191. številka. Trst, v stbo'o dne 23. avgusta 1902. tečaj XXVII. ..EDINOST" tzLnjn f*Tikr:«t na dan. rjiznn nedelj in praznikov. oh 4 uri popoludae Naročnina znaša : za. celo !*-to........24- kron u pol leta........12 za četrt leia........ 6 za en Bie«ec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na naroči*1 l»rer priložene naročnine m» uprava ne ozira. Po tobakamaii v Tr-tti jiroilajajo posamezne »tevilke po 6 -totink <3 nvć.): aven Trsta j*a j <> 8 stotin k (4 nvč.) Trlrfou št f. Sjtt. Oglasi «e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslanu, osmrtnice in javne zahvale domari oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraćnjo. Naročnino, reklamacije in ogli jema upravnistvo. Naročnino i je plačevati loco Trst. ise spreta oglase Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Uredništvo in tiskarna se uuliajata v ulici Carintia stv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo -tv. :», II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. I^astnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Kako je patrijotično?! L>t »Edinost« je tridsilo političnega društva jednakega u a mena. Cilji, |>o katerih stremi to društvu, imajo svoj izvor v narodnostnem principu. Na ta princip s^ mora opirati vse delovanje tega društva. Društvu je t »rej l>oriti za pravo samodol >čbe ta za čim širšo svol>odo naroda. To pa je program, ki p<)!eg etičnih oi>=eza tudi materijalne koristi. Saj polit čna iu nar >esede. »Narodna« mora biti njegova pot! Od linije, ki jo predČrtuje program v zmislu narodnostnega principa, se naš list ne sme odmakniti ni za en sam las. Iu nikomur na JjiiIkj. Nikomur — ste Čuli ? Z t ta princip se ne plaš mo borbe" ni proti skupnemu vladnemu zistemu, ni proti fiosamičnim oblastim, ni proti pjsamičnim nedobrohotnim nam lorokratom, ni proti dru-gorodnim nasprotnikom ! Mi se ne dajamo odmakniti za nobeno ceno od lioije, ki nam jo črta naiodni princip: ni v imenu liberalne ideje, n v imenu vere. Tem manje, ker vemo, da z b<»rb<» za u veljavljeaje našega narodnega princ:p« služimo tudi svobodaostai ideji in se ne dotikamo nikjer škodljivo za verski čut. Zvestoba narodnemu principu je naša vrhna d d/.nost. Te zvestobe ne preiomimo nikdar, tej dolžnosti se ne iz ieverimo nikdar. Nikdar in nikomur na ljubo. To bodi povedano gia-n» vsem. Cegar delovanje in nastopanje je protivno temu principu, temu se postavljamo po robu. Tudi njim, ki go-voić, da ne morejo z nami zato, ker so — patrijot čni. Mi smo prišl te dni v navskrižje s tržaškim: vtterani. Zakaj — to vedo Čitatelji. Nam je žal, ali lastni program nam je visoko gori nad vsemi obziri. Mi smo se uprli in se b<>mo tudi odslej najodločneje upitali vsakemu zapostavljanju našega jezika kjerkoli — in bodi tudi v veteranskih društvih. Nočemo se sklicevati na fakt, da velika ve čina veteranov so Slovenci. Tudi ča ne bi bilo tako, iu ii če je le mal del členov naše narodnosti — dokler je sploh Slovencev v veteranskih društvih, zahtevali bomo od teh, da sjw štujejo princ p narodne jednakoprav-uost;. r « t i > 7s MELITA. Povest iz naše dobe. J«»«ip Krreu Tomie ; prevedel Kadi. I > r »i g i del. III. Gret" Orfeo se ni brez razloga začel tako olepšavati. Grofici Ani je bilo grozno dolgočasno, odkar je šla od hiše Melita in je ona ostala sama z Ori^jem. On si je vedel kratiti čas kakor d> tedaj. Obiskaval je naj-bližoje sos«? le, vsak č;'S odpotoval v Zagreb, Gradtc ali Dunaj, ona pa je bila slaba, bo-lehna, a o tem netitešljiv., ker je zgubila svoje dete. Dremala je v svojem naslonjaču in mislila na usodo svoje hčere in sina. Cesto je poskušala čitati, ali radi kratkovidnosti oi mogla ; a če je čitala s svojimi starinskimi očali, so jo oči h:tro bolele od napora in morala je odložiti knjigo. Ko se je radi tega pritožila pri Orfeju, se je za čuda hitro spomnil sredstva, kalen bi moglo odpomoči temu. »To je najlažja stvar, ma cher«, je rekel Najodločneje, z indignacijo pa se mo ramo dane« postaviti po robu poskusom, da bi se rnj :av! anje n^šrga jezika v Trstu opravičevalo h »patriotizmom«,, to je: avstrijskim patrijotizrnom ! Kaj iu kako je patrijotično? Atribut pravega, resničnega patrijotizma je spoštovanje zakonov, ki veljajo v državi ! V konsti tucijonelni, ustavni državi je imperativ patrijotizma — sp< šrovanje tistih zakonov, na katerih sloni ustava države ! — Avstrijski ustavni zakoni pa določajo princip narodne enakopravnosti ! Vsi enaki v šoli in uradu in v javnem življenju — vsem nam pristojajo eneka prava ! Tako govore avstrijski osnovni zakoni ! Te zakone moramo spoštovati vsi. In nikjer ga ni naslova, ki hi dovoljeval kršiti te zakone. Oni, ki se bori za princip, položen v državne zakone, za princip enakopravnosti, taje pravi sin države, taje p a t r i j o t ! Zato pa oni, ki n e priznava principa enakopravnosti in torej tudi ne državnih zakonov, ni p a t r i j o t! Kdor je res patrijot, spoštuje pa, poleg ustavnih zakonov, tudi plemenite i n-tencije glavarja države. Na slovesen način je /aklical naš vladar, cesar I4*ran •losip, svojemu ministru : »Naredite mi mir med mojim! narodi ! !