Primorski Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 50 IlF Resen opomin TRST, nedelja, 25. septembra 1966 TVomala splošen zastoj pri II urejanju akutnih proble- ” mov, zaostrovanje vojne v Vietnamu in njene čedalje hujše posledice v širših mednarodnih odnosih, zlasti pa okoliščina, da se svetovni organizaciji že dlje časa ne posreči, da bi s svojimi pobudami ali sklepi vplivala na to, da bi se tak položaj spremenil, ne podaja niti najmanj vedre podobe o razmerah, ki se je v njih začelo XXI. zasedanje generalne skupščine OZN. Podlaga zelo razširjenemu prepričanju, da od sedanjega zasedanja ne smemo pričakovati bolj vsebinskih in pomembnejših sporazumov, so dejstva, ki jih ni mogoče zanemariti in zbujajo čedalje večjo zaskrbljenost. Če izvzamemo evropsko celino, kjer obljubljajo začetna gibanja, da bi premagali logiko in strategijo hladne vojne, ugodnejši razvoj dogodkov, v »vetu ni domala nobenega območja, ki bi se v njem do preteklega zasedanja generalne skupščine razmere ne bi bile poslabšale. Notranja politična vrenja v mnogih latinskoameriških in afriških državah, ki jih je med drugim, vsekakor pa ne na zadnjem mestu, izzvalo skrajno težavno splošno stanje v državah v razvoju, govorijo tudi o tem, v kolikšni zamudi je organizirano in pozitivno mednarodno posredovanje, da bi se države utrdile. Položaj na azijskem jugovzhodu je v celoti pod negativnim vplivom vietnamske vojne, ki prinaša s svojim «ekskalativ-nim» značajem čedalje večji nemir in nevarnost vsem državam tega območja. Vedno bolj jasno postaja, da raste nepremostljiva ovira za kakršenkoli sporazum med velikimi silami, ker Amerika vztraja pri vojaški rešitvi v Vietnamu. Ko je senator Fulbrigt nedavno komentiral možnosti za sporazum o prepovedi širjenja nuklearnega orožja in o prepovedi jedrskih poskusov, je poudaril, da s ♦Sovjetsko zvezo ne bo mogoče doseči nikakršnega sporazuma, dokler ne bo vojna v Vietnamu končana». Ta sodba s svojo porazno preprostostjo in pesimizmom dovolj osvetljuje neuspeh ženevskih razorožitve-nih pogajanj, ne izčrpa pa vseh tistih negativnih učinkov, ki so vključeni v čedalje težavnejše stanje ameriškosovjet-skih odnosov. Soočena s hipoteko, ki ji jo vsiljujejo ti odnosi, je svetovna organizacija brez moči in nemara bolj kot kdaj doslej izpostavljena nevarnosti, da se bo zgubila v praznih in brezplodnih polemikah, v tem ko se problemi, ki bi jih morala urejati, kopičijo in zaostrujejo. Njen položaj je še bolj težaven in paradoksen, ker zaradi pravnopolitičnega značaja vietnamskega problema ne more vplivati niti na potek niti na izid spora, ki jo v sedanjem trenutku najbolj hromi. V takih razmerah se nujno vsiljuje vprašanje: ali ne bo letošnje zasedanje generalne skupščine še bolj poglobilo krize tako svetovne organizacije kot mednarodnih odnosov sploh? Se ne bo v bližnjih neizbežnih dvobojih in ob vietnamski vojni zgubila tista nit, ki bi lahko pripeljala svetovno organizacijo iz pasivnega in neučinkovitega položaja? Možnost za tak razvoj je očitna in moramo predpostavljati, da je U Tant prav zato v svojem političnem poročilu jasno in nedvoumno opozoril vse članice in svetovno javnost na nevarnosti, ki je z njimi soočena svetovna organizacija. Ne glede na neke nepomembne uspehe, kot je to prispevek svetovne organizacije k normalizaciji ln-dijsko-pakistanskih odnosov, ali na posamezna dejstva, kot je obnavljanje sodelovanja Indonezije z Združenimi narodi vzbuja po mnenju generalnega tajnika splošni vtis o dogajanjih v "vetu malodušje. Njegova presoja ključnih mednarodnih problemov je potemtakem presenetljiva, a zdi se, tudi zelo realna. Pomeni resen ter za sedanji trenutek dragocen opomin, da je treba končati igračkanje z usodo vietnamskega ljudstva, da je treba v vseh smereh obnoviti napore za krepitev vpliva svetovne organizacije ter se ob sodelovanju in iskrenem prizadevanju brez odlaganja lotiti ukrepov, ki bi postopoma, toda resnično uničili kolonialno dediščino na svetu. Z. M- nevmk Leto XXH. - Št. 220 (6507) Odnosi med Kitajsko in ZDA n,i„,i,Hum,lllll,1,millllIIII„IHIIIIIIIlllllllllIlllllllIllllllli||IIIII(||l|imi(I|imi|||mil|1||||||m||I|(l|||imi|||i|||ii|(((||| UVODNIK AVSTRIJSKEGA LISTA mROLER TAGESZEITUNG» Poziv Avstrijcem, naj pomagajo da Južna Tirolska dobi avtonomijo Danes pogreb poročnika Petruccija - Nadaljuje se zasliševanje Avstrijca Bada - Minister Preti o davčni reformi BOČEN, 24. — Truplo umrlega poročnika Petruccija, kije bil ranjen med nedavnim atentatom in je podlegel ranam, leži v cerkvi v Sterzingu (Vipiteno). Pogreb bo jutri zjutraj. V Bocnu se je danes nadaljevalo zasliševanje avstrijskega državljana Bada, ki so ga prijeli v sredo, potem ko so v njegovi sobi v hotelu «Croce Bianca« našli eksploziv. Oblasti ne dajejo nobenih pojasnil o dosedanji preiskavi. V Tridentu je preteklo noč neznanec sporočil" po telefonu karabinjerjem, da je v neki ulici sumljiv zavoj. Karabinjerji so takoj odšli na kraj ter so zelo previdno odnesli zavoj. Ko so ga odprli, so našli v njem star majhen radijski aparat zavit v nemške časopise. V zgornji Ahrntal (Valle Aurl-na) so neznanci nocoj streljali na patruljo finančnih straž. Finančniki so odgovorili s streljanjem. Zdi se, da je bil eden od napadalcev, katerim je uspelo zbežati, ranjen. V Milanu pa je okoli 11. ure neznanec telefoniral policiji na glavni postaji, da je bila v brzi vlak, ki Ima odpotovati čez nekaj minut, postavljena bomba. Takoj so odložili odhod treh vlakov. Policaji so pregledali vse vagone, toda niso našli nič. V Palermu so preteklo noč preživeli na letališču v Punta Raisl v napetem pričakovanju. Poveljnik poštnega letala na progi Ca-tanla—Rim, ki se ustavlja tudi v Palermu. Je sporočil, da Je med Potjo slišal sumljivo šumenje. Na letališču v Palermu so pregledali vse pakete. V enem od teh so našli majhen radio aparat na tran-ststorje, ki Je bil deloma odprt in je zaradi tega hreščal. Jutri bo praznik policije. Predsednik Saragat bo pripel zlato medaljo na zastavo korpusa javne varnosti. S tem bo simbolično odlikovanih 8317 pripadnikov prometne policije. Finančni minister Preti je govoril davi v Bologni na vsedržavnem zborovanju o družinskem davku. Med drugim Je izjavil, da so Izdatki krajevnih ustanov znašali lani 3384 milijard; ta znesek se zelo približuje polovici državnih izdatkov. Sporočil Je nato, da bo komisija za davčno reformo kmalu zaključila svoje delo ln da bo zadevni načrt zakona predložen ministrskemu svetu Jeseni. Pripomnil pa Je, da nadaljnja pot tega načrta zakona prav gotovo ne bo lahka ter da vlada zaupa tudi v čut odgovornosti opozicijskih strank. Pripomnil Je, da mora parlament odobriti davčno reformo v teku leta 1967, če se hoče, da bo pravočasno izvedena. V Firencah se Je začel danes osmi vsedržavni kongres o publiciteti ob navzočnosti ministra za proračun Pleraccinija. Neodvisni avstrijski list »Tiro-ler Tageszeltung« objavlja uvodnik, v katerem poziva Avstrijce, naj poravnajo osebne ali strankarske spore tei naj se združijo, da skupno pomagajo Južnim Tirolcem, da bi dosegli to, kar Je zanje življenjske važnosti, to Je avtonomijo. List pravi med drugim: «Kaj se bo zgodilo v Južni Tirolski, če bodo južni Tirolci zavrnili' rimski sporazum, ki se zdi uresničljiv z morebitnimi spremembami? Južna Tirolska nujno potrebuje- razdobje mirnosti. Njen razvoj je zaostal. Tudi gospodarstvo je zaostalo. Obrtništvo ln Industrija nista dobila tiste organske strukture proizvodnje kakor v vseh drugih svobodnih državah. Zavrniti torej pomeni zgubiti druga leta, povečati zaostalost Južne Tirolske in še bolj zaostriti južno-tirolsko socialno vprašanje.« Nato pravi: «Za nas mora biti jasno, da Italija ne bo samovoljno prepustila Južne Tirolske. Da bi dosegli povratek Južne Tirolske k Avstriji, bi morali torej začeti vojno proti Italiji. Toda kdo hoče začeti napadalno vojno, ne da bi bil takoj Izpostavljen kolektivnim napadom vseh zahodnih držav? Ker torej mi ne moremo in nočemo začeti vojne, ali naj se odrečemo pomoči južnim Tirolcem, da dosežejo zadostno avtonomijo? List zaključuje, da morajo pomagati južnim Tirolcem, da dosežejo avtonomijo, ker bodo s tem prispevali tudi k svetovnemu miru. Konec «poIetne ure» RIM, 24. — V Italiji je bila danes ponoči dvakrat polnoč. Ko je ura kazala polnoči, smo namreč pomaknili kazalo na uri za eno uro nazaj, da smo znova pridobili 60 minut, ki smo jih preskočili v noči med 21. in 22. majem. Nekaj manj kakor po štirih mesecih je torej zaključeno razdobje »poletne ure» ali »legalne ure,». Glede rezultata uvedbe sončne poletne ure so mnenja različna. V turističnih krogih so ta ukrep ugodno sprejeli, drugi (predvsem letalske družbe in kinematografi) pa poudarjajo, da so občutili negativne posledice. Sprememba danes opolnoči je povzročila nekaj nevšečnosti. Vlaki so se morali ustaviti eno uro na postajah, v industriji z nepretrganim delom so morali delavci napraviti eno izredno uro več itd O legalni uri se bo žnova govorilo prihodnje leto 21 maja, razen če ne bo prišlo do sprememb. Komisija za notranje zadeve v poslanski zbornici namreč razprav lja o predlogu zakona, da bi podaljšali razdobje, v katerem naj bi veljala poletna ura. PARIZ, 24. — Francoska vlada je javila, da so danes napravili nov atomski poizkus v Polineziji. Bomba je vsebovala plutonij in majhno količino termonuklearne snovi. To je četrti jedrski poizkus v tem letu in prvi s termonukle-arno snovjo. DUNAJ, 24. — Danes so na Dunaju podpisali sporazum o sodelovanju med Italijo in Pakistanom na jedrskem področju. V okviru sporazuma si bodo izmenjavali o-seb.ie. tehnike in tehnično znanstvene izkušnje. DANES V SAMOBORU Zborovanje jugoslovanskih in italijanskih partizanov Včeraj so v Postojni prisrčno sprejeli kolono italijanskih partizanov, ki so potovali v Zagreb in na zborovanje v Samobor POSTOJNA, 24. — Zjutraj ob 7.30 po jugoslovanskem času je potovala skozi Postojno motorizirana kolona bivših italijanskih partizanov iz poktajln Lombar, dije, Reggio Emilie, Ravenne, Vidma, Trsta in Gorice. V koloni 24 avtobusov in večjega števila osebnih avtomobilov je bilo okrog 1500 bivših partizanov in njihovih svojcev. že po prestopu meje so domačini toplo pozdravljali bivše italijanske partizane. Kolona je bila res veličastna, saj so bila vozila okrašena s cvetjem in z raznimi napisi. Ob prihodu v Postojno je bivše italijanske partizane pozdravil podpredsednik glavnega odbora Zveze borcev Slovenije Leopold Krese. 'Zaželel jim je dobrodošlico v Jugoslaviji ter poudaril, da so taka srečanja važna ne samo za gojitev tradicionalnih stikov, ampak tudi za uresniče vanje skupnih Idealov, za katere so se borili, to je za zbliževanje narodov in za mir v svetu. Zahvalil se mu je predsednik italijanske zveze partizanov za Lombardijo Tino Casali. Poudaril je važnost srečanja z bivšimi partizani Jugoslavije. Saj bo to lepa priložnost za obujanje spominov na skupno borbo proti fašizmu in nacizmu. Hkrati bomo imeli priložnost — je rekel — spoznati dosežke vaše domovine, za katere je bilo treba mnogo žrtvovati. Pomenili se bomo o vsem tistem skupnem, kar simbolizira boj za svobodo, dostojanstvo in za demokracijo. Ob koncu je povedal, da pripravljajo povratno srečanje aprila prihodnjega leta v Milanu, kjer bodo z veseljem sprejeli jugoslovanske partizane in kjer bo znova priložnost govoriti o nadaljevanju skupnega boja za uveljavljanje idealov odpora. Po kratkem premoru je kolona italijanskih partizanov nadaljevala pot proti Zagrebu, kjer je bil zvečer velik mimohod ter polaganje vencev na grobnico padlih partizanov. Jutri pa bo v Somoboru veliko zborovanje jugoslovanskih in italijanskih partizanov. Organizatorja teh prireditev sta republiški odbor zveze borcev Hrvatske in zveza bivših partizanov Lombardije. Pazin proslavil 25. obletnico vstaje PAZIN, 24. — S skupno slovesno sejo občinske skupščine in občinske konference Socialistične zveze, katere so se udeležili tudi številni gostje in podpredsednik republiškega izvršnega sveta Hrvaške Vanja Vraničen, so v Pazinu proslavili 25. obletnico vstaje narodov Jugoslavije in 23. obletnico sprejema sklepa o priključitvi 1-stre Jugoslaviji. V okviru proslave sp odprli novo urejeno mestno knjižnico in čitalnico. Josip Vidmar častni doktor LJUBLJANA, 24. - Vseučiliški svet ljubljanske univerze je na predlog filozofske fakultete soglasno proglasil predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja za častnega doktorja. Slovesno promocijo bo opravil rektor univerze prof. inž. Albert Struna. «Kulturna revolucija Je izzvala nadalnje zaostritve političnih od nosov v notranjem življenju Kitajske. V zadnjem času vidimo, kako si ta država prizadeva, da bi se izolirala z ostrimi političnimi kampanjami, predvsem proti ne-uvrščenim in socialističnim drža vam. Tako se znova potrjuje povezanost notranje in zunanje politike kake države in tudi značaj te povezanosti. Zadnji plenum centralnega komiteja LR Kitajske Je napovedal Trgatev se je ponekod že končala, ponekod pa je še v polnem teku. Slika kaže dekleta na trgatvi v goriških Brdih, o kateri objavljamo daljši članek na 9. strani. Danes pa bo v Bol juncu praznik grozdja, združen s pestrim sporedom ☆ tudi ostrejši nastop Kitajske v mednarodnih odnosih, ker pravi neka resolucija, da «se v boju proti imperializmu nujno morajo boriti proti sodobnemu revizionizmu«. Vodstvo KP Kitajske istoveti boj proti imperializmu in tako imenovanemu revizionizmu, sebi pa daje pristojnost, da odloča, kdo je In kdo ni revizionist. Sklep plenuma, da «v boju proti revizionizmu ni sred nje poti, je napovedal novo, ostrejše obdobje protisovjetske gonje, V praksi se Je to zelo hitro potrdilo in razširilo z napadi na druge socialistične države ln sile. Incidenti, ki jih je priredila «rdeča garda« v Pekingu predstavnikom socialističnih držav, poudarjanje gesel, da je boj proti imperializmu mogoč le po obračunu s sodobnim re vizlonizmom, uporaba represalij proti trgovskim podjetjem, ki jih je organizirala KP Japonske, samo zato, ker so v tej partiji kritizirali ekscese tako imenovane kulturne revolucije na Kitajskem itd., je le nekaj primerov praktičnega izvajanja sklepov tega plenuma. Kitajska zdaj v odnosu do ZDA in zahodnih držav ne zavzema tako ostrega stališča, saj je na primer žen Min ži Bao nedavno pisal v nekem članku, da «igra sodobni revizionizem vlogo, ki Je ameriški imperializem sam ne bo mogel odigrati, in ko obtožuje »revizioniste«, da so renegati in sodrga, sklepa, da «Kitajska nikdar ne bo privolila v skupno akcijo z revizionisti«. Vse to razglaša ta časopis za novo resnico v znanosti In revoluciji. Obenem minister za zunanje zadeve Cen JI v prisotnosti skupine Japonskih parlamentarcev izjavlja med drugim, da Kitajska, če ne bi šlo za koristi, ne bi nikoli vzdrževala stikov z vlado Združenih držav na veleposlaniški ravni v Varšavi. čeprav je Japonski tisk kasneje preklical Izjave Cen Jia, da je Kitajska pripravljena na pogajanja z vlado ZDA o raznih vprašanjih, uradni predstavniki Kitajske niso demantirali izjave Cen Jia Nasprotno se Je Kitajski veleposlanik v začetku septembra sestal s svojim ameriškim kolegom na njunem 131. običajnem sestanku v Varšavi. Sestanek je potrdil, da Ki- tajska meni, da so ji ti sestanki koristni in da jih bo še gojila, ker je napovedano prihodnje srečanje v januarju prihodnjega leta. Zanimivo Je tudi. da je zdaj Kitajska prvič objavila nastop kitajskega veleposlanika v Varšavi z utemeljitvijo, da Je to prej sto. rila ameriška vlada, čeprav so bili sestanki po sporazumu tajni. Objava Kitajskega dokumenta je Imela propagandni namen. Svetu naj pokaže, kako se Kitajska z vlado ZDA pogovarja revolucionarno in z ostrim besedjem. Drugi namen pa Je, da objavi svoja stališča, ki Jih postavlja kot pogoj za rešitev nekaterih mednarodnih perečih vprašanj, in sicer neposredno z ameriško vlado, od katere v tem dokumentu zahtevajo, naj «pusti Azijo azijskim narodom in Kitajski«. Kitajski veleposlenik opozarja vlado ZDA, naj se ne igra z velikim kitajskim narodom, kajti vlada ZDA »hlini, da želi spravo«, «zgraditev mostu« in «začetek miroljubnega sodelovanja« s Kitajsko. To pomeni, da bi se kitajska vlada želela «resno» pogoditi o azijskem prostoru neposredno z vlado Združenih držav. Kitajski veleposlanik pravi v izjavi, da dokler ameriška vlada ne bo izpolnila kitajske zahteve, «ne bo zadoščal noben sporazum na papirju«. V dokumentu je natančno povedano, da bo Kitajska preprečila vsakršno drugačno sporazumevanje zlasti na podlagi ženevskih sporazumov. Takole pravijo: »Poskusi, da bi uporabili ženevske sporazume za to, da bi vezali roke narodom Vietnama, Kitajske in vsega sveta — se ne bodo posrečili.