentočnik iz Nove
Cerkve: »Ujeli ste me v prvi
trgovini. Konfekcijske izdelke
si za zdaj le ogledujem in
ugotavljam, da bom težko kaj
našla. Če vidim kaj primerne-
ga, potem ne najdem prave
barve in velikosti. Običajno je
tako, da je na razprodajah
treba pohiteti z nakupom, ker
je prve dni možno izbirati,
potem pa je na voljo slabše
blago. Ne oziram se samo na
ugodne ponudbe, saj največ-
krat kupujem takrat, kadar
kaj potrebujem. V trgovino s
čevlji, na primer, čeprav so
cene ugodne, sploh ne bom
zavila.«........_   ...........„.......
Franc Pečečnik iz Velenja:
»Danes nimam namena ku-
povati, ker imam druge
opravke. Ponudba blaga na
razprodajah je po navadi do-
volj velika in ugodna, a prob-
lem je drugje, saj večina ljudi
nima dovolj denarja in še po-
sebno težko ga mnogi najde-
jo prav za nakup oblačil in
obutve. V naši družini ne ča-
kamo na razprodaje, ampak
kupujemo, kadar kdo kaj nuj-
no potrebuje in takrat se pre-
pričamo, da so cene v redni
prodaji velikokrat nedostop-
ne in pretirane za današnje
plače.«
Hilda Špan iz Hrastnika: »V
Celje nisem prišla nakupovat,
a kljub temu bom obiskala
nekaj trgovin. Menim, da je
na razprodajah v prvih dneh
izbira še dokaj dobra in je
zato treba pohiteti, če vemo,
kaj bi želeli kupiti. Tudi s ka-
kovostjo ponujenega blaga
sem bila doslej zadovoljna,
sploh pa so privlačne precej
nizke cene. Ljudje s povpreč-
nimi dohodki se danes težko
oblečejo. Čevlje moram še
poiskati, kakšnih drugih iz-
datkov pa ne načrtujem.«
Alena Mulej iz Celja: »Og-
ledala sem si ponudbo otroš-
kih oblačil in menim, da je
precej pestra. Sicer ne kupu-
jem načrtno na razprodajah,
ampak bolj po potrebi, če-
prav bi bilo včasih pametneje
še malo počakati na ugodnej-
še pogoje. Založenost ob raz-
prodajah se razlikuje od trgo-
vine do trgovine, ponekod os-
tanejo oblačila, ki niso več
modna, spet drugje pa ponu-
dijo zelo lepe reči. V redni
prodaji je skoraj vse, kar je
kakovostno, tudi zelo drago
in ljudje se za malo denarja
skorajda nikoli ne uspejo zelo
dobro obleči.«
K.L., Foto: G. KATIC
Obrtniški veleslalom na Rogli
Na Rogli pripravljajo v soboto, 19. februarja, vsesloven-
ske športne igre obrtnikov smučarjev, prijave pa do 4.
februarja zbirajo na sedežu Območne obrtne zbornice
Celje. Obrtniki, pri njih zaposleni delavci in zaposleni v
območnih obrtnih zbornicah in Obrtni zbornici Slovenije se
bodo pomeriU v veleslalomu v štirih ločenih kategorijah. IS
Župan z duhovniki.
Župan Z duhovniki
žalski župan Lojze Posedel je tudi letos povabil duhovnike žalske dekanije na novoletno
srečanje, ki je bilo na izletniški kmetiji Mlinar v Gotovljah. Srečanja se je udeležilo dvanajst
duhovnikov.
Župan Posedel je v nagovoru duhovnikom izrazil svoje priznanje njihovemu delu in
poslanstvu, tako na področju vzgoje mladih kot pri delu z odraslimi. Sodelovanje med občino
in duhovniki je ocenil kot zelo dobro, na kratko pa je orisal tudi dogajanja v občini v preteklem
letu. Med drugim je poudaril, da so precej storili za starejše občane, izrazil pa je tudi potrebo,
da se je v letošnjem letu treba posvetiti mladim in problematiki v zvezi s tem. V imenu
duhovnikov se je za povabilo zahvalil dekan Branko Zemljak, ki se je strinjal, da je sodelovanje
z občino dobro, ponovno pa je izrazil željo, da bi v občinskem proračunu nekaj sredstev
namenili tudi za obnovo sakralnih objektov. V letu 2000, ki je sveto leto, pričakujejo, da bo tudi
skozi Savinjsko dolino romalo veliko ljudi v Rim in druge božjepotne kraje. Lepo bi bilo, da bi
ob tem spoznali sakralne objekte v Savinjski dolini, zato pa bi bilo potrebno postaviti
obvestilne table, pri čemer bi bila pomoč občine potrebna. T. TAVČAR
..............
Dobro delo za šentiljski vrtec
v domu krajanov v Šenti-
lju pri Velenju bo v soboto,
15. januarja, ob 15. uri, do-
brodelni koncert, ki ga bodo
organizirali šentiljsko mla-
dinsko društvo, krajevna
skupnost in Mestna občina
Velenje. Izkupiček priredi-
tve, na kateri bodo nastopili
številni glasbeniki, bo v ce-
loti namenjen gradnji nove-
ga vrtca v Šentilju.
V krajevni skupnosti Šen-
tilj, v kateri živi pribhžno 950
prebivalcev, so lani obnovili
podružnično šolo, za gradnjo
majhnega vrtca pa je zmanj-
kalo denarja. Naložba v ure-
ditev prizidka k šoli, zanj ima-
jo že gradbeno dovoljenje, bo
vredna 18 milijonov tolarjev.
V novem vrtcu bodo imeli
otroci kakšnih 60 kvadratnih
metrov vehko igralnico, gar-
derobo in sanitarije, na voljo
pa bo tudi prostor za vzgojite-
ljice. Trenutno ima osemnajst
Šentilj skih predšolskih otrok
zagotovljeno varstvo v pro-
storih starega vrtca Sonček,
ki je v domu krajanov, nima
urejenih sanitarij, garderobe,
težave imajo s kuhinjo, pot v
vrtec pa vodi po strmih stop-
nicah in skozi trgovino. Naj-
hujša pa je sedanja prostor-
ska stiska, saj malčki bivajo v
igralnici, veliki komaj 25 kva-
dratnih metrov.
Z dobrodelnim koncertom
skušajo krajani podpreti na-
ložbo in vsaj malo razbreme-
niti mestno občino. V sobote
bodo nastopili Paka oktet;
Robert Goličnik s svojo sku-
pino, svetovni prvak v igranji
na frajtonarico Robert Goter
kvartet Svit, Šaleški odmev ir
številni drugi. Velenjski žu
pan Srečko Meh, direktor ve
lenjskega zdravstvenega do
ma Jože Zupančič in poslanec
v državnem zboru Bojar
Kontič so vrtcu že podaril
vsak po deset tisoč tolarjev.
K.L
REKLI SO
Anton Artnik, predsednik
Turističnega društva Šempe-
ter v Savinjski dolini:
»Turistično društvo uprav-
lja z dvema pomembnima tu-
rističnima objektoma jamo
Pekel in Rimsko nekropolo.
Medtem, ko smo leta 1997
vsako leto našteli več obisko-
valcev, pa nam je od takrat
obisk padel za devet tisoč
obiskovalcev. Seveda nas to
ne preseneča, kljub temu, da
vlagamo delavci turističnega
društva vse svoje moči. Svc
davek namreč terja avtocesta
ki mnoge naše potencialn
obiskovalce odpelje mimc
Lani je jamo Pekel obiskal
13.542 domačih in 586 tujil
obiskovalce, Rimsko nekrc
polo pa 9.322 domačih in 93i
tujih obiskovalcev. Še napr(
si prizadevamo, da bi nar
dovolili na avtocesti postavil
obvestilne table, ki bi potnik
pravočasno opozorile n
nas.« T. TAVČAl
Zbrali tristo tisoč za
revne dečke
Na dan sv. treh kraljev so v Taboru v Spodnji Savinjski
dolini uradno zaključili akcijo koledovanja.
18 kolednikov - otrok je v treh skupinali v zadnjem tednu
decembra obiskalo vsa gospodinjstva v občini. Zbrali so skoraj
tristo tisočakov. Sredstva, ki so jih tokrat zbirali slovenski koledni-
ki, so namenjena razširitvi centra oziroma šole za revne dečke v
brazilskem mestu Korumba. Center je ustanovil slovenski misijo-
nar, lazarist Ernest Saksida, po njegovem vzoru pa je v Braziliji
nastalo še več podobnih centrov, ki skušajo revne dečke potegniti z
ulic, iz kriminalnih združb in nasilja. Lani je bilo v Sloveniji s
koledovanjem zbranih skoraj 15 milijonov tolarjev.   T. TAVČAR
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Skala o brezposelnosti
Projektno učenje za mlade med 15. in 26. letom se v Celju začne 1. februarja - Do sobote dnevi odprtih vrat v Kidričevi 3
Skala, ki kot nevladna, ne-
politična in neprofitna orga-
nizacija deluje v okviru ljub-
ljanskega Zavoda Janeza
Smrekarja, se je Celjanom
prvič predstavila decembra,
v teh dneh, vse do sobote, pa
v prostorih stare tehniške šo-
le ob Kidričevi znova pred-
stavlja svoj program Projekt-
nega učenja za mlade, s ka-
terim bodo za mlade med 15.
in 26. letom na Celjskem za-
čeli februarja.
Program projektnega učenja
za mlade je namenjen mla-
dostnikom, ki se ne šolajo in
niso zaposleni, z njim pa želi-
jo v Skali motivirati mladost-
nike, da bi po zaključku pro-
grama nadaljevali s šolanjem
oziroma se lažje vključili v trg
dela. Program bo obsegal
1.350 ur, temeljil pa bo na
pridobivanju funkcionalnih
znanj in spretnosti, pozitivnih
izkušenj učenja, pripravah za
nadaljevanje prekinjenega šo-
lanja, oblikovanju jasno izra-
žene poklicne želje ter izdela-
vi zaposhtvene strategije ter
razvijanju sposobnosti kritič-
nega mišljenja. Projektno uče-
nje za mlade bo temeljilo na
štirih oblikah dela; izbirnem
projektnem ter produkcijsko
projektnem delu, individual-
nih učnih projektih in intere-
snih dejavnostih, izvajali ga
bodo od ponedeljka do petka,
vsak dan med 8. in 14. uro. Za
podrobnosti o programu se
lahko mladostniki in njihovi
starši pozanimajo še vse do
sobote, vsak dan med 9. in 15.
uro, v prostorih stare tehniške
šole na Kidričevi 3 v Celju.
Skala pa kot uvod v program
Projektnega učenja za mlade v
prostorih stare tehniške šole
pripravlja danes, v četrtek ob
18. uri, okroglo mizo o mla-
dih, šoli in brezposelnosti, ki
je namenjena tako mladostni-
kom kot njihovim staršem,
svetovalnim delavcem ter os-
talim, ki se ukvarjajo s temi
vprašanji. Ob okroglo mizo
bodo sedli mag. Alenka Rum-
bak z Območne enote Celje
Republiškega zavoda za zapo-
slovanje, predstavnica šolske
svetovalne službe Vesna Pi-
šek, dipl. socialna delavka Ja-
nja Peterman, Natalija Žalec iz
Andragoškega centra Sloveni-
je in vodja Skalinega progra-
ma Projektno učenje za mlade
Bernarda Vindišar.
«■■■■■■■ I. STAMEJČIČ
Snežaki
korenjaki za
otroke
V Centru Interspar Celje
pripravljajo januarja pri-
reditve za otroke.
Malčkom, ki bodo naku-
povalno središče obiskali v
soboto, 15. januarja do-
poldne, se bodo v avli ob
11. uri predstavili plesalci
skupine Packe Plesnega fo-
ruma Celje. Nastopili bodo
z novo plesno zgodbico
Snežaki korenjaki, za kate-
ro je koreografijo pripravila
Goga Stefanovič Erjavec,
mali plesalci pa so se z njo
prvič predstavili v pred-
prazničnem decembru.
IS
Delavnice in počitnice
Medobčinska zveza prija-
teljev mladine Celje pri-
pravlja za šolarje iz Celja,
Štor, Vojnika in Dobrne v
januarju vrsto dejavnosti.
Sprejemajo pa tudi prijave
za letovanja otrok in družin
v Ambrožu pod Krvavcem
in na Kriški planini na Kr-
vavcu v času zimskih počit-
nic.
Že včeraj, v sredo, so star-
ši, združeni v Klub staršev,
ki deluje v okviru Medobčin-
ske zveze prijateljev mladine
Celje, pripravili okroglo mi-
zo, ob kateri so iskali odgo-
vore na vprašanje, kako po-
magati otroku pri učenju.
Otrok večkrat zaide v stisko;
morda mu zmanjka energije
ali pa je preobremenjen? Na
vprašanja, kako mu pomaga-
ti, ga vzpodbujati in mu
ohraniti veselje do učenja, so
odgovore iskali starši, stro-
kovni delavci in zdravniki.
Za polni penzion v Am-
brožu v času od 26. februar-
ja do 1. marca bodo otroci
odšteli 12.800, odrasli
14.500, otroci brez sprems-
tva pa 17.200 tolarjev. Na
Kriški planini pa bo letova-
nje med 1. in 5. marcem za
otroke stalo okroglih 15 ti-
sočakov, za odrasle 18.500
in otroke brez spremstva
21.200 tolarjev. Letovanja
ob polnih penzionih s po-
poldansko malico vključu-
jejo še sankanje, smučanje
oziroma smučarske tečaje,
ustvarjalne delavnice, otroš-
ki vrtec ter zabavne in
športne igre.
V sredo, 26. januarja, se
bodo v prostorih 1. Osnovne
šole Celje na literarnem dru-
ženju zbrali nadarjeni četrto
in petošolci, ki svoje letošnje
srečanje namenjajo počasti-
tvi spomina na 200-letnico
rojstva pesnika Franceta Pre-
šerna. Literarno delavnico,
ki se je lahko udeležijo po 2
ali trije učenci četrtih oziro-
ma petih razredov iz vsake
osnovne šole, bosta vodili
slavistka Milka Conradi in
pesnica Nada Jelovšek, učen-
ci pa se lahko prijavijo, sku-
paj z že spisanim literarnim
prispevkom, do 20. januarja.
V okviru delavnice bodo
mladi literati najprej počasti-
li spomin na Franceta Prešer-
na, predstavljena bodo naj-
boljša literarna dela, nato pa
se bodo lotili stilnih vaj, us-
tvarjanja ugank in pesmi ter
spoznali, kako nastane zbir-
ka.
V prostorih Mladinskega
centra Celje pripravljajo v
sredo in četrtek popoldne 2-
urni darilni delavnici, otroci
pa se bodo lotili izdelovanja
drobnih darilc za bližajoča
se ženska praznika, 8. in 25.
marec. V ponedeljek, 24. ja-
nuarja, pa bodo v knjižnici
Gimnazije Celje-Center od-
prli še razstavo likovnih del,
nastalih na lanski otroški li-
kovni koloniji na Homu nad
Grižami.
Televizor za dolgoletno
naročnico
Valerija Ban s Prekorja še nikoli ni bila izžrebana za
kakšno nagrado. Tokrat se ji je sreča nasmehnila prvič in
domov je lahko odnesla - s sinovo pomočjo, seveda - televizij-
ski sprejemnik.
Ob zaključku naše akcije Naročniki pridobivajo nove naročni-
ke je namreč dobila prvo nagrado. Pri hiši imajo Novi tednik že
40 let in v akciji je pridobila enega novega naročnika in se tako
uvrstila v seznam za žrebanje.
Seznam vseh, ki so bili prav tako nagrajeni v naši akciji, smo
objavili v zadnji decembrski številki Novega tednika. Zato vsi,
ki še niste prišli po nagrado, storite to čimprej. TC
PLANINSKI
^KOTIČEK.
Redna letna
skupščina
Planinsko društvo Železničar
Celje vabi na redno letno skupš-
čino društva, ki bo v petek, 21.
januarja ob 18. uri v prostorih
mestne četrti KS Aljažev hrib.
Po letni skupščini vabijo na pla-
ninski ples. M. M.
MODRI TELEFON
Smeti niso
poceni
Več Celjanov so v minulih
dneh razburile nove cene od-
voza smeti. Po mnenju bral-
ke Olge iz krajevne skupno-
sti Pod gradom so te cene
bistveno previsoke. »Doslej
smo v naši družini - dve ose-
bi, 68 kvadratnih metrov sta-
novanjske površine - plače-
vali za odvoz smeti 867 tolar-
jev, cena na zadnji položnici
pa je za isto storitev znašala
1.875 tolarjev,« je dejala in
pristavila, da zabojnika ni-
ma niti pred hišo, ampak
mora do njega pešačiti deset
minut. Menila je, da bi mora-
li ceno obračunati glede na
število oseb in poskrbeti, da
bi imeli zabojnik pred hišo.
Še bolj je cena razburila Moj-
mirja z Lave, ki ima v lasti
majhno trgovino. Dejal je, da
je še novembra lani plačal za
odvoz smeti 570 tolarjev, po
novem pa je dolžan plačati
kar 6.500 tolarjev.
V javnem podjetju Javne
naprave so povedali, da so
nove cene odvoza in odlaga-
nja odpadkov v Mestni občini
Celje oblikovali skladno z dr-
žavnimi predpisi. »Pri novem
tarifnem sistemu sta cena od-
voza in cena odlaganja ločeni,
storitev pa je obračunana gle-
de na volumen posode oziro-
ma na količino odpadkov,« je
pojasnila Romana Kolenc in
tudi pristavila, da predpisi ne
dovoljujejo obračuna stroškov
po osebi, kot je to predlagala
bralka. V primerih, kjer več
uporabnikov uporablja skup-
no posodo, se bodo v prehod-
nem obdobju oprli na delitev
Do prihodnjega četrtka. 20.
januarja, bo vaše klice na
Modrem telefonu sprejemala
novinarka Tatjana Cvirn. Na
telefonsko številko 0609 620-
133 jo lahko pokličete vsak
dan od 10. do 17. ure.
skupnih stroškov glede na ve-
likost stanovanjske površine.
Stanovalka iz KS Pod gradom
naj jim sporoči točen naslov,
da bodo preverili stanje na
terenu oziroma oddaljenost
zbirnega mesta za odpadke. V
primeru pritožbe Mojmirja z
Lave pa predvidevajo, da last-
nik trgovine plačuje stroške
odvoza in odlaganja odpad-
kov za 240-litrsko posodo, in
to po posebni tarifi, ki velja za
gospodarstvo. KL
Po gazi spominov do Osankarice
Minulo soboto se je pri ko-
či na Pesku zbralo okoli tisoč
pohodnikov iz skoraj vseh
koncev Slovenije. Prišli so
na tradicionalni dvaindvaj-
seti pohod po poteh Pohor-
skega bataljona, ki ga je tudi
tokrat priredilo planinsko
društvo iz Zreč. Vreme je bi-
lo pohodnikom naklonjeno,
temperatura se je gibala oko-
li nič stopinj Celzija. Štiri
ure hoje v dobri in veseli
družbi je hitro minilo.
Iz vseh koncev Slovenije so
se planinci pripeljali z avtobu-
si do Zreč in nato naprej preko
Rogle do Peska. Organizatorju
so pohodniki plačali simbolič-
no startnino in se v večjih ali
manjših skupinah podali na
pot. Visok sneg in ozka gaz
nista pokvarila razpoloženja.
Po vsej trasi je bilo^slišati šale,
vriske in pesem v vseh sloven-
skih narečjih. Tudi leta niso
bila pomembna, sodelovali so
otroci in starejši, ženske in
moški. Približno dve uri so
pohodniki hodili brez večjih
postankov. Bližje cilju so bili,
več skupin je počivalo v zavet-
ju velikih smrek. Mimoidoči
so jim v šah prigovarjali, da to
ni piknik in naj se odpravijo
naprej. Po dobrih treh urah
hoje pa so prispeli do spomin-
skega obeležja na Osankarici.
Marsikdo je s sabo prinesel
svečko in jo prižgal v spomin
na padle junake. Pevkam iz
planinskih vrst, ki so zapele
domoljubno pesem, se je pri-
družilo mnogo prisotnih. Tja
so prišli tudi borci NOB, teri-
torialci in vojaki slovenske
vojske iz bistriške vojašnice.
Po krajšem postanku so po-
hodniki nadaljevali pot do
Osankarice in naprej do Kota.
Tam so jih čakali predstavniki
organizatorjev s toplim napit-
kom in avtobusi. Vrnili so se v
Zreče, kjer so vse pohodnike
vpisali v posebno knjigo, nato
pa je bila še zabava z ansamb-
lom Zreških 6. J.G.
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Z biciklom na porod
Zlatoporočenca Ivanka in Jurij Korošec iz Ivence pri Vojniku sta minulo soboto, skupaj z več kot devetdeset
povabljenimi, obujala spomine na svojo poroko in mladost
Veliko slavje je bilo najprej v
farni cerkvi v Vojniku, kjer sta
opravila cerkveno poroko tam-
kajšnji župnik Anton Perger in
pater Manes iz Petrovč, zatem
pa so se veselili na turistični
kmetiji Založnik v Zibiki.
Jurij Korošec se je rodil
leta 1926 v Straži pri Dram-
Ijah, kjer so imeli starši tako
malo zemlje, da so si morali
vsakdanji kruh prislužiti z
delorn na sosednjih kmeti-
jah. Že kot fantič je izgubil
mamo, le pol leta zatem pa
še očeta in na kmetiji ostal
sam. Kot otrok je spoznal
družino Preložnik iz Svetel-
ke pri Dramljah, iz katere
izhaja njegova žena Ivanka,
saj sta skupaj z očetom hodi-
la k njim pomagat pri delu v
vinogradu.
Ivanka izhaja iz številne
kmečke družine z devetimi otro-
ki, ki je bila leta 1941 izgnana v
Srbijo in tam so ostali do konca
vojne. Ko so se vrnili na domači-
jo v Dramljah, jim je Jurij rad
priskočil na pomoč pri košnji,
delu v vinogradu in drugih
kmečkih opravilih.
Nekoč, med ličkanjem koru-
ze, je Jurij kar naravnost pov-
prašal Ivanko, če bi se hotela z
njim poročiti, a je bil takrat njen
odgovor bojda še bolj skop. A
vztrajnost je obrodila sadove in
31. decembra leta 1949 sta se
civilno, 2. januarja 1950 pa še
cerkveno poročila. Najprej sta
živela na majhni kmetiji v Straži
na Gori, Jurij se je zaposlil pri
Gozdarski kmetijski zadrugi v
Dramljah, nato pa je bil sprejet
za logarja pri Okraju Celje in to
delo je opravljal vse do leta
1979. Leta 1957 sta kupila hišo
v Ivenci pri Vojniku, kjer živita
še danes. Vmes je Jurij pet let
delal tudi v Nemčiji, da je pri-
služil toliko denarja, da sta hišo
v Vojniku dogradila, upokojitev
pa je dočakal leta 1984 pri Cest-
nem podjetju v Celju. Ivanka je
ostala doma in gospodinjila.
V zakonu so se jima rodili trije
otroci. Najstarejši je Marjan, na
katerega ju spominja še poseben
dogodek. Ko je bila Ivanka nose-
ča z njim in jo je bilo treba
oktobra 1950 prepeljati do bolni-
šnice, daleč naokrog pa ni bilo
nobenega avlomobila, jo je Jurij
V-celjsko bolnišnico odpeljal kar
na biciklu. Vse se je srečno kon-
čalo in čez tri dni je povila zdra-
vega sinka, »ki se je s kolesom
vozil naokrog še preden je ugle-
dal luč sveta«, se še danes rada
pošalita. Sin Marjan je z družino
ostal doma in yživijo skupaj z
njegovo ženo Nežiko, v nepo-
sredni bližini pa si je hišo posta-
vil tudi sin Franci, medtem ko
hčerka Mira živi v Novi Cerkvi
pri Gevančevih.
Ponosna sta na svojih pet vnu-
kov in enega pravnuka, srečna,
da jima zdravje še danes dobro
služi in hvaležna vsem svojim
najbližjim, ki so jima pomagali
pripraviti in se tudi udeležili nju-
nega slavja, na katerem ni manj-
kal niti vojniški župan Beno Po-
dergajs.
MOJCA MAROT
Foto: VLADO MAROT
Zlatoporočenca Ivanka in Jurij Korošec.
Ob praznovanju so pripravili različne degustacije, še posebej
velika pa je bila praznična torta, ki sojo ob kozarcu šampanj-
ca ponudili vsakemu obiskovalcu.
Ježek, ki ne bode
v soboto je v Laškem praznovala desetletnico delovanja
trgovina Ježek, prva zasebna prodajalna z živili v tem
mestu.
Gre za zasebno trgovino družine Rajh, ki je kljub veliki
konkurenci na trgu vztrajala in se ohranila, medtem ko so
številne podobne trgovine že zaprle svoja vrata. V desetih letih
so nekajkrat povečali prodajne površine, nazadnje lani avgusta
in sedaj na 110 kvadratnih metrih s posodobljeno opremo še
naprej skrbijo za kakovostno ponudbo.
VLADO MAROT, foto: MOJCA MAROT
Grega je fant od fare. pa vendar ob snežaku pravi drobiž.
Snežak velikan
Germadnikovi s Polzele že nekaj zim zapovrstjo postavljajo
snežaka velikana. In kot, da bi njihov snežak rastel. Vsako zimo
je malo večji kot minulo. Letos je že tolikšen, da lahko kuka v
strešne žlebove, drugo leto bo morda pogledal čez streho.
Vsekakor pa imata s tem velikanom največ veselja domača
fanta, ki jima pri postavljanju snežaka pomaga oče in še kdo
drug. T. TAVČAR
DESKANJE
PO SPLETU
Čudaikq digitalna
tapeta
Pred kratkim sem opazil,
da sem eden izmed redkih
ljudi, ki si na svojem doma-
čem računalniku niso pose-
bej nastavili ozadja. Saj ve-
ste, v angleški različici
Oken se mu reče »vvallpa-
per«, torej tapeta, ki jo »na-
lepimo« na namizje našega
računalnika. Da nam ni ta-
ko dolgčas, da personalizi-
ramo naš strojček, mu vdih-
nemo svoj pečat, da pokaže-
mo naš značaj. Nekaj take-
ga, kot je bila pred leti na-
lepka na zadnjem odbijaču
avtomobila, a ne. Seveda
sem moral pogledati na
splet, da vidim, kakšno izbi-
ro imam na voljo.
Teh ozadij je na Internetu
ogromno, prav tako strani, ki
so posebej namenjene zbira-
nju podob za zaljšanje raču-
nalniških namizij. Celo splet-
ni imeniki, ja, tudi portali se
najdejo, ki se ukvarjajo samo
s temi digitalnimi tapetami.
Vendar se tokrat ne bomo od-
pravili na enega izmed njih,
temveč na majhen arhiv, ki
nosi ime Worldwall.
Na naslovu http://world-
wall.com/ je moč najti vsega
skupaj le nekaj čez petdeset
ozadij, vendar vam obiska
najbrž ne bo žal. Gre namreč
za simpatične podobe, nekaj
je fotografije in nekaj likov-
nih del, ki bodo morda priteg-
nili vaše oko. Morda tudi ne.
Končno je izbira ozadja za
namizje predvsem estetskega
značaja, okusi pa so različni.
Ali kot pravi avtor spletne
strani: Worldwall se od osta-
lih spletnih strani s podobno
tematiko razlikuje po tem, da
zbira in ponuja nekomercial-
ne podobe iz vsega sveta. Če
boste torej iskali ozadje s po-
dobami Austina Povversa ali
Simpsonovih, boste iskali za-
man.
Zato pa boste lahko videli
čudovite eksotične pokrajine
ali pa likovna dela malo zna-
nih avtorjev. Slednja so zasto-
pana tako v klasičnih tehni-
kah, kot v digitalni, s pomoč-
jo dvo in trodimezionalnih
programskih orodij. Očitno
gre za skromen, a estetsko
jasno začrtan projekt, ki ni
namenjen služenju denarja.
Vzdrževanje strani se financi-
ra iz oddaje oglasnega prosto-
ra, tako da je uporaba ozadij
brezplačna.
Nenavadno ali pa eksotično
je pravzaprav vzdevek te
spletne strani. Fotografije
zgradb iz Jemena, Uzbekista-
na. Tajske ali Francije, po-
krajinski posnetki iz Filipi-
nov, ZDA, Kenije in Antarkti-
ke. Slike nizozemskega sli-
karja, ki upodablja kitajske
agitpropovske plakate. Kdo bi
si mislil, da so lepi, svetle
modri, okrogli mehurčki m
sliki pravzaprav fotografija
stokratne povečave človeške
sline? Zanimiv je tudi posne
tek pekočih feferonov na nek
kitajski tržnici. Pa tudi digi
talne podobe izpod miši
umetnikov iz ZDA in Evrope
niso kar tako.
Predvidevam, da je malo
številčna zasedba predvserr
posledica dejstva, da je splet
na stran stara komaj neka
mesecev. Koncept je namreč
zelo odprt, tako da bi v pri
hodnosti lahko pričakoval
večjo izbiro. Toda za zdaj bc
tudi to dovolj. Tisti, ki n(
boste našli ničesar, kar b
vam ugajalo, se lahko odpra
vite na eno izmed sorodnil
povezav. Tudi tam boste lah
ko našli vrsto neobičajnih po
dob, pripravljenih za name
stitev na vašem računalniku.
Malce čudaška zadeva
priznam. A vendar zelo zani
miva. In ko že govorimo i
odprtem konceptu: avto
spletne strani vabi k sodelo
vanju vse, ki bi jih zadev,
utegnila zanimati. Morda p^
se bo pri nas našel kdo, ki b(
znal prikazati lepote Sloveni
je iz malce drugačnega zorne
ga kota? Hja, zakaj pa ne?
Vasja Ocvirl
vasja@eurocom.s
INTERVJU - FOTOREPORTAZA
15
Pesmi, ki govorijo,
kar ljudje čutijo
Pesnica Neža Maurer, ki bo letos praznovala 70-letnico, sodi med najbolj brane
avtorje v Sloveniji
Neža Maurer, rojena leta
1930 v Podvinu pri Polzeli,
publicistka, prevajalka,
učiteljica, pisateljica in pe-
snica, od pred kratkim čast-
na občanka občine Polzela,
je po mnenju mnogih naj-
bolj brana pesnica v Slove-
niji. In to v splošni moško
ženski konkurenci. Minulo
leto je bilo po njenih bese-
dah po objavljanih delih
najbogatejše v njenem živ-
ljenju.
»Mondena je izdala ponatis
zbirke Tej poti se reče želja;
pri založbi Kmečki glas, kjer
sem že prej objavljala prozo,
je izšla knjiga Dom za telohov
cvet, zbirka zgodb iz otroštva
in obdobja mojih prvih let
službovanja. Karantanija je že
pred dvema'ietoma izdala
zbirko Metulj na snegu, ki je
bila zelo naglo razprodana,
zato so mi predlagali še izbor
najboljših oziroma najlepših
pesmi. Z urednikom Markom
Črtaličem sva si nazadnje raz-
delila delo: on je zastopal
mnenja bralcev, jaz svoje, od-
ločala sva se, in nazadnje sva
v rokah imela zbirko 150 pe-
smi. Nastala je Igra za življe-
nje, ki ima naslov po eni od
pesmi.«
V Celju ste pred časom na-
zadnje predstavili v Osrednji
knjižnici knjigo »Dom za te-
lohov cvet«. Ste prav zaradi
vseh teh objav ves čas na
nogah?
Ja, skoraj bi rekla, da na
žalost. Moj vid se slabša, in
toUko nastopov in hoje mu
prav nič ne pomaga. Rada
srečujem svoje bralce in bral-
ke, toda bojim se, da jim ne
bom več mogla dati, kolikor
bi želela. Sicer pa še vedno,
tudi če jaz ne morem, lahko
spregovorijo pesmi. To je naj-
bolj pomembno.
Bralce in bralke, pravite -
imate oboževalce?
Mnogo ljudi me khče po
telefonu aH pa mi pišejo -
pred kratkim sem recimo do-
bila pismo dekhce iz Stične na
Dolenjskem, ki me sprašuje,
če sem svoje pesmi napisala
posebej zanjo. To se dogaja.
Toda ne bi rekla, da so to moji
oboževalci ali oboževalke. Ne
gre zame. Ne iščejo mene,
temveč sebe v mojih pesmih.
Radi imajo pesmi, ki govorijo,
kar oni čutijo. Imam in sem
imela dovolj povprečno živ-
ljenje, in mnogo ljudi živi po-
dobno ter podobno čuti, le da
tega ne znajo povedati.
Ko ste začeli odgovarjati
na to vprašanje, ste se na-
smehnili. Čemu pa se najra-
je smejite?
Razen sebi? Naj pomislim.
Privoščljivosti. In ljubkim ne-
smislom.
In kaj vas prizadene?
Trpljenje. KjerkoH. Nespo-
razumi med ljudmi - ko se ne
posluša druge, ko se jih ne
poskuša razumeti. Prav pred
kratkim sem bila recimo ob-
sojena važnosti, ker si nisem
vzela časa, da bi se pogovar-
jala s sosedo. Jaz pa sem sa-
mo hitela domov, ker sem
bila na smrt prehlajena.
Kaj me še prizadene? Ego-
centrizem, recimo. Egocentri-
ki bi morali vedeti, da se iz-
plača poslušati soljudi, ker ta-
ko naletiš na neko težavo še
prej, preden doleti tebe same-
ga - in si tako nanjo priprav-
ljen. Vsakdo, pa naj bo še
tako »pomemben«, bi se mo-
ral zavedati, da je v primerjavi
z vesoljstvom ali pa 6 milijar-
dami človeštva, kolikor nas je
sedaj na tem planetu, ne-
skončno majhen.
Tudi zato vaše pesmi toli-
ko govorijo o ljubezni?
Da. Čeprav se včasih ne
strinjam s tem, da me okhčejo
le za ljubezensko pesnico.
Moje pesmi so tudi protivoj-
ne, otroške, razmišljujoče...
Res pa je, da se ljubezenske
najbolj opazijo. Ljubezen
imajo vsi radi, a tega nihče ne
upa reči. In res je, da če se dva
imata rada, nista močna le za
dva človeka, temveč za deset
ljudi. Družba tega, njune sre-
če, ne mara. Ker tedaj nista
potrošniška. Družba potre-
buje ljudi, ki si želijo srečo
predvsem kupiti. Ljubezen pa
jih naredi preveč neodvisne.
Vrniva se na vašo zasede-
nost. Katero vprašanje vam
novinarji najraje zastavlja-
jo?
Kdaj sem začela s pisa-
njem. Otroci pa, kdaj sem
sklenila, da bom pisala. Če-
prav tega ni možno kar tako
skleniti. V to te potegne.
In veste,_kaj me ljudje radi
vprašajo? Če znam kuhati in
šofirati. Odgovor: preprosto
jem, zato znam preprosto ku-
hati. In dokler je moj vid bil
dober, sem bila odlična šofer-
ka, še popraviti sem znala
kakšno malenkost na avto-
mobilu. Vozim še sedaj, če-
prav ne zmorem več toliko.
Na katero še nepostavlje-
no vprašanje pa bi sami radi
odgovorili?
Sprašujem se, zakaj se ljud-
je začnejo posmihati, če nek-
do reče, da piše pesmi. Če
kuha ali pospravlja ali plete,
je vse v redu. Tem se dovoli
tudi učna doba. Rangiranje
deluje. Najprej si začetnik,
nato si dober, nato mojster.
Pri pesnjenju pa nič od tega.
Morda je to zato, ker še sedaj
v šoli učence prevečkrat silijo,
da se učijo pisanja. In jim je
zato povečini mrzko. Poleg
tega pa - kot pisatelj ali pesnik
prodajaš meglo, dokler ni ne-
kaj objavljeno. Ne vidi se, da
nekaj delaš. Ljudje pa imajo
radi materialne dokaze. To se
mi zdi malce žalostno.
Kljub temu, da ste vi to
fazo že presegli?
Je vaše mnenje, da sem jo
presegla? Nisem prepričana,
a vendar, v tem primeru bi
dejala, da kljub temu.
PETER ZUPANC
Neža Maurer
Prva ljubezen
Foto: ELISAN KRAJNC
16
REPORTAŽA
Profesorica za profesorje
Marinka Zupane, magistra brez magisterija, enciklopedija brez zapisov, pametna ženska, ki vselej ravna po svoje
Gospa Marinka Zupane se je
med pogovorom živahno ziba-
la v svojem gugalniku in iz nje
so vreli podatki, verzi, latinski
pregovori in vprašanja. Vid ji
ne služi več, zato me je prosila,
naj glasno preberem nekaj
njenih hudomušnih parodij na
znane rime slovenskih poetov.
»Kaj sta Karibda in Scila? No,
punčka?!« je moje nedramatič-
no branje prekinila z vpraša-
njem, nagnila glavo in poizve-
dujoče privzdignila obrvi. Tisti
hip je bila znova v razredu,
mene pa je prešinila misel, ki
jo je profesorica navrgla v
enem od radijskih intervjujev:
»Nekoč so dijaki znali na pa-
met Uiado in Odisejo. Danes so
Hektorji samo še psi, Ajaks je
nogometno moštvo, o argonav-
tih pa je znano le to, da so
najbrž uživali juho argo.«
»Kaj je narobe z mano, da
prihajate na obisk novinarji, me
snemate in želite pisati o meni?
Saj nisem nič posebnega in...
stara sem že. Ste prav zato priš-
h?« jo je zanimalo. Govori pet
tujih jezikov in pri petinosemde-
setih letih redno poučuje nemš-
čino, italijanščino, latinščino in
francoščino deset gimnazijcev.
Učenci, zdaj uči že otroke svojih
nekdanjih učencev, od nje ne
odidejo le z jezikovnim zna-
njem. Iz stanovanja na Tomšiče-
vi 33 v Velenju odhajajo z misli-
mi, ki jih razširijo vtisi iz zgodo-
vine glasbe in Uterature, zlasti pa
z občutkom razgledanosti in s
spoznanjem, da je pot učenja
pravihia vizija osebnostne rasti.
Pripravljeni so graditi. Znana je
kot magistra Marinka, čeravno
magistrske naloge ni nikoli spi-
sala. Akademski naziv so ji pripi-
sali ljudje, ki jo poznajo kot živo
zakladnico podatkov in vedo za
njen malone fotografski spomin.
Zase pravi, da ni bila nikoli nič
posebnega, misleč, da se vsi uči-
jo in pomnijo z lahkoto, so tako
kot ona videli vsaj sto oper, sa-
moumevno ponotranjili in osvo-
jili dramska besedila, prebrali
svetovne klasike v jezikih avtor-
jev in zmorejo prepoznati glas-
bo Rahmaninova, Čajkovskega
ali Mozarta po prvih treh taktih.