« Do miru med narodi pa more priti le po zadovoljenju vseh, po enaki j) r a v i c i vsem. Kdor je r«3 patrijot, temu dajejo navedene besede vladarjeve direktivo za vse nastopanje ! Klor se ne pokori tej direktivi, kdor iz katere-koii pretveze postavlja jednega na 1 dru-zega, kdor daje veče časti in veljavo enemu, nego drugemu, kdor na pr. v Trstu zapostavlja naš jezik italijanskemu, ta ne dela po intencijah, izraženih v besedah: Na redite mi mir med mojimi narodi! Ta ni patrijot, pa naj nosi kakoršnjo koli uni formo ! ! Z vsem pravom protestujerno torej, odločno protestujerno proti temu, da se zapostavljanje našega jeziku hoče opravičevati s patrijotizmom. I)ovprašavalnici za gouvernante. Govorila je več jezikov, a ker je dovršila ženski : licej na Dunaju, je bila prilično uvedena v 1 razne nauke, ki so potrebni za tako imenovano salonsko naobrazbo. Razun tega je bila živega temperamenta in izgovorna. Grotu so rekli, da je Birota vojaškega častnika, kateri je umrl pred več leti. Spričeval od dosedanjih njenih sHžb ni imela, a ko je grof Orfeo vprašal po njih, mu je rekla, da je vsa svoja spričevala, razun šolskih, slučajno izgubila. Orfeo, kakor v vsem površen, ni maral iz-prasevati natančnejše. On je veroval deklici, ki mu je ugajala na prvi mah. Medtem je bila zgodovina pospice Elze — tako se je zvala po imenu — v resnici vsakdo, ki je razsoden, resen, misleč patrijot, moment : p rob u jene zavesti med narod i. S takimi cutstvi se ni smeti igrati. In ne igra se, kor je — patrijotičen. Politični pregled. V Trfctu. 22. a\ gusta 1£02 Sprememba na namestnišfvu v Trstu. »Sudsteierische Presse« izvaja, da bi morala vlada enkrat že iz ozirov na narodno in politično moralo opustiti trdovratno vzdrževanje ptujih elementov na upravi slovenskih krajev. Z dosedanjo politiko da je le direktao krši'a in iznodkopa vala narodno čutstvo jednega celega naroda. Rečeni list meni, da dvorni svetnik Simonelli, ki da je Italijan od glave do pete, ne bi šel Slovanom na roko v njih kulturelnih, gospodarskih in narodnih stremljenjih. Najbolji dokaz za to da je radost, s katero so italijanski listi j ozdravili vest o imenovanju takega naslednika grofu Goeseu. Nemški listi molče o Simonelliju. Ako bi bil to mož, kateremu bi Sir.vani mogli le količkaj zaupati — potem bi bil gotovo vihar po nemških listih, da se take ljudi postavlja na čelo uprave. Sedaj pa molče — zadovoljno. »Sudsteierische Presse« konstatuje, da je dvorni svetnik S monelli tisti mož, ki je za dobe Badenija, ko so bili nemiri po raznih mestih Avstrije, sestavil tisto raj ;o naredbo na politične oblasti ter je vladi dal nasvet, sj ominjajoči na razmere ruskega absolutizma, naj namreč politični komisarji na zborovanjih mirno puščajo govoriti govornike o veri, dinastiji in monarhu, a potem naj jih takoj izročajo kazenskemu sodniku ! ! »Siidsteierische Presse« pravi, da na tako mesto, spojeno s toliko odgovornostjo, kakor je mesto namestnika v Trstu, ne sodi m (ž, k;, mesto da bi pomirljivo vplival na duhove, želi, da jih čim več zapade kazenskemu zakonu. Splošni interes vseh da zahteva, da taki možje ne stoje oblastim na čelu. Taka je slika o presurativneni nasledniku ekecelence grofa Goč-sa. Ni kdo ne poreče, da more t tka slika vzbujati dobre nade v nas Slovencih. Po tej sliki naj se primorski Slovani le pripravijo, da ne bo še konca njihovemu narodnemu in političnemu križe-vemtt potu. Y imenu nepristranosti ter objektivnosti v beleženju dogodkov in da «e nam ne poreče, tla nam je že tendencija slikati črno v črno, moramo zabeležiti, da pražki »Narodni listv« vse drugače sodijo o dvornem svetniku Si- monelliju. Kdor pozna njegovo delovanje — pravi pražki list —, s^sebuo na upravnem in državnem sodišču, ve, da bi se dvorni svetnik Simonelli ne dajal rabiti za tako nalogo. kakor so mu jo namenili Italijani. V dobi najhujših borb ni tajil svojega mnenja ter je izpovedoval javno, da uradnik mora poznati jezik prebivalstva ter da ga ni smeti nameščati v stroki ali kraju, katerega jezik ne poznava. To pravilo — tako nadaljujejo »Narodni listv« — je i z vel najprej na sebi. In v mini3terstvo je bil pozvan ravno radi njegove jezikovne kvalifikacije. Tam je imel večkrat referat o slovenskih stvareh. Praški list je uverjen, da bo Simonelli nepristransk uradnik in da Slovenci v Trstu dobe končno namestnika, do katerega se bodo mogli obračati v svojem jeziku. Ne tla se tajiti : dovolj kontrasta je med to praško in mariborsko sliko. Pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado. Včeraj so pričele na Dunaju ministerske konference, v katerih razpravljajo o še obstoječih diferencah, glede avtonomnega carinskega tarifa. Ogrski ministri Szell, Lukac3, Daranvi in L-mg imeli no že ob S. uri zjutraj posebno posvetovanje in ob 9. uri zjutraj je pričela konferenca, katere so se udeležili od avstrijske strani minister-skl predsednik dr. pl. Koer'ier, trgovinski minister baron Call, finančni minister dr. pl. Boh m in poljedelski minister baron Giova-nelli. Kakor strokovni prisedniki pa so bili v konferenci sekcijski načelnik Stibrai, dvorni svetnik Rosslcr in sekcijski načelnik Gersten-dorfer ; otl ogerske strani pa minisrerijalni svetniki baron Andreanszkv, Biro in Ottlik. O tej konferenci ss je izdal naslednji uradni komunike : V palači kr. ogrskega minisierstva na najvišjem dvoru vršili sti se danes od 9. do 1. in od 3. do 7. ure glede carinskega tarifa konferenci, katerih so se udeležili : obojestranska ministerska predsednika, resortni ministri in strokovni poročevalci. Razprave se bodo nadaljevale jutri (t. j. danes) ob 9. uri zjutraj. Obojestranska .inančoa ministra sestaneta se jutri ob uri in p >1 zjutraj na pogovor glede pendentnih davčnih vprašanj. Kakor poroča »Neue Freie Presse«, razpoloženje med udeleženci konferenc ni ravno preoptimistično. Obstoječe diference s<> precej važne in ni izključeno, da se tudi takrat ponesreči poskus za njih poravnanje. Razne politične vesti. Sultan »r e f o r m i r a«. Iz Carigrada brzojavliajo, da je izdal sultan včeraj »irade*, s katerim zapoveduje ustanovitev komisije, ki se ima drugačna, in mnogo zanimivejša. Oaa ni bUa sirota vojaškega častnika, temveč hči premožnih trgovskih starišev iz S.binja v Er-delju. Odtod je pobegnila pred pol letom z nekim huzarskim častnikom, ko je bil premeščen s svojim polkom na Dunaj. Njeni roditelji niso hoteli ničesar več slišati o njej, a mladi huzarski nadporoČjiik jo je zapustil in jej svetoval, naj se ogleda za kako službo. Bogat od doma je obetal