Leto V	V Celjn, dne 14. julija 1910.	Št, 28.
_______^•	.	....	f o /Oli OtHMOffl
NARODNI LIST
ixhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. —	„Narodni List" stane «a celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — 9'te pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati	četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojna naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so	Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številk» bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni voštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta 3. stane 10 vin.___List" v Celjn.__
Kdor se poslednji smeje ...
Zaveden kmet na Pohorju nam je poslal sledeči članek: V amerikanskem »Slovenskem Narodu« v št. 10. sem pod naslovom »Bankrotna Avstrija« či-tal naslednje:
»Finančni minister Bilinjski je v finančnem odseku povedal, v kakšnem žalostnem položaju se nahaja sedanja avstrijska vlada in kako se vedno bolj in bolj bliža finančnemu in političnemu bankrotu. Avstrijsko državno gospodarstvo izkazuje za leto 1910 primanjkljaj 71 mil. kron. Toda ne samo država ima primanjkljaj, tudi d.ii,,/le so popolnoma izžete in stoje več ali manj pred bankrotom. V prvi vrsti, pravi minister, bi bilo treba pokriti primanjkljaj. Predno je še isti pokrit, je minister povedal, koliko bi še potrebovala vojaška uprava. Dveletna vojaška služba bo obremenila za letnih 90 milj. K. Za nove vojašnice, utrdbe itd. zahteva vlada kar naenkrat 100 miljonov, za popravo starejših bojnih ladij tipa »dreadnought« več nego 300 milj., za so-cijalno zavarovanje 80 do 90 miljonov. Ko so vladne stranke slišale te vladne zahteve, so se kar zgrozile. Še bolj pa so se morali zgražati itak že popolnoma izsesani davkoplačevalci. Potem se nikakor ne čudimo, da avstrijsko prebivalstvo, v prvi vrsti kmečki in delavski stan, kar trumoma zapuščajo svojo žalostno domovino.«
Ko človek to čita ter se ozre nekoliko po svoji domovini in vidi, kako je zavladalo med duhovščino in nje slepimi ovčicami pravo telečje veselje nad zmago vladnega kandidata dr. Verstovška v gor-njegrajskem, slovenjgraškem, šoštanjskem in marn-beršem okraju, mora se poleg pomilovanja nad toliko zaslepljenostjo volilcev v resnici razsrditi. Ta jeza je opravičena tem bolj, ker se je dobil v sredi teh volilcev neodvisen kandidat, ki je bil pripravljen zastopati kot kmet kmečke in delavske koristi, katerega pa so, naščuvani od skrivnih drž. policajev, kmetje in davkoplačevalci zavrgli ter rajši skazali svoje zaupanje vladnemu poslancu, ki bo na vse vladne zgoraj navedene zahteve z veseljem in prisiljen kimal, davkoplačevalci pa bodo plačevali in kazali pri tem davkarjem svoje žuljeve roke. Ves izgovor, da se gre za vero in za versko navdušene-
LISTEK.
Pri teti.
Spisala L. J.
Davno, davno že je minula doba, ko sem hodila k teti na počitnice. Takrat sem pohajala še šolo in nosila kratka krilca, a zdaj mi sive že ob sencih lasje.--
Prijetni spomini mi vstajajo še zdaj v duši, če se zazrem v ono brezskrbno mladostno dobo.--
Imela me je teta rada, skoro bolj kakor lastno deco. Seveda da je včasih brusila nad menoj jeziček* a zamerila ji nisem, ona pa mi je vselej odpustila vse razposajenosti in hudomušnosti, ki sem ji jih pri-zadjala.
Najprisrčnejši spomini so pač spomini zadnjih počitnic, ki sem jih prebila pri nji.
Ni se še končala šola, že dobim od nje prijazno povabilo za počitnice. Cel mesec poprej sem ga že nestrpno pričakovala. Vedela sem dobro, da ga dobim, čeravno mi je koncem vsacih počitnic svečano zatrjevala, da me ne povabi nikdar več, češ, da ji povzročam samo jezo.
Vesela sem vrgla raztrgane knjige vvkot in nekega krasnega julijskega dne me je odpeljal vlak k nji.
Cela tropa me je pričakovala na kolodvoru, me poljubovala in objemala, kakor bi prišla najmanj iz Amerike.
Ko smo se navečerjali in porazgovorili, me je peljala teta v sobico. Bila sem isti dan nenavadno resna. Ko sem ji končno poljubila roko in ji želela: »Lahko noč, pa sladko spvavaj, teta!« mi je stisnila roko, rekoč: »Vidim, da nisi več tako prismuknjena kakor prejšnja leta.«
Nisem ji odgovorila na to ostro opazko, a sklenila sem, se maščevati za to besedo, ne enkrat, ampak vselej, kadar bo nanesla prilika.
ga kandidata, radi katerega je treba poriniti »libe- | ralca« v kot, so zgolj pretveza, s katero se da dobro kaliti voda, da se potem da v nji dobro ribariti. Tu se ne gre za kako vero, tu se gre za temeljne pogoje obstanka mnogotisočerih ljudi, katere sedanja vladna uprava izžema gmotno do bele kosti, in kateri hočejo vsaj ob času volitev spregovoriti svojo resno besedo, svojo tožbo zoper pritisk, kar pa jim zopet tajna policija, iz vseh mogočih jaslij zoba-joča duhovščina, na vse mogoče načine zabranju-je. Kjer se pa gre za biti ali ne biti tisočerih, ondi je pač telečje veselje nad zmago vladnega pristaša naravnost neumestno in reči smemo, da si g. dr. Vrstovšek s svojimi širokoustnimi obljubami, s katerimi je vabil pristaše pred volitvijo k sebi, nikakor ni postlal na rožicah. Ze iz dejstva samega, da mu navzlic pritisku in strašilu od vseh mogočih strani 1878 volilcev ni dalo svojega glasu, moral bi spoznati, da so mu ti že podpisali nezaupnico in mu s tem celo odvzeli pravico, da bi v njihovem imenu v državnem zboru prikimaval k vladnim zahtevam.
V svojem glasilu »Straži« je sicer zmagovito pisal, da bodo za Kaca glasovali samo tolovaji, šnopsarji in liberalci, toda zdaj se je menda prepričal, da je teh »tolovajev« in »šnopsarjev« dovolj lepo število, in da jih ne bo tako lahko ugnati v kozji rog. Radi tega je v novejši številki omenjenega lista jadikoval, da bo na zelenem Pohorju treba še obilno pouka, predno se bo ljudstvo otreslo »liberalizma« in se poprijelo lažnjivih kriiečkih prijateljev njegovega kova. Na to jadikovanje odgovorimo mi vo-lilci g. Kaca naravnost, da tt_e za ta obljubljeni pouk lepo zahvaljujemo, kajti toliko zdravega razuma imamo že od Boga samega, da ločimo sami prijafe-. lja od sovražnika, resnicoljuba od lažnjivca, ki veže otrobe, dà sé že uro daleč kadi od njega. Ako imajo kakega pouka odveč, naj ga prinesejo svojim pristašem, stanujočim po farovžih in' mežnarijah, ki sicer vedo veliko povedati o pohujšanju ljudstva, pri tem pa popolnoma pozabijo, da riba smrdi pri glavi, da pohujšanje prihaja v največji meri od do mozga spridene duhovščine. Kje se dandanašnji bolj pijančuje, nečistuje, goljufa in izgovarja božje ime po nevrednem, kakor po naših farovžjh? Pisa-I telj teh vrstic ima to nesrečo, da stanuje v okolici,
Drugo jutro se potuhnem pod odejo, ko je prišla pogledat v mojo sobo. Ko sem čutila, da je odšla v kuhinjo v pritličje, skočim hitro iz postelje in smuknem v njeno sobo. Iskat sem šla maščevalnega orodja.
Ogledam si sobo. Vse kot prejšnja leta! Na mizi so bile postavljene steklenice in stekleničice natanko po velikosti. Nosile so znamenite napise, kakor: Hof-manove kapljice, Želodčne kapljice in Bog ve, kaj še vse.
To mi je bilo že napoti. Iz vsake steklenice in stekleničice izlijem skozi okno nekako polovico, ki sem jo hotela nadomestiti z vodo. Toda, glej, spaka! Nič ni bilo čiste vode. Ne premišljujem dolgo, ampak hitro se poslužim vode, ki je poprej služila teti za umivanje in po kateri so še plavali mehurčki dišečega mila. »Prvo maščevanje!« si mislim in odidem.
Po obedu je bilo teti slabo. Pripomniti moram, da bi bilo meni tudi, če bi snedla vrhu juhe, mesa in dveh prikuh še celega nadevanega goloba skoro s kostmi vred in polno skledo solate. Pošlje me, naj ji prinesem želodčnih kapljic. Kane jih na sladkor. »Pfuj, pfuj! Kakšno pa je to! Nekdo me hoče zastrupiti! Telefonirala bom po zdravnika!« je skoro kričala.
Poskušali smo drug za drugim kapljice na sladkorju — jaz sem ga vselej previdno spustila za srajco — naposled reče bratranec: »Kapljice so gotovo že stare in so se ti pokvarile.« Vsi smo mu enoglasno pritrjevali in ostalo je vse mirno, le teta je še cel popoldan in večer rentačila. Umolknila je še le, ko je dekla — na mojo grozno žalost — vse steklenice znosila za drvarnico. Teta je namreč še vedno trdila, da jo hoče zlobna roka zastrupiti.
Drugo jutro je bil moj prvi izprehod zopet v njeno sobo. To pot pogledam v nočno omarico. Škatlji-ca pri škatljici z različnimi napisi! Največjo pozornost so zbudile v meni odvajalne krogljice. Skrijem jih nekaj v žep in jo mahnem v kuhinjo.
Mirno in resno sva se pogovarjale; med tem je ona kuhala in se vmes krepila s pivom. Meni seveda
v kateri je še nedolgo tega bil župnik odpeljan v norišnico radi pijančevanja in nečistosti; drugi si je v stanu pijanosti hotel sam vzeti življenje, tretji se ga je navlekel tako, da si je zlomil nogo, četrti zopet govori v pijanosti take reči, da bi se jih sramoval celo najsurovejši vlačugar. Ti vsi so pri volitvi seveda delovali za »vero« in »vernega« kand>:; dr. Verstovška; da ima ta takšne pristaše, k terna mu zares gratuliramo. Pa še druge pristaše, ali bolje kolovodje svoje stranke ima, o katerih grehih smo iz krščanske potrpežljivosti doslej molčali, radi katerih mu še bolj gratuliramo. So ljudje, ki spadajo naravnost v k r i m i n a 1 ! Tudi jako velike prijatelje delavstva ima v svojih vrstah. Ker pa bi utegnil kdo povprašati, kako in kje je kaj takega, povemo naravnost: Ti možakarji stanujejo v občini Ribnici na Pohorju. Navzlic vsemu svojemu bobnanju so spravili za svojega kandidata komaj 20 glasov, dočim jih je dobil neodvisni kandidat 81.
Občinski odbor ribniški, sestoječ skoro iz samih hudih kleriklacev, se je pred dvema letoma tako na-vzel duha napuha, da je hotel sam izdelovati postave. Ker ni vedel nič boljšega iz ljubezni do trpečega delavskega stanu, je sklenil za domačo občino neko postavo, oziroma tarifo, glasom katere revni dninar ne bi smel zaslužiti pri napornem delu ob hrani več nega 60 v na dan, ob svoji hrani pa 1 K 20 v. Revna dninarica bi imela dobiti ob hrani 30 v, pri svoji hrani pa 60 v na dan, brez ozira na to, ali je mogoče človeku pri tej plači v času sedanje draginje živeti ali ne. To tarifo, podpisano od peterih odbornikov, so dali nabiti na zid novo pozidane občinske hiše in vrhu tega so še obč. slugi naročili, naj to tarifo pred cerkvijo javno izkliče. Temu pa se je na nasvet nekega pametnega človeka poslednji uprl, ker je predobro znal, da bi takšno zapostavljenje in odiranje delavstva povzročilo ogenj v strehi. Nekdo pa tudi ni bil len ter je dotično tarifo strgal raz zida in jo poslal c. okr. glavarju v Slovenjgradec, ki je dotičnih pet občinskih odbornikov kaznoval, pravijo, za 2000 K globe. Tu se je torej c. kr. okr. glavar moral potegniti za koristi slov. trpina delavca in tem preklicanim klerikalcem v Ribnici povedati, da je v Evropi sužnost prepovedana, da je tudi revni delavec človek, s katerim morajo tudi oholi svetohlinci kle-
ni privoščila niti kapljice, češ, da se ne smem privaditi pijači.
Nestrpno sem čakala, da bi zginila za trenotek iz kuhinje; kajti že zdavno sem imela načrt izgo-tovljen.
In res! Le za trenotek je šla v jedilnico, a jaz sem že spustila krogljice v čašo.
