Aktualno Hajdina • Ravnatelj: »Šolo vodim jaz in ne starši« O Stran 2 V Podravje Ptuj • Računali na 900 tisočakov, prodali niso nič O Stran 3 V s I ¡ Štajerski Ptuj, sreda, 26. junija 2024 Letnik LXXVII • št. 49 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Spodnje Podravje • Tudi v osnovnih šolah ponavljava, nekatere čakajo popravni izpiti VSI SKUPAJ SMO ZA p enakost-prijateptvo-šopomoč... Danes priloga Podravje Starše • Vrtec se je zavihtel med najdražje v Podravju O Stran 4 Politika Ptuj^ Županja: »Zamenjava Širca ni v načrtu!« O Stran 5 Zdravstvo Sp. Podravje • Ukvarjali se bodo z otroško debelostjo O Stran 9 Ljudje in dogodki Sp. Podravje • Za najdijake 300 evrov denarne nagrade O Stran 13 Kronika Majšperk • Namesto igre uničujejo igrala O Stran 32 Nočejo pisati, ne delajo nalog, a hočejo dvojko Na osnovnih šolah Spodnjega Podravja je kar nekaj učencev, ki jim ni uspelo doseči minimalnih standardov znanja, zato ne bodo mogli napredovati v naslednji razred. Več na straneh 8 in 9. Žetev ječmena • Črne napovedi se ni: uresničile, toda izgubar11^^^ pri kmetih bo velika: v*^,.^; r «Spm -' OStran % I ■ Aktualno • Z novim kavcijskim sistemom dražje plastenk^ Foto: CG 2 Štajerski Aktualno sreda • 26. junija 2024 Hajdina • Šolsko leto pri koncu, ozračje še vedno napeto y Ravnatelj: »Solo vodim jaz in ne starši« Na Hajdini se strasti zaradi ravnatelj evega osebnega pripetljaja še niso umirile. Javno mnenje je razdeljeno, nekateri pa mnenja, da bi se moral ravnatelj Mitja Vidovič s položaja posloviti. Nepravilnosti pri sestavi sveta zavoda Med inšpekcijskimi nadzori seje izkazalo, da sta bila dva člana v svet zavoda imenovana trikrat, kar je nepravilno. Mandati članov so se namreč do leta 2022 začenjali in iztekali različno. Pravilno je, da se celoten organ ustanovi (konstituira) na isti datum in tudi skupaj konča mandat. Po besedah Vidoviča je sedanji svet zavoda OŠ Hajdina pravilno konstituiran in legitimen. Zaradi odstopa predstavnice staršev bo svet staršev pozvan, da imenuje novega kandidata. Inšpektoratje k imenovanju predstavnika pozval tudi občino, saj je predsednik sveta zavoda, imenovan s strani občine, v organu že tretjič. Župan Stanislav Glažar je na seji občinskega sveta povedal, da bo občina svoj del naloge v zvezi z imenovanjem opravila. Ravnatelj OŠ Hajdina Mitja Vidovič je dejal, da bodo nadstandardne programe ohranili, če se bodo starši strinjali. »V okviru šole ne bomo več organizirali ekskurzij v tujino. Za druge dejavnosti bodo starši glasovali, ali jih želijo.« Foto: CG Sam tega ne namerava, ker je prepričan, da šolo vodi dobro. Zdaj so se začele počitnice in verjetno si bodo Hajdinčani od napetega leta poleti nekoliko oddahnili. V začetku marca so se na spletu kot požar širile ravnateljeve zasebne fotografije. Nato se je usul plaz govoric, ki so vključevale ogromno imen, predvsem iz javnega življenja. Napeta situacija se je stopnjevala, saj so na različne naslove romale anonimke. Ravnatelj Vidovič je pojasnil, da naj bi delo na šoli ves ta čas teklo nemoteno in strokovno, zastavljeni letni delovni načrt so v glavnini izpeljali. »So pa bili na podlagi anonimk in medijskih objav veliki pritiski, ki so tudi vplivali na vzdušje. Slabo voljo pri zaposlenih so povzročile krivične diskredi-tacije in laži. To ni bilo prijetno ne za sodelavce ne za otroke v šoli. Rezultati ob koncu leta kažejo na uspešno delo, od udeležbe na tekmovanjih, raziskovalnih nalog in drugega. Šolsko leto uspešno zaključujemo, izvedli smo vse, kar smo načrtovali, razen dvodnevnega izleta devetošolcev in tržnice,« je navedel Vidovič ter dodal, da se je v letošnjem šolskem letu, še posebej v zadnjih treh mesecih, veliko naučil. Starši presegli meje svojih pristojnosti »Predvsem sem se naučil, da ni vse zlato, kar se sveti, in da ni vsak, ki se ti nasmiha, nekdo, ki ti želi dobro. Še najbolj pa sem se naučil postaviti meje. Vsem. Nekateri starši so si dovolili to mejo samo- voljno prestopati in jemati pravico v svoje roke, brez konsenza ostalih staršev in brez konsenza s svojimi otroki. Meje pristojnosti so bistveno presegli. Med drugim so sprejemali sklepe o organizaciji dela v šoli, posegali v strokovni del naše- ga dela, kar ni njihova pravica in si je tudi ne morejo vzeti. Vsi do zdaj zaključeni nadzori so pokazali, da smo delali dobro. Tudi spremembo zaključne ekskurzije devetošolcev, ki je bila enodnevna in ne dvodnevna, nam je svet zavoda potrdil.« Zakaj zapisnika sveta staršev ni na spletni strani šole Svet staršev OŠ Hajdina, ki ga vodi Katjuša Lebar Žalar, se je maja sestal na četrti redni seji, ki je trajala dobre štiri ure. Zapisnik seje je dolg 14 strani, v njem je navedenih nekaj hudih očitkov na račun ravnatelja. Debata o njegovem ravnanju je bila pri zadnjih dveh točkah dnevnega reda, ko na seji ni bil več prisoten in mu tudi ni bila dana možnost zagovora. Ravnatelj pravi, da je v zapisniku od točke 8 naprej navedenih veliko neresnic. »K točki Poročilo predsednice sveta staršev nisem bil povabljen in v tem delu so bile podane neosnovane hude obtožbe in laži, ne da bi lahko neposredno na seji odgovarjal. Zapisnika na spletni strani šole nismo objavili, ker preverjamo legitimnost vsebine, v katero je predsednica samovoljno posegala. Zapisnik bom predal organom pregona, saj obstaja sum storitve kaznivega dejanja obrekovanja.« Fit pedagogiko bo financirala občina Ena od spornih zadev v vrtcu Hajdina je bila organizacija plačljive dejavnosti Fit pedagogika. Ravnatelj Vidovič je povedal, da bodo program ohranili, namesto staršev pa bo stroške pokrivala občina. Hudi očitki zoper ravnatelja so bili izrečeni na račun organizacije ekskurzij, ki so se jih udeleževali tudi partnerji in otroci zaposlenih. Vidovič je dejal, da organizacija ekskurzij ostaja v rokah vodstva šole. Povedal je, da se je sam zimske šole v naravi udeleževal kot strokovni spremljevalec, športni pedagog in za to ni dobil dodatnega plačila. Z ženo, ki je učiteljica, sta se eno leto oba udeležila šole v naravi, ker je bila žena razredničarka učencem, ki so šli v šolo v naravi. Zraven so bili otroci, za katere sta stroške plačala. »Ne dovolim, da bodo starši odločali, kdo bo učil kateri predmet, kdo kateri razred. Delo opravljajo strokovno usposobljeni sodelavci. Šolo vodi ravnatelj in odgovarja za njeno delo. Če bi res bilo karkoli hudo narobe, bi se ljudje lahko javno izpostavili in podali svetu zavoda gradivo za obravnavo. Za anonimke pa verjamem, da se nanje ne bodo odzivali.« Mojca Zemljarič OŠ Hajdina je bila v tem šolskem letu večkrat pod lupo inšpektorjev, saj je prvič zavrelo že lani jeseni, ko so bili devetošolci na jezikovni ekskurziji v Berlinu. Podravje • Žetev ječmena že v polnem razmahu Črne napovedi se niso uresničile, a izguba pri kmetih bo velika Skoraj teden hitreje kot lani so se kombajni že podali na žitna polja zaradi spravila ječmena. To krmno žito tradicionalno začenja sezono odkupov, ponavadi je tudi pokazatelj odkupne cene krmne pšenice. Letos se odkupna cena za tono ječmena giblje okrog 150 evrov. Tako je bilo vsajv petek na odkupnih mestih PP Ptuj, KZ Ptuj pa je začetno letvico postavila pet evrov nižje. Ob dnevu žit v začetku meseca so mnogi obnemeli ob napovedani ceni okrog 100 evrov za tono ječmena. »Cena na borzi se je od takrat popravila, o razlogih težko ugibam. Razveseljivo je, da se je cena dvignila, kljub temu pa je ob tej odkupni ceni prag pokritosti stroškov dosežen le ob osmih tonah pridelka,« je ocenil Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo na mariborskem kmetijskem zavodu. Osem ton pridelka na hektar dosežejo le resnično redki kmetje. Povprečen pridelek je približno pet ton, letos pa bo še skromnejši zaradi moče in pozebe, je opozoril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved in dodal, da si kmetje posledično ne bodo pokrili stroškov pridelave. Na Kmetijskem inštitutu Slo- Dnevne spremembe odkupnih cen Perutnina Ptuj je 21. junija začela z odkupom ječmena. Odkupni mesti sta na Ptuju - PC Krmila, vsak delovni dan od 6. do 20. ure, ter v Tovarni krmil PP Agro v Mariboru, vsak delovni dan od 7. do 19. ure. Ob koncih tedna odkup izvajajo po dogovoru. Na prvi dan odkupa je bila cena 150 evrov na tono, ker pa lahko pride do sprememb, kmetom svetujejo, da informacije o ceni preverijo neposredno na odkupnih mestih. Da se lahko cena dnevno spreminja, opozarjajo tudi v KZ Ptuj, kjer so določili odkupno ceno 145 evrov na tono. Njihova odkupna mesta so v Gorišnici, Lancovi vasi, Trnovski vasi, v Črenšovcih in v Cankovi. venije so izračunali, da so stroški pridelave ob 5,5 tone pridelka na hektar, zmanjšani za pridobljeno subvencijo, še vedno 253 evrov, kar je 100 evrov več, kot je odkupna cena. »In ravno to razliko med stroški pridelave, ki jo izračuna *. < .-v' C .......r lf'"" 1 ■ ' Kmetijski inštitut, ter odkupno ceno bi morali uskladiti v verigi, tudi s finančno pomočjo države. Zdaj pa je vedno kmet tisti, ki potegne kratko. Tako kot velja pri minimalni plači, da mora biti izplačana v predpisanem znesku, naj bo v kmetijstvu, kajti kmet mora pridelovati v dobrem in slabem,« je dejal Medved. Pri pšenici velikanske razlike Po žetvi ječmena se bo začela žetev zlatega zrnja pšenice. »Med zrelostjo so zaradi sort izjemne razlike, je pa letos celotna letina zgodnejša, kar pomeni, da bo konec meseca žetev že v polnem razmahu,« pravi ptujski specialist za poljedelstvo Ivan Brodnjak, ki opaža, da so med kmeti velika nihanja v količini pridelka. »Tisti, ki so varčevali z zaščito in gnojili, imajo katastrofo. Varčevali pa so, ker so bile subvencije izplačane kasneje kot v preteklih letih. Spet drugi, ki so opravili vse tehnolo- ške ukrepe, za prve požete snope pravijo, da so solidni.« Odkupne cene za pšenico še niso znane, saj se načeloma oblikujejo, ko so kombajni že na njivah. Govori pa se, da naj bi bila odkupna cena krmne pšenice med 160 in 170 evri, medtem ko naj bi bila cena pšenice A-razreda okrog 200 evrov, kar je na ravni lanskih cen. Mojca Vtič Foto: CG Foto: MV sreda • 26. junija 2024 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Bojno polje med smetarji in proizvajalci pijač: uvedba kavcijskega sistema Z novim kavcijskim sistemom dražje plastenke Aktualna vlada ima v koalicijski pogodbi zapisan tudi cilj, da se v naši državi za embalažo, v kateri se prodajajo pijače, torej plastenke in pločevinke, uvede kavcijski sistem. Če bodo sistem uvedli, bomo ob nakupu pijače po trenutnih ocenah plačali od 10 do 20 centov kavcije, kijih bomo dobili povrnjene, če bomo pravilno ohranjeno embalažo vrnili na prodajno mesto. Kljub temu, da embalažo skupaj s pijačo kupujemo že zdaj, bomo po novem plačali še kavcijo, ki nas bo spodbudila, da nekaj, kar smo plačali in kupili, vrnemo tistemu, ki nam je to prodal. V številnih evropskih državah tak sistem že velja in ga uporabljajo za dosego okoljskih ciljev, ki jih je Evropska komisija naložila državam članicam EU. V skladu z novimi pravili morajo države članice do leta 2029 zagotoviti ločeno zbiranje vsaj 90 % plastenk za enkratno uporabo in kovinskih vsebnikov za pijačo na letni ravni. Ob tem naj bi zagotovili tudi 50-odstotno recikliranje vse odpadne embalaže do leta 2025 in 55-odstotno do leta 2030. Uspeh kavcijskega sistema po državah različen A podroben pregled držav, kjer sistem uporabljajo, pokaže, da gre za države, kjer je ločevanje odpadkov in recikliranje na krepko nižji ravni kot pri nas. Trenutno ga uporablja 13 evropskih držav: Norveška, Islandija, Danska, Švedska, Finska, Estonija, Litva, Slovaška, Madžarska, Nizozemska, Nemčija, Romunija in Hrvaška. Zanimivo je, da so te države, kljub uvedbi kavcijskega sistema pri zbiranju in recikliranju embalaže pijač, različno uspešne. Medtem ko so na primer na Finskem, Danskem in Norveškem uspešni in že več let presegajo cilj 90 odstotkov zbranih plastenk in pločevink, je zgodba drugačna pri sosedi Hrvaški, kjer kljub dolgoletni uporabi kavcijskega sistema dosegajo le 83 odstotkov pobrane plastične embalaže pijač in 81 odstotkov pri pločevinkah (podatki za leto 2021). Ob tem Rumeni zabojniki bodo tudi po uvedbi kavcijskega sistema ostali. Višina kavcije od 10 centov navzgor Koliko bomo morali potrošniki dodatno plačati za kavcijo, ni znano. Prazne plastenke lahko proizvajalci na trgu v večjih količinah kupijo za okoli pet centov. Strokovnjaki ocenjujejo vrednost zavržene plastenke (odpadek) na 1,2 centa, kavcija pa naj bi po predlogu Združenja industrije pijač znašala od 10 do 15 centov. V Zbornici komunalnega gospodarstva ocenjujejo, da bi lahko dosegla celo 25 centov. Če bi držalo slednje, bi ob nakupu pollitrske plastenke vode za 60 centov plačali še kavcijo v višini 25 centov, kar je več kot 40 % cene. Ob tem strokovnjaki za ravnanje z odpadno embalažo poudarjajo, da stroški zbiranja plastenk do faze baliranja in nalaganja na tovornjak znašajo več kot 2,4 centa, torej še enkrat več, kot je vrednost prazne plastenke. Videti je, da bodo tako celoten sistem financirali potrošniki - s kavcijami za nevrnjeno embalažo. Foto: Zdravko Primožič Z uvedbo kavcijskega sistema se bodo plastenke in pločevinke pijač podražile, občani pa bodo lahko z vračilom prazne embalaže plačano kavcijo (po predvidevanjih od 10 do 20 centov) dobili nazaj. vzbuja skrb podatek, da se ti deleži že vse od leta 2016 zmanjšujejo. Še bolj pa dejstvo, da so številne države, ki so pri zbiranju embalaže pijač uspešne, veliko slabše pri zbiranju in recikliranju preostalega dela odpadne embalaže. Slovenija pa je že danes, tudi brez kavcijskega sistema na področju ločenega zbiranja odpadkov in recikliranja, zgodba o uspehu. Recikliramo namreč že 70 odstotkov vse odpadne embalaže, ki je dana na trg. Pri recikliranju plastične embalaže smo po podatkih Eurostata za leto 2021 celo na prvem mestu, za dosego zastavljenih ciljev glede recikliranje embalaže, v kateri se prodajajo pijače, nam manjkajo le še štirje odstotki. Te odlične rezultate dosegamo z dobro vzpostavljenim sistemom, katerega osnova je ločevanje odpadkov v gospodinjstvih in pobiranje odpadkov od vrat do vrat. V Sloveniji ločeno zberemo od dva-do trikrat več komunalne plastične in kovinske embalaže na prebivalca kot sosednji Hrvaška in Avstrija. Komu gre »na roke« kavcijski sistem Tako se poraja vprašanje, zakaj v Sloveniji uvajati nov, vzporedni sistem ravnanja z odpadki, če lahko po zagotovilu Zbornice komunalnega gospodarstva cilje, ki jih je predpisala EU, dosežemo že z optimizacijo sedanjega sistema. Stališče ministrstva za okolje, podnebje in energijo je dokaj zadržano. Kot pravijo, so sistemu naklonjeni z vidika stabilnega doseganja okoljskih ciljev. Bolj odločni in goreči zagovorniki kavcijskega sistema so v Združenju industrije pijač, kjer menijo, da bomo s sistemom »dosegli večjo stopnjo vračanja in razpoložljivost recikliranega PET in aluminija visoke kakovosti«. A ob altruistični podpori okolju imajo še bolj praktičen in otipljiv razlog. Kavcijski sistem bi namreč »proizvajalcem pijač kot osrednjemu sektorju omogočil zakonit dostop do recikliranih materialov, ki jih zajema kavcijski sistem, vključno s prednostnim dostopom za reciklirani material«. Proizvajalci pijač imajo trenutno ob ravnanju z embalažo tudi razmeroma visoke stroške. Kolikšne, nam niso odgovorili, dejstvo pa je, da bi se z uvedbo kavcijskega sistema del teh stroškov prevalil na potrošnike. Združenje proizvajalcev pijač je naročilo tudi neodvisno študijo, ki naj bi dokazovala, da Slovenija nujno potrebuje kavcijski sistem. Da bo tudi omenjena študija podlaga za pripravo predpisov ob uvedbi kavcijskega sistema, so potrdili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. In komu ne? V Zbornici komunalnega gospodarstva to študijo poznajo. Seba-stijan Zupanc, direktor zbornice, nam je povedal: »Zdi se, da so v študiji namenoma spregledali nekatera dejstva, na katera Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije opozarja že več kot leto dni. Namreč, v Sloveniji že imamo kakovosten in odlično delujoč sistem zbiranja odpadkov, vključno z embalažo, po sistemu od vrat do vrat. Rezultati kažejo, da trenutni sistemi ločenega zbiranja odpadkov že dosegajo visoko stopnjo recikliranja in da bi kavcijski sistem lahko imel omejen oziroma zanemarljiv dodaten vpliv na povečanje recikliranja plastenk in pločevink. Še več, morebitna uvedba kavcijskega sistema bi imela tako okoljske kot ekonomske negativne učinke za Slovenijo.« Andraž Zupančič Foto: CG Ptuj • Občina s prodajo nepremičnin spet ni imela sreče Računali na 900 tisočakov, prodali niso nič Ta mesec je vodstvo ptujske občine nameravalo prodati dve nepremičnini večje vrednosti, parcele Ob Dravi in prostore nekdanjega Centra interesnih dejavnosti na Osojnikovi cesti. Za nobeno razpisano dražbo ni bila pravočasno vplačana nobena varščina, zato jih sploh niso izvedli. Parcele v lasti ptujske občine, ki merijo 15.000 m2 in se raztezajo med cestnim mostom in železniško progo, je Mestna občina Ptuj tokrat ponujala po izhodiščni ceni 801.460 evrov (brez 22-odstotnega davka), kar pomeni približno 90 tisočakov manj od prvotnega zneska. Dražba je bila predvidena 20. junija, pod pogojem, da bi bila najmanj tri dni pred navedenim datumom vplačana vsaj ena varščina (10 odstotkov zneska). A čeprav so se v javnosti pojavljali ne- kateri indici, da interes med potencialnimi kupci obstaja, ni bilo vplačane varščine in posledično ne dražbe. Sočasno se je iztekel tudi rok za vplačilo varščine za poslovne prostore na Osojnikovi cesti, ki merijo 320 m2. Te občina prodaja skupaj z državo. Tudi v tem primeru so računali na potencialne kupce, a očitno je bila postavljena cena previsoka. Občina in država imata vsaka polovični lastniški delež, kar bi v primeru prodaje po izhodiščni ceni, ki je znašala 199.000 evrov, pomenilo, da bi se v občinski proračun steklo sto tisočakov. Če bi MO Ptuj tokrat načrtovana prodaja vseh naštetih nepremičnin uspela, bi zaslužili okrog 900.000 evrov, kar bi predstavljalo lep kupček denarja v občinski blagajni. Zelo verjetno je, da bodo v kratkem ponovno razpisali obe dražbi in po še nižjih cenah skušali prodati omenjene nepremičnine. Dženana Kmetec Ne za zemljišče Ob Dravi ne za poslovne prostore na Osojnikovi cesti nobene varščine. LlfcUit 1 Foto: CG (nekdanji C1U) ni bilo vplačane 4 Štajerski Podravje sreda • 26. junija 2024 Ptuj • Ljudska univerza z največ poudarka neformalnim znanjem V pričakovanju novih dodiplomskih programov Usmeritve Ljudske univerze Ptuj so se v zadnjih letih precej spremenile. Njihova dejavnost ostaja namenjena izobraževanju odraslih, a so se bolj osredotočili na programe s področja pridobivanja neformalnih znanj. Za to obliko naj bi bilo med udeleženci več interesa. Na žalost pa se je zmanjšala ponudba dodiplomskih in podiplomskih programov, kar naj bi se izboljšalo že naslednje leto. Še pred 15 leti so v sodelovanju s fakulteto Gea college na Ptuju izvajali dodiplomski ter celo magistrski program računovodstvo in revizija. Vpisovali so tudi višješolski in visokošolski program komercialist. Danes sodelujejo le še s Pedagoško fakulteto Koper v programu predšolske vzgoje. Na vprašanja o razlogih za zmanjševanje ponudbe visokošolskih in višješolskih programov v zadnjih letih Volkova odgovarja: „Višješolski programi so usahnili, ker ni bilo interesa. Koprska univerza izvaja dva dodiplomska in en podiplomski program." Izvajati bodo začeli nekatere zdravstvene programe V naslednjem študijskem letu (2025/2026) naj bi v sodelovanju s Fakulteto za zdravstvene vede Slovenj Gradec začeli še s programi fizioterapije, zdravstvenih ved in magistrskim študijem zdravstvenih Večina denarja za plače Na Ljudski univerzi Ptuj je 16 zaposlenih (13 za nedoločen čas in trije projektno). V lanskem letu so bruto stroški njihovih plač (z regresom, izplačilom delovne uspešnosti ipd.) znašali 515.000 evrov, drugi materialni stroški slabih 185.000 evrov, prihodki od poslovanja pa 707.000 evrov. Statistično povprečje tako kaže, da znaša povprečna bruto plača zaposlenega na LU 3.200 evrov. in socialnih ved: "Upamo, da nam bo uspelo. Zagotovila imamo, nimamo pa še odločbe. Narava dela ljudskih univerz se je v zadnjih letih spremenila. Več je interesa za programe, v katerih dobijo udeleženci neformalna, praktična znanja. Pred Učenje slovenskega jezika v porastu Ljudska univerza Ptuj je v osnovi namenjena izobraževanju odraslih, njihovi programi so strukturirani glede na različne ciljne skupine, kot so odrasli vseh starosti, brezposelni, otroci in njihovi starši, pa tudi priseljenci. Učenje slovenskega jezika za tujce je v porastu, letno izvedejo približno osem do deset skupin daljšega usposabljanja (Začetna integracija priseljencev). Skupno to pomeni okrog 150 udeležencev. 15 leti je bilo dejansko več javnove-ljavnih programov, zdaj je to drugače. Večina opravi redni študij, pri nas pa dobijo druge kompetence." Kar se tiče srednješolskih programov, imajo vsako leto od 60 do 80 udeležencev, študentov naj bi bilo okrog 100. Čeprav v osnovi skrbijo za izobraževanje odraslih, izvajajo tudi digitalne delavnice za otroke. Mlajši populaciji je namenjen tudi Center za družine, v katerem so lani zabeležili 4.800 obiskov. Več kot 300 udeležencev v tekočem letu pričakujejo v projektu temeljne kompetence, ki je vreden kar 1,7 milijona evrov. Sodelujejo z Ljudsko univerzo Or- mož, TŠC Maribor ter zavodom Nazaj na konja. Projekt omogoča vključitev v brezplačne programe, kot so računalniška pismenost za odrasle, tuji jeziki ... Mednarodni projekti, namenjeni pretežno zaposlenim LU Ptuj izvaja tudi več mednarodnih projektov, o katerih Volkova pravi, da so namenjeni predvsem njihovim zaposlenim: „Tukaj ne moremo toliko govoriti o neposrednih udeležencih, saj gre v večini naših projektov predvsem za to, da se zaposleni usposablja- mo in izmenjujemo izkušnje z mednarodnimi partnerji." Eden izmed teh je dveletni projekt SAFE2024, ki se zaključi junija letos. Glavni cilj je prepoznati lažne novice in naučiti izobraževalce odraslih poučevati starejše od 65 let, kako prepoznati lažne spletne novice. Vrednost projekta je skoraj 50.000 evrov. Skorajda enak znesek so dobili za projekt FOCUS, ki je namenjen učiteljem tujih jezikov v osnovnih šolah. Dobrih 22 tisočakov je vreden projekt Digitalna preobrazba v poklicnem izobraževanju. Namenjen je dodatnemu izpopolnjevanju in usposabljanju strokovnih del av- cev, zaposlenih na sodiščih in drugih pravnih službah. Do oktobra naslednje leto izvajajo še en mednarodni projekt, vreden 14.000 evrov, ki pa je namenjen opolno-močenju starejših za kakovostno, zdravo in aktivno starost. Najtežji projekt v teku, vreden 220.000 evrov, izvajajo skupaj z Avstrijci, primarni cilj pa je prebuditi interes za deficitarne poklice. 13.000 evrov so si zagotovili še na račun participativnega (ptujskega) proračuna. Za delovanje centra Špajza jim država zagotavlja 72.000 evrov letno, MO Ptuj pa 12.0000 evrov. Dženana Kmetec Foto: CG Spodnje Podravje • Podražitvam vrtcev očitno še ni videti konca Vrtec v Staršah se je zavihtel med najdražje v Podravju Starši lahko ponovno pričakujejo podražitve vrtcev. V večini občin Spodnjega Podravja zaenkrat še veljajo trenutne ekonomske cene, vendar marsikje že pripravljajo nove izračune. V Staršah so nedavno vrtec podražili za približno šest odstotkov, ekonomska cena pa presega 700 evrov, kar ga uvršča med najdražje vrtce v Podravju. Nenehno višanje cen postaja vedno bolj pereč problem tako za starše kot občine. Glede na razpoložljive podatke ekonomske cene vrtcev v Spodnjem Podravju za prvo starostno obdobje znašajo od 550 do 670 evrov, za drugo starostno obdobje pa od 380 do 500 evrov. Razlike med cenami vrtcev so torej kar precejšnje. Nekateri sicer menijo, da ekonomskih cen med seboj ne bi smeli primerjati, saj se vrtci med seboj razlikujejo tako glede prostorskih kot kadrovskih zmožnosti. Po drugi strani pa ni pravično, da starši ene občine plačujejo za vrtec tudi sto evrov mesečno več kot drugi, čeprav večina vrtcev otrokom nudi enako kakovostno varstvo. Večji del ekonomske cene vrtca sicer predstavljajo stro- Veljavne cene vrtcev na dan 1. 4. 