Stav. 155.
(Pcsame/na StcvS'ka S vinarjev.)
V Trstu, v sredo, 6. lun Ha IS 17

Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
trrJaiitvo: Ulica Sv. Frančiška Aiiikega St. 20, L nsdstr. — V»l dopis! raj se pošiljajo uredništvu lista. Nefranklrtna pisma se nt
sprejemajo ta rokopisi te ne »Ta čaj o. Izdajatelj ta odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij U? i .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge« Ofrejenim portom v Tritu, ulica Sv. Frančiški A»iSkega St. 20.
Telefon urednlH\« ta uprav« Ker. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto	K 31*20
Za pol leta....................... 15 60
za tri mesece...................... 7*80
ca nedeljsko Izdaj« ca celo leto.......620
ca pol kfa ...........................m
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po S vinarjev, zastarele Številke po 10. vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolone*
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi s.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . . . -............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnt oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno I« upravi .Edinosti- — Plača In toži se v Trstu.
Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aaiikega It 20. — PoStnohranllnični račun 5t. '41.652.
Poslanska zbornico.
Debata o Izpremembi poslovnika. Predlog Slovanov za protokoliranje nenemških govorov sprejet. Vladne predloge.
DUNAJ. 5. (Kur.) Po predstavitvi novega voditelja poljedelskega ministrstva, stk. r.ač. SeiJlcrja, je pričela zbornica razpravo o i os!o% niku. Prvi je govoril poročevalec Munimer. Zbornica namerava š» dan&s rešiti poslovniško reformo. Gos-p« iJva zbornica bo na iutrisnij seji rešila novi poslovnik nujnim potom. Prihodnja sela poslanske zbornice si-. ho \ »šila v petek z novim poslovniškim redom. Predložen proneunski famvizorii, pri čemer bo podil ministrski predsednik grof Chim Martin c napovedano vladno izjavo.
DUNAJ. 5: <Kor.) Potem ko je ministrski pre- sednik predstavil novega voditelja poljedelskega ministra, viteza Seidlerja, ie prešla zbornica po prečitanju vlog k dnevnemu redu. namreč poročilu poslovniškega odseka glede predlogov o Izpremenitvi poslovnika. Poročevalec Hummer je uvedel razpravo in razpravljal o posamičnih sklepih odseka. Uvedbo določil glede post panja z predlogami z določenimi roki smatra poročevalec za zelo znaten napredek. Poročevalec je izrazil končno željo, da naj bi novi poslovnik odstranil vse. kar ie oviralo zbornico po starem poslovniku. (Živalino odobravanje.) Debate so se udeležil: posl. Krek. Stanek. Kalina. VVoilek in pon anezuk. Geiieialna govornika Erb in Teufel sta se odpovedala besedi, i>totako P i roče valeč končnemu govoru. Sledila je nato specijalna debata. Posl. Korošec je i tenxljeval svoj manjšinski predlog.
DUNA J, 5. (Kor.) Zbornica je na današnji -eii reSila drugo čitanje o reformi poslovnika. Skoro vsi govorniki so nagla-šali potrebo leforme v interesu varstva avstrijskega parlamentarizma, le Rusina Ronanczuk iv Lewlckyj sta obžalovala odpravo obstrifkcile, ki je nudila zaščito i roti narodnim nasilstvom. Debata se je sukala tudi krog dopusta in oprostitve poslancev o j vojaškega službovanja. Določba osnutka, ki govori o oprostitvi poslancev, je bila iz formalnih vzrokov, ker se je trtba tozadevno pogajati z Ogrsko {Jede ustvaritve kongruentnih določb, v interesu gladke nujne rešitve zakona črtana. Nacaljna debata je nastak radi vprašanja protokolirania nenemških govorov v poslanski zbornici, kar so zahtevali slovanski govorniki. Predlog Ceha Brante, glasom katerega ie treba protokolirati vse govore dobesedno v jeziku, v katerem so (»ili govorjeni, je bil pri poimenskem glasovanju sprejet z 203 proti 185 glasom. Posl. Stanek in Seitz sta protestirala proti temu. Ja en oficir vojnega. ministrstva in en uradnik ministrstva za vnanje stvari cenzurirata govore poslancev. Predsednik ie priznal, dia nima nikdo izven zbornice pravice, da kontrolira m cenzurira v zbornici vršeče se govore. (Živahno .odobravanje in ploskanje.) Toda z ozi-rom ni vojne dogodke in vnanje-politične razmere je potrebno, da predsedstvo poskrbi, da ne pridejo v časopisje vesti, ki bi nam zamogle škodovati. Dotični funkcij narii so le sosvetovalci predsedstva, in ne morejo nikakor odločevati, ampak imajo le posvetovalni glas. Branil bo pravice zbornice brezpogojno proti vsakemu vme-šav anju. Posl. Reilzes in Singalevviczs sta povprašala predsednika glede povratka v Rusijo odvedenih poslancev Breiterja Okunievvskega, Starucha in Petrusze-vvieza. Predsednik je odgovoril, da bo poročal o tem vladi. Posl. Korošec ie izjavil, da zasleduje s svojim minoritetnim prt - logom načelo, da naj se v vseh spornih. vprašanjih ne pripušča odločitev svobodnemu razsouku predsednika, ampak zbornici. (Odobravanje pri Jugoslovanih.) Končno je bil predsednik, ki je naznanil oh viharnem dolgotrajnem odobravanju danes javljene sijajne uspehe naših čet na Krn-u pri Jamljah. pooblaščen, da odpošlje gen. polk. Bor oc viču sledečo brzojavko: Z viharnim nav-ušenjem je sprejela avstrijska poslanska zbornica na znanje nove velike uspehe, ki so jih izvojevale čete pod Vašim poveljstvom nad dednim so-
vražnikom. Imenom avstrijskega ljudskega zastopstva se iskreno zahvaljujem zmagoslavnemu vojskovodji in junaškim četam Iza sijajno zmago. Vložen je predlog posl. [>Splnčiča glede pravične ureditve političnih in narodnih razmer pri Hrvatih In Slovencih, posebno v Trstu hi Istri, predlog posl. Pirkeria glede dovolitve odškodnine za potrjene in ocenjene konje, ki bodo sprejeti šele v poznejšem času. predlog posl. Bugatta glede vojnih beguncev, pcisl. Spadara glede ureditve poročil solinskih delavcev v Piranu in posl. Jarca glede prakse upravnih oblast' na Kranjskem v rabi krajevnih imen. Prihode,ja -eia jutri, bntvni red: tretje čitanje poslovniki, odsekove vclitve, prvo čitanje 1 proračunskoga provizorija.