lastnici povprašs-valnice za gouvernante veliko nagrado, ako najde mesto primerno za Elzo. Lastnica zavoda jo je priporočevala mnogim, no, brez vspeha, ker je vsakdo iskal oaebo, katera je bila že nameščena v kakej uglednej hiši. Nekateri, ki so mn« go cenili Elzina licejska spričevala, so se natančnejše obvestili gleie njene osebe in prišli na sled tnkim stvarem, radi katerih je niso mogli vsprejeti na noben način. No, Orfeo ni bil tako skrupulozen ; pri njem je bolj odloČil lep obraz mlade deklice in njeno koketno vedenje, nego vse drugo. Deklica je bila zadovoljna s ponudbo grofa Orfea in ona dva sta še istega dne odpotovala z Dunaja. Ali zato sta se zadržala v Gradcu tri dni, kjer sta živela jako veselo in naposled sta dospela v Deli-dvor. Grofici je mlada deklica nenavadno ugajala, ker se je vedla nasproti njej tako ponižno, tako milo. Elza je vedela mn.>g'» pripovedovati o stvareh, katere se je učita, ali o katerih je čitaia, a gr< tica jo je poslušula z interesom. Za spremembo jej je čitala decentne romate Marlittove, ki jih je Orfeo nabavil na Dunaju. O tem čitanju je starka večkrat zadremala, a tedaj je seveda Elza nehala čitati in je poiskala t^refa, da bi se z njim za hip pozabavala; potem se je zopet vračala k svojej spagodi«, kakor je nazivala grofico. Odkar je prišla Elza v Deli-dvor, je bil grof vedno na svojem imetju in je odhajal od doma le tedaj, ko so ga silni posli klicali kam. No, tudi tedaj se je hit.ro vračal. Gro-fiea Ana je bila srečna radi tolike pažnje, ker je mislila, da Orfeo dela tako radi nje: no, njegovi sosedje so tolmačili drugače ta nenavadni pojav. (Pride še.) podati v Maoedonijo in izvršiti razne administrativne reforme. Radovedni amo le, ako se dobi š.i kak tako najiven d plomat, ki hi tej vesti kaj verjel. Ž i d j e v R a m u n i j i. Vlada nameril je predložiti rumunski zbornici zakonski načrt, kateri podeljuje domovinsko pravico mnogim tamkaj naseljenim Zidom in sicer takim, ki se odlikujejo na polju znanosti, trgovine in industrije. Atentat na sultana? Iz Bukarešte brsojavljajo, da so v Carigradu prišli na sle l z 1 r<»ti proti življenju sultana, oziroma velikega vezirja. Zaroto da je organiziral Sa-rafov in da je bil neki laški anarhist najet za izvršitev atentata. B o j |i roti kongregacijskim šolam 11 a Francozkem. Mioister Vallć je v nekem govoru, ki ga je imel v republkanskem krožku v Chalons-Sur Marne, izjavil, ita l»o vlada zakon glede kongrega-cij izvrševala brez pretiravanja, a tudi brez slabotnosti. Poveljnik De La Laubie, ki je pridodeljen generalnemu štabu 11. voja, je izstopil iz aktivne službe, ker noče sodelovati v vojnem sodišču, ki bo sodilo podpolkovnika Naint-Kemv ja in poveljnika Le R*i Ladure-ja. (Ta dva nista hotela izvršiti dane jima naloge, da bi asistirala nasilnemu zapiranju redovniskih šol. Op. ur.) Tiho in rnirao, ali odločno in z a-; pa ni tako. G. dopisnik naj bi se šel prepri- in vrgla na tla. Videl je na to tri kmete vestno stopijo Slovenci tudi sedaj, kakor navadno, v vrste, ki jim spadajo po pravici in dolžnosti ! Živela narodna zavednost ! Pišejo uain : Včeraj smo se vozili v Koper, da vidimo, kako stoji tamošnji — stolp! CM dveh paroplovnih družb imati vsaka po dva parobroda, ki odhajata in prihajata par minut eden za drugim. Na parnikih koperske signorie se vozijo le koperska gospo la in pa oni naših, ki morajo storiti to, ker so — odvisni. Sicer so parniki signorie prazni. Na parnikih tržaške paroplovne družbe čat, iz katere okoličanske vasi bo romali prvi slovenski spisi v sodne arhive — še prej, nego smo imeli slovenskih odvetnikov v Trstu ! Nadalje piše dopisnik, da se je pri nas pred nekoliko meseci zbralo nekaj narodnjakov, ki hočejo prižigati luč omike .n so v ta namen ustanovili pevsko društvo »Primorec*. In na tem da se imamo zahvaliti g. Ražmu. Gospod dopisnik : roko na srce in priznajte, da niste dobro poučeni ! Prav isti rodoljubi so imeli svoj pevski zbor že pred 14 leti pod vodstvom spoštovanega Justa Kralja. On je prvi sejal seme, on je pri nas odpiral poti srca vnemajoči naši pesmi, dokler se ni preselil k sv. .Jakobu v Trst, kjer tudi deluje pa se vozi vse kar je našega. In tudi Lahov se vozi precej — se ve da le onih Li- kakor pevovodja. hov, ki niso camorristi. j Rilžera j« res požrtvovalno poučeval v Včeraj sem opazoval v Kopru, koliko' petju, ali razni njegovi zasebni opravki so ga naših ljudi da se mora voziti s parnikom zadrževali, da ni mogel vedno in redno do-»Santorio« (nignorie) in naštel sem jih - dajati. Tako je bilo društvo pr.s.ljeno po-oelih 6 reci, šest slovenskih okoličank. Na i«kati si druzega pevovodjo m ga je našlo v »S. (f i usto« — tržaške paroplovne družbe osebi g. Laha iz Sežane. _ je pa bilo vse polno samo naših \ j Toliko resnici na ljubo in v našo Živele koperske Slovenke in njih na- obrambo! rodna probujenost. Za narodni dom je darovala družina Popotnik. Merku, ker je vdobila domovinsko pravico P. S. Še to! Ko smo se vračali iz tu, 2 kroni in Lazar Anton 1 krono v isti Kopra, je laški parnik odšel o minut pred namen. nami (to je običajno). Nismo pa bili še par Razprava o javnem nasllstvu Kri temu obisku ni znan. B 11 r s k i poveljniki. Botha, De- mjjj 0(j Kopra, ko smo zagledali, kako se žanOT proti sodnijski komisiji se je vršila '.vet in Dela rev obiščejo tudi B?rolin. Namen parnjk gjgnorov upira precejšnjim valovom vgeraj 22. t. m. Toženi so bili Miha S e d- — a je revež vedno na mestu ! B »ječi se, ra a k p. d. Troger, Jakob T e n c e p. d. da se je Bignnrom kaj potrlo, sm-j vprašali Ćefur in Martin Sedmak p. d. Troger, pomorščake, kaj da pomenja to ustavljanje da so dne S. julija, ko je komisija merila in omenjenega parnika. Odgovorili so nam, da cenila nekatera zemljišča v Sv. Križu, iztr- se ni zgodilo n č in da tudi parnik ne stoji galj