2024 (v evrih) Vrtec 1. starostno obdobje 2. starostno obdobje Starše (po podražitvi) 714 505 Rače 602 455 Kidričevo 595 463 Hajdina 573 447 Duplek 611 466 Ptuj 653 487 Markovci 598 457 Vir: OS Cirkulane - Zavrč ški plač zaposlenih, ki se iz leta v leto povečujejo. Država bi lahko ta strošek prevzela nase in razbremenila tako starše kot lokalne skupnosti, vendar se te rešitve otepa. Vrtci so tako za družine vedno večje finančno breme, ki ga s takšnimi dvigi cen ne bodo več zmogle. Občine sicer krijejo del ekonomske cene programa, zato se tudi zanje ti stroški iz leta v leto povečujejo. V vrtcu ne perejo posteljnine Na nedavni seji v Staršah so svetniki soglasno potrdili podražitev vrtca za približno šest odstotkov. Starški vrtec je trenutno med najdražjimi v Spodnjem Podravju, saj je ekonomska cena za prvo starostno obdobje presegla 700 evrov. Je pa res, da drugi vrtci cen za novo šolsko leto še niso spreminjali. Kljub najvišji ekonomski ceni pa v starškem vrtcu ne perejo posteljnine, kar je v večini vrtcev stalna praksa. Na predlog župana in nekaterih prisotnih bo šola pripravila finančno konstrukcijo pranja posteljnine in kakšen vpliv bi to imelo na ekonomsko ceno. V ta namen bi sicer morali kupiti tako večji pralni kot sušilni stroj ter zagotoviti potrebne prostore. Ena izmed svetnic je predlagala, da bi morebiti razmislili še o nabavi plenic in robčkov. »Vse dodatne storitve lahko vplivajo na dvig ekonomske cene, mi pa moramo vsekakor paziti, da ne bo naš vrtec še dražji,« je zaključil Greifoner. Razmišljajo, da bi ukinili rezervacije vrtca V občini Starše stroškov vrtca in šole iz naslova dohodnine, ki jo prejemajo, ne pokrivajo več, zato so primorani porabljati del proračuna, ki bi ga sicer lahko namenili naložbam. Župan Stanislav Greifoner je na nedavni seji občinskega sveta napovedal, da bodo jeseni razmislili, ali bo občina v prihodnje še lahko plačevala rezervacije za otroke, ki se v vrtec vpišejo med letom. »Rezervacije nas veliko stanejo in jih za otroke, ki septembra še ne izpolnjujejo pogojev za vpis, plačujemo v polnem obsegu. Po drugi strani pa plačujemo tudi zaposlene, ki so v tem času manj obremenjeni, saj teh otrok v vrtcu ni. Za novo šolsko leto ne bomo ničesar spreminjali, v prihodnje pa bomo zadeve preučili,« je pojasnil Greifoner. Na nedavni seji občinskega sveta so svetniki ponovno obravnavali zvišanje cen, in sicer za prvo starostno obdobje s 672 na 712 evrov, za drugo starostno obdobje pa s 476 na 505 evrov, torej za približno šest odstotkov oz. od 30 do 42 evrov več. »Zopet imamo na mizi podražitev, kar je zelo nepopularno. Je pa res, da bodo starši verjetno vse težje plačevali te zneske. Na odborih smo o cenah razpravljali in ugotovili, da novi zneski izkazujejo realno stanje ekonomske cene. Ta povišica pa ne gre samo na račun staršev, ampak tudi občine. Veliko družin je namreč v najnižjem dohodninskem razredu, kar pomeni, da bo naš strošek še toliko večji,« je povedal župan. Estera Korošec Foto: EK sreda • 26. junija 2024 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Burna debata o zamenjavi nadzornikov v Komunalnem podjetju Ptuj v V V I Županja: »Zamenjava Sirca ni v načrtu!« Zamenjava dveh nadzornikov Komunalnega podjetja Ptuj je dvignila veliko prahu. Glasna so bila ugibanja, daje to tudi pot do zamenjave direktorja Janka Širca, kar pa je ptujska županja Nuška Gajšek kategorično zanikala: »Z zamenjavo želimo večji in boljši pretok informacij. Naš namen je vzpostaviti ponovno zaupanje, ker se že več let pojavljajo dvomi, posebej ob vsakokratnem dvigu cen. Ljudem moramo dati signal, da so stvari transparentne in jasne.« Na dnevnem redu tokratne seje mestnega sveta je bil predlog za podelitev razrešnice dvema članoma nadzornega sveta Komunalnega podjetja Ptuj, Marije Magdalenc in Rajka Fajta, ki sta doslej zastopala ptujsko občino kot večinsko lastnico družbe. Nadomestila ju bosta dva zaposlena na občinski upravi, Andrej Trunk in Benjamin Panikvar. Prav dejstvo, da sta uslužbenca MO Ptuj, je po mnenju svetnika Alena Hliša izjemno sporno. Na ta račun je izrazil veliko pomislekov, češ da bosta postavljena v izredno zahteven položaj: »Po eni strani so člani nadzornega sveta odgovorni za pravilnost poslovanja tudi s svojim premoženjem, po drugi strani pa gre za osebe, ki vsak dan opravljajo svoje delo v občinski upravi in nad katerimi se potencialno verjetno z lahkoto izvaja tudi dodaten pritisk. Gre morda za zamenjavo neposlušnih članov nadzornega sveta s poslušnimi in kakšna je sploh strategija upravljanja in kakšni so argumenti?« Hliša je zmotilo tudi, da Širec ni bil povabljen na seje določenih odborov mestnega sveta, kar je bila praksa v preteklosti. Želi si, da bi imel mestni svet pri tem večji pomen in bil bolje informiran o dogajanju. Skupščini je bil predlog za razrešnico posredovan 6. junija, amandma za sejo mestnega sveta pa je županja vložila štiri dni kasneje. To so razlogi, da je svetniška skupina Gibanja Svoboda glasova- la proti predlogu za razrešitev navedenih nadzornikov. Bo županja pritiskala na svoje zaposlene? Županja Nuška Gajšek se je na Hliševe navedbe odzvala precej burno. Pojasnila je, da so imeli teden dni pred sklicem skupščine čas za podajo predlogov za dopolnitev dnevnega reda. Zato so pohiteli, kar je razlog takšne časovnice. Posebej pa jo je - glede na reakcijo -zmotilo namigovanje o možnosti, da bo izvajala pritisk na zaposlene v občinski upravi: »Absolutno zavračam to možnost. Nobeden od njiju se ni odločal pod prisilo. Takih natolcevanj si ne dovolim. Oba predlagana kandidata sta zrela in po-dučena. Oba sta prostovoljno dala soglasje za imenovanje v nadzorni svet. Če bi imenovala 'svoje ljudi1, bi bila deležna očitka, da politično kadrujem, da želim vplivati na nadzorni svet.« Po besedah županje je edini razlog, da so se odločili za zamenjavo dveh nadzornikov, dejstvo, da želijo ponovno vzpostaviti zaupanje in izboljšati komunikacijo. To se ji zdi toliko pomembneje, ker se obeta začetek izvedbe največjega projekta v zgodovini Spodnjega Podravja, prenova vodovodnega sistema: »Oba zaposlena spremljata projekt, ga poznata in sodelujeta z vsemi župani Spodnjega Podravja. Vsi ti bodo zdaj imeli možnost pridobiti informacije.« Županja je prepričana, da bo pre- Svetniki so z večino glasov podprli zamenjavo dveh nadzornikov. tok informacij bistveno boljši med Komunalnim podjetjem Ptuj, nadzorniki, občinami, pa tudi občani. Dobra nadzornika, a sta svoje oddelala Magdalenčevo in Fajta je ptujska županja ocenila kot izjemno dobra nadzornika, a je dodala, da ker nobeden od njiju nima več tesnega stika z občino, se je komunikacija poslabšala. Priznala je tudi, da je čas za zamenjavo generacij. Z delovanjem podjetja so predstavniki ptujske občine večinoma zadovoljni, tudi poročilo o poslovanju so ocenili kot dobro. Da bi bila zamenjava nadzornikov prvi korak do zamenjave direktorja, pa je Gajšek kategorično zavrnila: »Direktor s tako dobrim poslovnim poročilom, kaj mu sploh lahko očitamo? Direktorja ne moremo razrešiti drugače kot iz krivdnih razlogov, za kar pa bi potrebovali večino. V nadzornem svetu sedi šest članov, mi zamenjujemo dva. Takšna natolcevanja so iz trte zvita.« Opomnila je, da so tudi župani drugih občin večkrat izrazili kritike na račun komunikacije z vodstvom Komunalnega podjetja Ptuj: »Zato smo celo pošiljali revizorje, ki so pregledovali poslovanje. Na neki točki se je vzpostavilo nezaupanje. Moja želja je, da se nazaj vzpostavi boljši odnos.« Puppis Freebairn: »Širec vse vleče za nos!« Tudi svetnik Uroš Vek je poudaril, da zaupanja med Komunalo in občinami že nekaj časa ni, zato je razrešitev nadzornikov podprl. Milan Klemenc, ki je v zadnjem »Smiselna« zamenjava Gajšek: »Ne gre za nezaupnico obstoječim članom ali direktorju, smo pa prišli do točke, ko je zamenjava smiselna. Če bi želeli politično kadrovati, bi delali drugače. Tudi v preteklosti so bili nekateri nadzorniki zaposleni na občinah, zato ta očitek odpade.« obdobju veliko pozornosti namenil prav poslovanju Komunalnega podjetja Ptuj, je prav tako podprl zamenjavo in ponovno odprl nekatere dvome, denimo o nakupu opreme v gotovini za 450.000 evrov: »Nekako imam grenak priokus, ne vidim razloga, da sredstva, ki bi jih lahko vlagali drugam, preusmerijo v to.« Za razliko od nekaterih drugih pa je odkrito priznal, da je Komunalno podjetje Ptuj »stvar politike«, ki mora odločati o sklepih preko nadzornikov. Tudi Serge-ja Puppis Freebairn je spomnila, da so nekatere prakse omenjenega podjetja vendarle nevsakdanje. Poudarila je, da je Širec pred mediji dejal, da na segmentu odvoza smeti ponekod ustvarjajo izgube: »V letnem poročilu pa se to ne vidi. Očitala sem mu, da dela prerazporeditve, kreativno računovodstvo. Če mi kdo očita, da se kot politik mešam v to, pa naj. Samo ploskam lahko gospodu Šircu, ker je odličen direktor, tako vozi vse za nos, da je to kar groza.« Dženana Kmetec Foto: DK Juršinci • V pripravah na razpis za izbor koncesionarja V novo leto z novim smetarskim podjetjem Tudi v občini Juršinci, tako kot v Markovcih, Gorišnici in na Hajdini, Komunali Ptuj ne bodo podaljšali koncesije za zbiranje, obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov. Vse štiri občine so se namreč odločile, da prekinejo sodelovanje s trenutnim koncesionarjem in tako predčasno odstopijo od koncesijske pogodbe ter pripravijo nov razpis za izbor koncesionarja za izvajanje javne službe ravnanja z odpadki. Pred tem morajo občinski sveti sprejeti ustrezne nove odloke, kar so pretekli četrtek storili tudi juršinski svetniki. Direktor občinske uprave Viljem Mar je pojasnil, da je sprejetje odloka podlaga za pripravo javnega razpisa. »Upam, da bomo pravočasno zbrali vso potrebno dokumentacijo, da izpeljemo cel postopek in izberemo novega koncesionarja. Do takrat pa bo za odpadke še naprej skrbela Komunala Ptuj.« V igri Javne službe Ptuj in Cisto mesto Štiri občine že dlje časa niso bile zadovoljne z delom dosedanjega koncesionarja za področje komunalnih odpadkov. Ker mu je smetarska dejavnost povzročala izgube, so jo z višjimi položnicami pokrili uporabniki, kar je negodovanje samo še stopnjevalo. Kot kaže, se zdaj Komunala Ptuj umika iz tega posla, med najverjetnejšimi novimi koncesionarji pa so največkrat omenjene Javne službe Ptuj in Saubermacher oziroma njegovo ptujsko hčerinsko podjetje Čisto mesto. Dlje časa nezadovoljni Spomnimo, daje bilo o možnosti iskanja novega koncesionarja vJuršincih govora že leta 2021, ko seje iztekala dotedanja petletna pogodba s Komunalo. Pred podaljšanjem pogodbe seje namreč med partnerji zaiskrilo zaradi predlagane podražitve komunalnih storitev. Jabolko spora takrat ni tičalo v sami podražitvi, pač pa v krčenju programa ravnanja z odpadki. Juršinčane je najprej razburil spremenjen delovni čas zbirnih centrov, piko na i pa je dodalo sporočilo smetarskega koncesionarja, da v zbirnem centru CERO Gajke Ptuj ne bo več mogoče brezplačno oddajati odpadkov. Ker v Juršincih nimajo svojega zbirnega centra, Gajke pa naj bi bile po novem zanje plačljive, so svetniki podražitev zavrnili. Sledila so večkratna pogajanja, ki so potekala za zaprtimi vrati in ki so slednjič obrodila sadove v obliki boljših pogojev, kot so bili občini sprva ponujeni. Juršinčani so lahko odpadke še naprej brezplačno vozili v Gajke, s katerimi sicer upravljajo Javne službe Ptuj. Kljub temu pa koncesionarju pogodbe niso podaljšali za pet let, kot je to običaj, pač pa za tri leta, torej do konca letošnjega leta. Juršinski svetniki so s sprejetjem novega odloka dali zeleno luč za nadaljevanje aktivnosti v zvezi z izborom novega smetarskega koncesionarja. Desetina manj odpadkov v Gajke Poleg sprejetja novega odloka o koncesiji za ravnanje s komunalnimi odpadki so juršinski svetniki še zadnjič prisluhnili poročilu Komunale Ptuj o opravljenem delu v preteklem letu. »V odvoz odpadkov je bilo vključenih 745 gospodinjstev, kar predstavlja 99,2 % vseh. Skupaj smo zbrali slabih 569 ton komunalnih odpadkov, od tega največ mešanih, in sicer skoraj 249 ton,« je naštel Damijan Majcen iz Komunale Ptuj ter dodal, da so Juršinča-ni v ZC Gajke pripeljali skoraj 36 ton ločenih frakcij. Prav odpadki v Gaj-kah so bili v preteklih letih najbolj sporni. »Zanimivo je, da so lanske količine, odpeljane tja, samo desetina tistih, ki naj bi jih v preteklosti v Gajke vozili naši občani, čemur smo vedno oporekali, saj se nam je zdelo občutno preveč. Zdaj se je izkazalo, da smo imeli prav, saj so tam vzpostavili boljšo evidenco in so sedanje številke veliko bolj realne,« je dejal župan Robert Horvat in obenem dodal, da bodo morali z novim koncesionarjem v odvoz odpadkov vključiti tudi »vikendaše«. Senka Dreu Foto: SD 6 Štajerski Podravje sreda • 26. junija 2024 Lenart • Gradnja severne obvoznice Za začetek prvih 400 metrov Ker leži Lenart na križišču poti med Mariborom in Gornjo Radgono ter Ptujem in Avstrijo, je prometno zelo obremenjen, rešitev pa je obvoznica okrog mesta. Že pred leti so dobili južno obvoznico in nanjo preusmerili tranzitni promet, s tem pa Lenart vsaj delno razbremenili prometa, zaradi česar so lahko uredili središče mesta in v njem hitrost vožnje omejili na 30 kilometrov na uro. A veliko število vozil kljub temu ostaja na relaciji Maribor-Gornja Radgona, zato si močno želijo še severne obvoznice, ki jim jo je država obljubila že ob izgradnji pomurske avtoceste leta 2008. Foto: SD Če je južna obvoznica Lenart razbremenila tranzitnega prometa od Maribora proti Murski Soboti in Madžarski, bi ga severna še proti Gornji Radgoni. Župan Janez Kramberger se je pred dnevi sestal s predstavniki Direkcije za infrastrukturo (DRSI), da bi dobil konkretne odgovore na vprašanja o obvoznici. »Pravkar zaključujemo gradnjo krožišča v Žerjavcih, ki bo sprva služilo za zveznost kolesarskih poti na relaciji Lenart-Sveta Ana-Avstrija, nato pa bo del severne obvoznice. Na DRSI smo predlagali, da bi v prihodnjem letu zgradili 400-metrski odsek od tega krožišča do nove industrijske cone in tako razbremenili cesto skozi Žerjavce, saj bo transport potekal preko industrijske cone proti Sveti Ani in Avstriji. Projekt za teh 400 metrov je že pripravljen, lahko bi začeli odkupovati zemljišča. Če bomo seveda uslišani.« A pred tem bo morala država v svojem proračunu zagotoviti denar za investicijo, pri kateri bo občina udeležena le z določeno infrastrukturo, zlasti z vodovodom. Sicer pa je začetek projektiranja severne obvoznice odvisen od sprejetja občinskega prostorskega načrta (OPN). Župan računa, da so zdaj tako daleč, da bi lahko OPN, v katerega bodo umestili traso severne obvoznice, ki bo potekala od izvoza na »Pomurki« do industrijske cone, sprejeli v drugi polovici letošnjega leta. »Če bo država zagotovila sredstva in če bo politična volja, bi lahko začeli s projektiranjem, s samo gradnjo pa čez dve ali tri leta. Pomembno je, da je pravočasno pripravljena vsa potreba dokumentacija, saj brez nje niti denar ne pomaga.« SD Podravje • 13. julij - dan šoferjev in avtomehanikov V« • • spomin in opomin V Sloveniji je registriranih približno 35.000 poklicnih voznikov in okoli 7.500 avtomehanikov, ki jim je posvečen 13. julij kot dan šoferjev in avtomehanikov. Foto: JS Datum je bil izbran po koncu 2. svetovne vojne, ko so na ta dan leta 1943 motorizirane enote (več kamionov in tankov) Šercerjeve brigade vdrle v središče Žužemberka. V bitki, ki je trajala ves dan, je bil Žužemberk osvobojen. Padlim je posvečen spomenik nad Žužemberkom. Ob dnevu šoferjev in avtomehanikov vsako leto potekajo spominske prireditve, delegacija Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije ob tej priložnosti k spomeniku položi venec. Svečanosti se udeležijo tudi predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj, ki v svojem več kot 70-letnem delovanju na področju prometne preventive sodelujejo pri zagotavljanju boljše prometne varnosti. Ob obeleževanju praznika poudarjajo, da so ceste ustvarjene za povezovanje ljudi. Opozarjajo, da moramo biti pozorni na potek celotnega cestnega prometa. Posebno pozornost je treba nameniti vsem udeležencem v prometu, še posebej najmlajšim. Janez Strelec Dornava • Proslavili 30-letnico občine »Občina ni severni tečaj, župan pa ne Božiček« V Dornavi so letos proslavili 30. občinski praznik in prvič razglasili častnega občana. To je postal ljubiteljski zgodovinar, poznavalec kulturne dediščine, gasilec, kulturnik in nekdanji občinski politik Franc Zagoršak. 14* ? T ™ - ' t m ê§& g, Prejemniki priznanj in plaket v družbi podeljevalcev - vodstva občine Vodstvo občine je letos s priznanji in plaketami nagradilo več občanov. Jubilejni plaketi so izročili po-lenškim predicam in ŠD Dornava za 70 let, PGD Polenšak pa za 90 let delovanja. Priznanja so prejeli Olga Zorko in Viktor Kokol, Mirko Gril in Aleksander Leben. Županovo priznanje so prejeli člani ansambla Šarmerji, ki so letos končali svojo dolgoletno in bogato glasbeno kariero. Prejemnik plakete občine Dornava je Robert Šacer iz Mezgov-cev, ki je gasilstvu predan več kot 40 let. Je poveljnik PGD Mezgovci in predsednik Gasilske zveze Dornava. Udejstvuje se tudi na področju kulture, v dornavskem oktetu prepeva vse od njegovih začetkov. Častni občan zasluženo Franc Zagoršak Prvič so v Dornavi razglasili častnega občana. Titula je pripadla Francu Zagoršaku iz Žamencev, ki je s svojim delom izjemno zaznamoval družbeno življenje v občini. Vodil je odbor za obnovo dvorca, pred desetletji je pomagal na noge postaviti žamenski gobarski praznik, ki velja za eno izmed najbolj prepoznavnih prireditev v Spodnjem Podravju. Zagoršak je avtor dveh knjig (Dvorski norček in 400 let Marijine cerkve na Polenšaku), bil je urednik občinskega glasila, dva mandata podžupan in več mandatov občinski svetnik. Kulturno dediščino izjemno ceni, zelo Ljubiteljski zgodovinar in kulturnik Franc Zagoršak je postal prvi častni občan občine Dornava. ga zanima zgodovina, zato večkrat pobrska po gradivih zgodovinskih arhivov. Je strasten popotnik, planinec, udejstvoval se je v gasilskih vrstah, še danes je nepogrešljiv člen pri organizaciji gobarskega praznika. Skromen, kot je, je ob prejemu naziva častni občan dejal, da bi si takšno titulo zaslužil še kdo iz dornavske občine, kjer je po njegovih besedah veliko sposobnih in prizadevnih ljudi. »Če bomo sodelovali in delali kot ekipa, uspeh ne more izostati. Mislimo dobro, delajmo dobro in vse dobro se nam bo vračalo,« je Zagoršak med drugim poudaril v zahvalnem govoru. 30 let občine in 200 let šolstva Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Matej Zorko. Dejal je, da je letos leto pomembnih Dornavčani so se za samostojno občino odločili na referendumu leta 1994. Prvi občinski svet je štel deset članov, predsednik občinskega sveta je bil Jožef Hojnik, župan pa Anton Velikonja; oba sta že pokojna. Drugi dornavski županje bil Franc Šegula, tretji Rajko Janžekovič, četrti Janko Merc, peti je Matej Zorko. jubilejev. V Dornavi zaznamujejo 30-Ietniœ občine in 200-letnico šolstva, 20 let je od vstopa Slovenije v Evropsko unijo, leto 2024 so razglasili tudi za Maistrovo leto. Župan je poudaril, da so občine pomembno gonilo razvoja podeželja. »Dornava je postala sodoben center z možnostjo dostopa do skoraj vseh storitev, ki jih človek potrebuje vsak dan ali občasno. Čeprav imamo skoraj vse, so želje vedno velike in pričakovanja visoka. Žal pa občina ni severni tečaj in župan Božiček, ki usliši in izpolni vsako željo. V skladu s finančnimi zmožnostmi si zastavljamo in izpeljujemo večje in manjše projekte, da bi občankam in občanom zagotovili večjo kakovost življenja. Gremo z majhnimi koraki proti velikim ciljem.« V kulturnem programu na osrednji občinski slovesnosti v Dornavi so nastopili Predice TD Polenšak, učenci šole, oktet Dornava, Matija in Žiga Voljč iz Dorna-ve, kvartet klarinetov in zbor Magnificat s Polenšaka. Prireditev sta povezovala domačina Tajda Špes in Marko Zelenjak. MZ Foto: MZ Foto: MZ Videm • Reševanje prostorske stiske zdravstvenega doma Lekarna ostaja, selila naj bi se zobozdravnica Medtem ko se večina zdravstvenih domov sooča s pomanjkanjem zdravnikov, imajo na Vidmu, vsaj tako se zdi, sladke probleme. Koncesionar, podjetje Visama, že lep čas pritiska na občino, da bi razširila zdravstveni dom, ki bi omogočil prostorsko spodobno obravnavo pacientov. Ob tem si želijo še čimprejšnjega razpisa za podelitev dodatne 0,5 koncesije, ki bi omogočila zaposlitev zdravnika v celoti. Svetniki, zdravniki in občani se sprašujejo, kje se zapleta. Dobro leto se je govorilo o možnostih selitve lekarne v nove prostore, saj so sedanji premajhni, lekarniške prostore pa bi nato namenili za izvajanje zdravstvene oskrbe. Kljub številnim pogovorom in iskanju novih lokacij občina in Lekarne Ptuj niso našle skupnega jezika, češ da so ponujeni prostori v objektu Žerak in gasilskem domu neustrezni. Čas pa neusmiljeno teče. »Nerodno je in človek se tudi slabo počuti, ko svetniki prejmemo klic, zakaj se nič ne spremeni, zakaj se nič ne premakne. Izvajalec zdravstvenih storitev Visama si želi pridobitve preostanka koncesije, saj pravijo, da izgubljajo okrog 10.000 evrov, ker koncesija ni ure- Foto: Mojca Vtič Na seji občinskega sveta je župan Brane Kolednik dejal, da razmišljajo o selitvi zobozdravnice v prostore nekdanje pošte. jena,« je dejal svetnik Friderik Lika-vec. Darinka Ratajc pa je dodala: »S trenutno situacijo ni nihče zadovoljen. Ljudi ne morejo vpisovati, ker še ni koncesije, pritisk pa je velik.« Župan Brane Kolednik je povedal, da se mora najprej ZD Ptuj odpovedati izvajanju 0,5 koncesije, nato pa mora statutarna komisija začeti postopek za razpis koncesije. In dodaten prostor? Eden izmed predlogov je, da bi se zobozdravnica Alenka Krabonja preselila v prostore nekdanje pošte pri gasilskem domu, ki že tri leta samevajo. Z informacijami o morebitni selitvi zobozdravnica ni seznanjena, zato jih tudi ne komentira, pravi. Mojca Vtič sreda • 26. junija 2024 Podjetništvo Štajerski 7 Majšperk • Po 40 letih skoraj 50 novih stanovanj Prodaja prvih stanovanj naj bi stekla še letos Do sredine leta 2026 naj bi v Majšperku v novem naselju zrasla dva bloka s po 24 stanovanji. Temeljni kamen je že položen, prodaja stanovanj pa naj bi se začela že letos. Kolikšna bo cena kvadratnega metra stanovanja, za zdaj še ni znano, saj investitor Novogradnje Maribor pravi: »Zaenkrat še nimamo vseh potrebnih informacij, da bi lahko govorili o točnejši povprečni ceni. Če gledamo na Maribor, bodo te cene od 10 do 15 odstotkov nižje.« Mariborsko podjetje ima na seznamu aktualnih projektov pet objektov oz. okrog 560 stanovanj, izvedenih je osem objektov in 311 stanovanj ter štiri vrstne hiše, ob tem pa že nove projekte, med katerimi je tudi Rezidenca Monsberg. V Majšperku v novem naselju načrtujejo izgradnjo dveh objektov s skupno 48 stanovanji, ki bodo dvosobna, trisobna in šti-risobna. V kleti je predvidena garaža s 70 parkirnimi mesti, shrambami, kolesarnico ter pomožnimi prostori, v pritličju in nadstropjih pa so predvidene stanovanjske enote. Vsa stanovanja bodo nudila zunanje površine (teraso, balkon ali ložo), ogrevanje pa bo zagotovljeno s toplotno črpalko. »Prodaja stanovanj naj bi stekla po pridobitvi vse ustrezne dokumentacije, predvidoma proti koncu leta oz. hitro v začetku naslednjega. Predviden zaključek gradnje in primopredaje stanovanj je načrtovan za pomlad 2026,« je povedal Luka Jurič iz mariborskega podjetja. Kot je bilo v uvodu omenjeno, mariborski investitorji še ne želijo konkretno razpredati o ceni. Glede na cene bloka E v soseski Novi vrtovi, ki je v predelu Maribora na meji Tabora in Studencev in ima skupaj 49 stanovanj, torej podobno kot v Majšperku, pa je mogoče sklepati, da bi se ta lahko vrtela okrog 2.200 evrov na m2 (s shram- Predstavniki podjetja in občine so 18. junija položili temeljni kamen za izgradnjo dveh objektov, v katerih bo skupaj 48 stanovanj. ir~ Foto: Novogradnje Maribor bo vred). Za primerjavo: edino stanovanje z območja Majšperka, ki je trenutno na oglasniku Bolha, se prodaja po 1.500 evrov na m2 (s shrambo vred), leto izgradnje pa je 1961. Novo nepremičninsko investicijo seveda pozdravljajo tudi na občini, kjer poudarjajo, da po 40 letih Majšperk ponovno pridobiva nova prepotrebna stanovanja. »Zelo nas zanima, kako se bo trg odzval, a kot je slišati, investitor že beleži prve interesente,« je dejal župan Sašo Kodrič. O poimenovanju dveh novih blokov z Rezidenca Mons-berg, za kar so se odločili investitorji, pa Kodrič pravi, da se Mons- berg seveda nanaša na nekdanje poimenovanje majšperškega gradu - grad Majšperk oz. Monsberg, rezidenco pa razume v povezavi z dostopnostjo do narave, storitev. »Rezidenca torej ne v smislu materialnega razkošja, temveč vsega ostalega, kar ponuja Majšperk - od neposredne bližine šole, športne- ga parka, kulture, zdravstva in navsezadnje bližine avtoceste.