Stev. SS.___ Izhaja vsak dan, tudi ob nedelj-h in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. L*rc*»o L!; a Sr. FramCiJka Asiikega 2«. L nadslr — Vsi Za nedeljsko i r đ a j o ra četo leto.......520 zm pci leta.................2 00 ¥ Trstu, Mdalia 7. marca 1915. Letnik XI. INOST Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke p* 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v iirokosti ene kolon* Cene: Oglasi trgovccv iu obrtnikov.....mm po 10 vit Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mn po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.— vsnka nadaljna vrsta............. 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti". — Plača in toži se v trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikcga it. 20. — Pottuoiiranilničai račun Jt. 841.642. iske postojanke n "rn^ođni Ciciji ml?. - 9 Rarpatifi neužođno treme. - Ruski napodi pil Motrkoarcm so ss Izjslouill. - Pod « nič - RusKl napadi sčvcrcuzlisdno od Presznysza in severozapadno od Plonjskesn zavrnjeni. - Pri lomži in Orodnem i... blstosnssa. mm napadi na Loretsko mm, prt Perthesu, Le Mesnilu, toupoisii, BoMllerju In Celi 1)1 NAJ, 6. (Ker.) L'radno se razglaša: 6. . .arca 1915. Delni ruski naskoki v odseku vzhodno od Piotrktme^ so sc izjalovili v na>e:n uč iak u jočem artilerijskem ognju. V osta-se na tej fronti in v zapadni Galciji n« d godilo nič, kar bi se Izplačalo poročati. V Karpatih se še vrše boji za nekatere \! inske postojanke. »ariajo neugodne vremenske in razredne razmere. Na bojnem ozemlju v iužnovztočni Galiciji je po dogodkih zadnjega časa prehodno nastopil mir. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Prestolonaslednik odšel na severno bojišče. I 'L NAJ, 6. (Kor.) Nadvojvoda prestolonaslednik Kari Fran Josip se odpelje danes dopoldne od tu na severno bojišče. Imendan vrhovnega armadnega poveljnika. DUNAJ, 6. (Kor.) Iz vojnočasnikarske-ga stana se poroča: Ob priliki godu višjega armadnega poveljnika nadvojvode Friderika je šef generalnega štaba pri o-t edu v toplih besedah napil spoštljivemu \ dji naše armade, ki si je znal pridobiti nedeljeno ljubezen svojih vojakov doli od najmlajšega moža do zadnjega generala v težavnem bojnem času. Zbrani generali in štabni častniki, med temi tudi zastopniki zavezniške nemške armade, so navdušeno klicali »hoch«, ko i> generalni štabni šef baron Conrad pL Ifotzendorf končal svojo napitnico. Nadvojvoda se je vidno ganjen zahvalil svojemu izkušenemu generalnemu => ibnemu šelu in pomagaču in se spomi-potem svojih armad, ki zveste geslu N j mišjega vojnega gospoda z združenimi »čini stoje proti sovražniku in katerim • jr >re izostati končna zmaga v očigled i /IrtvovaJnostL ;; nsniš^g-rusKesa bojišča. 3EROLIN. 6. (Kor.) VVolifov urad po-: iča: Veliki glavni stan, 6. marca 1915. vzisGdno bojišče. — Ker je ves vojni r en v gozdnatem ozemlju severozapad-(!•> cd Grodnega in okoli Avgustowega re-cn, ne da bi nas bili mogli Rusi ovirati ^ \f]ub njihovim energičnim protisklepom, vj čete, ki so se doslej uporabljale tamkaj, sedaj na razpolago za druge operacije. Drugače okoli Orodnega in pri Lomži nič bistvenega. Severozapaduo od Prasznysza se je razbil ruski napad ob težkih sovražnikovih izgubah. Tudi severno od Plonjskega je bil zavrnjen ruski napad. Južno od Visle se ne da poročati nič. Vrhovno armadno vodstvo. !z tajne seje ruske dume. PARIZ, 5. (Kor.) Tukajšnji ruski soci-jalistični list »Naše Slovo« poroča nekaj iz poteka tajne seje dumej v kateri je Sa-zanov s poslanci razpravljal o mirovnih pogojih in možnosti notranjih reform na Ru-kem. Posebno »kadeti« so zahtevali, ua Rusija predvsem pridobi Dardanele. Minister notranjih stvari, Maklakov, d j je izjavil, da vlada ne namerava nika-rkoncu in seja da se je morala prekiniti. Po premoru da je skušal ministrski predsednik podati pomirjajoče izjave. V družbi in pri »kadetih« se presoja izjava ministrskega predsednika tako, da se namerava vrniti k Stolypinovemu kur-zu. Nagrade za delo ujetnikom na Ruskem. PETROGRAD, 5. (Kor.) Ministrski svet je pooblastil različne resortne institucije, ki imajo na razpolago vojne ujetnike, da smejo dovoljevati denarne nagrade za u-jetnike. da bi marljivejše delali. Vojni davek na Ruskem, PETROGRAD. 6. (Kor.) »Rječ« poroča: Državni svet je sklenil v pokritje primanjkljaja za leto 1915. uvesti vojni davek za dobo treh let, ki ga bo moral plačevati vsak, ki je oproščen vojaške službe. Sekvestrirana nemška družba za elektriko. PETROGRAD, 5. (Kor.) »Ruskoje Slovo« poroča iz Kijeva, da je bila nemška družba za elektriko, katere imetje se ceni na deset milijonov rubljev, definitivno sekvestrirana. Poziv glede velikonočnih darov za vojake na bojišču. BEROL1N, 6. (Kor.) Nemška »VVaffen-briidervereinigung« je izdala vznešen poziv, podpisan od znamenitih državnih in duhovnih dostojanstvenikov, politikov, rektorjev visokih šol, zastopnikov znanosti in časopisja, ki spominja na hra-brostne boje, kakršnih dosedaj zgodovina ne pozna, izvojevane skupno od av-stro-ogrskih in nemških čet. Oklic poživlja, da naj se pošiljajo za veliko noč av-stro-ogrskim četam darovi. Istočasno se nasvetuje, da se zožijo bratske vezi z vpostavitvijo osebnih od-nošajev med darovalci in obdarjenimi, da naj darovalci pridenejo darovom svoje ime in prebivališče. Z zapodnešu bojišča. BEROLIN. 6. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. marca 1915. Zapadno bojišče. — Angležem smo s protinapadom iztrgali zakop iužnovzhod-no od Vperna. Francoski poizkusi, da bi nas izrinili iz postojank, ki smo jih osvojili na Loretski višini, so se izjalovili. Napade smo zavrnili. 50 francoskih ujetnikov je ostalo v naših rokah. V Champagni so Francozi nadaljevali svoje napade pri Perthesu in Le Mesnilu. Vsi napadi so izpodleteli. Pri Perthesu smo ujeli pet častnikov in 170 Francozov. S protinapadom smo Iztrgali Francozom gozdič severno od Perthesa In del zakopa njihove postojanke pri Le Mesnilu. Brez uspeha so bili francoski napadni poizkusi na naše postojanke pri Vauquoi-su, Consenvoisu ter vzhodno od Badonvil-lerja in severovzhodno od Cellesa. Vrhovno armadno vodstvo. Povzročitelji letaka: »Narod, varajo te!«, aretirani. PARIZ, 5. (Kor.) »Journal« poroča, da so zasledili povzročitelje letaka: »Narod, varajo te!