jnženerju Dimmerju, členil te komisije, ; — kakor izgleda od daleč, — marveč, da mero iz rok, da so ga prijeli za prsi. ga plove z — vso silo! A ker je te siie — pretepali s pestmi in brcami, ga vrgli na tla, malo, da gre pcčasi ! ter ga valili proti robu ceste, da bi ga vrgli Mi in z nami precejšnje število sopotni- v 8podnji paštenj, o tem kričali : raazza, kov smo se morali od srca smijati sigoorom, mazza! in ga lahko ranili na nosu in na Tržaške vesti. Osfbua vest. Predsednik deželnemu ao- dišču, go*pod dvorni svetnik l rbancich se je povrnil z dopusta in je y.opet prevzel vodstvo urada. Novi tržaški škof v Trstu. Prejeli smo Kontčno je vendar določeno, da pride katere 8m'> PustiIi za 9eboJ na l>o1 Poti ! Palcu desae roke- S tem da 80 zakl'ivili Ponovi šk 1 d r. N a g l dne 28. t. m. v Trst1 Seveda smo jih pozdravili z majanjem g;n javnega nasilstva po § 81 kaz. zak., ki , . . «11 * „ 1 .. ^ Q „ „ ; „ robcev, le obžalovali smo, dani tudi kapitan ;e po vj§i sankciji kažnjiv od 1 do 5 let. in fl a hodne 31. t. m. s I o v e s n a 1 n- » ji 1 ■> t r o n i z a o i j a. Škofijski ordinarijat je izdal h"tei Ptoriti ~ 9 Piš5alko ! , M 1,3 > bil obtožeo' da > 0 zaradi tega razpored, kako oe bo vsa »lavno« K poslavju O regnicolill smo prejel« tej priliki inž. Dimmerja in ostalo kom.sijo s x" 1 i a nastopni prispevek: psovkami razžalil ter zakrivil s tem prestopek ' Iz tetra vsporeda je razvidno, da pojde Minoli torek je bil neki italijanski po- po £ 312 kaz. zak. novi S* t v -lavnostnem sprevodu iz cerkve danik> Piceini' Qa tukajšnjem itali- Obdolženci so vsi tajili javno nasilstvo : Starega sv. Antona v stolno cerkev sv. Ju- janskem konsulatu. Tu je čul na lastna ušesa Miha Sedmak je pač priznal, da je mženerja sta. Procesija začne točno ob 8. uri. Na « »9t konzularnega uradnika, kako je ta D.mme.ja z besedami razžalil, trd.l pa je. procesijo m vabljene vse cerkvene bratov- poslednji vsklikal gruči tam nahajajoč, h se da ga je na to Dim mer s palico udaril po sčine, vsaka v vrsti svoje župne cerkve, kamor spada in sicer tako le : 1. Italjansko katoliško društvo; 2. Kapucinska cerkev s svojimi italijanskimi bratovščinami. o. Verniki in bratovščine župnije sv. Jakoba. 5. Verniki in bratovščine župnije Novega sv. Antona. bratovščine župnije pri in bratovščine župnije sv. 6. Verniki Jezuitih. 7. Verniki .f usta. H <'eta veteranov. i* Brjto\ščina sv svojim sttrinskim križem. 10. Siifjtistanci in svečenstvo. 11. Stolni kapi tel. 12. Presvetli pragospod škof 13. Mestni magistrat. Ob f-traueh svečenetva in mestnega ma- jamo« gistraia bodo delali špalir mestni gasilci in je bil gotovo pisan z najboljim namenom, mestna straža. Vendar moramo popraviti nekatere njegove Ćeta veteranov zaključi slavnostni sprevod, trditve resnici na ljubo in v našo obrambo. C. kr. državne oblasti in mestni svet Zdi se, da g. dopisnik vtndar ni prav dobro bodo pričakovali pragospoda škofa na velikih poučen o razmerah, ki s> vladale v naš; vasi vratih mestne cerkve. v prejšajih časih, katere omenja. Tudi on je Tako določa službeni razpored od dne 30. ; napisal — staro frazo (ki je bila že v na- regnicolov, italijanskih podanikov : »Mi obrazu in ga lahko ranil in tla so na to vam ne moremo več pomagati ni drugi nastopili proti Dimmerju, kateri da je za novčič za povrnitev v našo bežal in padel. Vsi so trddi, da so bili ljudje deželo. Tu je vsaki dan truma naših j»ač ogorčeni proti inženerjem, ki so zelo ljudij, ki se hočejo vrniti domov. Mi pa ne nizko cenili njihova zemljišča, a da niso v:* zmoremo tolikega plačevanja za pot ! Naša deli, da bi ga kdo udaril, ker da je bilo vlada nas kara, zakaj da toliko tro- splošno vsklikanje in velikanska zmešnjava. 4. Verniki in bratovščine župnije Starega «»» za povraćanje naših ljudij v svojo do- Inž. Dim mer je izjavil, da je videl . , movino. Priporočali smo že policiji, naj ne že prej splošno nevoljo na obrazih pričujočih sv, *\ou'ijli. » • dopušča izkrcavanja (ki se dogaja po trikrat kmetov in al šil ogorčeno vsklikinje, na ka.- na teden) na novo dušlih naših ljudij, ako ti tero pa da ni pazil. Kar naenkrat je priš-1 poslednji nimajo že zagotovljenega zaslužka, k njemu Miha Sedmak in ga razžalil z ne- Taka je bila torej apostrofa konzularnega dostojno gesto. Na to da je talšyj vdobil uradnika do skupiue regnicolov. Zi danes ne udarec v obraz od zadej, sunek v hrbet in dodajem druzega, nego to, da te besede ita- jedno brco. Padel je ni tla in se o pidcu lijanskega funkeijonarja kaj kričeče osvet- poškodoval na palcu, ne ve pa, ali je po- Rtšnjega Telesa pod ljujejo vso nadlego, ki jo trpi naš kraj po škodba na nosu od udarca, ali pa vsled italijanskih izstradanih gost.h. Morda prihod- padca. Takoj je vstal in zbeži!. Izključuje, njič nekoliko pripomb. ! da bi ga kdo pretepal, ko je bil na tleh in V pojasnilo in obrambo. Iz Trebič ga valil proti robu ceste. Bil je silno raz- nam pišejo: V cenjeni »Elinosti« štev. 185 dražen. Zahteval je o.lšifodnino za 18 dni amo čitali dopis pod naslovom: »Mi vsta- po 20 kron, 70 kron za zdravnika in 4 K Dopis je sicer hvalil nas Trebčane in za zdravila. Viši Bvčtnik L e t t i c h, ki je vodil komisijo, je bil kakih 20 korakov oddaljen od inž. Dimmerja. Videl je, da so gaknetje žugaje obkolili. Dimmer se j h je rešil in tekel proti njemu, Lettichu. Dva sta ga pa ulovila, vrgla šiloma na t]a; tema se je pridružil tretji in vsi trije so Dimmerja pretepali in po njegovem mnenju pabali proti robu ceste, da ga vržejo v spodnji pašten. Priča je spoznal napadalce še le, ko so se isti vračali po napadu proti njemu ; prej da jih ni mogel spoznati, ker da so mu kazali hrbet. Priča je bil silno razdražen in se ni upal med napadalce, da bi tfc svojo avtoriteto preprečil napad. Dimmerja je rešil neki Oskar Demeo. O onih •» napadalcih priča