« Novo naselje že dobiva novo podobo. Postavljen je torej temeljni kamen, pričakuje se izgradnja centra integrirane domske oskrbe, rastejo pa že bodoča domovanja posameznikov. Mojca Vtič Ptuj • Dogradili nove prostore na Rogozniški cesti Širitev podjetja Inplan Podjetje Inplan je bilo ustanovljeno leta 2006, 12 let kasneje so odprli Inplan center s trgovino in gostinskim lokalom. Dobri poslovni rezultati in zadovoljstvo strank so jih letos spodbudili k še eni veliki investiciji. Dogradili so objekt na Rogozniški cesti na Ptuju in tako povečali poslovne in skladiščne prostore, pa tudi trgovino in teraso lokala. Z razširitvijo objekta so dobili dodatnih 350 paletnih mest hladilnice in zamrzovalnice, 50 m2 trgovine, povečano teraso in 50 m2 poslovnih prostorov. Inplan deluje na treh lokacijah: stranke najbolj poznajo poslovno enoto na Ro-gozniški cesti, uprava je v ulici Ob Dravi, v Ljubljani pa deluje velepro-daja njihovih izdelkov. Čeprav se je pred leti trend zasukal in so majhne, predvsem mestne trgovine nadomestili veliki trgovski centri, so v podjetju Inplan zaupali v zastavljeno vizijo in na Ptuju odprli svojo prvo trgovino. »Naše vodilo v trgovini je domačnost, prijaznost, oseben pristop, ponujamo določene izdelke, ki so drugačni od drugih trgovskih ponudnikov, imamo dobre rešitve z gotovimi jedmi in izdelki za do-peko itd. Smo redki, ki ponujamo ohlajeno pijačo v večjih količinah ter ugoden led, ki pride prav v teh vročih dneh,« pojasnjuje vodja prodaje Simona Rajšp. Trgovina in gostilna sta odprti vsak delovnik med 6.30 in 19.00 ter v soboto od 7.00 do 13.00. Ves dan ponujajo tudi malice po ugodnih cenah. Precej je tudi zunanjih naročil malic, nekateri jih naročijo neposredno pri njih, drugi z dostavo Wolt. Majhnost izkoristili kot prednost V podjetju Inplan, katerega ustanovitelja in lastnika sta Darko Rojs in Robert Krajnc, kot eno svojih največjih prednosti izpostavljajo fleksibilnost: »Ko zaznamo, da stranke nekaj potrebujejo, se takoj odzovemo. Skušamo zagotoviti čim več artiklov. Naša trgovina je majhna, a res dobro založena, pri nas stranke dobijo stvari, ki jih drugje ni, in to po zelo ugodnih cenah.« Tudi komunikativnost in prijaznost njihovih zaposlenih izpostav- ljajo kot eno večjih prednosti. Koncept trgovine je zastavljen tako, da se lahko posvetijo prav vsaki stranki. Poleg prehrambnih izdelkov, tako svežih kot zamrznjenih in konzerviranih, ponujajo še marsikaj drugega, od pripomočkov za praznovanja do žarov, kozmetičnih izdelkov... »Smo hitri in fleksibilni, stran- ke so hitro na vrsti, cene so ugodne, zato se vračajo. To je prednost manjših trgovin. S širitvijo in dograditvijo prostorov v tem letu pa je objekt še bolj urejen,« je dodala Rajšpova. Tako v trgovini kot v gostinskem lokalu imajo številne redne stranke. Nekateri pridejo na malico, drugi zgolj na kavo. Ker so distributer za veliko iz- delkov, jih v gostinskem delu nudijo potrošnikom, med drugim pa-sulj, golaž, rogljičke, hamburgerje ... Njihovi izdelki so prisotni tudi na policah vseh velikih trgovin, delajo tudi z gostinci, hoteli. Zaradi obsega dela je bila širitev poslovnih prostorov na Rogozniški cesti nujna. Dženana Kmetec Našli ste svoj Optimum! Oranžni Optimum PRVIH 6 MESECEV OB VEZAVI 170 + TV programov 5 GB na mesec Redna cena 58,99 € *Akcijska ugodnost ob naročilu paketa Oranžni Optimum velja za nove naročnike T-2 ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Popust na osnovno naročnino paketa velja za obdobje 6 mesecev, po izteku navedenega obdobja pa se obračunava redna cena paketa po vsakokratnem veljavnem ceniku. Popusti iz različnih akcij se ne seštevajo. Akcija ne velja za poslovne uporabnike. Akcija velja do preklica. Navedene internetne hitrosti veljajo na optičnem omrežju T-2. T-2 si pridržuje pravico do zavrnitve naročila, če izvedba širokopasovnega dostopa zaradi tehničnih omejitev linije ne bo mogoča oziroma v kolikor T-2 presodi, da gre pri koriščenju posebne ugodnosti za poskus zlorabe ugodnosti za nove naročnike (npr. prenos naročniškega razmerja na drugo osebo znotraj istega gospodinjstva). Za več informacij o ponudbi obiščite eno izmed poslovalnic T-2 ali pokličite številko 064 064 064. Za ponudbo veljajo splošni pogoji, objavljeni na http://www.t-2.net/splosni-pogoji-podjetja. Vse cene so v EUR in vključujejo DDV. 8 Štajerski V središču sreda • 26. junija 2024 Spodnje Podravje • V osnovnih šolah nekaj ponavljavcev, nekatere čakajo popravni izpiti Nočejo pisati, ne delajo nalog, ob koncu leta pa Včeraj so osnovne šole zaprle svoja vrata, večina otrok pa je že na zasluženih počitnicah. To je obdobje, ki prinaša mešane občutke - za večino veselje in olajšanje, za tiste učence, ki bodo morali ponavljati razred, pa tudi nekaj tesnobe. Na osnovnih šolah Spodnjega Podravja je kar nekaj takih, ki jim ni uspelo doseči minimalnih standardov znanja, zato ne bodo mogli napredovati v naslednji razred. Praviloma je skoraj na vsaki šoli kak učenec, ki bo ponavljal razred ali pa ga čakajo popravni izpiti. Šolska zakonodaja sicer na splošno določa, da učenci prve triade razredov ne ponavljajo, učenci od 3. do 6. razreda pa ponavljajo razred, če so negativno ocenjeni iz enega ali več predmetov. Tak predlog z obrazložitvami pripravi razrednik, soglasje staršev pa v tem primeru ni potrebno. Učenci zadnje triade, ki so negativno ocenjeni, lahko ocene še popravijo. Popravni izpiti na večini osnovnih šol že potekajo, drugi rok bo konec avgusta. Na peščici šol se soočajo z nekaj posamezniki, ki pri določenih predmetih nimajo niti ene ocene. Prav tako je nekaj takih učencev, predvsem iz zadnje triade, ki so negativno ocenjeni pri petih ali celo več predmetih. Največja težava v odnosu učencev do šole Na največji ptujski osnovni šoli Ljudski vrt s podružnično šolo Grajena ima devet učencev popravne izpite. Prevladujejo matematika, fizika in slovenski jezik. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič je pojasnila, da bo en učenec po sklepu pedagoškega zbora napredoval v naslednji razred z eno negativno oceno. »To je vedno zelo tvegana odločitev, odgovornost učiteljev pa velika. V primeru, da tak učenec naslednje leto ni uspešen, izgubi dve leti šolanja. Tisto šolsko leto, ko je napredoval z eno negativno oceno, se mu namreč ne prizna kot uspešno zaključeno,« je pojasnila Vaupotič Zemljič in dodala, da je število popravnih izpitov letos malo večje kot prejšnje leto. Na razredni stopnji bo razred ponavljal samo en učenec. »Največja težava je v odnosu posameznih učencev do šole. Nekateri na primer sploh nočejo pisati v zvezke, ne delajo domačih nalog, ob koncu leta pa taktizirajo in bi radi imeli dvojko. Tako ne gre, minimalne standarde znanja morajo dosegati vsi. Brez potrebnega znanja bodo namreč zelo težko uspešni v srednji šoli,« je še dodala ravnateljica. Šolsko leto je sicer minilo brez večjih težav, največ dela pa so imeli na področju vzgojne problematike. Starši se lahko na odločitev šole pritožijo Glede na šolsko zakonodajo odločitev o ponavljanju sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. ■ ilVI • • v »Ujčkanje ne prinaša nič dobrega« Na OŠ Mladika je bilo po besedah ravnatelja Bogomirja Širovnika šolsko leto 2023/24 precej naporno, predvsem zaradi Za učence je ena izmed težjih izkušenj zagotovo ponavljanje razreda. vedno več prikritega nasilja med učenci. Posledično so se soočali z več čustvenimi težavami učencev, manj je tudi empatije. »V primerjavi s prejšnjimi leti smo imeli v lanskem šolskem letu veliko dela na vzgojnem področju. Tu je potrebne veliko energije in truda, prvi učinki pa bodo vidni šele na dolgi rok,« je povedal. Preteklo šolsko leto izstopa tudi po številu ponavljavcev na razredni stopnji, teh je kar devet. Polovica izmed njih je tujcev, ki imajo največ težav zaradi neznanja slovenskega jezika, druga polovica pa ima nizke učne sposobnosti. Popravne izpite imajo tudi trije učenci zadnje triade, nekateri izmed njih imajo negativno oceno celo pri glasbeni vzgoji. Širovnik je ob tem poudaril, da niso imeli še nikoli toliko po-navljavcev, vendar bo zanje bolje, da eno leto znanje še dodatno utrjujejo. »Morebiti je bila v preteklosti res kje kakšna dvojka podarjena, vendar s tem otroku res ne delamo prav nobene usluge. Ujčkanje ne prinaša nič dobrega. Ponavljanje razreda je nepriljubljen ukrep, staršem je težko, da njihovemu otroku ni uspelo, vendar to zanje ni kazen, ampak priložnost za izboljšanje osnovnega znanja in veščin, ki jih potrebujejo za nadaljnji uspeh. Naš cilj je, da otroci postanejo čim bolj zdrave, samostojne osebnosti.« Foto: CG Podravje • Številčno manjša generacija in odloženi vpisi razlogi za nižji vpis v prvi razred Tudi zaradi odlogov šolanja bo manj prvošolcev V osnovnih šolah Spodnjega Podravja se že pripravljajo na novo šolsko leto. Vpisi v prve razrede so zaključeni, tudi oddelki so povsod že dokončno oblikovani. Glede na podatke bo število novincev na ptujsko-ormoškem manjše kot v preteklih dveh letih. Na večini osnovnih šol bodo lahko oblikovali samostojne oddelke prvih razredov, izjema so nekatere podružnice. Ptujske osnovne šole načeloma nimajo težav s številom novincev. Letos nekoliko izstopajo podatki za OŠ Breg, kjer se število prvošolcev s 27 povečuje na 43. Prav tako so lahko zelo zadovoljni v Grajeni, saj se bo število otrok v prvem razredu v primerjavi z letošnjim šolskim letom podvojilo. Na podeželskih šolah drastičnega upada prvošolcev ne opažajo. Se pa starši vse pogosteje odločajo za odloge šolanja. V zadnjih nekaj letih v Sloveniji narašča število otrok, ki v prvi razred osnovne šole vstopijo leto pozneje kot njihovi vrstniki. Starši najpogosteje kot glavni razlog navajajo, da želijo otroku omogočiti še leto dni brezskrbnega otroštva. Menijo, da še ni dovolj čustveno in socialno zrel za vstop v šolo in da ne bo kos zahtevam, ki jih bo imel v šoli. Prav tako ocenjujejo, da prvi razred v šoli ni prilagojen šestletnikom in da je urnik vrtca ugodnejši in prilagodlji-vejši, istočasno pa tudi navajajo, da imajo za otroka med počitnicami zagotovljeno varstvo v vrtcu. Na OŠ Videm imajo osem odlogov šolanja, kar se ni zgodilo še nobeno šolsko leto. Po besedah ravnatelja Roberta Mur- ka so vsi odlogi upravičeni in jih je podprla tudi šolska svetovalna služba. Na podružnični osnovni šoli na Selah bo v prvem ra- Obvezno učenje tujega jezika za prvošolce Novo šolsko leto prinaša kar nekaj novosti. Za prvošolce bo po novem obvezno učenje tujega jezika, tretješolci bodo pisali nacionalno preverjanje znanja (NPZ), v primeru omejitev vpisa bo lahko uspeh na NPZ v 9. razredu eno od meril pri vpisu v srednje šole. Jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dodatni in dopolnilni pouk pa bo nadomestil razširjeni program. Vse te dejavnosti bodo šole imele še naprej, bodo pa pri njihovi organizaciji bolj avtonomne. Posamezni šolski delavci sicer opozarjajo, da bi lahko te spremembe še povečale razlike med šolami, ki bodo učencem lahko omogočile pestrejši program, in tistimi, ki tega zaradi pomanjkanja kadra ne bodo mogle. Osnovne šole si želijo čim večje število otrok. zredu sedem otrok, trije ostajajo v vrtcu. Zelo veseli so, da se povečuje število otrok na podružnični osnovni šoli v Leskov-cu, kjer se lahko otroci šolajo vse do devetega razreda. Zaradi majhnega števila otrok se kombiniranim oddelkom na obeh podružničnih šolah ne bodo mogli izogniti. Podružnične šole so po besedah Murka tesno povezane z lokalno skupnostjo. Starši, učitelji in drugi člani skupnosti se med seboj bolje poznajo, kar omogoča boljše sodelovanje in komunikacijo. To tudi prispeva k večji vključenosti staršev v šolske aktivnosti in projekte. Podružnice niso ekonomsko rentabilne Na Osnovni šoli Podlehnik se letos soočajo z velikim številom odlogov šolanja. V prvi razred je vpisanih deset učencev, pričakovali pa so jih vsaj 16. »S temi številkami ne moremo biti zadovoljni, vendar mi nanje nimamo prav velikega vpliva. Pravica staršev je, da lahko otroka vpišejo v šolo tudi leto dni kasneje, če tako ocenijo.« V novem šolskem letu se bodo še izognili kombiniranemu oddelku, če pa bo tudi prihodnje šolsko leto prvošolcev okoli 10, se lahko tudi to spremeni. V občini Majšperk sta dve podružnični šoli - na Ptujski Gori in v Stopercah, obe sta tesno povezani s krajem in domačini. Na Ptujski Gori bo v novem šolskem letu vseh učencev 30, v Stopercah pa samo 10, zato bodo vsi trije razredi v kombinaciji. V Stopercah imajo v prvi razred vpisanega samo enega prvošolca, v lanskem letu jih je bilo šest. »Podružnice z ekonomskega vidika niso rentabilne, imajo pa velik pomen za kraj, zato ni prav nobenih pomislekov, da bi jih zaprli,« je povedal ravnatelj Rajko Jurgec in poudaril veliko podpore Foto: CG sreda • 26. junija 2024 V središču Štajerski 9 hočejo dvojko * EKbKOb ii Ponavljanje razreda lahko po besedah strokovnjakov vpliva na otrokovo samozavest in samopodobo. Zato je pomembno, da starši in učitelji v tem primeru pristopijo s pozitivnim odnosom in podporo. Otroku je treba razložiti, da ponavljanje razreda ni konec sveta, temveč priložnost za izboljšanje. Za učence priseljence nekaj več ugodnosti Učenci priseljencev iz drugih držav so lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem so prvič vključeni v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjeni iz posameznih predmetov in napredujejo v naslednji razred. O napredovanju na predlog razrednika odloči učiteljski zbor. Otroci premalo delajo doma Na OŠ Breg bosta dva otroka razredne stopnje ponavljala razred, eden izmed njiju ima težave z znanjem slovenskega jezika. Popravne izpite bo opravljalo pet učencev zadnje triade, zaključene negativne ocene pa imajo pri angleščini, fiziki, zgodovini ... Popravne izpite bosta opravljala tudi dva učenca zadnje triade na OŠ Olge Meglič, težave pa imata predvsem pri matematiki, fiziki in geografiji. Na razredni stopnji pa bodo razred ponavljali štirje učenci. »Opažamo, da se otroci doma premalo učijo, ne vzamejo si časa za vse učne obveznosti. Žal pa je tako, da nekaterim učencem samo v šoli ne uspe pridobiti dovolj znanja, da bi lahko uspešno napredovali,« je povedala Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič. Tudi na okoliških šolah se ob koncu šolskega leta soočajo s podobnimi izzivi, le redkokatera šola nima nobenega po-navljavca. Na OŠ Kidričevo bodo zaradi različnih učnih težav razred ponavljali trije učenci razredne stopnje. V Markovcih bo popravne izpite opravljalo sedem učencev, negativno ocenjeni so pri matematiki, slovenščini, angleščini in geografiji. Estera Korošec občine, ki je podružnicam naklonjena. Na podružnični osnovni šoli v Podgorcih, ki spada pod okrilje OŠ Velika Nedelja, se lahko otroci izobražujejo do petega razreda. Število otrok v prvem razredu se bo glede na letošnje šolsko leto prepolovilo, zato z vpisom niso najbolj zadovoljni. Vsako leto imajo največ od enega do dva odloga, zato glavni razlog za to stanje pripisujejo upadu števila rojstev. V Vitomarcih, kjer je prav tako podružnična osnovna šola, pa v zadnjih letih opažajo rahlo povišanje vpisa, predvsem na račun priseljevanja. Estera Korošec Število otrok v prvem razredu po letih OBČINA (OŠ) 2022/2023 2023/2024 2024/2025 KIDRIČEVO OŠ Kidričevo 33 36 43 POŠ Lovrenc na Dr. polju 5 12 9 OŠ Cirkovce 31 21 31 MAJŠPERK OŠ Majšperk 26 32 21 PŠ Ptujska Gora 11 3 3 PŠ Stoperce 0 6 1 HAJDINA OŠ Hajdina 38 40 32 PTUJ OŠ Mladika 43 38 35 OŠ Ljudski vrt 79 91 74 POŠ Grajena 20 16 32 OŠ Breg 29 27 43 OŠ Olge Meglič 40 42 37 ZAVRČ OŠ Zavrč 8 7 9 CIRKULANE OŠ Cirkulane 20 12 15 VIDEM OŠ Videm 23 40 28 POŠ Leskovec 12 8 13 POŠ Sela 9 15 7 PODLEHNIK OŠ Podlehnik 15 17 10 ŽETALE OŠ Žetale 16 11 13 OBČINA (OŠ) 2022/2023 2023/2024 2024/2025 MARKOVCI OŠ Markovci 35 41 40 GORIŠNICA OŠ Gorišnica 45 60 48 DORNAVA OŠ dr. F. Žgeča Dornava 32 27 25 ORMOŽ OŠ Ormož 25 30 29 OŠ Velika Nedelja 16 19 10 POŠ Podgorci 16 21 11 OŠ Ivanjkovci 9 12 15 OŠ Miklavž pri O. 15 12 3 PŠ Kog 8 6 9 SREDIŠČE OB DRAVI OŠ Središče ob Dravi 17 24 15 SVETI TOMAŽ OŠ Sveti Tomaž 17 17 20 DESTRNIK OŠ Destrnik 22 14 34 TRNOVSKAVAS PŠ Trnovska vas 11 18 11 JURŠINCI OŠ Juršinci 31 26 15 CERKVENJAK OŠ Cerkvenjak 32 17 24 SVETI ANDRAŽ POŠ Vitomarci 14 15 16 SKUPAJ: 803 833 781 Vir: OŠ Spodnjega Podravja in MVI Ptuj • Center za krepitev zdravja pridobil nov program Ukvarjali se bodo z otroško debelostjo Čez nekaj dni, 1. julija, bodo v ptujskem zdravstvenem domu (ZD) začeli izvajati popolnoma nov program, ki bo del centra za krepitev zdravja. Delati bo začelo tudi nekaj novih sodelavcev, med drugim pediatrinja, ki bo skrbela za preventivo otrok s prekomerno težo. Metka Petek Uhan in Uroš Železnik Ptujski center za krepitev zdravja deluje od septembra lani. Aktivni so tako v prostorih ZD Ptuj na Potrčevi cesti kot na terenu, v občinah Spodnjega Podravja, kjer zadnje čase beležijo izjemen odziv. Izjemno pomembno je, da so za uporabnike vse aktivnosti popolnoma brezplačne. Kako bodo »našli« predebele otroke? »Posebej ponosni smo, da nam je uspelo pridobiti nov program, in sicer družinsko obravnavo za zdrav življenjski slog. Gre za preventivno dejavnost, obravnavo otroške debelosti, ki bo vključila celotno družino,« je pojasnila direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. Sklenili so pogodbo s pediatrinjo, ki na tem področju že dela v centru za krepitev zdravja v Slovenski Bistrici. Delala bo polovični delovni čas, zaposlili pa bodo tudi diplomirano medicinsko sestro. V to obravnavo bodo vključeni še dietetik, kineziolog in psiholog: »Vemo, da debelost nikoli ni samo stvar otroka, dejansko bomo delali na tem, da bodo cele družine spremenile način prehranjevanja in gibanja.« V ZD Ptuj so prepričani, da s pridobivanjem otrok in družin za ta program ne bo težav, saj na to problematiko že nekaj časa opozarjajo pediatri. Petek Uhan pravi, da je naša regija pri tem vprašanju nad slovenskim povprečjem, zato se ne boji premajhnega števila uporabnikov. Bolj jo skrbi, glede na to, da gre za dolgotrajne delavnice, da določene družine ne bodo pripravljene iti do konca izobraževanja. Skušali jih bodo motivirati, kolikor se bo dalo. Tudi dodatni program fizioterapije Pridobili so tudi dodatni program fizioterapije, prizadevajo pa si za pridobitev še enega, nevrologije. Uroš Železnik, vodja centra za krepitev zdravja, v katerem so dietetik, psiholog, diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti, kineziolog in zdravniki družinske medicine, pravi, da so doslej z obiskom delavnic izjemno zadovoljni. Realizacija je tudi glede na pridobljene programe in smernice NIJZ več kot zadovoljiva. Ugotavljajo, da je veliko tudi individualnih posvetov, v katere se vključujejo predvsem psihologi. Iz- Zanimivo brezplačno testiranje Med uporabniki je velik interes za različna testiranja, izjemno zanimivo pa je testiranje s posebno tehtnico Tanita, ki določi telesno sestavo, izračuna količino mišične mase, težo kosti, maščobe in na podlagi vsega tega tudi metabolno starost. vajajo več psihoedukativnih delavnic, delavnice gibanja, zdrave prehrane, razna testiranja ipd. »Med počitnicami in dopusti pričakujemo slabši obisk, septembra pa potem ponovno na polno. V poletnem času bomo skušali opraviti čim več individualnih posvetov, če ne bomo mogli formirati skupin,« je še dodal Železnik. Center za krepitev zdravja ima ogromno pripomočkov, ki nam zelo nazorno pokažejo, kolikšne so priporočljive dnevne količine vnosa določenih hranil. Največ zanimanja za delavnice zdravega hujšanja Najbolj obiskane so delavnice zdravega hujšanja. Potekajo 16-18 tednov. Zaradi dejstva, da so dolgotrajne, je ponavadi nekaj osipa, a so zadovoljni z rezultati tudi na tem področju. »Težko je vse motivirati, da so od začetka do konca z nami. Krajše so delavnice Zdravo jem; gre za štiri srečanja in dva posveta pri dietetiku. Vsaka med njimi pa ima svoj smisel in namen,« je sklenil Železnik. Dženana Kmetec Kaj zajema družinska obravnava V sklopu novega programa, ki ga bodo v ZD Ptuj izvajali od julija dalje, bodo primarno obravnavali otroke, ki se borijo s prekomerno telesno težo, sočasno z vso družino. »To pomeni, da moramo celovito zajeti tudi starše. Poudarili bomo pomen zdrave prehrane, gibanja in drugega, tudi zaradi posledic, kijih lahko imajo otroci s prekomerno težo kasneje,« je pojasnil Uroš Železnik, vodja ptujskega centra za krepitev zdravja. Foto: DK Foto: DK 10 Štajerski Ljudje in dogodki sreda • 26. junija 2024 Slovenija • Finale akcije Ljudje odprtih rok razkril letošnjega zmagovalca Dobrotnik leta je Edis Vehabovic Na Aktual TV in TV Veseljak Golica je nedavno v oddaji v živo potekal zaključek akcije Ljudje odprtih rok, kjer so bralke in bralci več medijev za naziv dobrotnik leta predlagali sedem izjemnih posameznikov. V finalnem izboru je naziv tokrat prejel Edis Vehabovic iz Stogovcev pri Apačah, ki je po lanskih ujmah pomagal prekriti več kot 30 streh in s tem v najtežjem trenutku vsem, ki jim je vreme uničilo skoraj vse, ponudil roko pomoči. Ob soočenju z obupanimi ljudmi, ki so ostali brez domov, je prepoznal njihovo bolečino. Že v Bosni in Hercegovini, kjer je bil priča uničujočim posledicam razpada nekdanje skupne države, se je naučil empatije in solidarnosti. Njegova srčnost in odločnost sta ga vodili, da je brez oklevanja oblekel delovna oblačila, poklical brata Elvisa in prijatelja Aldina Hodžica ter se odpravil pomagat ljudem v stiski. Edis Vehabovic, po poklicu zidar, je ob tej priložnosti spretno prevzel vlogo krovca, da bi lahko pomagal obnoviti strehe ljudem v svoji skupnosti. Z bratom in prijateljem so delali neutrudno in neprekinjeno, dokler večina streh ni bila popravljena. Kljub izgubljenim prihodkom zaradi lastnih stroškov je Vehabovic vztrajal pri pomoči, saj se je zavedal njene neprecenljive vrednosti za ljudi v stiski. Priznanje za požrtvovalno delo mu je predal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je dobrotniku leta izročil zaščitni znak akcije, broško z repliko znamenite ptice iz Ajdne. Vse kandidate pa je pozdravila tudi Slovenka leta Ana Petrič. Podjetje Žito je Edisu Vehaboviču podarilo tudi bon za 100 kilogramov kruha, s katerim bo dobrotnik leta lahko pomagal še komu v stiski. ■ 1 • I I VII V • V» Vsi si zasluzijo naso največjo hvaležnost Poleg Edisa Vehaboviča so se letos za priznanje potegovali še zmagovalci regijskega dela izbora. To so upokojena učiteljica in prostovoljka Dora Kalčič iz Ilirske Bistrice, kaplan Primož Lorbek s Hajdine, upokojenec Radko Luzar iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju, planinski vodnik in grajski plesalec Franc Maršnjak iz Velenja, prostovoljki Nataša Privošnik iz Šempetra v Savinjski dolini in Jolanda Ravnikar iz Ljubljane. Akcija Ljudje odprtih rok je sicer skupna akcija dnevnikov Novice Svet24 in Primorske novice ter tednikov Vestnik, Štajerski tednik, Novi tednik, Naš čas in Dolenjski list. Razglasitev je tokrat prvič potekala v neposrednem prenosu na Aktual TV in TV Veseljak Golica. Oddajo je vodila Maja Oderlap, nastopili pa sta tudi pevka in vo- Foto: Jure Klobučar Podjetje PPD Global je na pogostitvi poskrbelo za prijetno druženje ob koktajlih Aperol Spritz. diteljica na TV Veseljak Golica Eva Šolinc in pevka Anja Hrastovšek, spremljal ju je pianist Nejc Škofic. Za osvežilno pijačo dobrodošlice za vse nominirance in ostale povabljene je poskrbelo podjetje PPD Global s koktajli Aperol Spritz. P. R. M. Foto: Jure klobučar Direktor pekarstva v podjetju Žito Rok Cankar je podaril dobrotniku leta Edisu Vehaboviču bon za 100 kg kruha, ki ga bo poklonil organizaciji po lastni izbiri. Nagrajencu je čestital tudi minister Simon Maljevac. Trnovska vas • Vrtec polno zaseden Prostora za 54 malčkov Od prvega aprila imajo v trnovskem vrtcu tri polne skupine otrok, saj v dotedanjih 2,5 skupine ni bilo prostora za tri malčke, zato so svetniki dvignili roke, da polovičko razširijo na celo skupino. Foto: arhiv občine Trnovski župan je tradicionalno sprejel minimaturante in jih pogostil s sladoledom. Hkrati so se strinjali, da bodo razliko stroškov, ki nastajajo do zapolnitve mest, poravnali iz proračuna, za kar so v rebalansu že zagotovili sredstva, ki pa zdaj ne bodo potrebna, saj se je izkazalo, da bo vrtec v novem šolskem letu polno zaseden. Upoštevajoč normativ, je v skupinah prvega in drugega starostnega obdobja ter kombinirani skupini prostora za največ 54 otrok. Kot je povedal župan Alojz Benko, jih prve dni septembra pričakujejo 52, dva malčka pa se bosta svojim vrstnikom v vrtcu pridružila oktobra oziroma januarja prihodnje leto. Vrtec pri podružnični osnovni šoli Trnovska vas se je sicer z majem podražil za štiri do pet odstotkov, ekonomska cena je tako višja za 16-21 evrov, odvisno od starostnega obdobja. Pred dnevi so občinsko upravo obiskali minimaturanti. Tam jih je - kot že tradicionalno - sprejel župan. Pogostil jih