Leto XXXI. Številka 91 '-Mano vitel ji: občinske konference SZDL zenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Cjl*» Kranj — Glavni urednik Igor Slavec ~ Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCIA V PRIČAKOVANJU — Ivje je že pobelilo gozdove in travnike, a za otroke ta vzorec »snega« ni dovolj. Čeprav so nosovi rdeči in prsti otrpli od mraza, nestrpno čakajo prave bele odeje. Tedaj bo sicer pot v šolo zamudnejša, a med šviganjem sneženih kep tudi privlačnejša. (H. J.) — Foto: J. Zaplotnik Kranj, petek, 24. 11. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO I 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije Bliže problemom delovnih ljudi V torek dopoldne se je v prenovljenem Domu sindikatov v Beogradu začel 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Najprej je zasedal v plenumu, potem so delegati nadaljevali delo v sedmih komisijah, včeraj pa se je sklenil s plenarno sejo in izvolitvijo novega sveta ZSJ ter sprejetjem sklepov in izhodišč za delo v prihodnjih štirih letih. Kongresa se je udeležil tudi predsednik republike in ZKJ Josip Broz-Tito. ko je predsednik jugo-'/ovanakih sindikatov Mika Špi-odprl kongres, je na govor-•tfki oder stopil Tito, ki je izrazil ^dovoljstvo, da je gost na naj-***fem zboru jugoslovanskih de-'•vcev. Takoj nato je poudaril, °* gresta zveza komunistov in *yeza sindikatov vse bolj k rešenim problemom delovnih Iju-d' in da smo lahko zadovoljni '•■i s seboj, ko se primerjamo z drugimi. Vprašal pa se je, zakaj se nam iz leta v leto ponavljajo enake napake in slabosti: preveč obremenjeno in zadolženo gospodarstvo, krajevna in regionalna zaprtost, preslabo povezovanje interesov in podobne, ko vendar ne gre za slabost sistema. Gre za navajenost na star način delovanja, ki je dobra podlaga za razraščanje liberalizma in birokracije. Potem je Tito razčlenil sedanje probleme gospodarjenja in opozoril, da je potrebno prenehati s prakso jemanja denarja delovnim organizacijam in gospodarstvu za naložbe, ki niso prioritetnega značaja in bi jih mirne duše lahko prepustili zanamcem. Poudaril je tudi, da je glavna naloga zveze sindikatov in ZK, da se borita proti ozkosti odločanja, ker je zadoščanje ozkim, pogosto egoističnim interesom, voda na mlin političnih manipulacij z ljudmi. Dejal je tudi, da ni res. da bi bil tehno- Nadaljevanje na 20. strani >— Iskra za Kruševac leta izdale odločbo o odpravi številnih pomanjkljivosti, na podlagi ka->re je bil izdelan obširen sanacijski načrt v vrednosti 2.:«K).(KM> dinarje*. •>veda ga niso uspeli uresničiti, saj ni bilo denarja. Druga podobna od-*'ba. ki zahteva popravilo ali zaprt je doma. je bila izdana letos. V Mladinskem domu sami ne bodo ■nogli zagotoviti denarja za obnovo, ■j že vrsto let poslujejo z izgubami miroma na meji izgub. Kje torej dohiti denar za obnovo kuhinje, opreme v sobah, ureditev sanitarij in popravilo strehe? Franci Hrastnik, direktor Mladinskega doma. meni: »Sami Mladinskega doma ne bomo mogli rešiti. Potrebno bo napraviti temeljit korak v širši družbeni skupnosti in obravnavati problematiko našega doma skupaj s problematiko počitniških in študentskih domov ter po--rirbeti za povezavo vseh teh z organizacijami, ki se ukvarjajo z mladinskim turizmom. Medsebojne odnose Ti vire financiranja pa bo treba urediti s samoupravnim sporazumom aJi 7. družbenim dogovorom. Samo ako bi bilo konec izgub, mladi bi njem poceni bivali in kar je najpomembnejše, lahko bi postal pravi I izobraževalni center.« Bodočnost Mladinskega doma. ki je edini tovrstni objekt v Sloveniji, je torej v povezanosti / njemu podobnimi domovi in organizacijami, ki se ukvarjajo z mladinskim turi/ •7",,,. Dokler pa ne bo tega in ne enotnega vira financiranja, lahko pričakujemo, da bo Mladinski dom v Bohinju, kasneje pa morda še kakšnega drugega, enostavno pobralo- M. Krzin Mladinski dom v Bohinju - Foto: M.Erzin Več za manj razvite krajevne skupnosti Kamnik — Se v letošnjem letu boji o kamniške manj razvite krajevne skupnosti dobile s spremembo občinskega proračuna dodatni prispevek v višini 1.000.000 dinarjev. Sredstva, ki bodo razdeljena na osnovi uveljavljenega sistema solidarnosti, bodo krajevnim skupnostim v višjih, hribovitih predelih pomenila veliko pomoč. Krajani sami ne mo- Obnovili šolo v Ljubnem TomaŽa "a Ljubno — Osnovna šola v Ljubem je podružnična šola osnovne Antona Tomaža Linharta iz **Ai*vljive. obiskuje pa jo 4f> učen-• <>d prvega flo četrtega razreda Soiskn poslopje pa je bilo hudo do-'"iHmi. zato so obnovo šole v Ljub • kJjnčili v srednjeročni načrt, z '''*-vo. da jo adaptirajo. Kr»lVna šola Antona Wa i/ Radovljice je namen /:^'nn sredstva za obnovo poslopja. dzvali pa so se tudi vaščani in kra-rvna skupnost s prostovoljnimi deli - sam0|)r-jspevkom. Prostor, kjer bilo stanovati je. so preuredili prav f'ko kot vse notranje prostore, namestili novo streho / ostrešjem. "°va okna in vrata ter tako pridobili *uhinjo. ki je- šola prej ni imela, 'bornico. ki bo namenjena tudi za k*binet. garderobne prostore, urejen ^'namenski prostor sanitarno nadstropju in v pritličju, centralno kurjavo ter nove inštalacije. Predračunska sredstva niso zadoščala, .ker so opravili več del. kot so jih predvidevali in danes velja približna adaptacija osnovne šole v Ljubnem okoli 1.5 milijona dinarjev Za osnovno šolo. ki pomeni za krajevno skupnost veliko pridobitev, pa so prispevale tudi delovne organizacije kot Iskra Otoče 50.000 dinarjev ter Kemična tovarna Podnart '2.000 dinarjev. Da je bila šola tako hitro in tako temeljito obnovljena gre zasluga predvsem vsem krajanom krajevne skupnosti Ljubno, ki niso le denarno pomagali, temveč so bili tudi vedno pripravljeni s prostovoljnim- delom sodelovati pri adaptaciji. Pomagali so tudi učenci sami. ki so se udeležili akcij v času. ko se je šola obnavljala D.Sede j LJUBNO — Ob letošnjem dnevu republike bodo v Ljubnem odprli ob-tovljeno podružnično šolo, ki so jo obnovili tudi s prostovoljnim Mom in prispevki krajanov ter delovnih organizacij Iskre Otoče in Ktmične tovarne Podnart. - Foto: J. Zaplotnik Titova štafeta iz Kamnika Štafeta mladosti naj bi Prihod rejo rešiti 1 gi, ki bodo pri izbiri starta Ti-^ve štafete prav gotovo odloču- Prihodnje leto slavimo 10-let-r'Ko pete državne konference HK().J, ki je bila 6. avgusta 1939 n* Mali planini v koči pod črnu-*kim planinskim domom. Na tej konferenci je sodeloval tudi Ivo Lola-Ribat", ki je bil izvoljen za sekretarja centralnega komiteja SKOJ, Franc Leskošek-Luka. Edvard Kardelj in Lidija Šcnf-jurc. V kamniškem Titanu je v letih 1911 in 1912 kot kovinar delal tovariš Tito. V tovarni se je aktivno vključil v delo sindikalne organizacije in hkrati sodeloval pri telovadnem društvu Sokol ter pel v pevskem zboru. Zato tovariša Tita vežejo na Kamnik nepozabni spomini, kar je ob svojih obiskih v Kamniku vselej poudaril. Kamniški (»krožni vojni komite KPS je 25. julija sprejel sklep o pričet k u vstaje v kamniškem okrožju. Dva dni kasneje so bile že izvedene akcije oboroženih sil na posamezne objekte, ki so služili okupatorju, tega dne sta pod streli gestapa padli tudi prvi žrtvi v boju proti okupatorju. To sta bila skojevca Anton Miklavčič in Dominik Mlakar M Volčja k to že uspelo Bistrili in Križali, vendar težave kljub temu še ostajajo, saj je večina t ržiških žena zaposlenih. Na zadnji seji skupščine skupnosti otroškega varstva so delegati sprejeli dodatek k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov skupnosti za prihodnji dve leti Iz. njega je razvidno, da bo organiziranega varstva vsako leto deležnih .r>20 otrok, torej i l."> več kot doslej, poleg tega pa ho po "> otrok še v organi/.iraie-tn družinskem varstvu. Za izpolnitev lega programa bo potrebno zbrali :>.im>8.ooo dinarjev. V prihodnjem letu bo v predšolsko varstvo vključenih 7"» otrok več kot je bilo predvideno v srednjeročnem načrt u. Na to je. kot že rečeno, vplival visok odstotek zaposlenih žena. I pa jo pa. da bo z dograditvijo enote v Bistrici, za katero bo treba zbrati L'. 100 (hio dinarjev, bistveno bolje. Skupnost otroškega varstva pa \ prihodnjih dveh letih čakajo še druge naloge: gradu |a igrišč \ kra jevnih- skupnostih s pomočjo krajanov, organiziranje letovanja pred šolskih otrok ter ureditev vzgoje u< varstva otrok v varstvenih družinah. .1. Kepic /© Ijubljarrsiva^anka TEMELJNA BANKA GORENJSKE POSLOVNA ENOTA KRANJ Komisija za gospodarske zadeve, delovna razmerja in družbeni standard Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske. Kranj - poslovna enota Kranj objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: zunanji kurir Poleg splošnih pogojev se za opravljanje te naloge zahteva nepopolna osemletka, do 1 leta delovnih izkušenj in druge sposobnosti za opravljanje kurirskih poslov m izpit za vožnjo z mopedom Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka — banka Gorenjske - poslovna enota Služba splošnih poslov Prešernova ul 6 1978 temeljna Kranj — do 7. 12 Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi Kadrovsko štipendiranje — vlaganje v družbeno reprodukcijo Čeprav se delež kadrovskih štipendij na Gorenjskem že popravlja in je že preseglo število štipendij iz združenih sredstev, pa je vendarle število letos dodeljenih kadrovskih štipendij še pod planiranim. Tudi nasploh je na Gorenjskem število kadrovskih štipendij na 100 zaposlenih še pod republiškim poprečjem. Najmanj kadrovskih štipendij na 100 poprečno zaposlenih sta imeli občini Radovljica in Tržič, le jeseniška občina je nad republiškim poprečjem. Brez dvoma pa bo zaradi velikega popraševanja združenega dela po strokovnih kadrih za sedaj neugodno razmerje treba spremeniti. V analizi, ki jo je pripravila služba Skupnosti za zaposlovanje Kranj, je bilo konec lanskega leta na Gorenjskem 2094 štipendistov s kadrovskimi štipendijami, 1381 pa je prejemalo štipendijo iz združenih sredstev, 615 pa razliko do življenjskih stroškov. Z vsemi oblikami štipendiranja skupaj pa slika o deležu štipendistov ni tako slaba in je le za nekaj stotink nižja od republiškega poprečja na 100 zaposlenih. Višje segata le jeseniška in škofjeloška občina, ostale tri občine pa so pod republiškim poprečjem. Prav ti pokazatelji pa so še kako važni, če naj bi Gorenjska v srednjeročnem planu dosegla zastavljene cilje o izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih in s tem boljšo strukturo dela. Znana je namreč neugodna struktura zaposlenih v celotni regiji, zato so skoraj v vseh planskih dokumentih gorenjskih občin zapisane naloge za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Združeno delo se brez dvoma zaveda, da je bodoči razvoj gorenjske regije, ki jo že zdaj tare pomanjkanje kadrov, le v materialni proizvodnji predelovalnega značaja z visoko organsko sestavo kapitala ter čim boljšo kadrovsko strukturo. Čeprav se je sicer razmerje med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev zdaj že obrnilo v korist kadrovskih, pa je vendarle še vedno vprašljivo, ali se delovne organizacije res zavedajo, da lahko s kadrovskim štipendiranjem zagotovijo za svoj razvoj potrebne kadre, ali pa to le vnašajo v svoje srednjeročne plane. V analizi je namreč od nekaj več kot polovice zajetih delovnih organizacij na Gorenjskem odgovorilo, da štipendirajo, le 38 odstotkov organizacij. Vse ostale, to je 203, pa ne razpisujejo kadrovskih štipendij, ker pričakujejo, da bodo kadre dobile med štipendisti iz solidarnostnih sredstev, druge spet nimajo lastnih sredstev za kadrovsko štipendiranje, ker plačujejo stroške šolanja za svoje zaposlene delavce, ker zaposlujejo le kadre z večletnimi delovnimi izkušnjami, druge spet o tej možnosti pridobivanja kadrov še niso razmišljale ali nimajo ustrezne službe, ki bi se s tem ukvarjala ali pa preprosto za tak način pridobivanja kadrov v delovni organizaciji ni razumevanja. Brez dvoma je v rezultatih te analize še veliko dediščine iz preteklih let, ko kadrovska politika ni temeljila na strokovnih ugotovitvah in dejanskih potrebah po kadrih v združenem delu. To se kaže tako v tudi še sedaj vprašljivi realnosti kadrovskih potreb, s katerimi se delovne organizacije srečujejo že leta, razen tega, da vseskozi omenjajo, kako ne morejo dobiti potrebnih kadrov. Dokler ne bodo kadrovski plani usklajeni z dejanskimi smermi razvoja delovne organizacije, bo problem kadrov tako značilen za gorenjsko regijo spet in spet na dnevnem redu: vse dotlej, da bodo tudi tiste delovne organizacije, ki o tem še ne razmišljajo, kot so odgovarjale v anketi, spoznale, da je štipendiranje sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo. L M. L KMETIJSKO ZEMLJIŠKA SKUPNOST občine Tržič razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA KZS Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidata: 1. da ima visoko šolo agronomske smeri in eno leto delovnih izkušenj ali višjo šolo agronomske smeri in tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih nalog. "S. da je moralnopolit ičho neoporečen. Delo se združuje za nedoložen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite do 6. decembra 197S na naslov: KZS občine Tržič, Trg svobode 18, z oznako za razpis. V treh desetletjih velikan r Jutri dopoldne bodo svečano predali namenu nove mehanične delavnice delovne organizacije Promet, ki deluje v okviru sestavljene organizacije združenega dela Alpetour iz Škofje Loke. Z novo delovno zmago bodo počastili 30-letnico ustanovitve in dela podjetja in praznik republike. Alpetour je pravzaprav nastal leta 1974 z združitvijo Tr.ansturista iz Škofje Loke in Creine> iz Kranja. Oba predhodnika pa imata dolgo tradicijo in sta v treh desetletjih razvoja, zlasti pa sedaj, ko poslujeta pod skupno streho, uspela razviti svojo dejavnost z nivoja majhnih komunalnih podjetij v sodobno sestavljeno organizacijo združenega dela, ki je pomembna ne le za Gorenjsko, temveč za vso Slovenijo. Danes sestavlja Alpetour trinajst temeljnih organizacij združenega Jutri praznuje Alpetour iz Škofje Loke 30-letnico ustanovitve — Praznovanje združujejo z odprtjem novih mehaničnih delavnic na Primskovem pri Kranju - Hkrati bodo z novim delovnim uspehom, ki prinaša poleg kakovostnejših storitev predvsem boljše delovne pogoje, najlepše počastili dan republike Jutri ob 10. uri bodo odprli nove mehanične delavnice. — Foto: J. plotnik dela, osem delovnih organizacij in organizacija skupnega pomena. Delovna organizacija Promet združuje temeljne organizacije potniškega in tovornega prometa ter mehanične delavnice. Delovna organizacija gostinstvo se ukvarja s turistično dejavnostjo, delovna organizacija Creina s proizvodnjo kmetijske mehanizacije in servisi osebnih vozil in kmetijskih strojev, delovna organizacija RTC Krvavec ima žičnice, YU Bandag opravlja proizvodnjo hladnega protektiranja gum, Evrošped opravlja špedicij- Naložbe še na papirju V radovljiški občini je še vedno kar 30 odstotkov naložb za letošnje leto še v pripravi — Ovira so tudi administrativni postopki pri raznih soglasjih ske posle in turistična agencija skrbi za turistično ponudbo. V Škofji Loki je tudi delovna organizacija ERC, ki opravlja računalniške storitve. Poleg naštetih delujeta v sklopu Alpetoura še interna banka in strokovne službe SOZD. Iz navedenega je razvidno, da so področja dejavnosti v delovnih organizacijah Alpetoura zelo različna, prav tako pa so različni tudi sedeži posameznih delovnih organizacij. Oboje povzroča v poslovanju in samoupravljanji* dodatne težave, saj je za sleherno dejavnost v Alpetouru značilna svojevrstna problematika. To pa zahteva izredno aktivnost samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organi/ icij. zlasti pa sindikata. Prav tako pregled organiziranosti potrjuje ugotovitve, da je Alpetour Radovljica — Srednjeročni plan investicijske intenzivnosti v občini predvideva, da se bodo sredstva za reprodukcijo v gospodarstvu oblikovala v viSini četrtine družbenega proizvoda. Za planirani globalni obseg investiranja v letih srednjeročnega načrta gospodarstvu primanjkuje letno od 15 do 25 odstotkov sredstev. Udeležba naložb v družbenem proizvodu je daleč pod predvidevanji: slabo poslovno leto 1976 je vplivalo na padec investicijske intenzivnosti v letu 1977 in tudi veliki načrti za letošnje leto se niso uresničili. V občini so v devetih mesecih letošnjega leta ustvarili le za 40 odstotkov načrtovanih naložb. V devetih mesecih letos je gospodarstvo povečalo naložbe za 25 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Do konca maja so uresničili le 20 odstotkov plana, ob zaključku devetih mesecev pa ugotavljajo 44- odstotno izpolnitev plana. Do konca leta torej ne bodo uresničili vseh nalog, saj imajo naj- kar 30 odstot-1978 pa je še več investicij v teku kov naložb za leto vedno v pripravi. Vzrokov za zaostajanje je več. med njimi niso tako nepomembni administrativni postopki pri raznih soglasjih, nepopolna investicijska in tehnična dokumentacija, nezago-tovljena finančna sredstva ter zamude pri gradbenih delih. Prav zato se zavzemajo, da bi odpravili razne urbanistične težave pri naložbah, da bi bila razvojno-tehnološka priprava naložb temeljita in dolgoročna, da bi bil uvoz opreme ustrezen in pravočasen, delež materialnih stro škov nižji in odpravljene zamude pri gradbenih delih, obenem pa bi morali bolj odgovorno načrtovati nalož be. Hkrati z reševanjem teh vpra sanj naj bi tudi ugotavljali kvaliteto in izbiro ob uporabi družbenih sredstev za naložbe, saj družbeni plan opredeljuje načela in osnove poli tike. banke in združeno delo pa na bi prevzele odgovornost, da bi se plani po dogovorih tudi uresničevali D. Sede j Ob dnevu republike delovni kolektiv Alpetoura čestita vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske in jim želi veliko uspehov pri delu predvsem storitvena in manj proizvodna delovna organizacija. Poprečna rast Alpetourovega poslovanja je v zadnjih štirih letih presegla stopnjo 30 odstotkov, tako da bo celotni prihodek prihodnje leto že dosegel milijardo dinarjev. Če pa upoštevamo nova vlaganja v investicije na vseh področjih, upravičeno pričakujemo v letu 1980 in naslednja leta še hitrejše naraščanje celotnega prihodka in dohodka. Pri Alpetouru poudarjajo, da je tesno sodelovanje z občinskimi skupščinami Kranj, Skofja Loka, Radovljica, Izola in Piran, ki so skupaj z Ljubljansko banko, Gospodarsko zbornico in dragimi družbenimi organi budno spremljale razvoj Alpetoura in njegovih predhodnikov, tisti dejavnik, ki je ob vsestranskem trudu kolektiva, omogočil tako močan razmah poslovanja. Želijo, da bi bilo sodelovanje še naprej tako dobro. Alpetour je sprva deloval na področju cestnega potniškega prometa, kasneje pa je svojo dejavnost razširil na gostinsko-turistično in žičničar- sko dejavnost, na proizvodnjo priključkov za kmetijske stroje k končno na hladno protektiran* gum po sistemu Bandag. S sklenit vijo dolgoročnih kooperacijskih pogodb s firmama Bandag iz ZDA .: Vicon iz Nizozemske se je Alpet, vključil tudi v mednarodno d< dela. Alpetour v svoji poslovni politik zasleduje cilj, da z združeva dela in sredstev ter tesnim sod^ njem z ostalimi družbenimi d niki čimhitreje uresniči razvojni pr gram, ki ga je sprejel ob zdniž* Creine in Transturista. Do te združitve jih je namreč privedlo spoznanje, da lahko le z združenim deka obeh kolektivov in sodobnejši orgr nizaciji dela dosežejo vsestranski m hitrejši razvoj. Da je bila odločitev pravilna, dokazujejo rezultati spletnega dela. Ce primerjamo nekaj osnovnih podatkov o Alpetourovem poslovanju letos z letom 1974 in % planom za leto 1980, vidimo, da n število delavcev poraslo * xa H odstotkov, da pa je ob tem ccto-ten prihodek porastel za 121 ofr Sodobni avtobusi zagotavljajo udoben prevoz potnikov. - Foto: J. Zaplotnik Enotni rekreacijsko-turistični center Soriška planina — Stari vrh Celovito zastavljen program izgradnje — Letos bo skrb namenjena dograjevanju Starega vrha — Rekreacija potrebuje široko družbeno podporo Za škofjeloško občino je značilna temeljna, usmeritev v množično telesnokulturno dejavnost, ob kateri ima svoje mesto vrhunski šport. Dosedanje razvijanje množičnosti in pogoji za razvoj kažejo, da se je treba tudi vnaprej usmerjati v aktivnosti, ki jih lahko razvijamo v naravi. Med občani je najbolj razširjeno izletništvo v planine, smučanje in plavanje. Sprejeti novelirani urbanistični program, ki temelji tudi na prognozah razvojnih možnosti posameznih področij v občini, je opredelil rekreacijsko-turistično cono, ki sega od Starega vrha do Soriške planine in zajema tudi ves podratitovški predel. Že leta 1974 je bil pri izvršnem svetu Skupščine občine Skofja Loka ustanovljen iniciativni odbor za pripravo programa enotnega rekre-acijsko-turističnega centra Soriška planina — Stari vrh. Prevladalo je namreč stališče, da je treba zaradi enakomernega razvoja rekreacije, še bolj pa zaradi ekonomske upravičenosti in cenejšega vzdrževanja žičniških naprav, gledati na Soriško planino in na Stari vrh enako in ju dejansko obravnavati kot en center, ki se bo etapno gradil oziroma dograjeval. Soriška planina je v zadnjih letih, ko so bile snežne razmere na Starem vrhu slabe, imela pomembno vlogo na področju rekreacijskega smučanja pa tudi pri organizaciji tekmovanj. Smučišči se namreč izredno dobro ujemala glede na snežne razmere in sezona traja tja do konca meseca maja. Poleg tega je prevladalo mnenje, da Soriške planine ne smemo kvariti z malenkostnimi vlaganji, temveč je treba pripraviti investicijski pro gram, ki bo kompleksno opredelil njeno vlogo. Na osnovi sprejetega noveliranega urbanističnega programa ho tako do srede prihodnjega leta izdelan urbanistični načrt, ki l>o celovito urejal to področje. Iniciativni odbor si je v okviru razvojnega programa rekreacijsko-turističnega centra Soriška planina — Stari vrh v zadnjih letih prizadeval predvsem v tem, da so bili položeni urbanistični in komunalni temelji na Soriški planini. Za to, da je bila Soriška planina aktivna, pa je veliko naredil smučarski klub Iskra iz Železnikov, ki je skupaj z drugimi teiesnokulturnimi delavci z mnogo entuziazma in ljuhiteljstva vzdrževal žičniške naprave, urejal parkirne prostore, koncem maja pa je organiziral množični pohod za očiščenje smučišč. Letos bo posebna skrb namenjena dograjevanju Starega vrha predvsem povečanju žičniških kapacitet in odpiranju lažjih smučišč. Glavni očitek Staremu vrhu je doslej veljal pretežkim žičnicam in prestrmim smučiščem. Na Greblici, vzhodno od vasi Zapreval, bo postavljena nova vlečnica. S tem bodo odprta lažja smučišča v višjih predelih, ki bodo po cesti dostopna iz Poljanske doline. Poleg te pa bo na najlažjem smučišču doslej skoraj neuporabna vlečnica zamenjana z novo krožno vlečnico. Povečani in urejeni bodo parkirni prostori pri spodnji postaji žičnice in na Greblici. izboljšana bo dostopna cesta, škofjeloški Alpetour pa bo postavil novo brunarico. Žičnice na Starem vrhu je v letu 1977 prevzela v upravljanje občinska temeljna telesnokulturna skupnost. S tem je prevzela tudi skrb za nemoteno poslovanje in nadaljnji razvoj. Tako se danes za sanacijo in vzdrževanje žičniških naprav ter za pripravo- potrebnih investicijskih programov in zagotovitve kreditov zbirajo sredstva preko telesnokul-turne skupnosti. Iz takega sistema financiranja pa izhaja obveza, da je treba delovnim ljudem in občanom zagotoviti ceneno in kvalitetno smučanje, ob tem pa jim nuditi tudi druge oblike zimske, pa tudi letne rekreacije. Od tod pa izhaja tudi težnja, da bi se sindikalne organizacije odločale za gradnje počitniških domov v rekreacijsko-turi-stični coni. Gospodarske organizacije pa naj hi se vključevale v izgradnjo gostinskih in drugih spremnih ohjektov. Poleg Alpetoura, ki bo gradil kočo na Starem vrhu, o novi koči na Soriški planini že razmišlja Litostroj iz Ljubljane. Oh tem pa tudi ni odveč razmišljanje, da rekreacija potrebuje široko družbeno podporo in da ne bo več smiselno opredeljevati le ekonomsko učinkovitost m rentabilnost smučarskih in drugih rekreacijskih objektov, (e bodo delovni ljudje namenjali sredstva za rekreacijsko dejavnost, bo ta morala biti dostopna vsem, glede na njihove različne interese in potrebe M. Volčjak stotkov, do leta 1980 pa planirajo celo 269-odstotno rast celotnega prihodka, kar pomeni izredno nagel razvoj vseh dejavnosti V okviru sestavljene organizacije. Še ugodnejši porast kaže povečanje dohodka, ki je v štirih letih porastel za 166 odstotkov, leta 1980 pa naj bi bil v primerjavi z letom 1974 kar za 350 odstotkov večji. Izrazito povečanje dohodka je opazno pri DO RTC Krvavec, kar je posledica sanacije poslovanja, kakor tudi njegove investicijske izgradnje. Skokovit porast dohodka je tudi v proizvodnji. Poleg dohodka kaže tudi akumulacija bistvene premike, saj znaša njen porast v štirih letih kar 662 odstotkov. Takšno gibanje akumulacije je rezultat sanacijskih programov večjega dela temeljnih organizacij in ureditve njihovega poslovanja, kakor tudi investicijskih vlaganj. Posebej velja opozoriti, da je proizvodna dejavnost letos udeležena v celotnem prihodku / 18 odstotki, v dohodku s 1« in v akumulaciji z 49 odstotki. Leta 1980 pa predvidevajo, da bo udeležba takšna: 23 odstotkov celotnega prihodka in 20 odstotkov dohodka. Če pogledamo uresničevanje razvojnega programa še z druge p!