« Tudi glede vojne v Vietnamu nastopa kitajska vlada proti Združenim državam kot predstavnica vietnamskih interesov v vlogi prevladujoče azijske sile, predstavnice vse Azije. V dokumentu pravi kitajski veleposlanik, naj vzame vlada Združenih držav na znanje, da je kitajska vlada neštetokrat svečano Izjavila, da je napad ameriških imperialistov proti Vietnamu napad proti Kitajski, mimo tega pa »ponuja 706-miliJonsko kitajsko ljudstvo močno pomoč viet. namskemu ljudstvu«. Veleposlanik hoče prepričati ameriško vlado, da je samo kitajska pomoč Vietnamu tisti vojaško-politični činitelj, s katerim naj Združene države računajo v svojih razgovorih s Kitajsko o Aziji, zato pravi, da so »ogromna prostranstva kitajskega ozemlja zanesljivo zaledje za vietnamsko ljudstvo«, in nadaljuje, da je »kitajsko ljudstvo pripravljeno prenesti najhujše nacionalne žrtve, da bi podpiralo vietnamsko ljudstvo do popolne zmage«. Iz vseh teh razlogov, «utemeljevanih» s propagandnimi gesli, opozarja kitajski veleposlanik, da se vietnamsko ljudstvo ne bo samostojno pogajalo za politično reševanje vojne v Vietnamu. Dokument, objavljen na veleposlaniški konferenci v Varšavi, odkriva jasne želje, da bi reševali azijske probleme s stališča veliko-državnih kitajskih interesov, v neposrednih pogajanjih z Združenimi državami, brez sodelovanja drugih sil, predvsem Sovjetske zveze. V tem je tudi pojasnilo, vsaj delno, za okrepljeno protisovjetsko gonjo na Kitajskem. «Protirevizionistična» gonja kitajskega vodstva hoče izključiti tudi vse druge azijske države, socialistične in tudi neuvrščene od vpliva na tokove v Aziji. Odgovorni krogi v ZDA pa najdejo v razbi-Jaški politiki Kitajske, tako v odnosu do mednarodnega delavskega gibanja kot tudi v odnosu do azijskih držav, zlasti malih, spet olajšanje za nadaljevanje napadalne vojne v Vietnamu, ki ga Združene države vse bolj izkoriščajo kot vzvod za spremembo razmerja sil na azijski celini in na Pacifiku. V tem je delno tudi pojasnilo za širjenje vojne eskala-cije, ki jo izvajajo ZDA proti viet-namskemu ljudstvu. M. B. PfTniorsHTiTevnlt «Esploriamo» V roke nam je prižel ilustrira ni barvni 15-dmevni mladinski list «Esiploriamo», ki izhaja v Brescii z dovoljenjem tamkajšnjega sodišča, in ki ga izdaja zalo&za «La Scuola* S-P-A. iz Brescie, katerega ravnatelj je Lino Monchieri, odgovorni urednik Vittorino Chizzo-lini, urednik pa Eugenio Žani. List ima svoje podružnice tudi Milanu, v Rimu, v Bologni in v Neaplju ter ga, po zanesljivih informacijah, eirijo tudi po šolah. Prav gotovo bi ta »mladinski list* ne bil predmet naše pozornosti in našega ogorčenja, če nam ne bi prišla v roke št. 17 z dne 1. sept. t.l., ki objavlja izpod peresa nekega Guida Sartoria sestavek »Trieste — Tram N. 6». Ker gre za zgodbo, ki se nanaša na Trst, smo jo .prebrali, toliko bolj ker nas je pritegnil že sam uvod, v katerem avtoir sestavka pravi dobesedno: • V odmaknjenosti 2.i tet ni samo navadna želja zvedeti za podrobnosti o dogodkih, ki sedaj pripadajo ie zgodovini in ki nas navajajo, da si gremo ogledat neki film, da kupimo neko knjigo, da se prilepimo k televizorju, ko se argument suče okrog zadnje vojne. Gre za željo, da znova zaživimo našo otroško dobo s širšim pogledom na svet, na takratni izmučeni svet. Ti, Anglež ali Rus, Nemec ali Francoz, Japonec ali Italijan, ki si bolj kot jaz prenašal tegobe takratnega žalostnega časa in ki nisi ie znal odpuščati, skušaj se z menoj spominjati lepih stvari in pozabiti grde, da se bodo naši sinoui lahko bolj ljubili, kot so se znali ljubiti naši očetje.» Same lepe, pilemenite besede, čeprav bi človek lahko tudi pričakoval, da bo avtor ob vzporejanju raznih narodnosti postavil ob Italijane Slovence namesto Japoncev. Da pa tega ni storil, očitno ni zgolj slučaj ali pozabljivost, kajti iz besed, ki jih v svoji prozi rabi za Slovence na Tržaškem, ni čutiti, da bi bil iskren, ko je v uvodu za. pisal, da je treba pozabiti grde stvari in se spominjati samo lepih, «da se bodo znali naši otroci bolj ljubiti, kot so se znali naši očetje ..,» Nasprotno, iz njegove ga pisanja izhaja, da se namreč sam in z njim vred verjetno tudi vsi tisti, ki za omenjeni mladinski list «Esploriamo» odgovarjajo, še vedno navdihujejo iz tistih grdih stvari, ki so nam in vsemu svetu povzročile toliko gorja, da njegov odnos do nas Slovencev ni šel z razvojem časa naprej, temveč da se je za sedaj in najbrž za vedno zaustavil pri tisti fašistični mentaliteti, v kateri so ga vzgojili in v kateri raste najbrž tudi danes. Kako bi sicer mogel pri opisovanju nacističnih vojakov zapisati tudi tako primerjavo: «Bili so plavolasi tipi, kot «scia-vi» s Proseka, vendar bolj milih in harmoničnih potez..ali pa rabiti za zemljepisno oznako slovenske okolice Trsta izraz «scia-veria« in z isto fašistično žaljivko označi tudi na zemljevidu slovensko okolico? Navsezadnje bi lahko šli tudi s pomilovanjem mimo takšne zaostale fašistične mentalitete, če bi šlo samo za avtorja. Toda njegove vulgarne fašistične žaljivke so vendar objavljene v listu, Iti je namenjen mlademu italijanskemu šolskemu rodu, ki se prav gotovo ne bo mogel vzgajati v ljubezni in spo. štovanju drugih narodov, če ga bodo pitali s takšnimi fašističnimi krilaticami. In tudi zato ne moremo mimo mimo tega primera, ker gre končno za po zakonu kaznivo žaljenje sosednega naroda in celo lastnih italijanskih državljanov slovenske narodnosti na Tržaškem in Goriškem ter v Beneški Sloveniji, kar bi morali vedeti tudi odgovorni izdajatelji in uredniki revije, predvsem pa seveda sodna oblast" in tako branje, prepojeno s starim fašističnim duhom zapleni ti, če so ustava in zakoni kaj več kot samo lepe deklaracije. DIPLOMATSKA POSVETOVANJA V NEW YORKU Sinoči sta se ponovno sestala Dean Rusk in minister Gromiko ZDA pripravljajo novo raztegnitev vojne v Vietnamu? NEW YORK, 22. — Glavna skupščina OZN je danes prekinila splosno razpravo, da se posveti delu za odobritev dnevnega reda sedanjega zasedanja. Medtem pa se zunanji ministri ki so prispeli v New York, vsestransko posvetujejo med seboj’ Nocoj sta se ponovno sestala ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gromiko. V prvem tednu splošne razprave sta bila najvažnejša govora a-meriškega delegata Goldaerga in sovjetskega zunanjega ministra Gromika. Ameriški tisk piše v zvezi s tem, da se lahso še vedno upa na izboljšanje odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo, kar bo vplivalo na možnost iskanja rešitve v Vietnamu. V nasprotju s tem pa piše pariška izdaja *New York Herald Tribune* v dopisu iz Saj.gona, da je po mnenju diplomatskih krogov Sajgonu pričakovat: nadaljnje stopnjevanje vojne in ne pogajanj. Ziasti Se predvidevajo vojaške operacije v bližini 17. vzporednike in severno od njega. Dopisnik dodaja, da v ameriških u-radnih krogih vse to zanikujejo. Dejstvo pa je, da ameriška letala že nekaj časa močno bombardirajo demilitarizirano področje. Tudi danes so strateški bombniki »B-52* bombardirali to pod ročje in tudi severnovietnamsko ozemlje nekaj kilometrov severno od tega področja. Vsako od teh letal odvrže približno 27.000 kilogramov bomb. Včeraj so izvršili skupno 108 bombnih napadov na Severni Vietnam. Včeraj so bili večji spopadi saj-gonskih in ameriških čet z osvobodilnimi četami v pokrajini Binh Dinh. Nastopilo je tudi ameriško letalstvo. Preteklo noč so partizani bombardirali z možmarji poveljstvo ameriškega pehotnega odreda približno 60 kilometrov jugozahodno od Saj,gona. Brežnjev zaključil obisk v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — V sporočilu, ki je bilo objavljeno nocoj po privatnem obisku generalnega tajnika CK KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva, ki odhaja jutri iz Jugoslavije, se ugotavlja, da so si v razgovorih, v katerih so poleg maršala Tita sodelovali z jugoslovanske strani Edvard Kardelj, Mijal-ko Todorovič, Marko Nikezič in druge osebnosti, izmenjali mnenje o Jugoslovansko-sovjetskih odnosih in o vrsti aktualnih mednarodnih vprašanj skupnega interesa. Glede jugoslovansko - sovjetskih odnosov je bilo izraženo zadovoljstvo nad njihovim dosedanjim razvojem in obojestranska bodočnost po njihovi nadaljnji razširitvi in utrditvi v interesu narodov obeh držav, miru in socializma. Pri proučevanju aktualnih mednarodnih vprašanjih sta obe strani najodločneje obsodili napadalnost ZDA v Vietnamu in izjavili, da bodo še nadalje dajali potrebno pomoč vietnamskemu ljudstvu v njegovi pravični in junaški borbi. Obe strani sta nadalje odločno izjavili, da se bosta aktivno borih za utrditev miru na svetu, za nadaljnjo krepitev socializma in dajali vsestransko podporo in pomoč narodom, ki se bore proti imperializmu, kolonializmu za svobodo in neodvisnost. Na vabilo predsednika republike maršala Tita bo v ponedeljek, 26. t. m. prispel na uraden obisk v Jugoslavijo predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike in prvi tajnik CK Enotne socialistične stranke Nemčije Walter Ulbricht s soprogo. Ulbricht bo med svojim bivanjem v Jugoslaviji od 26. septembra do 2. oktobra poleg Beograda in Srbije obiskal še Hrvaško in Slovenijo in izmenjal s predsednikom Titom misli o obojestranskih odnosih in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Predstavništvo CK Zveze komunistov Jugoslavije za organizacijo ZK v Jugoslovanski armadi je na svoji peti seji pod predsedstvom političnega tajnika in namestnika vrhovnega poveljnika armadnega generala Ivana Gošnjaka ugotovilo, da so komunisti in vsi pripadniki armade dali vso podporo sklepom četrte seje CK ZK in varnostna služba v armadi ni bila v nobeni zvezi z zarotniškim delovanjem in deformacijami v vodstvu državne varnosti. Varnostni službi v armadi je bilo izrečeno vse priznanje za delo pri zaščiti in varnosti armade V razpravi je bilo izrečenih nekaj kritičnih pripomb metodam dela službe In več predlogov za bodoče delo varnostne službe v armadi. B. B. Upor katanških žandarjev KINŠASA, 24. — Včeraj so v Ki-sanganiju (Stanleyville) izbruhnili spopadi med katanškimi žandarji in enotami redne vojske. Tudi julija so bili v tem mestu krvavi napadi med rednimi vojaki ter žandarji in plačanci. Včeraj je nerede povzročilo okrog 3500 katanških žandarjev, ki že kakih deset dni ne izpolnjujejo ukazov osrednje vlade. Rednim vojakom so poma-1 nega sveta OZN, »naj opozori'kori-gah plačanci. | goško vlado na njeno odgovornosti). Boji so se danes nadaljevali Skupina plačancev je dobila'ukaz, naj napade letališče, ki ga je zasedla skupina katanških žandarjev. General Mobutu je dal ukaz vsem enotam redne vojske, naj takoj odidejo v Kisangani. Popoldne so tuji plačanci pod poveljstvom poveljnika Denarda napadli letališče v Kisanganiju in ga deloma zasedli. Vladne sile so zaplenile četrtino vozil, orožja in opreme uporniških sil. General Mobutu je v Kinšasi izjavil, da, če se bodo stvari še dalje tako razvijale, bo jutri popoldne v Kisanganiju vse končano. V Kinšasi je skupina 400 oseb vdrla v portugalsko poslaništvo. Demonstranti $£> zažgali tri avtomobile pred poslaništvom. Pretepli so odpravnika poslov, tretjega tajnika in neko stenografko ter jih nato odpeljali. Vzklikali so: »Dol s Portugalsko« in «Dol s Combe-jem«. Zažgali so portugalsko zastavo, razbili pohištvo ter odnesli več dokumentov. Demonstracija je trajala manj kakor deset minut. Odred policije, ki je prispel na kraj neredov, je razgnal še zadnje demonstrante in jih deset aretiral. Župan, ki je dobil jasna navodila od predsednika Mobutuja, je takoj posredoval in dosegel osvoboditev treh članov poslaništva, ki so jih nato odpeljali v bolnišnico, ker so bili laže ranjeni. Portugalsko zunanje ministrstvo je objavilo noto, s katero pravi, da je kongoška vlada v celoti odgovorna za napad na portugalsko poslaništvo. Nota dodaja, da portugalska vlada zahteva vrnitev arhivov in drugih predmetov, ki so jih odnesli demonstranti, ter povračilo vse škode in odškodnine, ki bo določena pozneje. Zatem pravi nota, da je portugalska vlada zahtevala od varnost- Erhard v Washing(onu WASHINGTON, 24. — Zahodno-nemški kancler Erhard je prišel nocoj v VVashington. Na letališču ga je sprejel namestnik državnega tajnika George Bali. Politični razgovori Erharda z ameriškimi voditelji se bodo začeli v ponedeljek, ko se bosta predsednik Johnson in Dean Rusk vrnila v prestolnico. Kakor je znano, bodo predvsem govorili o bivanju ameriških čet v Nemčiji in o zahodni strategiji v Evropi. V Bonnu je Budenstag odobril resolucijo, ki sta jo predložili obe koalicijski stranki in ki pravi, da bi «Bundestag s hvaležnostjo sprejel na znanje, če bi se dodatno k Nemški zvezni republiki tudi druge države odpovedale izdelovanju atomskega, biološkega in kemijskega orožja in če bi se podredile primernemu nadzorstvu.« Resolucijo so očitno sprejeli, da bi podprli kanclerja Erharda med razgovori v Washingtonu. Socialni demokrati so se pri glasovanju vzdržali, pri čemer so poudarili, da so med prejšnjo debato že odobrili podobno izjavo. Med debato je predstavnik socialdemokratske stranke Schmidt poudaril, da mora Zah. Nemčija pojasniti svoje stališče glede jedrskega orožja, ker je pričakovati, da bo med zadevno debato v OZN obtožena, da je kriva za neuspeh sporazuma proti širjenju jedrskega orožja. Na koncu je Schmidt izjavil, da bi morala zahodnonemška politika ita po treh poglavitnih smernicah: politika varnosti In nad-zorstva ter omejitve oboroževanja; aktivnejša politika do evropskega vzhoda; politika združitve. Medtem ko je Schmidt predlagal, naj se Zahodna Nemčija odpove atlantski jedrski sili ter naj v zameno zahteva, da bi v tako imenovanem McNamarovem odboru za atomsko strategijo imela Zahodna Nemčija pravico veta, je zunanji minister Schroeder izjavil, da sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja ne bi smel onemogočiti zahodnim zaveznikom, da »dosežejo skupno jedrsko rešitev«. Schroeder je tudi izjavil, da bonska vlada odobrava idejo evropske konference o varnosti s pogojem, da sodelujejo tudi ZDA, toda ne Vzhodna Nemčija, in če bi bil njen namen »odpraviti razdeljenost Evrope in dati nemškemu ljudstvu pravico do samoodločbe.« Pripomnil pa je, da je malo verjetno, da bi se mogla taka konferenca sestati. THOVADBA V DORTMUNDU SINOČNJE ODBOJKARSKE TEKME ČLANOV SŠI Zmage šesterk Škamperla A, Krasa Svetovni naslov Barkovelj A in prve ekipe Cankarja časlavski in CSSR Sinočnje II. kolo odbojkarskega turnirja 9. slovenskih športnih iger je privabilo na prizorišče tekem članov na stadion »Prvi maj« izredno veliko število gledalcev, ki so z zanimanjem in predvsem z navijanjem lastnim barvam prisostvovali najavljenemu sporedu. Prva je bil svetoivanski V zvezi s tem člankom je deželni svetovalec dr Skerk naslovil na predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija naslednjo pismeno interpelacijo: «Deželni svet je na svoji seji dne 16. marca 1966 odobril s precejšnjo večino glasov državni načrt zakona, ki zadeva kazenske u-krepe za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. Ta zakonski načrt, ki je naletel tia splošno pozitivno odobravanje prebivalstva naše dežele, je bil pozneje poslan vladi, da bi ga predložila zbornicama parlamenta. Med raznimi primeri nacionalistične nestrpnosti in nacionalističnega hujskanja si dovoljujem posebej opozoriti na pisanje mladinskega dvomesečnika .Esploriamo., ki ga izdaja družba »La scuola* v Brescii. Ta list je v svoji 17. številki 1. septembra 1966 priobčil na straneh 26 in 27 članek z naslovom »Trieste — tram n. 6», v katerem uporablja, ko govori o Slovencih, izraz »sciatii*, a v zvezi s tržaško kraško planoto .seta-ueria*. Ta izraz je uporabljen tudi v zemljepisni skici. Neodvisno od ugotovitve, da ta list, ki je namenjen mladini ter ga širijo po .šolah, škoduje njeni kulturi in njeni državljanski vzgo. Ji, ne moremo mimo hude žalitve in sramotitve Slovencev s takim pisanjem. Po tej ugotovitvi vprašujem gospoda predsednika deželnega odbora, da bi me seznanil s sedanjo fazo obravnavanja omenjene-ga državnega zakonskega načrta ter s posegi, ki jih je deželni odbor že opravil, in s tistimi, ki jih namerava opraviti Za čimprejšnjo odobritev zakona, da bi tako u-stregel humanemu in zakonitemu pričakovanju tolikšnega dela prebivalstva dežele.* tiiimiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiimiiiitmiiiiimmimmm Trije mrtvi pri avtomobilski nesreči BOČEN, 24. — Nocoj so na državni cesti Meran—Bočen zgubili življenje trije turisti lz Frankfurta pri avtomobilski nesreči. Nesreča se je dogodila v bližini Bočna. Vozač avtomobila je skušal na ovinku prehiteti tovornjak, pri tem pa je zadel v avtobus, ki je prihajal nasproti. Sunek Je bil zelo močan in avtomobil se Je popolnoma razbil. Vozač ln njegova žena sta bila hudo ranjena ln sta umrla v bolnišnici, sestra vozačeve žpne pa je bila na mestu mrtva. točka sporeda derby. ŠKAMPERLE A-ŠKAMPERLEB 2:0 (15:3, 15:7) Prvo moštvo svetoivanskega prosvetnega društva je gladko odpravilo drugo garnituro, pa čeprav so se odbojkarji B šesterke skušali tu in tam krčevito upirata bolj kvotiranim ln predvsem bolj uigranim klubskim tovarišem. Postavi Škamperle A: Učo Jurkovič, Vojko Mijot, Jože Cej, Edi Plesničar, Franko Drasič, Marino Dovgan, I-van Fischer. Igor Orel, Mario Šušteršič. Škamperle B: Anton Dougan, Fla-vio Posega, Dario Žiberna, Andrej Rudež, Stojan in Duško Udovič, Marjan Spetič. Sodnik: Pavel Morpurgo. BARKOVLJE A-BREG 2:0 (15:6, 15:5) Barkovljanl so bili že pred tekmo favoriti, ker so se sodniku predstavili v popolni postavi. V njihovi šesterkl je cela vrsta igralcev Bora, zaradi česar je tudi igra Barkovljanov temu primerna. Jasno je, da so razpolagali z Bregom kakor so hoteli, vendar je treba tudi priznati, da so Brežani, če jih primerjamo z lanskoletnim nastopom, precej napredovali in so kljub porazu še kar zadovoljili. Manjkala jim je pač uigranost ln izkušenost, kar se pri odbojki še posebno kaznuje. Postavi Barkovlje A: Radovan Fučka, Ra-dojko Starec, Edi Vodopivec, Iztok Furlan, Žarko Uršič, Edi Starc, Borut Spacal. Breg: Sergij Gerli, Silvan Klab-jan, Edvin Žerjal, Stojan Prašelj, Boris Lovrlha, Sergej Glavlna, Voj-tek Lovriha, Aldo Jercog, Boris Pangerc, Rado Sancin. Sodnik: Mario Šušteršič. KRAS-ZARJA 2:0 (15:2, 15:8) Lahko delo za zgoniške Igralce, ki so že na prvenstvih in turnirjih nabrali dovolj izkušenj, da so po mili volji razpolagali z bazoviškimi igralci. Sicer moramo pohvaliti Zarjo, da se je letos predstavila tudi z odbojkarsko šesterko, kljub temu, da je vedela kakšen konec jo čaka. Bazovcl še niso o-svojill tehnike, kar je razumljivo, saj so se šele pred meseci spravili na delo, sestaviti ekipo In začeli z resnim delom. Imajo pa v svojih vrstah nekaj talentiranih 1-gralcev, ki imajo možnost, da se z redno vajo dokopljejo do na predka in do uspehov. Postavi Kras — Morpurgo, Grilanc, Budin, Emili, živec, Wllhelm, Z. ln B. Simoneta, Kralj. Zarja — M. žagar, Boris Grgič, Ladko Komar, Radlvoj Cač, Mitja ln Maks Križmančlč, Marjan Kralj, Rudi Marc. Sodnik — Anton Dougan. ŠKAMPERLE A-BARKOVLJE A 2:1 (12:15, 15:13, 15:8) Ta tekma z Igralci Bora na eni in drugi strani mreže je bila do da- nes daleč najlepša in predvsem tudi zelo razburljiva s potezami, ki so. lahko bi rekli, tudi dosegli višek tehnike. Svetoivančani so se zavedali nevarnosti Barkovljanov ln so se zato tem bolj potrudili. Na smolo so se morali odpovedati poškodovanemu Ediju Plesničarju, kar se je precej poznalo. Barkovljanl pa so hoteli Izrabiti ta handlcap tekmecev In so vložili v tekmo vse svoje sile. Prav zaradi tega je prišlo do zelo ostre borbe, ki Je trajala več kot poldrugo uro. Od Sve-tolvančanov so se vsi dobro obnesli, : najbolj se je. posebno s požrtvovalnostjo, izkazal Jurkič. Zal je med tekmo prišlo do besednih sporov med občinstvom, povečini člani Cankarja in igralci svetoivanskega moštva. Delegat Morpurgo se je moral vmešati ln da bi preprečil nadaljnje Izpade, le z opominom kaznoval gledalce Cankarja ln igralca škamperla Šušteršiča; ki je reagiral. Postavi Škamperle A — Učo Jurkič, Vojko Mijot, Jože Cej, Edi Plesničar, Franko Drašlč, Marino Dovgan, Ivan Fischer, Igor Orel, Mario Šušteršič. Barkovlje A — Radovan Fučka, Radojko Starec, Edi Vodopivec, Istok Furlan, žarko Uršič, Edi Starc, Borut Spacal. Sodnik — Pavletič. CANKAR-KRAS 2:0 (15:6, 15:5) Zadnja tekma večera je bila predvsem zaradi premoči šentjakobske ekipe nezanimiva ln tu pa tam dolgočasna. Cankarjevd, ki se ponašajo z najmočnejšo šesterko, niso pokazali vsega orožja ln so morali nastopiti brez Franka Viteza, ki jih je tokrat vodil z roba Igrišča. O zgonlškl ekipi lahko trdimo le, da se je zelo požrtvovalno upirala boljšim nasprotnikom, ki jih Je večkrat tudi zmedla ln spravila s tira. Postavi Cankar — Sergij, Walter ln Klavdij Veljak, Guido Neubauer, Rudi Škrinjar, Stojan Bolčina, Jožko Mo-rell. Kras — Morpurgo, Grilanc, Budin, Emili, živec, Wilhelm, Z. in B. Simoneta, Kralj. Sodnik — Jurkič. Vera Caslavska in CSSR sta osvojili svetovni naslov v ženski telovadbi. 24-letna Čehinja je tudi danes navdušila občinstvo in je še povečala prednost do njene najnevarnejše tekmice Rusinje Kučin-skaje. Ob zaključku tekmovanj so razglasili Sovjetsko zvezo za naj boljšo žensko ekipo, vendar je kasneje razsodišče vneslo nekatere popravke, s katerimi si je CSSR nabrala največ točk. Prvotno je bilo javljeno, da si je CSSR nabrala 382,224 točke, kasneje pa se je ta številka povečala na 383,625, zaradi česar je češka ženska ekipa, ki je bila leta 1962 druga, leta •iiiiiiiimifiiiiiiniiimiii!iiiiiiiiiiiiiiniiiiiii||l|||||,|||||||||||„|,|,lnil|l|||i„„llimill|l|||m|||||||||||m||||m| ATLETIKA PRVI DAN DVOBOJA Romunski reprezentanci pred italijanskima BUKAREŠTA, 24. — Po prvem dnevu atletskega dvoboja moških in ženskih reprezentanc Romunije in Italije so domačini v vodstvu s 84:76. V moški konkurenci vodi Romunija 53:52, v ženski prav tako Romunija 31:24. Izidi današnjih te- 1964 pa za 38 tisočink točke prva, tudi letos osvojila prvo mesto. V D skupini je Jugoslavija, ki si je nabrala 175,528 točke, zasedla drugo mesto za švedsko. URADNI LESTVICI POSAMEZNICE kem so naslednji: ŽENSKE 100 m — Vettorazzo (I) 12” Go-vonl (I) 12”2, Petruscu (R) 12”3, Nourescu (R) 12”4. 800m — Pigni (I) 2’10"5, Sila! (R) 2T1”3, Gabor (R) 2’14’T, To-rello (I) 2’16”. Višina — Stoenescu (R) l,66m, Popescu (R) 1,60, Giamperlati (I) 1,60, Giardi (I) 1,55. Daljina — Viscopeacu (R) 6,26 m, Vintllla (R) 6,18, Vettorazzo (I) iimimiiiiiiimiimiiiiitiiimiiiiiniiiiiiimiiiuiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii NOGOMET DANES NOVARA - MODENA Riduccia PIŠA - SAVONA Possagno POTENZA - PADOVA Di Tonno REGGIANA - SAMPDORIA Sbardella VARESE - CATANIA Francescon VERONA - PALERMO Canova (2. KOLO) BOLOGNA -FOGGIA INCEDIT De Robbio BRESCIA - FIORENTINA Angonese CAGLIARI - MILAN IiO Bello INTER - L. VICENZA D’Agostini JUVENTUS - LECCO Varazzani LAZIO - TORINO De Marchi MANTOVA - ROMA Piantoni NAPOLI - SPAL Gonella VENEZIA - ATALANTA Vitullo B (3. KOLO) ALESSANDRIA - CATANZARO Ghirardello AREZZO - LIVORNO Pieroni GENOA - SALERNITANA Orlando MESSINA - REGGINA Vacchini A SKUPINA c: ms. (1. KOLO) CRDA - TRIESTINA Trinchieri BIELLESE - PIACENZA Ferrari COMO MARZOTTO Pignatti CREMONESE - TREVISO Accomazzo ENTELLA - LEGNANO Sgherrl PRO PATRIA - RAPALLO Rostagno SOLBIATESE - MESTRINA Bianchl TREVIGLIESE - MONZA Sammicheli UDINESE - VERBANIA Mascali 5,67, Pasculi (I) 5,39. Krogla — Salagean (R) 15,58 m, Rlcci (I) 14,21, Gurau (R) 14,12, Forcellini (I) 13,45. MOŠKI 100 m — Giani (I) 10”9, Preatonl (I) 10”9, Zamflrescu (R) 11”, Sara can (R) 11”1. 1500 m — Arese (I) 3’49”9, Finelli (I) 3’50”2, Barabas (R) 3’50”9, Scei-ble (R) 3’53”2. 10.000 m — Ambu (I) 29’41”6, Mu-stata (R) 29’41”8, De Palma (I) 29’ ln 45”6, Lupu (R) 31’06”4. 400 m ovire — Jurea (R) 52”2, Bello (I) 53”2, Ratoi (R) 53"3, Sca-tena (I) 55”5. 3000 m zapreke — Vamos (R) 8’ ln 46”8, Pizzi (I) 9’01”2, Caramlhai (R) 9’04”4, Begnis (I) 9'08”. štafeta 4xl00m — Italija (Simon-celli, Preatoni, Giani Berruti 40” 1, Romunija 4I”5. Palica — Cristescu (R) 4,50 m, Pistalu (R) 4,50, Righi (I) 4,40, Dio-nisi (I) 4,40. Troskok — Ciochina (R) 16,04 m, Gatti (I) 15,35, Viscopoleanu (R) 15,35, Vecchlone (I) 14,81. Disk — Naghi (R) 57 m (novi romunski rekord), Simeon (I) 54,84, Asta (I) 53,20, Salagean (R) 51,94. Kopje — Pepescu (R) 75,62 m, Radman (I) 74,02, Rodeghiero (I) 70,08, Socal (R) 69,22. KOLESARSTVO PADOVA, 24. — Michele DancelU je danes zmagal na dirki po Venetu, ki je bila na 262 km dolgi progi. Dancelli je prispel do cilja na čelu štirih kolesarjev, od katerih pa je bil najhitrejši. Vrstni red na cilju je naslednji: 1. Michele Dancelli (Molteni), 7 ur 02’, s povprečno hitrostjo 37,251 km Vlcentini (Legnano) Passuello (Legnano) Bodrero (Legnano) Mealli (Bianchi) z zaost. 1’ Zilioli (Šanson) Basso (Malnetti) Balmamlon (Šanson) Poggiali (Bianchi) De Rosso (Molteni) 2’50” 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 1. Vera Ceslavska (CSSR) 78.298 2. Kučinskaja (SZ) 78,097 3. Ikeda (Japonska) 76,997 4. Zuchold (Vzh. Nemč.) 76,596 5. Sedlačkova (CSSR) 76,465 6. Petrik (SZ) 76,366 7. Krajčirova (CSSR) 76,332 8. Kubičkova (CSSR) 76,232 9. Sibuja (Japonska) 76,165 10. Druginina (SZ) 76,164 EKIPNO 1. Češkoslovaška 383,625 2. Sovjetska zveza 383,587 3. Japonska 380,923 4. Vzhodna Nemčija 377,818 5. Madžarska 373,889 6. Združene ameriške drž. 367,620 7. Francija 366,418 8. Bolgarija 366,355 9. švedska 363,901 10. Zahodna Nemčija 363,852 VATERPOLO Sinoči je italijanska mladinska reprezentanca premagala v vaterpolu moštvo Zahodne Nemčije 4:3 (1:1, 1:1, 2:1, 0:0). Tekma je bila v bazenu «Bruno Bianchi« v našem mestu. Obe mladinski reprezentanci sta si bili precej izenačeni. Italijani so celo zgrešili kazenski strel, Nemci pa so bili, posebno v zaključnem delu igre, ko so bili zelo živahni, zelo blizu izenačenja. MMAm Včerajšnja regata jadrnic razreda Snipe za «Pokal Barbanera« se je zaključila z zmago tržiške jadrnice Hazel II. Na drugo mesto se je uvrstila Italijanska posadka Donatelle II., na tretjem pa jugoslovanska jadrnica Gama. V splošni lestvici vodi Hazel II. (Morin -Michel) pred Gamo (Babič-Ružid). PLAVANJE wmmm ... , < RIM, 24. — Plavalka Lazia Daniela Beneck je danes izboljšala z 19’30”89 italijanski rekord na 1500 m prosto. Prejšnji rekord 20’18”6 je od 11. maja 1964. leta pripadal Elisabetti Noventi. Danes se poročita zaslužna odbornika športnega društva Breg Mario Centažzo z Livijo Koničevo in Dušan Pangerc z Dunjico Gromovo. Vodstvo Brega vošči obema novoporočeni-ma paroma obilo sreče v novem življenju. Voščilom se pridružuje športna redakcija Primorskega dnevnika. NEDELJA, 25. SEPTEMBRA Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 S pravljico okrog sveta: «Ki-manuezejev sin«; 11.50 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Mozaik melodij; 15.30 Ivan Pregelj: «Tolminci» — «Plat zvona«; 16.00 Ljudski plesi; 16.30 Revija orkestrov; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 Čajkovski: Simfonija št. 4; 18.45 Motivi za vedro razpoloženje; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Italijanske počitnice; 20.00 šport; 20.30 Zborovske skladbe E. Adamiča; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Milko Kelemen: Sonata za oboo in klavir; 22.25 Ansambel «The Let-termen«; 22.45 Antologija jazza. 9.30 Kmetijska oddaja; 11.15 Tržaški motivi; 12.15 «Settegiorni šport«. Koper 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15, 22.30 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Zabavni zvoki; 9.30 Trgatev v Brdih; 9.45 Vesela harmonika; 10.00 Prenos RL; 10.30 Klarinetist A. Bilk; 10.45 Glasbeni zmenek; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Ansambel Pizzigoni; 11.30 Današnji pevci; 11.50 in 13.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.40 Godba na pihala; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.35 Plesna glasba. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 9.15 Nabožna oddaja; 10.15 Strani iz albuma; 10.45 Koncert na trgu; 11.30 Sama glasba; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Pisana glasba; 14.30 Nedeljski orkestri; 15.15 Ital. plošče; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Simf. koncert; 18.15 Glasba za mladino; 19.15 športna nedelja, rezultati in kronike; 20.25 Program «Zemlja 70»; 21.00 Pianist Bruno Aprea; 22.00 Ples. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 18.30, 19.30, 21.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.45 Oddaja za šolstvo; 9.35 in 10.35 Veliki variete; 11.00 Zbori z vsega sveta; 12.00 športna prognoza; 12.15 Plošče tedna; 13.45 Glas-beno-govorni spored; 14.00 Orkester Marenza; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Oddajali smo; 16.15 Klakson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Glasba po željah; 21.00 Veliki oMteštW lahke glasbe; 21.40 Šport; 21.50 Glasbeno-govorni spored; 22.20 Glasba v večeru. letno sestrico ter z dedom in staro mamo, se je lani oktobra nenadoma spremenil. Od živahnega dečka je postal zelo zamišljen in mrk. Sprememba se mu je videla v očeh in na obrazu. Mati je dečka zaskrbljeno o-pazovala in si mislila: »No, saj je prišel v leta, ko se otroci spreminjajo v zrele mladeniče. Tudi za solo se deček zanima, v prostih dnevnih urah pa mora delati še na polju,* je premišljevala mati in se s tem tolažila, misleč: «Bo že minilo*. Minevali so dnevi in deček se je polagoma oddaljil od vseh domačih, od matere, očeta, sestrice in ostalih v hiši. Z nobenim ni hotel govoriti, in tudi s prijatelji ni več zahajal. V hiši nihče ni razumel, kaj se z dečkom dogaja. Nenadoma se je neko noč mati prebudila in slišala na dvorišču sumljivo ropotanje. Ko je pogledala skozi okno je videia grozoten prizor: Domenico je stal sredi dvorišča pod luninim svitom. Oči je imel poine groze, obraz pa mrliško bled. Premikal je počasi ustnice, toda iz njia ni bilo slišati nobenega glasu. Prestrašena mati je po dolgem premoru le utegnila vzklikniti: «Kaj pa ti je?» Deček se je s trudom otresel iz omamljenosti. se obrnil proti materi, jo pogledal, kot da bi je ne poznal, m s popolnoma tujim glasom odgovoril: »Vrnili so se. Pretepli so me. Me sovražijo, hočejo da um- rem!* Ko se mu je mati približala, je ugotovila, da je imel o-trok po telesu praske in pod-pludbe. Kdo je bil? Ga je vprašala. Deček je odgovoril: Prišla je pošast: mačka, velika mačka, z grozotnim pogledom, in siva je bila, veš mama, toda ni mijavkala, kot mijavkajo mačke: iz njenega gobca so prihajali čudni glasovi. Ne vem zakaj, toda ji moram slediti. Ko pa grem za njo, me nekdo v temi napade. Bojim se! Zelo se bojim, mama!* Ženska je otroka stisnila k sebi in čutila, kako njegovo telo drhti. Imel je vročino, hudo vročino. Od tedaj dalje so Domenica vsako noč preganjali «duhovi». Zjutraj, ko so hišni vstali, so našli v spodnjih prostorih vse razmetano. Bilo je, kot da bi nekdo hotel vse uničiti. Čez nekoliko časa je deček povedal materi, da ga hočejo »duhovi* umoriti. Dejal je, da leti nanj veliko kamenje. Okrog hiše pa da se ponoči grmovje nenadno vname in osvetljuje borne zidove kmečke hiše. Strahoviti kriki pa so v temni noči prebujali bližnje ljudi. Deček '.c trdil, da ga »velika mačka* vedno bolj pogostoma obiskuje. Ljudje so na račun dečka začeli zbijati šale, nekateri pa so v strahu govorili o duhovih. V kratkem času je postala Domeni-cova hiša kraj romanja časnikarjev in najrazličnejših vedeževalcev in jasnovidcev. Tudi karabinjerji so imeli polne roke dela, da bi odganjali množico radovednežev: ljudje pa so hoteli videti, kako gori grmovje okrog hiše: videti so hoteli »veliko si. vo mačko*, kako pada kamenje z n n Možnosti preseljevanja živih bitij z ene na drugo galaksijo? Preseljevanje živih bitij iz ene na drugo galaksijo je možen brez nobenega posebnega napora, brez vesoljskih ladij z izredno veliko brzino. To je izjavil znani sovjetski astronom prof. Boris Voronco v-Vel j aminov, v članku, ki je bil objavljen v zadnji številki sovjetske revije za astronomiko. Že pred desetimi leti je sovjetski znanstvenik izrazil mnenje, da nekatere zvezde iz naše in drugih galaksij, ki se premikajo z brzino nekaj sto kilometrov na sekundo, lahko letijo izven svoje galaksije in se «preselijo» v drugo galaksijo. To mnenje, je bilo potrjeno leta 1957, ko so odkrili pri-seljevalne galaksije. Med zvezdami, ki se selijo, poudarja znanstvenik, je lahko kakšen začasni planet kakega sončnega sistema. Zaradi tega se lahko različne vesoljske ci\ ‘ za-cilje posameznih galaksij srečajo med seboj. Možnost teh primerov, pravi Voroncov, je zelo zanimiva in privlačna in doslej še ni prišla na misel nobenemu pisatelju knjig znanstvene fantastike. l^stvet neba in vse, kar je deček pripovedoval, da ga v nočnih urah preganja in trpinči. Toda nihče ni videl ničesar, le deček je vztrajal, da ga hočejo »duhovi umoriti*. Končno se je oče odločil, da ga odpelje k znancem v bližnjo vas, kjer pa so ga bolj zasmehovali pot pomilovali. Minevali so tedni in meseci in Domenico je postajal vedno bolj molčeč in zaprt vase. Mali Domenico leži sedaj na vaškem pokopališču. Nihče ne zna in ne bo nikoli znal povedati kaj pravzaprav ga je preganjalo. Do lanskega oktobra je bil kot vsi drugi dečki. Nahajal jr- v šolo, pridno se učil, deial na polju, se igral in šalil, kot vsi otroci. Koncem avgusta letos se je odpravil v kino s štirimi prijatelji. V kino je zahajal poredkoma, toda njegov sovrstnik Pierlui-gi je tisti večer vztrajal, naj gre z njim. Potem pa mu je še dejal, da se bodo nekoliko poveselili, saj bodo šli po predstavi na njegov dom. In tako so se dečki po predstavi odpravili na dom Pierluigija. V hiši so bili sami, ker so starši nekam odšli za nekaj ur. Po kratkem zbijanju šal in podobno je «mali hišni gospodar* prinesel iz kleti nekaj steklenic «boljšega» belega /in* in steklenico žganja. Domenico najprej ni hotel piti, vsaj tako so povedali njegovi prijatelji. Toda v družbi se ve, se je težko odreči željam prijateljev, in Domenico je začel piti. Pozneje, ko so se dečki '•azšli, je tudi Domenico ubral pot proti domu. Po poti so mu kolena klecala pod težo alkohola, in postajalo mu je vedno bolj slabo. Z veliko težavo je prišel domov. Ko pa je prestopil hišna vrata je zavpil: «Umiram mama, pomagaj mi!» Uboga ženska je našla otroka v kuhinji na tleh nezavestnega. Odpeljali so ga v bolnišnico v Chivasso, kjer so mu zdravniki hoteli pomagati. Inhalacije kisika in vsa ostala zdravniška nega ni več pomagala. Drugi dan je deček, ki ga je preganjata »velika siva mačka*, ki so ga »duhovi* hoteli umoriti, ki je nanj »z neka padalo veliko kamenje*, preživljal svoje zadnje ure. Mati, ki je ves čas v bolnišnici sedela ob otrokovi postelji, je ob zadnjem vzdihljaju Domenica pomislila na lanski oktober, na njegove besede in pripovedovanja o »zlih duhovih*, ki ga hočejo umoriti. V *r >- m'', r * ,v.