«, ki se je razdeljeval po Parizu in skušal rehabilitirati Nemce. Policija je zasledovala sled na Francoskem, v Italiji in na Angleškem. Sokrivci so bili v zvezi z avtomobilnim banditom Bonno-tom in njegovimi zavezniki. Zaprli so PODLISTEK Spisal Gustave Flaubert Roman. »Saiiarum, doktor,« je dejal in mu ponudil sladkor. Nato je poklical vse svoje otroke, ker je bil radoveden, kakšno mnenje bo kirurg izrazil o njihovi telesni konstituciji. Ko je hotel Lariviere že oditi, ga je gospa Homais izpraševala o zdravju svojega soproga. Gotovo mu ie škodovalo njegovo vsakdanje popoldansko spanje. Lekarna je bila polna ljudi, katerih se je zdravnik komaj ubranii. Zupan ga je v; ra^al, če si njegova žena ni morda nakopala prsne bolezni, ker vedno pljuva v pepel. In tako mu je vsak potožil svojo bolezen in ga vpraša! za svet. I e s težavo ^e »e doktor preril skozi n nožico; dal je t u preči voz in se je odpeljal. V Yon-villu so dejaii po njegovem odhodu, da je zeio prijazen gospod Toda kmalu je vzbudil splošno pozornost župnik, ki je stopal čez trg s sv. popotnico. ilomais, zvest svojin; načelom, je primerjal duhovnike z gaviini. Osebno inu je bilo neprijetno, če je videl duhovniško suknio, ki ga je vedno spominjala, sam ni vedel zakaj, na smrt. Zato je črtil duhovnike. Ker se pa, kakor je dejal, ni ustrašil njegove misije, se je vrnii s Canivetom k Bovaryjevim. Ko bi bila dovolila njegova žena. bi bil vzel s seboj tudi svoja sinova, da bi se naučila moškega obnašanja v resnih življenskih trenotklh in da bi jima pogled na to smrtno posteljo bil v svarilo za vse njiju življenje V sobi. kjer je ležala Ema, je vladala neka mračna slovesnost. Na belo pregr-nieni mizici se je nahajala v srebrni skle-dici volna. V ozadju je stalo med dvema gorečima svečama razpelo. Ema je imela glavo sklonjeno na prsi, njene oči so bile napete, njene roke so s smrtnimi gibi u-mirajočega gla lile rjuho, kakor da bi se hotele vq pokriti z mrtvaškim prtom. skoraj vse. Razprava se bo vršila najbrže pred vojnim sodiščem v Marsilji. Francoska zbornica. PARIZ, 5. (Kor.) Poslanec Mesnier je zahteval odpravo političnega obsednega stanja in je izvajal, da je to enako parla-mentarični legislativni diktaturi, pod čemer trpi dežela. Vsi obrambni ukrepi bi se bili mogli ukreniti brez političnega obsednega stanja. Kajti obrambno sredstvo proti notranjemu sovražniku je odprava tiskovne svobode in izročitev državljanov izvrševalni oblasti. Ustavitev nekaterih časopisov po časopisni cenzuri je neupravičena in nezakonita. Nikdar ni bila Francoska pod tako vladavine. Vrniti se morajo Francoski vsa njena prava, za katera se vrši tako junaška obramba. Ministrski predsednik Viviani je ugotovil, da je parlament odobril obsedno stanje. Vlada le za to, da se vzdrži obsedno stanje. Cas, da se odpravi, še ni prišel. V ostalem pa politične cenzure ni. Vsako mnenje se more izraziti, če ne vsebuje žalitve ali obrekovanja, ki bi razburjalo prebivalstvo. Vlada se ne boji nobene nevarnosti. Ponosna je, da se ji ni treba bati ničesar. Zahteval je končno odklonitev Mesnierovega predloga. Posl. Mesnier je izjavil, da so se razmere izpremenile dovolj, da dovoljujejo odpravo obsednega stanja. Jemlje pa na znanje izjavo vlade in opozivlje svoj predlog. Seja je bila nato zaključena. Angleška spodnja zbornica. Lord Charles Beresford je vprašal ministrskega predsednika, ako napoved, da od sedaj naprej ne srnejo nobeni tovori več zapustiti sovražnih pristanišč ali se preko njih uvažati, izključuje tudi uvoz anilinih barv na Angleško z dovoljenjem »Board of Trade«. Trgovinski minister Runciman je odgovoril, da ne. Lord Beresford je vprašal nadalje, ako to ne pomenja modifikacije napovedi ministrskega predsednika. Asquith je zanikal. Runciman je rekel dalje, da je dovoljenje uvoza anilinih barv potrebno za vojni urad, admiraliteto in civilne potrebščine. Mac Nell je vprašal, ako bo mogoče pod takimi odnošaji preprečiti izvoz barv v Ameriko. Runciman je odgovoril, da se ne more spuščati v podrobnosti tega vprašanja. Potrebno pa je, uvažati nekatere stvari iz Nemčije. Ako Angleška na primer potrebuje eksplozivne snovi in bi jih lahko dobila iz Nemčije, bi jih uvažala brez vsakega pomisleka. Mac Nell je vprašal, ako hoče ministrski predsednik, preden se vlada odloči za to, da pusti veljati dovoljenje uvoza tudi v naprej, pomisliti na posledice, ki bi znale nastati na diplomatično vprašanje, ki ga ima Anglija z Ameriko. Asquith je temu pritrdil. Johnson Ricks je vprašal, koliko ogle-duhov je bilo ustreljenih na Angleškem od izbruha vojne sem. Parlamentarni državni podtajnik Ten-nant je odgovoril: en sam. Ricks je pripomnil nato. da bi bilo želeti, da se izvedba vseh vojnih zakonov in predpisov, ki se nanašajo na sovražne tujce, poveri enemu samemu ministru, ki naj bo odgovoren samo zbornici. Ne gre, da bi Kitchener, ki ima z vojno dovolj o-pravila, opravljal še posel glede zadev sovražnih tujcev. Karel je stal ob koncu postelje. Ni več jokal, toda oči so mu bile rdeče in vnete, obraz je bil bled kakor smrt. Duhovnik je pokleknil in je molil z mrmrajočim glasom. Enia se je počasi ozrla in ko je zagledala vijoličasto mašno obleko, se je zdelo, da je to vzbudilo v njej radost. Morda je v svojem smrtnem boju vendar še občutila nekoliko tiste globoke gorečnosti, s katero se je v minulih dneh udajala verskim skrivnostim. Pred sabo je zrla mir in blaženost, ki se je slednjič bližala tudi njej. Župnik je vstal in ji je izročil razpelo. Iztegnila je vrat, kakor da bi bila žejna, in je pritisnila na Izveličarjevo telo z vso silo svoje duše najbolj vroč poljub, ki ga je bila kdaj dala komurkoli. Duhovnik je molil »Misereatur« in »Indulgentiam«, pomočil desni palec v sveto olje in je pričel z maziljenjem. Najprej je mazilil oči. ki so tako poželjivo zrle krasote tega sveta, potem nosnice, ki so tako hrepeneče vsesavale vase topli vonj ljubezni; nato usta, ki so tolikokrat lagala in vzdihovala Tennant je odgovoril, da si je vojni u-rad že od prvega začetka pridržal odločitev vseh sovražne tujce zadevajočih se vprašanj. Zbornici nasproti prevzame on popolno odgovornost. Bonar Lavv je grajal dejstvo, da je vlada izključila od interniranja zdravnike, pripadnike učenih poklicev ter sovražne tujce, pri katerih so zaposleni angleški delavci. Ravno taki ljudje, je rekel, bi u-tegnili postati nevarni, veliko boli kot revni nemški delavci, ki se zadržujejo v deželi. Mac Nell je nato govoril o baronu Bis-singu, ki je prebival na Angleškem. Bis-sing da je bil dalje časa dopisnik nekega zelo sovražnega nemškega časopisa in da se je pred štirimi leti izjavil, da je samo dozdevno časnikar, v resnici pa da je v službi nemškega zunanjega urada. Takrat je bil že naturaliziran. Vendar je Bis-sing prost ter se mu je samo ukazalo, da se preseli iz Brightona v London in še to ne po inicijativi oblasti, temveč vsled pritiska brightonske družbe. Vojna Turčije proti trosporazumu. Obstreljevanje Dardanel. CARIGRAD, 