cena 40 dinarjev številka 41 (795).. glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 24. oktobra 1985 Komite za družbene dejavnosti Vrsta pripomb na osnutek dogovora temeljih družbenega plana Na zadnji seji, bila je prejšnji teden, so člani komiteja za družbene dejavnosti Občine Velenje razpravljali o osnutku Dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990 ter o uresničevanju sprejetih sklepov skupščine ob obravnavi gradiva Organiziranost in stanje telesne kulture v velenjski občini. Člani komiteja so v razpravi o osnutku Dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990 izoblikovali vrsto pripomb. Med drugim so poudarili, da je skupna poraba v družbenih dejavnostih prenizko načrtovana v primerjavi z republiškimi usmeritvami in jo je treba nujno uskladiti z republiško. Gradivo je preobširno, v njem se ponavlja vsebina iz samoupravnih sporazumov sisiv. Zaradi boljšega pregleda bi morali iz vseh besedil pri samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti črtati številke in te prikazati v enotni tabeli. Vsaka samoupravna interesna skupnost naj bi pripravila osnovne usmeritve in prednostne naloge v naslednjem srednjeročnem obdobju in te poslala Zavodu za urbanizem Velenje V začetku Dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za srednjeročno obdobje ne hi smelo manjkat gibanje prebivalstva v velenjski občini, v prilogi pa morata občinska izobraževalna skupnost in delovna organizacija VIZ na postavki investicije uskladiti besedilo in ga prečistiti. Prav tako je treba seznam objektov na področju družbenih dejavnosti dopolniti z nedomestni-mi gradnjami telesnokulturnih objektov na rušnem področju. Po mnenju članov komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje celodnevna osnovna šola kot forma dejansko ne bi obstajala, ampak naj bi šlo za novo kvaliteto in vsebino življenja ter dela v osnovni šoli. Zato bi bilo prav, če bi bile tudi usmeritve glede coša zajete v planih. Člani komiteja za družbene dejavnosti seveda pričakujejo, da bodo njihove pripombe upoštevane pri nadalj-nem oblikovanju predloga tega dokumenta. O telesni kulturi v občini smo spregovorili že na marsikateri ra- vni. Tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine, so tem težavam namenili nekaj pozornosti. Člani komiteja so v razpravi ob obravnavi gradiva Organiziranost in stanje telesne kulture v občini Velenje menili, da so bili sklepi skupščine v glavnem uresničeni. Rešena še niso vprašanja lastništva zemljišč telesnokulturnih objektov in s tem tudi njihovo vzdrževanje. Zato bo strokovna služba komiteja za družbene dejavnosti skupaj s strokovnimi delavci občinske te-lesnokulturne objekte v predloge možnih upravljalcev posameznih objektov, pri tem pa upoštevala naslednja izhodišča; lastnik oziroma pravico uporabe nad vsemi telesnokulturnimi objekti naj ima zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje, primestni krajevni skupnosti naj bi same določile upravljalca igrišč, v mestnih pa naj bi bil upravljalec igrišč odprtega tipa delovne organizacija Vekos oziroma samoupravna komunalna interesna skupnost. Pokroviteljstvo nad bazenom, stadionom ob velenjskem jezeru ter kotalkališčem naj bi prevzela Rudnik lignita Velenje in Gorenje vsak do polovice. Glede na pomembnost posameznih objektov in na sedanje stanje vzdrževanosti mora biti lastništvo in seznam upravljalcev teles nokulturnih objektov pripravljen selektivno. kovinotehna Prodajni center Vse za vas in vaš dom Občina Velenje Spominske svečanosti ob dnevu mrtvih Titovo Velenje 30.10.1985 ob 16,00 uri 30.10.1985 ob 16,30 uri -cesti 30.10.1985 ob 17,00 uri 30.10.1985 ob 17,30 uri-Titovem trgu , 30.10.1985 ob 17,00 uri 31.10.1985 ob 13,00 uri 30.10.1985 ob 16,00 uri 31.10.1985 ob li,00 uri 30.10.1985 ob 16,00 uri 30.10.1985 ob 16,00 uri-31.10.1985 ob 17,00 uri 27.10.1985 ob 10,30 uri Konovo Škale Topolšica Lešivec Ravne Zavodnje Šmartno ob Paki Šentilj Skorno Lokovica Pesje Šoštanj ' Bele vode 1.11.1985 ob 8,00 uri -31.10.1985 ob 11,00 uri 30.10.1985 ob 11,00 uri 31.10.1985 ob 17,00 uri 30.10.1985 ob 16,00 uri 30.10.1985 ob T 6,00 uri 31.10.1985 ob 13,00 uri — na pokopališču v Podkraju — pri spomeniku na Partizanski — na pokopališču v Šmartnem — pri centralnem spomeniku na — pri O.Š. Bratov Mravljakov — pri O.Š.V.Vlahoviča — pri spomeniku — pri spomeniku — v parku — pri spomeniku — pri spomeniku — pri spoemniku pri central, spomeniku — pri spomeniku — pri spomeniku — pri spomeniku — pri spomin, plošči — pri central, spomeniku — pn spomeniku Bližajo se volilne programske seje munistov direktorjev je sodil v sklop priprav na včerajšnjo sejo Občinskega komiteja ZKS Velenje, ki je imel na dnevnem redu oceno tekočih gospodarskih gibanj v občini in s tem v zvezi tudi opredelitev aktualnih nalog komunistov pri uresničevanju resolucijskih ciljev, bil pa je tudi v času priprav na volilno programske seje osnovnih organizacij in volilno programsko sejo občinske organizacije. Aktiv komunistov direktorjev je poskušal poiskati odgovore na nekaj temeljnih vprašanj s področja gospodarjenja: od tega s kakšnimi problemi se srečujejo v svojih sredinah pri gospodarjenju, kako naj bi se organizirali, da bi do konca leta dosegli cilje, začrtane z resolucijo, od katere smo se v devetih mesecih letos precej od-.daljili, kakšne ukrepe so si v posameznih organizacijah že zastavili za doseganje učinkovitejšega gospodarjenja, ne nazadnje pa so izpostavili tudi vprašanje, kako se v vsa ta prizadevanja vključujejo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. Bližajo se volilno programske seje osnovnih organizacij zveze komunistov in seje občinske organizacije, zato so na tem sestanku spregovorili tudi o aktivnosti v času od lanske seje do danes. Z delom ne moremo biti preveč zadovoljni, še vedno je v vseh okoljih preveč pasivno- sti. To potrjujejo tudi podatki o novosprejetih članih, ne nazadnje pa je odraz neaktivnosti tudi to, da v večini osnovnih organizacij niso izvedli diferenciacije, ki jo je pred komuniste postavila tudi 13. seja CK ZKJ. V tem času je v vrste zveze komunistov vstopilo samo štirinajst novih članov, črtanih in izključenih je bilo 58. Kar 98 osnovnih organizacij v tem času ni sprejelo nobenega novega člana, 110 jih ni nobenega črtalo ali izključilo, 69 pa jih ni ne črtalo in ne sprejelo nobenega novega komunista. Najodločneje se je treba postaviti po robu tudi težnjam po zmanjševanju števila osnovnih organizacij, po združevanju le-teh. Te se v zadnjem času pojavljajo še posebno v krajevnih skupnostih. Še vedno se v vseh okoljih ne zavedajo dovolj pomena družbenopolitičnega izobraževanja, ki poteka preveč stihijsko. Preseči takšno stanje pa je naloga, ki je pred vsemi osnovnimi organizacijami, ki družbenopolitičnega izobraževanja ne gledajo v luči doseganja boljših rezultatov gospodarjenja in za najrazličnejše oblike izobraževanja (trimesečne politične šole, seminarji za novosprejete, seminarji za mlade komuniste ...) izbirajo tiste, ki jih v delovnih organizacijah lahko začasno pogrešajo, (mkp) Kri rešuje dragoceno življenje Delavci sozda REK se zelo marljivo udeležujejo tudi krvodajalskih akcij, na somla-danski krvodajalski akciji je darovalo to pomembno življenjsko tekoino kar 926 delavcev Reka, na poletni, pa 501 delavec. Delavci Reka se bodo v velikem številu verjet- no udeležili tudi krvodajalske akcije, ki bo otekala tri dni v Delavskem klubu, od danes, 24. do 26. oktobra. Ta tridnevna krvodajalska akcija seveda ni namenjena samo njim, udeležite se je tudi vi, četudi doslej krvi še niste darovali. Titovo Velenje — od 21. do 31. oktobra — »Poslovni dnevi Gorenja« Odprli 10. jubilejni hišni sejem Gorenja V ponedeljek je predsednik medobčinskega sveta ZKS Celje dr. Emil Roje odprl tradicionalni hišni sejem ali »Poslovne dneve Gorenja«, tokrat pod geslom Izdelano v Gorenju — razlog več za nakup. V petek popoldne ter v soboto in nedeljo si bodo razstavljene izdelke lahko ogledali vsi, ki jih zanimajo dosežki te naše tovarne. Ob otvoritvi sejma je spregovoril predsednik poslovodnega odbora Gorenja Herman Rigelnik, ki je posebej poudaril, da ob prikazu razvojno-programskih dosežkov delavcev Gorenja, njihovih poslovnih sodelavcev ter zunanjih razvojno-raziskovalnih ustanov, predstavljajo prijetno osvežitev sejma tudi delovne organizacije savinjsko-šaleške gospodarske regije. Na pobudo Sa-vinjsko-Šaleške gospodarske zbornice namreč letos razstavlja svoje izdelke tudi 25 gospodarskih organizacij, ki so v veliki meri programsko ali tehnološko sorodni z razstavljenimi izdelki Gorenja. »Brez dvoma je takšna oblika skupnega nastopanja pomembna razvojna in poslovna spodbuda za različne oblike tržnega in poslovno tehničnega sodelovanja, katerega cilj je oblikovanje celovitih ponudb, ki niso omejene samo na obstoječe integracijske zdnižbe,« je poudaril Herman Rigelnik. Po njegovih besedah bodo v Gorenju v prihodnje namenjali še večjo pozornost uveljavitvi domačega in tujega znanja ter ustvarjanja pogojev za delo in življenje slehernega delavca. »Naše vodilo je, da za nobeno ceno ne smemo utoniti v poprečju, ampak moramo biti na svojem področju prvi ali med prvimi. Povsem se zavedamo, da se pri tem lahko osloni-mo le nase, na trdo delo vseh ter na poštene medsebojne odnose. Zavedamo se tudi, da nam ničesar ne bo podarjeno.« Delavci Gorenja so ob izjemnih naporih in odrekanjih ter ob vsestranski pomoči, napravili vidne kakovostne premike pri poslovanju. Toda,"do resničnega uspeha jim manjka še nekaj zadnjih stopnic. »Če teh v kratkem času ne prestopimo, bodo v bodoče postale nenadomestljive in za Gorenje usodne. Ali jih bomo prehodili pa ni odvisno samo od nas — delavcev Gorenja — temveč tudi od takojšnje in učinkovite pomoči širše družbene skupnosti, zlasti njenega bančnega sistema,« je v svojem govoru opozoril Herman Rigelnik. Tudi dr. Emil Roje je izrazil prepričanje, da bodo obljube in zagotovila drugih dejavnikov izrečenih ob sanaciji ustrezno izpolnjena, saj tako razstava dosežkov Gorenja, kot tudi dosedanji rezultati poslovanja, kot je dejal, potrjujejo pravilnost odločitev ob sprejemanju sanacijskega programa. Poslovnih dnevov Gorenja se bo udeležilo veliko število domačih in tujih partnerjev tega poslovnega sistema. Jutri, v soboto in nedeljo bo hišni sejem Gorenja odprt tudi za vse občane 2 stran ★ H3S CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 24. oktobra 1985 Občinska telesnokulturna skupnost VABILO Vabimo vas na skupno obravnavo osnutkov planskih dokumentov Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje, ki bo (danes) v četrtek, ob 17.00 uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje, Titov trg 1. DNEVNI RED: 1. Predstavitev in obravnava osnutkov planskih dokumentov TKS Slovenije; 2. Obravnava osnutkov planskih dokumentov Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje. V mesecu septembru smo vam poslali v javno obravnavo osnutke planskih dokumentov nadaljnjega razvoja telesne kulture v občini Velenje. Ob koncu javne razprave v temeljnih sredinah organizira Občinska telesnokulturna skupnost Velenje skupno obravnavo, na kateri boste s*pripombami in predlogi vplivali na vsebino nadaljnjega srednje in dolgoročnega razvoja telesne kulture v občini Velenje. (Vsebinske pripombe pripravite tudi v pismeni obliki). Nam bo res zmanjkalo hrane? Ob tem so doslej dokupovali le manjši del dragih močnih krmil za govedorejo, preusmerili pa so se na posamezne dodatke, pri katerih so hranljive snovi cenejše, zahtevajo pa več tehnološkega znanja pri krmljenju. Tudi pri nakupih reprodukcijskega materiala za govedorejo in peru-tninarstvo izkoriščajo najbolj ugodne pogoje, pri čemer so jim v veliko pomoč sredstva intervencijskega sklada za kmetijstvo. Poleg tega svojo proizvodnjo prilagajajo možnostim prodaje in rentabilnosti, kolikor je to pač možno v kmetijstvu. Zato je razumljivo, da ob nespremenjenem staležu osnovne črede zmanjšujejo prirejo mleka, pitancev in brojlerjev. Ob dejstvu, da je trg s kmetijskimi pridelki dobro založen, ni več bistvena količina, bolj pomembno je preživetje. Ob tem seveda obstaja nevarnost, da se bo v prihodnosti kmetijska proizvodnja preveč zmanjšala. V zvezi s tem bi morali čimprej premakniti z mrtve točke uveljavitev materialnih ukrepov za nižinske, hribovske in višinske kmetije. Ob trajno zaostrenih pogojih gospodarjenja so še toliko bolj pomembna intervencijska sredstva v kmetijstvu, ki jih ne upora- bljajo samo za pokrivanje prekomerne rasti stroškov, temveč predvsem za izvajanje vseh