ŠT"':;!J3KA BIBLIOTEKA Letnik i!!! V Trsta, v ietrtak, 19. april« 1921. - Lato Vi, PosamnoA Številka 31 cent. (L 94 P^Stolna porajnnjena (C. C. con la porta) EDINOST Uredništvo in upravniitvo: Trst (3). ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj si poiiljajo izkljuCno uredništvu, oglasi, rekla* macine in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Ti-skarne »Edinost*. Poduredništvo v Gorici: ulica Giosuč Carducci št. 7, I. n. — Telef. št. 327« Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. L4*t tebaja vsaki dan zjutra) razen ponedeljka- Naročnina: za 1 mesec L 8.—, B bm*c# L 22.—• pol leta loto L 75"—' v i*0*-0**™ masečao L 6.50 več. _ p^dkrn /T^te®^1- ~~ Oglasnina za 1 mm prostora m lirvkoati i /e ^ obrtne oglase L I.—, za oemrt* »i ca, j flh^fe," nSpv jffaj J V. oglase denarnih zarodov L 2.—. / strani L 2.— Konferenco zastopnikov italijanakih in angloikih indu-strijcev - Resolucije - Vprašanje nijega nvosa angleškega premoga RIM, 18. Kakor smo že poročali, sta se vršila v pondeljek in včeraj v Rimu dva sestanka med delegacijama angleških in italijanskih industrijcev. Na včerajšnjem sestanku, ki je potekel v duhu največje prisrčnosti in vzajemnosti, so bile sprejete naslednje resolucije: «Ker so industrijske statistike za razvoj industrije ogromne važnosti, priporoča sestanek, da v se pričnejo zbirati popolni in : natančni statistični podatki o sirovinah, ki tvorijo temelje svetovnemu gospodarstvu.» «Sestanek je mnenja, da bi morala pripravljalna dela odbora izvedencev Družbe narodov za unifikacijo carinske nomenklature vse bolj odgovarjati potrebam industrije, ker bi to znatno olajšalo mednarodno trgovino. Sestanek priporoča Družbi narodov, da z največjo vnemo nadaljuje započeto dejk) in omogoči industrijskim organizacijam rvseh držav, da prispevajo k definitivnemu načrtu s svojimi bogatimi izkušnjami vsi oni, ki stojijo na čelu industrijskih podjetij.» »Sestanek poziva mednarodV no trgovinsko zbornico, da uravna svoje postopanje v zadevi ve-lesejmov in razstav po sledečih smernicah: «1; omejiti mednarodne sejme splošnega značaja po možnosti na enega samega za vsako državo. Ta velesejm, naj bi se vršil po enkrat na leto; «2. določiti dobo posameznih sejmov in sestaviti v to svrho poseben uraden koledar; «3. uvesti gotov red v vprašanju posebnih razstav za poedine skupine izdelkov. «V kolikor se razstav tiče, pri-• poroča sestanek, naj se na di-plomatični konferenci, ki se bo vršila na pobudo Francije, pozove jo tudi zastopniki industri-je.» Delegaciji sta naposled prijateljsko razpravljali o konsumu premoga v Italiji in o virih, iz katerih si dobavlja Italija potrebne količine tega kuriva. Angleški industrijci so priporočali svojim italijanskim tovarišem, naj razmišljajo o načinu, kako bi bilo mogoče povečati dobave angleškega premoga. Sklenjeno je bilo, da se bodo vršila v tem pogledu eventuelno nadalnja pogajanja med angleškimi dobavitelji in italijanskimi konsu-menti premoga. Ustanovitev zavoda za prodajanje avtomobilov na obroke RIM, 18. Da se pospeši in olajša prodaja avtomobilov na o-broke, namerava italijanski avtomobilski klub ustanoviti poseben kreditni zavod, ki bo razpolagal z 20 milijoni lir ustanovnega kapitala. Odkar je u-veden italijanski avtomobilski register, ki stavi prodajalcem avtomobilov na razpolago vse potrebne agencije, je postala prodaja avtomobilov na obroke, vse bolj sigurna in zajamčena. Inozemski dijaki v Italiji MILAN, 18. Iz Turina je prispela semkaj večja skupina romunskih študentov z višje trgovinske šole v Bukareštu. RIM, 18. Davi ob 7.20 je prispela iz Firenc v Rim v spremstvu učiteljskega osobja skupina bolgarskih dijakinj. Na postaji so sprejeli dijakinje garski poslanik v Rimu, centurija fa&istovskih naraščajuikov in zastopniki organizacije «Ba-lilla». S postaje so se podale dijakinje, prepevajoč «Giovinez-zo», v hotel «Esperia», kjer so se nastanile kot gostje organizacije «Balilla». V Rimu se bodo mudile bolgarske dijakinje do pondeljka. Popoldne so se dijakinje podale na grob neznanega vojaka, v Pantheon. na Kapitol, v juri-dično palačo in na Janikul. V prihodnjih dneh si bodo natančno ogledale vse zanimivosti rimskega mesta. Jutri jim bo na bolgarskem poslaništvu prirejen svečan sprejem, zvečer pa bodo prisostvovale predstavi v kr. opernem gledališču. Vlada v ... bo morala istotako brzojavno naznaniti omenjenim vladam vsako ratifikacijsko listino ali listino o pristopu takoj po podpisani položitvi. — Pogodba bo sestavljena — po ameriškem predlogu v francoskem in angleškem jeziku, pri čemer bosta imeli obe besedili enako vrednost. Kot že omenjeno, ima napraviti pri vladah imenovanih držav enak korak tudi Francija. Njen predlog se bo v podrobnostih gotovo razlikoval od ameriškega, ker so med Parizom in Washingtonom nekatere znatne razlike v naziranju. Do sedaj pričakovani korak Francije ni še bil napravljen, pač pa ga je pariška vlada uradno napovedala ter obenem prosila prizadete vlade, naj počakajo z odgovorom Ameriki, dokler ne dobijo tudi francoskega predloga. Kar se tiče Amerike, smo rekli že zgoraj, da se je washing-tonski vladi nekako posebno mudilo, kot bi polagala veliko važnost na to, da pride prva s tozadevnim predlogom. Razlago za to je treba iskati, bolj v ameriški notranji politiki nego drugje. Republikanska stranka, ki je sedaj na vladi in ki jo raz-jedajo razni notranji spori, dobi v akciji vlade za odpravo vojne mogočno geslo, katero ji bo služilo kot izborno agitacijsko sredstvo v bližajočih se predsedniških volitvah, geslo, ki bo — tako se računal— ne le zopet izgladilo notranja nasprotja v stranki, temveč ji tudi pridobilo novih volilcev in ji zagotovilo zmago pri volitvah. Zato je za vladajočo stranko v Ameriki velikega pomena, da nastopa washingtonska vlada v tej akci/i kot prvačica. Ker je gotovo, da bodo pogajanja zelo dolgotrajna, ta špekulacija ni zgrešena, kajti predsedniške volitve se bodo mogle vršiti pod vtisom omenjene akcije. Notranje politični dobiček je ta£o v • vsakem slučaju zagotovljen. Končni uspeh pogajanj je vprašanje, ki se tiče bolj oddaljene bodočnosti. In tudi če bi se imela zaključiti z neuspehom, bi ne videla utrjena republikanska stranka v tem liikake posebne katastrofe, kajti tak neuspeh bi potem temeljito izrabila to »moralno opravičilo« za brezobzirno izvršitev svojih ogromnih načrtov za oboroževanje... Pollskl zunanji mlilster pri papežu RIM, 18. Po kratkem izletu v Neapelj se je vrnil poljski zunanji minister spet v italijansko prestolnico. Danes ob 11.30 ga je sprejel papež v svoji zasebni knjižnici. Po tričetrturnem razgovoru je predstavil minister papežu svojo soprogo, kateri je podaril sv. oče krasen rožni venec. Nato je bil minister Zale-ski pri državnem tajniku kardinalu Gasparriju, s katerim je i-mel istotako daljši razgovor. Čehoslovaška vojaška misija v vojašnici Humberta L v Rima RIM, 18. Danes ob 10. dopoldne se je podala Čehoslovaška vojaška misija v spremstvu če-hoslovaškega poslanika in atašejev^ v vojašnico Humberta I. na trgu