LETNIK XVI., ST. 18 (741) / TRST, GORICA ČETRTEK, 19. MAJA 2011 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA NOVI CENA 1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY WM NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Damijan Terpin Slovenski uspeh Upravne volitve, glede katerih v trenutku, ko pišem uvodnik, še ni dokončnih rezultatov, zlasti za občino Trst, vsekakor predstavljalo lep uspeh za Slovence v Italiji. Največjega smo doživeli na Goriškem, kjer je kandidat, ki smo ga podpirali praktično vsi Slovenci, Enrico Gherghetta, premočno zmagal že v prvem krogu, v pokrajinski svet pa smo izvolili kar štiri Slovence, Maro Černič, Vesno Tomsic, Aljošo So-sola in Maria Lavrenčiča. Še najbolj pa je razveseljivo dejstvo, da bo Mara Černič, kot je večkrat poudaril predsednik Gherghetta, kot zastopnica vseh goriških Slovencev njegova podpredsednica v novi pokrajinski upravi. V luči bližnjih občinskih volitev, ki bodo v Gorici že prihodnje leto, se nakazujejo torej tudi lepe možnosti za levo sredino, saj je koalicija Slovenske skupnosti in Demokratske stranke, pod simbolom le-te, dosegla neverjeten uspeh in je prva stranka v vseh okrožjih goriškega mesta. Izvoljeni pa so bili kandidati v tistih okrožjih, kjer smo Slovenci najbolj prisotni (Štandrež, Pevma-Oslavje), kar pomeni, da je slovenska stranka odločilno pripomogla k uveljavitvi leve sredine oz. Demokratske stranke v mestu. Nekoliko bolj zapletena je situacija na Tržaškem, kjer je SSk nastopila s svojo listo in bo v primeru zmage leve sredine zagotovo potrdila svojo prisotnost v pokrajinskem svetu. Naše barve bo torej zastopal Maurizio Vidali z Repentabra, kjer se je slovenska stranka najbolje odrezala. Potreben bo torej drugi krog, pri katerem pa se bo SSk z vsemi močni angažirala, vendar pa glasov ne bomo oddali zaman, saj upravičeno računamo, da bo predsednica Poropatova tokrat slovenski stranki zaupala mesto v pokrajinskem odboru, ki ji sedaj, po petih letih, tudi pripada! Povsem odprta pa je igra za občino Trst, kjer se bosta v drugem krogu spopadla Roberto Cosolini, naš kandidat, in Roberto An-tonione, zastopnik desne sredine. Slovenska skupnost žal ni ponovila dosedanjih dobrih rezultatov, kar pomeni, da bomo morali v prihodnje najbrž na novo razmisliti predvsem organizacijo stranke, nekoliko prevetriti njene organe in seveda dati prostor novim, mlajšim ljudem. Zelo pa smo ponosni in veseli nad dejstvom, da je SSk v Benečiji še utrdila svojo prisotnost, saj je naš kandidat Miha Coren izvoljen v občinski svet v občini Dreka, kjer je njegova lista, z županom Zu-ferlijem na čelu, zmagala! Mihi Corenu se obeta pomembna funkcija v novem občinskem odboru, kar pomeni, da bo lahko SSk končno, najbrž prvič po vojni, zastopana v občinskem odboru ene od beneških občin. Če poskušamo sedaj po prvem krogu in pred ba-lotažami povleči pod volilnimi izidi črto in sešteti rezultate, je izkupiček za našo stranko in za Slovence nasploh pozitiven. Ob pogledu na lep rezultat zlasti na Goriškem pa se seveda vsiljuje vprašanje, kako močni bi bili in kakšne rezultate bi Slovenci lahko dosegali, če bi bili skupaj, vsi združeni v samostojni zbirni stranki, ki ni nujno, da se imenuje SSk. Za nas je pomembno, da smo skupaj! Ta perspektiva je glede naslednjih občinskih volitev v Gorici izjemno zanimiva za slovenske volilce, saj so množično podprli skupno listo SSk-Demokratska stranka. Nekaj skupnih volilnih potez treh slovenskih kandidatov na tej listi pa je naša javnost sprejela z velikanskim odobravanjem in naklonjenostjo, morda celo z olajšanjem, kar nalaga vsem, tudi organizacijam civilne družbe, da skupaj na novo premislimo oblike politične organiziranosti slovenske manjšine v Italiji, ki je žal, kot sem že večkrat zapisal, stara že najmanj 60 let in se ni dosti spremenila vse od konca vojne dalje. Ne moremo več nadaljevati po poti ločevanja na "bele" in "rdeče", napredne in demokrate ali kakorkoli že, saj se je svet okrog nas krepko spremenil, politična slika v Italiji in Sloveniji tudi, zato tudi naj pride iz teh volilnih rezultatov spodbuda, da na tem področju tudi sami, doma, kaj novega in koristnega naredimo. Za vse nas! Spoznavali so delo in ozračje v Evropskem parlamentu strstvu za šolstvo uspešno pojasnil, da je potreba po racionalizaciji italijanskega šolskega sistema eno, pravice slovenske manjšine na šolskem področju pa čisto nekaj drugega in da ni mogoče sistema krčenja šolskega osebja, ki se uvaja na italijanskih šolah, avtomatično prenesti tudi na slovensko šolo. Vodja delegacije in deželni tajnik SSk Damijan Terpin se je zato poslancu Mauru zahvalil za intervencijo in ga tudi obvestil, da sta bila s poslancem Peterletom uspešna, saj je italijansko šolsko ministrstvo že izdalo ukrep, ki ohranja število učnega in neučnega osebja na slovenskih šolah, ne glede na racionalizacijo, ki se izvaja na vsem preostalem delu italijanskega šolskega sistema. Obvestil ga je tudi o omizju za implementacijo zaščitnega zakona, ki bo v kratkem zaživelo pri predsedstvu italijanske vlade in ga bo vodil podtajnik, poslanec Gianni Letta, katerega je poslanec Mauro označil kot ustrezni vezni člen med pisci 6. člena italijanske ustave in sedanjo italijansko vlado. Pri tem je Terpin še pojasnil, da bo na navedenem omizju med glavnimi temami tudi uresničevanje 26. člena zaščitnega zakona, ki govori o olajšanem načinu za izvolitev poslancev in senatorjev iz slovenske manjšine. Poslanec Mauro je ob koncu še najavil pripravljenost, da se sodelovanje s SSk pri reševanju odprtih vprašanj slovenske manjšine nadaljuje tudi v prihodnje, v navezi s poslancem iz Slovenije Lojzetom Peterletom in slovensko stranko. S poslancem Maurom se se pogovarjali tudi mladi, ki jih je v Strasbourg in Bruslej povabil slovenski evroposla-nec Lojze Peterle. Že takoj v začetku pa moramo zapisati, da sta bila pri organizaciji obiska in političnih srečanj v Evropskem parlamentu izjemno pomembna Vida Forčič, ki je sedaj na stažu prav tu, in visoki uradnik pri istem parlamentu Klemen Žumer, ki poklicno dela za Evropsko ljudsko stranko. Predstavnikom evropskih institucij so deželni predsednik SSk dr. Damijan Terpin, predsednik Sveta slovenskih organizacij dr. Drago Štoka in predvsem mladi od 11. do 14. maja predstavili problematiko dvojezičnih napisov in šolstva za slovensko skupnost v Italiji. Najprej so se v prostorih Evropskega parlamenta v Strasbourgu srečali s poslanci vseh treh naj večjih političnih skupin, s podpredsednikom Evropskega parlamenta in evropskimi poslanci iz 8 držav EU, med drugim tudi Slovenije in Italije. Dr. Damijan Terpin, deželni tajnik in vodja SSk, se je prvi dan v Strasbourgu zahvalil za možnost obiska in povedal: "Zelo smo zadovoljni, da smo lahko danes v Evropskem parlamentu celo podpredsedniku Laszlo Tokesu in številnim poslancem iz Italije, Slovenije, Slovaške, Francije, Nemčije, Danske, Madžarske in Romunije predstavili nekatere ključne probleme, s katerimi se srečujemo Slovenci v Italiji. Videli smo, da nas Evropski parlament podpira in zagotovo bomo skupaj sodelovali še naprej". /stran 16 Jurij Paljk Minulo nedeljo so se tik pred poldnevom z avtobusom vrnili iz Strasbourga in Bruslja mladi s Tržaškega in z Goriškega, ki so na pobudo stranke Slovenska skupnost obiskali zasedanja Evropskega parlamenta v omenjenih mestih. Mlade je v Strasbourgu v parlamentu vodil deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Damijan Terpin, ob njem pa so bili še: dr. Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO), Tomaž Špacapan, deželni tajnik Mladih SSk, Walter Bandelj, goriški pokrajinski predsednik SSO, prof. Samo Pahor, predstavnik društva Edinost iz Trsta in profesor državljanske vzgoje, Edvin Forčič, občinski svetnik Slovenske skupnosti v občini Devin-Na-brežina, Darko Bradassi, glavni urednik spletnega portala http: //www. slomedia. it/, več kot 20 članov Mladih SSk, dijakov in študentov, aktivnih mladih iz Goriške in Tržaške, sam pa sem zastopal tudi naš tednik Novi glas. V prostorih Evropskega parlamenta v Strasbourgu je delegacijo SSk in Mladinske sekcije SSk sprejel vodja italijanske delegacije v Evropskem parlamentu Mario Mauro. Poslanec Mauro ima velike zasluge pri politični ak- ciji, ki jo je izvedel evropski poslanec Lojze Peterle pri italijanski ministrici za šolstvo Gelminijevi, v sodelovanju s SSk. Poslanec Mauro, ki je bil izvoljen na listi Ljudstva svobode, je dober poznavalec manjšinskih vprašanj in je italijanskemu mini- Jubilejno akademija_________________ MePZ Lojze Bratuž iz Gorice praznuje 60-letnico delovanja: o tem je spregovoril predsednik Marko Terčič Dežela Furlanija-Julijska krajina Nov zakon o izkopih oz. kamnolomskih dejavnostih Edinost v veri, narodna pluralnost, medsebojno sožitje Duhovna dediščina Oglejskega patriarhata Končni sklep italijanske vlade glede EZTS Zadovoljstvo Slovenske skupnosti Stranka Slovenska skupnost izraža zadovoljstvo ob sklepu ministrskega sveta, ki daje končno zeleno luč za operativnost EZTS-ja, ki so ga skupno ustanovile občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Kljub temu da je bilo potrebnih kar nekaj mesecev raznih usklajevanj, je sedaj nastopil čas za konkretno delo. To je vsekakor pozitivna novica za celoten goriški prostor, ki si je od EZTS-ja nadejal novih razvojnih možnosti. Stranka Slovenska skupnost sedaj pričakuje, da bodo tri občinske uprave čim prej umestile vodstvene organe in da bodo ti odraz strokovnosti ter resnega prizadevanja za dobrobit ozemlja in njegovih občanov. SLORI in ISK: razpis za sofinanciranje tečajev slovenskega jezika v RS Za kandidate iz videmske pokrajine Razpisni pogoji za študijsko leto 2011/12 1. Skladno z okvirnim sporazumom med Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) in Inštitutom za slovensko kulturo (ISK) o sodelovanju in sofinanciranju raziskovalne dejavnosti slovenske manjšine v videmski pokrajini SLORI in ISK objavljata razpis za sofinanciranje tečajev slovenskega jezika v Republiki Sloveniji kandidatom, ki prihajajo iz videmske pokrajine. S tem želita spodbujati perspektivne mlade sile, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k utrjevanju znanja slovenskega jezika ter k sodelovanju s slovenskimi društvi in ustanovami na Videmskem. 