š' * ' +* Joža Horvat, ki ga poznamo po njegovih spisih, a tudi s predavanja, ki ga je imel v Slovenskem klubu, je pred nekaj meseci odplul na svoji jadrnici Besi okoli sveta. Na tem potovanju se je sredi junija ustavil tudi v mestu Papeete, prestolnici Tahitija. Tahiti je najpomembnejši o-tok sredi Tihega oceana, ki spada v skupino Družbenih otokov in so mu Francozi nadeli zaradi njegove lepote i-me «Biser vzhoda«. Tahiti je vsekakor znan kot naj lepši o-tok Južnega morja. Njegova lepota je divja. Značilne so globoke doline, visoke stene gora, ki strmo padajo k morju. Hribi so bujno poraščeni in skoro neprehodni Na Tahitiju živi kakih 30 tisoč ljudi, a od tega jih prebiva polovica v njegovem glavnem mestu Papeete. Ko se je jadrnica Besa pripravljala na odhod s Tahitija, oz. iz pristanišča Papeete, so se prihajali poslavljat od Horvata in njegovih tovarišev številni znanci, ki so jih med postankom srečali v tem pristanišču. A med prvimi, ki so prišli, sta bila Slovenca, brata Ciril in Zdenko Sfiligoj. Ta dva sta bila rojena v Prekmurju. Imela sta komaj dve leti, ko so se njuni starši leta 1937 preselili iz Jugoslavije v Francijo. Pred osmimi leti pa sta Ciril in Zdenko prišla na Tahiti, medtem ko so njuni starši ostali v Franciji. Slovenska brata sta zvedela od svojih znancev, da je prišla v pristanišče neka jugoslovanska jahta, zato sta nemudoma prihitela tja, da bi jo videla. Ciril in Zdenko še sedaj znata , govoriti slovensko, čeprav jima; ne gre prav gladko. Joža Horvat piše, da so z obema slovenskima bratoma preživeli nekaj prav lepih ur v tem oddaljenem kraju. Kot vsi drugi, sta se tudi Ciril in Zdenko vpisala v spominsko knjigo Bese. Ciril Sfiligoj je napisal tole: «Jaz sem Jugoslovan, ki je izgubil domovino. Toda, ko sem videl Beso, se mi je zdelo, kot bi u-gledal sonce, ki je obsijalo moje žalostno srce. Moja žena, ki je Tahitij-ka, in jaz, bova ohranila najlepše spomine na ta mali delček Jugoslavije, ki kroži okoli Žemlje. > zvijajoč obroč prijateljstva.« To je napisal Ciril v francoščini, zatem pa je nadaljeval v slovenščini: «Mi je sram pisati francosko, pač pa želim iz celega srca videti Beso en dan v Jugoslaviji. Srečno pot, Besa!« še mnogi drugi so vpisali svoje misli in svoja čustva v spominsko knjigo Bese, pohvalili so lepo ladjo, ji želeli srečno pot, toda tako tople in ganljive besede bo težko še _____ kdo napisal. ..........................................................................................................................................................................,,,,, Kratke zanimivosti Amerikanci bodo v začetku prihodnjega leta izstrelili u-meten satelit iz serije «Nim-bus» in ga postavili na tir okoli Zemlje, ki bo imel svojevrstno nalogo: zasledovati slone v Keniji. Preden bodo izstrelili satelit bodo slonom privezali male! oddajne aparate, tako da bo njihove znake lahko sprejemal satelit in jih nato oddajal sprejemni postaji v Ameriki. Znanstve- A R G 0 N A V T 1 niki menijo, da če bo ta poskus uspel, bodo v prihodnosti na ta način proučevali običaje preseljevanja raznih Živalskih vrst in še posebno tistih, ki izumirajo. V vasi Voejkovo pri Leningradu so spravili v pogon avtomatsko postajo, ki bo nadzorovala in merila vse metereološke pojave od 8 do 24-krat dnevno, na osnovi že določenega programa, ne da bi se je človek dotikal. Izmerila bo temperaturo zraka1, zračni pritisk, hitrost in smeri vetrov, minimalno višino oblakov, vidljivost, temperaturo zemlje v različnih globinah itd. «Možgane» avtomatske postaje sestavlja tran-sistorski aparat, ki vodi delovanje posameznih naprav nameščenih v desetkilometrskem pasu, sprejema od njih podatke, jih u-rejuje in nato oddaja v osrednje zbirno središče. Vojak Giovanni Cerino iz Neaplja se je po kratkem dopustu vrnil v vojašnico skupno z ženo in 7-letno hčerko, ter zahteval, naj ga predčasno odpustijo iz vojske. Svojim nadrejenim je Cerino dejal «če jaz ne delam, kako bom, hranil ženo in hčerko?» Vojaške oblasti so se takoj začele zanimati za predčasni odpust prizadevnega družinskega očeta, hkrati pa so odposlale v Neapelj ženo in hčerko. Angleški pastor Malcolm Moss je predlagal nov način zdravljenja proti nemirnemu življenju v sedanjem sodobnem svetu, in sicer: Kupite si eno ali več želv in imejte jih pri sebi. Ko imate napete živce je dovolj, da o-pazujete te živalice. Takoj se boste zavedali, da jemljejo življenje takšno kot je. Ta način lahko koristi vsakomur, tudi političnim možem in generalom. Nisem še nikoli slišal, da bi želve napadle kogar koli*. •*» Francoska zakonca Saint-Briac sta dosegla svojevrsten rekord. Nedavno sta se vrnila v rodno mesto Cannes po sedmih letih poročnega potovanja. Novembra 1959 leta sta se poročila in odpotovala o-krog sveta na mali jadrnici. Ob povratku sta izjavila, da sta se vrnila, ker je pretila nevarnost, da se njuno malo plavajoče stanovanje potopi. KRIŽANKA 2 3 4 5 6 7 8 9 . 10 n 12 13 ■< 15 lJ— m 17 m 18 «1 21 'n ~ — 23 1 24 \ J 25 26 27 28 m. 29 □ 3o 1 31 r 32 p r 34 1 35 36 3 Z ■ s- gBpHj 39 40 S 42 P 43 44 45 40 9 47 m 49 50 51 52 — 53 | Z VODORAVNO: 1. zgodbe, štorije, 8. naročilo, plačanje naprej, 14. starogrški državnik, ki je bil znan po svoji pravičnosti, 15. u-stroj, organizacija, 16. spust z gore, 17. slovenska operna pevka (Ondina), 18. kemični znak za radij, 19. libijski orjak, ki ga je premagal Heraktes, 20. klarinetu podobno glasbilo, 21. nekdanji kraljevi namestnik na Hrvat-skem, 22. avtomobilska oznaka Trsta, 23. glavno mesto francoskega departmaja Lot-et-Garonne, 24. maščoba, 25. država v Južni Ameriki, 29. obcestne struge, 30. gorat otok na jugozahodu škotske, 31. telesna straža, 32. svetla zvezda v ozvezdju Orla, 33. hazardna igra s kartami, razširjena po azijskih pristaniščih, 34. plamen, zubelj, 35. bivši kubanski diktator, ki je zbežal pred revolucijo, 37. glasbeni znak, 38. grofija v južni Angliji, 39. začetnici slovenskega humorističnega pisatelja («Ata 2užamaža»), 41. žensko ime, 42. lovna naprava južnoameriških gavčev, 43. poemi, 46. osebni zaimek, 47. gorstvo na evropsko-azijski meji, 48. po Homerjevem izročilu mračno brezno, kamor je Zevs vrgel Titane, 49. znameniti starogrški pisatelj tragedij, 51. orkan v ameriškem primorju, 52. osamljenost, 53. kopališče pri Kopru. NAVPIČNO: 1. tropski veter, 2. pokrajina in mesto istega imena v severozahodni Španiji, 3. igra s kartami (whist), 4. ena naj-starejšdh italijanskih plemiških rodbin, 5. naša oznaka za «stop», 6. značilen predstavnik vrste, 7. kratica države Idaho v ZDA, 8. angleški fizik, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1922 (Francis William, 1877-1945), 9. grška črka, 10. žulelka s struoenim želom, 11. začetnici jugoslovanskega izumitelja, ki je; deloval v ZDA, 12. tovarna alkoholnih pijač v Zadru, 13. glasilo italijanske socialistične stranke, 17. Avar, 20. del njive, 21. popularna francoska filmska igralka (Brigitte), 23. četrti mesec židovskega koledarja, 24. mesto v turški pokrajini Anato-lij , 26. stranica v pravokotnem trikotniku, 27. poljska ptica, 28. aleksandrijski verski reformator iz 4. stoletja, začetnik arianizma, 29. slovenski slikar — naivec, 31. kratica evropske trgovinske organizacije, katere član je tudi Jugoslavija, 32. smrtni boj, umiranje, 33. medena rosa ha listju, 34. starogrški kipar, prvak egin-ske šole, 35. ameriški izumitelj telefona, 36. oborožena sila države, 38. majhen avstralski medved, 40. starogrški kioar, Fidijin sodobnik, 42. pripadnik starodavnega evropskega naroda, 43. mestni nasad, 44. žensko ime, 45. prileten, 47. del obraza, 48. glas, zvok, 50. kemični znak za samarij, 51. kazalni zaimek. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. oktober - smaragd, 2. blokada . Eleanor, 3. rana - Vardar . obe, 4. Ada - rabelj - Arat, 5. za - Moreno . Stana, 6. sold - t - otok, 7. triko -anatom - F(rans) H(als), 8. rima-kritik - ali, 9. Ole - parket -Krum, 10. skodela . nikotin, 11. Tenedos - estrada. Veljaven od 25. septembra do 1. okrobra OVEN (od 21. 3. do / iv\ 4,> Ta teden bo-I ) ste premostili neka j manjša nasprotja. N. 7 J Premagati boste mo- N—S rali neke ovire, ki pa si jih dejansko postavljate sami. Ne vračajte se vedno k istim argumentom. Potrebni ste razumevanja in ljubezni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Te dni boste ;elo očarljivi in po-/sod boste imeli u-speh. Ne bodite zaskrbljeni, če nastane napetost z osebo, ki vam je pri srcu. Šlo bo le za začasno ljubosumnost in nesporazumi se bodo kaj kmalu pojasnili. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V odnosih z ljubljeno osebo u-tegne nastati še ta teden negotovost. Premagati boste morali slabo voljo. Bodite v tesnih stikih s prijatelji in znanci: povabite jih na svoj dom ali sprejmite njihova vabila. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Doživeli boste ropolno razumevanje v srčnih odnosih. Seveda boste morali biti tudi vi bolj ekspanzivni. V nekem svojem prijatelju boste odkrili last-_ nosti, o katerih se vam ni niti sanjalo. Uspeh na delu. /—-v. LEV (od 23. 7. do \ 22. 8.) Za zaljub-I JjcLgjg ) ijence bo ta teden j zelo srečen, splošno V J boste lahko raču- v----nali z razumevanjem ljubljene osebe. Ta teden boste tudi spoznali ndve osebe. Uresničili boste neke nove načrte, ki so za vas zdlo pomembni. X \ DEVICA (od 23. 8. f A do 22. 9.) Nastali bo-[ ) do nesporazumi in J tudi nezaupanje ni \ * ’/ izključeno Preveč ^ ste namreč jezljivi in zamerljivi in to ne vpliva dobro na vaše odnose z ljubljeno osebo. V družabnih odnosih vas čakajo nova poznanstva. TEHTNICA (od 23. 'I. do 23. 10.) Posve-‘ajte več pozornosti isebam, ki so vam pri srcu. Z ljubljeno osebo boste lahko uresničili neki načrt, ali pa šli na zelo zanimivo in prijetno potovanje. V družinah bo nastala manjša napetost, zato pozabite na preteklost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Za zaljubljence postaja položaj nekam zapleten. Zato bodo morali sprejeti nagle odločitve. Osebe, ki so še same, bodo lahko našle ugodno priliko. Držite se starih prijateljstev in ne izogibajte se družbi. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Razna na-'protja v ljubezni aodo odvisna od vaše zamerljivosti. Ce vam nekatere osebe gredo na živce, se jih za sedaj izognite, tudi če jih imate radi. Na ta način boste dosegli notranje ravnovesje. Do prijateljev bodite bolj pozorni. S X KOZOROG (od f k \ 12- do 20. 1.) Ted I ne P0Jde mimo bi \n manjših skrbi, to \_ y tudi veselje ni ključeno. Prav dm, ko bodo nastali man spori, morate kazati razume' nje do ljubljene osebe, Sesti ki v družbi vam bodo orno; čili nova poznanstva. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Čustveno boste preživeli srečen teden; če boste pravilno izbrali. Pojdite v družbo, bodite podjetni, priredite doma r 'in o zabavo. Lahko boste navezali tudi nove prijateljske stike in poglobili poznanstva. RIBI (od 20. 2 d" 20. 3.) Teden je primeren za izlete, za razna razvedrila in za srečanje z osebami, ki so vam še posebno pri srcu. Odnosi z ljubljeno osebo bodo zelo prisrčni in jih boste še bolj poglobili Osebe, ki so še same, bodo srečale «sorodno dušo«. 'V / __________ _____/Ulil Mr so rodile... V Brdih, med trtami in vinogradniki v času želja, upov in naporov Brda, jesen, sonce... vrsta občutkov, združenih okoli vsako leto se ponavljajočega obreda, ki se nanj pripravljajo v Brdih skozi vse leto. Trgatev! Koliko želja, koliko upov, koliko naporov in koliko skrbi zaobsega ta obred, ki si je podredil ljudi in cele skupnosti. Nekoč je bila trgatev v Brdih opravilo ljudi brez zemlje, ki so delali za «gospoda.» Dandanes so se stvari nekoliko spremenile, toda ne povsem. Večidel vinogradnikov trga svoje grozdje, ga stiska in pripravlja iz njega svoje vino, zakaj ti kmetje so «svojci», mimo njih pa jih je še vedno nekaj, ki trgajo tuje grozdje, pripravljajo iz njega vino za tuje ljudi. Prejemajo polovico pridelka, toda njihov trud s tem ni niti od daleč poplačan. Takšnile mešani občutki so motili praznično razpoloženje iz leta se v leto ponavljajočega obreda v Brdih, ko sem prejšnji dan pogledal v nekaj vinogradov, kjer so trgali zrele grozde tokaja, ter prisostvoval stiskanju obranega grozdja v veliki kleti nekje pod vrhom števerjana. Na eni strani svojci, na drugi strani koloni in spolovinarji, po poli svojci. Posledice zgodovinskega razvoja, ostanki fevdalizma! In še prej kot to dokaz pomanjkljive zakonodaje, ki dovoljuje odnose, že zdavnaj preživele v mentaliteti našeh ljudi. Kadar se Brda kopajo v soncu ter se vedno nasmejane Bri-ke veselo sučejo okoli trt, takrat ni časa za razmišljanja takšne vrste. Vsakogar prevzame obred trgatve; med brajdami odmeva vesela pesem mladih in starih, moških in žensk, pa še lajež kakšnega ščeneta, kj ga prihod neznanca zbudi iz sna. Grozd za grozdom pada v brento, roma v sode na vozu in ondod v kleti, v stiskalnice, iz katerih se posedi mošt, sladka kapljica, od katere kletar pričakuje, da se bo spremenila v žlahtno vince, poslej pa v zlate denarce. Obred, dolg obred, ki traja tedne in mesece in za katerega je sposoben samo tisti, ki je dojel vse tajnosti boga Bakha. Pil sem sladki mošt, ki je komaj pricurljal iz stiskalnice, ter se pogovarjal z vinogradniki, ki so sredi trgatve. Na Oslavju sem zmotil pri delu gospodarja pri Karlotovih. «Tokaj smo poprali, ker je najbolj občutljiv — je dejal. Megla in veter sta ga prejšnji teden hudo zdelala; grozdje je začelo gniti, precej jagod pa je burja, ki v našem kraju posebno hudo piha, zmetala na tla. Kar se nas tiče, lahko rečem, da je pridelek po količini približno enak lanskemu, le sladkorja je več. Izmerili smo ga med 18 in 22 stopinjami. Tisti, ki so trgali že pred tednom dni, so ga imeli približno po 17.» Trije mladi fantiči, od katerih je eden šele pred dnevi prejel županovo potrdilo o cepljenju — vpisal se bo namreč v prvi razred osnovne šole — so se zadovoljni sukali okoli o-četa. Ob cesti so temni grozdi merlota istopali iz zelenja trt ter sinjine neka; čakajo na urne roke, medtem pa zorijo ter si nabirajo sladkorja! Lepo vreme, kakršno je bilo ves ta teden, bi močno povečalo količino sladkorja, če bi bilo grozdje zdravo, toda kakor vsako leto, ali skoraj vsako leto, je prišla tudi letos ravno ob najbolj nepravem času nesrečna deževna doba in povrhu še veter. Tudi v števerjanu, v kleti posestva Tacco, so se pritoževali nad vremenom. «Veter je ob-tolkel grozde, da so postali rjavi. Iz jagod se je scedil sok, lupina so se posušila, da imamo tropin iznad običajne količine 0 Najboljše kmetijske stroje vam nudi po ugodnih cenah Kmetijska zadruga v Trstu (Ul. Foscolo 1). — je dodal kmetovalec pri stroju. «In še megla nam ga je ož-gala», je pristavil drugi ob črpalki, s katero je pretakal mošt. ((Potrgali smo predvsem žlahtne vrste grozdja kot na primer tokaj, pinot, malvazijo. Le-te so najbolj občutljive in jih moramo najprej pospraviti. Z na- vadnim lahko počakamo, odpornejše je. Povečini ga je letos manj od lanskega leta, gradacija pa je boljša; suče se med 19 in 24, ((Takole so mi povedali ter pokazali pot ki vodi v vinograd okoli zapuščene graščinske cerkvice, v kateri sameva pozabljen od vseh (vsaj pred leti je bilo tako) grb nekdanjih gospodarjev, nekoč simbol moči in slave, danes dokaz minljivosti na tem svetu. Po njej sem prišel najprej do «glor-jeta», iz kamna zidane ploščadi, s katere se spuščajo zaraščene stopnice. Od tamkaj se je svoje čase gospodar oziral po okoliških gričih, kjer so valpti vihteli biče... Za mojim hrbtom je skupina mož in žena ter fantov hitela obirati še zadnje trte v dolgi brajdi, kjer je močno sonce po-večavalo rumenino grozdja in odmirajočega listja. Napolnili so skoraj vse čebre na vozu; obletavali so ga roji čebel in os, ki se niso zmenile za nikogar, tako so bile požrešne. Velik vol je spokojno prežvekoval, ležeč v češnjevi senci; kmalu je bila vrsta na njem,, da opravi tudi on svoje. Brda so lepa, nedosegljivo lepa, dvakrat v letu; spomladi in jeseni, v času cvetenja in v času zorenja, da, v času trgatve. G. V. Obvestilo konzorcija Konzorcij razlaščencev in o škodovancev zaradi gradnje naftovoda opozar'- vse člane, po katerih zemljiščih teče cevovod in so jim m-'d deli za kop kanala in postavitev cevi napravili škodo todi izven pasu, širokem 25 m, ki je bil določen v pogodbi, ki so jo z družbo za naftovod podpisali in se dogovorili za odškodnino, da je treba morebitno novo škodo čimprei prijaviti. Za to naj se zglasijo na tajništvu Konzorcija s popiom škode in parcelnimi številkami. OB TRGATVI NA TRŽAŠKEM Poti, poti... Največ pritožb na račun tržaške občine Tudi na Tržaškem je zdaj v polnem teku trgatev. Nekateri kmetje so začeli trgati že pred dnevi, ker so jim fazani in ptiči napadli grozdje, škoda je tako dvojna, in sicer zaradi prezgodnje trgatve in zaradi fazanov. Vinogradniki imajo zdaj polne roke dela; marsikje pa je delo otežkočeno zaradi slabih poti. Največje pritožbe gredo na račun tržaške občine. Pritožujejo se vinogradniki s Proseka, s Kontovela, iz Križa itd. Zdaj je že prepozno, ker smo že sredi trgatve, toda nova občinska uprava bo morala poskrbeti tudi za nujna popravila poti, ki peljejo v vinograde, sicer bo nad obalo še več zapuščenih vinogradov. NABREŽINA Mislili smo, da bo v našem dnevniku, od nekod kakšno poročilo o