S. Croce, kjer je nastanjen prvi grenadirski polk. Ceremonije se je udeležila poleg članov misije tudi ena oborožena stotnija čehoslovaških legionar jev, ki je izkazala zastavi polka vojaške časti. Na dvorišču vojašnice je bil razvrščen ves prvi grenadirski polk, ki je izkazal predpisane vojaške časti čehoslovaški misiji, državnemu podtajniku gep.e-ralu Cavalleru. poveljniku rimskega armadnega zbora generalu Vaccariju ter večji »kupini častnikov vseh orožij. Po paradi je odšla čehoslovaška misija v vojaški zgodovinski muzej, kjer se nahajajo poleg; drugih tudi zgodovinski spomini slavne brigade sardinakih grenadir-jev. Poskušan bombni atentat PARIZ, 18. Iz Buenos Airesa poročajo, da je policija našla pod oknom delovne sobe argentinskega pravosodnega ministra veliko bombo. Ni nobenega dvoma, da gre za nameravan atentat. Policija je uvedla preiska- roa ^^^ Pred uolltvaml o Franciji «Intransigeant» o številu kandidatov PARIZ, 18. Vsi listi so polni člankov, nanašajočih se na volitve, ki se bodo, kot znano, vršile po vsej državi to nedeljo. Tukajšnji «Intransigeant» piše: Po zakonu se mora vpisovanje v kandidatne sezname zaključiti pet dni pred volitvami. Uradniki notranjega ministrstva, kjer se zbirajo in končno potrdijo vsi ti seznami, so povedali, da se je doslej prijavilo v celoti 3613 kandidatov. Napoveduje pa se, da bo pri nedeljskih volitvah nastopilo celo preko 3800 kandidatov. V samem Parizu in scinskem de-partementu bo kandidiralo kakih 800 oseb. Dobro infoi niiraui krogi so glede volitev samih mnenja, da bodo povsem nacionalnega značaja in da bo njiliov izid tak. da se bo lahko nadaljevalo obnovitveno delo, ki jo že okrog dve leti v polnem ie-ku. Na podlagi teh izjav je torej pričakovati, da bo zmagala Poincarejeva «Nacionalna unija». Ilovi silni ptiresn! sunki no BoigarsKem Itiauko-ian piiiaMo Madžarske nacionalistične organizacije bodo v Budimpešti defilirale pred italijanskimi parlamentarci BUDIMPEŠTA, 18. Tukajšnje časopisje se povodom poseta italijanskih parlamentarcev mnogo bavi z vprašanjem prijateljstva med Italijo in Madžarsko in njunih medsebojnih odnoša-jey. Obenem priobčujejo listi dolga poročila o banketu, ki ga je sinoči na čast gostov priredila madžarska vladna stranka. Na tem banketu so se ponovno potrjevale prijateljske vezi, ki vežejo obe naciji. Zveza nacionalističnih organizacij bo v soboto popoldne priredila velik sprevod po mestu, da izkaže čast italijanskim gostom madžarske prestolice. Organizacije l)odo v povorki defilirale preci italijanskim poslaništvom, kjer bodo na balkonu zbrani italijanski parlamentarci. Načelniki poedinili organizacij bodo goste nagovorili v italijanščini. Pred nadaljevanjem italijansko-turških pogajanj ANGORA, 18. Sem je dospel italijanski poslanik grof Orsini Barone. Kot napovedujejo listi, bo že v teh dneh nadaljeval pogajanja s turškim zunanjim ministrom Tevfik Rušdi begom in sicer v pravcu, ki je bil določen tekom razgovorov, ki jih jfe imel turški zunanji minister z načelnikom vlade on. Mussolinijem v Milanu. Pogodba protf vojni Francoska nota bo v kratkem odposlana vladam velesil PARIZ, 18. Se tekom tega tedna bo vročila francoska vlada potom svojih diplomatičnih zastopnikov vladam Italije, Anglije, Nemčije in Japonske stično noto kot pred kratkim Zedi-njene države. Nota se bo potemtakem nanašala na načrt pogodbe, po kateri bi postala vojna nezakonita. Minister zunanjih zadev Bri-and se je povrnil predsinoč-njim iz Nantesa v Pariz. Včeraj je izjavil, da bo nota v četrtek predložena ministrskemu svetu, ki je sklican v Elizej in se bo seja vršila pod vodstvom predsednika republike Doumerguea. «Temps» pravi, da se bodo mogle rimska, londonska, berlinska in tokioška vlada odločiti glede \vashingtonsko-pari-škega predloga šele, ko jim bo predložena ta nota. Izmenjava brzojavk med gen. Nobilejem in predsednikom Hindenburgom BERLIN, 18. Iz Stolpa poročajo, da je gen. Nobile, ki se je nameraval podati v Berlin, da se osebno zahvali predsedniku Hindenburgu za prisrčni sprejem in pomoč nemških oblasti, odgodil to svojo pot do sobote. Medtem je odposlal predsedniku republike brzojavko, v kateri se toplo zahvaljuje za usluge, ki so bile ekspediciji izkazane s strani oblastev in prebivalstva. Predsednik republike je takoj odgovoril generalu Nobileju, zahvaljujoč se mu za prijazno brzojavko in želeč njegovi ekspediciji čim večje uspehe. Tangerska konferenca v Parizu se od včeraj nadaljuje PARIZ, 18. Tangerska konferenca, ki se je spričo velikonočnih jpraznikov odgodila, se bo danes nadaljevala. Francoski, angleški in Španski delegati so bili za danes pozvani v Pariz. Tako vsaj poroča «Petit Journal*. Letalska nesreča na Bolgarskem SOFIJA, 18. Neko poštno letalo je padlo v bližini prestolnice na tla in se razbilo. Dva letalca, ki sta se v njem nahajala, sta obležala mrtva. Prihod tarallevske dvolice v Trlpolls Sijajen sprejem TRIPOLIS, 18. Kraljevska jahta «Savoia» se je zasidrala v tukajšnjem pristanišču Idavi ob 6.30. Z njo je prispelo troje križark, 14 rušilcev in dvoje linijskih ladij — «Gonte di Ca-vour», admiralska ladja, in «Duilio». Prvi pozdrav kraljevski jahti je prinesla skvadrilja izvidnih letal, ki so nato krožila nad mestom in spuščala letake. Komaj se je prikazala kraljevska jahta, so vojne ladje, zasidrane v pristanišču, oddale vsaka po 21 topovskih pozdravnih strelov in dvignile vse zastave. Ob 8.25 se je kraljevska dvojica s svojim spremstvom izkrcala na kopno, dočim so vojne ladje sprožile drugo pozdravno salvo in je obrežna baterija oddala 100 topovskih strelov. Tudi sirene vseh parnikov so žvižgale v pozdrav. Njuni Veličanstvi in Nj. kr. visočanstvi so ob izkrcanju pozdravili vojvoda in vojvodinja delle Puglie, sen. Tittoni z drugimi zastopniki visoke zbornice, on. Guglielmi z dvema poslancema in razni drugi zastopniki oblastev. Ko je kralj pregledal častno stražo in je guverner De Bono predstavil Nj. Veličanstvu zastopnike oblastev, je Hasuna paša imel pozdravni govor. Razvil se je nato iveiičasten sprevod, ki je med špalirjem kolonijalnih in urojeniških čet ter številnega občinstva, ki je ves čas vzklikalo kralju in kraljici, krenil v mesto. Sprevod se je ustavil na trgu «del Castello», kjer so kraljevski gostje stopili na tribuno, nakar so čete pred njimi defilirale. Ves ta čas so na nebu krožila letala. Po defilćjuse je kraljevska dvojica podala s svojim spremstvom na grad. Množica je vladarja z dolgotrajnimi ova-cijami priklicala na balkon. Kmalu nato sta se Njuni Veličanstvi skozi mesto odpeljali spet na krov «Savoie» k obedu. Okrog 15. ure je kraljevska dvojica spet zapustila jahto in se v odprti kočiji odpeljala proti trgu Zmage. Kočijo je spremljala četa kirasirjev. Na trgu, ob vhodu v mavzolej, kjer počivajo zemski ostanki vojakov, odlikovanih z zlatimi svetinjami, je Njuni Veličanstvi sprejel guverner general De Bono in ju nato povede 1 v notranjost kripte. Na trgu, kjer je bila zbrana velika množica občinstva, je v tistem trenutku zavladala tišina. Kralj in kraljica sta se nato odpeljala na prostrani trg IV. novembra, kjer se nahaja vzorčni velesejem. Po sprejemu s strani oblastev, si je kraljevska dvojica ogledala razstavo. Ob povratku na trg je množica priredila vladarju ponovne ovacije. Tekom popoldneva sta si Njuni Veličanstvi ogledali večje zanimivosti mesta, zvečer pa se je v guvernerjevi palači vršil sijajen sprejem, nakar je v mestnem gledališču sledila gala-predstava. ObseZno onnestl]aoTrlpollso RIM, 18. «Gazzetta Ufficiale» prinaša v svoji današnji številki tudi naslednja dva ukaza: 1. kr. ukaz z dne 11. 