DUNAJ, 5. (Kor.) Trgovinski minister je vložil zakonski načrt glede zobotehniske-gj zakona, minister za notranje stvari načrt o i o'Jaljšć'iiiii mandatske dobe članov poganske zbornice. Predloge so vložili: posl. Stanek glede pripustitve posl. dr. Kranrafa, dr. Rašina, Choca, Voine, Bu-fivala in Nctolickcga Jfc sejam poslanske zbornice, Roškar glede odredb za zvišanje kmetijske produkcijske sposobnosti, dr. Krek glede izpustitve posl. Grafenauerja in njegove dopustitve k sejam zbornice. \ iadna predloga glede podaljšanja volilne perijode Članov poslanske zbornice določa, da naj se podaljša sedanja volilna doba do 17. julija 1918.
Zvezna mmM poročili!.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. junija 1917.
Vzhodno in jugov zhodno bojišče. — Neizpremenjeno.
Italijansko bojišče. — Južno Jamelj, na pol pota med Tržičem in Grmi-do, so naše ćete s previdno pripravljenim protinapadom osvojile znaten del pred dvema tednoma v tem odseku izgubljenih jarkov. Zaman je poslal sovražnik svoje peš in z avtomobili privedene rezerve v boj, da bi nam zopet iztrgal osvojeno ozemlje. V noč in dan trajajoči borbi, ki se je danes zjutraj vsfed zastavitve oo* ih Italijanskih ojačenj razvila do zelo velike srditosti, ie ostala naša pehota na vsej črti zmagovita. Sovražnik ie bil povsod odmt. Tudi poizkusi Italijanov, da bi razbremenili svoje južno krilo s sunki pri Kostanjevici, na Faltem hribu in vzhodno Gorice, so se popolnoma izjalovili ob hrabri obrambi naših čet Število včeraj pri Jamljah napravljenih ujetnikov zr.a5a 171 oficirjev in 6.300 mož. V zadnjem poročilu naznanjena skupna svota je narastla torej na izrecno višino 22.000 jetnikov. Nad Cortino d* Ampezzo je bil v zračrem boju sestreljen en sovražen dvokrovnik.
Načelnik generalnega štaba.
Krvav poraz Italijanov pri iantfalL
DUNAJ, 5. (Kor.) Včerajšnji dan na soški fronti je stal Italijane velik del njihovih v 19 dnevni borbi z ogromnimi žrtvami izvojevanih uspehov. Z drzno pripravljenim in kiepko izvedenim napadom so osvojile naše čete na kraški planoti v ozemlju Jamelj oni del naših na pol pota med Tržičem in Grmado se na'imjajočih postojank, ki so jih izpraznile dne -M. maj-nika. Pri tem smo ujeli nič inanje nego i/l oficirjev in mož, število, ki jasno dokazuje veličino italijanskega poraza. Naš napad, ki je lil izvršen istočasno s pod-vzetji proti italijanskim postojankam vzhodno Gorice in na Fajtem hribu, nam je v silovitem in neonjajnem navalu priboril prejšnje črte. Italijani so privedli nato velika mase. da bi nas zopet pognali nazaj. Boj je trajal ves dan in noč. Vedno znova je napenjal sovražnik svoje sile, zastavljal brez usmiljenja vedno večje mase. tc-ia naše nadvse junaške čete so kljub temu obdržale zavzete postojanke. Proti našim frontnim delom pri Kostanjevici, na Fajtem hribu in vzhodno Gorice je izvršil sovražnik istotako jako srdite napade, s katerimi je hotel olajšati glavni sunek na jugu. Tudi ta namera se je popolnoma po-uesrečila, ker se? se razbili vsi napadi italijanske pehote deloma v uničevalnem
PODLISTEK.
Milijonar, ki ie izginil.
Roman. Francoski spisal Ev gen Chavette
XI.
Zdravnik ni mogel dvomiti o ža!o>tnem izvodu tega pretresljivega krika očividno smrtno zadetega človeka.
Komaj dvajset korakov odtod so umorili človeka. — je dej^ sem pri sebi. Mino pretresen po onem strahovitem bolestnem kriku.
Trenutek pozneje ie 2e planil s svetilj-ko v roki iz hiše.
Pred hišnimi vrati pa se ni mogel odlo-čif, ali naj krene ra Jesno ali na levo. in počakal je trenutek, da bi morda čul še I ak krik, ki bi mu pokazal, kam je treba I ol.itco. Toda ostalo je vse tiho in mirno.
—	Poizkusimo torej na levo, — je dejal sam pri sebi in pohitel v dotično smer.
Toda že po nekaterih stopinjah je opazil, da mu mrzel veter brije naravnost v hrbet. Zato je takoj obstal.
—	Krenil sem v napačno smer. — si je dejal sam pri sebi, — kajti veter je prinesel oni krik do mene in moram torej proti vetru. Torej hitro v drugo stran.
Obrnil se je, in komaj je napravil nekoliko stopinj, mu je že prinesel veter, ki mu je sedaj pihal v lice, šum oddaljujočih se korakov.
—	To je na vsak način bežeči morilec, — si je mislil zdravnik.
Nadaljeval je torej svojo pot, prišel" zopet mimo svoje hiše in stekel potem v smeri proti razkrižju..V svoji vnemi, da bi zalotil morilca, <je popolnoma pozabil njegovo žrtev.
Toda sredi križišča se je spoteknil ob neki stvari, ki je ležala na tleh.
ognju našega topništva, deloma v ognju strojnic in pehote. S tem velikim uspehom je narasM'j število i Jetnikov na 22.000, z ujetniki na Tirolskem na 23.000 mož. Temu je prišteti Še ogromno izgubo 160.000 mrtvih in ranjenih, katero število se je v bo|ih zadnjih dveh dni gotovo še znatno povečalo. Proti tem ogromnim izgubSm imajo Italijani sedaj po izgubi jameljskega frontnega odseka pokazati le še neznatni kos na Kuku. Vse to je dobiček nad pol leta skrbno pripravljane, z ogromnimi sredstvi in strahovitimi žrtvami izvršene italijanske prodorne ofenzive.
Nfcif.SKO.
BEROLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. junija 1917.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Rupreht; Položaj na flanarski fronti je iieizpre-neuien. V kolenu Wyt-schaete in v sosed mi h odsekih je nerastla topovska bitka popcidne do skrajne sile in se vzdržala na tej v&ini še pozno v noč.# V konstatacijo sovražnega topovskega učinka napadajoči odileSM so biii vedno odbiti. Blizu obale in med prekopom La Bassee In cesto Br.paume — Cambral je bilo tudi včeraj na vet točkah bojno delovanje živahno. Tudi tu so bifi sunki Angležev brez uspeha. — Armada nemškega cesarjevi-ča: Ob Aisni in v zapadni Ša m pa nji je mestoma topovski boj zopet narastel. Pri Braye sta bila dva po zelo močni topovski pripravi Izvršena ponočna napada odbita ob težkih izgubah za Francoze. Vzltodno te napadne točke so naše čete privedle več ujetnikov iz sovražnih jarkov. — Armada vojvode Albrehta: Nič posebnega. —
V	sJei ugodnega vremena je bilo na vse| fi Gxiti letalsko delovanje podnevi in ponoči zelo živahno. V zračnih bojih in z cbrsmb-nim ognjem smo sestrelili včeraj 12 so-viužnlh letal in en prjzevai balon. Poročnik Vcss jc sestrelil 32, Schafer 3'J. in ASlir.enroeder 24. nasprotnika.