spoznava vse tri obdolžence. Pred preiskovalnim sodnikom je bil g. Lett ch izjavil, d* spoznava brez dvoma ie Mihaela Sedmaka in Jakoba Tence. Vprsšin po branitelju, naj rs7.tolmači razliko med prejšnjo in sedanjo i1 uri zjutraj. Procesija bo okolo 9. ure rjutraj že dovršena in se udeležniki lahko že pri sv. Justu raz« dej o. Zbirališče za bratovščino sv. Cirila in Metodija bo na trgu pri sv. Jakobu — za Marijino družbo pa v slovenski šoli pri sv. Jakobu. »Marijine hčere« morajo imeti druž-bino svetiojo in družbin modri [»as, »Marijine se?tre« pa drnžbino svetinjo na verižici. so se v viharnih časih zbirali narodnjaki in naspro:niki iz raznih vasij. Tako je često prihajalo do spopadov med pristaši obeh straok na katerih pa niso sodelovali naši vaščam, ali vsaj izključno ne, kakor se je, žalibog, navadno mislilo. To bi si upali mi ludi do kazat'. Pregovor pravi, da pogrt-te jedi niso zdrave. Očitanje o napadih na narodnjake v naši vasi pa je pogreto že ne vemo koliko-krati ! Naj bo vendar enkrat tega dovolj. G. dopisnik piše nekako, kakor da so se Trebče kar hkratu izvile iz temne nezavednosti ter sk«>čile pod t< ple žarke narodne zavesti. Temu okolo njega, ne da bi mogel povedati, kaj so delali žnjim. Izmed teh treh spoznava Mihaela Sedmaka in Jakoba Tence. Priča Josip K o š u t a je bil poleg g. Lettich a in videl, da je Dimmer padel na I tla, a ne ve, ali ga je kdo vrgel, ali je sam padel. Ko je bil na tleh, se ga ni dotaknil i nikdo. Dimmer je takoj vstal in zbežal proti ; postaji. Priča Fran B e z i n je pomagal meriti ; ne ve, kdo je vrgel Dimmerja na tla in kdo ga je pretepal, da si je bil zraven njega in je napadalce vlačil proč od Dimmerja. Edino t> zna, da je med drugim tudi Mihaela Sedmaka odvrnil od Dimmerja, ne da bi mogel povedati, ali ee je isti udeležil napada Vse priče so izjavile, da so bile na jako tesnem prostoru; razun zastrpnikov strankin komisije bilo je kakih 30 kmetov, ki so vsi izražali svojo cevoljo, da so bila njihova zemljišča tako nizko cenjena in da niso še dobili plačila za zemlj šča, katera »Aurisinac že več nego leto dni uživa. Pozvan je bil tudi Oskar I) e m e o, kateri je bil pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da ni on rešil Dimmerja, ampak Fran Bezin, da on je le ustavil Mdiaela Sedrnaka ter mu zabranil, da bi se Dimmerju pribijal. Ker ni prišel na razpravo, je branitelj predlagal, da se ista prenese za zaslišanje te priče in drugih prič, ki bi imele izključiti, da se je Martin Sediuak udeležil napada. — Sodni dvor je ta predlog odbil. Odbil je tudi predlog branitelja, da naj se prečitajo akti o stvar, radi katere se je vršila komisija, iz katerih da bo izhajalo, da je bil Dimmer pozvan na lice mesta le kakor izvedenec, da se izjavi o ceni zemljišč z obzirom na prigovore strank, in da se ga torej ne more smatrati za člena komisije. Ko so se prečitale še izjave drugih prič, od katerih radi velike zmešnjave nobena ni spoznala napadalca, je zastopnik državnega p radništva, dr. Clarici, izvajal obtožbo, raz-tegnivši jo radi prestopka po i; 312. k. z. tudi na Jakoba Tence. Branitelj dr. S l a v i k je opozarjal na razna nasprotja, v katerih se nahajajo priče, katere vsled velike zmešnjave in radi strahu niso mogle natančno videti vsega prizora in spoznati napadalcev. Opozarjal je posebno, da so glede Mihaela Sedmaka vsi v nasprotju: Dimmer ga je iniel pred sabo, med tem ko se je napad vršil od zadej; Danev trdi, da ga je ustavil pre;, neg» se je približal Dimmerju ; Bezin ga je tudi odvrnil od Dimmerja — in mej tem, ko sta ga dva istočasno držala, ga je pa notar Zencovieh videl nad Dimmerjem. Ako niso prine, ki vse posestnike natančno poznajo, kakor na pr. Josip Košuti in oni, ki so bili napadu najbližji, kakor Bezin in Danev, mogle povedati, kdo je Di n-merja napadel in pretepat, je tem manj verjetno, da so ga spoznali oai, ki so stali daleč. Branitelj je izvajal daije, da se dejanje ne da kvalificirati kakor zločin, ker inž. Dimmer, kakor izvedenec ni oseba javne oblasti, ampak v isti poziciji kakor priče. — Predlagal je subsidijarno nizko kazen, opo-zarjaje posebno na opravičeno razburjenje obdolžencev radi velike ško le, ki jim je eksproprijacija prizadela in radi nerazumljivo dolgega zavlačevanja zadeve in na njihove ue-dolžn« družine. Sodni dvor je obso lil v smislu obtožbe Mihaela Sedmaka in Jakoba Tence. prvega na 8 in drugega na 6 mesecev težke ječe in na povračilo odšiodnine inž. Dimmerju v znesku 274 K, Martina Sedmak pa popolnoma oprostil. Branitelj dr. Slavi k jo prijavil pritožbo ničnosti in vzklic gledole ! Pod tem naslovom smo prejeli iz širokih slojev s prršnjo, da objavimo : Mera krivice je (Milna in naša .-rca so |wdna ogorčenja, -»aj ;e neverjetno, da je sploh možno kaj ia"»ega v moderni državi ! — Nas žeja po miki, mi hre|>enimo po izobrazbi, mi ko-:>rn mo po šoli, kjer se bo naša deoa izobraževala v sladkem materinem jeziku. To je naje prav i če d eja, ker je najprirodneja zahteva! Taka zahteva ne bi srnela imeti nasprotnikov v državi, ki hoče biti moderna, civilizirana. In vendar mi tržaški Slovenci ravno s to zahtevo svojo naletamo na najhuji odptr pri narodnih nasprotnikih in pri vladnem zi-~temu ! ! To nam žene kri v obraz, ker je to naša nečuvena šutaka mizerija. Proti tej mizeriji moramo protestirati glasno in vedno, tudi s tem — da si tem ntenzivneje pomagamo — sami ! Dokler ne zmaga naše dobro pravo! Naša samopomoč pa mora iti l>olj na široko, nego je šla do *edaj. Mnogo darov naj bo, če tudi majhnih! SamcjK>nicč, na kateri l>omo sodelovali vsi, tudi naj-iromašneji. bo vreden protest proti nečuveni krivici, ki se nam goli na šolskem polju. Mi. pri sv. Jakobu -mo že začeli ! Do--edaj smo za našo šolsko deco, za našo družijo, darcvali : Po 1 K : Može Peter, H«bič Anton, Kreševič Ante in Pahor