dogodku, ki nas je razburil. Je sicer že stara zadeva, a vedno vredna, da izve o njej tudi širša javnost. V teku enega meseca smo imeli kar dva vloma — v sredini vasi. kakih par streljajev od postaje organov javnega reda. Prva je bila na vrsti manufakturna trgovina Kozmina, druga kavarna. V obeh primerih so uzmoviči nemoteno opravili svoj nočni posel, čeprav so si morali napraviti pri vlomih vhod pri rolejih. Posebno je vaščane presenetila drznost vlomilcev pri vlomu v kavarno, ki je tako izpostavljena — med pokrajinsko cesto in trgom — in zato za takšen nočni obisk kaj malo prikladna, če so dolge roke t,o tvegale pomeni, da so bolj računali s srečo kot pa s — smolo. Občani se tej drznosti čudijo, čeprav smo bili nekoč bolj varni podnevi in ponoči ter je bilo le neznatno število čuvajev javne varnosti, so le ti ponoči «rundali* po vaseh. Sodimo, da bi bilo to danes še boli potrebno in tudi laže izvedljivo. Sodimo in upamo, da so vsi slovenski starši storili svojo narodno dolžnost in vpisali svoje otroke v s ovenski vrtec ali šolo. Le tako so jih usmerili na vzgojno Dot, ki odgovarja vzgojnim načelom in jo narekujejo že same vsakdanje izkušnje, če pa le kdo na to pozabil je odveč vsako opravičevanje, ampak naj z «mea culpa* sprejme tudi ustrezno odgovornost. Opozorilo KZ in ZMP glede prispevkov Kmečka zveza in zveza malih posestnikov opozarjata svoje člane, da je deželno odbor-ništvo za kmetijstvo nakazalo fonde za naslednje pobude v korist živinoreje: PRISPEVEK 25% ZA NAKUP MLADIH KRAV SIVORJAVE PASME iz hlevov, ki so priznani kot neokuženi s tbc in brucelozo. Prošnjo je treba vložiti na pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu na kolkovanem papirju za 400 lir s priloženim katastrskim izvlečkom. PRISPEVEK DO 40% ZA GRADNJO AH IZBOLJŠANJE SVINJAKOV Prošnjo je treba vložiti na pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu na kolkovanem papirju za 400 lir s priloženim katastrskim izvlečkom. Po končanih delih in izvršeni kolavdaciji bo priznan prispevek do največ 40% stroškov. PRISPEVEK DO 35% ZA NAKUP RACIONALNE OPREME ZA KOKOŠEREJO Do 30. septembra je treba vložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir na pokrajinskem kmetijskem nadzor-ništvu za nakup napajališč, gnezd, jaslic, itd. Po pregledu bo priznan prispevek do največ 35% stroškov navedenih na fakturah. PRISPEVEK DO 35% ZA ČEBELARSKO OPREMO Do 30. septembra morajo če-pelarji, ki mislijo kupiti racionalno opremo za čebelarstvo (okvirčki, spodrezila, lopatice, maske itd.) ali zamenjati stare panje z racionalnimi tipa ŽNIDERŠIČ - SARTORI, vložiti prošnjo na kolkovanem papirju 400 lir. Po nakupu vo pregled nove opreme in bo priznan prispevek do največ 35% stroškov navedenih na fakturah. Vse potrebne informacije dajeta tajništvi KZ in ZMP v Ul. Geppa 9 ki sta tudi na razpolago za sestavljanje in oddajo prošenj. V NEDELJO, 9. OKTOBRA V RICMANJIH Proslava 70-letnice društva «Slavec» č lani pevskega društva «Slavec» in godbenega odseka ob skupnem izletu leta 29. 5. 1927 Preteklo je dolgih 70 let odkar se je zbrala mala skupina zavednih Ricmanjcev, da ustanovi pevsko društvo. Vse jim je šlo hitro in gladko od rok, le kako naj bi se novo društvo ime. novalo, se niso mogli sporazumeti. Pomagala iim je priroda. Ko so se zvečer ob pozni uri na vasi o tem pričkali, zapoje na bližnjem drevesu najboljši pevec med pticami «slavec». Tako so se sporazumeli in enoglasno odločili, naj se društvo imenuje «Slavec*. Ta «Slavec» je v sedemdesetih letih svojega obstanka zapei marsikatero lepo pesem. Dona 25 let fašističnega te-roria in zatiranja ter vojni dogodki so ga res prisilih da je za daljšo dobo utihnil, toda umrl ni. Vedno nas je spet razveselil s svojim petjem. Veličastno smo počastili 50-let. nico n j o vera obstoja saj je takrat na proslavi sodelovalo kar dvajset društev in sicer: «Slavec» iz Ricmanj «Franjo Marušič* iz Rocola, «Tabor» iz Lokve, «Josip Rota* iz Kolonkov. ca, (•-Slovenec* iž Boršta. «Ivan Cankar* od sv. Jakoba, «Lonjer» iz Lonjerja, «Zmaga» iz Rovt, »Prešeren* iz Boljunca. «Slavko Škamperle* od Sv. Ivana, »Valentin Vodnik« iz Doline ter »Slava* iz Kolonkovca. Prav tako smo se spomnili 60-letnice, to je leta 1956. Ali naj gre njegova 70-letnica kar tako, neopaženo mimo nas? Nikakor ne! sklenili smo, da jo bomo slovesno praznovali in sicer v nedeljo, 9. oktobra. Torej, da počastimo 70-letnico «Slavca» v nedeljo 9. oktobra, vsi v Ricmanje, kjer se boste naužili lepega petja in razveselili ob zvokih godbe z Brega. Vaščan BAZOVICA Zdaj smo na koncu turistične sezone. V želji, da bi spoznati lepote in navade te ali one dežele in da bi se odpočili od napornega letnega dela, ljudje zapuščajo v poletnih meseoih svoje domove. To je danes zelo lahko, ker razpolagajo s svojimi lastnimi prevoznimi sredstvi. Tako tudi mi v Bazovici vidimo dnevno na stotine avtomobilov, ki se llllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllliiillllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,II,IIIIIU,,l,ll,lll,,lllll,|||,llllllllll,lll,||lllll,||ll|llll,lll|||||I||||||||||||||||||||lll||l|| Trgatev in prva kletarska opravila Nekako izza sredine septembra dalje imajo vinski kraji opraviti s trgatvijo. Eni so — kot vsako leto — v tem času nestrpni in to važno opravilo čim-nrei izvršijo, druei so strpni, češ: če nam je za kvalitetno letino, kar vedno radi naglašamo. se nam s trgatvijo, če ni za to utemeljenega razloga, ne sme muditi. čeprav je letošnja kakovost grozdja v splošnem znatno nad lansko, more trgatev kakovost zboljšati zlasti pri sortah, ki so v zorevanju grozdja bolj počasne. Tolažba o «par dni več ali manj je vseeno* ie puhla, dokler kaže toplomer 16 in več stopinj povprečne dnevne toplote, kar je — imerno za večanje sladkorja v grozdju. • Vinogradniki! Vso posodo za tr. gatev in kletarstvo dobite po zmernih cenah pri Kmetijski zadrugi v Trstu (poslovalnica v Ul. Flavia 62). Tudi sama trgatev zasluži vso tanina, a ni tako zagatno trp-skrb in pozornost. Ne da bi o-1' menjali vprašanje čistoče poso- de, ker je to znano vsakemu našemu človeku, je potrebno opozoriti na dejstvo, da so moštu namenjene le zdrave jagode. Zavreči je treba zelene in kisle jara^. ker niso za nobeno uporabo. Naši vinogradniki se vedno bolj poslužujejo pecljanja ali robkanja grozdja da s tem oddvojijo pecljevino od jagod, ker vedo, da pecljevina izloča in iztisne neprijetne snovi. Važna je zadeva kuhanja mošta. še so vinogradniki, ki nagibajo k staremu načinu kuhanja, ko so rustili mošt na tropinah do 8 dni in tako dobili vino trpkega okusa in močne rjave barve. Taka vina niso za sodobnega potrošnika ali za trg. A prav to je treba upoštevati. Zaradi tega «kuhamo* mošt za belo vino le 2 kvečjemu 3 dni nato se mošt odtoči v sode, kjer prevre. To vino ima še precej 1 ko. V novejši dobi pa se napredni vinogradniki poslužujejo še bolj kratkotrajnega kuhanja na tropinah — 6 do 12 ur. Ko se prično dvigati tropine, mošt od- točijo v sode. Prešenine ne me šajo s tem moštom. Takšno vino je bolj polnega okusa, nima trpkosti tanina n je bolj svetlo, se hitro očisti in je pitno zlasti poleti. KMETJE, VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnuc na domačo tvrdko FURLANI EDVARD ustanovljena I9.IK TRST. Ul. Milano 18 TELGF. 35*169 Katera vam nudj po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših Inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo - Julijsko krajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje tei kosilnice «AGRIA» usmerjajo proti Jugoslaviji. Toda kaj se dogaja pri nas? Na križišču ceste, ki pelje iz Trsta, opažamo stalno zaustavljanje avtomobilov, in sicer zato, ker na tem križišču ni dovolj točnih označb, kam vodi katera cesta. Tukaj stojita dve cestni tabli. Na eni piše PESE (naš Pesek) Pošto di blocco 6,2, na drugi zarjaveli pa Opicina. Vsakodnevna praksa nam dokazuje, da te table ne zadostujejo in da je nujno potrebno takoj postaviti nove s točno in jasno označbo smeri ceste — Jugoslavija, ali Reka ali Opatija, torej imena, ki jih tj turisti imajo na svojih zemljevidih. (Enako se dogaja tudi v samem centru v Bazovici pred barom). Sicer pa smo o tem že lansko leto pisali. Gospodje, ki so za to odgovorni, verjetno ne gledajo s preveč veliko simpatijo, kako se naglo veča promet proti Jugoslaviji. 1111111111111111110111111111111111111111111111111 umu, CATIRE (Nadaljevanje s 3. strani) na bregu, s katerega Je prej odplavala. Tok Jo je nesel dalje. Daleč spodaj je spet prišla na breg. Catiru se Je zdela zdaj mnogo manjša, nič večja kakor pravkar povržen osliček. «Zdaj bo gotovo šel domov,* je šinilo v glavo fantu. Motil se je. žival je spet skočila v valove. Brez moči, kot je bila, jo je tok nesel po reki navzdol. Catire si Je dejal. «Saj bi rada iz vode, pa ne more. Dokler je v vodi, je tiger ne bo zavohal.« Svetla oslova glava je plavala zmerom bolj daleč, že ni bila več drugega kakor točka sredi Ori-noka. Reka je z diamantnim bleskom odsevala blišč sonca. Fant je videl, kako se je plavajoča točka čedalje bolj oddaljevala, postajala je zmerom manjša Potem se je zgodilo nekaj, kar je najmanj pričakoval. Silno naglo je točka izginila pod valovi. Pobešene glave je Catire čakal pet minut. Pozorno je opazoval reko. Mala točka se ni več prikazala na gladino. «Kajman,» si je mislil Catire. Počasi je stopal z griča navzdol. .......................................................................................................................................... :iiaaUBuiiHiii:aaii!«HUliHUKUiiHUinim!ffiii«aB!H5®B:aUSIffiHS!na^^ W. S0MERSET MAUGHAM M ČUDOVITA ŽENSKA Tudi njej sami so pridrle solze v oči in polzele po licu. Bila je zelo srečna, zelo počaščena. ((Presneto«, je zaječal. «Ne morem se premagati.« Iz žepa je potegnil robec in si obrisal oči. («Ljubim ga, ljubim ga, ljubim ga!») Obrisal se je. «No, zdaj se počutim bolje. Bilo je pretresljivo.« «Ni slab prizor, kajne?« «Hudič! Prizor! To ste bili vi! Do solz ste me ganili. Grom-ska strela, kritiki imajo prav. Vi ste igralka, o tem ni dvoma.« «Kaj ste me šele zdaj odkrili?« «Jaz sem vedel, da ste odlična igralka, toda pojma' nisem imel, da ste nenadkriljivl. Poleg vas smo vsi kakor kup nesreče. Vi ste na najboljši poti, da postanete zvezda Nič vam ne more preprečiti tega.« «Dobro, in vi boste moj partner.« «Te preizkušnje pri kakem londonskem gledališču ne bi prestal.« Zdajci se je Julija spomnila: «Tedaj morate odpreti lastno gledališče in napraviti mene za svojo zvezdo » Za hip je utihnil. Ni bil hitrih misli ln potreboval Je nekaj časa, da se mu Je poblisnilo. Nasmehnil se je. «Res, to ni slaba misel.« O tem sta pozneje govorila tudi pri kosilu. Več je govorila Julija in on jo je pri tem napeto poslušal. «Jasno je, da moraš imeti lastno gledališče, če hočeš dobivati stalno dobre vloge,« je rekel. «Vem to.» Težava je bila v tem, da nista imela denarja. Preračunala sta, koliko bi bilo najmanj potrebno za začetek. Michael je menil, da bi za silo zadostovalo pet tisoč funtov. Ali od kod dobiti ta denar? Seveda, v Middlepoolu žive industrialci, ki se kopljejo v denarju, a ni verjetno, da bi kdo od njih dal pet tisoč samo zato, da bi pomagal dvema neznanima, mladima igralcema. Razen tega bi naleteli na ljubosumnost tudi v Londonu. «Vi bi morali najti bogato, starejšo žensko,« se je pošalila Julija. Samo na pol je verjela to, kar je govorila. Njo je spodbujal ta načrt zgolj zato, ker bi ji nudil možnost, da bi živela z Michaelom, stalno in tesno sodelovala z njim. Michael pa je o tem razmišljal zelo resno. ((Mislim, da se v Londonu nihče ne more nadejati uspehov, če ni že dovolj priznan. Da bi to dosegla, bi morala igrati še tri do štiri leta v drugih gledališčih; in treba bi bilo spoznati delo upravnikov teh gledališč. V tem času bi se posrečilo najti dovolj časa za branje del. Neumno bi bilo začeti prej, dokler ne bi imela pripravljene vsaj tri predstave, od katerih bi morala biti vsaj ena senzacionalna.« (-že od vsega začetka bi bilo treba vztrajati na tein, da igrava skupaj, da se publika navadi na to, da gleda najini imeni zmeraj skupaj na istem oglasu.« «Ne verjamem, da bi bilo to tako pomembno; najvažnejše je imeti dobro in močno vlogo. Prepričan sem, da bi bilo veliko laže najti mecena, ko bi človek že zaslovel v Londonu.« IV. Bližala se je velika noč in Jimmie Langton je imel navado dn ]e za veliki, teden zaprl svoje gledališče. Julija v tem prostem času sama ni vedela, kaj naj počne; odpotovati v Jersey ni imelo smisla. Nekega dne pa jo je iznenadilo pismo, ki ga ji je pisala gospa Gosselyn, Michaelova mati. V pismu ji je razodela, da bi njo in polkovnika zelo razveselilo, če bi prišla z Michaelom za teden dni na počitnice k njim v Cheltenham. Ko je pokazala pismo Michaelu, je zasijal od radosti. ((Prosil sem jo, naj vas povabi. Mislil sem, da Je to primernejše, kakor pa da bi vas kar tako popeljal s sabo.« «Vi ste zlat človek. Seveda, vabilo sprejemam z veseljem.« Srce ji je utripalo od veselja. Misel, da bo ves teden preživela z Michaelom, je bila sijajna. Tu je najbolj prišla do izraza najlepša poteza njegovega značaja. Prišel je, da jo reši iz neprijetnega položaja, ko niti sama ni vedela, kaj naj počne. In pri tem je zaslutila, da je vmes še nekaj, kar bi ji rad povedal, le da sam ni vedel, kako. «Kaj je še novega?« Michael se je zmedeno nasmehnil. «No, draga, naj vam povem. Veste, moj cče je precej starinskih nazorov, marsikatero stvar razume po svoje, zato ni pričakovati, da bi vse pravilno razumel. Nikakor ne želim, da bi mu vi pripovedovali kaj neresničnega ali temu podobnega, vendar mislim, da bi bil nekako razočaran če bi zvedel, da je vaš oče živinozdravnik. Ko sem pisal domov in vprašal, če vas smem pripeljati s sabo, sem dejal, da je vaš oče doktor.« «Oh, in s tem je zadeva urejena.« Julija se je hitro prepričala, da polkovnik še zdaleč ni tako grozanski, kakor je pričakovala. Bil je slok in razmeroma nizke rasti, imel je z gubami razbrazdan obraz in sive, na kratko pristrižene lase. Njegove poteze so dajale videz odrezave odločnosti. Njegova glava jo je spominjala na glave na starem denarju, ki je že dolgo v obtoku. Bil je vljuden, toda zadržan. Ni bil nasilen niti ne vročekrven, kot bi — po njenih gledaliških predstavah — polkovnik moral biti. Nikakor si ni mogla zamisliti, kako more s tako vljudnim in tako hladnim glasom dajati vojaška povelja. Pravzaprav se je umaknil iz nepomembne službe in s častitljivim činom stopil v pokoj. Odtlej se je ukvarjal s svojim vrtom ln igral bridge v svojem klubu. Bral je «The Times«, ob nedeljah je hodil v cerkev in spremljal ženo na čajanke. Gospa Gosselyn je bila visoka, nekoliko debelušna starejša ženska, veliko višja od svojega moža. Zmeraj se je zdelo, da se trudi, kako bi bila manjša. Se zmeraj je kazala sledove lepote; v mladosti je bila verjetno lepotica. Lase je imela razčesar.e po sredini glave in zvite v svitek v zatilju. Njene klasične poteze in njena visoka rast so ob prvem srečanju vzbujale spoštovanje, pomešano s strahom, toda Julija je kmalu ugotovila, da je plašljiva. V kretnjah je bila zadržana in nerodna. Oblečena je bila upadljivo, z neke vrste staromodno nakičenostjo, ki ji ni pristajala. Julijo je ganila ponižna prijaznost stare gospe. Gospa Gosselyn ni nikdar imela priložnosti, pogovarjati se z igralko, in je bila v še večji zadregi. — Hiša ni bila nič kaj veličastna; majhna zidana hišica na samem, sredi vrta, obkrožena z lovorovo živo mejo. Ker so Gosselynovi preživeli nekaj let v Indiji, je bilo v hiši videti veliko medeninastih pladnjev in vrčev, indijskih okraskov in bogato izrezljanih indijskih mizic. Vse je bilo tako ceneno sejmarsko blago, da se je človek čudil, kako se je to zdelo komu toliko vredno to prinesti s sabo domov. Julija je znala ostro opazovati. Ni potrebovala veliko časa, da je odkrila, kako jo, tako polkovnik — kljub svoji rezerviranosti — in gospa Gosselyn — kljub svoji plašljivosti — kritično ocenjujeta. — Vzbudila se ji Je misel, da jo je Michael morda pripeljal semkaj zato, da bi jo njegovi starši lahko ocenili. Zakaj? Bil je samo en razlog: njemu je veliko bo tega, da naredi dober vtis na starše. Instiktivno je začutila, da nikakor ne sme igrati, da mora ugajati. Zato je igrala vlogo enostavne, proproste in skromne deklice, ki je doslej živela mimo življenje na podeželju. (Nadaljevanje sledi) PHili oršlcI'dnGvnTV Vrene včeraj: najvišja temperatu-r» 22.7. najnižja 16.9, ob 19 uri 20.«; zračni tlak 1017.2 stalen, vla. la 70 odst., nebo pooblačeno, brez vetra, morje mirno, temperatura morja 20.4 stopinje. Tržaški dnevnik jni čas je pobuda za novo znanstveno ustanovo na tržaškem Danes. NEDELJA, 25. septembra Uroš Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 17.