Dopisi. Od sv. Marjete na Pesnici. (Dvojao veselje) Vse povsod po širaej avstrijskej careviai obhajajo vrli uarodi spomia 401etBega vladanja našega premilega cara Fraaa Joaipa I. Tudi šoIp, katere so poglavitai steber vsakej upravaej državi, ia katere se imajo carju maogo zahvaliti, ae smejo zaostati. V ta aamea je mladež pri sv. Marjeti dne 13. aeptembra obhajala veselico v dvojaem pomeau, kar vidimo v kratkem. Že v predvečer so topiči aazaaajali veselje pribodajega daeva, ia vabili mladiao, 8tariše ia druge goste na redke ure. A po aoči aiso zamogli dobri učeaci kar zatisBoti očesec, ter so aemirao pričakovali, da aapoči jutrajna zora. Začela se je uaša veselica s sv. mešo z blagoslovom za carja, pri kateri je g. Št. Kovačii1, aadučitelj z učeaci kaj izvrstao pel: ,,Pred Bogom poklekaimo" ia PSv. Alojzij". Po sv. meši so godci zaigrali carsko biaiao. Fotem se podamo v gozd, kjer je bil priredjeu lep oder, aad katerim se je iesketala olepotičeaa prekrasaa podoba carja F. J. I. Na tri drevesa se zabijejo zaatave: cesarska, štajaraka in aloveaaka. Ker godcev ai niaajkalo, nam nekaj zakrožijo ia potem se ročao ob 9. uri začao predstave učencev. Najpopred nastopi oder g. Baduč. Kovačič ia govori slavaostai govor. Ker je ta govor mikavea, poučea ia v dvojnem oziru imeaitea, ga priobčimo celega. Glaai se: ,,Spoštovaai g. ia goape\ preblagi šolaki prijatelji ia dobrotaiki, očetje in matere! Naše veliko ia zelo obširao carstvo šteje 38 milj. Ijudi, med katerimi so razai narodi. Po uovinaa pa smo brali iu še beremo, da vsi ti aarodi tekmujejo med aeboj ia prazaujejo veselico na veselico. Tudi mi aismo hoteli zaostati. temveč atopili smo v vrsto tekmecev. Ia tako smo dočakali dan, ua katerega smo se že pol leta veselili. Zeljno so ga pričakovali mladi ia stari, možki iu žeaske, očetje ia matere, goapodi in goape, učenci ia učeake. Vsi ao bili jedae misli: da bi le bilo lepo vreme. Ia kar je vse priarčao želelo, se aam je dalo v polaej meri, lep daa je kakor aalašč za aašo veselico. Lepo je ime aolska veselica, a kako težko težko izpeljiva. Koliko truda je treba, koliko potov, prošeaj, deaarja; koliko učeaja, dela, tudi aitaosti od straai šolakih aeprijateljev. Veadar vse smo prebili. Zakaj pa obhajamo šolsko veselico? Radi tega, ker bode letos 2. decembra ravao 40 let, kar so naš premili cesar Fraa Josip I. prevzeli vlado čez vse carstvo ia ker je letos ravBO 100 let, kar je pri sv. Marjeti fara ia ž bjo tudi šola aastala. Mi tedaj obhajamo 40letaico vladaaja presv. cara Fraaa Josipa I.*), *) Ker je to bilo že iz večine v našem listn, izpustimo črtioo, katero je g, jiadflfitelj o življenji svitlega cesarja naved.el, " TJred, potem pa tudi stoletaico fare ia šole pri av. Marjeti. Vladarji v tem i-asu so bili: Marija Terezija 1740 — 1780, cesar Jožef II. 1780—1790, Leopold II. brat 1790—1792, Fraace, sia Leopolda 1792-1835, Ferdinaad I. 1835—1848, Fraa Josip I. 1848 — . Pred Marijo Terezijo, pa tudi pod ajeao vlado do leta 1770 se za šole od straai vlade Bi aičesar atorilo, kakor da je oaa s kazaijo pretila, ako aiso podložai spolnjevali povelj duhoveaske gospodske v zadevi krščanskega aauka. Do tega leta so bile le samostaaake šole. Le tu ia tam po meatili so inieli že šole. Tako so imeli v Gradci 10 aemških šol. Po deželi ao učitelji svoje učence poučevali v avojih malih hišicah, po krčmah. Bili so učitelji —kovači. krojači, kiemarji, čevljarji, godci itd. Marija Terezija je 1. 1770 pričela šole uataaavljati. V Gradci se je 1. 1775 ustanovila aormalka, o katerej ao se mladeači pripravljali za učiteljaki stan Ceaar Joaip II. odpravil je ua Štajarakem 31 samostaaov ia iz ajibovega premožeaja je ustaaovil aove župnije, ia med ajimi tudi župaijo sv. Marjete. Naša župnija je uatanovljeua 1. 