Pri obedu nam je jokaje pripovedovala svojo nesrečo, in vzrok je prpisovala še nesrečnim kapljicam. Stric pa ji reče resno: »Mama, kapljice ti danes niso mogle več škodovati, pač pa je bilo morda pivo premrzlo.«
Tedaj pristavim hitro: »Da, teta, res ti mora pivo škodovati, saj ga moja mama tudi samo radi tega ne sme piti.«
Nekaj je še godrnjala, a jaz si mislim: »To sem dobro storila.«
Nekaj dni sem mirovala. Navadno sem preležala in prespala ves dopoldan. Popoldne sem se potikala po gosto zaraslem vrtu, ki je mejil na Savinjo. Večji-del sem bila kar v kopalni obleki. Kadar mi je prihajalo vroče, skočila sem v vodo, potem sem se posušila in pogrela na solncu, nato pa sem šla ležat med smreke, kjer sem čitala in pušila kakor turški paša.
Ko sem se nekoč ravno zopet mučila s plavanjem, jo zagledam pri oknu. Brez daljnih pomislekov začnem kričati na vse grlo na pomoč. Nalašč pa sem večkrat izginila pod vodo. Kakor bi padla iz jasnega neba, je že stala ob vodi in vzkliknila: »Za božjo voljo, Draga, kaj pa je?«
»O, nič, tetka! Mokra bom prišla iz vode«, ji odvrnem smehljaje.
Predno pa je še mogla odpreti usta, sem jo že objemala in poljubovala.
Zdaj pa je vsplamtela v nji jeza: »Poglej me, kakšna sem zdaj! Vsa sem blatna in mokra in ni četrt ure, kar sem se preoblekla.«
Ne meneč se za njeno jezo, skočim bliskoma nazaj v vodo in zapojem:
Kaj nam pa morejo, morejo, morejo, če smo vesel!
rikalci ravnati po človeško. Radi takih pristašev že moramo novo izvoljenemu drž. poslancu še enkrat gratulirati, kajti za klerikalno gardo je vse dobro; mi prosti volilci se takih izžemalcev in prijateljev ljudstva naravnost sramujemo. Kar torej piše »Str.« o obnašanju liberalcev, češ da obračajo svoje oči proti nebu in se delajo navidezno pobožtie, je naravnost hudobna laž, kajti tako klečeplažtvo iti hi-navščino poznajo samo klerikalci v najobilnejši meri, radi česar naj sede sedaj, po volitvi, ko so pokazali svoje lepe lastnosti in ljubezen do bližnjega, prav tiho, kajti Pohorci so že takšni ljudje, da ni varno ž njimi zobati črešenj, in šal, bodisi tudi klerikalnih, niti ne poznajo. Saj ta tri leta, ko se meni g. dr, Verstovšek lesketati na z nasiljem pridobljenem poslaniškem sedežu, bodo kmalu minila, volilci bodo med tem časom spoznali, koliko jim je koristila izvolitev vladnega lakaja, in on, ki meni, da je. sedaj »hoch«, pade lahko ob tem času prokleto »nieder«. R£di 'tèlà' je dolznbst vseh zavednih volilcev teh zgoraj navedenih okrajev, da na sleherni korak zasledujejo; delovaje tega po duhovniški milosti izvoljenega poslanca in ga tudi v vsakem slučaju po-zovejo na račun, da ga bo čez tri leta minila skomina, ponujati se za poslanca volilcem v okraju, kjer je prebivalstvo že itak preobloženo z različnimi davki in kjer potrebujejo nujno zagovornika, ne pa vladnega kimovca, kakoršen je bil in ostane po klerikalni milosti izvoljeni poslanec dr. Kari Verstovšek.
Volitve v celjski okoliški občini.
O tem se je že mnogo govorilo in pisalo, kakoi je naravno, akoravno časniški članki tu ne morejo ničesar pomagati. 10. tm. se je pa o bližajočih se volitvah resno govorilo. Izrekli so svojo voljo zastopniki te obsežne občine. V natlačeno polni sejni dvorani na Bregu se je vršil 10. tm. pop. pod predsedstvom dr. Jurja Hrašovca shod zaupnikov, ki bi naj določili skupno imenik bodočih odbornikov občinskega zastopa. Sprejel se je konečno soglasno kompromisni predlog, ter se je postavilo 30 kandidatov za odbor in 15 namestnikov.
Letošnje volitve v ta zastop so tem važnejše, ker so nemški Celjani zastavili v zvezi z vlado vse svoje moči, da bi spravili v okoliški občinski zastop svoje kreature. V kratkem se bode morala v Celju zvišati vodna doklada od 6 na 8 odstotkov, najemninski novčič znaša že danes deset odstotkov. V ta namen odpade ne oziraje se na direktni najemninski davek in na deželne, okrajne in občinske doklade na vsakih 100 kron kosmatega dohodka iz najemnine 20 kron za celjsko mestno blagajno. Zato vse beži iz Celja, skoro polovica hiš v Celju kaže na vratih tablice, s katerimi se ponujajo . prazna stanovanja. — Pred tremi leti si se še moral čutiti srečnega, če si v Celju sploh stanovanje mogel dobiti. Naravno je, da v teh razmerah nemškonacijonalna klika v Celju išče nove vire dohodkov v celjski okolici. Dr. Zang-ger je še nedavno prosil velikodušne Nemce v nemškem cesarstvu, naj darujejo 2 miljona za Celje, ker je Celje sicer za nemštvo izgubljeno. Toda mož, ki bi nabral za celjske Nemce 2 miljona, še ne oglasi. Kajti kdo bi hotel onečastiti svoje ime za pblnjenje žepov celjskim renegatom? Zato naj pomaga kmečko ljudstvo celjske okolice. Sleparstvo in pijača naj pomagata k zmagi. To vantai Westen je naznanil naenkrat letos za tri svoje uslužbence take dohodke, da se jim je predpisal večji davek nego največjim pesestnikom celjske okolice Na po J a<; u-ga hlepar-stva so sklenili Nemci število svojih volilcev v prvem razredu pomnožiti. Tudi vlada je obljubila po-
Obrnila se je in odšla, kimaje z glavo. Zvečer je stresala zopet svojo jezo nad menoj. Molče sem odšla spat kar brez večerje. Nadomestila pa sem si jo s sardinami, ki jih je imela pripravljene na nočni omarici za priboljšek. Da je bila radi tega jezna, sem čula še v posteljo. Razumela sicer nisem drugega, le stokrat sem gotovo slišala: »Sardine, pa sardine.«
Ponoči sem sklenila, da bom mirovala odslej. A prišlo je drugače že črez nekaj dni.
Povabila me je s seboj v Celje, kamor se namerava peljati nakupovat obleko. Kdo je bil bolj srečen kot jaz. Ledena kava ali dva velika sladoleda sta mi zagotovljena. Oblečem se v najlepšo obleko in si ravno zadovoljno pripenjam pred ogledalom na glavo slamnik, ko se spomnim svojega umazanega solnčni-ka. Obraz se mi stemni in iz prsi se mi izvije globok vzdih: »Moj Bog, ta solnčnik! Štiri poletja ga vla-. čim s seboj v petek in svetek. Ni čuda, če že kaže vseh šest reber. Čakaj tetka, mama ga mi ni hotela kupiti, ga boš pa ti! Dobro, da mi je ta misel šinila v glavo!«
Skočim prva na voz, se odenem črez noge, pod odejo pa previdno nastavim teti solčnik. In res! Komaj stopi na voz — rrsk — zlomljena je bila palica.
Hu, kaj sem jih morala preslišati. Še danes ml zveni po ušesih: »Ti nemarna punca ti! Kmalu bi si zlomila nogo, ali še celo ubila bi se lahko. Ti nepreviden, nepremišljen otrok ti!«
Tako in enako me je oštevala vso pot. Jaz sem molčala, le včasih sem si otrla iz oči solze, ki pa so izhajale Bog sam nebeški ve odkod. Gotovo pa so ganile njeno rahločutno srce, kajti v prvi prodajalni mi je kupila krasen solnčnik.
Tudi ta manever se mi je torej posrečil.
Isti dan si je kupila tudi krasno bluzo. Ze zdavno sem si želela enake in zato sem ji jo zavidala. Pa moja premetena glava je našla tudi zdaj pravo pot do cilja.
Dalje prihodnjič.
moč na stroške slovenskega ljudstva. Ze mesec dni vnaprej je par-bčalOtnemško časopisje, da bode okr. glavarstvo us^glo^.vsem nemškim pritožbam, kar se je čez mesec dm res točno zgodilo. Komisar dr. Breschar, ki je vse to odredil, dobi plačilo v tem, da se ga pokliče v ministerstvo, dočim bi na njegovo mesto kot vodja okrajnega zastopa prišel zagrizen nemškutar iz Savinske doline. Za pijačo in za agitacijo je pa »Siidmarka« poslala 20.000 kron. Priredila se je cela vrsta nemškonacijonalnih turnarskih in veteranskih slavnostij v Celju, sokolski izlet v Gaberje se pa šikanira Zoper okoliškega občinskega tajnika se je iz ničevih vzrokov izposlovala kazenska preiskava zaradi hudodelstva zlorabe uradne oblasti, ki sé "je pa monila kot nouteinljeiia takoj ustaviti. Vslbd ovadbe dr. Ambroschitzeve klike je nemški deSie'nì odbor odredil preiskavo oki l'Ske občinske blagajne', ki se je pa našla v najvzornejšem redu. V vseh nemškutarskih celjskih in okoliških gostilnah je že zboroval ali dr. Ambroschitz z Dergan-cem, ali Rakusch z mladim Zamorcem S Časopisnimi ìacami so preslepili Nemci povrh celo del slovenskega časopisja k malodušnim jeremijadam.
Toda pri nedeljskem zborovanju slovenskih zaupnih mož voiiistvn se je izkazalo, da v>a ta '•trašila na slovensko volilstvo niso napravila onega utiša, kakor so sanjali celjski škrici. Po pretresenju imenika volilcev, kterih šteje občina blizu 1000, smo prišli do prepričanja, da je Slovencem mogoča zmaga kljub vsem težau.im celo v vstli treh ra.tv'itili Neri, naskok se bode sramotno ponesrečil. Slovenci bodo dr. Ambroschitzu in Dergancu dokazali, da niso zajci in da se ne dajo kupiti niti za »Südmarkine« gro-še niti za mestno človeško blato niti za Štefane piva. Razpoloženje med slovenskim volilstvom je izvrstno. Ravno ničvrednost ljudij, ki vodijo agitacijo zoper najvplivnejše može celjske okolice, je vzbudila še večjo odločnost in požrtvovalnost na naši strani. Izvršili so se povsod agitacijski shodi, ki se sicer niso naznanili nezadovoljnemu slovenskemu časopisju, ki so pa ljudstvu zadostno oči odprli. Sedaj in sicer še popolnoma pravočasno se je uvedla podrobna agi-' tacija za udeležbo pri volitvah, ktere se bodo vršile takrat, kadar bodemo mi hoteli in ne kadar bode hotel puklasti zastopnik »Südmarke« in nemškega narodnega sveta. Narodna stranka se poda za skupno določene slovenske kandidate z vso močjo v volilno bitko zoper celjsko mestno kliko. Na delo! Celjska okoliška občina bode ohranila tudi po svojem zastopstvu slovensko lice. Vsi obziri na stran, drzni naskok naših narodnih in gospodarskih sovražnikov se mora sijajno odbiti.
političnega 5Vcta.
»Slovenska Straža«, tako se imenuje »narod-noobrambno« društvo, ki so ga osnovali minolo nedeljo klerikalci proti Cinl-Metodovi družbi. Za patrona so si izposodili sv. Cir. in Metoda. Ne rečemo danes nič ne proti ne za: čakali bomo in sodili klerikalce tudi na tem polju po njih — delu.
V nemški krščanskosocijalni stranki, katere vodja je bil umrli dr. Lueger in ki je vzor našim slovenskim klerikalcem, je začelo grdo smrdeti. Odkrile so se stvari, ki se gnusijo poštenemu človeku: eden prvoboriteljev stranke, desna roka dr. Lue-gerja, Axmann, državni poslanec in bogve kaj še vse, je iz stranke izstopil, ker se ga dolži, da je svoj čas pokradel 35.000 K. Tudi enemu drugemu voditelju dr. Gešsrtiannu se očitajo enako umazane reči. Istotako poslancu Bielohlawku. Torej pošten smrad. In to so vzori naših klerikalcev! Povej mi, s kom občuješ itd...
Angleški državni zbor je zavrgel predlogo, da bi tedi ženske imele volilno pravico v državni zbor.
Desetletnico je slavil ptujski »Štajerc« 1. t. ni. Ob tej priliki je Linhart nabasal v »slavnostno« številko toliko baharije in oslarije, da smo se čudili. — Več resnosti in treznosti smo Linhartu vkljub njegovi politični neznačajnosti še vseeno pripisovali. Sedaj, je pa tudi to »fuč«! Da bi na Linhartove neumnosti odgovarjali, bi mu skazali veliko preveč časti. Zato pribijemo samo, kar je isti Linhart napisal o »Štajercu« v nemškem listu »Grazer Tagblatt«: »Štajerc« je v bindišarskem jeziku pisan nemško-nacijonalni list!« In dalje pravi: »Štajerc« stane spodnještajersko nemštvo veliko žrtev.« Vendar enkrat odkrito priznanje. Seveda v »Štajercu« Linhart tega ne bo povedal. Glede hinavščine in sleparjenja ljudstva si Štajercijanci in klerikalci podajejo roke. Zal, da jim kmetje nasedajo !
Zopet zarota na Turškem? V Carigradu so zasledili tajno zaroto zoper sedanjo mladoturško vlado. Vodje so bili nekateri prištaši prejšnje starotur-ške vlade.