M ha. — PobOst. : Bačer Franjo — Po 4<» s?.: Novak Josip, i«ei::t?k Anton, M kol:u Fran, Kravos Kristjan, Ukovič Ivan, Kresevič Marija. Vouk Cesare, Špilar Ivan in TVmaiič Ivan. — Po M) st. : Može Ivuoa Kekar Aloj/, Ferluga Franjo, Lapajne Franjo, Može Ivana. — Po 2U st. : Hrvat;n Miha, Vidmar Ignrc, Vidmar Andrej, Zlol»ec Anton, Lazar Jakob, m-para Vekosiav, Furlan Jožef, Furian Andrej, Z. A. Pfgan Anton, Primožič Franjo, Bal ič (irezor, Kresevič Sutjn, Babič Josip, Brezi.vre Anton, Blažič Vekosiav, Hrib Blaž, Strurievič Vladimir, Katalan 1 ran, Kaner Rnbcit, Marc Martin, odo vsieO aaredbe tua. c. s.r. okrajnega sodišča z* »civilne stvari vrni* aiedeee «lražL>e premičnin : ulica Sanita Iti, hišna oprava ; Kojari št. 2, h šna oprava ; ul:--a Farneto štev. lb, hišni oprava; ulica Ferriera št. 7 uhtd in ulica Mauzrni, tokarn »a : Barkovlje, glasovir in in krčmarska oprema. Vreaieiifit restulk V^arAj : topitm r ob 1. uri zjutraj 22 "2 ob 2. un popoh"*-27* 5 C.® —Tlaaoiner >» L ari zjutraj 7n2.7 — Danes plima ot 11.07 pre ip. in ob 5.17 pop.; oseka oV 5.41» j»re ip ^luda® m ob 5 54 pop »tudne. Društvene vesti. Jutri na veselico »Adrije« v Bar-kovlje! Kakor smo že javili, | riredi jutri dne 24. t. m. v rio pevBko drnštvo »Adrija« <1 o m a č o v e s e l i c o na okrašenem vrtu Narodnega dom;t< v Bjrkovljah. Na vspo-redu te veselice je petje (možki ?n mešani zbor, , g o d b a in ples. Kar bo pa ude-ležnike zanimalo, je tudi to, da bj med z-vajanjem programa šaljiva pošta, katera >e je naš« 1.111 občinstvu ze'd priljubila. Odbor je za to preski bel krasne narodne razglednice. Kakor je n z vidno iz programa, obeta jutošaja veselica »Adrije* mnogo lepega užitka za slovensko občinstvo in želeti bi bilo, da isto pohiti mnogoštevilno jutri v Barkovlje in tla s tem pokaže, da mu je mnogo ležeče na napredku t*-ga važnega društva. Ker je jutri v liarkovljah tudi lepa cerkvena slavnost (praznovanje goelu cerkvenega zaščitnika barkovijanskega, sv. Jirneja), na dejamo se, da kdor le more, pohiti jutri v Barkovlje, toliko od strani meščanov, kolikor iz okolice. Na svidenje torej jutri v = Narodnem domu« ! Začetek vest lire ob 5. uri popoludne. Vstopnina 2<> nč. »Slovansko pevsko društvo* v Trstu priporoča svojim cenjenim gospicam pevkam in gospodom pevcem, da bi se redno udeležili pevskih vaj. V nedeljo dne 31. t. m. bo izlet v Škrfije. a v nedeljo dne 7. septembra t. 1. bo svečara otvoritev »Zavoda sv. Nikolaja« v Rocolu ter je ntše društvo na-pre seno za sodelovanje, katero prošnjo nismo smeli in mogli odb;ti. ODBOR. Izlet t Škofije. Na povabilo mladega bratskega pevsko bralnega društva »Slove „Vzbujajte. <1 ram i te, vnemajte narod. V» imate v svojih čistih grlih veliko orožje ; pevaje lahko ljudi tu i s tv 11 izvijete in 81o-venstvu pridobite. Bodite torej v Kamniki narodni drumniki !" Si m. Grf?»rčit, ^ Liri-1 dne 17. anSca I880. To odlično pevsko društvo bo slavilo dne 7. septembra d v a j s e t letnico svojega obstanka. Slavnostni odbor društva lazpošilja narodnim društvom sirom domovine nastopni poziv : Kako važno mesto je imenovano društvo vsikdar zavzemalo med slovenskim narodom, koliko storilo na nvojem požrtvovalnem delovanju za narodno probujo ne samo mej svojci, marveč tudi v tužnem Koratanu, kamor je hodih* dramit snivajoče rojake ter v njih vzbujat narodno zavest, o tem glasno priča društvena kronika. — Iz teh razlogov se «Lira» lahko z zadoščenjem ozira v raino- v svesti si, da je o nija« v srednjih Stotijah, sklenilo je »Slo . 1 , » t< t • i »°9t javnega delovanja vansko pevsko društvo« v lrstu prirediti v J _ J nedeljo dne 31. t. m. z vozovi izlet v Škofije ter sodelovati na prvi veselici omenjenega društva. Ker je m'ado drnštvo osnovano, da vzdrži in širi narodno zavest na oni prevažni točki, vredno je vsake podpore ml strani našega občinstva. Ako bi se hotel kdo pridružiti temu našemu izletu, naj se prijavi najkrs^eje do petka opoiudne v ka- . . . ... . „ . ,.„ . . „ , , delovanja dostojno proslavi, val>i slav. dru- varni »Commerc!0«. Odhod iz I:sta kakor .. , . .... , ..... j .. štvo najuljudneje po m »žno^ti udeležiti se te tudi cene vožnje objavijo se prihodnji po- 1 ...... . . . . .. . „. slavnosti, ood:si korporativno a h vsbj po depu- nedehek v »bdinoeti«. .... . v . ,, ODBOR taeiji in ako mogoče z zastavo ter naj blago- »Slovan« tega pevskega društva, izvoli ^vnoisto čim preje, najdalje pa do v Trstu 26. avgusta t. 1. podpisanemu odboru Pevsko društvo »Slava, pri Sv. Mar. 8V°j^a Pohoda, število udele- Masrdaledni Spodnji priredi jutri v nedeljo žen<*ev> OS!*rcma I>e:>m1' 9 katerimi namerava ob f>. uri popoludne pevsko z.bavo v Ro- jaVQO tla more ^spored koncerta colu in s.cer v krčmi »Konsumnega društva« Brzojavna poročiia Erupcije na otoku Martinfque. NE\V-VORK 23. (P>.) Parni k »Doho-mev< je dospel semkaj iz Port Castrisa ter poroča, da je mont Pelee v četrtek zopet silno bruhal. Parnik je moral preineniti svoj kurz, da je uhežal rležju pepela, ki je v velikih množinah pidal i»rt krov. Velik požar. M1L \ N 23. (Bi Danes ob 4. uri zjutraj je na vstal v Avenue Vizentia velik požar, ki je prejel več hiš. Oblasti in gasilci so energično posegli vmes, da rešijo prebivalce, med katerimi je vladal velik strah. Ena hiš je popolnrma pogorela. Angležka kraljica obolela. LONDON 23. (R/> »Dailv Ne\vs« javljajo, da zdravstveno stanje kraljice ni dobro. Nje živci fo razdraženi vsled zadnj h razbur- raznih prilikah tako v ožji domovini kakor Ij'vih dogodkov. Nadejajo se pa, da vožnja tudi preko njene meje neustrašeno stala s ' P° morju povrne kraljici prejšnje z Iravje. slovensko pesmijo na braniku za narodno presveto, častno zastopala slovenske težnje ter «rsptšQo reševala stavbeno si zadačo, držeča se gesla »vse za narod, napredek in svobodo«. Da se s|>omin dvajsetletnega