je s sladoledom iz nove sladoledarne Ku-ku ter jim zaželel uspešen skok v šolske klopi in lepe, še zadnje povsem brezskrbne poletne počitnice. SD Videm • Bogata bera občinskih nagrajencev Občina Videm vstopa v zrela leta »30 let je obdobje, v katerem prepotujemo pot mladosti in se ozremo v zrela leta. Še vedno smo polni ustvarjalne energije, pa vendar že z nekaj izkušnjami. Podobno velja tudi za lokalne skupnosti,« je dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, kije ob 18. občinskem prazniku in 30-letnici obstoja občine nagovorila zbrane na Vidmu. Ob tej priložnosti so bila podeljena številna županova in druga občinska priznanja ter naziv častnega občana. V elitno druščino občanov, ki so pustili globoko sled v delovanju skupnosti, je z nazivom častnega občana vstopil Mirko Vindiš, prvi olimpijec severovzhodne Slovenije, vzornik mnogim atletom. Slavnostni govor je pripadel županu Branetu Koledniku, ki je spomnil na izvedene investicije, posledice lanskih neurij in razkril načrt soočanja z njimi ter z drugimi izzivi, ki pestijo občino - od vrtčevske stiske, potrebe po večnamenski dvorani do razširitve prostorov za zdravstveno dejavnost. Sicer pa je osrednja pozornost pripadla nagrajencem. Prvi, ki so jim občani od srca čestitali, so bili devetošolci. Za devet let odličnosti so županove petice prejeli Sara Božičko, Neja Kodrič, Evelin Kolednik, Katja Ovčar, Dora Vinko, Tine Gorše, Miha Kandrič, Sara Kra-ljevic, Vid Korošec Kmetič, Monika Leskovec, Tia Srdinšek in Jakob Šulek. Podeljenih je bilo tudi sedem županovih priznanj. Prejeli so jih Prejemniki občinskih priznanj gledališka skupina KD Franceta Forstneriča, članska ekipa ŠD Videm pri Ptuju, državni prvaki v kvi-zu gasilske mladine (člani PGD Sela Gal, Eva in Klara ter mentor Alojz Auer). Člani PGD Videm pri Ptuju (Tian Šibila, Blaž Fridrih Gosak, Jože Šmigoc, Uroš Habjanič in Sto-jan Muršek) so županovo priznanje prejeli za reševanje življenja. Prejemniki županovih priznanj so še ženska vokalna skupina KD Le-skovec, Gerald in Monica Hühner za promocijo občine ter otroci od- delka Hrast iz vrtca Videm - enota Leskovec - za pripravo gledališke predstave Čarovnička Betka, za katero so prejeli zlato plaketo na državnem srečanju otroških gledaliških skupin Slovenije. Občinska priznanja so prejeli Manuela Murko za srčnost in posluh za sočloveka, Marta Koprek za vestno in dolgotrajno opravljanje vloge hišnice ŠD Videm, Avtopre-vozništvo Janez Krajnc za 40 let uspešne samostojne obrti, Športno društvo AS ob 20-letnici delovanja. Foto: Črtomir Goznlk Za častitljivih 70 let delovanja je Društvu upokojencev Videm prejelo manjšo kristalno plaketo. Podeljena sta bila tudi dva zlata Vidova grba, in sicer Bojanu Mercu ter Janezu Mercu. Prireditev je s plesnimi koraki obogatila otroška folklorna skupina vrtca Videm s točko Rabutaje češenj, zapel je mladinski pevski zbor OŠ Videm s podružnico Lesko-vec, na oder pa so stopile tudi članice pevske zasedbe Od5 kvartet. Mojca Vtič sreda • 26. junija 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Lancova vas, Ptuj • Še ena uspešna sezona za Remix Navdušili s plesno zgodbo Gremo mi po svoje Plesni klub Remix, ki ima sedež v Lancovi vasi, je lani oktobra praznoval prvo obletnico. Ima že več kot 90 članov, ki s svojimi plesnimi nastopi navdušujejo občinstvo in stroko doma in na tujem. Lani je tekmovalna skupina članic s točko Trgatev v koreografiji vodje šole Rebeke Ostroško, ki pleše že več kot 20 let, v češkem Liberecu osvojila naslov svetovnega prvaka v urban street dancu 2023. Paleta zlatih priznanj Zlato priznanje in prvo mesto so v Krškem osvojili s točko Letalo v kategoriji produkcija, v kateri pleše 53 plesalcev, elitno zlato priznanje, najboljšo oceno in prvo mesto, so prejeli s točko Tokyo v kategoriji formacija, mala skupina je bila s točko Laboratorij prav tako zlata, osvojila je drugo mesto. Zlato priznanje in drugo mesto je prejela točka v dvojicah -Mafia. Zlata je bila tudi točka Throwback, kije osvojila 3. mesto. Mala skupina je s točko Wolves prejela zlato priznanje in 1. mesto. Eskimi so prejeli elitno srebrno priznanje in 1. mesto. Trio Hip-hop Barbie je prejel elitno srebrno priznanje in 1. mesto, prav tako solisti s točko Rude Boy, Rumble in Bad Guy. Krotilka leva je bila srebrna in je osvojila 4. mesto, Zaspana medvedka (dvojice) je prejela elitno srebrno priznanje in zasedla 3. mesto. Foto: Črtomir Goznik Rebeka Ostroško, vodja plesnega kluba, trenerka in koreograjmja Rebeka si je že od nekdaj želela plesno šolo, da bi vzgajala plesalce. V kratkem času, odkar klub deluje, mladi plesalci že segajo po zvezdah. Na državnem prvenstvu Plesne zveze UPZ, ki je bilo 1. junija letos v Krškem, so osvojili več zlatih priznanj, elitnih zlatih priznanj, srebrnih priznanj in elitnih srebrnih priznanj ter se uvrstili med najboljše na tem državnem tekmovanju, na katerem so sodelovali s trinajstimi točkami in kar 53 plesalci, kar je tri četrtine njihovih plesalcev. Pred tem pa so bili uspešni na Zagreb Festu, Samba festivalu, Pokalu Slovenije UPZS, Ultimate Dance Competition v Zagrebu in tekmovanju Roily. V sezoni 2023/2024 skoraj ni bilo meseca brez tekmovanja. Prava paša za oči je bila zaključna produkcija za starše junija v športni dvorani OŠ Markovci. Dotaknila se je vseh, ki so spremljali nastope navdušenih mladih plesalcev, predvsem pa njihovih staršev, ki kar niso mogli skriti ponosa. Rebeka Ostroško je tudi z zasnovo produkcije oz. predstave s potovalno agencijo Gremo mi po svoje dala svojevrsten pečat tej plesni prireditvi, ki je s pomočjo napovedovalk Patricije Bračič in Šane Zagoršek vodila v zanimive destinaci-je in svetovne metropole. Plesalci, stari tri in več let, so se predstavili v 19 točkah. V tej sezoni so plesalci plesne šole Remix skupaj dosegli pet tretjih mest, devet drugih mest in 25 prvih mest. Prejeli so devet zlatih pri- znanj in tri elitna zlata priznanja. Postali so svetovni prvaki v kategoriji formacija urban street dance ter sedemkratni državni prvaki Umetniškega plesnega združenja Slovenije. Ob bučnem aplavzu so na zaslužene počitnice odšli mladi plesalci skupin Baby, Mini, Kids, mladinci, člani in odrasli. Ponosni na doseženo, že jeseni pa z novo plesno zgodbo Rebeka Ostroško se je zahvalila vsem, ki so prišli na plesno predstavo Gremo mi po svoje, in vsem, ki z njo gradijo družino Remix ter so pomagali ustvariti to edinstveno plesno predstavo. To so zanjo vedno najlepši trenutki. »V plesu se najdem in se izgubim, delam s srcem, to je moja sanjska služba, kljub vsem naporom in dolgemu delovniku,« odgovarja vsem, ki jo sprašujejo, zakaj si je izbrala ples za svoj poklic, svoje poslanstvo, način življenja. Zelo je ponosna na vse, kar so dosegli v manj kot dveh letih delovanja. Že jeseni začenjajo novo poglavje, sezono 2024/2025, v svoje vrste pa vabijo vse, ki želijo biti del njihove uspešne zgodbe, ki želijo plesati jazz, break-dance, street dance in hiphop. Vpis že poteka, prav tako tudi avdicije za tekmovalne skupine. Vabijo tudi na brezplačne treninge, ki jih lahko obiščejo tisti, ki niso njihovi člani. Prve priprave na novo sezono pa bodo imeli že avgusta. Tudi program že pripravljajo, vabijo jih ponovno tudi na svetovno prvenstvo in druga tekmovanja, kjer so bili uspešni že v pretekli sezoni. MG Podravje • Radioklub Ptujska Gora S59DPG praznuje 45 let delovanja Ko običajne komunikacijske poti odpovedo, imajo radioamaterji povezavo Postalo nam je samoumevno, da imamo mobilni signal in podatkovni prenos praktično na vsakem koraku, saj to pomeni dostop do informacij kjerkoli in kadarkoli. Toda lanska naravna katastrofa na Koroškem nas je spomnila, da tudi sodobna tehnologija lahko odpove, in to v ključnih trenutkih. A ko vse druge vrste komunikacije odpovejo, še vedno ostane amatersko radijsko omrežje v nevarnosti (ARON), ki ga upravljajo radioamaterji. V Sloveniji jih je okrog 1.000, od tega 38 na Ptujski Gori, kjer ima klub radioamaterjev 45-letno tradicijo, ponosno pove predsednik Miroslav Kužner, ki ga kolegi radioamaterji poznajo pod pozivnim znakom S52KK. »Nekdaj smo imeli anteno pri baziliki na Ptujski Gori, nato smo bili primorani anteno preseliti na lokacijo na Vrhah, kjer smo sedaj, pri nekdanjem satelitskem sprejemnem centru za kabelski sistem Majšperk. Podedovali smo hiško in antenski stolp, nabavili smo še kontejner in naredili nadstrešek.« Zdaj imajo prostor za druženje, kjer izmenjujejo informacije, znanja, ki jih potrebujejo za vzpostavljanje povezave z drugimi radioamaterji, prostor, kjerse pripravljajo na tekmovanja. »Radioamaterstvo je hobi, ki te mora prevzeti. Ni bistvo, da vzameš postajo in se z nekom pogovarjaš, temveč da vzameš postajo in skušaš vzpostaviti zvezo s sosedom, z nekom iz druge občine, druge države, preko sveta.« Ob tem se redno udeležujejo tudi tekmovanj, ki ohranjajo radioamaterje v kondiciji, tudi dobesedno. Poznajo operaterska tekmovanja v vzpostavitvi čim večjega števila zvez v predpisanem času, vzpostavitvi zvez preko radijskih repetitorjev, odboja signala od lune, meteoritov, komuniciranje na radioamaterskih frekvencah v mnogih načinih, komunikacijo preko satelitov. Posebno športno-tehnično tekmovanje je lov na radijske lisice -ARG oz. amatersko radijsko goniometriranje, kar so nedavno orga- Foto: Mojca Vtič Ormoian Niko Gaberc, redni udeleženec nizirali tudi na Ptujski Gori. Gre za iskanje skritih radijskih oddajnikov, postavljenih na terenu. V tej disciplini smo Slovenci zelo uspešni tudi v svetovnem merilu. Med rednimi udeleženci tekmovanj, ki poseže po najvišjih mestih, je tudi Ormožan Niko Gaberc. »Bistvo lova na lisice je, da s sprejemnikom poslušaš signale, ki jih oddajajo skriti oddajniki, ter prepoznaš sporočilo v Morse-jevih znakih. Kdor najde vse oddajnike in najhitreje pride na cilj, zmaga.« Na Ptujski Gori so tekmovalci v kategoriji veteranov morali poiskati pet oddajnikov in prehoditi oz. preteči okrog 12 kilometrov. Najuspešnejši je bil ravno Gaberc, ki je radioamater že od najstniških let. »V Ormožu imamo rokomet, nogomet, radioamaterstvo je bilo nekaj neklasičnega in me je pritegnilo. Sedaj sem že 25 let radioamater in še vedno vztrajam, sem tudi predsednik Radiokluba Ormož. Zveze so namreč pomembne, in ko vse ostalo pade, mi ostanemo, smo prip- Foto: Mojca Vtič Miroslav Kužner, predsednik Radiokluba Ptujska Gora, ki ima 45-letno tradicijo in povezuje 38 članov. ravljeni in usposobljeni, da vzpostavimo omrežje z občinskega območja na regijsko raven, nato na državno. Na srečo do sedaj še ni bilo takšne nesreče, da bi bili aktivirani.« Radioamaterji so namreč del Civilne zaščite Slovenije. »Lani, ko so na Koroškem telefoni padli, so informacije sporočali le radioamaterji. Gre za obvezo do države, do skupnosti,« pa je dodal Kužner, ki v društvene vrste vabi vse, ki bi jih utegnila zanimati ta dejavnost. »Trudimo se, da bi animirali mlade, sicer pa smo člani kluba najrazličnejših starosti in izobrazb. Povezuje nas veselje do spoznavanja in odkrivanja novega na področju komunikacij.« Mojca Vtič 12 Štajerski Kultura sreda • 26. junija 2024 »Iz padcev se moramo nekaj naučiti, potegniti najboljše« Ptuj • Medresorski program Športajmo in berimo Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je že tretje leto zapored gostila nacionalni medresorski program za spodbujanje branja med mladimi Športajmo in berimo, ki stremi k povezovanju kulture in športa. Pogovor s športnikoma Majo Bedrač in Lukom Žvižejem je vodil bibliotekar Gregor Korošec. Foto: Črtomir Goznik Bibliotekar Gregor Korošec se je pogovarjal s športnikoma Majo Bedrač in Lukom Žvižejem, ki sta povedala, da je tudi branje tisto, ki športnikom lahko pomaga do boljših rezultatov. Udeležili so se ga dijaki športnih razredov Gimnazije Ptuj, ki so prisluhnili zanimivim zgodbam, pričevanjem in razmišljanju dveh uspešnih športnikov, ki so lahko marsikomu tudi vodilo v življenju in sploh izziv na športni poti. »Ko športnik zaključi kariero in če ni pripravljen na obdobje po karieri, se lahko znajde v velikih težavah. Kar 85 % športnikov po končani profesionalni karieri bankrotira. Že med športno kariero, naj bo še tako uspešna, je treba misliti na to, kaj po njej. Ko kariero enkrat zaključiš, te v enem tednu vsi pozabijo. Najprej si bil na vrhu, potem pa te pozabijo,« iz lastnih izkušenj pove Luka Žvižej. Tudi v vrhunskem športu je mogoče biti uspešen na obeh področjih, v športu in izobraževanju. Oba sta prepričana, da si je treba vzeti čas za knjigo, saj so knjige zakladnice znanja, ki nam ga nikoli ne more nihče vzeti. Le čas si je treba pametno razporediti, se znati odtrgati od pametnih telefonov in drugih sodobnih vrst komunikacije ter čas koristneje uporabiti. Maja in Luka sta povedala, da v mlajših letih nista najbolj rada brala. Sčasoma pa se je tudi to spremenilo. Vrhunski šport veliko zahteva Biti vrhunski športnik pomeni, da si 24 ur na dan povezan s športom, vse je podrejeno cilju, ki si si ga zadal. To zahteva izjemen trud, vztrajnost, disciplino, samozavest ... »Naj se sliši še tako smešno, smo v bistvu cirkusanti. Občinstvo, ki pride, plača karto in želi imeti najboljšo predstavo tisto uro, kolikor traja tekma. Nihče pa se ne vpraša, kaj se dogaja s teboj, kako se počutiš, ali je doma vse v redu, te kaj boli ali ne. Ko stopiš enkrat na igrišče, moraš vse to odmisliti. Nismo kompjuterji. Izhajam iz ekipnega športa, nas je več, včasih se lahko za nekoga skriješ, ekipa je ta, ki pelje naprej. Maja pa je sama na stezi, nihče ji ne more pomagati. Tudi sam sem bil včasih v atletiki, tudi skok v daljino je bil ena od mojih priljubljenih disciplin. Tam odločajo centimetri. Vedeti moramo, da mora vsak, ki želi biti na svojem po- dročju vrhunski, vložiti veliko truda in dela v to. Ni tako lahko, kot se morda komu zdi,« je o tem, kaj se skriva za vrhunskimi rezultati športnikov, povedal Luka Žvižej. Za vrhunski šport pa pravi, da ni zdrav. Velika večina športnikov ima po končani karieri velike zdravstvene težave, ker je bilo telo nenehno na meji zmožnega. Nujna je regeneracija, počitek, sprostitev, dovolj spanja. Če je športnik poškodovan, nima možnosti za nastopanje, ni sponzorjev, njegova pot gre navzdol. Če je šport rekreacija, je to v bistvu način zdravega življenja. Vrhunski šport je vse prej kot zdrav način življenja, povezan je z velikimi psihičnimi in fizičnimi pritiski. Težke trenutke Maja premaguje z mislijo, da je vseeno sposobna daleč skočiti, ker verjame vase. Nikoli ne smemo obupati, ker nikoli ni prepozno. Tudi če si med zadnjimi, lahko v tretjem ali zadnjem skoku skočiš na prvo mesto. »Ni problem, da padeš, problem je, če ne vstaneš« Porazi so enako kot zmage sestavni del življenja in športa. Prej kot se tega naučiš, lažje je. »Ni problem, da padeš, problem je, če ne vstaneš, se ponovno postaviš na noge,« je Luka povzel misel enega od svojih znancev. »Iz padcev se moramo nekaj naučiti. Pred nekaj tedni smo bili na balkanskem prvenstvu, kjer mi ni šlo. Zjokala sem se. Pomagal mi je pogovor s trenerjem. Ko so zmage, si na vrhu, a tudi v takih trenutkih ne smeš preveč pričakovati, ker se lahko vse hitro spremeni,« je Majino razmišljanje. Tudi po končani športni karieri si želi ostati v športu, postati morda atletska trenerka. »Naj sledijo svojim ciljem,« je Majino sporočilo, vodilo dijakom športnih razredov Gimnazije Ptuj. Luka je dodal, da naj bodo vztrajni, trmasti, dosledni, naj se potrudi- Majina in Lukova pot Maja je odlična in obetavna atletinja, Luka Žvižej pa eden najboljših slovenskih rokometašev. Majina prva atletska ljubezen je skok v daljino. Srebrno medaljo je osvojila na evropskem in svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, lani pa zlato medaljo v mnogoboju na balkanskem prvenstvu. Luka je legenda slovenskega rokometa in eden najbolj zaslužnih za izjemne uspehe slovenskega rokometa in rekorder po številu zadetkov v slovenski reprezentanci. Naslove je osvajal tudi z Barcelono in zaigral na olimpijskih igrah. Že pri dvaindvajsetih letih je začel profesionalno športno kariero na tujem, danes je trener, ki svoje dragoceno znanje in izkušnje prenaša na mlajše igralce. Profesionalno kariero, v kateri je bilo veliko odrekanja, je zaključil pri devetintridesetih letih. Dejal je, da zdaj lahko nadoknadi»tisto za nazaj«. V trenerske vode si po končani športni karieri želi tudi Maja Bedrač. jo, da bodo četrti letnik uspešno zaključili z maturo. Veliko lažje jim bo, če bodo lastno olimpijado, do katere vodijo štiri leta, prav toliko kot za športnike, zaključili uspešno. MG Mexico • Častno priznanje ameriških domorodcev »Vsa gibanja na temo miru so nujna« Ptujčanka Alenka Slavinec je na enotedenskem kongresu ameriških domorodcev v Palenque Chiapas Mexico prejela častno priznanjejaguar za svoje dolgoletno umetniško, organizacijsko in promocijsko podporo duhovnega mirovnega globalnega gibanja za oživitev in ohranjanje matere Zemlje in združevanje človeštva. Podelil ji ga je poglavar Phil Lane, člana narodov Ihanktonvvan in Chiskasavv v Kanadi, ki se združujejo v boju za pravice svoje kulture in vrnitev zemlje ter zgodovinskih svetišč in spomenikov, ki so bili sprva last domorodcev, hkrati pa se opredeljujejo predvsem do človeških odnosov, narave in odnosa do nje. »Umetniški darovi Alenke Slavinec so večplastni in globoko zakoreninjeni v duhovnosti, šamanski modrosti in globoki povezanosti z naravo. V različnih medijih, kot so fotografija, film in glas, uteleša vlogo duhovnega vodnika, ki nevidne sfere prenaša v otipljive izraze svetlobe in sence,« je o Alenkinem delu povedal Phil Lane. Ptujčani so ga imeli priložnost spoznati na njeni razstavi Zavedanje enosti v Miheličevi galeriji na Ptuju. Kongresa v Mehiki so se udeležili tudi poglavarji domorodcev iz Amazonije, Kolumbije, Foto: Črtomir Goznik Častno priznanje ameriških domorodcev jaguar ZDA, Gvatemale, Ekvadorja in še nekaterih drugih držav. Na njem so podpisali ustanovno listino Svete zveze Kondorja, Hummingbird, Quetzalin Egel, izvedli številne tradicionalne obrede in prižgali osmi svetovni ogenj miru, katerega pepel je Alenka že ponesla na Cop 28 v Dubaj, kjer so v puščavi skupaj s 30 voditelji na posestvu Geen Sha-kaiha prižgali osmi ogenj miru v znamenju miru, sledila je Šrilanka med ljudstvom Vedas, Ig (Slovenija) z Ladom Rotom, kurentov skok pri Zokiju itd. »Osmi ogenj in številne aktivnosti, povezane z mirovnim gibanjem, spodbujajo posameznika in družbo k soustvarjanju ljubeče primarne človečnosti. Vojna je odraz strahu in pomanjkanja ljubezni. Vsa gibanja na temo miru so nujno potrebna, saj prihajajoče generacije izgubljajo stik s človečnostjo, tudi zaradi informacijske tehnologije, pametnih telefonov, soci- Foto: Črtomir Goznik Alenka Slavinec: »Priznanje me je zelo presenetilo. Prejela sem ga skupaj s svetovno znano okoljevarstvenico Jane Godali, zelo uspešnim finančnikom in podjetnikom Ronom Carsonom iz ZDA in še nekaterimi drugimi podporniki gibanja za globalni mir. Hvaležna in ponosna sem.« alnih omrežij. Zdi se, da živimo za in v prihodnosti, se ustrahujemo z grozotami iz preteklosti, namesto da bi živeli sedanjost iz svojega srca in zaznali, da se mir začne v sedanjosti zavedanja biti tukaj in sedaj ter soustvarjanja svojega in našega sveta z izbiro ljubezni. S svojimi dejanji, mislimi in čutenji smo soustvarjalci celotnega sveta, samo da se tega ne zavedamo. Zato je načelo: bolečina drugega je bolečina vseh nas in miru ne bo, dokler bo tako po svetu,« pojasnjuje Alenka Slavinec, ki bo na letošnjem kongresu Earth Stock v Koloradu, ki bo avgusta, predstavila dosedanje delo na področju okoljevarstvenih tematik, kot so: gozdni požari, voda, onesnaževanje s plastiko in rešitve, zlorabe žensk, ohranjanje raznolikosti živalskih vrst in duhovna rast. MG sreda • 26. junija 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 13 Ptuj • Svečani sprejem za mlade, ki izstopajo iz povprečja Za najdijake 300 evrov denarne nagrade Županja Nuška Gajšekje ob koncu šokkega leta že tradicionalno sprejela najboljše dijake ptujskih srednjih šol. Gre za svečan dogodek, na katerem so v ospredju mladi, ki so s svojim prizadevnim delom in izjemnimi dosežki izstopali iz povprečja. Vsakemu izmed njih je izročila medaljo s ptujskim grbom in knjižno nagrado. Najboljši trije so prejeli svečane listine in vsak po 300 evrov denarne nagrade. Učiteljski zbor Gimnazije Ptuj in kolegij ravnateljev Šolskega centra Ptuj sta tudi letos izbrala najboljšega dijaka oz. dijakinjo gimnazijskega programa ter srednješolskega in poklicnega izobraževanja mestne občine Ptuj (MOP) za šolsko leto 2023/24. Naziv najdijakinje triletnega izobraževalnega programa letos pripada Neli Javernik Visočnik. Kot so zapisali v obrazložitvi, je Neli na državnem tekmovanju v tehniki prodaje postala državna prvakinja. Sodelovala je na državnem tekmovanju Ekokviz ter vzorno opravila polletno praktično usposabljanje pri delodajalcu. Najdijak štiriletnega izobraževanja je Jaka Glažar iz Strojne šole ŠC Najboljši dijaki ptujskih srednjih šol za šolsko leto 2023/24; Jaka Drobnak (Elektro in računalniška šola, elektrikar), Urban Hajšek (Elektro in računalniška šola, mehatronik), Neli Javernik Visočnik (ŠETK, trgovec), Nuša Malek (ŠETK, ekonomski tehnik), Nejc Jurič (Strojna šola, oblikovalec kovin-orodjar), Jaka Glažar (Strojna šola Ptuj, strojni tehnik), Sandro Čeh (Gimnazija Ptuj). Županja Nuška Gajšek v družbi najboljših dijakov in dijakinj ptujskih srednjih šol Ptuj, smer strojni tehnik. Njegovi učitelji so o njem povedali, da je nadvse zanesljiv in odgovoren dijak. V vseh letih izobraževanja je imel odličen uspeh, hkrati pa se je udeleževal mnogih tekmovanj na nacionalni in mednarodni ravni. Med drugim je dve leti aktivno sodeloval v projektih ESA (Evropske vesoljske agencije), največ znanja in delovnih ur pa je vložil v projekt »F1 in Schools«. Kot član prve ekipe iz Slovenije je tekmoval na svetovnem prvenstvu »F1 in Schools« v Singapurju. Lani je z ekipo osvojil naslov državnih prvakov na tekmovanju za znanje. Izdelali so ino-vativno prikolico za moped APN6, ki je vsebovala kar štiri inovacije. Kot vodja projekta H2GO (avtomobilček na vodikov pogon) je skupaj z dijaki nižjih letnikov skonstruiral in izdelal prototip avtomobilčka s pogonom na vodik. Županja je listino za najboljšega dijaka Gimnazije Ptuj podelila Sandru Čehu, ki je bil vsa leta izobraževanja odličnjak s samimi zaključenimi peticami. Dejaven je bil na številnih področjih: tekmovanjih v znanju, različnih literarnih natečajih, prireditvah in v športu. Prav tako je bil zelo uspešen na državnem natečaju za najboljše ljubezensko pismo med mladimi in tudi na vseslovenskem pesniškem natečaju Mala Veronika. Večkrat je svojo ustvarjalnost predstavil tudi na gimnazijskem odru. Kot avtor in sourednik je pomembno zazna- moval gimnazijsko šolsko glasilo. Sandro je v imenu vseh prejemnikov priznanj nagovoril zbrane, Anja Jesenek Grašič, ravnateljica Strojne šole ŠC Ptuj, pa jim je čestitala v imenu vseh ravnateljev: »Vaš uspeh ni samo rezultat vaših prizadevanj, ampak tudi podpore učiteljev, staršev in prijateljev, zato je prav, da se zahvalimo tudi njim.