*t*< vidimo, da so v tem času že uresnu ili del programa s turističnega področja, in sicer z obnovo hotelov v Bohinju, obnovo restavracije v Strun pilili, pripravljajo pa gradnjo gOStlM v Bohinjski" Bistrici in Skofjl Loki ter obnovo hotelov v Struiijanu. Na področju žičničarstva uresničujejo program izgradnje zimsko-turistu -nih centrov. Intenzivno in vsestransko uresničevan je razvojnega programa turizma na Gorenjskem je vzrok, da je širša družbena skupnost zaupala Alpetouru vlogo nos.ua razvoja v regiji. Tudi pri potniškem in tovora«* prometu uspešno uresničujejo n* vojni program, saj so bil, servisne delavnice v Kranju, ki bode s svojo servisno ponudbo zadovoljil* tudi potrebe proizvodnje prikh»v kov za kmetijske stroje. So tudi tik pred začetkom gradnje novih sodobnih proizvodnih prostorov, k: -omogočali večkratno povečanje proizvodnje. Prav tako se pripravlja gracbvJ novih prostorov za pro tek tiran* gum. ker je sedanja proiz vod n* a roma popraševanje preseglo vsj . cakovanja. Alpetour je tudi sovlac* telj pri gradnji novega obrata pro tektiranja gum v Smederevski P* lanki, kar je konkreten dokaz. & združevanje dela in sredstev prt šča medobčinske in republiške oi re. Vključili so se namreč tu no koroško turistično družbo i lezni Kapli in skupno zgradili bole Obir. Alpetouru je zaupana tt* vloga investicijskega nos;;v.; gradnjo novega poslovnemizobralr valnega centra za širše potrebe Nemajhno skrb Alpetour poj izvozu, saj izkupiček od prodaje •* tuje predstavlja desetino celoti*** prihodka. Trenutno sta prometno • turistično področje tista, ki nt prispevata k »izvozu«. Iz leta v v bolj se vključuje v mednarodno tev tudi proizvodnja. Če ob koncu strnemo ugoto* ve in podatke, lahko za pisen* da je bil tridesetleten razve Alpetoura in njegovih predhoc nikov uspešen in v skladu s r*x-vojem širše družbene skupr Če upoštevamo omenjene pogc -poslovanja, kot so raznoliko* dejavnosti in razporejen** TOZD in OZD po vsej Slovear so omejeni uspehi še večji in p membnejši. Tudi program rar*v ja je jasen in zastavljen na re* nih osnovah in zagotavlja, d« * bosta vloga in pomen Alpete** v gospodarskem prostoru S*"*" nije in Gorenjske še krepila Semesadike Mengeš. Majhen napa ob cesti, kot nekak kažipot, te mimogrede spomni na okrasna drevesa in grmičevje, na srebrno smreko, ki se tako lepo poda na zelenico pred hi*o, na belo brezo, na tisto nizko rdeče grmovje, ki se še pozimi npod snega kaže ves ognjen Kar nekako spregledamo in preslišimo tWo Seme . . . tam na začetku be-*de. Pa vendar je prav to seme še kolikšnega pomena in vrednosti za to malo gorenjsko delovno organizacijo, za vse naše gozdno gospodaric in tudi tuja. 16 milijonov mladih smrek raste v drevesnici na Plateh pri Mengšu, s katerimi bomo pogozdovali naše razredčene gozdove. sejejo semena, puste rasti dve leti. po dveh letih jih presade in ko raste spet dve leti, je sadika godna za presajanje. Starejša ni več dobra in če gozdna gospodarstva ne odkupijo teh sadik, jih morajo uničiti. Kakor se čudno sliši, da v Ameriki požigajo žito zaradi cene, moramo povedati, da tudi pri takih nasadih požigajo drevesca, ki zastarajo. Na žalost. Ne zaradi vzdrževanja visoke cene, kot Amerikanci, temveč zato, ker so sredstva za biološka vlaganja še vedno premajhna in tudi finansiranje razširjene gozdnobiološke reprodukcije še ni povsem urejeno. Gozdna gospodarstva zaradi tega verjetno ne morejo sadik naročiti za daljše obdobje, kar bi bilo vsled večletnega ciklusa proizvodnje nujno. Pričakovati pa je, da se bo stanje zboljšalo. ker bi po študiji gozdarskega inštituta na podlagi gozdno gospodarskih načrtov in potreb razširjanja gozdno biološke amortizacije Slovenija morala letno pogozditi 12 milijonov sadi, v zadnjih 10 letih pa je dosegla le 7 do 9 milijonov. Proizvodnja Semesadik je le 30 do 35 odstotkov prodana doma, za vse Ne razdrobljeni it Ob ustanovitvi leta 1948 so nas e-*li pravzaprav prvo jugoslovansko Kttdno semenarno v Jugoslaviji, ka-,vši lastnik je bil Saša Stare. k. *pnčel s produkcijo gozdnih seme ■ gozdnih sad.k v Mengšu že eta »27 Največja težava je bila silna razdrobljenost drevesni«, saj p h m Wona30 ha kar 40 Želela 195 so * zaradi velike oddaljenost, opu-^inziroma oddali nekaterim gozd-»« fosoodarstvom 34 v skupni p - ha in obdržali le « vecj, * skupno povrs.no 11.00 ■Bleh drevesnicah in v seme-«•> delalo takrat 120 delavcev ^nekaj letih se je pokazalo, da m. *fctedevesni- mu m 34 ha. Leta 1974 so dre veslali že na 40 ha. danes pa VZ tri drevesnice, v Mengšu. _.p7 Murski Sobot, m v Radiju pri Mariboru zooha. Semena, sadike Niihova osnovna proizvodnja je Pribivanje gozdnih semen in goje- "»aiju semen i/- M"|M • tmboo »nimiv j- P^P™1^ *>wja eozdneca »emena. Sli« *» Ssali. Ha « dohe ■/ s »r*M ttŠVT&vcih. pri Mstavah pa '*na fakulteta v ^M)™^'*™* m kot smo že rekli, najboljša d reve Š7š£i najboljšimi »ološk.m. 1-taostmi, kajti tud, pr. drevesu s psdedujejo lastnosti. To P«.M» jaS^drevesa, ki merijo v vis.no kai ^^Pm obira pa £ na stoječ,h drevesih. In tu je wrjetno čisto nov: P^^t'Vih i te aV«nW*> 70 delovnih dni Trato S treba še toliko bolj pohi-5t"£jti če se ta pravi čas, ko je te zaprt, zamudi, je vse ,zgt,h-£o Ime odpade in ne d« se ve. ZLMO IZ STORŽE!/ (f Semesadike Mengeš — 30 let nenehne skrbi za obnovo naših gozdov J) je niče pomagati. Da hi zadostili vsem potrebam, bi moralo biti v celi Jugoslaviji okrog 400 takih obiralcev storžev. Garaško in trdo delo je to. Zato je tudi bolje plačano, za podjetje pa seveda ogromen strošek. Nova sušilnica Ko so storži tu. gre potem vse gladko. Vsa potrebna mehanizacija tu — skladišča, sušilnice, sortir-stroj za odvajanje semena iz lprtih storžev. stroj za razkriljeva-nje semen, čistilni stroj itd. Novo sušilnico so postavili leta 1973, moderno, tunelskega tipa. kar je pomenilo pravi preobrat v primerjavi s klasično predelavo oziroma dodela V© gozdnega semena. Pri tem jih je podprlo vse slovensko gozdarstvo. Z novo sušilnico so delovno silo znižali na minimum, število nepoškodovanih storžev se je zmanjšalo na minimum, zmogljivost pa je tolikšna, da bi se vseh 350 do 400 ton storžev. kolikor jih letno lahko zberejo \ -Jugoslaviji, posušilo v najkrajšem času. to ie pozimi, koje temperatura pod H* stop. C, Od januarja 1074 pa do danes so v novi sušilnici posušili 1241) ton storžev. to je skupn« ze popit Hiio letno HI ton storžev m so iz njih vsako leto v poprečju dobili po 12 ton kvalitetnih semen. Zaposlovanje na minimum Veliko delo je bilo opravljeno, veliko je bilo odrekanj. Da so lahko vlagali v postrojenja, objekte, so morali pritrjevati pri osebnih dohodkih m vsa leta ne dosegajo niti ,-cpubliško poprečje, niti poprečje ()I) v gozdarstvu SHS. bani so prvič ujeli republiško poprečje, letos pa izgleda, da bodo spet spodaj. Pa vendar je to zdrav, trden kolektiv, ki so mu prvotnega pomena trdna baza in dobro gospodarjenje, in če bo to. bodo tudi osebni dohodki višji. Zaposlovanje so zmanjšali na minimum. Ce samo primerjamo, da so imeti v b-tih 1958 — 1961 Se poprečno j._> delavca na I ha. in jih imajo danes lese 1.3 na ha. pomeni, da so V tej smeri storili več kot ogromno. Kfi do 70 delavcev je redno zaposleno v delovni organizaciji - 8 v upravni. 3 \ tehničnem sektorju, vsi ostali pa so neposredni proizvajal« i. Njihova skupna proizvodom je lani znašala r|ve in pol milijardi starih dinarjev. (M) odstotkov jugoslovanskih potreb pokrivajo in oskrbujejo s semeni domačih vrst dreves, so pa tudi uvažali semena za celo državo. Sekati smemo le obresti »Gozdno drevesničarstv«» in scate-nnrstvo je posebnog« družbenega pomena pri nas. ker ohranja in varuje gozd. izkoriščanje gozdov po je-postranskega pomena!« poudarja dolgoletni direktor podjetja Mat ko Lipovše-k. »V resni« i pa gledamo vseskozi kubik! Gozd se naravno pomlajuje In to je najbolj naravno, p«>- Razsemenjeni storži gredo e izvoz kot okrasni artikel. te-ni. vendar prepočasi, bes rabimo, naši gozdovi pa ga ne dajejo dovolj. Sekaš samo obresti, glavnica pa mora stati. Samo prirastek je torej moč uporabiti. Zato je treba na novo pogozdovati. Se in še novih površin! Možnosti je še ogromno. Od milijona hektarjev slovenskih gozdov je čez 200.00 ha neproduktivnega gozda. Sekamo pa 3 do .'i milijone in pol kubikov letno samo v Sloveniji. Jugoslavija pa uvaža letno kljub takim gozdovom še preko milijona kubikov lesa! Intenzivneje* planirano pogozdovati Ce bi mi vlagali letno pred 25 leti v gozd in intenzivno pogozdovali te površine, ki so slabe — 500 ha letno - hi lahko zdaj že sekali. Preračunano je. da se dobi s hektarja gozda 500 kubikov lesa. Lepo ima to danes že urejeno delovna organizacija IN-CKL-J Banja Luka. kjer imajo preko 0000 ha intenzivnih nasadov, pravih industrijskih plantaž hitro rastočih iglavcev. No, tudi v Sloveniji imamo nekaj takega, okrog Novega mesta in Črnomlja. Blizu 1000 ha. ki so danes že čudoviti nasadi, vendar smo na žalost s tem prenehali. Ce bi vlagali na ta način in vsa pogozdo-valna dela v celoti izpolnili, bi imeli danes več sekati. Kolikor danes bolj intenzivno sekamo, toliko bi morali bolj intenzivno vlagati. Tako pa je pri produkciji gozdnih sadik še- dodatna težava, ke-r nimamo planirane proizvodnje. Planirano je- le tam do 20 odstotkov, vse« ostalo pa je neplanirano in delamo bolj po občutku.« Tudi pri nas požigamo svoje delo Semesadike Mengeš namreč na svojih treh drevesnicah v Mengšu. Tišini in Kadvanju gojj iz svojih pa tudi tujih semen gozdne sadike, največ smreko za pogozdovanja doma m v drugih republikah. Najprej pe»- ostalo iščejo tržišče drugje, v južnih republikah. Ce hi pa v Sloveniji pogozdovali tako. kot bi morali, hi pač večino prodali doma. Veliko so zgradili Tudi njih peste cene. Že tri leta so enake. Smreka za pogozdovanje velja še vedno le 2 do 2.5 din. In če to primerjamo s sadiko solate na tržnici, ki stane ravno toliko, pa rabi za rast le dva meseca, smreka pa 4 leta (!), takoj vidimo, da tu ni prave računice. Vendar kljub temu odlično gospodarijo. V zadnjih osmih letih so investirati preko 2 stari milijardi v novo semenarno, skladišče, žveplamo, garaže, gospodarsko poslopje, v drevesnicah Rad vanje in Tišini so uredili vodovod tiziroma namakalne-naprave, nabavili traktorje, priključke itd. Prav zdaj grade novo hladilnico in sortirnico za sadike (hladilni prostor 1000 kub. m) celico za globoko zmrzovanje semen (75 kub. m) in novo trato postajo. Vse skupaj bo stalo pol milijarde. Polovico sredstev hod«) dobili kot posojilo gozdnih gospodarstev Novo mesto. Kočevje. Postojna. Tolmin. Kranj in Bled — pravo združevanje sredstev, kajti ti bodo potem koristili njihove usluge, delno pa bo pomagalo bančno posojilo. Brez zamrzovanja semen ne gre več Brez hladilnice hi si danes ne mogli več predstavljati dela, kajti pogostost obroda je različna. Tako bor in jelka dasta seme na 2 do 3 leta. macesen na 5 do f> let. smreka na H do 7 let in podobno. Zaradi tega je potrebno, da se v času polnega obroda zbere toliko storžev. da se iz.njih pridobi dovolj semena za obdobje od obroda do obroda z določeno rezervo. V Sloveniji je organizacija zbiranja storžev prilično urejena. Večina gozdnih gospodarstev zbere do-ve>lj storžev za svoje potrebe in Semesadike jim te storže uslužnostno izluščijo in seme uskladiščijo v hladilnici. Vsa semena razen jelke in debelejših listavcev so v hladilnici hermetično zaprta v steklenih balo- Ob praznovanju 30-letni-ce obstoja se kolektiv Proizvodnega podjetja SEMESADIKE Mengeš zahvaljujem vsem svojim poslovnim prijateljem za sodelovanje in jim želi še veliko poslovnih uspehov. nih in plastičnih posodah oziroma vrečah pri temperaturi od 0 do 3 stopinje C. Po dosedanjih praktičnih izkušnjah seme v 10 letih izgubi samo 8 odstotkov kaljivosti. Če bi bilo to seme uskladiščeno v vrečah v klasičnem skladišču, bi popolnoma izgubilo kaljivost že v 3 do 4 letih. In če še pomislimo, koliko dela je bilo treba, da je bil storž utrgan, očiščen, osušen, razsemenjen, dokončno obdelan, izločena gluha semena, pridobljena semena pa tako hitro zastarana, ker niso bila v hladilnici, je to resnično velika družbena škoda. Prav zato si brez hladilnice ne morejo več zamisliti svojega dela. Semenske plantaže Po novem se pridobivajo semena tudi na semenskih plantažah. Dvoletne sadike cepijo — cep je s tako imenovanega genialnega, plus drevesa — jih vzgajajo v stekleniku in nato še zunaj nadaljnji dve leti, nakar se> te sadike sposobne, da jih presadijo v semensko plantažo. Prednosti pridobivanja semen iz semenskih plantaž so zelo velike: zagotovljen je izvor najboljšega semena, plantaža se osnuje na najugodnejšem zemljišču glede klimatskih in pedoloških pogojev, in tu so obrodi pogostejši in močnejši. Tereni pa so urejeni za uporabo mehanizacije. Trenutno imajo pri Semesadikah pripravljenih okrog 3000 cepljenih sadik nižinkse-ga macesna, duglazije in rdečega bora za okrog 7 ha zemljišč. Morda za zanimivost: v Sloveniji imamo že ustanovljeno semensko plantažo nižinskega macesna pri GG Maribor v površini 2.5 ha. planirano pa je, da ho v Sloveniji do leta 1980 ustanovljenih 30 ha semenskih plantaž. Poznani tudi zunaj naših meja Semesadike pa s svojo kvalitetno ponudbo ne ostajajo le doma. Poslovne in strokovne zveze imajo z znanimi instituti in zavodi, velikimi gozdnimi semenarnami in drevesnicami v Zahodni Nemčiji, Norveški, Švedski. Vzhodni Nemčiji. ČSSR, Poljski. Madžarski. Romuniji. Italiji. Avstriji. Švici, Franciji, Grčiji, Danski, Holandiji, Španiji in celo v Iranu, kamor izvažajo semena že od leta 1961. Leta 1975 so bile prav Semesadike gostitelj mednarodne ekskurzije za gozdno semenarstvo in drevesničarstvo. Ob tej priliki je Jugoslavijo obiskalo 28 mednarodno znanih strokovnjakov iz 8 evropskih držav. In Semesadike so danes tudi nosilec poslovno tehničnega sodelovanja na področju gozdnega seme-narstva in drevesničarstva med SFRJ in ČSSR. Da bodo mogli svoje bodoče naloge še bolje opravljati, strme za tem, da bi pravočasno osvajali najnovejše dosežke v tehnologiji drevesničarstva in gozdnega semenarstva in seveda tudi usposabljali svoje kadre. Z novo hladilnico za sadike pa se bodo lahko še bolj vključili v moderno drevesničarsko proizvodnjo. Tudi hladilnica za globoko zmrzovanje semen bo pripomogla, da bodo še bolj redno in strokovno izvrševali semenarsko službo. Fotografije in tekst: D. Dolenc mt^ulSlrSf^ Mengšu bo dograjena do konca leta. Zahtevne grad nje seje lotil SUP Gradbinec Kamnik s kooperanti. 6 j TRŽIČ 6. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič, ponedeljek, 4. decembra, ob 17. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Tržič 6. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič, torek, 5. decembra, ob 17. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Tržič 6. seja zbora združenega dela skupščine občine Tržič, torek, 5. decembra, ob 17. uri v veliki sejni dvorani • skupščine občine Tržič DOGOVORIMO SE Družbeni dinar za družbene potrebe r c Dnevni red Vsi trije zbori skupščine občine Tržič bodo po izvolitvi komisij za verifikacijo pooblastil, ugotovitvi sklepčnosti ter potrditvi zapisnikov zadnjih sej obravnavali: — osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 - 1980 v letih 1976. 1977 in 1978 ter možnosti za njegovo uresničevanje v letu 1979 — predlog za izdajo zakona o družbenih svetih s tezami za osnutek zakona — predlog odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnostni z h odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji — predlog za sofinanciranje ureditve Muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici — izvolitev sodnikov porotnikov Te-meljnjega sodišča v Kranju — imenovanje javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Kranju in njegovih namestnikov — odgovore na delegatska vprašanja ter predloge in vprašanja delegatov Poleg tega bosta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela obravnavale se. — poročilo o izvršitvi proračuna občine Tržič do 30.9.1978 — poročilo o izvrSitvi sredstev in skladov do 30. 9. 1978 — predlog odloka o pripravi prostorskega plana občine Tržič — predlog odloka o spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Tržič — družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti — osnutek odloka o pogrebnih svečanostih v občini Tržič sam zbor združenega dela bo odločal Se o — imenovanju delegata v svet organizacije združenega dela Zdravstveni domovi in Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju zbor kraievnih skupnosti pa o — predlogu odloka o ustanovitvi sluihe komunalnega reda za območje občine Tržič Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela se bodo na svojih sejah seznanili tudi z oblikovanjem in uporabo sredstev in skladov v 9-meseč-nem obdobju. Sredstva za financiranje negospodarskih investicij in družbenih služb so prispevale pretežno temeljne organizacije združenega dela skupaj s PTT podjetjem in republiško skupnostjo za ceste v višini dinarjev 4,498.238,24 dinarja. Denar je bil, razen 1,908.069,34 dinarja, uporabljen v glavnem za izgradnjo vpadnice, za revitalizacijo in za potrebe krajevnih skupnosti. V sklad krajevnega samoprispevka za gradnjo objektov družbenih dejavnosti, za katerega so se pred leti odločili delovni ljudje tržiške občine, se je v letošnjih devetih mesecih nateklo 25,424.449,20 dinarja. Izkoriščena so bila v višini 20,948.850,75 dinarja, in sicer za obnovo letnega pokopališča, za nakup zemljišča za dom starostnikov, za obnovo doma družbenih organizacij ter za investicije v krajevnih skupnosti: za Lom 200.000 dinarjev, za Podljubelj 50.000, za Tržič 265.959,25, za Pristavo 100.000 in za Brezje 500.000 dinarjev. Sredstva za nacionalizirana gradbena zemljišča so se v znesku 362.875,94 dinarja nabrala v glavnem s prenosom iz lanskega leta in s prihodki od prodaje zemljišč in so doslej ostala še neizkoriščena. Za gradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov je bilo v devetih mesecih na voljo le 321.784,09 dinarja iz lanskega leta prenesenih sredstev in obresti. Potrošena so že skorajda v celoti, največ ža nove naložbe kot je bila na primer elektrifikacija ceste pri vzgojno varstveni ustanovi v Krizah. Za kaj več je bilo denarja premalo. Za vzdrževanje vojaških objektov v Križah je bilo od skupaj 345.700,84 dinarja v devetih mesecih uporabljenih 186.962,95 dinarja. Pomemben sklad predstavljajo sredstva za pripravo in komu- Predlog odloka o ... ... ustanovitvi službe komunalnega reda, ki je bil mesec dni v javni razpravi, ne vsebuje bistvenih sprememb v primerjavi z osnutkom. Odlok določa organizacijo, pristojnost in način dela službe komunalnega reda, ki ima nalogo, da nadzoruje uresničevanje predpisov občinske skupščine in njenih organov, ki se nanašajo na varstvo okolja, parkiranje vozil, zimsko službo, nameščanje reklam in plakatiranje, izobešanje zastav ter druge zadeve, ki jih posebej določi občinska skupščina s svojimi odloki Odlok predvideva tudi denarne kazni; s kaznijo od 50 do 5000 dinarjev se kaznuje posameznika, od 100 do 30.000 dinarjev pravno oseho in od 50 do 3000 dinarjev odgovornega delavca pravne osebe, če ne odpravi n pravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil komunalni redar, če o.k mogoči ali ovira opravljanje nalog komunalnemu redarju oziroma mu noče dati podatkov ali pojasnil. . .. spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Tržič opredeljuje kršitev obveznosti za plačevanje prispevka za pospeševanje kmetijstva kot kršitev predpisa in javnega reda. za kar se odmerja denarna kazen od 1000 do 20.000 dinarjev. ... pripravi prostorskega plana občine Tržič kot eni najvažnejših nalog v sedanjem in prihodnjem srednjeročnem obdobju. Prostorski plan kot dokument, ki naj bi ga konec prihodnjega leta sprejele vse skupščine občin v Sloveniji, namreč usklajuje posege v okolje na področju urbanizacije, industrijske ga razvoja, gradnje objektov infrastrukture in