6. (Kor.) Agence Tel. Ot-tomane »Milli« poroča iz glavnega stana: Včeral v poznem večernem času je skušalo sovražno brodovje, podvojivši moč ognja, na onem delu obali v okolici postojank Sedd ul Bahr in Kum Kaleh, ki ga ne dosega ogenj naših baterij, s pomočjo čolnov izkrcati vojaštvo. Izpočetka smo pustili, da ie sovražnik izvršil to akcijo, potem smo pa odgovorili ua napad. Šestdeset sovražnih vojakov, ki so se hoteli izkrcati v okolici Sedd ul Bahra, je pobegnilo v svoj čoln, nakar so se umeknili. izgub je bilo 20 mož mrtvih in ranjenih. Na drugi straai smo pognali 400 sovražnih vojakovr, ki so se izkrcaii v okolici Kum Kaleha. Imeli so kakiii 80 mrtvih. Naše izgube pri obeh spopadih so znašale u mrtvih in 26 ranjencev. Po včerajšnjem neuspehu se je razdelilo sovražno brouovje v več oddelkov in je bombardiralo brez uspeha Dikiii, Sarm-sak in Avialik, odprta, neznatna pristanišča v Egejskem morju. Dva letalca, ki sta se nahajala v aeroplanu in sta letala čez Saroski zaliv, sta padla v morje, ravno iako tudi letalo, ki ie izginilo. Z drugih bojišč se ne da poročati nič bistvenega. CARIGRAD, 5. (Kor.) Kakor doznaje »Agence Tel. Ottom. Milli« iz Dardanel, je obstreljevalo sovražno brodovje včeraj iz sedmih enot okolico Gheikilija in pa utrdbi Kum-Halem in Sedil-Bahr brez-vspeŠno. Poizvedovalni oddelki, ki so se hoteli izkrcati, so bili po Imdem ognju iz utrdb zavrnjeni. Dardanelsko vprašanje. PETROGRAD, 5. (Kor.) »Birševija Vjedomosticc pišejo glede izvajanj Sir Edvarda Greya v parlamentu glede darda-nelskega vpraašnja sledeče: Greyer govor povzroča mnenje, kakor da bi ne bil hotel Grey besed Sazonovega nalašč razumeti. Sazonov je zvezno z govorom Goreymkina odkrito izjavil, da ima Rusija veliko zgodovinsko bodočnost ob obaliii Črnega morja in ob vhodu v Carigrad. Na ta način je pokazala Rusija z izjavo svojega poklicanega zastopnika v razkošnju; nato so prišle na vrsto roke, ki so nekoč trepetale v objemih, in noge, ki so znale tako hitro teči, kadar si je hotela utešiti svoje strasti. Duhovnik si je obrisal roke, vrgel z oljem napito volno v ogenj in je sedel poleg umirajoče, rekoč ji. naj združi svoje trpljenje z Izveličarjevim in naj zaupa v božje usmiljenje. Ko je nehal govoriti, ji je skušal stisniti v roko blagoslovljeno svečo, znamenje nebeške glorije, katere je imela biti kmalu deležna. Toda Ema ni več mogla skleniti prstov, in sveča bi bila kmalfl padla na tla. Ema ni bila več tako strašno bleda; neka mirnost je sijala z njenega obraza, kakor da bi ji zakrament dobro del. Duhovnik ni pozabil omeniti te okolnosti, da, rekel je Bovaryju, da Gospod večkrat podaljša življenje bolnikom, če smatra to za koristno in Karel se je spomnil onega dne, ko je bila že enkrat prejela zakramente za umirajoče. Morda tudi danes ni treba še obupati — si je mislil. neovrgljiv svoj sklep, da hoče pridobiti Carigrad Rusiji. S tem je kako drugo tolmačenje Sazonovih besed izključeno. »Petrogradski Kurjer« doznaje od znanega diplomata, da je Rusija ponovno razpravljala že pred izbruhom vojne z zavezniki o dardanelskem vprašanju in da ni nikoli zanikala pomena posesti Carigrada za ruske življenske interese. Angleška je vedno odgovarjala, da te zahteve popolnoma pojmi. Mi imamo, pravi list, povsem gotove vzroke, da smatramo usodo Dardanel po zaključku vojne kot za nas povoljno rešeno. Grška nezmožnost glede uporabe otoka Lenina kot oporišče angleško-francoskega brodovja. CARIGRAD, 6. (Kor.) Kar se dostaje poročila, da se hoče angleško-francosko brodovje posluževati otoka Lenina kot svojega oporišča, uvidi list »Taswir i Ef-kiar« popolnoma, da Grška ne more nič proti temu, ako se na tak način krši njena nevtralnost, vendar se list čudi, da Grška ni vsaj protestirala proti temu. Grki umorili dva turška imana. CARIGRAD, 6. (Kor.) Kakor doznaje list »Tanin« iz Soluna, sta bila imana mo-šej Akindšali in Amadšali v mošejah od Grkov umorjen^__ Konferenca bivšiii mm ministrskih predsednikov, ATENE, 5. (Agence d'Athenes). Konferenca bivših ministrskih predsednikov so ie sestala danes ob treh popoldne pod kraljevim predsedništvom. BiH so navzoči: Venizelos, Dragumis, Rha!lys in Iheo-tok Is ter načelnik generalnega štaba Dus-manis. Ministrski predsedaiik je v daljšem govoru razložil politiko, ki jo smatra vlada za potrebno. Nato so govorili Theoto-kis, Dragumis in Rhallys, nakar ie Venizelos ponovno poprijel za besedo. Nato je kralj zaključil sejo ter izrekel ude!ežni-kom zahvalo. Mnogoštevilna množica je pozdravljala ministrskega predsednika, ko je zapuščal kraljevo palačo. Grška vlada tiemislionirala. ATENE, 6. (Kor.) »Agence d'Athenes« javlja: V zbornici ie Izjavil ministrski predsednik Venizelos, da je kabinet de-mlsijoniral, ker kralj ne odobrava vladne politike. _ Vuoklicni roM l2fa 1915. polnih črno-vojBiškiii immm. DUNAJ, 6. (Kor.) VpoklicnI roki leta 1915. potrjenih črnevofiiiških zavezancev so se določfli tako-le: 1, fljrnus, to so v letih 1891. in 1895., potem v letih 1878.» 1879., 1880. in 1881. rojeni črnovojniški zavezanci, ki niso bili prej podvrženi vojaški dolžnosti v monarhiji in so dobili avstro-ogrsko državljanstvo šele po 31. decembru onega leta, v katerem so dovršili 33. leto starosti in jim vkljub njihovi črnovojniški dolžnosti ni bilo treba iti na nabor, — 15. marca 1915. I. 2. turnus, to so črnovojniški zavezanci rojstnega leta 1896., — 15. a p r i I a 1915.1, Žitni trg. VRATISLAVA, 6. (Kor.) Nobene kupčije. Sladkorni trg. PRAGA. 6. (Kor.) Sladkor za takojšnjo dobavo 28.50, nov 29.50. Vreme deževno in viharno. Taktika sedanjosti. Neki višji oficir razpravlja v dunajski »Zeit« o taktiki v sedanji vojni, ki je do-vedla po dosedanjih izkušnjah tako v stra-tegičnem kakor taktičnem oziru do velikega preobrata in izvaja: Kljub neugodnemu vremenu in jako slabih komunikacij niso niti na vzhodu, niti na zapadu boji počivali in zlasti pozimska bitka pri Ma-zurskih jezerih in bitka v Karpatih ste najboljši dokaz za moč in odločnost čet in razvoj tehniških pomožnih sredstev. Vse to so pojavi, ki dokazujejo veliki duševni in tehniški razvoj, kakor se še ni pokazal v nobeni vojni. Pri tem so sedanje moderne velikanske armade napravile v strategičnem in taktičnem oziru take preobrate, ki so preustrojili vse razmere v armadi. Bolj nego kedaj prej prihaja sedaj do veljave stavek: Ni* ni nemogoče. Z začudenjem opažamo dandanes, da sedaj ne morejo niti navadna niti dvojna Stran T?. „EDINOST" štev. 66. V Trstu, clnc- "7. marca 1915. obkel jenja, šemanj pa frontalni napadi dovesti do odločilnega uspeha, kar je bilo v prejšnjih vojnah običajno. Vzrok 'eži čisto navadno v značaju