« Z nastopom je dogodek obogatil Alexander Kaaouana, najglasbe-nik MO Ptuj. Estera Korošec Foto: CG Ptuj • Slovesnost ob dnevu državnosti Pomembno je, da slišimo drug drugega Na mestni tržnici je potekala letošnja osrednja slovesnost ob dnevu državnosti v MO Ptuj. Triintrideset let mineva od zgodovinskega sprejema deklaracije o neodvisnosti in temeljne ustanovne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Samostojnost naše domovine je bila slovesno razglašena 25. junija leta 1991. Tudi letošnji praznik smo praznovali ponosno, izrekli veliko lepih besed in tudi floskul, ki so zgolj okrasek prazničnih govorov, v bistvu pa je realnost povsem drugačna, tudi v naši lepi domovini, kjer ne poznamo domoljubja v pravem pomenu besede. Slavnostni govornik na letošnji osrednji slovesnosti ob prazniku državnosti v MO Ptuj je bil Damijan Zrim, poslanec državnega zbora. »Priznati si moramo, da za številne Slovenke in Slovence nova domovina ni izpolnila pričakovanj. Od Slovenije imamo pravico pričakovati in zahtevati več. Če nam pošteno delo ne omogoča dostojnega življe- nja, se moramo upreti. Če menimo, da naša domovina ne ustvari dovolj priložnosti za sodelovanje in povezovanje, moramo dvigniti svoj glas. Pred več kot 30 leti smo postavili visoka pričakovanja, da bo naša država demokratična in stabilna, da bodo naše izobraževalne ustanove vrhunske in javne, da bo socialni sistem deloval in da bo pravična dežela, kjer bodo ambiciozna podjetja razvijala svoje potenciale. Sloveniji moramo vrniti to prihodnost. Država ni last političnih strank, ne desne in leve ideologije. Država je naša skupna. Demokracija ne sme biti vladavina večine, ampak soglasje in sodelovanje vseh. Ostati moramo samozavestni in se otresti negotovosti in razočaranja. Dobro državo bomo imeli, če bomo dobri državljani, če bomo znali spoštovati drug drugega, če si bomo prisluhnili, in še pomembneje, če bomo drug drugega tudi slišali, ne glede na naša politična prepričanja in ostale razlike, ki nas delijo. Uspešni bomo, če se bomo v vsej različnosti znašli skupaj,« je poudaril. Z igranjem filmske glasbe je navdušil Pihalni orkester Ptuj pod umetniškim vodstvom dirigenta Fredija Simoniča. Njegovi nastopi so tudi sicer vedno odlični, vsak je nova vrhunska glasbena zgodba. Z njim so se poklonili dnevu državnosti. Dan osrednje slovesnosti ob dnevu državnosti v MO Ptuj, 21. junij, pa je bil tudi praznik glasbe, tako je Pihalni orkester Ptuj igral tudi v čast tega praznika. Sodelovali so tudi praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij, ki jim je poveljeval Franci Hliš. MG Foto: Črtomir Goznik Na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti v MO Ptuj je zaigral Pihalni orkester Ptuj. Tokrat je navdušil s filmsko glasbo. Središče ob Dravi • 12. tabor gasilske mladine Bilo je poučno in zabavno PGD Središče ob Dravi je znova organiziralo dvodnevni gasilski tabor, kije tradicionalno namenjen središkemu gasilskemu podmladku. Letos je pri gasilskem domu taborilo 57 otrok, za katere je skrbelo 25 članov društva. A tabora se niso udeležili samo mladi gasilci iz domačega gasilskega društva, pač pa so nanj povabili tudi pionirje in mladince iz prijateljskih društev, in to iz PGD Obrež, PGD Sela in PGD Ruše. »Prišli so lahko tudi drugi osnovnošolski otroci, ki še niso člani nobene gasilske organizacije, jih pa gasilstvo zanima in bodo morda postali naši člani,« je povedala Lea Rajh, predsednica mladinske komisije PGD Središče ob Dravi. Prvi dan tabora je bil izrazito gasilsko obarvan. Mladi so sodelovali na delavnicah, na katerih so se med drugim seznanili z izvozom na intervencijo, gasili pa so tudi kuhinjski požar. Popoldne so se zabavali z gasilskimi vodnimi igrami, se spuščali po gasilski drči, torej foliji, preliti z milnico, tekmovali v ori- entaciji, nato pa zvečer ob tabornem ognju pekli hrenovke ter ob kokicah in otroških brezalkoholnih koktajlih uživali ob gledanju filma pod zvezdami. Noč so preživeli v velikih šotorih, ki jim jih je posodila Civilna zaščita. Nedeljskemu zajtrku so sledile delavnice, na katerih so otroci spoznali reševalne pse, likovne ustvarjalce, kače in pajke, z oklepnikom jih je obiskala tudi Slovenska vojska. Izvedli so vajo z vedrovko, ki velja za klasično gasilsko, a zmeraj zelo zanimivo vajo, kolegi iz PGD Ptuj pa so se pripeljali z vozilom z lestvijo, tako da so se lahko najpogumnejši povzpeli v višave, od koder se jim je razprostrl razgled daleč naokoli. »Ponosni smo, da vztrajamo pri organizaciji tovrstnih dogodkov, ki med drugim spodbujajo mlade različnih starosti k medsebojnemu povezovanju in prijateljevanju znotraj domačega društva in tudi širše. Veseli smo, da so bili zadovoljni tako otroci kot njihovi starši; ker pa je Foto: PGD Središče ob Dravi Udeleženci 12. tabora gasilske mladine so med drugim spoznavali tudi skrivnostni svet kač in pajkov. organizacija takšnega tabora kar velik finančni zalogaj, ga seveda ne bi mogli izpeljati brez pomoči do- natorjev in sponzorjev,« je sklenila Lea Rajh. SD 14 Štajerski Za kratek čas sreda • 26. junija 2024 SkriNje domačih viž - AnsambeL KLateži V tem poletju z odra na oder Ansambel Klateži iz Nove Cerkve (Občina Vojnik) narodno-zabavno sceno doma in tujem bogati že od leta 2010. V njem igrajo in pojejo: Gregor Stolec (kitara, vokal), Nejc Cehner (pevec), Andraž Kerner (harmonika, vokal) in Jure Sentočnik (bas, vokal). V domačem kraju tudi vadijo ter bogatijo njegovo družabno in kulturno življenje. Vsa leta pridno nastopajo po vsej Sloveniji, veliko pa tudi na Štajerskem. Njihov poletni urnik je tudi letos dobesedno zatrpan. Veseli so, da je ljudem všeč njihova glasba in avtorske skladbe. Celih osem let pa je trajalo, da so za pesem, valček z naslovom Če tebe bi jaz imel, posneli videospot in ga predstavili širši javnosti. Gre za tekmovalno skladbo, s katero so se predstavili že na vurberškem festivalu leta 2016. Videospot so posneli na gradu Lemberg. Hvaležni so njegovemu lastniku, ki jim Foto: zasebni arhiv Ansambel Klateži je omogočil snemanje in jim tudi razkril veliko zanimivosti o tem gradu. »Naj vam ta pesem polepša letošnje poletje, ki naj bo polno romantike,« so Klateži zaželeli ob njeni predstavitvi. Glasbo je napisal Rok Švab, besedilo Vera Šolinc, priredba pa je delo Nejca Cehnerja. Člani ansambla Klateži so generacija 1993/94, odlikujeta jih muzikalnost in večglasno petje. Doslej so se uspešno predstavili na festivalih na Ptuju, v Števerjanu, na Vurberku, Graški Gori, v Dobju, Cerkvenjaku, Mariji Reki itd. Letos jih na festivalih ne bomo videli. Celo poletje bodo igrali na različnih odrih doma in na tujem, tako da nimajo nobenega prostega termina oziroma časa, da bi se posvetili še festivalski zgodbi. Seveda pa na teh odrih še niso rekli zadnje besede. V prihodnje jih bomo še zagotovo slišali tudi s festivalskimi melodijami, so povedali. Tako lahko pričakujemo, da bodo po skladbi z naslovom Edina želja, s katero so nastopili na 49. ptujskem festi- valu narodnozabavne glasbe v letu 2018, dodali še katero tudi na oder najstarejšega tovrstnega festivala. Z udeležbo na festivalih se izboljša kakovost izvedbe celotnega repertoarja, so prepričani. V preteklosti so skladbe zanje pisali Rok Švab, Vera Šolinc, Tine Lesjak, Jože Galič, Ivan Sivec in še nekateri drugi uveljavljeni avtorji na področju narodnozabavne glasbe. V zadnjem obdobju pa jih pišejo sami, bolj ali manj vsi člani ansambla. Vseh avtorskih skladb je že čez trideset, je povedal Gregor Stolec. Najbolj znane pa so Te tvoje pegice, Tu nekje, Punca, pojdi z mano, Letiva in Za vse si kriva ti. Izdali so tudi že dve zgoščenki z naslovom Letiva in Punca, pojdi ti z menoj. Svoje zvesto občinstvo pa razveseljujejo tudi s tradicionalnimi koncerti. Na prvega so povabili že v letu 2016. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 2 9 3 1 8 3 5 1 5 8 4 6 9 3 7 5 2 6 8 1 4 8 4 9 9 4 2 8 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 2 3 4 1 8 9 5 3 7 4 1 6 1 6 7 4 8 6 1 9 9 5 3 4 7 8 9 7 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ €€ O Bik ¥ ©© €€€ OO Dvojcka ¥¥ ©©© € OO Rak ¥¥ €€€ O Lev ¥¥¥ ©© € OOO Devica ¥ ©©© €€ O Tehtnica ¥¥ ©© € OOO Škorpijon ¥ ©© €€€ O Strelec ¥¥ ©©© €€ 0 Kozorog ¥¥¥ ©© € OOO Vodnar ¥¥ © 00 Ribi ¥ ©©© OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 25. junija do 1. julija 2024.) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? A Irl 3* v th 1) ¥ »1 t, j T- ITi mEDifl iitipex Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radlo-Tednik, d. o. o., Osojnlkova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,1. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Tim Štumberger, 2256 Juršinci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG sreda • 26. junija 2024 Nasveti Štajerski 15 Domača lekarna Zeleni nasvet Letos je vreme odlična tema za pogovor Res je, v vsakem pogovoru je lahko vreme odlična iztočnica. A žal tako vreme ne odgovarja rastlinam. Sama se ne spomnim za vrtnine tako slabega začetka pomladi. Foto: MP Ko sonce pripeka, je setve vedno smiselno zasenčiti. Začelo se je pretoplo in zbudilo vse trajne rastline, s tem pa tudi škodljivce. Potem je pretoplemu vremenu sledil udarec mraza in povzročil škodo. A tudi rastline, ki takšen mraz prenesejo, je ta tako oslabil, da imajo zdaj obilne težave z zdravjem. Zdaj pa je za nami nekaj hudo vročih dni, ki so jim sledile nevihte. Tudi letos se na obrambo pred točo ne moremo zanesti, saj je naša država ni bila sposobna pravočasno organizirati, po vročem vremenu pa vedno lahko udari še toča. Vsekakor je vsaka hitra sprememba temperatur stres za vse, tudi za rastline. Lahko jim pomagamo lažje prebroditi stresne razmere. Ukrepi pred začetkom vročinskega vala Če je še možno, pred nastopom vročine posevke okopljemo, na vrtovih po okopavanju in obilnem namakanju tla zastremo z naravnimi zastirkami. Okopana, prerahlja-na tla bodo bolje pomagala koreninam rastlin sprejeti hranila. Zračenje, okopavanje tal je zdaj nujen ukrep, da spustimo v zemljo zrak, s tem pa pomagamo mikroorganizmom opravljati njihovo koristno delo za rastline. Če bo suho in vroče vreme vztrajalo, kmalu po okopavanju tla prekrijemo z zastirkami. S tem bomo vodo, ki je je zdaj zagotovo preveč, zadržali v območju korenin in bo namakanje potrebno nekoliko kasneje. Rastlinjake zasenčimo s senčilni-mi zavesami, na prostem pa bodo namesto njih svojo vlogo opravile tudi stare rjuhe, celo v več plasti zložena agrokoprena. Prav vse neposredne setve na vrtu dobro zasenčimo, še bolje pa je vzgojiti sadike in jih presaditi. V takih razmerah seme težko kali, sonce pa majhne rastlinice dobesedno zažge. Zato so sadike veliko boljša izbira. Pred nastopom vročine poškropimo vse posevke z aminokislinami. Pripravkov je na tržišču več, tudi v manjših pakiranjih. Tretiranje ponovimo po končanem stresu. V stresnih razmerah moramo paziti na čas tretiranja. Običajno mi ljudje rečejo, da delajo to proti večeru. Ni pomembna ura, pomembno je, da se temperature spustijo pod 28 oC. Poleg tega v takih razmerah uporabljamo nižje, ne višje odmerke teh pripravkov. Med stresom pa uporabljamo samo morske alge, lahko pa tudi pripravke iz regrata ali ognjiča. Ta navodila so sicer za letos že prepozna. Vendar nam številni vremenoslovci obetajo več takih vročinskih valov, zato si je navodila dobro zapomniti za v prihodnje. Pripravek iz regrata Že večkrat sem omenila ta pripravek. Je odličen nadomestek morskih alg, ki so v stresu najbolj primerna zaščita rastlin. Za pripravek lahko in je dobro uporabiti cele rastline. Letos je regrat krasno cve-tel in upam, da ste takrat nabrali in posušili dovolj cvetov. Zdaj pa lahko dodate še liste in del korenin. Najbolj učinkovita je prevrelka, ki jo delamo en teden. Pripravite si jo za naslednja dva meseca, ko bo zanesljivo še potrebna. Zdaj pa boste uporabili čaj. Prevrelka. Kot veste, je prevrel-ka pripravek, ki ga naredimo tako, da namakamo izbrane dele rastlin tako dolgo, da povsem razpadejo. S tem se koristna vsebina listov pomeša z vodo, ki jo kasneje uporabljamo. Da rastlinski deli res razpadajo, ne pa gnijejo, je potreben tudi zrak. Zato pripravljen namok vsak dan dobro premešamo. S tem vodi dodamo zrak. Vedno uporabljamo plastične, keramične ali steklene posode, nikoli kovinskih. Te namreč spremenijo kemijsko sestavo dobljenega pripravka in ta ne deluje več. Prav tako je nujno, da je voda vsaj postana, bolje pa je uporabiti vodo iz podtalnice, vodnjaka, deževnico ali vodo iz potokov in jezer. Tudi v vodovodni vodi so lahko snovi, zaradi katerih je pripravek manj učinkovit. Postana voda pomeni, da se te snovi usedejo na dno posode. Ko to vodo zlijemo na pripravljene rastlinske dele, jih ne prelijemo z vso vodo; v posodi pustimo deciliter ali dva z dna. Za regrat torej potrebujemo 2 kg svežih listov cvetov in koreninskih delov, ki jih prelijemo z 10 I vode. Zadoščalo bo tudi 20 dag posušene mase. Posodo prekrijemo in postavimo nekam, kjer ne bo motila, vsekakor pa na toplo. Kot sem že napisala, zmes vsak dan vsaj enkrat premešamo. Ko rastlinska masa povsem razpade in se površina vode neha peniti, vse skupaj precedimo. Dobili smo pripravek, ki je precej močan. Zato ga uporabimo razredčenega od 1:1 do 1:5, odvisno od velikosti rastlin. Ta pripravek lahko tudi shranimo v povsem temnem in hladnem prostoru. Čaj naredimo tako, da polno pest posušenih delov regrata ali nekaj manj zelenih delov (v tem primeru naj bo vendarle večina cvetov) prelijemo z 11 vrele vode. Počakamo 15 minut, precedimo in ohladimo. Ta pripravek moramo uporabiti takoj in ga nima smisla hraniti. Čaja ne redčimo. Kaj še lahko sejemo ali sadimo? Glede na to, da je mnogim kar nekaj vrtnin propadlo, je zdaj vprašanje, kaj še lahko sejemo ali sadimo, zelo pomembno. Seveda še ni konec vsega, saj se je poletje komaj začelo. Še vedno ni prepozno niti za setev visokega fižola. Pogosto tako pozna setev uspe celo bolje. Vsekakor lahko še vedno sejete nizek stročji in zrnati fižol. Zdaj bo manj težav s ptiči in res upam, da tudi s polži. Šele zdaj je idealen čas za setev endivije, radiča in tudi sladkega komarčka. Nikakor pa ne sejemo rukole in azijskih listnatih rastlin, saj jim dolg dan in močno sonce res ne ustrezata. Prav tako zdaj še ni čas za presajanje sadik kapusnic, izjema sta le listnati in brstični oh-rovt. Zdaj bo namreč s sadikami na vrtu največ težav, saj jih imajo škodljivci neizmerno radi. Da se vsaj malo izognemo škodljivcem, lahko med rastline na redko posejete nizek stročji fižol, kamilice ali pa letni užitni tolščak (portulak). Sejemo korenček, peteršilj, pastinak, začnemo pa tudi s setvijo črne in bele redkve. S setvijo podzemne kolerabe in repe pa še počakajte. Celo za ponovno sajenje paradižnika, če še kje dobite kvalitetne, ne prevelike sadike paradižnika, ni prepozno. Prav tako lahko še vedno sejete ali presajate sadike kumar in grmičastih bučk. Za sajenje vrežastih jedilnih buč pa je malo pozno oziroma v primeru hladne jeseni tvegano. Pa vendarle lahko poskusite. Hitreje in lažje bodo začele svoje življenje, če si boste vzgojili sadike, kar zdaj sploh ni težko. Miša Pušenjak Njivska preslica: zdravi, pomlajuje in pomaga pri hujšanju Foto: Pexel Tokrat smo se spomnili na še eno izjemno zelišče, ki je pravzaprav živi fosil. Govorimo o njivski preslici, ki se že od nekdaj uporablja kot zelišče za zdravje, lepoto in prečiščevanje telesa. Za uporabo v zdravilstvu uporabljamo zgolj njivsko preslico, katere zelene poganjke nabiramo v juniju, juliju in začetku avgusta, zel pa lahko kupimo tudi v lekarni. Droga sicer nima posebnega vonja in je rahlo slanega okusa. Vsebuje precejšnjo količino mineralnih snovi, med katerimi izstopajo predvsem silicijev dioksid in vodotopni silikat, aluminijeve in kalijeve soli ter flavonoidi in saponini. Diuretik in krepčilo Pri nabiranju njivske preslice naj previdnost ne bo odveč. Njena sorodnica močvirska preslica je namreč zdravju škodljiva, saj vsebuje alkaloid palustrin, ki je strupen tako za ljudi kot živali. Njivska preslica ne raste v močvirjih, zato je tam ne iščite, našli jo boste na travnikih in gozdnih jasah. Od nekdaj je znano, da je naravni diuretik, kar pomeni, da žene na vodo, hkrati pa je adstringent (zmanjšuje vnetje) in krepčilo. Uporabljajo jo pri zdravljenju inkontinence ali pri otrocih, ki imajo težave z mokrenjem postelje. Pomaga tudi pri zdravljenju benigne hiperplazije prostate. Kot krepčilo se uporablja za krepitev vezivnega tkiva in pomoč pri prekrvitvi, težavah z želodcem in črevesjem. Prav tako jo uporabljajo pri ozeblinah ter lajšanju rev-matskih bolečin. Najdemo jo tudi v raznih kozmetičnih pripravkih, izdelkih proti celulitisu in kot pomoč pri shujševanih dietah. Nabiramo junijainjulija Zelene poganjke njivske preslice se lotimo nabirati junija ali julija, takrat je namreč zel na vrhuncu rasti. Rastlina sicer nima posebnega vonja, a je presna rahlo slanega okusa. Vsebuje precejšnjo količino mineralnih snovi, kot so silicijev dioksid in vodotopni silikat, aluminijeve in kalijeve soli, ter flavonoide in saponine. Pitje poparka iz preslice tako spodbudi izločanje seča in ugodno vpliva na sečne poti. Uporaba v ljudski medicini Njivska preslica je že od nekdaj prisotna v ljudskem zdravilstvu, kjer so jo uporabljali predvsem pri zaustavljanju krvavenja, zdravljenju težjih oblik bolezni ledvic in mehurja. Odlično se obnese tudi pri lajšanju hujših poškodb, gnojnih ranah in ognojkih. Prav tako velja kot učinkovito sredstvo zoper bronhialne in pljučne bolezni, odpravlja celulit in pomaga pri mišičnih krčih. Pomoč priinkontinenci Dolgo časa je veljalo, da je preslica odlično sredstvo za razstruplje-vanje telesa. Njeno delovanje je namreč diuretično, poleg tega čisti kri in razsluzi telo. Znano je, da krepi delovanje ledvic, blag diuretični učinek pa lajša različna vnetja in okužbe sečil. Zdravilci jo zato priporočajo predvsem tistim, ki imajo težave z inkontinenco in močenjem postelje. Močnejše kosti in zdravi nohti Kot omenjeno, preslica vsebuje številne minerale, ki so koristni tudi pri krhkih in lomljivih nohtih, odpravlja pa celo bele lise, ki se kažejo kot posledica njihovega pomanjkanja. Kremenčeva kislina, ki jo najdemo v preslici, skrbi za gradnjo kosti ter zavira njihovo razgradnjo. Pohvali se lahko tudi z antibakterijskim in antiseptičnim delovanjem. M. Koren Kopel iz njivske preslice Kopel z dodanim zeliščem njivske preslice je koristna za krepitev imunskega sistema. Pomaga tudi pri nerednih ali močnih menstruacijah, vneti prostati ali mehurju. Sto gramov njivske preslice damo v tri litre hladne vode in pustimo čez noč. Nato tekočino zavremo in precedimo v kad. 16 Štajerski Križem kražem sreda • 26. junija 2024 Piše: Dani Zorko • Po poti Majev Palenque Z ogledom slapu Misol-Ha, reke AguaAzul in majevskih razvalin Palenque je bil moj dan več kot maksimalno izkoriščen. Naslednji dan sem vstal dokaj pozno in si šel na avtobusno postajo uredit nočni prevoz v mestece Tulum, kjer sem se enkrat na moji poti že ustavil. Z nočno vožnjo sem želel prihraniti nekaj časa in se v Tulumu pred vrnitvijo domov še malo naužiti morja in sonca. Nahrbtnik sem pustil na postaji v nekem kiosku, da sem lahko ves dan brezskrbno pohajal naokrog. Mestece Palenuque je zanimivo zgolj zaradi svojega arheološkega najdišča, drugače pa z ničimer ne izstopa. Ta dan sem gotovo prehodil najmanj dvajset kilometrov in si dobro raztegnil noge. Zjutraj sem šel najprej lepo na kavico in na nek sadni sok, ki pa mi ni preveč ugajal. Čez čas sem po res dolgem času našel en velik supermarket, ogromno trgovino, in šel malce zapravljat časa, ker sem za določene stvari želel vedeti, koliko stanejo. V vseh državah je poglavitna enota za primerjavo standarda pollitrsko pivo in tu sem ugotovil, da je prib- ližno pol cenejše kot pri nas. So pa me presenetili paketki mačje hrane, ki so presegali tudi naše standarde. Je to mogoče, da se kje na svetu godi mačkam še bolje kot pri nas? No, nekje pri oddelku z mačkami pa je začel delovati tudi tisti nesrečni sadni sok, da sem komaj Foto: Dani Zorko .............'"„JL*»» „„.......,.....«* -^ j £££........v,— ......«h * Foto: Dani Zorko _ i» /5« Foto: Dani Zorko Plesalke v uverturi Plesni prikaz sejanja koruze Mehiški Nace Junkar prijadral do toalete. Še dobro, da sem ob vhodu opazil, da jo sploh imajo. Čez dan se ni dogajalo nič posebnega, sem pa se zvečer udeležil neke vrste folklornega večera. Kot nekdanjega predsednika lokalnega kulturnega društva me je zadeva seveda zanimala in že sem sedel v prvi vrsti. Predstavniki različnih indijanskih manjšin so se predstavljali s svojimi plesi in literaturo, da je bilo sila zanimivo. Predstavile so kmečka opravila, od sejanja do pobiranja pridelkov, Chromodoris luteorosea Ima podolgovato telo z značilnim barvnim vzorcem. Rinoforja sta lamelasta (s 15 lamelami) v zgornjem delu in navadno temno rdeče barve, enake barve so tudi škržni lističi. Obustna izrastka sta kratka in prstasta. Je enotne rožnate ali vijoličaste barve z velikimi rumenimi pegami, ki so belo obrobljene. Rob plašča je rumeno obrobljen. Zraste do 5,5 cm. Življenjsko okolje: Živi v infralitoralnem pasu na skalnatem dnu in na prehodu iz skalnatega v sedimentno dno. Prehranjuje se z različnimi vrstami spužev. v odstotkih izratena količina, za koliko se je kaj skrčilo znak za preplah jazz pianist king cole oprueto športno oblačilo reína struga morilski napad na vodilno osebnost ameriška filmska igralka bullock vrsta belega vina krajvsz. sloveniji 4. in 18. crka obalno mesto v istri potomec jaz velika avstralska ptica zvezna država v zda spela tratnik samica purana preroško znamenje aparat za slikanje zob in kosti ženski osebni zaimek etbin kristan sijaj deževje, mokrota grob posmeh voda v plinastem stanju del roke, laket stresuaj izbrana svetnica zazavet-nico J1L odvzemanje, odvzem dolenjska reka posušen izcedek na rani adi smolar pevka sokllc kraj pri írnem kalu naselje na sv slovenije tantal zora, svit neimenovana reí ali oseba požresnica dlakava rastlina, z belimi ali vijol. cveti pevka falk visoka vzpetina podzemni žužkojed izdelovalec kart na terenu drugi havajski otok zg0r.del stopala pisateljica peroci prebivalec tolmina mojca mavec pokrajina VJV. sloveniji nekdanji prebival. osrednje italije, tirenec Stefan nemanja aktivni japonski vulkan podatki 0 stanju bolnika pred boleznijo dopoldanska prireditev ETALON - natančen vzorec mere ali uteži, KLARET - belo vino, dobljeno z neposrednim stiskanjem grozdja, SLEZ - dlakava rastlina z belimi, vijoličastimi ali rožnatimi cveti nekatere plesalke pa so poskusile tudi s hitrejšimi ritmi, da so krila kar plapolala naokrog. Imeli so tudi čisto pravo modno revijo v narodnih oz. paradnih nošah, ki so bile seveda izredno barvite in vihrajoče po vsem odru. Še dobro, da kdo ni opazil, kako so se mi svetile oči. Vrhunec večera pa je bil mehiški pevec, ki je zapel nekaj domačih šlagerjev, ki jih je spremljal s plesnimi koraki. Imel je neverjetno dušo, neverjeten razpon glasu, ljudstvo pa ga je nagrajevalo z bučnim aplavzom. Če si predstavljate, da bi nekoč popularni pevec Nace Junkar zapel evrovizijsko pesem od Alenke Gotar, ki bi ji dodali še dve vrečki dodatnih oktav, bi dobili približno tonsko lestvico tega možakarja, ki je seveda tudi nastopil v narodni noši. Kakorkoli, videti je bilo, da ga ženske obožujejo, moški pa so itak zraven copate. Pred odhodom sem preventivno še enkrat obiskal sveti prostor v supermarketu, da na večernem avtobusu ne bi bilo kakšnih presenečenj, nabavil pa sem tudi nekaj okrepčila za po poti. Avtobus na srečo ni bil poln, tako da sem imel vso noč na voljo dva sedeža samo zase. Sicer se mi je zdelo, da je ponoči nekdo skušal prisesti, ampak je verjetno dobil v spanju v odgovor kakšno sočno balkansko kletvico, ki ni potrebovala prevoda. Foto: Dani Zorko Da ne pozabiš, kje si bil. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Atletika »Imam velik zagon pred olimpijskimi igrami« Stran 18 Tenis Med posamezniki zmagala Slovenec in Nemka Stran 18 Reportaža V Miinchnu padel nov navijaški rekord Stran 19 Okrogla miza v Gorišnici »Odvisni smo od nas samih, od svojega znanja in dela« Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • FC Drava Ptuj tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Trenersko mesto Drave prevzema nekdanji član zlate generacije Med ljubitelji nogometa na Ptuju je že nekaj časa krožilo več imen trenerjev, ki naj bi zasedli mesto glavnega trenerja Drave. Govorilo se je o Simonu Dvoršaku, pa o Dušanu Kosiču, nazadnje pa je kocka padla na Saša Gajserja! Nekdanji reprezentant Slovenije iz zlate generacije - igral je na EP leta 2000 in SP leta 2002, v dresu z državnim grbom je zbral 27 nastopov - bo zagotovo velik magnet za navijače, klub pa bo imel pod njegovim vodstvom visoke cilje. Saša Gajser, ki je letos februarja srečal abrahama, je svojo igralsko kariero v mladinski šoli začel pri Aluminiju, kjer je že igral njegov starejši brat Damjan. Po zaključku mladinskega staža ga je pot zanesla k Mariboru, kjer je ostal tri sezone (od 1991/92 do 1993/94). Sledile so tri enoletne zgodbe pri Dravi (1994/95), Ljubljani (1995/96) in Beltincih (1996/97): na Ptuju in Ljubljani v drugi, v Beltincih v prvi ligi. Naslednji dve sezoni je igral za velenjski Rudar (1997/98, 1998/99), skupaj pa je samo v prvi ligi zbral 110 nastopov. Dobre predstave v dresu knapov so mu odprle pot v tujino, odšel je h Gentu v Belgijo. V tem klubu je ostal tri sezone in v tem času v modro-be-lem dresu zbral 74 nastopov. Sledil je prestop na Ciper, kjer je eno leto igral za Olympiakos iz Nikozije (21 nastopov). Novi trener Drave je postal Saša Gajser. Rokomet • Plazma športne igre mladih Jeruzalemčki bodo Slovenijo zastopali v Splitu Letošnjega premiernega tekmovanja Plazma športne igre mladih (ŠIM) so se v rokometu udeležili tudi mladi rokometaši Jeruzalema, natančneje starejši dečki B, generacija, rojena 2010 in mlajši. Plazma športne igre mladih so največji amaterski športni dogodek v Evropi in ponujajo nastope v desetih različnih športnih disciplinah: malem nogometu, ulični košarki, odbojki, rokometu, tenisu, namiznem tenisu, odbojki na mivki, šahu, teku na 60 metrov in med dvema ognjema. Igre letos prvič potekajo tudi v Sloveniji, sicer pa že 28. leto zapored na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Vizija iger je promovirati strpnost, prijateljstvo, solidarnost, socialno vključenost in pošteno igro ter pri tem mlade udeležence učiti o vseh prednostih trajnostnega razvoja. Ormoški rokometaši so si z visoko uvrstitvijo na turnirju Fagus GIS priborili nastop na državnem finalu v Ljubljani. Na Kodeljevem so z odlično igro prepričljivo premagali vrstnike Slovana z rezultatom 22:17 (10:7). Z zmago v državnem finalu so se uvrstili na regijski turnir, ki bo od 19. do 24. avgusta potekal v Splitu na Hrvaškem. Tam bodo Ormožani zastopali Slovenijo, občino Ormož, Prlekijo in slovenski rokomet. Najboljše so prihranili za konec Teo Rubin, kapetan RK Jeruzalem Ormož: »Že na turnirju v Ormožu smo igrali odlično in odlično igro nam je uspelo prenesti tudi na tekmo proti Slovanu. V Ljubljani smo odigrali eno najboljših tekem v sezoni in zasluženo zmagali. Odločila je igra v obrambi, kjer smo izkoristili svojo fizično premoč. Tega uspeha smo zelo veseli in z velikim zadovoljstvom bomo zastopali barve Slovenije v Splitu. Cilj v Splitu bo osvojitev ene izmed medalj.