4. 1928., s katerim se proglasa obsežna, a-mnestija v Tripolisu; 2. kr^ ukaz-zakon z dne 5. 4. 1928., ki vsebuje nekatere fiskalne odredbe v prilog reškega mesta in ozemlja. Kanadski patnik «Montcalm» ne bo nadaljeval svoje poti proti Oreenfty Island« OTTAVVA, 18. Radi velikih u-spehov, ki so jih dosegla letala pri akciji za pomoč nemškim letalcem na otoku Greenly Island, je kanadska vlada brzojavno pozvala poveljnika parni-ka «Montcal», ki je bil pred dnevi odposlan «Bremenu» na pomoč, naj se vrne. Kot izgleda, je ta ukrep kanadske vlade utemeljen, ker bi ladja radi velikih skladov ledu v morski ožini Belle Isle prekasno priplula do letalcev, ki njene pomoči ne bi več potrebovali. Sploh bi jih bržkone ne našla na otoka. \ sT v2f VV/'-.J uL m mm Mm B0$1 »lin posodilo proti vojni Kot smo že poročali, so se pogajanja med Francijo in Ameriko o pogodbi glede odprave vojne zaključila a sporazumom, da se vse gradivo sporoči tudi drugim velesilam — Italiji, Angliji. Nemčiji in Japonski —, katere se obenem pozovejo, da se pridružijo pogajanjem za sklenitev omenjene pogodbe. Tozadevni korak napravita Amerika in Francija ločeno pri vladah imenovanih držav. Pogajanja, ki so se vršila do sedaj le med dvema državama, se s tem razširijo na šest poglavitnih držav sveta. Vladi Zedinjenih držav se je nekako posebno mudilo, kajti svoj diplomatični korak glede tega vprašanja je napravila že pred dnevi. Poleg vsega dosedanjega gradiva je k svoji najnovejši noti priključila tudi načrt pogodbe, ki naj bi tvoril podlago za nadaljnja pogajanja v širSem obsegu. Načrt odgovarja seveda ameriškemu stališču in ee kot tak ne more še smatrati za končanega. Pač pa moremo posneti po njem že sedaj, kakšna bo po priliki ta «pogodba proti vojni». Zato ga posnemljemo tu dobesedno v informacijo čitatelj ev «Edinosti». Pogodba bi se sklenila med predsednikom Zedinjenih držav, predsednikom francoske republike. Nj. V. kraljem Velike Britanije, Irske in britanskih pre-tidOLiiiorisikih 'dominionov, ^cesarjem Indije, predsednikom nemške države, Nj. V. kraljem Italije in Nj. V. cesarjem Japonske. V tem redu našteva ameriški načrt poglavarje držav, ki bi prve podpisale pogodbo. Sledi nar to uvod pogodbe, v katerem so navedeni razlogi in nagibi, ki so do vedli poglavarje omenjenih držav do sklenitve pogodbe proti vojni. Tu se navaja predvsem njihova gioboka zavest dolžnosti, ki jim jo nalaga njihova visoka funkcija, da skrbijo za blagor človeštva, dalje želja, da se ne samo poglobijo sedanji prijateljski odnošaji med njihovimi narodi, da se tudi prepreči vsaka vojna med državami; radi tega hočejo skleniti formalno pogodbo, s katero obsodijo vojno kot sredstvo državne p-litike in se ji odrečejo v prid mirnega reševanja mednarodnih sporov. Pri tem se zanašajo, da, vzpodbujene po tem zgledu, pristopijo k pogodbi tudi vse druge države sveta. Določbe pogodbe pa naj bodo sledeče: Čl. 1. Visoki pogodbeniki izjavljajo svečano v imenu svojih ljudstev, da obsojajo uporabljanje vojne za reševanje mednarodnih sporov in se ji odpovedujejo kot sredstvu državne politike v svojih medsebojnih od-nošajih. Čl. 2. Visoki pogodbeniki priznavajo, da se ureditev ali rešitev vsakega nesporazuma ali spora, kateri bi utegnil nastati med njimi, naj bosta njegova narava ali njegov izvor kakršnakoli, ne smeta nikdar iskati po drugi poti razen s pomočjo mirnih sredstev. Čl. 3. To pogodbo bodo visoki pogodbeniki, ki so navedeni v uvodu, ratificirali s svojimi u-stavami. Pogodba bo imela veljavo med njimi od onega hipa, ko bodo ratifikacijske listine položene v ... (Tu bo stalo ime one prestolnice, ki se določi kot mesto, kjer se bodo morale ratifikacijske listine položiti in hraniti.) Potem ko stopi pogodba v veljavo, ostane odprta, kot je predpisano v prejšnjem paragrafu, kolikor časa bo potrebno, da pristopijo k njej vse druge države sveta. Vsaka listina o pristopu kake države se položi v ... (Tu bo stalo zopet ime onega mesta, kjer se bodo polagale in hranile note, s katerimi prijavijo svoj pristop druge države.) Čim se listina o pristopu položi, dobi pogodba veljavo med državo, ki je prija-iVila svoj pristop, in med drugi-&ii državami pogodbenicami. Vlada ... (ki se določi) prevzame nalogo, da sporoči vsaki iz-cned v uvodu omenjenih vlad kot tudi vladi vsake države, ki k pogodbi pristopjf overovljen prepis pogodbe in vsake verifi-Jtacijske listine in listine o pri-etopi* Mesto Čirpan podobno ^upu razvalin - Včerajšnji potres se je čutil tudi v Beogradu - So-žalje jugoslovenskega kralja in vlade SOFIJA, 18. Iz Čirpan a poročajo, da se potresni sunki v kratkih presledkih vedno znova ponavljajo. Včeraj popoldne so bili spet jako močni. Porušenih je spet veliko število hiš; v mestu Čirpanu in okolici znaša to število 2300. Sploli je to mesto podobno kupu razvalin. V mestnem kopališču je bilo pod razvalinami pokopanih več oseb. Posamezne mestne četrti so do tal porušene. Mnogo trupel se doslej še ni moglo izkopati izpod razvalin. Radi tega se tudi Še ni mogla sestaviti točna statistika o človeških žrtvah. Materialna Škoda, ki tudi še ni natančno dognano, se ceni na pol milijarde bolgarskih levov. Vlada je prizadetemu prebivalstvu takoj odposlala potrebno pomoč. BEOGRAD. 18. Na seizmološkem zavodu se je danes zaznamoval nov potres, katerega središče je bilo na Bolgarskem. Potres se je občutil tudi v mestu in sicer toCno ob 20.2i. Sodijo, da je bil še jačji kot poslednji potres, ki je zadel južno bolgarske pokrajine na pravoslavno veliko soboto. Središče tega potresa je bržkone .v Plovdivu. Močne potresne sunke je spremljalo valovanje zemlje, ki je trajalo dalj časa. V Beogradu se je v mnogih hišah majalo pohištvo. Še bolj je bilo potres občutiti v južnih krajih države. Po mnenju tukajšnjih izvedencev potresno gibanje v Jugoslaviji ne bo izzvalo nikakih posledic, na Bolgarskem pa l>o trajalo bržkone še dalj časa. BEOGRAD, 18. Nocoj ol> 20.30 se je vrnil kralj z Bel j a v Beograd. Bolgarskemu kralju Borisu je kralj poslal brzojavko, v kateri mu izraža iskreno sočustvovanje radi žrtev katastrofalnega potresa na Bolgarskem. Namestnik zunanjega ministra dr. /Sumenkovle pa je naročil jugoslovenskemu poslaniku v Sofiji Nešiću, naj izrazi v imenu jugoslovenske vlade bolgarski vladi sožalje radi potresne katastrofe. Davidović pri namestniku zunanjega ministra in pri dr. Korošcu BEOGRAD, 18. Danes opoldne je Davidović posetil namestnika zunanjega ministra dr. menkovića in se pri njem informiral o položaju države v mednarodni