nasproti si s4tnje-čih ogromnih armad in pa v taktiki, ki se je razvila iz vporabljanja sedanjih modernih tehniških sredstev. Fronta zaveznikov na Rusko-Poljskem od izliva Bzure do izliva Nide, znaša 240 kilometrov zračne črte — naravno je seveda še večja — dočim so bile v prejšnjih vojnah fronte komaj 15—30 kilometrov. Armade do 500.000 mož, kakršnih so se Nemci posluževali za obkolitev Metza in končno Sedana, kjer je obkolitev doved-la do popolnega uspeha, so bile že nekaj nenavadnega. Nasprotno pa štejeio sedanje ruske armade najmanj 3 in pol milijona vojakov in zato je čisto jasno, da tudi ve "ji uspehi flindenburga ob Mazurskih u • in ob Visli niso mogli dovesti do I ločitve- Vsekakor se bo moral boj za * - wiiev naduijevati še dolgo in se izvrši mogoče na kak čiste nov na~in. Za tii i^en primer obširno zasnovanega obkoljevanja služi lahko poskus Angležev in Francozov v Franciji in Belgiji. Vsak nap:. J zaveznikov v svrho obkolit ve neii^i.e armade, je moral general Kluck parirati z novo fronto in s spretno izvedenimi manevri, ki so spravili ponovno nasprotnika samega v nevarnost; to se jc pona- 1 > tako dolgo, da se je raztegnila - r «ka fronta notri do morja. Pri tc so u;>ali zavezniki, da bodo končno !v remško desno krilo od morja, kar j a so preprečile nemške težke baterije, ki so zlasti angleškemu brodovju preprečile preveliko približevanje k obrežju. iz vporabljanja sedanjih kolosalnih ar-m a J. ki zavzemajo seveda ogromno prostora in vsled vsestranskih obkoljevalnih poizkusov so se razvile sedanje dolge fronte, da so kljub ogromnim masam zasedene le na redko. Sicer pa je drugače tudi mogoče, kajti dandanašnja artiljerija in druga bojna sredstva direktno onerno-gocujejo goste bojne linije. Iz tega pa nastaja seveda zopet potreba zavarovanja proti prediralnim poizkusom. Odtod potreba ojačena front z vsemi pomožnimi sredstvi fortifikacije in s pripravljenimi mnogoštevilnimi, močnimi rezervami, da se lahko na vsak napad odgovori takoj s protinapadom. Će pa se hoče tu zopet o-sta*i gospodar položaja in če se hoče o-. vati z uspehom, mora biti armada ta-:>evno kakor fizično jako prožna. — je biti pripravljen na kolosalne i j. treba se je posluževati železniškega omrežja in si zasigurati redno funkci-joniranje dovoza. V tem leži že pol zmage. Iz razmerja velikih armad in uničujočega učinka ognja sta se razvila sedanja taktika in pa pozicijski boj, kjer si stoje armade nasproti v močnih zakopih. ki so opremljeni z vsemi tehničnimi sredstvi o-brambe. Zakope je mogoče zavzeti le z velikanskimi žrtvami in napori in sicer samo s frontalnimi napadi. Razslreljevanje teh strelskih jarkov z minami in nepričakovani ponočni napadi, kjer prihajajo v prvi vrsti v poštev ročne granate in bajoneti, so skoro edina sredstva ja n;joredovanje v pozicijskih bojih. Istotako kakor infanterija, je tudi artiljerija zakopana daleč zadej v dobro utrjenih pozicijah. Le po velikih trudih in naporih je mogoče izslediti artiljerijske pozicije. Vodstvo artlijenje imajo navadno v rokah daleč naprej pomaknjeni opazovalci, ki naznanjajo povelja in učinke strelov s pomočjo telefona. Pri tem nastopa navadno težka artiljerija, havbice in možna-rji, brez katerih strelskih jarkov sploh ni mogoče uničiti. Velike važnosti je tudi obstreljevanje ozemlja za fronto, ker se tako ogroža tamkaj se nahajaoče rezerve. V očigled tem okoliščinam je potrebna tor pri vseh ofenzivnih akcijah velika pre dnost, kajti ofenziva, ki bi ne bila dobro pripravljena ali pa prenagljena, bi imela lahko jako težke posledice in bi do-vedla lahko celo do katastrofe. Radi tega je zelo priporočljivo, da se čaka z napadi in le draži sovražnika k njim, da se potem s protinapadom lažje izvojuje uspeh. Oni napadi, ki iih ne podpira artiljerija, so veliko bolj izgubonosni. To je običajno zlasti pri napadih na strelske jarke, kjer artiljerija vsled nevarnosti, da bi obstreljevala lastne čete, ne more posegati v boj. Proti strelskim jarkom so se izkazale zelo uspešne razne vojne zvijače. Nedvomno je, da mora zmagati v teh bojih končno oni, ki ima boljše živce. Utrjuje pa se volja k zmagi z odredbami vodstva v operativnem in administrativnem oziru in z zaupanjem vseh članov armade v ar-madno vodstvo. Vedno pa ostanejo krila najobčutljivejši del armade. Le žal, da jih je vedno težje mogoče doseči in presenetiti z relativno premočjo.In tudi v slučaju znatnih uspehov rezultati še vedno niso odločilni, ker zamore pošiljati tudi nasprotnik v boj vedno nove čete. Zato je mogoča odločitev le iz svote takih u-spehov, za kar pa je potrebno veliko potrpljenje. Operacije obeli zaveznikov se izvršujejo čisto po načrtu in v boju z ruskimi masami se vedno bolj pokazuje potreba varčevanja z moštvom in materijalom. Vsak vojak mora imeti v sebi prepričanje, da ne prihaja v poštev samo kot »Kanonenfut-tcr», ampak da so slučajne velike izgube ia moštvu le posledica jasno začrtanih na-nenov. da pa se sicer stori vse za ohrani- tev moštva. v i oziru igrajo železnice vlogo, k; j v nobeni prejšnji voi-ni. Njim se pridružuje tudi uspešno delovanje avtomobilistov in vojaških poljskih železnic, tako da bi bila uspešna premikanja čet brez teh tehniških sredstev in u-spešno dobavljanje materijala in provi-janta, skoro nemogoče. Toda tudi v vodstvu teh modernih velikih armad se je pokazala bistvena izpre-memba. Da bi si vojskovodja sam vse ogledoval in dajal iz lastnega preudarka sam vsa povelja, to je dandanes čisto izključeno. Aparat za oddajanje povelj je silno narastel; na stotine poročil prihaja vsak dan, ki jih je treba pregledati in preštudirati. Samo na podlagi rezultata je mogoče napraviti sklepe in dati povelja. Tu j zopet požrtvovalno delovanje letalcev, ki se jim je zahvaliti za najhitrejša, najsigurnejša in najvažnejša poročila, brez katerih bi se često nahajalo vodstvo pred naravnost nerazrešljivimi problemi. Jako dragoceno službo izvršujejo letalci pri pripovedovanju po zakritih baterijskih pozicijah, ki drže navadno v šahu ceste in ozemlje za fronto nasprotnika po 10 kilometrov daleč in še več. Te baterije je mogoče izslediti le na podlagi poročil letalcev. Končno se seveda ne sme pozabiti na telefon, ki vodi na vse strani, s pomočjo katerega se oddajejo poročila notri v strelske jarke in je poveljstvom omogočeno, da se sporazumejo v jako kratkem času. Moderna vojska brez telefona bi bila na milost in nemilost izročena sovražniku. Tako so velike armade že same na sebi povzročile brezkončno komplicirane stroje, ogromen aparat za njihova vodstva, ki morajo gledati na vse strani. Znati pa je treba seveda gledati pravilno in tudi pravilno