Na vzhodnem bojišču ob na več krajih oživljenem bojnem delovanju ni prišlo do večjih 1>ojnih podv zetij.
M a c e d o n s k a fronta. — Razven pre tiražnih prask nobenega bistvenega dGgedka.
BiiROLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. junija 1917, zvecef.
Na obeh straneh Wytschaeta traja artiljerijska bitka dalje. Na Cheminu des Dan 2s in pri Braye-u se |e izjalovil tretji francoski nočni nepa^, na Zimski gori pa ntcean sunek. — Sicer nič bistvenega.
Prvi generalni Kvartirmolster; pl. Ludendorff.
BOLGARSKO.
SOFiJA, S. (Kor.) Generalni štab poroča : Mat bonska fronta: SeverozaparJno Al čak Alahle so izvršili Francozi včeraj zvečer po srditi topovski pripravi zopet štiri u'tpade, ki so bili odbiti ob krv avih izgubah za sovražaika. Ob osmih zvečer so napadli posamični oddelki, ki pa so biii takoj pobiti. Trije nadaljni napedi- so se i£fciaki izjalovili Francozi, ki so doživeli pep3len poraz, so imeli težke izgufee. Do-sedaj je bilo naštetih pred našimi žičnimi ovirami okoli 300 sovražnih trupel. Posa-iuičre skupine angleške pehote, ki so po-izkus ^c prodirati mei Vardarjein in Doj-r^iSkim iezeroiiif so bile z lahkoto o. bite. An^les'ia stotniia, ki je opolnoči južna Se-re2a prodirala proti našim sprednjim stražam, je bila pognana nazaj.
TURSKO.
CARIGRAD, 4. (Kor.) Iz glavnega stana se pojoča: Na nobeni fronti nobenih važnih dogodkov.
^daodki r*a moriti:
DUNAJ, 5. (Ker.) Uradno se razglasa:
V	noči od 3. na 4. junija je bila v severni Adriji ena naših toi pedovk torpedirana od sovražnega podvomika in se je potopila. Večina moštva je bila rešena.
BroiJovno poveljstvo.
BEROLIN, 5. (Kor.) Wolffov urad poroča: V zapornem vodovju krog Anglije so bili potopljeni 4 parnlki in 2 jadrnici. Alej potopljenimi pr.rniki se je nahajal oboroženi parnik »Middlesex« (7265 ton). Veličine tovorov drugih ladij ni bilo mogoče konstatirati.
Nač. adm. štaba mornarice.
—	To je mrtvec! — je vzkliknil Mauri-ce. ki je ob svetlobi svoje svetiljke spozna! takoj stvar, ob katero se mu je zadela noga.
Zavita v plašč, z obrazom obrnjenim v tla, je žrtev ležala nepremično na tleh. Z zatilnika >e v močnem curku bruhala kri, ki je že popolnoma omočila lase.
—	O, huda rana! Nesrečnik je izgubljen ____če morda že sploh ni mrtev, — je
mrmral Maurice, prizadevajoč si, da bi obrnil moža in ga videl v lice. .
—	Mlad in čeden človek, — je menil potem sam zase, ko inu je posvetil z hičjo
v bledi obraz z odprtimi očmi.	•
Smrtni boj je že spačil napadančeve poteze.
—	Še nI mrtev. Poizkusiti ga moram rešiti, — si je mislil Maurice, ki je opazil Šele seiaj, da nima ničesar pri sebi, kar bi bilo treba za prvo pomoč,__* ^ ,
\	.	- v (Dalje.)
Nova Rušila.
IkHc felflKko-vojaikega sve o nn socialistične stranke sveto.
PI:TROGRAD, 4. (Kor.) Delavsko-vo-jaški svet poroča: Izvrševalo i odbor delavskega in vojaškega sveta objavlja sledeči oklic na socijalistične stranke in delavske strokovne organizacije sveta:
»Dne 2«S. majnika je izdal delavsko-vo-jaški svet na narode sveta oklic, v katerem je poživljal evropske naroCe k odločilni skupni akciji za mir. Delavski in vojaški svet in ž njim vsa demokracija zahteva mir brez aneksi j in odškodnin na podlagi samoodloeevanja narodov. Ruska demokracija je prisihia prvo provizorično vlado, da prizna ta program in kakor so dokazali dogodki X in 4. majnika, ni dovolil povizorični vlaL*'i, da bi se temu izognila, kajti druga provizorična vlada je postavila na pritisk delavskega in vojaškega sveta ta program na čelo svoje izjave. Dne 9. majnik i je izvrševalni odbor delavskega in vojaškega sveta sklenil, da prevzame inicijativo za sklicanje mednarodne socijalistične konference m je izdal dne 15. majnika na socijaliste vseh dežel poziv, v katerem jih je poživljal k boju za mir. Delavski in vojaški svet stoji radi tega na stališču, da zamore sociialistična tj'emo-kracija doseči svetovni mir le z združenimi mednarodnimi prizadevanji delavskih strank in strokovnih organizacij vojujočih in nevtralnih držav. Prvi potrebni in odločilni korak za organiziranje tafkega mednarodnega gibanja je sklicanje mednarodne konference, katere temeljna naloga mora "biti soglasje med zastopniki socijalistične-ga proletarijata glede političnega obračuna napram zvezi vlad in imperijalističnih razredov. Mednarodni sporazum za likvidacijo te politike je v splošnem potrebni preupogjoj za to. da se organizira boj na široki mednarodni podlagi. Konferenca bo oblastno zahtevala skupne življenjske interese proletarijata in vseh narodov. Stranke in organizacije delavskih slojev, ki so isteg i mnenja in pripravljene, da zi-ružijo svoja prizadevanja za uresničenje teh načrtov, poživlja vojaški in delavski svet, da naj se udeleže sklicane konference. Delavski in vojaški svet sj je izbral Stookholm kot kraj konference, ki naj bi zborovala v času od 28. junija do 8. julija 1917.
Ministra Ćernov in Čereteli v Kronstadtu.
PETROGRAD, 4. (Kor.) Ministra Cer-nov in Čereteli sta se podala v Kronstadt, da konferira » s tamkajšnjim delavskim in vojaškim svetom.
Demisija ministra Konovalova.
PETROGRAD, 4. (Kor.) Trgovinski minister Korio valov je podal svojo demisijo, ki jo utemeljuje z grozečo ministrsko krizo, neredom v deželi, nameravanimi oU1-redbami delavskega ministra v svrho ustanovitve kontrole nad industrijalnimi podjetji, kakor tudi s prepričanjem, da hoče sedanja vlada napraviti prostor homogeni socialistični vladi.