politiki. Kasneje je novinarjem izjavil, da so vesti je Jugoslaviju. oi>kiozeiia od neprijatelje v, netočne in da jQ mednarodni položaj kraljevin^ dober. Davidović je bil za tenu tudi pri notranjem ministru dr, Korošcu. Pri njem se je poučil q notranjih razmerah v državi. BEOGRAD, 18. Namestnik zu« nanjega ministra dr. Šumenko-vić je priredil nocoj v hotelu «Srpski Kralj» svečano večerjo na čast diplomatičnemu zboru. Arbitražna pogodba med Italijo in Združenimi državami WASHINGTON, 18. Kakor se napoveduje, bo arbitražna pogodba med Italijo in Združenimi državami podpisana jutri opoldne v ministrstvu zunanjih zadev. RIM, 18. V petek izide «Foglio d*Ordini», ki bo skoroda izključno posvečen proslavi praznika dela. n. •EDINOST* V Trstu« dna 19. aprila 192$. L DNEVNE VESTI foj^Ummftki ministrski pradp ltnlplfr t Zagreb« ZAGREB, IS. Danes ob 10.5 je fvtepel semkaj a splitskim br-bovlakom ministrski predsednik ^ttfcičević s svojo rodbino. Na poataH so ga sprejeli zastopniki občine, trgovinske zbornice, fttlioijskega ravnateljstva in ra-<1 tkalske stranke. Tekom dopoldneva se je udeležil konference r&dikal&kih pristašev in sestanka v zagrebški trgovinski in o-fcrtniški zbornici. Ob 12.15 je načelnik vlade odpotoval z brzo-vlakom proti Beogradu. Iraoertna tnrneja ljubljanske «Glasbene Matice* po Čehoslo-vaškem LJUBLJANA, 18. Pevski zbor ,Glasbene Matice' v Lljubljani se odpelje jutri na koncertno turnejo na Čehoslovaško in Dunaj. Priredil bo 8 koncertov, in sicer v Budjevicah, Pisku, Plze« nu, Pragi, Olomucu, Brnu, Bratislavi in končno še na Dunaju. Koncert v Pragi se bo vršil v torek, 24. aprila, v Smetanovi dvorani «Obecnega doma». Ta koncert se bo oddajal tudi t praške radiopostaje. Pevski zbor «Glasbene Matice« se povrne v Ljubljano v sredo 2. maja. Strahovit požar TOKIO, 18. Is a severnem Japonskem, v Hirosaki, je divjal silen požar, ki je uničil okrog 1000 poslopij. Potres u južni Ameriki Več krajev v južni Mehiki porušenih - 40 Indijancev v Peruju izgubilo življenje VERA CRUZ, 18. Predvčerajšnjim se je pojavil v južnem delu Mehike silen potres. Nekatere naselbine v državi Oaxaca so se porušile. V mestu Oaxaca, kjer je bil potres še posebno močan, se je podrlo več poslopij. Vasi Pinoteca in Texisepec sta se skoro docela sesuli. RIO DE JANEIRO, 18. Radi silnih potresnih sunkov, ki so se občutili v pokrajinah ob Riu Grande del Norte, so se pretrgale vse telefonske in brzojavne zveze. Zato se je tu o potresu zvedelo komaj včeraj. Potres je napravil veliko škode v pokrajinah Uniao, Portenho, Limoei-ro, Russias, Mora in Danova. Podrobnejših poročil doslej ni. LIMA (Peru), 18. V južnem delu republike je povzročil potres veliko škodo in mnogo človeških žrtev. Z gor so se utrgale silne skale in plazovi. Vse zveze so pretrgane. Ljudstva se je polastila huda panika in je zapustilo domove. Število človeških žrtev se še ni moglo točno dognati. Glasom uradnih poročil iz Mancusanija v pokrajini Punu je izgubilo življenje 40 Indijancev. V Ollacheji so 4 človeške žrtve. V Ituiti so nekateri pogumni možje rešili dva otroka in eno žensko iz majajoče se hiše, ki se je takoj nato tudi res podrla. Politične beležke Deset let Čeiioslovaške republike Spomenik prvemu čehcslovaš-kemu vladarja Na Čehoslovaškem so se že začele proslave povodom desete obletnice postanka svobodne čeho-»dovaške republike. Svečanosti se bodo stopnjevale v prihodnjih mesecih. Tako bo na pr. meseca maja manifestiralo v Pragi 200.000 poljedelcev, v Brna se bo otvorila veiika razstava o svobodni kulturi. Svoj vrhunec pa bodo dosegle prosiave dne 28. oktobra na dan proglasitve čehoslovaške samostojnosti. Pa že sedaj se čelioslovaški listi ter politične in kulturne organizacije spominjajo s članki, s predavanji in prireditvami onih dni. ko so se odigrali važni dogodki za češko zgodovino in za osvo-boditvenu gibanje. Tako so se spomnili tudi 13. aprila, ko so se pred desetimi leti v Smetanovi dvorani praškega občinskega doma zbrali zastopniki vseh slojev in krogov češkega naroda in položili svečano prisego, da so bodo borili za pravice in za osvoboditev čeho-slovaškega naroda. Besedilo prisege je na onem zgodovinskem zborovanju prečital nestor čeških pisateljev, znani češki zgodovinar Alojzij Jirasek. Nameti »Nacionalne prisege« je bil. naglasiti solidarnost čehoslo-vaškega naroda s čehoslovaškim pokretom za osvoboditev v inozemstvu ter vzbuditi v narodu vero v idejo nacionalne svobode. Tej zaprisegi čehoslovaškega naroda so prisostvovali tudi zastopniki Jugoslovenov. V njih imenu sta govorila dr.' Ante Pavelič in dr. Anton Korošec. Zastopniki obeh narodov so si takrat obljubili, da se bodo skupno borili za svobodi-tev in si pomagali po geslu: «zvest oba ža zvestobo, kri za kri!» Na predvečer obletnice nacionalne zjanrLseire ao ko začeJ a iuhilajEne svečanosti. Čehoslovaški poljedelci bo osnovali odbor za postavitev spomenika v Pragi ustanovitelju prve Čehoslovaške dinastije kralju Pfemislu Oraču, katerega je narod — kakor pravi polhistortCiia legenda — pozval na če&ki prestol v prvi četrtini Vm. stoletja naravnost od pluga, z zemlje, ki jo je obdeloval v okolici St&dnice pri Usti nad Labo. V maju t. 1. ee bo odkril povodom kongresa čeho-slovaškth zeml joradnikov v Pragi graoidiozen spomenik Pfemislu Oraču. Spomenik bo simboliziral nadaljevanje čehoslovaške narodne tradicije od Pfemislove doba do danes, tradicije, ki jo je za 300 let nasilno prekinilo nemško gospodstvo nad staročeškimi zemljam. Zanimivo je, da je bila dinastija Pfemislovcev ena najbolj krepkih, največ časa ohranjenih evropskih dinastij, zakaj rod mislovcev je vladal nepretrgano skozi celih 600 let. Na nekem polju v okolici Stad-ni-ce v severozapadnem delu Čehoslovaške, na mestu, od koder je po ustnem izročilu prišel Pfemisel Orač od pluga na prestol, se nahaja spomenik: plug na visokem podstavku. Na tem podstavku se nahaja napis: «Od tod je od pluga bil Premisel pozvan za vladarja.« Ta spomenik je bil postavljen že leta 1841. Spomenik v Pragi bo torej drugi spomenik ustanovitelju češke države Pfeoiislu. 