Slovanski shod, na katerem so bili navzoči zastopniki vseh slovanskih narodov, se je vršil minoli teden v Sofiji na Bolgarskem. Govorilo se je o razmerah slovanskih narodov, o tem, kako bi se ti gospodarsko in kulturno zbližali in kako bi naj skupno delali za napredek Slovanstva. Prihodnji tak shod bo 1. 1912. v Pragi.
BckžHe.
Štajerski deželni zbor bode z drugimi dež. zbori vred najbrže sklican koncem septembra na štiri do pettedensko zasedanje. Opozarjamo na to dejstvo naše klerikalne rodoljube, da še pravočasno preparirajo narodno javnost za svojo »zmago«. Najboljše sredstvo bo izgovor, da so žalostnega poraza pri deželnozborski obstrukciji krivi liberalci. Se-
veda ne garantiramo, da bi pametni ljudje temu izgovoru verjeli; ali izobraženi fajmoštri, kuharice in mežnarji gotovo in to je dandanes glavna stvar.
Spodnještaj. okrajni zastopi pred upravnim sodiščem. Upravno sodišče se je pred dnevi ukvarjalo z veljavnostjo volitev in sestave ptujskega: in laškega okrajnega zastopa. Pri ptujskem se gre za sledečo zadevo: Ker so vsled izdaje in nemarnosti nekaterih slov. veleposestnikov v veleposestniški skupini zmagali Nemci, je hotel občinski zastop na Ptujski gori preprečiti po znanih vzgledih v Brežicah *in drugod sestavo okrajnega zastopa s tem, da bi ne izvolil zastopnika iz Ptujske gore v zastop. Isti dan, ko je bila volitev v seji gorskega obč. odbora na dnevnem redu, je izostalo 10 narodnih obč. odbornikov, torej večina; prišli so le renegati in izvolili dasi niso bili sklepčni, zastopnika Ptujske gore v okrajni zastop. Tega neveljavno izvoljenega zastopnika pa je okr. zastop vendarle vzel v svojo sredo in se koustituiral. Proti takemu nepostav-nemu postopanju so se pritožili sedaj že pokojni Jože Zelenik in tt. ter Jože Topolovec in tt. — Drugi slučaj se tiče laškega okrajnega zastopa. Tam se niso udeležili volitev zastopnikov kmečkih občin razun dveh vsi volilni možje. Ta dva, ki seveda niti nista mogla tvoriti postavne štiričlanske komisije, sta na to izvolila vse zastopnike kmečkih občin, kar je tudi plenum nemškutar-skega okr. zastopa v Laške^ trgu brez vseh pomislekov odobril Proti temu se je pritožil g. Roš in tt. Slovensk(f%ritožence je zastopal odvetnik dr. Lapajne. Sodba do razglašena zaradi sodnij-skih počitnic še le 8. novembra.
Koliko je stal Luegerjev pogreb i V zadnji seji dunajskega obč. sveta je bil predložen račun za pogreb umrlega dunajskega župana dr. Lue-gerja. Znaša samo — 69.000 K. Malo, kaj?
v Štiristo odlikovanj se bode razdelilo 18. avg., ob priliki cesarjeve osemdesetletnice, vendar samo takim osebam, ki so si pridobile zaslug za občekoristne in človekoljubne namene.
Načelstvo Zadružne Zveze v Celju je v sredo, dne 7. t. m. odpustilo iz službe Zadružne Zveze dosedanjega ravnatelja g. Franjo Jošta. Kakor smo že poročali, je g. Jošt stopil v klerikalno službo.
v Slovenščina \ „študentenhajmih". Ne le v Ptuju temveč tudi v Celju so se studentenhei-movci minulo leto pridno učili slovenski. Slovenski tečaj, katerega je imel v studentenheimu Zmere-schegg iz Štor, je obiskovalo 41 učencev.
Letina za sadje in grozdje. Slovenske gorice in Haloze obetajo glede sadja prav mali pridelek. Za prodajo ne bode nič, za domačo rabo tu pa tam ne kaj malega. Ko je bilo grozdje v cvetu, je vedno deževalo. Jagodje na grozdju je različno, neenako razvito. To ne more dati dobrega pridelka, če bi vreme sicer ugajalo. Škropljenje se je zakasnilo; sedaj pa že nastopa strupena rosa! Dosti se je pričakovalo, izpolnilo se bode malo!
Dva klerikalna junaka. Iz Maribora se nam poroča: 19 letni tajnik Kmečke in krščansko-socijalne zveze v Mariboru Ignac Šimonc, je sprejel od kaplana Janeza Kocipra znesek 250 K, s katerimi je imel plačati »Sražina« urednika Franca Zebota in Leopolda Kemprela. Šimonc pa si je pridržal ta denar in je napravil z njim v spremstvu neke »ljubice lepe« zabaven zlet proti Pragerskemu. Med potjo pa je dekle nekje zastavil in se peljal čez Celje v Zagreb, Reko in Trst ter konečno v Ljubljano, kjer ga je dosegla roka pravice. Šimonc, bivši hlapec v škofovem deškem semenišč, je imel kot tajnik kmečke zveze mesečno 60 kron plače. Bil je obsojen v Mariboru na tri mesece težke ječe, s postom vsakih 14 dni. — Istotako je bil obsojen v Ljubljani krščansko-socijalnl mladenič Janez Štuhec iz Murščaka pri Ljutomeru na večmesečno ječo, ker si je z imenom ljubljanskega škofa Antona Bonaventure hotel po župniščih na-goljufati z lažnjivimi pismi denarja in je tudi ponarejal menice. Moža dobro poznajo v gornjeradgon-skem okraju, kjer je bil svoj čas hud agitator za Roškarja in se je odlikoval po skrajno hujskajočih nastopih na klerikalnih shodih. Učil se je v Ljubljani za klerikalnega zadrugarja.
fz finančne službe. Colnitisko skušnjo v Inomo-stu je napravil s prav dobrim uspehom c. kr. fin. riadpaznik g. Jože Lužar iz Maribora. Za definitiv-nega finančnega nadpaznika je imenovan provizo-rični nadpaznik g. Jakob Kaiser v Ptuju. Premeščeni so: gg. nadpaznika Ignac Horvat iz Celja v Brežice, Ivan Dren iz Brežic v Šmarje, paznika Franjo Drosg iz Šmarja v Brežice in Alojz Ermenc iz Radgone v Ljutomer.
Nemška deželna zveza požarnih bramb bo imela svoj redni letni občni zbor dne 4. sept. v Ptuju. — Slovenskim požarnim brambam, ki se še vesijo Nemcem in renegatom v tej zvezi na škrice, bodi povedano, da se je sklenilo v seji društvenega vodstva dne.4 julija, nabirati že za drugih 2 tisoč kron v prid nemšemu Schulvereinu .. Ali je še treba kaj dostavljati?
v Kako se iz vere norca delajo. Neki zabiti klerikalni petelin iz rogaškega okraja je bil kot romar te dni na Trsatu in je nazaj grede poslal našemu somišljeniku karto sledeče vsebine: „Pošiljam Ti karto iz Postojne, od Trsata Ti ne smem, ker si liberalec, ker se Marija ne ozira ua liberalce .. „Danes — brez pripombe! Prihodnjič si bomo tega Marijinega „ljubljenca" bolj natanko pogledali.
Prebivalstvo v Zagrebu. Pri zadnjem ljudskem štetju 1. 1900 je imel Zagreb 61.000 prebivalcev, danes jih ima 86.000.
CcljsKi oKraj.
Kvišku zavedni Slovenci in Slovenke! Pohitite v nedeljo dne 17. t. m. v Žalec na veliko jubilejno Ciril in Metodovo slavnost! Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina samo 40 vin. Tu v osrčju naše prekrasne Savinske doline si dajmo sestanek vsi, ki ljubimo našo slovensko zemljo, naš mili slovenski rod. Tekmujte zavedne savinske vasi, katera bo mnogošte-vilneje zastopana, pridi slovensko razumništvo od blizu in daleč in strnimo se vsi v velik slovenski tabor z geslom: »Mal položi dar domu na oltar«. Vse jc poskrbljeno, da se slavnost lahko vrši v velikem slogu. Tudi za slučaj neugodnega vremena je v velikanski dvorani in drugih prostorih pri Virantu dovolj zavetja za veliko množico ljudstva. Pri koncertu sodeluje polnoštevilna celjska narodna godba in nastopili bodo pevski zbori iz Griž, Št. Pavla, Pe-trovč, Vranskega, Žalca itd. Tiskan podrobni vspo-red koncerta bo na razpolago na slavnostnem prostoru. Skrbljeno je za živahno ljudsko razveselje-vanje. Nad 50 brhkih Savinjčank bo sodelovalo v šotorih, v katerih bo na ponudbo raznovrstnih jest-vin, izbornih pijač, lepih dobitkov, duhtečih cvetk, Ciril in Metodove krame itd. Naglašamo, da bodo cene čimnajbolj zmerne in izključeno bo vsako ta-koimenovano »izsesavanje«. Cenjenim gostom se bodo za vožnjo nazaj po možnosti tudi oskrbeli vozovi. Kipeče rodoljubno navdušenje, pošteno slovensko razveseljevanje mora vladati na tem velikem slavlju.
Velika sokolska slavnost v Gaberju pri Celju. Z
velikim trudom in žrtvami celjskih in okoliških Slovencev se je posrečilo zgraditi na najlepšem prostoru v narodno zelo ogroženem celjskem predmestju, v Gaberju, ponosno stavbo, ki nosi na pročelju napis /Sokolski dom«. Dočim je poprej celjski »Sokol« vsled pomanjkanja dobre telovadnice le životaril in se ni mogel povspeti na višino svojega dela, so se razmere sedaj obrnile nerazmerno na bolje in vsak teden se zbira po tri-, štiri- in še večkrat naraščaj celjskega in okoliškega slovenstva, da si v prostrani, krasno urejeni telovadnici krepi svoje telo po izreku: V zdravem telesu zdrava duša. Pa tudi v drugih ozirih mora postati Sokolski dom središče narodnega življenja v Gaberju, mora biti žarišče ljubezni do naroda in rodne naše grude. Velik in pomemben bo torej trenutek, ko se bode letos 14. In 15. avgusta (nedelja in praznik) slovesno otvoril Sokolski dom v Gaberju pri Celju. Je to lep zaključek 201etnega delovanja celjskega »Sokola«. Vsa bratska slovenska sokolska društva so že rade volje naznanila in obljubila svoje sodelovanje, a zastopani bodo tudi bratje Čehi, Hrvati in Srbi, da nas okrepijo in da nas navdušijo v težkem našem boju za pravo našega naroda in domovine. Pripravlja se za 14. avgust javna telovadba in velikanska ljudska slavnost v Sokolskem domu in sicer na vrtu, v dvorani in vseh razpoložljivih prostorih. Pozivamo že danes ne le vsa narodna društva, temveč vse spod-nještajersko narodno občinstvo, da obišče isti dan celjske Slovence v kolikor največjem številu. Vse podrobnosti bodemo priobčevali v »Narod. Dnevniku« in vseh slovenskih listih. Geslo za 14. avgusta bodi: Vsi v Celje!
Kmetijsko zborovanje na Teharju. V nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne priredi Šentjurska kmetijska podružnica svoje zborovanje v Cajhnovi gostilni na Teharju s sledečim dnevnim redom: 1.) Poučno predavanje iz živinoreje in kmetijstva; predavatelj pot. uč. Goričan in strok. uč. Zidanšek. 2.) Kmetijski pogovori. 3.) Sprejem udov. 4.) Sprejem naročil na semena in gnojila. K mnogoštevilni udeležbi vabi načelništvo kmet. podružnice v Št. Jurju ob južni železnici.
Iz Laškega trga. V petek popoldne je izbruhnil v vasi Ojstro nad Laškem veliki požar, ki je vničil sedem poslopij. Zgorelo je tudi nekaj živine. Ogenj so povzročili otroci, ki so se pod kozolcem z žveplenkami igrali. Požarna bramba je bila koj na mestu, a ni mogla ničesar rešiti, ker je bil hud veter.
v Okoliška deška šola v Celju je štela v minolem šol. letu ob začetku šol. leta 399, ob koncu pa 362 učencev. Izmed poslednjih je bilo sposobnih za višji razred, odnosno oddelek: z odličnim uspehom 76, s povoljnim 204, z nepovolj-nim 40; neredovauih ostalo je 42 učencev. Bilo pa je ob koncu šol. leta učencev: v I. a r. 40, l.b r. 50, v II. r. 67, III. a r. 43, 3.b 44, IV. r. 93 in v V. r. 38. — Za gimnazijo se je prijavilo 12, za meščansko šolo 6 učencev. — Poučevali so na zavodu: šolski voditelj, 6 učiteljev in 2 verouči-telja.
Vojaški begunec — uzmovié. Poročali smo minuli teden, da je pobegnil od 87. pešp. v Celju
pešec Alojz Prosenjak, izučen mesarski pomočnik, doma nekje v ptujski okolici. Šel je proti Št. Jurju in tam ukradel v Šibeneku Alojzu Žafranu srebrno uro, vredno 43 kron, -katero je potem prodal delavcu Vrečko za 8 kron; Alojzu Urban-čiču v Št. Jakobu je ukradel telovnik in Francu Obržanu v Kalobju celo obleko. Vojaško obleko in bajonet je vrgel proč ter zginil v Obržanovi obleki neznano kam.