presojevati. To je pač glavni pogoj uspeha. Tega pa je mogoče izvrševati le s skrbnim pripravljanjem operacij, ki stavljajo istočasno na vsakega posameznika ogromne zahteve. Tudi posamezen človek ni brezmiselni stroj, ampak je individualiteta, ki je poklicana, da sama misli, da dela sama. Le tako je mogoče doseči kak uspeh večjega pomena. Domače gesti. Za zbližanje med češkimi strankami piše brnski katoliško-narodni »Hlas« takole«: Hrepenimo, da bi prišlo med strankami do izmenjave mnenj. Danes ni časa za tako »zabavo«, danes naj bi ne bilo strankarskih drvenj, ker na nas vseh bremeni enaka dolžnost, nas vabi isti cilj in nas čaka vse ista bodočnost. In za nas bo ta bodočnost bolja, nego je bila minulost, če država odbije naval sovražnikov in bo varno zavetišče svojih enakopravnih narodov, katerih sinovi krvave na bojiščih za cesarja, domovino in državo — če trajen, časten mir omogoči vsem narodom države miren razvoj svojih kulturnih in gospodarskih moči. Močna, neogroževana Avstrija in nje srečni, napredujoči narodi: to je cilj, za katerega vsi krvave, to je bodočnost in skupno hrepenenje po njej spaja vse stranke in narode!« Ali ni tudi med nami Slovenci takih katoliških — narodnjakov?! Brnska »Moravska Orlice« pa piše: »Časi so resni do take mere — in vsi znaki govore za to, da bodo še resneji, neprimerno resneji — da je strnenje čeških sil neizogibno potrebno. In ravno značaj sedanje in nastopajoče perijode utegne tvoriti garancijo za to, da se iz nedeljske izjave (komunike o rednih sestankih zastopnikov čeških strank) ne razvije kaj takega, r.ad čemer bi bilo zapisano: Par-turiunt montes, nascetur ridiculus mus«. Bog nas obvaruj tega!« Časi so resni do take mere, da zahtevajo strnenje narodnih sil! Ali ni med Slovenci narodnjakov, ki bi mislili na sedanje in prihodnje čase?! Državni poslanec Battisti, ki zastopa v državnem zboru mesto Trident, je — izginil. To se pravi: odšel je v Italijo, kjer se najživahneje udeležuje sedanjih agitacij v Italiji — z znano tendenco. S tem je v resnici njegov mandat ugasnil. Vendar pa ne more poslanska zborica nič skleniti, ker Battisti ni formelno odložil mandata. Tako je sedaj tirolski okraj faktično brez zastopnika, dasi ga formelno Še ima. Najomikanejšl narod v Avstriji. V dunajski nZeitu je priobčil nemški znanstvenik dr. Mihael Hainisch članek z naslovom: rNeue Ziele nationaler Arbeit". Najzanimivejši odstavek tega članka se glasi: Od dav-nej so bili nemški Avstrijci ponosni na to, da so najizobraženejši narod v Avstriji. To je še danes resnica, v kolikor se uvažuje procent tistih, ki imajo visokošolsko izobrazbo, ali staro rodbinsko omiko. Teh je med Nemci več, nego med drugimi narodi. To stanje pa se takoj spremeni, Ta moram žal priznati, da smo si pustili vzeti prvenstvo. Ne mi Nemci, ampak Čehi imajo najmanjši procent analfabetov. Mi Nemci imamo tudi več enorazrednih šol nego Čehi in je pri nas več otrok poleti oproščenih šolskega poduka, nego pri Cehih. Še neugodnejše za nas Nemce je razmerje meščanskih Šol. Pred tremi leti so imeli Čehi na Češkem in na Moravskem toliko razredov meščanske šol kakor Nemci, a po tem so nas Čehi prehiteli. Tudi ljudsko izobraževalno delo je med Cehi Se na višji stopnji, nego pri Nemcih. Veliko zanimanja je med tržaškimi Slovenci za usodo dveh dobrih in milih znancev, rezervnih častnikov, ki sta od- šla na severno bojišče: dra. Drago Ma-rušiča in Tomo Šorlija. Zanimalo jih bo torej, kar je pisal dr. Marušič iz ruskega ujetništva svojemu prijatelju A. P.: »Ujet sem bil 26. avgusta. Iz Kijeva sem pisal nekoliko pisem in dopisnic na vse strani, no, brez vspeha. Z menoj so tudi notar Sorli in učitelj Skof, ki tudi nista dobila še nikakega odgovora. Iz Slo-bodskega smo zopet pisali brez uspeha. Spočetka smo lahko pisali tudi slovenski, dokler ni došel nakrat ukaz, da se morajo ujetniki posluževati edino ruskega jezika. No nič za to, polagoma se učim ruski, žal, da dosedaj brez slovnice, edino na podlagi časopisov in slovarja. Nadejam se, da boš ti to pismo lože čital nego sem ga jaz pisal. — Po toliko mesecih nestrpnega pričakovanja si moreš pač predočiti, kako milo nas je dirnula prva lastovka, prile-tevša iz domovino v daljno Rusijo . . . . Ko smo prišli po dolgih vožnjah v Slo-bodoskoj, ki leži ob severnem pasu (toliko snega, kolikor ga vidim vsak dan, ga ne vidiš celo življenje), smo se kmalu udomačili. Vseh častnikov nas je 13 in o-koli 800 nižjih činov; med častniki trije Slovenci, po jeden Poljak, Italijan in O-ger, ostali so Nemci. Rusi postopajo z nami jako dobro. Dobivamo po 50 rubljev na mesec, kar več nego zadošča za naše samostansko življenje. — Cas si preganjamo s čitanjem in šahom. Jednoličnost življenja nam krajšajo vesti iz vojne, o katerih se često prepiramo. — Pozdravlja imenoma celo vrsto znaneve in prijateljev. Svoje pozdrave sta dostavila še Šorli in Skof. — Naslov je: Dr. Kari Marušič, Slobodskoj, Vjatskoj gubernija. Pisma je nasloviti v Petrograd, Centraljnoje spravočnieoje buro o voennoplennih. Pismo je datirano z dne 30. novembra minulega leta. Brezplačno prevažanje črnovojniških obvezancev na prebiranje in pod orožje. Politični oblasti so odredile vpoklic črnovojniških obvezancen, rojenih v letih 1873. do vštetega 1877., pod orožje. Te osebe se bodo na podlagi „črnovojniškega legitimacij skega lista" brezplačno prevažale od njihovega bivališča do kraja prebiranja, in ako so bile spoznane sposobne za črnovojniško službo z orožjem, na kraj, kjer imajo „stopiti pod orožje. Morajo pa pri blagajni predložiti legitimacijski list, da pritisnejo pečat nanj. Če ni pečata, je plačati polno civilno voznino. Čajev večer priredi moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu v soboto, 13. sušca 1915 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Spored bosta izvajala moški kvartet in orkester g. I. Frischkowitza. Dame ženske podružnice bodo prodajale na korist CMD čaj, vino, pivo in mrzla jedila. Začetek točno ob 8 in pol zvečer. Vstopnina 60 vinarjev. Z ozirom na velike izdatke, kijih ima naša CMD, in posebno glede na to, da so se dohodki naše šolske družbe v sedanjih izrednih, težkih časih silno skrčili, je pač nujno potrebno, da naše občinstvo žrtvuje, kolikor more, da se tudi v takih hudih časih, kakor so sedanji, omogoči Družbi redno delovanje. Zato smo trdno prepričani, da se v soboto zbere na »čaje-vem večeru« vse, kar res narodno čuti pri nas. Spored sam je velezanimiv in bo gotovo ugajal vsakomur. Onim pa, ki jim je poleg zabave tudi še na dobrem prigrizku in še boljši kapljici, pa povemo — seveda popolnoma skrivaj — da se bo točilo izborno