drugih dejavnosti v okolju obenem z. ukrepi za ohranitev naravnega ravnotežja. Predlog odloka narekuje temeljnim organizacijam združenega dela. krajevnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim, da pripravijo lastne elemente za prostorski plan za obdobje do leta lflHa, samoupravne organizacije in skupnosti, katerih dejavnost je posebnega družbenega pomena, pa morajo poleg elementov za to obdobje pripraviti At smerniee razvoja do leta 2000. Poleg tega so v predlogu odloka opredeljene tudi nalog*-, ki jih morajo opraviti posamezni udeležen« i prostorskega planiranja, zajeta je operativna shema in terminski plan, opredeljen pa je tudi način financiranja izdelave prostorskega plana. nalno ureditev zemljišč. Ta so se. deloma prenesena iz lanskega leta, zbrala v višini 2,826.457,69 dinarja, uporabljena pa so bila skoraj v celoti za odkup zemljišč in investicije v primarne komunalne naprave. Izvršni svet, ki je poročilo obravnaval sredi tega meseca, je ugotovil, da so programi sredstev in skladov skupščine občine Tržič v glavnem uresničeni, manj uspešno pa se izpolnjujejo investicije v krajevnih skupnostih. Poleg tega skupščini predlaga, da po končanem obračunu za javno razsvetljavo vrtca na Gradu v Tržiču preostanek nameni skupnosti otroškega varstva za investicije. Presežek na proračunu Kaže. da letošnji proračun občine Tržič ne ho beležil primanjkljaja. Iz poročila za prvih devet mesecev je namreč razvidno, da so prihodki gibljejo precej nad mejami predvidevanj, saj presegajo odhodke za 2,278.577.45 dinarjev. Ce pogledamo nekoliko pobliže, vidimo, da davki iz. dohodka in osebnega dohodka delovnih ljudi tržiške občine le za malenkost presegajo predvidene zneske. Večjo »rezervo« so pomagali ustvariti prometni davel<. davek od premoženja in davek na dohodek od premoženja. Prav pri prvi postavki pa nekoliko nepričakovano zaostajata davek od storitev in davek od prometa z alko holnimi pijačami. Zakaj od prometa z alkoholnimi pijačami, bodo delegati zvedeli na seji skupščine (upajmo, da je vzrok manjša sla po alkoholu). Podobno so Tržičani manj »zapravili« za plačilo raznih kazni, precej več kot je bilo predvideno, pa za takse. To so v glavnem najpomembnejše postavke, ki so v prvih devetih mesecih letos vplivale na oblikovanje prihodkov obe inskega p rorač u n a. Dokaj varčni so bili ta čas v Tržiču tudi z odhodki. Manj denarja je Slo za dejavnost organov družbenopolitične skupnosti, manj so potrošile tudi družbenopolitične organizacije in društva, gospodarskih posegov skorajda ni bilo potrebnih, medtem ko so v mejah planov ali malo nad njimi izdatki za dejavnost ljudske obrambe in občinskega štaba teritorialne obrambe, izstopajo anuitete v negospodarskih investicijah, komunalna dejavnost in nekoliko izločena sredstva rezerv. Za dejavnost krajevnih skupnosti je bilo v devetih mesecih porabljeno točno toliko denarja kot je bilo v proračunu predvideno. Volitve in imenovanja Komisija za volitve in imenovanja predlaga izvolitev sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Kranju. Zanje so predlagani: -Janez Brzin, Anton Dobrin. Marija Krzen. Marija Faganel, Magda Slapar. Ludvik Soklič. -Janez Šmid. Ivan Valjavec. Anica Znidaršič. Marija Dolinar. Kleo-nora Jaklič, Marija Karo, Leopold Slabe. Ladislav SreČnik, -Jože Zugič. Pavel Kralj. Viktor Svab. Franc- Albreht, Marija Teran. Mihael Petek. Marija Krjavšek. Vinko Golmnjcr. Marta Ankele. Helena Legat, Breda Miščevič. Srečo St ritih. -Jelka Ličen, Boris Polajnar. -Jurij Kramar, Lado Brzin. Zofka Meglic, Hudi Veršnik. -loži Haler in Lazar Nikolič. V zadevah mladoletnikov naj bi iz tržiške občine kot sodniki porotniki sodelovali Marija Teran. Breda Miščevič in Lado Brzin Delegati tržiške skupščine bodo razpravljali tudi o soglasju k imenovanju Dušami Kihtaršiča za javnega tožilci Temeljnega javnega tožilstva v Kranju ter o njegovih namestnikih Marjani Armič-Korošec. Primožu Bajžlju. Stanetu Rofttiančiču, -Janezu Pa lovšniku. Andreju Polaku. Mariji Konuh in Manji Savnik. nazad nje pa še o imenovanju Janka Mladiča za delegata v svet delovne organizacije Zdravstveni domovi in Zavod z;i socialno medicino in higieno Gorenjske v K ran ju. Skupni načrti v prihodnjem letu Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana v Sloveniji sloni za prihodnje leto na dveh glavnih nalogah, in sicer na nadaljnjem uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v družbeni reprodukciji in na pospešenem uresničevanju nalog družbenega plana, kjer najbolj zaostajamo. Precej pozornosti osnutek resolucije posveča tudi dohodkovnim odnosom, še posebej nalogam na področju ustvarjanja celotnega prihodka, razporejanja dohodka in čistega dohodka ter oblikovanju sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo. V zvezi s tem naj bi sredstva za razširitev materialne osnove temeljne organizacije združenega dela v prihodnjem letu rasla hitreje od dohodka, sredstva za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb pa nekoliko počasneje od dohodka. Ob nadaljnji pospešeni preobrazbi družbenoekonomskih odnosov ter uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov na vseh področjih bi bilo v 1979. letu mogoče doseči usklajenejše odnose v materialni proizvodnji in rast realnega družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za okoli 6,4 odstotka, tako da bi po ocenah znašal 133 milijard dinarjev (v cenah 1978) oziroma okoli 70.000 dinarjev na prebivalca. Zaposlovanje bi se smelo povečati v prihodnjem letu za največ 3 odstotka, na manj razvitih in obmejnih območjih za 5 do 6 odstotkov, izvoz naj bi porasel za okoli 13 odstotkov, investicije osnovna sredstva gospodarstva za okoli 6,6 odstotka, sredstva za osebno, skupno in splošno porabo pa različno po posameznih dejavnostih; tako bo življenjski standard porasel za 4,8 odstotka, v tem okviru se bo družbeni standard povečal za 6,1 odstotek, osebna potrošnja za 4,4 odstotka, realni osebni dohodki zaposlenih pa za okoli 2 odstotka. Sestavni del oziroma priloga resolucij so tudi temeljne razvojne naloge v letu 1979 in opredelitev njihovih nosilcev. Družbeni sveti posebej pa naj bi republišk zakon podal načelne rešitve drugih organiziranih oblikah (svetih), ki pri Gospodarski zbor-nivci Slovenije in občinskih gospodarskih zbornicah ter v doho*-' m t«>*f»v <.Ar\< bene šole. Morda o tem kdaj drugič. Zanimala me je predvsem njegova pot skladatelja. »Imam pač srečo, da je glasba moje delo in razvedrilo hkrati. Zvečer, ko se vračam domov s polno glavo vsakdanjih skrbi, najraje se-žem po klarinetu. Njegovi barviti zvoki me privlačijo in sproščajo. Pred časom, ko sem stanoval še v bloku, so mi povzročili tudi precej sitnosti.« se nasmehnV »A kaj morem, če oh igranju pozabim na čas. No. tako so nekako pred petimi, šestimi leti začele nastajati moje prve skladbe. Med njimi je precej zborovskih priredb, največ in najraje pa pišem orkestralna dela. Zal mnoga še niso izvedena oziroma posneta na radiu, saj nima primernega studia za velike zasedbe. Največ priznahj je bil deležen Solo de concours. to je solo za klarinet, ki je verjetno tudi moje najboljše delo doslej. Poleg tega je že napovedano snemanje skladbe za rog in orkester, ki sem jo napisal za hor-nista Jožeta Falouta. skoraj istočasno pa še zborovske priredbe na besedilo Katje Špurove Biju nas.« »In kaj trenut no snujete?« »Dela imam kar precej. Za tekmovanje v Bratislavi pripravljam nekaj narodnih pesmi v sodobni preobleki, za večji ženski zbor in orkester nameravam u glasbi t i pesmi naših interniran k v Ravensbrucku, končujem pa že krajše delo za klarinet.« »Ste razmeroma mlad ustvarjalec Kakšne možnosti za uspeh ima v našem času in prostoru neznan skladatelj?« »Reči moram, da ni lahko. Uspeh je namreč po mojem dosežen šele tedaj, ko je delo natiskano. Dokler ni. ga nihče ne more izvajati, in zato ostane neznano. Društvo skladateljev se sicer zavzema, da bi poleg starejših že uveljavljenih skladate CVETJE V JESENI Kranjule^ Kokalj z Visokega pri kiTo e ooS»le ' 8eZOn° ZaČenja Z i«™ Cvet*e v^8e"i' ■tavV bo ju?H 2T„oPOVeK 2 d™m«tiz*™' O«* Šest. Prva pred-26. novembra Ah ?«novemb™> ob »H. druga pa v nedeljo, novembra, ob 16. un v zadružnem domu na Visokem. L. B. Ijev enakovredno nastopali tudi mladi, vendar daje denar za tiskanje notnega gradiva republiška kulturna skupnost. Denarja je po navadi vedno premalo in kdo potegne krajši konec? Seveda mladi skladatelji. Moram pa reči. da so razmere tudi V kulturni skupnosti zadnji čas že nekoliko boljše.« »Vaše delo je resna glasba. Kako pa občutite zabavno glasbo?« »Zabavna glasba je v današnjem času neobhodna. Kot glasbenik proti njej ne čutim odpora, saj sem pred leti napisal celo nekaj popevk, še v študentskih časih pa sem navdušeno sodeloval s prijatelji v jazz skupini. V zabavni glasbi je nekaj zares dobrih del. So pa seveda tudi slaba. Le-ta me pustijo hladnega kot me pustijo hladnega tudi nekatere stvaritve resne glasbe.« H. Jelovčan Slika: J. Zaplotnik Nagrajeni spisi o knjigi Ob mesecu knjige sta Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Zavod SRŠ za šolstvo tudi letos razpisala nagradni natečaj za spise o knjigi, ki se ga je udeležilo 517 učencev iz 198 osnovnih Sol in 94 iz Jb' srednjih šol v Sloveniji. Žirija, ki je vse spise pregledala, je sklenila, da podeli knjižne nagrade 29 učencem v osnovnih in 11 učencem v srednjih šolah. Med nagrajenci je tudi nekaj Gorenjcev; Andrejka Klenič iz 5. razreda osnovne šole Tone Čutar na Jesenicah je napisala spis Moji junaki iz knjižnih del. Marko Gracer iz 8. razreda osnovne šole v Kranjski gori spis Knjiga, ki me je prevzela; enak naslov je dala svojemu delu tudi Jelena Guštin iz 8. razreda osnovne šole Slandrove brigade v Domžalah. Irena Potočnik, ki obiskuje 2. letnik pedagoške gimnazije v Radovljici, bo prejela nagrado za spis v Knjigi sem našla samo sebe. Stanka Božič iz 4. razreda gimnazije v Škofji Loki pa za spis Zakaj pišem. H. J. Slovesna podelitev Čufarjevih plaket Danes zvečer bodo v jeseniškem gledališču podelili letošnje Čufarjeve plakete - Drevišnjo svečanost bo popestril kulturni spored, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Tone Čufar z Jesenic. Novo v kinu Jesenice — Letos bo jeseniška kulturna skupnost prvič podelila Čufarjeve plakete kulturnim delavcem in organizacijam za njihovo uspešno delovanje na raznih področjih kulture. Zato je skupščina kulturne Skupnosti imenovala posebno žirijo, ki je zbrala predloge možnih kandidatov za plakete in med njimi določila št iri dobit nike Na nocojšnji svečanosti v jeseniškem gledališču, za katero so kulturni spored pripravili Učenci osnov ne šole Tone Čufar z Jesena, bodo Čufarjeve plakete za Teto 1978 prejeli kulturno umetniški klub pri DPI) Svoboda Tone Čufar z Jesenic, folklorna sekcija kulturno umetniškega društva Jaka Rabič Dovje — Mojstrana. Lojzka Božič in Mariia Zupančič Vičar. Kulturno umetniški klub pri DPD Svoboda Tone Čufar z Jesenic, ki so ga 1970. leta ustanovili z namenom, da bi v kulturno ustvarjalno delo vnesel večjo širino, umetniško kulturu«) tvornost pa kar najbolj približal delovnemu človeku in občanu, prej na1 plaketo za svojo uspešno literarno založniško dejavnost. Klub. ki danes vključuje okrog .")() literatov. zgodovinarjev, likovnikov, glasbenikov in drugih kulturnih delavcev, je s širino svojega delovanja obrnjen v enoten slovenski kul turni prostor. Na popolnoma amaterski osnovi vsa leta od ustanovitve izdaja kulturno umetniško prilogo jeseniškega Zelez.arja. imenovano Listi. Leta izhaja štiri- do šestkrat letno v nakladi 10.500 izvodov. V osmih letih je klub izdal JH številk Listov, pole!.' tega pa skrbi tudi za izdajo Male Čufarjeve knjižnice, v kateri je deset zvezkov Folklorna sekcija kulturno umetniškega društva Jaka Habič Dovje — Mojstrana, ki jo \ glav nem sestavljajo mladi člani, je zače la delovati 1951. leta. Redno nastopa tako v okviru krajevne skupnosti kot občine, zadnja leta pa celo v Sir še ni jugoslovanskem prostoru in za mejstvu. Se posebno pogosto sodeluje na raznih proslavah in drugih prireditvah v jeseniški občini. Skupina je 1974. leta v domačem kraju nastopala tudi pred tovarišem Titom. Njena zasluga je predvsem ohranjanje izvirnosti slovenskega folklornega izročila, ki ga predaja iz roda v rod. Lojzka Božič prejema plaketo za 30 let aktivne in ustvarjalne dejavnosti v DPD Svoboda Tone Čufar z Jesenic. Že 1949. leta se je aktivno vključila v novo ustanov-Ijei lutkarski odsek pri takratnem sindikalnem kulturno umetniškem društvu, ki se je pozneje preimenovalo v DPI) Svoboda Tone Čufar. V društvu jo delovala kot recitator-ka. igralka in plesalka, bila pa je tudi članica odbora in organizatorica. Leta 1971 je v počastitev dneva žena organizirala na Jesenicah prvo razstavo gobelinov, bila pa je tudi pobudnica za ustanovitev krožka ročnih del pri društvu, ki vključuje okrog Ml žensk. Vseh .'Ml let je aktivno delovala v odborih posameznih odsekov društva, zadnjih dvajset let pa veliko prispeva k delu upravnega odbora društva in širjenju Male čufarjeve knjižnice po svej Sloveniji. Marija Zupančič-Vičar prejema plaketo za desetletno uspešno vodenje ženskega pevskega zbora z Jesenic. Pevka v pevskih zborih je bila že kot gimnazijka in študentka. Od 1968. leta dalje, ko so na Jesenicah ustanovili ženski pevski zbor. poje v tem zboru, bila pa je tudi predsednica zbora. Njena neprecenljiva zasluga je, da štirideset-članski zbor uspešno deluje že deset let. Aktivnost Marne Zupančič Vičar na kulturnem področju je lahko zgled lako mlajšim kot stareišim družbeiiopolit ičiijin delavcem, saj Vičarjeva kljub opravljanju nadvse odgovorne dolžnosti v republiki najde dovolj volje in moči za plodno sodelovanje v zboru. S SAJ K sporeda norih filmov za prihodnji teden velja omeniti francosko kriminalko Gangster Z Alainom Delonom v glavni vlogi. Francozi so znani mojstri le zvrsti in najbrž nas tudi Gangster ne bo razočarat. Kratka vsebina filma: Hifcova banda je strah in trepet Francije. Po-javlja se in ropa na najbolj nepričakovanih mestih. Tak je tudi način njihovega dela. Policija je brez moči. V želji da postane in ostane edinstven, gangster sam sebi nastavi zanko. Teden norcev je romunski pustolovski film. Zgodba se odvija proti koncu 19. stoletja. Skupina hajdukov je na čelu z Angelom, imenovanim »7 konjev* uplenila nakit vladajočega princa, da bi z njim kupila orožje in zanetila oborožen upor. Trije prijatelji sklenejo, da spremenijo svoje enolično življenje. Skozi steno javnega stranišča se dokopljejo do bančnega trezorja in bogatega plena. Gospa Pipi se pretvarja, da ničesar ne vidi, ko pa gre za delitev denarja, se pojavi kot četrti udeleženec. Komedija Ma-dame Pipi prihaja iz Francije. Četrti premierski film v Kranju bo italijanska kriminalka Preiskava pod pritiskom. Policist (Gian-Maria Volonte) skrbi za varnost starega preiskovalnega sodnika. Kljub temu sodnika ubijejo. Preplašen in nemočen policist trdi. da ničesar ne ve. Kmalu ga dodelijo za spremljevalca drugemu preiskovalcu. Z začudenjem spozna, da ima njegu novi šef dolžmtst odkriti, kaj mu je stari sodnik zaupal o skrivnostnih političnih spletkah. H. J. Milijoni za vzdrževanje cest Samoupravna interesna komunalna skupnost Radovljica bo po programu tudi v prihodnje namenila največ sredstev za vzdrževanje cest in za zimsko službo — Vse večje krajevne skupnosti zahtevajo, da se komunalna dejavnost povsem prenese na komunalno gospodarstvo Radovljica - V začetku letošnjega leta komunalna interesna skupnost še ni mogla zagotoviti rednega financiranja komunalne dejavnosti, zato so bile delovne organizacije komunalnih dejavnosti in krajevne skupnosti v velikih težavah. Redno financiranje se je začelo na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnovo komunalnih objektov in naprav skupne rabe. Na podlagi sporazumevanja so udeleženci združili sredstva po enotni prispevni stopnji 0,59 odstotka od bruto osebnega dohodka iz dohodka Za uresničevanje programa je bilo treba zagotoviti 9 milijonov' fi9.000 dinarjev, združena sredstva pa so porabili v višini več kot .'5 milijone dinarjev za vzdrževanje občinskih cest, okoli 2 milijona dinarjev za vzdrževanje javne razsvetljave, v višini milijon 100.000 dinarjev za vzdrževanje javnih površin, zelenic, parkirnih prostorov in parkov, ostalo pa za druga komunalna dela v občini. Čeprav so porabili precejšnja denarna sredstva, še vedno niso mogli povsem zadostiti zahtevam in potrebam v posameznih krajevnih skupnostih. Redno vzdrževanje občinskih cest se je delno izboljšalo, saj so pridobili več novih asfaltnih površin tudi zaradi tega, ker so večkrat s samoprispevki sodelovali sami občani. V mestnih krajevnih skupnostih pa so sredstva komaj zadoščala za redno krpanje cestišč in udarnih jam. Več denarja so morali zaradi obilnih snežnih padavin nameniti za zimsko službo, posebno v kritičnih razmerah so se znašle krajevne skupnosti Bohinja. Za reševanje Tudi do Adergasa po asfaltu Velesovo — V krajevni skupnosti Velesovo so zadnja leta uspešno izpeljali več akcij, med katerimi so bile najpomembnejše asfaltiranje krajevnih cest in potov v Praprotni Polici, v Velesovem in v Češnjevku. Zaradi makadama so negodovali lese v Adergasu, ki ni imel tudi dobre cestne povezave s Češnjevkom. V Adergasu so oblikovali gradbeni odbor za asfaltiranje cest, ki je pripravil tudi kriterije za sofinanciranje in za vrednotenje prostovoljnega dela. Ureditvena dela z grobo in fino asfaltno prevleko na 3,5 kilometra cest so veljala 1,070.000 dinarjev. Krajani so zbrali 3«0.(XX) dinarjev. 390.(XX) dinarjev pa je bil vreden prispevek s prostovoljnim delom in materialom. Ker je Adergas majhna vas, so znašali prispevki na hišo tudi 2().(XX) dinarjev! 65 odstotkov potrebnih sredstev so zbrali v Adergasu, '52().(XX) dinarjev pa so dobili iz združenih sredstev na osnovi natečaja. Groba asfaltna prevleka je bila pred kratkim vgrajena. Spomladi, ko bo vreme ugodnejše, pa pride na vrsto fini asfalt. Za pomoč so bile zaprošene tudi nekatere delovne organizacije, vendar se je odzvala le cerkljanska temeljna zadružna organizacija. I. Kne Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA razpisuje na podlagi 16. člena Zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS. št. 4-19/71) prosta dela in naloge DIREKTORJA DELAVSKE UNIVERZE RADOVLJICA Za direktorja delavske univerze je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, predpisane v 511. členu Zakona o združenem delu ter pogoje, ki jih določa Zakon o organizacijah za izobraževanje odraslih: — ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri; — ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih; — je moralno in politično neoporečna oseba, sposobna povezovati delavsko univerzo z okoljem. Prijave s potrebno dokumentacijo je treba poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Radovljica. Razpisna komisija DO TEHNIČNI BIRO JESENICE objavlja na podlagi 76. člena statuta delovne organizacije in 52. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela javni razpis za: individualnega poslovodnega organa direktorja delovne organizacije Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, se zahtevajo še naslednji pogoji: 1. visoka šolska izobrazba — dipl. ing. strojništva, dipl. pravnik ali dipl. ekonomist, 2. najmanj 3 leta prakse na delih, ki zahtevajo posebna pooblastila in odgovornosti, 3. aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika in zaželeno znanje še enega tujega jezika, 4. posebni strokovni izpit za delo pri zunanje-trgovinskih poslih, 5. ustrezne družbenopolitične in moralno-etične vrednote. Individualni poslovodni organ se imenuje za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del naj kandidati pošljejo na naslov: DO TEHNIČNI BIRO Jesenice, Titova 22 z navedbo razpis za direktorja DO. Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izidu izbire v 30 dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav. tega problema so morale delovne organizacije skupno s krajevnimi skupnostmi nameniti denar iz. drugih virov in na račun letnega vzdrževanja cest. V ol>čini danes vse večje krajevne skupnosti zahtevajo, da komunalno dejavnost povsem prevzame komunalno gospodarstvo, ker so krajevne skupnosti prevzele številne druge obveznosti in ne morejo več obvladati vedno večjih in zahtevnejših komunalnih storitev in uslug. Vrednost komunalnega programa za naslednje leto znaša 10 milijonov 900.(XX) dinarjev, največ bo zahtevalo vzdrževanje cest in zimska služba. Denar bodo združili na osnovi sporazuma, deloma pa bodo dobili sredstva tudi iz proračuna občine. I). Sedej Miselnost še včasih caplja za humanimi zakoni Zakon o usposabljanju in zaposlovanju oseb je v vrsti zakonov, s katerimi pri nas tudi pravno urejam-- humano skrb za človeka, sicci med najmlajšimi, saj velja šele drugo leto. Prav sedaj sicer ne manjka razprav, koliko je bilo v tem času že narejenega. koliko invalidnih oseb. ki doslej niso imele pravice do usposabljanja in zaposlitve, bo sedaj dobilo to možnost. Obenem je že sedaj jasno, da brez sodelovanja samih delavcev samoupravljavcev niti najhuma-nejši zakon ne more zaživeti v praksi, če nas njegovo izvajanje pušča hladne in neprizadete. Neprizadete vsekakor toliko časa, dokler smo sami zdravi, vendar — ta zakon je razmeroma mlad in njegovo uresničevanje v praksi zahteva veliko prizadevanj in ne nazadnje veliko pripravljenosti združenega dela. Večkrat pa nam zavest spodrsne, zataji tudi takrat, ko mislimo, da je to skoraj nemogoče. Zakon o prednosti zaposlovanja slepih in slabovidnih na določenih opravilih, kot so na primer telefonisti ni nekaj novega, že leta so mimo od sprejema in ve/javnosti. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se še dogaja, da mora slepi ali slabovidni usposobljeni telefonist s pomočjo sodišča spreminjati odločitve komisij v delovnih organizacijah. Nobena potrdila o usposobljenosti namreč ne veljajo pri zastareli miselnosti o manjši sposobnosti za enako dobro opravljanje del m nalog zdravega in invalidnega delavca. Pri tem pa še pozabljamo, da slepi nimajo na izbiro kaj dosti drugih del in opravil. Žalostno pri tem je tudi to. da skoraj noben slepi telefonist, tudi če si je recimo preko sodišča priboril pravico do delovnega mesta telefonista pred dobro videčimi kandidati, tudi ne bo dejansko šel v tisto delovno organizacijo. Strah pred posledicami sodno dodeljene pravice do delovnega mesta je navadno prevelik: slepi telefonist raje skuša dobiti delovno mesto v kakem bolj razumeva jočem kolektivu. To pa včasih traja kar leta. L. M. Vode niso odlagališča Občani in delovni ljudje bodo lahko posredovali predloge in pripombe k osnutku vodnogospodarskih osnov — Predlogi za zaščito vodnih virov — S 3.000 litrov vode na sekundo je radovljiška občina daleč pred zmogljivostmi virov drugih slovenskih občin RADOVLJICA - Strokovna služba Zveze vodnih skupnosti Slovenije je v sodelovanju z vodnogospodarskimi podjetji izdelala osnutek vodnogospodarskih osnov po vodnih območjih. Ta osnutek bodo razgrnili tudi v radovljiški občini, tako da bodo občani in delovni ljudje lahko posredovali pripombe in predloge. Vodno gospodarstvo Slovenije in z njim vsa vodna gospodarstva po posameznih območjih se dobro zavedajo hitre urbanizacije Slovenije in njenih posledic. Poklicna struktura prebivalstva se naglo spreminja, nastajajo območja, kjer je prebivalstvo gosto naseljeno in območja, ki ostajajo pozabljena in zapuščena. Tam, kjer je ostalo le malo ljudi, je poraba vode minimalna, na drugi strani pa v industrijskih naseljih in stanovanjskih soseskah poraba vode skokovito narašča. Turizem se širi v alpska področja, vedno več je izletnikov, vikend naselij in stacionarnega turizma. Slovenijo prištevajo med najbolj namočena področja Evrope, to pa velja predvsem za srednjegorski in za visokogorski vet, ki prejmeta več kot 1500 milimetrov letnih padavin, na bohinjskem grebenu celo več kot 3000. Reka Sava je osrednji odvodnik Slovenije, saj odvaja vodo s 56 odstotkov vsega slovenskega ozemlja. Sava je hudourniška zaradi alpskih izvirov in pritokov, njen odtok spremlja erozija, prodnost in kalnost, kar povzroča stalno spreminjanje toka. S 3000 litri na sekundo pa ima prav radovljiška občina med slovenskimi občinami daleč največje zmogljivosti vodnih virov. Pomembna naloga vsega vodnega gospodarstva je stalna oskrba prebivalstva s pitno vodo, ki jo moramo nujno zavarovati pred vplivi urbanizacije, industrializacije in intenzivnega kmetijstva. Najprej bo treba odpraviti onesnaževanja vseh vrst, ki se tako pogosto pojavljajo predvsem v Savi Dolinki. Od izvira do izliva Sava močno spreminja svojo kakovost, saj je do Jesenic v prvem kakovostnem razredu, pod Jesenicami pa se njena kvaliteta poslabša celo do četrtega kvalitetnega razreda. Za ohranitev in za kakovostno izboljšanje vodnih virov bo v prihodnje potrebno obvezno čiščenje vseh odpadnih voda. Kmetijstvo bo moralo omejiti pretirano uporabo umetnih gnojii in škodljivih zaščitnih sredstev, večjim onesnaževalcem pa bo treba odločno stopiti na prste. Ne tako nepomembna naloga čaka občinske skupščine, ki bodo morale prepovedati gradnjo objektov na zaščitenih lokacijah in zaščititi vse tiste površine na katerih se bo zagotavljala preskrba z vodo. Še posebno skrb pa naj bi vodam posvetili občani in delovni ljudje, ki so večinoma danes še brezskrbni porabniki vode, obenem pa kar preveč brezvestni tedaj, ko neodgovorno odlagajo odpadke v najbolj čiste reke in potoke ter poleg industrije, ki je še brez ustrez. nih čistilnih naprav, onesnažujejo prav vse vodne vire. D. Sedej Za urejeno plakatiranje TRŽIČ — V prizadevanjih za čistejše in urejenejše okolje smo v preteklosti storili precej, a ne vsega. Med vprašanji s tega področja v trži-ški občini še posebej izstopa neurejeno plakatiranje, saj so plakati nalepljeni vsevprek po zidovih, drevesih, med njimi je veliko že starih in strganih. Izvajalec plakatiranja v občini, po odloku je to Turistično društvo, naloge žal ni sposoben opravljati. Zato je izvršni svet skupščine občine Tržič pripravil nov osnutek odloka, v katerem je za izvajalca določeno Komunalno podjetje Tržič. Omeniti velja tudi pomembno določbo o obveznem odstranjevanju plakatov v 48 urah po dogodku, zaradi katerega so bili nalepljeni. Sam osnutek pa ne ureja nekaterih vprašanj, ki se ob plakatiranju v tržiški občini odpirajo, so na svoji seji opozorili člani centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Tržič. To še posebej velja za neurejene površine, kjer je dovoljeno lepiti plakate. Teh je premalo, poleg tega oglasne deske večidel razpadajo, kajti krajevne skupnosti so, razen Križev in Bistrice, obliko obveščanja prek oglasnih desk popolnoma zanemarile. Vsekakor bo istočasno s sprejemom odloka treba zagotoviti tudi nove. dostopnejše ter bolje vidne površine. Pomembno je tudi vprašanje, kako le- Industrijski kombinat »PLANIKA« KRANJ objavlja za potrebe TOZD blagovni promet in DSSS naslednja prosta dela in naloge: 1 REFERENTA II za domačo prodajo 2. REFERENTA II. za izvoz (2 delavca) 3 FINANČNEGA KONTROLORJA obračuna poslovalnic (2 delavca) izobrazba za določen m čas I leto delovnih nadomeščanje Za dela in naloge se zahteva: pod 1.: srednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj, pod 2.: srednja strokovna izkušenj Delo je delavk za čas porodniškega dopusta, pod 3.: srednja strokovna izobrazba in 2 lef i delovnih izkušen j. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek v 15 dneh po objavi. piti plakate, saj so zdaj odlepijo., ter zaradi vetra natrgani plakati kat klavrn odsev skrbi za urejeno okolje. Tudi o ceni, ki jo bo izvajalec določal, bo moral spregovoriti odi Člani centra so opozorili še na est ski izgled plakatov, saj za rar. skrpucala ne sme biti prostora ns oglasnih deskah. Prav tako osnutt-i odloka ne opredeljuje, kako ravnan v primeru, ko gre za več plakata različne vsebine. V preteklosti ■ bilo malo primerov, da so bili plaka: za pomembne politične akcije pre lepljeni z lepaki za veselice in Športne prireditve. Vse te pripombe naj bi skupaj : novim odlokom zagotovile, da k* Tržič lepši. Obenem bo občanom in delovnim ljudem urejeno plakatiranje po vseh krajevnih skupnostih omogočilo boljšo obveščenost. -- Stoli so ostali prazni KRIŽE - V petek zvečer a» taborniki odreda Kriške gor« v osnovni šoli v Križah sklicali redno letno konferenco. Poleg 'dnevnega reda, običajnega zaT5bčne zbore, so nam« ravali resno spregovoriti a svojih največjih težavah: o financiranju (opreme skorajda nimajo), o taborniškem kotičku (njihov prostor meri le 2t kvadratnih metrov) in o prostoru za gozdno šolo (mnolična oblika izobraževanja tabornikov). Zato so na konferenco povabili tudi predstavnike občinskih družbenopolitičnih organizacij in nekaterih krajevnih skupnosti, ki bi jim pri razreševanju težav najlaže pomagali. A stoli, pripravljeni sanje. bo žal ostali prazni. Razen predstavnika občinske zveze taborniških organizacij in TVD Partizan iz Križev ni bilo nikogar od povabljenih. Govoriti sami sebi je brez pomena, so menili taborniki in konferenco preložili. Upajo, da s« prihodnjič to ne bo ponovilo, saj je (menda!) taborništvo sila pomembna sila v splošne« ljudskem odporu poleg tegm. da na mladih sloni naša socia-listična bodočnost, kot marsikje radi velikokrat ponavlja- ;.2.i..»»p.»Kn,a n Petek, 24. novembra 1978 9. stran G L* A 8 Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE / KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PŠENICE - Star cestni nadvoz pri skladiščih ^lovskega podjetja Universal na Jesenicah so za-Jtf dotrajanosti in novih industrijskih tirov na 'Ttotkem travniku morali podreti. Lani so delavci *&Gradiš z Jesenic pričeli graditi nov most, kije dograjen, cesta čezenj pa asfaltirana. Prek **Dtga mostu teče promet h klavnici, smetišču in ^araciji peska, ki je bil doslej speljan prek Hru- - B. B. KUNJIKA GORA - Lani so delavci cestnega ^Hinico na cesti proti Vrš*f"/„n/ttu predvide-Siei od tod dalje zaprt. - B. ** _ BOHINJSKA BELA - Skozi Bohinjsko Belo teče hudournik, ki je lahko dokaj blag, lahko pa se sprevrže v dokaj nasilno in deročo rečico. Letos so ta hudournik regulirali v dolžini sto metrov. Dela je financirala Vodno gospodarska skupnost za Gorenjsko, z deli pa bodo spomladi nadaljevali. — J. Ambrožič KRVODAJALSKA AKCIJA V KROPI KROPA - V četrtek, 16. novembra, je bila redna krvodajalska akcija. Ob pomoči odbora rdečega križa krajevne skupnosti Kropa in delavcev Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane je akcija uspela, saj je kri darovalo okrog 300 prostovoljnih krvodajalcev iz Krope in iz bližnje okolice. Največ jih je bilo iz kroparskega Plamena. " M. Skalar ZAKLJUČNI PLANINSKI IZLET KRANJ — Odsek za izletništvo in planinsko vodništvo Planinskega društva K rani prireja v počastitev dneva republike zaključni izlet v okviru akcije »Vsi Kranjčani hodijo v gore«. Izlet bo v sredo, 29. novembra. Izletniki bodo ob sedmih zjutraj krenili izpred hotela Creina do Slavkokovega doma pri Medvodah, Topol do Polhovega gradca. Ker je to zaključni izlet v letošnji bogati sezoni, so na sredino srečanje planincev vabljeni vsi, ki so se udeleževali dosedanjih izletov, ljubitelji planin ter člani sekcij po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. GORENJS RATKE GORE Peto srečanje invalidov v Tržiču • • ■ tu______:• l •__: i. GORE toiHcemu društvu telesnih in-M<,\ je bila na zadnjem koordi-. ^r**m odboru društva invalidov ^^Jenjsko poverjena naloga, da r«Wje leto organizira peto sreča-v'«flTenjskih invalidov. Dosedanja ."'i.TJa so bila vsako leto v drugem *!oga, čeprav zahtevna. Tržiča-l£ ne bo delala težav, saj je v ^svljalnem odboru, ki so ga izvo-^fc pred sejo koordinacijskega ^»rs. večji del že izkušenih čla- ' Seveda pa bo potrebna pomoč ijod drugih, zlasti delovnih in v %iopolitičnih organizacij v .^i občini. Prostorov, primernih P "Prejem skoraj 3(X) težkih inva-t\je več. vendar bi najbolj prišli **>v osnovni šoli v Krizah ali Bi-■ *i ki imata veliki večnamenski društva čaka v prihodnjem obletnice ^ proslavljanje 1". hi Zveze invalidov Slovenije, ki naj se odvijalo predvidoma marca. Člani koordinacijskega odbora so ob tej priliki ocenili tudi svoje dosedanje delo. Ugotovitev, da društva na Gorenjskem delajo »s polno paro«, zmanjšuje spoznanje, da se za njihovo delo vse premalo zanimajo družbenopolitične organizacije; predvsem sindikati naj bi v delovnih organizacijah omogočal] normalno delo in rast društev. Pomembno vprašanje je tudi zaposlovanje inva- lidov. Premalo je del zanje. O tem bi morali čimprej spregovoriti na razširjeni seji medobčinskih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, ki skrbijo za ta področja. Res pa je. da bo do premikov prišlo le z boljšo povezavo vseh invalidskih društev s tistimi sredinami, ki so dolžne pomagati invalidu, da se bo počutil kot zdrav človek, odgovoren za napredek naše samoupravne socialistične družbe. •J. Kepic ALPINISTIČNE NOVICE ŽIVAHNO V JUŽNIH STKNAH Plezalna sezona se je podaljšala globoko v jesen. V tem času ko najbolj vabljive prav južne stene, kjer je bilo opravljenih precej vzponov. Barbara in Marija Perčič ter Andrej Št remfelj so II. II. ponovili Zajedo v J steni S k utr (IV —V). Naslednjega dne sta Toma* Jamnik in Nejr Zaplotnik v isti steni ponovila Smer čez plošče (IV —V, Al). Brata Stremfolj sta prav tako v Skuti opravila prvo ponovitev komaj teden stare smeri Mekinjski stolp. Smer poteka po znaličnem stolpu v levem delu stene. Samo po stolpu je smer dolga tri raztezajo (120 m) in predstavlja čudovito plezanje v čvrsti skali. Ocena IV +, Al. l)o stolpa sta plezala po smeri Pod stolpom (VI lll-IV). Marko Česen in Klemen Kobal st« 12. 11. v Z steni 81 rut* ponovila Smer treh svedrovcev (V + .A2). V četrtek. 17. 11. sta brata Marko in Tomo Česen preplezala najprej v slabih dveh urah Rumeno zajedo v Koglu (.1). nato pa se Smer Srakar-č'esnovar v isti steni (V + IV). 20. II. je Andrej Stremfolj sam preplezal >) raz Štruoc, nato .J raz Skute in za konec se Smer Ijflič-Verhic v .1 steni Štrueo. Sestopal je po .J razu Štruce. Naslednjega dne pa sta hrata Štremfelj preplezala novo smer v .J steni Skute. Smer. ki sta jo poimenovala Polmesec poteka po značilnem stebru ■ levo <»d Zajede. Vstopila sta dva raz-tečaja po Zajedi, nato pa se dva razte-zaja po Smeri pod stolpom. Ocena smeri IV. A2/IMII. Nad prvim tehničnim raztezajem se smer lahko pohvali z lepim plezanjem v čvrsti skali. IZPITI ZA ALPINISTU Proteklo soboto so imeli pripravniki A() Kranj izpite za sprejem v vrste alpinistov. Izpite so opravljali v Lipov-čevi koči v Martuljku oziroma v hližnji pečini (praktično). Izpite so opravili Marko Ažman. Kafo (lartner. Barbara Perčič in Zare Trusnovee. Alpinisti izpraftovalci so njihovo znanje pohvalili. Naslednjega dne so nato skupaj odšli v Za Ak in naprej do Treh macesnov oziroma v Amfiteater. Noje Zaplotnik in Barbara Perčič pa sta preplezala smer .losih-Potočnik v Prdamanih policah. A. S Jkoffelošhi Kroj, Gorenjska %filniea in Alpina iz Žiro v 2 prejšnji teden na skupni SrffM reviji v hotelu Transtu-\ prikazale del svojih izdelan za prihodnjo pomladno Spao. Kroj je izbral za svojo ^kcyo pomladnih kostimov J prehodnih plašče v že t radi-znatno dobra blaga in sicer ' (iste volne, nekaj pa iz pokrit novih sintetičnih meša-\ medtem ko so bili verjet-najlepši prav kostimi iz %i svile. Nič manj lepi in *%rabni so bili popoldanski \deli oblek izjerseya Gorenj-% predilnice, ki so jih se šili v \fijskem Triglavu; bolj kot s %rnji pa se je za pomlad z ^lihimi čevlji pripravila in ^davila žiro v sk a Alpina. — v J* - Foto: J. Zaplotnik Skofja Loka, 16. nov. — Svojemu namenu je bilo izročeno pokopališče v Lipici. Skofja Loka in njena obrobna naselja so tako dobila prepo-trebni objekt. »Mir in lepo urejeno pokopališče naj postane izraz globokih čustev, ki povezujejo ljudi, naj bo priča humanizma, strpnosti in medsebojnega spoštovanja, naj bo izraz povezanosti ljudi naših naselij v življenju in v smrti,« je v povabilu na ogled pokopaliških prostorov dejal Milan Osolnikar, predstavnik krajevne skupnosti Skofja Loka. - Foto: V. M. (96. zapis) Po slovesu od Bohinja sem jo ubral čez Pokljuko proti Bledu. Da tega ne bi storil! Poti ni bilo ne konca ne kraja. In še v delu je bila cesta čez Pokljuko, polna ovir, blata — no. naletel sem ravno na čas velikih cestnih del. Vendar pa je bilo tudi to nekako prav. Bolj natanko sem si lahko ogledava! gozdove, rovte. zelišča, planine. — saj to je cela, obsežna deželica, (iozdnata deželica — bogata /. lesom in gobami. Zapletenih poti in skoraj hrez izhodne — če se vanjo napoti tujec. Pa nekaj bolj osojna je — medtem ko se mi vidi -Jelovica vsa sončna prisojna. — Iz temnih gozdov (»čistega« sestava, skoro same smreke in le malo iglavcev) se izmotam šele na Zatrniku. na Nm 920. SOTOČJE RADOVNE IN RIBŠČICE Krnica, razmeroma velik kraj na področju krajevnega urada Zgornje Gorje, ima že blizu 4(M) stalnih prebivalcev. Kot že njeno ime pove. leži vas z večino svojih raztresenih zaselkov (Hotunje. Za-brezno. Stara Pokljuka. Postojna in Zatrnik) res v nekaki veliki, prostrani Krnici med Pokljuko in Mežakljo. H Krnici pa tudi star lovski zaselek Mrzli studenec (1214Nm). če tudi je kar precej oddaljen od vasi. — Hitri, živčni motorizirani turisti (če so to sploh turisti v klasičnem pomenu besede) hite mimo mnogih naravnih lepot in posebnosti. Samo na poti od Krnice na pokljuško planoto bomo v naglici prezrli slovito pokljuško luknjo (v višini 1010 Nm) — veliko naravno votlino s tremi okni v živi skali. Do jame prideš — le peš. seveda! — iz zaselka Stare Pokljuke po čet rt urni hoji v globel R ihščice. Druga naravna znamenitost teh krajev so trije »vrtci«, nad cesto, ki vodi skozi sotesko od Krnice na Pokljuko. To seveda niso kaki vrtovi, to so le neke vrste vrtače med skalnatimi skladi, ki jih obdajajo — torej travnate ravnice med stenami, ki dela vtis. da stojiš med ogromnimi grajskimi razvalinami. Oh Radovni nekoliko nad vasjo so še vidni ostanki dveh kovačnic. kjer so obdelovali železo, ki so ga topili v Sp. Radovni. imenovani tudi Fužina. DVA GRENKA SPOMINA e morem iti naprej proti Gor-jam. ne da bi prej omenil dve JL ^ pokljuški tragediji. V mislih imam boj med Pokljuško četo in smučarskimi oddelki nemške policije na Lipanskem vrhu. Bilo je to 18. februarja 1942. ko so Nemci napadli partizane visoko na drevesni Triglav nad Pokljuko meji (lfJ3()Nm) na planini Lipanci: Seveda je bilo sj>et izdajstvo, ki je pripeljalo sovražnika našim borcem v hrbet. — Če tudi je bilo partizanov le 24. ie padlo kar precej Nemcev. Zdesetkana četa naših se je pozneje prebila do stare Pokljuke. Žal. mnogo ranjencev je tudi ozeblo v roke in noge. Bila je tedaj huda zima! — Ta bitka je bila (poleg one na vrhu Stola) ena redkih, ki so jih bili partizani z Nemci visoko v gorah. Druga tragedija — ne moremo jo imenovati bitko — je bil požig Srednje Radovne Dne 20. septembra 1944 je vdrla v vas kazenska ekspedicija bataljona divizije Brandenburg in obkolila ves zaselek. Kot maščevanje za njihova dva ubita vojaka so požgali vse hiše z vaščani vred. Mu-čeniške smrti je umrlo 24 domačinov, od 7 mesecev starega dojenčka do starcev. Se pred požigom so vas temeljito izropali. pred požganimi razvalinami so se ponosni nemški kulturonosci še fotografirali. Očitno so se hoteli s tem legitimirati, kdo so . . . Seveda je hilo celotno področje Krnice in okolice ves čas okupacije na udaru sovražnikov. Tu so padli prvi talci v tem delu Gorenjske (28. avgusta 1941). V celoti so ti kraji na pragu pokljuških gozdov imeli kar 154 žrtev, ki so padli kot borci, aktivisti ali umrli v nacističnih taboriščih. — Številne družine so bile izseljene (učitelje so odpeljali v Srbijo)". Pogled s Pokljuke na Karavanke Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Radovljica objavlja prosta dela in naloge ORGANIZATOR JA-PROGRAMERJA v oddelku za družbene dejavnosti in občo upravo Kandidati morajo za uspešno opravljanje del in nalog imeti poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje: dokončano ekonomsko ali drugo ustrezno fakulteto in teoaj za organizacijo sistema informacij ter leta delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralno politične vrline. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom in potrdilom o dosedanjih zaposlitvah je treba E*!**! v 15 d^'h od dneva objave na naslov: RAZPISNA K0-RADOVI ljjf^AVN,H ()l<('ANOY SKUPŠČINE OBČINE Obiskali smo krajevno skupnost Voglje Samostojni hitreje napredujejo Enajst let mineva od osamosvojitve krajevne skupnosti Voglje. V tem času so krajani spoznali, da tako lažje in učinkoviteje rešujejo probleme. Marsikaterega so že odstranili, številni pa jih še čakajo VOGLJE - Za Voglje pravijo, da so bile najbolj partizanska vas v nekdanjem šenčurskem okraju. 35 Vogljancev je sodelovalo v oboroženem boju. Od teh se jih 21 ni vrnilo. Padli so kot borci ali umrli nasilne smrti kot talci. Zato ni čudno, da je bila v vasi že 22. novembra leta 1941 pri Smrekarju ustanovljena Osvobodilna fronta. Na sestanku je sodeloval tudi Tomo Brejc. Kar 10 družin pa je bilo med vojno izseljenih! Krajevna skupnost Voglje je mlada krajevna skupnost. Osamosvojila se je leta 1967 na željo ljudi, ki so menili, da bodo sami lažjfe in hitreje reševali svoje probleme. Tako obsega vogljanska krajevna skupnost samo vas Voglje s 560 ljudmi in 140 gospodinjstvi. Od osvoboditve sem se vas ni bistveno povečala. Leta 1945 je bilo na primer HM hiš, ljudi pa je bilo za približno 90 manj. Voglje so prav tako obdržale značaj kmečkega in delavskega naselja. 17 domačij je čisto kmetijskih, 40 je mešanih, 80 je delavskih, 7 krajanov pa se ukvarja z zasebno obrtjo. V krajevni skupnosti se rojeva družbenopolitično življenje. Doslej je bilo odvisno predvsem od dejavnosti krajevne konference SZDL, gasilskega društva, športnega društva in borčevske organizacije, ki združuje tudi člane iz Voklega, Prebačevega in Hrastij. Z dejavostjo pričenja osnovna organizacija Zveze komunistov, prizadevati pa si bo treba tudi za oblikovanje osnovne organizacije ZSMS. Krajevna skupnost je uspešno premagala začetne težave in danes Dolgoletni krvodajalci Organizacija Rdečega križa in kraj sta ponosna pa številne krvodajalce, ki se redno udeležujejo krvodajalskih akcij. Letos je bila udeležba na akciji nekoliko slabša zaradi neugodnega termina, sicer pa v Vogljah ponavadi presegajo plan za okrog 70 odstotkov. Vključujejo se v akcije zbiranja odpadnega papirja, Rdeči križ pa je tudi skupaj s krajevno skupnostjo pobudnik za najrazličnejše solidarnostne akcije. Letos je organizacija pripravila nekaj predavanj. Zavest pripadnosti k tej organizaciji je izredno visoka. Rdeči križ ima v vasi s 560 liudmi kar 300 članov! Veselice rešujejo Prihodnje leto bo gasilsko društvo Voglje staro 80 let. Nad 100 članov že načrtuje veliko proslavo, na katero bi radi tako kot pred petimi leti ob 75. obletnici povabili Avsenikov ansambel. Ob pičli pomoči interesne skupnosti za varstvo pred požari in občinske gasilske zveze si vogljanski gasilci pomagajo kot vedo in znajo Veselice najpogosteje polnijo blagajno, pa tudi krajani nikdar še niso odrekli pomoči. Imajo urejen gasilski dom, ki je edini večji družbeni stor v vasi. Imajo večjo brizgalno in manjšo pionirsko. Pionirji imajo svoj prapor. Društvo je opremljeno z avtomobilom, s pomočjo ljudi pa so bili zgrajeni štirje protipožarni bazeni. Za kraj, kjer je nevarnost požarov precejšnja, je to le zasilna oprema. Počasi jo dopolnjujejo in se redno izpopolnjujejo na vajah. Rezultat tega so dobre uvrstitve pionirjev in članov na občinskih tekmovanjih. Gasilci se nameravajo v prihodnje še tesneje povezati s civilno zaščito in preko nje v oblikovanje celovitega programa ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite v krajevni skupnosti. Na račun tega organa je v kraju slišati pogoste pohvale. Z vogljansko krajevno skupnostjo so nas seznanili MILAN GLOBOCNIK, predsednik sveta krajevne skupnosti, FRANC STREHOVEC, vodja delegacije, JANKO ZUPANC, predsednik organizacije Zveza borcev. SLAVI JENKO, predsednica krajevne organizacije Rdečega križa, IVAN JENKO, predsednik gasilskega društva, FRANC GLOBOCNIK, član sveta krajevne skupnosti, FRANC ROZMAN, tajnik sveta krajevne skupnosti in JERNEJ KOSELJ, član sveta krajevne skupnosti. Zapis je pripravil novinar Jože Košnjek, fotografije pa Jože Zaplotnik. se že lahko ponaša z nekaterimi uspehi. Samo letos so na primer na krajevne ceste in pota navozili 900 kubikov gramoza, ki je skupaj s prostovoljnim delom vreden 75.000 dinarjev. S pomočjo kmetijskozemlji-ške skupnosti so se krajani lotili urejevanja zemljišča, izpostavljenega poplavam. Zgradili so nasipe in izkopali greznico ter s tem zemljo obvarovali poplav. Uredili so vaško zelenico in jo povečali za 25 arov. Le glavna dela. opravljena letos, so to. Odtekanje vode je v Vogljah nasploh problematično, saj ilovnata zemlja preprečuje odtekanje vode. Ko v Vogljah rtačrtujejo prihodnje naloge, najpogosteje omenjajo asfaltiranje krajevnih cest in potov, zgraditev trafo postaje in popravilo 70 let starega