društvenega Hiša n;i Opeiuali nasproti eerkve je na prodaj. Ver pove lastnik Mirko Perhavec v Vipavi. ^ VELIKA ZALOGA ^ snouij za moške obleke iz tu- in inozemskih tovarn n (za vojašnico dobro došli ! domobrancev.) Prijatelji petja takoj sestaviti in pravočasno dati v tisk ter tudi vse potrebno ukreniti. — O izbiranju pesmi blagovoli se slav. društvo ozirati na zbore, koje bo proizvajalo na slavn. koncertu samo in Juvančičev »Pastir«, Križkovskega Predsednistvo plesnega odseka »Tr- . , , . „ , , ..pevsko društvo »Lira« irovskega Izobraževalnega »irnstva« vabi * vse odbornike istega na redno posvetovanje, katero bo jutri v nedeljo dne 24. t. m. točno ob 3. uri popoludne v že naznanjenem kraju. k I l! j Ker so važni predlogi na dnevnem re Iu, naj blagovole priti vsi. Vesti iz ostale Primorske. X Delavcem v Nabrezini na razmišljanje. Na javnem shodu v Nabrežini je ti so »Utopljenka«, in B:i/,inov »Križaci na moru«. Skupno sc bo pela od vsih takrat navzočih pevskih društev X jeeva »Zrinjski Franko-panka«. Ob neugodnem vremenu se bo vršil koncert v čitalnični dvoran', sicer pa na vrtu Fischerjevega hotela. Natančni vspored slavnosti se razpos je v kratkem in se naznani po časopisih. V trdnem pričakovanju, da se si. društvo menil g. Kopač, da. ako pride do štrajka, gotovo o-lzove našemu pozivu, in nas s svojo ne bo manjkalo nabrež nskim delavcem ne prisotnostjo počasti, beleži uL Barriera vecchia rj. Velik izbor: perila, perkalja. cehira, satena. Specijaliteta podlai (Mre) ia drobnarij za krojače. Naročbe za moške obleke po meri se izvrše po zelo ugodnih cenah v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. i » I kruha, ne vina, ne mesa. To so bde za delavca j&k » vabljive besede in vepodbujevalne za štrajk. Sij ravno za to gre, ko se pripravlja štrajk : delavec se boji, tla bi mu za čas»a štrajka zmanjkalo! Sedaj pa je čul iz p rklicanih ust da se mu tega ni bati! Celo z ;narj l>i bil zadovoljen naš delavec, nego je zagotovil goep< d Kopač.... 1 s pevskim pozdravom slavnostni odbor slovfn. pevskega društva »L'ra«. Pisarna odvetnika Dra. jI Trudna — Nov most pri Brežieah ho veljal se je preselila v ulico S. Ni-450.000 K. Dolžini vseh p tfebnih stavb b» colo Št. 5 ( nad zalogo pohištva Vesti iz Štajerske. In vendar, vendar: razsoden delavec, ki met^>N- »Dijaška kuhinja v Celju t. Gospod tvrdke Kron). je tudi dober in skrben oče svoji rodbini, ni i 1 _ , -i; „ Josio Pečnik, veleposestnik na Tehar ih, po- se prav pomirjen, k jr vedno mu siti v spo- " » 1 - ' r ^ .• ■ . • • i„ daril |e »Dijaški kuhinji v Celju« znesek od ^ min tisti znani pregovor, kt pravi, da J j j j ... § ... . , .. „ j_____t 2000 kron. — Blagemu gospodu bodi z\ ta * obljubiti ;e eno, dati pa drugo! U tem so » r ^ , . . , . -. -i plemeniti čin v imenu slovenskih dijakov iz- nas precej poučile skusoje zadnjega štrajka. » J „ > • • i 1 lm- „1 rečena iskrena narodna zalivala ! Kdo se ne spominja, kako pičle so bile p id- Svoji k svojim! ZALOGA pore ?! Podpore niso — Protestantovska cerker v Jlaren- bile v nikakem raz- • t . . . , - 11 ___ bersn. v Marenbergu so baje že kupili merju z neizogibnimi potrebami slehernega. j i 0 . . . , . . . ,. -11 • zem'iišče, na katerem začnejo orihodnjo leto S tistimi podporami ne bi mrgli nasi delavci J 1 • J ... ■.. *. . 1 v- , zidati pr< testantovsko cerkev. 1 »otestmtivski niti naiskrt.mneje pr zivljati ss-ojih družin: 1 , . x .. listi pišejo, da cerke v sezida prusko društvo, In vendar *> takrat z gotovostjo računali na , 1 t J ' t , , .. .. - . j„tX„. takozvani »»»astav-Adolf \ erein«. To dru- take t>od,iore, ki bi vnaj približno zadoščale , a vsakdanje potrtbe ' štvo pošilja protesta litovske pastorje na A v« ^BodiTi dovoljeno, da izrečem tu svojo ^.pko in posebno na Spodnje Štajersko, da misel. A'i bi ne bilo boljše, ako bi deaar, ~ Xe'ncera P«t do Adrije. namenjen štrajkoveem, porabili za o s n u- j tje zadružne delavnice i d p r i - j RaZIie VeSti. red bo kamenoloma?! Saj se že toliko govori in pš; o tem! Potem bi odpa- »KXKKXKKXKftKXK*X X X I pohištva I X M X X X X M C NEuvečja tovarna pohištva priinorsie ležete, g K Solidarnost zajamčena, tajti les se osuši v to nalašč uriDravlieaih uroseorih s tem- ^ dobro poznane X tovarne mizarske zadrnp v Gorici (Solian) ^ vpisana zadrtiga z omejenim poroštvom ^ prej ^Iaton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) 5 št. 1. hiša Marenzi. Sokolske slavnosti v Moravski Ostro- VICI. Dne 7. in 8. septembra t. 1. vršile se v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-peraturo fiO stopinj. — Najtnlj udobno, m)- J^ derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. " del vsak štrnik in delavci bi med seboj , ... . , , , ■ ,r u. . . , . . bodo velike sokolske slavnosu v Moravski delili pirom dobiček. Konec bi bil vsem pre-1 M ^ fm~ Album pohištev Orezpiaeen. ^ *~*UUnHXU*HU*XcK Ostro vici. Dosedaj se je na te Javnosti pri-j ^ X Capo stazioiie _ „ . . Podlipcv iz Prpg-*. Dne 3. septembra vršil Sala d* aspeto — «artsaal. Pišejo nam: . ,, , , . • j ^r 1 r _ . '»e bo vtlik sokolski sprevod po me^tu. 31đd TakSessana«), da bi lujee, ki se še ni nikoli voz l po teh kraj h, mislil, da je že na italijanski meji, če ne prav na Laškem. Koliko časa bodo še dopuščali Sežanci dvema železniškima uradnikoma, da delata, kar hočeta na slovensk h tleh! Kaj bi menili neki kje na kaki furlanski poataji, ako bi stalo na kolodvoru s'ovensko ime, v jeziku torej, katerega oni ne poznajo ? ! Kdor ne verjame, naj gre gledat! ^ glasilo že tr tisoč Sokolov, med temi tudi dr. Stations Ihef. ; _ „. „ ^ ... v® ra (d © © © © & & & Vesti iz Kranjske. * Slovensko pevsko društvo »Lira i Kamniku. Sreeke e. kr. dnn. redarstva. Sreč-kanje te s 1500 dobitki opremljene loterije se bo vršilo nepreklicno dne 7. oktobra t. 1. tar stane srtčka, b katero se zamore igrati na vae dobitke v vrednosti 25.000, 5000, 1000 K, 1 e 1 krono. Take srečke se zamore vkupiti v vseh menjalnicah, toba-karnah, loterijskih kolekcijah ia pri Polizei-Lotterie - Btireau na Dunaju, I. Singer-stras3e 2. 