nujno potrebnih agrotehničnih ukrepov. Intervencijska sredstva so torej postala stalni spremljevalec gospodarjenja v kmetijstvu, saj brez njih v sedanjih razmerah ne bi bilo moč uspešno gospoaantt. Predvsem se seveda na Zgor-njesavinjski kmetijski , zadrugi trudijo, da bi tudi dolgoročno povečali delež izvoza v celotnem prihodku. Zato širijo hmeljišča, nasade jagodičevja, pospešujejo pitane govedi, čebelarstvo, kmečki turizem, med drugim vsako leto bolj v izvoz vključujejo drobno gospodarstvo, in še bi lahko naštevali. Kljub vsemu pa bo letošnji izvoz manjši od lanskega. Problem je toča, ki je skoraj prepolovila pridelek hmelja, njej pa se pridružuje tudi zimska poze-ba, da izjemno slabe letine za čebelarje ne omenjamo posebej. Te in vse ostale težave na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi rešujejo po vseh močeh. Dejstvo je, da so vsi spoznali težak položaj, žal pa ne vidijo dovolj notranjih rezerv, s izkoriščanjem katerih bi lahko tudi v bodoče obvladovali težave, če se seveda družbeno-ekonomski položaj kmetijstva ne bo izboljšal. Kmetijstvo je v občini Mozirje prednostna gospodarska panoga, zato ji družbeno-politična skupnost nenehno posveča veliko pozornosti. Predvsem seveda to velja za žgoče probleme in težave, ki jih v kmetijstvu že dalj časa ne manjka, v zadnjem obdobju pa že postajajo nepremostljive. Mnogi celo sodijo, da je kmetijstvo v tem času v najhujši krizi po osvoboditvi. Tudi na zvezni ravni namreč ugotavljajo, da bodo letošnje izgube v kmetijstvu najmanj 4-krat večje kot lani. Sedanje razmere, padanje kupne moči doma in zniževanje cen kmetijskim izdelkom na tujem, so razlogi, ki so kmetijstvo pripeljali v zares nezavidljiv položaj. Zaradi vsega tega se nesorazmerje med stroški in dohodkom še naprej nerazumljivo poglablja. V letu dni so se cene reprodukcijskega materiala za kmetijstvo povečale do 100 odstotkov, cene kmetijskih pridelkov pa največ do 50. Ni dolgo tega, ko v kmetijstvu niso poznali problema obrestnih mer, danes pa že pomenijo bistveno postavko v stroških. Od nekdanjih 5 odstotkov v strukturi cene so se danes obresti povzpele že do 40 odstotkov. Ker je kmetijstvo vezano na naravne zakonitosti in na »neurejeno enot- no jugoslovansko tržišče«, vseh problemov tudi z najboljšim gospodarjenjem ne more rešiti. Obresti so poleg tega tudi velika ovira za nadaljnji razvoj. Kmetje se prav zaradi njih ne odločajo za nove naložbe. S tem sicer kratkoročno prispevajo k zdravljenju gospodarstva, dolgoročno pa si kmetijci sami »žagajo vejo, na kateri sedijo«. Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi si že dolgo prizadevajo, da bi večino teh negativnih učinkov sami razrešili, vendar so pri tem največkrat nemočni. Predvsem si prizadevajo, da bi zagotovili čimveč kakovostne osnovne krme. Glede tega še naprej regresirajo nakup umetnih gnojil, povečujejo pridelek sila-žne koruze, pospešeno gradijo silose, čeprav je proces preurejanja hlevov nekoliko zastal. Načrtujejo sezonske telitve in s tem najbolj izkoriščajo ceneno pašo. Tudi planinske pašnike pospešeno čistijo in urejajo in na njih vsako leto prepasejo za 10 odstotkov več živine, pridelek kakovostnega mleka in mesa pa pospešujejo z najrazličnejšimi ukrepi, kamor sodijo predavanja, brezplačen servis za molzne stro-.je, pomoč pri zdravstvenem var-»stvu živali in podobno. Turistični ples Turistično društvo Velenje je letos že tretjič zapored v Nami pripravilo Turistični ples, ki je vsako leto bolje obiskan. Odlično so pripravili tudi razstavo jedi in slaščic, ki jih je bilo vredno videti, udeležencem turističnega plesa pa so dobrote, ki so jih pripravili hotel Paka, restavracija Jezero, Nama, Merx Gorica in še več drugih gostišč, odlično tekmile. S svojim programom so se predstavili tudi plesalci plesnega kluba Paka in prekmurski humorist Dodo. Organizatorji pa bi lahko v prireditev vključili tudi vse tiste krajane, ki hočejo nekaj dati za lepši izgled mesta in njegove okolice preko celega leta. Morda pa bi bil ta ples tudi primeren trenutek, da se za najbolj urejena okolja podelijo priznanja, toda ne v tako množični obliki kot je bilo to včasih, morda bi kazalo pokazati tudi kakšne diapozitive, nič pa ne bi tudi škodovalo, če se kakšna reče tudi o neurejenem okolju, pa morda še kaj. L. O. Dnevnik Vlaka bratstva in enotnosti 11. in 12. oktober Zbrali smo se na železniški postaji v Celju in čakali na vlak, ki bo pripeljal iz Maribora in nas popeljal v daljno Srbijo. Druga kompozicija je krenila iz Jesenic, skupaj nas je bilo 1300 potnikov. Ob 24. uri smo krenili iz Celja. Pot nas je vodila preko Zagreba, Vinkovcev do Sremske Mitrbvice, kjer smo se ustavili za kratek čas. Dobro se je zdanilo, ko smo' prispeli na postajo Topčider pri Beogradu. Tu so nas svečano sprejeli in vsi smo krenili v dom JLA in prisluhnili nepozabni svečanosti. Pot nas je vodila preko Mladenov-ca, Svetozareva, Cuprije, Stalača, Kruševca, Trstenika, Vrnjačke Banje do Kraljeva. Druga kompozicija je potovala do Titovih Užic. Na vseh postajah, kjer so izstopali, tudi nekoč pravi izseljenci, so rias pričakale množice pionirjev, s cvetjem v rokah in titovko na glavi, mladincev, ki so neumorno plesali narodne plese, delavci, kmetje,... Videl sem, kako so ljudje od radosti jokali. Mi smo izstopili v Kruševcu. Pričakali so nas prijatelji, ki so bili pri nas pred dvema letoma. Na postaji je bil takšen živ žav, da smo se komaj našli. Pričakali so nas s transparenti in brošuro, na kateri je pisalo: VLAK BRATSTVO - ENOTNOST JE VLAK NAŠE LJUBEZNI, ENAKOPRAVNOSTI, NAJLEPŠIH. PRIDOBITEV NAŠE REVOLUCIJE! »NAJ VEČNO VOŽI PO TAKO LEPI, SVOBODNI ZEMLJI, NAJ DRUŽI NAŠA SRCA SEDAJ, KAKOR SMO JIH MEDSEBOJNO ODPIRALI TEDAJ, KO NAM JE BILO NAJTEŽJE!« 13. oktober V nedeljo smo se zgodaj prebudili, ker nas je čakal bogat program. Po zajtrku, ki nam je nudil najslajša srbska jedila, npr.: slatko, kajmak, sirče, mesna pita, pečen odojek, kolači, itd., smo se odpravili na pot. Ustavili smo se v vasi Dvorane, kjer so nas pogostili s kruhom, projo in soljo in nam pripravili kratek kulturni program. V slovo so nam izročili kulije, na katerih je pisalo: KUD »Živka Mičič — Dvorane«. Nato smo se odpravili v Veliki Ši-ljegovac. Prisluhnili smo bogatemu kulturnemu programu in izvajanju Kajuhovih in Aškerčevih pesmi. Ta šola velja za vzorno v SR Srbiji: imajo veliko učilnic: računalniška, kemična, mizarska, kabinet za biologijo in zgodovino ter naslednje poljske stroje: 2 traktorja, 2 prikolici, plug, brano, z njimi se naučijo delati. Imajo šolski vrt, kjer pridelajo krompir, zelje, v svojem sadovnjaku jim obrodijrf jabolka, imajo celo čebele. Lepo urejeno športno igrišče jim je v ponos. Postregli so nam z jedili, ki so jih pripravili sami. V naselju Ribara smo si ogledali osnovno šolo in obrat konfekcije. Zadnja postaja je bila Ribar-ska Banja — po naše zdravilišče, okrevališče. Pogostili so nas z bogatim kosilom, v večernih urah pa smo se z avtobusom vrnili na domove naših gostiteljev. 14. oktober V ponedeljek zjutraj smo se odpravili v narodni muzej. Tu smo si ogledali izkopanine, slike iz kosovske bitke. Tej bitki je umetnik Ivan Meštro-vič posvetil miniaturno palačo — spomenik v merilu 1:10. Kasneje tega spomenika niso postavili, delček te zamisli pa je vgrajen v spomenik na Avali. Pred muzejem stoji spomenik carju Lazarju, ki je vodil in tudi padel v kosovski bitki. Blizu spomenika stoji cerkev, ki jo je dala sezidati carica Milica — Lazarjeva žena. Njo so kasneje Turki pregnali, sin Štefan, ki je veljal za učenjaka, je kasneje izdal zakon o rudarstvu. Na tem kraju je še videti ostanke orjaških zidov. Zatem smo obiskali kraj, kjer so Nemci leta 1943 ustrelili 1000 ljudi. Domačini imenujejo ta kraj Kraj svobode ali »SLOBODIŠTE«. Nedaleč od tod stoji spomenik žrtvam v obliki sonca, ker sonce pomeni svobodo, mir, sožitje itd. 200 m dalje so postavljeni spomeniki — ptice, ki so vzletele, pa zaradi strelov omahnile. Ta spomenik je postavil Bogdan Bogda- novič. V okolici Kruševca so nedavno našli ženico, ki jim je pokazala listek, katerega je pisal sin pred ustrelitvijo z naslednjo vsebino: DRAGA MATI PIŠEM TI S SVOJO KRVJO. POZDRAVLJAM TEBE, OČETA, SESTRE, BRATE. MOJA DRAGA POD SRCEM NOSI DETE IN VEM, DA BO ROJENO V SVOBODI. ČUVAJTE TO SVOBODO! TVOJ SIN Popoldne smo si ogledali tovarno »14. OKTOBER«, kjer delajo traktorje, nakladalce, buldožerje itd., in nas na koncu pogostili. 15. oktober Vseh 114 potnikov, kolikor nas je prispelo v ta prijazni kraj in vsi gostitelji smo se zbrali na gričku nad me stom — BAGDALI, na poslovilnem kosilu. Peš smo se odpravili na železniško postajo in dež, ki je nežno rosil, se je mešal s solzami, ki so ob slovesu polzele po licih. Slišal sem klice »DODI-TE OPET«, ter glasbo in pesem. Mahali smo si v pozdrav in čutil sem, da tega ne bom nikoli pozabil. Najlepše pa je to doživeti. Tudi mladi bomo čuvali te vezi in svobodo. Urban Novak, 4. b COŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenje OPEKARNA MARIBOR ' RADVANJE Maribor, Streliška 16 a GRADITELJI PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0190 km MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA« S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJN0ŽARNE PEČI Telefon (062) 39-911 NOV DOM — Nazarski lovci so se ob vsej' redni dejavnosti lotili tudi gradnje novega doma, ki bo služil za skladišče, pa tudi za ostale namene. Tokrat ga niso postavili v hribe, ampak v prijetno okolje reke Drete, po kateri lovska družina tudi nosi ime, malo pred Pustim poljem. u REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje REK Elektrostrojna oprem* Preloge, b. it. 63320 Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. konstruktor projektant strojnih del (2 delavca) Pogoji: — višja ali visoka šola tehnične smeri — znanje tujega jezika — 2 leti delovnih izkušenj (z višjo šolo) oziroma uspešno opravljen pripravniški izpit (za visoko šolo) pri podobnih delih in nalogah 2. samostojnega projektanta strojnih del (2 delavca) Pogoji: — visoka ali višja šola tehnične smeri — 3 oz. 4 leta delovnih izktišenj pri podobnih delih in nalogah — aktivno znanje enega svetovnega jezika — zaželen strokovni izpit 3. organizatorja računalništva Pogoji: — višja oz. visoka tehnična šola ustrezne smeri — aktivno znanje angleščine — osnove programiranja — 3 leta delovnih izkušenj na področju računalniških obdelav in na organiziranju poslovnih procesov 4. projektanta za dela na razvoju elektro opreme Pogoji: — dipl. ing. oz. ing. elektronike — smer šibki tok — 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj — znanje tujega jezika Komisija za delovna razmerja TOZD Elektro obrati ponovno objavlja prosta dela in naloge: 1. vodja avtomatske telefonske centrale Pogoji: — ing. oz. dipl. ing. elektro — smer telekomunikacije (oziroma izkušnje na telekumunikacijah) — zaželen strokovni izpit — 3 leta delovnih izkušenj Komisija za delovna razmerja TOZD Vodovodno-toplo- vodni obrati ponovno objavlja prosta dela in naloge: « — 1. tehnolog postrojenj Pogoji: — višja strojna šola energetske smeri — poznavanje zakona o graditvi objektov — predhodne izkušnje na specialnih področjih — poznavanje metod planiranja — 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah 2. več KV vodovodnih instalaterjev in več KV monterjev klima naprav in izolacij Komisija za delovna razmerja TOZD Krovsko-ključavničarski obrati objavlja prosta dela in naloge: — več KV ključavničarjev — več KV kleparjev S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen in poln delovni čas s poskusnim delom, določeno v pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidatom nudimo ugodne delovne pogoje in hitro reševanje stanovanjskega problema >Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: DO Elektrostrojna oprema Preloge — Kadrovska služba 63320 Titovo Velenje Kandidate bomo obvestili v 30. dneh po opravljeni izbiri na komisijah za delovna razmerja. 