vodovoda. Krajani upajo, da bodo letošnje obljube za modernizacijo ceste Prebačevo — Voglje in makadamske ceste med Šenčurjem in Voklem v prihodnjih letih uresničene. Leta in leta je že star ta problem. Med naloge prihodnosti v Vogljah uvrščajo graditev primernega doma družbenih organizacij in gostišča, večanje zmogljivosti telefonske centrale, saj je že sedaj 30 novih interesentov, in sprejem detajlnega urbanističnega reda. Negodovanje povzroča hrup na bližnjem brniškem letališču, precejšnje težave pa imajo tudi z divjadjo, ki povzroča na poljih vedno več škode. Mogočna lipa sredi vasi je vogljanski simbol. Najmanj pet možakarjev se mora prijeti za roke, da jo objame. Lovci bi moral* to preprečevati, saj se nekaterih poljščin prav zaradi tega ne splača vee gojiti. Veliki problemi so to. vendar jim bodo v Vogljah s složnim delom kos. Delegacije, posebno za zbor krajevnih skupnosti, s» tvorno vključujejo v krajevno samoupravo. Manj posrečeno izbrana in zato manj delovna pa je konferenca delegacij za interesne skupnosti. Le Komunalna skupnost je izjema. J. Košnjek V Vogljah imajo vedno več upanja, da bo prihodnje leto urejena cesta med Voklim in Šenčurjem, ki jo pogosto uporabljajo tudi krajani Vogelj. Kmetje za sodelovanje Vogljansko območje je med tistimi predeli kranjske občine, od koder prihaja največ kmetijskih tržnih viškov. Kmetje so veliki proizvajalci jedilnega in tudi semenskega krompirja, letno pa ponudi kraj trgu tudi precej mle-kajn mesa. Nekateri so se oprijeli tudi proizvodnje repe, pa zanjo ni prevelikega zanimanja. Ko kmetje naštevajo svoje probleme, najpogosteje opozarjajo na nesorazmerja med cenami reprodukcijskega materiala, krmil in zaščitnih sredstev ter njihovi- mi proizvodi. Nesorazmerje je kriza s koruzo še zaostrila. Vedno večja je tudi bojazen za obdelovalno zemljo. Kmetije so mehanizirane in tržno usmerjene, krčenje obdelovalnih površin pa bi oslabilo ekonomsko in socialno varnost kmetov. Vogljanski kmetje opozarjajo na še tesnejše sodelovanje z zadružno organizacijo, kmetijsko-zemljiško skupnostjo in z vsemi, ki načrtujejo uporabo kmetijskega prostora. Želja po spomeniku Petdeset članov ima skupna borčevska organizacija za Voglje, Voklo, Prebačevo in H rastje. Od tega je samo v Vogljah 23 članov. Zaradi revolucionarne tradicije vasi in številnih žrtev želijo v kraju čim prej zgraditi osrednji spomenik žrtvam. Za zdaj je v kraju 5 obeležij. Kraj je že nekajkrat predlagal postavitev osrednjega spomenika, a pobuda ni bila sprejeta. Borci se vključujejo v krajevno družbenopolitično življenje, še posebej pa v SZDL, kjer so že pripravili volitve v krajevno konferenco. Z ustanovitvijo organizacije ZK se bo družbenopolitična aktivnost še povečala. Predvsem pa ostaja naloga organiziranje, mladih, ki jih v kraju ni malo. Organizacije, združene v frontni SZDL, so dolžne pri tem sodelovati in pomagati. V Svet v tem tednu Predsednik obljublja podporo Predsednik italijanske republike sprejel delegacijo Slovencev v Italiji in obljubil pomoč pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic -Prisrčen sprejem bangladeškega voditelja — Delegacija naše skupščine na Madžarskem — Zapleten položaj v Iranu — Negotova pogajanja med Izraelom in Egiptom RIM — Predsednik italijanske republike Sandro Pertini je v torek sprejel enotno delegacijo Slovencev iz Furlanije in Julijske Krajine. Vzrok za sprejem pri vrhovnem zaščitniku ustavnosti v sosednji Italiji je nezavidljiv položaj pripadnikov naše narodnostne skupnosti v sosednji državi. Slovenci vedno bolj spoznavajo, da se realna italijanska politika odmika od zapis«, nih gesel o zaščiti Slovencev v Italiji kljub nekaterim sporazumom in zakonom, ki so bili medtem v sosednji državi sprejeti. Tri leta po podpisu Osimskih sporazumov globalna za Ščita manjšine še ni opredeljena. Tudi delo posebne komisije vlade ni rodilo zaželjenih sadov. Vlada je izdala le dekret, ki pa nima resnične veljave praktičnega pomena. Slovenci so zato povsem upravičeno terjali pogovor s predsednikom italijanske republike Pertinijem. Del pričakovanj se je uresničil. Člani delegacije Slovencev so bili prepričani, da jih bo predsednik sprejel izredno ljubeznivo in da bo za pogovor z njimi namenil več časa kot je bilo predvideno. Pričakovanja so se uresničila, razen tega pa so bili člani delegacije presenečeni, da je bil obisk pri predsedniku koristnejši kot so pričakovali. Voditelj italijanske republike Sandro Pertini je soglašal z zahtevami Slovencev in obljubil, da bo vplival na predsednika italijanske vlade Andreottija in druge odgovorne, da se bo sprejeto uresničevalo. Poudaril je izjemen pomen Slovencev pri odporniškem gibanju, katerega član je kil tudi sam. Sandro Pertini je soglašal s stališčem slovenske delegacije, da morajo v Italiji veljati enotna zaščita za vse Slovence, ne oziraje se, kje živijo. Člani delegacije Slovencev so bili po obisku izredno zadovoljni. Pričakovanja so bila presežena Posebno jih je spodbudila Pertinijeva misel, naj ga o reševanj« problematike slovenske manjšine v Italiji sprotno obveščajo. Izražajo pa upravičeno bojazen, da obljube ne bodo ostale le obljube, kot seje v preteklosti že marsikdaj dogajalo. Pomembni zunanjepolitični dogodki so se ta teden dogajali tudi v Jugoslaviji. Izredno prisrčno smo sprejeli predsednika Ljudske republike Bangladeš Ziaura Rahmana. Pogovori med gostiteljem, predsednikom republike Titom in bangladeskim predsednikom so bili nadvse plodni in ustvarjalni. Bangladeš ima pomembno vlogo na Bližnjem Vzhodu, prav tako pa je važen član v gibanju neuvrščenih. Bangladeški voditelj je po pogovorih s predsednikom Titom obiskal socialistično avtonomno pokrajino Vojvodino in se spoznal tudi z nekaterimi važnimi gospodarskimi objekti te pokrajine. Delegacija zvezne skupeči ne pod vodstvom predsednika Dragoslava Markoviča pa je nJ obisku na Madžarskem. Obisk naše delegacije je na Madia skem deležen izjemne pozornosti. Iran se vedno bolj spreminja v žarišče mednarodne krize Šah Reza Pahlavi izjavlja, da bo država ostala trdna. Sovjetski voditelj Leonid Brežnjev je opozoril, da njegova država ne bo dovolila nobenega tujega vmešavanja. Izjava je bila dovolj ostra za Združene države Amerike, ki veljajo za enega največjih zaveznikov Irana. Državni sekretar Vance je povedal, da vmešavanje v zadeve Irana ni cilj njegove države. Z njo so Združen« države še vedno pripravljene vzdrževati dobre odnose, vendar so prepričane, da je Iran sposoben sam rešiti svoje probleme. Najnovejša poročila pa kažejo, da Iran temu očitno ni kos. Valovijo nove stavke in pojavljajo se druge oblike nemira, kar postavlja sedanji režim v vedno bolj negotov položaj. Dva pomembna dogodka sta še značilna za zunanje politično sliko sveta tega tedna. V Moskvi se začenja srečanje voditeljev vlad sedmih držav, članic vzhodnega bloka. Iz sovjetskega glavnega mesta poročajo, da bosta glavni temi pogovora popuščanje napetosti v svetu in odnosi v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju. Prav tako pa tudi v pogajanjih med Izraelom in Egiptom ne gre gladko. Obe strani sicer sprejemata kompromisno formulo Združenih držav Amerike, vendar pa se zatika pri egiptovskih tolmačenjih sporazumevanja. Kot je bilo pričakovati, j« sa Izrael nesprejemljivo vključevanje palestinskega vprašanja v to problematiko. Izrael temu nasprotuje, vse to pa utegne prizadevanja za mir omajati! J. Košnjek Vogljanski gasilci imajo lepo urejen dom, kije za zdaj edini večji družbeni prostor v krajevni skupnosti Central Gostinska in trgovska delovna organizacija z n. sol. o. Kranj Vabimo vas na prazničen nakup v prodajalnah TOZD — Delikatesa, in sicer. — samopostrežne prodajalne: samopostrežna prodajalna in bife Delikatesa Hrib Preddvor, Kočna Zg Jezersko, Pri Klemeni ku m Dupljah — klasične prodajalne Na Klancu Primskovo. Dom Srednja vas. na vas Šenčur, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem Hkrati obveščamo OZD in ustanove, da jim nudimo razo« dobrote iz naše kuhinje Delikatesa: pečene piščance, kare/e, ribji file, biftek, razne solate, pripravimo po žel// posebne aranžmaje. V prodajalnah lahko kupite več vrst blaga - reklamna prodaj« za praznike Priporočamo se za nakup! 7, 2g novembei - prazna lepiblike kupcem in nhtattnin iskreno čestitamo. . - ^'rjft^B Rešitev za stražiški dom Svobode se ponuja Nanj že s prstom kažejo Popravljen dom Svobode z novo večnamensko dvorano bo postal Dom krajevne skupnosti Stra-žišče - Samoprispevek za tri leta, o katerem se bodo krajani odločali na referendumu 17. decembra omogoča uresničitev te želje - Uspešno asfaltiranje cest s pomočjo zadnjega samoprispevka povečuje samozaupanje, da tudi ta naloga ne bo pretežka Stražišče - Ko je svet krajevne skupnosti Stražišče marca letos sklenil poživiti napore za obnovo razpadajočega in dotrajanega doma Svobode ter imenoval- kadrovsko svežejši odbor za uresničitev te na- loge, je ravnal smelo in prav. Krajani in ljudje od drugod že s prstom kažejo na sesedajoče se poslopje. Kako potrebna je njegova obnova, pa so se ljudje izrekli tudi v posebni anketi, izvedeni ob zadnjih volitvah. a j»nobntpri že pravijo »krajevna sramota«. Stružiškemu domu ?^b^n;^fije in težje ga bo usposobiti. Uspel Itt doma krajevne skupnosti. - foto. Delovni kolektiv OZD ZELENICA Tržič *«stita za dan republike vsem občanom, 2 posebno pa poslovnim prijateljem in gostom, katerim se priporoča za obisk v lokalih: * mo vam restavracijo nad avtobusno postaj, kjer priporočamo jedrni po naročilu, dnevnimi toplimi SE PRIPOROČAMO Za cestami, ki so že skoraj vse prekrite z asfaltom, je za ljudi dom največji problem. Bila so že prizadevanja in sredstva za njegovo obnovo, pa ostaja dom tak. kakršen je danes. Zaradi zastarele gradnje ne dovoljuje večjih posegov. Načrti za adaptacijo so bili narejeni in usmerjeni predvsem za potrebe gledališke dejavnosti, leta 1973 pa bi bilo za njihovo uresničitev potrebnih 2.8r>().(MM) dinarjev. Med letoma 1973 in 1975 je Strašanom uspelo zbrati 633.764 dinarjev, s katerimi so omogočili izselitev strank, prek rit je strehe in nekatera kleparska dela, zabetonira nje tal dvorane in odra ter načrtovanega prizidka. Na zalogi je še za okrog HMMMM) dinarjev opeke in betonskega železa. Takšen je dom Svobode še danes, čeprav bi bil izredno koristen pri razvejanem družbenopolitičnem, kulturnem, športnem in družabnem življenju velike krajevne skupnosti na desnem bregu Save. Stisko na tem področju so Strašani prisiljeni reševati s skromnimi prostori krajevne skupnosti, / razumevanjem osnovne šole Lucijan Seljak, z domom Partizan, stadionom in gasilskim domom. V s* k >>i /.amenjal starega i/ leta MM I. ki označuje aliortus /a »zločin nad življenjem«. Po novem zakonu l>i liila prekinitev nosečnosti dovoljena v bolnišnicah in na klinikah / ustreznimi poohlaslili. in sicer pod pobojem, da In se ženske prej pogovorile t medicinskimi strokovnjaki o možnih posledicah poseda LETALIŠČE NA MORJU l'o slabih izkušnjah z novim tokijskim letališčem Narita preučuje japonska vlada možnost, da hi zgradili novo mednarodno letališče na morski gladini. Pd oceni strokovnjakov japonskega ministrstva za promet bo stal novi projekt okoli 10 milijard dinarjev. V načrtu so tri letališke steze: dve vzletni, dolgi po 1000. in tretja, dolga 3200 metrov. Letališče hi zgradili v okolici Osa-ke, in sicer na prosto plavajoči ploščadi ali pa na ploščadi na stebrih, zasidranih v morskem dnu. SREČKE ZA SUROVINE /. totemskimi srečkami spodbuiain v NDP prebivalstvo, n.ij zbira star mateiial vseh vrst in g« kot surovim, odvaža na zbi tališča. Pobudo sta dala kombinat za predelavo kovin iti združenje zbiralni« odpadnih surovin. Kdor pripelje staro železo, dobi razen plačila po odkupni ceni tudi srečke /a žrebanje lepih dobitkov. KAMPUCIJA VABI TURISTE V začetku prihodnjega leta bo Kam-pučija odprla vrata tujim turistom, ki bi radi obiskali enega od najbolj mogočnih budističnih templjev na svetu Angkor-vat. GRENLANDIJI DELNA AVTONOMIJA Po sklepu danskega parlamenta bo Grenlandija I. maja l!»7!l dobila delno avtonomijo. Za sklep o avtonomiji Grenlandije je glasovalo 124 poslancev. 24 pa jih je bilo proti. Za izpolnitev sklepa danskega parlamenti bo potrebno še soglasje približno 40.000 Ki cnlandskih prebivalcev, ki se bodo od'o-čali na referendumu januarja prihodnje leto. KITAJSKA STATISTIKA Po dvajsetih letih je kitajski tisk prvič objavil statistične podatke o doseženi proizvodnji. Kot so sporočili, so izpolnili letošnji načrt za proizvodnjo jekla in surovega železa. Do 15. novembra je Kitajska izdelala 28 milijonov ton jekla, to je za 3 milijone ton več kot lani. Računajo, da ga bodo do konca leta naredili še 30 milijonov ton, kar je natančno polovica načrta za leto 1985. Izdelali so tudi 29,5 milijona ton železa, kar je za pet milijonov ton več kot lani. V zgodovini Kitajske je letošnji dvig proizvodnje jekla in železa doslej največji. ŠVEDOV BO MANJ Prirastek prebivalstva na Švedskem trenutno nazaduje, v osemdesetih letih pa bo število Švedov počasi začelo celo upadati, je sporočil švedski statistični urad. ki je pripravil napoved za obdobje |97S — 2025, Hkrati se bo predvidoma povečala poprečna dolžina življenja, s tem pa tudi št,-vilo starejših prebivalcev, le otrok bo mani. Podeljene Bloudkove nagrade in plakete za leto 1978 Priznanje za Boruta Petriča in ŠŠD Simon Jenko Kranj LJUBLJANA, 23. decembra — V klubu delegatov ho včeraj na slovesnosti podelili letošnje Bloudkove nagrade in priznanja za leto 1978. To je najvišje slovensko športno priznanje za dosežke na športnem področju in delo v osnovnih telesnokulturnih organizacijah. Iz Gorenjske sta to leto nagrado prejela Športno .šolsko društvo osnovne sole Simon Jenko iz Kranja ter plavalec kranjskega Triglava Borut Petr.ič. Med devetindvajsetimi priznanji pa sojin dobili tudi Janez Kalisnik iz Tržiča, komisija za športno rekreacijo tovarne veriga Lesce, Regatni odbor Bled ter TVI) Partizan Gorje. Žirija telesno-kulturne skupnosti Slovenije za podeljevanje Bloudkovih nagrad in plaket se je tudi letos že štirinajstič ubadala z istimi problemi Letos je prišlo na komisijo enainsedemdeset predlogov za priznanje in kar petindvajset za nagrade. Poslale so jih ponovno tiste občine, ki že leta in leta silijo s svojimi predlogi v ospredje, medtem koje mnogo takih občin, ki se sploh niso poslale predlogov, te smo z bero pri podelitvi pri moških zadovoljni, pa so ženske ponovno v manjšini. V .štirinajstih letih so podelili devetindvajset nagrad organizacijam in devetinpetdese-tim posameznikom. Med dobitniki pa je bilo le pet žensk. Knaka slika je s priznanji, saj so jih doslej podelili tri sto enainšestdeset in to organizacijam in posameznikom. Ženske so jih prejele le petinštirideset. Novost pri letosni podelitvi je, da bodo do leta 1980 podeljevali tudi značke. Le-te bodo podeljevali po občinah in sicer za dvajset in desetletno delo, kriterije pa bodo za prihodnje petletno obdobje poostrili. Borut Petrič — PK Triglav Kranj — Bloudkovo nagrado prejme za športne dosežke. »Po vrsti uspehov v pionirski in mladinski konkurenci je kranjski plavalec na evropskem prvenstvu v plavanju leta 1977 na Švedskem osvojil tretje mesto na 1500 kravi. Na letošnjem svetovnem plavalnem prvenstvu v Zahodnem Berlinu je bil v isti disciplini dobitnik srebrnega odličja. Raten tega je Borut dosegel se vrsto drugih mednarodnih plavalnih uspehov.« Športno društvo osnovne iole Simon Jenko Kranj — Bloudkovo nagrado prejmejo za uspešno delo na področju šolskega sporta. »Šolsko športno društvo Simon Jenko je bilo ustanovljeno leta 1969/70 in je tedaj imelo le dve sekciji. Razvijali so se naprej, tako da so sedaj vsi učenci vključeni v društvo. To društvo že sest let tekmuje za najboljše šolsko športno društvo v Sloveniji in letos je bilo med osnovnimi solarni najboljše. Skrbi predvsem za množičnost, iz katere izhajajo odlični tekmovalci. Šolsko športno društvo na osnovni soli Simon Jenko je doseglo visoko raven samoupravljanja, saj vodijo društvo učenci sami.« Janez Kalisnik Tržič — Bloudkovo plaketo prejme za strokovno in organizacijsko delo na področju telesne kulture. Janez Kalisnik je že triinpetdeset let zapisan delu v telesni kulturi. V povojnih letih je bil načelnik Partizana in pobudnik za nenehno širjenje te dejavnosti. Pri Partizanu je razen splošne vadbe uvedel se nogomet, alpsko smučanje, namizni tenis in drugo. Bil je tudi v gradbenih odborih za izgradnjo smučarskega centra Zelenica, letnega kopališča, rokometnega igrišča in drugih športnih objektov v Tržiču. TVD Partizan Gorje — plaketo prejmejo za razvoj telesne kulture ter uspehe v smučarskem teku. »Društvo ima organizirano vadbo za vse starostne skupine. Največje uspehe pri vzgoji kadrov je dosegla smučarska sekcija. Iz Gorij izhaja vrsta slovenskih in jugoslovanskih reprezentantov v smučarskem teku. razen tega pa so bili organizatorji petih državnih prvenstev, vsako leto pa to društvo organizira »Memorial Prešernove brigade«. Regatni odbor Bled — Bloudkovo plaketo prejme za zasluge pri razvoju veslaškega sporta. »Regatni odbor je bil organizator številnih domačih in mednarodnih tekmovanj. Odbor je bil pobudnik za organizacijo svetovnega prvenstva in drugega mladinskega svetovnega prvenstva. Pri vsem tem je postopoma izgrajeval tudi veslaške objekte in dogradili edini celoviti center v Jugoslaviji. Mednarodna veslaška zveza mu je ponovno zaupala organizacijo svetovnega prvenstva leta 1979.« Komisija za športno rekreacijo tovarne veriga Lesc«- — Bloudkovo plaketo prejmejo za razmah sportno-rekreativnege dejavnosti V kolektivu in občini. »Komisija je v tovarni organizirala rekreacijsko vadb«i v drsanju, namiznem tenisu, kegljanju, smučarskem teku, odbojki in splošno telesno vzgojo. Vsako leto organizirajo plavalne in smučarske tečaje za odrasle ter planinske pohode. Organizirano imajo tekmovanje v TOZD in sodelujejo na tekmovanjih v okviru slovenskih železarn.« Vsem nagrajencem naše iskrene čestitke.' D. Humer Gimnastični prireditvi na Jesenicah Jutri, 25. in v nedeljo, 26. novembra, bosta v telovadnici Železarsko izobraževalnega centra na .Jesenicah dve doslej največji gimnastični prireditvi na Jesenicah in sicer X. pokal Gimnastike in VI. pionirski pokal Slovenije. Organizator obeh prireditev je Gimnastična zveza Slovenije, izvajalec tekmovanj pa društvo za telesno vzgojo in rekreacijo Partizan Jesenice. Dva dni bodo merili moči najboljši jugoslovanski telovadci in telovadke. Od obeh gimnastičnih prireditev Jeseničani veliko pričakujejo. Predvsem si želijo, da bi orodna telovadba spet zaživela. Marsikdo je že pozabil, da so bili jeseniški telovadci pred leti republiški prvaki in tudi državni rc-prezentantje. Športna gimnastika v sedanjem času ne beleži velikega napredka zaradi neustrezne telovadnice in tudi pomanjkanja kadrov. Zadnje čase je viden skromen napredek, kar je zasluga predvsem nekaterih neumornih zanesenjakov. ,'rnv o vprašanjih poživitvi' gimnastike itn Jesenicah in širšem področju Gorenjske bodo razpravljali na seji predsedstva Gim-nastične zveze Slovenije, ki bo jutri. 25. novembra, na Jesenicah. V soboto bo ob 10. uri na sporedu VI. pionirski pokal Slovenije. Nastopilo bo 28 najboljših pionirjev in pionirk v mnogoboju. Vsi so bili izbrani na predhodnih tekmovanjih. Potem ho ob 15. uri seja predsedstva Gimnastičnc zveze Slovenije. Ob 17. uri se bo začel X. pokal Gimnastike. Nastopilo bo 32 najboljših jugoslovanskih telovadcev in telovadk. ki so si priborili pravico nastopa na izbirnih tekmovanjih. V nedeljo pa se bodo ob 10. uri začeli finalni boji VI. pionirskega pokala Slovenije in X. pokala Gimnastike na posameznih orodiih. Pokroviteljstvo nad obema gimnastični-ma prireditvama je prevzela Železarna Jesenice, organizatorji pa so se odločili, da bo vstop prost. •I Kable Tržiške šahovske vesti Jržiški šahisti so se dvakrat srečali v prijateljskem dvoboju a šahisti Šahovskega društva iz Litije. Pomerili so se v ekipnem dvoboju in v hitropotez-nem turnirju. V prvem je zmagala ekipa iz Litije s t,5:3,5, medtem ko so v dru- fem slavili gostje iz Tržiča s 33,5:30.5. a dvoboj bo odslej tradicionalen, šahi- sti obeh društev pa so se tudi dogovorili, da se ponovno srečajo januarja 1979 v Tržiču. Rednega mesečnega brzoturnirja. ki ga pripravlja tržiške* Šahovsko društvo >e nekaj let vsak mesec, seje novembru udeležilo 22 šahistov in šahistk. V finalni skupini je bil najboljši Skrjane. ki je osvojil 12 točk. drugi je bil Pavel Loc 10,5. 3. Dušan Borštar 8.5 in I. Valjavet 7,5; v tolažilni skupini pa je zmagal Uzar pred Šuligajcm in Majenom. SGP TEHNIK SKORJA LOKA STARA CESTA 2 SGP TEHNIK TOZD Gradbeništvo objavlja licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. KOMBI ZASTAVA 850 (k St. OS 7/12, leto izdelave 1971 -cena 4.000 din izklicna 2. ZASTAVA 750 St. OS 620, leto izdelave 1969 - izklicna cena 6.000 din Prodaja bo v ponedeljek, 4. 12. 1978, ob 8. uri za družbeni sektor in ob 8.30 za ostale interesente na dvorišču SGP TEHNIK Skofja Loka, Stara cesta 2. Občinske sindikalne igre Kranja Odbojkarji končali KRANJ - Na občinskih sindikalnih športnih igrah za leto 1978 so s tekmovanjem končala moška in ženska moštva kranjskih sindikalnih organizacij. Kot na prejšnjih je bilo tudi prvenstvo v odbojki številno. Tudi kvaliteta je bila na dobri ravni, pa tudi borbenost na višini. Odbojka postaja tudi v kranjskih sindikalnih organizacijah zanimiva športna rekreacija, V ženskem delu tekmovanj, moštva so bila razdeljena v tri skupine, je v prvi zmagala OŠ Simon Jenko. PTT je bila najboljša dv drugi skupini, v tretji pa so bile najuspešnejše odbojkarice bolnišnice Golnik. Izidi — prva skupina — OŠ. S. Jenko: IBI 2:0. OŠ S.Jenko : SDK 2:0. OS. S.Jenko : Tekstilindus 2:1. Tekstilindus : IBI 2:0. SDK : Tekstilindus 2:0, SDK : IBI 2:1: vrstni red: 1. OŠ. Simon Jenko 6. 2. SDK 4, 3. Tekstilindus 2. IBI 0; druga skupina - PTT : Ljubljanska banka 2:1. PTT : Iskra 2:1. PTT : Sava 2:1. Iskra : Ljubljanska banka 2:0, Iskra : Sava 2:0, Sava : Ljubljanska banka 2:1: vrstni red: 1. PTT 6, 2. Iskra 4, 3. Sava 2. 4. Ljubljanska banka 0; tretja skupina - Bolnišnica Golnik : VŠOD 2:0. Bolnišnica Gol nik : Gimnazija 2:0. Bolnišnica Golnik : SO Kranj 2:0 bb. Gimnazija : VŠOD 2:1. Gimnazija : SO bb. VŠOD : SO 2:0 bb: vrstni red: 1. Bolnišnica Golnik fi, 2. (limnazija 4. 3. VŠOD 2. SO 0. Tako kot v ženskem delu tekmovanja so bili tudi moški razdeljeni v tri skupine. Sava II je bila zmagovalec v prvi. Iskra II v drugi in UJV v tretji. Izidi — prva skupina — Sava II : Cestno podjetje 2:0. Sava II : Kokra 2:0, Sava II : Tekstilindus 20. Cestna podjetje : Kokra 2:0, Cestno podjetje : Tekstilindus 2:1. Tekstilindus : Kokra 2:1; vrstni red: 1. Sava II 6, 2. Ceatrio podjetje 4, 3. Tekstilindus 2. 