Lažna skromnost? Dajte no, bi
odvrnila profesorica Zupančeva,
za kaj takega pa res nimam časa.
Punclcapod
idaviijem
»Povejte! Kaj bi želeli vedeti o
meni?« je dejala in se visoko
vzravnala v svojem stolu. »Vaše-
ga življenja ne bo lahko strniti v
pogovor,« sem pripomnila, a
ona je bila že sredi svoje drago-
cene zgodbe. Črna knjižica Pre-
šernovih poezij iz leta 1866, ki jo
je njenemu očetu Francu Pri-
stovšku podaril pesnik Anton
Aškerc, s katerim sta skupaj
službovala v Skalah pri Velenju,
je dala iztočnico njenim najz-
godnejšim spominom. Oče in
mama sta bila učitelja v žalski
osnovni šoli. Viktorija Goetzl,
bila je iz znane ljubljanske poz-
latarsko-rezbarske družine, je
bila druga žena Franca Pristovš-
ka, na rojstvo otroka sta dolgo
čakala in tudi zato sta malo Ma-
rinko skušala obvarovati pred
vsemi pastmi tega sveta. »Rada
se spominjam ur, ki sem jih
preživela pod maminim klavir-
jem. Z občudovanjem sem po-
slušala njeno muziciranje in
kmalu sem se ji pridružila. Pri
štirih letih nisem poznala niti
not, a sva že igrali štiriročno,« je
pripovedovala. Mama ni imela
varstva zanjo in jo je jemala s
seboj tudi k pouku. Marinka se
je naučila brati in računati in je
ostala brez spričevala za prvi
razred. Stara dobrih pet let je
začela obiskovati drugi razred in
pri osmih letih, ko je zaključila
peti razred, je bila premlada in
premajhna za nadaljnje šolanje.
Učenka, ki je z znanjem močno
prekašala vrsniike, je morala
razred ponavljati in čakati, da bo
starejša. Ni se jezila. Kar so rekli
starši, je bilo zanjo prav. »Najra-
je sem se družila z dekleti iz
stare znane žalske Roblekove
družine, še posebej s Sonjo, ki so
jo zaupali v vzgojo, verjeli ali ne,
francoski guvernanti. Do znanja
sem že od nekdaj gojila spošto-
vanje,« je z nostalgijo v srcu
pritrdila. Na Žalec in na imenit-
ne družine, ki se jih danes sko-
rajda nihče več ne spominja, jo
vežejo številni dogodki. Bila je
radovedna in domiselna, da pa
je bila tudi pogumna, je pokaza-
la ob obisku mariborskega cerk-
venega dostojanstvenika: »Naro-
čili so mi, da ga moram vljudno
pozdraviti. >Dolgo se je veselila
žalska župnija dneva, ko boste
vzvišeni prihiteU med nas delit
nam zakrament svete birme...<
in tako naprej do konca nagovo-
ra, ki sem ga junaško zdeklami-
rala.«
Vselskiuiiifeimi
Niti družinskega življenja so
leta 1924 segle v Ljubljano. Pri-
stovškovi so se odločili za seli-
tev. »Oče je postal upravitelj os-
novne šole na Vrtači in stanova-
nje smo imeli kar v šoli. Zame je
bilo idealno, saj sem imela blizu
doma prav vse, kar me je zani-
malo, od glasbene šole dalje.
Obiskovala sem mestno žensko
realno gimnazijo, rekli smo ji
Ucej, v kateri so učili čudoviti
profesorji, eden boljši od druge-
ga. Poznate Janka Mlakarja? Ne?
Pa bi ga morali. Znameniti alpi-
nist je prevandral domače in tuje
gore, osvojil Mont Blanc. Učili so
nas doktorji znanosti Kotnik, Ba-
jec, Karlin, Lah in drugi. Ravna-
telja smo se učenke, oblečene v
črne uniforme z belimi ovratni-
ki, zelo bale in v šoli je vladal
sveti mir. Učile smo se petih
jezikov, pa nas ni vrag vzel,
poleg teh še narodno in svetov-
no zgodovino, zemljepis, biolo-
gijo, glasbo, likovni pouk, kemi-
jo in matematiko,« je pripovedo-
vala Zupančeva, ki je kot gimna-
zijka študirala tudi glasbo in se
učila igrati klavir na ljubljan-
skem konservatoriju. To je bilo
obdobje pravil, ki jih je redkok-
daj prekršila. Ker jo je neko ne-
deljo popoldan profesor videl v
slaščičarni, kamor sta s prijate-
ljem zavila s promenade, bi sko-
raj dobila neprimerno vedenje.
Spomini na Ucej so izredni, je
dejala, a nekaj se ji zdi povsem
nesprejemljivo. V roke je vzela
veliko polo papirja in pojasnila,
da je to njeno maturitetno spri-
čevalo. »A poglejte, kaj piše, pro-
sim, v cirilici: svedočanstvo o
višem tečajnom ispitu. Pri rubri-
ki, namenjeni slovenščini, pa pi-
še: srbsko-hrvatskoslovenski je-
zik s književnostjo. Kot en pred-
met! Kolek za to listino je leta
1933 stal 250 dinarjev in to še
zdaleč ni bilo malo,« se je zgrozi-
la nad izkazom, s katerim je
sicer staršem uspela prihraniti
šolnino za osem let, ker je bila
vseskozi odličnjakinja. Le mate-
matika jo je morila, kar je okusi-
la tudi kasneje, ko se je prepriča-
la, da je marsikaj videla, vedela
in zmogla, a z denarjem ni znala
nikoli.
Drama in opera
»Si lahko predstavljate? Na pr-
vi bal sem šla šele, ko sem bila
na fakulteti in še tedaj je šel oče z
mano. Na plesne vaje me je
spremljala mama in po njeni
smrti sem morala imeti ob sebi
gardedamo. Na promenado ni-
srho smele same in vsakič, tudi
ko sem bila že študentka, sem
morala biti ob osmih zvečer do-
ma,« je pripovedovala.
Izbrala je študij francoščine,
italijanščine, latinščine in slo-
venščine ter obenem nadaljeva-
la glasbeno šolanje na konserva-
toriju. Izpopolnjevala se je v solo
petju in dramski igri. »Ob tem
sem hodila še na randije in imela
sem dovolj časa za obiske pred-
stav v gledališču in operi,« je
energično pristavila. Videla je
vse, kar je bilo na sporedu, in
danes najbolj obžaluje, da so
ukinili dijaško stojišče. V njenj
mladosti so se s prijatelji izmu^.
nili mimo biljeterjev in jim sti-
snih v roke skromno napitnino,
»Poznala sem vse operne pevce,
Veste, kdo je bil Anton Derma
ta? Ta znameniti tenorist je bi]
moj sošolec na konservatoriju in
skupaj smo peli v Prodani neve-
sti. Poznala sem tudi vse igralce
Z Milo Kačičevo, z njo se ^
vedno kdaj slišiva po telefonu
sva skupaj študirali dramske
igro. S Franetom Milčinskirr
Ježkom pa sva se na ljubljan
skem gradu podila že kot otro
ka,« je dejala. Vojnega časa se n
marala kaj dosti spomniti, sa
niti sama ne ve, kako ji je uspek
preživeti. Takrat se je poročila ii
dobila hčer, njenega moža, ki j(
bil prej italijanski državljan, s(
mobilizirali. Čeprav je bila nad
povprečno izobražena in je kon
čala tako študij jezikov kot glas
be, ni dobila zaposlitve kar šes
let po diplomi. Medtem ji ji
razpadel prvi zakon.
ZalMiva na gradu
Lepa mlada ženska, ki so ji
moški obletavali, je imela v Iju
bežni smolo. »Moški ne maraji
pametnih žensk,« pravi. »Bolj k
ženska živi zanj, bolj jo bo m^
ral. Sem delala narobe, ker s
nikoli nisem pustila omejevati?
Poučevala je v tretji ljubljansi
gimnaziji, kasneje v eni od oi
novnih šol in rada se spomr
svojih najpametnejših dijakom
med njimi Jožeta Hudečka, 1
ima o svoji profesorici izredn
visoko mnenje. Leta 1961 se j
odločila za selitev Ponesrečil s
ji je še drugi zakon. Čutila je, d
mora drugam in s sinom Un
šem iz drugega zakona, hči se j
medtem že poročila, je odšla
Velenje. V Osnovni šoli Gustav
ŠUiha je učila petnajst let, v gla
beni šoU solo petje in na svojei
domu tuje jezike. Samozaupi
nje v znanje je nekoč pokazal
na televizijskem kvizu, na kat(
rem je tekmovala z dramsk
skupino. Glasno in n-masto ;
namreč vztrajala pri drugačnei
odgovoru, kot ga je imela r
voljo žirija in trdila, da je Shake
peare napisal 37 dram. Ni j
zmotila, skupina je zmagala r
posredovanje dr. Bratka Kref
in to ni bila majhna reč v Vel
nju. »Bila sem zahtevna učitel
ca, a tudi veliko znanja in ljube
ni sem dala mladim,« je deja
gospa Marinka, v šoh temper
mentna in nikoli dolgočasn
Šestdeset let pedagoškega de
ima za seboj, a danes ne bi v(
želela biti del šolske zgodb
Bolj kot z vsebino, pravi, se m
rajo učitelji ukvarjati z discip
no. Vse to za »grenki prosvetč
ski kruhek«.
Nekdanji učenci se je ra
spomnijo s kakšnim prijazni
pisemcem, za osemdeseti rojst
dan pa so ji pripravili razkoši
praznovanje na velenjskem gi
du. Vedo, koliko je vredna,
življenju je počela marsikaj, pe
je v operi in v živo na radi
igrala v drami, za zabavo pi
vedla petintrideset doktor rom
nov, napisala za zvezek poet
nih parodij, prevajala Donče
čeve Mirotvorce, eseje iz franc
ske knj iževnosti in iz italijanši
ne Pirandellove novele, zdaj ži
med knjigami največjih liter
nih mojstrov, ki jih je prebn
več kot enkrat, posluša klasiči
glasbo in čaka, da zazvoni z\
nec pri vhodnih vratih. Učna u
se bo začela. Veste, kdo je.
Bon voyage, madame!
KSENUA LEK
Iz dragocene družinske skrinje. Poročna fotografija staršev
Marinke Zupane. Učitelja Viktorija Goetzl in Franc Pristovšek.
Ni poznala not, a z mamo sta že igrali klavir
štiriročno.
»Časi se spreminjajo in mi z njimi,« pravi profesorica Marin-
ka Zupane. Morala je sprejeti leta, gube in sivenje, a poučeva-
nje štirih jezikov na domu je zanjo tudi pri petinosemdesetih
letih nedatakljiv vsakodnevni ritual.
REPORTAŽA
17
Punčka z dvema imenoma
Zgodba o tem, kako je mala Tjaša postala Nina in kako se je morala vrniti k biološkim staršem - Nezakoniti postopki Centra za socialno delo Žalec
Nezakonito delo v Centru
za socialno delo v Žalcu je
eno družino spravilo v ne-
srečo, z drugo je manipulira-
lo, interese pred dobrimi pe-
timi meseci rojene deklice
na koncu pustilo čisto ob
strani. Vse to s ciljem, da se
na začetku storjena groba
napaka zabriše. O zadevi je
koncem decembra lani do-
končno odločilo Ministrstvo
za delo, družino in socialne
zadeve, punčka, ki je pet me-
secev osrečevala družino iz
Dobriše vasi, ki naj bi otroka
čez čas posvojila, pa je od
ponedeljka že pri svojih bio-
loških starših v Žalcu.
Leonidi in Borisu Grobehiik
iz Dobriše vasi se ni nasmejala
roditeljska sreča. Po dvanaj-
stih letih prizadevanj za srečni
dogodek, sta pred tremi leti
obupala in se odločila za pos-
vojitev. Končno so ju 29. julija
lani poklicali iz Centra za so-
cialno delo Žalec [v nadaljeva-
nju Centra) in jima povedali,
da je celjski bolnišnici novoro-
jenka, ki jo je mati zapustila in
ki se je že pred porodom odlo-
čila, da jo da v posvojitev.
Deklico Tjašo sta zakonca
Grobelnik, v spremstvu social-
ne delavke Centra, 30. julija
lani prevzela v bolnišnici. V
rokah sta imela odločbo Cen-
tra o namestitvi novo roj enke v
rejništvo z namenom kasnejše
posvojitve, ki nosi datum 30.
7. 1999. »Socialna delavka na-
ma je zagotavljala, da je vse
urejeno, da se je mati otroku
pisno odpovedala in da manj-
ka le še soglasje očeta, kar pa
naj bi bila zgolj formalnost.
Neizmerno srečna sva punč-
ko, staro enajst dni, prinesla
domov in začelo se je novo
obdobje v najinem življenju.
Da bi bilo kar koli narobe,
nisva razmišljala, saj nama je
socialna delavka ves čas vliva-
la upanje, da s posvojitvijo ne
bo nobenih težav ali zaple-
tov,« nam je v ponedeljek zve-
čer dejala Leonida Grobelnik
vsa v solzah, saj sta deklico, ki
sta ji dala ime Nina, morala
dopoldne ob desetih pripeljati
v odvetniško pisarno v Žalec
in jo izročiti biološki materi in
biološkemu očetu.
»Nisem vedel, da
je žena noseča«
v obdobju pričakovanj in
kratkotrajne sreče zakoncev iz
Dobriše vasi pa se je v Žalcu
odvijala neka druga zgodba.
Pričela se je z dnem, ko je
Boža H. svojemu možu pove-
dala, da je noseča, nakar sta se
skupaj odločila za prekinitev
nosečnosti, kar pa ni bilo več
mogoče, saj je nosečnost traja-
la že štiri mesece. Boža H. je
šla potem v bolnišnico, njen
mož pa menda ni vedel, da je
(še vedno) noseča. Rekla mu
je, da gre na ginekološko
zdravljenje. Ob sprejemu v
bolnišnici so ocenili, da gre
pri pacientki za rizično noseč-
nost in jo tam zadržali. Mož jo
je v bolnišnici zelo redko obi-
skoval, nikoli pa se ni pri
zdravnikih pozanimal o ženi-
ni bolezni oziroma zdravlje-
nju. Ni se mu zdelo potrebno,
saj je žena pogosto prihajala iz
porodnišnice domov, vedno
ob vikendih, da je doma po-
storila vse potrebno in se pos-
vetila svojim štirim otrokom,
starim od deset do osemnajst
let. To je trajalo nekaj mese-
cev, mož pa, kot sam zatrjuje,
tudi v tem času ni vedel za
ženino nosečnost. Devetnaj-
stega julija je Boža H. rodila,
pet tednov prezgodaj, a zdra-
vo deklico, težko 2 kilograma
in 690 gramov. Igra naključja
pa je hotela, da je Boži H. na
dan poroda umrl oče. Dan po
porodu je prosila zdravnika,
da jo odpusti iz bolnišnice,
vendar ji zdravnik tega ni do-
volil. Izhod ji je omogočil šele
22. julija, na dan pogreba, a bi
se bila morala do 20. ure vrniti
v porodnišnico. Tja pa se ni
vrnila in deklica je bila do 30.
julija sama, brez matere. »Da
je žena rodila, sem izvedel
šele 26. avgusta, ko se je pri
nas doma oglasila socialna de-
lavka in me začela nagovarja-
ti, naj podpišem, da se otroku
odpovedujem ter ga s tem od-
dajam v rejništvo oziroma
posvojitev. Ni res, da bi bil za
hčerkino rojstvo izvedel iz ča-
sopisa, kot se zdaj govori. Če
bi bilo to res, bi šel takoj v
porodnišnico po otroka in ga
pripeljal domov,« je ob našem
obisku zatrjeval Viktor H., ko
je držal svojo Tjašo v naročju
in jo ljubeče božal, očitno sre-
čen, da je punčka zdaj končno
doma.
Napaica za napalco
Delavka Centra je brez dvo-
ma storila vrsto napak v po-
stopku za oddajo novorojenke
v rejništvo in kasnejšo posvo-
jitev. Njen namen je bil na
začetku najbrž dober: otroku,
ki se mu je mati odrekla, poi-
skati kar najboljše nadomest-
ne starše, mu zagotoviti topel
dom ter odraščanje v ljubeči,
harmonični družini. In zakon-
ca Grobelnik sta bila prav tak-
šna. Otroka sta si že dolgo
močno želela, ona je po pokli-
cu vzgojiteljica, on prodajalec,
živita pa v prostorni in prijaz-
no urejeni hiši z vrtom v Do-
briši vasi. V tem hotenju pa je
socialna delavka naredila gro-
bo napako, ko je otroka odda-
la v rejništvo in posvojitev (po
preteku enega leta) brez so-
glasja očeta. Pri roditeljski
družini se je namreč prvič og-
lasila šele 26. avgusta, da bi
uredila »formalnost«, a se je
vse skupaj zapletlo. Oče na
oddajo otroka ni hotel pristati,
s tem pa so se začele nadaljnje
kršitve zakonov, vse s ciljem,
da se prva kršitev (odločba
brez pristanka očeta) zabriše.
V iskanju poti iz nepravilnosti
so šli v žalskem Centru celo
tako daleč, da so uvedli posto-
pek za odvzem otroka, pri tem
pa navajali vrsto nepreverje-
nih in tudi neresničnih dej-
stev, da bi biološka starša, zla-
sti očeta, očrnili in ju prikazali
kot neprimerna roditelja, za
kar pa ni bilo pravne podlage.
Biološka starša male Tjaše, ki
je med tem časom v Dobriši
vasi lepo napredovala kot Ni-
na, sta se na postopke in od-
ločbe Centra pritožila na Ro-
povo ministrstvo, med drugim
sta navedla, da se mati, zaradi
poporodne depresije, ni zave-
dala svojih dejanj. Pritožbeni
organ, ki je 21. decembra z
odločbo razveljavil obe ključ-
ni odločbi (o oddaji v rejništvo
oziroma posvojitvi in o odvze-
mu otroka) žalskega Centra, s
tem pa dokončno odločil, da
otrok pripada biološkima star-
šema. Pritožbeni organ je v
odločbi ugotovil vrsto kršitev:
Zakona o socialnem varstvu,
Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih. Zakona
o splošnem upravnem postop-
ku in ne nazadnje tudi kršitev
določila Konvencije Združe-
nih narodov o otrokovih pravi-
cah. V postopkih je Center
operiral z nepreverjenimi in
neresničnimi podatki, da bi
dosegel svoje, očeta prikazal
kot suroveža, družinsko oko-
lje pa kot neprimerno za zdrav
vsestranski razvoj otroka. Zo-
per odločbo Ministrstva za de-
lo, družino in socialne zadeve
pritožba ni mogoča.
Zaradi kršitev zakonov in
posledic, ki so nastale, bo od-
vetnica Nuša Maček iz Celja,
ki zastopa interese družine
Grobelnik, sprožila pobudo za
uvedbo disciplinskega postop-
ka zoper delavko Centra za
socialno^tdelo Žalec M.H., na
Ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve bo prav ta-
ko naslovila pobudo za uved-
bo postopka zoper direktori-
co, vložila bo odškodninski
zahtevek, ob tem pa bo direk-
torico Centra še kazensko ova-
dila po 262. členu KZ R Slove-
nije.
Tu veselje, tam
žalost
Nina, ki je v ponedeljek
postala spet Tjaša, je dobrih
pet mesecev živela pri nado-
mestnih starših. V tem času
se je navadila na obraze lju-
di, ki so jo obkrožali in se ji
ljubeče posvečali, navadila
se je na okolje, v katerem ji
je bilo lepo in udobno. Leo-
nida in Boris Grobelnik sta
svojo Nino obdarjala z mate-
rinskimi oziroma očetovski-
mi čustvi. »Občutki, ki jih
zdaj doživljava, so grozni.
Ko sva šla po otroka v bolni-
šnico, sta naju prevevala ne-
ka čudna tesnoba in neiz-
merno veselje, zdaj je tu spet
boleča tesnoba, na mesto ve-
selja pa je stopila žalost. Ni-
na je bila izredno priden, do-
brovoljen in vedno zadovo-
ljen otrok, nam je v ponede-
ljek zvečer pripovedovala
Leonida, njen Boris pa je do-
dal: »Petnajst let sva čakala
na to srečo, sam sem v teh
mesecih lahko spoznal čudo-
vite občutke materinstva in
starševstva, zdaj pa sva psi-
hično čisto na dnu.-Na otro-
ka sva se navezala, nanj so se
navezali tudi najini sorodni-
ki, prijatelji, sosedje. Želiva
pa ob tej priložnosti opozori-
ti bodoče posvojitelje, naj
bodo v tovrstnih postopkih
previdni, da se jim ne zgodi
to, kar se je nama. Dejstvo je,
da naša zakonodaja ščiti le
biološke starše, posvojitelji
pa smo brez vsakršnih pra-
vic«
V družini v Žalcu pa je od
ponedeljka dalje veselje. Oč-
ka Viktor nenehno pestuje
svojo Tjašo, mamica Boža je
zadovoljna, ker se je vse sku-
paj dobro razpletlo. Zdaj ima
Tjaša kar naenkrat štiri brat-
ce oziroma sestrice, obkro-
žajo jo povsem novi obrazi,
vse je drugače, tuje. Da se bo
punčka sčasoma že navadila
na nove starše in novo oko-
lje, pa je skrajno površna in
laična ocena, ki je obenem
tolažba. »Z ženo razmišljava,
da bi vzpostavila stike z za-
koncema iz Dobriše vasi,«
nam je zaupal Viktor H., na
naše vprašanje, kako bo v
bodoče s skaljenim zaupa-
njem zaradi ženinega prikri-
vanja nosečnosti, pa je odgo-
voril: »Zavedam se, da je prvi
pogoj ta, da ženi oprostim in
ji napake ne očitam. Če bi
tega ne zmogel, bi bilo vse
ostalo prizadevanje zaman.«
Tudi ta družina namerava na
sodišču vložiti (po zastopni-
ci) ustrezen odškodninski
zahtevek zaradi nezakonitih
postopkov Centra in posledic
(bolečin), ki so s tem nastale
za Tjašino mamico in njene-
ga očka ter Tjašo. Kdo ve,
kako bi se, če bi ji bilo dano,
sama odločila. Kdo ve, kak-
šno zgodbo bi nam ona pove-
dala...
MARJELAAGREŽ
Tjaša, ko je bila še Nina.
Očetovska sreča. Družina je od ponedeljka dalje sedemčlanska. Med Tjašo I
najstarejšim bratom je osemnajst let starostne razlike.
V otroški sobici je zdaj boleča tišina, medvedek v postelji sameva.
18
NASI KRAJI IN UUDJE
v hiši, kiji pripisujejo častitljivo starost, je ohranjene črna kuhinja. Vse je tako, kot je bilo
predpribližno 300 leti.
Še topla črna kuhinia
Na domačiji Boček gospodari že četrti rod in greje staro črno kuhinjo
Kmetija pod Osankarico v
Kotu, ki leži na kakšnih tisoč
metrih nadmorske višine,
premore trideset hektarjev
gozda, šestindvajset hektar-
jev obdelovalne zemlje in tu-
di tri lepe ribnike, ob katerih
mladi rod načrtuje več lese-
nih počitniških hišic. Na do-
mačiji Boček, kot jo imenu-
jejo, sedaj gospodarita Mari-
ja in Leopold Kline. Črna ku-
hinja na tej kmetiji je še živa
in topla.
Na lepi jasi stoji lesena hi-
ša, ki ji po ustnem izročilu
pripisujejo častitljivo letnico.
Stara naj bi bila od 380 do 400
let in znano je, da pri Bočko-
vih gospodari četrti rod. Na
kmetiji živijo tudi trije otroci,
sin Jože in hčerki Ana ter
najmlajša Silva, ki obiskuje
šesti razred v osnovni šoli v
Kebljah pod Pohorjem. Kadar
ni snega, se je mogoče do
domačije pripeljati z avtomo-
bilom in obiskovalci si na či-
stem zraku spočijejo dušo in
telo.
Predniki današnjih gospo-
darjev niso v vseh podrobno-
stih ubogali zahtev Marije Te-
rezije, ki je kmetom dala de-
nar, da so v vseh hišah posta-
vili štedilnike in zidane dim-
nike, saj je želela odpraviti
črne kuhinje. Sicer so naredili
vse to, a obenem se črni kuhi-
nji niso odpovedali. V njej še
danes pečejo kruh, tudi veli-
konočne in božične potice in
kakšno pečenko. Povsem na
enak način, kot so to počeli
pred kakšnimi tristo leti, v
času kolin dimijo meso. V
črno kuhinjo ga prinašajo di-
mit tudi sosedje, saj so Boč-
kovi pravi mojstri za povoje-
no svinjino, ki zdrži v shram-
bi več let.
Če je nekoč Marija Terezi-
ja našla denar za zidane
dimnike , in štedilnike, bi
morali sedaj najti denar za
ohranitev še žive črne kuhi-
nje. Da bi jo obdržali tak-
šno, kot je, za prihodnje ro-
dove in tudi zavoljo turiz-
ma.
L. OJSTERŠEK
Južna Amerika
in London
v Zlatorog clubu v Celju
bo v petek, 14. januarja, ob
21. uri, o Peruju in Boliviji
predaval popotnik, alpinist
in fotograf Franci Horvat.
Predavanje z diapozitivi bo
popestril z avtentično glas-
bo. Teden dni kasneje pa bo
razstavo fotografij z naslo-
vom London millenium art
photo show odprl Gregor Ka-
tič ob glasbi Elabjerja.    TC
V Lašicem predavanja za Icmete
Enota oddelka za kmetijsko svetovanje v Laškem je v tem
času pripravila tradicionalna predavanja iz kmetijstva.
Predavanja bodo vsako sredo ob 10. uri v Laškem dvorcu, nad
knjižnico, v mesecu januarju in februarju, zvrstilo pa se jih bo
šest, z vrsto kvalitetnih predavateljev iz Zavoda za živinorejo in
veterinarstvo Celje ter drugih ustanov.
Dve minuli sredi sta že bili prvi predavanji, in sicer o pomenu
in delovanju Kmetijsko gozdarske zbornice ter o kisanju repe in
zelja, 19. januarja bo Janez Šketa predaval o obdobju od telitve
do prve osemenitve in obolenjih spolnih organov pri kravah,
26. januarja Peter Pšaker o klimi v hlevih, 2. februarja Mitja
Zupančič o ekološkem kmetovanju in 9. februarja Zlatka Gut-
man o obnovi travniških nasadov. VLADO MAROT
OBČINSKI SIMBOLI
Občina Dobrna
Občina Dobrna leži na se-
vernem, gričevnatem delu
Celjske kotline in južnem
delu Paškega Kozjaka. Sta-
tus občine je pridobila z re-
formo lokalne samouprave
leta 1998.
Znana je po neokrnjeni na-
ravi, bogati kulturni dediščini
in turizmu. Za slednje gre za-
sluga toplicam, ki veljajo za
najstarejše v Sloveniji. Dobr-
na, razloženo naselje z gruča-
stim jedrom, kjer je tudi se-
dež občine, je od Celja odda-
ljena 18 km, in leži v dolini
ob.sotočju potokov Dobrnica
in 'Klančnica in ob cesti, ki
povezuje Vojnik z Velenjem.
Najstarejši pisani viri Dobrno
omenjajo že 1. 1155, toplice
pa prvič 1. 1403. Uporaba
slednjih, prvo zdraviliško
zgradbo so zgradili že davne-
ga 1. 1624, je bila močno po-
vezana z zgodovino dobrnske
posesti, ki je hitro menjavala
lastnike. Razgibana zgodovi-
na je Dobrni pustila bogato
dediščino, tako naravno, z
bogatimi smrekovimi gozdo-
vi in parkom starodavnih dre-
ves, kot kuhurno, z vrsto
meščanskih vil, med katerimi
je prav gotovo najlepša vila
Higiea, v kateri so danes med
drugim tudi poročna dvora-
na, vinska klet in ležišča naj-
višje kategorije.
Grb: Današnji občinski sim-
bol so na Dobrni uporabljali
že pred ustanovitvijo lastne
občine, vendar pravilnega he-
raldičnega opisa še nimajo. Ta
je v pripravi. Grb, s katerim so
Dobrnčani zaznamovali svoje
današnje občinske simbole,
izhaja najverjetneje iz 16. sto-
letja. Grb dobrnskih gospodov
je bil namreč znan že leta
1567, ko ga je v svoji veliki
grbovni knjigi Steiermarkisc-
hes Wappen-Buch natisnil
graški tiskar Zacharias
Bartsch.
Zastava: Zastava je bele
barve. V spodnji polovici je
grb občine. Zastava je izobe-
šena navpično. Opis zastave
po veksikoloških (zastavopi-
snih) pravilih je v pripravi.
Sedež občine: Dobrna 19,
3204 Dobrna; Površina 31,68
km^; Število naselij 11; Števi-
lo prebivalcev 2164; Gostota
prebivalstva na km^ 68. (Po-
datki za leto 1991).
BRANKO GOROPEVŠEK
Družina Kline na veliki stari domačiji. Jože. Marija, Silva in
Ana ter Leopold.
V Nizico tudi Velenjčani in
Žaičani
Tehnično pregledni center M Miklavc v Nizki, tik ob
cesti Ljubno -Luče, je poslej pooblaščen tudi za upravni
enoti Velenje in Žalec.
Tako lahko v tehnično preglednem centru krajani z ob-
močja upravnih enot Mozirje, Velenje in Žalec opravijo
tehnične preglede, podaljšajo prometno dovoljenje in skle-
nejo zavarovanje vozila (pogodbe imajo z zavarovalnicami
Triglav, Maribor, Adriatric in Slovenica), zamenjajo lahko
stara prometna dovoljenja, v centru pa organizirajo tudi
strokovna mnenja za lahke priklopnike (A-teste). Hkrati v
centru poskrbijo tudi za manjša popravila vozil, tako da
občanom nudijo popolne tehnične preglede avtomobilov in
lahkih priklopnikov. US
AKTUALNO-FEUTON
19
Krvavi madeži preteklosti
Dr. Milko Mikolo v knjigi predstavlja povojne zaplembe premoženja v Sloveniji - Za grehe takratne komunistične oblasti plačuje sedanja
generacija
Arhivist Zgodovinskega ariiiva Celje Milko
Mikola je bil pni slovenski zgodovinar, ki se je
pred dobrim desetletjem lotil celovitega in
kritičnega proučevanja povojnih zaplemb pre-
moženja. Najprej je to tematiko za območje
nekdanjega okrožja Celje obdelal v svoji magi-
strski nalogi, ki jo je uspešno zagovarjal leta
1989 (del naloge je izhajal v nadaljevanjih v
Novem tedniku). Že takrat je sklenil, da bo
obdelavo te teme razširil na vso Slovenijo in 1.
decembra lani je uspešno ubranil doktorsko
disertacijo z naslovom Zaplembe premoženja v
Sloveniji 1943-1952. Delo je pred kratkim izdal
Zgodovinski arhiv Celje, skupaj z avtorjem pa
ga bo danes, v četrtek, 13. januarja, ob 11. uri,
predstavil dr. Dušan Nečak v Levstikovi sobi
Osrednje knjižnice v Celju.
Gradivo o medvojnih in povojnih zaplembah
na Slovenskem je dobro ohranjeno, pravniki so
sicer prva leta po vojni pisali o
zaplembah, vendar so jih opra-
vičevali kot ukrep proti sovraž-
niku, ki je bil nujen, niso jih
zanimale tragedije ljudi, ki so jih
zaplembe povzročile. Tudi zgo-
dovinarji se s tem obdobjem
niso ukvarjali (na primer dr.
Jože Prinčič je pisal o gospodar-
skem vidiku zaplemb), gradivo
so uporabljali predvsem ljudje,
ko so skušali obnoviti postopke
za vrnitev premoženja. Dr. Mi-
kola pravi, da gre pač za polpre-
teklo zgodovino, kjer si vedno
na robu politike. Kljub temu v
vseh teh letih proučevanja te-
matike ni naletel na ovire.
Kot pove naslov knjige, so se
zaplembe pričele že med^vojno,
nadaljevale pa po njej in imele
zaradi svoje radikalnosti in ob-
sega dramatične posledice tako
za posameznike kot za celotno
družbo. Z njimi je takratna ob-
last uničila zasebno in ustvarila
državno lastnino in prav z za-
plembami tudi sovpada obdob-
je najhujših represij komunistič-
ne oblasti. Njihovo izvajanje ni
predstavljalo zgolj najbolj grobe
kršitve ene temeljnih človeko-
vih pravic, to je pravice do za-
sebne lastnine, marveč je bila z
njimi slovenski družbi kot celoti
povzročena nepopravljiva gos-
Dr. Milko Mikola
podarska škoda, ugotavlja. Dr.
Mikola, ki je pregledal na tisoče
zaplembnih spisov komisij, so-
dišč in prošenj prizadetih, praVi:
»Kdor tega ni bral, ne more
razumeti represivnosti takrat-
nega sistema. Iz tistega časa
večinoma poudarjajo povojne
poboje, ki so bili najstrašnejši,
pa velike politične procese, pri
zaplembah pa je šlo za tisoče
ljudi, ki so šli skozi sodne mline
in bili prizadeti na različne nači-
ne.«
Ker so zaplembe izvajali na
osnovi različnih predpisov, jih ni
mogoče obravnavati kot celoto
in tako so predstavljene tudi v
knjigi: zaplembe nemškega
premoženja, zaplembe, ki so jih
izrekala vojaška sodišča, sodiš-
če slovenske narodne časti, ci-
vilna sodišča... Posamezni pri-
meri pa so večinoma vzeti s
Celjskega.
»Slovenija je v primerjavi z
drugimi takratnimi republikami
prednjačila po obsegu zaplenje-
nega premoženja, od tega je
bilo največ zaplemb nemškega
imetja in tistih, ki so jih likvidira-
li med vojno. Tako je bilo na
primer v Sloveniji za zaplembo
nemškega imetja izdanih preko
20 tisoč odločb, medtem ko
Nemcev v Sloveniji ni bilo niti 25
tisoč. To pomeni, da so zajeli
velik krog ljudi, ki sploh niso bili
Nemci. Tudi če je nekdo podpi-
ral NOB, to ni zadoščalo. Te
zaplembe so se razlikovale od
drugih v tem, da je šlo za za-
plembo celotnega premoženja.
Obdržali so lahko samo osebne
predmete, preden so jih izselili.
V okviru Slovenije pa sta iz-
stopala celjsko in mariborsko
okrožje. V Celju je primer pre-
gorečega izvrševalca predpisov
dr. Ervin Mejak, ki je vodil za-
plembno komisijo in je kot ko-
roški borec v obračunu z Nemci
pretiraval.«
Ko je po 52. letu komunistič-
na diktatura popustila, so mno-
gi mislili, da bodo dobili vrnje-
no, kar so jim vzeli. »Vendar je
bila generalna usmeritev, da se
premoženja ne vrača, ker so
zaplembe razumeU kot eno naj-
večjih pridobitev revolucije. Vsa
pomembnejša podjetja v Slove-
niji so bila namreč zaplenjena
(preko 80 odstotkov vseh). Ne-
kateri so celo sami, v strahu
pred represalijami, podarili dr-
žavi svoje premoženje. V Celju
niso bila zaplenjena samo Re-
bekovo, Gologrančevo in Veho-
varjevo podjetje,« ugotavlja dr.
Mikola.
Pri svojem delu se je poleg
arhivskega gradiva srečal tudi s
številnimi žrtvami in z njihovi-
mi težkimi usodami. Pretresel
ga je primer Urbančkov iz Šenti-
lja pri Dramljah, ko so otroci
med vojno ubitih staršev prosili
oblast, da jim vrne hišo, ker
nimajo kje živeti. »Da bi se pri-
kupili oblasti, so starše in 13-
letno ubito sestro imenovali na-
rodni sovražniki!«
Pri zaplembah je hkrati šlo za
strašno bogatenje posamezni-
kov. »Ozna je pošiljala dragoce-
nosti v Ljubljano, od tam so
romale v Beograd, partijska no-
menklatura pa si je iz tega opre-
mila stanovanja. Pri nas v arhi-
vu so ohranjeni poimenski sez-
nami, kaj je kdo v Celju dobil iz
tako imenovane narodne imo-
vine.«
Kako glede na vse to vidi
vračanje premoženja? »Takrat
je bilo premoženje ljudem za-
plenjeno v nekaj minutah ali z
eno potezo s podpisom pred-
sednika zaplembne komisije ali
z izrekom sodbe sodišča in ni
bilo več poti nazaj. Danes pa po
desetih letih demokracije tem
ljudem premoženje še ni bilo
vrnjeno. Pa je bilo stokrat doka-
zano, da so bili po nedolžnem
obsojeni. Poznam primer trgov-
ca Miloša Pšeničnika, ki so ga
po nedolžnem ustrelili in mu
vzeli premoženje. Do danes ni-
so njegovi potomci dobili še
ničesar vrnjenega. Mislim, da je
to velik madež za Slovenijo, da
bo treba to urediti, se ljudem
opravičiti, ne samo vrniti, kar so
jim odvzeli. Še danes jih je strah,
kar pa niti ne preseneča, če na
primer Nestl Žgank v svoji pred
kratkim izdani knjigi te trgovce
še vedno proglaša za tatove,
čeprav so bili v obnovljenem
sodnem postopku spoznani za
nedolžne in rehabilitirani.
Hkrati pa plačuje grehe ko-
munistov izpred 50 let tudi vsa
sedanja generacija, saj bo po-
rabljenega še ogromno denarja,
da bodo končani številni po-
stopki za vračanje premože-
nja.«
Kako namerava dr. Milko
Mikola nadaljevati svoje delo?
»Osnovo za proučevanje teme
sem dal, nadaljujejo pa naj
mladi zgodovinarji. Sam bi se
rad lotil še česa drugega, na
primer obdelave razvoja indu-
strije v Celju. Z Janezom Črne-
jem pripravljava za objavo pri-
čevanja o medvojnih in povoj-
nih pobojih na Celjskem, ki naj
bi izšla do poletja v zbirki Mali
tiski ZAC«
V začetku septembra 1999 me je poklical nekdanji gojenec
dijaškega doma Šmarje pri Jelšah in me vprašal:
»Ste vi Marošek, nekdanji naš upravnik Dijaškega doma v
Šmarju pri Jelšah?«
»Ja, pri telefonu!« sem odgovoril.
»Kako pa naj Vam rečem: gospod ali tovariš?« me je vprašal
vljudno.
»Kar tovariš mi reci!«
»O, fino, tudi Vi meni,« mi je odgovoril.
»Jaz sem Stanko Inkret, če se me spomnite. Sem upokojeni
polkovnik v Kranju.«
»Seveda se te spomnim. Bil si bolj mali, kodravih in skuštra-
nih las. kako si pa ti postal polkovnik, sem te ja v Štore poslal v
IKŠ,« sem ga vprašal.