12. t. m. so zastopniki čehosJo-vaiških kmetskih organizacij skupno s člani poljedelske stranke poljedelskim ministrom Srdinkom, vojnim ministrom Udržalem, predsednikom parlamenta Malipetrom in z zastopnikom predsednika senata Donatom položili vence na spomenik Pfemisla Orača. Svečanosti so se udeležili tudi zastopniki nemškega kmetskega prebivalstva, ki so na ta način manifestirali svojo solidarnost s Čeho-slovaškimi zemljoradnik i. Poleg tega so bili pri ceremoniji navzoč-ni tudi mnogi zastopniki čehoslova škega, nemškega in inozemskega tiska. Kancelar Seipel na oddihu. Avstrijski, kancelatr dr. Seipel se že več dni nahaja v Karlovih Varili na oddihu. Ostal bo tam do 2. maja. Za časa njegove odsotnosti vodi kancelarjeve posle podkan-celar dr. Hartleb, vendar pa si je dr. Seipel pri držal pravico odločevati o vseh važnejših političnih vprašanjih. V to svrho je bila vpo-s ta vi jena stalna kurirska služba med Dunajem in Karlovimi Vari. Koncem pomladi bo dr. Seipel odpotoval z vefijo skupino katoliških akademikov v Palestino. Nemci in poljski koridor Nemci so začeli v poslednjem času voditr prav živahno propagando proti takozvanomu poljskemu koridorju do Baltiškega morja. Propaganda se vodi, kakor je razumljivo, predvsem v inozemstvu. Tako je pariški «cSoir» začel objavljati dolgo vrsto člankov, v katerih se Robert Tourly poteguje za revizijo vprašanja poljskega koridora in zahteva, da se koridor vrne Nemčiji, tako da bi bila vzhodna Prusija spet združena z nemško republiko, obenem pa naj bi se poljski trgovini zagotovil svoboden pristop k morju. Podobne članke je objavil tudi socialistični «Oeuvre». Pa ne samo na Francoskem, tudi v Angliji in Ameriki se je začela propaganda proti koridoru. V tem smislu je začel nastopati angleški liberalni poslanec F. C. Lin-field v Londonski «The Nation and Atheneum» ter v newyorškem «The Current History». Takšno pisanje inozemskih listov je dvignilo na Poljskem seveda mnogo prahu. Poljski tisk poziva merodajne kroge, naj bi preprečili novo nemško propagando, ki bi zamogla v inozemstvu mnogo škodovati poljski republiki. «Glos Pravdy» * je te dni objavil dolgo razpravo o zgodovini slovanske Pobalte. List naglasa, da ni vzhodna Prusija nič drugega, nego klin, zaboden v telo slovanskih narodov. Leta 1228 je namreč Konrad Mazowiecky nastanil v pobaltiških pokrajinah prve Nemce; bili so to nemški «riterji». Od tistega časa dalje jo Pruska postaja baza za nemško prodiranje na vzhod in sever, proti ozemlju današje Litve, Lotvinske in Estonije. Poleg tega ni vzhodna Prusija dolgo imela nič skupnega z Reichom, zakaj priključena je bila k nemškemu cesarstvu komaj sto let po prvi propasti Poljske. Zanimivo je, da je «Glos Parav-dys> povodom nevarnosti za poljski koridor, našel tudi besedo o slovanstvu, besedo, ki se prav temeljito ra/zlikuje od njegovih dosedanjih pojmov o slovanstvu. «Glos Pravdy» se je bil namreč postavil na zelo enostavno, a obenem tudi vprav čudno stališče: Poljska — je vedno naglašal list — je največja slovanska država in radi tega ji pripada politično in kulturno vodstvo med Slovani.» Ruse je poljski list kratkomalo črtal iz velike družine slovanskih narodov: z res občudovanja vredno vztrajnostjo je zatrjeval, da so Rusi bolj — Mongoli nego Slovani. Sedaj pa, ko spričo nemške nevarnosti za svoboden pristop Poljske do morja kliče «le vkup!» vsem Slovanom, tudi Rusov ni £Qzahij in tudi uaoje apelira. * Kakim bo tetfN žito? Evo vpra«šnje, ki si ga gotovo s strahom stavi-vsak naš kmetovalec. Saj je od letine odvisna nagrada za njegov trud in za trud njegove družine. Vsako prerokovanje je tudi tu drzno početje, vendar pa se lahko reče, da dovoljuje sedanje »tanje dobre upe v letošnjo letino žita, če ostanejo vremenske prilike ugodne v enaki meri kot do sedaj. Kar se tiče splošnih izgledov za vso državo, poročajo uradi ministrstva za nacionalno ekonomijo, ki zasledujejo razvoj letošnje žitne letine, da se je žito usejalo povsod v popolnem redu in ob najboljšem vremenu. (Izvzeti so le nekateri kraji, kjer je dolgotrajno deževje povzročilo mnogo škode.) Pšenica bujno raste in zadnji dež ji blagodejno vplivajo na njen razvoj. Zanimivo je, da je Žito po nekaterih krajih Italije že dozorelo in da* se ponekod že žanje. Tako na pr. na Sardiniji v okolici Cagliari in v nekaterih krajih južne Italije. Tam sejejo posebno vrsto pšenice, imenovano «mešana Mentana», katere seme je vzgojil profesor Stram-pelli. Novemu semenu pripisujejo veliko važnost, ker se upa, da se bo moglo z njim po mnogih krajih prehiteti dobo suhih vetrov, ki vejejo radi v juniju, ko žito zori. Omenjena «Menta-na» je šla v onih krajih v klasje že v februarju in bo, kot rečeno, v teh dneh že požeta. Vse dovoljuje upati — pravi poročilo, iz katerega črpamo te podatke — da bo letošnja letina, če ostanejo vremenske prilike povoljne, prekašala po količini vse letine, ki so se dosegle v prvih treh letih žitne bitke. Drnlk trgovin pivodio prazniku telo * V soboto, 21. aprila, je državni praznik dela in obletnice ustanovitve Rima. Trgovska federacija je določila zsa 20., 21. in 22. t. m, z oziram na omenjeni praznik sledeči urnik za zapiranje trgovin in obratov: - V petek 20. t. m.: trgovine mar nufak turnega blaga, klobukov, modnega blaga in čevljev se zaprejo ob 20. uri; trgovine jest vin ob 21. V soboto, na praznik obletnice Rima so vsi omenjeni obrati zaprti ves dan. Zaprti so tudi javni trgi. Mlekarne ostanejo odprte do 10. ure. V nedeljo bodo trgovine jestvin, slanine, goriva, sadja, zelenjave, dalje mdrodilnice, mlekarne in pekarne odprte do poldne. Ves dan ostanejo zaprto trgovine obleke. TUJSKI PROMET V TRSTU Po podatkih o tujskem prometu v Trstu v zadnjih treh mesecih lanskega leta je razvidno, da je število tujcev, ki so obiskali v o-menjeni dobi Trst, precej padlo v primeri z odgovarjajočo dobo prejšnjega leta*. V navedenih treh mesecih je prišlo v Trst 35.671 tujcev, kar pomeni, da je število padlo v primeri z 1i 1926. za nad 8000. Od te razlike odpada na Julijsko Krajino, Lastovo, Zader 3000, a na o-stale pokrajine okoli 4000 oseb. Potniški promet med Trstom in ostalimi deželami kraljevine je padel torej v omenjenih treh mesecih za okoli 7000 oseb. Istotako je nazadoval tudi potniški promet med Trstom in Jugoslavijo in sicer za okoli 700 oseb. „M lin" lOk IV. letnih «Iz malega zraste veliko»... Sto in sto krat smo že slišali ta rek, pa spet ga rabim. Popolnoma u-pravičeno, kajti ravno «Naš Glas» je revija, pri kateri prihaja ta narodni pregovor najbolj v poštev. Prvi letnik je bil še šibko dijaško glasilo; v drugem letu je postal idejno glasilo takratne organizirane mladine, zato pa je bil njega krog ozek. S tretjim letnikom je «Naš glas» prodrl v širšo javnost in je postal družinski list; vendar se skozi vseh 12 Številk opaža, da se prav n^ more odločiti, ali naj bo družinska ali lit erar no-znanst vena revija. Iz te neodločnosti pa je stopil «Naš Glas» s četrtim svojim letnikom in se usmeril v korist najširšemu čitateljstvu —^ postal je list naših družin. Do danes moremo beležiti le pot navzgor, kar je pač znamenje zdravja. To zdravje pa se kaže tudi v dejstvu, da je kljub svojemu poljudnemu značaju vedno na u-metniški višini. Ce si ogledamo četrto številko letošnjega letnika, srečamo v nji najvidnejša prijatelja naše dežele: Bevka in Slavca. Oba sta našemu čitajočemu občinstvu dobro znana; v številki pa sta zastopana s povestim a, ki se nadaljujeta. Zato ne moremo še izreči sodbe o teh dveh njunih delih, a Če ju eodimo po tem, kar sta do sedaj napisala, sinemo te povesti postaviti ob bok oreišniim niihovim delom. Tudi tuja literatura j« zastopana s prevodoma, od katerih drugi (Trojna kazen) ni zaslužil prestare. Pri objavljanju prevodov naj stremi uredništvo za tem, da podaja le boljše sestavke iz tujih literatur. Poezija je tudi zastopana po priznanem našem pesniku Janku Samcu in po mladi Maksi Samso-vi, ki eta, da se bo razvila in si pridobila s svojimi pesmimi priznanje naročnikov. Nafi hrvatski pesnik