4. Kokri, D. druga skupina: Iskra II : Creina 2:0 bh. Iskra II : IBI 2:1, Iskra II PTT 2:0. IBI : PTT 2:0. IBI : Creina 2:0 bb; PTT : Creina 2:0 bb: vrstni red: I Iskra II «, 2. IBI 4. 3. PTT 2, 4. Creina 0 tretja skupina — UJV ; Gorenjski tisk 2:0, vrstni red- 1. I JV 'i. 2. Gorenjski tisk 0. GORKNJSKI TISK PRRSKNKTIL V moškem delu sindikalnih iger v košarki so za največje presenečenje v prvi skupini poskrbeli košarkarji Gorenjskega tiska, ki so zmagali v skupini in bodo finalisti tega prvenstva. Gorenjski tisk je pre- Po petem kolu slovenskega plavalnega mnogoboja Na vrhu najboljši KRANJ - Slovenski plavalci in plavalke v vseh kategorijah nadaljujejo z letošnjim zimskim tekmovanjem v slovenskem plavalnem mnogoboju. Za slovenskimi plavalci in plavalkami je že pet kol in na vrhu so najboljši. še posebno je viden v tej zimski sezoni napredek pri najmlajših. Vsi dosegajo dobre rezultate. Ostali pa plavajo za ta začetek zimske sezone tako kot smo pričakovali. Skoraj ne mine disciplina, da slovenski plavalci ne hi postavili nov slovenski in državni rekord v pionirski konkurenci. Pri članih je največ točk dosrej pobral po pričakovanju Kranjčan Borut Petrič. ki *e vedno nima prave konkurence. Pri članicah je v vodstvu Barbara Stembergar i/ kranjskega Triglava. Knaka slika je tudi pri pionirjih in pionirkah. Triglavani so na čelu lestvice, saj je pri pionirjih A v vodstvu Aram Jocič. pri starejših pionirkah Sonja Dvoršak ter pri mlajših pionirkah A Vesna Praprotnik. Do konca tega zanimivega tekmoN ania sta še dve koli. vendar že sedaj lahko ugotovimo, da bodo vodilni v svojih kategorijah zanesljivo osvojili prva mesta. Vrstni red po petih kolih — člani: I. B. Petrič (Triglav) 6055. 2. Urankar 5838. 3. I) Kos (oba Pužinar) 5688: mladinci: IT. Rodič (Pužinar) 5813. 2. K. Novak (Rudar) 5763. 3. Vočko (Fužinar) 5584: starejši pionirji: I. K os (Kužinar) 5712.3. Brlič (Branik) 5192. 3. D. Petrič (Triglav) 4879: mlajši pionirji A: I. A. Jocič 3944. 2. Kadoič 3925. 3. Veličkovič (vsi Triglav) 385»; mlajši pionirji B I: I. Košclj (Branik) 27.12. Zupančič (H udar) 2">72. .1 Prislan (Triglav) 2532; mlajši pionirji C: I. J. Jocič ('Triglav) 780. 2 Krem (Branik) 712. 3. Rus (Triglav) 72«: članice: I. Stembergar (Triglav) «321. 2. Herlah (Velenje) 498«: mladinke: l.M. Rodič (Kužinar) «401: starejše pionirke: I. Dvoršak (Triglav) 5581. 2. M. Kos (Kužinar) 1881. 3. Ziberl (Velenje) 4877: mlajše pionirke A: I. Praprotnik 564». 2. hosii-mk (obe Triglav) 4662, .1. I.orenei (Branik) 4644: Mlajše pionirke B I: I. Mohorič (Triglav) 3525. 2. Zavratnik (Branik) 3483. II. Alauf (Rudar) 331 I. Proti zadnjemu Nedelja*a tekma je /a kranjske nogometaše zelo pomembna. Gostujejo namreč proti zadnjeuvrščeni Dolenjski. Vendar pa to še ne pomeni, daje nasprotnih lahek, saj znajo Dolenjci presenetiti. Res je. da tudi oni težko igrajo doma. koje treba za zrnato nadigrati nasprotnika. Z borbeno igro in veliko mero prizadevanja vseh pa bi lahko dosegli vsaj neodločen izid To bi bil že lep uspeh. Velja opozoriti, da v teh mrzlih dneh, ko se živo srehro pomakne pod ničlo. K rani čani nemoteno trenirajo. To je še en dokaz o trdem delu nogometašev, ki so se odrekli celo gostinskim uslugam na gostovanjih, da si bodo lahko plačali del opreme. Vsi se zavedajo, da bodo začeto pol nadaljevali in Kranju znova dali ekipo, ki bo v sloveti "k'-m nogometn«-m prostoru nekaj pomenila. Čeprav zaigrajo tudi slabo in neučinkovito, trenirajo zares trdo in imajo pred sabo eilj. ki je tudi cilj vseh. ki bi radi v našem mestu gledali boljši nogomet! M Šubir magal vse svoje nasprotnike, še najbolj*' pa se je odrezal v igri z Iskro in Savo. Ti dve moštvi sta bili v začetku prvenstva med največjimi favoriti za zmagovalca v prvi s'iupini. Izidi - Sava : Planika 19:14 («:«). Iskra : Gorenjski tisk 19:20 (9:9, 16:16). Sava : Ljubljanska banka 20:0 bb. Iskra : Planika 37:35 (9:14. 27:27). Iskra - merilne naprave : Gradbince H:22 (4:10). K.TP : Postaja milice 8:27 (6:10), Tekstilindus : Gradbinec 20:19 (10:11). KTP : Iskra - merilne naprave 9:19(4:9). Lestvica — prva skupina 87: 73 92: 67 132:115 102: 92 49:1 15 Gorenjski tisk 4 4 Sava 4 3 Iskra 4 2 Planika i 1 Ljubljanska banka I 0 Pari prihodnjega kola (27. 11.) — Tekstilindus : Postaja milice. Domplan : Prosveta, IKOS : UJV. IBI : Prosveta, IKOS : Domplan. UJV . IBI. I) Humer Občinske sindikalne igre Jesenic V štirih panogah JKSKNICK - V jeseniški občini bodo pričeli z letošnjimi sindikalnimi igrami. V štirih panogah se bodo jeseniški športniki borili za naslov najboljšega sindikalnega moštva. Prvenstvo ho v namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu. Namiznoteniške ekipe bodo tekmovanje začele 4. decembra v prostorih NTK Jesenice v domu Partizana. Prcdtekmovanja bodo vsak dan, finale pa bo 9. decembra v telovadnici ŽIC Jesenice. Kcgljači bodo pričeli s tekmovanjem na kegljišču Podmežaklja 16. decembra. Člani bodo ta dan začeli ob 7. uri in v nedeljo, 17. decembra. Za članice pa bo prvenstvo 24. decembra. Tudi šahisti ne bodo držali križem rok. Prvenstvo začenjajo v soboto, 16. decembra, v šahovskem domu na Jesenicah. Tekmovanje je moštveno. saj vsako moštvo šteje štiri šahiste. Strelska družina Javornik-Koroška Bela pa ho organizator strelskega tekmovanja. Le-ta se ho začel že to soboto ob fl. uri v kulturnem domu Julke Pibernik na Javor-niku. Moške in ženske ekipe bodo svoje moči merile z zračno puško. Triglav in Bled vztrajata Polovica tekem v prvi hokejski ligi je za nami. Olirapija je v tem delu pokazala več zanesljivosti in boljšo igro od Jesenic in zato popolnoma zasluženo vodi. Jeseničani še vedno prebolevajo krizo. Pomladili so ekipo, razen tega pa jih že od prvega kola dalje mučijo poškodbe in le redko lahko trener Klinar pošlje na led kompletne napade in obramb«-. V takšnem položaju je težko pričakovati uspeh. Prvenstvo pa je vendarle šele na pol poti in se da zamujeno še nadoknaditi. Moštvo Celja je brez dvoma prijetno presenečenje prvenstva. Zanimanje za hokej v Celju raste in nič čudnega ni, če se je na zadnji tekmi Celja z Olim-pijo zbralo kar 3000 gledalcev. Igra Medve-ščaka stagnira in vse kaže. da to moAtvo ni več sposobno pripraviti presenečenja. Prijetno pa presenečajo igralci Kranjske gore, ki igrajo iz tekme v tekmo boljše, vendar se pozna, da mora moštvo Kranjske gore vsako leto odstopati najboljše igralce Jesenicam. O igralcih Crvene zvezde iz Beograda pa je škoda izgubljati besed, saj je njihova glavna oblika grobost. Druga zvezna liga se bo nadaljevala 2. decembra. Medtem bo med 25. in 28. novembrom v Ljubljani turnir Olimpije. Bled in Triglav igrata v medrepubliški ligi iz tekme v tekmo boljše. Blejci so v soboto zlahka odpravili Ino iz Siska in ostajajo še vedno razen Tivolija med kandidati za prvak«. Pomembno zmago pa so dosegli tudi igralci Triglava v tekmi z Mladostjo in še vedno ostajajo v boju za vrh prvenstva. V soboto (jutri) bo na sporedu zadnje kolo prvega dela. Srečala se bosta Triglav in Bled. Tekma ho v Ljubljani, zmagovalec tega srečanja pa bo ostal med kandidati za prvaka. V petek s«- začne tudi tekmovanj«' v »divji« hokejski ligi. Tekmovanje je letos prvič uradno registrirano pri Hokejski zvezi Slo venij«'. V nj«-j b«> nastopalo 7 most«-v in sicer: Dobrava. Borovljc, Zabnica. Naklo. Kokrica. Tržič. P.-termaj.-r ir Stražišča in Ljubno. Lani so v t«-j ligi slavili igralci Dobrave, jfefoa pa so med favoriti tudi igralci Tržiča in ckipn BoroveiJ, kjer igrajo bivši državni reprczantnntjc Ravnik. Pire-. Ivo Jan in .1 iig. Nogomet V nedeljo Triglav : SV Vietorija K H A N -1 - V počastitev dneva rv-pbulike bo v nedeljo N K Triglav na stadionu Stanka Mlakarja % prijateljskem nogonM-tnem srečanju gostil moštvo SV Vietorija Vilring iz Avstrije. Prijateljsko nogometno srečanje bo \ nedeljo ob 13. uri na stadionu Stanka Mlakarja. K K A N J - Organizacijski odboi desetega jubilejnega balkanskega članskega prvenstva v plavanju, ki je bil v Kranj U od 3. do «. avgusta, sporoča, da so ponovno dobili značke prvenstva. Dobijo se v Turističnem društvu Kranj. Ljubitelji in zbiral« i značk naj pohite, saj |il) v prodaji ni \> ' Hokej Jeseniški hokej v zagati Pri Hokejskem klubu Jesenice se je zadnje čase nakopičilo več problemov, ki jim sami niso več kos. Da bi seznanili javnost s problematiko, ki pesti jeseniške hokejske delavce, so pretekli teden sklicali tiskovno konferenco. S strani Hokejskega kluba Jesenice so se je udeležili: Marjan Jelovčan in Janez Jenko kot predstavnika tehnične komisije, sekretar hokejskega društva Boris Svetlin, trener HK Jesenice Ciril Klinar in igralec prvega moštva Sašo Košir. Hokejski klub Jesenice se je znašel v nezavidljivem materialnem položaju kot že dolga leta nazaj ni bil. Hokejski delavci so že na začetku poudarili, da s tiskovno konferenco nimajo namena opravičevati slabe igre članskega član-moštva v t«'j sezoni, čeprav so neuspehi povezani z materialnim položajem v klubu. Danes povsod ugotavljamo, da se vsaka stvar, naj si ho v športu ali kje drugje, začne in konča pri denarju. Tako je tudi pri hokeju: »Finančna vreča« pri H K Jesenice je skorajda prazna. Denar vsakodnevno »odhaja« ;-a tisoč velikih in majhnih stvari TELKSNO KULTURNA SKUPNOST Jesenice letno namenja za hokej okoli sto tisoč dinarjev, za celotno dejavnost pa pri H K Jesenice potrebujejo štiristo tisoč dinarjev. Denar doteka se iz drugih virov, seveda pa je to veliko premalo za normalno delovanje. Letos je zaradi objektivnih razlogov odpadla dotacija Železarne Jesenice v višini 350 tisoč dinarjev. Železarski kolektiv, ki je že obremenjen z raznimi pokroviteljstvi nad drugimi športnimi prieditva-mi. je letos iz sklada skupne porabe posebej namenil veliko sredstev za X. balkanske igre v skokih v vodo in za obnovo doma TVD Partizan Jesenice Posebej je treba poudariti, da izpad sredstev ne gre na račun zapostavljanja hokeja, saj prav vsi dobro vemo, da je Železarna najbolj zaslužna za razvoj jeseniškega hokeja. Predstavniki HK Jesenice so zatem spregovorili o izredno slabi opremi Potredili so govorice, ki se v zadnjem času Sirijo, da si mora člansko moštvo za prvenstvene tekme izposojati palice pri hokejistih divje lige! Tudi oprema ie izredno slaba. Ni ustrezne zaščitne opreme, tako da se igralci na vsaki tekmi bojijo poškodb. Iz tega izhaja tudi neborbenost na tekmah, saj je povsem logično, da se igralci ne bodo izpostavljali nasprotniku, če se ne morejo varovati. Trener Klinar ir povedal, da je bila letos na vsaki tekmi ena poškodba zaradi neustrezne opreme. Zgodi se celo. da hokejistu med tekmo dobesedno razpadejo drsalke tako da mora z leda. Na tiskovni konferenci je bilo tudi poudarjeno, da se igralci v celoti zavedajo kritične situacije. Za mesec in pol so se celo odpovedali hranarini, da so za ta denar nabavili nekaj najnujnejše za-ščitne opreme. Ko je bilo govora n igralcih, je bilo zopet načeto vprašanje ali je se prisotno pijančevanje. 0 katerem se rado veliko govori med Jeseničani. Trener Klinar je dejal, da je letos tega zagotovo najmanj. Kritično je bilo ob tem poudarjeno da je ta pojav prisoten med mlajšimi hokejisti članskega moštva. Kakšen naj bo izhod iz položaja » katerem se je znašel jeseniški hokej? \ seji so predstavniki HK Jesenice de da pričakujejo pri reševanju vseh perečih problemov širšo pomoč Železarni so bili že razgovori, da Železarna še prispevala nekaj drnart« Osrednja akcija, ki jo bodo sedaj sprožili hokejski delavci, pa bo iskanje sistemske rešitve za vzdrževanje .športnih objektov. Tukaj gredo namreč velike vsote denarja za ledeno ploskev, vsi pa dobro vemo, da hokejisti morajo vsak dan trenirati na ledu. Hokejski delavci menijo, da naj bi se ta problem rešil s samoupravnim sporazumom o vzdrževanju športnih objektov. Akcija za to hi morala steči prek telesnokui-turne skupnosti in drugih družbenopolitičnih dejavnikov. J Rabič Vse po starem JKSKNICK - V tem kolu prvega kroga tekmovanja najboljših naših hokejski)) moštev, ki s bore za državni naslov v prvi zvezni li- > .ti prineslo na prvenstveni raz-predelni-i nič novega. Vsi favoriti tega kola so zmagali prepričljivo in osvojili nove točke. Olimpija je v Ljubljani nadigrala beograjsko Crveno zvezdo. Jeseničani so doma odpravili Kranjsko goro. Celjani pa so dobili srečanje z Medvesčakom v Zagrebu. Izidi - Kranjska gora : Jesenice 3:14 (1:3, 2:5, 0:6), Medveščak : Celje 2:7 (L*. 1:2, 0:5). Olimpija : Crvena zvezda 11:« (2:0, 3:0..6:0). Pari prihodnjega kola (2. december) -Jesenice : Celje, Olimpija : Kranjska gora. Midvi'Ačak : Crvena zvezda. Smučarski sejem v Tržiču TRZIC - Tako kot že nekaj let doslej h«Klo tudi letos člani področnega zbora va-diteljev. učiteljev in trenerjev smučanja Tržič pripravili sejem nove in rabljene smučarske opreme. Sejem bo v soli heroja Hračiča v Bistrici pri Tržiču v soboto. «5 11. od 9. do 17. ure in v nedeljo, 26. n., „|a do 14 ure in g« bodo pripravili skup*- » „„slovalnico Mcrcator. Na seimu bodo ljubitelji smučanja lahko kupili novo ali ** rabljeno zimnko športno opremo, strokovnjaki pa jim hodo tudi montirali vezi in ji. Lagali z nasveti. Pripravijo pa „a* več smučarskih filmov. Vstopnina bo ,* prodajalce 10, za obiskovalce pa 5 d,n. Petek, 24. novembra 1978---- Cestno podjetje Kranj o zimski cestni službi Težave s stroji Prioritetna cesta je le gorenjska magistrala in mejni prehodi — Pomanjkanje soli bodo nadomestili s peskom - Strojni park bogatejši le za l nov kamion - Dobro sodelovanje z miličniki — —13. stran • Prav gotovo si tako vozniki in Violi vsi drugi, ki se vsak dan vozijo P° cestah, vroče želijo, da bi se nenavadno suho vreme nadaljevalo še v • unlier: podobne želje ima t tuli ■Maka služba slovenskih cestnih Mjetij. Ker pa so želje eno in vre-■* drugo, pa dan. ko se bo začela •fsnična zima, ne bo lahek ne za uporabnike cest ne za zimsko službo. Na Gorenjskem je 524 km magistralnih in regionalnih cest, ki jih je 7reba pozimi redno vzdrževati. Ob "Panjem pomanjkanju soli. ki je •frjetno ne sme zmanjkati za magistralno cesto niti zadnji koledarski tan zime. je Cestno podjetje Kranj 'a. gotovo v kaj malo zavidljivem položaju. Eno je sicer gotovo: magi-'ralna cesta bo oskrbovana tako. • i je le želeti. Vendar pa so v prijetnem planu, ki so ga letos pred-žeale službe Cestnih podjetij it) ki rt do 0 din. med 00 din. JESENICE Solata 9.00 do 12 din. špinača 14.40 din. cvetača 18 do 21.80 din. korenček 10 din. česen 12 din. čebula 0.00 din. fižol 23.18 do 30.13 din. pesa 7,70 din. kumare 24 din. paradižnik 10 din. slive 3.1.8(1 din. jabolka 10.50 do 15 din. hruške 21.5 šli l,n malico. Kjer smo dobili št ručko in jabolko. Pojedli smo. Nato smo odšli na hod nik. Dobili smo listek, po katerem smo se ravnali v so pot. V skupini nas je bilo petnajst. Za vodjo smo izbrali Metko, za pomočnika pa Mojco. Prva naloga je bila. da smo narisali prometni /nak STOP. Pot smo nadaljevali po To-mjnčevi Ulici do gostilne Benedik. /medli smo se pri iskanju številke :\\). Končno smo jo dobili. A že smo morali iskati novo hišo s številko (>.l. Tam smo zašli. Sede po dolgem času smo našli pravo pot. Pri tem smo videli tri srne. Nadaljevali smo pot po strmem pobočpi do hiše številka 1 in nato naprej do lovske preže. Napeljali smo oči. ker je na lističu pisalo, da moramo na cilj prinesti podpis kontrole. Iskali in iskali smo jo. Toda na žalost je nismo odkrili. Opustili smo to iskanje »aj smo imeli pred sabo še nekaj nalog. Povzpeli smo se na sedlo, od koder smo opa/ili reko Savo, Julijske Alpe ' najvišjim vrhom Triglavom m Kara \anke Tedaj smo zagledali učenko i/ 1. c razreda Povedala nam jc. da moramo hitro na ftniarjetn« Koro, kjer je cilj Odhiteli urno na vrh. Listič smo oddali tovnnšici Canlai-jovi. Čez nekaj časa smo zvedeli, da imamo le eno točko, ker smo imeli dvajset minut zamud«. Mojca I bobnič. 1. b r. osn. šole I ,u< i |.wi Sel jak K ran j STARA MAMA Opisal bom našo staro mam. no, staro oseminsedemdeset let > -pisano ruto. ki ji pokriva kow* sivih las. Zaradi slabega vida t0 očala, ki so na levi strani zasenčen* Njen obraz je zelo zguban. roke zgarane, a še vedno opravlja dela. Hodi težko. Velikokrat se pogovarjava. Nfefc ga dne pred piknikom na Javori* sem jo vprašal, kaj bodo gori «■* pa mi je odgovorila. »Ja. šuadtf boja imel!« Vsi trije smo plan** smeh. Zelo rada ima kokoši. Kadar N zagledajo, se zberejo okoli nje. To* če začnejo grebsti po solati, vzan* metlo in jih napodi, da se kar kadil* njimi. Stara mama ima tudi svoj ho.* To je čipkarstvo. Ko ji je tut** povedala, da se je vpisala v PipkarM krožek, je bila zelo vesela V< v -še to, da jo imamo radi. Matjaž Kmelj, 4. a r. osn. v, Ivan Tavčar Gorenja vas SREČANJE S KITAJCI Letos sem se vpisal v začet* tečaj namiznega tenisa v na* šoli. Prejšnji ponedeljek je bik?' Savskem logu tekmovanje n*j" boljših namiznoteniških igralce' Kitajske in Jugoslavije. Nas trener je določil pet mlajših pionirjev, da bomo t**" movalcem pred tekmovanje* dali rože. Dal sem rože šuh* igralcem iz Kitajske. Ti igralci * mi podarili znački, ki imata •* hrbtni strani napis v kitajnei^ Ogledal sem si tudi tekmovanj* Zelo sem vesel, da sem gosto* lahko izrekel dobrodošlico. Rok Vončina, 2. c r. osn. šole Simon Jenko Kranj USPAVANKA Nina ni na nana mala punčka je zaspana. Mamica jo poziba va ni na ni na nana. Nina nina nana, mala punčka je zaspala nina nina nana. Staša Kotnik, 3. b r. osn. i** Cvetko Golar Skofja Lok« IZBRALI SMO ZA VAS TELEVIZIJA 25. NOV. ■ 8.00 Poročila 8.05 Stare japonske.pravl jice *.20 Vrtec na obisku: Železniška postaja 8.33 Z besedo in sliko — T. Pavček: Cenčariia — II. del 8.45 Z. Pirtošek: Kdeča kapica 9.10 Pisani svet 9.50 Obisk v Benečiji -oddaja iz cikla Cas, ki živi 10.20 Izbira studija in poklica: Biologija 10.50 A. Dombrowska: Noči in dnevi — TV nadaljevanka 11.40 Poročila 14.25 Poročila 14.30 Mož od nikoder — film 15.50 Nogomet CZ : Sloboda — prenos 17.35 Obzornik 17 45 Košarka Iskra Olimpija : Partizan — prenos (za JRT) 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Mortimer: VVill Shakespeare — TV nadaljevanka 20.50 Moda za vas 21.00 TVžehtnik 21.40 Včeraj, ko sem bil še mlad (Charles Aznavour) 22.30 Poročila 22.35 625 20.00 Tretja simfonija, baletna oddaja na glasbo ('.ustava Mahlerja 20.50 24 ur 21.(M) Kipar Ailan Hezič, TV esej (do 21.30) TV Zagreb — I. program: 10.00 TV v šoli: Srbski muzeji. Risanka, TV izbor 11.05 TV v šoli: Marjan Matkovič, Dokumentacija 12.05 TVvšoli: Poglejmo še enkrat (do 12.35) 14.35 Poročila in TV koledar 14.50 Pet plus — mladinska oddaja 15.51, Nogomet CZ : Sloboda 17.45 Košarka Iskra Olimpija : Partizan 19.30 TV dnevnik 20 00 Kakor ubiti učitelja -film 21.40 TV dnevnik 21.55 Zabavno glasbena oddaja 23.(K) Zabavni spored za kone< tedna Moda za vas Športna poročila v P arizu Amerikam« film 19.10 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Marodič: V pretepu - oddaja iz cikla Poti in stanpoti 20.50 V dolini premoga in svetlobe — dokumentarna oddaja 21.45 TV dnevnik 21.40 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.(K) Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Celovečerni film (do 22.50) PONEDELJEK 27. NOV. NEDELJA 26. NOV. L Oddajniki II. TV mreže: 17.50 Glasbeni pejsaži Srbije 18.20 T V novice 18.35 Apokalipsa živali - dokumentarna serija 19.30 T V dnevnik TA TEDEN NA TV Nedelja Eaen najuglednejših glasbeno-plesnih filmov j* prav gotovo A MEHIKA NEC V PARIZU, Predvsem po zaslugi sijajnega Gena Kellyja, ki J* s to vlogo pokazal vrhunec svojih sposobnosti. Omeniti velja še glasbo Georga Gershwi-na pa prikupno Leslie Caron kot Kellyjevo Partnerko. Ponedeljek Filma, ki ju bomo tokrat videli v oddaji SPEKTER, prikazujeta dosežke strokovnjakov c kmetijstvu. Raziskovalci so namreč uspeli najti naravno sredstvo, ki selektivno uničuje gosenice, in to brez strupenih ostankov. To so bakterije, ki povzročajo obolenje gosenic, ne poškodujejo pa okolja in življenja narave. — Raziskovalci številnih dežel razvijajo majhne, energetsko nezahtevne naprave in orodja, s katerimi pridelujejo hrano m tako prispevajo k varčnejšemu ravnanju z naravnimi bogastvi. Te pridobitve bo predstavil drugi film oddaje. Iz velike dvorane Slovenske filharmonije bo televizijska ekipa neposredno prenašala svečani koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki je letos sodeloval na festivalu Revolucija in glasba. Izvajal bo dela De-metrija Zebreta Svobodi nasproti, Alojza Srebat -njaka Ekstaza smrti in Ludviga van Beethovna Simfonijo št. 7 v A -duru. DirigeHt bo Marko Mu-nih, solist Samo Vrem-šak, sodeloual pa bo tudi komornr^bor RTV Ljubljana. Torek Današnji ROČK KONCERT ne bo predstavil pravega ročka, ampak sodoben jazz z nekoliko lahkotno in komercialno zasnovo. Nastopit bo kvartet ameriškega trobentača Ckucka Man-gioneja, v katerem poleg basista in bobnarja sodeluje še saksofonist in flavtist Gerry Niewood. V Sloveniji je trenutno 52 sestavljenih orga- - ■ r T--,-,-;--1 8.50 Poročila 8.55 Za nedeljsko dobro jutro: Vili Petrič, Štirje kovači 9.25 625 9.45 Odborniki — nanizanka TV Sarajevo 10.30 Čebelica Maja - otroška oddaja 10.55 Skrivnost pletenega koša — serijska oddaja 11.25 Mozaik 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila Kaj vemo o . . . Okrogli svet TV žehtnik Poročila Dosje našega časa: Leto 1956 nizacij združenega dela. Ta številka se neprestano spreminja; nastajajo nove sestavljene organizacije, hkrati pa smo priča njihovemu ukinjanju. Mnoge organizacije ne opravljajo osnovnih nalog, zaradi katerih so bile ustanovljene. To dejstvo opozarja, da z združevanjem deta in sredstev ni vse v redu, da se povezovanj marsikje lotevajo premalo pretehtano in da v mnogih sestavljenih organizacijah stvari ne urejajo na dohodkovnih in drugih osnovah. Oddaja PAPIRNATI SOZDI naj bi opozorila na dobre in škodljive pojave, do katerih prihaja pri združevanju v sestavljene or- ganizacije dela. Sreda Oddaja KNJIŽNE združenega BOGASTVO DEDlSClNF je obisk pri jubilantki. mariborski Univerzitetni knjižnici, ki slaci letos 75. obletnico svojega obstoja. Seveda se leta 1903 prvi zametki te knjižnice niso mogli nadejati zanimive in pomembne razvojne poti, ki je sprva narodno obrambno zasnovano knjižnico zgodovinarskega društva v nekaj desetletjih pripeljala do danes zelo pomembne kulturne, izobraževalne in nenazadnje družbene vloge te ustanove. Četrtek Živoj in Pa v l o vic je scenarij za svoj film HAJKA napisal po literarni predlogi Mihajlu Laliča. Filmska zgodba je postavljena v leto 1942 v Crno goro, kjer četniška ofenziva kosi med partizani. Kar jih je še ostalo, se r mrazu in snegu zavlečejo v globoke jame. Tako skriti dočakajo pomlad. Cet-niki se medtem pripravljeno na ofentlvo v Bosni, toda partizani jim namere preprečijo. Enakopravni del filmske zgodbe je tudi pripit ved o mladi Ladi, ki jo zajemjo četniki in rodi sredi borbe tako da se novo življenje, čeprav začeto sredi zveritiskc-ga divjanja smrti, nadaljuje. 