Gospodarski shod pri Sv. Štefanu blizu Šmarja se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne pri Malgaju. Govorilo se bo o zatiranju peronospore, vinarstvu itd. V slučaju lepega vremena pridejo tudi govorniki iz Celja. Vinogradniki, velike važnosti je pouk o postopanju zoper peronosporo, zato pridite v lepem številu.
Iz Dola pri Hrastniku. Minil je dan 10. julija dan slavja in praznika, o priliki blagoslov-ljenja pažarnobrambovske zastave. Cela svečanost in veselica se je, kakor je bilo že pričakovati obnesla jako dobro. Prihiteli so ta dan med nas naši cenjeni gosti in tovariši gasilci iz Hrastnika, Litije, Radeč in Trbovelj. Z zadovoljstvom tudi omenimo veliko udeležbo bratov sokolov iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, katere sta pozdravili na hrastniškem kolodvoru v imenu dolske pož. brambe g. V. Jurko, pri slavoloku g. K. Gnus in pred občinsko hišo pa v imenu občine g. župan Fr. Majcen. Zahvaljujemo se vsem p. t. društvom in cen. gostom, kateri so s svojo prisotnostjo ne baš malo pripomogli do popolnega uspeha prireditve. P. t. društva naj bodo uverjena, da se bode tudi dolska pož. bramba rada odzvala, kadar jo bode klicala bratska dolžnost, vrniti tudi Vam uslugo, kojo ste skazali nam. Še enkrat, odkritosrčna požarnobrambovska zahvala vsem udeležencem. Na pomoč!
Trirazredna deželna meščanska šola v Celju je imela, kakor poizvemo iz njenega letošnjega izvest-ja, ob začetku šolskega leta l45/ä'tiB zvršetku 128 učencev. Izmed poslednjih je bilo 57 Slovencev, 64 Nemcev(i) ter 5 drugorodcev. 92 je bilo Štajercev — iz Celja 41, iz celjske okolice 38, iz drugih šolskih okolišev 49 —, 12 Kranjcev, 4 Korošci, drugih avstrijskih deželanov 11, a inozemcev 9. — Odlikašev je bilo 7, prvi red je dobilo 101, drugi red 12, neredo-van je 1. — Pouk iz slovenščine je bil obligaten za vse Slovence. Med »Nemci« se je učilo slovenskega jezika 45; poučeval jih je znani Tschmerescheg, vodja ponemčevalnice. v štorah pri Celju.
Iz Polzele. Bogati šulverein, oziroma njegovi agentje, fabriški pisarji, že odtegujejo ža tukajšnjo podružnico od plač, še itak slabo plačanih delavcev. Zanimivo je, da se delavce s tem naravnost prisili, češ, moraš biti ud podružnice. Tako delavci niti trdo prisluženih krajcarjev ne dobijo.
V kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu se nahajajo na mizah »Südmarkzünder«. Opozarjamo restavraterja, kakor tudi druge faktorje na Zi-danemmostu, da iste takoj odstranijo. Mi potniki se ne pustimo žaliti in izzivati od kakih privandranCev na naših slovenskih tleh.
c Iz Škofjevasi. (Klerik.^l.ci, nemčurji in kuhinjski ščurki v prijazni, družbi). Ko so pri občinski volitvi v Skofjiyasi klerikalci, združeni z ondotnimi nemčurji, uvideli, da jim slaba prede in so tretji razred že zgubili, zatekli so se v kuhinjo k ščurkom in so tam glasovnice popisovali volilcem, katere so jim gotovi ljudje skupaj vlačili. Tudi so že pred volilno uro, zbrani v občinski pisarni, prosili volilce kar skoz okno na cesto, naj jim pustijo glasovnice izpolniti itd.; sploh so bili ta dan zelo pbstrežljivi, če pa pride kak drug dan kdo na občino in prosi, da bi se mu kaj naredilo, se ga kmalu vpraša, če ie kaj »krone« seboj prinesel. In zdaj nazadnje se pa ti ljudje, ki so pravičnost z veliko žlico jedli, še jezijo, da so naprednjaki, v gostilniški sobi, javno, le z dovoljenjem volilca kako glasovnico izpolnili; in zato so zahtevali, da bi se morala gostilna med volitvijo zapreti, med tebi ko je v pisarno, kjer se je volitev vršila, liter za litrom romal in menda celo na občinske stroške. Pravica nad vSe!?
Zrelostnega izpita na celjski višji gimnaziji se je udeležilo 33 abiturijentov, med njimi samo 13 Slovencev. Zrelostni izpit so napravili vsi razun dveh. Letos je delala prvič na celjski višji gimnaziji zrelostni izpit ženska in sicer gospdč. Vanda Smolej, katera ga je tudi z dobrim vspehom prestala.
Radeckijev veteran. Umrl je v vasi Ravne nad Hrastnikom 80 letni Glane. Mož se je udeležil pod Radeckim vojne na Laškem ter bil menda tudi ranjen. Pri nas je že silno redko slišati o takih veteranskih koreninah.
v Iz Petrovč. V zadnji številki „Slov. Gosp." izliva znani moralično in gospodarsko propali dopisan svoj strupeni žolč na naše pevsko društvo; kakor je prej napadal in blatil duhovščino, tako se zdaj zaletava v osebe, katere delujejo v blaginjo ljudstva. Prepričani smo, da ti naravnost smešni izbruhi take vrste ljudi kakor je dopisun, ne bodo preprečili naprednega mladinskega gibanja. Kar se tiče volitev v občinski odbor, s ka-
terimi se dopisun toliko ponaša, javimo za danes samo toliko, da ima sodnij'a z goljufijami, ki so se vršile na katoliški podlagi, še zdaj obilo posla, da
razpleta mreže, v katere so se vjele petrovške katoliške kapacitete. Naše petje se bo razlegalo, kljub vaši onemogli jezi, še zanaprej po Petrov-čah, da ga bodo slišali tudi najnovejši vzor-kato-ličani onkraj Savinje. Javimo vam, da nam pro-vzroča vsak vaš napad obilo zabave in smeha, ter nas bodri k nadaljnemu delovanju, ker nam kaže, da mi vstrajamo, a vas pa je strah. Napredna mladina.
s
Bralno društvo na Bregu priredi v nedeljo, dne 7. avgusta v „Skalni kleti" igro „Čebelarjev god" in prosi sosednja društva, da se na to prireditev ozirajo. — Podrobnosti bodo se še priobčile.
Učiteljsko društvo za celjski okraj je 3.
t. m. zborovalo v Celju. Pri tej priliki smo se spominjali 25 letnice Ciril-Metodove družbe s tem, da smo soglasno sklenili položiti en kamen za obrambni sklad. Iskreno tovariška je bila ovacija, ki smo jo priredili našemu častnemu članu tovarišu Arminu Gradišniku. S primernim nagovorom mu je društveni predsednik podelil umetniško izdelano diplomo, delo našega tovariša-umetnika Josipa Žagerja, obiskovalca c. kr. višje umetno-obrtne šole na Dunaju. Tovarišu Arminu Gradišniku bodi slika znak, da ea ljubi vse slovensko napredno učiteljstvo kot vrlega tovariša, mnogo zaslužnega organizatorja in neustrašnega bojevnika svojega! — Diploma je razstavljena v oknu Zvezne trgovine v Celju. — Za „Zavezino" skupščino v Rudolfovem, ki bo 15. avgusta t. 1., so izvoljeni za delegate tovariši: Brinar F., K. Kveder, Rajko Viečar, Zupanek R., Krajnc Fr., Voglar Fr. in Logar. — Tovariš Brinar je po-daval o velikem pomenu ustanovitve učiteljske gospodarske zadruge.
Za narodni sklad je poslal 3 K gosp. Ivan Kelc, nadučitelj v Novištifti pri Gornjemgradu, kot odgovor na vedne nesramno - lažnjive napade v „Slov. >Gosp.". Tako je prav! Narodnjaki posnemajte!
VI. Poročilo južnoštajerskega hmeljarskega drnštva v Žalen z dne 13. julija 1910 o rasti hmelja v Savinski dolini. Vsled mokrotno-mrzlega vremena zadnjih 14 dni ni hmeljska rastlina kaj posebno napredovala v rasti. Golding ima popke in se pripravlja k cvetju; danes se že lahko trdi, da njegov pridelek ne bo preobilen. Pozni hmelj obeta bogatejšo trgatev. Ponudbe za predprodajo se množe, pa brez posebnih uspehov, če tudi se za 50 kg obljubuje do 160 K. Hmeljarsko društvo si šteje v svojo dolžnost, da hmeljarje prav resno svari, hmelj poprej prodati, predno je dozorel in predno je spravljen. Pri takšni kupčiji je navadno hmeljar opeharjen, kajti kupec je vedno veliko bolj informiran kot pro-duceut in ve izkoriščati položaj- Kdor se torej hoče obvarovati škode in izogniti tožbam in prepiru, naj hmelj proda potem, ko ga ima že spravljenega in za prodajo pripravljenega.
v Iz Zibike. Nezrel dijaček, ki se bo v kratkem na Tinskem produciral z novo mašo, je pred leti zdrknil v rujavo kuto. Ali bo prišel enkrat napredni duh tudi k nam in posvetil v svoji lepoti in dobriti v naše od klerikalizma okužene kraje ? ! Upamo!
c Iz Griž. K Golavšekovemu dopisu o omiki čukov le še nekaj pripomb: Ko so imeli Čoki veselico tam na Dobrni in so se naši griski čuki vračali domov, so se napajali v^Grižah pri župann Piklu. Ker so se ga vsi precej nalezli, so si drug drugemu na zdravlje napijali. Moralo je biti že „čedno", ker se je nazadnje samemu mogočnemu županu in pa njegovemu bratrancu Jurju preveč zdelo, da sta jim rekla: ne smete se tako sramotiti, če bi vas kdo čul, bi še Vam smejal... No torej! — In dalje, vi čuki sami pripoznate, da ste res čuki, zakaj pa potem orlu njegovo častno ime kradete? Velik razloček je med orlom, tem ponosnim ptičem, in umazanim čukom. Čok.. čuk .. čuk ... Kmet.
Brezzi oKraj.
b Kapele. Nedavno temu je potoval neki napredni fant in slučajno prišel v neko gostilno v Dobovi, kjer se navadno radi mudijo tudi napredni Kapelčani, želeč si odpočiti pri kapljici sladkega vinca, prebirajoč napredno časopisje. Tako je tudi prišel napredni fant v dotično gostilno. Ko se nekoliko okrepča s sladko kapljo, ga želja po či-tanju zdrami, da pokliče natakarico: Prosim prinesite mi „Nar. list"! Silno rad bi čital neki .članek. Odgovor na to: „ja-a-a, prosim, ravno so ga odnesli orožniki". Čuden odgovor, si misli fant in se če žalostno posloviti od te napredne gostilne. Kakor nalašč pride neki tamošnji njegov prijatelj,
nakar so prijazno pozdravita. ,.Kako si vendar prijel v to gostilno", ga vpraša došlec. Sedeta drug poleg drugega iu molčita. Čudno je bilo obema. To molčanje naposled pretrga prišlee.— „Slučajno", pravi, „ker sem tebe zapazil tukaj, sera stopil na ta klerikalna oz. hinavska tla". Naprednemu fantu je bilo takoj jasno, s kom je imel pri prošnji za „Nar. list" opraviti. Mislil si je svoje o odkritosrčnosti klerikalcev; čudne pasmi morajo biti ti ljudje; če .ni drugače, pa se malo zlaže, samo da ne bi prišla resnica naprednim ljudem v ušesa .. . Gostilničar naj bo prepričan, da odslej se bodemo napredni Kapelčani ogibali Vaše gostilne. Samoobsebi se razume, da gg. orožniki si ne izposojujejo časnikov, tem manj pa g. Ovčar, ker slišal sem iz ust v<;č tercijalk: ja ko so naš gospud žandar sveti človek. Oh le škuda. da niso vsi taki, pr nos smo jih vidle pr sv. moši, pa so taku lipu mulili, uh fola bogü za takiga žaiidarja'1. Bi vprašali pa tudi ueko dekle, kako se pa njej dopade g. orožnik ? Videlo je več fantov, kako sta bila na okencu v sladkih poljubih in objemih; no ker si v Marijini družbi, bojo ti že gosp. župnik grehe odpustili. Da je to resnici. potrjuje nas več fantov, kateri smo bili nedaleč od ljubečega se para. Tudi meja ima včasi oči in ušesa. Popotnik, ki je šel mimo dotičnega okna.