« Iztok Luskovič, trener RK Jeruzalem Ormož: »Ekipa je z marljivim delom iz tedna v teden napredovala in ob zaključku sezone odigrala svoje najboljše tekme v sezoni. Gre za fante, ki pridno trenirajo skozi celo leto, tudi napredek v igri glede na začetek sezone je zelo opazen. Škoda, da po pravilih lahko igra le 12 igralcev, saj naša ekipa v tem letniku šteje več kot 20 igralcev. Zdaj je pred nami Po zaključku kariere se je podal v trenerske vode, kjer je daleč največji pečat pustil pri Mariboru. Pri vijoličastih je začel kot trener v mladinski šoli, kmalu pa je presedlal v člansko ekipo in bil več kot deset let (od 2011 do 2021) pomočnik različnih trenerjev, od Darka Milaniča do Maura Camoranesija. Kratek čas je bil tudi glavni trener članskega moštva, nato pa je leta 2021 sledilo slovo. »Hvala klubu za dolgoletno sodelovanje in vse čudovite trenutke. Slovesa nikdar niso prijetna. Ker gre za dolgo skupno obdobje, so prisotna tudi čustva, posebni občutki. Ostaja ogromno nepozabnih spominov, trofej, zmag in dragocenih delovnih izkušenj. To so bila moja najlepša športna leta, zato bi ob tej priložnosti posebno zahvalo namenil tudi vsem navijačem, Violam, ki so bili, so in bodo s svojo podporo pomemben sestavni del vijol'čnega mozaika. Kluba nikdar ne morem zapustiti, fizično ne bom prisoten, bom pa ostal navijač. Najprej si bom vzel čas za počitek, za družino, potem pa se bom v prihodnjem obdobju usmeril k nadaljnjemu izpopolnjevanju in poiskal nove nogometne izzive,« je takrat odločitev pojasnil Saša Gajser. Naslednja izziva je našel na Cipru, pri ekipi Pafos FC je ostal eno leto, pri ekipi Anorthosis pa nekaj manj kot pol leta. V obeh primerih je bil pomočnik glavnih trenerjev. S prihodom na Ptuj se tako ponovno vrača na domačo nogometno sceno, ki jo bo zagotovo močno popestril. Gajserjev pomočnik bo Marko Lešnik, ki je nazadnje v tretji ligi vodil ekipo Dobrovcev. Jože Mohorič kratek počitek, avgusta pa se bo ekipa zbrala in se poskušala čim bolje pripraviti na Plazma športne igre mladih v Splitu. Za naš klub, mesto Ormož in fante ta uvrstitev v Split ogromno pomeni. To bo lepa priložnost, da si vsi skupaj naberemo novih življenjskih ter igralskih izkušenj.« Mladen Grabovac, predsednik RK Jeruzalem Ormož: »Takšnega uspeha te ekipe si nismo predstavljali. Prijavili smo se na Plazma športne igre mladih v želji, da fantom ponudimo igranje dodatnih tekem. Na koncu smo presenetljivo, vendar zasluženo dobili finale v Ljubljani. V Splitu bomo ponosno zastopali barve Slovenije, RK Jeruzalem Ormož in mesta Ormož, mesta z izjemno bogato ter uspešno rokometno tradicijo.« Uroš Krstič Šah • Plazma športne igre mladih Zarja Gomboši zmagala v državnih kvalifikacijah Športne igre mladih so projekt, ki se je pred 28 leti začel na Hrvaškem, nadaljeval v BiH ter kasneje še v Srbiji. Projekt je v tem času prerasel v največjo prireditev za mlade rekreativne športnike v Evropi. Njihov moto je »Makni nogu, pruži ruku«. Po zaslugi predsednika UEFE Aleksandra Čeferina, ki je leta 2019 postal ambasador iger, so te letos končno našle mesto tudi v Sloveniji. Med desetimi športnimi panogami je tudi šah, kar je izredno pomembno za promocijo te kraljevske igre. Na regijskih kvalifikacijah v štirih starostnih kategorijah so si najboljši priborili pravico do nastopa v državnih kvalifikacijah, ki so potekale v Ljubljani. Iz Šahovskega društva Ptuj so se jih udeležili Zarja Gomboši v konkurenci deklet do 11 let, Svit Gomboši pri fantih do 11 let in Tom Crnjakovič pri fantih do 15 let. Največ uspeha je imela prav Zarja, ki je v svoji starostni kategoriji kar šestkrat zmagala, enkrat pa je morala podpisati poraz. Tako si je priborila vstopnico za nastop na prestižnem mednarodnem finalu v Splitu med 21. in 23. avgustom. Svitu, ki je nastopal v najštevilčnejši skupini fantov do 11 let, se v finale v Splitu ni uspelo uvrstiti, čeprav je igral solidno. Enako se je zgodilo Tomu v konkurenci do 15 let, ki je zapravil lepo priložnost v dveh dobljenih pozicijah, pri katerih je pozabil na tiktakanje ure in mu je padla zastavica. Številni mladi iz štirih držav se bodo na največji prireditvi za rekreativne športnike v Evropi pomerili ne samo na tekmovališčih, ampak tudi izven njih v duhu strpnosti, prijateljstva, solidarnosti, spoštovanja, ferpleja pod sloganom »Živimo življenje brez drog, ker droge jemljejo življenje«. Silva Razlag Ekipa starejših deckou B Jeruzalema Ormoža se je uurstila na regijski turnir Plazma športnih iger mladih. 18 Štajerski Šport, šport mladih sreda • 26. junija 2024 Atletika • Kristjan Čeh, AK Ptuj »Imam velik zagon pred i • • • i • •• • olimpijskimi igrami« Atletika • Anej Čurin Prapotnik, AK Ptuj Izjemna izkušnja za odličnega sprinterja Do svojega 25. leta je Kristjan Čeh osvojil štiri medalje na velikih tekmovanjih, po dve na svetovnem in evropskem prvenstvu; na obeh prvenstvih je stopil tudi na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Tako mu v zbirki od velikih tekmovanj manjka le še olimpijsko odličje. »Nerad napovedujem, a bo v Parizu na olimpijskih igrah gotovo tudi dobra tekma. Z zmago na evropskem prvenstvu sem dobil dodatno motivacijo in tudi samozavest. Čakajo me še treningi, da bom čez dober mesec v francoski prestolnici še boljši. Tehnika je v metu diska najbolj pomembna stvar: če ni na visoki ravni, je tekma slaba in to se mi je poznalo letos na nekaj tekmah,« je izpostavil 2,06 metra visoki orjak iz Podvincev pri Ptuju. V tem letu mu na nekaj tekmah ni šlo, serijski zmagovalec diamantnih mitingov v prejšnjih sezonah je bil šele sedmi v Marakešu. »Tam se je posebej poznalo, da mi v tehniki nekaj manjka. A potem smo to popravili, kar bi sicer morali že dva meseca prej, pred poletno sezono. Tako so bile tekme letos nekako posvečene temu, da se vse skupaj sestavi za nastop na evropskem prvenstvu.« Marsikdo je tudi podvomil, ali je bila pravilna odločitev za zamenjavo trenerja, kar se je prvič primerilo že leta 2021, ko je nato na svojih prvih olimpijskih igrah v Tokiu brez trenerja končal na petem mestu. Estonec Mart Olman je sredi letošnjega marca zamenjal rojaka Gerda Kanterja. Slednji, eden najboljših metalcev diska vseh časov, ga je do treh medalj na svetovnem in evropskem prvenstvu vodil v prejšnjih sezonah, ko je nasledil Gorazda Rajherja. »Bile so kritike, ko ni šlo najboljše, še posebej zaradi tega, ker sem zamenjal trenerja. Za tako zamenjavo ni nikoli pravi čas, še posebej ne v olimpijski sezoni. A sam sem vedel, Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh: »Za zamenjavo trenerja ni nikoli pravi čas, še posebej ne v olimpijski sezoni. A sam sem vedel, kaj delam, in sem to tudi dokazal z medaljo. Očitno sem sprejel pravilne odločitve, saj sem ostal v svetovni špici.« Anej Čurin Prapotnik: »Nastop v Rimu me je postavil na realna tla, vidim, da je pred mano še veliko dela.« kaj delam, in sem to tudi dokazal z medaljo. Očitno sem sprejel pravilne odločitve, saj sem ostal v svetovni špici.« Konec junija znova prihaja v Slovenijo. »Tekmoval bom na državnem prvenstvu v Celju. Vedno se veselim domačih tekem,« je napovedal Čeh. Za konec je znova spomnil, kaj ga žene naprej. »Čez dober mesec bodo olimpijske igre. Po osvojenem zlatu na evropskem prvenstvu imam velik zagon za treninge do takrat. Manjka mi še en naslov, kot sem rekel, pa nerad napovedujem. A se lahko za olimpijske igre dobro pripravim in tudi tam daleč mečem,« je sklenil najboljši slovenski atlet zadnjih let. sta Anej Čurin Prapotnik je v zadnjih letih najboljši slovenski tekmovalec v teku na 100 metrov. Mladi sprinter je prišel do vrhunskih rezultatov s sistematičnim strokovnim delom trenerja Gorazda Rajherja. Oba stremita k čim večji popolnosti na tartanski stezi, da bi 21-letni sprinter svoje meje potisnil še pod trenutno njegovo najboljšo znamko 10,24 sekunde. Šlo je že hitreje, a ob preveliki pomoči vetra. To je dokaz, da lahko Anej svoj osebni rekord še izboljša Aleš Bezjak, predsednik AK Ptuj: »Ponosni smo na oba, gre za izjemen uspeh« O zadnjih uspehih Kristjana Čeha in Aneja Čurina Prapotnika je nekaj stavkov povedal predsednik Atletskega kluba Ptuj Aleš Bezjak: »Uspeha naših dveh članov, ki sta nastopila v Rimu, sta na nek način pričakovana in želena, na drugi strani pa s strani Kristjana težko pridobljena. Srečni in ponosni smo, da je član našega kluba. Po uspehu v Rimu se vidi, da postaja zrel in da je že nekaj časa v svetovnem vrhu. Pridobljene izkušnje s pridom unovčuje, ve, kaj mora narediti v določenem trenutku. Ob tem ne pozabimo, da je konkurenca v metu diska na evropskem prvenstvu skoraj takšna kot na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah. Ob vseh asih stopiti na tron je res lep dosežek. Zdaj je še prezgodaj govoriti o nastopu na OI, zaenkrat lahko uživamo v tem, da je osvojil evropski naslov, vse ostalo do konca sezone bo češnja na torti. Cilji bodo visoki, a tudi konkurenti ne bodo mirovali. Izjemno sem zadovoljen tudi z nastopom Aneja, ki je z uvrstitvijo v polfinale dosegel vrhunski rezultat. S tem je dokazal, da je izjemen sprinter, ki se odlično razvija in napreduje. Tek na 100 metrov je formula 1 atletike, vsi otroci, ki se kadarkoli vključijo v atletiko, se najprej preizkusijo v teku na 60 metrov, iz tega vse izhaja. Biti v Evropi med 20 najboljšimi je izjemno.« in se še bolj približa slovenskemu državnemu rekordu, ki znaša 10,13 sekunde in ga ima Matic Osovnikar. To je eden glavnih ciljev sprinterja, ki je s trdim delom prišel v začetku meseca do nastopa na evropskem prvenstvu v Rimu. Tam je zasedel 20. mesto v teku na 100 metrov, medtem ko je bila slovenska štafeta v teku 4 x 100 metrov - v njej je tekel tudi Anej - zaradi napačne predaje diskvalificirana. Ali je bil nastop v Rimu nagrada za vaše dosedanje delo v atletiki? A. Čurin Prapotnik: »Ja, definitivno je to bila določena nagrada. Moja tiha želja je bila nastopiti na evropskem prvenstvu, na veliki tekmi, kjer bi se pokazalo merilo, kje trenutno sem v evropski konkurenci sprinterjev. Nastop v Rimu me je postavil na realna tla, vidim, da je pred mano še veliko dela. Obenem pa sem s tem nastopom dobil dodatno motivacijo, da še izboljšam svoj rezultat in da tako še bolj konkuriram najboljšim sprinter-jem v Evropi in tudi na svetu.« Kako ste vi videli in občutili tako veliko tekmovanje, kot je evropsko prvenstvo? Tenis • Turnir TE U-16 na Ptuju Med posamezniki zmagala Slovenec in Nemka, med dvojicami tudi sin nekdanjega zvezdnika V prejšnjem tednu je bil na igriščih v Termah Ptuj v organizaciji TK Terme Ptuj izveden turnir serije Tennis Europe v konkurenci do 16 let. Na njem je nastopilo 124 tekmovalcev iz 16 držav. »Letos smo morali kljub 64 prostim mestom v glavnem žrebu pri fantih izvesti kvalifikacije, v tem delu je zaigralo kar 25 igralcev. Tekmovanje je ob pomoči mlajših tekmovalcev kluba pri urejanju igrišč in vode- A. Čurin Prapotnik: »Na olimpijskem stadionu je bilo zelo dobro vzdušje, vse je bilo zares dobro organizirano. Okrog mene so bili sami odlični atleti, tako da je bil občutek fantastičen. Stadion je bil fenome-nalen in občutek, ko sem prišel na start, je bil izjemen, saj me je spremljala velika množica ljudi. Sam sem imel možnost v polfinalu teči ob La-montu Marcellu Jacobsu, domačinu iz Italije, in takrat je bilo vzdušje med tekom zares neverjetno. Ta tek in celoten nastop v Rimu je bil zame zelo dobra izkušnja.« V predtekmovanju ste tekli 10,34 s, v polfinalu pa 10,44 s. Kakšna sta bila ta dva teka in kako ste zadovoljni z osvojenim 20. mestom? A. Čurin Prapotnik: »Lahko bi tekel hitreje, saj takšne rezultate dosegam že nekaj časa. A to je bila posebna tekma, na kateri sem imel okrog sebe hitre sotekmovalce, kar lahko igra pomembno vlogo pri doseganju dobrih rezultatov. Vem, da se ne bi smel fokusirati na druge, ampak vseeno me je ta konkurenca na stezi nekoliko presenetila, saj sem celotno sezono do sedaj tekel praktično sam v ospredju. Poleg balkanskega prvenstva je bila to prva tekma, kjer sem imel ob sebi nekoga, ki je tekel tako hitro kot jaz ali tudi hitreje. De-finitivno je to dober rezultat, vendar sem si želel še več, predvsem boljši odtečeni čas.« V poletnih mesecih vas čaka še nekaj tekmovanj: kakšen bo glavni cilj? A. Čurin Prapotnik: »Na zadnjem mitingu v Mariboru sem izboljšal osebni rekord, ki sedaj znaša 10,24 s. Prav izboljšanje osebnega rekorda ostaja eden izmed glavnih ciljev. Trenutno za nastop na olimpijskih igrah v Parizu nimam preveč možnosti, morda pa mi uspe kakšen odličen tek in dobim povabilo tudi na to veliko tekmovanje.« David Breznik Finalisti med posamezniki: Austrijka Paulina Maier, Nemka Maja Vorgič, Slouenec Jošt Pečounik in Hruat ban Dumbouič Finalisti med dvojicami: Aleksander Burmakin, Mai Winterleitner, Mark Bečirouič Nouak in Leonardo Ljubičič nju tekmovanja potekalo brez zapletov, tudi kakšnih težav z vremenom letos nismo imeli. Zadovoljni smo lahko tudi s prikazanim tenisom, predvsem v zaključnih bojih je bila igra na visoki ravni,« je dejal predsednik TK Terme Ptuj Luka Hazdovac. Turnir v Sloveniji je predvsem priložnost za domače igralce, da se pomerijo in primerjajo s konkurenco iz tujine. To je najbolje izkoristil Jošt Pečovnik, sicer član ljubljanskega Slovana, ki je postal zmagovalec turnirja pri fantih posamezno. Med Slovenci se je turnirske lovorike veselil še Mark Bečirovič Novak (ŽTK Maribor), ki je slavil med dvojicami skupaj s Hrvatom Leonardom Ljubičičem (Leonardo je sin Ivana Ljubičiča, nekdanjega odličnega igralca in kasneje trenerja Rogerja Federerja). Rezultati finalnih dvobojev: - fantje posamezno: Jošt Pečovnik (Slovenija, 5.) - Ivan Dumbovič (Hrvaška, 8.) 6:4, 7:6(2); - dekleta posamezno: Maja Vorgič (Nemčija, 4.) - Paulina Maier (Avstrija, 12.) 6:2, 7:6(5); - fantje, dvojice: Mark Bečirovič Novak/Leonardo Ljubičič (Slovenija/ Hrvaška, 3.) - Aleksander Burmakin/ Mai Winterleitner (Rusija, Slovenija, 7.) 6:3, 6:3; - dekleta, dvojice: Anna Kotchet-kov/Hannah Schwaiger (Avstrija, 2.) - Aneta Jahnova/Anastaciya Koto-vska (Češka/ZDA, 1.) 6:4, 6:1. JM Atletika • Miting v Ženevi: slovenska četverica četrta v Švici Slovenska štafeta na 4 x 100 metrov je na atletskem mitingu v Ženevi zasedla četrto mesto s časom 39,78 sekunde. Tekli so Anej Čurin Prapotnik, Jernej Gumilar, Andrej Skočir in Matevž Šuštaršič. S tem izidom je slovenska četverica za dobre pol sekunde zaostala za slovenskim rekordom 39,20 sekunde, kolikor so Rok Preda-nič, Matic Osovnikar, Boštjan Fridrih in Jan Žumer tekli 22. junija 2002 v španski Sevilli. 4 x 100 m (m), rezultati: 1. Nizozemska 38,75 s 2. Švica 38,96 s 3. Kitajska 39,03 s 4. Slovenija 39,78 s »Štafeta je dosegla kar soliden rezultat, še posebej zaradi tega, ker smo tekli na drugi progi in je bil ravno v času teka močan naliv. Prva predaja je bila zelo dobra, v drugih dveh pa smo predali tako, da zagotovo ne bi naredili napake, torej bolj na 'ziher'. Sam sem na 100 m tekel zelo slabo, kot je pokazal tudi izid. Ne bi rad krivil pogojev, ampak za ta čas je bilo zelo hladno in znova je pihal veter v prsi,« je povedal član AK Ptuj Čurin Prapotnik, najhitrejši Slovenec v zadnjih letih. Posamično je na 100 metrov dosegel šesti izid v peti skupini kvalifikacij z 10,46 s. V drugi skupini je bil drugi Šuštaršič z 10,55 s, peti pa Gumilar z 10,66 s. V prvi je zmagal Skočir z 10,72 s. S tem se nihče izmed Slovencev ni uvrstil v finale A ali B. sta Foto: AZS sreda • 26. junija 2024 Šport, šport mladih Štajerski 19 Nogomet • EP v Nemčiji V Münchnu padel nov navijaški rekord V sredo in četrtek se je proti Munchnu valila množica slovenskih navijačev, ki si je želela v živo ogledati srečanje med Slovenci in Srbi. To je bila že od žreba naprej najtežje pričakovana tekma naše izbrane vrste na evropskem prvenstvu. Več kot 20.000 Slovencev na stadionu Allianz Arena je potrditev tega; še nekaj tisoč ljudi si je tekmo ogledalo na drugih prizoriščih v bavarski prestolnici. V času tekme je bilo tam več kot en odstotek vseh prebivalcev Slovenije oz. kar vsak stoti prebivalec dežele na sončni strani Alp ... S Ptuja smo proti Nemčiji krenili malo po 4. uri zjutraj, kljub napovedanim zastojem zaradi del na cestah po Avstriji pa smo bili na cilju že po dobrih petih urah in pol vožnje - brez pretiranega pritiskanja na pedal za plin. Na poti smo srečevali številne avtomobile s slovenskimi registracijami, tudi na postajališčih smo se ob postankih počutili kar domače ... To se je nadaljevalo tudi v Munchnu: ob postanku pred stavbo, v kateri smo imeli rezervirano prenočišče, so nas v znanem jeziku opozorili, da smo parkirali na prepovedanem mestu in da za ta prekršek tukajšnji redarji »kasirajo« skromnih 15 evrov ... »Govorimo iz lastnih izkušenj,« so se nasmihali. Spored EP od 25. do 26. 6.: - torek, 25. junij: 18.00 skupina D, Berlin: Nizozemska - Avstrija 18.00 skupina D, Dortmund: Francija - Poljska 21.00 skupina C, Köln: Anglija - Slovenija 21.00 skupina C, München: Danska - Srbija - sreda, 26. junij: 18.00 skupina E, Frankfurt: Slovaška - Romunija 18.00 skupina E, Stuttgart: Ukrajina - Belgija 21.00 skupina F, Gelsenkirchen: Gruzija - Portugalska 21.00 skupina F, Hamburg: Češka - Turčija V soboto se začenja izločilni del, od 29. 6. do 2. 7. bodo najprej na sporedu tekme osmine finala. Po opravljenih formalnostih na recepciji je sledila dogodivščina -parkiranje v kletni parkirni hiši. Naš avto ni bil kakšne posebne luksuzne znamke, zato so njegove mere povsem običajne. Kljub temu pa Damjan v boksu, kjer je parkiral avto, ni mogel odpreti vrat niti za borih deset centimetrov. Ko je bila stavba zgrajena - za potrebe olimpijske vasi ob olimpijskih igrah leta 1972 - je morda takšna dimenzija zadostovala za takratne avte, danes pa zagotovo ne več . Kljub temu je Damjan zagato odlično rešil - našel je redko parkirno mesto »luksuznih dimenzij«. Na prvi obrok smo zavili v bližnje gostišče, ki so nam ga priporočali, kjer smo takoj opazili skupinico slovenskih navijačev. V debato se je vključila tudi lastnica ali oskrbnica gostilne, in sicer v nam precej znanem jeziku - hrvaščini . Tako je bilo tudi v vseh ostalih gostiščih, ki smo jih v dveh dneh obiskali v Nemčiji in Avstriji - brez ene same izjeme! Nekaj ur pred tekmo smo se odpravili na pot proti stadionu, kar smo nameravali opraviti s podzemno železnico. Tik pred stopnicami, ki so vodile v podzemlje, pa je padel predlog o lažji rešitvi - taksiju. Ni minila minuta, ko nas je starejši gospod po rodu iz Izmirja že peljal proti želenemu mestu. Za sedem kilometrov dolgo pot je računal 27 evrov, kar Nepregledna množica navijačev pred Allianz Areno v Münchnu Šolski šport • Nogomet y Tesni dvoboji, prvak OŠ Olge Meglič V organizaciji JZ Ptuj in izvedbi OŠ Ormož je v tamkajšnji Razlike v tekmah so bile minimal- športni dvorani potekalo področno tekmovanje v nogometu ne' o čf T priča|\tud! fn i iziiJi - le ena tekma se je končala z razliko za učence letnika 2011 in mlajše. Nastopile so štiri ekipe, ki so dveh golov, vse druge z enim samim igrale po sistemu vsaka z vsako. Slovenci so na stadionu pripravili odlično vzdušje. Po tekmi se je ogromno ljudi zbralo v navijaški coni na olimpijskem stadionu. za četverico ni bil pretiran strošek (na vsakega manj kot sedem evrov). Kasneje smo od drugih navijačev izvedeli, da je bila na podzemni nepopisna gneča, da so vmes dvakrat stali po deset minut zaradi izpada elektrike, da niso mogli nikamor in so bili na robu panike ... Še enkrat smo čestitali Damjanu za idejo o taksiju . Ob pogledu na združene slovenske in srbske navijače pred Allianz Areno so se marsikomu orosile oči. Pogled je bil naravnost epski! Najlepši del tega je bil, da je vse minevalo v prijateljskem vzdušju, da so skupaj vihrale zastave Slovenije in Srbije, da so se mešale slovenske in srbske navijaške pesmi. Noro ... Pred vhodom na stadion sta bili na voljo le dve večji točilni mesti za več deset tisoč ljudi, kar je bilo naravnost smešno. Četudi si srečal prijatelje, s katerimi se nisi videl dlje časa, je bilo težko priti do skupne pijače . To se je izboljšalo na stadionu, kjer je bilo točilnih mest več in kjer je bilo tudi več osebja. O sami tekmi je težko napisati še kaj novega, bila je nora in nepozabna. Petje Zdravljice, pa vzkliki »Mi, ali neodločeno. Člani ekipe OŠ Olge Meglič so postali področni prvaki. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Ormož - OŠ Velika Nedelja 1:2, OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava -OŠ Olge Meglič 1:2, OŠ Velika Nedelja - OŠ Olge Meglič 1:3, OŠ Ormož - OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava 0:0, OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava - OŠ Velika Nedelja 0:1, OŠ Olge Meglič -OŠ Ormož 3:2. Vrstni red: 1. OŠ Olge Meglič 9 točk (+4) 2. OŠ Velika Nedelja 6 točk (0) 3. OŠ Ormož 1 točka (-2) 4. OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 1 točka (-2) UR IHBgSSi! "••• SBMiiL^sfiiÜilSgfflffl Eligí! lili ■ssŠ6£8iIiiP 4 I I k '.'iiiú ' Skupinska fotografija udeležencev področnega tekmovanja v nogometu Slovenci«, ponarodela »Kdor ne skače, ni Sloven'c« ... - domala dve uri so večini stale dlake pokonci . Doživeli smo vse, od nepopisne ev-forije ob vodilnem golu Karničnika do infarktnih zaključnih sekund, ki so nam (vsaj začasno) razblinile sanje o napredovanju v izločilne boje. Izenačujoči gol je vzdušje naredil nekoliko zmedeno: Slovenci, ki bi glede na ranking reprezentanc načeloma morali biti zadovoljni z remijem, smo bili potrti, Srbi, ki bi morali biti zaradi remija vsaj malo potrti, pa so bili - srednje evforični ... Samo predstavljamo si lahko, kakšno bi bilo vzdušje v slovenskem taboru brez te zaključne minute . Po tekmi se je večina navijačev z brezplačnimi avtobusi odpravila v dve smeri, v središče mesta in v navijaško cono. Sami smo izbrali slednje, kjer pa smo naleteli na veliko gnečo. Hitro nas je pot zanesla v središče mesta, po zelo okusni in cenovno ugodni večerji pa se je navijaško druženje zavleklo krepko v petek . Tudi tukaj so navijači ene ali druge reprezentance sedeli z ramo ob rami, čutiti ni bilo prav nobene napetosti, kvečjemu se je slišalo povsem sprejemljivo zbadanje v okviru sprejemljivega. Oboji si zaslužijo čisto petko! Naslednji dan smo z zajtrkom znova začeli v isti gostilni, šefica je kuharja celo prepričala, da je začel omlete pripravljati pred običajno deseto uro . To je bil dober obet za nadaljevanje dneva, ki smo ga izkoristili za obisk Kimskega jezera, priljubljene izletniške točke na meji z Avstrijo, ter Salzburga. Nekaj več kot 36-urni izlet nas je napolnil s čudovitimi izkušnjami in spoznanjem, da je žoga pač okrogla in da nogomet lahko prinaša izjemno veselje in tudi izjemno razočaranje. Ostajamo pri pozitivnem razmišljanju in se že veselimo torkove tekme z Anglijo (tekst je bil napisan v ponedeljek, op. a.). Kaj pa, če se nam proti močno favoriziranim Angležem vendarle nekaj izgubljenega vrne v obliki poljuba športne sreče? Navijaško upanje pač ne splahni tako zlepa . Jože Mohorič Foto: JM Foto: JM Foto: JM 20 Štajerski Šport, rekreacija sreda • 26. junija 2024 Nogomet • V Gorisnici okrogla miza Nogomet skozi čas »Odvisni smo od nas samih, od svojega znanja in dela« Ob 70-letnici organiziranega igranja nogometa v Gorišnici so v kulturni dvorani občine pripravili zanimivo okroglo mizo z naslovom Nogomet skozi čas. Debato o nogometu nekoč in danes, o razlikah med moškim in ženskim nogometom, o financah in receptu za uspeh ter še o številnih drugih zanimivih in aktualnih temah je vodila Valerija Vnuk Tušak, med povabljenimi pa so bili nekdanji in sedanji nogometaši ter športni delavci. Najeminentnejše ime je bil Bojan Prašnikar, nekdanji odlični igralec, kasneje pa med drugim selektor državne reprezentance, trener Maribora in nemškega prvoligaša Cottbusa. Ob njem so bili med razpravljavci še vodja nogometne šole Gorišnica Franci Fridl (Aluminij, Drava, Maribor, Olimpija, Mura ...), trener vratarjev Valerija Vnuk Tušak, Bojan Prašnikar, Franci Fridl, Tomaž Murko in Luka Petek Tomaž Murko (Maribor, Drava, Aluminij, Nafta...) in domačin Luka Petek, trenutno igralec Dravinje (tudi Drava, Aluminij). Fridl in Murko sta bila nekdanja Prašnikarjeva varovanca. Dotaknili so se številnih aktualnih tem, še največ časa je bil mikrofon (pričakovano) pri Bojanu Prašni-karju: »Nogomet je čudna zadeva, ki jo je težko opisati in primerjati s čimerkoli. Nikoli ne pridemo do konca, vedno je lahko še boljše. Ključna zadeva pa je znanje in število ponovitev. Bistveni so trenerji, iz njih vse iz- haja. Vse to pa je treba zložiti v prave časovne okvire, nič ne gre čez noč. Obstaja znani rek, ki je v nogometu še posebej uporaben: 'Če ne delaš, potem nimaš možnosti, če pa delaš, imaš vsaj priložnost.' Nogomet je igra z največ igralci (11), razdalje so velike - igrišče je dolgo več kot 100 metrov - situaci- Kegljanje • Borbene igre Drugič zapored do zmage ekipa Podlehnika Dvanajst štiričlanskih ekip je sodelovalo na tradicionalnem tekmovanju v borbenih igrah, ki ga vsako leto ob koncu kegljaške sezone izvede Kegljaški klub Drava. Poleg stalnih ekip, mednje že štejemo tudi družinski ekipi Krušičevih in Krambergerjevih, sta letos nastopili še družina Golob (Robi, žena Milenaj sin Jaka in gostja Marjana Šauperl) in ekipa DU Hajdina. Ekipa gostilne Muršič je dobila novega pokrovitelja, tj. Čevljarstvo Ilic. Tekmovanje je tokrat še zadnjič potekalo na obeh ptujskih kegljiščih; štiristezno kegljišče v DETA centru (pri Klincu) namreč po 18 letih dokončno zapira svoja vrata. Po štirih odigranih tekmah vsake ekipe in po seštevku treh najboljših rezultatov je v predtekmovanju zanesljivo slavila ekipa Podlehnika s 1078 podrtimi keglji, drugi so bili Kombajnisti (1040), tretje Čevljarstvo Ilic (988), četrta družina Krušič (987), peti Ta-lum (975), šesta družina Golob (931), sedmo DU Ptuj (916), osmi Optimisti (887), deveta družina Kramberger (854), deseti Elektro (850), enajsto DU Hajdina (825) in dvanajsti Invalidi (796). V dveh polfinalnih tekmah v DETA centru so igrali po sistemu prva ekipa proti četrti in druga proti tretji. Čevljarstvo Ilic, ki je bilo iz tekme v tekmo boljše, je zanesljivo opravilo s favoriziranimi Kombajnisti, prav tako pa so favorizirani Podlehničani zanesljivo opravili z ekipo družine Krušič. Tekmi za 3. in 1. mesto sta po tradiciji potekali na starem dvosteznem kegljišču pod tribuno Mestnega stadiona Ptuj. Najprej so bili v tekmi za tretje mesto Krušičevi za samo štiri keglje boljši od Kombajnistov in so se jim tako oddolžili za lanski poraz, ko je so nepredvidljive. A to ne velja za gledalce, njim je vse jasno (smeh). Nogomet je zanimiv zaradi tega, ker ima tudi slabša ekipa možnost presenečenja. Zelo se razvija tudi ženski nogomet, ki ima velik vzor v moškem nogometu in bo šel po tej poti. V Sloveniji ne moremo kupovati kakovosti, mi jo moramo ustvarjati. Odvisni smo od nas samih, od svojega znanja in dela. Noben tujec v Slovenijo ne bo prinašal kupov denarja brez pričakovanj, vedno bo zahteval nekaj v zameno. Seveda pa v nogometu ni vse odvisno samo od denarja, je še veliko več od tega.« Franci Fridl je med drugim dejal: »S 'šefom' (Bojanom Prašnikarjem, op. a.) sva sodelovala v več klubih, vedno je prišel za mano (smeh) in vedno je ponavljal: 'Morda niste najboljši, boste pa garali bolj od drugih.' Nogomet se resda razvija s svetlob- no hitrostjo, garanje pa je vedno prisotno - je edino merilo in je vedno poplačano. Glede financ so velike razlike med klubi, že v Sloveniji izstopa nekaj klubov. Tudi v tujini je tako, le da so tam razlike še večje. Denar je res sveta vladar, a bi v nogometu morale obstajati omejitve. Rad bi se dotaknil tudi staršev, ki vpisujejo svoje otroke v nogometne šole. Morali bi se zavedati, da je v prvi vrsti treba misliti na zadovoljstvo otrok, iz tega vse izhaja. Ne bo vsak postal Messi ali Ronaldo, uspejo le redki.« Podobno je menil tudi Tomaž Murko: »Delo je edino, kar šteje, ves napredek in vsi uspehi so povezani s tem. Ni nam bilo lahko, ko smo iz male Slovenije lovili Ligo prvakov, a nam je na koncu uspelo. Pri tem smo doživeli nekaj zaušnic, tudi npr. poraz 9:1 v Amsterdamu proti Ajaxu spada v to kategorijo (za Maribor so takrat igrali tudi Kek, Šterbal, Fridl, Židan, Drobne, Čeh, op. a.). Razlika med moškim in ženskim nogometom se manjša iz leta v leto, tudi gledalci vedno bolj sprejemajo ženski nogomet kot nekaj običajnega. Limita ni, ženski nogomet napreduje.« Domačin Luka Petek je dodal: »V prvi vrsti je ljubezen do nogometa, denar bo prišel z uspehi in trdim delom. Omeniti je treba sovražni govor, ki se velikokrat sliši s tribun. Sam ga večino preslišim oz. me dodatno podžge, a včasih gredo zadeve preko mej sprejemljivega. Tukaj bi morale obstajati meje, zato podpiram različne akcije, ki delajo v tej smeri, npr. proti rasizmu.« Ob koncu sta zbranim nekaj besed spregovorila še nekdanji predsednik Golob in župan Gorišnice Borut Ko-lar. Slednji se je zahvalil predhodniku Jožetu Kokotu, ki je v času svojega županovanja sprožil začetek gradnje športnega objekta, ki je ponos občine. »Še najbolj pa je pomembno, da objekt živi in da se na njem vsakodnevno zadržujejo otroci in vsi ostali zainteresirani. Občina bo tudi v prihodnje po najboljših močeh pomagala športnim klubom in društvom.« Jože Mohorič Rokomet • 1. B SRL (m) Velika Nedelja proti Šmartnemu, Drava proti Ajdovščini Skupinska fotografija najboljših ekip in posameznikov Foto: arhiv KK Drava Ptuj Na tekmovanju v borbenih igrah je bila najboljša ekipa Podlehnika. so se prav tako borili za tretje mesto in najmanjši pokal. V finalni tekmi je ekipa Podlehnika najprej močno povedla, v drugem delu pa je začela njihova prednost hitro kopneti, saj so se »čevljarji« le prebudili in močno pritisnili, a zaostanka iz prvega dela jim ni uspelo nadoknaditi. Ekipi Pod-lehnika je tako z novo zmago uspelo ponoviti lanski uspeh in ponovno zasluženo dvigniti največji pokal. Rezultati: - tekma za 3. mesto: družina Kru-šič - Kombajnisti 316:312 - tekma za 1. mesto: Podlehnik -Čevljarstvo Ilic 336:317 Končni vrstni red ekip: 1. Podlehnik (I. Lozinšek, M. Godec, M. Podgoršek, I. Gaber) 2. Čevljarstvo Ilic (P. Ilic, J. Čuš, L. Hrenko, E. Slaček) 3. Družina Krušič (B. Krušič, M. Krušič, U. Krušič, L. Krušič) 4. Kombajnisti (J. Zagoršek, N. Fri-dl, B. Petek., B. Premzl) David Breznik / BP Tudi 1. B ligaši so že izvedeli svoje tekmece za novo sezono. Ta se bo v »drugi ligi« začela teden dni kasneje kot v ligi 1. A. V soboto, 14. septembra, bo Velika Nedelja gostila Šmartno, na Ptuj pa prihaja letos eden izmed glavnih kandidatov za prvaka 1. B SRL - okrepljena Ajdovščina. »Šmartno je preteklo sezono končalo na visokem 3. mestu. Imajo mlado ekipo, ki igra lep in atraktiven rokomet. Tudi letos si želijo visokega mesta na lestvici. Mi si želimo, da še nadgradimo svoje predstave iz drugega dela prvenstva in si prislužimo dovolj točk za obstanek v ligi. V 1. B ligi tudi letos neposredno izpadejo tri ekipe, enajstouvrščeno čakajo dodatne kvalifikacije. Veselimo se sosedskega derbija proti ptujski Dravi, ki bo na sporedu šele v 9. krogu. Priprave bomo začeli 1. avgusta. Izkoristili bomo priprave nekaterih ekip v Ormožu za prijateljske tekme,« je o žrebu spregovoril pomočnik trenerja Davorin Kovačec. V 2. krogu Veliko Nedeljo čaka gostovanje pri Radovljici, še enem od glavnih kandidatov za vrh lestvice. Drava se bo v 2. krogu odpravila na gostovanje k MRK Ljubljana. KU Foto: arhiv KK Drava Ptuj Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Velike Nedelje bodo uvodni obračun nove sezone odigrali v domači dvorani. Foto: JM SKUPAJ SMO Foto: Črtomir Goznik Deset let druženja, deset let neponovljivih zgodb in navdiha Družba Radio-Tednik Ptuj že od nekdaj povezuje ljudi in piše edinstvene zgodbe, takšne, ki jih pišejo vsi, ne glede na to, da so med njimi drugačni. V teh desetih letih je s projektom Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopomoč vsaj za en dan v letu, junijski dan, ki je postal nepogrešljiv, povezala uporabnike socialnih zavodov in drugih institucij, ki skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami, centrov za socialno delo, rejniških družin, prostovoljskih organizacij in ljudi iz drugih okolij. Njihova srčnost in iskrenost sta vodilo, kako bi morali ljudje ravnati vsak dan, da drug brez drugega ne moremo in da vsi skupaj enakovredno ustvarjamo, osmišlja-mo naše skupno življenje. Vedno znova ta junijski dan v letu prižiga iskrice v očeh, prinaša ljubezen, veselje, plemenitost, predvsem pa je prežet s srčnostjo. Dvajseti junij je bil letos izjemno vroč dan, poletje je oznanilo svoj prihod, zato je bil še toliko bolj doživet in sporočilen. Toliko lepih, prisrčnih, srečnih trenutkov je prinesel. Srečali so se stari prijatelji, sklenila nova poznanstva, nastale so fotografije, ki bodo še dolgo spominjale na lepe trenutke ob bazenih in v njih, na plesu, srečanjih s pevci, s katerimi so peli in plesali, delili lepe trenutke v amfiteatru. To je eden tistih dni v letu, ki mora še naprej živeti in osrečevati, tudi osveščati, da so med nami ljudje, ki zaradi spleta okoliščin živijo v nekih drugih okvirih, institucijah in zavodih, zaradi katerih so še vedno tabui-zirani. Vsak človek je drugačen, zato v tej naši zgodbi ni poudarjanja drugačnosti, vsaj za to si prizadevamo skupaj z vsemi, ki so že od začetka podporniki tega projekta, še posebej pa s Termami Ptuj. Poskušamo pokazati, da drug brez drugega ne moremo biti, da smo si opora, da vsak med nami lahko računa na pomoč drugega, ko jo bo potreboval. »Pred desetimi leti smo se v družbi Ra-dio-Tednik Ptuj odločili, da bomo skupaj naredili nekaj dobrega za vse tiste, ki so malo drugačni, a nič kaj drugačni, ampak še boljši v duši in srcu. Ta zgodba projekta Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopomoč je postala del nas, naša skupna zgodba, ni več dileme, da je ne bi nadaljevali skupaj z našim partnerjem, Termami Ptuj,« je povedal Drago Slameršak, idejni oče tega resnično edinstvenega projekta v Sloveniji, ki je neponovljiv navdih. Hvaležni pa smo tudi vsem drugim, ki so z nami že deset let, ki so prevzeli sporočilnost in pomen tega projekta. Zato obogatimo življenje s stvarmi, ki imajo vrednote, ne pa s stvarmi, ki imajo vrednost. Vedno znova pa se prireditev dotakne tudi naših glasbenih gostov; tudi zanje je ta zgodba srečevanja ljudi s posebnimi po- trebami iz vse Slovenije nekaj posebnega. »To so zame najlepša doživetja, najlepši spomini in tudi najbolj vesele zabave, ki so sploh mogoče,« je povedala Natalija Verboten. »To, da naredimo nekaj iz srca, se mi zdi pomembno,« pa je dejal Damjan Murko. Na koncu je vedno tako, da vse lepo hitro mine. Ostane pa želja po ponovnem srečanju in novih doživetjih, da bi ta junijski dan prišel hitreje, da ga ne bi čakali celih 365 dni. MG 22 Štajerski rsi SKUPAJ SMO enakost-prijateljstvo-sopomoč... sreda • 26. junija 2024 Foto: Črtomir Goznik Ansambel Petovia: »Zelo smo veseli in ponosni, da se vsako leto vračamo na to prireditev, druženje ljudi, ki so malo drugačni, da tudi njim približamo našo pristno slovensko domačo glasbo. Vedno smo polni energije, veseli in srečni, da lahko to poslanstvo predajamo naprej, da ljudje skupaj z nami pojejo in se veselijo, da jim prižigamo iskrice v očeh,« je v imenu ansambla Petovia, tudi hišnega ansambla družbe Radio-Tednik Ptuj, povedal harmonikar Kristijan Markež. Foto: Črtomir Goznik Zan Zuman (Center Dobrna): »Tudi letos sem prišel, vedno je veselo v novi družbi. Zelo sem vesel, da sem se ponovno srečal s prijatelji, ki bivajo v drugih zavodih. Tudi glasbo imam rad. Zelo se tudi veselim objave v časopisu.« triglav Foto: Črtomir Goznik Damjan Murko: »Izjemno vesel in počaščen sem, da meje družba Radio-Tednik Ptuj povabila na to prireditev. Zdi se mi, da takih srčnih dogodkov v Sloveniji kronično primanjkuje. To, da naredimo nekaj iz srca, se mi zdi izjemno pomembno. Dogaja pa se, da izvajalci ponavadi sploh ne vemo, za koga nastopamo. Na tej prireditvi pa takšnih dvomov oz. dilem ni. Zato sem še toliko bolj vesel, da sem bil s svojim nastopom del te lepe zgodbe.« Foto: Črtomir Goznik Domen Kumer: »Vedno se zelo rad odzovem na vsako vabilo za pomoč otrokom in starejšim. Zelo sem vesel, da sem tudi letos na Ptuju, na tej prireditvi za uporabnike iz socialnih zavodov in institucij, kjer skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami. Gre za srčno zgodbo, ki je tako zelo edinstvena in varovancem veliko pomeni. Upam, da jo bo družba Radio Tednik Ptuj še naprej pripravljala. K lepemu in prijetnemu druženju je letos prispevalo tudi lepo vreme.« sreda • 26. j Štajerski 23 Foto: Črtomir Goznik Prvič je nastopila tudi vokalna skupina VDC Sožitja Ptuj. »Mi že več let prepevamo. Poje lahko vsak, sem prepričana. Naši pevci tudi sami pravijo, da jih petje pomirja, sprošča, razveseljuje. V skupini je sedem pevcev. Trudimo se, iščemo prave tone, vedno jih sicer ne ujamemo, pa vendar se še trudimo naprej. Delamo na vokalni tehniki, tudi dvoglasno občasno zapojemo. Prepričana sem, da v vsakem človeku lahko najdemo eno področje, kjer ima možnost, da se razvije. Zelo radi nastopajo. Letos smo sodelovali tudi na reviji odraslih vokalnih skupin na Ptuju. Bilo je fantastično, tako dobro so nas sprejeli, s svojim nastopom pa smo tudi drugim zborom pomagali pri sproščenem nastopu. Vabila na to prireditev smo se zelo razveselili, vsi skupaj smo uživali,« je povedala Simona Kokot, vodja vokalne skupine, pevka in glasbena terapevtka. Projekt Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo -sopomoč so omogočili: Terme Ptuj, Zavarovalnica Triglav, Talum, Klima Ptuj, Serioplast Sl, Zerox, Logo -Tech, Občina Majšperk, Avtoservis Turnšek, AH Terbuc, VTenzor, GP Project Ing, Kaass avto in Montpro. mL y / % Foto: Črtomir Goznik Aisha Ildo (Hrastovec): »Vedno rada pridem, saj je vzdušje lepo, to je priložnost za sprostitev, tudi na nek način pričakovanje, da prideš v drugo okolje, ven iz vsakdanjega življenja. Treba je priti na vsako takšno prireditev. Dve leti sem v Hrastovcu, ni tako, kot si ljudje mislijo, po nepotrebnem tabuizirajo takšne zavode.« KAASS-AVTO d.o.o., Puhova ulica 8, Ptuj, tel.: 02 749 22 50 ■ Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 6,0 - 5,3 l/100km in 157 - 130 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0237 - _ 0,0084, trdni delci: 0,00127 - 0,00000 g/km, število delcev: 0,00939 - 0,00134 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča — - 'globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. FrsBfSRS Milena Mojzes, izvršna direktorica Term Ptuj, je pozdravila vse, ki so prišli na 10. jubilejno srečanje, in vse, ki so ga podprli. Še posebej pa se je zahvalila družbi Radio-Tednik Ptuj, organizatorju, s katerim v tem projektu sodelujejo že 10 let, prav posebej pa Dragu Slameršaku, sedaj že bivšemu direktorju. V Termah Ptuj pričakujejo, da bodo tako uspešno sodelovali tudi z novim vodstvom družbe in da bodo gostili tudi 11. tovrstno prireditev v še večjem številu. Udeleženci jubilejnega dogodka so prinesli sonce v Terme s svojo prisotnostjo, kjer so bogatejši za dva nova tobogana, ki še ne obratujeta, zato povabilo, da pridejo tudi prihodnje leto in ju preizkusijo, pa tudi sicer uživajo v njihovih bazenih in ob glasbi v amfiteatru na tem edinstvenem dogodku. Foto: Črtomir Goznik Drago Slameršak, idejni pobudnik prireditve oz. celodnevnega srečanja za ljudi s posebnimi potrebami iz vse Slovenije: »Pred desetimi leti smo se v družbi Radio-Tednik Ptuj odločili, da bomo skupaj naredili nekaj dobrega za vse tiste, ki so malo drugačni, a nič kaj drugačni, ampak še boljši v duši in srcu. Skupaj s Termami Ptuj smo jih povabili v ta lepi vodni kompleks, da se bomo zabavali, plesali, veselili, si kaj lepega povedali, skratka užili življenje. Verjamem, da je ta lepa zgodba postala del nas, da ni več dileme, da je ne bi nadaljevali skupaj z našim partnerjem, Termami Ptuj. Naj bodo tudi v prihodnje ta srečanja vedra, polna pozitivizma in lepih občutkov, da delamo nekaj dobrega za vse nas, ne glede na morebitno drugačnost.« Foto: Črtomir Goznik Kopanje za vso družino vsak petek plačata 2 odrasli osebi, do 2 otroka se kopata brezplačno 24 Štajerski'TEDNIK VSI SKUPAJ SMO enakost- prijateljstvo-: sreda 26. junija 2024 Jlam Monika Kolarič, nova direktorica družbe Ra-dio-Tednik Ptuj: »Naša prireditev Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopomoč je zgodba o srčnosti, prijateljstvu, pozitivizmu, ki jo kujemo že deset let. Letos je njena 10. obletnica. Idejni oče te prireditve je Drago Slameršak, naš nekdanji direktor, ki se mu iz srca zahvaljujemo za zgodbo prvih desetih let. Upamo, da bo z nami tudi v prihodnjih letih in da bomo skupaj napisali še veliko lepih, srčnih zgodb, saj vsi skupaj ustvarjamo to našo lepo skupnost.« Del uspešne 10. srčne zgodbe prijateljstva in srčnosti sta bila tudi voditelja Simona Pušnik in Marjan Nahberger. Poskrbela sta za lepe in zanimive napovedi o glasbenih gostih ter pomagala, da je bilo na plesišču vedno živahno. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Minka Žiberna (prostovoljka): »Že deset let prihajamo na to celodnevno druženje z glasbenim zaključkom. Letos smo se že bali, da ga ne bo, ker dolgo ni bilo vabila. Veliko nam pomeni ta dan, prostovoljcem in uporabnikom, ki je drugačen od drugih v letu. Zato smo zanj skupaj z vsemi uporabniki iz različnih slovenskih zavodov, kjer skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami, izjemno hvaležni Dragu Slameršaku kot pobudniku. Zasluži si vso čast in spoštovanje. Prišli smo iz dnevnih centrov Ozara Ptuj, Maribor in Murska Sobota in tudi Rejniškega društva, skupaj nas je bilo 70.« Foto: Črtomir Goznik Tomaž Babšek (Sožitje, Ptuj): »Letos sem prvič na tem lepem celodnevnem druženju in srečanju z uporabniki iz drugih slovenskih zavodov. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato je bilo še toliko lepše. Rad imam glasbo, še posebej ansamble in petje ljudskih pevk.« Foto: Črtomir Goznik Aleš Anžel (VDC Dornava): »V Štajerskem tedniku sem prebral, da bo tudi letos ta lepa prireditev. Že večkrat sem se je udeležil, vedno je bilo lepo, čudovito. Vsako leto zelo rad pridem, tudi zaradi glasbe, srečanja s pevci, da se z njimi slikam za spomin. To so lepi spomini, ki ostanejo. Zelo rad imam glasbo.« GPPROJECTING 02/795-23-61 WWW.GP-PROJECTING.SI gp.projecting@siol.net I 1 1 m h i M 1 jjrtj O ttH yj\\ / iovb nasel_ je v Kidriče vem L Sanja Šuman (Sožitje, Ptuj), se je srečanja udeležila skupaj z očetom Jankom Šumanom (predsednik Medobčinskega društva Sožitje Ptuj), ki je povedal: »Ta srečanja nam veliko pomenijo. Na ta dogodek se pripravimo, ker se ga vsi tudi želijo udeležiti. Zelo smo veseli, da je potekal tudi letos. Občutki so zelo pozitivni, saj udeleženci prihajajo iz vse Slovenije, se družijo, povezujejo, plešejo. Že pred dogodkom so nas klicali in spraševali, ali bo tudi letos. Seveda smo jim odgovorili, ta lepa zgodba gre naprej in pridobiva pomen.« Črtomir Goznik Štajerski 25 Natalija Verboten je letos prvič nastopila na prireditvi Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopomoč: »Za posamezne skupine iz teh zavodov in institucij sem že nastopala v preteklih letih v posameznih regijah. To so zame najlepša doživetja, najlepši spomini in tudi najbolj vesele zabave, ki so sploh mogoče. Skratka, nekaj najlepšega za moje srce in družino. Zapela sem nekaj svojih starih uspešnic, saj novih v zadnjem času, ker sem se posvetila materinstvu, nisem posnela. Lepa pesem pa vedno najde pot do srca, v trenutku smo se povezali, skupaj peli in plesali.« Na odru se je Nataliji Verboten pridružila tudi Manuela iz Gornje Radgone (Zavod Vitica), velika ljubiteljica petja, ki pogosto poje tudi na karaokah. Montaža mehanskih in električnih inštalacij avtomatiziranih skladiščnih sistemov po celem svetu 26 Štajerski sreda 26. junija 2024 NOVI RENAULT jMEGANE CONQUEST xm ■ p dolgoročni najem vozil Renault brez pologa in skrbi lastništva s fiksno mesečno naročnino in vključenim i storitvam i Renault pnporoča (¡^CastroJ AVTOHIŠA TERBUC d.o.o. Dornava 116 b, SI-2252 Dornava | Tel.: 02 754 00 80 Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-llčarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. Foto: Črtomir Goznik Sabina (dnevni center Sožitje) se z mamo Viktorijo Šenkiš vsako leto udeleži prireditve v Termah Ptuj. Sabina nadvse uživa v glasbi že od majhnega. Obiskuje tudi folkloro. Letos seje zapeljala tudi po novem toboganu. Zelo je uživala. »Ptuj se je v desetih letih izkazal s to prireditvijo, lahko bi se še kje drugje izkazali, da bi tudi mi bili gostje še drugod,« je povedala Viktorija. Foto: Črtomir Goznik Junijski dan je za udeležence prireditve Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopomoč iz vse Slovenije že deset let eden najlepših dni v letu, ki ga vsi komaj čakajo. To je dan za druženje, veselje, zabavo, ljubezen, plemenitost in srčnost. www.klima-ptuj.com sreda • 26. junija 2024 KUPAJ SMO ZA - enakost-prijateljstvo-sopomoč... Štajerski 27 Branka Krajnc (Oza-ra Maribor): »Zelo lepo je bilo tudi letos. Družili smo se, veselili, plavali, plesali. Tudi hrana je bila dobra. Vsako leto pridem, vsako leto je lepo, vsem nam mora biti lepo na takem druženju.« jr 1 r 1 STRONGLY BELIEVE THAT "H(Vt Acniivi Marko Bratušek iz Vidma pri Ptuju (Sožitje Ptuj): »Vedno je lepo na tem srečanju. Glasba, plavanje, tobogani, druženje, vsega je na pretek. Vsako leto pridem. V teh letih smo udeleženci navezali številne stike, postali prijatelji, zato je to druženje še toliko lepše.« Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Kristjan Polšak (Sožitje Ptuj): »To srečanje, celodnevna prireditev, mi veliko pomeni. Vsako leto pridem. Družimo in zabavamo se, vsi smo prijatelji, ob glasbi skupaj zaplešemo. Tudi kaj spijemo, seveda brezalkoholnega.« Zan Krivec (OS dr. Ljudevita Pivka) z očetom Jožetom: »Ta dan v Termah Ptuj, ki se zgodi enkrat letno, mi pomeni veliko, tako kot verjetno vsem drugim, da lahko pridejo v toplice in se kopajo, da je zanje organizirano nekaj takega. Zelo lepo je tudi, da lahko prisluhnemo glasbi. Rad poslušam glasbo, še posebej pa narodno-zabavno, Slakovo glasbo in glasbo ansambla Aplavz.« Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Promocijsko sporočilo Trajnost in okoljska odgovornost v industriji V današnjem času postaja okoljska ozaveščenost in odgovornost vse pomembnejši nabavni kriterij in temeljni pogoj konkurenčnosti. Kupci se zavedajo pomena varovanja okolja, zato želijo biti dobro informirani ter vse pogosteje dajejo prednost okolju prijaznim izdelkom in storitvam. Pojma »okolju prijazen« in »trajnost« pogosto slišimo, vendar ju mnogi napačno enačijo. Izraz okolju prijazen pomeni, da izdelek ali storitev ne škoduje okolju, medtem ko trajnost zajema širši koncept. Trajnost pomeni zadovoljevanje potreb sedanjih generacij brez ogrožanja prihodnjih. Poudarja pomembnost iskanja rešitev, ki bodo ohranile naravne vire in omogočile zdrav razvoj družbe, gospodarstva in okolja za prihodnje generacije. Tudi v podjetju Serioplast SL d.o.o. si prizadevamo preoblikovati svojo poslovno politiko v smeri, ki bi čim manj škodovala okolju. Začeli smo z majhnimi koraki, ki naj bi vodili do končnega uspeha - prispevanja k zaščiti našega planeta. Glede na to, da smo proizvodni obrat, ki se ukvarja z izdelavo embalaže iz plastičnih mas, je to za nas velik izziv. Prvi korak je bil zmanjšanje odpadnega materiala. Odvečni izmet (»regenerat«) pri proizvodnji plastičnih steklenic ponovno uporabimo. Proizvodni obrat v Sloveniji ne ustvari niti enega kilograma industrijskega odpada pri svojem procesu proizvodnje. Varčni smo tudi pri kartonski embalaži, ki je vračljiva in ni namenjena enkratni uporabi. Na splošno smo zmanjšali uporabo papirja v podjetju. Mnoga poročila in analize, ki so se prej tiskale, smo uspešno nadomestili z digitalizacijo. Ta nam je leta 2023 prinesla izjemen uspeh. Uvrstili smo se med top šest proizvodnih tovarn v Sloveniji, kar nam je prineslo priznanje za visoko raven digitalizacije in učinkovitosti proizvodnje, ki smo ga prejeli od uredništva Tovarne leta. Leta 2018 je del skupine Serioplast postalo podjetje CentroPlastica, industrijski obrat, specializiran za obdelavo in recikliranje porabljene plastične embalaže, pridobljene z uradnih trgov odpadkov. Med temi trgi je tudi slovenski, od katerega se odkupujejo odpadki. Tako za naše potrebe od tega podjetja nabavljamo reciklirano surovino. Novost letošnjega leta je, da smo eni izmed prvih v Sloveniji, ki smo v procesu pridobivanja certifikata »Operation Clean Sweep« (OCS). Gre za program, ki preprečuje, da bi peleti, kosmiči in prah prišli v vodotoke, ki na koncu vodijo v morje. Zaznati moramo nenamerno izgubo peletov. Skupni napori celotne proizvodne verige in predanost vseh zaposlenih so ključni za dosego teh trajnostnih ciljev. Podjetje Serioplast SL d.o.o. tako postaja vzor drugim podjetjem in kaže, kako z majhnimi koraki in zavestnimi odločitvami lahko prispevamo k zaščiti našega planeta in zagotavljanju boljše prihodnosti za naslednje generacije. 