24. oktobra 1985 * Titovo Velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas * stran 3 Na Vekosu opozarjajo Poskrbimo za namensko porabo vode in toplotne energije Gozdno gospodarstvo Nazarje Je smreki zares odzvonilo ? Pomanjkanje vode v tem sušnem obdobju in začetek kurilne sezone sta nas spodbudila, da smo sedli skupaj s predstavniki 360-članskegako-lektiva Vekosa, ki v celoti vzdržuje vse komunalne sisteme, od objektov do cevovodov, cest, zelenic... Organizirani so po tozdih. Tozd Komunalna oskrba skrbi za klasične komunalne dejavnosti — voda, kanalizacija, ceste, zelenice, pogrebna dejavnost, tozd Toplotna oskrba se izključno ukvarja s pridobivanjem ter prenosom toplotne energije in nudenjem pomoči uporabnikom, tozd Stanovanjska oskrba nudi storitve znotraj stanovanjskega fonda in v individualnih hišah, v tej situaciji pa pomaga tudi toplotni oskrbi. V delovni skupnosti skupnih služb so združene skupne funkcije. Razvojno raziskovalni sektor pa je namenjen izvajanju vseh investicijsko tehničnih posegov na področju enostavne reprodukcije, ie s 1. januarjem prihodnjega leta pa bodo lahko prevzeli tudi vsa investicijska dela v okviru komunalne skupnosti. Tako nekako nam je na začetku našega pogovora predstavil DO Vekos direktor Viktor Podgoršek. Našega pogovora pa so se poleg njega udeležili Še: Jože Mraz, predsednik komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, Ivo Kadliček, predsednik odbora komunalne skupnosti, Milan Ramšalt, vodja tozda Komunalna oskrba, Milan Tepej, vodja tozda Toplotna oskrba in Edo Uranjek, vodja tozda Stanovanjska oskrba. DA NE BOMO ŽEJNI JUTRI, ZAPIRAJMO PIPE DANES! V našem vedno bolj onesnaženem svetu, tudi voda postaja iz leta v leto bolj iskana in draga dobrina. To nam še najbolj nazorno pokažejo takšne izjemne situacije, kot je na primer letošnje sušno obdobje, ki je pošteno izpraznilo vodne vire in vsaj zaenkrat še ni videti, da bo dež kmalu močneje namočil žejno zemljo in napolnil podzemne vodne bazene. Se več! Približuje se zima in lahko se dogodi, da bo vode še precej manj, kot je trenutno premoremo. Zato ne bo odveč, če do konca preberete ta članek, predvsem pa, če upoštevate misel, ki smo jo izrekli v tem podnaslovu. Vodovodi, s katerimi upravlja Vekos, oskrbujejo s pitno vodo približno 34500 ljudi ali 85-od-stotkov vsega prebivalstva v občini Velenje. Vsi ti občani porabijo približno 6000 kubičnih metrov vode dnevno. Ker pa v tem srednjeročnem obdobju zaradi finančnih pa tudi tehničnih težav, nismo uspeli v celoti zgraditi vseh predvidenih zajetij vode, nam že sedaj primanjkuje 55 sekundnih litrov, kar pa je zelo veliko, če upoštevamo, da je bila celotna poraba 310 litrov na sekundo. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa bo z dokončno zgraditvijo nekaterih novih sosesk zmanjkalo še dodatnih 55 sekundnih litrov pitne vode. V naši občini večjih težav pri preskrbi s pitno vodo od dograditve vodovoda Ljubija leta 1983 pa do letošnjega septembra nismo imeli. Takrat pa je že bilo potrebno zmanjšati dobave industriji. V oktobru so se začele redukcije tudi za del široke potrošnje. 16. oktobra je izdatnost .vodnega vira Ljubija padla z 280 le še na 260 sekundnih litrov in zato je bil sprejet ukrep o delni omejitvi porabe vode za široko potrošnjo od 8. do 12. ure, od 16. do 19. ure in od 23. do 5. ure zjutraj. Kako veliko je pomanjkanje vode, dokazuje tudi to, da so nekateri manjši viri skoraj presahnili. Tako je na primer na območju Škal in Gaberk vodni vir z izdatnostjo 10 sekundnih litrov padel le na štiri litre na sekundo in seveda ni več zadoščal za pokrivanje teh dveh območij. Pred-no je bila urejena ustrezna rešitev iz vpadnika RLV v Hrastov-cu, so bili ljudje tu tudi po tri dni brez vode. Za potrebe Titovega Velenja pa je bilo urejeno začasno prečrpavanje Viškov vode na področju Topolšice, ki pa še niso zajeti, vendar pa jih v tej nuji s pomočjo industrijskega cevovoda in s povečano dezinfekcijo prečrpavajo v cevovod Šoštanj —Titovo Velenje. Dezinfekcija je povečana tudi zaradi pogostih okvar na cevovodih, saj močno nihajo tlaki. Prav tako pa je v skladu z navodili republiške sanitarne" inšpekcije povečano število bakterioloških analiz. Voda je trenutno povsem neoporečna. Očitno je torej problemov kar precej, oskrba z vodo pa otežena predvsem v višje ležečih naseljih in stanovanjih. »Zato,« so poudarili naši sogovorniki, »je nujno, da kar najbolj skrbno gospodarimo s pitno vodo in je ne tro-šimo po nepotrebnem in v prevelikih količinah, saj se lahko dogodi, da se bomo drugače znašli, v zares težki situaciji.« INDUSTRIJA PREVELIK PORABNIK KAKOVOSTNE VODE Posebno vprašanje, ki pa mu namenjamo bolj malo pozornosti, je industrijska poraba pitne vode. Za potrebe industrije v občini Velenje namrev namenjamo kar 50 odstotkov že itak skromnih vodnih virov. Zato bi bilo nujno pričeti z gradnjo ustreznega industrijskega vodnega vira, saj je škoda, da pitno vodo uporabljamo za tehnološke in druge podobne namene. Lahko bi izkoristili veliko akumulacijo v naših jezerih, seveda pa bi se verjetno prej morali lotiti njihove ustre- Jože Mraz, Milan Ramšak. zne oživitve. To pa je naloga, ki je zajeta tudi v srednjeročni plan razvoja naše republike. Za naš občinski srednjeročni plan pa bo seveda nujna tudi dograditev obstoječega vodooskrbnega sistema ter izgradnja ustrezne akumulacije za bogatitev reke Pake, ki sedaj pogosto skoraj povsem presahne. Nujna naloga, ki jo prenašamo že iz tega srednjeročnega obdobja pa je tudi izgradnja čistilne naprave. Seveda pa marsikatero akcijo in smotrnejše ravnanje s pitno vodo preprečuje še vedno prenizka cena te dobrine, posebno za industrijske namene. Tako že nekajletni pozivi, da naj se industrija preusmeri na druge vodne vire, niso dali nobenih konkretnih sadov, precej verjetno pa je, da bodo tudi sedanja intenzivnejša razmišljanja zopet zamrla ob prvem večjem deževju. Pa bi bilo vendar prav, da se tudi temu vprašanju nehamo izmikati. TUDI PRI OGREVANJU VAR-ČUJMO! Med redkimi smo v občini Velenje kurilno sezono začeli že prejšnji ponedeljek. Meteorološke razmere sicer še niso bile takšne, da bi bil tak ukrep nujen, vendar pa, ker so bile napovedane ohladitve, so se na Vekosu odločili, da pravočasno ukrepajo. Najprej so priključili vse vrtce, šole, dom za varstvo odraslih in nekatere druge podobne objekte. Do konca tedna pa so priključili vse uporabnike. Priključitev toplovodnega omrežja je zahtevno in obsežno delo, ki ga ni mogoče opraviti v enem dnevu. Občani pa tega pogosto ne razumejo in pričakujejo, da bodo njihova stanovanja topla takoj, ko se prične kurilna sezona. Tako so bili mnogi nestrpni in na Vekos jih je klicalo celo toliko, da se jim je pokvarila telefonska centrala. To pa jim je seveda povzročilo dodatne težave. Težave pa so zaradi tega imeli tudi tisti uporabniki, ki so zaradi okvar na radiatorjih ali drugih pomanjkljivosti, skušali priklicati pomoč iz te delovne organizacije. Tozd Toplotna oskrba ogreva 6642 družbenih stanovanj, 2000 individualnih hiš in 350 drugih uporabnikov (industrija ...) Priključna moč uporabnikov je 190 megavatov, vir v Šoštanju pa daje 142 megavatov. To porabo pa je zaenkrat še možno pokriti (faktor istočasnosti). Večje težave pri ogrevanju nastajajo na območju krajevne skupnosti Šalek-Gorica, soseske Šalek III, kjer še ni dokončno zgrajen cevovod, saj še manjka del od Foitove ceste do centralne postaje in pa črpališče. Na črpalke čakajo že več kot dve leti, Litostroj pa še ni dal končnega roka. Kljub temu računajo, da jih bodo dobili konec naslednjega meseca ali v začetku decembra. Če bi bile črpalke dobavljene do takrat, potem bi lahko uredili vsaj črpališče ter vsaj začasno odpravili težave, ki bodo posebno občutne, ko bo temperatura padla pod 10 stopinj Celzija. Tako kot pri preskrbi z vodo, lahko tudi pri toplotnem ogrevanju veliko privarčujemo. Dokaz za to je Gorenje, ki je z vgradnjo števcev občutno zmanjšalo porabo, kar seveda lahko naredijo tudi individualni uporabniki. Seveda pa pri tem ostaja posebno vprašanje, zakaj tudi nove soseske gradijo brez ustrezne izolacije (npr. Šalek III), čeprav so bili objekti že sprojektirani tako, da bi lahko zagotovili več varčevanja z energijo. SPROTI ODPRAVLJAJMO OKVARE Za ustrezno gospodarjenje in vzdrževanje stanovanjskih hiš družbenega stanovanjskega sklada, skirbi poleg stanovalcev samih, tudi Vekosov tozd Stanovanjska oskrba. Programa, ki je sprejet v samoupravni stanovanjski interesni skupnosti za področje večjih popravil in obnove, s sredstvi zbranimi s stanarinami ni mogoče v celoti uresničiti. Delavci tega tozda iščejo delo tudi na drugih področjih. V tozdu so zaposleni vodoinštalaterji, instalaterji centralnega gretja, elektro-inštalaterji, slikopleskarji ter delavci, ki skrbijo za odpravo drugih okvar povezanih s to dejavnostjo. Organizirana je tudi redna dežurna služba, ki pa jo nameravajo dograditi, tako da bodo lahko stanovalcem še hitreje in učinkoviteje priskočili na pomoč tam, kjer bo to potrebno. Če morate torej zamenjati tesnila na vodovodnih pipah, popraviti kotliček na stranišču, če vam »nagajajo« radiatorji, potem se obrnite na delavce tega tozda, ki bodo poskrbeli za pravočasno odpravo okvare. Tako voda ne bo po nepotrebnem odtekala, toplotna energija bo smotrno uporabljena, propadala pa tudi ne bodo draga družbena stanovanja, ki jim tudi drugače posvečamo vse premalo skrbi. Naj tale naš zapis sklenemo s ponovnim pozivom, da povsod poskrbimo za kar najbolj skrbno in čim bolj namensko porabo vode in toplotne energije ter tako zagotovimo, da bo teh dveh dobrin za vse stanovalce dovolj. B. Z. mkp Pojav umiranja gozdov seveda ni nov, niti pri nas in le manj v Evropi, na gozdnogospodarskem območju Gozdnega gospodarstva Nazarje v občinah Velenje in Mozirje pa je letos izbruhnil na dan z vso silovitostjo. Še pomladi je bilo v občini Velenje prizadetih 4.000 hektarjev, prevsem smrekovih gozdov, v mozirski občini pa le nekaj gozdov na območju Šmihela nad Mozirjem in Dobrovelj. Ponovne meritve v jesenskih mesecih paso med gozdarji povzročile pravi šok. V velenjski občini je v tem trenutku prizadetih že 8.530, v mozirski pa 6.081 hektarjev gozdov. Na celotnem gozd-no-gospodarskem območju je tako že prizadetih kar 32 odstotkov vseh gozdov, v mozirski občini pa 18 odstotkov vseh površin. Vse meritve seveda jasno kažejo, da je za umiranje smreke kriv s plini onesnažen zrak, k tako izrednemu povečanju pa sta svoje prispevali še izjemno ostra zima in dolgotrajna suša. Večina gozdov v obeh občinah je prizadeta na prvi stopnji, kar pomeni znatno manjši letni prirastek in začetek sušenja. Tako je letošnji prirastek v mozirski občini manjši kar za 40.000 kubičnih metrov, kar seveda že bistveno moti gospodarjenje, če upoštevamo, da je skupni letni prirastek doslej bil 180.000 kubičnih metrov. Gozdarji na našem območju, pa seveda v vsej Sloveniji, so akcijo celovito zastavili. S pomočjo ustreznih strokovnih ustanov nenehno spremljajo ta pojav in ga proučujejo. Ob vsem tem je jasno predvsem to, da bodo smreke v naših gozdovih umirale vse dotlej, dokler ne bodo odpravljeni viri onesnaževanja zraka, česar se seveda ne da storiti preko noči. Storiti pa bo treba, saj z gozdovi umira še marsikaj. Možnosti dopolnilnega izobraževanja strokovnih kadrov Potrudite se in odgovorite na postavljena vprašanja Objavljamo telefonske številke redne dežurne službe na Vekosovem tozdu Stanovanjska oskrba: 24 ur so vam na voljo naslednje številke: 856-251, 856-380, 855-809, 854-809; dopoldan pa še: 855-485, 855-473, 855-481, 855-496. Viktor Podgoršek, Edo Uranjek, Milan Tepej in Ivo Kadliček med pogovorom. Na pobudo občinske raziskovalne skupnosti, da naj se posameznih raziskovalnih nalog lotijo v organizacijah združenega dela, je zanimiva raziskava z naslovom Zagotavljanje znanja za sodobno proizvodnjo, organizirana tudi v Gorenju. Ožji naslov te naloge je Možnosti dopolnilnega izobraževanja strokovnih kadrov, vanjo pa niso zajeti le delavci iz te, ampak tudi iz drugih organizacij združenega dela v občini. V izbrani vzorec je zajeta kar polovica (približno sedemsto) tehnično strokovnih kadrov v občini. Kot poudarja Nena Mijoč, ki vodi to raziskavo, je nenehno dopolnjevanje znanja naša življenjska nujnost, če nočemo utoniti v sivini enostavnega, ponavljajočega se in slabo plačanega fizičnega dela. Sodobna proizvodnja terja nenehen napredek in razvoj, kar pa ni možno dosegati brez dograjevanja delavčeve usposobljenosti. Stalno izobraževanje tehničnih strokovnjakov je tudi temelj vsakega prestrukturiranja proizvodnje v občini. Raziskava naj bi pokazala, če se naši tehnični strokovnjaki resnično dopolnilno izobražujejo, katera pota pri tem ubirajo in kakšne so njihove potrebe po znanju. Seveda pa je v raziskavo zajeta tudi analiza v kakšnem delovnem okolju delajo, kako so zadovoljni s svojim delom, kakšne osebne dohodke imajo itd. Le tako bo namreč možno dobiti celotno podobo, kako takšni strokovnjaki morejo in hočejo svoje znanje uporabljati tudi v praksi. Seveda bo uspešnost raziskave odvisna predvsem od točnih odgovorov ter od zadostnega števila vrnjenih