domaČe rojansko vino, belo in črno, seveda v podružnični režiji. V soboto torej na čajev večer v »Narodni dom«! Na adreso ravnateljstva državnih železnic. Prejeli smo: Zakaj nima zjutranji vlak, št. 708 ali 16, ki odhaja od Sv. Lucije na Jesenice, zveze z Ljubljano, vsled česar morajo ljudje iz vse soške doline, namesto črez Jesenice, črez Opčine, kjer morajo po dohodu pol ure daleč bežati na kolodvor, da dohite vlak za Ljubljano?! A če nočeš te gonje, moraš na Jesenicah čakati celih 5 ur ter dospeš v Ljubljano ob pol 9. uri zvečer, dočim se je poprej rabilo od Sv. Lucije v Ljubljano le 6 ur. Rodoljublje. Rezervni častnik I. K., nekega črnovojniškega polka je poslal družbi sv. Cirila in Metoda iz vojne pokro vitel j-nino v znesku 200 K. Pač lepo rodoljublje, ki naj bi našlo mnogo posnemalcev 1 Vrlemu rojaku srčna hvala! Slovensko lovsko druStvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da izide njegovo glasilo „Lovec", kakor hitro se izpremene vsled vojne naspale razmere. Skoro ves društveni odbor in polovica naših članov se nahaja pr! vojakih, oziroma na bojnem polju. Zato smo sklenili, izdati letnik 1915, ko se povrnejo normalne razmere in ž njimi naši člani pod domači krov. Prosimo pa, da bi vsi naši udje točno poravnali Članarino, da ne bo pozneje zakasnitve. Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba in sicer dne 11. marca 1.1. v avgustu in septembru 1913 zastavljenih dragocenosti, dne 12. marca, t. I. pa za v oktobru in novembru 1913 zastavljenih elektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) vršeči se vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se Še opozaija, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. Opustitev zveze vlaka v Italijo in Italije čez Červinjan. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: Glasom sporočila Societa Veneta v Padovi izostaneta od 5. marca t. I. vlaka št., 3 in 30 na progi Čer-' vinjan-Portogruaro-Červinfan. Vlaki štev.1 84/811 (odhod iz,Trsta j. k. ob 9. uri dopoldne, prihod v Červinjan ob 11 uri 3 mim. | dopoldne) in št. 818/91 (odhod iz Červi-njana ob 4 uri 57 min. popoldne) nimajo j torej od tega dne nobene zveze Italijo in i Italije čez Ćervinjan. (To notico smo *.e enkrat priobčili. Ker pa se je ukradla vanjo tiskovna pomota, da je bilo rečeno dne me-mesto od 5. marca, kar bi znalo zavesti potujoče občinstvo v zmoto, jo priobčujemo še enkrat.) O ranjenih, odnosno bolnih vojakov. V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Austria" so bili sprejeti Anton Martinolie od 87. pešpolka, Peter Fontar.ot od 20. lovskega bataljona, Ivan Načinovič od 5. domobranskega pešpolka, Andrej Pečenko od 5. domobranskega pešpo ka, Josip Usilla od 17. pešpolka, Peter Pribetič od 20. lovskega bata'jona, Božo Ferluga od 7. pešpolka, Mihael Kleva od 5. domobranskega, pešpolka, Alojzij Derossi od 5. domobranskega pešpolka, Peter Greten od 12. lovskega bataljona in Marij An dretič od straže v Grijanu. — V mestno bolnišnico sta bila sprejeta črnovojnlka Karel Prešern in Matej Vlajković. Odpuščen pa je bil iz mestne bolnišnice Ivan Carissimo od 5. domobranskega pešpolka. Mala tatvina z vlomom. Komaj 18 letni Jurij Bredan, stanujoč v ulici delle Mura št. 14, in 19 letni Alojzij Strauss, ki običajno prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Pondares, oba brezposelna pomorščaka, sta predvčerajšnjim popoldne okoli petih vlomila v ložo vratarja hiše št. 6 v ulici Lorenzo Ghiberti, Ož-balda Lucchinija. Pravzaprav je vlomil v ložo Bredan, dočim je Strauss straži!, da bi kdo ne prišel. Bredan pa ni v Lucchini-jevi loži našel nič drugega, kar bi mogel ukrasti, nego dežni plašč, vreden komaj 4 krone. Ker ni ravno bilo drugega, je vzel ta plašč in odšel s tovarišem. Vse to pa je videla Sofija Škamba, ki slu2i pri Fabianovi družini v I. nadstropju iste hiše. Zato je Sofija šla za vlomilcema, dokler ni naletela na nekega redarja, kateremu je pokazala Bredana in Straussa ter mu povedala, kaj sta storila. Seveda je redar takoj oba aretiral ter ju odvedel na policijski komisarijat v ulici di Torre bianca. Tam so Bredanu vzeli ukradeni dežni plašč in ga vrnili Lucchiniju, dočim so oba uzmoviča spravili v zapore, kjer bosta ravno tako varna pred dežjem, tudi brez Lucchinijevega plašča. Vreča lima. Predvčerajšnjim popoldne okoli politreh je uslužbenec tvrdke A. Zanki in sinovi, Viljem Sršen, naložil pred skladiščem te tvrdke v ulici Benvenuto Cellini št. 3 na voziček dve vreči lima, katerega je imel peljati nekemu odjemalcu. Ko sta bili vreči že na vozičku, je šel Sršen v skladišče po svoj jopič, a ko se je vrnil na ulico, je konstatirah da mu je bila med tem ukradena z vozička vreča lima, v vrednosti 25 kron. Sršenu ni rre-ostajalo drugo, nego da je šel na policijski komisarijat v ulici di Torre bianca in tain prijavil neljubi dogodek. Skoro ob isti uri, oziroma malo pozneje, je pa mirodil-ničar Alojzij Saletelj, ki ima mirodiinico v ulici dei Carradori št. 18, torej tam blizu, kjer je bil lim ukraden, dal po svojem va-vajencu pozvati redarja ter je temu povedal, da je bil trenotek prej pri njeni neki človek, ki je imel s seboj vrečo lisna, katerega mu je prodajal. Saletelj ni hotel lima kupiti, ker se mu je stvar zdela sumljiva. Obenem je Saletelj redarju opisal o-nega človeka, ki mu je ponujal lim, in na podlagi tega opisa je včeraj zjutraj isti redar aretiral 45 letnega Ivana Vidalija, ki stanuje v ulici Carpison št. 5, glede katerega je pozneje mirodilničar Saletelj potrdil, da je ravno tisti, ki mu je ponujal lim. , Odkrite ukradene puške. Se dne 26. m. m. po noči sta bila na Goldonijevem trgu aretirani brata Ernest in Filip Dick (prvemu je sedaj 25, a drugemn 22 let), ki stanujela v ulici D. Rosseti št. 51, in 24letni Marij Borgnolo, ki stanuje v hiši št. 15 na Sve-tojakobskem trgu, ker je prvi imel pod pazduho neki omot in pa ker so sploh sumljivi. No, v onem omotu, ki ga je nosil Ernest Dick, so na policiji našli fino, krasno lovsko puško. Detektivski nazornik Karel Titz je pa skušal potom raznih tržaških oro-žarjev izvedeti, čigava je ona puška. In res se mu je posrečilo, da |e izvedel, da je puška last Štefana Kostomenija ki stanuje v hiši št. 2 na Belvederskih stopnicah. Vedel je pa, da je stanovanje gospoda Kostomenija že šest mesecov zaprto, ker je šel Kostomedi z vso svojo družino na Grško, v svojo domovino. Zato se je pa Titzu zdelo čudno, kako je mogla puška iz stanovanja. Vsled tega si je preskrbel ključe stanovanja gospoda Kostomenija in šel malo pogledat v to stanovanje. Tam ga J2 pa čakalo veliko presenečenje: v stanovanju je bilo vse narobe,' vse