1788 iz kosov drugib župaij. Zupaiji sv. Petra so vzeli: Dragučevo, Grajski vrb, Peraice, Ruprče ia eao hišo iz Gruševe. Sv. Leaartu: Partiuje z 8 bišami. Sv. Jakobu: Sv. Jakobaki dol, Gradišče, Koprivnik, Garl, Kuščeraik. Vilkom. Jareaiai: Metaj, Vilkom, Osek in aekaj Peanice. (Dalje prih.) Od ^sv. Mohorja. (Nek aj vendar na bolje.) Že je kakib 15 let, odkar smo bili župaai tega okolišča povabljeni h g. A. O. v Slatino poslušat aekega ut-itelja, ki bode kmete v praktičaem gospodaratvu podučeval. Pa kaj je bilo! Nekdo je govoril aekaj — ia kaj, to so pa razumeli le tiati, kateri se a kmetijstvom ae pečajo, aamreč goapodje, kmetje pa smo se koj v začetku govora nejevoljai razšli. V tej reči se je apremeailo aa bolje. Načelaik okrajaega zastopa v Rogatci, g. Praprotaik je dae 2. avgusta 1888 štv. 179 oglas dal aa vse občiae svojega okraja, da je via. deželai odbor v avojem poročilu, dae 27. juaija 1888 štv. 9860 aa deželai viaorejski šoli v Mariboru potaega učitelja aastavil. kateri bode ljudi dobro tako o sadjereji, kakor o hraajeaji sadja podučeval. Za tega potnega učitelja znajo prositi občiae ia ga dobodo vsled zgorajaega oglasa brezplačao. Dobijo ga pa tudi posamezai posestaiki, toda sledaji proti povraitvi potaih stroškov ia dijet. Tako tedaj. dragi sosedi župaai, ki vam je pri srci blagor vašib občaaov, večkrat vidite, da so vaše okolice prazae ledine, brez žlabaega sadaega drevja; vaši občani pa tistib starih abotaih misli, da drevje samo vzraste, ali pa, da ni mogoče dočakati sadu, naj se še kdo tako podviza za vzgojo sadnega drevja. Take ia enake abotue, suhoparne misli, ki so že marsikaterega kmeta vjsueojarile, d» je opustil gojiti si sad« nega drevja. Se ravao ima še tako lepo lego okoli avoje domačije, odpravite tako s tem, če proaite pri centralaem odboru c. kr. štajarskegospodarske družbe v Gradci za zgoraj omeBJeaega potaega ueitelja Svetovati bi bil za to ravao pozai jeseaski čas, paletakrat, ce ae bo še preobilao saega, ker le takrat se dade bolj lepo razkazovati, 6e pa to ai, pa raao apomladi, sicer je pa le eao leto zgubljeao. Martia Debelak, župaa. Od Savinje. (Nova pošta.) Veaelo aovico za skrajao-zgoraje Saviajčaae Vam imamo poročati, da je aamreč c kr. poštao ravaateljstvo dovolilo ustaaovitev c. kr. pošte v Lučah. Ta plaaiaaki kraj je doalej moral pogrešati dobroto pravilae zveze s svetom, kar se tiče poštaih pošiljatev. Pošta zaaj je bila aamreč v Ljubaem, kamor je bilo tri ure hoda od pošte. Še žalostaejša pa je bila razmera za vrle aaše Sol6avaae. Iz Solčavske vasi, kjer je fara ia občiaa, je do Ljubaega. to je do prve pošte 4V2 ur daleč. Kadar pa zapade aaeg, aaataue Jed, ali kadar aaraste budouraa Saviaja ia se drvi z bobaečimi avojimi valovi po ozkej ia kalovitej doliai, takrat je potovaaje zvezaao z aevaraoatjo, ker je aa aekaterih mestih ozka doliaa med siajo, aavpik proti aebu štrlečo akaloviao po vaej avojej širokoati spremeajeaa v strago te biidomušae reke. Kako težko je bilo toraj Solčavaaom dobivati svoja pisma ia kako aeugodao jim je bilo tako staaje, ako so komu v aaglici hoteli poročati kaj važnega! Veckrat treba jim je bilo poslati taka poročila po dragi, po koroaki atraai preko železae Kaplje aa dotičao meato. Sicer ostaae pot, iz Solčave do Luč težavea aii to ao veadar priborili, da bode Solčavaau hoditi po pošto le v Luče ia ae ae delj. Ia če ae Solčavaki prebivalci dogovorijo z Lučko pošto, pridobili si bodo gotovo še katero olajaaaje. V Lučab. bode, kakor čujemo, prevzel c. kr. poato g. Aatoa Pustoalemšek, vrl dečko, izobražea ia dober poaestaik. V ajegovih rokab. bo ta urad pravilao sbraajea. Čestitamo toraj našim rojakom v goratih gorajeaaviajakih pokrajiaah, da so pridobili to prepotrebao aapravo!