b Pišece. Kdo ni videl v nedeljo paših klerikalcev, kako so bili zatopljeni v molitev. Njih pobožni duh se je spenjal v rajske višine, čutili so se že, da so nekaj nadnaravnega, v mislih so se dvigali v svojem zamakuenju nad svetega Pavla, a vkljub temu so se slišali žalostni vzdihi, katere so zajemali globoko iz svojih težkih in nemirnih src. Nemira v njih srcih niso mogli »tolažiti gramofonski glasovi starih devic, kateri so se razlegali po božjem hramu. Madež neusmiljenosti se ne da izbrisati. Ptiče jih, močno peče, da so zatajili ter zavrgli čadnost „Usmiljenje". Ali kaj to, saj sedimo na zlatu, damo vbogaime, damo za verske svetinje, stojimo trdno v bojn zoper vero in za klerikaiizem. Bog nas je tudi prištel med tiste, ki jim ni treba v potu svojega obraza kruha služiti. Zato igra. katero ste, doigrali nad rojakom organistom, kliče po maščevanju nad Vami. Vrgli ste ga, mu vzeli košček kruha ter ga postavili na cesto z nepreskrbljenimi otroci. Ne bi se toliko zgražali nad činom, katerega ste naredili, ako bi to storili naši pravi soobčani; a vsi ste sami pri-capljaü v največji bedi k nam, znali ste nas izkoriščati vsak po svoje, ter se tako pririvali do vlade nad nami. Euemu je nesla trgovina, drugemu pošta v mladih letih, tretjemu pa testamenti pri sobratih, o katerem bomo še razmotrivali. — Dotlej pa zdravi! O ti gromenski ono ono ono ..
b Podgorje pri Pišecah. Ha. ha, ha, to je bilo smeha v soboto, ko je naš novi mežnar oznanjal, Gospodov dan. Vse se je plaho oziralo na okoli kje se bo zakadilo. Ognjegasci so splašeni dirjali, trobentač je že napolnil sape v trobento, da bode alarm zatrobil. Še celo kazalci na zvo-uiški Uri so se prestrašili, da, ne funkcijorJrajo več. Klerikalci so se zbirali ter debelo gledali in se tolažili: Bo že, bo že. če bo za nas, še za druge mora biti. Prašamo Vas, ali je to v čast božjo? Zakaj ste odstavili svojega najožjega rojaka? Ali sami plačujete organista? Koga ste prašali, gosp. župnik, za svet? Na komando Vaše lepe kuharice ter mladega neiskušenega kaplančka ste se ndali. Odkrito Vam povemo: Kdor je najel organista, naj ga plača! Škoda, da bi se predrzuil v zbirco poslati; mi ne damo nič. Dobre pevce ste tudi vrgli ter nadomestili Vaše device, katerih ena tudi ni Bog ve kako na lepem glasu, glede devištva. Toliko zopet za danes Vam v tolažbo. Čuk.
Podružnica družbe Cirila in Metoda v Sevnici ob Savi priredi dne 17. t. m. veliko ljudsko veselico, koje čisti dobiček je namenjen obrambnemu skladu. Sevnica, ki je dolgo vrsto let spala spanje pravičnega, se je vzdramila. Narodna društva so se začela čvrsto gibati, zato hočejo tudi narodni Sevniča-ni pomagati zidati okope proti sovražnim navalom. Vsak posameznik naj smatra kot svojo sveto dolžnost, da se te veselice udeleži! Za zabavo bo skrb-ljeno v vsakem oziru. Kot posebnost omenjam pred-potopni muzej, kjer se pa bo žal — čeravno ie druge dni vstop prost — ravno ta dan morala plačati vstopnina. Upamo, da ga ne bo rodoljuba, ki bi te veselice ne posetil. Posebno ugodno železniško zvezo imajo Posavci, ki se lahko pripeljejo v Sevnico popoldne ob pol 4. uri, vračajo se pa zvečer ob 9.
b Dobova. Čas hiti in ž njim tudi čas izdatne čebelne paše. S strahom smo čebelarji opazovali ravno zadnje dni, kako ovira to preklicano nestalno vreme naše ljube čebelice pri njih trudapoinem delu. Vsak dan smo pričakovali rojev, vznemirjalo nas je vsako obilneje letanje pred čebelnjakom in že smo se veselili, da dobimo nov močan roj, kajti v panjih je bilo že vse natlačeno čebel. A navadno se je stemnilo nebo, hladen piš je potegnil, čelo se nam je stemnilo nezadovoljnosti, čebele pa so se trumoma vsipale v panje. Šele sedaj smo pričakali marsikterega prvca, ki je sicer izvanredno močen, a je oslabil plemenjaka. Če ne bo lepega vremena in ne bo ajda dobro medila, bomo jeseni najbrž primorani slabiče združevati. Hudega ropanja dosedai še ni bilo, ker je poleg pogostega deževja še precej paše in se nabrano sproti porabi za zalego. Bati pa se nam je tega kmalu, posebno se strani gozdnih čebsl, kojih gotovo ni malo, ker so mnogim radi
obilnega poljskega dela ušli roji. Nekaj" druzega pa je še, namreč da se nam pošlje roparice. Dobe se namreč brezvestni čebelarji, ki pitajo nalašč z medom, pomešanim z nekaj kapljicami žganja. Tako opijanjenim čebelam ni mar nabiranje medu po cveticah, temveč se složno vržejo na kak panj in ga oropajo. Ob taki priliki je opaziti na panjevi bradi strašno klanje, ki ne poneha preje dokler niso uničene ali roparice ali oplenjen panj. Tako če-belarjevo- početje je kaznjivo. Kako se ubrani roparic ali izve odkje da so, nam marsikaj nasve-tuje »Umni čebelar«; samo v roke ž njim in se poučiti iz njega. Najbolje je, da se raztopi v vodi škrob (štirka) in se s tem roparice pobrizga. Če sta čebelarja - soseda sporazumljena, bo ropanje kmalu odpravljeno. Prvo pa je, da se zoži ropa-nemu panju žrelo. Kmalu pride k nam čebelarski učitelj, ki nas bo o vsem natančno poučil. Tedaj se snidemo vsi bližnji čebelarji in si ustanovimo svoje ognjišče, ob katerem se bomo prav pogosto zbirali.	Čebelar.
Iz Podsrede. Umrl je 10. t. m. po dolgi mučni bolezni in težav polnem življenju znani župnik Matija Vaupotič, star 45 let. Sam se je imenoval »pokora podsredške fare«. N. v m. p.!
Vzel mu je akt. Iz Brežic nam poročajo: Pri naši okrajni sodniji je bil obsojen pos. Franc Iljaš iz Bizeljskega na K 10.— globe ali 24 ur zapora, ker je vzel bizeljskemu občinskemu slugu neki akt in mu ga ni hotel vrniti.
v Umrla je v deželni bolnišnici v Gradcu gospa Magda Tornine, roj. Pušnik. soproga gosp. naduč. Tominca v Globokem. Na*e sožal je narodni rodbini!
v Iz Dobove pri Brežicah. Kjer se le snideta dva kmeta, ni druzega, ko tarnanje o vinogradih. Drug drugega vprašata za svet, a kakor pravijo, vse nič ne hasne. Strupena rosa (Peronospora) in trtna jajčasta plesen (Oiditim Tuskéri) divjata po viuogradih. Izmed vseh vrst se še najbolj držita otheio iu izabeia, drugo pa je tako boJano, ila se ne bo bralo lotos niti četrtina tega kar se je bralo lansko leto. Premnogi se kesajo, da so prodali vino po 16 vin. ko bi ga sedaj gotovo prodali po 40 v. Hitremu razširjanju bolezni je krivo prepogosto deževje. Gotovo ne bo slabe trgatve samo pri nas, ampak povsod, kjer je pogosto deževalo. Ljudje so sicer škropili, a zvečine ni hasnilo mnogo. — Kmet, ki se je peljal i;< Zagreba, pravi, da je trsje vsepovsodi tako, samo en tos vinograda širokega kakih 15 korakov, da je opazil, ki izgleda vsaj nekoliko zdravo. Še preduo pa se je pokazala ta bolezen. se ie našlo v vsakem grozdiču zaprede-nega, črviča znanega trsnega škodljivca,kiscijaka. Tak revež je letos trs. Splošno se sodi, 'da bo oni, ki je bral lansko leto 300 veder, bral letos komaj en polovnjak.
v Iz Pokleka pri Pod.sredi. Poročila se je gospdč. Leopoldina Škrbec, hčerka trafikantinje— vdove Škrbec z g. Audr. Krošeljem, trgovr-fm v Dobovi.
i oHraJ.
Osemnajstletni morilec. Po tridnevni razpravi pred celjskim porotnim sodiščem je bil obsojen 18-lettii pos. sin Janez Bukošek iz Stranic pri Konjicah, ker je umoril 191etno gostačevo hčerko Heleno Jur-še. O tem umoru smo svoječasno že poročali; danes le ponovimo celi dogodek: 19 letna Helena Jurše je stanovala pri svojem očetu v 1. nadstropju Bukoš-kovega gospodarskega poslopja. V nedeljo, 13. marca pop. je oče nekam odšel in se je vrnil še le ob 6. zvečer domu; hčer je med tem ostala sama doma. Ko sta došla oče in sin Fran Jurše domu, je iz stanovanja skočil nek mlad človek in zginil v temi, ne da bi ga bilo mogoče spoznati. Oče in sin sta šla v sobo in našla tam strašen prizor: na tleh je ležala hčerka ozir. sestra že umirajoča v veliki mlaki krvi. Pet minut po 7. uri je umrla. Orožništvo je še isti večer začelo zasledovati zločinca in vsi sledovi so kazali na domačega sina Janeza. Ta se je dekletu že večkrat poprej vsiljeval, a ga je vsakokrat zavrnilo; ono usodno nedeljo popoldne je vedel, da ni nikogar razun nje doma in je šel zopet k nji sitnarit. Dekle se mu ni hotelo udati in Bukošek je na to zgrabil kuhinjski nož ter jo je 8krat zbodel ob desni strani v vrat in sicer s tako silo, da jj je sedemkrat vrat skozinskoz prebodel, osmič pa je šel nož poldrugi centimeter globoko v hrbtanec. Dasiravno je bilo precej jasno, da je Bukošek morilec dekleta, je vendar nekdo anonimno naznanil orožništvu, da jo je umoril neki Gande iz Stranic. Prijeli so ga in Gande je enkrat umor priznal, drugič zopet utajil, dokler se ni sodnija prepričala, da ima opraviti z duševno za-ostlim norcem. Konečno se je le dokazalo, da je Bukošek pravi morilec. Bil je obsojen na sedemletno ječo.
Iz Vitanja. Naša »Posojilnica« je imela v prvi polovici t. 1. 363.197 K 92 vin. prometa, tedaj za 18.129 K 03 vin več, kot v isti dobi lanskega leta. — Hranilnih vlog je prejela v tem času 111.037 K 25 v, tedaj za 30.654 K 85 vin. več od enake dobe v pre-tečenem letu. — Posojil je dala v prvih 6 mesecih 36.362 K, zopet za 19.044 K 91 vin več, ko v istih mesecih 1. 1. Lansko leto je v prvi polovici leta pristopilo 10 novih zadružnikov, letos pa 21. — Kra-
sno govore te številke! Pravijo, kako imenitno reklamo so delali za njo po ustanovitvi nepotrebne in razdirajoče duhovn. hranilnice, lažnjivi, obrekljivi in zasukani dopisi v »Slov. Gosp.« in »Straži« o voditeljih stare posojilnice! Pravijo pa tudi, da bi moral ta preklicani Koser pravzaprav sedaj še več mastnih stotakov zaslužiti. Vi pa posestniki, delavci, hlapci in dekle! Pridno hranjujte svoje prištedene kronce v stari posojilnici, katera vam s svojimi zadružniki, katerih je čez 800, daje dovolj varnosti za vaše vloge. Pa tudi vi, ki iščete posojil, obrnite se zaupno do nje, ker stroškov ne boste imeli znatno večjih, kakor pri novi in imate pri rednem plačeva-nnju obresti tako dolgo mir, dokler posojila ne vrnete. Pri novi pa imate vsaka 4 leta nove stroške, ako ne morete v tem roku posojila vrniti. Koliko kmetov pa zamore to storiti!
Iz Konjic. Finančni minister je imenoval evidenčnega geometra Rajmunda Verbiča za evidenčenega nadgeometra v 9. plač razredu.
oliraj.
Nakupovanje plemenskih kobil. Dne 15. septemb. t. 1. ob 8. uri dopoldne bode v Ljutomeru komisija nakupila 15 plemenskih kobil, ki morajo biti stare3^ do 7 let, krepke rasti, trdne postave .pravilne izdatne hoje ter najmanje 161 cm visoke. Rodu morajo biti kobile po žrebčarnskih žrebcih angleške polu-krvnosti in lipicanskega plemena in se mora o njih domnevati, da bodo dale ježne konje (remonte). Te kobile se bodo prodajnikom prepustile pod gotovimi gogoji in proti gotovim obveznostm. Tozadevni pogoji se poizvedo pri mariborskem uradnem živino-zdravniku. Opozarja se, da se bodo vpoštevali samo konjerejci, kojih plemenski okraj ni več nego 15 km od Bučečovec, Ljutomera ali Brežic oddaljen.
V Ljutomeru se bo ustanovila nemškutarska kletarska zadruga. V pripravljalnem odbo.u so podžupan Höaigmann, stotnik Kodolič, živino-zdravnik Schmidt, lekarnar Schwarz in zr.ravnik dr. Varda. Pripomnimo, da ima istotam skladišče tudi „Frva južnoštaj. vinarska zadruga v Celju" in se je torej treba Slovencem obračati na to domače podjetje.
v V Ljutomeru ste cabrali vrli hčerkici g. dr. Grossmanna, Draga in Božena za Ciril-Meto-dovo družbo dvatisoč znamk in jih poslali z lastnoročnim pismom našemu uredništvu obljubujoč, da bodete pridno naoiraü tudi še naprej. Iskrei a hvala i v posnemanje drugim narodnim rodbiuam, da na ta način deco narodno vzgajajo.