9.00 TV v šoli: Pravopis. Voda, Za prosti čas. Kristali 10.00 TVvšoli: Materinščina Risanka, Zemljepis 11.05 TV v šoli: Za najmlajše 15.00 TVvšoli - ponovitev 16.00 TVvšoli — ponovitev 16.15 Ljudje in zemlja — ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Čarobna žoga 17.35 Kaj vemo o ... 18.00 Obzornik 18.10 Promet v prvem snegu 18.15 Spekter: Bakterije prot i gosenicam. Manjše boljše 18.30 Šola smučanja 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Revolucija in glasba — prenos iz dvorane Slovenske filharmonije 21.25 Stojan Batič - Varijacije na temo eksplozija 21.50 Mozaik kratkega filma: Mesto izza žice 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 T V dnevnik 17.45 Deček Skok -otroška oddaja 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 24 ur 21.10 Celovečerni film (do 22.50» 28. NOV. 8.45 TV v šoli: Nnsvidonje spomladi. Ali ste vedeli Bobni. TV vrtec. Dnevnik 10 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje. Risanka. Glasbeni pouk 14.4.r> TVvšoli — ponovitev 17.30 Poročila 17.35 Ročk koncert — Chuck Mangionc (piartet 18.05 Obzornik 18.15 A. Marodič: Dan zmage — 1. del oddaje TV Zagreb 18.40 Tiimska televizija 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.oo Diagonale 20.35 Stendhal: I.ucien Leuvven — TV nadaljevanka 21.30 (U as beni magazin 22.15 TV dnevnik Oddajniki II: TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 pionirske TV novice 18.15 Nove knjige 18.45 Otroci Koreje po jo Titu 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 24 ur 21.00 Znanost 22.05 Dokumentarna oddaja NOV. • asa Dosje naše Leto 1957 Ne prezrite: Študijska knjižnica na Ravnah Puntarska pesem — 1. del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Praznična oddaja 21.30 Športni pregled 22.05 TV dnevnik 22.20 Večer revolucionarne pesmi — oddaja TV Sarajevo 23.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: TV dnevnik v madžarščini TV dnevnik Dokumentarna oddaja Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.15 Včeraj, danes, jutri 21.35 Zabavna glasba 22.06 Človek in okolje (do 22.50) ČETRTEK 30. NOV. 9.30 Poročila 9.35 A. Marodič: Dan zmage — 3. del oddaje TV Zagreb 10.05 Beli bim in črno uho. 2. del mladinskega filma 11.20 Po poteh spominov 1 1 45 Poročila 12.55 Nogomet Beograd : Borac — prenos v odmoru propagandna oddaja 1A ") Boks »Zlata rokavica« — prenos 17.30 Stare japonske pravljic 17.45 Zvezde opoldne — dokumentarni film 18.05 Poročila 18.10 Tako smo začeli 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Hajka - celovečerni film 21.35 Srečanje — (Jakac — Avgust inčič) 22.05 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 18.30 TV novice 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko 23.30 24 ur Ce iščete toplo kapo za vašega malčka, poglejte še h Kokrini MOJCI na Koroško cesto v Kranju. Bogat izbor imajo — smučarske, pletene, krznene, kombinacija krzna in blaga itd. Velikosti so na voljo od 2 do 16 let. CENA: 60 do 170 din Bi se morda za spremembo po nedeljskem kosilu posladkali s kokosovimi bombicami f Pri ŽIVILIH v GLOBUSU smo jih videli. Izdelek Pionirja so. CENA: 25,12 din zavitek Posebnost tega dekliškega plašča iz zelenega ali sivega lodna.je kapuca s karirasto podlago in prav takim šalom. V Zarji ni specializirani otroški trgovini KEKEC na Jesenicah jih imajo v velikostih od 7 do 12 let. CENA: 970 do 1160 din 9.30 Poročila 9.35 A. Marodič: Dan zmage — 2. del oddaje TV Zagreb 10.05 Beli bim in črno uho - I. del mladinskega filma 11.35 Partizanske pesmi — oddaja iz cikla Naša pesem 12.00 Poročilu Z besedo in sliko: Prišel je pevec slovenske dežele Poskočna domišljij« Akrobatsko sniučan je Šport Poročila 9.00 TV v šoli: Slovenščina Ruščina, Od pet ka do pet ka', giban je živih '>iti 10.00 TV v šoli: Angleščina. Risanka. Zgodovina Ido 1 1.05) 15.00 TV v šoli — ponovitev (do 10.00) 17.10 Poročila 16.15 Zverinice iz. Rezije: Kako seje lisica naučila leteti 16.35 Ko je moj oče bil v koncentracijskem taborišču, odd. iz cikla Vojne zgodbe 17.(K) Gottvvaldov: Svetovno rokometno prvenstvo za ženske — prenos srečanja Jugoslavija : Romunija v odmoru Obzornik 18.10 Risanka 18.15 Domači ansambli: Ptujski festival 18.40 Izbira studija in poklica Vojaški poklic 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kar bo. pa bo -zabavno glasbena oddaja (za JRT) 21.05 Razgledi: Dodajmo življenje letom 21.55 TV dnevnik 22.10 Bare! ta - seriiski film 23.00 Poročila Berndorf jedilni pribori so svetovno priznana kvaliteta, modernih oblik in seveda zelo iskani. Pri FUŽINAH JU na Jesenicah smo jih videli te dni. CENA: 937,60 do IS75,20 din Kitajski cekarji, ki smo jih videli pri Murkinem ELGU v Lescah, so tako ljubki, da jih bomo mimogrede pokupile že za prihodnjo pomlad in poletje. CENA: 120 do 163 din Wu> Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Magnet, otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 T V dnevnik 20.00 Kulturni mozaik 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti 21.50 Glasbena oddaja 22.50 Cribbins - humorist ična odda ja (do 23.201 Iz tankega jerseya, mešanice acrvla in volne, je ta modna dvodelna obleka, izdelana pri AL-MIRI. Kljub temu, da je krilo nabrano v pasu in se čez dolgo bluzo zaveže pas, bo pristajala tudi marsikateri močnejši postavi. V temno in kovinsko modri, rumeni, zeleni in rdeči barvi ter v velikostih od 38 do 46 jih imajo naprodaj v njihovi industrijski prodajalni v Radovljici. Cena: 949 din RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 6.00, 5.30, 8.00, 6.30, 7.00, 8.00, 0.00, 10.00 (Danea dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 10.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00. 3.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 0.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.60. SOBOTA 25. NOV Prvi program 4.i«» Dohro jutro! 8.08 Glasbena mat Ineja !*.o.r> Pionirski tednik !1..'l.r> Mladinu poji' Jakob Jež — mladinski skladatelj 18.15 Kdaj. kam. ka to in |M> (• eni ? — vmes nij I0T"> Turist ični n ipotki za naše go.-te i/, tujine 11 JOČI Bachova < rgelska dela v priredbah /a klav ir (Dubravka . . Tonišie-.c,> &re)>ofi)jakov n. Lidija Pfeiferl 11.20 Lokalne radijske post aje\c vključil jejo 11.40 Mi pojem*i 12.10 dodala v rimlu 12.10 Kmetijski nasveti — Jože Juvanec: Ka/množcv nnje sadnega drevja s potaknjenci 12 10 \'eseli domači napet i i TOD Danes d«. 13.1» -in — posebna ohvest ila ll.2(> Obvestila in zabavna glasba I 4.1*5 (iicmo \ kini. I t.4.r> S pevcem . . . I > 10 (ilashem ii)terme//<> 15.45 S knjižnega trga I•>00 »Vrtiljak, 17.(Ni Vremenska napoved in poročila 17.0."» Spoznavajmo svet in domov trto I M. tO \/ dela (ilnshene mladine Slov eniie 10 20 Ol.vestila in zabavna glasita 10.1.r> Lahko nor. otroci! 19.45 Minule/, ansainl.loui Jože Kampič 20.no Prenos priredil ve jugoslov anskih radijskih postaj v porast itev I hleva republike i/ Jajca 22.20 Odda ja/a naše izseljence 2J.0."> Popularnih 20 nt M ti Norm program - glasba NEDELJA 26. NOV. Prvi program 1 jO Dobro jut i o! 8.07 Veseli tobogan !t.o.r) ne pomnite, tovariši.. . HMIJ Nedeljska panorama lahke glasbe io.io Humoreska tega tedna K. f'npic: Kadilska zgodba 10.Vi (■ las bena medifa 11.00 1'ogov iit s poslušalci 1l.la Naši poslušal, i feat it a jo in pozdrav I ja jo |.| 10 Obvestila i it zabavna glasba ii 20 /.a kmetijske proi/.v ajaire M.4/5 Obisk pri orkestru VVnlf Rođena 14.415 Nedeljsko popoldne 17..">0 Zabavna radijska igra (ieiliard Janncr: Lepa druščina I o.tO Obvestila in zabavna glasba I9JI5 Lahko noč. oir<>< i! l«».4.r> Glasbeno razglednice 20JUD V nedeljo /.večer 22.00 Vremenska napov cd. poročila, športna nedelia in pregled sporeda za prihodnii dan 22.20 Skupni program JRT — St udio Beograd Mednarodno tekmovan je glasbene mladine »Beograd 7m« 2.1 Or> Literarni nokturno T. Dret ar: 1'esnil 23.15 Plesna glasba za vas 00.06 Nočni program PONEDELJEK 27. NOV. Prvi program 4..'10 Dobro ititro h.OS C ilasbena matineja C. Saint-Saens: Kt uda v obliki valčka, op. •r>2. št. ti K. Gl anados-('■aspar t'asaado: Interniezzo A. G, Rubinstchi: Pevec Perzijska pesem J. Rodrigo: Fandango N. Rimski Korsakov: Oblaki bežijo čez svod. op. 42. št. .1 H. Si humanu: Sanjarjenje O. Kespighi: Štiri skladbe za violino in klavir M. !:.>■■■ Klavirska dela S. Bacarisse: Koncert tint ni caprircio S. Ralimaiimov: Preludij cis-mol. op. 9/2 9.(15 Ringaraja 0.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodij« 10.15 Kdaj. kam. kako in po rent'.' — vmes ob -10.4"> Turistični napotki za naše goste iz. tujine 11 (ti /a vsakogm nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri I2.mi Kmetijski nasveti - ing. Milica Oblak: Brst na prši. a ogroža rilieznve nasade 12.40 Pihalne godbe na koncert ni-tu odru I. 1.00 Danes do 1.1.00-ih II. 20 Obvestila in zabavna glasba I,'t.ao Priporočajo vam . . .. 1 1.0") Primorska poje 78 s. oddaja II. .10 Nafti poslušal« i čest it a jo in po/.diav Ijajo l.V.ll) (ilasbeni inlermc/zn 15.45 Kulturna kronika 16.1X1 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.0". Glasbena i/ročila t isočlet ij IS.2-") Zvočni signali 10.20 Obvestila in zabavna glasba I0..!"> Lahko n.... otrori! L9.45 Minute / ansamblom Vilija Pet lica 20 m Kulturni globus 20.15 Revolucija in glasba 78 (I'reiios koncerta /bora RTV Ljubljana m orkest ra Slov enske filharmonije) 22.20 Pi>|M-vke / jtigosl studiev' * 2 i ii"> lat erar ni nokturno H. Ti'inkaus I'esmi 2*1.15 Za ljubitelje jazza 24.00 Poročila prciilcd in ocena najpomembnejših dogodkov vremenska napoved m konce oddaje 2H. NOV. Prvi program ) .10 Dobro jutro' S.OH (ilasbena mat ineia V. Lisinski: Velika polone/a /a orkesl er v ('-duru K. Cosselio: Tarantella /a nekam er K. Lhot ka: Selici /o /a godala P Sivu: Dve natndhi za orkester - Kolo J. Slavenski' Suita za Bodala M. živ kovic Makedonski plesi za orkest er 9.0(1 Vremenska nap<>\ etl in poročila 0.0."> Madnska šola /a srednjo stopn jo Bil ka za ranjence na Neret tri 0 tO Iz glasbenih -<-l (ilasbena šola Vi." Kudnik Ljubljana 10.1". Kdaj. kam. k..U in po čem'.' •10.4') Turisl m'ni napol ki za naše goste iz t ujme i i (HI \'remenska napov cd m poročila Ii O-1 Promenadi.i krni. .rt 12 10 Danes smo izbrali 12 10 Kmet ijski nasveti - prol Marlin < okl Kaziskov alne ploskve v ua-ili gozdovib 12.10 Po domače UJMI Danes do bt.oo-ih I.I.Kl Priporočajo vam . . . i t li". V korak / imI.kIiiiii i", lil (ilasbeni iiilcriiic//<> |.r>. I.". Družba in čas. (»njkti Stanič Hamredna sl ritki ura naše druži«, m polil n'm sistem IH.1M1 »\'rliliak» I7(KI Snaho ob 17.00 ik.0.r> Obiski naših solistov 19.21) Obvestila in /ab.iv na glasba I9M"> Lahko noč. otro« i! 1(1.45 Minute / ansamblom Krati, i Puhar 20.oo Slovenska zemlia v nesnii in beseth •Jaz pa vem za i islo pesen i r 20.10 Badijska igra Ivan Bibič: Stopinj« v snegu 21 Mi Zvočne kaskatle 22.20 Skupni program JRT - Studio l.pibliana -Jugoslov anska glasba. . . 21t»"» Literarni nokl urno V Ocvirk Hajka 2'i.l") Kevija jllgos|<>\ ,uisk lil pe\ rc\ zabavne glasbe 00.0") N(m'-iij program glasba 29. NOV. Prvi program 4.10 Dobro jutro! S.OS Praznična matineja !».((.") »Odnos mladih do prelomnega dat uma' (praznična reportaža) !*.2."> Lez.apojmo pesem vsi (koncert otroškega zbora RTV Ljubljana i 19.05 Praznični komei t I) Siv ara! »Borer«. — uvertura na partizanske teme D. Zebre: »S\„l„„li napi tU i« — simfonična pesnitev B. Papandopulo: Simfonične Variacij« na popularno letno ' Vj. (iržinir: ».lama« — simloiiična pesnitev B. Aniič: »V nov c zarje« (na pait i/anski napev ('irila ('vtika I za orkester K. Baranov ir: Oda AVNOJ-U /a bariton, mešani zlnir in orkester I l.o") Čestitke i/, republik in pokrajin (posebna oddaja) 12.10 Delovni koleklivi čestitajo 1.1.10 Obvestila in zabavna glasba 1.1.20 Akcije jugoslovanske zunanje politike (posebna oddaja I l'l 10 Delavska pihalna sodba i/ Trbovelj 14.95 Svečanosti revolucionarne pesmi (tnagnel. zapis s koncerta v Tuzli! l."».0(l Vremenska napoved in poročila (prenaša tudi II. program i l").l"i Zabavna glasba slovenskih avtorjev s Simfoničnim orkesl rum RTV Ljubljana 15.45 Spomini in pisma — Spomini na Ti! a Ki.iKi Koncert za besedo Mi.'ll Vedri plesni zvoki 17.0". Pari izanti v spomin ... F. Sturnt: Pait ižanska romanca za tenor in klavir P Sivi.: Moiiomet 1 ične improvizacije na part ižanske |iesnii za klavir — K. Št urni: Materi padlega pati i/.in.i /a alt in klav ii 17 20 Bapa Šuklje ■ I )oni..v in ii s« brani / lepoto.. is o.", pojo nafti ..pet in omet niki VV A. Mo/arl Kigarov a sv at lia — arija Kigata i/, t dej. d. Bossini: S«'vil jski briv«-r — l«-rrel Bozine. Almav ive in Figura (I. I )onizei i: Ljube/čilski napoj -arija Ncinoi in i I.. I )clibes: Lakllie arija Lakim-M (ilinka: Ivan Siisanin — arija Susanina (i. Verdi: Tnibadin — /bor ciganov in arija A/.ucciic ( h C.ounod: K.iii-i — arija Valentina •I. Massenel: Manon — pri/or Man..n t ei duet Manon in de* (il'jetl\a i/ !. ilciali ja (i. Puccini: La Bobenie — .lina Rudolfa P Mascagni t avaleria ruslicaiia — arija Sani u//e l'l._'0 Obvestila m zabavna glasba l!i.t"i l.ahko n...'. ftiiM i! 19.45 Minule / .uisainbl..|n An Soss 20.00 Alenka Kiatglier (iregoi c l -I v ariali s., v narodno im obodilm v njni 2020 ••Revoltu na n glasba 7H.. v A |> sebi i Poje Mladinski piv ski /bol RTV Ljubil.m.> Tone Pavček Dasijan Božič ("enčarija IO0r) Angažirane U-scdc 1.10 H OS 9JS5 14.05 II i.").i: v pesmi mladih (magnet, zapis z jaVne prireditve) I I .IIO Vremenska napoved in poročila I 1.95 (ilasbena tneiligi a 11.10 Pričevanja o poteku II. zasedanja AVNOJ-a v Jajdi (posebna oddaja I II.40 Bodi zdrava domov ina (pojo amaterski /bori I 12.00 Vremenska napoved in poročila _ Na današnji dan 12.10 Za razvedrilo ob prazniku (zabavna glasba iz •Jugoslavije) 1.1.10 Obvestila in /abav na glasba 1 1.20 Inst rumeni i v rit mu 1.1..IO S. C'ož: Proizvajalci so t udi krajani Popularne operne melodije ■I Offenbach: Hoffniannove pripovedke — l>ai karola t'. Bi/.et: Carmeii — arija Don -Joseja ,\. Dvorak: Busalka — arija Busalkc iz i. dejanja (i. Verdi: Don Catlos - arija Filipa •J Massenet : Don Kihol — sklepni prizor iz 4 flejanja Igrajo v eliki zabavni orkest ri C.lasheno-Ijuhiteljslvo v KI D »Poštar« — Maribor Ki.OO Vrtiljak 17.0") Republika zdrav. ' (pojo in igrajo zl oi i in orkestri juffosl: narodov i I 7-10 Jasna Tepina: Kalili so se v ognju revolu«ije 18.0") V phsneni ril m . W. Lutoslavvsl i. Mala suita za orkester B Bartok: Romunski plesi r.\ godala M. Tajcev i«'-B. Leskovic: Sedeta balkanskih plesov za orkester Z Kodah : Plesi iz (Inlanle /a orkest er 19.211 Obvestila in zabavna glasba I9..15 Lahko noč. otroci. 19.45 Minule / ansamblom Franci Puhar 20(Mi retrtkbv ve<'et domačih pesmi in napev <>v 2I.OO »Zlali oilsev i siji jo k nam« (praznična report aža I 2I.:I0 Janez (iregoi. : Žica. odlomki i/ istoimenskega baleta 22.20 Narodne pesmi v priredbah I biiula Sv are. Janka Rtfvaika in Borisa 1'apandopula l.ilei.um noklurno -I Kaštelan: Pesjni Palel a popev k iti plesnih ritmov Nočni program -glasba :.l.o.- ReSitve pošljite do 6. decembra na naslov: Glas Kranj, Mode Pijadeja 1. z oznako Nagradna križanka.. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 w - H 12 13 14 15 16 m L 18 ■ r 20 21 ■ L | r 24 r ■ ■ 28 29 ■ 36 31 ■52— 33 1 36 ■37 38 39 40 i 41 1 44 45 46 J 1 47 48 ■ 49 50 B 51 M i ■ 53 54 55 56 57 58 59 -1 sni. 2J. mentor in mecen slovenskih v razsvetljenstvu, baron Žiga. 24. VODORAVNO: 1. naš slikar, impresionist iz Sorice, Ivan. 7. soustanovitelj jezuitskega reda iz 18. stoletja. Franc, ime pisatelja Meska, 13! spremljevalec, oproda, satelit, 14. slovensko ime za mesec avgust. 16. ime sarajevskega karikaturista Mulabegovića, 17. preprostež, kdor je naiven, 19. število z dvema ničlama. 20. umeten kavčuk, napravljen iz butadiena in natrija, tudi levi pritok Neretve '22. sanje literatov zunanji del ušesa, 20. tekma, tekmovanje pri «tarih Grkih, 27. posoda za shranjevanje pepela umrlih, žara. 28. zdravilna travniška .astlina. :*0. kraj ob reki Ilinta na jugu Madagaskarja, 32. ploščinska mera. 33. kratica za Sovjetska Zveza. 35. najvišja stopnja popolnosti, vzor, 37. nekdanji Dina-mov nogometaš, Krasnodar. 39. prejšnje ime za Kalinin. mesto ob reki Volgi. 41. del imena Leonardove Gioconde,... Lisa. 43. potem, nato, 46. originalno ime italijanskega glavnega mesta. 47. žensko ime. tudi resa. 49. primorsko-dalmatinski naziv za staro mamo, 50. starinska oblika veznika in. 51. drug naziv za psikavca, kot n.pr. ZB čvekača čvekalo. 53. kratica za rusko Novaja ekonomičeskaja politika. Ime stadiona v Budimpešti. 54. nemški admiral, vodja proti vohunske službe, obešen 1945, VVilhelm, 56. plesalka umetniškega gledališkega plesa, balerina. 58, privrženec rasizma. 59. najsevernejši otok grških Kikla-dov v južnem delu Kgejskega morja. NAVPIČNO: 1. grdoba, grdun, 2. ime nemškega pesnika, romanopisca, esejista in prevajalca Maria Rilkeja, 3. najdaljša reka Sibirije, 4. orientalsko gostišče s prenočišči za potnike in karavane v Prednji Aziji. 5. denarni drobiž v vzhodni Indiji, 6. velik gorski vrh 7 spremstvo, spremne ladje za varstvo, grupa vozil na skupni poti, 8. nemški pisateh ustanovitelj antropozofije, Rudolf, 9. Andrei Aleksandrovič 2danov, 10. Valentin Vodnik 11. belgijski slikar, predhodnik ekspresionizma, James, 12. debelejši konec hloda, snopa ritek. 13. nekaj svetega, nedotakljivega pri primitivnih plemenih, prepoved. 15. kdor dek kose. 18. vogelni kamen, 21. Alpska modna industrija v Radovljici, 23. prebivalec Z utre libijske luke zahodno od Tripolisa, 25. žaktst jeza. 29. grška boginja maščevanja. Nemeza! 31. ruska reka, ki se izliva južno od Rostova v Azovsko morje. 33. očetov ali materin brat 34. ulivalec zvonov, 36. eden glagolskih časov največkrat dovršni pretekli. 38. naplanjflrj akontacija, 40. nekdanja Ljubljana v rimskih časih. 42. edino jordansko pristanišče v Akab-skem zalivu, 44. dodatek, pristavek, zlasti k pogodbi, 45. ime TV sodelavke Siikljetove tudi vulkanski otok otočja Tubuai v južnem delu Tihega oceana. 48. ime dveh gorakfl prelazov na Velebitu. 51. predlog, ki r2rai bližino. 52. star v angleščini, del zemljep»n§ imen. 55. vrhunski športnik. 57. znaV^S kemično prvino erbij. Rešitev nagrad 16 opera. 17. uta ropot, 33, pond Asir.49. vtis. 51 NL ne križanke z dne 17. novembra: 1. stiska. 7. Kregar. 13. portret. 15. tovarrn i. 19. Amati, 20. Haa. 21. Stritar. 24. med, 25. zlo, 27. oktan. 28. maj. 29. nravi M {4 S. 35. Arij. 37. laser. 38. VIS. 40. Rakek. 42. ost, 43. Kverest. 46. Aro 47 rt' ]gj 52. ('opland. 54. K rjavet. 56. Arturo. 57. dalija. Prejeli smo 112 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado(70din) prejme Gantar Ančka. SDK 51500, 64000 Kranj. 2. nagrado (60 din) prejme Anton Jakelj, Dom Lizike Jančar. Magdalenski trg 5. 82008 Maribor 3. nagrado (50 din I prejme Otek Jože. Delavska 19.64000 Kranj KINO Kranj CKNTKR -ki .1. 11; d b pol) klim PRI ■ t 1 al ki mu PRI ■•b |H. ' -iiiska 2". nov embia lioiigk« m niut VKI.IKI SKf 2". liri. premlela it lihi,a PBKISKAV \ TISKOM ob ti. i"i 2 TISKOM ob Iti m 20 liri, uri ni k inopi edsl ave! (Ob pi,.slava /.. DAN RKPIBI.IKKi 'S novembra ital. barvni krilil lilin PRKISKAVA 1'OD PRITI SKO.M oh Hi. IS m 20 uri. pre iniera holigkoiinškcga baiv lilina .ŠAOI.IN Ji 22 uri 2!' novembia U..I baivni kino iilm PRKISKAVA l'<)l> PRITI SKOM ob I ■"> . 17 m 10 m 1 -premiera .imei. pannui. barv /g.«l drame KKAI.IKVIC IN BKR \( ■ >b 21 1111 ,'{0. novtmbia aiuei pali.iin baiv /e..«l drama K RAI.II A K IN RK R.\C ob I.". 17 in 10 uri. preti-piemiera lian. barv emi lilma MADAMK CI Al I »I! t4i 21 uri K ranj STORŽ K '_'"> novembi.i lian. barvna — ■ I> Invk.i DRAKI I A - OCK IN SIN ob I (i. in IS uri. Iran. kovni Iilm Zl\ I. IKN-IK SK ZACNK DVA KRAT ..1.20 mi 2(i Hov ciobl:. alnei I..ovni po»t Iilm SOKOLOVA SKNCA ..b I I uri. slov barvni bim STRAH ob lli. uri. liane, barvni Iilm /.IV I.IKNIK SK ZACNK DVAKRAT ob |S mi. premiera Iran. barvne kom MAMAM 1*11 * I ..b 2o mi 27 novembra lian. baivua ko medija M ADAM PIPI ,.b |t.. |H in 20 uri 2S. novembia lian. ban kom MADAM PIPI ..I. iti.. |N. m 20 Uri 20 novembia slov barvni mlad Iilm KO /ORLIO lACODK ..b I i uri. lian. barvna komedija I.K KIK It; 7 (KTA ob Iti m 20 mi. doma. i barv ni v ojhi Iilm AK( IIA STADION ..I. |M .nt •10 novembra aim-r. barv m vve steni Iilm MOŽ. I/. VI R( i I N I I K. ob II uri. slov barvni Iilm STRAH oh Iti. m |S uri. ital. barvni eni li.'ni 11 Ii 11 MAM (iKKII ..b 20 uri ■ar; m» • i L»'» novembra preiiilera av barvnega mlad. lilma SIN V IHTK ob I", uri. antenski barvni «'.„,.. Iilm .MOŽ. I ž. VIROINI.IK <>b 17 in I!) uri .1(1 novembra dokument- Iilm <> Titovi poli po SZ. Koreji oi Ki ';..kl TITO: POT l-RITVIKI,!. STVA IN SODKKON A.NIA. Iranc barvna sihliivka DRAKTIA - Ot'K IN SIN •* 17 "' '' premiera h<>iigkont:-^er.a lihuaŠAOlIN ob 21 on barv Trtic 2*». nov i lltm amei naivni l.uil Iilm I.O(iANO\' POBK.(i ob Iti. in 20 uri. ital barvni vojni Iilm III'' ROII V PKKI.I ob \h uri 2I>. novembia av-lial b.uvni mladinski Iilm - premiera SIN NKVIIITK ob |."i. uri. ainer barvni lani Iilm M M t A NOV POBKC oh 17. in l'» m i 27. iiovemhra lian. baivna sihliivka DRAKII.A - (K'K IN SIN ob 17. uri. premiera innilUiakeftil l.aivuega lilma l SODA ob | uri -lov baivni Iilm SIR Ali ,,\, 2<> mi. piemiera ainei b.ovi.eg.. ptisi bim.. SOKOLOVA sini \ ob 22. IIII 2li. novembia ital barvna ak. lirama BI Iv IKKII ob I . lili. Hal barvni pusi Iilm DKMON AVTO S'I'OI'A ..I« 17. in I!', m i. premiera ital barv kiim PRKISKAVA POD PRITISKOM ol.JI mi 27. Iloveiiil.ia illll baivni pusl hlm DKMON AVTOSTOPA ..I. IS in 20 m i 2H. novembia amei baivni vve Meni hlm MOŽ lž VIKCINI IK ob IS. in '.'o 1111. prfltlifttl lian. barv. kiim hlm.i (i AN( iSTKR ob :y mi Duplica novembra ni kinopiedstav' '(i novembra ainer barvni vve-Klern Iilm MOŽ lž VlIRilNI.IK ..b |,-, |i|j itn!, barvna akcilska ko .