2. Na razpis se lahko prijavijo mladi do 35. leta starosti, z italijanskim državljanstvom in stalnim bivališčem v videmski pokrajini, ki se prepoznavajo v slovenski narodni skupnosti v Italiji in bodo obiskovali tečaj slovenskega jezika v Republiki Sloveniji za študijsko leto 2011/12. 3. Višino štipendij določi upravni odbor SLORI vsako leto posebej. 4. Razpisni rok zapade: 20.5.2011 5. Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati priložiti: a) fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in stalno bivališče; b) potrdilo o vpisu na tečaj slovenskega jezika v Republiki Sloveniji; c) kratek življenjepis in motivacijsko pismo; 6. Prijave je potrebno odposlati na naslov: Inštitut za slovensko kulturo ul. Alpe Adria 67/b 33049 Špeter (UD) Prijava mora biti oddana na sedežu ISK ali po pošti s priporoče- nim pismom, oddanim do 20.5.2011 v ovojnici, opremljeni z napisom na prednji strani "Vloga za razpis SLORI-ISK - tečaj slovenskega jezika v RS". Na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. 7. Razpisna dokumentacija je dostopna na sedežu ISKvŠpetru (ul. Alpe Adria 67/b; tel: 0432 727490; e-mail: isk. benecija@yahoo. it) in na njegovi spletni strani www. mi-smotu. it/ ter na spletni strani SLORI www. slori. org. 8. Razpis se izvaja v sodelovanju z navedenimi institucijami, pri katerih je dostopna razpisna dokumentacija: - v Špetru: Slovenski kulturni cen-teru - v Čedadu: Kulturno društvo Ivan Trinko, Novi Matajur, Dom; - v Ukvah: Slovensko kulturno središče Planika; - na Solbici (Rezija): Zveza slovenskih kulturnih društev. Pomembno priznanje za delavce Tudi dva Slovenca V nedeljo, 1. maja, so na tržaški prefekturi podelili državna priznanja prizadevnim in vestnim delavcem: gre za priznanje v obliki zvezde za delovne zasluge, ki jo podeljujeta predsednik republike in minister za delo; nagrajenci prejmejo naziv Maestro del lavoro. Z Goriškega je nagrado prejelo šest delavcev, dva sta slovenske narodne skupnosti. Oba Slovenca prihajata iz krajevne skupnosti Pevma -Štmaver - Oslavje. Jordan Figelj je doma iz Štmavra, kjer je tudi zelo dejaven v domačem kulturnem društvu Sabotin. Po višji kmetijski šoli v Castelfrancu Venetu se je izobraževal na specializiranih univerzitetnih tečajih v Vidmu, Kaliforniji in Bordeauxu. Jordan Figelj je strokovnjak na vi- Nedavni pastoralni obisk papeža Benedikta XVI. v Ogleju in Benetkah minulega 7. in 8. maja je potekal v duhu sklicevanja na bogato duhovno in pastoralno dediščino nekdanjega Oglejskega patriarhata, ki je v svojem skoro tisočletnem življenju značilno zaznamoval v verskem, duhovnem in širšem političnem in civilizacijskem pogledu zelo obsežno zemljepisno območje v nam bližnjem delu Evrope, na katerem se še danes srečujejo narodi romanskega, germanskega in slovanskega izvora (Italijani in Furlani, del avstrijskih Nemcev in Slovenci). Zato bomo v nadaljevanju tega sestavka skušali bralcem v glavnih obrisih predstaviti organiziranost in delovanje svojevrstne cerkvene ustanove, ki jo poznamo pod nazivom Oglejski patriarhat, ki je, kot bomo še videli, povezoval kar 17 škofij pretežno na območju današnje severovzhodne Italije ter škofije v Trstu, Kopru, Poreču in Pulju. Mesto Oglej (Akvileja) so ustanovili Rimljani leta 181 pred Kristusom kot vojaško obrambno postojanko na vzhodnih vratih province Italije pred grozečim prodiranjem germanskih in drugih nomadskih ljudstev v rimsko cesarstvo. Sočasno pa se je razvil tudi kot središče za trgovanje z rimskimi provincami v Noriku in Panoniji, kjer so že delovale utrjene rimske vojaške postojanke (Virunum na Koroškem, Celeia, Emona in Peoto-vium). Vedeti moramo, da je bil nekdanji Oglej prek vodnega kanala povezan bližnj im Jadranskim morjem, kar je odločilno prispevalo k njegovemu trgovskemu razcvetu in demografski rasti. Po nekaterih podatkih naj bi mesto doseglo nad 200 tisoč prebivalcev. Iz zgodovine tudi vemo, da so to bogato in cvetoče mesto leta 452 porušili divji Huni pod poglavarjem Atilo in se od takrat ni več opomoglo. O njegovi bogati zgodovini govorijo danes predvsem pomembne arheološke izkopani- ne in predvsem patriarška bazilika, ki se je od drugih javnih zgradb edina ohranila. Današnji Oglej je manjši furlanski trg s komaj 4 tisoč prebivalci. Vzporedno z razpadanjem Zahodnega rimskega cesarstva zaradi vdorov številnih germanskih ljudstev, ki so jih Rimljani imenovali barbare, se je začela uveljavljati cerkvena organizacija rimskokatoliške cerkve, ki je slonela na škofijah. Ni ugotovljeno, kdaj je točno nastala prva skupnost kristjanov v Ogleju. Vsekakor je že obstajala konec 2. in v začetku 3. stoletja po Kr., ko je že imela svojega škofa. V številnih starih listinah se, recimo, omenjata zlasti škofa sv. Teodor, ki je dal zgraditi prvo baziliko, in sv. Kromacij, slovit cerkveni učitelj in teolog. Od začetka 5. stoletja naprej oglejska škofija širi svoje pastoralno območje in se kmalu uveljavi kot vodilna nadškofija (metropolija) s povezanimi škofijami. Oglejski patriarhat je nato dosegel veliko moč in ugled. Patriarh Pavlin iz 8. stoletja nosi častni priimek "apostola Slovencev", ker je med njimi mi-sijonaril. Cesar Henrik IV. je podelil patriarhatu kar tri mejne grofije (Furlanijo, Istro in Kranjsko); v nekaterih od teh, predvsem v Furlaniji, je potem stoletja izvajal tudi posvetno oblast. Pri izvrševanju cerkvenih pristojnosti je prihajalo do stalnih sporov s salzburško nadškofijo. Spor je razrešil cesar Karel Veliki, s tem da je leta 811 Povejmo na glas določil reko Dravo kot mejo med obema nadškofijama, ki je ostala v bistvu nespremenjena do odprave oglejskega patriarhata leta 1751. Delovanje patriarške škofije s sedežem v Ogleju je povezano z naselitvijo Slovencev na njihovem sedanjem in nekdanjem ozemlju v 6. in 7. stoletju. Kot vemo, je njihovo pokristjanjevanje severno od Drave potekalo v pristojnosti nadškofijskega sedeža v Salzburgu, južno od Drave pa v Oglejskem patriarhatu. V pristojnost oglejske škofije s patriarhom na čelu so spadala naslednja območja: Vzhodna Furlanija, Karnija, Cado-re, južna Koroška do Drave, Kranjska, Južna Štajerska in Japidija (primorski Kras). Patriarhat je vsa ta območja stoletja upravljal prek svojih namestnikov (arhidiakonov). Edino novost je v tem pogledu predstavljala ustanovitev ljubljanske škofije leta 1463, in sicer v mejah istoimenske župnije. Sedeži arhidiakonatov na Slovenskem so bili v Kamniku, Celju, Novem mestu, Ribnici in v Devinu. Na ozemlju oglejske škofije oz. patriarhata so tako živeli Furlani, Italijani iz Veneta, avstrijski Nemci južno od Drave in Slovenci. Ti so sicer predstavljali večino vernikov na območju patriarhata, a se niso nikdar dokopali do vodstvenih položajev deloma zaradi pomanjkanja ustrezno izobraženih predstavnikov deloma zaradi spornih odnosov med Beneško republiko in oglejskimi patriarhi. Ti odnosi so se posebno zaostrili po letu 1500, ko je pod oblast avstrijskih cesarjev prišla goriška grofija, vključno Oglej, ki je bil zgodovinski sedež patriarhata, patriarh sam pa je dejansko že dolgo bival v Vidmu, to je v Beneški republiki. To nenavadno in napeto stanje je bilo odpravljeno z dokončno ukinitvijo Oglejskega patriarhata leta 1751 ter s sočasno ustanovitvijo goriške in videmske nadškofije. Zadevno apostolsko konstitucijo je podpisal papež Benedikt XIV. Alojz Tul nogradniškem področju in je sedaj direktor Ville Russiz. Mirjam Roldo je doma z Oslavja. Študirala je na učiteljišču in nato na šoli za arhivistiko in paleografijo v Trstu. Je uslužbenka goriškega prevoznega podjetja APT, kjer je svojo službo vedno opravljala zelo marljivo in odgovorno, zato je tudi napredovala in dosegla vodilno mesto v organizacijski enoti podjetja. Z Goriškega so nagrado prejeli še Rosa Lia Comar in Lucio Petrin iz Romansa ter Bruno Ferrari in Luigi Vianello iz Tržiča. / Bee Politična nekultura Tudi politika lahko ruši moralne vrednote in usmerja ljudi v škodljiva prepričanja, torej negativno vpliva na življenje in obnašanje vsakega posameznika, če se ji pač ta ne upre in jo zavrže. In prav zadnje predvolilno obdobje je postreglo s takšno parado nekulturnega, besedno nasilnega in preko vsake mere objestnega nastopaštva osrednjih oseb vladajoče koalicije, da že lahko govorimo o zastrupljanju razmer v državi, kar ima seveda daljnosežne posledice. Bolj kot kdaj koli prej so predsednik vlade in