»Ja, res je. Dve leti sem bil v Štorah, končal šolo, pa sem bil
nato poklican k vojakom. Tam pa sem odšel v oficirsko šolo in
ostal v vojski. Služboval sem v Zagrebu in ko sem zadostil
pogojem za upokojitev sem se pri priči upokojil. Sedaj živim v
Kranju, kot upokojeni polklovnik.
Ali veste zakaj vas kličem?«
»Ne, ne vem, povej!«
»Zadnjič mi je prišla v roke revija Borec, pa sem v njej zagledal
našo sliko, ko smo se slikali pred domom v Šmarju pri Jelšah.
Na sliki sem se prepoznal. Pa tudi vi ste na sliki. Prebral sem
celoten prispevek, ki obravnava tudi življenje otrok v domovih,
pa se v mnogočem ne strinjam z njim. Skušal bom dobiti revijo
in vam jo bom poslal, da boste sami videli, kaj je napisano.«
Ker revije od njega nisem dobil, sem jo začel sam iskati, da bi
videl, kako ocenjujejo in pišejo sedaj o našem nekdanjem
J težkem in odgovornem delu, ki se mu reče »vzgoja otrok«.
Ko sem dobil sestavek »Mama, kam gremo?«, ki ga je
napisala gospa Monika Kokalj Kočevar, sem ga skrbno pre-
bral. O temi, ki se je loteva pa imam jaz mnogo izkušenj, svoje
ugotovitve in mnenje. Pa ne o temi: »Mama, kam gremo?«,
kajti o dnevniku, ki ga je pisala 15-letna deklica na begu iz
Ljubljane nimam kaj povedati, pač pa o vzgoji vojnih sirot,
I otrok brez staršev v domovih po vojni.
Kdo pa sem, da se drznem o tem odgovornem in zaplete-
nem delu sploh razpravljati? Sem diplomant PA v Mariboru.
Moja profesorica pedagogike je bila Draga Humekova, poslu-
šal sem čudovitega metodika Toneta Ferlinca in psihologa
Gustava Šiliha. Pri njem sem delal tudi strokovni učiteljski
izpit. Učiteljsko diplomo sem opravil v Celju in bil v skupini
najboljši. Nato sem služboval leta 1952 in 1953 na OŠ Polzela.
Leta 1953 pa me je prosvetna oblast postavila na mesto
upravnika Dijaškega doma Šmarje pri Jelšah. Menda ni treba
razlagati, da smo takrat sprejemali razne službe na osnovi
dekreta prosvetnih oblasti. Razpisov še ni bilo.
Življenje v Dijaškem domu
Šmarje pri Jelšali
v Dijaškem domu Šmarje pri Jelšah je bilo takrat 30 do 35
gojencev, ki so bili vojne sirote, partizanske ali druge. Za otroke
padlih borcev je skrbela komisija pri 00 ZB Celje, ta je dajala
tudi predloge za sprejem v dom in poskrbela za potrebna
finančna sredstva. Občina, od koder so bili otroci, je izdajala
odločbe za sprejem v dom. Za vse ostale sirote je skrbelo
socialno skrbstvo (otroško varstvo). Nekaj časa sem bil za
vzgojno delo v domu sam. Zaposlovali pa smo še računovodjo -
honorarno, dve kuharici in snažilko - perico. Kasneje smo za
učne ure dobili v pomoč profesorico nižje gimnazije, zatem pa
so nastavili na mojo prošnjo še vzgojitelja. Vzgojno osebje je
plačevala prosvetna oblast, tehnično osebje, prehrano, kurjavo,
čiščenje itd. pa iz vzdrževalnine. Otroci so prejemali različne
vsote, ki smo jih vknjiževali na njihove kartice ali celo na njihove
hranilne knjižice. Vsak mesec je računovodkinja iz njih odštela
vzdrževalnino. S preostankom denarja smo v dogovoru z
gojencem kupovali obleko, obutev, šolske potrebščine in druge
predmete osebne porabe. Dobivali so tudi žepnino in, ob
odhodu domov, denar za prevoz.
Gojenci Dijaškega doma Šmarje pri Jelšah so tam obiskovali
nižjo gimnazijo. Naš cilj je bil, da jo vsi tudi v rednem roku
uspešno končajo. Temu smotru je bilo podrejeno vse življenje
v domu. Preobširno bi bilo opisovati celoten režim, zato bom
navedel le nekaj od te celote.
Ko so se gojenci vrnili iz šole, so imeli kosilo. Kuhinjo in
jedilnico smo imeli v posebni stavbi nacionalizirane Habjanove
gostilne. Hrano sta pripravljali dve kuharici, ki sta se za to
usposobili na kuharskih tečajih. Hrana je bila navadna, domača.
precej enolična, a zadostna, da otroci niso bili lačni. Imeli smo
lastni vrt, na katerem so kuharice skupaj z gojenci pridelovale
vso potrebno zelenjavo. V hlevu v bližini kuhinje smo redih tudi ■
dva prašiča in smo si tako sami izboljšali prehrano. Po prihodu ■
iz šole do 16. ure so imeli prosti čas, ki ga je vsak porabil zase. Za;
pranje perila, za kar je bila odgovorna snažilka, pomagaU pa sol
gojenci. Šli so na športno igrišče, k frizerju in podobno. Ob 16.^
uri so morali biti vsi na učni uri v učilnici, ki je bila skupna za vse.'
Pri kvadratnih mizah so sedeh po štirje, običajno učenci istega,
razreda. Tam so pisah domače naloge in se učih. Pri teh urah je;
bila prisotna profesorica iz gimnazije, pozneje pa vzgojitelj. Ob;
19. uri je bila večerja. Po njej so se znova zbrali v učilnici, igrah i
šah ah druge družabne igre ali brali knjige. Urejali so si tudi;
svoje stvari, šivali, hkali in podobno. V učilnici je bilo vedno'
živahno. Ob 21. uri so se odpravili k umivanju in počitku.;
Umivalnico so imele najprej na razpolago deklice, za njimi pai
dečki. Ob 22. uri so morale biri pogasnjene luči in popoln mir v'
domu.
Seveda so bile določene težave in problemi, s katerimi sera;
se srečal takoj ob prihodu v dom. Dom je namreč razpolagal z;
lesenimi posteljami z deščicami, na katerih so bile po tri!
poštne vreče, napolnjene z ličkovino. Vsak gojenec je moral;
vsako jutro vse tri vrečke odpreti, prerahljati, znova zapreti, i
položiti na deščice in vse prekriti z rjuho in odejami. V eni sobi |
je bilo tudi po deset in več postelj. To pa je pomenilo prezračiti^
30 do 40 vreč ličkanja. Ob tem se je dvigal neznosen prah. Da bi ■
otrokom pomagal, sem o tem napisal članek v Celjski tednik, s i
tem seznanil javnost in izvršil pritisk na OLO za denar. Res,
smo kmalu dobili sredstva, da nam je tapetnik Jazbec iz Celja;
iz obstoječih poštnih vreč sešil posteljne vložke, napolnjene z-
morsko travo. Bilo je veliko veselje, ko smo dobili lepo sešite i
posteljne vložke. ;
Vzpodbudo za pisanje spominov
na vzgojo vojnih sirot v Dijaškem
domu Šmarje pri Jelšah in v Mla-
dinskem domu Mihe Pintarja Do-
brna sem dobil, ko sem prebral
sestavek »Mama, kam gremo?«, ki
ga je napisala Monika Kokalj Ko-
čevar, objavljen pa je bil v Reviji za
zgodovino, literaturo in antropo-
logijo Borec štev. 7, letnik 1998.
Nanj me je opozoril nekdanji goje-
nec Stane Inkret iz Kranja. Ker se v mnogočem z vsebino
ni strinjal, me je prosil, naj jaz, kot nekdanji upravnik, o
tem kaj napišem. FRANJO MAROŠEK
20
ŠPORT
Ni nujno, da smo prvi
v taboru celjskih košarkaric že nekaj časa
piha nov veter. Pospravljanja in urejanja sta
se lotila Danica in Cveto Kavka, podjetnika,
ki želita ambiciozni kolektiv postaviti na
trdne temelje. Predsednica kluba Danica
Kavka meni, da je v ženskem košarkarskem
kolektivu vselej dovolj dela za pridne roke,
zato si želi še okrepiti vrste, kjer se trenutno
trudi 10 delavcev.
Zlasti pomembno bi bilo formiranje stro-
kovnega štaba, saj se zakonca Kavka ne želita
vmešavati v strokovne odločitve trenerja Želj-
ka Ciglarja. Predsednica si sicer želi sodelova-
nja na vseh področjih, tudi v medijih, čeprav je
»medijski partner« glede na pisanja v dnev-
nem časopisju odpovedal sodelovanje. Defini-
cije odnosov med košarkarskim kolektivom
in podjetjem Kac niso pisali na papir, velja pa
obljuba, da bosta klubu pomagala vsaj do
konca tekoče sezone.
Kako ste sploh prišli do sodelovanja s
klubom in kdo vaju je k temu nagovoril?
Vsak se zaveda, da je to težka odločitev,
zlasti prevzem mesta predsednice. Potrebuješ
pogum, voljo, denar, ambici-
je. Iz teh krogov sva imela
prijatelje, povabili so naju na
tekmo, nenazadnje podjetje
Kac nekaj pomeni v tem pro-
storu. Ingradu je v finančni
stiski slabo kazalo in v klubu
so razmišljali o novih ljudeh.
Presenečena sem bila nad
kvaliteto ženske košarke. De-
kleta so se na tisti tekmi po-
trudila, morda jih je na najino
prisotnost opozoril ostanek
takratnega vodstva. Kasneje
smo se dogovorili, da prisko-
čiva na pomoč - v obliki pot-
nih, prevoznih in sodniških
stroškov. Kaj več ni bilo mož-
no, saj sva preokupirana z
delom v podjetju. Mesto
predsednice sem sprejela na
prigovarjanje soproga, da mi
bo stal ob strani. Na skupščini
je vse lepo kazalo.
Ste takrat bili seznanjeni s
položajem v klubu oziroma
kakšno stanje ste zatekli?
Ob nastopu funkcije 30. ok-
tobra razmer nisva mogla
poznati. Predstavili so nama
stanje z dne 30. junija, na kar
nisem bila pozorna.
Stvari so se z vajinim pri-
hodom vendarle spremeni-
le. Imajo igralke zdaj urejen
status, veljavne pogodbe in
redna izplačila?
Lahko potrdim, da je to
urejeno. Za ta dva meseca sva
poskrbela, da so dekleta do-
bivala, kar jim pripada.
Kaj je potlej pretehtalo, da
sta se povsem podala v ko-
šarkarske vode in klubu na-
dela tudi ime vajinega pod-
jetja?
Klub uradno še ne nosi
imena Kac, potrditi ga mora
skupščina. Bila sva že stood-
stotno prepričana, da bova
dala ime. Lahko pa povem,
da zdaj spet nisva povsem
odločena, ali se bo to res zgo-
dilo. Zaenkrat ekipa nastopa
še s starim imenom. Skupšči-
na bo verjetno konec meseca.
Kaj pa poslovni interes?
Če bi gledala na to, bi naju
sploh ne bilo. Nihče s podjet-
niškimi izkušnjami, kot jih
imava midva, se v taj takega
ne bi spuščal. Dejansko se
moraš razdajati. Nisem priča-
kovala tolikšne širine, tudi
podpore na vseh področjih ni
takšne, kot bi lahko bila, zato
sva zagrizla in poskrbela za
ureditev, vsaj dokler sva še v
klubu.
Rok veljavnosti pogodbe
oziroma sporazuma?
Jutri si lahko premisliva in
odideva.
Športni interes oziroma
ste še vedno prepričani v os-
vojitev državnega naslova?
Sem! Vem, da so igralke
tega sposobne. Našemu tre-
nerju so očitah, zakaj je takrat
dejal, da so košarkarice tako
dobre, da lahko zmagajo (po-
kalna tekma z Jezico op.a.).
Odgovoril jim je, da moraš
vselej biti prepričan v pozitiv-
no smer, jaz pa sem po naravi
optimistka.
Ciglar je tudi izjavil, da bo
v Celju nastal evropski žen-
ski košarkarski center. Torej
je potrebno še veliko dela,
ali pa so njegove napovedi
nerealne oziroma preura-
njene?
Njegovih izjav ne morem
komentirati. Povem lahko le,
kaj si sama želim. Celje naj
postane bolj športno mesto -
v smislu naj se mladina na-
mesto posedanja po gostil-
nah in uživanja drog raje uk-
varja s športom. Moramo jih
animirati, čeprav smo morda
nekoliko pozni, kajti danes
mladi mislijo in počno vse kaj
drugega. Če pristopimo siste-
matično in jih pripravimo do
aktivnejšega sodelovanja, tu-
di v košarki, menim da to ne
bi predstavljalo problema. Se-
veda bi s širšo podporo - tudi
občine in šol - lahko veliko
naredili za mesto. Ne smem
preveč kritizirati, ker razmer
najbolje ne poznam, vem pa,
kako izgleda popoldne in kaj
se dogaja npr. z odličnjaki.
Težko je verjeti, da jih veliko
zaide v mamila ali propadejo
na kakšen drug način. Pogo-
vori o vzgoji mladih so že
stekli. Prevečkrat pa se v klu-
bih od mladih pobira le člana-
rina, premalo pa je aktivnega
in načrtnega dela.
Poznate ceno sistematič-
nega dela z mladimi, ki povr-
hu tudi ni donosno? Za ta
denar lahko pripeljete npr.
dva vrhunska igralca, ki tisti
trenutek morda napolnita
dvorano. Mladi se obrestuje-
jo šele dolgoročno.
To vseskozi ponavljam.
Vlagala bova tudi v mlade,
zato pravim, da ni bistvo os-
vojiti državno prvenstvo, am-
pak nadaljevati dobro tradici-
jo in klimo, ustvariti lasten
podmladek in štartati v pri-
hodnja leta. Zagovarjam slo-
venske igralke in marsikateri
Celjan deli najino mnenje.
V klubu pa ste poskušali
angažirati Hrvatico Slavico
Pretreger. Boste na tej stop-
nji iskali igralko v tujini ali
doma?
Jaz sem predsednica. V tak-
šne napovedi se ne bom
spuščala, ker nisem strokov-
njak za košarko. Čevlje sodi
naj kopitar. Želeli bi sicer ime-
ti takšno igralko in iskanja še
nismo opustili, toda v sloven-
skem prostoru je verjetno ne
bomo našh. V tujini pač, toda
vidite, pri Pretregerjevi se je
zapletlo z izpisnico.
Glede na prejemke trener-
ja - koliko ste pripravljeni
odšteti za okrepitev iz tuji-
ne? O denarju vendarle od-
ločate vi.
Ne vem, koliko dobiva tre-
ner. Logično pa je, da v ženski
košarki mora obstajati ne-
kakšna meja. V moškem ro-
kometu so številke tudi de-
setkrat večje, tukaj~pa je Umit
recimo 2 tisoč mark ali nekaj
čez. Koliko bi mi odšteli, zdaj
ne morem povedati. Igralke
morajo povedati, za koliko bi
igrale, mi pa bomo ocenili, ah
so vredne tega denarja.
Zakaj menite, da smo v
začetnem obdobju vašega
predsednikovanja nekorekt-
no poročali o delu kluba?
Nisem govorila o nekorekt-
nosti, povedala pa sem, da
želim predstaviti tudi moje
poglede na žensko košarko.
Kar se je dogajalo pred mojim
prihodom, pa obračunajte ali
se pogovorite s tistimi, s kate-
rimi imate spor. V to nočem
biti vpletena. ŽeUm delad
zdravo in pošteno. Z menoj
se da lepo pogovoriti. Držali
ste besedo in mi dali prilož-
nost, pomembno pa je vse
skupaj tudi posneti zaradi
morebitnega nesoglasja in
kasnejšega dokazovanja iz-
jav.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: SHERPA
Danica Kavka
Konjicani so
se oddolžili
Litijani v Celju grozili sodnikoma
Kot je bilo pričakovati, je bil
zmagovalec derbija l.B SKL
med Banexom in Kemopla-
stom negotov, čeprav so ob
koncu slavili Konjicani
(96:84) in se polovično revan-
širali za -24 v prvem delu pr-
venstva. Srečanje je prineslo
dobro košarko, postreglo tudi
z napakami na obeh straneh,
manjkal ni niti incident v za-
četku drugega polčasa.
Pričetek je bil za poznavalce
šentjurske košarke presenetljiv,
kajti trener Igor Pucko je začel
tekmo brez prvega branilskega
para Rovšnik-Kočar, kar se mu je
še kako maščevalo, saj so Konji-
cani v 6. minuti že vodili za 15.
Ko je omenjena dvojica po mi-
nuti odmora prišla na parket, se
je razmerje povsem spreobmi-
lo, kajti Kemoplast je z razpolo-
ženima Novakovičem in Toma-
žinom najprej znižal na -4, ko pa
je Banex postavil consko obram-
bo, je le to z tremi trojkami
razbil Novakovič. Kemoplastu
je v sedmih minutah uspel delni
izid 24:4. Preobrat Šentjurča-
nom ni dal kril, saj so ponovno
zastali. Branilci niso mogli dose-
či koša in polčas je za točko
pripadel domačim. Seveda je
bilo med odmorom največ go-
vora o začetni peterki Kemopla-
sta. Vsi so se strinjali, da je bila
poteza napačna in da od tod tudi
slaba igra branilcev, posebej
Rovšnika (trojke 0:6). Kljub te-
mu so bili v šentjurskem taboru
optimisti pred nadaljevanjem,
enako kot kakšnih 400 gledalcev
v konjiški dvorani, ki so z buč-
nim navijanjem pomagali Bane-
xu.
V nadaljevanju je sledil inci-
dent, ki je tekmo postavil na
glavo. Mladi Dejan Stmad, ki je
odlično vodil domačo peterko
je povsem nepotrebno z bokser
sko odmerjenim udarcem Ko
carja položil na tla (ta ga j(
odrinil v borbi za položaj, sodni
ka pa nista dosodila ničesar) in s
prislužil pot v slačilnico, kar j(
izzvalo številne proteste doma
čih, velik pritisk na sodnika, k
sta mu kmalu podlegla. Izmisli
la sta si peto osebno Tomažina i
napadu, ob tem pa je upravičent
dobil še tehnično napako. Znan,
konjiška trma, hrupna dvoran,
in dobra igra so Banexu najpre
prinesle 8 točk prednosti, ko p,
je Kemoplast postavil conski
obrambo, je ta narastla na veli
kih 14 in srečanje je bilo odloče
no. Osamljena Novakovič (37
in Zorko (21) sta ostala bre
pomoči zunanjih igralcev, petei
ka Banexa (Sivka, Novak, Li
šenc, Keblič, Ravnihar) pa j
znala srečanje mirno privesti d
konca in z zmago ujeti Šentju
čane na lestvici. Ekipi delita ^
mesto in le zmaga ju loči o
vodilne trojke. Ker pa je v vs<
kem krogu veliko presenečen
je lahko položaj že prihodn
teden povsem drugačen. Šen
jurčani imajo v naslednjih 4 krc
gih 3 tekme v Hruševcu (Bež
grad, JPL, Olimpija mL), Bane
pa dvakrat gostuje (Radovljio
Hrastnik). Oboji ostajajo me
resnimi kandidati za prvoliga
ko doigravanje, s čimer bi
končnici videli še dva derbija.
Celjski košarkarji so si z zrn,
go nad neposrednim konkurei
tom Litijo (nekdanja Iskra Litu:
praktično že zagotovili vsaj kv
lifikacije za napredovanje. D
jansko je bila tekma zrelost
izpit moštva trenerja Bokšan
ki mu gre levji del zaslug ;
taktično prevlado na igrišču. D
bro je vedel, da z individualr
boljšimi Litijani ne sme tvegč
negotove končnice, zato je »i
zultatsko pohitel«. Po uteče
navadi se je Sušin prilepil i
najboljšega nasprotnega igral
Gregorja Bojoviča, ki je v prve
delu iz igre zadel le dvakrat
drugem trikrat), več zmede pa
pod koši povzročal nekdanji C
Ijan Kovačič, ki mu Tajnik spr
ni bil kos. K sreči litijski cent
slabo izvaja proste mete in d
mači so lahko brez nervoze izf
Ijali naučene akcije, ki so v gk
nem delale prostor strelcu Su
nu. Večji del tekme je bil 12
poravnan, v 7. minuti nadalje^
nja pa so gostje, ki so s cono
conskim presingom še dohaj
domače, izpolnili bonus. Cel
ni pa imeli le 3 osebne napal
Po trojki Šarlaha in Bojovič«
namerni osebni napaki, si je
prislužil še tehnično napal
vzdušje v dvorani pa je mejilo
indicent. Peščica navijačev
Litije je nenehne grožnje sod
koma, kaj vse se bo zgodilo,
bosta nekoč prišla v Zasav
podkrepila še z brcami v mc
tažne stole, a se je vse skupaj
končalo za razmejitveno ogra
Urbanija in Šarlah iz pros
metov ter Sušin izpod koša n
kaznovali gostov, ki pa so nel
kasneje zaradi petih osebnih i
pak ostali brez branilskega p,
Adamovič-Kolman in do kor
tekme kar brez polovice prij
lienih košarkajev.
J. TERBOVC, P ŠKE
Griči stresli Hopse
1. tekma šestnajstine finala pokala Saporta: Savinjski Hopsi-AEK 5] :86 (21:45)
Polzelani so že v uvodnih
minutah opustili vsakršno
upanje na presenečenje proti
grškemu velikanu. Kako-
vostna razlika med ekipama
je pač tolikšna, da Hopsom
preostane le častno gostova-
nje v Atenah in dokončno
evropsko slovo.
Slednjega bo zagotovo naj-
bolj vesel klubski blagajnik,
saj je vprašanje, kako bi se
podaljšana avantura na stari
celini po tej plati poznala v
nadaljnjem delu kluba, ki ga v
DP čaka še pravi pekel, prvi
plamen pa na sobotni derbi
prihaja v podobi Pivovarne
Laško.
Na torkovi tekmi je v dresu
domačih na evropski sceni
debitiral Ovčina, ki ga je
Zrinski v igro poslal pri zao-
stanku 19 točk in očitni pre-
vladi grških centrov Tsakali-
disa in Dikoudisa, ki sta do-
mala vsak izlet v »raketo«
končala z zabijanjem. Do-
mačim so opešali vsi ele-
menti igre z izjemo občasne
borbenosti posameznikov.
Prvi del so končali brez za-
dete trojke (0:9) in s četrtin-
skim uspehom iz igre (AEK
68%). Slovhi Dušan »Duda«
Ivkovič je pričakoval takšen
razvoj dogodkov, zato je v
Strelci za SH: Kahrimano-
vič 18, Nikitovič 13, Cizej 8,
Čmer 6, Gorjup, Ovčina in B.
Udrih 2.
drugem polčasu stopil s pli-
na ter preizkušal razUčne
postavitve, tu in tam pa na-
hrulil koga od svojih, ki se je
spozabil, da se vendarle na-
haja na uradni evropski tek-
mi. Polzelska igra je v nekaj
minutah razpadla, AEK pa
osebne napake ob silno za-
džani igri prvega zvezdnika
Bowieja ni bilo potrebno
storiti do 5 minut pred kon-
cem, ob tem pa so zadržali
solidni 64 odstotni met iz
igre (Hopsi 33) in brez težav
tudi dobili zračno bitko
(40:23). Da za Polzelane ta
večer zakleta rubrika trojk le
ni ostala povsem prazna, sta
v zadnjih minutah poskrbela
Čmer in Kahrimanovič
(3:15, AEK 7:15).
PRIMOŽ ŠKERL
TEČAJ PLAVANJA ZA ODRASLE
ŠPORTNA ZVEZA CELJE
ORGANIZIRA TEČAJ PLAVANJA ZA ODRASLE,
KI BO OD 24. DO 28. JANUARJA V BAZENU GOLOVEC.
Tečaj poteka 5 dni od ponedeljka do petka po 2 uri od
19.30 do 21.30.
Cena tečaja znaša 6.000 SIT na udeleženca.
Plačilo vdveh obrokih.
Prijave in ostale informacije: Športna zveza Celje, Dečkova 1,
tel.: 412-102.
ŠPORT
21
Prvi uradni spust po prenovljeni ljubenski »velikanki«.
*       Piki odpri,
Benkovič zaslužil
Na Ljubnem so slovesno
odprli posodobljeno in po-
večano 90-metrsko skakal-
nico, ki naj bi jo v prihod-
njih mesecih prekrili z
umetno snovjo. Minulo so-
boto je bila prekrita s sne-
gom, v izteku pa je več kot
2 tisoč gledalcev spremlja-
lo tekmovanje za pokal
MIP.
Prvi skok je opravil doma-
čin Primož Piki, ki je na vrh
moral še trikrat: dvakrat v
uradnem tekmovanju in še na
eksibicijski skok, vselej pa je
moral priznati premoč 13-let-
nega Roka Benkoviča, ki je
bil nepremagljiv. Že v poizku-
sni seriji je bil najdaljši (90 m),
na tekmi je bil neprekosljiv v
obeh serijah, premoč pa je
kronal še na eksibiciji, kjer se
je pomerilo 10 najdaljših iz
prvih serij in znova zlahka
opravil s konkurenco, kajti
pristal je pri 92,5 m, kar je nov
rekord ljubenske naprave, ki
mu je prinesel tudi 100.000
tolarjev nagrade. Domačini so
stavili na 5 let starejšega člana
naše mlade reprezentance, si-
cer člana SSK Ljubno BTC,
Primoža Pikla, ki mu je vselej
zmanjkalo nekaj metrov za
preboj na sam vrh. Ostalih 87
tekmovalcev iz 14 slovenskih
klubov se v boj za vrh ni
moglo vmešati, Benkovič pa
je skromno menil: »Razlika v
kakovosti med menoj in kon-
kurenti najbrž ni tako očitna
kot se je zdelo na trenutke. Je
pa res, da mi naprava odgo-
varja in je bila odhčno pri-
pravljena, zato sem pri svo-
jem najdaljšem skoku lahko
obstal na smučeh.«
V Šentrupertu nad Laš-
kim pa so se smučarski ska-
kalci v nedeljo pomerili na
50 meterski napravi. Nasto-
pilo je 32 tekmovalcev iz 6
klubov, po kategorijah pa so
slavili Žiga Urlep (ml. deč-
ki), Luka Smagaj (st. dečki,
oba Velenje), Boris Keršič
(ml. mladinci), Branko Ka-
menik (st, mlad.), Janko
Capi (člani) in Vlado Ačko
(veterani, vsi SK Šmartno
na Pohorju).
Na Ljubnem so s posodobi-
tvijo skakalnice začeli že pred
leti, ob vstopu v novo tisočlet-
je so objekt dokončali, najbrž
pa se bodo kmalu odločili za
nekaj popravkov. »Verjetno
bomo skakalnico še nekoliko
povečali, tako da bodo tek-
movalci lahko skakali tudi
kakšen meter čez 95-metrsko
znamko. Najbrž bomo neko-
liko podaljšali in dvignih od-
skočni most. Pokrovitelji, ki
nam stojijo ob strani pa zago-
tovljajo, da bo do meseca ju-
nija cel objekt pokrit z umet-
no snovjo. Z največjo plastič-
no napravo pri nas bi si lahko
privoščili kakšno še pomem-
bnejšo tekmo,« meni pred-
sednik SSK Ljubno BTC Alojz
Murko, ki ga zahtevnejše de-
lo čaka že to zimo, ko bodo
Ljubenci gostitelji mladinske-
ga DP
T.L.,V.M.
Peklenski januar za
lepo pomlad
Slovenski nogometni prvoligaši so začeli s pripravami - Zaenkrat malo sprememb,
čas do marca
Zimski premor je bil za no-
gometaše (pre) kratek. Že ko-
nec prvega tedna v novem letu
so se začeli nekateri zbirati na
pripravah za novo sezono,
drugi so počakali do drugega
tedna, v vseh primerih pa gre
za najbolj nepriljubljen mesec
pri žogobrcarjih. Oster tempo
skrbi za popolno fizično pri-
pravljenost, šele februarja pa
bodo na vrsto prišla uigrava-
nja, taktične inačice, prve pri-
jateljske tekme...
Ritem spomladanskega au
la državnega prvenstva bo
naporen, kot še nikoli. Repre-
zentančni uspeh jo je zagodel
snovalcem prvenstvenega in
pokalnega urnika pri nas, za-
to se obetajo številni tedni, ko
bosta na sporedu kar dva
kroga DP, lahko pa se zgodi,
da bo katero od moštev v
sedmih dneh izgubilo kar tri-
krat. Tudi zato bo za marsi-
koga letošnja pomlad usod-
na. Najbrž jo bodo zaznamo-
vala številna nihanja - rezul-
tatska in tista v igri. In če se
moda pri nas ne bo spremeni-
la, tudi zamenjave na trener-
skih klopeh.
Velenjcani s
Turkom in Jolicem
Rudar je začel priprave v po-
nedeljek. Na prvem treningu ni
bilo več Čerimoviča in Jermani-
ša, katerih zahteve naj bi bile
previsoke. Ob jezeru so se
odrekli tudi uslugam enega naj-
boljših nogometašev na Celj-
skem v devetdesetih, Antona
Grobelška. V moštvo se je vrnil
Slavko Javornik, ki se je pred
tem sicer odlično znašel v
Šmartnem ob Paki, toda prvoli-
gaški kruh mu bolj diši. Največji
posel pa je Rudarju verjetno
uspel z Alešem Turkom in Go-
ranom Johčem. Prvi se je po
avanturi v Nemčiji ob povratku
v domovino povsem izgubil v
Mariboru, kjer je odigral le ne-
kaj minut, potem pa potrpežlji-
vo čakal na pravo ponudbo in jo
tudi dočakal. Po nepreverjenih
informacijah bo med najbolje
plačanimi velenjskimi nogome-
taši, nekaj podobnega pa najbrž
velja tudi za Gorana Joliča. Tudi
on je poiskusil v Ljudskem vrtu,
pri Korotanu je zablestel le na
trenutke, nesporni talent pa bo
skušal dokazati v Šaleški dolini.
Trener Brane Oblak ne odstopa
od svoje filozofije. Gojil bo na-
padalen nogomet, zaveda pa se
vseh nevarnosti, ki mu bodo
pretile v prihodnjem polletju:
»Kar bojim se napornega ritma
in tekem sreda-nedelja. Že jese-
ni sem opozarjal na >tanko<
klop, in če ne bo bistvenega
preobrata bo tako tudi v bodo-
če, saj številčno še nismo dovolj
močni. Seznam želja je bil sicer
zelo dolg, toda vse se začne in
konča pri denarju. Sem pa ve-
sel, da smo v klub zvabili dva
izvenserijska nogometaša, pri'
čemer ne smem pozabiti na
izkušenega Javornika,« meni
Oblak, predsednik Rudarja
Zdenko Lah pa je očitno zelo
ambiciozen: »Zavedam se, da
so močni tudi nasprotniki, toda
želimo si uvrstitve na 2. mesto,
kar bi bil resnično lep uspeh.
Tudi s kakšnim mestom nižje
ne bi bili preveč razočarani, to-
da želimo si malce več.« Velenj-
cani bodo prve tedne priprav
opravili doma, ukvarjali se bo-
do tudi z igranjem malega no-
gometa, drugi del bodo začeli v
Fiesi in »finiširali« s številnimi
prijateljskimi tekmami.
Turk predrag,
»Kamba«
nezanimiv
Potem, ko so pri CM Celju
Publikumu konec leta pod stre-
ho spravili počastitev 80-letnice
nogometa v Celju, so se obrnili
novim tekmovalnim dosežkom
naproti in želeli hitro opraviti
vse pogovore s potencialnimi
novinci. Uspešni so bili v poga-
janjih z Bogitanovom in Jože-
fom, »vrnili« so Ulago, zapletlo
se je pri Cugmasu in Turku.
Slednji je bil predrag, pri Cug-
masu pa omenjajo izsiljevanje
oziroma menijo, da se fant iz-
jemno ceni. Toda resnica je ta,
da je Cugmas v Šmartnem ob
Paki dokaj solidno zaslužil, saj
je bil eden ključnih mož, v Celju
pa bi se moral boriti za vstop
med prvih 11, pa še plača bi bila
nižja. Torej je njegova odločitev,
da se na Skalno klet ne vrne,
povsem logična. Na Skalno klet
je prišla tudi ponudbo Faika
Kamberoviča, ki si je po odmak-
njenosti v Varaždinu, znova za-
želel slovenskih igrišč. Pri CM
Celju Publikumu so se njego-
vim uslugam odrekli, ker us-
tvarjajo mlado ekipo, ki bo pri-
hodnjo jesen štartala proti vrhu,
v njej pa po mnenju nekaterih iz
vodstva celjskega prvoligaša ni
mesta za popularnega »Kam-
bo«. Tisti, ki ga še vedno ne
morejo pozabiti, bi zagotovo
prisegli, da bi zabil spet vsaj 10
golov, toda časi na Skalni kleti
se spreminjajo. Bistvenega po-
mena bi tokrat bilo, kako bi se
prekaljeni strelec ujel s trener-
jem Hlevskim, kajti vesti o avan-
turah makedonskih igralcev v
Celju so mu zagotovo prišle na
ušesa.
Sicer pa bo, kot kaže, najBolj
boleča izguba Kačičnika, kajti
zanj ni ustrezne zamenjave.
»Trener meni, da je obstoječi
kader dovolj kakovosten, zato
nadomestila za Kačičnika ne
bomo iskali,« pravi Darko Kla-
rič, v klubu zadolžen za kadre.
Glede na to, da Celjani spomladi
vsega še ne bodo podredili re-
zultatom, bo imel ogromno de-
la poleti, ko naj bi se začel
razcvet celjskega nogometa.
Napovedan je bil že tolikokrat,
da je najbolje počakati novo
pripravljalno obdobje. Zadnje-
ga so rumeno-modri začeli v
dvorani atletskega društva Kla-
divai- v nedeljo zjutraj, nadalje-
vali ga bodo v Poreču, spored
prijateljskih srečanj pa je že
skoraj do potankosti popol-
njen.
MlIMlIlilllllll] TOMAŽ LUKAČ
REKLI SO...
Danilo Pudgar, v. d. direk-
tor slovenskih nordijskih re-
prezentanc: »Zelo sem zado-
voljen, da lahko vidim takšen
objekt na Ljubnem. Menim, da
bo veliko prispeval k razvoju
smučarskih skokov, sploh če
vemo, da se nahajamo v zelo
delikatnem položaju, ko pra-
vih rezultatov, razen Petra Žon-
te, ni in ni. Seveda pričakuje-
mo, da bo skakalnica še letos
prevlečna s plastiko. S tem bi
našim in tujim tekmovalcem
omogočili celoleten trening.
Veliko perspektivno vidim tudi
v kakšni mednarodni tekmi,
zlasti v poletnih mesecih, mo-
goče tudi v zimskih,_vendar je
to odvisno od mednarodnega
tekmovanja. Prepričan sem, da
tekme, kot je današnja, preko-
sijo vsako državno prvenstvo,
včasih tudi svetovni pokal, pa
ne le v smučarskih skokih.«
Ing. Janez Gorišek, kon-
struktor skakalnic: »Kar se
profila tiče, je skakalnica na
Ljubnem zelo moderna. Skoki
so varni in lepi, predvsem pa je
neprisiljen prehod v iztek. Tek-
movalci se počutijo varne, to pa
je lepa osnova za plastifikacijo
te skakalnice. Ljubno se s tem
objektom uvršča v sam vrh naj-
boljših skakalnih prireditev v
Sloveniji. Konec koncev imamo
samo še Planico in Velenje. To
se pravi, da se je težišče skakal-
nega športa preneslo na Štajer-
sko, pač tja, kjer so ljudje zainte-
resirani.« EDI MAVRIC
poles^ "ede/jsfce slovesnosti. Tretji z leve je predsednik SKK BTC Ljubno Alojz Murko,
6 njega stoji direktor ljubljanskega BTC in hkrati domačin Jože Mermal ter ljubenska
županja Anka Rakun.
Mladinski naslov ostal v Celju
Kljub temu, da je po uvod-
nih krogih mladinskega ekip-
nega kegljaškega DP vodil
Brest, Celjanke pa zaostajale
56 kegljev, so Andreja Razlag,
Nina Podlesnik, Polona Košto-
maj in Maja Ratajc v Golovcu
izničile zaostanek.
V dramatičnem in »lovskem«
3. in 4. krogu jim je Cerkničanke
uspelo ugnati za 70 kegljev, kar
je zadostovalo za skupno zma-
go. Celjankam je v DP uspelo
podreti 5282 kegljev (2. Brest
5268, 3. Konstruktor 5052), naj-
več Andreji Razlag 1779 (2. Ta-
deja Gornik (Brest) 1757, 3. Ko-
štomaj 1753, 4. Podlesnik 1750,
obe Miroteks).
JOŽE KUZMA
An ja Bratec srebrna v Brnu
Po številnih poškodbah in težavah z drsalnimi čevlji je
najboljša celjska umetnostna drsalka Anja Bratec več kot
odlično opravila nastop na Evropskem kriteriju v Brnu.
Lanskoletna kadetska zmagovalka tega tekmovanja je to-
krat prvič nastopila med mladinkami. Po 4. mestu v obveznem
in zmagi v prostem programu je ob koncu zasedla 2. mesto v
konkurenci najboljših poljskih, čeških, madžarskih in avstrij-
skih drsalk. Pričakovanja pred sobotnim in nedeljskim držav-
nim prvenstvom v Ljubljani so tako narasla, tekmovanje pa bo
istočasno tudi izbirna tekma za MSP. J.K.
22
ŠPORT
Tini Maze »ZrešIco srce«
Rogla je bila v soboto in ne-
deljo že tradicionalno prizoriš-
če tekmovanja za Evropski po-
kal v veleslalomu in slalomu
za ženske. Ob odsotnosti prvo-
kategomic in lanskoletne
zmagovalke Špele Pretnar, ki
so se istočasno potegovale za
točke Svetovnega pokala, so se
pohorske prireditve udeležile
mlajše tekmovalke in članice
B reprezentanc.