izpolnjenih anketnih listov. Podatki naj bi bili namreč zbrani že do konca tega meseca, raziskava pa bi bila zaključena do meseca marca. Vsi tisti torej, ki še čakate in še niste odgovorili, izpolnite poslani vprašalnik, saj boste tako pripomogli k uspehu raziskave. B. Z. Eko Titovo Velenje S študijem iz dela do deficitarnih poklicev Center srednjih šol Poklicno informiranje osmošolcev V času, ko mladi končujejo šolanje na osnovnih šolah, se znajdejo v težkem položaju, ker ne vedo kam sedaj — ali se takoj zaposliti oziroma katera usmeritev bi bila za na-daljne izobraževanje najprimernejša. Večina od njih se odloči za nadaljni študij, vendar pa o njem vedo zelo malo. Se manj vedo o delu, za katerega naj bi se usposobili in' ga v življenju tudi opravljali. Prav bi bilo, da osnovnošolcem že prej ustrezne službe predstavijo poklice, za katere se ti zanimajo oziroma kaj več povedo o poklicih, kjer so še prosta mesta za vpis. V četrtek, 18. oktobra, so na Centru srednjih šol v Titovem Velenju organizirali ekskurzijo za učence 8. razredov osnovne šole Franjo Vrunča iz Slovenj Gradca. Ogledali so si delovno organizacijo Gorenje, rudarski učni prostor, EKO ter učilnice za pouk računalništva na Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Mladi so si z zanimanjem ogledali prostore in se tako neposredno seznanili s poklici, ki jih zanimajo. Takšno poklicno informiranje in usmerjanje učencev bi bilo potrebno organizirati tudi za osmošolce občine Velenje. R. Vrčkovnik Zaradi precejšnje fluktuacije delavcev z višjo in visokošolsko izobrazbo in rednega pomanjkanja teh kadrov v Elektrokovinar-ski opremi iz Titovega Velenja, so v tem kolektivu bili prisiljeni ubrati novo pot v kadrovski politiki. Najhujši je primanjkljaj inže-niijev strojništva, ki ga ni bilo mogoče odpraviti niti z razpisom štipendij, niti z javnimi razpisi za tovrstna dela, kajti na oboje ni bilo ustreznega odziva. Kolikšna je deficitarnost teh kadrov, kaže podatek, da so v naši republiki potrebe za strojnimi inženiiji kar trikrat večje od njihovega sedanjega števila. Odraz tega je tudi v EKO, kjer imajo le četrtino delovnih mest zasedeno s temi kadri. Ker ni videti načina, s katerim bi dobili tolikšno število novih, da bi z njimi zapolnili ostale tri četrtine potreb, so v tem kolektivu ugotovili, da je rešitev le v opori na lastne moči. Zato so v svojih vrstah izbrali pet strojnih tehnikov, ki so letos pričeli študij iz dela na mariborski Fakulteti za strojništvo. Gre za zelo stimulativno obliko »štipendiranja«, kajti vseh pet študentov bo zadržalo pravice, ki jim gredo iz delovnega razmerja. Med drugim to pomeni, da bodo med študijem prejemali osebni dohodek skupaj z regresom za prehrano in za letni dopust. Kolektiv pa jim bo prav tako kril vse ostale študijske stroške. Tudi v naslednjih letih bodo večjemu številu lastnih delavcev omogočali študij iz dela. Zato je opravičeno pričakovanje, da bodo hkrati s štipendiranjem in z razpisi tovrstnih delovnih mest, do konca srednjeročnega obdobja imeli dovolj teh sedaj tako deficitarnih kadrov. S. G. 4. stran * nSS CSS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje ★ 24. oktobra 1985 SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE Krajevna skupnost Gorenje Ucn nn7nrnnQt leni fniinalnim Voli |JU£UIIIUol ItUl vprašanjem iiuiiamim Čeprav so imeli krajani skoraj v vseh krajevnih skupnostih Šaleške doline ob pripravi programov prevelike oči, ob začetku novega srednjeročnega obdobja ugotavljajo, da so kar veliko naredili. Naloge tretjega referendumskega programa so dobro »izpeljali« tudi krajani krajevne skupnosti Gorenje. Program srednjeročnega obdobja so skoraj v celoti uresničili. V letih 1980-85 so postali bogatejši za nekaj novih telefonskih priključkov. Za razširitev telefonskega omrežja so dobili sredstva iz A in B programa, velik pa je bil pri tem delež krajanov samih. Leto kasneje so morali vso pozornost nameniti izgradnji vodovoda v Gavcah. »Ta naložba ni bila predvidena v našem programu, vendar so nam izgradnjo narekovale težave z oskrbo pitne vode v tem predelu krajevne skupnosti. Danes je nanj priključenih 60 gospodinjstev, njegova zmogljivost pa je precej večja. Za naložbo smo odšteli 6 milijonov dinarjev, kar več kot tretjino je znašala vrednost udarniškega dela krajanov,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenje Jože Drev. Za izgradnjo vodovoda so porabili tudi sredstva namenjena za posodobitev ceste v Slatine. Ta denar so na to »postavko« letos vrnili. V celoti je kljub naporom niso mogli uresničiti. Inflacija, podražitve so naredili svoje. Kaj od načrtovanega pa krajani Gorenja, Paške vasi, Gavc, Skornega in Slatin še niso uresničili? Nekoliko zamujajo s postavitvijo avtobusnih postajališč. Te naj bi postavili na treh postajališčih v teh dneh, in sicer na tistih straneh, kjer čakajo na avtobus otroci. »Želje so večje od možnostih Poskušamo jih reši- ti, vendar vsega ne zmoremo. Če bo ostalo kaj denarja ob koncu četrtega samoprispevka, bomo kupili še tri avtobusna postajališča. »Med naloge so zapisali še javno razsvetljavo v Paški vasi ter razširitev pokopališča. Žal, sta ostali obe zaenkrat zapisani samo na papirju. Postavitev javne razsvetljave je ovirala izgradnja novega mostu čez reko Pako, Zavod za spomeniško varstvo pa je »zavlekel« pridobivanje potrebnih dokumentov za razširitev pokopališča. V preteklem srednjeročnem obdobju so krajani krajevne skupnosti Gorenje namenili največ pozornosti reševanju komunalnih vprašanj. Ta bodo deležna vse skrbi tudi v naslednjih letih. »Smo vaška krajevna skupnost in imamo komunalnih težav največ. Ker sestavljajo program četrtega samopri- spevka te haloge, naši krajani niso razmišljali o tem, ali je samoprispevek potreben ali ne. Zavedali so se prednosti zbiranja denarja na tak način, saj drugače bi razvoj krajevne skupnosti obstal.« Uresničevanja načrtovanih nalog so se krajani lotili takoj. Do 29. novembra letos bodo zamenjali dotrajane vodovodne cevi v Velikem vrhu, posodobili so že 1200 metrov dolgo cesto v Slatinah, na novo preplastili prav toliko dolgo cesto Paška vas— Drebov križ. Za to nalogo so porabili sredstva namenjena za razširitev pokopališča. Ko bodo zbrali vsa potrebna soglasja, bodo denar vrnili za potrebe, za katere je bil denar prvotno namenjen. Ena večjih naložb je tudi posodobitev ceste v Skorno. Te se naj bi lotili spomladi leta 1987. »Največ denarja dobi naša krajevna skupnost iz referenduma v tretjem četrtletju prihodnjega leta in v prvih štirih mesecih leta 1987. Za to smo posodobitev te ceste predvideli takrat. Naredili pa bomo toliko, kolikor bomo zbrali denarja.« Odprto vprašanje ostaja še naprej 200 metrov posodobitev ceste v Slatinah, kar po besedah sogovornika, ne bi smelo predstavljati prevelikega zalogaja. Med nalogami tja do leta 1990 pa naj ome- Posodobitvi krajevnih cest, pešpoti in drugim komunalnim vprašanjem bodo v naslednjih letih namenjali vso skrb nimo obnovitev Prislanove brvi, ki jo je že dvakrat odnesla voda, razširitev telefonskega omrežja, skromna sredstva so iz referenduma krajani namenili za posodobitev strojnega parka gasilskega društva Paška vas. Poleg naštetega pa imajo v programu še asfaltiranje pešpoti v Gavcah, v Velikem vrhu. Varstvo okolja je prav tako ena od nalog, o kateri bodo morali vsi skupaj, pravi Jože Drev, precej več razmišljati in na tem področju kar najhitreje več narediti. Sredstva krajevne skupnosti ne dopuščajo, da bi lahko odvažali smeti vsak dan. Nujno bodo morali poiskati drugačno pot za rešitev tega vprašanja. »Del naše krajevne skupnosti, Slatine, so še vedno brez vode. Zmogljivost obstoječega zbiralnika je premajhna. Te komunalne težave bomo morali v prihodnjih letih reševati skupaj s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki.« Krajani krajevne skupnosti Gorenje so že večkrat dokazali svojo pripravljenost pri uresničevanju začrtanih nalog. Po besedah Jožeta Dreva bo tudi v prihodnje tako. S samoprispevkom zbran denar predstavlja le del, preostala sredstva pa je treba zbrati kako drugače. »Pokazati moramo sami dobro voljo in tudi narediti kaj, pa bomo zadovoljni vsi!« poudarjajo v krajevni skupnosti Gorenje. Renata Vrčkovnik Toliko ljudi jo pozna, toliko prijateljev ima, ki o njej vedo mnogo, pa čeprav je še zelo mlada. Renata Vrčkovnik — marljiva, prizadevna, prijazna dijakinja 4. letnika srednje družboslovne šole v Titovem Velenju in krajanka krajevne skupnosti Skorno-Florjan. V delo in življenje krajevne skupnosti se je vključila pred dobrima dvema letoma in pol. Bila je predsednica tamkajšnje osnovne organizacije ZSMS, sedaj je sekretarka, vključena je še v delo drugih organizacij v kraju, manjkala ni skoraj na nobeni prostovoljni akciji, ici jo je organizirala krajevna skupnost, je. članica komisije za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Velenje, pred nedavnim smo jo srečali na lokalni delovni akciji. To je le del njene družbene in politične dejavnosti. Na vprašanje, zakaj se je vključila v delo in življenje krajevne skupno- sti, je odgovorila: »Zato, ker me je delo v oreanizacijah veselilo. Vsega tega pa so »krivi« tudi moji prijatelji, prijateljice in optimizem, ki je v meni stalno prisoten. Moram odkrito priznati, da tisti začetni polet počasi popušča. Živela sem v bistvu za mladinsko in za druge dejavnosti, včasih sem stvari preresno vzela. Čisto svojega življenja praktično nisem imela. Človek se sčasoma vsega naveliča. Kaj kmalu tudi spoznaš, da od obljub na začetku, ni nič. Le malokdo ti je potem še pripravljen pomagati.« Prav nič noče uporabljati okrasnih pridevkov in olepševalnih be- sed, ko pripoveduje o vključevanju svojih vrstnikov in o delu tamkajšnje mladinske organizacije. Ta je na trenutke aktivna, pa spet ne. Premalo neposrednega, živega dela je z miadimi v organizacijah in seveda -tudi v krajevni skupnosti. Res pa je, da se mladi izogibajo kakršnihkoli odgovornosti. Po njenih besedah bi morali sovrstniki oziroma mladinci bolje izkoristiti sodelovanje mladinske organizacije s krajevno skupnostjo. Vodstvo zna prisluhniti njihovim težavam, jim pomagati pri njihovem reševanju po svojih močeh. Toda, zaradi nedela večina pri-, pravljenost vodstva krajevne skupnosti ne pride do izraza. »S pobuda- mi mladih pa tako veste kako je. Ni jih ali pa so zelo skromne.« Kenata napredek svojega kraja spremlja z »odprtimi« očmi. Vesela je vsake pridobitve. O njih pripoveduje s ponosom. Ob pridobitvah pa ne pozabi našteti tudi nekaterih težav. »Gotovo imamo v krajevni skupnosti več izobraženih ljudi, ki bi jih morali pritegniti in jim naložiti to ali ono nalogo. Potrebe in želje na eni ter možnosti na drugi strani ne gredo isto pot. Težko je vse uskladiti, čeprav smo izglasovali samoprispevek. Krajevna skupnost Skorno—Florjan je zelo raztrešena. Zato so posamezni vaški odbori različno razviti. Potrebe so seveda drugačne tam kot v strnjenem naselju. Ce bi bili vsi krajani bolj marljivi, bi želje s skupnimi močmi lažje uresničevali,« je bila kritična. Vse moči je zato kar najhitreje, po njenih besedah, usmeriti v to, da bi se odnosi med krajani posameznih vaških odborov zgladili. Vprašanj nam ni in ni hotelo zmanjkati. Renata je na vsa pridno odgovarjala. Oddahnila si je, čeprav tega ni pokazala, ko smo jo vprašali še o njenem prostem času. Kar nasmihala se je, hotela že nekaj reči, pa raje besede ... Naposled je le spregovorila: »Hm, ne vem, kaj naj rečem. Ne vem, čc ga sploh imam. Kadar le lahko, kolesarim, rada vzamem v roke dobro knjigo. Vsakdanjik je tako natrpan z vsemi mogočimi in nemogočimi stvarmi, da sam ne veš kdaj se zaoči.« Šoštanj Krajevna organizacija RK Pesje Zbrali so se mladi taborniki Z mladimi bodo popestrili Prizadevno društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja je prejšnjo soboto na igrišču osnovne šole Veljka Vlahoviča pripravilo Otroško olimpiado. Otroci od 6. do 12. leta, razdeljeni v več starostnih skupinah, so se pomerili v raznih šaljivih disciplinah. Vsi udeleženci so prejeli značke, najboljši pa tudi diplome. Zanimanje otrok in staršev je bilo precejšnje, kar bo gotovo spodbuda društvu prijateljev mladine iz te krajevne skupnosti, da se tudi v prihodnje loti še kakšne podobne organizacije. mom in skromno zakusko. Pri organiziranju te prireditve nam vsako leto priskoči na pomoč mentorica mladih članov RK na osnovni šoli, učenci pa nam pripravijo kulturni program. Našo organizacijo bogatimo, tudi ž vključevanjem mladih članov, letos smo jih pridobili 18, ki bodo v prihodnjih letih zagotovili dejavnost naše organizacije. Moram pa reči, da s krvodajalsko akcijo pri nas bolj šepamo, ker večina naših članov to humano delo opravi že v svojih delovnih organizacijah. Smo pa zelo uspešni pri zbiranju oblačil, obutve in podobnega, mladi na šoli pa pridno zbirajo papir. Ponosni smo tudi zaradi dejstva, da smo za lačne v Afriki zbrali precej denarja, 37.000 dinaijev. Do novega leta bomo obiskali najstarejše in bolne krajane, seveda pa bomo v tem kratkem času opravili še vse ostale stalne naloge. Rada bi se zahvalila tudi vsem tistim, ki nam vsako leto pridno pomagajo in z nami sodelujejo, z željo seveda, da bi bilo tako tudi v bodoče, to pa so osnovna šola, gasilci, mladina in drugi.