Odkritje zarote v Petrogradu. *
KOPENHAGEN, 5jKor.) Glasom poročila »Politiken« je bila v Petrogradu odkrita revolucija, ki je imela namen, izzvati protirevolucijo in umoriti več članov sedanje vlade, posebno Kereivskega. Izvršenih je bilo mnogo aretacij.
BRUSILOV —GENERALISSIMUS.
PETROGRAD. 4. (Kor.) General Alek-sejev je bil stavljen na razpolaganje pro-vizorične vlade. General Brusilov je bil imenovan za generalissima. Njegov namestnik na jugozapadni fronti je postal general Gutor.___
FRANCOSKA ZBORNICA.
PARIZ, 4. (Kor.) Pri priporočanju Klotzovcga dnevnega reda je zagotavljal ministrski predsednik Ribot, da Francija n^i zasleduje osvoje valne politike, ampak Ie politiko pravic narodov in pravičnosti. Ribot je nadaljeval: Naj nas ne motijo formule, ki imajo Ie namen, premotiti demokrate. Mi zahtevamo vzpostavitev svoje posesti in zopetno pridobitev provinc, ki niso nikdar prenehale biti francoske in so nam bile nasilno iztrgane. Mi hočemo krat-komalo to, kar nam pripada. Svet je na strani Francije. Kako naj nain tudi odreče zadoščenje za brezprimernc grozovitosti v zgodovini? Ministrski predsednik je opozarjal končno vse Francoze, naj ostanejo složni, kar vzdržuje armado že "tri leta in dokazuje, da obstoja enotna Francija.
Avstrijski ministrski svet.
DUNAJ. 4. (Kor.) Danes se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika daljša seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi člani kabineta.
DEMISIJA ČRNOGORSKEGA KABINETA.
PARIZ, 4. (Kor.) Črnogorska vlafdia, ki jo je pred tremi meseci imenoval kralj Nikola, je podala svojo demisijo.
Odhod nemškega poslanika iz Brazilije.
BUENOS Al RES, 4. (Kor.) Dosedanji nemški poslanik v Braziliji* pl. Pauli, od-
potuje s svobodnim spremstvom jutri z osebjem poslaništva v Amsterdam. Noulens — poslanik Francije v Petrogradu.
PARIZ, 4. (Kor.) Poslanec in bivši minister Noulens je bil .menovan za poslanika Francije v Petrogradu.
Poslanec Dobernlg — načelnik nemškega Natlonaluerlianda.
O tej izpretnembi v organizaciji nemškega tabora smo že govorili." Povedan smo tudi svoje mnenje, Uia ta izprememba na čelu največe nemške parlamentarnu organizacije ne pomenja za nas v bistvu nobene izpremembe političnega vremena. Utegne morda tu pa tam nekoliko manje grometi, ali vreme ostane isto: en Martin je odšel, drugi je prišel, kolikor se tuo srčnega razpoloženja izlasti napram južnim Slovanom, posebej še napram mini Slovercem, in pa Cehom.
Kraj tega našega nazirauja jc vendar zanimivo, kako glosira graška »Tagcs-post« izvolitev Doberniga načelnikom Na-tionalverbanda in kakih posledic pričakuje od tega čina.
V	svojem poročilu o otvoritveni seji poslanske zbornice meni, da je ta prvi dan parlamenta minul v polnem redu hi skv>r;> neoporečno. In tega dejstva da ni podcenjevat1 ob vladajočem razpoloženju, ki je bilo sicer kolikor toliko razburjeno, kar pa je lahko razumljivo. Stranke so si meni graški list — naložile tako disciplino, da je le želeti, da bi bila trajna. Tako da je bile možno, da smo gladko p-ešli preko prvih težkih izkustev: volitve^pret -sedništva in državnopravne izjave Cehov.
Sicer pa Je povsem dobro šlo in volitev Doberniga načelnikom nemškega Natio-nalverbanda — tako nadaljuje »Tages-post«, — ki je bila soglasna, dopušča celo vesele nade za bodočnost nemške politike, na kateri se je že obupovalo v zadnjih časih mnogokje med prebivalstvom. Zalo je bilo tudi razpoloženje med nemškimi poslanci vzneseno — osvobojeno je bilo od težkega pritiska. Od ere Doberniga se pričakuje^ da sta enostransko nadvladanje zveze po nemško-radikalni stranki na eni in enostransko vplivanje krščanskih so-cljalccv na drug^ strani odstranjena. To hi nemški Natronalverband, čegar obstanek je bil v zaL'njem času jako ogrožen, utrdilo tn bi omogočilo smotreno ljudsko politiko, ki bi se mogla ozirati tudi na delavstvo, zastopano v nemški socijalni demokraciji, in bi moglo dograditi veliki nemški blok. Ta lepi cilj Je bil predmetom razgovorov ravno v prvi seji zbornice med poslanci nemškega tabora, v kolikor niso enostransko vezani. Zbornica je sicer le malo, aLi nI skoro nič izpremenila svoje karakterne slike. Vendar je tisti, ki si je natančneje ogledoval stvari, opazil močno izpremembo. Zbornica in nje člani nosijo na sebi znake resnih časov. Kar občuti se volja, da bi du ršili kaj velikega. Občutiti je celo nek skromen način upanja, da bomo mogli preko težav minolosti in sedanjosti in da se posreči nova zgradba avstrijske hiše. Zbornica ima voljo do življenja in bo mogla tudi krepko uveljaviti k> svojo voljo.
Kakor vidimo, je kolorit te sltuvacijske slike v graškem listu precej rožnat, kakor da je poročevalec pomakal pero v črnilnik." napolnjen z — optimizmom. Seveda bi morali šele vedeti, ali je to rožnato poročilo izraz resničnega uverjeuja, ali i>a je v njem tendenca, zaželjeua ah narekovana od te ali one strani ?
Najprej nam uhaja misel na sedanjo vlado. »TagesposU ima dobre zveze z Dunajem. Ni jej torej težko pogoditi, kako mislijo in žele v visokih krogih, ako ni v konkretnih slučajih Crlre-ktno v njihovi službi. In položaj — po tolikem skrivmostnem in nepreračunljivem omahovanju C1 am -M ar t in iče ve politike — ugoden za sedanjo vlado. Rekli b:, da jt po zasukan ju fronte pri Poljakih celo zelo prekeren. Ali je izključeno, da je namen »Taigespostine« rožnate slike ta, da prikriva javnosti kritičnost položaja, kakor se je razvil za CUmi-Martiničev kabinet ?!