V veleslalomu je nastopilo 94
tekmovalk iz 12 držav Za veliko
veselje maloštevilnih gledalcev
in marljivih organizatorjev je po-
skrbela 16-letna Korošica Tina
Maze, ki je s štartno številko 2
postavila najboljši čas prve vož-
nje. Na 2. mesto se je uvrstila
Kanadčanka Janyk z zaostan-
kom 17 stotink, Švedinja Haell-
dahl in Kanadčanka Brydon pa
sta zaostajali 47 oziroma 48 sto-
tink sekunde. Na odlično pri-
pravljeni progi Jurgovo »A«, za
katero sta imela tehnični delegat
Hilse in glavni sodnik Murmann
same pohvalne besede, je Tina
tudi v drugo zapeljala na vso
moč in z najboljšim časom dru-
ge vožnje, svojo prednost pred
konkurenco še povečala. Poleg
novih točk za Evropski pokal, ki
so jo utrdile na 1. mestu v skupni
razvrstitvi, je iz rok župana Zreč
prejela tudi prstan »Zlato Zreško
srce«. Drugo mesto je zadržala
Kanadčanka Janykova, Avstrijka
Hereggerjeva se je prebila na
tretje, njena rojakinja Lechnerje-
va pa na četrto mesto. Haelldah-
lova je zdrsnila na 7 mesto,
Brydonova pa je napravila napa-
ko in odstopila. Avstrijka Wirt-
hova, ki si je pred to tekmo delila
vodilno mesto s Tino, je zasedla
8. mesto.
Po končanem nastopu je pre-
senečena Tina presrečna pove-
dala: »To je moja sicer že druga
zmaga v Evropskem pokalu,
vendar mi današnji uspeh po-
meni več, saj je zmaga na doma-
čem terenu nekaj fantastičnega.
Proga je bila izjemno dobro pri-
pravljena, saj sem imela, kljub
temu da sem štartala v drugi
vožnji kot trideseta, super pogo-
je na progi. Bilo je izredno do-
bro, občutek je fantastičen. Se-
daj odhajam na tekmi v Avstrijo
in upam, da bom tudi tam tako
uspešna kot na Rogli«. Ekipno so
bile najuspešnejše Avstrijke, saj
se je kar 7 njihovih tekmovalk
uvrstilo med prvih 15. Poleg Ma-
zejeve so se med trideseterico
uvrstile še Katarina Breznik (17.
mesto) in Špela Bertoncelj (25.).
Na nedeljskem slalomu so se
tekmovalke iz 14. držav borile še
za »Zlati prstan Celjskih grofov«.
ki ga je podelil župan knežjega
mesta Bojan Šrot, v desetletni
zgodovini pa ni še pripadel no-
beni od Slovenk. Osvojila ga je
Kanadčanka Emily Brydon, ki
si je zmago zagotovila z odlično
prvo vožnjo. Na 2. mesto se je s
četrtega prebila Japonka Noriyo
Hiroi, 3. mesto pa je pripadlo
Avstrijki Karin Truppe. Sloven-
ske tekmovalke niso bile tako
uspešne kot na VSL, saj se je
med trideseterico uvrstila samo
Tina Maze. V 1. teku je dosegla
20. čas, nato pa se je z odlično
drugo vožnjo prebila na 15. me-
sto, z zaostankom sekundo in
pol za zmagovalko.
Na odlično organizirano
prireditev je padla rahla tem-
na lisa, saj so se vodje ekip
pritoževali Tonetu Vogrincu,
da so morali dan pred tekmo
plačati karte za treninge, kar
vsekakor ni v ponos žičničar-
jem na Rogli. Morda bi orga-
nizator moral razmisliti tudi
o propagiranju prireditve, saj
je potekala v popolni anonim-
nosti. Nekaterim je morda
dovolj reportaža na nacional-
ni televiziji, drugi pa bi si
morda radi ogledali bodoče
zvezdnice Svetovnega pokala
tudi v živo.
;, - IVANKA LIPOVŠEK; Foto: IR
Prstan Celjskih grofov je našim smučarkam še vedno nedosegljiv. Nadela si ga je Kanadčan-
ka Emily Brydon.
Prevlada Klepačeve
Skoraj teden dni so se dečki
in deklice do 14 let v Golovcu
potegovali za državne teniške
naslove. Najuspešnejša igralka
je postala Prekmurka Andreja
Klepač, ki je slavila pri posa-
meznicah in v paru z Ijubljan-
čanko Obrezovo, s katero sta se
srečali že v polfinalu glavnega
turnirja.
Pri dekletih se je na glavni turnir
uspelo uvrstiti Celjankama Re-
beršakovi in Rumpfovi ter Žal-
čanki Kukovičičevi in Velenjčan-
ki Nakičevi, vse pa so izpadle v 1.
krogu. Podobna usoda se je ome-
njenim igralkam ponovila v če-
trtfinalu dvojic. Duet Reberšak-
Rumpf je izgubil s kasnejšima
zmagovalkama, žalska naveza
Kukovičič-Herzog pa je morala
priznati premoč finalistkama
Zorčevi in Šketljevi (ŽTKMB).
Žalčan Nejc Podkrajšek je šele v
finalu klonil proti Blažu Kavčiču
(ŠPLUS), poprej pa ugnal tretje-
postavljevnega Velenjčana Bizja-
ka, Žirovničana Zemljo in uvo-
doma tudi petega nosilca Živiča
(TCBOM). Freitag, Denovnik
(oba Celje), Mlakar (ŠTKVE) in
Vrankič (TAŽAL) so izpadli v 1.
krogu, Zupanec (Celje) pa v os-
mini finala. Favoritoma Zemlji in
Živiču je pripadel turnir dvojic,
žalsko-celjski par Vrankič-Frei-
tag je obstal v uvodnem krogu,
Celjana Zupanec in Denovnik pa
sta se prebila do četrtfinala.
Izidi final, deklice posamezno:
Klepač (Raden.)-Zorec (ŽTKMB)
6:1, 6:2. Dvojice: Klepač/Obrez-
Šketelj/Zorec 6:4, 7:5. Dečki po-
samezno: Kavčič (ŠPLUS)-Pod-
krajšek (TAŽAL) 6:1, 7:6. Dvoji-
ce: Žemlja/Živič-Kavčič/Ocvirk
6:0, 6:3.
PRIMOŽ ŠKERL
Vugi ob nos, namesto
Lovšina Valenčič
Vratar Mitja Valenčič je novi
član Celja Pivovarne Laško.
Klub si je mesec pred nadalje-
vanjem Lige prvakov nakopal
nevšečnosti s poškodbami, ki
pa verjetno ne bodo vplivale na
pripravljenost ekipe pred izlo-
čilnimi boji.
Renato Vugrinec je na repre-
zentančnih pripravah trčil z Ale-
šem Pajovičem, popustil pa je
njegov nos. Zlomljen organ za
vohanje pa Vugrinca ne bo ovi-
ral v nadaljnjih pripravah za re-
prezentančne in klubske nasto-
pe (verjetno bo nosil masko).
Mnogo težja je poškodba, ki jo je
na klubskem treningu staknil
drugi vratar Celjanov Igor Lev-
šin. Bližnje nogometno srečanje
z Robijem Šafaričem se je konča-
lo z natrganimi vezmi in dvoj-
nim zlomom gležnja. Rusa so v
celjski bolnišnici še isti dan (mi-
nulo sredo) operirali, vendar je
»obsojen« na 6 tednov mavca in
prav toliko okrevanja. Uprava
Celja Pivovarne Laško si je kljub
sprva drugačnim napovedim za
nadaljevanje LP v naglici izposo-
dila vratarja Mitjo Valenčiča (v
igri sta bila še Denič in Imperi),
kajti rok za prijavo na EHF pote-
če v soboto. Za reprezentanta, ki
bo v DP še naprej branil barve
Jadrana iz Kozine, so se odločili
v izogib tveganju ob morebitni
poškodbi Perica, njegov klub pa
je tudi bil takoj pripravljen pri-
skočiti na pomoč. Valenčič, ki je
v dresu umaškega Istraturista ob
koncu 80 let Celjanom že močno
zagrenil življenje v takratni 2.
ZRL zahod, bo del treningov še
vedno opravljal na Primorskem.
Reprezentanca je s končnim
2. mestom v Las Palmasu med-
tem zaključila najtežji tekmoval-
ni del priprav na 4. EP (21.-30.1.
Zagreb in Reka). Zadnja žrtev
naših so bili Portugalci, ki bodo
tudi prvi nasprotniki zelenih na
prvenstvu. Slovenija je na turnir-
ju klonila le z domačinom Špa-
nijo, najodmevnejšo zmago pa
dosegla proti kasneje vidno uža-
loščenim Nemcem. V torek so se
naši ponovno zbrali v Kopru,
danes (18.15) pa jih čaka še
srečanje s Hrvaško.
PRIMOŽ ŠKERL
PANORAMA
košarka
EvropsIca liga
11. krog: Pivovarna Laško-
Efes Pilsen 79:91 (42:43) Go-
Ijovič 21, Lisica 20, Nachbar
16, Hafnar 8, Dragšič 7, Kune
5, Jurak 2. Vrstni red: Efes
Pilsen 18, Ulker, Gibona in
Fortitudo Bologna 17, Varese
15, Pivovarna Laško 13.
Liga Kolinska
16. krog: Rogla Atras-ZM
Maribor 76:83 (31:35) Šporar
24, Zinrajh 19, Benič 14, Ra-
dovič 9, Temnik in Jokič 3,
Herman in Majlovski 2. Pivo-
varna Laško-Loka kava 100:81
(54:45) Goljovič 27, Lisica 21,
Dragšič 14, Kazaferovič 10,
Kune in Nachbar 6, Miletič 5,
Jurak in Bajramovič 4, Hafnar
3. Triglav-Savinjski Hopsi
77:67 (45:29) Kobale, Cizej in
B. Udrih 14, Ovčina 8, Josipo-
vič 6, Gorjup in Nikitovič 4,
Kahrimanovič 3. Vrstni red:
Union Olimpija 32, Pivovarna
Laško 30, Krka Telekom 29,
Slovan, Triglav in Zagorje 25,
Savinjski Hopsi 23, ZM Mari-
bor 21, Loka kava in Rogla
Atras20, Helios (-1) 19, Kraški
zidar (-1) 16.
l.B SKL
13. krog Banex-Kemoplast
96:84 (44:43) Sivka in Lušenc
22, Novak 19, Keblič 14, Strand
in Ravnihar 8, Jesenek 3 za
Banex, Novakovič 34, Zorko 21,
Tomažin 13, Kočar 4, Rovšnik
in P. Maček 3, A. Maček in
Ribezi 2 za Kemoplast. Raden-
ska Creativ-Elektra 83:74
(37:42) Rizman 23, Božič 19,
Vugdalič 14, Zupane 9, Črešnik
5, Milic 4. Vrstni red: Bežigrad,
Nova Gorica in Radenska Crea-
tiv 22, Kemoplast in Banex 21,
Ten Krško 20, GD Hrastnik 19,
Elektra in Ilirija 18, Jurij Plava
Laguna, Union Olimpija ml. in
Simp Radovljica 17.
2.SKL vzhod
13. krog: Celje-Litija 80:68
(36:33) Sušin 21, Čmer 17,
Šarlah 15, Urbanija 9, Tajnik
8, Kolka, Kitek in Djakovič 3,
Gregi 1. Rogaška 98-Lastovka
83:77 (33:32). Vrstni red: Ru-
dar 23, Celje 22, Litija 21...
1.skl (z)
12. krog: Odeja Marmor-
Ingrad Celje 47:76  (24:42)
Ramšak 22, Veble 21, Vodopj
vec 12, Sušin 10, Jelušič s
Obrovnik 3, Knez 2, Arbeite
1. Vrstni red: Ingrad Celje 24
Imos Jezica 21, SKB Jezic,
ml. 19, Maribor 18, ADD Iliri
ja in BTC Legrand 17, Odej
Marmor 15, Pomurje Skin^
13.
Savinjska košarkarska
liga
s. krog: KK Velenje-Mozirj
65:57 (40:23), Laško-NS Veh
nje 47:49 (22:28), Polzela-Nc
zarje 54:52 (23:23). Vrstn
red: NS Velenje in Nazarje 1]
KK Velenje in Prebold 10, La!
"ko, Mozirje in Polzela 9, Go:
nji Grad 5.
odbojka
2.D0L
12. krog: SIP Šempeter-IGl
Hoče 2:3 (25:27, 25:15, 25:i;
22:25, 13:15). Termo Lubnil
Šoštanj Topolšica 2:3 (25:2!
19:25, 25:17, 18:25, 10:15
Vrstni red: Brezovica 35, Ši
stanj Topolšica in SIP Šempi
ter 29, IGM Hoče 25, Ljutomi
24, Termo Lubnik in Beltin
18, Prvačina 14, Kovinar K
čevje9, FužinarGOKlGEMl
7, Krka 6, Črnuče 2.
2.D0L (Ž)
12. krog: Gradb. Stane M
žica-B&L Utrip Šempeter 3
(25:23, 17j25, 25:22, 25:2C
Kajuh Šoštanj-Krim O
(12:25, 14:25, 17:25). Vrsti
red: B&L Utrip Šempeter 2
Krim 27, Frupi ŠOU K2 Spo
(-1) 26, Gradb. Stane Meži
22, Infond Branik 11. 19, Ben
dikt, Tabor Maribor in Kaji
Šoštanj 17, Asics Kamnik (-
in Solkan 13, Kemiplas II.
Mladi Jesenice 7.
hokej
DP
12. krog: Marc Interieri '
voli-Celje 9:2 (1:0, 5:1. K
Vrstni red: Acroni Jeseni
20, Olimpija in Slavija M Of
ma 18, Bled 14, Marc Interi
Tivoli 8, HIT Casino Kranjs
gora 6, Triglav in Celje 2.
OP 1*1
3. krog: Čelje-Terme Ma
bor 0:16 (0:4, 0:5, 0:7). VrsI
red: Terme Maribor 6, Acn
Jesenice 4, Bled 2, Celje 0.
ŠPORTNI KOLEDAR
petek, 14.1.
Atletika
Celje: Meddruštveni miting
(15,30).
sobota, 15.1.
Košarko
Liga Kolinska, 17. krog -
Domžale: Helios-Rogla
Atras (19), Polzela: Savinj-
ski Hopsi-Pivovarna Laško
(18).
l.B SKL, 14. krog - Šoštanj:
Elektra-Nova Gorica (18), Ra-
dovljica: Simp Radovljica-Ba-
nex (17,30), Šentjur: Kemo-
plast-Bežigrad (19).
2.SKL vzhod, 14. krog-Slo-
venska Bistrica: Bistrica-Ce-
Ije (18), Maribor: Maribor
mladi-Rogaška 98 (20)
1.SKL (Ž), 13. krog - Celje:
Ingrad Celje-SKB Jezica ml. (18).
Odbojka
2. DOL, 13. krog - Šoštanj:
Šoštanj Topolšica-Brezovica,
Prvačina: Prvačina-SlP Šem-
peter.
2.D0L (Ž), 13. krog - Šo-
štanj: Kajuh Šoštanj-Frupi
ŠOU K2 Šport, Šempeter: B&L
Utrip Šempeter-Solkan.
Hokej
DP, 13. krog - Celje: Celje-
HIT Casino Kranjska Gora.
Mali nogomet
Zimska liga, 1. krog - Ve-
lenje: Rudar-Dravograd (16),
CM Celje Publikum-Korotan
(16,35). 2. krog: Korotan-Ru-
dar (17,10), Dravograd-CM
Celje Publikum (17,45). 3.
krog: Rudar-CM Celje Publi-
kum (17,55).
nedeua, 16.1.
Košarka
Savinjska košarkarska
ga, 9. krog - Polzela: Goi
Grad-Polzela (9,10), Mozii
Laško (10,20), Prebold-KK
lenje (11,30).
torek/18.1.""
■smmmsm
Košarka
Pokal Saporta, 1/16 fin
(povratna tekma) - Ate
AEK-Savinjski Hopsi.
sreda, 19.1.^^
Košarka
Evropska liga, 13. kro
Laško: Pivovarna Laško-Ci
na (20,15).
Rokomet
' Pokal RS (Ž), četrtfir
(povratna tekma) - Koče^
Gramiz-Žalec (19).
PISMA BRALCEV
23
ODMEVI
Desetletna
vrhu
v prispevku s tem naslo-
vom, objavljenem 29. decem-
bra lani, je bilo zapisano, da
oglaševalsko agencijo Studio
trg iz Celja veže dolgoletno
sodelovanje »zlasti s Teleko-
mom Slovenije...«. To ni res.
Telekom Slovenije je pred ča-
som s Studiom Trg res izpeljal
dva projekta, vendar v zad-
njih dveh letih in pol z njimi
ne sodeluje več.
Telekom Slovenije, d.d
Služba za odnose
z javnostmi
PREJELI
SMO
Ozavesti
Slovencev
Za nami je letošnji državni
praznik. Dan samostojnosti.
Kako smo ga praznovali pri-
padniki slovenskega naroda
in drugi državljani Slovenije?
Žal moramo ugotoviti, da ni
bilo posebnega navdušenja.
Ob tem se je marsikdo vpra-
šal, zakaj smo videli na stav-
bah le malo državnih zastav.
Tu zadenemo na vprašanje,
kakšna je državljanska in na-
rodna zavest Slovencev v pro-
storu od morja do madžarske
meje. Mnogi so hote pozabili
na zastavo v počastitev slo-
venskega praznika ali pa so
omalovažujoče zamahnili z
roko, češ, saj ni potrebno. Se-
veda je potrebno! Vsaka hiša
bi morala izobesiti državno
zastavo. Še posebej pa to ve-
lja za državne ustanove, kot
so osnovne, srednje in višje
šole, pa tudi vrtci, javni zavo-
di, turistične agencije, gospo-
darske in finančne organiza-
cije, železniške in avtobusne
postaje ter pošte.
Prebivalci države Slovenije,
še posebej pa slovenski roja-
ki, bi morali biti ponosni na
dan samostojnosti, na lastno
državo, za katero so se borili
naši predniki več kakor tisoč
let. Žal se ta ponos na zunaj
ne kaže. Kaj storiti?
Pomanjkanje domovinske
zavesti izhaja iz vzgoje držav-
ljanov. Le-to pa daje družin-
ska in šolska vzgoja. Začeti je
treba pri vrtcih. Toda, ali so
bile vzgojiteljice v otroških
vrtcih v času šolanja deležne
domovinske vzgoje? Težko bi
verjel. Mislim pa, da se neka-
tere vzgojiteljice trudijo v tej
smeri.
Ko pride otrok v osnovno
šolo, bi moral zlasti pri pouku
zgodovine in slovenskega je-
zika, pa tudi pri nekaterih
drugih predmetih, slišati do-
bre besede o domovini in pri-
padnosti svojemu narodu.
Tudi pripadniki drugih naro-
dov, ki živijo na ozemlju Slo-
venije, bi morali v polni meri
spoštovati slovenske zakone
m predpise. V drugih državah
)e to po sebi umevno, pri nas
pa se demokratične pravice
večkrat izigravajo.
Še posebej pomembna se
mi zdi domovinska vzgoja v
srednji šoli, kjer dijak že sa-
mostojno razmišlja in v razre-
du ali zunaj šole sodeluje pri
razpravah o tem, kaj je narod,
kaj je država, kaj je domovi-
na. Saj pravi pesnik Oton Žu-
pančič Domovina je ena, nam
vsem dodeljena... Pri pouku
narodne in splošne zgodovi-
ne, pri slovenskem jeziku,
umetnostni zgodovini, psiho-
logiji, biologiji, geografiji in
drugih predmetih naj slišijo
dijaki, da je Slovenija postala
samostojna in neodvisna dr-
žava in da je za njeno samo-
stojnost glasoval večinski del
slovenskega naroda (nad 88
%).
Lansko leto junija, pred
dnevom državnosti, je celjski
župan Bojan Šrot opozoril
javnost, da je treba v počasti-
tev državnega praznika izo-
besiti zastave. Žal smo morali
ugotoviti, da ni dosti zaleglo,
prof. DANE HRIBERŠEK,
Celje
Pohod V spomin
čeprav sem se doslej ude-
ležil 21 pohodov v počastitev
zadnje bitke Pohorskega ba-
taljona, je bil letošnji, 22. po
vrsti, zame in verjetno tudi za
druge udeležence posebno
doživetje. Na vseh pohodih
doslej je bila 8. januarja izve-
dena komemoracija za svojce
in predstavnike borčevske or-
ganizacije, letos pa je bila ko-
memoracija skupaj s planinci,
udeleženci pohoda. V časopi-
sih je bilo objavljeno, da bo
komemoracija ob 10.30, kar
je prezgodaj. Še posebej le-
tos, ko je hoja potekala v zelo
težavnih razmerah. Pohod je
bil eden najzahtevnejših do-
slej. Vsa sreča, da so se Bistri-
čani odločili in prestavili ko-
memoracijo na 12. uro. V
imenu planincev se zahvalju-
jem zavodu za kulturo, še po-
sebej gospodu Gradišniku, ki
je upošteval planince. Upam,
da bo tako tudi prihodnje leto
skupna komemoracija, če-
prav pohod ne bo točno 8.
januarja.
Ko smo planinci krenili pro-
ti prizorišču zadnje bitke Po-
horskega bataljona. Trem
žebljem, se nam je prikazala
drugačna slika kot vsa leta.
Že od daleč smo zagledali za-
stave, malo bližje pa sloven-
ske vojake iz Slovenske Bi-
strice. Na sredini so bili svojci
padlih in predstavniki borčev-
skih organizacij in občine Slo-
venske Bistrice z županom
dr. Ivanom Žagarjem. V kul-
turnem programu so sodelo-
vali tudi učenci OŠ s Keblja in
Oplotnice.
Pohod smo kakor vsako le-
to, zaključili v večnamenski
dvorani v Termah Zreče. Žal
je bilo za vse udeležence, več
kot tisoč se jih je zbralo, kar
premalo prostora. Zahvalju-
jem se predsedniku PD Zreče
Marjanu Grosmanu, ki uspe-
šno ohranja tradicije NOB.
Glede na to, da jih mnogi uki-
njajo, je to nadvse pohvalno.
V večnamenski dvorani je
planince v imenu republiške
borčevske organizacije in 00
Zveze borcev Slovenske Ko-
njice nagovoril Franjo Maro-
šek, za kar mu iskreno česti-
tam.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Dobro je vedeti
Mnogi starejši ljudje še ne
morejo verjeti, da je dom sta-
rejših občanov res pravi dom
za nas. Zato bi rada opisala
svoja doživetja in preseneče-
nja v domu Šmarje pri Jelšah.
Če ne bi to sama doživela, bi
mogoče tudi ne verjela, da je
življenje lahko tako prijetno.
Večkrat pomislim, kako lah-
ko naši odgovorni ljudje v do-
mu tako poskrbijo, da ima
200 oskrbovancev (med njimi
je tudi precej zelo bolnih, ne-
kaj oskrbovancev na vozičkih
ah nepokretnih), takšno nego
in oskrbo. Ne vem, kako je
uspelo gospe direktorici in
ostalim odgovornim, da so
dobili tako pridno osebje, s
tako lepim značajem. Z nami
potrpijo, saj ves čas, odkar
bivam v domu, še nisem sliša-
la, da bi kdorkoli med njimi
izrekel kakšno grobo besedo
oskrbovancu.
Res imajo veliko potrplje-
nja, saj starejši in bolni nismo
vedno prijetni. Hrana je dobra
in vedno sveža, osebje v kuhi-
nji, pa tudi prostori, dišijo po
čistoči. Kuhati za toliko ljudi
in za nekatere še dietno hra-
no, ni tako enostavno.
V domu se vedno tudi ne-
kaj dogaja - obiski šolskih
otrok, pevci, glasba, plesi,
kakšna igrica. Letos smo ime-
li kar dve tomboli, kar je bilo
res zelo prijetno. Na noben
rojstni dan ne pozabijo, za
vse se vedno poskrbi. Pripra-
vili so tudi zelo lepo razstavo.
Ker sem to letos prvič videla,
nisem mogla verjeti, kaj vse
še naredijo pridne roke naših
oskrbovank. Seveda je vse to
zasluga naše nadvse sposob-
ne, pridne in potrpežljive gos-
pe Franje. Imeli smo Miklav-
ža, tudi dedka Mraza, prelepo
proslavo z živo glasbo za bo-
žič in novo leto... Vedno so
bili prisotni vsi odgovorni.
Gospa direktorica nas je ved-
no pozdravila z lepimi bese-
dami in lepimi željami. Po-
sebno me je ganilo, ko so nas
za staro leto tako prijetno po-
častih z lepimi pesmimi. Tudi
šampanjec ni manjkal. Težko
je bilo zdržati solze, ker ni-
sem pričakovala tako prijet-
nih želja.
Tudi v občinah niso pozabi-
le na svoje občane v domu.
Vsi, ki prihajamo iz Rogatca,
smo se razveselili obiska na-
šega župana, ki nas je tudi
obdaril. V veliko veselje nam
je bilo, ker so zraven prišle
tudi vaške pevke in nas raz-
veselile z lepimi pesmimi.
Obiskali so nas tudi drugi.
Vsem obiskovalcem in vsem
v domu za prijetne trenutke
in plemenit odnos, iskrena
hvala.
ANGELA DUCMAN,
DU Šmarje pri Jelšah
ZAHVALE,
POHVALE
Prijetno
druženje
Društvo upokojencev iz
Gorice pri Slivnici je pred
kratkim pripravilo martino-
vanje v Ormožu. Zbralo se
nas je kar precejšnje število.
Prišli smo iz različnih krajev.
vendar smo se počutili kot
ena družina. Za dobro voljo je
skrbel Žurajev Franček in an-
sambel v Ormožu. Ogledali
smo si več zanimivosti, med
drugim tudi notranjost cerk-
ve sv. Jakoba v Jeruzalemu,
kamor nas je popeljal vodič.
Bil je lep pogled na gorice in
uživali smo v lepem razgledu.
Ustavili smo se tudi v resta-
vraciji hotela, kjer smo se
okrepčali in preživeli lep ve-
čer ob prijetni glasbi. Za tako
lepo druženje se v imenu
vseh udeležencev prisrčno
zahvaljujem Martinu Cmoku,
Štefanu Doberšku in tudi taj-
nici Justiki Brglez, ki so se
potrudili, da nam je bilo lepo.
Hvala pa tudi šoferjema za
previdno in varno vožnjo ter
muzikantu Frančku Žuraju.
Skratka vsem hvala in vsake-
mu posebej.
CILKA KLADNIK,
Slivnice
Pomoč V hudih
časih
Pred Časom me je napadla
kruta bolezen. Ker sem bil v
dobrih in varnih rokah ljudi v
belem, sem ozdravel, saj sem
uspešno prestal težko opera-
cijo. Zato se iskreno zahvalju-
jem zdravstvenemu osebje
Bolnišnice Celje, še posebej
zdravnicam in zdravnikom
Gunzekovi, Glavnikovi, Kriv-
cu in Žuranu ter zdravstvene-
mu osebju iz kliničnega cen-
tra v Ljubljani in dr. Rajku
Gračnerju, ki me je uspešno
operiral.
Vsem iskrena hvala za ne-
sebično pomoč, skrb in lajša-
nje bolečin.
KAREL NARAT,
Laško
PRITOŽNA
KNJIGA
Tarok v
Sloveniji
V Sloveniji že nekaj časa
organizirajo razna tekmova-
nja iz taroka, pri čemer naj bi
vodilo bilo, da se zberejo lju-
bitelji te igre v čim večjem
številu in pomerijo svoje mo-
či. Vendar se zadnje čase na
teh turnirjih dogaja toliko ne-
pravilnosti, da sem se začela
spraševati, ali ni osnovni na-
men že rahlo razvodenel. Naj
tudi omenim, da je to, vsaj
zaenkrat, še bolj moška igra.
Na turnirje prihaja običajno
zelo malo žensk, za boljšo
predstavo: na zadnjem smo
tri ženske igrale med 72 moš-
kimi.
Organizator zadnjega tur-
nirja v Ivančni Gorici je bilo
društvo družabnih iger Figu-
ra. Mimogrede naj pohvalim
osebje v restavraciji Mini, ki je
tudi nekako sodelovalo pri iz-
vedbi turnirja in ga izvzemam
iz vsega sledečega. Organiza-
torji so na vabilih natisnili, da
je začetek turnirja ob 8.30 uri,
dejansko pa se je le-ta začel
šele okoli 10 ure. Lahko razu-
mem, da pride do zamude,
nikakor pa ne razumem, na
kakšni osnovi je pozneje, ko
je že prišlo do nepravilnosti,
gospod Erjavec mene obdol-
žil za tako zamudo, češ da
nisem povedala svoje davčne
številke. Čudno se mi zdi, da
me do začetka turnirja nihče
ni vprašal po tej številki, če-
prav sem bila prisotna od 8.30
ure naprej.
Nihče od organizatorjev tu-
di ni povedal, da so posamez-
na kola časovno omejena in
kako. Vsak igralec ob prihodu
vedno plača prijavnino, v zne-
sku 2.000 sit. Po pravilih mu
za ta denar pripada kosilo in
pravica do udeležbe v vseh
štirih kolih, če se kdo dobro
izkaže, pa dobi še nagrado.
Igralci vedno igrajo v skupi-
nah po tri. Igrajo štiri kola, od
katerih je vsako sestavljeno iz
21 partij. Na državnem turnir-
ju v Ivančni Gorici je število
zbranih točk iz prvega kola
določilo, da sem v drugem
kolu igrala za mizo, kjer je bil
samo en moški predstavnik
(novinec na turnirju), s kate-
rim sva merili moči dve žen-
ski predstavnici.
Ko smo igrali 18. partijo,
nam je eden izmed organiza-
torjev turnirja in član komisije
vzel listič za zapisovanje re-
zultatov z obrazložitvijo, da
igramo prepočasi. Njegova
obrazložitev ni dopuščala ni-
kakršnega nadaljnjega pogo-
vora. Vsi bi lahko (in jaz tudi
bi) igrali hitreje, če bi nam že
prej kdo povedal, da gre to
pot za »hitropotezni« tarok.
S takim ravnanjem so nas
organizatorji potisnili ob zid.
Vzeli so nam pravico do treh
iger, ki smo jo na začetku
turnirja od njih kupili. Ker ni-
sem imela možnosti pritožbe
(komu se le naj pritožim v
takem primeru), sem nehala
sodelovati v nadaljnji igri. Po-
sledica je bila, da še štirje
drugi igralci niso mogli več
igrati, saj se tarok na turnirjih
vedno igra v skupinah po tri.
Tako so organizatorji s svo-
jim ravnanjem oškodovali
kar sedem igralcev (skoraj
desetino), ki so jim obljubljali
lepe praktične nagrade in jim
z vabilom naročali, naj s sabo
prinesejo dobro voljo in kar-
te, mimogrede pa so jim za-
devo še zaračunah.
Seveda nobenemu izmed
organizatorjev ni padlo na pa-
met, da bi vsaj poskusil neka-
ko rešiti vse nastale neprijet-
nosti, ker so bili med drugim
zaposleni z lastno udeležbo
pri igri in jih očitno ni kaj dosti
zanimalo, kaj se dogaja z os-
talimi udeleženci. Nobenemu
se tudi ni zdelo potrebno, da
bi se oškodovanim opravičil
ali jim vrnil kak delež vplača-
nega zneska. Če me bodo
igralci videli kakor črno ovco,
mi je žal. Na mojem mestu bi
se lahko znašel kdorkoli. Ali
pa ne? Ali pa se je vse zgodilo
le zato, ker ženske, vsaj zaen-
krat, nismo zaželene na tur-
nirjih tako »inteligentne« igre?
Upam si trditi, da je bil VI.
turnir za državno prvenstvo v
taroku v Ivančni Gorici, 18.
decembra 1999, izredno slabo
organiziran, obenem pa se tu-
di sprašujem, kam so organi-
zatorji pospravili 150.000 sit
od zbranih prijavnin. Če sem
prav razumela iz pogovora
nekaterih izmed udeležen-
cev, so si organizatorji med
sabo izplačah približno po sto
mark in si čestitali za uspešen
turnir.
AUA ŽEHEU,
Laško
Naj, naj ponudbe in informacije tega tedna lahko naročite
na oglasnem oddelku Novega tednika vsak dan od 7.30. do
14.30 ure. Informacije po telefonu 422-51-45.
Ugoden čas za točen <as.
Ukrotite čas na lastni roki! Naravnajte ga z urami priznanih
svetovnih znamk, kot so Rado, Longines, Tissot, Šestina, Calyp-
so, Edox, Doxa, Seiko, Citizen in druge. Zdaj po ugodnejših
cenah! Urarstvo Polajžer, Šlandrov trg 19, Žalec; telefon: 716-729.
Ministrstvo za promet in zveze: 080 20 20
z veseljem vas obveščamo, da naša odprta brezplačna telefon-
ska linija ponovno deluje. Vaša vprašanja, povezana s področ-
jem delovanja ministrstva za promet in,zveze, bodo moji
sodelavci sprejemali na številki 080 20 20, vsak torek, med 10.
in 11. uro, in četrtek, med 15. in 16. uro. S spoštovanjem. Mag.
Anton BERGAUER.
Poglejte usodi v oči.
Vas skrbijo prave odločitve? Če ste v dilemi, kaj vam bo v
prihodnosti prinesla današnja odločitev, se posvetujte s taro-
tom. Naročila sprejemamo vsak dan razen sobote in nedelje,
od 20. do 21. ure po telefonu 443-600.
Bodite na dobriii tleli - tudi v avtomobilu!
Avtotepihe, predpražnike in preproge za pred hišo ali lokal
vam iz sivočrnega gumiranega itisona izdelamo po meri.
Naročite svoj košček dobrih tal! Od 8. do 17. ure po telefonu
041 372-668.
Z Iglo vselej dobro zašito in polikano.
Odličen servis industrijskih in gospodinjskih šivalnih strojev
ter likalne tehnike! Pooblaščeni prodajalec novih in rabljenih
strojev znamk Toyota, Elna, Husquarna in Pfaff vas pričakuje v
trgovini in servisu Igla v Gosposki ulici 9 v Celju. Alojz Gorišek
s.p., telefon/fax 484 023 ah GSM 041 698-284.
Ni iz lesa, da se ne da!
Mizarstvo Andrej Novinšek s.p.; telefon 415-660 ali 0609 616-782.
Najboljše podobe doma so na stenah.
Ne le pleskarstvo, temveč tudi dober nasvet in zahtevnejše
izvedbe najboljših podob vašega doma vam ponuja Slikople-
skarstvo Martin Šalamun s.p., Drešinja vas 25. Preverite
tradicionalno dobre izkušnje in nove možnosti! Pokličite po
telefonu 041 685-953
24
ZA RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
26
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
4. L: Marija OBREZ iz Loke
pri Žusmu - dečka, Matejka
KOVAČIČ iz Tabora - dečka in
Darja KOLAR iz Šentjurja -
dečka;
5. L: Hermina ŠANTEJ iz
Loke pri Zidanem Mostu -
dečka, Suzana VIDENŠEK iz
Škofje vasi - deklico, Mateja
GORIC iz Prebolda - dečka,
Mateja ZUPANC iz Škofje vasi
- deklico in Nataša VIHERNIK
iz Žalca - deklico;
_ 6. 1.: Nada ZUPANC iz
Šentjurja - dečka, Andreja
DOŠLER iz Podplata - dečka,
Petra ANŽEL iz Dramelj - deč-
ka, Polonca KOLAR iz Sloven-
skih Konjic - deklico, Zlatka
VEŠLIGAJ iz Jurkloštra - de-
klico, Darja KOROŠEC iz Slo-
venskih Konjic - deklico in
Majda SUHOVRŠNIK iz Naza-
rij - dečka.
POROKE
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Milan
GUNZEK iz Plazovja in Tatja-
na GLAVAČ iz Proseniškega.
SMRTI
Celje
Umrli so: Marija ZUPANC iz
Celja, 78 let, Alojzij PERGAMAŠ
iz Korpul, 68 let, Janez LEBER
iz Celja, 89 let, Ernest STOKLAS
iz Zagrada, 78 let, Mihael TER-
GLAV iz Zg. Grušovlja, 89 let,
Horimir KOČEVAR iz Dolenje
vasi, 61 let, Silvester PILIH iz
Podgorja, 75 let, Neža ORLČ-
NIK iz Zavrha nad Dobrno, 85
let, Kristina VODEB iz Celja, 72
let, Andelka SALAMUNIČ iz
Sevnice, 81 let, Anton GROBEL-
NIK iz Vin, 87 let, Urška BUK-
ŠEK iz Donačke Gore, 70 let,
Jože HORJAK iz Liškega, 68
let, Ana MAVRIC iz Nizke, 70
let, Marija ŽLIČAR iz Kamena,
88 let, Marija SENICA iz Tepa-
nja, 88 let in Zofija BLAŽEVIČ iz
Celja, 87 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta Jožef KOPRIVO iz
Žalca, 68 let in Rozina REBRl-
CA iz Pečovnika, 73 let.
Velenje
Umrli so: Marija KRIŽNIK
iz Zg. Tinskega, 74 let, Štefani-
ja GOLČMAN iz Velenja, 84
let. Bruno GOROGRANC iz
Šoštanja, 86 let, Štefanija
MEDVED iz Velenja, 76 let,
Frančiška BRUNŠEK iz Rečice
ob Paki, 77 let, Matilda PAJER
iz Podkraja, 88 let, Rozalija
HOHKRAUT iz Velenja, 82 let,
Alojzij KOLAR iz Lokovice, 74
let, Karol URANJEK iz Vele-
nja,  78 let, Jera PLESNIK
POZINEK iz Logarske doline,
73 let, Katarina ROŽANSKl iz
Celja, 93 let, Marija VAČUN iz
Belih Vod, 84 let in Jožefa
KRANJČAN iz Velenja, 81 let.
ZAKLJUČNO SPOROČILO
O UVEDBI KZZ
Uvedba sistema kartice na
Cel jsicein je uspešno zalcijucena
Do konca leta 1999 so pre-
jeli kartico zdravstvenega za-
varovanja vsi zavarovanci ob-
močne enote Celje z izposta-
vami Laško, Slovenske Konji-
ce, Šentjur, Šmarje in Žalec.
Manj kot en odstotek po-
slanih kartic je Pošta vrnila v
službo za poslovanje s karti-
co v Ljubljani. Razlogi za to so
različni: zavarovanec ni javil
spremembe bivališča in ga
pošta ni našla, zavarovanec ni
prejel obvestila o pošiljki ali
pa kljub obvestilu ni dvignil
pošiljke na pošti in podobno.
Vse te zavarovance poziva-
mo, da na sedež ali izpostave
naše območne enote sporoči-
jo, da kartice niso prejeli. Ure-
dili bomo, da jim bo v najkraj-
šem času ponovno poslana.
Prav tako pozivamo vse dr-
žavljane, ki kartice niso prejeU,
ker nimajo urejenega obvezne-
ga zdravstvenega zavarovanja,
da si ga uredijo. Brez kartice ne
bodo mogli uveljavljati storitev
zdravstvenega varstva.