Ive Mihovi-lovič nam je dal lepo pesem «Mo-ja majka», katero naj prečita vsak, saj bo spoznal v teh besedah gotovo tudi sliko svoje majke. Upodabljajoča umetnost je tudi častno zastopana. Objavljeni sta sliki domačih umetnikov Goršeta in Sirka ter sliki nesmrtnega Rem-branda in iz «Našega Glasa» nam znanega Bolgara Borisa Georgijeva. V »Kotičku za otroke« srečamo spet Mihca in prepričan sem, da mali komaj čakajo prihodnje številke, da zvedd, kako je Mihec branil Hudo vas ob drugem roparskem napadu. V kotičku bi morali objaviti več krajših sestavkov, ali pa, kar bi bilo seveda boljše, naj bi kotiček postaj — kot. «Pouk in vzgoja« je oddelek lista, ki že sedaj odgovarja namenu. Slike prijetno poživljajo rubriko. Dobro bi bilo, da bi uredništvo poskrbelo slike naših ljudi pri delu, kot je v IV. številki objavljena slika idrijskih čipkaric. Morda bi Čitatelji sami pripomogli k izvršitvi prvo anketo kažejo, da je med nate misli, saj nam- že odgovori na šimi ljutdmi dokaj zanimanja za list. «Listek» je sicer pester, a premalo ga je. Po mojem bi moral «Listek« sličiti prodajalni 2ida, ki ima vsega v zalogi. Kratkočasju in smehu je sedaj odmerjen zadosten prostor. Smeš-nice so srečno izbrane in tudi u-ganke so precej trde; opozarjam pa uredništvo na pogreške, ki nar stanejo najbrže pri stavljenju in onemogočijo uganko. Tako smo na zadnji strani! Prelistali smo le površino, a že po tem pregledu lahko spozna vsak, da je -revija vredna naziva, ki ga nosd, in tudi vredna, da jo naše ljudstvo podpre. Najboljša podpora pač je naročnina; zato naj ne bo hiše v naši deželi, ki bi ne poznala «Našega Glasa«. D. M. Rojstva, smrti In poroke v Trstu Rojeni: 12; mrtvi: 7; poroke: 1. Iz tržaškega življenja Žalosten slučaj Pred par tedni je 30-letna Antonija Degrassi, stanujoča v ulici Cesare Battisti &t. 27, vzela iz u-mobolnice pri Sv. Ivanu svojega 16-letnega sina, ki se je delj časa zdravil tam; menila je namreč, da se je njegovo stanje Že zadostno zboljšalo, da ga lahko bre& skrbi neguje doma. Toda nesrečna mati se je bridko varala. Včeraj predpoldne je fant, ki tekom par tednov ni pokazal nikakega znamenja svoje bolezni, začel nenadoma spet noreti; v napadu blaznosti je začel prevračati in razbijati pohištvo, razno kuhinjsko opremo, lonce, kozarce, šipe itd." NaposJed je pograbil kuhinjske klešče ter začel z njimi divje udrihati po materi. Na hrup in vpitje nesrečne ženske so prihiteli ljudje, ki so telefonnirali za pomoč rešilni postaji. Kmalu nato so prihiteli na lice mesta zdravnik in dva postrežnika, ki sta u-krotila in zvezala mladca blazneža, dočim ja zdravnik medtem podal potrebno pomoč Dgrassi-jevi; obvezal ji je razne poškodbe po glavi in rokah, ozdravljive v 6-8 dneh. — Nato je bil nesrečni fant prepeljan v bolnišnico za u-mobolne pri Sv. Ivanu. Dve nezgodi pri delu Včeraj popoldne je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 37-letni mizar Leopold Inzek, stanujoč na Kontovelu št. 157; imel je zlomljeni dve rebri. Mož je povedal, da je preteklo soboto, ko je delal v mizarski delavnici Span-gher v ulici Pieta, padel z lestve ter se po škod val na navedeni način. Bil je sprejet v kirurgični oddelek. — Ko je 50-letni težak Lovrenc Pecchiar, staujoč v ulici Cologna in Monte št. 421, včeraj popoldne hotel odmašiti v skladišču družbe «S. A. F. E. M.» v ulic? Molin-grande posodo za kisik, mu je gumijast zamašek priletel v levo oko in ga zadel tako močno, da mu je ranil roženi co. Mož je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je spremil neki tovariš. Zdraviti se bo moral kake tri tedne. Slaba kupčija Vdova Pija Amadei, stanujoča ▼ ulici F. Denza št. 8, je nedavno sklenila kupiti neki bu-fet na trgu Cavana, za katerega je lastnik zahteval znesek 60.000 lir. Cena se ji je sicer zdela preče) visoka, toda 'kljub temu je vdova s posredovanjem nekega mešetari a sklenila kunčiio. P.o sklenjenem dogovoru je odStela lastniku 8000 lir are, v kateri je bila vftteta tudi provizija za posredovalca v znesku 3000 lir, nato je še podpisala dve menici za skupni znesek 52.000 lir. Toda par dni pozneje, ko «o 8!i k notarju, da jim izstavi predpisane listine, je prišlo na dan, da lastnik bufeta v resnici- ni več... lastnik, kajti oprema v bufetu je bila že »rubljena do sleherne stolice. Na podlagi te ugotovitve je Amadeieva zahtevala nazaj svoj denar. Toda ker ni mogla priti do njega, je naposled javila zadevo aodni oblasti, ki je odredila aretacijo lastnika bufeta in mešetarja. Tržaško sodišče Tihotapstvo tobaka Pred sodnim dvorom šeste sekcije tržaškega kazenskega sodišča je stalo včeraj devet oseb. So to Adotf Marion, star 39 let, Marcel Trevisan, star 28 let, Rozina Ber-tok, roj. Capurtti, stara 30 let, Anton Bregani star 60 let, Marija Sa-Kch, stara 55 let, H ar mi na Trevi-san, stara 23 let, Virgilij Sirol, star 19 let, Kari Covach, star 32 let in Magdalena Novacovich, stara 43 let. Obtoženi so, da so tvorili prav- Gori&ke mestne vesti Nov seznam cen najaavadnejšim živilom, dolečen od medsindikal-nega odbora Medsindikalni odbor je določil na svoji zadnji seji sledeče cene najnavadnejšim živilom: Boljši svetlikajoči se riž (mara-tello brillato) L 2.40 kg — navadni očiščen riž L 2 kg — izviren svetlikajoči se riž 2.20 — riž, ki se ne sveti (camoLino) L 2.60 — navadne testenine 2.00 — boljše vrste 2.80 — napoletanske — 3.40. — Sir (reg-giano) iz leta 1926 L 20. — isti iz leta 1927 L 15 — sir (parmigiano) iz leta 1920 L 20, iz leta 1927 L 15 — bovški sir iz leta 1927 L 9 kg. —Meso goveje I. vrsta iz prednjega dela L 6.40, iz zadnjega 7.60 — II. vrste iz sprednjega dela L 5.40, iz zadnjega L 6.60. Teletina I. vrste iz prednjega dela L 7.80, iz zadnjega L 9.20 — II. vrste iz prednjega dela 1., 7.40, rz zadnjega L 8.80. Trska (labrador) 3.60 — franco^ ska «Lave» 3.60 — polenovka (Hammerfest - Zinmastren) 5.60 — «Bergen I. \Veslre» suha 8 — tun na olju L 20 — „navadno olj.no olje L 8 — boljše L 9 — najboljše L 9.50 — semensko olje L 5.60. — Mleko v razprodajalnicah in mlekarnah L 1 — prineseno na dom L 1.10. — Sladkor v kristalih L 6.60 — zmlet sladkor 6.80. — «pilty> 6.80 — surova kava «Portorico» L 33. — domača slanina (v velikih kosih) L 9.40 — amerikanska slanina 8 — amerikanska mast L 8 — domaČa mast L 8.40. — Navadno surovo maslo L 14.50 — koruzna moka L 1.40 — fižol (mando-loni ali verdoni) L 2 — fižol (coks navaden) L 2.40 — leča L 2.40 — sveža jajca prve vrste (ko«) 0.50 — domač krompir L 0.70 — uvožen krompir 0.60 —. Opozarjajo se vnovič trgovci, da morajo strogo paziti na to. da imar jo na vidnem kraju v izložbi ali pa v notranjosti trgovine seznam cen, ki mora biti vidimiran od trgovsko federacije. Obisk na mireeskem letovišča Mirensko vojaško letovišče je obiskal te dni general Piero Obiz-zi, poveljnik padovanske zračne cone. Predavanja o kurilnem plina V dneh 23., 24. in 25. t. m. bo g. O. Torrazza iz Milana predaval ob 18. v dvorani bivšega občinskega sveta o praktični uporabi kurilnega plina Dokazoval bo, koliko bolj ekonomičen in v zdravstvenem o-ziru boljši