V	kolikor pa je poročilu v »Tagesposti v namen, da zatrjevano ugodno razpoloženje v zbornici spravlja v zvezo z izvolitvijo Doberniga načelnikom Nationalver-banda, da bi morali videti v njem nekakega od rešeni ka iz dosedanje mizerije našega parlamenta, in kolikor se tiče zadovoljstva, ki je — kaže graški list na tem, da je nemški radikalizem potisnjen v ozadje — imamo mi že izraženo svoje mnenje, ki ostajamo tudi nadalje pri njem. Vsaj, kolikor se tiče razpok>ženia napram nam Slovanom, napram vprašanju demokratiziranju našega javnega življenja in preuredbe države na principu popolne enakopravnosti, kakor jo zahtevajo ne-nemška plemena. Zadovoljnost utegne biti resnična le v toliko, v kolikor posegajo vmes konkurence, frikcije — ah med osebami ali med strujami, — na kakršnjih
Obupni lov za novimi zavezniki je gotov dokaz padaloče moči naših nasprotnikov. Meseca majnika 1917. Conrad pl. H5tzendorf vojni maršal.
Strm H.
.EDINOST« itev. 165.
V Trsta, dne 6. junija 1917.
obiluje ravno nem«ki titfcor. Da bi se pa Nemci, ki se te^ieje zbirajo oko!o poslanca Doberniga ni ki so priši! sedal v Naiionalverbai* Ai do premoči, hoteli defi-oitivno odreči asplracii nemškega radikalizma in da bi hoteli res začett g poHtiko sporazumevanja s Slovani v svrho dobre !n p ^tene reWtvc nacijroiakiega prol>1c-nui v to ne verujemo. Ne moremo, o<ta-jaaio neverni Tomaži!
Vendar pritrjamo »Tagesposti«, da je pr^a seja zbornice minula veliko boljše, ne^o smo se nadelali. Za nas so dogodki prve seje ka? toIažPtvi. Seveda iz drugih razlogov in v drugačne namene, nego jih imajo oni pri Ta^stposti«. To, česar graŠkf list še le pričakuje na nemški strani o& vodstva Dobernigovega v Nationaher-bandu. le v nakm tahoru že izvršeno. »Information prše o prvi seji zbornice: »Trai:-c važnosti jc bilo le sklenjeno raz-\ ršienje v«eh nenunških narodnosti za pregraabo države na podlagi narodne samostojnost! In enakopravnosti!«
Podane so bile štiri Izjave za narodno ujedinjenje: Čehov, Južnih Slovanov, Po-Hakov in Malorusov! Vsi odklanjajo vsako nadviadje kakega poedinega plemena. Vsi zahtevajo pravico do samoodločbe in svobodo narodnega razvoja. Vsi zahtevajo ujedinjenje vseh delov naroda brez ozira na politične meje, ki jih je poiegmla diiali*tična uredba monarhije. Vsi zahtevajo to. kar nemški nacionalizem odklanja ki kar bo — zgoditi bi se moral pravi Čudež, da bi ne —odklanjal tudi National-verband pod Dobernigovim vodstvom. Nasproistvo med dvema velikima principoma — onim hegemonije in onim enakopravni str — ostaja in boj se bo moral iz-vojevati. Na tem ne izpremeni nič tudi fevoJitev Doberniga načelnikom Nationa!-verbanda. Ta boj se mora iz\ oievati, ker to pomenja Se!e rešitev nacijo na! nega problema. In trdna naša vera je, ca bo izid na srečo narodov in s tem na srečo države. Da le ostanejo naši .strnjeni v nepredirna falango, kakor so nastopili v prvi seji, m da fcoio z neizprosno doslednostjo in koncentriranimi silami zaslcdo\ali uresničenje velikih idej in ciljev, ki so jih položrti v svojo zgodovinsko - znamenite izjave!!
Sprice veličine teh ciljev so vsi drugi oziri tako malenkostni, da ne smejo inetat: sence na delovanje naših delegacij v parlamentu.
Začetek jc dober, naj mu odgovarja tudi \se nadaljnje delovanje! Potem bo za na^ irelevantna stvar, ali jc na čelu Natio-na! rerbanda kak Gross. ali kak Dobernig. al kdo drugi. Vsekakor pa je velikega simptomatik nega pomena dejstvo, da resni nemški listi občutijo potrebo, objavljati take članke, kakor ga je priobčila graška »TagesposN o prvi seji pc lanske zbornice. Znak je to. kako silno delujejo dogodki te vojne na življen je ■ j rodov in dr2av. Tudi narodi, ki se mislijo upirati konse-kvencam teh -ogodkov, ne morejo drugače. ne^ ) da vsaj drugače — govore, nego so doslej.
Rama polifliftd vesti.
O zaobljubi cesarja na ustavo. * Ar-
beiier Zeitung* na&laša. da se je. iz prestopnega govora najbolj zarisalo v zavest dejstvo, da cesar ni položil zaobljube na ustavo, marveč si ic ta čin pridrža! za pozneji čas. Ker pa je prestolni govor \ Is Jen čin. nosi vlada politično odgovornost zanj. Zato sinemo odkrito reči, da odložitev zaobljube ni v soglasju s temeljnimi zakoni države, ki določalo: ob svojem nastopu polaga cesar zapriseženo zaobljubo. Je torej to obveznost, ki jo nalaga državni zakon. In cesar Karel se jc tudi takoj zavedal te obveznosti: dne 21. novembra Je cesar Fran Josip umrl in že j dne 2'3. novembra Je novi vladar naslovil na tedanjega ministrskega predsednika dra. Korberja ročno pismo, kjer mu nalaga. naj predloži »predloge, potrebne za izpolnitev zaobljube«. Zaobljuba je zahtevana po ustavi in je naprava, določena po državnih temeljnih zakonih. Vendar pa se Je odložila vk-ljub temu in tudi vkljub dejstvu, da je cesar sam že pred Šestimi meseci opozoril na to obveznost. In vzrok? Ni dvoma nobenega: Clam-Martiničeva vlada si noče zagradiii poti do § 14! Ker pa more vedeti, da bi cesar Karel sicer navadno gospodstvo s § lt. občutil kot protislovne z zaobljubo, da to neomajno izpolnjeval temeljne zakone — a ker vlada vendar noče izgubiti zlorabljanja § 14. — je i/brala pot od-goditve. Ali, kako naj uspevata ustava in parlament. Če pa vlada razteza natf njima motne dvorne? Cesar Kaitel misli resno z razglasom, da hoče »vladati v resnično konstitucijonelnem duhu« in »neomajno spoštovati svoboSčine, zagotovljene po državnih temeljnih zakonih.« Tembolj je obžalovati, da se po plašljiv os t i mož, ki no-ijo odgovornost za Čine krone, spravlja : ob ves vtis vladanje, ki mu je resen sklep, da bo ostajalo v soglasju z ljudstvom.