njegovi najbolj vneti sodelavci prepričani, da velika ostrina in srdita napadalnost prinašata najboljše rezultate. Besedno nasilje je zato treba stopnjevati, nasprotnike je nujno razvrednotiti in tako smo slišali, da naj bi bil Di Pietro nacist, medtem ko je siceršnja leva sredina največja možna, se pravi grozeča komunistična nevarnost. Desna sredina je zadovoljna, ko dela dobro, levica se počuti dobro in uživa, ko dela slabo. Levica je uničila državo in Berlusconi se bo potrudil in ostal na oblasti, samo da reši Italijane pred morebitno ponovno vladavino leve ideologije, ki je najbolj grozen pojav med vsemi pojavi. In potem še neslane, bolje rečeno primitivne šale na račun levosredinskih ljudi, ki se ne umivajo več kot toliko, pa namigovanje na grde ženske leve sredine in tako brez konca in kraja. Ni dvoma, da gre za žalitve, od katerih bi vsaka zaslužila tožbo in obravnavo na sodišču. Da sploh ne omenjamo sistematičnega napadanja na sodstvo ter vse pogostejšega jemanja ugleda parlamentu, kjer se glasuje o tem, ali je Berlusconi vedel, da Ruby v resnici ni Mubarakova sorodnica, ali ni vedel. In sredi te neumorne in vse bolj grobe nekulture, ko se brezprestanka jemlje cena institucijam oziroma demokraciji, ko se z lažmi in žalitvami spodjedajo temeljne moralne vrednote, se človek ponovno vpraša, kako je mogoče, da državljani vse to sprejemajo, še več, kako je mogoče, da so državljani ob vsem tem obnašanju mirni ali ga celo odobravajo, oziroma ni videti nobenih znakov, da bi ga zavračali. Očitno Berlusconi dobro ve, kaj dela, pozna ljudi in ve, kaj nanje napravi vtis, in bolj ko so ti ljudje sredi problemov in v stiski, bolj jim prijajo predrznost, žaljenje in spodkopavanje pravil mukoma zgrajenih medsebojnih odnosov. Toda po svojem položaju so najbolj zatajile najvišje institucije prav v decembru ob glasovanju o zaupnici sedanji vladajoči koaliciji. Nenadoma je od nekod vzniknil strah, da bi bile predčasne volitve škodljive, ker menda ne bi prinesle nič novega, in tako je Berlusconi doživel podporo v zanj zelo kritičnem trenutku, ki se lahko nikoli večne bo povrnil. Upati je vsaj, da ga sedanje upravne volitve ne bodo utrdile, kajti v tem primeru se bo sedanja že tako nevzdržna nekultura le še zaostrila, kar bo pomenilo še večje spodkopavanje vrednot in še manjšo skrb za reševanje resničnih problemov še vedno grozeče ekonomske krize. Janez Povše Po nekaj mesecih odlaganja in stalnih trenj med Severno ligo in ostalimi komponentami Tondove večine je deželni svet vendarle sprejel nov okvirni zakon o izkopih oz. kamnolomskih dejavnostih. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec izraža zadovoljstvo zaradi sprejetja nekaterih bistvenih popravkov k prvemu členu sicer slabega zakona, ki zagotavljajo možnost ohranjanja in razvijanja kamnolomov okrasnega kamna tudi v parkih, naravnih rezervatih in zaščitenih conah. Gre za majhne in navadno obrtniško vodene podjetniške dejavnosti, ki jih na Tržaškem najdemo predvsem v devinsko-na-brežinski in repentabrski občini. Deželni svet je prav tako na priporočilo svetnika Gabrovca sprejel še popravek, ki dovoljuje razvijanje kamnolomov tudi v smeri podzemnih tunelov. S tem so bile v dobri meri spreje- Zadovoljstvo zaradi doseženih korektur pa greni dejstvo, da zakon bremeni kar nekaj senčnih plati. Med glavnimi hibami te zahteve domačih upraviteljev kamnolomov. Ti so se na pobudo repentabrskega župana Marka Pisanija nekajkrat sestali z deželnim svetnikom Gabrovcem in z goriškim kolegom Giorgiom Brandolinom, ki je zakonodajni postopek spremljal tudi kot poročevalec. novega zakona je zlasti dejstvo, da bodo po novem imele Občine bistveno osiromašene pristojnosti, ki jih namesto njih prevzema Dežela. Zaradi tega je levosredinska opozicija ob koncu razprave glasovala proti zakonu, ki je bil tako sprejet izkjučno z glasovi Tondove večine. novega zagona UPRAVNE VOLITVE Na Tržaškem in Goriškem Zadovoljstvo z izidi Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, ki velja za reprezentančni zbor goriških Slovencev, združuje pa pevce iz mesta in širšega - tudi čezmejnega - prostora, bo v petek, 20. maja 2011, proslavil 60. obletnico obstoja. Sestav, ki ga je ustanovil g. Mirko Filej, več kot 30 let pa ga je vodil g. Stanko Jericijo, ima za sabo nešteto nastopov, tekmovanj, priznanj, radijskih snemanj, pa tudi izletov in počitniško delovnih dni. V veselju do petja in zvestobi slovenskemu jeziku ohranja in podoživlja tradicijo pevske kulture na Primorskem in utrjuje ideale, za katere je Lojze Bratuž, po katerem od leta 1957 nosi ime, žrtvoval svoje mlado življenje; obenem pa kot živa in živahna skupina prijateljev kuje novo. O akademiji z naslovom S pesmijo po slovenski deželi... z Goriško v srcu, ki jo pripravljajo ob jubileju, sploh pa o zboru, prehojeni poti in pričakovanjih za prihodnost smo se pogovorili s predsednikom Markom Terčičem, ki se mu iskreno zahvaljujemo za prijazen klepet. S kakšnimi občutki se pripravljate na obeležitev 60-letnice zbora? Pripravljamo se intenzivno. Da bi primerno obeležili jubilej, smo si zamislili nekaj novega za naš zbor in tudi za ves go-riški prostor. Naš zbor je vedno bil precej inovativen. Se v času, ko ga je vodil Stanko Jericijo, smo vedno iskali in vnašali novosti v repertoar. Tokrat smo poverili Jasmin Kovic nalogo, da bi napisala vezno besedilo. Povedali smo ji, kaj želimo. V prvem delu besedila je govor o času in spominih: študent na ljubljanski akademiji AGRFT Nejc Cijan bo uprizoril poseben lik. V drugem delu smo si zamislili širše potovanje po Sloveniji; izbrali smo nekaj slovenskih narodnih pesmi izraznih krajev, Patricka Quaggiata pa smo zaprosili, da bi jih "povezal" v venček in dodal glasbeno priredbo, s katero bosta petje spremljala godalni kvartet in harmonika. Jasmin, ki je zrežirala večer, si je tudi zamislila, da bi na oder postavili veliko uro, na katero bomo projicirali spomine zbora od začetka do danes. Imate tako dobro ohranjen arhiv? Arhiv sega skoraj do začetka delovanja. Marsikaj je bilo že objavljeno v publikaciji, ki je izšla ob prejšnjem okroglem jubileju. Ta je pošla, ob tej priložnosti pa smo jo spet vzeli v roke in dopolnili s podatki iz zadnjih desetih let. Uredila jo je umetnostna zgodovinarka dr. Verena Koršič Zorn. Že precej let si predsednik zbora. Kako si videl, da se je v tem času zbor razvijal? Na kakšne dosežke ste najbolj ponosni in kakšna so tvoja pričakovanja za naprej? Pri Mešanem pevskem zboru Lojze Bratuž pojem, odkar sem bil star šestnajst let; sedaj se približujem petdesetemu... Spominjam se, da me je privabila Alenka Černič; od takrat sem sodeloval skoraj nepretrgoma. Predsednik sem, odkar se je zbor obnovil, in sicer s prihodom dirigenta Stojana Kureta. Ob koncu '90. let je namreč zbor zašel v krizo; člani smo si želeli sprememb, zato je krog ljudi povedal Jericiju, da je čas, da se zbor prevetri in pomladi. S prihodom novega dirigenta sem sprejel predsedniško vlogo. S Kuretom smo intenzivno delali poldrugo leto. Malo pred 50. obletnico nas je dirigent zapustil, ker je bil prezaposlen, da bi vodil tudi ta goriški zbor. Tedaj sem vprašal Bogdana Kralja, ali bi nam pomagal speljati 50-letnico. Tako smo začeli z njim in še vedno nadaljujemo. Pred dobrimi desetimi leti sem res želel, da bi zbor pomladili in mu dali nov zagon. Tako se je tudi zgodilo. Doživeli smo radikalno spremembo. Nekateri pevci so zbor zapustili, pridružili so se drugi. S Stojanovim odhodom so nekateri spet odšli, ker so očitno prišli v zbor samo zaradi njega. S Kraljem Na Tržaškem Izid upravnih volitev na Tržaškem je za levo sredino ze- lo pozitiven: Demokratska stranka je dejansko postala prva stranka na občinski in pokrajinski ravni. Kandidat leve sredine Roberto Cosolini je prekoračil prag 40%, kar je ocenil za dobro odskočno desko za prihodnjo balotažo, kjer bo meril moči s kandidatom desne sredine Robertom Antonio-nejem. Ta nazaduje za celih 13 točk. Na tretje mesto se je uvrstil Franco Bandelli z nekaj več kot 10%. Pozitiven je bil izid za Massimiliana Fedrigo in njegovo Severno ligo (6,26%), briljanten je bil tudi rezultat Paola Menisa Občanske liste 5 zvezd (6%). Očitno je torej, da bo v balotaži odločilno vlogo odigral desničarsko usmerjen Bandelli, ki pa je v zadnjem letu ostro nastopal proti svojemu nekdanjemu desnosredinskemu taboru. Še več: med njim in Ljudstvom svobode, ki ga na krajevni ravni upravlja dvojica bratov Cam-ber, je nastal pravi prepad. In prav politika Giulia in Piera Camberja bi lahko postala usodna za uradnega kandidata Ljudstva svobode, ki ga je za županskega kandidata določil rimski vrh Berlusconijeve stranke, ne pa tržaški. V Trstu ga je baza stranke podprla v zameno za prihodnje neokrnjeno delovanje dosedanjih krajevnih upraviteljev Ljudstva svobode (se pravi bratov Cam-ber in njihovih podpornikov), kar pa je volilcem desne sredine odvzelo jasnost volilne izbire. Na pokrajinski ravni je med kandidatko leve sredine Mario Tereso Basso Propat in njenim osrednjim tekmecem, devin-sko-nabrežinskim županom Giorgiom Retom, nastal pravi prepad, sicer pa ne tako glo- bok, da bi dosedanja predsednica pokrajine potrdila zmago že v prvem krogu (Poropat 48%, Ret 29%). Nadvse pa preseneča izredno nizka volilna udeležba (pičlih 56%). Pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik je izid volitev za levosredinsko koalicijo ocenil za splošno dobrega. "Roberto Cosolini je volilno kampanjo snoval več mesecev in občutil želje občanov", je dejal Močnik, po čigar mnenju je sicer težko, da bi se 'bandellijevci' kar zlahka odločili za podporo Antonio-neju. Močnik je tudi zadovoljen za uspeh koalicije in kandidata SSk Danila Šavrona v Miljah, "kjer dejansko ni bilo konkurence", ki bi lahko zaskr-bljala dosedanjega in vnovič potrjenega župana Neria Ne-sladka. Dokaj vprašljivo in obenem skrb vzbujajoče je po mnenju pokrajinskega tajnika SSk dejstvo, da je na pokrajinski ravni 'zmanjkalo' okrog 1.200 glasov, najbrž tudi med podporniki SSk. "Tokratne pokrajinske volitve za našo stranko niso bile briljantne, še zlasti ne, če primerjamo ta rezultat z izidom prejšnjih deželnih volitev. Rezultate na terenu bo treba temeljito analizirati". Res pa je vendar - kot trdi pokrajinski tajnik Demokratske stranke Francesco Russo -, da se je tesna naveza med DS in SSk na Krasu obrestovala. Izida na občinski ravni se veseli tudi dosedanji svetnik SSk Igor Švab, ki je bil s 510 preferencami dejansko ponovno potrjen v občinski svet, kjer bo nadaljeval sodelovanje z najbrž 'potrjenim' Stefanom Ukmarjem (DS). "Volitve nakazujejo splošno željo po prevetritvi političnega prizorišča bodisi na državni bodisi na krajevni ravni", je dejal Švab, ki pa ga močno skrbi volilna abstinenca v prvem krogu tokratnega volilnega soočanja: "Treba je razumeti, kdo ni šel na volišče"! Tudi na pokrajinski ravni je bilo veliko število neveljavnih in belih glasovnic. Stranka lipove vejice je bila po njegovi analizi uspešna v Nabrežini in na Repentabru, nekoliko manj v Zgoniku. Na Goriškem Upravne volitve na Goriškem, ki so potekale prejšnjo nedeljo in ponedeljek, so poskrbele za pomembne novosti. Če upoštevamo, da gre za temeljno in neposredno obliko demokratičnega udejstvovanja, nas mora resno zaskrbeti volilna udeležba, ki ni presegla 60%. To je podatek, nad katerim se morajo zamisliti tudi politiki v goriški pokrajini. Prijetno presenečenje je prodorna zmaga predsednika Enri-ca Gherghette že takoj v prvem krogu. S slabimi 53% glasov je premagal Simonetto Vecchi ter Stefana Cosmo. Tema ni uspe- lo prepričati volilcev, ki so nagradili delo pokrajinske uprave in volilni program Gherghette, ki je imel velik poudarek na ovrednotenju Gorice. Drugačen je bil razplet na občinskih volitvah. V Tržiču je v prednosti kandidatka Silvia Altran, vendar bo morala to prednost potrditi v drugem krogu. Premočno sta v Ronkah in Moraru zmagala dosedanja župana Fontanot in Pelos. Novega župana pa si je desna sredina izvolila v Gradežu, Vilešu in S. Pier dTsonzo, medtem ko je leva sredina slavila v Roman-su. Nedvomno je naj lepša novica izvolitev štirih Slovencev. Vsi so bili izvoljeni v sklopu leve sredine, trije na listi Demokratske stranke, eden na listi stranke Levica-ekologij a-svobo-da. V pokrajinskem svetu bodo sedeli Vesna Tomsic (DS), ki je slavila v sicer gotovem okrožju Doberdob-Sovodnje-Zagraj, predstavnica SSk na listi DS Mara Černič, ki je zmagala v okrožju Štandrež-Rojce (36,16%), Aljoša Sosol (DS), izvoljen v okrožju Stražice-Pod-gora-Pevma ter Mario Lavrenčič (LES), ki je bil tudi izvoljen v okrožju Doberdob-So- cu poletja pa nekaj dni vŽabni-ce, kjer se imamo res lepo. Radi gojimo tudi stike z izseljenci: bili smo že v Parizu, Berlinu, Milanu in drugod. Za konec junija načrtujemo izlet v Rim; peli bomo pri eni maši, zraven bomo imeli še en koncert. Če nam bo kasneje uspelo, bi radi šli - v pomlajeni sestavi in s prenovljenim duhom -med rojake v Kanado. Še nekaj bi rad poudaril: MePZ Bratuž je zbor širšega goriškega prostora v širšem pomenu besede, saj prihajajo pevci iz mesta, okoliških vasi in tudi iz Slovenije. Že veliko pred časom, ko se - včasih brez uspeha -načrtujejo čezmejni projekti, smo mi dejansko, pri vsakdanjem delovanju, uresničevali skupni slovenski kulturni prostor. In za konec? Za konec še posebna zahvala. Zbor letos slavi 60. obletnico obstoja, naš dirigent Bogdan Kralj pa praznuje 10-letnico vodenja zbora. Prav se mi zdi, da povemo tudi to: deset let ni malo, on je marsikaj žrtvoval za nas. Vedno da maksimalno od sebe. Redno prihaja iz Trsta, pogosto je on na vajah točen, mi pa zamujamo... Kot dirigent ima posebno energijo, zna privabiti ljudi, pevci ga imajo radi. Z njegovim delom smo zelo zadovoljni, na dosežke, do katerih nas je privedel, pa res ponosni. Danijel Devetak vodnje-Zagraj. Dodaten slovenski uspeh je obljuba Enrica Gherghette, da bo Maro Černič imenoval za podpredsednico. To je priznanje za njeno uspešno delo v prejšnjem mandatu in za podporo, ki jo je predsednik užival pri SSk. Podpredsedniško mesto je tudi priznanje za mesto Gorica. Izidi pokrajinskih volitev na Goriškem so poskrbeli še za presenečenjem, ki zadeva uveljavitev goriških kandidatov. V pokrajinskem svetu bo v naslednjih petih letih sedelo kar sedem Goričanov, ki jim gre prišteti še predsedniškega kandidata Stefana Cosmo. Pri tem gre podčrtati uspeh Demokratske stranke v občini Gorica, kjer je prepričljivo premagala Pol svoboščin in si tako postavila dobre temelje za občinske volitve, ki bodo potekale naslednje leto. Pomemben prispevek je pri tem imelo sodelovanje s SSk. Polom desne sredine - predvsem v občini Gorica - je očiten. Razdeljenost in kreganje, populistični slogani, šibki programi in vse večje težave predsednika vlade so botrovali dejstvu, da so desnosredinski volilci ostali dobesedno doma. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, je na Goriškem nastopila v dogovoru z Demokratsko stranko. Izvolitev Mare Černič je uspeh dobro nastavljene in izpeljane volilne kampanje, v kateri se je izkazala požrtvovalnost sekcije SSk iz Štandreža in drugih strankinih sodelavcev. Potrjeno je bilo, da so bili glasovi SSk pomembni za Vesno Tomsic in odločilni za izvolitev Aljoše So-sola. Na koncu ostaja vsekakor zadovoljstvo z rezultatom in pogled se že usmerja na volilno preizkušnjo čez leto dni v mestu Gorica. Pred tem pa bo na vrsti pokrajinski kongres SSk, na katerem bo vprašanje o samostojnem nastopanju med glavnimi kongresnimi temami. Tema zadeva samo bistvo stranke, ki pa mora tudi resno premisliti svojo prisotnost na ozemlju ter delovanje občinskih sekcij. LOJZE BRATUŽ S PESMIJO PO SLOVENSKI DEŽELI Glasbena povezava Patrick Ouaggiato Dramska interpretacija Nejc Cijan Režiser Jasmin Kovic Dirigent Bogdan Kralj Pod pokroviteljstvom: Mešani pevski zbor Lojze Bratuž Godalni kvartet in harmonika Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž Drevored 20. septembra 85, Gorica 20. maja 2011 ob 20.30 rž iflMMU Marko Terčič, predsednik Mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž Z veseljem do petja v iskanju nanja in prvega absolutnega mesta v kategoriji s prostim programom na 48. mednarodnem zborovskem tekmovanju Cesare Augusto Seghizzi v Gorici leta 2009. Kako pa je v zadnjih letih? Od 50-letnice dalje vse do leta 2009 smo občutili, da stalno rastemo. Nato se je stvar malce "usedla". Občuti se malo utrujenosti, včasih skoraj kanček naveličanosti. Osebno sem mnenja - in izkušnja mi to potrjuje -, da je dobro vsakih nekaj let zbor "prezračiti". Potrebni smo pomladitve, novega zagona, kakšne nove ideje, novih prijemov oziroma načinov dela. Da bi bili malo bolj sveži. Po jubileju se bomo med odborniki in člani zbora ter seveda z dirigentom malce pogovorili, kaj lahko naredimo za naprej. Ne mislim na kakšno "revolucijo", prav pa se mi zdi, da iščemo kaj novega, novo smer. Mešani pevski zbor Lojze Bratuž je znan tudi po tem, da skrbno goji družabnost in prijateljstvo med člani. To se je dogajalo od vsega začetka. Če v takem sestavu, ki sicer ni profesionalen, čeprav so njegovi dosežki tudi zelo visoki, ni prijateljstva med pevci, ni mogoče iti naprej. Zato posvečamo veliko pozornosti tudi tej plati. Dvakrat letno prirejamo izlete: pozimi hodimo tri dni smučat vAuronzo, ob kon- sva prijatelja še iz časov, ko je vodil MePZ F. B. Sedej v Števerjanu, in še prej. Pogosto sva si izmenjavala mnenja glede tega, kaj bi lahko naredi- li. Na tem smo začeli graditi. Ob 50-letnici nas je bi- lo na odru malo več kot 20; v zadnjem desetletju smo prišli do najvišjega števila 53 članov. Sedaj nas je 45, torej soliden sestav. Takoj po proslavit- vi 50-letnice smo začeli vneto delati, hoteli smo rasti v kakovosti. Nato smo se želeli malo preizkusiti. Prvi naš podvig je bil zlato priznanje na deželnem tekmovanju Corovivo leta 2003, nato velikansko presenečenje ob prejetju srebrnega priznanja in posebne nagrade za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi na tekmovanju primorskih zborov v Postojni leta 2004. Leta 2006 smo prejeli prvo nagra- do in Veliko nagrado na mednarodnem tekmovanju v kategoriji ljudska pesem v kraju Az-zano Decimo, leto kasneje smo prejeli srebrno plaketo na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, leta 2008 pa zlato priznanje na tekmovanju v kraju Riva del Garda. Uspehi so se stopnjevali vse do za nas najbolj prestižnega, zlatega priz- 19. maja 2011 Kristjani in družba Dr. Primož Krečič na teološkem razmišljanju v Gorici O lepoti duhovništva Biti duhovnik je lepo. To ni bil ne naslov predavanja, ki ga je v četrtek, 12. maja, imel dr. Primož Krečič v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, pa