„„hi.. BKKKKR M -b 17. i" uit '»'i novenihia illll. barvni kuni. Iilm CANCSIKR ob 20 uri ' 10. novembra 1i.uk IsjM ' IMI kl»-in.ihi.i MADAM l'll'l ob 20 uri Skofja Loka SOKA 2.1 novembra liane drama CKSTNICA ob IS in 20. mi •»(i novembra liane drama CKSTNICA ob IS m 20 liri 2M novembra iogoslov vojni I/-(i.ANIAI.KC ob20 uri •»0 novembra jugoslov. vopu lž-CANIAI.KC ob ih in 20 uri .10. noveinhrii Iranc dian.a SORODNIK SORODNI* A in i '()- PO- .1. 20. Železniki OBZOIM K 'I novembra liane drama PO CKSTNICA oh 20 ur. '."• novembra Iran. kum. I O-I.RUSKI KOI.T I-.7 oh 2() mi •»(» novembra amei avanl. OD-RKSTIKV ob 17 n.20 brl •«......Minbia amei ik< llskl Iilm KAHKAOKR.il ob 2o uri Jesenice KADIO _'| novenihia doma. I POTNIKI AII.KKRKTDl R 17 m 10 m i noveinlna aiuei ,,„., „|,n ČRNI C.ISAR oh I l!l. uri , , 'li noveinlna ainer ilin_ .,„.1 ( RNI Cl 'SAR ob I. baiv ni h I baivm baiv m in 11». novembia drama IZ OBRAZA I s.d-ka (..ovo.. V OBRAZ -h 10 I.. |*ka barvna 2M novembia "u\,:":..u .•/ ,a (|MI„, |ž ()BRAZA \ OBRAZ -b '^'.lilo.....a ..al 1^^*38 It j>| ANCKKI NOHO V<«l-H» ob 17 m 10 m i Jesenice PLAVŽ 2".. novembra iv^lski l.ai-v ni film IZ OBRAZA V OBRAZ oh |s Z 20.15 2(». novembra švedski barv m filn IZ OBRAZA V OBRAZ .4, is m 20.1r> 27. novembra ainer ital C K.NI (IUSAR ob IS. in 20 uri 2K novembra a mer. ml ril«i ČRNI (il'SAR i4i IS. „, » «j .10. novembra domači lv»rv<« POTNIKI AI.KKRRKTOCR ->b IS. iu 20. uri Dovje — Mojstrana 2.V novembra anier barv C.MKI NA DRIKtKM MKSTt" ok 1». un 2(>. novembra honukongški Itarv-ni PRISKI. -IK TKiKR ak 1». mi Kranjska gora 25. novenihia hongkongški liarv-iii PRlSEI. JK TICKR ak gttMt 29. novenihra švi^lski Ivarvni IZ OBKAŽA V OBRAZ ob iN. „ri Radovljica 2.I. novembra Tnuu barvni film VIJOLIČASTI TAKSI ob IS ur: šve uri ameriški barvni pust. fihn KI,i'TAM0Kll.('KVoh20. un •>(i novembra anuniški barva Hlm SREBRNA STRELA »b 18 uri ameriški barvni film KI.) TAMORn^KVobmurl •>7 novembra švi-dski Fmju ABBA ob20. «ri •>S novenihia fnin«. liarvni film VIJOLIČASTI TAKSI oh 20 un >et let staro K OBI i mirno ali menjam za KRAVO Sp. Gorje 159. Gorje Prodam večjo količino poltrdef« ALUMINIJA v palicah profila ' \ Radovljica, tel. 74-274 ajggj Prodani KRAVO s teltfkor Stagne 20. Zasip. Bled Prodam KRAVO s teletor: Alpska 92. Lesce Prodam dobro ohranjen črnobel TKLKVIZOB. Demšar Franc Ribn 57. Bled Prodani KOLO in SMUCKF 1-5 let starega otroka. Cena 50(1 400 din. Naslov v oglasnem oddelk: Prodam otroško POSTELJICA jogijem. Gašperlin. Jezerska r. 114. K ran j Prodani čez KM) kg težkega PR.V ŠlCA. domači- rej«-. Vodtiik. Trbo t št. 80 Prodam Urno in elegantno bel POROČNO OBLEKO št. 40 a on ski čas. po zelo ugodni ceni. Magd Jurka. Kranj. Grmičeva 7. C Prodam PORCELAN za sko uporabo, različne oblike, ze r»K I jen. Informacije po tel. 064-26>* 9tV> Prodam TRAKTOR TV. 18 K* Zg. Besnica 22 Prodani ŠTEDILNIK Kupper* huseh. malo rabljen. Telefon " Prodani m lade BIKCE in TE1 I CK ter KRAVO frizijko. osem in cev brejo. Triller Matevž. Vešter .'-Skofja Loka Prodam kombinirani mi.-ars«, RKZKALNI STROJ (krožna iM m vrtalna naprava). Prevodr -Maks. Kidričeva 48. Skofja Loka SK4 Izdaja ČP Glas. Kranj, Utica M©*« Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjaki i in k Kranj, tisk: Združeno podiece Ljudska pravica, Ljubljana. Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31 »»9 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredm Atvo 21-835, novinarji 21-8«*, maJe-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna SOO din polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarjev. - Oproat*-no prometnega davka po pristojne« mnenju 421-1/72. Afganistanske ,HRTE. mladiče z odličnim rodovnikom, predniki mednarodni šampioni — prodam. Telefon 061 -341 -54.'} 0055 Prodam nova vhodna VRATA P-l (polna), hrast-macesen. Bistrica 43/a pri Tržiču 005(5 Prodam plinsko REČ. Ogled vsak dan. razen sobote in nedelje, od 15. do 16. ure. Draga Gajser. Savska c. 20. Kranj 9057 Prodam PRAŠIČA za zakol. Brez je 40 pri Tržiču 9058 Prodam TRANZISTOR-MAG-NETO FON Philips za 1800 din. GRAMOFON Iskra stereo za 900 dinarjev in TV-igre za 900 din. Bogataj Fortunac. Selo 20/a Žirovnica 9059* metrov hrastovo OBLOG. Eržen. 9000 K KAVO. devet bo drugič telila. 9001 Prodam 50 k v. furniranih zidnih Jezerska 10. K rani Prodam mlado mesecev brejo, ki Sp. Brnik 40 Prodam visoko brejo TELICO. simentalko ali frizijko po izbiri. Dri-novec. Podbrezje 3. Duplje 9002 Prodam šest tednov stare prašičke m 180 kg težko mesnat*) SVINJO, primemo za salame. Pšafa 11 9063 Prodam dva mesnata PRAŠIČA. Strahini 79 9064 i VOZILA 80 Prodam AUDI 80. Marolt. Poljši-ca24, Podnart , 8912 Zastavo 750, 45.000 km, 2,5*M. letnik 1972 — prodam. Ogled v petek oh 14. uri pred zavarovalnico Tričav. Kranj 8959 Kupim FIAT 850 ali PRINZA v voznem stanju. Koželj Janez, Cerklje 111 8960 Prodam R-4, letnik 1968, motor generalno obnovljen, brez registra rije. Ogled-vsak dan popoldan. Slak Alojz, Žeje 10, Duplje 8961 Ugodno prodam PZ 125. Brezovar, Hafnerjevo naselje 98, Skofja Loka 8962 Za »FIČOTA« prodam MENJALNIK s strojem po generalni in nekaj rezervnih delov ter 4 gume za 8.000 din. Čebul j. Moša Pijade 15, Kranj 8963 Prodam OPEL KADET Jesenko. Žirovnica 87/a 8964 Ugodn prodam AMI 8 Break. let nik 1971. 90.000 km. tel. 23-683 8965 Prodam NSU I JO, komplet ali po •klih. in ženski krzneni plašč. Senič- n<>22, Tržič Poceni prodam R-4. letnik ^^istriran, primeren za na 12 voltov. Radovljica. Štruklje-■ a 9 8968 Prodam karambolirano ZASTAVO 7.50.. Luže 2r Sencu r 8969 Prodam FORD TAUNUS 17 M. letnik 1963. Dobro pol je I /a 8970 Prodam karamboliran avto SIM-CA 1000 GSL. Ogled vsak dan po 14. uri Alojza Travna 12. Javoruik. Jesenice ' «971 Prodam ŠKODO 110 L. letnik ($72, 75.000 km. Linkt ne J 9 nad Škof jo Prodam električni RADIATOR. Telefon 26-835 8779 Ugodno prodam FIAT 850, karamboliran. Ziganja vas 14, Tržič 8973 R-4 special ugodno prodam. Oglasite se na naslov: Stevanovič Zoran, Nazor jeva 12, tel. 24-378. vsak dan od 7. do 19. u re 8974 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1965. Arh Franc. Svetinova 10. Jesenice 8975 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO kupe. Valančir. Pševo 10. Kranj 8976 Prodam AMI 8. letnik 1972. za 25.000 din. Mihelič Stane. Delavska 10, Jesenice 8977 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registriran do 15. 10. 1979. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure. Kovani" Milena. Lesce. Blejska 8 8978 Prodam športna platišča, zračnice in avtoplašče ter pripadajoče zimske verige, dimenzije 105/70 SR-13. Pogačnik. Ziganja vas 60/a, Zadraga 8979 Prodani ZASTAVO 1300, neregistriran. Šarkan Stane. Begunjska 8. Kranj 8980 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1972, registrirano do oktobra 1979. Montažno naselje 41, Kokrica 8981 Prodani avto VW 1500. letnik 1965. registriran, možnost zamenjave za barvni televizor. Ogled samo popoldan. Krtnelj Alojz. Planina 56. Kranj 9065 NSU 1200 C prodam po delih. Jerman Zdenko. Tržič. Slap 26 9066 Ugodno prodam AMI 8 break, letnik 1971. Huskič Bečo. Gorenjskega odreda 8, Planina. Kranj 9067 Prodam ZASTAVO 750. In forma cije v soboto; tel. 25-745 9008 Prodam ŠKODO 120 L. letnik 1977. po delih. Zg. Bitnje 164. Zabil ica 9069 Prodam osebni avto SIMCA 1000, starejši letnik, lahko tudi po delih in MOTOR, letnik 1970. Debevc. Zgornji Brnik 55 Prodam ZASTAVO 750. 1971, registriran do konca 1979. Poženik .54. Cerklje Prodam ZASTAVO 101. 1974. Pucelj Marjan. Jezerska 9070 letnik maja 9071 letnik 42. 8966 1967. rezervne 110 L. Dušan. Polja-Loko. tel. 68-338 Kranj 9072 Prodam osebni avto FORD CAPRI GT 1300. letnik 1972. Sajovic Milan. Predoslje 126 9073 Prodam VW 1600 Variant. Cesta na Klanec 9. Kranj 9074 Prodani AUDI 100/70. Informacije vsak popoldan. Groharjevo naselje 68, Skofja Loka 907.5 Prodam ohranjen AMI 8, letnik 1971. registriran do oktobra 1979. za 20.000 din. Tel. 23-726 od 17. do 20. ure 9076 Prodam SIMCO 1000GLS. letnik 1973. Pegam Eranc. Topol je 9. Selca nad Škofje Loko 9077 Prodani LADO SL 1500. letnik 1 f*7f> - december. Tel. 44-540 9078 Prodani FIAT 850 special. Ručiga-feva 8. K ran j 9079 Prodam KOMBI Zastava 1300. 7+ ] oseba. Grad 53. Cerklje 9080 Prodani rabljene štiri ježevke za VW. K One, Poljšica. Podnart ali le 1.70-122 9081 Ugodno prodam avtomobil LADA Standard, letnik 1971. 40.000km: karamboliran, motor nepoškodovan, lahko tudi po delih. Informacije po tel. 88-445. Ogled v popoldanskem času. Novak Eranc, Gozd Martuljek 42/a 9082 Poceni prodam ŠKODO 1000 M B, dobro ohranjena. Kast rat. Savska loka 9. za tovarno Iskra 9083 Prodani dobro ohranjeno ZASTAVO 750. registriran do oktobra 1979. Bizjak. Tupaliče 33. Preddvor 908 1 Prodam OPEL COUPK. Ogled popoldan od 10. ure dalje. Jugovic. Preddvor 141 9085 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1900. Mohorič Tone: Britof 231. Kranj 9080 Prodani ZASTAVO 750. letnik 1971. v dobrem stanju. Cerklje 182 9087 Prodam avlo RENAULT 5TI*, letnik 1975. G sel man Franci. -Janeza Puharja 1. Kranj 9088 Ugodno prodam VVV Variant 1600. Kunšič Vinko. Krnica 5. Zg. Gorje 9089 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1972, dobro ohranjen, registriran do novembra 1979. Bled, Razgledna cesta 30 9090 Prodam OPEL KADET, letnik 1974. Šenčur. Šteletova 9 9091 Prodam motorno KOLO AJS 500 in R-4 po delih. Počkaj. Ljubljanska 15. Kranj 9092 Prodam FORD GT, letnik 1972. ali menjam za manjšega. Veljka Vla-hoviča 7. Kranj. Planina, stanovanje 2 «1093 Prodam LADO special. Pavlin Tone. Malo Naklo 3 9094 Prodani ZASTAVO 750. letnik 1971, dobro ohranjen. Retljeva 11. Čirče 9095 Prodani MOTOR /a VW ter zimske gume. Ogled danes. Staneta Žagarja 34. K ran j 9096 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977. Veselic Peter. Janeza Puharja 10. Planina. Kranj 9097 Prodam R-12, letnik 1973. dobro ohranjen. Zasavska 42. Kranj 9098 Prodani posamezne dele za ZASTAVO 101. letnik 1976. 01. Gorenj-skega odreda 14. Kranj. stan. 20 9099 Prodam trajnožarečo PEČ kiipers-buseh. Razinger. Ovsiše 18, Podnart .19. stran Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK TOZD blagovni promet Kranj, n. sol. o. Mose Pijadeja 1 objavlja licitacijo za odprodajo dveh vozil: 1 KAMION SCEPEL D 425 1 KR 530-15 — kasonar, letnik april 1976 prevoženih 130.00 km — izklicna cena 100.000 din Zasebni kupec- plača 25,2 odstotkov prometnega davka na izlicitirano ceno. 2. KOMBI ZASTAVA 750, — neregistriran, letnik marec 1975, prevoženih 75.000 km — izklicna cena 4.500 din Zasebni kupec plača 25,5 odstotkov prometnega davka na izlicitirano ceno. 12. 1978 v prostorih Gorenjskega tiska ob Licitacija bo 4 10. uri. Ogled možen od 27. do 29. 11. v dopoldanskem času. ^oist^[ro^av™rjreaJ° ^ PriČetk°m ,JCitaCije W« Popravljam vse vrste hladilnikov. Informacije po tel, 064-60-801 8599 V varstvo vzamem več otrok različnih starosti. Kocjančič. Gorenjskega odreda 6, Kranj 8983 SOBOSLIKARSKA in PLESKARSKA dela ter polaganje tapet opravljava hitro in po konkurenčnih cenah. Ponudbe pod Poceni 8984 KOVINOSTRUGAR - strojni tehnik, išče popoldansko zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 8985 STANOVANJA ZAHVALA neizmerni bolečini minevajo leta, odkar usoda iztrgala dve mladi življenji nam je JAN IT A NOGRAŠKA in BRANETA BREGARJA Težko in Se vedno nedoumljivo je spoznanje, da vaju ni več. smo v mislih z vama, v naših srcih pa se skriva tiha bolečina. Za vso pozornost in sočustvovanje se posebno in iskreno zahvaljujemo športnemu društvu hvala tudi Lepa va in prižigate svečke. trti spominski turnir. 1 iskujete grobo Žalujoči družini Nograšek in Bregar Šava tistim. za ki če-ob- p otro sni ki! Poskusite enkrat krompir sorte BINTJE, je dobrega* okusa, primeren 2a razne priprave, zlasti za cvrtje, solate m drugo V vrečah po 50 kg po 4 din/kg dobite odbrane srednje debele, podolgovate gomolje I vrste in I kvalitete v skladišču Šenčur ob cesti na letališče, vsak torek in petek od 7 do 1 2 ure do 1 5 de cembra 1 978 Informacije tel. 41-017. KŽK TOZD KMETIJSTVO KRANJ ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega PAVLA PETERNELJA iz Sp. Biten j Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zad nji poti. Posebno se zahvaljujemo ZB besede, pevcem in godbi. Žalujoči njegovi domači! za poslovilne KUPIM Kupini mizarsko DELOVNO MIZO (j)onk). Brojan Matjaž. Zor-manova II. Domžale ali telefon Kranj 23-341 dopoldan 9120 Kupim kotel BRZOPARILN1K za kuhanje prašičje krme. Balantič. Predoslje 86 9127 Kupim dobro ohranjen mizarski SKOBELNI STROJ Univerza! (konibinirka). delovne širine od 35 do 50 cm. Ponudbe na naslov: Mrak Andrej. Lancovo 33 pri Radovljici 8986 Kupim lesen SOI) za gnojnico. Šušteršič Rado, Šenčur. Mlakarjeva ul. 75. (Planjava) 8987 —— ZAPOSLITVE Wm Nujno iščem dobro žensko, ki bi mi pomagala v gospodinjstvu /a dva meseca pri dveh dojenčkih. Informacije po tel. 24-133. Kranj. Grmičeva . 7, Čirče 9100 Iščem ZIDARSKEGA mojstra z delavci zaradi gradnje hiše. Naslov v oglasnem oddelku 9101 Z a pos I i n 1 KLJUČAVNIČARJA ali priučenega delavca v ključavničarski stroki. K Ijučavničarstvo JA-LEN.Hujc 23 9102 V dopoldansko varstvo vzamem otroka. Naslov v oglasnem oddelku 9103 Opravljam LIČARSKA dela in zaščito podVojen« s lektiloni. Barlo Franc. Nasovče I I. Komenda 9101 ELEKTRO INŠTALACIJSKA dela opravljam v popoldanskem času hitro in solidno. Plevel Lovro. Zalog 89. Cerklje- 9105 Iščem varstvo za 7-mesečnega otroka na domu za 7 ur. Minimalno 2000 din. Orohek. Podlubnik 158. Skofja Loka. tel. 00-035 91 (Hi Samski uslužbenec išče STANOVANJE v Škofji Loki ali Kranju. Možnost predplačila v obliki kredita. Ponudbe pod Reden plačnik 9107 Mlad zakonski par brez otrok nujno potrebuje STANOVANJE ali SOBO za dobo 1 do 2 leti v Kranju. Lahko plačam vnaprej. Kopar Dušan. Šorlijeva 29. Kranj, tel. 25-327 9108 GARSONJERO ali ENOSOBNO stanovanje po možnosti s telefonom v Kranju ali proti Brniku išče ste-vardesa Inex-Adria. Ponudbe pod Hitro ali po tel. 041-425-526 9109 Uslužbenka išče SOBO s KUHINJO in kopalnico, v okolici Kranja ali v Kranju. Šifra Zelo nujno 8989 Iščem ŠOBO s kuhinjo v okolici Kranja. Nudim šest mesecev predplačila. Naslov v oglasnem oddelku 8990 Kupim DVO ali TROSOBNO STANOVANJE v bloku v Radovljici ali okolici. Plačam v gotovini. Skofja Loka. tel. 00-333. od 13. do 17. ure. 8991 GARSONJERO ali ENOSOBNO stanovanje v Kranju nujno išče zakonski par brez otrok. Ponudbe pod Garsonjera 8992 Prodam TROSOBNO stanovanje, centralno ogrevano, s telefonom. Ponudbe poslati pismeno na naslov Ce-rar. Cankarjeva 12. Radovljica 8669 —t., ,.„„„.,„,. POSESTI m Kupim majhno ENOSTANO-VANJSKO HI SO. pritlično, v okolici Škofje Loke. J. Z.. Novi svet 1. Skofja Loka 8558 Prodam v Račevi pri Zireh zemljišče, primerno za kmetijsko obdelavo, za gradnjo vikendov ali gradnjo stanovanjskih hiš. Naslov v oglasnem oddelku 8922 1 VIKEND z jadrnico odstopim, devet desetin časa. zastonj za 'vzdrževanje. Telefon 061-312-58] 8982 GARAŽO oddani v najem v Šor-lijevi ulici. Naslov v oglasnem ckI-delku. 9110 Oddani GARAŽO na Planini. Oddati ponudbe pod Garaža 9111 Prodani prit lično nedograjeno HIŠO v okolici Kranja. Pod šifro V IV. fazi 9112 Prodani novejšo HIŠO z lepim vrtom na Bregu 11?) pri Žirovnici. Cena po dogovoru 9113 HISO z vrtom — prizadeto od potresa na Primorskem v bližini Nove Gorice zamenjani za skromno stanovanje na Gorenjskem. Odobren potrošniški kredit potresa. Ponudbe pod Vikend 9114 Gospodarsko POSLOPJE, primerno za preureditev v delavnico — kupim. Ponudbe pod Za obrt 9115 Najamem GARAŽO v Škofji Loki - okolica Novi svet. Križnar. Novi svet 0, Skofja Loka 9110 Takoj kupim OARAZO v centru Domžal. Ponudbe poslati pod Ljubljanska cesta 91 OBVESTILA Vse FOTO usluge (snemanje, razvijanje filmov, in izdelovanje fotografij v enem dnevu) pri foto ZlVU-LOVIČ. Planina. Veljka Vlahoviča 7. Kranj 7009 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije. obnova lesnih rolet, zamenjava avtomatov in jmteznih vrvic, naročite ŠPILERJU. Gradnikova 9. I Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem nadom. 8018 GRADITELJI! Ljubljanske oj>e-karne vam nudijo vse za vašo hišo: modularni blok, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom, s 35-letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sin-ter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju. Kranj. Oprešnikova 15. tel. 25-579. kjer dobite tudi vse informacije. 7664 Lastniki AEG TKRMOAKUMU-LACIJSKIH PEČI! Montiram, čistim, popravljam in potrdim garancijski list. če ste peč montirali sami. Če imate kakršenkoli problem z AEG pečmi, javite na številko 21-466 hotel Jelen. Kranj, ves dan. Servis AEG 9125 1 n —PRIREDITVE — TVD Partizan LJUBNO prireja vsako soboto PLES oh 19. uri. Selekcija 9119 Nogometna sekcija KOKRICA vas vabi vsako nedeljo na PLES ob 16.30. Igra Selekcija ' 912" OO ZSMS Preddvor vas vabi danes, v petek. 24. nov. 1978. na PLES v Zadružnem domu na PRIMSKO-\rEM s pričetkom oh 18. uri. Igra Selekcija 9121 00 ZSMS POLJANE nad Škofjo Loko prireja vsako soboto PLES. Igra skupina Žarek. Med odmori predvajamo filme 9122 Vsako NEDELJO oh 17. uri MLADINSKI PLES v SORI. Igra Spekter 9123 DISCO PLES priredi OO ZSMS Žirovnica v gostilni ZELENICA v nedeljo. 20. novembra, ob 18. uri in v sredo, 29. novembra, ob 19. uri. Poučevanje disco in modnih plesov 1 IZGUBLJENO I Štiriletni fantek išče črnobelega MUCKA. Sliši na ime Miki. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na naslov. Mizic Edi. Mestni trg 30. Skofja Loka 9118 1 NAJDENO Našla se je otroška zlata ZAPESTNICA z vgraviranim imenom. Dobi se: Galetova 2. Kokrica 8988 OSTALO — Nujno potrebujem milijon posojila. Vrnem v treh mesecih z lepirr: obrestmi. Naslov v oglasnem oddelku 9128 Prosim neznano mlajšo tov rišico, ki je bila prisotna pri moji nt zgodi, ko sem se ponesrečila 2. 11. cb 17.30 zvečer na mostu čez Kokro na Planini. Nudila mi je pomoč in me peljala v zdravstveni dom. Lepo prosim, da mi sporoči svoj naslov zaradi pričevanja za nezgodno zavarovanje. Marija Korinšek. Šorlijeva 39, telefon 22-762 ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJS, CHSII^PRE^Al^ KOŽA V PIŽAMI PO BENCIN Tinti večer, ko so objavili, da se bo oh po/noči bencin podražil in bo cena kar pomembno posko čila. so si moro/i naši črfialkarji do komolcev in še čez zavihati rokave. »Sparovno« gorenjsko — in tudi slovensko - ljudstvo je v večernih urah mrzlično od pirata garaže, rt dudo ključe v ključavnice in brrr m tlrrr gr meto na najbližje črpalke, da dotankajo po stari ceni. Tisti naključni potnih v avto mobi/u, hi ni vedel za podraži tev in se je mirno pvl/al mimo naših črpa/h a/i tisti avtomobi list. hi ga je rdeča luč bencin skega rezervoarja že opozarja la, da žge rezervo, šefe lahko Iv odkrito in s širokimi presenečenimi očmi čudil tej mrzlici in tej očitni varčnosti avtomobilskega ljudstva. Imel je kaj videti: voz niki so dobesedno zatrpali er palke in v dolgih dolgih kolo nah stali pred njimi, čakajoč tudi pa pol ure na tistih nekaj litrčkov po stari ceni. V avtomobilih so bdi na pol oblečeni, skozi okno so molili ključe, ker v pižamah ven ni bilo ravno naj bolj dostojanstveno stopiti, se drli eden na drugega, preklinja li in zganjali za nekaj jurjev vik in krik. Posredovati so morali miličniki, saj so avtomobili sta/i v dolgih kolonah kar na cesti. No ja! Kakšnih deset jurjev — v najboljšem primeru — so prihranili tisti visokega avto mobilskega razreda, sicer pa takole od pet do sedem jurjev. In pravzaprav me prav nič ne bi motilo ob takšnem zagonu, ko bi bili prav čisto povsod tako varčni. Grem stavit, da je bil ti sti večerni izhod ven - seveda osebkov v oblekah in ne v pižamah - tudi krasen izgovor za dvakrat po dva devi ali sv ver v bližnji oštariji, če ne že kaj bolj pogubnega. Grem obenem tudi stavit, da bi si naši avtomobili sti lahko že zdavnaj nabrali malo več znanpT in vozili bolj racionalno in porabili manj go riva ob vsaki vožnji, da seveda niti ne poskušam naštevati vseh' drugih možnosti uspešnejšega varčevanja. Sicer pa — kakor kdo! Meni osebno gre ob tistem jutranjem govorjenju: »l'h. pa koliko sem prišpdra/, še po stari ceni sem natankal«. na pošten m na ši rok nasmeh. POZABLJENI DOSTOPI Kranj — Cestno podjetje Kranj je uredilo cesto Hotema že Preddvor, nato pa so delavci tega podjetja odvihrali, ne da bi se sploh zmenili za stranske dostope do stanovanjskih sosesk. Zdaj tam prebivalci skačejo f preno neurejenih poti. se spotikajo in padajo ter seveda za man moledujejo, da vendarle ni pomembna le glavna cesta, tem več tudi dohodi. Po minulih izkušnjah sodeč vam pošteno verjamem in vam pravim, da se boste mora/i še najmanj stokrat spotakniti in vihrati, preden se vas bodo kon čno le usmiliti. Saj je pri nas nasploh prav duzorru^pričaho vati. da hi pač naenkrat uredili prav vse, preveč izvajalce naj brž zabava, da prebivalstvo skače in poskakuje ter se niha in gunca na luknjah neurejenih poti in dostopov. Pomoč v prave roke Štab za odpravo posledic potresa v občini Kranj ocenil opravljeno delo in sklenil skupaj z izvršnim svetom čim hitreje odstraniti probleme, ki se še pojavljajo — Sprostiti sredstva v banki, namenjena dolgoročnim posojilom KRANJ — Za odpravo posledic potresa v občini Kranj so med 1. avgustom leta 1977 in letošnjim 15. novembrom /brali 12,332.212 dinarjev. Prispevki delovnih organizacij (enodnevni zaslužek) znašajo 6,332.212 dinarjev, republiški solidarnostni sklad pa je lelošnjkega 7. avgusta nakazal 0 milijonov dinarjev. Izdatki so do 15. novembra dosegli dinarjev 8,679.060. 1,8 milijona dinarjev bo štab rezerviral za reševanje tekoče problematike, 1,5 milijona dinarjev pri Ljubljanski banki, 350.000 dinarjev pa dosegajo še neporavnane obveznosti. Štab v poročilu za izvršni svet podrobno razčlenjuje trošenje sredstev. Denar je bil porabljen za izdelavo dokumentacije za oporni zid pri goriškem pokopališču, za strokovni nadzor del, za gradnjo opornega zidu pri trsteniškem pokopališču, za dejavnost strokovnih komisij, za izdelavo tehnične dokumentacije, za sanacijo nekaterih objektov bolnice na Golniku in osnovne šole, za popravilo zadružnega doma v Goricah na Trste-nikn. za popravilo kulturnih domov v Predosljah in v Preddvoru, za sanacijo Vzgojnega zavoda v Preddvoru in stare osnovne šole, za popravilo mrliških vežic na Kokrici in za odstrajii- tev poškodb n« vodovodu v Za-dragi. Nadzorna služba Dompla-na iz Kranja ugotavlia, da je razen tega 47 zasebnih stanovanjskih in drugih objektov že saniranih, v 20 primerih pa se izvaja. Ljudje gradijo 32 nadomestnih objektov. Prihodnje leto bodo v kranjski občini začeli graditi še 15 nadomestnih objektov, 0 objektov pa bo popravljenih. Podatki še niso dokončni, !