Na sedež ali izpostave naše
območne enote naj se obrne-
jo zavarovanci tudi v prime-
ru, če kartico izgubijo ali poš-
kodujejo. V tem primeru jim
bomo izstavili začasno potr-
dilo o zavarovanju in priskr-
beli novo kartico.
Zavarovanci, ki imajo kakr-
šnakoli vprašanja ali probleme
v zvezi s kartico, nas lahko do
konca tega meseca še pokliče-
jo na brezplačno telefonsko
številko 080-11-30, od februar-
ja dalje pa na telefonske števil-
ke enote in izpostav, in sicer:
- Območna enota v Celju,
Gregorčičeva 5/a, Celje tel.:
42-020
- Izpostava Laško, Kidriče-
va 5, Laško tel.: 730-198
- Izpostava Slovenske Ko-
njice, Mestni trg 13, Slov. Ko-
njice tel.: 755-575
- Izpostava Šentjur pri Ce-
lju, Mestni trg 2, Šentjur pri
Celju tel.: 741-392
- Izpostava Šmarje pri Jel-
šah, Rogaška 25, Šmarje pri
Jelšah tel.: 821-212
- Izpostava Žalec, Pečniko-
va ulica 1, Žalec tel.: 715-925.
Obenem bi še radi spomnili
aktivne zavarovance (pred-
vsem tiste, ki so kartico preje-
li že v mesecu novembru), da
bodo morali v februarju še
ažurirati podatke o svojem
zdravstvenem zavarovanju
na enem od samopostrežnih
terminalov, če bodo uveljav-
ljali zdravstvene storitve ali
druge pravice iz zdravstvene-
ga zavarovanja.
Sistem kartice zdravstve-
nega zavarovanja je razen na
Celjskem že uveden tudi v
Krškem, Novem mestu in
Ravnah na Koroškem. Mur-
ska Sobota je v fazi uvajanja
sistema kartice, ostale ob-
močne enote ZZZS pa bodo
kartico uvedle do konce le-
tošnjega polletja.
Do takrat, oziroma do 30. 9.
2000, bodo v veljavi še tudi
zdravstvene izkaznice, ki mo-
'rajo biti tudi potrjene v prime-
ru, da zavarovanec uveljavlja
zdravstvene storitve pri
zdravniku ali v zdravstveni
ustanovi v kateri od območ-
nih enot, ki sistema kartice še
niso uvedle.
Ob tej priložnosti se želimo
zahvaliti vsem izvajalcem
zdravstvenega varstva v celj-
ski regiji, ki so s svojim sode-
lovanjem pripomogli, da je si-
stem kartice zaživel, vsem
našim zavarovancem pa želi-
mo srečno, zdravo in uspe-
šno leto 2000.
Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije
Območna enota Celje
Celje, 10. 1. 2000
TRŽNICA
»Le zakaj bi bil vohljač in prav briga me, če je ah ni, a zdi se
mi, da bi ga v tem primeru najlažje spravil proč od naše
družine!« je mračno pomislil Ivan.
»Nikoli ti ni ta fant storil nič zalega, ti pa iščeš poti, da bi ga
uničil!« se je oglasila Ivanova vest.
»Morda bi res bilo bolje, če se še pravi čas umaknem nekam
daleč proč in pustim vse skupaj pri miru,« se je ob očitku
lastne vesti neodločno spraševal Ivan.
Tedaj pa je zaslišal umirjen Milivojev glas:
»Si se vendarie spametoval Ivan in boš nehal mučiti sebe in
nas!«
Nič očitajočega ni bilo v Milivojevem glasu, kot bi hotel reči:
»Pozabimo na vse nepotrebne zamere in živimo v miru vsak
svoje življenje!«
Ivan pa ni razumel, pravzaprav ni hotel razumeti Milivojevih
besed, potlačil je v sebi glas lastne vesti in se v tem trenutku
dokončno odločil! »Eden mora proč! Za naju oba tu ni
prostora!«
Kljub vsemu razburjenju, ki je divje poganjalo kri po Ivano-
vem telesu ob tej njegovi odločitvi, je njegov glas zvenel prav
umirjeno, ko je odgovoril Milivoju: »Čas bo prej ali slej
pokazal, koliko sem se spametoval in kako bom živel naprej!«
Nihče ni razmišljal o dvoumnosti Ivanovih besed, ko so po
dolgem času zopet vsi skupaj sedeli okrog Dolinarjeve mize.
Anka je natirala zatečeno Franičino nogo z močnim vinskim
žganjem, Jožek je poslušal malega Petra, ki mu je hitel
pripovedovati o svojih šolskih dogodivščinah, obe mlajši
Osojnikovi dekleti pa sta se kmalu dvignili in odpravili domov,
opravljat živino.
Tako je naneslo, da sta obsedela za mizo samo Milivoj in Ivan.
»Le kako bi izvlekel iz tebe kaj takega, za kar boš potem
prekleto težko odgovarjal?« je hinavsko razmišljal Ivan in na
hitro spraznil kozarec za kozarcem.
»Govori se,« je končno spregovoril Ivan, z že rahlo zapletajo-
čim jezikom, »da se bo kmalu zamenjala oblast.«
»Nič na tem svetu ni večnega, moj Ivan, tisto kar je danes
zgoraj, je lahko že jutri spodaj in neusmiljeno pomendrano,«
je povedal svojo resnico Milivoj, ne vedoč, kako mu Ivan
nastavlja nevidne, uničujoče pasti.
»Govori se tudi,« se je Ivan prisedel še bliže, da bi razgovor
postal zaupnejši, »da smo se skregali z Rusi in so nam zdaj ti
nevarni.«
Milivoj je malo pomislil, kaj naj odgovori na navidez naivna
Ivanova vprašanja. Dobro je vedel, da je v tem času potrebno
paziti na izgovorjene besede. Po drugi strani pa si je močno
želel zgladiti nesporazume z Ivanom, zato je tudi sam prav
zaupno odgovoril: »Veš, Ivan, ne bi ti smel tega reči, a vedi, da
je za vsak prepir treba imeti najmanj dva, ki sta si navidez tako
nasprotna, da bi se med seboj uničila, po drugi strani pa so si
takšni ljudje tako neverjetno podobni, da tega ne moreš
verjeti. Prav tako je tudi v tem sporu med nami in Rusi, da boš
vedel«
»Dobro sedaš na limanice!« si je mislil Ivan in naprej vrtal v
Milivoja z vprašanji.
»Ti potem praviš, da sta Tito in Stalin pravzaprav enaka?«
Milivoj je ob tem čudnem vprašanju predirno zapičil svoj
temen pogled v Ivana in odgovoril: »Nikar preveč ne sprašuj,
ker je danes bolje, da čim manj veš! To si dobro zapomni!«
»Zopet me ima za bedaka!« je jezno pomislil Ivan, ko ni
dobil želenega odgovora.
»Zame si že dovolj povedal!« se je cinično nasmehnil, vstal in
brez pozdrava odšel iz Dolinarjeve hiše.
»Le zakaj se Ivan naenkrat tohko zanima za politiko?« je
začudeno vprašal Milivoj Anki, ko sta že legla v posteljo.
»Ne vem, a zdi se mi, da se vse preveč druži s pijanci v
gostilni, tam pa vedno premlevajo takšne govorice,« je odgo-
vorila Anka in ga pobožala po poraščeni bradi.
»Obriti bi se moral , drugače me boš zopet vso popikal!« se
je lenobno pretegnila, da je Milivoj ob čutenju njenega toplega,
voljnega telesa hitro pozabil na prejšnji pogovor z Ivanom.
Ko pa se je zjutraj, še skoraj po temi bril, se je vanj znova
vrnila neprijetna slutnja.
»Pa saj ni mogoče, da bi bil Ivan eden izmed njih!« se je
glasno vprašal.
»Kaj si rekel, Milivoj?« ga je vprašala Anka, ko mu je
pripravljala zajtrk.
»Sprašujem se, če nisem mogoče sinoči pred Ivanom rekel
kakšno besedo preveč?« je zaskrbljeno odgovoril.
»Le brez skrbi jej, Milivoj!« ga je tolažila Anka. »Jaz dobri
vem, da ti vedno govoriš resnico, in če si kaj po resnici poveda
Ivanu, mu prav nič ne škodi!«
»Njemu gotovo ne, meni pa prav lahko danes, ko sme vsa
krojiti resnico po svoji meri.«
Milivoj je le malo jedel, se hitro oblekel in se pri vratih obrni
nazaj k Anki.
»Če se karkoli zgodi,« je govoril s temno slutnjo, »vedi, k(|
je pri tem pomagal!«
»Nikar ne vidi strahov v slehernem grmu!« ga je tolažil
Anka in mu stopila bliže. »Veš, tudi jaz imam zate svoj
resnico!« se mu je naslonila na prsi.
»Tudi ti imaš resnico?« ni sprva razumel Milivoj. »Le kakšn
bi lahko bila tvoja resnica?« se je čudil.
»Oh, ti moj tepček!« ga je pogledala naravnost v oči, da je
hipu spoznal o čem govori. Nič ni mogel odgovoriti od silneg
presenečenja, samo objel je Anko in jo z vso silo svoje Ijubezi
poljubil na njene ustnice.
»Tudi jaz bom očka!« si je ponavljal vso pot, ko je z motorjei
drvel proti trgu in vmes zavriskal, da je skoraj preglasil zvo
motorja, tako je bil vesel novega upanja v srečno bodočnost.
5.
Poletje se je že začelo lenobno poslavljati in vse daljša .
postajala jutranja megla v obsoteljski dolini. Zdelo se je, da ;
prihajajoča jesenska melanholija vse bolj naseljuje tudi v sn
ljudi, ki so vdani v usodo tiho pričakovali, kaj jim bo prines
jutrišnji dan.
Osojnikov Ivan je prav proti koncu poletja dobil poziv za
vojakom. Na papirju je pisalo, kdaj se mora zglasiti r
zbirnem mestu, na postaji v trgu. Nikomur od domačih
pokazal svojega poziva za vojsko. Tiho si je pripravil potrebi
stvari in že dan prej, preden se je moral javiti v trgu, odšel
Doljne vasi. Ker je bil običajno več zdoma kot doma, ga
nihče od domačih preveč pogrešal ali premišljeval, kod hodi
Ivanu se seveda ni tako mudilo pod strogo vojaško koma
do, da bi že en dan prej hodil na zbirno mesto nabornikov,
trg je odšel trdno odločen, da jo pred odhodom v vojsl
krepko zagode Milivoju.
»Le zakaj ne daš miru temu človeku?« mu je govorila ve:
ko je prijemal za kljuko okrajnega urada. »Ne, on in ti:
prekleti Stane sta kriva, da gre pri nas vse narobe!« si je govo
Ivan na pragu in tlačil v sebi glas vesti. »Oče bi bili lahko
danes živi in tudi Franica bi že bila gotovo poročena, če je ne
zmešal Stane. Tako pa bo ostala pri hiši za staro teto in večj
nadlogo!« je dalje razpredal mračne misli. »Danes se oddolži
Milivoju, za Staneta pa bo še že prišel pravi trenutek!« se
odločil, ko je končno vstopil v upravno zgradbo.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30

NOČNE
CVETKE
• v petek, 7. januarja kmalu
po polnoči, je Simona prijavi-
la, da po vratih njenega stano-
vanja tolče in se dere njen
bivši prijatelj. Hudo alkohol-
no zdelanega Dimitrija P. so
poUcisti poskušali umiriti, ker
pa se ni dal, se je moral spri-
jazniti s prisilno dezalkoholi-
zacijo v policijskih prostorih.
• V petek ob štirih zjutraj je
bila potrebna intervencija v
Štorah, kjer je pokalo in po-
kalo in pokanju ni bilo videti
konca. Patrulja je zasačila za-
greto Andjo, ki je iz stanova-
nja metala petarde.
• V petek popoldne je bilo
veselo v lokalu Time out na
Dečkovi. Veseljak je bil pijani
Boris K., ki se je drl in žahl
ostale goste.
• V stanovanju na Ulici fran-
kolovskih žrtev sta se 8. ja-
nuarja grdo gledala, se obme-
tavala z žaljivkami in se na
koncu še stepla Alojz M. in
Aleksandra.
•V stanovanju na Ljubljanski
pa se je v nedeljo ponoči sla-
bo godilo Jerneju. Udarec mu
je primazala njegova izvenza-
konska Jožica. M.A.
Amidžica bo ocenjeval psihiater
Prekinjena glavna obravnava v heroinski zadevi - Shirani Miho Amidžic pravi, da ni sposoben slediti poteku sojenja
V ponedeljek se je na Okrožnem sodišču v Celju nadalje-
vala glavna obravnava zoper osmerico, ki je obdolžena
kaznivih dejanj v zvezi s trgovanjem z mamili in bila kmalu
prekinjena. Prvoobtoženi Muho Amidžic je povedal, da se
ne more več orientirati v času in prostoru ter slediti
dogajanju na sodišču.
Glavna obravnava naj bi se
nadaljevala z zaslišanjem
prič, a se je od štirih povablje-
nih pojavila le ena. Danilo Ko-
rošec, za katerega je bil odre-
jen prisilni privod.
Nato se je oglasil odvetnik
Žiga Klun, ki zagovarja pr-
voobtoženega Muho Amidži-
ca, ki so ga, zaradi shiranosti
in obnemoglosti, pred novim
letom zdravili v celjski bolni-
šnici. Po podatkih, s katerimi
razpolagamo, je Amidžic
shujšal s 115 na 64 kilogra-
mov in kot tak daje vtis tele-
sne in duševne razvaline.
Klun je senatu povedal, da je
Amidžica obiskal v bolnišnici
in da takšnega Amidžica, ki
ga je še pred kratkim poznal,
več ne prepozna. Da to ni več
tista oseba, ki ga je lani maja
pooblastila za zastopanje, da
se več ne zaveda časa in pro-
stora, da niti lastnih otrok ne
spozna več, kot tudi ne bra-
tranca, ki ga je pred kratkim
obiskal. Takšna oseba, »ki ni
več pri zdravi pameti« pa ne
more sodelovati na glavni
obravnavi, je poudaril odvet-
nik Klun in sodišču predlagal,
da vključi izvedenca, ki bo
ocenil obdolženčevo zdravs-
tveno stanje, zlasti psihično.
Amidžiču se že blede, je še
povedal njegov zagovornik.
Predsednik senata, sodnik
Branko Aubreht je povabil k
besedi tudi Amidžica, ki je de-
jal: »Zelo slabo se počutim,
sem brez orientacije, o tem pa
bi lahko največ povedala moj
domski zdravnik in psihiater,
ki ga imam. Želim, da se ta
postopek izteče, zdravnikom
pa prepuščam, da povejo svo-
je mnenje. Imam hude težave
z živci, moram pa povedati, da
pri meni ne gre za gladovno
stavko, ampak za ogromne
psihične motnje. Ne spim, [
postopek me sploh ne zanj
ma, zdaj se v blodnjah nahj
jam v zaporu, zdaj v taborišfj
v Bosni. Danes imam samo J
64 kilogramov...«
Po kratkem posvetovanju j
senat sklenil, da bo Muh
Amidžica pregledal izvedene
psihiatrične stroke, po uradi
dolžnosti pa bo sodišče vklji
čilo tudi zdravnika splošn
prakse, ki naj oceni in spren
Ija zdravstveno stanje obtoži
nega. Glavna obravnava je bil
s tem prekinjena in preložen
za najmanj štirinajst dni.
MARJELA AGRE
Našli truplo pogrešane
Zofija Z. (57) iz Ponikve pri Žalcu je 30. decembra odšla
od doma in se ni vrnila, potem pa so jo policisti iskali vse
do 5. januarja.
V torek, 4. januarja, so poUcisti PP Žalec ponovno organizi-
rali široko akcijo iskanja, na pomoč pa so priskočili tudi člani
prostovoljnih gasilskih društev iz Drešinje vasi, Arje vasi,
Petrovč, Kasaz, Liboj, Ponikve in Zavrha pri Galiciji, pogreša-
no pa so iskali tudi člani lovske družine iz Žalca. Žalskim
policistom so se pridružili še policisti iz drugih policijskih
postaj, na delu pa je bil tudi helikopter letalske enote
slovenske policije. Truplo pogrešane so že v dopoldanskem
času našU v kotanji na polju, med naseljem Ponikva in hišo,
kjer je bila doma. Zdravnik, ki je truplo pregledal, na njem ni
našel znakov nasilja, natančen vzrok smrti pa bo znan s
sanitarno obdukcijo, ki je bila odrejena. M.A.
PROMETNE NEZGODE
Na ledenem
VOZIŠČU
Na partizanski cesti v Ce-
lju se je, v soboto, 8. januar-
ja popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri se je ena oseba
hudo telesno poškodovala,
gmotna škoda pa znaša prib-
ližno 100 tisoč tolarjev.
Sašo G. (21) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz Celja pro-
ti Kasazam. Na ravnem delu
poledenele Partizanske ceste
ga je pričelo zanašati, da se je
vozilo prevrnilo na streho,
voznik pa je utrpel hude tele-
sne poškodbe.
Trčenje na
avtocesti
Na avtocesti Celje-Vran-
sko, zunaj naselja Lopata, se
je, v soboto 8. januarja po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba lažje,
ena pa hudo telesno poško-
dovana, gmotna škoda na
vozilu in cestnih objektih pa
znaša dober milijon tolarjev.
Matjaž K. (19) iz Glinja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Arje vasi proti Celju. Pri kon-
cu počivališča Lopata je zape-
ljal desno preko odstavnega
pasu in na sneg, nato pa je
bočno zdrsel preko izvozne
ceste in trčil v zaščitno ograjo.
Za tem je zdrsel preko ograje
na zasneženo travnato površi-
no, kjer je vozilo odbilo v zrak,
preskočilo varovalno žično
ograjo ter postalo na strehi
zunaj območja avtoceste. Voz-
nik je pri tem utrpel hude tele-
sne poškodbe, njegova sopot-
nica Karmen Z. (18) iz Zvodne-
ga pa je bila lažje ranjena.
Po nesreči
pobegnil
Nezgoda s pobegom in te-
lesnimi poškodbami se je
pripetila 8. januarja zvečer v
Hrastovcu.
Alojzija B. (46) iz Velenja je
hodila v skupini treh pešk ob
levem robu vozišča, po regio-
nalni cesti iz smeri Hrastovca
proti Velenju. Ko so bile blizu
odlagališča smeti, je iz smeri
Velenja pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila rdeče barve,
ki je z desnim vzvratnim ogle-
dalom močno trčil v peško
Alojzijo B. Po trčenju se voz-
nik ni ustavil, ampak je s pos-
pešeno hitrostjo peljal naprej
proti Hrastovcu.
Še en pobeg
Nesreča s pobegom vozni-
ka se je pripetila tudi v pone-
deljek, 10. januarja zvečer
na Bračičevi cesti v Velenju.
Vesna F. (19) iz Velenja je,
skupaj z znancem, hodila iz
smeri Zidanškove proti Jurčiče-
vi cesti. Za njima je pripeljal
voznik belega osebnega avto-
mobil-a Ford escort, ki je ž le-
vim zunanjim vzvratnim ogle-
dalom trčil v peškin hrbet. Nez-
nani voznik je po trčenju sicer
izstopil iz vozila, takoj za tem
pa je peljal dalje. Peška je utr-
pela lahke telesne poškodbe.
Voznika obeh opisanih
nezgod policisti pozivajo, da
se zglasita na PP Velenje ali
pokličeta na telefonsko šte-
vilko 113.
Nesreča v križišču
Na Mariborski cesti v Ce-
lju se je, v nedeljo 9. januar-
ja zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba
hudo ranjena, na vozilih pa
je škode za okoli milijon 300
tisoč tolarjev.
Sebastjan S. (20) iz Velenja
je vozil osebni avtomobil po
Mariborski cesti iz smeri Voj-
nika proti Celju. V križišču za
avtocesto je zavijal levo na
avtocestni odcep, takrat pa je
iz nasprotne smeri pripeljal
voznik tovornega vozila, 31-
letni Tomislav R. iz Zreč. Vozi-
h sta trčih, hude telesne poš-
kodbe pa je utrpel voznik To-
mislav R. ^,
Podlegel nipli^'"
poškodbam
v celjski bolnišnici je 6,;
januarja umrl 23-letni Vik-
tor B. iz Založ, sedemintri-
deseta žrtev lanskih nesreč,
ki so se pripetile na Celj-
skem.
Pokojni Viktor B. je bil v
prometni nesreči, ki se je pripe-
tila 23. decembra lani na lokal-
ni cesti Andraž nad Polzelo-
Založe, udeležen kot pešec.
Roparski napad
v Ravnah
Policisti so bili 11. januar-
ja, nekaj minut pred 13. uro,
obveščeni, da sta dva nezna-
na storilca v Ravnah pri Šo-
štanju napadla in oropala
Jožeta V.
Z izgovorom, da prodajata
knjige, sta hotela vstopiti v
hišo oškodovanca Jožeta V,
ker pa jima ta vstopa ni dovo-
lil, sta v hišo vlomila in ga
napadla ter zvezala. Po prvih
podatkih naj bi bila odnesla
večjo vsoto denarja, s kraja
dejanja pa sta se v smeri Šo-
štanja odpeljala s krajšim vo-
zilom modre ali zelene barve.
Napadalca sta stara od 18.
do 22 let, oba sta svetlih las,
na glavah pa naj bi imela črni
kapi. Govorila sta slovensko,
s krajevnim naglasom.
Kdor kar koli ve o tem do-
godku ali storilcih, naj to spo-
roči na tel. št. 113, prosijo na
Policijski upravi Celje.   M.A.
Led prinesel nesrečo
v torek se je v Logarski
dolini pripetila huda nesreča.
Po neuradnih podatkih naj
bi trije alpinisti, dva iz Solčave
in eden z Gorenjske, poskušali
preplezati enega izmed zale-
denelih slapov, slap Sušica.
Medtem ko sta dva alpinista
pri vznožju skrbela za varova-
nje, se je na tretjega alpinis
ki se je že vzpenjal po zlec
nelem slapu, odkrušil ve
kos ledu in ga hudo poškoc
val. Velenjski in celjski rešev
ci so najprej poskušali s klas
nim reševanjem, nato pa
pomoč pokUcali helikopter.
Tik pred zaključkom
dakcije pa smo izvedeli, da
planinec, ki se je tako nesn
no poškodoval, 30-letni M
ko Č. iz Žirov. Ko so reševa
prišli do njega, so ga s h(
kopterjem odpeljah v Iji
Ijanski Klinični center, kjer
še istega dne umrl.
Garala, da bi se
spustila na svobodo
Preverjali smo govorice,
da naj bi iz Zaporov v Celju
poskušala zbežali dva zapor-
nika, a do uradne informaci-
je nismo prišli.
Po neuradnih podatkih to-
rej naj bi se zapornika Aleš in
Robi poskušala rešiti zapor-
niških zidov tako, da sta z
neznanim orodjem kopala v
steno, da bi si naredila odprti-
no, skozi katero bi bilo mogo-
če pobegniti na svobodo.
Očitno jima je opešala orien-
tacija, saj sta kopala v napač-
no smer, proti sodišču, ki ju je
v zapor tudi poslalo. Pa so
jima 13. decembra ta načrt
preprečili, ko so ju pri delovni
vnemi odkrili pazniki. Da sta
s pobegom resno mislila, go-
vori tudi štiri metre dolgo od-
kritje, spleteno iz rjuh. Po tej
»vrvi« sta se nameravala spu-
stiti na tla in tako uresničiti
svoje sanje.
V četrtek, 30. decembra, pa
so bili v celjskih Zaporih na
delu psi, smo izvedeli, prav
tako neuradno. Iskali so ma-
mila, po katerih je, zlasti v
prazničnih dneh, (tudi) med
zaporniki precejšnje povpra-
ševanje. M.A.
Delovna
nezgoda
v ponedeljek, 10. januarja
popoldne, se je v Zrečah pri-
petila delovna nezgoda.
Nezgoda se je pripetila v
času sanacije ostrešja na ob-
jektu podjetja Comet, kjer iz-
delujejo umetne bruse. An-
drej H. (19) iz Ljubljane je s
sodelavci delal na strehi proi-
zvodne hale, izgubil ravno-
težje in padel z višine šestih
metrov na rob čistilne napra-
ve ob zidu hale, od tam pa še
s štirih metrov na tla. Na tleh
je obležal s hudimi telesnimi
poškodbami. M.A.
PožarV
delavnici
v petek, 7. januarja z
traj, je zagorelo v vulka
zerski delavnici Protect s
visa na Rogaški cesti v Šni
ju, last Milana G.
V požaru je zgorel gor
peči za centralno gretje, osi
jeni pa so zidovi delavnice,
žar so pogasili gasilci iz Šma
gmotna škoda pa znaša prit
no 150 tisoč tolarjev. Policist
ugotovili, da je do požara pr
zaradi napake na gorilcu. W.
Rotweilerja napadla
Dogodek, ki je precej vznemiril konjiško javnost, se
pripetil 7. januarja okoli 9. ure, ko sta v Zgornji Pristavi
Slovenskih Konjicah dva psa pasme rotvveiler napadla ž«
sko.
Ko je šla 71-letna Ljudmila K. iz Zgornje Pristave mii
ograjenega dvorišča ob lokalni cesti, sta dva psa preskočila ogr
in se zakadila v žensko. Ko je lastnik psov to videl, je ranj
ženski priskočil na pomoč in jo takoj odpeljal k zdravniku. Si
K. se bo moral, zaradi neustreznega varovanja psov, zagovar
na sodišču. Pri napadu je Ljudmila K. utrpela hude tele:
poškodbe in ostala na zdravljenju v celjski bolnišnici.       M
Radarji bodo...
• v petek, 14. januarja dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Velenja;
• v soboto, 15. januarja popoldne na območju Rogaške
Slatine;
• v nedeljo, 16. januarja popoldne na območju Šmarja pri
Jelšah;
• v ponedeljek, 17. januarja dopoldne na območju Velenja, v
popoldanskem času pa na območju Mozirja;
• v torek, 18. januarja dopoldne na območju Laškega,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
• v sredo, 19. januarja dopoldne na območju Rogaške
Slatine, v popoldanskem času pa na območju Velenja ter
• v četrtek, 20. januarja dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Rogaške Slatine.
• Laserski merilnik hitrosti bo do 20. januarja pogosteje
nameščen na območju Šentjurja in Šmarja pri Jelšah.

31
MINI KRIMIČI
Delo na parkirišču
v noči na 5. januar se je
neznani storilec zadrževal na
parkirnem prostoru v Cerov-
cu, kjer stojijo vozila Zdravka
J Z vozil je demontiral 4 aku-
mulatorje, 2 spojna vodnika
za akumulatorje in žaromet
tovornjaka. Lastnik je oškodo-
van za okoli 110 tisoč tolarjev.
Ciljal na višji
razred
v noči na 5. januar je nekdo
obiskal več parkirnih prosto-
rov v Velenju in se osredotočil
na vozila iz višjega cenovnega
razreda. Na Prešernovi cesti je
na osebnem vozilu Romea P.
prerezal dve pnevmatiki in
lastnika oškodoval za okoli 40
tisoč tolarjev. Pnevmatiki je
prerezal tudi na vozilu, parki-
ranem na Šaleški cesti, Moni-
ko Ž. pa oškodoval za okoli 20
tisoč tolarjev, na Goriški cesti
pa se je lotil vozila Darka O. in
prerezal pnevmatiko, vredno
okoli 30 tisoč tolarjev. Pnev-
matiko je prerezal tudi na vo-
zilu, parkiranem na Koželj-
skega ulici, lastnika Janeza K.
pa oškodoval za okoli 10 tisoč
tolarjev.
i     izginil kipec
( V času od 31. decembra do
5. januarja je neznani storilec
ukradel lesen kipec Marije, vi-
sok okoli 50 centimetrov, na-
meščen na pročelju stanovanj-
ske hiše na Cesti na Ostrožno
v Celju. Lastnica Marija H. je
oškodovana za okoli 60 tisoč
tolarjev.
Grundig in Philips
Zaposleni v trgovini Big
Bang na Šaleški cesti v Velenju
so 56. januarja ugotovili, da se
je v prodajalni nahajal stori-
lec, ki je s police ukradel ra-
diokasetofon Grundig s CD-
J jem in mini audio CD recorder
■ Philips. Omenjeno podjetje je
oškodovano za 94.500 tolar-
\       Ukradel
u      maltežana
v četrtek, 6. januarja do-
I poldne, je neznani storilec ča-
kal na pravi trenutek in iz
prodajalne Ara v Celju ukradel
psička pasme maltežan, stare-
ga dva meseca. Lastnik trgovi-
j„ ne Ara, Ivan M., je oškodovan
„j za približno 554 tisoč tolarjev.
I    Kriva ovadba
'[Minuli četrtek zjutraj je
ile S. iz Štor policiji prija-
vil, da mu je ponoči nekdo
p Ukradel osebno vozilo R5, par-
ij firano pred stanovanjsko hišo
,li; ''^"kovžlaku. Pri zbiranju ob-
vestil so kriminalisti in polici-
sti ugotovili, da je Stanko v
sredo zvečer v Bukovžlaku
povzročil prometno nezgodo
ter s kraja pobegnil. Da bi se
izognil odgovornosti, je prija-
vil tatvino lastnega vozila, le-
tega pa je skril pri Topru na
Teharski cesti, kjer so ga prei-
skovalci tudi našli.
Kurir
poneverjal
V četrtek dopoldne so poli-
cisti PP Celje iz celjske filiale
Interevrope Koper prejeli pri-
javo, da si je njihov delavec
prilastil večjo vsoto denarja.
Ugotovili so, da naj bi 40-letni
Silvo B. iz Celja, ki je v Intere-
vropi delal kot kurir, v času od
lanskega oktobra do decem-
bra, storil kaznivo dejanje po-
neverbe, ker ni denarja, ki mu
je bil zaupan, odvajal na
Agencijo za plačilni promet,
ampak si ga je postopoma
prisvajal. Gre za milijon
754.916 tolarjev.
Šaril po tuji
omarici
v času od 27. decembra do
5. januarja je nekdo kradel v
nedograjeni stanovanjski hi-
ši Stanka R. v Brdu pri Slo-
venskih Konjicah. Iz dveh
etažnih elektro omaric je de-
montiral in si prisvojil avto-
matske varovalke in varnost-
no stikalo. Lastnik je oško-
dovan za približno 50 tisoč
tolarjev.
Tovornjak brez
menjalnika
Dragan M. iz Celja je 5. ja-
nuarja ugotovil, da se je nez-
nani storilec lotil njegovega
tovornjaka, parkiranega ob
Cesti Kozjanskega odreda v
Šentjurju. Z vozila je demonti-
ral kompleten menjalnik, last-
nika pa oškodoval za okoh
200 tisoč tolarjev.
Modri Pliilips
V času od 4. do 6. januarja-je
iz prodajalne Elektro na Mari-
borski cesti izginil CD player
Philips, modre barve. Neznani
storilec je omenjeno trgovino
oškodoval za 78.870 tolarjev.
Spet razrezane
gume
v noči na 7. januar je na
parkirišču pred stanovanj-
skim blokom na Tkalski uhci
v Celju deloval neznani stori-
lec, ki je namerno poškodo-
val dve gumi na osebnem av-
tomobilu VW golf in 3 gume
na osebnem avtomobilu Opel
astra. Nada R. je oškodovana
za okoli 24 tisoč tolarjev, Ta-
nja V. pa za okoli 55 tisoča-
kov.
Sunil mobija
v petek je nekdo izkoristil
30 minut, ko mu je bilo dano,
da je v poslovnih prostorih
podjetja Feeltisk v Zagradu pri
Celju z mize ukradel mobilni
telefon GSM, vreden 67 tisoč
tolarjev.
Vlom V vikend
v času od 2. do 8. januarja
je neznani storilec vlomil v
vikend hišo v Šentjungertu. V
notranjosti hiše si je izbral
jedilni servis, radiokasetofon
s cd-jem Philips, cvrtnik,
barvni televizijski sprejemnik
Evelux in še en barvni televi-
zor Loevve Opta, satelitski
sprejemnik, otroški avtomo-
bilček na daljinsko upravlja-
nje in več steklenic žgane pi-
jače. Lastnik Vladislav K. je
oškodovan za okoli 230 tisoč
tolarjev.
Telclajelcri
V petek, 7. januarja okoli
21.40 ure, so se v lokalu A. F.
v Celju sprli 20-letni Agron
B. Denis B., prav tako star 20
let, in tri leta starejši Robert
H. Med prepirom je Agron iz
žepa potegnil nož in Roberta
H. zabodel v prsni koš in v
ledveni del telesa. Po tem
dejanju sta Agron in Denis
odšla iz lokala, a so ju polici-
sti kmalu izsledili ter ju pri-
vedli na policijsko postajo.
Hudo ranjeni Robert, ki se
zdravi v celjski bolnišnici, je
že izven življenjske nevarno-
sti.
V petek zvečer je tekla kri
tudi pred gostinskim lokalom
Terrano na Koroški cesti v Šo-
štanju, kjer so 22-letni Mirko
L., 17-letni Marko L. in 18-
letna Daša F. pretepli 26-letne-
ga Matjaža H. in ga hudo tele-
sno poškodovali.
Ukradeni megane
v noči na 9. januar je s
parkirnega prostora v Štorah
izginil osebni avtomobil Re-
nault megane 1.6E coupe, ko-
vinsko modre barve, z registr-
sko oznako CE 22-99J. Lastni-
ca Božiča Ž. je oškodovana za
okoli 2 milijona 150 tisoč to-
larjev.
Otroka zanetila
ogenj
v nedeljo, 9. januarja do-
poldne, sta otroka, stara osem
in devet let, vstopila v ograje-
no skladišče na Starem trgu v
Velenju. V skladišču sta vsto-
pila v nezaklenjen avtodom in
tam zanetila ogenj, ki je zajel
razhčne gorljive predmete v
avtodomu. Otroka sta, še pre-
den se je ogenj razširil, zbeža-
la s kraja dejanja. Lastniku
Francu S. iz Črnove sta pov-
zročila za okoli 150 tisoč tolar-
jev gmotne škode.
Vlom V Šolsko
knjižnico
v soboto ah nedeljo je bilo
vlomljeno v knjižnico na Sred-
nji ekonomski šoli na Vodni-
kovi ulici v Celju. Storilca za-
kladnica knjig ni zanimala,
ogrel se je le za zgoščenke,
kalkulator in še nekaj drugih
drobnarij v skupni vrednosti
okoli 20 tisoč tolarjev.
Ukradel troje
smuči
Med nedeljsko smuko na
Rogli so izpred picerije Planja
na Rogli izginili trije pari smu-
či, opremljenimi z vezmi. S
tem je bilo konec smuke za
Dušana B., Jasno K. in Iztoka
R., ki so (skupaj) oškodovani
za okoli 95 tisoč tolarjev.
Vlom na tržnici
v času od nedelje popoldne
do ponedeljka zjutraj, je nez-
nani storilec vlomil v upravne
prostore celjske mestne tržni-
ce. Ukradel je okoli 10 tisoč
tolarjev gotovine, 13 steklenic
alkoholnih pijač in prenosni
telefonski aparat Philips s pol-
nilcem. Vrtnarstvo Celje je oš-
kodovano za okoli 60 tisoč
tolarjev.
Obdelal
prikolico
v nedeljo ali ponedeljek se
je nekdo lotil avtomobilske
prikohce Itas, parkirane pri
hotelu Merx v Celju, last avto-
šole Prah iz Rogaške Slatine.
Storilec je razbil vsa svetlobna
telesa ter poškodoval ventile
na petih pnevmatikah, pri-
klopno stikalo in regulatorski
ventil za zrak. Nastala škoda
znaša okoli 100 tisoč tolarjev.
Tatvine izvozil
v noči na 4. januar je nek-
do, v avtomehanični delav-
nici Avto Celje na Ipavčevi
ulici v Celju, iz neregistrira-
nega tovornega avtomobila
Iveco ukradel avtoradio ka-
setofon Philips, s tem pa je
navedeno podjetje oškodo-
val za približno 30 tisoč to-
larjev.
v noči na 4. januar je bilo
vlomljeno v še eno tovorno
vozilo Iveco, parkirano na Ce-
sti na Ostrožno v Celju. Stori-
lec je z vozila demontiral re-
zervno kolo in si ga prisvojil.
Podjetje Vigrad d.o.o. iz Celja
je oškodovano za okoli 60 ti-
soč tolarjev.
V noči na 5. januar je nez-
nani storilec vlomil v osebni
avtomobil Alfa Romeo, par-
kiran na Efenkovi ulici v Ce-
lju. Ukradel je avtoradio
Sony in ojačevalec Pioneer.
Lastnik Mirko P. je oškodo-
van za približno 80 tisoč to-
larjev.
Nekdo je 7. januarja do-
poldne vstopil v osebni av-
tomobil BMW 528, parkiran
pri premogovniku v Vele-
nju. V vozilu je zagledal in
ukradel moško denarnico, v
kateri je bilo 140 tisoč tolar-
jev in 1.200 nemških mark
gotovine. Lastnik Drago M.
je oškodovan za 270 tisoč
tolarjev.
V petek zvečer je neznani
storilec vlomil v osebni avto-
mobil Zastava yugo, parkiran
na Kajuhovi cesti v Šoštanju.
Ukradel je avtoradio Ken-
wood, s tem pa lastnika Justi-
na H. oškodoval za okoli 25
tisoč tolarjev.
M.A.
Smo uspešno, mlado in hitro rastoče podjetje, z dejavnostmi:
•REKLAMNI NAPISI
•DROGOVI ZA ZASTAVE
•ZASTAVE
•SVETLOBNE TENDE
Zaradi širitve poslovanja objavljamo prosta delovna mesta :
VZDRŽEVALEC RAČUNALNIŠKE OPREME
(1 delovno mesto)
Od kandidata se pričakujejo naslednja znanja :
- V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
- poznavanje okolja PC/MAC
- vzdrževanje hardware-a in software-a
- vzdrževanje računalniške mreže
- zaželjeno znanje grafičnih programov
(COREL, PHOTOSHOP, FREEHAND, ILUSTRATOR,..)
- vozniški izpit B kategorije
MONTER REKLAMNIH NAPISOV
(2 delovni mesti)
Od kandidata se pričakujejo naslednja znanja :
- IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
- znanje varjenja lažjih jeklenih konstrukcij in barvnih kovin
- vozniški izpit B kategorije
- vsaj 2 leti delovnih izkušenj
Pisne vloge z ustreznimi dokazili o izobrazbi in
kratkim življenjepisom pošljite do 24.1.2000,
na naslov : ANZA d.o.o., Drofenikova 16, 3230 Šentjur
Po prejemu pisnih vlog bomo kandidate povabili na osebni razgovor.