-,. Dolžina dneva 12.03. Luna vzide ob 16.47 in zatone ob 1.07 Jutri, PONEDELJEK, 26. septembra Justa a m še prepozno Naglo se približuje začetek novega šolskega leta. Pohiteti je treba z vpisom otrok v o-troške vrtce in osnovne šole. Skrajni čas je že, a ni še prepozno. Slovenski starši, ki se zavedajo svoje dolžnosti in odgovornosti do otrok in naroda, kateremu pripadajo, so že o-pravili svojo dolžnost in vpisali otroka v slovenski otroški vrtec, oziroma osnovno šolo. Omahljivci, oportunisti, mlač-neži, ki nimajo hrbtenice in čuta odgovornosti, so klonili in se ponižali. Ponižali so sebe in ponižujejo svojega otroka, škodujejo svojemu otroku in svojemu narodu. Še je čas, da spoznajo svojo krivdo in popravijo krivico, še vedno je čas, da prepišejo o-troka v slovensko šolo, kamor spada po vseh pravilih in naravnih zakonih. Nihče jim ne bo mogel ničesar očitati. Obratno! Zavedajo naj se, da večkrat slovenski otrok v italijanski šoli ni dobrodošel gost. Zal imamo še nekatere slovenske starše, ki pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo, čeprav nimajo nobenega razloga za to. Slovenske šole, oziroma šole s slovenskim učnim jezikom, so uzakonjene, po zakonu enakopravne šolam z italijanskim učnim jezikom. Spričevala slovenskih šol so enako vredna kot spričevala italijanskih šol. Učni programi so po zakonih določeni tako za ene kot za druge šole. V slovenskih šolah pa se učenec nauči še enega jezika več. Razna podjetja in ustanove vedno bolj povprašujejo po osebju, ki obvlada slovenski jezik. Ze to bi moralo zadostovati, da bi se vsi slovenski starši prepričali o nujnosti in potrebi vpisa svojih otrok v slovensko šolo, da ne govorimo o moralni in narodnostni dolžnosti ter vzgojnih načelih, ki jih je treba spoštovati, Ta načela pa bi morali predvsem spoštovati tudi nekateri znašlo šolniki, ki niso za zgled našim staršem in nimajo več moralnega spričevala za poučevanje na slovenskih šolah. SINOČI V POLNO ZASEDENEM KULTURNEM DOMU Pri Sesljana naj bi zgradili] ST sredisce za znanstvene raziskave Pobuda, ki jo je dala mednarodna ustanova OCSE, je sicer še v povojih - Deželne oblasti se že zanimajo za njeno uresničitev Mednarodna organizacija za sodelovanje ln gospodarski razvoj (OCSE), ki ima svoj sedež v Parizu, namerava ustanoviti središče za znanstvene raziskave in deželni razvoj, ki naj bi imel svoj sedež v deželi Furlaniji — Julijski krajini, v bližini Trsta. Gre za pobudo, ki je še v povojih proučevanja, ki pa bi lahko imela, če bi bila uresničena, precejšnji vpliv na razvoj deželnega gospodarstva. Omenjena u-stanova se ukvarja predvsem z znanstvenimi raziskavami v zvezi z gospodarskim razvojem. Ustanovljena je bila 1960. leta in v njej so deluje 21 držav. Pogajanja za gradnjo ladij za Češkoslovaško v ladjedelnici Sv. Marka Predsednik trgovinske i zbornice dr. Caldassi, ki se je pravkar vrnil z večdnevnega obiska v nekatere zaledne države (na čelu strokovnega odposlanstva Je obiskal Zagreb, Brno, Prago, Dunaj in Budimpešto), je včeraj v krajšem poročilu o svojem potovanju povedal, da so v teku pogajanja za gradnjo 3 ali 4 ladij v naših ladjedelnicah za češkoslovaško. Dr. Caldassi je pojasnil, da je češkoslovaška pripravljena naročiti vrsto podobnih ladij, kakršne zdaj gradijo v obratu Sv. Marka za poljsko podjetje Centro-mar, to se pravi 24.000-tonskih enot za prevažanje razsutih tovorov. Na češkoslovaškem so pokazali mnogo dobre volje tudi v zvezi z vprašanjem nadaljnje razširitve trgovinskega sodelovanja s Trstom. Pobuda OCSE, da ustanovi ((središče za deželno znanstveno raziskavo«, temelji predvsem na tem, da se začne proučevati vprašanje deželnega gospodarskega razvoja, in sicer, da se vključi v program za deželni razvoj tudi dejavnost znan-sevene raziskave z izrecnim namenom, da se zaposli brezposelna delovna sila in da se ovrednotijo neizkoriščeni upravni viri. Po prvih začrtanih programih, naj bi ustanovili raziskovalne znan stvene laboratorije in znanstvene zavode na univerzitetni ravni, ki bodo potrebovali visoko kvalificirano delovno silo ter ustrezne infrastrukture. Iz vseh teh potreb je nastala tudi kandidatura Trsta, ker obstajajo pri nas univerza, ki je že znana v mednarodnih krogih, kakor tudi drugi raziskovalni zavodi in predvsem mednarodni center za teoretsko fiziko. V zvezi s to pobudo so deželne oblasti napravile prve ustrezne korake. Predstavnik deželnega odbora dr. Berzanti se je skupno z odbornikom za načrtovanje Stopperjem I in odbornikom za šolstvo Giustom začel zanimati za to vprašanje. Zdi se, da Je deželno predsedstvo o tem že obvestilo italijanske ministre za vzgojo, znanstvene raziskave in proračun, kakor tudi predsednika vsedržavnega sveta za raziskave. Druga pobuda je bila sprožena v krajevnem merilu, da se prouči vprašanje, kje naj bi zgradili novo znanstveno središče. Govori se, da so se pristojni organi že odločili za neko zemljišče, ki meri od 3 do 4 tisoč kv. metrov na kraški planoti, in sicer v bližini Sesljana. O tem Je deželni odbornik Stopper že obvestil predsednika odbora za medobčinski regulacijski načrt inženirja Spaccinija. Ni pa nam znano, ali so o tem obvestili tudi nabrežinske-ga župana, saj je nabrežinska občina pri tej pobudi neposredno zainteresirana. Novo znanstveno središče naj bi bilo razdeljeno na razne specializirane oddelke in laboratorije po vrsti raziskav in po vrsti tehničnih naprav. Poleg tega pa naj bi središče razpolagalo z raznimi delavnicami. biblioteko, uradi itd. Kot poročajo, bo imela dežela s to pobudo, če bo uresničena, takojšnje koristi zaradi denarnih naložb za gradnjo središča, kakor tudi zaradi ugleda, ki si ga bo še bolj utrdila v vsedržavnem in mednarodnem merilu. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi, da se bo dežela Furlanija — Julijska krajina še bolj uveljavila na področju znanstvene dejavnosti na visoki ravni, ter bo dana možnost, da se izkoristi razpoložljiva visoko kvalificirana delovna sila. Hkrati pa bi se ustvarile nove možnosti za usposobitev osebja z izredno visoko kvalifikacijo ter za zaposlitev v deželi novih diplomiranih sil. Kot smo že omenili, Je načrt za uresničitev te pobude še v povojih. Za sedaj še ni mogoče predvidevati, kako se bo ta pobuda razvijala. Gotovo pa je, saj tako pravijo v pristojnih krogih, da bodo deželna uprava ter znanstveniki in akademski krogi v Trstu z vso prizadevnostjo spremljali to vprašanje in se zanimali za njegovo uresničitev. ZBOROVANJA KPI V torek, 27. t. m. ob 20.15 bo v Skednju pred gostilno Bachin javno zborovanje KPI o sedanjem gospodarskem položaju v Trstu in o zadržanju strank levega centra. Govorila bosta občinska svetovalca Jole Burlo in Franc Gombač. V ponedeljek, 3. okt. se bo v Trstu mudil član vsedržavnega vodstva KPI poslanec Pietro Ingrao, ki bo govoril o aktualnih vpraša- I srca Zanimiv in za naše koncertno občinstvo pretežno nov repertoar Navdušeno ploskanje občinstva . Zahvalne besede Ubalda Vrabca Lepše otvoritve nove kulturno-prosvetne sezone v Kulturnem domu, kot smo jo doživeli sinoči, si skoraj ne bi mogli želeti. V gosteh smo imeli enega najboljših slovenskih pevskih zborov in kar je — kot je prof. Ubald Vrabec lepo poudaril v svoji zahvali pevcem ob zaključku koncerta — še posebno pomembno, mladi pevski zbor ljubljanskih akademikov ‘Tone Tomšič., ki se nam je za pozdrav iz domovine predstavil s pesmijo Janeza Menarta v uglasbitvi Radovana Gobca, ki izzveni skoraj kot program, kot motto zborovega poslanstva r Zapojmo pesem, kot le mladost jo zna, zapojmo pesem iz polnega srca! Kakor pomladni dih ' od rože k roži cvetni prah raztrosi, tako naj pesem ta mladost, veselje in lepoto nosi iz naših src do vašega srca! Ga, jz njihov ih src do našega je segla njih pesem, in nas v trenutku njih na nekem mestnem trgu. I v trenutku in nato stopnjevaje itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiM milili m im iiiiiIiiihii,iii hi milili m,lmiiiiiiiiill||l|iiiil|lll|iil|ll||l||lll|ll|||iill|||l|gl|U|lll||||||||l||l|llll| PRAKTIČNO ZAKLJUČEN 15. KONGRES ITALIJANSKIH KOMERCIALISTOV Petletno gospodarsko načrtovanje v ocenah kongresa komercialistov Po današnji formalni zakljutitvi gredo udeleženci kongresa na izlet v Jugoslavijo ■ Sestanek odbora za proučevanje stečajev podjetij V Avditoriju se je sinoči (danes je na programu samo formalni zaključek) praktično zaključil 15. vse. državni kongres komercialistov, katerega se je udeležilo več sto strokovnjakov iz vse Italije. Delo kongresa se je razvilo ob treh glavnih temah, namreč ob temah gospodarskega načrtovanja, arbitraže in preverjanja obračunov. Glede vprašanja splošnih problemov, ki se nanašajo na gospodarsko načrtovanje v državnem merilu, o čemer je podal obširno poročilo G. Peha, so strokovnjaki izrazili svojo pripravljenost na tesnejše sodelovanje vladnimi organi, ki se bavijo z njegovo sestavo in izvajanjem. Zlasti imperijski strokovnjak dr. Pon-gilione je pozval prizadete vladne kroge, naj bi se v prihodnje pogosteje kakor doslej obračali po strokovni svet h kategoriji komercialistov. Drugi strokovnjaki, dr. Parea iz Vigevana, je v tej zvezi dodal, da bi komercialisti lahko veliko doprinesli h temu, da bi bi- iiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmi mimiimm iiimi iiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiii V PRIREDBI DOLINSKE OBČINE IN POKR. TURISTIČNE USTANOVE Umrl je skladatelj Ivan Grbec Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli i z Skednja vest, da je umrl v 77. letu starosti slovenski glasbenik Ivan Grbec. Z Grbčeuo smrtjo smo tržaški Slovenci izgubili svetel lik plodnega skladatelja m odličnega vzgojitelja naše mladine, saj je z njepotiim imenom in delovanjem tesno povezano umetniško ustvarjanje v vseh letih po prvi svetovni vojni. V letih njegove mladosti je bil njegov dom shajališče mladih tržaških glasbenikov tn literatov. Na njegovem domu so dozorevali plemeniti načrti in tam so se tudi začeli u-resmčevati: Srečko Kumar, brata Karel in Albert Širok, Karel Pahor, Breda Sčekova in mnogi drugi — med njimi velja omeniti tudi Marija Kogoja, ki je prihajal iz Ljubljane med svoje rojake — so s svojimi mladimi močmi prispevali k rasti in učvrstitvi slovenske sodobne umetnosti. V tem krogu in s pomočjo svojega velikega učitelja Antonia Smareglie je pokojni Grbec dozorel kot skladatelj in vzgojitelj. V prvih povojnih letih vedno češče srečavamo Grbčevo ime po raznih pesmaricah in sporedih U-čiteljskega zbora. Prav tedaj je napisal scensko glasbo za Ribičičevo mladinsko igro »V kraljestvu palčkov. Kljub fašističnemu nasilju je Grbec ostal v Trstu še več let, potem ko so se že mnopi njepo-vi prijatelji in znanci izselili. Svoj rojstni kraj je zapustil šele v tridesetih letih Odšel je v Zagreb, kjer je nadaljeval svoje glasbene študije pri Blagoju Bersi. Skupaj s prijateljem Kumarjem je začel izdajati .Grlico., revijalno zbirko omladinske muzike., V tistih letih so izšle njegove .Belokranjske šaljivke. in klavirska .Sonatina. v štirih stavkih. Po povratku iz Zagreba je Grbec postal izredno plodovit: druga za drugo si sledijo skladbe za otroške in mladinske zbore ter zbirke samospevov na besedila raznih pesnikov. Svoje delo je naš glasbenik nadaljeval tudi po drugi svetovni vojni. Med drugim je sestavil pesmarico za o-snovne in nižje srednje iole. Do upokojitve je Grbec opravljal tvoj učiteljski poklic ter vodil otroški pevski zbor v Skednju. Ob njegovi smrti izrekata u-rednijtvo in uprava Primorskega dnevnika svojcem svoje iskreno sožalje. Danes v dolini Glinščice XI. praznik grozdja Nastop godbe na pihala iz Velenja, pevskega zbora iz Doberdoba, folklorne skupine iz Vidma, domačih ansamblov ter športne tekme Dolinska občina skupno s Pokrajinsko ustanovo za turizem priredi tudi letos, in sicer danes, 25. septembra na glavnem trgu v Bo-ljuncu, tradicionalni XI. Praznik grozdja v dolini Glinščice. Ze od 10. ure zjutraj bo deloval poseben kiosk, v katerem bodo izletniki in obiskovalci imeli na razpolago izbrano namizno grozdje po znižani ceni (L. 100 zavojček 1 kg), prijatelji domače kapljice pa pristno novo sladko vino. Popoldne, z začetkom ob 14, bodo nastopili: Godba na pihala Rudarskega šolskega centra iz Velenja, moški pevski zbor iz Doberdoba, folklorna skupina «Dan-zerini di Aviano« (Videm), vaški trio in vokalni kvartet iz Doline. Na bližnjem športnem igrišču bo predpoldne nogometna tekma med enajstorlcama Brega in Rudarjev iz Velenja, popoldne pa tekma med (iRosandro . Zerial« in N .K. iz Kopra. Mnogo zabave torej za vse. Upati je, da bosta jesensko sonce ter lepota doline Glinščice privabili mnoge Tržačane in prebivalce okoliških vasi. Podjetji «SAP» in «La Stradale« bosta na progi Trst-Boljunec pomnožili odhode avtobusov s postaje na Trgu Stare mitnice od 13. ure dalje. Obvestilo odbora za pomoč razlaščencem Odbor za pomoč razlaščencem sporoča, da mora družba SIOT plačati vso škodo, ki je bila povzročena pri kopanju jarka ali polaganju naftovodne cevi, tudi tiste izven 25-metrskega pasu, kakor je bilo prvotno določeno. Zato poriva vse prizadete, naj se zglasijo na sedežu Odbora v Ul. Machiavelli 22/11 za potrebna navodila in pojasnila. S seboj naj prinesejo katastrsko številko zemljišč in popis škode. Uradne ure: vsak dan od 11 do 13. Komunisti zahtevajo sklicanje izredne seje obč. sveta Skupina komunističnih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu je poslala županu dr. Franrilu pismo, v katerem zahtevajo v zveri z zadnjimi zaskrbljujočimi vestmi in resnimi izjavami raznih političnih voditeljev vladne večine ter župana samega, izjavami, ki so nasprotne koristim mesta, ki se bori za svojo ladjedelsko in industrijsko imovi-no, da na osnovi člena 124 občinskega in pokrajinskega zakona, skliče izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj se razpravlja o stališču občinske uprave glede bodočnosti ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev Sv. Andreja in za obrambo sedanje ravni zaposlitve v mestu. V pismu komunistični svetovalci pravijo, da je stališče, ki ga je župan zavzel, v nasprotju z nedavnimi sklepi deželnega posvetovalnega odbora za načrtovanje. Iz tega sledi, je rečeno v pismu, da zahteve, ki jih je sprejel omenjeni odbor, zadobijo za predstavnike večine smisel strumentalnega stališča z namenom, da se izogne pred delavskimi predstavniki prevzemu točnih odgovornosti in strogi obsodbi. Potem ko je v pismu rečeno, da iščejo stranke večine le tako rešitev, ki bi jim pomagala da premostijo prihodnje volitve, komunistični svetovalci pravijo, da treba občinskemu svetu omogočiti, da oceni in obsodi podobna stališča, da lahko z glasovanjem odloči o nujnih pobudah in podpre prizadevanja delavcev za obrambo bodočnosti Trsta. le iz sedanjega načrta 1966/70 odstranjene številne pomanjkljivosti. Podobne izjave so značilne za nastop tudi številnih drugih strokovnjakov. Posetmo zanimivega vprašanja se je lotil med kongresom beneški strokovnjak Santaga, ki je razvil daljšo razpravo o vlogi krajevnih ustanov pri gospodarskem načrtovanju. Med svojim izvajanjem je govornik razčlenil problem na ločena poglavja, v okviru katerih je obravnaval vprašanje neodvisnih krajevnih ustanov, davčnega pritiska, politike nadzorovanja in podobno. Milanski izvedenec dr/ Santarelli je obširneje spregovoril o gospodarski politiki, ki sloni na primerjanju gospodarskega napredka s produktivnostjo, -tfer 'se1 fd1 pomudil' zlasti ob nekaterih teorijah: ki so se v zvezi s tako gospodarsko politiko pojavile na svetu v zadnjih letih. Zanimivo je odklonilno stališče, ki ga je zavzel strokovnjak Ciatto iz Rima o petletnem gospodarskem načrtu. Načrt, ki naj bi veljal za razdobje 1965/69, je rekel, bo dejansko veljal za razdobje 1966/70, praktično pa se bo začel izvajati šele prihodnje leto. Za narodno gospodarstvo pa bi bilo bolje, je zaključil, ako bi se tak načrt nikoli ne pričel izvajati. Tudi nekateri drugi govorniki so se izrekli v bistvu proti petletnemu načrtu, ki da «ne rešuje italijanskega gospodarstva, temveč le predlaga novo distribucijo narodnega dohodka med posamezne sloje prebivalstva«. Na splošno so govorniki zavzeli stališče, da bi se morala država omejiti na to, da bi opravljala delo in nudila prebivalstvu usluge, ki jih ne proizvajajo zasebniki, sicer pa da bi morala prepustiti privatni pobudi, da krasi in razvija narodno gospodarstvo. Zadnja tema, o kateri so razpravljali pred zaključkom kongresa, je bilo vprašanje gospodarskega načrtovanja v okviru posameznih organizacij ali podjetij. Palermski strokovnjak dr. Colletti je v tej zvezi poudaril, da se mora del italijanskih komercialistov v prihodnje posvetiti izključno reševanju vprašanj, ki prihajajo v ospredje pri načrtovanju gospodarske politike v posameznih podjetjih. Njegovim izvajanjem, ki so prinesla precej svežine v sicer malo razgibana izvajanja posameznih strokovnjakov, je kongres sledil z velikim zanimanjem. V okviru kongresa se je včeraj sestal odbor za proučevanje vprašanj, ki zadevajo stečaj podjetij. Strokovnjaki so poudarili, da je zakon, ki urejuje to materijo, in ki je bil izglasovan leta 1942, praktično že zastarel In ne ustreza več zahtevam današnjega časa. Poleg tega se njegovo besedilo na več mestih ne sklada z duhom ustave. Odbor je iz svoje srede imenoval manjšo skupino strokovnjakov, ki bodo pripravili besedilo zakona, ki naj bi s časom nadomestil določbe Iz leta 1942. Danes bo odpotovala večja skupina kongresistov na izlet po Dalmaciji z motorno ladjo Jugoslavijo. Jutri pa bo odpotovala v Jugoslavijo druga skupina izletnikov, ki bodo z avtobusom obiskali Ljubljano in Zagreb, ter se čez Plitvice in Opatijo vrnili v Trst prihodnjo sredo. LETAK O NABORU