28 Štajerski VSI SKUPAJ SMO enakost- prijateljstvo-: sreda 26. junija VSE INSTALACIJE NA ENEM MESTU i/i/i/i/i/i/.^erox. s i SVETOVANJE, IZVEDBA IN VZDRŽEVANJE - elektroinstalacije in pametne instalacije - ogrevanje in hlajenje objektov s toplotnimi črpalkami - talno, stensko in stropno ogrevanje ter hlajenje - prezračevanje z rekuperacijo - centralni sesalni sistemi -vodovodne instalacije £23 \ - strelovodi in rffleriMbhi >\* vami JV - domofoni in videofoni ^s^ - klimatske na^j!^, vami Foto: Črtomir Goznik Kljub vročini se je plesalo in plesalo ... veselje je bilo neizmerno. Foto: Črtomir Goznik Dragica Pongračič (skupinska habilitatorka, Zavod Dornava) z nekaterimi udeleženci, ki na to prireditev družbe Radio-Tednik in Term Ptuj prihajajo že vrsto let. Sama je prišla prvič. Veseli so bili vseh lepih skupnih trenutkov, ki so jih na ta vroči junijski dan preživeli skupaj z drugimi udeleženci iz vse Slovenije. Vedno pa največje veselje prinese koncert z znanimi pevci in glasbeniki. i/i o d ~u o o £Z QJ ® surovina VSI SKUPAJ SMO ZA ... ZELENO PRIHODNOST Učenci OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce ter otroci obeh vrtcev so v Talumovem trajnostnem projektu #AL 4ever oziroma #AL za vedno zbrali 200 kg odpadnega aluminija. Projekt je odraz Talumove zavezanosti inovacijam in trajnostnemu razvoju, hkrati pa krepi povezavo z lokalno skupnostjo in izobraževalnimi institucijami. sreda • 26. junija 2024 Šport, rekreacija Štajerski 29 Šah • Kadetska liga Sp. Podravje Na zaključku zvrhan koš medalj in pokalov Druga sezona kadetske lige Spodnjega Podravja v organizaciji Šahovskega društva Ptuj je ponovno privabila številne mlade iz osnovnih šol podravske regije in širše. Mladi so se v sedmih krogih borili za medalje, ki so jih prejeli najboljši trije tako med dekleti kot fanti v vsakem krogu posebej, na zaključnem pa še številne pokale in druge nagrade. Na zaključnem, 7. turnirju so bili zmagovalci po skupinah naslednji: pri dekletih do 9 let Tajda Špec iz OŠ Črešnjevec, pri fantih do 9 let Žan Bajde iz OŠ Kidričevo, iz iste šole je bila tudi zmagovalka Alisa Beranič pri dekletih do 15 let, Nika Korez iz OŠ Gorišnica je bila najboljša med dekleti do 12 let, pri fantih Aleksander Konopatskyi iz OŠ Angela Besednjaka Maribor, pri fantih do 15 let pa Elias Bender iz OŠ Mladika. Vsi omenjeni, razen Konopatskega, so tudi člani ŠD Ptuj, v imenu katerega jim je medalje podelil predsednik društva in direktor lige, MM Danilo Polajžer. V skupnem seštevku najboljših šestih rezultatov (najslabši se črta) so najboljši trije prejeli pokale, za katere pa vse do konca v posameznih starostnih kategorijah ni bil znan vrstni red. To velja predvsem za skupino fantov do 9 let in skupino deklet do 12 let. Za vse, ki so na osnovnošolskih ekipnih državnih prvenstvih osvojili medalje, je organizator pripravil še lepe pokale, za nosilce posameznih medalj pa praktične nagrade. V ekipnem delu so izstopali učenci OŠ Breg, ki so v postavi Zarja Gom-boši, Svit Gomboši in Jaša Vreg osvojili zlato ekipno medaljo do 9 let. Ista trojica, ki jo je dopolnil še Tibor Ve-ber, je osvojila tudi zlato ekipno medaljo do 12 let. Učenke OŠ Gorišnica v postavi Nika Korez, Ajda Vodušek in Meta Vodušek so prejele posebne pokale za zlato ekipno medaljo do 12 let, prav tako pa za bronasto medaljo do 15 let učenke OŠ Kidričevo v postavi Alisa Beranič, Arandjela Hor- Šport invalidov Veselje prejemnikov medalj in pokalov v kapah organizatorja, ŠD Ptuj vat in Pia Štumberger. S pokali organizatorja za ekipne medalje so bili nagrajeni tudi učenci (2. mesto U-15) in učenke (2. mesto U-12) OŠ Angela Besednjaka Maribor. Praktične nagrade za osvojene posamezne medalje na DP OŠ so prejeli Maks Mai Kokol (1. mesto U-12), Ajda Špec (2. mestu U-8), Jaša Vreg (3. mesto U-8), Tilen Kovačec (3. mesto U-15) in Zarja Gomboši (3. mesto U-12). Slednja je bila deležna še posebnega aplavza, saj je bronasto medaljo osvojila v konkurenci več kot 70 fantov. Z žrebom so bile podeljene še tri lepe nagrade med prisotne na zad- njem turnirju, posebej za dekleta in posebej za fante (šahovska ura, knjižna nagrada, šah), posebno presenečenje za vse udeležence pa so bile kape in majice z logotipom ŠD Ptuj. »Vsem in vsakemu posebej se želim zahvaliti za prispevek, s katerim ste naša prizadevanja dopolnili na kakršenkoli način. Posebej še mladim šahistkam in šahistom, ki so skozi celotno ligo prikazali odlične partije, rezultat katerih so bili tudi odlični dosežki na osnovnošolskih državnih prvenstvih. Verjamem, da bomo z enako vnemo nadaljevali tudi v naslednjem letu, ko bo naše društvo praznovalo častitljivih 90 let delovanja,« je vtise strnil predsednik ŠD Ptuj Danilo Polajžer. Sledilo je prijetno druženje s starši, trenerji, spremljevalci in vsemi drugimi prisotnimi. Vrstni red najboljših treh v skupnem seštevku: - dekleta U-9: Ajda Špec (OŠ Črešnjevec) - članica ŠD Ptuj; - fantje U-9: 1. Žan Bajde (OŠ Kidričevo), 2. Jaša Vreg (OŠ Breg), 3. Oskar Napast (OŠ Cirkovce) - vsi člani ŠD Ptuj; - dekleta U-12: 1. Zarja Gomboši (OŠ Breg), 2. Nika Korez, 3. Ajda Vo-dušek (obe OŠ Gorišnica) - vse članice ŠD Ptuj; - fantje U-12: 1. Aleksander Kono-patskyi (OŠ Angela Besednjaka Maribor), 2. Rožle Meglič (OŠ Mladika), 3. Svit Gomboši (OŠ Breg) - slednja dva člana ŠD Ptuj; - dekleta U-15: Alisa Beranič (OŠ Kidričevo) - članica ŠD Ptuj; - fantje U-15: 1. Gašper Drevenšek (OŠ Angela Besednjaka Maribor), 2. Elias Bender (OŠ Mladika), 3. Maksim Kaiser (OŠ Kidričevo) - slednja dva člana ŠD Ptuj; - najboljše šole: 1. OŠ Angel Besednjak Maribor, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Breg Ptuj. Silva Razlag Društvo paraplegikov Podravja, ki pokriva tudi Atletska liga za paraplegike na Ptuju mestno oMino Wui ie na Planinski kotiček Ojstrica (2350 m) 20. 7. 2024 Ojstrica je lepotica Kamniško-Savinjskih Alp, saj krasi podobo dveh najlepših dolin v tem gorstvu, Logarsko dolino in Robanov kot. Njena visoka in strma severna stena spada med alpinistično zelo zanimive. Možnosti za vzpon na Ojstrico so vabljive, saj lahko na njen ošiljeni vrh pristopimo kar po štirih označenih poteh različnih zahtevnosti. Vsi pristopi so dolgi, vendar so poti pestre in zanimive, zato je morda eden najprivlačnejših ciljev v Grintovcih. Mi se bomo podali po drznem pristopu iz Logarske doline - po Ko-pinškovi poti. Poteka po območju severozahodnega grebena, večinoma po strmih pobočjih nad Robanovim kotom. V zgornjem delu preči po policah nad celotno severno steno do severozahodnega grebena in na njen vrh. Je najzahtevnejša in tudi najlepša pot na Ojstrico. Izhodišče bo pri domu planincev v Logarski dolini. Podali se bomo proti Klemenči jami in nadaljevali proti sedlu med Krofičko in vzhodnim grebenom Ojstrice. Strmina je zmerna in sprva bukov gozd zamenjajo macesni, višje pa je le tu in tam kako ruševje in gorsko cvetje. Z vrha bomo sestopili po poti čez Škarje in se vrnili nazaj proti Klemenči jami in na izhodišče. Za vzpon in sestop bomo potrebovali okrog 8 ur, seveda ne bo manjkalo vmesnih počitkov. Z vrha Ojstrice so nam Grintovci kot na dlani: proti vzhodu sega pogled na Raduho, ki kaže svojo prepadno severno steno, nič kaj pa ne zaostaja pogorje Pece. Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala, krema za sončenje in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, nekaj hrane in kakšen priboljšek. V koči na Klemenči jami ali v domu planincev bo možnost toplega napitka ali hrane. Obvezna oprema za zavarovano planinsko pot: plezalni pas, samo-varovalni komplet, rokavice, čelada, pomožna vrvica, vponka z matico, čevlji z oprijemljivim podplatom, prva pomoč! S parkirišča pod gradom na Ptuju bomo krenili ob 4.45. Prijavite se na www.pdptuj.si do 16. 7. oz. do zasedbe prostih mest. Ob prijavi navedite morebitno manjkajočo opremo. Strošek izleta bo predvidoma 22 € oz. je odvisen od števila udeležencev in načina prevoza. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764, sklic 20240720, namen plačila Ojstrica. Vrnitev na Ptuj bo predvidoma okrog 20. ure. Izlet vodi Miran Rito-nja s sovodniki. Konjeniški šport Jožetu Sagaju obe spominski dirki Utrinka iz meta kopja in meta diska ptujskem stadionu izvedlo 3. krog državne lige za paraplegike in tetraplegike v atletiki. Sedem ekip iz šestih slovenskih društev (Nove Gorice, Ljubljane, Celja, Maribora, Koroške in Murske Sobote) se je pomerilo v metu krogle, diska, kopja in kija ter v štirih tekaških disciplinah (100,200,400 in 800 metrov). Zanimive borbe si je ogledalo kar nekaj obiskovalcev, med njimi tudi direktorica Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Tanja Srečk-ovič Bolčec, častna občanka MO Ptuj Meta Puklavec, predsednik Športne zveze Ptuj Franjo Rozman, mestna svetnica Sonja Purgaj in nekateri drugi, česar so bili športniki invalidi še posebej veseli. Ekipno so tokrat zmagali člani Društva paraplegikov Koroške pred drugo ekipo Celja, tretja pa je bila prva ekipa Celja. Organizatorji, Društvo paraplegikov Podravja, je zasedlo šesto mesto, kar nekaj točk pa je prispeval »Ptujčan« Danijel Milošič v »teku« (vožnja z invalidskim vozičkom) na 200 metrov, kjer je bil četrti, in na 800 metrov, kjer je bil peti. Sodniški del so kot ponavadi opravili sodniki Atletskega kluba Ptuj, predsedniku društva Borisu Klepu pa je pri koordinaciji aktivnosti pomagala domačinka Silva Razlag s skupino prostovoljcev, ki se jim organizator še posebej lepo zahvaljuje. UR Osrednji točki letošnje druge kasaške prireditve na ljutomerskem hipodromu sta bili spominski dirki Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča. Zanimivo, da sta obe pripadli Jožetu Sagaju ml. (KK Ljutomer), in to zelo prepričljivo. V Hanžekovičevem memorialu se je pomerila šesterica 4-letnih kasačev, udeležencev 34. slovenskega kasaškega derbija, ki bo 10. avgusta v Ljutomeru. Kobila Vaiana Viva na vajetih Jožeta Sagaja ml. je na 2200 metrov dolgi stezi odlično startala in vodstvo zanesljivo obdržala vse do cilja. Z odličnim kilometrskim časom (1:16,9) je napovedala resno kandidaturo za visoko uvrstitev v derbiju. Sagaj se je izkazal tudi v Makoter-jevi dirki, kjer je na 2100 metrov dolgi stezi z 8-letnim Mauglijem veljal za popolnega favorita. Začetno prednost na startu je obdržal do ciljne ravnine, kjer ga je brez uspeha poskušal ogroziti Don Saxo z Milanom Žanom (KK Ljutomer). Po zmagah na dirkah leta 2021 in 2022 si je s tokratnim slavjem Sagaj prislužil prehodni pokal v trajno last. »Menim, da je Maugli trenutno najhitrejši kasač pri nas, zato me njegova tokratna superiornost ni presenetila. Tudi njegov kilometrski čas (1:14,3) sodi med boljše,« je po dirki dejal Jože Sagaj. NŠ Maugli, zmagovalec Makoterjeve spominske dirke www.tednik.si Foto: S. O Foto: NS 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 21. junija 2024 kmetijska zadruga a i//m iA wri iA nn t~t/y ry r\r\ r\r\r\ *__■ AKCIJA VELJA OD 26.6. DO 20.7.2024 oz. do razprodaje zalog! arodno abavne si Rimski kamp " y&QjmMç Poetovio, 6. septembra 2024, 1 ob 19.30 www.ptujski-festival.si ^\dioPTUI Štajerski TEDNIK KOSILNICA BENCINSKA AL-KO EASY 5.10 SP-S KATEGORIJA: EASY)M0Č[KW/0BR/MIN /KM): 2,3 / 2.900 / 3,1KM MOTOR: BENCINSKI MOTOR; POGON: 1 PRESTAVA; MOTOR: AL-KO TECH 1S0; K01ESA SPREDAJ / ZADAJ (MM): 200/250 SlRINA REZA (CM): SI; ZA TRAVNATE POVRŠINE DO (M2): 1800; VIŠINA REZA (MM): 30 - 75; NASTAVITEV VIŠINA REZA: CENTRA1MO, 7-KRATNA; PROSTORNINA KOŠA (L): 60; OHIŠJE KDSIUIICE: JEKLENA PLOČEVINA FUNKCIJE: 4INONE; FUNKCIJE: IZMET OD ZADAJ, LOVUENJE, MULČANJE, STRANSKO IZMETAVANIE; TEŽA (KG): 31,8 KG „ „ l+A leti GARANCIJE MOTORNA KOSA FS 55 KOSI TUDI ZAHTEVNEJŠE POVRŠINE;DVODELNI ROČAJ OMOGOČA KOŠNJO VEČIIH POVRŠIN; («št PRILOŽEN ENOSTAVEN PAS; VSESTRANSKA KOSA ZA ZAHTEVNE ZASEBNE / UPORABNIKE; P a ENOSTAVNA UPORABA ZMULTIFUNKCIONALNIM . |4 A l-IM r\ ročnem +/DARILO DELOVNA PROSTORNINA (CM3! 272 M0Č(KW/f^ ^^ ' 0.75/1.0 TEŽA (KG) 4.9 SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAROF j V servisu Kosec hitro, kvalitetno in po ugodni ceni popravimo vašo vrtno kosilnico, motorno žago, motorno koso in drugo vrtno orodje. Stroj potreben popravila lahko oddate v vam najbliqi prodajalni KZ Ptuj, mi pa ga dostavimo v servis. Q2 ?41 58 26 AKCIJA VEUAVOKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SIMBOLIČNE OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBITNE TISKARSKE NARAKE. FINALE 10. SEZONE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00 ^adioPTUJ štajerski TEDNIK radio celie ■ novi tednik AROCITE STAJERSKI TEDNI IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli: - tlačno škropilnico s prostornino rezervoarja 8 litrov - univerzalno tekoče gnojilo E K X - tekoče gnojilo za citruse - koncentrat, naravni insekticid proti škodljivcem rastlin Fotografije so simbolične m® NAROČILNICA ZA Stajerski Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Datum naročila: Podpis: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) s podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica mW{ Nagrado lahko prevzamete v trgovini Živex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom. Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj ŽIVEX I Vse za zunanjo ureditev Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina petek • 21. junija 2024 Oglasi in objave Štajerski 31 PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete; brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIM kosilnico SIP ali BCS, traktor in še nekaj drugih priključkov. Tel. 041 597 984. Umrli so Jožef Jerot, Hajdoše 90, roj. 1963 - umrl 13. junija 2024; Andrej Pintarič, Cesta na Hajdino 13, Njiverce, roj. 1934 -umrl 13. junija 2024; Marija Meško, roj. Vidovič, Sobetinci 2, roj. 1928 - umrla 14. junija 2024; Frančiška Vogelnik, roj. Remškar, Gradišča 122G, roj. 1960 - umrla 14. junija 2024; Roza Metličar, roj. Žumer, Hajdoše 41, roj. 1925 - umrla 14. junija 2024; Milan Čurkovič, Grajenščak 19B, roj. 1959 - umrl 15. junija 2024; Neža Donaj, roj. Majcen, Placerovci 24, roj. 1934 - umrla 15. junija 2024; Janez Vrhovšek, Lancova vas 27A, roj. 1947 - umrl 15. junija 2024; Sonja Pohar, roj. Žigic, Langusova ul. 16, Ptuj, roj. 1938 - umrla 16. junija 2024; Rifet Semenic, Kajuhova ul. 7, Kidričevo, roj. 1931 - umrl 17. junija 2024; Branko Bezjak, Stojnci 18C, roj. 1957 - umrl 17. junija 2024; Janez Plejnšek, Rucmanci 30, roj. 1952 - umrl 17. junija 2024; Terezija Mramor, roj. Masten, Brstje 30A, roj. 1932 -umrla 18. junija 2024; Janez Meznarič, Arnuševa ul. 4, Ptuj, roj. 1936 - umrl 18. junija 2024. Mali oglasi KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. STORITVE NEPREMIČNINE Oddam garsonjero v bližini Ljudskega vrta, 32 m2, poskusna doba do enega leta, cena po dogovoru. Tel. 070 840 104. Štajerski v digitalni knjižnici: .cllib.s Spomnite se dogodkov, ki. so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvoj glas ne sliši, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da se je v 87. letu poslovil naš dragi doktor Josip Čačkovič okulist v pokoju s Ptuja Od njega se bomo poslovili v sredo, 26. junija 2024, ob 17. uri na pokopališču v Petrijancu pri Varaždinu na Hrvaškem. Vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majdo.segulo@radi»tednik.si, tel. 02 749 3416 ali morjono.pihler@radiihlednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si DONČIČ, GOLOB IN STARLETA! Popisujemo ozadje dramatičnega finala lige NBA v Dallasu UJETNIKI JANEZA JANŠE Logarju in Toninu je pokazal, kdo je vladar desnice UKRADENI OTROCI Upanje, da so živi, umre zadnje INTERVJU: AIDA GAJIČ Bogati si lahko privoščijo vozovnico za v vesolje Naročniki tiskanih izdaj lahko berejo svojo revijo ali časopis v digitalni izdaji BREZPLAČNO. Registrirajte se na trafika24.si in pošljite svoje podatke (ime in priimek, elektronski naslov) ter imena revij, na katere ste naročeni, na trafika24@media24.si. TR§FIKA24 32 Štajerski Črna kronika sreda • 26. junija 2024 Majšperk • Razočaranje svetnikov in župana, nadzora ne bi želeli Namesto igre uničujejo igrala Občina je v zadnjih letih v več krajih uredila igrala in športne parke. Ti naj bi bili prostor druženja, gibanja, igre, žal pa nekateri druženje očitno povezujejo tudi z vandalizmom, uničevanjem igral ter športne infrastrukture. »Načrtno uničevanje javne lastnine, ki je namenjena mlajšim otrokom in vrtcu, ter povzročanje neposredne nevarnosti sebi in drugim. Žalostno!« je komentiral svetnik Kristijan Lovrenčič ob pogledu na polomljena igrala ter luči v športnem parku Breg. Uničena razsvetljava u športnem parku Breg Foto: Kristijan Lovrenčič Svetnik z Brega pri Majšper-ku je na prvi pojav vandalizma oz. uničevanja lastnine občanov opozoril že februarja, vendar je takrat vodstvo občine odgovorilo, da ne gre za večje poškodbe. Kot kaže, pa se najstniki, vsaj tako je slišati, niso ustavili pri rabi petard na igralih. »Ob koncih tedna se v športnih parkih dogajajo mar-sikakšne stvari. Apeliram na občino in mestno redarstvo, da se sestaneta in naredita časovnico nadzora območij. Seveda je prav, da se otroci oz. mladostniki družijo, vendar uničevanje nadzornih sredstev, kamer, ne sme biti cilj, prav tako ne popisani objekti,« je dejal Lovrenčič. Upa sicer, da bi z motivacijskim člankom oz. drugimi sporočili lahko vplivali na vest mladostnikov, da bi se zavedali, da so igrala namenjena otrokom, morda čez leta tudi otrokom teh, ki sedaj to isto infrastrukturo s svojimi dejanji uničujejo. »Škoda nastaja za vse občane. Člani društev in drugi se trudimo, jih vzdržujemo, pazimo nanje, da jih lahko širša javnost uporablja, če pa bo nekdo še naprej uničeval infrastrukturo, potem je pač ne bo.« Razočarani nad vedenjem bodisi domačinov bodisi obiskovalcev so tudi v vodstvu občine. »Občina lahko naredi oz. zgradi takšno in drugačno infrastrukturo. Nisem zagovornik uvedbe nadzora, torej da vključimo nadzor in na takšen način delamo red. Lahko motiviramo in spodbujamo tudi starše, da se pogovorijo z otroki, morda pripravimo kakšen članek v občinskem glasilu, na družabnih omrežjih. Smo pa razočarani, da se nam dogaja kaj takega, govorimo o odtrganih kosih določenih igral, urezni-nah,« je dodal župan Sašo Kodrič. Zakon o javnem redu in miru pa pravi, da se oseba, ki namenoma Poškodovano igralo v športnem parku Breg Foto: Kristijan Lovrenčič poškoduje prometne znake, javno razsvetljavo, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, kaznuje z globo od 208,65 evra do 417,29 evra. Kazen za nepobran pasji iztrebek 100 evrov Anka Hertiš pa je izpostavila nevestne lastnike psov, ki štiri-nožne kosmatince vodijo na pokopališče in otroška ter športna igrišča, v okolico šole, ob tem pa za hišnim ljubljenčkom ne pospravijo oz. poberejo iztrebka, torej kakca. »Pasji iztrebki pa niso tako 'nedolžni', kot se zdi na prvi pogled,« je že pred časom opozorila vodja službe za varno hrano na Kmetijski zbornici Gabrijela Sa-lobir. Skladno z dobro higiensko in kmetijsko prakso ne bi smeli nabirati plodov v radiju 1,5 m od živalskega iztrebka oz. je v ožjem krogu nujno večkratno pranje plodov, da odpravimo tveganje okužbe. Na otroških igriščih pa lastniki psov tvegajo okužbo malčkov, ki z ročicami marsikaj ponesejo v usta. Ravnanje lastnikov psov glede iztrebkov običajno urejajo občinski pravni akti, tako je tudi v Maj-šperku, kjer odlok o javnem redu in miru v 7. členu jasno določa, da je zaradi varstva zdravja in čistoče prepovedano puščati iztrebke domačih živali na vseh javnih površinah (od poti prek zelenic do igrišč). Vodnik psa mora pri sebi imeti ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov, ki jo mora na zahtevo redarja ali inšpektorja pokazati. Predvidena globa za kršitev tega predpisa je sto evrov. Mojca Vtič Ptuj • Varnostni sosvet s pregledom stanja in načrti za vnaprej Desetletnica na električnem skiroju z mlajšo punčko »Zelo nevarno je, da desetletna deklica na električnem skiroju vozi še mlajšo punčko, po moji oceni staro kakih šest ali sedem let. Obe sta bili brez čelade. Temu bomo morali posvetiti še več pozornosti,« je na varnostnem sosvetu izpostavil Franc Kozel predsednik ptujskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vožnja mladostnikov in drugih ljudi z električnimi skiroji, mopedi in ostalimi prevoznimi sredstvi je področje, ki mu na Ptuju posvečajo veliko pozornosti. Čeprav k sreči pristojni niso zabeležili večjega števila nesreč, pa ugotavljajo, da je kršitev precej. Od neuporabe čelade do prevažanja drugih potnikov, ki so premladi. Obstaja bojazen, da se bo med počitnicami stanje še poslabšalo, a pristojni zagotavljajo, da bodo na terenu kontrolirali spoštovanje predpisov in v prvi vrsti varnost. Več kaznivih dejanj Varnostni sosvet je na zadnji predpočitniški seji obravnaval tudi Skupaj za varnost najmlajših Varnostni sosvet seje lotil tudi varnosti ob koncu šolskega leta in pripravil priporočila za začetek novega. Primož Korošak, predstavnik službe za reševanje in zaščito MO Ptuj, je opomnil, da so mladi posebej ranljiva kategorija, zato je treba v prometu biti nanje posebej pozoren: »Vsi skupaj moramo poskrbeti za varnost!« nekatere druge trende. Varnostno problematiko je predstavil Aleksander Lubej, komandir Policijske postaje Ptuj, ki je povedal, da so na področju kriminalitete letos obravnavali nekoliko več kaznivih dejanj kot v primerljivem obdobju lani. Obravnavali so jih 256, dobro polovico so jih preiskali. Največ je premoženjske kriminalitete, pred-njačijo tatvine. Preiskanost premoženjske kriminalitete je slabša kot skupna preiskanost, uspešno rešijo le tretjino vseh primerov. Ptujski policisti pa so v prvem polletju letošnjega leta imeli ne- kaj manj dela na področju javnega reda in miru, skupaj 121 primerov. Obravnavali so tudi prekrške zaradi prometa in proizvodnje prepovedanih drog. Več alkoholiziranih voznikov Kar se tiče prometne varnosti, na Policijski postaji Ptuj ugotavljajo izboljšanje. Obravnavali so tri prometne nesreče manj kot lani, skupaj jih je bilo 158, na srečo nobena s smrtnim izidom. Prometne nesreče je povzročilo 137 udeležencev, devet jih je bilo pod vplivom alkohola, kar je za polovico manj kot lani. Več pa so našteli posameznikov, Na varnostnem sosvetu so tudi tokrat odprli nekatere pereče teme. ki so vozili pod vplivom alkohola, letos 108, lani 93. V zadnjem letu so ptujski policisti zaznali še dve kaznivi dejanji overitve lažne vsebi- ne, določene osebe so na upravni enoti brez vednosti lastnika prijavile tujce. Dženana Kmetec C? ¿-"O"- ► CP vC?4 o 'C? » Rojstva: Mojca Breg, Zg. Hajdina I76a, Hajdina - deklica Vida; Martina Kramberger, Zavrh 47b, Voličina - deček Mel; Katja Cafuta - deček Ambrož; Mojca Štruklec Tement - deklica Vita; Metka Mlakar - deček Gal; Nuša Iskra - deček; Martina Zbil - deček Mihael; Maša Rajh -deklica Sofia; Kaja Kapun - deklica Ajda; Valentina Toplak - deklica Olivija; Nastja Munda - deček Teodor; Anja Vrbanec - deček Matteo; Mojca Sitar - deček Matija. Poročili so se - UE Ptuj: Aljaž Tement, Moškanjci 97, in Metka Mezna-rič, Kicar 139; Vinko Žerjav, Trebež 53, in Petra Brumec, Brezjanska ul. 7, Miklavž na Dravskem polju. * O o C? • * _£2 o o C2&, _ Kadar na Ladislava (27.) dežuje, dež še dolgo kraljuje. Danes bo spremenljivo oblačno, nastajale bodo krajevne plohe in nevihte. Burja bo ponehala. OBETI V četrtek bo več sonca, a popoldne bo še možna kakšna ploha ali nevihta. Napoved za Podravje pretežno jasno Hitrost vetra: 3 m/s Vir: ARSO Foto: CG