I-ivne besc-e na naslov nemškega naroda ie zopet Spregovoril vseučiliščni profesor v M<- mn. dr. VV. Foerster v posebnih člankih, ki nosijo naslov »Ne moč, ampak pravica«. Ta naslov velja kot moli in označa tendenco. Profesor Forster je uverjen, da vse vojujoče se države že'e prcuredbe Evrope mirnim potom, ker m'bera ne bo hotela rizkirati nove vojne. Avtor ima pred očmi splošno mirovno zvezo. Ravno zaio nočejo nasprotniki končati vojne, dokler ne bo zagotovljena mednarodna uredba, po kateri bo nova svetovna vojna Izključena. Po tej konstataciji se obrača profesor Forster do nemške Javnosti. Ali se ta novi red zgra-Ji z Nemčijo, ali pa brez n;e in proti njej! Ako sc Nw iici i/ lirajo, bi se morala Nemčija fi-risiicijefno in militarično-tehmčno pripravili za tekmovanje z vsem svetom v —
oboroževanju. To bi bila blaznost. Tako osamljenje bi imelo po vojni za Nemčijo katastrofalnih posledic. Nemška drŽava s
svojim prebivalstvom, ki je Že desetletja navezano na eksport, si bo mogla po vojni opomoči In plačati svote ogromne dolgove le tedaj, če se nje nacionalnemu delu odpre zopet svetovni trg. Tega pa ne more izsiliti noben teror In bi tiste »garancije«, ki jih zahtevajo aneksijonisti, Ie izzvale politiko bojkota na nasprotni strani. Ne preostaja torej drugega, nego da Nemci v mirovni in pravni organizaciji kulturnega sveta iščejo najboljih garancij za življenski razvoj svojega naroda. Poleg tega glavnega jamstva pa potrebuje nemški narod pred vsem garancij proti gonjam vsenemških hujskačev! Koliko da je agresivno govorjenje in pisarjenje teh so-krivo na sedanji vojni — to bo dokazano šele po sklepu miru na podlagi aktov. — Nemški narod pa niti ne sluti, koliko prispeva k podaljšanju te vojne ravno ogorčenje in nezaupanje inozemstva napram »pangermanskemu elementu«. Inozemstvo noče miru, dokler nemški narod ne zavrne teh elementov močneje in glasneje,, nego se jc moglo goditi sedaj pod pritiskom cenzure! Vedno se govori — nadaljuje Forster — o volji »za uničenje« pri nasprotnikih. Toda, kdor v nevtralnem inozemstvu zasleduje sovražno časopisje, vt-df, da se ta volja obrača le proti povsem določeni pol. družbi, ki ji je moč edino vodilo (macht-politische Sippe). Cim bolj se Nemčija demokratizira in bo mogla proti pruskemu gospodstvu postaviti mogočno protitežje na vplivu širokih ljudskih mas, tem bolj se bo bližala možnost sklepa miru. Na koncu citira profesor Forster izjavo v angleškem *Mancbester Ouardianu«: »Demokratični Nemčiji se morajo seveda nuditi možnosti miru in vzpostave, ki jih militarlčno-avtokratični Nemčiji <*lreka-mo. Ali, seveda, vsaka dežela sc mora sama odrešiti! Liberalna Evropa si mora biti na jasnem, da ne more biti govora o tem, da bi nemškemu narodu vsilili svobodne institucije. Pač pa imamo dobro pravico, da razlikujemo med razredi, ki so odgovorni za to vojno in nje vodstvo, in med masami, ki so trpele za to. Še več: Evropa bi napram demokratični Nemčiji občutila prav tako, kakor občuti danes Nemčija napram demokratični Rusiji.« Ta izvajanja profesorja Forsterja o možnostih svetovnega miru so za nas Avstrijce še posebno dragocene zato, ker označujejo ob enem krivce na naši notranji vojni in ker kažejo na edino in resnično oviro, ki za-graja poti do notranjega n»iru. Tudi pri nas v notranjem treba pred vsem — ako hočemo priti do mirnih zdravih razmer — garancij proti gonjam nemško - radikai-nih šovenističnih hujskačev! Profesor Forster ni zadel na glavo le žeblja v deski sveto\ne in mednarodne politike, marveč je pogodil iiajiievarncji zebe M v deski življenja med avstrijskimi narodi. Zato je le želeti, da bi besedo tega prosvetnega nemškega duha čuli in — uvaževali naš minister za vnanje in vsi ministri za notranje stvari. Potem bi zlasti poslednji vendar izprevideli, da so s potuho, ki so jo d*iali tistim »predpogojem in »beian-gom«, le podaljševali — našo notranjo vojno, in da tudi tej more napraviti konec le mirovna in pravna organizacija med narodi na podlagi enakih pravic tri enakih dolžnosti.
Napor finančnih sil vseifa ijitdstva podpira junaški boj armade in jamči za končno zmago.
Krobat in generalni polkovnik.
Aorovizadiske stvari«
GOVEJE MESO.
Jutri, v četrtek, 7. t. m., se bo prodajala partija prvovrstne govedine proti izročitvi izkaznice Št. 3 (marmeladne barve). Na vsako izkaznico se bo moglo dobiti 10 (deset) dkg mesa. Vsaka oseba se bo morala izkazati tuđ* z izkatznico za živila. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah:
Sinigaglia. BarkovJje 41, Punter, Greta Zg.. Bcisedettich. ul. Boroevič 45, Trocca, ul. Conimerciule 3, Benedeitich. ui. nadvojvode Josipa 9. Benedettich, ul. Poste
1,	Stanisla\vsky, ul. S. Spiridione 10, Vi-sintini, ul. Cavana 22, Rivolt, ul. Massimi-liana 3, Lo\, ul. Donato Bramante 13, Benedettich. ul. S. Se bas tiari o 5, Levi. ul. Beccherie t>, Rodella, ul. Beccherie 11, Pa^uaJini. ul. Marije Terezije 41, Simo-netta, ul. de4!e Legna 4. Polacco, ul. Tor-rente 30, Pinter, ul. Far neto 9, Malusa, ul. Parini 15, Polli, ul. Acqi>edotto 13. Periatti, ul. Barriera vecchia 4. Krassnig, ul. Bosco
2,	Cossich, ul. Ugo Foscoio 2. Jenco, ul. Istituto 4, Ferluga, ul. Media 46, Coopera-tive Operaie, ul. Settefontane, Comisso, Campo S. Oiacomo 12. Rizzian, ul. Istria 76. Rocco. ul. S. Marco 2, Godina, Ške-dei.j 50, Gatznig. Skedenj 138.
LUNE:
Prednji d tli s priklado po K 9'60 kg, zadnji deli s pri kladio po K 10'40 kg.
Zahteva iasa, Podptiuj a iesto volno pasoii'e.
DomaČe vesti.
Oskrbnicam voinBklh sirot Da pridem v okfjun vsem pojasnilom gledć oblačil in obuval, ki so bila razstavljena glasom »Edinostih z dne 17. maja v prostorih »Organizacije vojniških sirot« Javljam, da jaz, dasiravno sem odbomica, ne vem ničesar o razstavi. Dasi uradujem v prostorih »Poizvedovalnice* vsak torek m petek od 4—7 popk. ter se mudim tam tudi ob sredah predpoldfrie in pondeljkih popoldne o priliki odborovih sej, nisem \4dela nikakor-šnih oblačil in obuval ter morebitnih predpriprav za omenjeno razstavo. Iz rečenega razloga ne moreni dčosar pojasniti na razna vprašanja radi dotičnih oblek in obuval, ki so jih po dotični objavi v »Edinosti« pripravile in zbrale v Gradcu bivajoče tržaške gospe.	Antonija Slavik.