« B. Mugerle dejavnost V krajevni skupnosti Pesje je nekaj društev in organizacij, ki s svojim vestnim in aktivnim delom še kako dokazujejo upravičenost svojega obstoja. Mednje zagotovo sodi tudi krajevna organizacija Rdečega križa, ki v svojem bogatem delovnem programu namenja veliko pozornosti tudi ostarelim krajanom. Krajevna organizacija RK Pesje, v katero so vključeni tudi člani iz zaselka Podgprje, šteje 125 članov, seveda skupaj z mladdinci, ki se vsako leto v lepem številu vključujejo v delo te organizacije. Sicer pa je to prostovoljna in humana organizacija, katere vodilo je sosedska pomoč. Vsi člani po vrsti se trudijo, da bi bilo njihovo delo uspešno, predvsem pa kar najbolj koristno za tiste, ki jim pomagajo, ali jim nudijo takšno ali drugačno pomoč. Največjo nagrado in zadovoljstvo za njihovo delo jim seveda pomeni hvaležnost tistih, ki so deležni njihove pomoči. Teh primerov v tamkajšnji organizaciji ni malo. To zatrjuje tudi predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Pesje Milka Tamše in dodaja: »Namen so- sedske pomoči ni le v Fizičnih delih, temveč se odraža tudi v tem, da se vsi in predvsem mladi, pogovarjajo s starejšimi krajani in jim preganjajo dolgčas. Sicer pa kljub skromnim zbranim sredstvom v naši organizaciji namenjamo največ pozornosti starejšim krajanom. Tudi letos smo za starejše od 70 let pripravili srečanje s- krajšim kulturnim progra- i ž vse Slovenije »Največje zadovoljstvo za nas je, če so nam ljudje hvaležni za opravljeno delo,« meni Milka Tamše mačini, ki so prenočili in prehra-nili to množico tabornikov. Medvedki in čebelice so se v soboto pomerili v raznih šaljivih športnih igrah, ogledali so si Ka-juhovo sobo na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha, nato pa so imeli še spoznavni večer. Za vodnike pa je bila ta dan organizirana tudi okrogla miza, na kateri so spregovorili o svojih izkušnjah pri delu v taborniški organizaciji, spregovorili pa so tudi o tem prvem zletu medvedkov in čebelic. Naslednji dan so si taborniki ogledali še spominski center na Graški gori ter nato popoldan odšli domov. Prvo srešanje medvedkov in čebelic iz naše republike je lepo uspelo in prav gotovo bo ta oblika druženja tudi pri nas postala tradicionalna. Zanimivo, veselo in prijetno je bilo prejšnjo soboto in nedeljo v Šoštanju, kjer so se na pobudo Zveze tabornikov Slovenije in v organizaciji taborniškega odreda Pusti grad in občinske zveze tabornikov Velenje na prvem podobnem zletu zbrali mladi taborniki, medvedki in čebelice, iz petintridesetih taborniških odredov iz vseh krajev naše republike. Prišlo je kar dvesto medvedkov in čebelic in okoli petdeset vodnikov. Zahtevne organizacije tega srečanja so se šoštanjski taborniki pod vodstvom Teje Podgoršek skrbno lotili, pri tem pa so jim zelo pomagali številni do- 24. oktobra 1985 * Titovo Velenje OD TU IN TAM •k stran 5 Krajevna skupnost Nazarje Solidarnost, ki ji ni enake Na Punčuhovi domačiji v strmih pobočjih nad Nazarjami vlada izjemno delovno vzdušje prav vsak dan od nesrečnega 3. septembra, ko je ogenj povsem uničil gospodarsko poslopje in z njim pravzaprav vse, kar so imeli. Solidarnost z ljudmi v nesreči pri nas zagotovo ni nikakršna novost in posebnost, toda to, kar so storili v krajevni skupnosti Nazarje, je zagotovo edinstveA primer na tem področju in zagotovo tudi daleč naokrog. Natančno pet tednov po požaru je bil nov objekt pod streho, v teh dneh pa so že uredili zunanji del in pričeli z zaključnimi notranjimi deli. Skupaj z ureditvijo okolice bo novo gospodarsko poslopje zgrajeno točno v dveh mesecih. Morda to ne bi bilo nič čudnega, če, Punčuhova domačija ne bi ležala 900 metrov nad morjem v zares težko dostopnih in strmih predelih. Prejšnje poslopje je stalo v strmini, novo, ki meri v dolžino 20 in v širino 13 metrov, pa stoji na ravnem in s cesto z obeh strani. Preden so izkopali temelje za poslopje, so morali nakopati in odpeljati 3.000 kubičnih metrov zemlje, kar je v teh pogojih prav zastrašujoča številka. V slabih dveh mesecih so torej odstranili ruševine, pripravili teren, zagotovili načrte in vso potrebno dokumentacijo, objekt zgradili in že konec prihodnjega tedna ga bodo napolnili s krmo in \anj pripeljali živino. Tudi to morda ne bi bil čudež, če k njemu ne dodamo najpomembnejšega dejstva — prav vse je bilo narejeno s solidarnostjo, s prispevki krajanov in delovnih organizacij ter z udarniškim in brezplačnim delom. Krajani in delovne organizacije so skupaj prispevali 2,7 milijona dinarjev, z akcijo zbiranja lesa so zagotovili nadaljnje 3 milijone, prispevan material, prevozi in storitve znašajo 2,5 milijona, prav toliko pa je vredno Planinska sekcija Šmartno ob Paki Uspešnih 10 let Pred dnevi so člani planinske sekcije iz Šmartnega ob Paki proslavili majhen, toda zanje nadvse pomemben jubilej. Za njimi je 10 let uspešne in bogate dejavnosti v tej organizaciji. Januarja leta 1975 so ljubitelji gora na pobudo nekaterih krajanov, vodstva krajevne skupnosti in predstavnikov matičnega planinskega društva krajevne skupnosti in predstavnikov matičnega planinskega društva Titovo Velenje zbrali na ustanovnem sestanku, tako je zapisano v kroniki sekcije, v kletnih prostorih bifeja Malus. Vanjo seje na samem začetku včlanilo le 28 krajanov. Z leti so se njihove vrste širile. V svojo sredino so ljubitelji gora iz Šmartnega ob Paki vključili mlade z osnovne šole bratov Letonje. Dejavnost sekcije je prerast-la svoje meje. »Pred sedmimi leti smo po velikih mukah pridobili prostore v središču kraja, ki so bili vse prej kot primerni. Toda, streho nad glavo smo imeli. Sobo smo uredili z velikim številom prostovoljnih ur, vložili pa smo tudi precej lastnih sredstev. To je za nas pomembna pridobitev, in nanjo smo lahko upravičeno ponosni,« pravi predsednik šmar-ške planinske sekcije Karli Ži-bret. S pridobitvijo delovnih prostorov je postala dejavnost sekcije še bogatejša, naloge, zapisane v delovnih programih, vedno uresničene. V 10. letih so člani sekcije namenjali največ pozornosti izletniški dejavnosti. Izlete v sredogorje ali visokogorje so pripravili vsak mesec, prehodili mnoge planinske transverzale, obiskali ■spominskaobeležja iz NOB (Kumrovec, Bohor, Dražgoše), prirejali razne trim pohode, od leta 1977 dalje vsako leto organizirajo trim pohod na goro Oljko, pridno se udeležujejo udarniških akcij, vzdržujejo planinske poti, se vključujejo v delovne akcije krajevne skupnosti, prav tako sodelujejo v tistih, ki jih pripravi matično društvo. Da so resnično marljivi, poleg obsežnega spiska opravljenih nalog dokazuje število članov. Od 28 jih je danes vanjo vključenih več kot 150 ljubiteljev gora iz Šmartnega ob Paki in njegove okolice. Ta podatek pove marsikaj. Složni, z veliko dobre volje in zagnanosti uspešno premagujejo marsikatero oviro. Brez teh seveda niso. O delu v teh letih lahko upravičeno rečejo, da je bilo nadvse pestro in uspešno. Zato ni čudno, da je njihov delovni program za prihodnje leto tako smelo načrtovan. Vanj so na prvo mesto znova zapisali' izletniško dejavnost. Vsak mesec nameravajo organizirati kakšen izlet v naše gore. Tej tesno sledi pridobivanje novih članov. »Več nas bo, lažje in uspešneje bo »teklo« naše delo. Prav tako nameravamo popestriti delo z mladimi na osnovni šoli. Prirejali jim bomo razna predavanja in vrteli diapozitive, pa planinsko šolo. Za to potrebujemo kadre. Nujno moramo usposobiti iz svojih vrst nekaj mentorjev in vodnikov, da bo naloga v celoti uresničena.« Med nalogami naj omenimo še sodelovanje s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki, matičnim društvom, organizirali bodo trim pohode, pridno pomagali na raznih udarniških akcijah in še in še bi lahko naštevali. »Trudili se bomo, da bomo pri opravljanju svojega poslanstva kar najbolj uspešni tudi v prihodnje. Ne manjka nam dobre volje in zvrhane mere prizadevnosti, kar je porok za še pestro dejavnost. Mnogim priznanjem, diplomam, ki jih hranimo v vitrini, se bodo gotovo pridružila nova,« je sklenil pogovor predsednik planinske sekcije Šmartno ob Paki Karli Žibret. tudi udarniško delo krajanov. Tako so do konca prejšnjega tedna opravili že 3.300 prostovoljnih delovnih ur, 360 traktorskih ur in 60 ka-mionskih prevozov, od katerih so jih 40 plačali, to pa je tudi vse, kar so plačali. Pomembno je tudi to, da so zgradili objekt, ki ni rana v okolju, saj se vanj izredno vključuje, je lahko zgled vsem graditeljem v hribovitih predelih, predvsem pa je novo poslopje ponos za vse, ki so ga gradili in zanj prispevali. Se nekaj. Tudi organizacija vseh del je lahko zgled nam vsem, vsak dan in na vseh področjih. Takole je bilo na Punčuhovi domačiji 7. septembra ... PRIREDITVE # PRIREDITVE Razstava Moje prvo berilo V okviru praznovanj ob 40 letnici ustanovitve Združenih narodov ter prireditev, ki te dni potekajo v Slovenj Gradcu bomo tudi v Titovem Velenju počastili ta veliki jubilej. V petek, dne 24. oktobra, ob 18.00 uri, bo otvoritev likovne razstave MLADI ZA MIR, ki jo je pripravil Občinski center klubov OZN v avli skupščine občine. Ob 19.00 uri, istega dne pa bo-: do v galeriji knjižnice v Titovem Velenju odprli zanimivo razstavo abecednikov in prvih beril, ki bo verjetno prva tako obsežna tovrstna razstava pri nas. Razstava MOJE PRVO BERILO bo obsegala 745 začetnic iz vsega sveta. Predstavljene bodo knjige iz 110 držav v 115 jezikih. Od tega bo 86 prvih beril v slovenskem jeziku, 80 v ostalih jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter 579 iz raznih držav sveta. Razstava je plod dolgoletnega načrtovanja Kulturnega centra Ivan Napotnik, ki je za to razstavo uporabil gradivo iz zbirke Marjana Marinška iz Titovega Velenja, iz Slovenskega šolskega muzeja ter iz zbirke dr. Janeza Milčinskega iz Ljubljane, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki bo razstavo tudi odprl. V kulturnem programu ob otvoritvi bodo so- delovali člani amaterskega gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, ki jih vodi Slavica Pečnik. Vse ljubitelje knjig vabimo na slavnostno otvoritev te razstave, ki bo odprta do 30. novembra, vsak dan od 9.00 do 18.00, v četrtek in soboto pa od 9.00 do 13.00. V soboto ob 11.00 uri bo vodil po razstavi njen avtor Marjan Marinšek. Pokroviteljstvo nad razstavo je sprejela domača kulturna skupnost, izdajo kataloga pa je omogočila tudi Kulturna skupnost Slovenije. PRVA ČITANKA Iščemo najstarejšo fotografijo Štefka Prislan iz Koroške 3 v Šoštanju hrani veliko starih fotografij. Danes objavljamo dve izredno zanimivi. Na prvi je dedek Karla Destovnika-Kajuha. Živel je v Skornem, po poklicu je bil čevljar, delal pa je v Tovarni usnja v Šoštanju. Kdaj je bila fotografija posneta ne vemo. Na drugi fotografiji pa je Franc Švarc, žandar iz Šoštanja skupaj s sinovoma. Lepo se vidi uniforma, ki so jo nosili žandarji. S prireditve ob praznovanju majhnega jubileja sees^-- ■-.