prevrnjeno, vse omare, vsi predeli odprti. Bilo je očividno, da so bili v stanovanju tatovi. Kdo drug neki, kakor oni, pri katerih se je našla puška? Ti so pa trdili, da so dobili puško od dveh nepoznanih oseb. Potom nadaljnih poizvedovanj je Titz prišel do prepričanja, da sta imela posla pri te) tatvini tudi 301etni mesar Orest Benedettich in 261etni Rudolf Habermann, ter je tudi ta dva aretiral. — Obenem je pa obvestil Kostomenija o vse] stvari ter ga prosti, da bi prišel v Trst, ali pa postal kako osebo, da se dožene, kaj je bilo ukradeno iz stanovanja. Dunajska ptičica in njena tovarišlca. Pred nekoliko dnevi je dobila tržaška poli- cija od dunajske policije brzojavko, da je 25Ietna Marija SziegI, ki je f i!a v službi kakor komptoanstinja in obenem kasirka pri dunajski tvrdki Ehrman, dvignila v imenu te tvrdke na poštni hranilnici 5000 kron in potem pobegnila z Dunaja. D- tektivski nadzornik Karel Titz, ki je bil o tej brzojavki takoj obveščen, je pa kmalu izvohal, da se nahajate v Trstu dve mladi tujki, ki noče a pogrešati ničesar. Predsnočnjim je pa snin nalete! na Corsu na rečeni dve tujki, ki ste imeli polne roke raznih omotov. Povabil ju je najvljudneje.s seboj, a v svojem uradu je v eni njiju, po osebnem popi ^u spoznal z Dunaja pobeglo Marijo Szieglovo. Na t07a-devno vprašanje je Szieglova takoj pii/.nala svojo krivdo. Pri njej so našli le še 7^4 K. Vse drugo, je rekla, da je že potrosila. Oni, ki je bila ž njo in ki je 251etna Bcria S., doma iz Modlinga pri Dunnju, je bilo med tem prišlo slabo; a ko je zopet prišla k sebi, je povedala, da ni nič vedela o nepoštenem dejanju Szieglove, ki da je njena prijateljica. Ta jo je le povabila s seboj na izlet v Trst, a ona se je temu pov\ bilu rada odzvala, ne da bi bila slutila kaj hudega. Za sedaj so spravili obe v zapore v ulici del Coroneo, a v najkrajšem času ju pošljejo na Dunaj. Umrli so. Prijavljeni dne 6. t. m na mestnem fizikatu: Bertok Ivanka, 72 let, Vrdela št. 7(53 ; Mozetič Andrej. 55 let, ul. dei Piccardi št. 14; Golobic Bianka, 30 mcsecev, ul. delta Msdonn na št. 38 ; Preti se Karel, 61 let, ul. della Scuola nuova št. 20; Ljuba Matej, 55 let strmina Promont' rio ?t. 10; Kranjc Marija, 61 let, Skedenj št. 886.: — V mestni bolnišnici dne 3. t. m: Sulčič Ivan, 30 let; Bi ečević Matej, 46 let; Puntar Viktor, 39 let; Maur Katarina, 51 let. TelouadRO društva SoKol v Trsta, \ se one brate, ki so lansko leto sodelovali pri društvenem trobentaškem zboru ob priliki župnega zleta na Opčinali, se nujno poživlja, da oddajo rjvgove tekom enega tedna (do 14. t. m.) bratu VIKTOR ČELIKU v Jadranski banki. Darovi. Za ubogo družino Furlan na Vrdelci so darovali: Jakob Tominc, trgovec 2 K, družina Stanko Gcdina dnevna podpora v hrani, ga. Zofija ViŠnjovec moke in kroinp. Itd. N. N. 1'20 K, ga. Gradičar moke, 4 K in 2 struci kruha, oseba katera obžaluje njih bedo 2 K, Amelija Mirk obleke, ga. Benčič jedila, Andrej Kocjan, pekar na Vrdelci abonma za 15. dni po 1 kg. kruha. Svim hvala vsem tem dobrim srcem. Vodstvo ctr. vrtca v Vrdelci. Izgube 97. pešpolka. Uradni seznainek izgub štev. 125. Moštvo. Benčič (Slugor?) Fran, nadomestni rezervist, 4. stotnija. Materija; Bizjak Alojzij, nadomestni rezervist, 4. nadomestna stotnija, Sežana; Brubnjak Pavel, pešec 6. stotnije, Moščenice; Bunc Leopold, pešec 12. stotnije, Škrbina. Cunjac Anton, pešec 12. stotnije, Buzet Ceh Ivan, pešec 8. stotnije, Storje. Fakin Karel, poddesetnik 6. stotnije, Škrbina; Fatur Matija, nadomestni rezervist 6. stotnije, postojnski okraj. Godina Fran, nadomestni rezervist 5. stotnije, Gorenji Logatec; Gostiša Karel, poddesetnik 10. stotnije, Orni vrh nad Idrijo. Janko Natan, nadomestni rerzervist d. stotnije, Vrsar; Jerina Josip, desetnik 5. stotnije, Dolenji Logatec; Jerman Ivan, pešec 14. stotnije, Marezige v Istri. Kašca Josip, pešec 6. stotnije, Bovec; Kobal Fran. vozataj 6. stotnije, Št. Vid v Vipavi. Vsi dosedaj imenovani se nahajajo v vojnem ujetništvu na Ruskem in sicer v mestu Atkarsk, gubernija Saratov. Kodrmac Rudolf, nadomestni rezervist 9. stotnije, Kožbana, ujet (Perejeslav, gubernija Pultava, Rusko); Kovačič Josip, desetnik 1. stotnije, Sv. Lucija pri Tolminu; Krapež Alojz, pešec 9. stotnije, Dol. Otlica. Ledovic Ivan, stotnijski trobentač 3. nadomestne stotnije, Poran; Logar Ivan, nadomestni rezervist 5. stotnije, Crnivrh nad Idrijo. Milič Ivan, pešec 12. stotnije, Zgonik; Milovčič Josip Timotej, poddesetnik 5. stotnije; Vrbnik na Krku; Mlakar Josip, nadomestni rezervist 3. nadomestne stotnije, Cerkno. Nemec Fran, pešec 12. stotnije, Solkan. Obljubek Ciril, pešec 4. stotnije, Koj-sko; Onič Paškal, stotnijski bobnar 5. stotnije, Košana v postojnskem okraju. Vsi tu brez pripombe navedeni se nahajajo v ruskem ujetništvu v mestu At-karsjf, gubernija Saratov. Petkovšek Matej, pešec 4. stotnije, ranjen, Rovte nad Logatcem (evakuacijska bolnišnica, Nišnij Novgorod, Rusko.) Robar Matej, pešec 6. stotnije, Hošnica prir Mariboru; Rudež Fran, četovodja 3. nadomestne stotnije, Trst. Sušteršič Alojz, pešec 12. stotnije, Veliki Dol v sežanskem okraju. Vidmar Fran, vozataj 6. stotnije, Sturje na Vipavskem; Visentin Ivan, nadomestni rezervist 5. stotnije, Portole; V«voda Anton, nadomestni rezervist 8. s Buzet; Volk Emil, desetnik 6. sitnije, Renče; Vouk Ludovik, poddesetnik 5. stotnije, Tomaj. f ii 13. t. l se vrši v iajev mf v korist MM sv. Drila in 11 ;u dne 7. marca 1915. »EDLNOST« št 66. Stran III. Ž rž Andrej, poddesetnik 12. stotnije, Dornberg. Vsi brez pripombe navedeni so v ruskem ujetništvu v mestu Atkarsk, £uber- nija Saratov. Dopolnila is popravki. Iz seznamka izgub štev. 52. Vsi navedeni se nahajajo v ruskem u-jetništvu v Atkarskem, gubernija Saratov. Arčon Josip, pešec 11. stotnije, Renče, Ge bil izkazan kot mrtev). Cer v namesto Cero Peter, četo vodja 6. stotnije, Grahovo. Manfreda Franc, pešec 8. stotnije, Kobarid, (je bil izkazan kot ranjenec). Vičič Gabrijel, pešec 14. stotnije, Trnovo na Notranjskem, (je bil izkazan kot mrtev). izgub Jt 129. Častniki. Dekleva Edvard, rezervni praporščak; fehrenl;ach Osvald, rezervni praporščak ; dr. Eortuna Silvij, asistenčni zdravnik v rezervi, ujet; Holeček Anton, rezervni praporščak: Jirka Ivan, rezervni kadet, padel meseca decembra; MaJarič j?or ion. praporščak, (ponovno ranjen); Oppitz Hugon. nadporočmk, (ponovno ra-' njen); Toschko Anton, rezervni kadet, padel meseca decembra. Moštvo. Vsi tu navedeni so vojni ujetniki na Ruskem. Kraj ujetništva v oklepaju. Bajec Alojz, poddesetnik 1. nadomestne stotnije, Coi pri Vipavi (Ašabad); Bajt Fran, pešec 7. stotnije, ranjen (Serdobsk, gubernija