Zaradi prestopka zoper telesno varuost je bil dne 8. t. m. pred mariborsko okrožuo sodnijo obsojen Peter Heric iz Braaoslavec pri Ljutomeru na tri tedne zapora. V neki jami je pustil kopati pesek, R j 6 p 1*6 ID a lo skrbel za varnost delavcev, iu tako je zasulo delavko Antonijo Rep.
SloitenjegrasHi oKraj.
v Iz Št. Janža na V. g. uara pišejo: Da ie dobil pri nas Verstovšek večino, .se ima zahvaliti le skrajnemu nasilstvu od župuikove strani in naravnost neverjetnim agitacijskim sredstvom. Pravilo se je ljudem, da jim bo pobila toča in se jim posušilo drevje, ako volijo Kaca! No — iu nepoučeni ljudje, ki še imajo danes strah pred črnimi umetnostmi „črnošolcev" — so se dali v mnogih slučajih preslepiti. Povrh tega je župnik obdeloval ljudi v cerkvi, trije plačani agitatorji so švigali od hiše do hiše, na dan volitve se je pred voliščem lovilo in „spreobračalo" ljudi — kratkomalo, tudi naše volitve so prav lepa slika tega, kako je zmagala „krščanska in narodna misel".
v Iz Šoštanja. (Nemčurska surovost). Ko so šli dne 7. junija letos šolarji iz slovenske šole domov, je šel učenec Franc Melanšek k vodnjaku pred občinsko hišo vode pit. Ko je deček ravno pil, pride mimo podžupan pek Filip Gande, zagrabi ga za vrat ter vleče otroka med klofutaujem v občinsko hišo, kričeč: „Marš v arest!" Cel ta prizor je gledal župan Hans Woschnagg, ai pa zinil besedice ter šel dalje. Deček je še dolgo časa v občinski hiši glasno vpil in jokal proseč: „Pustite me"! Na hodniku pred pisarno in pred hišo se je zbrala več ljudi, ki so se zgražali nad tako surovostjo. Ko je prišel deček pozneje na prosto, je bil ves splašen ter zbežal v gozd, kjer so ga stariši našli in spravili domov. V prvi noči na to je bil deček ves zmešan, planil je večkrat po k »nci, kričal ter hotel bežati iz hiše, da sta ga žalostna stariša komaj tolažila. Drugi dan ga pelje mati k tukajšnemu zdravniku dr. Lichtenegger-ju kateri ni hotel dati spričevala, ter se je hudoval nad materjo, češ, da to ni res, da bi bil Gande dečka tepel. Res čudno zdravnikovo postopanje stranko, katera odslej nima nobenega zaupanja do njega-Ubogi deček je še danes zelo gluh, dasiravuo je poprej dobro slišal. Državni pravdnik, kje si?
s Sv. Florjan pri Šoštanju. (Vrstovškova zmaga.) Kako se sedaj klerikalci širokoustijo in hvalijo okolu po svetu z zmago svojega kandidata, katerega bi se moral vsak pošten človek sramovati. Takšen človek, kot je Korl, ki se sedaj enemu sedaj drugemu za suknjico obeša samo iz dobičkaželjnosti, je pri nas poštenih ljudeh „figovec". Poznam tega gospodeka že od mladih let in bi lahko o njegovem preteklem življenju dostikaj ne posebno lepega napisal; a o tem drugo pot, sedaj samo nekaj o volitvi. Da ta gospodek Korl ne more biti ponosen na svojo zmago, da njega volilci niso volili z svojo voljo, ampak le radi groznega pritiska od farovžev in farških podrepnikov, hočem le kratko povedati, kako se je že v naši mali občini delalo na vse pretege za Korla, kako še le drugje. Ker ni bilo pri'vo-lilcih nobenega navdušenja za Korla, dobil je očka Roščer ukaz (menda od kaplanije), napeti vse strune in pogreti volilce za Korlna. Ta Jakec Roščer, ki je tudi eden izmed tistih, ki so naš občinski urad potisnili čisto v hribe pod Sv. Križ nam v škodo, se je s potnim obrazom trudil noč in dan za Korla. Hodil je od volilca do volilca, a ti so se mu le v obraz smejali. Sedaj vzame še svoji »brhki« hčerki Lenčko in Ančko na pomoč; vsi trije letajo od hiše do hiše, delijo plakate, letake i. dr., a vse ni nič pomagalo, ljudje se niso vneli za Karla. Sedaj se očka Roščer posluži zadnjega sredstva. Začel je volilce podkupovati. Med drugimi je dal Rudolfu Stropniku en voz sena, samo da le Korla zapiše. Ker se je že tukaj pri nas tako delalo, v tako postranski občini, si lahko mislimo, kako je bilo še drugod. Radovedni smo samo, kaj bode sedaj Korl za nas res vse storil. Obljubil je dosti, a kaj ko se na njega ni zanesti. Saj že on sam sebi več ne zaupa.
Vrhe pri Slovenjgradcu. Gospod urednik, naj Vam sporočim tudi iz naše občine nekaj. Kakor povsod, tako tudi v naši občini je bila slaba udeležba pri volitvi. Volilcev v volilnem imeniku je bilo vpisanih 171, rezultat volitve pa je bilo 23 glasov za g. Kaca, 32 pa za Verstovšeka. V Vašem cenjenem Nar. listu pa berem, da je bilo za g. Kaca le 22 glasov. Kam so neki en glas spravili? Čudno! Nekaj volilcev je tudi nesreča zadržala, ker je ravno tisti popoldan, ko se je volitev vršila, strela vdarila v poslopje kmeta Slemnika, kjer je tudi hlapca ubila, poslopje pa je pogorelo do tal. Da je bilo za Verstovška več glasov kakor za Kaca, se ne čudite, kajti za njega je bilo vse polno agitatorjev, za Kaca pa skoraj nie. Še tisti, ki je ljudem glasovnice in izkaznice raznašal po domih, je volilce nagovarjal, naj volijo Verstovška in je glasovnice zanj popisoval. Klerikalci so mislili, da bode vse glasove njihov ljubček dobil, no pa tako hudo vendar ni bilo.
PtnisHi «Hwj.
p Za narodni sklad je poslal g. Simon Potočnik iz Žeta! kot odgovor na napade v klerikalnem časopisju K 1'50. Čast vrlemu somišljeniku! Vsak po svojih močeh! V posnemanje!
Zaradi dedščine sta si v ved nem prepiru rodbini Dvoršak in Peršon v Smolincih pri Ptnju. Dne 1. maja 1.1. je 18-letni Alojz Dvoršak srečal veliko starejšega Franca Peršona, ga je z ,.auf-biks" klical na korajžo, ga obmetaval s kamenjem, ga vrgel parkrat na tla in mu tudi z nožem prizadjal poškodbe. Mariborska okrožna sod-nija mu je za to prisodila 4 mesce težke ječe.
v Središka podružnica CMD je vposlala vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda jubilejni dar v znesku 60 K.
Kača je pičila nedavno v Janškem vrhu (občina Dolena pri Ptuju) neko 19-letno dekle, ki pa si je takoj na dotičnem mestu izrezala meso z nožem, mesto podvezala in hitela ''omu. Pogumna in pametna deklica se je tako rešila smrti vsled zastrupljenja.
Ljubitelji vina. Pred mariborsko okrožno sodnijo so stali 8. t. m. viničarji Jožef Vrabl in njegova žena Helena ter Jožef Podgorelc, vsi v Vinskem vrhu v Brebrovniku. Obdolženi so bili, da so po raznih sosednih kleteh „strašili", odnašali vino in si ga doma privoščili. Zakonska Vrabl sta bila oproščena, Podgorelec pa bo sedel 5 mescev v težki ječi.
Orgle pred sodnijo. Dne 31. maja se je pred mariborsko okrožno sodnijo preložila razprava zoper tri farane od Sv. Bolfenka pri Središču, ki so na Antonijevo zaradi izzivajočega in za farane skrajno žaljivega postopanja tamošnjega župnika Zadravca preprečili orglanje v cerkvi, in jih je zaradi tega drž. pravdnik tožil po § 303 zaradi „žalitve svete rimsko-katoliške cerkve". Obtoženi so sicer dobili vsak majhno kazen, a pri obravnavi so se razkrile take stvari glede postopanja župnika Zadravca in glede nerednosti v tamošnji cerkvi, da se človek mora čuditi, kako je v današnjih časih tak turški paša sploh še mogoč za župnika.
Umrl je v Ptuju 11. julija zidarski mojster Janez Kramberger, 51 let star. Zadela ga je kap.
Strah pred kaznijo. V torek zjutraj se je obesil pos. Martin Kuhar v Škorbi pri Ptuju v svoji parmi. Kuhar je pretepel svojo ženo in bi se morala včeraj vršiti v Ptuju zaradi tega čina obravnava; tej in pa kazni se je mož izognil s tem, da se je obesil.
Iz dnevnika pretepov. Pri Šentjanžu na Dr. polju so se v soboto, dne 9. t. m. zopet stepli fantje v Prepoljah. Fant Breg je hodil po vasi, grozeč se s sekiro, da jih še mora nekaj pobiti. A prišlo je drugače. Najprej mu je iztrgal gostilničar Ekart sekiro, potem pa ga je udaril neznan fant z ročico po glavi tako, da so brezzavestnega prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Pazite na otroke. V nedeljo 10. t. m. je naganjal 4 leten otrok posestnika Sagadina v Prepoljah konja. Otrok mu pride preblizu in konj ga udari po glavi tako, da mu je počila čepinja. Otrok leži v mariborski bolnišnici.
Požrtvovalni občinski odborniki. Nemški listi poročajo, da se plačuje v Hajdinu pri Ptuju obč. odbornikom odškodnina za udeležbo pri občinskih sejah. Ako je to res, je treba tako navado čimpreje odpraviti, že zaradi tega, da se ne nudi nasprotnikom prilika za agitacijo.
v Iz Ptujske gore. Znani štajercijanec Repa je s svojimi tožbami proti narodnemu županu To-polovcu sijajno pogorel. — Topolovec ga je dal namreč zaradi demonstracij in razgrajanja ob priliki Plojeve slavnosti na Ptujski gori zapreti in je potem došlo do tožb. No — kaj bo pa pisal sedaj „Štajerc" ?
v V Šmartinu pod Vurbergom so potegnili iz Drave 17 letno Marijo Vrečko, katera je dne 24. junija v Mariboru skočila v Dravo in utonila. Pokopali so jo na šmartinskem pokopališču.
m Rabljene znamke je poslal za C.-M. družbo na naš naslov naš vrli naročnik g. Konrad Kukec v Reki pri Hočah.
v Nameravan samomor. Ustreliti se je poskusil kmečki sin Jože Ašič v Laporju pri Slov. Bistrici zaradi prepira z očetom. Ranil se je pa le na desni rami. Spravili so ga v mariborsko bolnišnico.
v Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje pos. in lesnega trgovca Jurija Grazia v Stražah, obč. Št. Ilj. Zgorelo je tudi gospod, poslopje soseda Zaveršnika. Ogenj je izbruhnil opolnoči in je najbrž nekdo zažgal.
Poročil se je v nedeljo 10. t. m. gosp. Ivan Šoštarič, trgovec v Mariboru z gospodično Elzo Bartovo, hčerko trgovca J. Barta v Mariboru. Bilo srečno!
v Z nožem. Posestniški sin Anton Zigart iz Vojtine, kateri je 13. maja z nožem težko ranil Simona Šahlerja v Slov. Bistrici na roki, je dobil 4 tedne zapora.
Silno točo in nevihto so imeli 11. tm. v Marboru. Zlasti je hudo trpelo meljsko predmestje, kjer je vihar ruval in lomil močna drevesa. Vrtovi in krasni vinogradi v okolici so popolnoma uničeni. Še zvečer je bilo videti točo kupoma.
Iz Maribora. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru, priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne javni shod v gostilni g. Tur-nerja v Framu. Ker je ta shod za kmečko ljudstvo, trgovce in obrtnike zelo važnega pomena, se pričakuje obile udeležbe.
Iz Maribora. Nemško obrtno društvo v Ma-raboru je imelo preteklo nedeljo izlet v Ptuj, kjer so se dobre kapljice res pošteno nasrkali. Pri odhodu iz Ptuja so jo večinoma imeli tako pod kapo, da so od samega hajlanja komaj in komaj prišli po vseh štirih v vlak. Sram jih naj bode, da mirne slovenske potnike s svojim haj-lanjem tako nadlegujejo. Mi si bodemo te renegate prav dobro zapomnili in se jih tudi za bodoče izognili.