Vprašanje Bcrnetičevc in.pojasnilo župana Poslanka Marija Bemetič je pozlata' ministroma za obrambo in za notranje zadeve vprašanje, v katerem ju vprašuje, ali jim je znano, da je tržaška občina nalepila pod lepak vojaškega poveljstva videmskega področja v zvezi z pozivom na nabor za leto 1966, ki je objavljen v slovenščini, svoj 'lepak s podpisom župana. Ta lepak pa je tako slabo preveden v slovenščino, da žali slovenski jezik in slovensko prebivalstvo. Zato poslanka poziva pristojna ministra, naj poskrbita, da takšne napake in takšna malomarnost v bodočnosti se ne bodo več pojavile in da naj občinska uprava poskrbi za popravek tega obsodbe vrednega lepaka. * ♦ * Zvedeli smo, da je na zadnji seji občinskega odbora župan dr. Fran-zil sporočil odbornikom, da je Primorski dnevnik v svoji nedeljski številki objavil lepak, ki ga omenja poslanka Bernetičeva, in da je odbor sklenil, da se osebi, ki je napravila omenjeni prevod odvzame odgovornost za prevajanje v slovenščino. Poleg tega pa je odbor tudi sklenil, da bo poskrbel za ponatis omenjenega lepaka v pravilnem slovenskem prevodu. Isto je župan sporočil v pismu tudi podpisniku odprtega pisma objavljenega v našem listu v četrtek. TRGOVINA S POHIŠTVOM PUIS SESLJAN — TEL. 20269 Velika izbira SODOBNEGA POHIŠTVA — Lastna proizvodnja — Cene konkurenčne Ugodni plačilni pogoji. Odprto tudi ob nedeljah. vedno bolj osvajala ob prijetno topli zavesti, da moderni ritem življenja vendarle še ni mogel toliko načeti naše mladine, da bi pozabila peti, da bi se odrekla temu, kar je svetla tradicija našega naroda. Zbor .Tone Tomšič, slavi letos 20-letnico svojega povojnega delovanja, ustanovljen pa je bil že leta 1929, ko ga je vodil France Marolt. Skozi njegove vrste je šlo mnogo pevskih generacij in njegova pesem je obromala že domala vso Evropo. Na svojih koncertnih turnejah in na mednarodnih tekmovanjih je požel celo vrsto pomembnih priznanj in lovorik. Za svoj jubilejni koncert je naštudiral skoraj v celoti nov repertoar in z nekoliko v bolj tradicionalnem smislu spremenjenim se nam je predstavil tudi sinoči v do kraja zasedeni dvorani Kulturnega doma. Ne bi mogli reči, da nas je s svojim izvajanjem pre. senetil, saj smo za njegove vrline že vedeli, vsekakor pa je v celoti opravičil sloves, ki ga uživa doma m v tujini. Njegovo petje je bilo v tehničnem in inter-pretacijskem pogledu na visoki ravni. Razpolaga z dobrimi glasovi, ki so tu in tam po glasovnih skupinah morda nekoliko neizenačeni, a so zato sveži in kultivirani. Značilnost zborovega izvajanja je v poudarjeno študijski interpretaciji, ki ne zasleduje lahkih učinkov in ki skuša najti vsaki pesmi, vsaki kompozicijski obliki, odgovarjajoči vokalni izraz. Morda bi se lahko zdelo zboro-vo petje prav zaradi tega nekoliko zadržano, a je ta vtis brez dvoma le odraz študijske serioznosti, ki je očitno vodilo njegovega pojmovanja modernega zborovskega interpretiranja. Mladi dirigent Marko Munih ga vodi z umirjeno toda zanesljivo in silno ubčuteno kretnjo rok, predvsem pa z očitno umetniško močjo svoje osebnosti. V prvem delu svojega sinočnjega koncerta je zbor zapel po uvodnem mottu Radovana Gobca tri polifon-ske skladbe: Poševo «0 quam pul-chra es amica mea», Gallusovo «Li-vide guare tibi...» in Plavčevo «Vi-di speciozam«, od katerih je Gallusova na njegovem jubilejnem koncertu doživela krstno izvedbo. Sledile so šivičeva ((Domovina je vse» na globoko občuten in mani-festativen tekst Otona Zupančiča, znana Srebotnjakova «Temni bori» v res dognani interpretaciji, Lajovčeva «Večerna pesem« v izredno ubrani melodičnosti, Blagaja Berse Mesečina» v mrmrajoči izvedbi, ki je bila za naše koncertno občinstvo absolutna novost, in mogoče doneča Pahorjeva «Očenaš hlapca Jerneja» na Cankarjevo besedilo, v kateri so morda še najlepše prišle do veljave zborove interpretacijske sposobnosti. V drugem delu so prevladovale narodne slovenske, hrvaške in makedonske pesmi. Prva je bila na vrsti melanholična Jenkova «Lipa», nato poskočna Maroltova «Dil, dil, duda«. Mirkova koroška vDečle, to mi povej«, Devova ((Ribice po Mu-rici plavajo», Tomčeva ((Kaj ti je deklica» s solistoma Marinko Graj-zer (mezzosopran) in Petrom Ambrožem (tenor), ritmično razgibane Zgončeve ((Narodne iz Medju-murja» in za konec Skalovskega makedonska humoreska «Balte-pe» v sinkopiranem ritmu. Na vztrajno ploskanje občinstva je zbor prekrasno zapel še nam vsem tako domačo «Pa se sliši) še eno Maroltovo. Uvodne besede o zborovi zgodovini ter besedila pesmi je podajal Zdenko Rijavec zelo prikupno ‘~ simpatično. Zboru se je za lep umetniški užitek ob naši večno lepi umetni in narodni pesmi zahvalil prof. Ubald Vrabec in mu podaril košarico rdečih nageljnov z narodnimi trakovi, simbolom, ki nas druži v naši na rodni skupnosti. Za toplo vzdušje je poskrbelo tudi občinstvo, ki se na koncu kar ni moglo ločiti od simpatičnih pevcev in njihovega petja, ki nam je po dolgem poletnem premoru spet napolnilo srca z gorkoto, ki nam je tu za mejo tako potrebna. j. k. kester (Dell e macchine); Lotoslavv-sky — Postludium; WW. Sl foni a — Vocero II. za godala, rogove, tolkala m recitatorja; Manzoni — Studio secondo za orkester; Donatoni — Puppenspiel, Sestanek Cumbata z nogometnimi voditelji Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Nardini bo danes prisostvoval pokrajinskemu kongresu Furlanskega združenja krvodajalcev, ki bo na videmskem gradu. Jutri se bo v Trstu deželni odbornik za šport in rekreativne dejavnosti Cumbat sestal z voditelji nogometnih društev v pokrajini katerim bo v podrobnostih razložil deželni zakon, ki prinaša u-krepe za olajšanje in spodbujanje gradenj športnih in rekreativnih naprav. Trčenje na Opčinah Včeraj popoldne okoli 18.45 je prišlo na Opčinah do prometne nesreče, pri kateri se je ranila 58-Ietna gospodinja Letizia Trevisan s Konkonela 29. Zenska je vozila svoj fiat 500 TS 68074 iz Sesljana proti Ul. Car-sia na Opčinah, ko pa je privozila do gasilske postaje, je trčil vanjo avto ((renault« TS 66081, ki ga je vozil 23-letni uradnik Dario Lucinai iz Ul. Artemidoro 10 in ki je ravno tedaj hotel obrniti na levo. Pri trčenju se je ranila samo Trevisanijeva, ki so jo z rešilnim avtom RK odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so jo na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zaradi prask po levi strani prsnega koša ter spodnjih udih zdraviti 12 dni SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu Abonmaji za sezono 1966-67 so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61-792. Otvoritvena predstava bo 13. oktobra. V hlevu je padel Sinoči ob 23.15 so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 65-letnega upokojenca Antonia Tulla iz Mačkovelj 15. Okoli 19.30 je Tuli šel v hlev, da bi odgnal svoje krave k napajališču, ko je iz nepojasnjenih vzrokov zdrsnil in padel na tla Pri .padcu se je rani) po levi stegnenici in bo okreval v približno 2 mesecih. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prične Šolsko leto 1966-67 1. oktobra s Šolsko mašo, ki bo ob 8JO v cerkvi pri. Sv. Ivanu. Začetna šolska mata za dijake učiteljišča bo 1. oktobra 1966 ob 8 30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo osnovne Sole pri Sv. Jakobu obvešča, da je vpisovanje o-trok od l. do V. razreda vsak dan od 9. do 12, ure. Prosvetno društvo (Barkovljen sporoča staršem, da se l. oktobra letos prične baletna šola. — Vpisovanje od 17. do 18. ure vsak dan, razen sobote in nedelje, v piostorih Prosvetnega društva Barkovlje, Ul Cer-retto 12. Nazionale 14.30 «FBI eperazione gat-to» Technicolor. Hayley Mills, Dean Jones. Excelsior 14.30 »La battaglia di Alge-ri» Prva nagrada na filmskem festivalu v Benetkah 1966. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenlce 13.30 «La caduta delle aquile» Barve De Luxe. George Peppard, Uršula Andress. Prepovedano mladini pod 14 letom Eden 14.30 17.25 19.50 22.20 «La cac-cia» Technicolor. Marlon Brando, Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 14 letom. Grattacielo 13.30 «11 tramonto di un idolo« Technicolor. Elke Sommer, Joseph Cotten. Alabarda 14,00 «Operazione pocker« Colorscope. Roger Brovvne, Elga Line. Fllodrammatico 14.30 «Madame X« — Technicolor. Lana Turner, Riccardo Montalban. Aurora 15.00 »Rlififl internazlonale«. Cristallo 14.30 «Mary Poppins« Technicolor. Film petih Oscarjev. Julie Addams. Garibaldi 15.00 «Spion?gglo interna-zionale« Technicolor Capltol 13.30 «Riita la zanzara« Technicolor, Rita Pavone, Laura Efri-kian, Gino Bramierl. Impero 15,00 «Frankie e Johnny». Moderno 14,00 «11 volo delta Fenke« Technicolor. James Stewart, Hardy Kruger, Peter Finch. Vittorio Veneto 13.15 »Agente 007 0-perazione Thunderball« Sean Con-nery. Claudine Ager Technicolor. Astra 15,30 17.30 19.40 22.00 «Ipcress». Ideale 13.45 «La caduta deirim-pero Romano« Technicolor. Sophia Loren. James Mason. Abbazia 14.30 «Judith» Technicolor. Sophia Loren, Peter Finch. Skedenj 16.00 «Le lunghe navi« Technicolor. Richard Widmark, Sidney Poltier, Rossana Schiaffino. SIMFONIČNI KONCERT V ČETRTEK V AVDITORIJU V četrtek ob 21. url bo v Avdlto. riju v Ul. Tor Bandena 4 simfonični koncert orkestra gledališča Verdi pod pokroviteljstvom «Arte Viva» in SIMC. Dirigiral bo Piero Santi, so delovala pa bosta pianist Carlo Pe staloz a in gospa Nini Perno kot re-citatorka. Program obsega: VVebern-Seohs orchester Suecke op. 6, Malt-piero — 6. koncert za klavir in or. ...........................""......................................................'»n.ii..,.........•••»>•■»»...........„..................................„„ ROJSTVA. SMRTI IN POROKE . In gospodinja Ll liana Fidenza, mehanik Mario Voce in šivilja Carmela Perrl, kurjač Peeru cel o Furlan in gospodinja Vittoria Marohesi, trgovec Roberto Di Rooco in gospodinja Raffaella Laforgia, študent Andrea Angl in učiteljica Maria Gua-to, delavec Luciano Pitton in frizerka Argea Nicolll, delavec Libero Dne 24. septembra 1966 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 12 oseb, _________ UMRLI SO: 74-letna Eleonora PL son vd. Ferfoglia, 754etna Leopolda Mallig vd. Camelli, 624-etni Mario | čuvaj F>aolo Volpl Silli, 64-letna Angelica Giugni por. 11 r,',“ Baseci, 67-1 etni Romano Vlsintln, 2 dni stara Alessandra Abenavoli, 73-letna Emma Škerl vd. Sferza, 78-letnl Giuseppe Premolin, 85-letna Luigia Gioppo vd. Scuka, 834etni Alberto Gasparutti, 87-letna Carolina Pahor vd. Pavlica, 69-iletni Giuseppe Anza-lone. OKLICI: študent Nlcola Salato ln študentka Maria Carmen Cupolo, podčastnik Cataldo Murne in gospodinja Rosetta Guastafierro, karabinjer Ge-rolamo Comparato in gospodinja Marija Grazia Mieeu, sel Marcello Mi-col in trg. pomočnica Steli a Uma ni, delavec Mario Catlegari in delavka Lidia Zancolich, radiotelegrafski oficir Aldo elemente in trg, pomočnica Paola Piscanc, gradbeni izvedenec in gospodinja Liljana Terscon, mizar Al-fredo Carli in šivilja Maria Lucilla Cervani, mestni stražar Aurelio Se-ccndo Milocco in gospodinja Ines Za-nuttini, elektromehanih Bruno Sain in gospodinja Bianca Radovini, fizik Giorgio Sedmak in študentka Luigia Rusconi, trgovec Riccardo Boscolo in bolničarka Elide Buonanno, uradnik Franco Pitacco in uradnica Valerla Papeschi, uradnik Fausto D’Attoma in gospodinja Maura Del Puppo, ca. rinarski funkcionar Alessandro Man-zo in socialna asistentka Carla Mina, Včeraj-danes DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr, Rossettl, Ud. Combl 19; dr. Slin URARNA - ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorin, 4 Tel. 723240 Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE in KRSTE Poseben popust 1 Millo in frizerka Norma Tommasini, Pietro de Rimaldini ln Jacqueline Gross, šofer Pasquino Avanzi in gospodinja Grazia Marlni.Pltteri, zidar Luigi Plesničar in gospodinja Bruna Mocini, uradnik Olaudio Frontah in trg. pomočnica Leonilda Padoan, pomorski strojnik Severino Candotti in uradnica Maria Nidia Bandelli, uradnik Attilio Bassanese in bolničarka | Anna Maria Loser. • Uvjjcuij V«« GU1IIU1 i Tj $ Ut, gnorl. Trg Ospedale 8: Tamaro Neri, Ul. Dante 7. Diana Crastich, električar Giuseppe i NOČNA SLUŽBA LEKARN Bello in gospodinja Fellcia Agresta, (od 19.30 do 8,30) uradnik Paolo ZaTopineMi in uradnica ~ Gianfranca Colug.iatti, pomorščak Er-nesto Marassl in gospodinja Bruna Pettenb, vzgojitelj Bruno Facchin in tekstilna delavka Adele Mantellato, univ, asistent Riccardo Stradi In uradnica Giuseppina Ricco, zdravnik Sergio MinutHlo in uradnica Maria Angela Barblero, uradnik Graziano Londi In uradnica Lucia Goina, delavec Sergio Giamporcaro in gospodinja Iorinda Saltamacchia, pleskar Giordano Tomasich in delavka Anna Maria Sala, uradnik Giovanmi Ippoliito ln gospodinja Maria Vesnaver, delavec Vinoenzo M a lati no in trg. pomočnica MarineHa Filippi, električar Sergio Martini in trg, pomočnica Grazielila Maizen, telefonist Ollviero Croria 'i-n študentka Marlsa Alessio, uradnik Michelangelo Alessi ln uradnica Eli-sabebta Mikeller, uradnik Mario Bri-vitello ln gospodinja Margherita Ma-galino, delavec Sergio Primosi in šivilja Angela Petrič, uradnik Luigi Mutton in prevajalka Lucia Accerbo-ni, uradnik Erio Rossato in uradnica A mira Schiavoni, geometer Vincenzo Bruno i-n tajnica Dorothea Fend, karabinjer Generoso Moschella in tl-skarka Miriam Scarpellini, mehanik Bruno Poropat in trg. pomočnica Godina, Čampo S, Giacomo 1: la Minerva, Trg S. Francesco 1; Due Mori, Trg Unlitš 4; Nicoli, di Servola 80 (Skedenj). LADJE V PRISTANIŠČU Maria Berlingeri, Carso, Laura Lauro, Fegaso, Viminale, Stromboli, Ban-nok, Saipa II, Manco U. Martinoll, Angelo Dl Maio, Llvenza, Italla (It.), Oruda, Plod, Goramka, N. Tesla Višegrad (Jug,), Sazani (Alb.) Ronda (Ll.), Brasov (Ru.), Assicut (ZAR), Annika Giorgios (Gr), CMd Oak, Ronald (Pa.), Iris, Al Fares, King Pel-eus (Lib.), Bonder Sentinel (Br.). LOTERIJA Bari 57 4 16 66 17 Cagliari 62 30 7 68 60 Firence 6 52 44 76 8 Genova 35 82 14 28 80 Milan 39 10 47 38 55 Neapelj 22 27 26 14 88 Palermo 83 69 52 64 22 Rim 18 19 74 29 16 Turin 50 40 77 65 89 Benetke 89 90 42 59 55 X 2 1 KVOTE ENALOTTO XXI 2 1 X 211 — 12 točk 3.844.000 lir. U točk 110.000 lir, 10 točk 12.200 lir. modellina calzalure klasični ln najnovejšt modeli čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE ŽENSKE OTROKE Ul. F. Kllzi 3, TRST, tel. 37 797 (vogal Ul Machiavelli) IZLET IN FOTOGRAFSKI EX TEMPORE SPDT SPDT vabi svoje člane, prijatelje In mladino na jesenski izlet 2. oktobra v dolino Mar-tuljkove skupine do bivaka Za Akom. Lepoti tega narodnega parka, kjer iz divje soteske z naravnima slapovoma nenadoma preide narava na zelene livade obkrožene z mogočnimi vrhovi, bodo jesenske tople barve dale še poseben čar. Z izletom je združen zanimiv ex tempore, ki naj bi z diapozitivi ohranil spomin na lep jesenski dan v planinah. Na društvenem večeru bodo nagrajene serije treh najboljših diapozitivov. PodfObnejše informacije ob vpisu za izlet v Tržaški knjigarni. V MILANU to n prodaji pri: CASIROLI — Plazza Duomo 31 tel. 80.66.74 PRIMORSKI DNEVNIK DELO Politika Vjesnik Borba Tovariš Pavliha Mali oglasi TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje ip dnevne sobe Iz for-mlke. Lastna Izdelava. Fonderla St 3 (blizu bolnice). »CITROEN* — samaritani In Mtceu — Servis v Ulici Klttmayer 4-a. Razstava In prodaja avto potrebščin v Ulici Glulia 41 VAJENKO išče krojaška delavnica Kramar, Opčine, Narodna ulica št. 63-1. PRODAM grozdni mlin za repkanje in mletje. Tel. 225218, PRIVATNIKOM ugodno prodam 3 traktorje Ferguson 35 s plugi in 2 Steyerja brez plugov, Mercedes prekucnik za 36.000 NDin, Fiat 620 Rea-litetna agencija Maribor, Partizanska 24-Fe, tel. 21.813, Kino fotografski material SER Ul IN Tm, (II Mazzini 53 Telefon /33-361 vabi prijatelje in znance, nai ea obiščejo Darovi in prispevki Sintetične preproge ln preproge za nodnlke iz pia stike ((BALATUM« ln »MERA KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOyUETTE» in ploščice itRIKETT« ln »ARMSTRONG«. Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P. n ALPLAST, Trst, Trg Ospedale št « . TeL 05-919 Pepca rožarca s Ponterossa daruje 1000 lir za Dijaško matico. Valerija Godina daruje 2000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na rani grob pok, Marice Bogateč daruje Drago Sedmak 3000 lir za Dijaško matico. V počastitev padlih partizanov tz Trebč ob dvajseti obletnici postavitve spomenika daruje Justina Daneu 2000 lir za Dijaško matico. Ob 37-letnici smrti soproge Ivane roj. Maver daruje Alojz Flacer 2000 lir za Dijaško matico. Naznanjamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustila naša draga Magdalena Gerlanc vd. Štoka Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 26. t.m. Iz hiše žalosti na Opčinah (Bazoviška ulica) v družinsko grobnico na kontovelskem pokopališču. Žalujoče družine šketlavaj, Štoka in Zubalič Opčine, Trst, 25.9.1966 Včeraj je po dolgi bolezni umrl naš dragi IVAN GRBEC SLOVENSKI UČITELJ IN SKLADATELJ Pogreb bo v Skednju. žalujoči: sestra Josipina z možem Ferruciom, brat Inž. Virgil z ženo Floro, nečaki in nečakinje z družinami Trst, Nova Gorica, 25. septembra 1966 PffioršlTtfnevnlk ZA TRGATEV neosolfit Uravnava kvašen j e mošta in hrani vino pred boleznimi ter ga napravlja bleščečega, - okusnega in bolj bogatega z alkoholom. detersan Razkužuje, čisti, odpravlja slab duh, razbarva steklenice, de-mižanke, vinsko posodo. Je neobhodno potreben v vsaki kleti. STERISOL Dajemo mu prednost pred kalijevim metabisolfitom, ker je bolj ekonomičen, ne oddaja vinu kalija in je zlasti priporočljiv za pripravo nekipečih moštov. SILOPLAST Kletarsko mazivo ali kit, ki vsebuje mnogo maščob za tesno in popolno zadelovanje vrat vinske posode. OMOGOČAJO UMSKO, RACIONALNO IN POPOLNO PRIPRAVO VINA Odlikovan kemični laboratorij za kletarstvo SCHIRATTI Edini zastopnik za Furlanijo-Julij-sko krajino in Jugoslavijo Gorilnik PANKEROS na kerozen je pripraven za vsak nov ali star štedilnik: vam jamči stalno in gotovo ogrevanje prostorov ter ne vpliva na kakovost pečenja. Kompleten z 12-literskim rezervoarjem stane Lit. 50.000 TRST - UL. F. VENEZIAN št. 5 TELEFON št. 24-197 BAZZANELLA SJRRFIIME Ln-ZLRTPRNE TRCT Viale XX Settembre 16 tel. 96016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI IN SREBRNI OKRASNI TRE!IMETI Vaš avtomobil bo lepši in popolnejši... ...z lepim priborom, ki ga lahko kupite v trgovini ZASCHI-Trst VIA DEL CORONEO 4 Vedno nove pošiljke za avtomobile vseh vrst. Kupite lahko vse kar potrebujete, da bo vaš avtomobil vedno kompleten in zanesljiv. Največ ja izbira nadomestnih delov za karoserijo. Pojasnila tudi v slovenščini in srbohrvaščini! ’ tv ITkR I|J*T i V illOH.Ait mm na Imel mik {tim tam«*' METRO GOLDWYN MAVER. FHMVVAVS ELIZABETH TAYL0R RICHARD BURTON EVA MARIE SAINT MARTIN . »UNSOHOFE predvaja danes, 25. t.m. ob 15.30 film: CASTELLI Dl SABBIA (PEŠČENI GRADOVI) V ponedeljek, 26. t.m. ob 18. uri ponovitev filma: CASTELLI Dl SABBIA (PEŠČENI GRADOVI) M01030M11* [^NOiSIAVNVdj mjNNtN ’ IN 33NIA 'iJOHOSNV« NIlUVkN LTJ NOSTIAA 1?VHDIW w • oevvnaL noiivo •1» » 0.45 bo goriška košarkarska ekipa Spliigen Brau odigrala v prenovljeni dvorani UGG na Trgu Cesare Battisti prvo mednarodno srečanje z novim naslovom. Spliigen Brau je namreč velika milan ska tovarna za proizvodnjo piva. Goriška ekipa se bo srečala s Spartakom iz Brna. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI priredi dane's, 25. t.m. ob 17. uri Pevski koncert v Katoliškem domu v GORICI kjer bo nastopil akademski pevski zbor TONE TOMŠIČ IZ LJUBLJANE Vstopnina: sedeži 500, stojišča 300 lir. Predprodaja vstopnic v kavarni Bratuž. Gorica VERDI. 15.30: «Le colt cantarono la morte e fu tempo di massa-cro». E. Nera in G. Hllton; italijanski kinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 15.00: «Rififi lnternazio-nale». J. Gabin in G. Raft ter Nadia Tiller; kinemaskopskl film v barvah. MODERNISSIMO. 17. — 22.30: «1 nostrl marlti». A. Sordi ln U. To-gtiazzi; italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 15.00 — 22.: «Missione s pedale Lady Chaplin«. K. Clark in D. Bianchi; ameriški kinema-skope v barvah. CENTRALE. 17.00: »Avventura ln Oriente«. M. Presley in M. Ann Mobley; ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 15.—22.: «Mi vedrai tor-nare». G. Morandi in E. Wu. EXCELSIOR. 14. — 22.: »Paradiso havaiano«. A. Presley. PRINCIPE. 15.—22.: «L’amante in-fedeie«. R. Hosseln ln M. Mer-cier; klnemaskope v b» -v ah S. MICHELE. 15 —22.30: «Doringo». T. Traion in H. Presneli; kinema-skope v barvah. MARCELLIANA. 14,—21.30: «Pazzi. pupe e pillole«. Jerry Lewis; v barvah. Ronke EXCELSIOR. 19.30—22.: »Se non avessi piu te«. G. Morandi. RIO. 19.30—22.: «Adios Grlngo«. J. Gem ln E. Stewart; kinemaskop-ski film v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. Dežurna cvetličarna: VOIGTLA- ENDER, Ul. IX. avgusta 3, tel. 24-33. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 24,2 stopinje ob 15.10, najnižja 12,8 stopinje ob 2,10; povprečna vlaga 75 odst.; ponoči Je padlo 0,4 mm dežja. Kmečka Banka GORICA, Ul. Morelli 14 - Tel 2206 Nudi Vam ugodne pogoje za trgovske posle in bančne storitve (vezane in proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovče-vanje in eskomptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, luči itd.) PffmoFš1cT’Jnevnilf — 12 — «Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik vam lepo in poceni postreže ta «€EIITIMLRIV!ERfl PORTOPOŽ f f \ rni $ ■- ■{ ; ulLiil mm 'ResTavracija LJUBLJANA P r I v o i St. U Pristna domača ln mednarodna kuhinja in pijače Strežejo učenci gostinske Sole v narodnih nošah. Moderne sobe, mednarodna kuhinja. «GRIL BAR)> z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah. Hotel «S0ČA» MOST NA SOČI tel. 7 Moderno urejeni hotel s Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — goriška postrv 5 Lep vrt Z Vsak dan glasba ln ples Z Ribolov celo leto S Lastna čolnarna NOVA «■ mm mm AJŠEVICA RESTAVRACIJA ST ER K # T Til. 2MH VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEI. 21-114 HOTKI, Sl.nm l,J UBI.JA IVI A TITOVA UL. 10 . TEL. 20641-43 HOTEL 2 MODERNIM K0NFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR 2 MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI G. P. SIDRO P^an telet. 73349 nudi odlične specialitete in izbrane pijače v svojih obratih: • Restavracija «POD ARKADAMI« • «PRI TREH VDOVAH« • Restavracija «SIDRO» in kavarna — nočni bar • «TRI PAPIGE« z internacionalnim programom. Restavracija «LIPA» ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458 ^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^ RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «SOCA» KANAL - Tel. 8 kva^ers^E^vSENSKO PRIMORJE- ISTBO a“ vam nudi vse vrste turističnih uslug PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA • Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno /n gostilna 'Pri hrastu ■ Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer * gostilno ■'IveiJai -raren ponedeljka in barski program telefon 21-239 ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR nudijo vse notelske usluge. Priznana domača ln inozemska kuhinja. Telet 21 ln 51 B O V F C Priporočamo tudi obisk notela »Planinski orel« v Trenti in gostišče v Soči ln Logu pod Mangrtom Hotel GALEB Restavracija RIBA Koper Nudimo vse hotelske usluge. — 10% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah ln nedeljah. KOMPAS KOPER - ŠKOFIJE - PORTOROŽ - IZOLA - POREČ - ROVINJ - 1’1'I.A — RARAC IN OPATIJA V vseh poslovalnicah lahko kupne tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pilače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev. V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone. KOMPAS DO vedno najboljši svetovalec na potovanju. Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS. hotel Poldanovec LOKVE PRI NOVI IIOKIII - Tel. Opevan 3 Odlična pestra nrana - Divjačina Z Dobra primorska vina — Moderne sobe Z Izposojevalnica rekvizitov za vse športe Z Balinišča C Mimgoli igrišče Z Izposojevan)e konj lipicancev za jahanje Z Izleti v naravo Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poletu TRGOVSKO PODJETJE MANUFAKTURA NOVA GORICA Vam nudi v svojih specializiranih trgovinah: • MODNI DOM V NOVI GORICI • MODA IN DOM V SEŽANI KONFEKCIJO: bombažno, volneno, usnjeno in krzneno prvovrstno KRZNO in raznovrstno PERILO IN PLETENINE. • Narodna umetnost — Darila stolpnica NOVA GORICA — Izdelke domače in umetniške obrti, ročno izdelane tepihe. idrijske čipke, pletarske izdelke iz šibja, ličja in drueih naravnih materialov 6 Trgovina NARODNA UMETNOST posluje vsak dan tudi ob nedeljah od 8. do 20 ure. NOVA GORICA - lel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma tn v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije m vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji ln inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. ARETTA U L I RA T H 1 N med elegantnimi in preciznimi, urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA* Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT Prodaja na veliko in drobno PIP/IPT Velika izlura zlatnine po tovarniških cenah! CjA / Itl( I Izreden popust — Garancija — Hotel ADRIA ANKARAN (bivši S. Nlcolo) O HOTEL LEV LJUBLJANA T I_| ' \ T VOŠNJAKOVA 1 J—1 V TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije • Restavracijske terase Dan-cmg kavama - Zabavni in artistični program plesna glasba Aperitiv bar . Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica . Frizerski salon • Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje Boksi za pse • Hladilnica za divjačino. Hotel BELLEVUE LJUBLJANA - lelelun 313133 prtporoča cenjenim gostom domačo tn mednarodno kuhinjo Z Terasa Z Vrt Z S terase lep razgled na Ljubljano. Prvenstvo C lige CRDA - Triestina Danes ob 15. uri bo v Tržiču otvoritvena tekma A skupine C lige med domačim moštvom CRDA in gostujočo Triestino. * * * Prijateljska tekma Breg - Rudar Razpored tekem SŠI Danes bo ob 10.30 v Boljuncu prijateljska tekma med prvim moštvom Brega in enajsterico velej-skega NK Rudarja. * * * Enajsterici Brega bosta nastopili tudi na uradnem prvenstvu in sicer: Naraščajniki Ob 10. uri na Pončani ESPERIA — BREG Juniorji Ob 11.30 na igrišču na D. R. Sanzio ROIANESE — BREG * * * Prijateljsko srečanje Rosandra - NK Koper Ob 15. uri bo v Boljuncu prijateljski dvoboj med enajsterico Rosandra Zerial in moštvom NK Koper. DANES, 25. t. m. na igrišču Bora (stadion «Prvi maj») MLADINCI Kras — Barkovlje (Sodnik Dougan) Breg — Škamperle (Sodnik Škrinjar) 10.00 Sokol B — Cankar (Sodnik Šušteršič) 10.30 zmagovalec I. tekme — zmagovalec II. tekme (Sodnik Drašič) 11.00 zmagovalec III. tekme — Sokol A (Sodnik Drašič) 11.30 finale za III. in IV. mesto (Sodnik Morpurgo) MLADINKE 15.00 Sokol — Kras (Sodnik Šušteršič) 15.30 Škamperle — Cankar B (Sodnik Morpurgo) 16.00 Breg — zmagovalec I. tekme (Sodnik Dougan) 16.30 Cankar — zmag. II. tekme (Sodnik Morpurgo) finale za III. in IV. mesto (Sodnik Škrinjar) 9.00 9.30 17.00 Holci «Tlil(iLAV» KOPER - lel. štev 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate »GIUSTERNO* z olimpijskim bazenom ter restavracijo »RIŽANA* s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki. PRIREDITELJSKI ODBOR SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER opozarja društva in posameznike, da bo vpis za nastop na atletskem tekmovanju 9. SŠI 26. in 27. t.m. na sedežu športnega združenja Bor, stadion «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7. Delegati: Učo Jurkič, Pavel Morpurgo, Mario Šušteršič. * + * JUTRI, 26. t. m. na igrišču Bora (stadion »Prvi maj>) ŽENSKE 20.30 Škamperle A — Barkovlje B (Sodnik Škrinjar) 21.00 Breg A — Cankar A (Sodnik Orel) 21.30 finale za III. in IV. mesto (Sodnik Šušteršič) MOŠKI 22.00 finale za III. in IV. mesto (Sodnik Škrinjar) Delegata: Učo Jurkič in Mario Šušteršič. * * * Ekipe se m.orajo predstaviti na igrišču pol ure pred movanjem. Nekaj podatkov o nogometnem turnirju SŠI Od izločilnih srečanj do polfinalnih tekem SPLOSNA PLOVBA ! PIRAN vzdržuie * svojimi tovornii-ptiinlškl-mi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo t Južno Ameriko redno II. n'Jo r zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem »velu i modernimi transportnimi ladjami od 8 orni do 18.000 ton nosilnosti Za vse Informacije se ohrnite na upravo podjetja: »SPLOSNA PLOVBA*. Piran Župančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu Telexl: 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 ES MARKET SEiJSfJSS imajo P - MARKETI r KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI • PREHRAMBENO BLAGO • BLAGO SIROV- POTROŠNJE • SPOMINKI • TRAVEL PAKETI • BIFE • MENJALNICA • 10% POPUST PRI ^AKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO • ODPRTO NEPREKINJENO OD 7. DO 20. URE, OB NFDR1, P4 O- 7. DO U. URE REHRANA ■ E 11 0 MEBLO TRGOVINA S POHIŠTVOM NA 0R0BNC NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače In znane žimnice na vzmeti »JOGI* več tipov. IZKORISTITE 10»/. POPUST PRi VSAKEM NAKUPU V JUJl, VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR ZAVE Z SPED1G1JSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DO STAVO NA DOM IN MONTAŽO Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI c vse kraje tudt v inozemstvo Nogomet v okviru 9. SŠI je tik pred zaključkom. Med člani sta finalista že znana (Breg in Zarja), med mladinci tudi (Primorje in’ Breg). Najboljši strelec pa je še vedno mladi Aldo Ferletič (Doberdob), ki je v ^veh tekmah realiziral kar pet golov. Tehnično najzanimivejša tekma je bila Breg -Doberdob, agonistično pa polfinale Zarja-Primorje. Vseh do sedaj odgovornih tekem so naslednji: IZIDI A skupina Barkovlje — Primorje 2-1 Cankar — Barkovlje 2-0 Primorje — Cankar 4-1 B skupine Zarja — Primorec 2-0 Sokol — Kras 2-1 Zarja — Kras 3-0 Primorec — Sokol 2-0 Zarja — Sokol 30 Primorec — Kras l-o C skupina Repen — Union 2-1 Union — Kolarič 4-0 Kolarič — Repen l-i Č skupina Breg — Škamperle 3-0 Breg — Doberdob 2-1 Doberdob — Škamperle 4-0 MLADINCI Primorje — Cankar lo-l Breg — Sokol 13.0 LESTVICE A skupina Primorje Cankar Barkovlje B skupina Zarja Primorec Sokol Kras C skupina Repen Union Kolarič C skupina Breg Doberdob Škamperle I 0 1 1 0 1 1 0 1 0 0 0 1 0 2 0 3 1 1 1 0 0 1 Polfinalni tekmi Breg — Repen 2-1 Zarja — Primorje 3-2 V finale sta se uvrstili enajsterici Brega in Zarje. Za tretje mesto pa se bosta potegovali ekipi Primorja in Repna. Končni vrstni red od 5. do 13. mesta pa je naslednji: 5. Cankar, Primorec, Union in Doberdob. 9. Barkovlje, Sokol, Kras, Kolarič in Škamperle. Med mladinci bosta finalno tekmo za pivo mesto odigrali postavi Brega in Primorja, za tretje pa Cankarja in Sokola. GOLI V članski korucurenci je bilo skupno doseženih 50 golov. Največ pa jih je bilo v tretjem 15 Med mladinci pa je bilo v obeh izločilnih srečanjih doseženih 24 golov. Skupno torej 66 zadetkov. NAJBOLJŠI STRELCI ČLANI 5 golov: Ferletič Aldo (Doberdob). 4 gole: Verginella (Primorje). 3 gole: Kalc (Zarja), Gomizelj E. (Repen) in Ražen (Zorja). 2 gola: Valetič K in Vodopivec L. (Breg), žagar (Zarja), Husu (Barkovlje), Purinani D. in Po-ropat S. (Union). 1 gol: Kralj A. (Kras), Antonini L. (Sokol), Gombač B. (Union), Cuk E. in Cuk B., Kralj P. (Primorec), Sancin E. in Križ-mančič L. (Zarja), Švara (Breg), Savarin S., Švab D. in Olenik M. (Cankar), Milič B. in Fragiaco-mo (Primorje), Parencan (Kolarič), Baldasin (Zarja) in Puntar W. (Primorje). MLADINCI 4 gole: Rustja O. (Primorje). 3 gole: Rodella Z., Petaros V. in Cuk I. (Breg). 2 gola: Samec B. (Breg), Sulčič E. in Daneu B (Primorje). 1 gol: švagelj M. (Cankar), Tram puž.. L. (Primorje), Krasna S. (Breg). Enajsterica Doberdobcev, Id je kmalu izpadla iz turnirja SŠI kljub zmagi nad moštvom škamperla, s katerim sta igrala prvo in edino tekmo športnih iger na Goriškem, ima v svojih vrstah najboljšega strelca Ferletiča — na sliki drugi od leve (čepi) UREDNIŠTVO: TRST četrtletna 2.250 lir SFRJ: ADIT, DZS, polletna I5T5!0SlSn^ W sKTp£JS2 S"tev“'v "tednu in^deUo'Tparffso stafmdina^ev) a'00^‘^arih'laTlevT^no ^din“(in 2° ~ Telef0n :f7:i38' 95823 “ NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej. Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22-207, tekoči ?ačun pri Narodni banka v Ljubija^ - Sm«"--oSLSSU o“ Za vsak'mm 2M osmrJee" 150 T- ETS ,BS3« / Z! ___________g01’1811« pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubbllcltk Italiana« - Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst* U I ENAJSTMETROVKE V treh kolih so bile dosojene tn enajstmetrovke, od katerih Je bdi* le ena realizirana. Strelec je bil Verginella (Primorje — Barkovlje. sodnik Mahorčič). Priložnost pa st* zapravila Pertot V. (Sokol — Kras. sodnik Petaros) in Starec B. (Bari kovlje — Cankar, sodnik SoU). V polfinalni tekmi Zarja — Pri' morje je bila dosojena ena enajstmetrovka, katero je tudi Baldasin (Zarja) realiziral. AVTOGOLI Doseženi so bili trije avtogoli-Eden v članskem in dva v mladinskem turnirju. Med člani je spravil žogo v lastno mrežo živec B. (Kras), med mladinci pa Colja S. (Cankar) in Petelin A. (Sokol). V obeh polfinalnih tekmah med člani ni bilo avtogolov. GLEDALCI Tekmam izločilnega dela Je prisostvovalo približno 2180 oseb Največ jih je bilo v drugem kolu. ko se jih je zbralo približno 950-Polfinalnima tekmama pa je prisostvovalo približno 800 gledalcev, in sicer 300 za tekmo Breg — B®' pen, 500 gledalcev pa si Je ogledalo srečanje Zarja — Primorje-Skupno je torej prisostvovalo 2980 gledalcev. NAJBOLJŠI IGRALCI Po mnenju nekaterih kritikov smo sestavili lestvico najboljših nogometašev za posamezna mest®-Vratarji 1 Kalin (Zarja) 2. Baloš (Breg) 3. Raražin (Cankar) Desni branilci 1 Ražen (Zarja) 2 Guštin (Repen) 3. Kozina (Breg) Levi branilci 1. Orsi (Cankar) 2 Komar (Zarja) Desni krilci 1 Pescatori (Cankar) 2 Maver (Union) 3 Metlika (Zarja) Srednji branilci 1 Gombač (Union) 2. Pečar (Kolarič) 3. Križmančič V. (Zarja) Levi krilci 1 Fragiacomo (Primorje) 2 Rodella (Breg) 3. Suber (Repen) Desna krila 1. Kalc (Zarja) 2. Gomizelj (Repen) 3 Puntar E. (Primorje) Desne zveze 1. Baldasin (Zarja) 2 Bukavec V. (Primorje) 3. Lasič (Barkovlje) Srednji napadalci / 1 Ferletič A. (Doberdob) 2. Husu (Barkovlje) 3. Purinani (Union) Leve zveze 1. Grahonja (Breg) 2. žagar (Zarja) 3 Dužman (Doberdob) Leva krila 1. Verginella (Primorje) - 2. Marc (Zarja) 3. Valentič K. (Breč) 40 lir beseda - Oglasi tržaške ih