tudi predavatelj sam ni tega rekel. In vendar je bila z lepoto prežeta prav vsaka njegova beseda, polna človeškosti in spoštovanja do skrivnosti poklica. V tednu molitve za duhovne poklice se ni spustil v sociološke analize, temveč je s svojim pričevanjem na naj-lepši način spregovoril o bistvu duhovništva in neizbrisnem pečatu, ki ga duhovnik prejme s posvečenjem. Na tretjem izmed t. i. predavanj za utrjevanje duha, ki jih prireja dekanija Štan-dež v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž in Skupnostjo družin Sončnica, je gosta predstavila Mirjam Bratina Pahor. Dr. Krečič - doma iz Vrhpolja pri Vipavi, od leta 2000 duhovni voditelj v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, predavatelj na teološki fakulteti, dragocen sodelavec slovenskih verskih časnikov in letošnji srebrnomašnik - se v predavanju z naslovom Duhovnikova podoba in istovetnost v sodobni družbi ni osredotočil na pastoralno delo duhovnika, temveč na bistvo njegove identitete: "kaj je bistvenost duhovnika, ki je potem tudi osnova za njegovo delo". Kriza na Zahodu, zlasti moralna, je huda, prinaša boleče posledice, obenem pa je tudi zdravilna, je dejal; človeka lahko namreč usmeri k razmišljanju, k bistvenemu. Drugi vatikanski koncil je postavil večjo povezavo duhovnika s Cerkvijo. Danes se pojavljajo mnogi klici po tem, da spet odkrijemo duhovnikovo bistvo. Duhovnik je posvečen, da je nekako odvzet samemu sebi in "razlaščen", da postane vidno znamenje darovanja Kristusa. Pomemben je poudarek, da ni sam duhovnik, ampak da je duhovnik znotraj Cerkve. Podobo duhovniške identitete je dr. Krečič predstavil pod tremi vidiki: teološkim, antropološkim in komunitarnim. Na vprašanje, kaj je najbolj temelj- no, kar Cerkev in ljudje pričakujejo od duhovnika, je mogoče odgovoriti z dvema poudarkoma. V svoji človeškosti osebno in zakramentalno predstavlja Kristusa duhovnika in pastirja ter da skupaj s svojim škofom in prezbiterijem duhovnikov gradi cerkveno skupnost. Ob duhovnikovi človeškosti si ljudje želijo srečati Kristusa, ob njem začutiti ljubečo sprejetost Cerkve. "Kristus je prvi duhovnik, ker je vse njegovo življenje velika daritev". Duhovnik sprejema ljubezen Kristusa, ki se je ves podaril za človeštvo. Prejema ta pečat, je znamenje Kristusove Velike noči, znamenje tega, da je mogoče biti v polnosti človek. Pričuje, da je mogoče premagati hudobijo, minevanje, strah in greh ter se uresničiti tako, kot Bog hoče. "Zakrament je posredovanje Kristusove velikonočne stvarnosti. Vsi naši zakramenti dejansko posredujejo človeškost, ki je uspela". Zakramente prejemamo, da bi bili bolj človek. V duhovniku se zgodi notranja, "ontološka" sprememba: s posvečenjem dobi novo upodobitev po Kristusu, dobi pečat, z njim tudi moč, da reče: "to je moje telo" in to se zgodi; in "jaz te odvežem od tvojih grehov" in to se zgodi. Ta pečat je neizbrisen, ostane globoko v duhovniku, tudi nezvestoba in greh ga ne moreta prekiniti. "To je velika skrivnost". Ta pečat se kaže v tem, da je duhovnik glava in pastir v Cerkvi, zanjo skrbi kot Ženin in jo ljubi do take mere, da ji podarja svoje življenje. Duhovniška identiteta se gradi in oblikuje skozi vse življenje, zlasti pa se postavljajo njeni temelji v času semenišča in kaplanskih let. V tem prvem obdobju je pomembna motivacija, da izberemo duhovništvo v smislu krščanske poklicanosti oz. službe in hoje za Jezusom na tak način. Pomembno je, da pride v tem času do jasne in dokončne odločitve, da si izgradi duhovniško in cerkveno miselnost, sprejemanje duhovništva kot služenja Kristusu, Cerkvi in ljudem svojega časa; pomembno je tudi, da ima v prvih letih pozitivne pastoralne izkušnje. Osrednji del duhovniškega delovanja - nekje od 30. do 60. leta - je usmerjen v pastoralno dejavnost. To je čas služenja, ko zrela osebnost uresničuje svoje poslanstvo. Zato je pomembno, kako duhovnik gleda na duhovništvo: kot na službo uradnika ali kot na dar in karizmo, ki mu je dana, da izgori zanjo, da bi služil drugim in bil za svoje delo odgovoren. Z razliko od prejšnjih generacij, ki so bile bolj usmerjene v storilnost, prihajajo danes take, ki imajo bolj v ospredju duhovno življenje; "to je zelo pomembno", zna pa biti tudi nevarno, da bi se oddaljili od življenja. Če duhovnost ni povezana z življenjem, je lahko za marsikoga tudi past". Tretje obdobje -po 65. letu - je obdobje sadov, izkušenj, pa tudi svetlega, mističnega pogleda. Duhovnik se zaveda, da je Jezus delal po njem. "Tak duhovnik prinaša upanje", je zgled človeka, ki je uspel. To je obdobje pričevanja. Iz takega duhovnika diha resni- ca, da je lepo biti duhovnik Jezusa Kristusa, "čeprav ne manjka križev". Ti ljudje so za župnije in duhovnike lahko velik blagoslov. Tretji del predavanja dr. Krečiča je bil usmerjen v povezavo duhovnika z drugimi duhovniki in škofom. Posvečenje predstavlja novo vez med duhovniki, ki je tako globoka, da je ne more zamenjati nobena druga, še tako zanimiva povezava. Kolikor je duhovnik povezan s škofom in z duhovniško skupnostjo, budi istega duha tudi v cerkvenih skupnostih. V duhovniškem zboru je veliko možnosti, da starejši podpirajo mlajše, ti pa jim pomagajo, pomembna sta gostoljubje in solidarnost, predvsem pa skrb za tiste, ki so bolni ali v težavah. Skupaj s pripadnostjo delni Cerkvi je pomembno tudi sprejemanje bogastva in karizem, ki jih daje Sveti Duh tej Cerkvi. Koncil je zapisal, da noben duhovnik ne more ločeno oz. posamič docela izpolniti svojega poslanstva, ampak le z združenimi močmi pod vodstvom tistih, ki vodijo Cerkev. Zato naj se duhovniki izogibajo vsaki obliki subjektivizma pri izvrševanju svoje službe. Duhovniki so v tesnem zakramentalnem bratstvu. Ze- lo pomembno je, da pozna duhovnik svoje lastne karizme in tudi, da prizna in spoštuje karizme drugih. Te je mogoče uresničiti samo v duhu medsebojne ljubezni in sodelovanja. "Čaka nas še veliko dela in boja proti skušnjavam". Edinost je "najlepša spričevalo, ki ga lahko dajemo". Kjer so bratski odnosi, "tam je naj lepše pričevanje za nove duhovne poklice". Dobro smo razvili tri področja, liturgijo, dobrodelnost in oznanjevanje; "čaka nas še četrto, če se primerjamo s prvo krščansko skupnostjo: to je edinost, biti enega duha in enega srca". Janez Pavel II. je rekel, da bo duhovnost tretjega tisočletja skupnostna: "prav odkrivanje duhovniške skupnosti nam lahko pomaga na tej poti, da gradimo to, kar ljudje danes najbolj pričakujejo”. Ljudje so namreč "sami in razbiti, pričakujejo prostor, kjer bodo sprejeti, kjer bodo našli zatočišče, ki si ga vsi želijo”. / DD Mirjam Bratina in Primož Krečič Kratke Odprtje razstave o ljubljanskem nadškofu Alojziju Šuštarju V Frančiškanskem samostanu Sveta Gora so v sodelovanju s Kulturnim društvom Trebnje v nedeljo, 15. maja, odprli razstavo o ljubljanskem nadškofu dr. Alojziju Šuštarju (1920-2007) z naslovom Božjo voljo spolnjevati. Zbrane so nagovorili gvardijan Frančiškanskega samostana Sveta Gora p. Bogdan Knavs, predstavnik Kulturnega društva Trebnje Marjan Zupančič, avtor razstave dr. France M. Dolinar in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Razstava bo odprta vsako nedeljo od 9.00 do 18.00 do 5. junija 2011, ob delavnikih pa po dogovoru s frančiškani. Dodatne informacije dobite v Frančiškanskem samostanu Sveta Gora, tel. 05/330-40-20, e-naslov: sv. gora@ofm. si ali na spletni strani www. svetagora. si/. God Janeza Pavla II. se bo v rimski in poljskih škofijah obhajal 22. oktobra Bogoslužni spomin blaženega Janeza Pavla II. se bo praznoval vsako leto 22. oktobra, vendar le v bogoslužnem koledarju rimske škofije in poljskih škofij. Za druge krajevne Cerkve pa velja, da bodo lahko škofovske konference ali posamezni škofje ordinariji Kongregaciji za bogoslužje poslali prošnjo za vpis v svoj bogoslužni koledar. Tak odlok je 11. aprila 2011 objavila Kongregacija za bogoslužje. Godovi svetnikov so se navadno praznovali kot dies natalis -rojstni dan, ko je svetnik umrl in se tako rodil za življenje v nebesih. Janez Pavel II. je umrl 2. aprila, vendar okrog tega datuma pogosto obhajamo veliki teden. V Vatikanu so se zato odločili, da se bo njegov liturgični spomin obhajal 22. oktobra, na dan slovesne maše ob začetku njegovega papeževanja, saj bo na tak način njegov god mogoče vsako leto ustrezno obeležiti. Odlok je izdala Kongregacija za bogoslužje, kije hkrati opozorila, daje liturgični spomin na Janeza Pavla II. pred njegovo razglasitvijo za svetnika dovoljeno praznovati le v Rimu in na Poljskem. Odlok sicer poleg vpisa novega blaženega v bogoslužne koledarje nekaterih krajevnih Cerkva ureja tudi možnost darovanja zahvalne maše in posvečevanje cerkva v čast papeža Wojtyle. Zahvalno mašo bo mogoče darovati leto dni po beatifikaciji Janeza Pavla II., torej do 1. maja 2012, na pomenljivih krajih in ob pomembnejših dnevih. Vsak škof ordinarij bo odgovoren zato, da bo v svoji škofiji določil dan ali več dni, kot tudi kraj ali kraje, kjer se bodo verniki lahko zbrali in se zahvalili Bogu za novega blaženega, enako pristojnost za določitev časa in kraja pa bodo za posamezne redovne skupnosti imeli njihovi vrhovni predstojniki oz. predstojnice. ZCPZ iz Trsta in romarji iz ilirskobistriške dekanije so poromali na Sveto Goro V letu, ko se spominjamo 60-letnice vrnitve Marijine