Zrelostni izpiti na mariborskem moškem učiteljišču. K zrel. izpitom na tem zavodu se je oglasilo 35 kandidatov in sicer 24 Slovencev ter 11 Nemcev. Trije Slovenci ponovijo v jeseni izpit iz po enega predmeta, ostalih 21 pa je napravilo maturo. Ti so: Brglez Fran od Sv. Roka ob Sotli, Čater Fran iz Gomilskega, Čuček Fran iz Št. Martina pri Vurberku, Fürst Ivan iz Veržeja, Gobec Vekoslav iz Št. Vida pri Grobelnem, Golež Fran iz Št. Petra, Gselman Božidar iz Št. Martina pri Vurberku (z odliko), Horvat Ernst iz Št. Benedikta, Ivanuš Robert iz Zdol pri Sevnici, Kokot Ferdinand iz Pišec, Koprive Aleksij iz Maribora, Kranjc Ivan iz Št. Lovrenca, Križ Vo-jeslav iz Zavrča, Rožanc Fran iz Št. Jurja ob
Taboru, Rampret Kari iz Krškega, Steinberger Jože iz Devine (z odliko), Sašnik Mirko iz Trbovelj, Šnnderl Stanko iz Št. Lovrenca, Vavda Mirko iz Ormoža, Velnar Jože iz Ljutomera, Žel Ivan iz Spod. Kungote.. To je sedaj po dolgih letih menda prvič zopet lepo število slov. abiturijentov na mariborskem učiteljišču. Naše narodne stariše in učiteljstvo pa pozivamo, naj spravijo čimveč fantov na ta zavod, da ne bode slov. učiteljski naraščaj na Štajerskem nazadoval.
Vestni)!
„Zte sMfltsHc napredne mladine".
v Sv. Bolfenk pri Središču. V nedeljo dne 10. tm. je imela bolfenska napredna mladina shod. Udeležilo se ga je lepo število članov in članic. Govornik gospod Trstenjak iz Celja je opisal v krasnih besedah namen društva in njega delovanje. Spodbujal in navduševal je mladino, naj vedno tako krepko deluje, kakor je dosedaj, kar mu je tudi mladina z veseljem obljubila. Izrekamo mu prisrčno hvalo. Obenem smo imeli tudi občni zbor, ker je dosedanji predsednik poklican k vojakom. V pododbor so voljeni: Nace Vičar, predsednik, Mimika Galič, podpredsednica, Marija Vrbančič, tajnica, Rubin Milan, tajnik, Nacek Borko in Marija Šulek, blagajnika, Zganec Robert, Kolarič Verona in Karol Kolarič, odborniki. Sedaj se pa spet, ti draga bolfenska mladina, čvrsto poprimi naprednega dela, in če te še tako napadajo klerikalci; saj je to njihov glavni cilj. Naš novi pododbor pa bode že skrbel, da se bode čim lepše razvijala organizacija Zveze slov. napredne mladine v naši fari. Naprej!
Iz Št. Petra v Sav. dol. V nedeljo 10. t. m. je nabrala blagajničarka šentpavelskega pododbora Z. S. N. M. Mici Potočnik v narodni gostilni g. A. Šribar-a za našo prepotrebno organizacijo 8 K in ne veliko manjši znesek g. Islaker za šentpavelskega Sokola. Živeli darovalci!
Zadnji dopisi.
Novaštifta pri Gornjemgradu. Zmagal je torej duhovniški kandidat. To je tisti človek, ki je v deželnem zboru glasoval proti odpravi bernje. Tako bode bržčas tudi v državnem zboru delal za »njihov žakelj«, kmeta pa ob steno pritiskal. Kaj ne, lepi upi? Tukaj se vidi, na kaki stopinji izobrazbe in samostojnosti je še ljudstvo. Večina volilcev niti za imena kandidatov ni vedelo, kaj še le, da bi vedeli za njih stan in značaj. Če se jih je vprašalo, kterega bodo volili, so rekli: »tistega, ko gospod fajmošter«. Ni čuda, da je duhovščina proti ljudski izobrazbi, ker dokler bo ljustvo neizobraženo, bode jim duhovščina glasovnice popisovala, in njih pohlepnost po denarju in premoženju se bo obilo izvrševala. Zadovoljstvom pa se mora priznati, da smo mi vkljub klerikalnim lažem in zvijačam napredovali in oni nazadovali. Nič ni pomagal poziv župnikov pri Marijinih devicah, katere je v »Slov. Gospodarju« rotil, naj ja agitirajo za njihovega kandidata. Ne vem, ali je mislil, da so vse zaljubljene, da bi pri svojih fantih agitirale, ker pri drugih vendar nimajo vpliva. Tudi sile in goljufije so se posluževali. Enemu našemu volilcu je neki klerikalen predrznež (se sluti, kedol) popisal glasovnico brez njegovega dovoljenja. Klerikalcu je poštenost deveta briga. Zanimivo je tudi, kako je župnik Ferme nedeljo pred volitvijo svoje verne poslušalce farbal, češ da se ni za časa Ježovnikovih volitev agitiralo, da če bo on (Ježovnik) izvoljen, da bodo cerkve podirali, križe iz šol vrgli itd. Tukaj je dvoje mogoče ; ali ste tako hudobni, da ste hoteli svoje poslušalce za norca imeti, ali pa imate tako slab spomin, da ne pomnite za tri leta nazaj, da je bila to vaša glavna finta pri agitaciji. Če ima duhovnik tako malo časti, da vedoma neresnico govori, je to grdo in žalostno. Še nekaj za kratek čas. Župnik Gothart je mež-narju Albertu pripomogel do izvanredno dolgega nosa. Naučil ga je, naj protestira proti nepravilno označenemu imenu na izkaznici zaupnika narodne stranke. G. komisar ga je poučil, da ena črka ni konj, da je to pismena pomota, ter je smatral izkaznico za pravilno. Jezikavi Albert še ni miroval, nakar mu g. komisar pove, da on lahko sam imenuje zaupnika brez vsake izkaznice. Albert ves žalosten vzdihne, ker je dobil pol metra dolg nos, katerega bo kot mežnar za neko delo lahko vporabil. Ako kaj manire veš, zahvali se župniku zanj. Zavedni Novoštifčani! Delujmo na to, da se črna megla nazadnjaškega klerikalizma vedno zmanjšuje; čitajte in naročajte »Narodni List«, potem mora tema izginiti. Kdor ga pa ne čita, pa naj g. župnika dobro posluša, kadar ga on čita v cerkvi. Samo to bi ga prosili, naj ga dobesedno bere in nič resnice ne zavija. Farani.
CospodarsHi pabcrHi.
Vinogradnikom v pouk. Vsled neprestanega deževanj§, so se pojavili na trti razni škodljivci, med temi pa s posebno silo njen najhujši sovražnik: peronospora ali strupena rosa. Ta bolezen je poleg listja začela napadati tudi zarod (grozdje) s tako silo, da nam lahko ves letošnji pridelek uniči. Pa tudi če bi nam uničila samo listje, je
že to zadosti, ker ne more potem ne grozdje ne les trte dozoreti. Treba je torej, da se z vso vnemo poprimemo izkušenega in zanesljivega sredstva proti tej bolezni, to je pravilnega in zadostnega škropljenja trt z zmesjo modre galice z apnom ali sodo. Med tem ko v suhem vremenu zadostuje navadno že en kilogram galice na 100 litrov vode, je treba letos vzeti 1V2 do dva kilograma. Na vsak kilogram galice vzamemo 1 kg neugašenega (živega) ali pa 2 kg ugašenega, dobrega mastnSga apna, ali pa 1V4 kg navadne sode, ki se jo rabi za pranje perila. Gàlico in apno je vsako za se raztopiti in še le neposredno pred škropljenjem skupaj zmešati, ker več dni stara ne učinkuje. Škropiti je treba v kratkih presledkih, to je vsakih 10 do 14 dni do srede meseca avgusta. Pri tem je treba imeti škropilnico, ki galico na fino razpršuje. Naj prvo se poškropi trta čez in čez, potem se pa gre še enkrat s&pzi vinograd in se škropi samo grozdje. Ker je grozdje skrito pod listjem, je za to škropljenje posebno pripravna Nechvilova hipna zatvornica, ki omogočuje, da je pri škropljenju leva roka popolnoma prosta, s katero se lahko razgrne grozdje zakrivajoče liötje. Posebno pripravna za to se mi vidi Nechvilova škropilnica „hidrolina", potem tudi „avtomata" in „Avstrija". Konečno naj še omenim, da pospešuje razvoj peronospore še posebno vlažen zrak. Za to povzročuje peronospora v težki zemlji, v nizki legi, pri gosti saditvi, v nepovezanem in neopletenem vinogradu največ škode. Povežite torej trte, ampak le na rahlo in jih omandajte, to se pravi, odstranite vse. kar je na njih nepotrebnega, zlasti nepotrebne poganjke, zalistnike itd., na šparonih (napnencih) pa prikrajšajte vse mladike za 3. ali 4. peresom nad zadnjim grozdom. Vinarski nadzorniki: Skalicky.
Kongres hrvatsko - srbskih čebelarjev vršil se je 5. julija v Djakovem. Iz naše slovenske domovine udeležil se ga je predsednik našega štajerskega čebelarskega društva gosp. Tomo Kurbus. Udeležili so se tega kongresa tudi Čehi iz kraljevine in Moravije, kteri so se zvečer odpeljali na slovanski kongres v Sofijo. Prijavljenim ude-ležnikom je vodstvo državnih železnic dovolilo znižano vožnjo. Vspored je bil zanimiv in na račun izbranega kraja dobro obiskan. Našel si tukaj Hrvata od Varaždina, Zagreba, Karlovca, Rume, Osjeka itd. v lepi slogi z oddaljenimi in bližnjimi Srbi. Živahno pozdravljen Ml jè naš zastopnik pri pozdravu predsednikovem in še bolj pri običajnem odzdravu. Zanimivo za nas bilo je to, da je predsedoval kongresu srbski, pravoslavni župnik, mož v talarju z brkami, omikan in olikan, a govornik, kakor jih sploh najdemo mnogo onstran Sotle. Po poročilih tajnika in blagajnika predaval je profesor Živanovič iz Karlovca: „Kako ravnaš z ljudstvom, od katerega želiš tudi v slabih letinah imeti med?", ravnatelj realne gimnazije v Vukovaru Kamenar o vosku in učitelj Stigl-mayer o prodaji medu. Lepo smo slavili blag dan sv. Cirila in Metoda; udeležili smo se slavnostne maše, ktero je bral v veličastnej stolnici pri oltarju teh svetnikov biskup dr. Krapac sam. Ob pol 12. uri sprejel nas je tudi v avdijenci in kakor ga slavijo brati Hrvati, bo vreden naslednik velikemu Strossmayerju.
Peronospora v hrastovih gozdih? „Hrvatska Sloboda" prinaša članek, v katerem opozoruje na nevarnost, ki preti hrastju o peronospori. Skoda je že doslej velikanska ter je n. pr. v nadškofijskem gozdu Dažica uničenih že 200 iuter najlepšega hrastja v starosti 30 do 50 let. Enako ali še hujše je po drugih hrastovih šumah v Hrvatski in Slavoniji, tako da znaša če sedaj škoda okoli 20 do 30 milijonov kron. Ako bo stvar tako napredovala, pravi člankar, potem stoji Hrvatska na pragu uničujoče ljudske nesreče, kajti hrvatski narod brez hrastovih šum je namah gol berač.
3z raznih sloteHih KrajcV.
Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. Javno vprašanje. Na shodu K. Z. v Gradišču je g. Pušenjak trdil, da sva pedpisana dobila iz Celja povelje, da shod pri Sv. Duhu razbijeva. Obljubil je to dokazati v osmih dneh s kopijo dotičnega pisma Ker še tega do sedaj ni storil, ga imenujeva laž-njivca, ako nama kopije ne predloži v treh dneh.
A. Majcen, Kapun. . $ pretepa na božjo pot, z božje poti v zapor. V Orehovljah pri Mirnem na Goriškem je neki miren fant Miha Kogoj prijatelj mirenskih Sokolov in je šel tudi parkrat tja telovadit. To pa je tako jezilo mirenske „Čuke" Petrovčiča, Leštana, in Petrovčiča mL, da so ga nekoč v noči napadli, pretepli in ranili s čukarskim orožjem — noži. Par dni na to so šli na božjo pot na Sv Goro. A komaj so se vrnili, že so jih odpeljali v goriške zapore, in sodnija jih je za njihovo ču kovsko pobožno junaštvo obsodila na 8, oziroma 5 oziroma 3 dni zapora. Nedosežna „katoliška" izobrazba!	#
Po Vipavskem je 5. t. m. pobila strašna toča in napravila velikansko škodo. Tudi v Istri, osobito okrog Podgrada, ljudstvo obupuje zaradi škode, ki jo je povzročila tam toča 5. t. m.
Petrolejski vrelec. Iz Boljunca poročajo, da je tamošnji jpos0stnik Anton Žerjal kopal vodnjak
in pri tem
petrolejsko žilo. Na mestu se
razširja močen petrolejski smrad.
Zastrupljenje krvi z ustno harmoniko.
Dne 27. t. m. je igral 16-letni čevljarski vajenec Alojzij Zadražnik, pristojen v Kranj, na ustno harmoniko ter se pri tem ranil na ustnicah. Zastrupil se je in v smrtnonevarnem položaju so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljani.
Še en „čukarskl" cvet! V Šempasu na Goriškem so aretirali in prepeljali v goriške zapore 20-letnega; $otona Škarabota, odbornika šempa-skega „Čuka", ker se je na polju pregrešil nad svojo — sestrico! Krasni sadovi čukarske vzgoje in božjih potov.