-'» " ^gSte ... in takole 19. oktobra II1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Majerjeva vila Šoštanj Razstava Ivana Kolarja in Štefana Končiča Drevi, 24. oktobra, bodo ob 18. uri v galeriji Društva šaleških likovnikov — Majerjevi vili, odprli razstavo likovnih del Ivana Kolarja in Štefana Končiča. Oba sta člana Društva šaleških likovnikov in sta razstavljala svoja dela na republiški razstavi likovnih skupin Slovenije. Na otvoritvi bo sodeloval Rudarski oktet, pod vodstvom umetniškega vodje, Cirila Vrtačnika. Ivan Kolar, dipl. ing. gozdarstva se je rodil 9. oktobra 1939 v Vojniku pri Celju. Obiskoval je tečaje risanja, slikanja z akvareli in tečaj slikanja z oljnatimi barvami. Pred dvema letoma se je udeležil tudi republiške slikarske kolonije v Novem mestu. Je zelo dober opazovalec in analitik dogodkov v naravi, kar je pridobil ob študiju gozdarstva in pozneje z neprestanim opazovanjem sveta okoli sebe. Poleg portretov in detajlov iz narave, so mu zelo blizu motivi gozda, ker pozna življenje dreves in življenje v naravi. Zato je v njegovih akvarelih- združena velika moč in diskretna mlodičnost poenostavljenih akvarelnih rešitev. Njegovi akvareli delujejo sveže, ker so poenostavljeni, la-zurni in likovno čisti. Pridana jim je tista intelektualna in občutena rešitev, ki je usklajena z vsem, kar je značilno za to vodno slikarsko tehniko. Enako zavzeto slika z oljnatimi barvami. Trudi se, da bi dal barvi strukturo in dobro premišljeno razmerje med posameznimi barvami. Viden je smisel za red; barve in oblike so urejene. Kolorit izbira na osnovi spoznanja in analize barv. V precejšnji meri pa se oslanja tudi na svoje občutke. Z analitičnimi pristopi najde pravo barvo in barvne odnose. Močno se je približal koloristi-čnemu načinu slikanja, kjer barve spregovorijo s svojo čisto melodijo. ŠTEFAN KONČIČ, mizar, rojen 26. julija 1947 v vasi Jurov-čak v Medjimurju. S slikarstvom in risbo se bolj intenzivno ukvarja zadnja leta. Obiskoval je teča; je risanja in slikanja, ki jih je organiziralo Društvo šaleških likovnikov. Motivno je vezan na slikanje tihožitij, mestnih in industrijskih vedut in portretov. Pri nekaterih akvarelih se je močno približal specifičnosti dobrega akvarela. Pri drugih, pa še vedno prevladuje trda risba in nadrobnosti. Pri njegovih začetnih risbah in akvarelih opazimo elemente na-ive. Bolj mu leži slikanje z oljnatimi barvami, kjer je našel sebe, svoje likovne smotre. Motivno je po oblikovni strani vezan na objekt, po drugi strani pa se oslanja na svoje občutke in najde pravo barvo in barvne odnose, ki so last njegovih občutkov. Ne spušča se v podrobnosti. Sliko gradi z bogatim, svojim koloritom in vseeno je, ali slika krajino ali pa tihožitje. Povsod je svojevrstno barvit, kar je njegova specifičnost in likovna vrednost. Lojze Zavolovšek Za delavce Gorenja in za izven Deseti brat V soboto, 26. oktobra, bo v Domu kulture v Titovem Velenju kulturno umetniško društvo »Edi Grubelnik« z Ribnice na Pohorju predstavilo ljudsko igro Deseti brat. Ob 17. uri si bodo Desetega brata lahko ogledali delavci Gorenja in njihovi družinski člani, ob 19.30 pa bo predstava za izven. Jurčičevega Desetega brata je priredil Andrej Inkret, igrajo pa amaterski igralci Ribnice in okolice, med njimi tudi delavci Gorenja Mute in Gorenja Metalplasta. Vstopnice za predstavo namenjeno delavcem Gorenja in njihovim družinskim članom dobite pri kulturnih anomatorjih, za predstavo za izven pa v knjižnici v Titovem Velenju in uro pred predstavo. KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 24. 10. ob 18. in 20. uri in petek, 25. 10. ob 18. in 20. uri NEWYORŠKI RAZPARAVCI - ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Jack Hedley. Petek, 25. 10. ob 10. uri ZAFRKANTI — ameriški, komedija. V gl. vi.: Piter Kelegon. Sobota, 26. 10. in nedelja, 27. 10. ob 18. in 20. uri ZAFRKANTI — ameriški, komedija. V gl. vi.: Piter Kelegon. Ponedeljek, 28. 10. ob 10., 18. in 20. uri DO ZADNJEGA VZDIHLJAJA — ameriški. V gl. vi.: Richard Perre. Torek, 29. 10. ob 18. in 20. uri in sreda, 30. 10. ob 10., 18. in 20. uri LAKOTA PO KRVI — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: David Bo-wie. Četrtek, 31. 10. ob 18. in 20. uri ZELIG — ameriški, komedija. V gl. vi.: Wody Allen. Petek, 1. 11. ob 10., 18. in 20. uri FILMSKA PREDSTAVA ODPADE! KINO DOM KULTURE Četrtek, 24. 10. ob 20. uri ZAFRKANTI — ameriški, komedija. V gl. vi.: Piter Kelegon. Ponedeljek, 28. 10. ob 20. uri ZELIGA — ameriški, komedija. V gl. vi.: Wody Allen. Četrtek, 31. 10. ob 20. uri GOSPODAR ZVERI — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Marc Singer. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 26. 10. ob 19,30 uri NEWYORSKI RAZPARA VCI — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Jack Hedley. Nedelja, 27. 10. ob 17,30 in 20. uri MESTECE PEYTON — ameriški. V gl. vi.: Lana Turaer. Ponedeljek, 28. 10. ob 19,30 uri ZAFRKANTI - ameriški, komedija. V gl. vi.: Piter Kelegon. Sreda, 30. 10. ob 19,30 uri ZELIG — ameriški, komedija. V gl. vi.: Wody Allen. 6. stran * naS CS5 _ ŠPORT TELESNA KULTURA. REKREACIJA Titovo Velenje * 24. oktobra 1985 Republiški kros Velenjčanom nekaj odličnih mest Dvajseti jubilejni kros Dela je minil v znaku množične udeležbe, ob lepem vremenu in idiličnem kraju ob Krki. V nedeljo, 20. oktobra, je v Novem mestu na stadionu Bratstva in enotnosti, na najvišjo stopnico zmagovalnega odra stopil. Grega Suhadolnik, mlajši mladinec, ki je znova zmagal na tej preizkušnji najboljših mladih tekačev iz vse Slovenije. Drugo mesto sta osvojila še Aleš Crnič med pionirji in Stane Miklavžina med člani. Članska vrsta je dosegla tudi ekipno drugo mesto, odlična pa sta poleg Mi-klavžinba bila tudi Dragan Anič na osmem in" Spasoje Tešanovič na okrog 15. mestu. Žal točnih podatkov še ni bilo, nekaj tudi po zaslugi računalnika, v katerega niso vnesli vseh sprememb, ki so bile pravočasno prijavljene organizatorju. Tako še tudi ni znana uvrstitev veteranov, za katere so uspešno tekli Lah, Jerčič, Ster-kuš in Goršek. NaJ prav dobro peto mesto pa se je uvrstila še članica Sla-vica Poznič, ki je tako kot perspektivna maratonka potrdila še eno izmed solidnih mest v slovenski atletiki. Zal moramo povedati, da se republiškega krosa ni udeležilo nekaj izvrstnih atletov iz Titovega Velenja (Krenkerjeva, Žaubi, Stajner...), prav tako pa tudi niso prišli na avtobus vsi prijavljeni tekmovalci iz Gorenja (članice, veteranske, starejši veterani). Znano je, da se številni starejši občani aktivno ukvarjajo s teki v pri-rodi, ko pa gre za srečanja bodisi na P Grega Suhadolnik je še enkrat potrdil talent in odlično pripravljenost ravni delovne organizacije, občinske zveze za telesno kulturo ali na širših tekmovanjih in preizkušnjah, se takšnih akcij ne udeležujejo. Res škoda, kajti udeležba na republiškem krosu Dela bi morala biti ne samo spodbuda, temveč tudi nagrada. Tekst: H. Jerčič, slika: Vasja Jerčič Akademac: Velenje 25:16 V 2. zvezni rokometni ligi so roko-metašice odigrale 5. kolo. Velenjčan-ke so gostovale v Kikindi in z vodilnim Akademcem izgubile s 16:25, torej z devetimi zadetki razlike. Pri tem je zanimivo, da so ob polčasu še vodile z 11:10, v drugem pa dosegle 4e pet zadetkov in visoko izgubile. Zapustila jih je tudi športna sreča, saj so nekajkrat zadele vratnico, napravile pa tudi preveč napak pri strelih in podajah. Domače igralke so tako visoko zmagale, č;eprav sta bili ekipi povsem enakovredni. V prihodnjem kolu bodo igralke Velenja spet gostovale, tokrat v Borovu. Zadetke so dosegle: D. Golič 5, Misaljevič, S. Golič, Podrzavnik in Bovha po 3 ter Kotnik I. Šoštanj: Prule 23:22 Rokometaši Šoštanja so se-v soboto na svojem igrišču pomerili z moštvom Prul iz Ljubljane in tesno zmagali z rezultatom 23:22 (17:15). V prvem polčasu so domačini z lahkoto dosegali zadetke in jih prepoceni tudi dobivali. V nadaljevanju je bila igra bolj ostra, igralci pa so težko obvladovali vlažno žogo, zato so dosegli tudi veliko manj zadetkov. Sicer so domačini vodili vse srečanje, minuto pred koncem pa so pri rezultatu 23:22 imeli žogo in številčno premoč. Namesto, da bi žogo obdržali v svojih rokah do konca srečanja, se je Gjurin prehitro odločil za strel in zgrešil, in gostje bi v zadnjih trenutkih srečanja skoraj izenačili. Igrali so: Gradišnik, Cater 3, Gjurin 4, Ramšak 1, Frankovič, Medved 4, Žolger 4, Strigl, Lesjak, Vrečar 2, Vogler 5 in Vajdl. V prihodnjem kolu se bodo Soštanjčani v savinjsko-šale-škem derbiju v Žalcu pomerili z Minervo. Uprava rokometnega kluba Šoštanj bo za to srečanje pripravila brezplačen prevoz za navijače. Avtobus bo iz Šoštanja odpeljal ob 17. uri in 45 minut, izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju pa ob 18. uri. Ilirija: Rudar 2:2 Tudi v 8. kolu v slovenski nogometni ligi so bili nogometaši Rudarja dokaj uspešni. Z gostovanja pri Iliriji v Ljubljani so namreč prinesli točko, saj je bil rezultat 2:2.(1:0). Domači so v 57. minuti povedli že z 2:0, nato pa sta Hudarin v 76. in Stjepanovič v 78. minuti Velenjčanom zagotovila točko. Igralci Ilirije so se namreč prehitro zadovoljili z vodstvom, kar so izkušeni nogometaši Rudarja znali izkoristiti in jih kaznovati. Po tem kolu so se nogometaši Rudarja na prvenstveni razpredelnici povzpeli na 3. mesto. Za vodilnim Mariborom zaostajajo za 4, za drugouvrščenim Slovanom pa le za eno točko. Prav s Slovanom pa se bodo v prihodnjem kolu pomerili na domačem igrišču. Drava:Elkroj 1:1 Nogometaši Elkroja so v nedeljo gostovali v Ptuju in v srečanju z domačo Dravo iztržili točko, še kako pomembno v boju za ohranitev prvega mesta na prvenstveni razpredelnici. Ob tem pa je res, da so zamudili lepo priložnost, da bi osvojili celoten izkupiček. Povedli so namreč domačini že v 15. minuti, že v nasprotnem napadu pa je Hren izenačil. Vse odtlej so bili igralci Elkroja veliko boljši in domača obramba je imela veliko dela. Gostje so si namreč pripravili in zapravili veliko lepih priložnosti, za nameček pa jih je oškodoval še sodnik, saj v 60. minuti ni dosodil očitne enajstmetrovke v njihovo korist. V prihodnjem kolu bodo nogometaši Elkroja igrali doma s Proletarcem iz Zagorja. KEGLJANJE Kegljači Šoštanja še naprej uspešno tekmujejo v prvi medobčinski ke-gljaški ligi. V boju za vrh so v 20. kolu gostili ekipo Dobrne in zmagali s 213 keglji prednosti. Rezultat srečanja je bil 5257:5047. Šoštanjčani so zaigrali zelo dobro, še posebej se je izkazal Stane Fidej, ki je podrl kar 915 kegljev. Za ekipo Šoštanja so tokrat nastopili: S. Fidej 915, Jovanovič 886, L. Fidej 880, Glavič 897, Križovnik 873 in Sotler 824 podrtih kegljev. Šmartno: Partizan 0:3 Nogometaši Smartnega še naprej presenečajo svoje navijače z dokaj čudnimi rezultati. Pred štirinajstimi dnevi so doma izgubili s Pekrami z 0:2, v predzadnjem kolu v gosteh visoko premagali ravenskega Fužinarja š 4:0, v nedeljo pa znova doma krepko izgubili s slovenjgraškim Partizanom z 0:3. V nedeljo so igrali slabo, nepovezano in neborbeno in kaj več tudi niso mogli doseči. Vsekakor se bodo morali v naslednjih kolih močno potruditi; če se želijo izogniti borbi za obstanek, že v nedeljo pa jih v Slovenskih Konjicah čaka srečanje z drugouvrščeno Dravinjo. Titovo Velenje Uspel jesenski Občinski kros za leto 1985 za pokal Našega časa je minil v znaku številne udeležbe predšolske in osnovnošolske mladine. Srednješolcev skorajda na krosu ni bilo. Park ob velenjskem jezeru je prejšnji četrtek znova oživel, saj se je letošnjega krosa udeležilo nekaj več kot sto cicibanov iz vrtcev, na startu je bilo tudi veliko osnovnošolcev, porazna pa je bila tudi tokrat udeležba dijakov Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Med člani je nastopilo precej delavcev Gorenja. Vseekipni zmagovalci so tudi tekači in tekačice osnovne šole bratov Mravljakov pred osnovno šolo Antona Aškerca in Veljka Vlahoviča vsi iz Titovega Velenja. Pri članih pa so slavili tekmovalci in tekmovalke Gorenja. Rezultati: cicibani: 1. Šmerc, Meh, Jeromelj; cicibanke: Ču-. ljak, Martinšek, Šinkovec; najmlajši pionirji A: Pa rt, Kurako-vič, Tašler; najmlajše pionirke A: Moravec, Znidar, Pokleka; najmlajši pionirji B: De Costa, Ikič, Sulejmanovič; najmlajše pionirke B: Markovič, Golač, Malkočevičl; mlajši pionirji: Kopitar, Habjanič, Krajnc; mlajše pionirke: Josič, Rant, Pongrac. Mlajši pionirji A: Potočnik, Meža, Gorišek; mlajše pionirke A: Štrucl, Sušek, Sojč; mlajši pionirji B: Gašper, Suhadolnik, Barborič, Vrhovnik; mlajše pionirke B: Mraz, Dostal, Pantner; starejši pionirji A: Krajnc, Pod- kros Mislinja: Ljubno 2:3 Odbojkarice Ljubnega so v 3. kolu tekmovanja v slovenski ligi gostovale v Mislinji in zmagale s 3:2 (11, —6, — 13, 8, —12). Srečanje je bilo zelo izenačeno, predvsem v petem in odločilnem nizu pa so Ljubenke pokazale boljšo igroin dobro pripravljenost ter zasluženo zmagale, dve točki v gosteh pa seveda veliko pomenita v zelo izenačeni in kakovostni ligi. Olimpija: Usnjar 2:1 Mladi nogometaši šoštanjskega Usnjarja so v nedeljo zdrsnili s prvega mesta v mladinski republiški ligi, imajo pa enako število točk, kot Koper in Olimpija pred njimi. V nedeljo so igrali z Olimpijo v Ljubljani in izgubili z 1:2, lahko pa bi tudi zmagali. Soštanjčani so namreč v začetku drugega polčasa povedli z zadetkom Baumana iz enajstmetrovke, žal pa so gostitelji kmalu izenačili in povedli. Glede na potek srečanja bi bil neodločen rezultat najpravičnejši. V naslednjem kolu bodo mladinci Usnjarja igrali doma s