32
ZANIMIVOSTI
nina vas opazuje
Premrzlo za pisanje
s prihodom velikega televi-
zijskega maga Stojana Auerja
za programskega in še bolj s
prihodom glavnega direktorja,
velikega političnega kombina-
torca Dimitrija Kovačiča, nek-
danjega predsednika ljubljan-
skega mestnega sveta, ki ima
za vsa štiri leta svojega pred-
sednikovanja kaj malo poka-
zati, razen veliko razprtij, je
televizijska mreža TV3 zača-
sno spremenila svoj znak in
postajala čedalje bolj podobna
pravi televiziji. Zdaj pa je že
nekaj dni vse po starem. Spet
se je pojavil stari znak, name-
sto filmov pa vrtijo reklamne
filme.
Stojana Auerja, spet so čeda-
lje močnejši glasovi o tem, da se
bo moral zaradi različnih vzro-
kov kmalu srečati s sodniki in to
ne na kavici ampak v dvorani
sodišča v Mariboru, so pred ča-
som odpustili in mu ostali dolž-
ni veliko denarja. Slišali smo, da
je v začetku tedna prekinila so-
delovanje s TV3 tudi agencija, ki
jim je posojala filme, in agencija
Vepri, kar pomeni Vesna in Pri-
mož. Vesno Dolenc, ki je doma
iz Maribora in ki se je poročila v
Postojno z glasbenikom Primo-
žem Ogrizkom, poznajo vsi, ki
se vsaj malo ukvarjajo z modo in
lepoto. Kot prva Slovenka je os-
vojila v Rogaški Slatini naslov
Kraljice Slovenije in bila potem
na svetovnem tekmovanju v
Moskvi četrta, sodelovala je na
drugih lepotnih tekmovanjih, na
modnih pistah pa je, kljub mla-
dosti, že deset let. Agencija je
prekmila sodelovanje s televizi-
jo, ker so jim ostali dolžni kar za
60 oddaj. Vsi mladi napovedo-
valci, ki so postajali čedalje bolj-
ši, pa so trenutno brez dela.
Kljub temu pa Vesna Dolenc-
Ogrizek kar žari. V nedeljo bo
namreč imela na POP TV prvič
svojo polurno oddajo o modi,
imenovano Modno popotova-
nje, v kateri bo med drugim
pokazala, kakšna bo znana slo-
venska pevka Anika Horvat ta-
krat, ko se bo poročila, saj se je
resno zaljubila v nekaj let mlaj-
šega Andreja, doma iz Ankara-
na. Zlobni jeziki, mi jim seveda
ne verjamemo, trdijo, da pri
vsem tem sploh ne gre za tako
veliko in vročo ljubezen, ampak
ima prste vmes tudi preračunlji-
vost, kajti mladi Andrej izhaja iz
zelo bogate družine. Njegovi
starši imajo v Ankaranu znano
gostišče Vila Andor, poleg nje pa
so kupili tudi blejsko Vezenino,
tako da vsak mesec poskrbijo
kar za štiristo zaposlenih. Aniki
tako ne bo težko izbrati primer-
ne poročne obleke.
Sicer pa naše glavno mesto še
vedno živi od izborov- raznih
naj. Tako smo dobili Slovenko
leta, ki jo je izbrala revija Jana.
To je postala 60-letna Milena
Močivnik, zdaj živi v Borovnici,
ki jo poznajo tudi številni Celja-
ni, saj je kar nekaj let živela s
svojim krdelom psov v hangar-
jih nekdanje vojske JLA. »Spali
smo na golih betonskih tieh,« se
spominja, »mraz nam je rezal do
kosti, pa smo vztrajah, saj kam
drugam nismo mo^ iti. Iz Celja
so nas pregnah nekateri posa-
mezniki. Hišo na Visokem pri
Preddvoru sem prodala, saj so
tam zverinsko pobili skoraj po-
lovico mojih psov, in z izkupič-
kom sem kupila štiri in pol hek-
tarje veliko kmetijo v Dolu pri
Borovnici. TU nimam sosedov,
prvi kraj je pet kilometiov daleč,
toda tudi od tu me že preganja-
jo, ker jim gre v nos vonj po
kosteh, hrani in psih. Toda kljub
vsemu vem, da v Velenju in
Celju živijo krasni ljudje. Pisali
so mi oskrbovanci tanikajšnjih
domov starostnikov. Zdaj jim ne
morem pisati, ker je preveč mrz-
lo in ne morem držati svinčnika,
toda takoj, ko se bo otoplilo,
bom pisala tem krasnim lju-
dem.«
NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
Obrezovanje trte v Podoba pri Polhu.
Za Gašperja, Miho in Boiležarja
Žiški vinogradniki so se na dan svetih treh kraljev zbrali pri zidanici Milana Rateja v Žički gorci.
Milan je v svojem vinogradu obrezal tri trse in pogostil prijatelje. Nato so odšli v naslednji vinograd,
kjer je lastnik naredil isto. In tako se je zvrstil obred obrezovanja trte po vsej Žički gorci.
Vinogradniki so povedali, da pri njih ta tradicija traja že odkar pomnijo, tudi njihovi predniki
so imeh tak običaj. Če kateri od vinogradnikov umre, pa navado nadaljuje njegov naslednik.
Simbolično rezanje vinske trte opravijo vsako leto, ne glede na to, kakšno je vreme. Nekoč je bilo
tudi že pol metra snega, vendar so se kljub temu podali v vinograd in trto obrezali.
Tradicionalno rezanje vinske trte je minuli četrtek potekalo tudi med loškimi vinogradniki. Letos
so se zbrah pri Ivu Polhu na Podobu, na hribu, ki se imenuje Laze. Tam ima Ivo zidanico, ob njej pa
lep vinograd, ki leži na sončni legi, v njem pa prevladujeta vrsti pinot in modra frankinja.
Vsak vinogradnik je obrezal po tri trse. Enega za Gašperja, enega za Miho in enega za
Boltežarja. Pri delu jih je spremljal harmonikar in jim udarjal takt. Po končanem delu pa je
gospodar vse rezače povabil v zidanico na malico in kozarček domačega. J.G.
VITEZ BELEGA MESTA
TRAČNICE
Ali veste, kdo ga »šiša«?
Odgovor bi bil - frizerka Cvetka. Ker pa je celjski župan Bojai
Šrot tako zelo zaposlen, k njej zaide zelo poredko. Fotografij;
Gregorja Katica ima zato skoraj zgodovinsko vrednost.
Darilo, kot se šika
Pri zavijanju novoletnih
daril so se med najbolj izvir-
ne zapisali v Zbornici zaseb
nega gospodarstva Žalec. Žu
panom in županji so podaril
nož za odpiranje pisem (neka
teri že vedo, zakaj!); koledaj
na katerem naj bi si vsak ozm
čil dan za zbornico; ter hmel
ski čaj, da bi župani in župj
nja mirneje zaspali in se spoč
ti zbudili. Kot da imajo vs
darila nek namen! I
skupne ribe I
Po vseh takšnih in drugai
nih nesporazumih med zgo
njesavinjskimi občinami sm
našli stično točko med obč
nama Mozirje in Nazarje: n;
zarski župan Ivan Purnat
član mozirske ribiške druž
ne.
NASMEH, PROSIM!
Vse leto ste nam pridno pošiljah šale, ki smo jih tedensko
objavljali v tej rubriki. Vse, ki smo jih izbrali, so bile dobre, tako
da smo z žrebom določih nagrajenca. To je Alojz Oblak,
Prijateljeva 4, 3230 Šentjur, ki bo za nagrado prejel prenosni
radijski sprejemnik. Nagrado bo dobil ob predložitvi davčne
številke v našem oglasnem oddelku.
Jože Hrvatin iz Liboj začenja letošnjo rubriko s šalo o sanjah.
Sanje
»Ve^, dragi, ponoči sem sanjala o prekrasni zapestnici z
dragulji. Ker imam drugi teden rojstni dan, me zelo zanima, kaj
te sanje pomenijo.«
»Jutri grem v mesto in ti bom kupil sanjske bukvice.«
REPORTAŽA
33
Iz take so snovi kot sanje
Prvotni prebivalci rdeče celine Avstralije so prepričani, da se vse začenja v sanjskem času
Avstralija zaradi neugod-
nih razmer dolgo časa ni bila
raziskana. Po naselitvi dežele
z angleškimi kaznjenci je v
Času odkrivanja rudnin (zla-
ta, diamantov, opalov ipd.)
sledil še drugi naval prise-
ljencev iz Evrope. Pohlep bel-
cev in želja po hitrem zasluž-
ku sta jih nezadržno gnala na
oddaljeno celino. Tako je da-
nes v Avstraliji kar 95 odstot-
kov priseljencev iz Evrope, 4
odstotki Azijcev in le odsto-
tek staroselcev - Aboriginov.
S prihodom belega človeka
se je življenje prvotnih lastni-
kov zemlje, Aboriginov, popol-
noma spremenilo. Ob prihodu
Evropejcev na celino jih je bilo
okoli 300 000. Pripadali so 500
različnim plemenskim skupi-
nam in govorili veliko različnih
jezikov. Živeli so v kolibah iz
lesa in lubja. Preživljali so se
kot polnomadski lovci in nabi-
ralci. Selili so se za hrano. Hra-
nili so se pretežno z rastlinski-
mi plodovi, včasih pa tudi z
mesom zivah (kenguruja, mo-
drojezičnega skinka...), ki so
jih ulovili po točno predpisa-
nih načinih. Pri lovu so si po-
magali z bumerangom. Moški
in ženske so imeli ločene nalo-
ge. Tako je bil lov moška nalo-
ga, ženske pa so iskale, nabira-
le in pripravljale hrano ter bile
zdravilke. Otroci niso imeli po-
sebnih zadolžitev in so lahko
počeli prav vse, kar jim je pad-
lo na pamet. Ko pa so odrasli,
so za njih veljali strogi zakoni
plemenske skupnosti. Ustno
izročilo in stenske poslikave so
poskrbele za to, da se je kljub
nepoznavanju pisane besede
ohranilo veliko življenjskih
modrosti iz preteklosti.
Domorodci so živeli v sožitju
z naravo in živimi bitji v pre-
pričanju, da zemlja ne more
biti nikogaršnja last. Beli prise-
ljenci pa njihove kulture in od-
nosa do zemlje niso razumeli.
Prisvojih so deželo, jo poselih
in začeli izkoriščati. Nekatere
domačine so s silo odpeljali z
njihovih domov, mnogo jih je
pomrlo zaradi bolezni, ki so jih
s seboj prinesli Evropejci (kole-
re, koz, tuberkuloze), nekateri
pa so svojo zemljo prostovolj-
no zapustili in odpotovali na
nova območja z željo preživeti.
Število prvotnih prebivalcev se
je drastično zmanjšalo in ro-
dovna skupnost Aboriginov je
razpadla.
Razseljeni po vsej
celini
. v začetku tega stoletja so
imeli Aborigini zelo omejene
pravice do posesti in pri iska-
nju zaposhtve. Država je pod-
pirala jemanje otrok temnopol-
tim materam, če je le obstajal
sum o belem poreklu očeta.
Odvzete otroke so dajali v rejo
belim družinam z željo izkore-
niniti prepričanje domorod-
cev. Temnopolti domačini so
Dili odrinjeni na robove mest, v
revnejše predele. K slabemu
položaju so doprinesli še niko-
im, alkohol in opij, ki se jim
niso znali odreči. Živeli so v
revščini, kot osovraženi in za-!
smehovani berači ali pa so
opravljali manjvredna dela,
katerih pomena sploh niso ra-
zumeli. Pritisk nanje je z leti
popustil, diskriminacija pa je
ostala. Šele leta 1960 so poštah
državljani Avstralije, dobili vo-
lilno pravico in socialno pod-
poro. Dve leti kasneje so že
prvič volili. Leta 1992 jim je
bilo vrnjeno nekaj ozemlja,
kjer so lahko ponovno obudili
tradicionalni način življenja.
Avstralija je najbolj sušna,
najbolj ravna in s svojimi 7
686 848 km^ najmanjša celi-
na na zemlji. V času antične
Grčije so ljudje verjeli, da je
na jugu Zemlje kopno (terra
australis incognita), ki naj bi
bilo protiutež celinam na se-
veru. Dolgo je to ostajalo le
domneva, dokler niso ob av-
stralsko obalo pripluli Nizo-
zemci in jo poimenovali Nova
Holandija. Nekaj desetletij
kasneje, leta 1770, pa je na
jugovzhodno obalo, v Bota-
nični zaliv, z ladjo Endea-
vour, priplul angleški kapi-
tan James Cook in deželo raz-
glasil za posest britanske
krone. Osem let kasneje so
Evropejci na vzhodni obali
ustanovili angleško kazen-
sko kolonijo.
Danes so Aborigini razselje-
ni po vsej celini. Nekateri živi-
jo v puščavi, podobno kot pred
200 leti, drugi delajo na gove-
jih in ovčjih farmah, tretji pa
živijo v mestih. Slednji najbolj
pozabljajo na svoje izročilo in
prevzemajo evropski način
življenja. So na pomembnih
položajih v gospodarstvu, celo
v parlamentu, v različnih stro-
kah, zlasti umetnosti, literaturi
in športu. Še vedno pa je veliko
tistih, ki dneve izkoristijo za
poležavanje po parkih, pose-
danje po ulicah in nagibanje
steklenic piva. Tako so mlaha-
ve, opotekajoče se postave na
mestnih ulicah, ki zamaknjeno
zrejo v tla, nekaj povsem obi-
čajnega. Nasprotje temu so ra-
zigrani otroci v pisanih oblači-
lih, ki s svojimi radovednimi,
velikimi belimi očmi in smrka-
vimi noski živahno skačejo
naokrog.
Sanjski cas
Po prepričanju Aboriginov
se vse začenja v sanjskem ča-
su, ko naj bi živela sanjska
bitja, ki so potovala po celini
in oblikovala deželo. Vdihnila
so življenje različnim živim
bitjem, tudi človeku. Kot do-
kaz stalne prisotnosti so za
seboj pustila določene zemelj-
ske oblike. Takšno prepriča-
nje Aboriginov se kaže v nji-
hovem načinu življenja, raz-
mišljanju in kulturi. Ker je
vsak posameznik povezan s
preteklostjo, se istoveti z dolo-
čenim delom zemlje ali enim
od njenih bitij. Od tod spošt-
ljiv odnos do narave, njenih
zakonov, omejitev, do vsega,
kar jih obdaja. Svoje prepriča-
nje, zakone bivanja, umet-
nost, preteklost in sedanjost
združujejo v obredih, ki jih
izvajajo na t. i. svetih mestih,
naseljenimi z duhovi predni-
kov. Za take priložnosti si tele-
sa premažejo z različnimi na-
ravnimi barvami. Med obredi
pojejo in plešejo. Pravijo, da
glasbo sanjajo in je ne ustvar-
jajo. Tako se pesmi in plesi,
katerih tematika so živali,
rastline in pomembni dogodki
iz njihovega življenja, nikoli
ne ponovijo. Značilen abori-
ginski instrument je»didgeri-
doo« - dolga votla cev, v katero
pihajo in tako ustvarjajo zvok.
Zanimivo je, kako preprosto
izdelajo omenjeno glasbilo.
Evkaliptusovo palico enostav-
no podtaknejo termitom, da jo
izvotlijo in glasbilo je nareje-
no.
Sveta gora
Sredi prostrane rdeče ravni-
ne se točno v geometrijskem
središču kontinenta dviguje
skrivnostna gmota, visoka 348
m. Sveto mesto temnopoltih
ljudi - Ayers Ročk ali Uluru, kot
ji pravijo domačini. Največji
monolit, ki vabi turiste od bli-
zu in daleč, je simbol Avstrali-
je. Obstaja legenda o njegovem
nastanku. V času stvarjenja
sveta se je globoko pod zemljo,
iz dolgega sna, prebudilo eno
izmed mitičnih bitij - mavrična
kača. Ko se je želela zravnati, ji
je bila velika skala nad njo v
napoto in dvignila jo je na po-
vršje. Ostala je kot materialni
dokaz delovanja duhov predni-
kov. Tisočletja so tu molili in
uprizarjali svoje obrede tem-
nopolti domačini, danes pa se
tu zbirajo turisti, katerim gora
predstavlja le izletniško točko
in priložnost za fotografiranje.
Ali lahko nekdo s popolnoma
drugačno vzgojo, razmišlja-
njem in prepričanjem, resnič-
no dojame vrednost tega kraja
in njegovo sporočilo?
Že davno pred belim člove-
kom, pred približno 40-60
000 leti, pa so iz jugovzhodne
Azije, v icanujih iz lubja, pri-
pluli praljudje ter se izkrcali
na tropskem severu celine. S
seboj so pripeljali divje pse,
prednike današnjih dingov.
Poselili so celino. Njihove po-
tomce imenujemo Aborigini
(lat. »ab origine« - od začet-
ka)^_
Zahajajoči žarki sonca so go-
ro odeli v škrlatno-rdeče ogri-
njalo. Njeni spreminjajoči se
odsevi barv v objemu pojema-
jočega sonca so neutrudno go-
vorili, govorili. Zazdelo se je,
kakor da negibna velikanska
gmota, podvržena tisočletja
trajajočim vplivom okolja, pri-
poveduje zgodbo o temnopol-
tih ljudeh, ki jih je usoda tako
žalostno prikrajšala za njihov
način življenja.
BARBARAJAKŠA
Sveto mesto temnopoltih ljudi - Ayers Ročk ali Uluru, kot pravijo domačini.]
Izbrali smo najboljše
Prejšnji četrtek je komisija v
sestavi Tatjana Cmok, vodja
šentjurske knjižnice, likovnik
Jože Žlaus in člana redakcije
NT&RC Tatjana Cvim in Tone
Vrabl izbrala najlepše izdela-
ne voščilnice, ki ste jih poslali
na naš razpis.
Malo manj je bilo izdelkov kot
lani, med njimi pa nekateri zelo
lepi. Ponovno so se izkazali
malčki iz vrtcev in šolarji. Tako
smo med nagrajence uvrstih iz-
delke treh vrtcev in sicer: Anice
Čemejeve iz Kajuhove v Celju,
ki so poslali voščilnico na recikli-
ranem paprirju, ki so ga sami
izdelali, sledita pa vrtca Tončke
Čečeve na Hudin^ in enote
Center z voščilnicami, ki so na-
stale ob skupnem delu otrok in
vzgojiteljic (otroške risbe hišic
in snežakov v modrih barvah z
zlato konturo). Serijo voščilnic
so nam poslah tudi iz likovno
oblikovalnega krožka OŠ Lju-
bečna, izbrali smo prisrčno po-
dobo pujska.
Med ostaUmi sodelujočimi
nam je bil všeč izdelke Urške
Korenjak iz Drapšinove 17 v
Celju, ki je izdelala čipkast zvon-
ček na modri voščilnici, pa na
svilo narejena voščilnica v obliki
okroglega obeska Vike Koch iz
Gotovelj pri Žalcu.
Za najboljšo tako po likovni
kot vsebinski plati pa smo izbraU
voščilnico Andreje iz Škofje va-
si, ki pa žal ni dodala vseh svojih
podatkov, zato naj se nam čim-
prej javi.
Posebne pohvale pa so delež-
ni otroci z vojniške osnovne
šole, ki so izdelali kolekcijo neo-
bičajnih voščilnic (izjemne po
velikosti in obUki) ter družina
Jurgec iz Vojnika, ki je z voščil-
nico domiselno reklamirala No-
vi tednik (fotografije snežakov,
ki berejo časopis).
Vsem bomo priznanja in na-
grade podeUh v četrtek, 20. ja-
nuarja, ob 16. uri na krajši slove-
snosti, ki jo pripravljamo pod
pokroviteljstvom občine Vojnik.
Vsi nagrajenci bodo o tem pose-
bej obveščeni.     TC, Foto: GK
Izbrane najlepše voščilnice.
34

KAJ BI DANES KUHALI?
m
Imate radi palačinke?
Palačinke so hitro pri-
pravljene in z različnimi na-
devi primerne tako za pred-
jedi, glaven jedi ali sladice.
Osnovni recept za približ-
no 15 do 20 palačink: 3 jajca,
25 dag moke, 1/2 žličke soli,
2,5 dl mleka, 2,5 dl vode, ma-
slo ali olje za pečenje. Vse
sestavine zmešamo in pusti-
mo počivati približno pol ure.
Skutni nadev
Potrebujemo: 50 dag sveže
skute, šopek drobnjaka, šo-
pek peteršilja, sol, bel poper,
2 do 3 paradižnike.
Priprava: skuto dobro od-
cedimo in primešamo sese-
kljane začimbe, posoUmo,
popopramo. Z nadevom na-
mažemo palačinke, jih zvije-
mo in okrasimo s ploščicami
paradižnika.
Mesni nadev
Potrebujemo: 2 glavici če-
bule, 15 do 20 dag mesa, 1
rdečo in eno zeleno papriko,
2 do 3 žlice paradižnikove
mezge, česen v prahu.
Priprava: sesekljano čebu-
lo spražimo, primešamo na-
rezano papriko. Ko se zmeh-
ča, dodamo mleto meso in
prekuhamo s paradižnikovo
mezgo. Vse skupaj začinimo.
Namažemo palačinke in jih
zvijemo.
Zelene palačinke
Potrebujemo: 1 žlico sese-
kljane čebule, 5 dag masla, 1
žlico gladke moke, 10 dag špi-
nače, 1 rumenjak, sol, poper,
juho.
Priprava: sesekljano čebu-
lo spražimo, primešamo mo-
ko in premešamo, da dobimo
svetlo prežganje. Zamešamo
špinačo in prekuhamo. Od-
stavimo s štedilnika, posoli-
mo, popramo in vmešamo
rumenjak. S tem namažemo
palačinke in jih zvijemo. Za-
pečemo 5 minut v pečici na
250 stopinj C. Narežemo in
dodamo v juho dk preden
serviramo. Lahko pa jih po-
nudimo cele kot predjed.
Jabolčne
palačinke
Potrebujemo: 6 jajc, 8 dag
moke, 1,5 dl mleka, 2 jabolki,
4 žlice masla, cimet, sladkor v
prahu za posipanje.
Priprava: zamešajmo jajca,
moko in mleko, da dobimo
gladko zmes, ki jo pustimo
počivati 10 do 15 minut. Jabol-
ka olupimo, izdolbemo sredi-
no in narežemo na 5 mm
debele ploščice. V ponvi se-
grejemo maščobo, ulijemo te-
sto in razporedimo jabolka.
Spečemo z ene in druge stra-
ni ter potresemo s cimetom in
sladkorjem v prahu.
Pisane palačinke
Potrebujemo: 30 dag bo-
rovnic, 13 dag moke, 2,5 dl
mleka, 2 dag mletih lešnikov,
2 jajci in rumenjak, 1 žlico
sladkorja in malo za potrose-
nje, 5 dag masla, sol.
Priprava: z mešalnikom
zmešamo mleko, 3 dag stop-
ljenega masla, moko, 1 jajce
in 2 rumenjaka, sladkor in
malo soh. Primešamo lešnike
in sneg beljaka, v namaščeno
ponvico pa damo četrt olja.
Razporedimo četrtino pre-
branih, opranih in odcejenih
borovnic. Pečemo na nizki
temperaturi z ene in druge
strani 5 minut. Preden postre-
žemo, posladkamo in ponu-
dimo s kroghco sladoleda.
MAJDA KLANŠEK
Zdravje pred
računalniškim ekranom
če imamo pri svojem de-
lu ali hobiju veliko opraviti
z računalnikom (in ostali-
mi elektronskimi naprava-
mi), skrbimo, da po nepo-
trebnem ne sedimo ali sto-
jimo pred prižganim ekra-
nom.
Med delom večkrat (naj-
bolje vsakih 20-30 minut) za
kratek čas vstanemo, se pre-
tegnemo in odidemo stran
od računalnika, opravimo
nekaj vaj za očesne mišice,
razgibamo celo telo, globoko
zadihamo in se sprostimo ter
.razmišljamo ali počnemo ne-
kaj, kar nas osrečuje ali vsaj
razvedri in spravi v dobro
voljo. Morda kar preprosto
in učinkovito globoko zeha-
nje in pretegovanje. Kadar
čutite, da ste prenapeti, preo-
bremenjeni in prenasičeni,
vstanite in se sproščeno
sprehodite po prostoru, nato
pa se pretegnite kot lenobna
muca in vsaj nekajkrat zaze-
hajte. Metoda je priporočlji-
va tudi zjutraj. Ne glede na
to, kako se vam mudi, si vsa-
ko jutro vzemite minuto ali
dve za organizmu prijazno
zehanje in pretegovanje - ta-
ko boste lažje, bolje in pred-
vsem bolj zdravo in vitalno
skočili v novi dan.
Odločimo se lahko tudi za
preprosto, organizmu prijaz-
no masažo, ki traja le kratkih
pet minut. Z njo si s krožnimi
masažnimi gibi in blagim pri-
tiskom pomagamo proti stre-
su. Tovrstna masaža pomirja.
razbremenjuje, sprošča in da-
je novih moči. Poteka pa v
treh stopnjah:
- lica si pokrijemo z dlanmi
in jih ogrejemo z blago masa-
žo, ki jo postopoma razširi-
mo še na nos, čelo in brado,
dokler se ne ogrejejo; najdlje
pa se zadržimo na licih, s
katerimi masažo tudi zaklju-
čimo;
- zapremo oči in s krožnimi
gibi v smeri urinega kazalca s
konicami prstov nežno masi-
ramo vrh ličnih kosti pod oč-
mi;
- s konicama kazalca in sre-
dinca nežno masiramo pre-
dela senc na obeh straneh.
Začnemo z blagimi krožnimi
gibi, ki preidejo v rahlo priti-
skanje.
Za konec še nekajkrat glo-
boko vdihnemo in se ponov-
no lotimo dela. Kot alternati-
vo pa si lahko izmislimo učin-
kovito »metodo zatemnitve«.
Ta je primerna zlasti za vse, ki
imajo kakršnekoli težave z
očmi in pri delu veliko časa
prebijejo pred zasloni (TV, ra-
čunalnik, filmsko platno, mi-
krofilm, svedobni efekti ipd.).
Zavzemite čimbolj sproščeno
sedečo pozo, nekajkrat glo-
boko vdahnite skozi nos in
izdatno izdahnite skozi usta,
nato pa zaprite oči in si jih
narahlo pokrijte z dlanmi. Pri
tem čimbolj globoko in umir-
jeno dihajte, nato odprite oči
in intenzivno glejte v zaprte
temne dlani.
Na pragu tretjega tisočlet-
ja mora biti računalnik pred-
vsem človekov prijatelj in
zaveznik (tihi sodelavec), ne
pa moteči spremljevalec,
nasprotnik ali celo sovraž-
nik.
KOZMETIČARKA
SVETUJE
S paro nad ogrce
Vsak teden si lahko same
privoščite paro, s katero si
boste lažje očistile zamaše-
ne pore, predvsem zvečer.
Postopek je sledeč: prelijte
polovico skodelice posušenih
zelišč (timijan, žajbelj, kamilica)
z litrom vroče vode. Počakajte
toUko časa, da v vodo že lahko
potopite svoje komolce. Takrat
ima sopara pravo temperaturo
za postopek parjenja. Preko
glave se pokrijte z brisačo,
obraz nagnite nad soparo in
vztrajajte 5 minut. Obraz si obri-
šite. Če ste vešče, si lahko sedaj
s pomočjo papirnatih robcev
previdno iztisnete razmehčane
komedone (ogrce). Uporabite
primeren peeling (glede na tip
kože) in na koncu še tonik ter
predvsem vlažilno kremo.
Opozorilo: postopek parje-
nja ni priporočljiv pri kožah,
ki imajo razširjene žilice.
Kozmetičarka VESNA
Meso v prehrani
V Sloveniji smo podobno
kot drugje v razvitem svetu
priča stagnaciji in celo
zmanjševanju prireje in po-
rabe mesa. To zmanjševanje
gre predvsem na račun go-
vedine in svinjine, medtem
ko poraba perutnine zmer-
no, toda stalno narašča.
Vzrok takih premikov v
prehrambenih navadah ljudi
je v spremembi načina življe-
nja, deloma tudi nižje cene in
izredne popestritve ponudbe
perutnine, predvsem pa zara-
di priporočil strokovnjakov,
različnih zdravstvenih organi-
zacij, organizacij potrošnikov,
da se uživa manj maščob,
predvsem nasičenih, in manj
rdečega mesa, da bi prepreče-
vali bolezni srca in ožilja ter
različnih oblik raka. Danes se,
v nasprotju s predhodnimi tr-
ditvami, tudi te ustanove stri-
njajo, da je redno uživanje
zmernih količin vseh vrst pu-
stega mesa koristno za zdra-
ve ljudi.
Odklanjanje mesa (vegeta-
rijanstvo) in ostalih živalskih
pridelkov (veganstvo) ima
različne vzroke. Glede na šte-
vilčnost pripadnikov so na pr-
vem mestu etično-religiozni
vzroki. Religiozno pogojeno
vegetarijanstvo je motivirano
posebej z verovanjem v rein-
karnacijo duše; uživanje me-
sa bi bilo neke vrste kanibali-
zem. Na drugem mestu glede
vzrokov za vegetarijanstvo je
najbrž težnja po drugačnost,
kar pomeni obnašanje po
modi tudi zaradi medijske
podpore alternativnosti. Za
njih ni sprenevedanje, če ku-
pujejo obuvalo ali osebne
predmete iz pravega usnja.
Šele na tretjem mestu po za-
stopanosti so tisti, ki iz filo-
zofsko-etičnega prepričanja
in sočutja do živah ne jedo
mesa.
Izravnana prehrana je taka,
ki vsebuje vse osnovne in po-
membne hranljive snovi v ko-
ličinah in razmerjih, da zadoš-
čajo za maksimalno delovanje
vseh funkcij organizma. No-
beno živilo samo ne more
predstavljati uravnotežene
prehrane. Uravnoteženo pre-
hrano je mogoče doseči le s
primernim sestavljanjem
obrokov z različnimi živih, od
katerih vsako v hrano vnaša
snovi, ki ga sestavljajo. Orga-
nizem pa ne potrebuje živil,
ampak hranljive snovi, ki jih
vsebujejo. Zato je uravnoteže-
no prehrano mogoče doseči
na nešteto načinov, od katerih
so nekateri bolj, drugi manj
enostavni. Eno bolj preprostih
načel je: pestra prehrana aU jej
vsega po malem. Nobeno živi-
lo ni nenadomestljivo. Tudi
meso za življenje ni nujno po-
trebno živilo, toda pestro,
izravnano prehrano je z me-
som lažje doseči. Meso je bo-
gato z beljakovinami vehke
biološke vrednosti, bogato je z
esencialnimi mikroelementi,
predvsem železom, cinkom in
selenom, ki so, razen tega,
zelo dobro izkoristljivi. Meso
je bogato tudi z vitamini B
skupine.
Meso pa je v novejšem času
izpostavljeno zelo kritičnim
pogledom, ker vsebuje maš-
čobe, nasičene maščobne ki-
sline, holesterol, purine in tu-
di kancerogene snovi. Meso
pogosto velja tudi za energij-
sko bogato hrano in živilo, s
katerim človek zaužije veliko
soli. Zaradi omenjenih pogle-
dov na meso ga pogosto po-
vezujejo s »civilizacijskimi«
boleznimi, kot so: prevelika
telesna teža, povečan krvni
tlak, sladkorna bolezen, pro-
tin, bolezni srca in ožilja, ra-
kasta obolenja. Vsi ti očitki
pravzaprav lahko držijo, saj
nobeden od teh ni popolno-
ma izmišljen, če je zaradi pre-
tirane uporabe mesa prehra-
na neuravnotežena. Tako v
mesu ni npr. prehranske vlak-
nine, nekaterih vitaminov, an-
tioksidativno aktivnih snovi
in nekaterih mineralnih sno-
vi, kar pomeni, da jih mora-
mo vnesti v obrok z drugimi
živih.
Sicer pa se na zahteve po
»zdravju varnejših« mesni-
nah odziva tudi mesna indu-
strija z razvojem novih izdel-
kov in sicer:
- mesnin z manj maščob
(zamenjava dela živalski
maščob z maščobnimi nadc
mestki) in/ali z maščobaii
spremenjeno sestavo (zamt
njava živalskih maščob z rasi
hnskimi olji);
- mesnin z manj ali varnej
šimi aditivi (zmanjšanje oj
delna ali popolna zamenjav
kuhinjske in nitritne soli, fo«
fatnih preparatov ter klasii
nega dima).
Svetovna in nacionaln
zdravstvene organizacije sv(
tujejo zmanjšanje porabe m
sa v prehrani za boljše zdrai
je človeštva. Tega načela p
se premalo zavedamo, saj J
vedno velja, da odrasli preb
valci Slovenije v primerjavi
priporočili uživamo mes
prepogosto in v preveliki po'
prečni dnevni količini, prepi
gosto uporabljamo cvreni
kot način priprave in prem,
lokrat odstranjujemo vidi
maščobe.
Mag. SIMONA RUČIGA
dipl. in

35
Ljubezen in zvezde
Vas zanima, kako sta povezana znamenje horoskopa in vaše ljubezensko življenje?
Prav gotovo se vsak človek
že od pubertete dalje sprašuje,
kakšen naj bo ali bi moral biti
njegov idealni partner za lju-
bezen, tako po fizičnem iz^e-
du kot tudi po značaju, v duši.
Mladino seveda najbolj zani-
ma telesna privlačnost. Ljube-j
ženska rast je povezana s celo i
kopico izkušenj, dobrimi im
slabimi. Že od nekdaj vemo, da
se nekateri ljudje medsebojno
privlačijo kot magnet, drugi
pa so si že na videz antipatični.
Ljubezensko bolj aktivni ljud-
je lahko kmalu primerjajo, ka-
teri partner ali partnerica mu
je bolj ustrezala - z nekaterimi
se počutimo kot v sedmih ne-
besih, z drugimi pa kot na
pogrebu.
Mladi ljudje se dostikrat po-
ročajo na lepe oči, kot se reče,
brez neke življenjske in ljube-
zenske zrelosti, in zato v zad-
njih desetletjih razpade več kot
polovica zakonov. Hitro izgori-
jo svojo strast in si postanejo
nezanimivi. Drugi pa so vse
življenje zvesti enemu partner-
ju, so bolj ali manj zadovoljni z
njim in tudi sami s sabo.
Zakaj nam v ljubezni eni bolj
odgovarjajo in drugi manj?
Mar je to zapisano že v zvez-
dah, naši kozmični usodi? Za
marsikoga prava ljubezen os-
tane skrivnost vse življenje. De-
lovanje planetarnih energij nas
je tudi na tem področju ustvari-
lo zelo različne.
Ogenj in
izgorevanje strasti
Ovni včasih izkoristijo vsako
priložnost, ki se jim poriudi,
zato jim je zmanjka energije za
ljubezen na dolge proge. Ko pa
se enkrat resnično zaljubijo, po-
gosto svojega izbranca idealizi-
rajo ter ga iskreno in nesebično
ljubijo. Zanesejo se na svojo
intuicijo, ki jih nikoh ne prevara.
Če imate za soprogo Ovnico, je
bolje, da ste ambiciozni, ker ne
prenesejo lenarjenja in brezcilj-
nosti. To velja za vsa tri ognjena
znamenja. Vendar so ljubosum-
ne in rade tekmujejo z drugimi,
ker jim njihov ego ne dopušča
nič slabšega od tega, da so prve
in edine. Ambiciozne in aktivne
so tudi v smislu družbenega
ugleda in prestiža. Časten polo-
žaj in uspeh sta jim nadvse
pomembna.
Lev kot stabilen ognjeni
znak sploh ne potrebuje do-
datnih ur učenja ljubezni. Čut
za estetsko in erotiko mu je
zapisan že v krvi. Tako v lju-
bezni kot spolnosti so lahko
odlični, če se malo potrudijo;
morajo biti najboljši, česa dru-
gega niti ne pričakujejo. Če jih
razdražite, lahko delujejo og-
njeno in vzkipljivo tako v po-
stelji kot v prepiru. Ko nekoga
vzljubijo, niso avanturisti, am-
pak solidno stabilni. Ni se jim
dobro zameriti, ker so močni
tako sovražniki kot ljubimci.
Strelec čuti v sebi močno
potrebo po svobodi in tako se
obnaša tudi v ljubezni in pri
seksualnih aktivnostih. Običaj-
no niso ljubosumni, a hočejo
užitke tudi zase. V principu ne
znajo biti zvesti, ker so nesta-
novitni in se hitro naveličajo
(največ ločitev je ravno med
strelci in dvojčki). So razisko-
valci novih obzorij telesa in du-
ha. V spolnosti za njih velja, da
priložnost dela lopova; in tudi,
ko končno iz svojega intimne-
ga življenja naredijo kaos, niso
preveč presenečeni - vedo, da
je še veliko novih ljudi na svetu.
Voda ali globolce
emocije
Rak in še posebej Rakica pa v
ljubezni udarja na čisto poseb-
ne strune. Predstavniki tega
znamenja so globoko senti-
mentalni, sočutni in občutljivi.
Ko se zaljubijo, kar jim ne pred-
stavlja problema, so prepričani,
da se je treba za ljubezen žrtvo-
vati. Da je to tisto, kar jih žene v
življenju. Včasih so neselektivni,
ker imajo ogromno potrebo po
ljubezni, nežnosti in pripadanju
dragemu bitju. Seksualno so ze-
lo dinamični in izvirni, zvesti in
iščejo priznanje od- partnerja,
da so edini in najboljši. Partner-
ju lahko ostanejo privrženi tudi
tedaj, ko jih izkorišča ali celo
odbija od sebe.
Škorpijon je tisto bitje, ki
predstavlja eros sam. Libido -
ime ti je Škorpijon, bi lahko
zapisali. Rojeni pod tem zna-
menjem vedo, kaj je erotika.
Njihova ključna napaka je moč-
na ljubosumnost in pogosto
agresivno obnašanje do part-
nerja. Gorje, da bi Škorpijona
prevarali in mu to tudi povedali
- pričakujete lahko vesoljni po-
top. Lahko so narcisoidni in av-
todestruktivni. Če jih partner
zapusti, jim njihov ego ne da
miru, da bi se s tem sprijaznili;
znajo težiti še veliko časa, po-
tem ko je pravzaprav že vsega
konec. Takšna strast in egoma-
nija sta nekaj, česar razumsko
ne zmorejo obvladati.
Ribi pa je znamenje, ki poo-
seblja romantiko, solze, senti-
mentalnost in globoka čustva.