je sistem kurjenja s kurilnim plinom v kuhinjah, kakor pa z drvmi. Vstop k predavanju je prost. Izginila je z doma Včeraj se je javil na kvesturi neki Olindo Orlancti, stanujoč na Gradu št. 48, ter je naznanil, da je nenadoma izginila z njegovega doma nečakinja Ferdinanda Ondar ro, ki je z njim živela. Kvestura sedaj poizveduje zanjo. Iz tatinskega dnevnika Na južni goriški železniški postaji so otroci pobrali iz nekega zaboja, kateri se je nahajal na odprtem, vagonu, nekaj sto ilustriranih razglednic. O-trokom so bile razglednice zaplenjene. Ponoči so vdrli v stanovanje nekega Franca Reja iz Dolenj v Brdih neznani zlikovci in mu marsikaj dobrega odnesli, zakaj oškodovali so ga za več kot 1000 lir. Izgred sodišča Zastonj— se tudi z vlakom ne vozli Sest mesecev zapora je zahteval drtavni pravdnik cav. Gaspari za Humberta Mullonija, starega 27 let, iz Trsta, ki ga je zalotil mili-čar v vlaku med Kanalom in Gorico brez voznega listka in brez ca to tihotapsko dru£jp In predete^ v. I: tobak v listju v tobak sacM garete, za kar je TTevisan Ime? pSf trebne »troje. Vrh u toga so aakia] povnH tobak tatinskega iz»utn. Nekateri izm*d 4bto&encev imeli pri preiskavi nmdHne te narezanega 4obaka igp tudi surovega tobaka. Vei obtotenci tajijo, kar »o ta* kom preiskave na »plodno priznaR le Trevisan priznava, da je kuplr stroj za rezanje tobaka in ga vjhh rahljal. 1 Obtožence je aalotil kapelan tif nančnih stražnikov Tricoli, ki ja tudi zasMian na obravnavi. Ta po* trdi v«e, kar so obtoženci pred nJim izpovedali-, tako da pride ao glasnega prepira med njim in ob* toženci, ki protestirajo, čeS, da ja priča spisal zapisnike zasliševanj kakor je sam hotel in da so onJ morali te zapisnike podpisati. Drugih prič ni na obravnavi. Branila sta obtožence v kolegi* ju odv. Kezich in odvetnik RobbaL Sodni dvor je obsodil Mnriona na 1 leto ječe rn 1358 lir globe; Tre* visana na 7 mesecev ječe in 1355' lir globe; Caputijevo na 7 meeece^ ječe; Breganta na 7 mesecev ječej Marijo Trebivan na G mesecev je* če; Hermino Trevisan na 6 mese* cev ječe; Sirola na 6 me«ecev ječe in Covacha na 1355 lir globe. No* vacovichevo je sodni dvor oprostil radi pomanjkanja dokazov. Obtoženci so vložili priziv. denarja v žepu in ga radi teh stvart ri aretiral. Sodišče pa ga je \čera| kaznovalo le na 50 lir globe. Draga je bila vožnja! O gnjatih in o kokoših, o ženski, ki ne dela prav, ter o tem, kaka so nekoga skrivali v hiši in kaka so se za vsa to pozanimali orožniki Prvo se je zgodilo v Gradnem v Brdih. Skozi okno so vdrli lačni tatovi v hišo s št. 45 in ki je last Štefana Rusijana, ter odi tam odnesli kar celih šest gnja-ti in še nekaj drugega svinjskega mesa* v vrednosti 900 lir. Pa je šla letina! Tatovi so izginili kot kafre. — Istotako lačni sa morali biti oni tatovi, ki so se po noči splazili v kurnik P. Ma-raš iz Števerjana št. 210 ter ji odnesli sedem kokoši. — V Idriji so se pozanimali orožniki za L* vanko Šuligoj, staro 29 let, ker je na sumu, da je povzročila splav. Morala bo pred sodišče-. — V bližini Sv. Lucije je zelo poznan famozni Ivan Krapež ia Tribuše, ki ga orožniki že dalj« časa iščejo. Te dni so zvedeli, da se skriva na Prapetnem v hiši Marije Podobnik vd. Skok. Ho teli so ga zalotiti, ko pa so prišli pred hišo omenjene, ta ni hotel{i takoj odpreti, pač pa je hotela vedeti, kdo je pred hišo ter dala na ta način priliko — vsaj tako sumijo orožniki —, da je nekdo, ki bo najbrž Krapež sam, zbežal skozi stranska hišna vrata v bližnji gozd. Orožniki so radi prikrivanja zločinca zaprli sino-* va Podobnikove, in sicer Domi< nika, starega 27 let, ter Franca* Skok, starega 23 let. Vse so na* znanili sodnijski oblasti. . žgamjekohar ji Pred goriškim kazenskim sodi) Ščerri so se včeraj zagovarjali štiis je obtoženci iz Erzelja nad Vipa' vo. BiLi so to Maks Ferjančič, star 50 let, njegova dva sinova Maks in Herman ter Jožef Cehovin, tudi 50 let star. Obtoženi so bili, da to kuhali žganie brez dovoljenja. Finančni stražniki so namreč zašle* d i H v neki zapuščeni bajti v bližini Ferjančičevega doma velik* množino tropin ter kotel za žganjd kuho. V Ferjančičevi hiii eami pa-13 vreč tropin. Obtoženci pravijo da so nedolžni. Oče sploh ne ve nit o vse-j stvari. Sinova pravita, da jima glede kotla in tropin v zapuščeni hiši ni nič znano, doina sa pa hranili 13 vreč tropin, katere so od nekog«, kupili, ter jih hoteli nato pro-fcičala, da ne smete v kuhinjo?« «cDa, rekla je, naj ostanemo na bor jaču.« Emičina mama Alojzija Žbogar pove, kako je njena hčerka pritekla domov vsa zasopljena in pre-etrašana, češ, da je Marica zgorela. Ko je ona nato stekla k Žbogar-jervim, je našla Marico že slečeno. «AIi je Žbogarjeva skrbela za svoje ciroke?« jenik do pod morsko višino, je vdrla voda v iarsie žrelo ter je tako nastala ona grozna ekspiovija, ki je razgnala ostanke vulkana v zrak ter razdivjata morje na oni usodepolen način. Kako vetOtanskA ie morala biti eksplozija, sledi že ia tega, da so dosegli ob vulkanu nastali valovi Rdeče morje, Južno Afriko, da, celo zapadno obrežje Amerik©. Zračni tresljaji pa so bili bsleženi po po vseh meteoroloških postajah cele zemlje in šele po enem tednu se je ozračje umirilo. Pa tudi gotove mračne pojave 1. 1883. spravljajo mnogi raziskovalci v zvezo z izbruhom ognjenika Krakatau, ka- kor tudi ono posebno purpurno žarenje obzorja takoj po soinčnem zahodu. Najbrže so plavali V o-zračju v višini 60 do 70 km nad zemljo svetlobo lomeči delci, in to so morali biti zelo majhni deli pepela, kateri so bili vrženi pri eksploziji ognjenika v ono velikansko višino ter se potem s pomočjo zračnega toka razširili po celi zemlji. Razne zanimivosti NAVODILA ZA IZUMITELJE Vse izumljajoče osebe bodo hvaležne londonskemu patentnemu uradu, ki je pravkar izdal knjigo «Navodi l a za izumitel je». V tej knjigi so zaznamovane v neznane stroke stremečemu duhu poti, po katerih lahko donaša njegovo delovanje ljudem, praktične koristi. Knjiga vsebuje. seznam zaželjenih izumov. Največ izumiteljev gre z nekako umstveno perverznostjo mimo preprostih stvari in zapravlja svojo nadarjenost z 'nenavadnimi in brezuspešnim i poskusi. Tako so trudi neki Anglež izumiti tako trobilo, ki bi tujerodna predavanja po radiu avtomatično prevajalo na Angleščino. Drugi, v kolikor si ne bele glave s sestavo perpetuum mobi le ali rešitve kvadrature kro-ka, brusijo naočniSka stekla, ki naj tzpreciene noč v dan. Vsem tem duhovitim duhovom priliva nova prej omenjena knjiga vodo v vino s tem, da našteva dolgo vrsto zelo bistvenih, celo malenkostnih potreb, po kojih zadostitvi hrepeni še davno človeštvo. Mi potrebujemo nujno izum, ki omogoča orokavičeni roki, da vzame drobiž posamič iz žepa pri telovniku, a tudi pripravo, ki zabranjuje, da bi nam padli predmeti iz žepa, ko se prignemo. Prav tako nujna je iznajdba, M omogoča brezsolzno lupljenje čebule, nadalje priprava, ki nam držfl časopis odprt, ne da bi nam bilo treba stegati rok tako nelagodno. Kdo bo napravil tak sedež v javnih avtomobilih, ki nam bo sam izdajal arvtomatično vozne