milostne podobe na Sveto Goro, so si tudi pevci in pevke združenega zbora ZCPZ iz Trsta v mesecu maju Sveto Goro izbrali za svoj romarski cilj. Svetogorska bazilika je tega dne v svoje okrilje sprejela tudi romarje iz ilirskobistriške dekanije, ki že tradicionalno v pripravi otrok na prejem zakramentov sv. obhajila in sv. birme prihajajo pred Marijino milostno podobo. Toplo dobrodošlico jim je izrekel frančiškan Miha Vovk in dodal še papežev pozdrav, ki gaje prejel dan prej v Ogleju. Bogoslužje je ob somaševanju šestih duhovnikov vodil premski župnik Anton Ličan. Združeni zbor ZCPZ je pod vodstvom zborovodje Edija Raceta izvajal mašo v spomin bazoviškim žrtvam F. Venturinija. Pri orglah je bogoslužje spremljal organist iz Dekanov Matej Lazar. Bogoslužju je sledila majska pobožnost z litanijami. S tem so se tudi tržaški pevci zahvalili za Marijino varstvo, ki jih spremlja vse leto, ko v cerkvi z izbrano cerkveno pesmijo zvesto sodelujejo pri bogoslužnih praznikih./J. B. •V Misli iz knjige duhovnika Pier Antonia Belline Biti duhovnik ni lahko (12) Oscar Wilde Je bilo v semenišču prepovedano zastavljati (si) vprašanja? "Tisti, ki niso nič spraševali, so bili najbolj sivi ali pa morda najbolj premeteni. Moja slabost, ki je za hierarhijo ne le predrzna, temveč nedopustna, je v tem, da si zastavljam vprašanja, zlasti, kadar nisem prepričan o tradicionalnih odgovorih in obrazložitvah". Urednik tednika videmske nadškofije pre Toniju ni želel objaviti članka o izvirnem grehu, kjer je le-ta odkrito priznal, da ne razume prav dobro, za kaj pri zadevi gre, in si je nekako skušal stvar razložiti (niti ni bilo tako strašno narobe, saj je govoril o nagnjenosti k zlu, o 'grešljivosti', s katero se vsakdo rodi in živi, proti kateri pa se je treba boriti v življenju, sploh pa o tovrstnih zadevah potrebujemo kakovostnih in enostavnih obrazložitev, op. prev.). Ko mu urednik ni želel objaviti članka, je dejal: "Zdaj smo res na konju! Če si bodo še duhovniki začeli zastavljali vprašanja, potem je konec"! Pre Toni takole nadaljuje razmišljanje: "Zakaj si mi duhovniki, kakor tudi funkcionarji ali drugi člani strank, ne bi smeli zastavljati vprašanj, temveč samo dajati odgovore? Na dan, ko začne funkcionar kake stranke, zlasti katere od absolutističnih in totalitarnih, postavljati vprašanja, je konec - bodisi zanj bodisi za stranko. Bil bi že čas, da si začne Cerkev zastavljati osnovna vprašanja, ne da samo sprašuje in odgovarja drugim. Oscar Wilde je zapisal: 'Lepota življenja ni v dajanju odgovorov, temveč v postavljanju pametnih vprašanj1. Zato bi morala Cerkev namesto ponavljanja ene in iste lajne na pasiven in otročji način imeti modrost in ponižnost, da bi se naučila zastavljati si velika vprašanja. V nasprotnem primeru bo ustvarjala samo papagaje, medtem ko je nasprotno naša naloga ravno v tem, da napravimo samostojne, odrasle, zrele in odgovorne ljudi. To pa je mo- goče le tako, da ljudi naučimo tega, da si bodo zastavljali vprašanja. Vprašanje na vprašanje pa počasi in v ponižnosti lahko hodimo proti resnici, ki je 'transcendentna' (nadnaravna, presegajoča, op. prev.) in nas vedno presega. Vedno gre preko obzorja naših glav. Če sam iščem sonce, se podam proti vzhodu. Tako je z resnico. Jo grem iskat v Vatikan? Treba je iti še naprej. Grem v Meko? Treba je iti bolj naprej od vsega, zavedajoč se, da v tem življenju dospem le do delnih resnic. Če je resnica Bog in Bog je resnica, jo bom v celoti našel le v onstranstvu. Kdor zatrjuje, da tukaj in sedaj 'i-ma' resnico, je lažnivec in na-puhnjenec". Če se še nekoliko povrnemo k neuspelemu razmisleku o semenišču. Marsikateri od duhovnikov je vplival, da so knjigo o semenišču odstranili iz knjigarn. Zakaj niso želeli odpreti oči in pogledati resnici v obraz? "Vračam se k zgledu komuniz- ma. Koliko je bilo v komunizmu takih, ki bi si zastavljali vprašanja? Kdo se je vprašal: 'Je mogoče, da je vse res'? Že to, da so si zastavljali vprašanja, je znak, da niso bili gotovi. Če pa niso bili gotovi, niso mogli nanje računati in je bilo bolje, da so se jih znebili. Za kariero je treba izbrati nekoga, ki nikoli ne bo dejal: 'Je res? Ni res'? Že dejstvo, da si zastavlja vprašanja glede verodostojnosti, naredi nekoga za neza- nesljivega, ker je negotov. Biti mora nekdo, ki ponavlja vse, karkoli mu rečeš, ne da bi se spraševal, ali je prav ali ne. Zato moram dobiti povprečnega človeka, ki sicer zna še kar dobro govoriti, ki pa zvesto in nekritično ponavlja, kar mu reče nadrejeni. Tako nastane vse do zadnjega člena uspešna veriga prenosa sporočila, ki je vedno isto in prav tisto. V takšnih sistemih potrebujejo neke vrste papagajev, ki ponavljajo tisto, kar je pač treba ponavljati. Nekega dne sem dejal škofu:' Gospod škof, prišli smo do take točke okoljskega uničenja, da mnogim živalim grozi izumrtje. Težko živijo, ker smo ljudje pokvarjeni in povzročamo samo ško- do. Z vsem spoštovanjem in z dolžnim ter možnim razlikovanjem pa se mi zdi, da so edine živali, ki v Cerkvi uspevajo, papagaji in opice'. V Cerkvi je vojska opic in papagajev, ki stalno ponavljajo: 'Kakor je rekel Sveti oče' ... ' Kakor je pravilno dejal Janez Pavel II. 1 V Karniji sem poznal nekoga, ki je znal reči samo: 'Tako je rekla mama; tako je rekla babica ...' To je bil vaški norček, vaški ubožec. Če odrasel človek ponavlja, kar reče mama, je neumen. Povedati mora, kar sam misli. Otroci so tisti, ki ponavljajo: 'Babica mi je rekla, naj ti povem ...' Mnogi šestdeset ali sedemdesetletni duhovniki pogosto ponavljajo: 'Kakor je rekel sveti oče', ker ne vejo, kaj bi sami povedali! So papagaji! Papagaji niso ravno simboli svobode in vse, dokler bomo ponavljali, dokler si ne bomo postavljali vprašanj, bomo ali najbolj neumni ali najbolj revni. Nekaj, za kar mi je v Čerkvi žal, je to, da tja gredo samo takšni in drugačni reveži, ker ne vejo, kam iti, medtem ko so jo najbolj inteligentni zapustili". Andrej Vončina Da, vprašaj Giovanno, ki je v neprijazni mestni četrti Barija postavila na noge in razvila popoldanski pouk. Vprašaj Anno in osamljene ostarele osebe iz Pantellerie, kakšno bi bilo njihovo življenje brez pomoči s. Patrizie. Ali pa vprašaj Francisa, kije v preteklosti bil otrok-vojak, danes pa je moški, ki študira in ima službo. Z osmimi tisočinkami za katoliško Cerkev lahko še naprej narediš veliko za mnoge. mille CHIESACATTOLICA Če nam ne verjameš, prisluhni njihovim zgodbam: www.chiediloaloro.it CEI Conferenza Episcopale Italiana ^ • v^l NOVI Gonska glas Kratke SCGV E. KOMEL-ARSATELIER (Snovanja 2011 Emil Komel in njegovi učenci Emil Komel je bil kot skladatelj, pedagog, organist in zborovodja na področju Gorice in njene okolice izstopajoča osebnost. S svojo ljubeznijo do glasbe je vzgajal občinstvo in mlade vedoželjneže, s tem pa oblikoval glasbeno zavedanje, snovanje in posredno vplival na razvoj glasbenega vrednotenja na tem območju. Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice se je temu pomembnemu glasbeniku ob njegovi 50-letnici smrti poklonil z večerom, namenjenim obujanju spomina nanj. V avli Kulturnega centra Lojze Bratuž so tako postavili razstavo gradiva o življenju in delu Emila Komela, ki ga hranijo v arhivu cerkve v Podturnu v Gorici in v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel. Razstava nudi vpogled v Komelovo življenje in na vsa prizadevanja, ki so jih poznejši rodovi prispevali k vrednotenju njegovega opusa in vpliva, ki ga je imel v Sloveniji. Številni pomembni Komelovi učenci, ki so se uveljavili doma in na tujem, pa predstavljajo rezultat njegovega pedagoškega dela. O Emilu Komelu obstajajo štiri diplomske naloge, ki so temeljite raziskave o pomenu tega umetnika. Na po- govoru, ki ga je vodila muziko-loginja Tatjana Gregorič, so o Emilu Komelu spregovorili mae-stro Anton Nanut, ki je pri njem prejel prve uradne lekcije o glasbi, prof. Ivan Florjane, ki je pripravil razpravo o drugem pomembnem Komelovem učencu Mariju Kogoju, in pisateljica Dor- nite in Ujetega ptiča tožba Vinka Vodopivca. Vodopivec sicer ni bil Komelov učenec, vendar mu je le-ta pošiljal svoje partiture v vpogled in popravljanje. Emil Komel je bil namreč eden redkih Goričanov, ki si je na prehodu v 20. stoletje pridobil visokošolsko izobrazbo na študiju na konser- ica Makuc, ki se Komela spominja kot uglednega gospoda, s ponosnim korakom. Ob tem pa so glasbeniki pripravili izvedbe različnih skladb Emila Komela in njegovih učencev. Pevski zbor profesorjev SCGV Emil Komel je zapel Komelovo Vsi zbori zado- vatoriju na Dunaju ter na Akademiji svete Cecilije v Rimu. Ustvarjalni začetki Marija Kogoja so bili povezani z Emilom Komelom, pri katerem se je privatno učil klavirja in kompozicije. Sopranistka Alessandra Schettino in pianistka Neva Klanjšček sta tako predstavili Kogojev samospev Jaz se te bom spomnila. Violončelist Oleg Bugaev in pianistka Aleksandra Pavlovič sta izvedla Kogojev Andante, večer končala pa s priredbo ruskega napeva Kraguljčki Patricka Quag-giata, še enega izredno nadarjenega goriškega skladatelja, ki ima za seboj že vrsto skladateljskih uspehov. Prof. Ivan Florjane je podal zanimivo misel, ki se lepo poveže z Emilom Komelom in pravi: odličen je učitelj, ki vzbudi željo po učenju. Po glasbenih osebnostih, kot sta maestro Anton Nanut in skladatelj Marij Kogoj, ki sta prve ure glasbe