Mistične in občutljive Ribe so
lahko v spolnosti zelo pasivne
in ubogljive; za njih je predaja-
nje pravi ljubezni absolut, brez
katerega ne gre živeti. Globoke
emocije vladajo tako razumu
kot volji. Če so v ljubezni ne-
srečne, pogosto psihosomat-
sko zbolijo; ko pa se znova
zaljubijo, so kot prerojene in
hitro splavajo med ovirami živ-
ljenja. So skladne in erotične; in
če kdo poleg Raka ve, kaj je
prava ljubezen, je to prav goto-
vo čustvena Ribica.
Zraic ali
emocionalna
površnost
Za E>vojčka je spolnost način,
kako premagati dolgčas in mo-
notonijo vsakdana. Sicer se zna-
jo predati tej dejavnosti, a spol-
nost jemljejo dokaj neresno,
ker jim to ni najvažnejša stvar v
življenju. V ljubezni so lahko
nestanovitni in spremenljivi,
včasih celo totalno nezainteresi-
rani za spolnost. Raziskave so
pokazale, da so najmanj zvesti
ravno Dvojčki in Strelci. Kot
vsak dvojni, dualistični znak tu-
di Dvojček išče ravnotežje in
zna biti izbirčen; pogosto jim
manjka sposobnost, da bi se
resnično poglobili v čustva part-
nerja.
Tehtnice lahko le prava lju-
bezen spravi v pogon in na
pravi tir, kot se reče. So ideali-
sti, ljubljeno osebo kujejo v
zvezde, njihova zaščitnica
Afrodita jim lahko z opojnimi
semeni premaže oči, da so po-
tem premalo selektivne in ob-
jektivne. V ljubezenskem pre-
dajanju so nežne in prefinjene,
v spolnosti rade pretiravajo.
Neka ameriška anketa je poka-
zala, da je med por no zvezdi-
cami ravno največ Tehtnic. Ze-
lo pomemben jim je zunanji
izgled partnerja - intelekt, če-
prav ni zanemarljiv, je sekun-
darnega pomena.
Vodnar pa je tisto znamenje, ,,
ki mu je svoboda ljuba nad vse.
Tudi v ljubezni. Ker je to vendar-
le stabilni znak, so lahko privr-
ženi enemu partnerju vse življe-
nje, če imajo srečo pri izbiri.
Seksualna aktivnost jim je neke
vrste vzporedna zabava, ne pa
primarno opravilo reprodukci-
je. »Zakaj pa se ne bi poročila!«
je pogost odgovor na življenj-
ska vprašanja. Vodnarji so hu-
mani in razumevajoči partnerji,
seveda, če imajo osebo resnič-
no radi. V spolnosti so lahko
nepredvidljivi.
Zemlja ali
čustvena inhibicija
3iki so,tako v ljubezni kot
tudi v spolnosti predvsem čutni
in taktični. Verjamejo samo v
tisto, kar vidijo ali česar se doti-
kajo. Bikice ne marajo nesta-
novitnih partnerjev, na katere
se ne morejo zanesti. Zvestoba
in iskrenost jim veliko pomeni-
ta. Težko pa izražajo svoje naj-
globlje emocije ali govorijo o
njih, običajno imajo malo
zaupnikov. Čustveno se Bik na-
veže sčasoma in to preko čut-
nih doživetij in spoznanj. Če
želite toplo ženo in dobro ma-
mico, potem se nujno morate
poročiti z Bikico.
Device se v ljubezni obnaša-
jo daleč od tega, kar pravi nji-
hovo ime. So zelo pedantne;
najprej bodo preverjale vašo
pamet in intelekt in šele nato
tisti kos mesa. In šele nato
ostalo, če bo sploh kaj ostalo.
Udarjene so na higieno in redo-
Ijubje, zdravje in čistoča sta jim
na prvem mestu. Device so
globoko v sebi sramežljive in
negotove vase, zato potrebuje-
jo močnejši karakter, ki jih ob-
vlada. Ko so resnično zaljublje-
ne, so predane in se žrtvujejo
za ljubezen. Torej - če želite
zvabiti Devico v posteljo, si prej
dobro pristrizite nohte na no-
gah, sicer boste poslušali morje
očitkov.
Kozorogi so kot potomci
Dioniza lahko demonsko
strastni, pa tudi resni in konzer-
vativni. Včasih lahko najbolj
ljubijo sebe - ne prizadene jih
preveč. Imajo močna, a skrita
čustva, s katerimi ne razsipava-
jo okrog. V postelji so lahko
trmasti kot kozli, ko se resnič-
no čustveno navežejo na part-
nerja. Zunanja navidezna hlad-
nost in zadržanost ne izraža
pravega stanja v srcu. Znajo biti
cinični in sarkastični, dokler
človeku ne zaupajo, a to so le
obrambni mehanizmi, ker se v
resnici bojijo, da bi jih ljubljena
oseba prizadela. Od razočaranj
si zelo počasi opomorejo. V
spolnosti so kot staro vino: čim
starejši so, tem boljši okus ima-
jo.
mmmmmmm jan zoreč
■ I
36
eUSBA
še tisoč icilometrov
Nova plošča skupine California z njihovimi uspešnicami
Skupina California je lani
septembra praznovala 10-let-
nico. Z letom 1999 so fantje kar
zadovoljni, saj so njihove
skladbe poslušalci zelo radi
poslušali. Njihov album so do-
bro sprejeli tudi kritiki. Fantje
so imeli tudi veliko koncertov,
predvsem na Primorskem in
Gorenjskem, na Štajerskem pa
je bilo teh nastopov bolj malo.
Vehk hit skupine California
je skladba Ledena ptica, ki je
bila napisana za Dadija Daza,
za katerega je prav Matjaž Zu-
pan, s katerim sem se pogovar-
jala, napisal kar nekaj uspe-
šnic. »Ne morem mu dati vseh
dobrih komadov in tega sem
obdržal za bend in to je bila
tista prva prelomnica predlani,
da smo mi po približno štirih
letih imeli pesem, ki se je zelo
veliko vrtela. Ustavil bi čas je
bila pa samo pika na i.«
Leto 1999 si boš zapomnil
tudi zato, ker ni praznovala
samo skupina, temveč si tudi
sam praznoval 30. rojstni
dan. Se je zasedba v 10 letih
kaj spremenila?
Klaviaturisti so se izmenjali
kar štirje, ostali člani ne. Spremi-
njajo pa se časi. S svojim glasbe-
nim udejstvovanjem na tej sce-
ni, ko delam za druge, nabiram
dodatne izkušnje. Deset let je
doba, ko se ti delo obrestuje, jo
je pa težko dočakat.
Imate kakšne posebne že-
lje za prihodnje?
Čas bo vse prinesel, ker ga
ne moremo ustaviti do konca,
lahko ga samo za trenutek na
koncertih, kjer pozabimo na
to, da gre naprej ali ko poslu-
šamo pesmi. Zaenkrat smo ze-
lo veseli, da se vse odvija bolj-
še kot po načrtih. Zadnji pro-
jekt je zelo uspešen. Kaj bo pa
naprej? Ideje imamo, tako da
mishm, da glede tega ne bo
nobene zime. Včasih je situa-
cija odvisna tudi od trga.
Kaj pa tvoja samostojna
kariera? Poznamo te tudi kot
MZ Hektorja. Si kdaj razmiš-
ljal, da bi se posvetil samo-
stojni poti?
Ne, o tem nisem razmišljal.
Projekt MZ Hektor je nastal
pred približno štirimi leti, ta-
krat, ko je bila glasba, ki jo
izvajamo s skupino, neaktual-
na. Pubhka si je zaželela v tem
času nekaj drugega. Doma
sem imel narejenih nekaj os-
nutkov za dance pesmi. Zade-
va je uspela. Naredil sem še
nekaj komadov, ki so bili kar
uspešni, s tem pa sem začel
tudi sodelovati v Ljubljani z
D.J. Timemom in z njimi smo
naredili kar nekaj uspešnic v
tistem času. Ves ta čas, ko sem
deloval kot MZ Hektor, smo s
Californio redno igrali. Sem
glasbenik in rad nastopam v
živo in to mi je predvsem v
zadovoljstvo.
Še tisoč kilometrov je uspe-
šnica, s katero ste nastopili na
izboru za pesem Evrovizije.
Tudi ta pesem je bila napisa-
na za Dadija Daza, ampak on je
imel na plošči dovolj pesmi.
Prišla je ponudba, če bi naredil
kakšen komad za Emo in sem
rekel, da novega ne bi naredil,
pokazal pa sem nekaj pesmi,
med njimi tudi Ustavil bi čas in
Še tisoč kilometrov, ki so ga
izbrali. To je zelo živahna, dru-
gačna, malo bolj rockerska pe-
sem. Tekst sem priredil tako,
da je na Emi zvenelo, kot da
govorimo o našem vstopanju v
Evropo, da je tisoč kilometrov
za nas prevelik zalogaj, ker so
nas na pol poti nagnali nazaj.
Za na ploščo sem ga priredil,
kot da nekdo išče svojo pobe-
glo žensko nekje v Indiji, da se
mu pokvari star avto, ga oropa-
jo in mora nazaj.
Kakšno je tvoje mnenje o
festivalih?
Na festivalih so ljudje, ki
imajo malo več vedenja o glas-
bi. Vsaj oni tako mislijo. Samo
poglejmo, kakšni so naši festi-
vali in kakšne pesmi izbirajo.
Vem, da pesem Mirana Ruda-
na. Vse zaradi nje, ki je uspe-
šna, ni bila sprejeta na festi-
val. Tudi naša Stara barka ni
bila sprejeta. Vem, kaj je do-
bra pesem. Če nekdo, dva ali
trije pametni rečejo, da to ni
dobro, je to njihov problem,
imajo pa potem slab festival.
Reci, da si nora name je
skladba, za katero si naredil
besedilo, glasbo in aranžma.
To pa je značilnost tudi skoraj
vseh ostalih pesmi na albumu.
To je zelo lepa pesem, eno-
stavna. Nastala je poleti, ko je
bilo zelo deževno. Punce mi
dosdkrat rečejo, da jim je ta
pesem najbolj všeč. Pesmi na
albumu so nastajale dve led in
odločil sem se, da mora bih ta
plošča dobra v pop smislu.
Se je včasih težko odločiti,
katero skladbo boš pustil za
skupino in katero boš dal
kakšnemu drugemu pevcu?
Ni težko. Ko vem, da pišem
za drugega izvajalca, niti ne
pomislim nase, poskusim za-
čutiti njegov glas. Čeprav je
bila na primer pesem Naj vino
tvoj poljub sladi, ki jo je zapel
Miran Rudan, napisana za Vi-
lija Resnika.
SIMONA BRGLEZ
FULL COOL DEMOTOP
Avdicija bo 25. januarja
Na Radiu Celje smo včeraj začeli že s četrtim krogom Full
Cool Demo Topa. Tlidi v letos bomo vsako drugo sredo v
mesecu na Radiu Celje ob 18. uri predstavljali mlade, ki radi
pojejo in ki želijo posneti skladbo v glasbenem ateljeju Coda
v Celju. Vsi, ki radi pojete, ste stari manj kot 18 let in bi se
tudi sami radi preizkusili v petju in snemanju, pridite na
avdicijo, ki bo 25. januarja ob IZ uri na Radiu Celje.
V prvi oddaji letošnjega Full Cool Demo Topa ste lahko
poslušali Leo Jurgec, ki se je predstavila z demo posnetkom
skladbe Vrtimo planet, Aleksandra Dežan je izbrala skladbo
Mama, Mateja Jovanovič pa skladbo Neka mi ne svane.
Obkrožite izvajalko, ki vas je najbolj navdušila, vaše glasove pa
bomo prišteli h glasovom, ki so nam jih včeraj v živo zaupah
naši poslušalci. Zmagovalka oddaje se bo lahko predstavila v
javni finalni oddaji, ki bo konec leta. SIMONA
©   LEA JURGEC - VRTIMO PLANET
©  ALEKSANDRA DEŽAN - MAMA
(3)   MATEJA JOVANOVIČ - NEKA Ml NE SVANE
Jubilejni festival v Sleverjanu
Za Ptujem je najstarejši slovenski festival domače glasbe v
Števerjanu. Ptuj je slavil lani, Števerjan bo letos od 7. do 9.
julija, ko bodo na prostoru med borovci pripravili 30. festi-
val. Prizadevni Števerjanci so že objavili razpis, ki velja do
15. maja.
Prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo slovensko
narodno zabavno glasbo. Vsak ansambel bo izvajal dve skladbi.
Ena mora biti izvirna in prvič zaigrana v Števerjanu, druga pa iz
zakladnice slovenske narodno zabavne glasbe. Prva dva večera
bosta predtekmovanji, v nedeljo pa veliko finale. Za najboljše je
pripravljenih osem vabljivih nagrad. Ansambli se lahko prijavi-
jo na naslov: S.K.P.D. »F.B.Sedej«, Trg Svobode, št. 6, 34070
Števerjan, Gorica, Italija. TV
Rcidijski dvoboj
v nedeljo, 16. januarja, bo ob 11.10 uri v programu
Radia Celje v glasbeni oddaji veliki finale med zmagoval,
cema Domačih 5 in Domače 4, ki se bosta s pomočjo
poslušalk in poslušalcev pomerila za naj vižo na Radiu
Celje v letu 1999.
Srečah se bosta dve mladi glasbeni skupini iz občine Laško;
zmagovalec Domačih 5 Kvintet Dori in zmagovalec Domačih
Mlade frajle. Fantje proti dekletom, sodniki pa bodo poslušalci
oziroma njihovi ljubitelji. Obe skupini sta z uvrstitvijo v finala
dosegli izjemen uspeh. Za njima so ostah mnogi znani sloven-
ski ansambli z odličnimi vižami. Tekmovanje je bilo dolgo in
naporno, zato bo slavje zmagovalca tohko večje. V finalu bomo
sprejeli 80 glasov, da bo odločitev res prava. Oba finalista se
bosta v spomladanskih mesecih predstavila na posebej priprav-
ljenem koncertu. . TV
VIŽA STOLETJA
Za zlato, srebrno in
bronasto zibico
Vse bolj opazno in pri-
ljubljeno tekmovanje za
naj vižo stoletja na področ-
ju narodno zabavne glasbe
v Sloveniji se počasi pribli-
ž uje velikemu finalu, ki bo
v četrtek, 10. februarja ob
19. uri v dvorani Golovec v
Celju.
V programu se bo zavrtelo
36 skladb, med katerimi bo-
do poslušalci in poslušalke
izbrali tri najbolj všečne, ki
bodo nagrajene z zlato, sre-
brno in bronasto zibko. Že
zdaj je jasno, da bo to doslej
največji praznik slovenske
narodno zabavne glasbe, saj
bodo prišli domala vsi, ki na
tem področju kaj pomenijo.
Mnogih odličnih ustvarjal-
cev slovenske narodno za-
bavne glasbe, žal, ni več med
živimi, lepo pa je, da živijo
njihove melodije, katere bo-
do v Celju izvajali drugi,
mlajši izvajalci.
Ob Večeru in Novem tedni-
ku sta se v finalu pridružila
še ljubljanski Dnevnik in Slo-
venske novice, sodeluje več
radijskih postaj in VTV Vele-
nje, ki je nekakšen zbirnik
celotne akcije. VTV Velenje
vsak četrtek ob 21. uri pri-
pravi enourno informativno
oddajo, bo pa tudi posnela
celotno finalno prireditev ter
jo kasneje predvajala v raz-
hčnih terminih.
Danes objavljamo prvih
osemnajst finalistov. Vaša
naloga je, da na kupon napi-
šete vaše kandidate za naj-
višja mesta. Dopisnico s ku-
ponom pošljite na VTV Vele-
nje, Žarova 10, Velenje ali m
Novi tednik, Prešernova 19
Celje. Glasovanje boste po
novih še prihodnji teden, kc
bomo objavili še preostali!
18 finalistov. Organizator sf
je odločil, da bodo obisko
valci na finalni prireditvi iz
birali še vižo večera.
Vstopnice lahko rezervirata
pri VTV Velenje (063-868
511), na prodaj pa bodo v dvo
rani Golovec v Celju, VTV Ve
lenje. Radio Celje, Radio Šta
jerski val Šmarje pri Jelšah
Kompas Celje in še drugje, kai
bomo objavili v prihodnji šte
vilki Novega tednika.
Prvih osemnajst finalistov
Na Golici (Avseniki), N;
paure (Štirje kovači), Jesei
ihti (Klaužar), Vrh planil
(Slak), Veselo v Kamnik (Po
Ijanški), Šumijo gozdovi do
mači (Vesele Štajerke), Tam
kjer murke cveto (Avseniki)
Te domače viže (Fantje ;
vseh vetrov). Na Robleki
(Avseniki), Zlati časi (Krašk
kvintet). Ko se ptički ženiji
(Vili Petrič), Vsi na Ples (Mi
belič). Savinjska dolina (Vi
tezi polk in valčkov). Slove
nija, od kod lepote tvoje (Av
seniki). Veseli muzikan
(Slovenski muzikantje), ^
dolini tihi (Slak), Cvetje '
jeseni (Dovžan) in Ko v noŠ(
se odenem (Alpski kvintet).
Vse novosti o največjem iz
boru slovenske naj viže
boste slišali v četrtek, 13. ja
nuarja, ob 21. uri na VT^
Velenje.
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Celjska pevka VIVIAN kljub temu, da pričakuje svojega prvega
otroka, ne počiva. Z ekipo Štajerc production je naredila remix
pesmi »Iluzija«, ki ga je skupaj z originalno verzijo z njenega
drugega albuma »Čas za ljubezen« pred kratkim na promo-single
plošči objavila založba Megaton. Single je obenem tudi najava za
njen novi album, ki bo izšel v začetku pomladi, na njem pa bodo
v obliki 45-minutnega mixa zajete njene stare uspešnice.
Prejšnji teden je ameriška
National Academy Of Recor-
ding Art And Science objavila
listo nominirancev letošnje (že
42.) podelitve glasbenih nagrad
Grammy, ki bo 23. februarja, v
Los Angelesu. Največ nomina-
cij, kar deset, je letos zbral do
sedaj na tovrstnih podelitvah
nagrad neupravičeno prezrti
CARLOS SANTANA. Mehiški
kitarski polbog je lani navdušil
z izjemnim LP-jem »Supernatu-
ral« in singlom »Smooth« - oba
omenjena izdelka se bosta med
drugimi potegovala tudi v dveh
najbolj prestižnih kategorijah
(pesem leta in album leta).
Temnopolte soul sirene TLC so
si s come-back albumom »Fun-
mail« prislužile šest nominacij,
najbolje prodajana skupina leta
1999 BACKSTREET BOYS se
bo potegovala za nagrade v šti-
rih kategorijah, prav toliko pa
jih je zbral tudi RICKY
MARTIN (na sliki). Najbolj
razočarana nominiranka je za-
gotovo najstniška zvezdnica
BRITNEV SPEARS, ki bo,
kljub temu, da je bila lani naj-
bolje prodajana solo artistka v
ZDA, v najboljšem primeru do-
mov odnesla le dva kipca. Sicer
pa je komaj 17-letna bionda na
Švedskem pred nedavnim po-
snela šest novih skladb, ki naj bi
na njenem drugem LP-ju - prvi
je že presegel magično naklado
deset milijonov prodanih izvo-
dov - izšle v drugi polovici tega
leta.
Evropski glasbeni velesiU
Švedski v drugi polovici devet-
desetih na svetovno glasbeno
sceno razen art-poperjev The
Cardigans ni uspelo lansirati
niti enega samega velikega no-
vega imena. Ace Of Base so se
po nekajletnem premoru lani
prebili le med drugoligaše, ne-
koč izjemno močna švedska
metal scena se je umaknila v
podzemlje, pop zvezdice tipa
Charlotte Nilssen pa so bile bolj
muha enodnevnica. Zato Švedi
velike upe polagajo v mladega
ANDREASA JOHNSONA.
Simpatični pevec in avtor je
pred meseci z izvrstno brit-pop
kreacijo »Glorious« najprej pre-
pričal oblikovalce glasbenih
podob večine »resnejših«
evropskih radijskih postaj, ka-
sneje pa še glasbene urednike
MTV, kjer je bil video omenje-
ne skladbe eden izmed največ-
krat predvajanih v zadnji tretji-
ni minulega leta. Poznavalci po-
doben uspeh napovedujejo tudi
njegovemu debitantskemu LP
izdelku »Liebling«, ki bo izšel v
začetku februarja.
lAN BROWN, bivši pevec
slovite britanske zasedbe
STONE ROSES, bo v začetku
prihodnjega meseca na single z
nosilno skladbo »When Dolp-
hins Were Monkeys«, ki prihaja
z njegovega pred nedavnim oId-
javljenega albuma »Golden
Greats«, uvrstil tudi predelavo
»zimzelene« megauspešnice
»Billie Jean« Michaela Jackso-
na.
Vse popularnejša ameriška
pop skupina SIXPENCE NO-
NE THE RICHER se po izjem-
nem uspehu, ki ga je lani zabe-
ležila z istoimenskim LP in
dvema planetarnima hitoma
»Kiss me« in »There She Goes«,
v kratkem namerava zapreti v
studio v prestolnici country
glasbe v Nashvilleu. Bend že
ima pripravljenega večino ma-
teriala za novo ploščo, svoje
nove stvaritve, ki se po mnenju
srečnežev, ki so jih že slišali,
ne razlikujejo kaj dosti od
prejšnjih, pa je precej uspešno
testiral na krajši turneji po
ameriških klubih.
Spajsica MEL G se po 16
mesecih razburkanega zakona
ločuje od nizozemskega ple-
salca Jimmya Gulzarja (31).
24-letna Scary Spice je svoje-
ga sedem let starejšega part-
nerja, s katerim imata deset
mescev staro hčerko Phoenix
Chi, nameravala odsloviti z
»borimi« 1,62 milijona fun-
tov, kar pa je po besedah nje-
govega odvetnika občutno
premalo, saj so njeno premo-
ženje ocenili na več kot 20
milijonov funtov.
Prva objavljena Billboardova
lestvica najbolje prodajnih
plošč v tem tisočletju je bila
podobno kot precej lanskih v
znamenju hip-hopa. Najvišjo
pozicijo je po pričakovanju za-
sedel novi studijski podvig »Vol.
3 ... Life and Times of S. Carter«
raperja JAY-Z, ki je v prvem
tednu leta 2000 prodal skoraj
pol milijona izvodov plošč. Tik
za petami mu s 400 000 proda-
nimi primerki LP »And Then
There Was X« sledi DMX, med
prvih deset pa najdemo še žetr-
to posthumno izdajo »Stili 1
Rise« predlani umorjenega
2PACA SHAKURJA in pa ploš
čo »2001« hip-hop legende DR.
DREA.
Mladi prekmurski bend
POSODI MI JURJA se je lani
po skoraj štirih letih drgnjenja
domačih in tujih odrskih desk
le ojunačil in posnel material za
LP prvenec. Samo Budna (violi-
na, kitara, vokal), Peter Beznec
(bas, vokal), Borut Horvat
(bobni, vokal), Sašo Lamut (ki-
tara) in Riki Zadravec (harmo-
nika, vokal) so na tlačenko »Pri-
redbe in izvedbe«, ki so jo tik
pred zaključkom lanskega leta
objavili v samozaložbi, name-
tali slab ducat navihanih in s
prleškim melosom obarvanih
avtorskih kreacij in priredb tu-
jih uspešnic, ki jih je v domače
trgovine z nosilci zvoka spravi-
la kranjska založniška in distri-
bucijska hiša Panika.
Trenutno najpopularnejša irska skupina THE CORRS - njihov
album »Talk On Corners« je bil lani najbolje prodajan LP v Veliki
Britaniji, odhčno pa se je prodajal tudi že leta 1995 objavljeni
album »Forgiven Not Forgotten - je še pred premiere »izštekane-
ga« koncerta, ki so ga jeseni posneli za znameniti MTV show
»Unplugged«, objavila LP s posnetki tega koncerta. Plošča »The
Corrs Unplugged« poleg akustičnih verzij nekaterih njihovih že
uveljavljenih uspešnic prinaša še pet novih skladb (kot prva je na
single formatu izšla pesem »Radio«), in pa priredbo žalostinke
»Everybody Hurts« ameriške zasedbe R.E.M..
V torek, 8. februarja, na sam kulturni dan, bodo v ljubljanski
Hali Tivoli, v organizaciji ŠKUC-ROPOTa, razgrajali politično
angažirani rap-metalci RAGE AGAINST THE MACHINE.
Ameriško četverico, ki je konec lanskega leta po nekajletnem
studijskem premoru z LP »The Battle Of Los Angeles« spet
pretresla vrhove večine svetovnih lestvic (v ZDA se je za teden
zavihtela kar na prvo mesto) in velja za eno izmed najudarnej-
ših in atraktivnejših koncertnih atrakcij devetdesetih, na evrop-
skem delu svetovne turneje (tudi v Ljubljani) spremlja odlični
britanski bend Asian Dub Fondation. STANE ŠPEGEL
20 VROČIH RC
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE LESTVICE-SINGLE
38
RAPlO - TEIEVIZIJA
Ekipa Žveplometra: Franček, Sandi in Olga. Foto: GK
Z Žveplometrom
do dobre volje
Poslušalke ste nam že pi-
sale, da bi rade videle, kdo so
Franček, Sandi in Olga, ki se
v odjavni špici humoristične
oddaje Celjski žveplometer
vsakokrat poslavljajo za 14
dni. Danes vam željo izpol-
njujemo, na fotografiji Gre-
gorja Katica so vsi trije. Žve-
plometrovci so veseli, ker so
odmevi na novovstali Žve-
plometer ugodni in ker ste
ga vsakih 14 dni poslušalci
znova veseli. Tudi v letu
2000 ostajajo z vami in na-
mi.
Te dni ste morda že slišali,
da je v programu Radia Celje
nekaj sprememb. Leto je
naokoli in zato je treba radij-
sko shemo prečisdti. Ker po-
metamo raje pred svojim
pragom, imamo dela te dni
dovolj. Do februarja bomo
postopoma uvajali spre-
membe. Te pa ne bodo revo-
lucionarne.
Morda boste postopoma
opazili preokretnico v glas-
beni usmeritvi Radia Celje.
Ker smo nekomercialna ra-
dijska postaja, smo dolžni,
med drugim, vrteti tudi te-
mu primerno glasbo. Tak-
šno, ki je ljudem sicer všeč-
na, a vendarle takšno, da je
ne bi mogli označiti za šund.
Slednjega pa je, žal, v glasbi
veliko. Zato naše uredništvo
te dni skuša najti pravo pot
med poslušalke in poslušal-
ce z glasbo, ki naj bi bila
vendarle na nekoliko višji
ravni. Radio Celje letos sto-
pa v 46. leto oddajanja, a
mora biti vedno boljši in
hkrati slediti sodobnim tren-
dom. Ne smemo si privoščiti
zaostajanja. Poleg tega pa
želimo ohraniti tudi svoje že
mnoga leta zvesto poslu-
šalstvo. In to skušamo stori-
ti tako, da ostajamo najbolj-
ši regijski informativni ra-
dio, kjer boste tudi v letu
2000 dobili najhitreje največ
kakovostnih in verodostoj-
nih lokalnih informacij.
Obljubljamo vam še nekaj
več. Ker se zavedamo, da tudi
s pomočjo različnih servisov
ne moremo bid najboljši pri
podajanju informacij iz tujine
in države, bomo že v krat-
kem, najkasneje pa s 1. fe-
bruarjem, pričeli prenašati 2.
jutranjo kroniko Radia Slove-
nija, ki je na sporedu vsak
dan ob 7.uri. Dogodke in od-
meve Radia Slovenija ob
15.30 ohranjamo tudi v letu
2000.
Sobotni radijski popold-
nevi so, odkar jih vodi Miha
Barborič v tandemu s ton-
skim tehnikom in glasbenim
opremljevalcem Simonom
Šketo, precej drugačni, kot
ste jih bili morda vajeni nek-
daj. Morda res bolj za mla-
de, a tudi temu ciljnemu ob-
činstvu želimo biti blizu. Za-
to smo čestitke in pozdrave
v sobotnih popoldnevih uki-
nili in jih prestavih na 12.
uro. Med 12. in 14.uro ob
sobotah je odslej čas zanje,
ob nedeljah pa, seveda, po
starem. Tudi lestvico 20 vro-
čih Radia Celje smo iz četrt-
ka presehli na soboto, na 18.
uro.
V našem programu si sme-
te obetati v letu 2000 tudi
manj govorjenja. Raje več-
krat, po malo, kot veliko v
enem kosu. To nam bo vča-
sih uspelo bolje, včasih mor-
da tudi ne. A kaj, ko imamo
vedno toliko povedati... Pač
veliko vemo in izvemo, kaj-
ne? In zakaj he bi vedeli tudi
vi?
Tudi letos bo na sporedu
Radia Celje veliko kontakt-
nih oddaj. Polemičnih, raz-
vedrilnih, nagradnih, izobra-
ževalnih, tudi o kvizu raz-
mišljamo, ker vas je kar ne-
kaj, ki si ga želite. Oddaje, ki
so se lani ali še prej dobro
prijele, ostajajo na progra-
mu tudi letos: Kuhajmo sku-
paj. Zeleni val, Stereodp, Vr-
tiljak polk in valčkov, Ne-
deljski zmenek, Full cool.
Ponedeljkovo športno do-
poldne. Mali O, Pop čvek.
Ostajajo tudi vse večerne
glasbene oddaje, kvečjemu
kakšno bomo še dodaU. Pre-
cej razlogov je, da nam osta-
nete zvesti. Ne verjamete?
Naravnajte radio na prave
frekvence: 95,1, 95,9, 100,3
in kmalu 90,6 MHz.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Jubilejna poslanica
Podobno kot so se razvnele
strasti okoli tega, če je Silvester
2000 že res preskok v novo tisoč-
letje ali ne, sva se tudi z Boru-
tom spraševala, je najin no-
voletni program jnlbilej ali je to
šele prva ponovoletna oddaja;
leto dni je že minilo od prvega
Stereotipa na valovih Radia Ce-
lje.
Razlika med najiniin »prepi-
rom« in tistim okoli novega
tisočletja je bila le v tem, da sva
midva na hitro zaključila z mo-
drovanji in:^0banji. Je kaj tak-
šnega sploh fhiisslm^^deimtira-
ti? V studio sva zato brez kakr-
šnihkoli ceremonij ob letu oso-
rej povabila gosta in izvedla
»klasičen« Stereotip, ki pa bo v
kratkem doživel nekaj oseb-
nostnih sprememb. Gost je bil
nekdanji kaznjenec, človek brez
trenutne pravne identitete, člo-
vek, ki zase trdi, da se mu
življenje odvija v znamenju sed-
mice (baje števila energije) in
eden tistih, ki pravijo, da so
imeli izkušnjo z Bogom, da so
nekakšni božji mediji in s tem v
zvezi posredniki med
neb(esi)om in zemljo.
Glede na to, da je moj karak-
ter bolestno nagnjen k vrtanju v
psihopodobo ljudi, ki jih sreču-
jem, sem se zavrtal tudi vanj in
v hipu so me prešinile asociacije
na ljudi, ki sem jih srečeval že
pred tem, in so prav tako trdili,
da imajo povezavo z Bogom.
Predvsem me je presenetila ste-
reotipna obsedenost s števili in
predvsem obsedenost z določe-
nim številom, do katerega obi-
čajno pridejo z raznimi sešteva-
nji, odštevanji, če ne gre druga-
če, pa z deljenji, da ga le dobijo,
in ko ga, potem se ga oklenejo
kot nemočen otrok svoje mate-
re. V nekem smislu jim to števi-
lo potem resnično obvladuje
življenje. V bistvu zelo stereotip-
no, nič novega. Na tem mestu,
točki se prične premislek o moči
usode in manevrskem prostoru
lastne osebnosti, biti, če vam je
dražje. Na tej točki se prične
nevroza spričo šibkosti lastnega
značaja in pekel pokončne dr-
že, na tej točki teatralnost ega
izgubi smisel aW%p0^ postane
modus vii^endi, na tej točki se
prične globokjajin spoštljiva ver-
nost, ki je stvar posameznika in
■^golj posameznika, ki je ne mo-
re deliti s komerkoli ali pa po-
stane človek v protiutež vernosti
prekrščevalec, bič božji, lastnik
Resnice o števiUh, tisti, ki je
nekaj več od tistih, ki jih štc
obvladujejo, ne da bi za
sploh vedeli. Na tem mestu se
človek vpraša, ali katerokoli
število, kakršnakoli napoveda-
na sprememba, katerakoU ob-
letnica česarkoli, ceremonija
nasploh, prinese v svet kaj dru-
gega kot kupe retoričnega dre-
ka, maso imbecilnih vraž. ki se
vežejo na več tisočletij stare vra-
že (s sicer svečanim videzom
pozlate zgodovine), nepregled-
no množico slepih vernikov v
Nekaj, ki ima neskončno število
imen? Na tej točki običajno pre-
neham vrtati v ljudi, na tej
točki se odločam in povem svoje
mnenje, ki bi se v tem primera,
ko je trenutek zdrsnil iz večnosti
tisočletja v novo večnost nasled-
njega, ko se je v nekem trenut-
ku zgodila tudi obletnica Ste-
reotipa, glasilo kot praznična
poslanica: »Pamet v glavo!« In
ne pozabite, v Stereotipu razbi-
jamo stereotipe!
MOHOR HUDEJ
BORUT KRAMER
Smo mednarodno podjetje na področju prehrambenih storitev. Za našo
Podružnico v Celju, na Čopovi 24
OBJAVLJAMO prosto delovno mesto
VODJE KUHINJE
Pogoji: V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske - kuharske smeri,
kuharska znanja in razgledanost, dobro poznavanje praktičnega dela v
kuhinji, sposobnost vodenja tima, pasivno znanje tujega jezika, vozniško
dovoljenje.
Kandidatom nudimo:
• zaposlitev za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
• ugoden delovni čas
• priložnost za strokovno usposabljanje in napredovanje.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave
na naslov: EURESTd.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.
Dodatne informaciie do telefonu. 061/300-42-43.
SKRITA KAMERA
• Novopečeni urednik infor-
mativnega programa na TVS
Uroš Lipušček resno razmiš-
lja, da bi za vodenje TV Dnev-
nika spet uvedel voditeljske
pare. Ideje ni dobil pri konku-
renci, kjer v parih uspešno
delajo oddajo 24 ur, saj je TV
Slovenija voditeljske pare
imela še preden je na sloven-
skem medijskem nebu zasijal
POP TV. Ideja se mu je poro-
dila, ko je videl, kako fleten
par sta v zasebnem življenju
voditelj Odmevov Uroš Slak
in voditeljica Dnevnika Petra
Kerčmar. Ker pa podobne ro-
mamične idile in čustvenih
vezi med drugimi voditelji in
voditeljicami ni, je Lipuščko-
va ideja že vnaprej obsojena
na neuspeh.
# Sicer pa čustvene vezi na
»nacionalki« igrajo še kako
pomembno vlogo. Nekdanja
poročevalka iz Kopra Barba-
ra Lombergar (prej Žigante),
ki ji je direktor programov
Janez Lombergar po tem, ko
se je poročila z njim, dodelil
mesto urednice izobraževal-
nega programa, ni prav nič
ljubosumna. Na Tajdo Lekše,
na primer, ki je bila nekoč
Lombergarjeva velika simpa-
tija. Urednica Barbara je Tajdi
dodelila obsežen projekt od-
daj z naslovom Ljudje Evro-
pe. V njih bo Tajda seznanjala
Slovence, kako živijo ljudje
sirom našega kondnenta. To
pa pomeni, da bo Tajda veli-
ko potovala in bo veliko tudi
odsotna iz Ljubljane. Za vsak
slučaj. Barbara namreč dobro
pozna pregovor »daleč od oči,
daleč od srca.«
• Nogo je dobil tudi že skoraj
pozabljeni TV zvezdnik Sto-
jan Auer, ki se je na tretji
slovenski komercialni TV po-
staji preizkušal kot program-
ski direktor. Na TV3 niso bih
zadovoljni z njegovim preu-
rejanjem programa, ki je po-
vsem zaobšlo krščanske
vrednote. Res škoda, saj je
imel mariborski televizijski
»vunderkind« še tohko idej.
• Eva Longyka, mlada in pri-
kupna TV voditeljica, si je že
opomogla in se pogrela po
mrzli silvestrski noči, ko je
vodila novoletni program v
Ljubljani na prostem. Za na-
grado je dobila zeleno luč za
nadaljevanje serije oddaj Lin-
go. Še prej pa je sklenila, da bo
diplomirala in tudi s tem doka-
zala, da nima s televizijskimi
blondinkami nič skupnega.
• Nekaj podobnega, namreč,
da ne sodi v krog TV blon-
dink, že nekaj časa kaže tudi
mlada in ambiciozna poroče-
valka v TV Dnevniku Metka
Lainšček. Lase si barva živo
rdeče, politikom pa zastavlja
zoprna vprašanja. Barva je
prava, če bodo tudi zoprna
vprašanja naslovljena na pra-
ve politike, ji je kariera zago-
tovljena.
• Prva zvezda POP TV Jonas je v svoji zadnji oddaji napovedal
slovo. Prva januarska oddaja naj bi bila po njegovih besedah
tudi zadnja. Ker je dan šaljivcev še daleč, očitno ne gre za
prvoaprilsko potegavščino in lahko Jonasu verjamemo. Še
bolj prepričljivi pa so seveda podatki o gledanosti oddaje Brez
zapor. Dejstvo je, da je število gledalcev vztrajno padalo in
vodstvu POP TV, ki dela oddaje zato, da z njimi zasluži, ni
preostalo drugega, kot da so Jonasa na hitro odžagali.
TV VODIC
39
FILM-TELEVIZIJA
43
Apostol
Roberta Duvalla kot igralca
\jam najverjetneje ni potrebno
posebej predstavljati. Igral je v
premnogih filmih, oskarja je
dobil za glavno moško vlogo v
filmu Brucea Beresforda Nežna
usmiljenja. Kot režiser je malce
jnanj znan, čeprav ima tudi tu
na zalogi dva filma, We're not
the jet set in Angelo, my love -
vsekakor pa je Apostol njegov
največji uspeh v režiserskem po-
gledu. .. da ne govorim o tem,
da je dečko odgovoren tudi za
scenarij ter glavno vlogo (še ena
od mnogih nominacij za oskar-
ja.) Farrah Fawcett, Miraruia
Kichardson ter oskarjevec Billy
Bob Thomton so le še odličen
dodatek vseskozi odlični, ne,
fenomenalni igralski kreaciji
(kot se temu uradno reče).
Kdo je Sonny alias Apostol,
kot se kasneje poimenuje? Že od
majhnega vzgajan v pridigar-
skih atmosferah skoraj ni imel
izbora, kot da tudi sam odraste
v pridigarja. Pa ne navadnega.