Zagrizen duhovnik. V Ospu v Istri so se klerikalci|z|vso silo vrgli na delo za razširjenje klerikalizma. £V nedeljo je tamošnje bralno in pevsko društvo slavilo razvitje zastave in je ho-
telo imeti tudi cerkveno blagoslovljenje. A župnik Piščanec je to odklonil, ker društvo ni klerikalno. Slavnost se je vkljub vršila. Dopoldne pa je župnik v pridigi strahovito hujskal proti slavnosti. Uspeh je bil jta» da sta iz cele fare ostala doma — dva kmeta, pri slavnosti pa se je zbralo nad 7000 ljudi. Gotovo veselo znamenje za razvoj političnih razmer v Istri.
v Klerikalna nepoštenost se od dne do dne očitneje kaže. V Ljubljani sprejemajo škof in njegova garda tisočake in desettisočake od nemške in ponemčujoče Kranjske šparkase, in slednjo kmetom po časopisju priporočajo, na nedeljskem shodu klerikalcev fr Ljubljani pa je znani general Marijinih devic kanonik Kalan govoril o tem, da treba varovati mejo in sredo, češ da je tudi v naši sredi, Ljubljani, še dosti nemškutarije, ki jo treba iztrebili. Človek mora, če vse to vidi, imeti dober želodec, da to klerikalno dvolično hinavstvo prenese.
Cq ^Ej gre na božjo pot. Iz Zabnice poročajo 4. t. m.: Na potu s Sv. Višarij je padel nek romar iz Jesenic na Kranjskem tako nesrečno na glavo, da je obležal pri priči mrtev. Dognalo se je, da mu je srce vsled prèobilo žavžite pijače otrpnilo. Nesrečnež zapušča vdovo s 3 malimi otroci. Seveda — na božjih potih se po pisavi klerikalnih listov ne »žre« temveč samo na narodnih veselicah ...
Razne noVosti.
Izumitelj šivalnih strojev — umrl. V Ho-
boken pri Novem Jorku je umrl te dni Jožef Thomas, izumitelj prvega posebnega šivalnega stroja, agitar 83 let. Thomas je bil roctom Francoz, brat znanega generala, ki se je odlikoval 1. 1870. v francosko-nemški vojski. Nekateri listi pristavljajo, da je princip šivalnih strojev iznašel pravzaprav Dunajčan Madersperger, in da so drugi to le izpolnili.
v Žetev na Ogrskem. Danes popoldne je izdalo poljedelsko ministerstvo tretje poročilo o letošnji žetvi, ki se sme smatrati kot zaključno in definitivno. Po tem poročilu se je pridelala letos 54'84 miljonov meterskih stotov pšenice, proti 32 miljonom lanskega leta. Rži se je pridelalo 1504 miljonov meterskih stotov, dočim se je lansko leto niti 19 miljonov ni. Ječmena se izkazuje 14'64 miijonov meterskih stotov in ovsa 1T948 miljonov meterskih stotov.
Posnemanja vredno. Iz Heidelberga v Nemčiji se poroča: Nedavno se je v tukajšnji grena-dirski vojašnici vršilo nenavadno zborovanje. Moštvo dveh stotnij je bilo zbrano in profesor dr. Leimbach mu je predaval o alkoholu in njega strupenem vplivu. To bi se naj upeljalo tudi pri nas pri vseh polkih.
Obsojeni župnik. Katoliški župnik Palmerth v Waldkirchu na Badenskem je obsojen zaradi ne-nravnih zločinov na šolskih dečkih in dekletih na 9 let težke ječe. Brezsramnost tega »branit, vere« se najboljše izpozna iz dejstva, da je n. pr. zlorabil dekleta, ki so šla k prvemu obhajilu, jih je potem pustil se pri njem spovedati in jim je dal odvezo.
V cerkvi zgorela. V Frideku je neka 701etna ženska v tamošnji cerkvi postavila pred oltarjem gorečo svečo na tla ter poleg nje klečala in molila. Pri tem je menda zaspala in prišla sveči preblizu, ker ljudje so naenkrat začuli iz cerkve strašen krič, in ko so prišli tja, se je ženska vsa V plamenu va-
Zaradi dolga 10 vinarjev krava dražbeno prodana. V neki svoji interpelaciji pripoveduje maloru-ski poslanec Markow: Glasom sklepa okr. glavarstva v Ravaruski se je kmetu Mihaelu Chmielu v Korczwu zaradi dolga 10 vinarjev zarubila in prodala jedna krava. — Brez pripombe!
Ceio noč na pokopališču. 50-letna zasebcica Adela Jurašek na Dunaju je šla nedavno nekega dne na centralno pokopališče na grob svojega moža. Ob grobu pa jo je popadla srčna slabost, in ker ljudje njenih klicev na pomoč niso čuli, je mor?la ostati celo noč na pokopališču. Šele drugo jutro so jo našli in prepeljali v bolnišnico.
Mje se dobro je ?
Kjer znajo pravilno pripravljati izborne Pekatete. Receptno knjigo vsakomur zastonj pošilja Prva kranjska tovarna testenin v Ii. Bistrici.
Listnica uredništva.
„Preveč je ljubil"... Št. Peter: Ta stvar že preveč obdelana. Drugo, kakor, vidite, danes in prihodnjič. Zdravo! — Vrhe: Le poročajte še večkrat kaj! Vedno bom rad sprejemal, posebno razne novice. Prosim Vas pa, nikdar ne pisati preveč osebno, in vedno le reči, ki se dajo tudi dokazati. Zdravi! — „Vojaške vaje I. 1908": To bi klerikalci po svoje zavili (saj jih poznate!) in izrabljali. Zato raje ne! Pozdrav! — Pola: Danes ni več mogoče. Pride gotovo prihodnjič. — Reka — Hoče: Istotako! Pozdrav!
LoterijsKe številke.
Gradec, dne 9. julija 1910: 43, 7, 46, 58, 45. Dunaj, „ „ „ „ 22, 78, 64, 25, 45.
II
i I i I
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti nepozabne iskreno ljubljene soproge oz. mame, gospe
Magde Tornine roj. Mnik
nadučiteljeve soproge v Globokem
došlo je podpisani rjdbini nebroj dokazov odkritosrčnega sožalja. Za to, kakor tudi za darovane krasne vence, mnogobrojno udeležbo pri sprevodu na Črešnjevcu in za ganljivo petje, izreka tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v teh najbridkejših urah na katerikoli način lajšali njeno gorjé, svojo najtoplejšo zahvalo.
Žalujoča rodbina Tornine.
GLOBOKO, dne 12. julija 1910.
I
I»
P
!
11 slovo
m
Ker mi ni bilo mogoče, da bi se osebno poslovil od vseh znancev in prijateljev o priliki moje premestitve iz Rajhenburga v Trbovlje, se poslavljam tem potom in zahvaljujem vsem za izkazano mi zaupanje in prijaznost.
Srčen „Nazdar!" 403	France Oset.
Prilika za nakup!
Tovarna mi je po požarn izročila v razprodajo nepoškodovano blago, mnogo tisoč komadov
težkih flanelnih odej
krasnih modnih- vzorcev in harv, obrabljene, imajoče popolnoma neznatne, komaj vidne madeže le od vode. Te odeje so primerne v vsaki boljši hiši za pokrivanje postelj in odevanje, so zelo fine. tople, 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam zbirko 4 finih, gospodarskih odej za 10 K, 3 fili ej še flanelove odeje za 9 K, in 2 kosa najfinejših flanelnih odej za 9 K. Nadalje imam v zalogi veliko zhirko zelo krasno zbranih snovi za obleke, popolnoma brezmadežnih, v dolgosti od 30 — 35 m ; dobijo se tndi delni kosi po 4 do 10 m za 13 K. — Rudolf Duäek, tovarniška zaloga odej Nàchod na Češkem. Za nengajoče vrnem denar.
171 3-1
Proda se
novozidana hiša s 3 sobami in velikim vrtom, 10 minut od Celja. Natančneje pri Ferdinandu Podrebäek, Gaberje pri Celju št. 129.
Dobro vpeljana
čeuljarska obrt
v večjem slovenskem trgu na Spodnjem Štajerskem se da na račun spretnemu čevljarskemu poslovodju. — Ponudbe na uprav/iištvo „Narod. Lista".
Dobro idoča
trgovino in gostilno
blizu premogokopa ter dve minute od železniške postaje oddaljena z lepim prometom 50.000 K, kateri se lahko z malim trudom podvoji, ter z malim posestvom (njivo, travnik in vrt) se radi rodbinskih razmer ceno proda. — Naslov pri upravništvn „Nar. Dnevnika". 412 3-1
Iznajditelji
kateri imajo kako idejo, izboljšavo ali iznajdbo in nočejo to obrniti v korist, naj se obrnejo s popolnim zaupanjem na nas. Diskretna, brezplačna preizkušnja s sodelovanjem najboljših moči vseh st»-ok. Po dobri preizkušnji dohajajo mnoga povpraševanja. Seznamek iznaditeljev brezplačno. — Poštnina se naj priloži. Bureau za izdeljavo in uporabljenje iznajdb:
Bäuerte & Beck,
Karlsruhe (Baden).
Ženitna ponudba.
Mladenič, star 24 let se želi seznaniti v svrho ženitve s pridnim in čednim dekletom. Ker se prevzame lepo posestvo, naj se zategadelj oglasijo le dekleta, ki imajo zmožnost in veselje do vzornega kmetijstva. Dota dobrodošla, a ni glavni pogoj. Tajnost zajamčena. Ponudbe se naj pošljejo s fotografijo na upravništvo ,.Nar. Lista" pod šifro „Bodočnost".	169 2-2
Najboljše se dobi le pri nas!
Zelo ugoden nakup
40 metrov ostankov.
145 15-8
Ceflr. voile. flanele in drugo pralno blago, zelo lepo, sortirano. v dolgosti 1—8 m razpošilja po poštnem povzetju za 18 kron franko dobroznana razpošiljalnica
V. J. Havliček a bratr v Podebradech (Češko.)
Od ostankov se vzotci ne razpošiljajo. — Vzorce modnega blaga in manufakture z nizkimi cenami razpošiljamo franko.
Redka prilika!
Kupil sem od neke pogorele tovarne celo zalogo
težkih flanelnih odej
najnovejših vzorcev, na katerih je opaziti le neznatne madeže, ter jih razpošiljam:
3	boljše odeje za 9 K, gospodarske odeje
4	komade za 10 K po poštnem povzetju.
Odeje so primerne za vsako boljšo hišo za
pogrnjenje postelj; vse so fine, tople in mehke.
Odeje so 180 cm dolge in 135 cm široke.
Naročiti se more le tri komade boljših odej
za 9 K, ali 4 komade težkih odej za 10 K.
Hffn ßol/oro kr- v(!okoJni nadzornik UTTO eKtjrd, fln. straže, Nachod Češko.
168 2-1
Edini najboljši ii i
k letno Milo
pincgavske pasme, z 3 mesece starim žrebetom po ceni proda Marija Zagaženova, posestnica v
Zadobrovi 9, pošta Celje. .170 3-1 -----r-i-
M	■'.••■■■■'v :
za cepljenje trt se dobijo v trgovini t Celju.
160 1
naznanjam, da sem vpeljal v svoji trgovini tudi vse za čebelarstvo potrebno orodje. Naročila izvršujem točno.
Veletrgovina z železnino ,Merkur', P. Majdič, Celje.
fOS. CR ETNI«
izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ob juž. žel.
B
Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno.
TT
:& a b b i:
11
297 —16
Subièeva slika
Franceta Prešerna
ter Groharjev
Primož Trubar .\
m
t okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzi kov itd Ceniki - na zahtevo franko. ——————
II

i ibi h:
336 52 7



mMtMtm&m
Iv. fax Arsili, Ljubljana
Dunajska cesta Štev. 17
.lUfT!.
Priporočata svojöbogato zalogo
■.;■!. ■ < , ' F.öjt ' ■
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna Kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Pluge, brone,
peronospora - brizgalnice in vse poljedelske stroje, žične mreže in umetna gnojila priporoča po
najnižjih cenah




trgovina z železnino „Merkur", P. Majdič, Celje.
Telefon St. 48.
Poštne hran. račnn st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga 50 z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
,LASTNI DOM'
______ - _	_ ■ -	«annABAM«*» knanilnA
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. —12. ure g © © dopoldne. © © ©
54
pet od sto (57°)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga iu ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
i
Na prodaj
je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala boste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponadbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška p. Pesnica. ii6
jo ceneje
oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, eufone in ploftče} zahtevajte cenike.
Zinauer & Co.
St. Jakob v slov. gor.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	K. boljšega 2 E 40 h; prima pol-belega 2 E 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-
)nega 6 E 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 E ; 7 E ; belega, finega najfinejši drsni puh 12 E. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
z gostonitega rdeCega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol p tih 26 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14, E, 16 E; zglavniki 2 K. 3 E 50 h, 4 E. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-25
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko.
Lekarnarja A.ThierryJa balzam
(obi. varovano.)
Edino pristen z nuno kot varstveno znamko.
Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motejnn prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna
steklenica K 5'—.
Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici E 3'60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu
A. Thierry v Pregradi pri «Rogatcu.
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
315 18-9
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
IL
Hiš
Nagrobne
vence
v raznih velikostih in cenah s J trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
m
llinko Kukovec
è
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju - prevzame vsakovrstna =====
61 50-28
stavbena zlasti tesarska dela.