listke in nas bo vzbujal, ko se pripeljemo do cilja? Trgovec si želi zdzii&itve noža, žlice in vilic, da ne bo tratil dragocenega časa z zamudnim izmenjavanjem jedilnega orodja Mojster bi bil oni, ki bi nam dati prvi diktograf, t. j. kombinacijo gramofona in pisalnega stroja, ki bd avtomatično pisal, kar bi mu mi narekovali. Seveda so v knjigi, ki je de precej obsežna, navedene i druge želje, zahteve, potrebe, kojih udejstvi-tev bi pozdravilo človeštvo z zadovoljstvom in veseljem. Kemnuclch prekaša samega sebe. Nemški plavač Otto Kemmerich se je vrgel na velikonočno nedeljo ob 8. uri zvečer v bazen cirkusa Buscha v Hamburgu in je plaval — ves čas ga je občinstvo lahko nadzorovalo — do torka, in sicer do Šeste ure popoldne. Plaval je nepretrgoma celih Šest in Štirideset ur. Svoj prejšnji rekord — plaval je tedaj dva in trideset ur — je prekosil za štirinajst ur. Ko je zapustil Kemmerich jrodo, so ga preiskali zdravniki in ugotovili, da je njegovo telesno stanje še precej dobro. Kemmerich namerava proti koocu tega leta potovati v Zedin jene države, kjer bo plaval — toliko si bo upal — dva in sedemdeset ur. Boj zoper miši. V Parizu se bo vršila dne 18. maja mednarodna konferenca, ki bo razpravljala o tem, kako uničiti miši. Kakor hitro bodo imeli najuspešnejše sredstvo, se odpošlje na vse drŽave poziv, naj skrbe s posebnimi zakoni za uničevanje miši. Ob enem so se naprosili vsi zastopniki držav, naj podpro z darovi mednarodni urad za pobijanje miši, ki ima svoj sedež v Kopenhagenu. Roparski poglavar Te dneve so prijeli orožniki menda največjega romunskega roparskega poglavarja. Ze pred vojno »e je potikala v gozdovih ob Serethu in v pokrajini Jassy roparska tolpa pod poveljstvom Habuka, ki je strahovala potnike daleč okrog. Živela je od ropov in ntzbojnlštva. Orožniki niso imeli nobene sreče, vedno se jim je tolpa izmuznila. O poglavarju se ni vedeCo drugega, kakor da se imenuje Habuk. Sedaj, ob njegovi končni aretatciji, se je ugotovilo, da se itmeauje ropar Mihai Štefan Epure. Napravil je maturo ki do-vrSil trgovsko akademijo v Bukarešti z dobrim uspehom. Kmalu nato se je pa lotil roparstva, imel je na različnih krajih po več tolp, katsrkn vsem je bil poglavar. Zato je njegovo nepravo ime Habuk zastarelo po vsej Romuniji. Ko je prišlo do svetovne vojne, se je dal sprejeti v samostan kot pravoslavni menih, in sicer v mestu Nea-men. Tu je preživel vsa tri vojna leta kot strog asket in si priboril sIovm pobožnega, bogaboječsga meniha. Po vojni je pa ponoči ho-over s svojimi tovariši Guayaquil in je jadral ob peruanski obali severno proti Kaliforniji. Na Angleško se je vrnil. 1. 1711., nastanil se je v Londonu in začel izvrševati zopet svoj zdravniški poklic, kakor bi se ne bilo med tem nič zgodilo. Vsak izmeni nas pozna fonograf. Ko je 11. marca leta 1878. fizik Morel rakaaoval v francoski akademiji znanosti od Edisona pravkar izumljeni fonograf, je stopil Član akademije znanosti s stisnjenimi pestmi k predavanju, oštel ga s sleparjem, češ, naj se ne norčuje s poslušalci, ki vedo vsi, da govori govornik s trebuhom. Ta gospod, ki se je tako razjezil, je bil učeni Boudllard in nikakor se ni dal prepričati, da zamore kovina posnemati blagi zvok človeškega glasu. Kaj menite, s kakimi igrami so se kratkočasili mali Rimljančki in mali Grkčki? Na kratko povedano, poznali so približno vse sedanje otroSke igre. Deklice so se .igrale s punčkami, dečki so jahali na palicah, poganjali z bičem vrtav-ke, skakali so si na hrbte in Črez hrbte, poznali so gugalnice, slepo miš, stavili so sa uganke in se zabavali z igrami v zastave. Vidi se, da se v otroških igrah v dva tisoč letih ni mnogo spremenilo. DAROVI O priliki krsta male Mare Frsko-ve so zbrati botri 30 tir za šolsko društvo. (Pomotoma zakasnela objava naj se oprosti) _ BORZNO POROOILO Trst, 18. aprila 1928. Amsterdam 761.75-767-75, Belgija 262.50^66.50, Francija 74.45-74.75 London 92.40-92.60, New York 18.8865-1S9465, Španija 315.75-321.75, Švica 364*4-365K, Atene 25-«5.50, Berlin 450-456, Bukarešt 11.60-12, Praga 56.97^-56.27H, O-grska 388-334, Dunaj 263.50-269.50, Zagreb 33.21-33.51. Uradna cena zlata (17. 4.) L 364.10; Liktorsko posojilo 86.40; vo/noodškodninske obveznice 77.95. Dr. SARD0C ZODOZMAfMM .ffffffTT' ▼vvvvv vvvv vv v TRSI VIA S. LAZIARO 25,0. ZLATARNA Albert Povh Tr»t, Vin Mmim «6 kupuje krooe po P3T Popravlja in prodaja zlatenino. Avtomobilu« tria Trst-Lok«v-Divača-S enožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. ap.ila. Iz Trsta r Senožeče ob 17 30. Iz Bazovice ob 18*—. Iz Lokve ob Id 16. Iz Divače ob 18'25, v Senožečah ob 19'—. Iz Senožeč v Trst ob 7-—. !z Divače ob 7-20. Iz Lokve ob 7 30. Iz Bazovice ob 7-45. v Trst ob 8'30. Listki za tja in nazaj: Trst-Divaca in nazaj L 13 —. Trst-Senožeče in naza L 16'— Odhodi In prihodi vlakov TRST - TRŽIČ - PORTOGRUARO -BENETKE (Juž&i kolodvor) Odhodi] 5.15, 6.30 (b), 8.25 (1}, 8.35. 10.50 (b), 15.5 (b), 15.25, 17.- (b), 18.10 (b), 18.20, 20.10 (b), 23.30. Prihodi: 5.40, 7.53, 10.55, 9.55 lb), 11.25 (b), 12.40 (b), 14.20 (b), 17.30, 18.20 (b), 20.- (1), 23.55, 0.30 (b). TRST - BUJE - POREČ (Državni kolodvor) Odhodi: 5.-. 9.45, 13.55, 18.25. Prihodi: 7.50, 12.-, 19.08, 21.16. 1 TRST - HERPELJE - PULA (Državni kolodvor) Odhodi; 5.25, 12.25, 13- (b), 19.15. Prihodi: 7.35, 9.36, 15.58, 21.13. TRST - DIVAČA - SV. PETER -POSTOJNA (Južni kolodvor) Odhodi: I,- (b), 5.-. 7.30 (b). 9.5, 14.45 (b), 15.50, 18.35, 19.30 (b), 20.20 (11. Prihodi: 4.- (b), 7.05, 8.05 (1), 10.15 (b), 11.45, 13.15 (b), 19.10, 20.45, 21.30 (b), 23.-. TRST - GORICA - PODBRDO (Državni kolodvor) Odkodi: 3.45 (b), 6.50, 11.50, 17.55 (b), 18.35. Prihodi: 7.16, 11.37 (b), 15.24, 21.-, 22.31 (b). TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM (Južni kolodvor) Odhodi: 5.15, 5.50, 6.45 (b), 7.40, 12.30, 15.15 (b), 17.15, 19.05. Prihodi: 7.53, 8.55 (b), 12.10, 14.50; 17.55, 18.52, 20.25 (b). 23.15. SV. PETER - REKA Odhodi: 5.25, 9.38, 11-47. 16.53, 21.4a REKA - SV. PETER Odhodi: 5.20, 9.30. 11.55, 15.30, 19.05 DIVAČA - HERPELJE Odhodi: 5.58, 12.30, 19.30. # HERPELJE - DIVAČA Odhodi: 8.45, 15.15, 20.25. ♦F GORICA - PRVAČINA - AJDOVŠČINA Odhodi: 7.55, 13.30, 19.35. AJDOVŠČINA - PRVAČINA - GORICA Odhodi: 4 10, 11.15, 17.05. 4 Tržaške posojilnica Min ragiatrovana udruga s •■»•{. poroShrom uraduje v lastni hlif Via Torre Manta 19,1. Telefon štv. 25-67. Sprejemu navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vlog« na čekovni promet in jih obrestuje po 4% Večje ln stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun In jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. • Daje posojila na vknjižbe, menice, sastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (sale) Uradne ure za stranke od 8'30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. s IBSffAHNA "EDINOSTI mnmimm izvrsni« harskfl deta v na) m odem e-jem fttlu. Razpolaga z naj-modernejlml črkami tope, i------ pilo ter roladf shira strmem. NaroČila »e iz-rrinjejo točno m TRST, BUČA S. rDANCCKO DASSlSi Si. 21, PUKLtfJE. cm