prebila s Komelom, lahko trdimo, da je bil odličen pedagog. Zaslužen je bil, da so njegovi učenci vzljubili glasbo in vtisnili na tem področju pomemben pečat. Ob vseh izrečenih mislih in glasbi pa lahko rečemo, da je bil Emil Komel predvsem razgledan humanist, metropolitska osebnost, ki je, kljub temu da je živela v majhni Gorici, vanjo vnašala glasbeno razgledanost velikih mest. Eden od dokazov njegove veličine je ravno Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel; tako kot oseba, po kateri nosi ime, z odgovornostjo skrbi za glasbeno izobrazbo številnih otrok na tem občutljivem stičišču dveh kultur. Dogodek je tako razgrnil pred nami Emila Komela in vzdušje v Gorici v prvi polovici 20. stoletja. Metka Sulič 6. natečaj “Bogomir in Mirko Špacapan” Zmagovalec je MePZ F. B. Sedej iz Steverjana pevovodja Dario Bertinazzi in pevovodkinja Loredana Sajovic, je po skrbnem poslušanju nastopajočih vsakemu zboru dodelila oceno, ki je temeljila na zahtevnosti predstavljenih skladb, intonančnosti, interpretaciji, prepričljivosti izvedbe in na splošnem vtisu. Prvo nagrado je tako dodelila Mešanemu pevskemu zboru F. B. Sedej iz Steverjana. Podrobno poročilo bomo objavili prihodnjič. V nedeljo, 15. maja, je bil v popoldanskih urah v župnijski cerkvi v Podgori 6. natečaj "Bogomir in Mirko Špacapan", ki sta ga priredila Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica in Prosvetno društvo Podgora. Na njem se je zvrstilo osem zborov iz Slovenije, Italije in Avstrije. Skupaj je zapelo kar dvesto pevcev in pevk. Komisija, ki so jo sestavljali mag. prof. Ivan Florjane, prof. Bogdan Kralj, pevovodja Peter Pirih, Skupno tržaško in goriško jurjevanje Sv. maša, igre, petje, taborni ogenj ••• Skavti s Tržaškega in Goriškega so se letos odločili, da bodo imeli skupno jurjevanje. Potekalo je v Križu v nedeljo, 8. maja. Vas Križ so izbrali zato, ker je prav letos petdesetletnica ustanovitve prvih kriških skavtov. Veja izvidnikov in vodnic (vmesna starostna skupina skavtov, starih od enajst do petnajst let) je v Križ prispela že v soboto popoldne. Tam so si namreč postavili šotore in prespali. Vsak je imel svojo zadolžitev. Nekateri so morali kuhati, drugi so postavili lesen vhod na travnik, tretji so čistili gozd. Pester popoldanski program so dopolnili z zelo lepim večernim tabornim ognjem. Goričani in Tržačani so se v dveh dneh lepo povezali in dokazali, da pripadajo eni organizaciji. V nedeljo so se na travniku zbrali še vsi ostali skavti s starši in prijatelji. Dopoldne so najprej imeli glavni zbor. Po skavtski pesmi in molitvi so po okoliških gmajnah odmevali glasni klici skavtov. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval g. Tone Bedenčič. Poudaril je pomen dobrih del in zgleda, ki ga morajo dajati vzgojitelji, starši in voditelji. Otroci se nam- reč največ naučijo ravno od zgledov. Po maši sta deželna načelnika, Jasna Košuta in Paolo Bian- cuzzi, prebrala svoje razmišljanje in predstavila življenje sv. Jurija, zavetnika skavtov. Poudarila sta pomen vrlin, ki jih je imel sv. Jurij, in vsem članom priporočila, naj posnemajo njegov pogum in vztrajnost. Po maši so se skavti razdelili po starostnih vejah. Najmlajši, volčiči in volkuljice, so šli v bližnje gozdove in se igrali zanimivo igro. Razdelili so se v skupine, vsaka pa je predstavljala eno državo. Med seboj so tekmovale, katera bo prej našla skrito sporočilo, a morale so tudi paziti, da jih ostale države ne napadejo. Kljub temu da naloga ni bila enostavna, ker je bilo sporočilo dobro skrito, so našli pi- smo, v katerem je bila zapisana misel o nesmiselnosti vojn, ki bodo uničile človeštvo, če jih človek ne bo preprečil. Izvidniki in vodnice so v tem času podrli šotore in nato izračunali azimut, da bi našli točko, na kateri se nahaja prva postojanka. Zjutraj so morali odkriti štiri postojanke in na vsaki opraviti določeno nalogo. Roverji in popotnice pa so se odpravili na Sv. Primož, kjer so se pogovarjali o težavah, do katerih lahko pride pri skavtih v njihovi starostni skupini in kako bi jih lahko premostili. Po kosilu, ki si ga je tokrat iz organizacijskih razlogov prinesel vsak sam, je bil na vrsti najbolj slovesen trenutek dneva, ko so novinci izrekli obljubo in prejeli skavtsko ruto. O-bred obljub je potekal ločeno po pokrajinah. Zadnja točka v programu je bil skupni taborni ogenj, okoli katerega so se zbrali vsi skavti, starši in prijatelji. Prepevali so skavtske pesmi in se nasmejali ob skečih, t. j. smešnih prizorčkih. Proti koncu tabornega ognja je začel kapljati dež, ki je rahlo rosil tudi med petjem pesmi slovesa. Bee S-rififl r "Tl r i' r " J/ _ U tviink 1 ePiNK n Z uspehom se nadaljujejo Snovanja 2011 V soboto, 21. maja, ob 21. uri bo na kmetiji Sirk na Subidi poseben glasbeni večer pod naslovom “Milongas”, ki ga organizirata SCGV Emil Komel in Arsatelier v sklopu sezone Snovanja 2011. Večer bodo oblikovali duo Tatiana Doniš na harfo in Elia Vigolo na violino in bo v znamenju argentinske glasbe, ki je v Astorju Piazzolli dobila svojega najbolj znanega skladatelja. Originalne priredbe za harfo, ki se ji bo pridružila violina, si bodo sledile v ritmih - zdaj mirnih in spevnih, zdaj pospešenih. To so vrtoglavi vrhunci, ko čutnostna glasba zvabi in omami plesalce. Na večeru, ki bo v kleti, v kateri Sirkovi pridelujejo kis, bosta poklicna plesalca Mara Maranzana in Michele Usoni plesala med sodi kisa fascinantne koreografije tanga in bosta gledalce popeljala v svet argentinskih “tabernas in milongas”. Večer bo povezovala Rossana Paliaga. V središču Gorice festival e'Storia Od petka, 22., do nedelje, 24. maja, bo tudi letos potekalo srečanje, ki bo v Gorico privabilo mnogo zgodovinarjev in ljubiteljev zgodovine. Gre za sedmi mednarodni zgodovinski festival e'Storia. Tri dni bodo na Korzu Verdi postavljeni šotori, v katerih bodo predavanja o najrazličnejših vojnah: od antike do sodobnosti. Na festivalu bo več kot 130 predavateljev in 60 različnih prireditev. Vse tri dni bodo tudi avtobus e'Storiabus, ki bo prijavljene popeljal do zanimivih točk, šest brezplačnih razstav (ena tudi o osamosvojitvi Slovenije) in šotor s knjigami. V nedeljo bo ob 12.00 gost festivala Janez Janša, ki bo govoril o vojni za samostojno Slovenijo in o razpadu Jugoslavije. Novost letošnjega leta je sodelovanje z radiom Rai radio 1, ki bo v petek predvajal v živo iz Gorice. Organizatorji so s sodelovanjem z državnim radiom zelo zadovoljni. Neposredni prenos se bo pričel v petek v zgodnjih popoldanskih urah in se bo končal v soboto okoli 13. ure. V živo bodo oddajali tudi ponoči. Zanimiva bo petkova “bela” noč. Župan Gorice Ettore Romoli je preklical v času festivala protihrupni odlok. V petek bodo najprej na vrsti pesmi iz vojnega in povojnega obdobja, nato bo debata o aktualnem vprašanju geopolitičnih ravnovesij po uboju Osame Bin Ladna. Pol ure po polnoči bodo prireditelji ponudili prigrizek: ljubljanski zrezek gostilne Da Gianni. Pri “beli noči” bodo s podaljšanim odprtjem sodelovale tudi trgovine v mestnem središču. / Bee V Domu Franc Močnik v Gorici / Veselo druženje ob koncu telovadnega tečaja Ko tudi k nam ‘priroma’ cvetoči mesec maj, se od "telovadnih naporov” poslovijo gospe, ki od jeseni do pomladi pod skrbnim, izkušenim vodstvom prof. Maje Leban krepijo svoje razbolele in ‘zarjavele’ mišice v dvorani Doma F. Močnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici. Kot je postala že lepa navada, slovo od sredinih telovadnih uric jemljejo z veselo družabnostjo ob koncu zadnjega enournega razgibalnega ‘truda’. Letos je to bilo v sredo, 11. maja, ko se je na vadbi zbralo devetnajst od nad dvajsetih ‘telovadk’. Ob različnih dobrotah, ki sojih pripravile nekatere tečajnice, izredno spretne kuharice, so nazdravile uspešnemu koncu in ob iskrenem klepetu utrdile v teh letih spletene prijateljske vezi. Prof. Lebanova je bila z njihovo vztrajnostjo in delom zadovoljna in je obljubila, da se bo v jeseni rade volje spet vrnila v njihovo sredino in tako prispevala k boljšemu telesnemu počutju svojih ‘telovadnih gojenk’. Prisrčno se je zahvalila za cvetlični dar, ki ji ga je za ves vloženi trud in potrpežljivost v imenu vseh tečajnic izročila gospa Mirka Lutman, duša in organizatorka vsega potrebnega za dober potek tečaja. Poletnosti2011 Poletne dejavnosti Mladinskega doma Med počitnicami prireja Mladinski dom za svoje člane vrsto dejavnosti, ki imajo kot glavni namen zaposliti mlade v prostem času, jim ponuditi priložnost, da v skupnosti preživijo del dopusta, se ob pogovorih, igrah in dinamikah učijo sprejemanja drug drugega, poglabljajo medsebojne prijateljske odnose in navezujejo nove stike ter se zabavajo ob zanimivih aktivnostih, se marsičesa koristnega naučijo, skratka: da se pripravljajo na izzive življenja. Prva bo v zadnjem tednu pouka, od 6. do 10. junija, potekala priprava na malo maturo, ki je seveda namenjena dijakom tretjih razredov srednje šole. V popoldanskih urah, z začetkom ob 15. uri in do 18. ure, bodo v spremstvu vzgojiteljev in profesorjev ponavljali snov glavnih predmetov in izvedeli, kako poteka matura. Podobno bo v tem tednu psihoterapevt Bogdan Žorž z dragocenimi nasveti pomagal dijakom premagovati tremo in ohraniti potrebno koncentracijo. Tudi starši V Četrta prireditev cikla Snovanja, ki ga prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Ar-satelier, je bila v znamenju solo-petja. Mlada mezzosopranistka Martina Kocina je svoje šolanje pod mentorstvom Franke Žgavec na tamkajšnji šoli zaokrožila s celovečernim koncertom na gradu Dobrovo. Ob klavirju jo je spremljala Aleksandra Pavlovič, pri eni skladbi pa se jima je pridružil še violončelist Aleksander Sluga. Mlada pevka prihaja z Do-brovega in zato je bil nastop na gradu Dobrovo vsekakor pričakovan, zlasti so ga toplo sprejeli številni poslušalci, ki so dvorano povsem zapolnili. V Goriških Brdih mezzosopranistko poznajo kot pevko s prelepim glasom, ki je že kot dekletce pogosto zapela tudi ob svojem očetu harmonikarju. lahko s pravilnim pristopom pripomorejo k temu, da bodo otroci na najugodnejši način preživeli to svojo prvo preizkušnjo znanja, zato bo g. Žorž o tem spregovoril tudi staršem. Sledili bodo vsakoletni Izzivi, to so aktivne počitnice, namenjene mladim po 11. letu starosti, ki bodo potekale v glavnem v dopold-nanskem času, in sicer od 13. do 24. junija. Pester program obsega med drugim vi-deodelavnice (pri katerih otroci sami ustvarjajo risane ali igrane filme, od zamisli preko igranja, režije in montaže), dnevne ekskurzije in raziskovalne izlete, kopanje v morju in sladki vodi, adrenalinske pustolovščine, Martina Kocina končuje študij muzikologije in slovaškega jezika na Filozofski fakulteti v Lju- bljani, poleg solopetja pa je še kot otrok uspešno končala tudi kot so tarzaning, rafting itd. Od 24. junija do 29. julija bo v Žabnicah potekal Zeleni teden. Poleg iger, dinamik in pohodov so predvidene tudi najrazličnejše spretnosti in tehnike preživetja v naravi, kot npr. pridobivanje hrane, kuhanje, osnove pohodništva, orientacija in še in še... Po poletnem premoru se bodo sedanji učenci petih razredov lahko pripravljali na vstop v srednjo šolo. Od 5. do 9. septembra dopoldne bodo ponavljali snov glavnih predmetov, a predvsem bodo de- osnovno šolanje iz klavirja. Na koncertu je pokazala, da ima vse atribute tudi za akademsko šolanje na tem področju. Program, s katerim se je predstavila, je združeval tiste pesmi, ki so pevki najbolj pri srcu. Na nekatere 'svoje' pesmi je navezana več časa, druge je spoznala v času šo- lanja. S tem je delila s svojimi prijateljicami in prijatelji, z družinskimi člani, s sovaščani in z vsemi poslušalci na koncertu delček svojega intimnega sveta. Nesebično je podarila lepoto in vsa svoja občutenja ob doživljanju glasbe, ki je 'njena'. Program je tako obsegal priredbe slovenskih ljudskih in pozno-romantične in impresionistične pesmi slovenskih skladateljev, kot so Anton Lajovic, Lucijan M. Škerjanc in briški skladatelj Rado Simoniti. Iz svetovne zakladnice samospeva pa se je kronološko sprehodila od pozno baročnega Handla, do klasicističnih mojstrov Haydna in Mozarta, umestila pesem slovenskega ležni informacij in nasvetov v zvezi s potekom pouka in metodami dela na nižji srednji šoli ter s pridobivanjem delovnih navad. Ob koncu tečaja se bodo lahko njihovi starši pogovorili z učnim osebjem. Popoldanski pouk 2011/2012 se bo začel 9. septembra z informativnim srečanjem za starše gojencev. Vodstvo Mladinskega doma opozarja zainteresirane starše, da imajo s predvpisom pravico do 50% popusta pri letni vpisnini ter posebne ugodnosti pri vpisnini tako pri Polet-nostih kot pri vseh ostalih medletnih dejavnostih Mladinskega doma. Vpis na Polet-nosti 2011 ter predvpis k pošolskemu pouku 2011/12 je možen samo do 31. maja. Pri prijavi je treba poravnati vpisnino in eventualno letno članarino. Vse podrobne informacije dobite na sedežu Mladinskega doma, v ul. Don Bosco 60, tel. 0481 546549, 0481 536455 ali 328 3155040. skladatelja Huga Wolfa ter do Brahmsa iz obdobja romantike. Za konec pa je vstopila tudi na področje opernega ustvarjanja -morda najtežjega na področju solopetja. Ponovno je v kronološkem smislu predstavila štiri znane arije iz Handlovega Rinal-da, Mozartove Figarove svatbe, Von Flotovve Marthe in Straussovega Netopirja. Mezzosopranistka Martina Kocina je vse pesmi zapela tehnično brezhibno. Njen glas je poln, voluminozen. Barva je svetla in bleščeče radoživa, polna optimizma. Spretno niza glasovne nianse. Zmogljivost in prožnost glasu sta bili enaki na začetku in koncu koncerta. Za učenko nižje stopnje je bila interpretacija presenetljivo navdušujoča. Tudi izgovarjava številnih tujih jezikov (nemščina, italijanščina, angleščina) ji ni predstavljala nikakršne težave. Vsekakor je bil celoten nastop na tako visoki umetniški stopnji tudi zaradi suverene in občutene igre pianistke Aleksandre Pavlovič, ki je kot izkušena glasbenica znala slediti njeni interpretaciji. Svoje mojstrstvo pa je pokazala ravno na delih, ki so ji bili v partituri namenjeni, v splošnem pa dajala prednost pevki. Njene pesmi so vsekakor očarale poslušalce tudi z dodatkom briške Čriešnje so rdače, kjer se ji je na odru pridružil s harmoniko njen oče. In tako je dosegla sanje vsakega umetnika; pripravila je odličen nastop pred najzahtevnejšimi poslušalci -domačimi. Obvestila MePZ Lojze Bratuž vabi vse svoje nekdanje pevce na koncert, ki bo v petek, 20. maja 2011, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, da podoživijo 60 let prehojene pevske poti in skupaj nazdravijo. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča članom, da bo v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri v Gorici ob korzu Verdi 51/int. v Tumovi dvorani (3. nadstropje nad Feiglovo knjižnico) predavanje o zdravstvu na temo "Revmatične težave in znaki revmatičnih bolezni". Predavala bo dr. Sandra Lombardi. Za morebitne informacije po tel. 0481532092 (Emil D.). SD Sončnica in AŠZ 01ympia prirejata poletno središče Srečanja 2011 za otroke od 3. leta dalje od 13. junija do 29. julija v Zavodu Sv. Družine. Posebne ugodnosti s predvpisom do 31. maja. Tel. št. 335 5952551 (Damijana). SKPD F. B. Sedej sporoča, da je rok prijave na 41. Festival narodnozabavne glasbe “Števerjan 2011” podaljšan do 20. maja 2011. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja od 6. do 8. junija tridnevn i izlet z avtobusom v Orlovo gnezdo, do Kimskega jezera, v Munchen, Dachau in Salzburg. Vpisovanje po tel. 0481 390688 (Saverij). 0481 882024 (Ivo) in 0481882183 (Dragica). Potreben je veljaven dokument za tujino. Na račun 100 evrov. Slovensko planinsko društvo v Gorici prireja ob 100-letnici ustanovitve večdnevni planinsko-turistični izlet v Bolgarijo od 25. junija do 3. julija. Prevoz z avtobusom. Prednost imajo člani. Pomočjaponski: Misijonski krožek Rojan zbira denarne prispevke, ki jih bo izročil p. Vladimirju Kosu za sirotišnico v Tokiu in za vse, kar je v tem popotresnem času najbolj potrebno za tamkajšnje ljudi v stiski. Dar lahko nakažete preko banke na: MISIJONSKI KROŽEK ROJAN, via Cordaroli 29, 34135 Trieste, IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948, Codice BIC: CCTSIT2TXXX, Saksida - tel. 040 362120. Mlajša gospa išče delo kot hišna pomočnica (likanje in čiščenje). Tel. 00386 31202993 (dosegljiva po 20. uri). Prodajam trisobno stanovanje v centru Nove Gorice. Tel. 003865 3025373 ali 003865 3037325. Čestitke Na 6. natečaju cerkvenega zborovskega petja "Bogomir in Mirko Špacapan" je mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana osvojil prvo mesto. Za uspešen dosežek čestita zboru in zborovodkinji Aleksandri Pertot Zveza slovenske katoliške prosvete. Sožalje Ob smrti dolgoletne pevovodkinje Elvire Chiabai seje s hvaležnostjo za vse, kar je storila za cerkveno in posvetno petje, predvsem med mladimi, prisrčno spominja Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica in izraža svojcem občuteno sožalje. Ob smrti gospodične Elvire seje s hvaležnostjo spominjajo njene nekdanje pevke mladinskega zbora Štandrež in izražajo iskreno krščansko sožalje svojcem. Prosvetno društvo Štandrež se klanja spominu pokojne Elvire Chiabai za dolgoletno delo s štandreško mladino. Več desetletij je uspešno vodila otroški in mladinski zbor in z njim bogatila razne kulturne prireditve in cerkveno petje v štandrežki cerkvi. Društvo izreka iskreno sožalje svojcem. Darovi Za Novi glas: N. N. 35 evrov. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 20.5.201 Ido 26.5.2011) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,91,103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do 22.30. Ob nedeljah od 14.30 do 15.30. Spored: Petek, 20. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 22. maja (vodi Ezio Gos-gnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 23. maja (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna, zabavna in zborovska glasba - Zanimivosti v naši okolici - Iz krščanskega sveta - Obvestila. Torek, 24. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 25. maja (v studiu Danilo Čo-tar): Pogled v dušo in svet: 1797 -Napoleon na Soči III. del - Izbor melodij. Četrtek, 26. maja (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti doma in po svetu - Obvestila. Goriška Mohorjeva družba vabi na predstavitev knjige Samostojna Slovenija hodi pa&fmuljem Osamosvajanje Slovenije v zamejskem periodičnem tisku 1988-1991: Katoliški glas, Novi list, Dom, Mladika V ponedeljek, 23. maja 2011 ob 18. uri v galeriji Ars Travnik 25 v Gorici Samostojna • . IA i lOZI R tV J, ISA Osamosvajanje Sloveniji v zamejihm periodičnem tisku