Belega pridigarja s črnskim ža-
rom in ritmom v besedah, člo-
veka, kateremu »farani« jedo z
roke, tako prepričljiv je v svoji
vnemi, ki nima počitka, nima
odpustka, nima izjem. (Žal mi
je, da pri tem rahlo in nezaslu-
ženo ignoriram ostale igralce,
toda Duvall te pridige izvaja s
takšno divjostjo in globino, s
takšno neverjetno dodelanostjo,
da sem se med gledanjem filma
počutil kot v ameriški črnski
podeželski cerkvi. Pa še nisem
bil tam. Ampak sedaj mislim,
da vem, kako zgleda. Znova:
fantastičen je!) Kdo je še Sonny?
Človek, ki izve, da ga njegova
žena vara z mlajšim duhovni-
kom in tega potem pobije z
basebalskim kijem. Zelo biblič-
no. Oko za oko, zob za zob.
Oziroma prej kij za prevaro.
Kaj pa tisto o nastavljanju dru-
gega lica? Aja, tistega je nasta-
vila že žena. Naj vas, v glav-
nem, opozorim: tole je šele zače-
tek filnm, zaplet še sledi; če se
filmu, ki noče nobene spekta-
kulamosti, nobenega komen-
tarja, nobenega črno belega
razdeljevanja oseb in dejanj, ki
vse interpretacije prepušča gle-
dalcu... če se takšnemu filmu
da reči, da ima zaplet. Ne po-
trebuje ga, verjemite. Ta film je
resničen. Ta film predvsem sli-
ka prepričljivo sliko; sami pa se
morate odločiti, kaj si boste o
njej mislili. Ta film dejansko je
bibličen - ravno v tem dopušča-
nju interpretacij. Dalo bi se reči.
da je Apostol še eden tistih, ki
ogromno govorijo - da govori
besede, ki ne pomenijo ničesar
oziroma bi lahko pomenile kar-
koli - pri tem pa ravna povsem
obratno od tistega, za kar bi se
naj zavzemal Toda to bi bila
preveč preprosta, obenem ute-
meljena, a hkrati vse preveč
popularistična kritika. Inter-
pretacije? Za tiste, ki si želijo
skrajna mnenja, jih film ne bo
prepričal v obratno; toda če po-
gled usmerite v ton filma, boste
uvideli, da vam Duvall želi reči,
da resničnost interpretacije ne
potrebuje. Tam pač je, kakršna
je. In vsakdo je krvav pod kožo.
In vsakdo se tega zaveda. In
nihče se ne more upreti početju,
za katerega je »poklican«. In
tako naprej.
Ob vsem povedanem pa
moram posebej omeniti, da je
film najbolj namenjen tistim,
ki uživajo v velikih igralskih
trenutkih, za preostale oziro-
ma za željne drugačnih faktor-
jev pa zna biti malce prerazvle-
čen in težek. Pa ne se sedaj
ustrašit!
PETER ZUPANC
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 13. do 19.1. ob 16.,
18.30 in 21. uri ameriški film
Šesti čut.
Mali Union: od 13. do 19. 1.
ob 20. uri ameriški film Apostol.
Metropol: od 13. do 19. 1. ob
16.30, 18.30 in 20.30. ameriški
film Austin Povvers: vohun, ki
me je nategnil.
Kmo Žalec: 14. in 15. l.ob 18.
ter 16.1. ob 16. in 18. uri celove-
černa risanka Tarzan, 14., 15. in
16.1. ob 20. uri pa Hiša strahov.
V DRUŽBI S KANALOM A
Film tedna: Ko si
spal
Ameriški ljubezenski film
Ko si spal je proslavil Sandro
BuUock, ki je bila za vlogo
Lucy nominirana za zlati glo-
bus in za MTV filmsko nagra-
do za najboljšo žensko vlogo.
Hkrati jo je MTV nominiral
tudi za najprivlačnejšo žen-
sko. Film bo na ogled v nede-
ljo, 16. januarja, ob 20. uri.
Lucy je osamljena mlada
ženska, ki dela na chicaški že-
lezniški postaji kot pobiralka
voznih kart. Na skrivaj je za-
ljubljena v privlačnega tujca Pe-
tra, ki vsak dan hodi mimo nje,
a je ne opazi. Na božični večer
njeno simpatijo nekdo porine
na železniške tire, kjer neza-
vestna obleži. Lucy Petru brez
razmišljanja priskoči na po-
moč in ga zadnji trenutek reši
pred bližajočim se vlakom. Od-
pelje ga v bolnišnico, kjer jo
zamenjajo za njegovo zaročen-
ko in tako spozna njegovo dru-
žino, ki jo vzame za svojo...
Režija: Jon Turtletaub, igrajo:
Sandra Bullock, Bili PuUman,
Peter Gallagher, Peter Boyle,
Jack Warden, Glynis Johns.
Filmske uspešnice:
Lov na Rdeči
oktober
Ameriški akcijski film iz leta
1990 v režiji Johna McTierna-
na in z Seanom Conneryjem,
Alecom Baldwinom, Scottom
Glennom in Jamesom Earlom
Jonesom v glavnih vlogah bo
na sporedu v ponedeljek, 17.
januarja, ob 20. uri.
Je leto 1984 in hladna vojna je
v polnem zamahu. Analitik Cie,
Jack Ryan (Alec Baldwin), izve
za novo in smrtonosno sovjet-
sko podmornico, imenovano
Rdeči oktober. Vodita jo kapitan
Ramius (Sean Connery) in nje-
gov pomočnik Borodin, ki jima
je dodeljena zlovešča naloga.
Toda ko se Ramius sestane s
političnim uslužbencem, ki mu
natančno pojasni njegovo po-
slanstvo, ima Ramius drugačne
ideje...
French in
Saunders
v ponedeljek, IZ januarja,
bo ob 23.10 uri na sporedu 1.
del angleške
humoristič-
ne serije
French in
Saunders, ki
se bo vrstila
nato vsak dan
do četrtka.
Režija: Steve
Bendelack,
John Birkin,
igrata: Dawn
French in
J e n n i f e r
Saunders.
Nadarjeni
komedijant-
ki, Jennifer
Saunders in
Dawn French,
sta v serijo z
raznovrstni-
mi nastopi vnesli vrsto sme-
šnih plesnih točk in noro za-
bavne skeče, v katerih se po-
javljata v raznovrstnih preob-
lekah. Ko enkrat vidite French
in Saunders stisnjeni v tesne
kopalke, kot jih nosijo postav-
na dekleta iz serije Obalna
straža, ter njuno interpretacijo
vlog iz filmov: V vrtincu, Baby
Jane, Ko jagenjčki obmolkne-
jo, Thelma in Louise, Šund,
Klavir..., nikoli več ne boste
ostali resni ob ogledu izvirni-
kov.
French in Saunders
^  IZ SPOREDA VT V
Barva večera
Ljubezenska drama Barva večera bo na sporedu v petek,
14. januarja, ob 20. uri.
Nadarjeni slikar klasičnega stila Maxwell Loeb ima eno
samo željo: da bi mu uspelo naslikati portret enake moči in
lepote, kot jo je imela ženska, ki jo je srečal pred davnimi
leti. Njegovo iskanje popolnega modela pravzaprav zrcali
njegovo iskanje resnične ljubezni in Max kmalu odkrije, da
njegovo hrepenenje v resnici ni usmerjeno v model iz
njegove mladosti, temveč v dolgoletno prijateljico in stano-
dajalko Kate 0'Reilly, ki je že dolga leta potihoma zaljublje-
na vanj.
Gremo v kino!
Diane Keaton je pred led prejela oskarja za vlogo v filmu
Annie Hali. Pravilno so odgovorili tudi: Marjana Kos, Hrastje 7,
2341 Limbuš, Matej Frece, Prešernova 20, 3230 Šentjur in
Marko Petrovič, Miklošičeva 3, 3000 Celje. Prejeli bodo vstop-
nico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Vprašanje se tokrat glasi: v kateri komediji je Bruce Willis
zaigral skupaj z Meryl Streep in Goldie Hawn?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 17. januarja. Izžrebali bomo tri dobitni-
ke vstopnice za ogled filma.
44
ZAAVTOMOBILISTE
Najbolj je
priljubljen
servo volan
Ve se, da pri prodaji rab-
ljenega avtomobila ni mo-
goče iztržiti dodatne opre-
me, ki pa avtomobil bis-
tveno podraži. Kljub temu
se avtomobilske tovarne
pogosto zatekajo k ponu-
janju dodatne opreme, saj
ta poveča udobje in še
marsikaj.
Nemci so opravili analizo
in skušali ugotoviti, po čem,
ko so v mislih prav ti dodat-
ki, kupci najraje posegajo
oziroma povprašujejo. Tako
se velika večina v primeru,
ko tega ni na seznamu serij-
ske opreme, odloča za servo
ojačani volan. Bistveno
manj je zanimanja za zrač-
no blazino oziroma za zrač-
no blazino za sovoznika, še
manj pa za klimatsko napra-
vo. Za temi se po »priljublje-
nosti« uvršča protiblokirni
zavorni sistem ABS, strešno
okno, osrednja ključavnica,
radijski sprejemnik s kaset-
nikom, električno odpiranje
oken ipd.
Oplov snovftrekker
Detroitski avtomobilski salon spada med največje avtomo-
bilske prireditve na svetu. O njem bomo še poročali, za
ogrevanje pa o tistem, kar bo na drugi strani luže predstavil
nemški Opel, sicer sestavni del ameriškega General Motorsa.
Na ogled bodo namreč po-
stavili prototip zafire z ime-
nom snovvtrekker. Avto je ob-
likovno nekoliko drugače (ali
precej drugačen) od zafire, ki
jo poznamo sedaj, ponuja pa
vrsto skoraj futurističnih reši-
tev in to še posebej v notranjo-
sti, kjer so uporabili zanimiv
(zapleten?) sistem upravljanja
s klimatsko napravo, radij-
skim sprejemnikom ipd. Opel
zafira snovvtrekker je v bistvu
nadaljevanje tistega, kar je
Opel predstavil v konceptni
obhki kot G90, pri čemer se
avto dokazuje z zelo skrom-
nim količnikom zračnega
upora (0,22), lahko karoserijo
(vsega 750 kilogramov) in se-
daj tudi z motorjem s skrom-
no porabo (vsega 3,8 litra). V
primeru zafire snovvtrekker je
motor 2,2-litrski štirivaljnik s
po štirimi ventili na valj in s
150 KM. Po zafiri je snovvtrek-
ker prevzel še nekaj drugih
dobrih rešitev, denimo se-
demsedežni sistem flex 7 in
podobno. Kdaj naj bi se avto v
resnici pojavil na cesti, pa je
seveda še povsem nejasno.
Na sliki: opel zafira trekker.
Zadovoljstvo pri PSA
Največja francoska avto-
mobilska korporcija PSA, ki
jo sestavljata Citroen in Peu-
geot, je lani prav tako dobro
poslovala. Skupaj sta obe to-
varni prodali 2,5 milijona vo-
zil, kar je bilo za dobrih deset
odstotkov bolje kot leto prej.
Zanimivo je, da Peugeot pro-
da v zahodni Evropi kar 85
odstotkov vseh avtomobilov, ki
jih naredi. K temu dobremu
rezultatu je pri Peugeotu in
nasploh znotraj skupine naj-
več pripomogel zelo uspešni
peugeot 206. Skupaj si je lani
ta avtomobil omishlo 554 tisoč
kupcev, kar pomeni, da je avto
res uspešen. Sicer pa je bil
tržni delež skupine PSA lani
12,7 odstotka, kar je bilo za 0,7
odstotka več kot leto nazaj.
Pomembno je tudi, da je zlasti
Peugeot zelo zadovoljen s pro-
dajo avtomobilov z dizelskim
motorjem (HDI), pri čemer je
zanimivo, da se povsem enaki
motorji vrtijo v citroenih...
Skupina PSA se tako ukvarja
predvsem z Evropo, medtem
ko je njen največji domači tek-
mec, to je Renault, ubral dru-
gačno pot, saj je lani postal
lastnik romunske Dacie, pa ja-
ponskega Nissana ipd. Izven
Evrope je koncern PSA prodal
vsega 366 tisoč avtomobilov.
BMW 5 z dvema novima dizloma
BMW se v zadnjem času pospešeno ukvarja tudi z dizelskimi motorji, kar sicer ni nič
nenavadnega. Dizelski motorji namreč postajajo vse popularnejši, saj so se njihove
tehnične zmogljivosti precej izboljšale, poraba je skromnejša kot pri bencinskih motor-
jih, pa tudi ekološko niso več sporni kot so bili.
Tako bo BMW začel v serijo 5 vgrajevati že znani dizelski motor, ki poganja 320 d. To je
štirivaljnik z močjo 136 KM pri gibni prostornini 2,0 litra in največjim navorom 280 Nm pri
1750 vrtljajih v minuti. Serijsko bo avto opremljen s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, na
voljo pa bo tako v limuzini kot tudi v touringu (karavan). Precej zmogljivejši pa bo šestavljnik
za 525 d. Ta motor bo pri gibni prostornini 2,5 litra zmogel ponuditi 163 KM, medtem ko bo
imel največji navor (350 Nm) v območju med 2000 in 2500 vrtljaji v minuti. Kdaj naj bi se
serija 5 s tem motorjema pojavila na slovenskem trgu, še ni znano.
ZAAVTOMOBILISTE
45
Opravičilo
v prispevku o nekaterih novih avtomobihh, ki se bodo na
slovenskem trgu pojavili v letošnjem letu, smo pomotoma
zapisali, da spada daevvoo tacuma med tako imenovane mini
enoprostorske avtomobile. V resnici je tacuma precej večji in
ga lahko brez posebne zadrege uvrstimo med kompaktne
enoprostorce. Prizadetim se za napako opravičujemo.
Renault je bil uspešen
Francoski Renault je v minulem letu po dosedanjih še ne
povsem natančnih podatkih posloval zelo dobro.
Tako je izdelal 2,2 milijona osebnih in gospodarskih vozil
oziroma za 7,4 odstotka več kot predlani. To je seveda rekord.
Njegov skupni tržni ali svetovni delež je 4,3-odstoten, količinsko
pa se je njegova prodaja povečala za približno 500 tisoč. K temu
rezuhatu je največ pripomogel clio, ki je bil lani na evropskem
trgu najbolje prodajan mali avtomobil, saj je bil njegov skupni
tržni delež 3,3 odstotka. Pomembno je, da Renauhu ni šlo dobro
le v Evropi, pač pa tudi v Južni Ameriki (Argentini) in v Turčiji.
Sicer pa, tako pravijo pri omenjeni francoski avtomobilski tovar-
ni, so lanski rezultati potrditev ustreznih načrtov za bodočnost.
Tako računajo, da bodo leta 2010 prodali štiri milijone vozil.
Dobro poslovanje DainilerChryslerja
Veliki nemško-ameriš-
ki koncern Daimler-
Chrysler je eden prvih,
ki je že objavil vsaj delne
podatke o svojem pošlo-,
vanju oziroma prodaji v
letu 1999. Tako se je pro-
daja vrednostno poveča-
la za 12 odstotkov in do-
segla astronomsko vred-
nost 149,4 milijarde do-
larjev!
K temu je največ pripo-
moglo veliko povpraševa-
nje po avtomobilih in lah-
kih gospodarskih vozilih
predvsem v Severni Ame-
riki. Pri DaimlerChrysler-
ju so ob tem prepričani,
da bodo svoje prodajne
rezultate v letošnjem letu
še izboljšali. Sicer pa so
prodah 4,8 milijona vozil,
kar je bilo za dobrih šest
odstotkov več,  kot sta
pred združitvijo prodali
obe podjetji. Samo proda-
ja tistih avtomobilov, ki
imajo ameriško poreklo
oziroma nastajajo v okvi-
ru Chryslerja, se je pove-
čala na 3,2 milijona, pri
čemer se je najbolj pove-
čal posel z jeepom grand
cherokeejem in dodgeom
durangom. Mercedes
Benz, ki v tem primeru
vključuje tudi Smarta, je
prodal skoraj 1,1 milijona
vozil, poleg tega pa še 550
tisoč gospodarskih. Kot
pravijo pri DaimlerChry-
slerju, bodo svoje poslo-
vanje podrobneje predsta-
vili čez kakšen mesec,
vendar skoraj nihče ne
pričakuje izjemnih podat-
kov o dobičku.
Na sliki: mercedes ML.
46
IZ OTROŠKEGA SVETA
^ARŠEM KRATKOHLACNIKOV
Vsak dan na zraku
Omogočite otroku čim več
gibanja na svežem zraku. Ta-
ko bo bolj zdrav in bolj zado-
voljen. Ne ščitite ga pred vsa-
ko snežinko, vsako kapljico
dežja ali blagim vetrom.
Mnogi starši so mnenja, da so
otroci lahko zunaj samo ob
sončnem in lepem vremenu, ne
sme pihati, padati dež ali sneg.
Vendar to ni pravilo,, saj se telo
prilagaja klimatskim pogojem.
Naše podnebje je zaradi blage
klime zelo ugodno za otroke,
zato bi vsak prosti trenutek mo-
rali preživeti z njimi v naravi ali
vsaj v parku. Seveda ni vseeno,
ali govorimo o novorojenčku,
enoletniku, triletniku ah se-
demletniku.
Novorojenčku je mesto v hiši.'
V prvih tednih življenja jih ni
potrebno peljad na svež zrak,
ker se morajo najprej navaditi
na spremembo: hišni prostor,
zvok, pa šele potem na oster
zrak, veter... Vendar mora to
potekati postopoma.
Enomesečni dojenček že lah-
ko uživa na svežem zraku. Do-
jenčka lahko peljemo na svež
zrak ob koncu prvega meseca
življenja, ker je to zanj zelo
koristno. Vendar se je potrebno
izogibati preveliki vročini, son-
cu, kakor tudi velikemu mrazu,
dežju, megli in vetru. Voziček
mora biti pokrit in zavarovan
pred dežjem, otrok pa mora biti
seveda primerno oblečen. Da
svež zrak ne škodi najmlajšim,
kažejo primeri nekaterih sve-
tovnih bolnišnic, kjer otroci je-
do in spijo na svežem zraku v
posebno urejenih delih bolni-
šnice, imenovanih galerije.
Takoj ko shodi, naj otrok čim
več časa preživi in se igra na
svežem zraku. Ne bojte se dež-
ja, snega in vetra, vendar pa
tudi ne pretiravajte, da bi ga v
dežju pustih v parku. Lahko se
z njim sprehajate, če rahlo de-
žuje in ima na sebi pelerino, na
glavi kapico in je obut v ško-
renjce, ki ne premočijo. Če se
bo igral na otroškem dvorišču,
se zavedajte, da se bo umazal,
zato ga za to priložnost ne obla-
čite v drago in novo obleko.
Otroci, ki morajo v parku, med-
tem ko se drugi otroci igrajo,
paziti, da obleka ostane čista,
sčasoma postanejo neprilago-
dljivi in vase zaprti.
Za večje otroke pa lahko v
tem času pripravimo tudi prave
zimske pohode, ki jih moramo
vedno prilagoditi njihovim spo-
sobnostim in splošnim razme-
ram za hojo. Ko se jim zazdi pot
dolgočasna in naporna, poma-
ga zanimiv pogovor ali pa zani-
miva zgodbica. Ves čas nevsilji-
vo usmerjamo pozornost otrok
na lepote narave (beli oblaki na
nebu, zasneženo drevo, leske-
tanje ledenih kristalčkov...).
Pozimi je v hribih malo ljudi,
zato je dobro, da o odhodu
obvestimo sorodnike. V prime-
ru nesreče nam bodo tako lah-
ko hitro pomagali. Izbirajmo
točke, kjer so planinske koče
odprte tudi pozimi. Sladek čaj,
topla peč, prijetno vzdušje med
enako mislečimi ljudmi, poči-
tek.
Na varnih pobočjih v bližini
koče naj se otroci sankajo z
lopato, izdelujejo igluje, kop-
ljejo snežene luknje (naj imajo
lopatko v nahrbtniku) in se
igrajo razne igre v snegu. Otro-
ci si bodo tak zimski dan za-
pomnili in naporna hoja bo v
trenutku pozabljena. Prehladu
se bomo težko izognih, če v
nahrbtniku nimamo rezervne
obleke!
Dolžina zimskih pohodov za
otroke naj bo omejena na prib-
ližno dve uri v eno smer. Več
bomo dosegh s kratkim izle-
tom, polnim iger in zadovoljs-
tva, kot z daljšim, kjer je potreb-
no stalno prigovarjanje in je
prisotna slaba volja.
LIDIJA SENIČAR
Moja prva knjiga
Bilo mi je sedem let, ko sem
v šoli napisala svojo prvo knji-
go. Najprej sem si naredila
platnici, potem pa še hste. V
moji knjigi je bilo prvič samo
deset strani.
Preden sem začela pisati in
risati ilustracije, sem zaprla
oči in šla v svojo domišljijo.
Ko sem jih odprla, sem vzela
nalivno pero in napisala
zgodbo o sankanju. Ne
spomnim se več, kaj je pisa-
lo, vem le to, da sem imela
velike rjave sani. Peljala sem
se po smučišču in se skotali-
la daleč v dolino. Ko sem
zgodbo zapisala, sem jo tudi
ilustrirala. Na prvo stran sem
napisala naslov Sankanje. Na
sredino pa narisala punco s
sanmi.
Knjigo sem pokazala le
staršem, ker sem vedela, da
ni bila dobra. Ati in mamica
pa sta bila vseeno zadovolj-
na.
ERIKA MAJHENIČ, 4. r,
POŠ Andraž
Torba me nese v šolo!
Zvečer, ko grem spat, se skrijem v najtemnejši kotiček torbe. V
torbi sladko zasanjam, kako me bo nesla v šolo.
Zjutraj me torba požgečka in jaz se zbudim. Hitro se oblečem,
zlezem v torbo in odhitiva na avtobusno postajo. Čakava eno uro.
Ugotoviva, da sva zamudili avtobus. Hitro greva k šoli. Ko prideva
v razred, me torba strese na tla. Že je konec pouka in prideva
domov.
Všeč mi je bilo, ko me je torba nesla v šolo. Pazila me je, ko sem
hodila po cesti, da se mi ni kaj zgodilo. Še vedno jo imam v sobi in
lepo pazi name. SANJA TURNŠEK, 4. r, POŠ Andra ž
Kakšna je zate
razlika med simpatijo
in ljubeznijo?
Do ljubezni čutim nekaj več,
simpatija pa mi je všeč samo na
videz. (Sanja, 5.b)
Simpatija je začasna, ljubezen
pa je ti^ajna. (Jernej, 8. a)
Z ljubeznijo si že skupaj, na
simpatijo pa samo mishš. (Ma-
tic, 5.b)
Simpatija te hitio zapusti, lju-
bezen pa se lahko spremeni v
tvojo ljubljeno osebo. (Mateja,
5.a)
Simpatija je, ko si nekomu
všeč, ljubezen pa, ko sta si všeč
oba. (Polona, 6.b)
Ljubezen je nekaj lepega, ne-
kaj čutiš do drugega, simpatija
pa je, ko ti je nekdo všeč, a nisi
zaljubljen. (Maja, 8.b)
Ljubezen ljubiš, simpatija ti je
samo všeč. (Polona, 6.b)
Simpatija je, da ti je nekdo
všeč, prava ljubezen pa je, da se
imata dva rada in sta skupaj.
(Maja, 8.b)
Kaj je zate razlika med lju-
beznijo na prvi pogled ui pravo
ljubeznijo?
Ljubezen na prvi pogled je za-
me, ko oseba vidi drugo osebo,
ki ji je takoj všeč in se takoj vanjo
zaljubi. (Sanja, 5.b)
Ljubezen na prvi pogled lahko
hiti-o mine. (Matic, 5.b)
Ljubezen na prvi pogled se ne
uresniči. (Mateja, 5^
Ljubezen je, ko se trudiš, da bi
osvojil svojo simpatijo. (Polona,
6.b)
Lahko se zaljubiš na prvi po-
gled, ampak ljubezen ne ti-aja
dolgo. (Maja, 8.b)
Zame ni nobene razlike. (Ma-
ja, 8.b)
Zakaj imamo najboljše prija-
telje?
Da mu lahko zaupam svoje
skrivnosti. (Sanja, 5.b, Polona,
6.b, Maja, 8.b)
Da mu zaupamo najbolj TOP
SEGRET stvari, se z njim zabava-
mo in uganjamo norčije in
neumnosti. (Marinka, 8.b)
AU se najboljši prijatelj lahko
pokvari? Kako?
Vsak prijatelj se pokvari, če ni
iskren in izda tvoje skrivnosti.
(Sanja, 5.b)
Da, če izda tvoje skrivnosti.
(Polona, 6.b, Maja 8.b)
Seveda se lahko pokvari. Vsaka
igrača se pokvari in tako se lahko
tudi prijatelj. (Marinka, 8.b)
Da, če zaide v slabo družbo.
(Maja, 8.b)
Da, če te izda in govori o tebi
slabe stvari. (Matic, 5.b)
KLEMENTINA MADJARIČ, 5.b
SABINA DOLAR, 5.a
MATEJA NOVAK, 5.a
ŠPELA DERNULOVEC, 5.a
KLAVDUA ROPAŠ, 5.a
OŠ Vransko
v MODNEM VRTINCU
47
Modna razprostranosi razprodaj
Tako kot drži pregovor, da ni vse zlato, kar je drago, drži tudi ugotovitev, da ni vsak poceni nakup tudi dober nakup
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Ko postane januarski dan 2a
mišji repek daljši, pride za
mnoge težko pričakovan čas v
letu. Čas velikih, bučnih, pri-
vlačnih, ugodnih... posezon-
skih razprodaj. Kaj pa bi dru-
gega, kot pritegniU napisi, ki
ponujajo polovične ali še glob-
je znižane cene. Konfekcije,
obutve in drugih življenjsko
pomembnih, pa tudi malce
manj nujnih reči, ki pa nam
naš vsakdan zato popestrijo,
polepšajo.
»Kakšna škoda, da so razpro-
daje le dvakrat na leto,« se te dni
pogosto sliši kakšen navdušen
vzklik, ki pripada lastnici, do
nosu otovorjeni z nakupovalni-
mi vrečkami.
Koliko genialnih m imaginar-
nih scenarijev za novomodno
podobo garderobne omare lah-
ko pripišemo prav njim? Koliko
zadovoljnih in koliko kislih
obrazov pusti za sabo?
Ne nakupu jmo le
zaflo^ da inianio«««
Ali so tovrstni skrbno načrto-
vani oziroma impulzivni nakupi
uspešni, pa seveda ni odvisno le
od globokih znižanj ah koUčine
ponudbe, temveč predvsem od
individualne življenjske filozofi-
je. Namreč, danes imamo vzpo-
redno z vrhunskimi blagovnimi
znamkami, ki vse bolj suvereno
prodirajo tudi na našo tržišče,
tudi poplavo ničvrednih cunj.
Zato ste lahko pri smešno niz-
ki ceni prepričani, da je kvaUteta
vprašljiva in v tem primeru za-
gotovo ne boste prihraniU. Nas-
protno! Denar boste spustili v
veter, za nameček pa boste vide-
ti ceneno in neurejeno. Te vrste
oblačil je namreč mnogo težje
vzdrževati. Zato, nikar solz, ro-
bantenja in zgražanja, če že po
prvem pranju ah čiščenju jopica
izgubi obliko, se ne da zlikati,
se... Ste pač pristah znova tam,
kjer ste bili pred tem neznansko
ugodnim nakupom. Znova ni-
mate kaj obleči...
Premišljena modna
kombinaloffika
Kvaliteta naj bo za uspešen
nakup na prvem mestu, sledi
pa ji modna kombinatorika.
Kaj vam pomaga super modno
roza krilce, če nimate doma
prav nobenega primernega ob-
lačila in še manj obuvala, h
kateremu bi lahko vašo novo
pridobitev kombinirali. Na-
mreč, letošnji trendi ljubijo to-
tal-Iook, torej iste ali sorodne
barvne nianse od vratu do čev-
ljev.
In nenazadnje - tudi, če hgov-
ka modro prikima, da so ravno
všiti rokavi in vzorček pikapolo-
nice letošnji modni hit, podvo-
mite! Nikar se ne pustite usmer-
jati v napačno smer!
Modni park narave
No, za tiste, ki trenutnih in
prihajajočih trendov ne obvla-
dajo do zadnjega šiva in barv-
ne nianse, smo pokukah v
modno hteraturo s tendenca-
mi za prihodnjo hladno sezo-
no. Saj na razprodajah vendar-
le izbiramo tisto, kar bi naj
bilo vsaj okvirno modno tudi
še čez nekaj mesecev, kajne?
Torej, med barvami bo zago-
tovo med vodihiimi na najbolj
h-endovski lestvici - zelena.
Pravzaprav zelene ustvarjajo ne-
kakšen mozaik iz globokih senc
smrek, borovcev, have, gorskih
rek... Vrnila se je in ostaja tudi
rdeča, blesti vijolična, dominira
še vedno črna.
NazajvprihodnosI
Letošnjo hladno sezono so
obeležile simpatične obleke-
predpasniki oziroma obleke
brez rokavov, pod katerimi
nosimo lahke majčke, mehke
puloverje... Če naletite nanjo,
kupite jo, gotovo bo modna še
prihodnje leto! Tudi debela
pletena obleka (če seveda ve
niste debele!) je lahko pravi
podvig za vašo zbirko tren-
dovskih oblačil.
Usnjene rokavice
Usnje je gotovo eno izmed
najbolj ekspresivnih materia-
lov preteklega stoletja. Tudi
prihodnjega bo, zagotovo.
Modni akcent, na katerem se
pozna letošnja in se bo tudi
prihodnja sezona, pa so usnje-
ne rokavice. Kot dodatek majč-
ki s kratkimi rokavi, k pulover-
ju, celo večerni bluzi. Večkrat
so, posebej za večerne prilož-
nosti, takšnim rokavicam odre-
zani prsti. Domiselno, duhovi-
to in atraktivno. Če želite pri-
tegniti poglede nase, uživajte v
njih!
Ali pa se odločite za nakup
gigantskega šala, volnene sto-
le ali zgolj samostoječega
ovratnika, ki ga lahko natak-
nete k najrazličnejšim oblači-
lom.
Sle raje zapeli ali
odpefi?
Vodoodbojni, vetrodbojni teh-
no materiali, neopodeželski stil
s kančkom filmske nostalgije m
ščepcem nostalgije divjega za-
hoda... tudi to so vzdušja, ki jih
bo moda častila še naprej.
Veliko novega pa se je v teh
mesecih dogajalo pri zapenja-
nju oblačil. Namreč, pogosto so
tisti klasični gumbi kar izginih,
namesto njih pa so vskočile za-
drge oziroma zapenci. (Zape-
nec je priprava namesto gum-
ba, sestavljena iz kovinskega
dela, imenovanega dedek in ko-
vinske zanke, imenovane babi-
ca.)
Vrnile so se tudi podolgovate
gumbaste olive, zataknjene v
zanke iz usnja ah vrvice - detajl
za zapenjanje, ki je znan pred-
vsem s priljubljenih marsovcev.
Še najraje pa je bila letošnja
moda - odpeta ah »skrivaj zape-
ta«. Skratka, oblačila s skritim
zapenjanjem ali celo brez zape-
njanja, so tisto pravo, kar bo
obeležilo tudi modo jesen-zima
2000/2001.
Odpeti total-look.
Etno vzdušje z obleko-predpasnikom.
Detajl sezone - visoke usnjene rokavice.
Modna zgodba o gumbih, ki
jih nt Skrito zapenjanje je hit
detajl na kostimih, plaščih...
Toplo, še topleje... Vendar tu-
di bolj debelo, zato pazite, če
niste ravno suhice!
Nagradno vprašanje januarja:
KDO JE BIL NAJBOU ATRAKTIVEN (ustreljen leta 1997)
KREATOR PRETEKLEGA DESETLETJA?
a) Jacques Griffe
b) Gianni Versace.
48
KRONIKA S CEUSKE6A
Celjski imperij med
Avstrijo in Avstralijo
Celjske urarske rodbine - Letos 100-letnica imperija Lečnikovih: med Avstrijo, Celjem, Konjicami, Ljubljano, Mariborom in
Avstralijo - Trikrat razlaščeni Lečnik se je vedno postavil na noge
Skrbijo za naše ure, minute in sekunde, za
čas, ki nas vodi iz dneva v dan, iz leta v leto, iz
tisočletja v tisočletje. V Celju so štiri urarske
rodbine, ki se ukvarjajo z njimi iz generacije
v generacijo. Danes predstavljamo Lečniko-
ve, najbolj urarsko rodbino Slovenije.
Za rodbino Lečnik je leto 2000 posebno
pomembno, saj se spominjajo 100-letnice za-
četka njihovega urarskega imperija, ki je nato
segel od Avstrije do Avstralije. Urarska delavni-
ca Davida Lečnika v Aškerčevi ulici v Celju ima
korenine v ustvarjanju njegovega prastrica An-
tona Lečnika. Ta je imel pred ii. svetovno
vojno na celjskem Glavnem trgu vehko hišo z
delavnico in prodajalno, od koder je oskrboval
z urami ter orodjem urarje, zlatarje in optike
velikega dela jugovzhodne Evrope. V Celje je
prišel z družino po koroškem plebiscitu kot
begunec, borec za pravice koroških Slovencev.
Anton Lečnik je začel urarsko pot leta 1900,
v delavnicah opatov v Celovcu. Pri urarskem
delu je bil tako uspešen, da je prejel za svojo
stensko uro od cesarja Franca Jožefa zlato
medaljo. Bd je zavedni Slovenec, ki se je družil
z voditelji koroških Slovencev. Slovenski na-
pis nad njegovim lokalom v Borovljah je bil
skrajnežem hud trn v peti. O Lečnikovem
delovanju v Borovljah piše v enem od svojih
romanov vehki avstrijski pisatelj Josef Perko-
nig, ki je slovenskih korenin. Svojo napeto
življenjsko zgodbo je zapisal tudi največji
slovenski urarski mojster (zanimive zapiske
hrani njegova družina v Ljubljani).
Anton Lečnik je bil v obdobju med svetovni-
ma vojnama v Celju med drugim predsednik
olepševalnega društva ter obrtne zbornice, or-
ganizator obrtnega sejma in podobno. V delav-
nicah hiše na Glavnem trgu je bilo tudi do 25
zaposlenih. V pridičju je bila delavnica ter proda-
jalna z urami, zlatom in očali, v prvem nadstrop-
ju so izdelovali srebrni jedilni pribor in sklede iz
alpake in srebra, s katerimi so oskrbovali naj-
boljše hotele jugoslovanske kraljevine.
Za uspešnega urarja in zavednega Slovenca
so prišli kmalu novi hudi časi. Med nacistično
zasedbo Celja so poslali Antona Lečnika z
družino v nemško taborišče, ga obsodih na
smrt ter mu zaplenih premoženje. Njegovo
trpljenje se s porazom nacizma ni končalo; po
ii. svetovni vojni je preživel bogati Celjan v
zaporu socialistične oblasti tri težka leta, pri
čemer je ostal že tretjič brez premoženja.
Urarsko delavnico je imel nazadnje, vse do
smrti v letu 1977, v celjski Gosposki ulici, kjer
mu je pomagala hči Anica. V tej delavnici se je
med števihiimi vajenci izučil za urarja mojstrov
nečak Viktor Lečnik, oče urarja Davida Lečnika.
Legenda našega urarstva
Viktor Lečnik je bil v Gosposki uhci nekaj let
stričev pomočnik, nakar je odprl urarsko de-
lavnico v Aškerčevi uhci. Tam je dolgo delal
skupaj z ženo Olgo, še vedno pa je v veliko
pomoč sinu Davidu Lečniku. David je začel v tej
delavnici z delom v osnovnošolskih letih, da si
je zaslužil žepnino. Med njegovo odločitvijo za
urarstvo je bilo za to stroko najslabše obdobje,
zato se je najprej izobrazil za elektrotehnika-
elektronika ter opravil urarske izpite.
Kot samostojni obrtnik je začel delati pred
enajstimi leti v Slovenskih Konjicah, v eni od obeh
Lečnikovih urarskih delavnic s prodajalnama.
Pred dvema letoma je prevzel delavnico v Ašker-
čevi uhci v Celju, kjer je začel oče pred ti^emi
desetietji na devetih kvadratnih metrih. Danes je
v Lečnikovi lasti vsa hiša. Z urami je tesno
povezan tudi Davidov brat Vito, saj je zastopnik
nekaterih blagovnih znamk za vso Slovenijo (z
družino živi v Vizorah pri Novi Cerkvi).
Lečnikovi popravljajo tudi starinske ure, raz-
hčne ure prodajajo (odkar je urarjem prodajo
prvič po II.
svetovni vojni
dopustila ju-
goslovanska
vlada Anteja
Markoviča), s
celjsko po-
klicno in teh-
niško strojno
šolo so pove-
zani na področju izobraževanja bodočih urar-
jev, David Lečnik pa tudi piše strokovne časopi-
sne članke.
Njegova soproga Simona je zaposlena v
Upravni enoti Slovenska Bistrica, v kraju.
kjer trenutno živijo. David in Simona stu
starša dveh osnovnošolcev: tretješolec Do-
men je vsako soboto dopoldan v očetovi
delavnici v Celju, mlajša hči Katja pa še ne
kaže zanimanja. David je vse do poroke
živel v Vojniku, kjer bivata njegova starša.
Lečnikova urarska rodovina je v Sloveniji
med najstarejšimi ter najbolj razvejanimi. Pri
tem je treba spomniti na starejšega sina Anto-
na Lečnika Otmarja, ki je odprl kmalu po ii.
svetovni vojni Lečnikovo urarsko delavnico v
stari Ljubljani. Od njegove smrti pred desetimi
leti jo vodi njegova soproga, nekdanja Celjan-
ka Vera Lečnik (njun sin Darko Lečnik je
priznani arhitekt, Plečnikov nagrajenec). Mlaj-
ši sin Antona Lečnika Tone Lečnik se je po
vojni izselil v Avstralijo, kjer je delal v urar-
skem poklicu.
Lečnikove korenine segajo prav tako v urar-
ske delavnice v središču Maribora. V Slovenski
ulici je urarstvo nečaka Antona Lečnika Fortu-
nata Lečnika (njegovega nekdanjega učenca iz
Celja), v poslovnem centru City ima urarstvo in
trgovino nečakov sin Darko Lečnik. ^
■■■■■■■■■■■■■■i BRANE JERANKO
Anton Lečnik
Viktor Lečnik
David Lečnik
TH generacije celjske veje Lečnikove urarske rodbine pred družinsko hišo v Vojniku. V zgornji
vrsti Simona in David, Viktor in Olga ter Lidija in Vito, v spodnji otroci Katja, Domen in Ula.
V celjski veji so se odločili za ure štirje Lečnikovi.