30.0tčajo vsi dobitki z lO°/0 odbitkom. Sf Alikiulir Un Miiizig Prva in tovarn® p^bfitva ^ vaeh vrst. -•• TRST TOVARNA: VI& Te«*. vogal Vta UBiiMM ZAL.OOB: Piazza Rosaria iL 2 (5ohko poslopje) In Via Ribargc it 21 ssf & & Sf i g »j & ^ Telefon It. 670. --<3M- Velik t*bo; upecarij, rrcal tn «ilk. U-vršuje naročbe tadl po posebnih načrtih G«ue brei konkuronoa. ILOITEfl TAl j Cim IAST0II II F&ilLO Predmeti postavio as na pat obrod ali iai jznico iranro. FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST (IM Gutali 11 — BARKOVLJE mm potopaiiita Izvršuje vsakovrstna in najfinija orna-mcntalna tlela kakor n. pr. : oltarje, spomenike. kipe. poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in jjibsa, kakor tudi slike po fotografiji \* vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Rarkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. g^* Cene po pogodbi in jako nizke. PriporoOuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbc udani Fe rdo G u št in e ie klesarski mojster. /v www > Tržaška posojilnica tn hranilnica rtfiitrmii lađna? z ozeifBiB poicštvon ulica S. Franceico štev. 2, I. Telefon Hranilne nlofe »e sprejemajo od vsakegn. če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4*, Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod Ram. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom io sicw na uknjiilto po na menjico po • na zastave po f»' L radne ure s«: <»d —12 dopoludne ic o«4 3—4 popoludne. Izplačuje rr: vnaki dan ob uradnih urah oh nedaljab in prazuitih je urar. zaprt. Postno hranilnićni račun 816.004. GORIŠKA LJUMA POSOJILNICI registrovano društvo z omejeno zavezo, v (lorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. Hranilne vloge sprejemajo so od vsae*ga ee tudi ni član društva in se o brestu jejo po 4 V»rt/®« ,,e da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo član »m in sicer na meujice jh. G 0/o in na vknjižl>e po o1/«*/« Truduje vsaki dan od ilo 12. ure dojH>'. in o 4°/m ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta b kapitalu. Ilentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga za račun i la vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom C. kr. poštne hranilnice. Poštno- hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. L Tlii8rrFCVP°a balzama natočite U ali brez nje; lesenih krst: belo iti črno ^^ ^^ lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v j»or- Q celanu ali biserih. j' Prodaja na drobno in na debelo oblek iz j' loj atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov Ozlato-srehrnih in sploh vsakovrstnih po-^^ grebnih predmetov. OOOOOOOOOOOOOOGO Salarini Najboljše stiskalnice za in OLJKE so naše stiskalnice \u - Tnrorina z izgotovJjenimi oblekami. Ton te della Fabbra štv. 2. vogal ul. Tor rente. Podružnica llica Poste n u o v e št. •■>. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za binkoitne praznike in birmo: obleke za moške od gld. t».f»o do 24, za dečke ol gld. 4.f»<) do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. it do suknene hlaće od gl<> 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.f>0 do 1». Velik izbor površnih Bukenj v modernih barvah od gld. do 16. Volnene obleke za dečke od do 1*2 let od gld. 2.50 do 0, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po naj--nižjih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko \ Korminu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za narorbe na obleke, ki st' izgotovijo 7. največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. 35 I najnovejšega in najboljšem sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo: zajam* t-eno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Najboljše iiutoiiiatičm paten-tovano trtiie bri/^alnlce MS V P H O N I A" Automatična briz- ki delujejo r-aire «m1 sebe, ne (la jih galnica. bilo treba goniti. Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje in ogra- vodo. Stroji za sušenje sadja in drugih vc^etalnili. živi jonskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno. slamo itd. n:i roko. Mlatilnice za žita. čistilnice, rešetainice. Slamoreznica, ročni mlini /a žito v raznili velikostih in vsi osiljajo na jamstvo kot najnovejše posebnega, izhor-nei v nujkraj^em času vsako delo vseh slogov; prevzame tuii mebliranje vil, prenoči&e. uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. - - * — Za mizarje. —— Gostilna Gani ulica Rossetti 2 toei dobra vina. teran po 4* nv<\. vipavsko 4 1. istrsko po ."><'». kuhinja vedno pripravljena. < )dprto do pohi« no<"i. Se priporoča slav. občinstvu Marija Butkorič. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kani r — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, žen>ke in otroke. Lsti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Zaloga vrvij j Velika zbiika obkladkov ireme^a), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pcohlanega bsa, vsakovrstnih okraskov, gol. kornižev in va-h drugih mizarskih potrebščin. Vsaka k<) limes i? Ll ji; trna. Jrr se dtla famo iz lesa. porušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži ges!a: Solitinost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se j»mči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Dcljak — Solkan. »^tttttttt I maščobe za vozove, držala in usnje za biče, jermeni, natezači, pretlineti za tapeta rje Em. Morpurgfo Trst. — nliea Valdirivo — irst. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstlogledal a zaaseli in okvirjem qapecarij vrst.ovng ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje-po železnici ali morju.