Letovišče zrn vojofeke sirote. Vojniške sirote, ki so potrebne letovišča, naj se prijavijo v uradu »Organizacije vojniških si-rotv (ul. S. Laz z aro 14. I.) vsako popoldne od 5—6 in to Čim prej, ker se vptso-vanjo zaključi 10. t. m. Prinesti morajo potrdilo zdravnika, tda nimajo nobene nalezljive bolezni ter zraven tega spričevalo o cepljenju koz ter krstni list, evcntticl-n-o šolsko spričevalo. To velja za šolske otroke od 6—14 let.
Ljudska kopališča. Vladni komisar razglaša: Za tekočo poletno dobo so določena za javno porabo naslednja ljudska kopališči: za svetilnikom, v Barkovljah in pri Sv. Soboti. Ta kopališča so razdeljena, ločeno za moške ter za ženske in otroke. Kopališča so ograjena s plavajočimi gredami, preko katerih zaradi varnosti ni dovoljeno plavati. V kopališčih so trajno nameščeni pazniki. Kopališča se vsa odpirajo meseca junija in julija ob 5 zjutraj, Uicseca avgusta in septembra pa ob h zjutraj; zapirajo pa se ves čas ob 8 zvečer. Od 4 do 5 popoldne med tednom jc kopališče za svetilnikom
. Občinstvo mora torej že ob 3'45 zapustiti kopališče. V slučaju nemirnega morja in nevarnosti, da bi se zgodila kaka nesreča, se kopališča zapro takoj in se odpro šele potem, ko mine nevarnost. Da se preprečijo nedostatki, ki bi ogrožali osebno varnost in javno spodobnost, se končno določa še naslednje: 1. Prepovedane so kopeli na drugth krajih, kot je določeno. 2. Kopajoči se. morajo imeti na sebi vsaj plavalne hlače ali drugo oblačilo. 3. Prepovedano je dovajanje psov, konj in drugih živali v kopališča. 4. Strogo je prepovedano petje in krik. metanje kamenja in sploh vse, kar bi ogrožalo osebno varnost. Kdor bi kršil te odredbe, ga zadene k^zen po obstoječih zakonih.
Tržaška »mularifa« presega po svoji prebrisanosti, svoji zločinski zrelosti in pokvarjenosti prav gotovo tudi najzane-liiarjenejšo mladino vseh drugih avstrijski'« mest. In temu žalostnemu dejstvu se tu Ji nikakor ni čuditi, saj je bil vendar Trst v s L* do pred italijanske vojne pravcata visoka šola za tiste, ki hočejo udobno živeti na tuie stroske, in je bližnja Italija vedno skrbela, da na tel visoki Šoli ni manjkalo teoretične in praktično kar najtemeljiteje podkovanih »profesorjev«. Saj je bilo za gotove kroge tržaškega prebivalstva le preznačilno dejstvo, da so ti krogi izražali s\ oj »avstrijski palrij ;ii-zem« nc samo z razbijanjem in požiganjem tuje lastnine, temveč v prvi vrsti z ropanjem po trgovinah, ne glede na to, aii so bile trgovine last renjikolov ali pa avstrijskih državljanov. Prav sedaj se je zaključila pred tržaškim deželnim sodiščem razprava proti 43 obtožencem, večinoma neuoletnim, pod 14 ali nekoliko nad 14 let starim pobalinom in dekličem, katerih nekateri so bili tudi udeleženi pri onih ropanjih ob napovedi italijanske vojne. Večina pa Jih Je bila obtoženih cele vrste tatvin. Bila je dobro organizirana tolpa mladih tatičev, ki so kradli kot srake po vsem področju tržaškega mesta. Štirje obtoženci so bili premladi, da bi jih bilo kaznovalo scc-išče in jih je torej prepustilo domači kazni, 34 jih je bilo obsojenih v razne kazni, katerih najvišja je bila 18 mesecev težke ieče, poostrene z enim postom vsak mesec, pet pa jih je bilo oproščenih. Večina jih je že prestalo kazen. — Ta razprava je pokazala tržaško mladino v vsej njeni žalostni zapuščenosti in zanemarjenosti, ki obeta, če se razmere ne izpreme-ne. res najžalostnejšo bodočnost. Ce je mladina taka v deški starosti, kaj bo šele potem, ko doraste v može! Ali kakor je videti, roka pravice še daleč ni zadela vseh onih mladih potepinov, ki se klatijo po mestu, iščoč, kje bi sc kaj dalo stisniti v žep. Tako so n. pr. včeraj popoldne odpravili iz kopališča »Excelsior« v Barkovljah, kjer novo vodstvo strogo pazi na red in dostojnost, par žensk, obenem pa tudi tri take tičke, stare po kakih 15 ali 16 let, katerim se, ne da bi čJovek pazil na njihovo silno sumljivo vedenje, bere že v licu, da 50 namazani z vsemi mazili. Posebno dVa, eden v temnomodri obleki z belo čepico, drugI pa v sivem suknjiču, s črnim klobukom in Črnimi hlačami, sta silno predrzna.. Kogar vidita da kadi, sta že pri nJem in silita vanj kot uš, da bi jima daroval ali prodal cigareto, pa na$ je civilno oblečen človek, ali vojak. Častnik ali
karkoli. Pred par dnevi je ista pridaniška družba na enak načhi o polienafstih ponoči nadlegovala ljudi na trgu Stare mitnice. Redarstvo bi storilo prav, če bi se nekoliko bolj zanimalo za take tičke, ki ob takem času pač nimajo ničesar opraviti na ulici, kakor bi se tudi ne smelo, trpeti, da taka mladina, poseda po uličnih pločnikih in igra na karte, kot je videti visak večer v uHci Pondares. Videli smo tudi, kako so taki pobalini s palicami v rokah napadali kmetice in jim trgali iz rok stvari, ki so jih prii.ašale na trg ali jih kupile v mestu. Peti okraj. Stara mitnica, je pravo torišče teh mladih klatežev, m treba je, da varnostna oblast tu odločno napravi red, drugače zraste ta objestna in zlobna mularija čez glavo vsemu prebivalstvu.
Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa je 5. t. m. umrl čniovojniški delavec Fran Gilette. Pogreb se bo vršil danes ob 4 popoldne iz imenovane bolnišnice na vojaško pokopališče.
OdŠkodnina za oddane kovine. Ana-grafični urad v ul. Samt& št. 25/111., vrata 58, bo izplačeval danes od 3 do 5 pop. odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila do štev. 7400.
Drultvu »Jubilejska samopomoč« je treba poslati prispevek za 51. smrtni slučaj (Anton Stres). Člani, ki so prejeli položnice za prejšnje zaostanke, pa jih še niso izrabili, naj ob odpošiliatvi prištejejo tudi 51. smrtni slučaj; ostali prejmo položnice.
Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja Štefana Vrske!c\ starega 30 let, rojenega v Popo-viču v Bosni, srbsko-pravoslavne vere, zadnji čas pešca b6s. herc. pešpolka št. 4, ker je utemeljeno osumljen, da je zagrešil zločin ubega k sovražniku.
KdOr ima na razpolago gotovino in na podpiše vojnega posojila, ne stori
prav.
P i. Bohm-Ermolli generalni polkovnik.
DAROVI.
Darovi slovanskih ljudskih in meščanskih šol za ustanovitev vojaškega doma:
Šola v Bazovici 100 K, šola v Barkovljah 54 K. šola pri Sv. Ivanu 50 K, šola v Skednju K 44'16, šola v Trebčah K 16'44, dekliška Šoln CM D na Acquedo<ttu K 52'04, šola p r a vos 1 a v n o-srb s k e občine 20 K. Izven tega je nabranih nekaj predmetov v naravi. Darovanja prispevkov se še na-daliujejo.
V korist primorskih beguncev je došlo c. kr. namestništveneinu predsedništvu od c. kr. deželnega orožniškega poveljni-štva K 100 in sicer ko"t dar c. kr. orožni-ških postaj pri Sv. Luciji in v Ročinju.
MALI OGLASI.
išče se za nakup Min, m:«*'
hinje ia kleti, eveutuelno 7. majhnan vrtoin aii dvoriščem, v tria^kem predmestju, ali ne predaleč od središča mesta. Ponudbe pod „Lastni dom" n« Inseratni oddelek „Ed nosti".	1174
Orete
prazne, stare in nove kupuje tvrdk* Jakob Vatovec ul Carintia 19. 117&
EaIhAvmI Anton Jerkid posluje zopet v trojem rUlUgFUI ateljeju t Trsta, Via delU Poste Štev. 10.	407
Hote! In resfsvracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nicol6 22.
Kuhin{a prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
JADRANSKA BANKA
Trst, Via Cassa di Risparmlo 5
(Lastno poslopja) Kapital In razarva K 8, »90.000. -
FILIJALE£!: Dunaj Tegethofstrssse 7-9, Dubrovnik, Kotor, LiuUJana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Za Ja-.
VLOGE NA KNJIŽICE 10 — 2 0 =
3
od dneva vloge do dneva vzdiga. Ifentni davek pla£aje banka svojega ObreHtovanje vlog na tekočem in žirorafiunu po dogovoru - Akredetlvi, čeki in nakaznice navsatu-in inozemska trlišča.
KUPUJE IN PRODAJA : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritere, delnice, srečke itd — VALUTE IN DEVIZE. PKEDUJM1 na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSITS
PROMESE.--Prodaja sračk razredne lot«
r;je. Zavarovanje vwakovrstnih papirjev proti kur/.ni izgubi, revizija žrebanja si-qčk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, remb*mrs krediti.
Borzna naroČila. — lukaso, MENJALNICA.---— ESKOMT MENIC.
Telefoni; H03, 1793 in 2076. Uradne urei od 9 da 1 popoldne Brzojavi: JADRANSKA.
Trst - Uln Stadion 10 - Trst
Odprt ođ 8'2 zuscar nanral
Ceno: I.orsfe R 2. II. orsteK).
C
U nsgsrreuRf tllžlai Houegamesifl
na pkz&zl
*"flP!!f! hlfff ClIllaii;
z več kle.ini iti velik m vrtojn. Istotam se proda tud!
uedMe Mn&fr« hiša,
ki vsebuje več obokanih skladišč In kleti,
OSe Mil sic Gis cesti, IILu kolo v,r/
Naslov pove Irreratni oddelek Edinosti pod Šiev. 720/0.
ZOBO ZDRfiVNiiui
r. L Čerm
v Trstu, e^osSe vacsh e 12, vogal ulice deiie Pos a.
esdlrs^Ie zobov brez bofoiine. Plombiranje. UMETidi ZOBJE

Sir. VOill
Od 10. maja do 8. junija t. 1. je odprto podpisovanje tega posojila, ki sestoji iz
a)	5 V>7o državnega posojila amortiziranoga v 40 letih od 1923 L naprej po K 92.50 % manj 0.50 odbitfca tedaj
netto po SC 92.—%
davka prosto. Vrhutega se ^računajo obresti i meseca. Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej in pod znanimi pogoji daje posojilo 6.07% do 7 29% kakor bo isto prej ali slej izžrebano.
b)	57.7. državnih zakladnic, plačljive 1. maja 1927, davka proste, po K 94*/. z odbitkom 0 50 tedaj
po K 93.50 V netto.
Podpisuje se lahko od nominalnih K 1000.— naprej ter nosijo iste
6.40% obresti.
Sledeče banke sprejemaj j podpisovanja In nudijo z ozlrom na posebni patriotični namen tega posojila vse možne ola)iave ter dajejo vsa potrebna pojasnila:
Jadranska banka, Trst In Dunaj, I. Tegetthoffstrasse 7. Podružnica Anglo Avstrijske banke, Trst In Dunaj, I. Strauchgasse !. Podružnica Centralne banke nemških posojilnic, Trst In Gradec, Hsuptplati 16-17, I. Banca Commerclale Trlestina, Trst in Dunaj, I. Schottenring 2. Podružnica Ljubljanske kreditne banke. Banca di credito popolare. Podružnica Banca Generale di depositl, Trst Via S. Nlcolo 8. Cassa di Risparmlo Trlestina. Podr. c. kr. prlv. avstr. Kreditnega zavoda za trgovino In obrt, Trst In Dunaj VII, Zollergasse 2. Podruž. Banke Union, Trst ln Drnaj, L Wdchtergasse 1. Podruž. Zivnostenske banke, Trst in Praga, Panskš ul. 7.
,Tržaška pe^&Iiinica in hranlSnica
resfstrevana zcdruei z omejenim poroSlvom TRST - Piazza della Caserma St. 2, I. nad. • TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih slopnjlcah.
POSOJILA DAJE
ta vknjižbo 5 */. •/. na menice po 6®/t na rastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora ESKOMPTUJfi TRGOVSKE MKNICE.
HRANILNE VLOGE
•prqj«m» od TO^j^^Mudi n^n4	po
VeCJe stalne vloge ln vloge na tek. račun po dogovoru.
•mrtal davek plgftij« zavod mbi. — Vl«g» m Uhko po ca« krono, — ODDAJA
mvk piacu;* zavoe un. — Vlaga m labko po .DOMAČI NABIRALNIKE) HRANILNE P UŠICE, j
PoStno hraoilnični račun 16.004.	TELEFON 6L 952
Ima varnostno celico (safe depositj) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih ccnah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON.
Utadiis urs: Bu 9 da 12 dsp. in od 3 do 5 poi lipUCaii vsak dolovailt ob mh\i urah