Slovanom. T. Klajnšek Strelski šport Strelska družina z Rečice pri Laškem je ob 35-letnici svojega obstoja pripravila tekmovanje v streljanju s pištolo. V mednarodnem programu so nastopili tudi strelci iz Titovega Velenja in bili zelo uspešni. Zlasti sta se izkazala Denis Bola in Alojz Trste-njak z osvojenima drugima mestoma, članska ekipa pa je bila tretja. V priprave na bližnjo tekmovalno sezono sodi tudi prijateljsko srečanje v nacionalnem programu z ekipo Žalca. Pomlajena ekipa iz Titovega Velenja je bila v tem dvoboju le za enajst krogov slabša od strelcev Žalca, zanjo pa so tokrat streljali Jože Detlbah, Mateja Bandalo, Jože Miklav in Simon Veternik. MOZIRJE — Krajevna liga v malem nogometu, priljubljena »tolkac liga«, navdušuje mlado in staro vsako nedeljo dopoldne že polnih dvanajst let. Nogometaši šestih ekip iz raznih predelov mozirske krajevne skupnosti so prejšnji teden sklenili jesenski del tekmovanja. Boji so bili tokrat izjemno izenačeni in takšna je tudi končna razvrstitev po prvem delu. Vodi Lepa njiva, pred kavalirji in Lokami, vse tri ekipe pa imajo po osem točk. Za njimi so Trate in Žabe s po 5, zadnje pa Trnavče z dvema točkama. Na posnetku so seveda trenutno najboljši. pečan, Črnič; starejše pionirke A: Krajnc, Glavnik, Meško: starejši pionirji B: Alt, Strniša, Srot; starejše pionirke B: Pačnik, Tej-zel, Markovič; mlajši mladinci: Suhadolnik, Podpečan, Golač. Člani: Anič, Tešanovič, Baru-šič; članice: Poznič, Krušič, Meh; veterani: Jerčič, Goršek; veteranke: Silovške. Smučarski skoki V soboto je bila v Mislinji zadnja letošnja tekma v smučarskih skokih, na plastični skakalnici za pokal šta-jersko-koroške regije. Pri pionirjih C je bil Kadliček 5., Spegel 6. in Satler 10. Pri pionirjih B je na 19-metrski skakalnici zmagal Boštjan Rednjak, ki je z 20,5 metra dosegel tudi nov rekord skakalnice, obenem pa velja povedati, da je zmagal na vseh štirih tekmah za ta pokal. Na sobotni tekmi je bil Kaligaro 5., Zupane 6., pa tudi drugi mladi velenjski skakalci so dokazali, da veliko obetajo. V skupni uvrstitvi po štirih tekmah je pri pionirjih C Spegel osvojil 5., Kadliček 6. in Satler 10. mesto. Pri pionirjih B je seveda prepričljivo zmagal Boštjan Rednjak, od 4. do 6. mesta pa so se zvrstili Kanduti, Zupane in Kaligaro. V soboto ob 15. uri bo v Pesju sklepna tekma za regijski pokal za pionirje A. Poleg tega se bodo istega dne ob 10. uri na skakalnici v Titovem Velenju pomerili pionirji C, ob 14. uri pa v Pesju še pionirji B. Vse tri tekme se štejejo tudi za regijsko prvenstvo, z njimi pa bo sklenjena sezona tekmovanj na skakalnicah s plastiko. Naj povemo še, da so se sredi prejšnjega tedna s treninga v Sarajevu vrnili Mihelič, Pogorelčnik in Dolar, ki so člani perspektivne jugoslovanske reprezentance, to sredo pa je z najboljšo jugoslovansko reprezentanco, katere stalni član je, na trening v Zvezno republiko Nemčijo odpotoval Iztok Golob. Elektra:Garant 94:83 Kadeti šoštanjske Elektre so v prvi tekmi v slovenski ligi zabeležili zmago v srečanju proti košarkarjem Garanta iz Polzele. Premagali so jih z rezultatom 93:83. Elektra s prikazano igro ni preveč navdušila. Vse preveč so naredili igralci napak v protinapadih, ki je glavno »orožje« te ekipe. V napadu je razočaral Brešal, ki je tokrat precej bolje zaigral v obrambi. Dobro sta igrala Mrzel in Gojevič. Koše za Elektro so dosegli: Mrzel 27, Vinkovič 8, Kremer, Vovk 17, Ocepek, Brešar 14, Gojevič 24, Pinter 4. V prihodnjem kolu se bodo košarkarji šoštanjske Elektre v telovadnici solidarnosti v Šoštanju sestali z ekipo celjske Libele. Na zanimivo srečanje, ki bo v nedeljo, vabijo uprava kluba in igralci kar največ ljubiteljev "te športne panoge iz cele Šaleške doline. M. Letonje Merx — 00 Potrošnik — restavracija Gorica Ponudba, ki goste privlači Trinajstčlanski kolektiv Merxove delovne organizacije Potrošnik Celje — Restavracija Gorica iz Titovega Velenja, ki so jo odprli 28.junija letos, si na moč prizadeva popestriti svoje usluge z izvirnimi domislicami. In kot kaže, mu to tudi uspeva, saj so v tem kratkem času uspeli zadovoljiti in po-veseliti še tako zahtevne goste. Število teh pa v zadnjem času nenehno narašča, menijo prizadevni delavci restavracije Gorica. Prejšnji petek je kolektiv prvič izvedel tudi večjo prireditev »Jesenski ples«, ki je bila lepo obiskana. Za glasbo je poskrbel ansambel Delta 5 s pevko Majdo Petan, sodelovala je plesna skupina Express, ki je še posebej navdušila, goste je zabaval Magic show Pietro, Dana iz Mirne na Dolenjskem pa je poskrbela za pokušino napitkov. Vse to so prizadevni organizatorji popestrili z bogatim srečelo-vom in šaljivimi igrami. Vzdušje je bilo nepopisno lepo in prijetno. Takšnih prireditev bi v Titovem Velenju seveda potrebovali še veliko več. O tem, kaj bodo v tem kolektivu, katerega vodilo je vljudna in kakovostna postrežba gostov, konec tega in v začetku prihodnjega leta še pripravili, je spregovoril vodja restavracije Gorica Žarko Lesjak: »Do novegaleta bomo ob petkih in sobotah izvedli še več priljubljenih prireditev z željo, da bi v našo restavracijo privabili čimveč go- stov. Ob zaključku starega leta bomo organizirali za sindikate ali zaključene skupine novoletne zabave. Višek vsega bo silvestrovanje m pestrim programom in priljubljenim ansamblom. Vse to bomo organizirali po najnižjih možnih cenah, ki smo jih te dni ponu- dili raznim delovnim organizacijam in ustanovam. V januarju prihodnjega leta bomo imeli »Zimski ples«, ki bo organiziran podobno kot tokratni jeseni.« B. Mugerle Na Jesenskem plesu so najbolj navdušili plesalci »Video ex-pressa«, ki so jim gostje veselo zaploskali Odslej Barvita skandinavska zaščita lesa belton član sistemske zaščite lesa Belinke moj odnos do lesa hbelinka Ljubljana 24. oktobra 1985 ★ Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC n3S cas * stran 7 koledar Četrtek 24. oktobra 1985 — RAFAEL Petek 25. oktobra 1985 — DA-RIJA Sobota 26. oktobra 1985 — LUCIJAN Nedelja 27. oktobra 1985 — SABINA Ponedeljek 28. oktobra 1985 - SIMON Torek, 29. oktobra 1985 -IDA Sreda, 30. oktobra 1985 — MARCEL M ALi OGLAS! Zahvaljujem se za denarno pomoč ob smrti očeta IVANA ROBNIKA sodelavcem TGO GORENJE TOZD ZAMRZOVALNIKI izmene mojstra MIRKA GORENJAKA. Sodelavka Romana 2vi-kart. PRODAM DVE POSTELJI z jogijema in tri manjše omarice. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 857-728 od 17. ure dalje. PRODAM OSEBNI AVTO OPEL ASCONA 1,6 letnik 1976. Informacije po telefonu 854—920 po 14. uri. MANJŠE STANOVANJE ALI GARSONJERO v Titovem Velenju nujno najamem za eno leto. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Predplačilo«. PRODAM KRZNENO VREČO za športni voziček. Telefon 858-294, popoldne. PRODAM BRAKO PRIKOLICO. Telefon 857-771. UGODNO PRODAM OTROŠKO POSTELJICO Z JOGI-JEM in posteljnino. Telefon 882-800 popoldan. UGODNO PRODAM KOMPLET ZASTEKLENA OKNA 1 kom 130 x 130 cmz žaluzijo, 2 kom 60 x 60 cm in štedilnik 2 x 4. Telefon 856-082. PRODAM NOV FOTOAPARAT ZENIT. Naslov v uredništvu. NOVO PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO EMO—23 in novo originalno švedsko motorno žago Huskvarno prodam. Informacije po telefonu (063) 882-188. PRODAM R - 4 — GTL (Katr co), letnik 1983. Informacije po telefonu (063) 882-188. MLAD, MIREN ZAKONSKl-PAR z enim otrokom nujno išče stanovanje (lahko enosobno) v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Vaše cenjene ponudbe lahko sporočite po telefonu 856-083, vsak dan od 14. do 16. ure. TRAČNO ŽAGO, novo, prodam. Razmik med kolesi 119 cm. Florjan Stermšek, Paška vas .26, Šmartno ob Paki. PRODAM NOV TONSKI FILMSKI PROJEKTOR »EU-MING« SUPER 8 mm. Naslov v upravi lista. NOV STEREO AVTORADIO, kasetofon ABA za zvočnike 2 x 15 W prodam. Informacije po telefonu 853-411. PRODAM NOV AVTORAT-DIO ZNAMKE »PHILIPS« in tranzistor yaht—boy 400 z vgrajeno uro budilko in razdeljenim kratkovalovnim območjem. Informacije po telefonu 854-251, dopoldan. DVE BREJI OVCI IN ENO OVCO Z JAGNJETOM, PRODAM. Telefon 854-668. PRODAM MOPED TOMOS — 15 SLC, letnik 1978, informacije po telefonu 855-340. PRODAM OSEBNI AVTO ZSTAVA 101, letnik december 1976, Novak, Florjan 178, Šoštanj. Telefon 881-256. ZELO UGODNO PRODAM NADSTROPNO POSTEUO z jogijema in moško kolo. Barle, Kraigherjeva 8a, Titovo Velenje. Telefon 853-372. PRODAM MOPED TOMOS na tri prestave. Telefon 881-001. PRODAM SPAČKA, letnik 1974, cena 180.000 din. Informacije po telefonu 855-421, interna 17, dopoldan. DRAP JAKNO NERC številka 42-44, prodam za 60.000 din. Telefon 856-597, od 16. ure dalje. NUJNO PRODAM HI-FI COMPACT AUDIO CENTER NHS—70, japonske izdelave, dva kasetofona, omarico in dva zvočnika. Telefon 855-735. BETONSKI MEŠALEC nov in Tono cementa prodam, tone Tajnšek, Arnače 22 C Šentilj, Titovo Velenje. PRODAM REZERVNE DELE ZA ZASTAVO 101. Ivan Irman, Mozirje 292, Telefon 063-831-875 PRODAM REZERVNE DELE ZA OSEBNI AVTO FIAT — 750. Šprahman, Šlandrova 11, Titovo Velenje. GIBANJE P POROČILA STA SE: Ivan Hudej, Lokovica 74 in Darinka Strahovnik, Lokovica 101/a UMRLI SO: Franc Žilnik, Latkova vas, 221, star 78 let Albin Golob, Kokarje 14, star 47 let Marija Pojiškruh, Gornji Grad 133, stara 83 let Jožef Brišnik, Skorno pri Šoštanju 52, star 75 let Janez Račečič, Žalec, Velenjska cesta 14, star 82 let IZŽREBANI NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE »8. OKTOBER« Nagradna križanka »8. OKTOBER«, ki je bila objavljena v tedniku Naš čas, dne 3. oktobra 1985 Prvo nagrado 1.000,— dinaijev prejme Anton Zupane, Cankarje-va 1/b, 63320 Titovo Velenje. Drugo nagrado 800,— dinaijev prejme Edita Mraz, Tomšičeva 39, 63320 Titovo Velenje. Tretjo nagrado 700,— dinaijev prejme Tončka Hrovat, Tomšičeva ia 63320 Titovo Velenje. Četrto nagrado 600,— dinaijev prejme Robert Atelšek, Kardeljev trg 7, 63320 Titovo Velenje. Peto nagrado 500,— prejme Franc Golob, Nazarje 158, 63331 Nazaije. Izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. . Vsem srečnežem iskreno čestitamo! ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega Ignaca Zajca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nudili pomoč, izrazili sožalje in darovali številno cvetje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu REK, DU, častni straži, godbi na pihala iz Šoštanja, pevcem, sosedom iz Hrastovca in Kajuhove 4, v Titovem Velenju. Hvala govornikom tov. Valenci-ju, Gračnerjevi in Zlodeju za ganljive besede ob slovesu in duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremljali na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očka in dedka Toneta Trogarja iz Raven pri Šoštanju, ki nas je zapustil v 59. letu starosti Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, izraženo sožalje in številno spremstvo na zahvalo izrekamo vsem Kumrovim, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica ter lovcem LD VELUNJA, ki so poskrbeli za časten lovski pogreb. Zahvaljujemo se tudi godbi TUŠ Šoštanj, govornikom za poslovilne besede, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Prav tako topla zahvala dr. Menihu za večletno zdravljenje. Žalujoči: žena Marija, hči Marijana z možem in otrokoma, oče Anton ter teta Rozalija Srečanje zbiralcev značk ... Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja iz Titovega Velenja bo v nedeljo, 27.oktobra, v posebni sobi hotela Palu pripravil že 8. tradicionalno srečanje zbiralcev značk, znamk in starega denarja ter ostalih drobnih etnografskih predmetov In raznih krajev Jugoslavije. Lepa priložnost torej, da zbiralci izpopolnijo in obogatijo svoje zbirke. Dežurni veterinar veterinske postaje Titovo Velenje: od 25.—31. oktobra: Blatnik Franc, Prešernova 22/e, Titovo Velenje, tel. 853-668. Dežurni zobozdravnik v zdravstvenem domu Titovo Velenje: 26. in 27.10. 1985 dr. Anica Pistotnik, Tavčarjeva 19, Titovo Velenje. gorenje KI glin nazarje Gorenje — GLIN Nazarje DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB POPRAVEK Pri objavi prostih del in nalog v NAŠEM ČASU z dne 10. 10. 1985 je prišlo do pomote pri zahtevanih pogojih za dela in naloge »vodja nabav*.« Pravilna objava pogojev za dela in naloge »VODJA NABAVE« se glasi: — visokošolska Izobrazba — ekonomske, komercialna ali tehnične smeri In 4 leta delovnih Izkušenj. Gasilsko društvo POBREŽJE pri Rečici ob Savinji objavlja JAVNO LICITACIJO gasilskega vozila Kombi IMV 1600, ki bo v nedeljo, 27. oktobra 1985 ob 10. uri pred gasilskim domom Pobrežje. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Varščino v višini 10% od izklicne vrednosti je treba vplačati pred pričetkom licitacije. ' Prometni davek plača kupec. Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj V globoki žalosti sporočamo žalostno vest, da je na potovanju proti domovini nenadoma umrl naš sorodnik, rojak, znanec in tovariš Albert Prislan roj. 1922 v Hrastovcu do sedaj glasbeni učitelj v Krasnogvardejsku Sovjetska zveza Pogreb pokojnika je bil 10. septembra 1985 v Kijevu v družinskem krogu. Zelo te bomo pogrešali, bil si dober mož in oče in kljub trdemu življenju v tujini nisi pozabil, da si slovenskega rodu in iz Titovega Velenja doma. Počivaj v miru. Krasnogvardejsk — Titovo Velenje — Hrastove — Ljubljana Žalujoči: žena Olga, hčerka Svetlana, vnuk Vladimir ter družine Kortnik, Hriberšek, Planko, Vovk, Gruden, Doki Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) Po hudi in neozdravljivi bolezni nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Fanika Vodovnik iz Florjana pri Šoštanju Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše najdražje, se v neizmerni žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali in stali ob strani. Iskrena hvala dr. Lazarju, ki ji je v dnevih težke bolečine pomagal in jo obiskoval na domu. Hvala tov. Milošu yolku za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Rudi, hčerka Marija, tast Rudi ter vnukinji Renata in Simona ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame in stare mame Pepce Kurnik iz Metieč ki nas je po daljši bolezni zapustila, se iskreno zahvaljujemo sosedom iz Metleč za vse dobro, osebju bolnišnice Topolšica, dr. Petru Dovšku, govorniku Milošu Volku za-poslovilne besede, častitemu gospodu župniku za opravljen obred in vsem sorodnikom ter znancem za darovano cvetje. NJENI FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • TITOVO VELENJE — Pred nedavnim je Modni salon odprl novo, prostornejšo in lepo opremljeno industrijsko prodajalno. Trgovina je tudi zelo dobro založena zato je razumljivo, da je v njej veliko obiskovalcev. Seveda pa so za blago z napakami tudi cene precej nižje" kar seveda kupce še dodatno privlači. Če vas pot zanese mimo Modnega salona, obiščite torej tudi to prodajalno, gotovo boste našli kaj dobrega tudi zase. DOLlC — Želja vseh krajanov te krajevne skupnosti je, da bi kmalu z asfaltom prevlekli tudi republiško cesto Florjan—Likeb. Zlasti tisti, ki to cesto uorabljajo in tudi tisti, ki ob njej živijo si tega najbolj želijo, saj se ob prometu na njej, to je lepo vidno tudi iz posnetka, dvigne toliko prahu, da se dolina za trenutek spremeni v en sam prašni oblak. (b.m.) Rudarska godba navdušila Luksemburžane Luksemburg je majhna država, ranje. Predstavniki luksembur- nie naimani kriv ip kmalu «nn. »risi; t n^m hr. voiikr. hr,i;<> u.«;,7»m u; hiaH™ Hvr.rani Miihr>v Luksemburg je majhna država, ki v dolžino meri nekaj manj kot devetdeset kilometrov, v širino pa slabih šestdeset; torej jo z dobrim avtomobilom zelo hitro prevozite po dolgem in počez. V tej državici, kjer je sedež evropskega parlamenta, je bil prejšnji teden ali natančneje od 16. do 21. oktobra evropski festival glasbe pod geslom »2000 glasbenikov za mir«. Na festivalu v Luksemburgu so letos predstavili najvidnejše dosežke pihalnih orkestrov iz zahodnih držav. Letos so povabili prvič tudi nekaj predstavnikov iz vzhoda, povabilo pa je prejel prvič tudi jugoslovanski komite za organizacijo letošnjega evropskega leta glasbe pri nas. Ta je predlagal Združenju pihalnih orkestrov Slovenije, da pošlje na festival skupino, ki bo v programskem in izvajalskem smislu primerno predstavljala našo državo. Izbrana je bila rudarska godba iz Titovega Velenja, orkester, za katerega vemo, da ne sodi le med najboljše pihalne orkestre pri nas, ampak tudi v svetu, saj se v njihovih vitrinah že nekaj let svetita dve zlati medalji s svetovnega prvenstva pihalnih orkestrov na Nizozemskem. Polni radovednosti, o neznani državici, ki jo mladi poznajo predvsem po dobri glasbi na radiu Luksemburg, ljubitelji športa pa tudi po tem, da so njihovi najboljši nogometaši v isti skupini z našimi in da o nastopu na svetovnem prvenstvu niti sanjati ne morejo več, za naše pa bomo to lahko prav kmalu rekli — po srečanju s Francozi. Po napornem - potovanju, po prevoženih nekaj več kot tisoč kilometrih, smo se v četrtek zvečer približno po osemnajstih urah pripeljali v mesto Echter-nach ob nemški meji. Tu so se naše misli, naša pričakovanja, da je v tej državici vse naj..., skalile. Komajda smo čakali, da pridemo do kolikor toliko solidne sobe, kopalnice, ki bi imela vsaj prho. Toda, grenko začetno razoča- ranje. Predstavniki luksembur-škega glasbenega združenja, ki se imenuje po velikem Luksem-burškem vojvodu, so nas popeljali v notranjost tamkajšnjega mladinskega doma. Na hodniku so nas v košarah čakale rjuhe, v sobi "(eni) pa šestnajst postelj, pa skupne sanitarije, in samo en prostor, kjer je bil menda tuš. Zaradi neprespanosti so bile naše misli morda nekoliko bolj kritične, zato nič čudnega, če se je slišal tudi glas — Nismo prišli prosjačit, ampak igrat. Konec koncev to ni bil izlet, saj smo od četrtka zjutraj do nedelje zvečer prevozili nekaj več kot dva tisoč kilometrov in imeli dva koncerta; prvega v petek zvečer, drugega v soboto. Zato si nismo znali predstavljati, da bomo sedaj še kakšno uro ali pa več stali v vrsti pred umivalnikom ali sanitarijami. Pa če bi se že s tem sprijaznili, je bilo pred nami še eno vprašanje: kam se bomo po umivanju obrisali, saj večini še na misel ni prišlo, da bi morali doma poleg ostalega s sabo vzeti tudi brisače. Predsednik tamkajšnje godbe na pihala, ki je bil za takšno sta- nje najmanj kriv, je kmalu spoznal, da si »zaslužimo« nekoliko boljšo dobrodošlico. Začeli so brneti telefoni in po kakšni uri je večina dobila sobe v nekaj sto metrov oddaljenem hotelu, kjer sicer tudi ni bilo kopalnic, pa vendarle normalnejše razmere za bivanje. Z večerjo so nam postregli kljub vsemu v mladinskem domu, na plastičnih krožnikih, brez serviet.. . Hitro smo si pomagali, saj smo jih imeli s sabo. Zadnji dan pa je bil v hotelu pri večerji srebrni pribor. Kakšen kontrast! Naslednji dan smo nekoliko pozabili na neprijetno dobrodošlico, še zlasti, ker se nam je predsednik domače godbe, ki je bil vseskozi z nami in do nas zelo pozoren, nenehno opravičeval »za sinočnji večer«, in da bo že povedal predstavnikom njihove zveze, da se tako ne sprejema nikogar. »Te prireditve so vsako leto v drugi zahodni evropski državi. Luksemburg je letos sprejel prvič takšno organizacijo, nima izkušenj, poleg tega pa je premajhen za nekaj takšnega,« je pojasnil. »Če boste v naslednjih letih spet Priznanje za uspešen koncert prišli k nam, bo veliko bolje, ker bom tudi jaz v državni upravi,« je dodal. V petek dopoldne nas je gostitelj popeljal v mesto Vilanden na sever Luksemburga. To mesto se ponaša z izredno lepim gradom, v katerem je bila že od prvega do tretjega stoletja rimska postojanka. Sedaj ga obnavljajo, v njem pa so tudi sprejemi za suverene evropskih držav, v katerih se pretaka kraljevska kri. Državico nekako delijo na dva dela: severni — višinski in južni — nižinski del. V Luksemburgu živi približno 400.000 ljudi, ki govorijo nemško, francosko pa tudi luksemburško. Ta jezik je mešanica obeh. V osnovnih šolah učijo oba jezika. Osem ur imajo na teden menda francoščine, pet nemščine in eno uro luk-semburščine. Plačujete lahko v markah, frankih — francoskih in belgijskih, niso pa mogli v trgovinah plačevati — seveda tisti, ki so jih imeli — s švicarskimi franki. V tamkašnji banki pa so menjali tudi dinarje. Univerze nimajo, mladi pa hodijo na študij v Nemčijo, Francijo pa tudi v Belgijo. V mestu Echternach, ki "eži ob nemški meji, in ki je bilo naš gostitelj, živi približno 400 ljudi. Imajo tudi svojo godbo na pihala s 60 člani, ki je odlična, kot se je pohvalil njen predsednik. V petek zvečer smo se odpeljali na jug državice, v mesto Dude-lingen, kjer so imeli naši godbeniki nastop v tamkajšnji veliki športni dvorani — kot so naši gostitelji vseskozi poudarjali. Dvorana pa bi težko sprejela tisoč gledalcev, čeprav je v njej tudi plavalni bazen, za naše oči vendarle ni bila velika, za majhno državo pa vsekakor. Naproti gledalcev so poleg naših godbenikov posedli še godbeniki iz ZR Nemčije in Italije, saj so imeli skupen koncert. Ta se je začel točno ob 19. uri in pet minut. Nekaj minut pred tem so nam prek zvočnikov začeli prenašati oddajo radia iz Saarbriic- kena iz ZRN, ki je namreč neposredno prenašal za svoje območje in za Luksemburžane nastop godbenikov iz Titovega Velenja, Langenhagena in Milana. Ko sem novinarko tega radia vprašal, zakaj koncerta ne prenaša domači radio, je povedala, da luksemburški radio prenaša samo zabavne stvari, resnejše pa »pokriva« radio iz Saarbrttcke-.na. O tem sem se prepričal tudi naslednji dan v eni izmed trgovin natrpanih s spominki v Ech-ternachu. Prodajalka, ki je po moji pomanjkljivi nemščini spoznala, da sem tujec, me je vprašala, od kod sem. Ko sem odgovoril, da sem Jugoslovan, je dejala, da je prav sinoči poslušala koncert jugoslovanskih godbenikov. Seveda sem ji ponosno povedal, da so to bili naši fantje. Točno ob 1?.05 smo se vključili v neposreden radijski prenos. Najprej so zaigrali italijanski godbeniki, nato naši, za njimi nemški. V takšnem vrstnem redu vse do konca. Vsaka godba je zaigrala tri skladbe, naši Hrističevo Ohridsko legendo, Adamičevo Sprenevedanje (veliko težav smo imeli, da smo razložili pomen te besede) iri Poitov Koncert music. Vmes sta voditelja oddaje — novinarja — predstavljala poslušalcem doma pri radijskih sprejemnikih in v dvorani, godbe. In tako je profesor Vinko Šmajs, ki je godbenike spremljal v imenu ZKO Velenje, povedal poslušalcem in gledalcem, kje je Titovo Velenje, da ima naša godba že 65 let, da so bili že dvakrat zlati... Poleg treh skladb so vse godbe zaigrale tudi svoje himne. Njihov nastop je spremljala posebna žirija in naše godbenike so za nastop pohvalili z oceno zelo dobro. Drugi dan našega bivanja v Luksemburgu so imeli naši godbeniki skupaj z nemškimi še koncert v baziliki v Echternachu, mogočni zgradbi iz sedmega stoletja. Najprej je zaigral pihalni orkester iz Langenhagena, ki je navdušil gledalce v sicer zelo hladni dvorani. Njihov program ni bil težak, igrali pa so skladbe, ki gredo hitro v uho. Pred našimi fanti je bila kar težavna naloga. Bodo pritegnili poslušalce oziroma gledalce? Toda navdušenje gledalcev se je ob njihovem igranju stopnjevalo po vsaki zaigrani skladbi in nekaj nas, ki smo spremljali godbenike, si je želelo, da bi profesor Ivan Marin izbral za konec še eno od koračnic, kjer godbeniki tudi pojejo. Sledila je zadnja skladba, ploskanje je bilo dolgo, gledalci so hoteli še eno skladbo. Naša tiha želja je bila uresničena — Koračnica rudarjev. Po zaigranem uvodu tudi petje. Globoko pod zemljo, z rudarskim srečno naj bi res bilo ... In pri petju smo našim fantom pomagali tudi mi. Gotovo tamkajšnji gledalci takšne izvedbe koračnic doslej še niso poznali, njihovega navdušenega ploskanja kar ni hotelo biti konec. Ura je bila že pozna, kljub temu je bil sprejem v tamkajšnji mestni hiši nadvse prisrčen. Veseli so bili, da smo sprejeli njihovo povabilo, zaželeli pa so si tudi, da bi se še kdaj srečali. Ob odhodu se je spontano oglasila še r\3Ša slovenska pesem. Slab začetek, dober konec. Pozabili smo na nepričakovan sprejem ob prihodu v Luksemburg, poslovili smo se zadovoljni in veseli, da so naši godbeniki dostojno opravili zaupano jim poslanstvo. »Najvidnejši predstavniki posameznih nacionalnih zvez so se zelo laskavo izrazili o nastopu naših fantov. Navdušeni so bili nad programom, izvedbo, ki se lahko meri z vsemi drugimi,« je potrdil Marko Studen, strokovni svetovalec za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, ki je prav tako spremljal godbenike. Vitrina velenjske rudarske godbe je spet bogatejša za novo priznanje. Ce pa se boste vi kdaj odločili za dolgo pot v Luksemburg, ne pozabite na brisače in serviete. Stane Vovk Koncert v »veliki« dvorani v Dudelingenu Ob evropskem letu glasbe TITOVO VELENJE — V mestu in bližnji okolici je še veliko oken, predvsem pa balkonov, o katerih bi zagotovo lahko dejali, da nam niso v ponos pri urejenosti mesta. Ponekod je na balkonih veliko najrazličnejše navlake, ali pa jih kazijo neprimerne zasteklitve. Povsod pa ni tako. Na primer balkoni na stolpiču upokojencev ob cesti bratov Mravljakov I so lahko za zgled prenekaterim drugim (na sliki), saj jih krasijo lepe cvetlice. (b.m.) Godbeniki so v baziliki občinstvo presenetili tudi s petjem