Saratov). Depicolznane Nikola, pešec 9. stotnije, ranjen (Volsk, gubernija Saratov). Godlek Anton (se ne ve, kateremu polku pripada), umrl v vojnem ujetništvu v mestu Sisransk na Ruskem; Gravnar (Grabnar?) Ciril Matej, pešec 1. stotnije, Steverjan, (Harkov). Hervatin Ivan, pešec 12. stotnije, Izola, ranjen. (Serdobsk. gubernija Saratov). Jugovaz (Giugovaz) Ivan, pešec 6. stotnije. Sv. Nedelja pri Poreču, (sestavljena bolnišnica štev. 2. Voronež). Kolenec Andrej, pešec 4. nadomestne stotnije. Vojsko v logaškem okraju (Bijsk, gubernija Tomsk); Kravanja Josip, poddesetnik 1. nadomestne stotnije, Soča, ranjen. (Volsk, gubernija Saratov); Kre-sevič Fran, nadomestni rezervist 3. nadomestne stotnije, Jelšane, (Bijsk, gubernija Jomsk). Lukac Josip, pešec 15. stotnije, Milje, ujet (kje?). Medarich Josip, nadomestni rezervist 5. marškompanije 47. pešpolka, Cres (Bijsk, gubernija Tomsk). Mlakar Jurij, poddesetnik 12. stotnije, Bloke (Ašabad). . Pu^ave ivan, pešec 4. stotnije, Viznijan pri Poreču, ranjen (Serdobsk, gubernija Saratov); Prinčič Emil, pešec 2. marškompanije, Steverjan (Ašabad). Sušanj Matej, pešec 2. stotnije, \olo-sko, ujet (kje?). Toncovich Martin, nadomestni rezervist 3. marškompanije, Vrsar (Ašabad). < Ton zar Jakob, nadomestni rezervist 4 stotnije 1 7. pešpolka. Turiaco pri Gradišću (bolnišnica štev. 2, Voronež). (Topan Anton, nadomestni rezervist 3. stotnije 4 7. pešpolka, Trst, ranjen (Serdobsk, gubernija Saratov). (Ursich Virginij, pešec 12. stotnije 4 7. pešpolka. Trst (Bijsk, gubernija Tomsk). Vitcovich Josip, nadomestni rezervist 3. marškompanije, Cres (Ašabad). (Zimador Fran, nadomestni rezervist 3. marškompanije 4 7. pešpolka (Mararo pri Gradišču). Popravki lz seznamka štev, 41. Jermann Alfonz, poročnik 1. stotnije, padel meseca decembra (je bil izkazan kot ranjenec). Iz seznamka štev. 21. (Lizza namesto Lissa Gvidon Pavel, nadomestni rezervist 10. stotnije 1 7, pešpolka. Trst. ujet (Bijsk, gubernija Tomsk), (je bil izkazan kot ranjenec). Iz seznamka štev. 24. (Mrak Viktor, pešec 4. nadomestne stotnije 4 7. pešpolka, Kojsko, ujet (Bijsk, gubernija Tomsk), je bil izkazan kot ranjenec). (Pistau Ivan, nadomestni rezervist 12. stotnije 7. pešpolka, Piran, ujet (Atkarsk, gubernija Saratov), je bil izkazan kot ranjenec). lz seznamka štev. 41. Albrecht Franc, pešec 1. stotnije, Ho-tedršica. ujet (Skobelevo, gubernija Moskva). Kanziani namesto Kanciani Anton, pešec 7. stotnije, Pazin, ranjen, ujet (Vjatka). Oba sta bila izkazana kot ranjenca. Iz seznamka štev. 52. Ban Alojz, četovodja 4. stotnije, Trst, ujet (Voronež), je bil izkazan kot mrtev. Brezovec namesto Brezovic Marij, pešec 10. stotnije, Trst, ranjen, ujet (Serdobsk, gubernija Saratov), je bil izkazan kot ranjenec. Burič namesto Burich Martin, pešec 7. stotnije. Kanfanar, ranjen, ujet (Serdobsk, guberuiia Saratov), je bil izkazan kot ranjenec. Celic Ivan. pešec 1. stotnije, Pazin, ujet (Volsk, gubernija Saratov), je bil izkazan kot ranjenec. Clipiz namesto Clapic Herman, pešec 7. stotT je, Fiumicello, ujet (Skobelevo, gubernija Moskva), je bil izkazan kot ranjenec. iiodič Andrej, pešec 7. stotnije, Pod-f- I v Istri, u[et (Skobelevo, gubernija Moskva), je bil izkazan kot mrtev Fajdiga Luka, četovodja 15. stotnije, Postojna, ujet (kje?). Markič Karel, desetnik 15. stotnije, Vrtojba, ujet (Voronež). Pinca Lidij namesto Livti, pešec 4. stotnije, Cervinjan, bolan, idet (Vjatka). Trebeč Anton, pešec 15. stotnije, Sežana, ujet (Voronež). Vatovec namesto Vattovec Ivan, pešec 8. stotnije, Trst, ranjen, ujet (Volsk, gubernija Saratov). Vseh teh pet je bilo izkazano kot ranjenih. Izgube 5. domobranskega pešpolka, Seznamek izgub štev. 125. (Kjer ni pripombe, je dotičnik ranjen. Imena mrtvili so tiskana z močnejšimi črkami). Moštvo. Benčič Anton, nadomestni pešec 4. marškompanije; Berti Oskar, nadomestni rezervist 4. marškompanije, Trst; Della-fricca Ivan, nadomestni rezervist 4. marškompanije, Monsalice pri Poreču; Flego Just, nadomestni rezervist 4. marškompanije, Trst; Ive Peter, nadomestni rezervist 4. marškompanije, Rovinj; Per-nič Matej, nadomestni rezervist 4. marš-koi.iianije, Koper; Reganzin Emil, nadomestni rezervist 4. marškompanije; Trst; Saladin Anton, desetnik 4. marškompanije, padel 24. do 28. novembra 1914; Su-pančič Gvidon, nadomestni rezervist 4. marškompanije, Trst; Tofran Hermpi, nadomestni rezervist 4. marškompanije, Trst. izgube 20. lovskega bataljona. Seznamek izgub štev. 125. (Kjer ni pripombe, je dotičnik ranjen. Imena mrtvih so tiskana z močnejšimi črkami.) Moštvo. Abram Fran, nadomestni rezervist 4. stotnije; Bizjak Peter, nadomestni rezervist 4. stotnije, Dolina, Istra; Božič Matej, nadomestni rezervist 4. stotnije, Šent-vidska gora, tolminski okraj; Gajšek Andrej, patruljni vodja 4. stotnije; Holbing Leopold, četovodja 1. stotnije; Koderin Josip, patruljni vodja 1. stotnije, Marezi-ge; Koligar Ivan, lovec 1. stotnije; Leto-nja Anton, lovec 1. stotnije; Mlekuž Alojzij, nadomestni rezervist 4. stotnije, Trenta; Trost Andrej, lovec 1. stotnije; Ulči-graj Alojz, nadomestni rezervist 4. stotnije, Izola; Zamar Josip, desetnik 1. stotnije, Tržič. izgube križarke „Zente". Seznamek izgub štev. 37 (popravek v se-znamku štev. 125.) Tu navajamo samo imena Primorcev. Nahajajo se vsi v črnogorskem ujetništvu na Cetinju a .... Ban Fran, mornar 4. razreda, Materija; Bonifaccio Nikola, mornar 3. razreda, Piran; Calligaris Friderik Vincenc, rezervni mornar 1. razreda, Sv. Kancijan pri Tržiču; Carboncich Avgust, mornar 3. razreda, Izola; Frank Roman, rezervni mornar 1. razreda, Trst; Križmančič Josip, čolnar, Pazin; Kučel Anton, rezervni mornar 1. razreda, Kastav; Kukez Marcel, kurjač 3. razreda, Trst; Stubel Angel, rezervni mornar I. razreda, Trst; Zic (Di-anič) Ivan, kvartirni mojster, Punat na Krku. Gali o namesto Galli Anton, rezervni mornar 1. razreda, Koper; Mauro Anton, mornar 3. razreda, Valle Oltra namesto Milje; Vesnaver Anton, rezervni mornar 3. razreda, Krasica namesto Buje._ Vesti lz Gorlibe. Odvetniški kandidat g. dr. Irgolič, o katerega ponesrečenju smo svoj čas obširno poročali, je okreval že toliko, da more ob lepem vremenu iz svojega stanovanja ven na zrak. Matura na realki v Gorici. Matura se je pričela te dni in konča danes. Maturantje so: Kurč iz Podgore, Millonig, Pavle-tič iz Mirna, Mozetič iz Gorice, Ukovič, Vatovec, Zandeziacomo, Zavka. Matura na sovenskem moškem učiteljišč v Gorici se je vršila ta teden in je končala včeraj. Maturo so napravili: Rihard Batistič, Fran Lasič, Fran Logar, Slavoj Makarovič, Ivan Maraž, Oskar Mislej, Emil Pangerc, Fran Pelicon, Mihael Pe-tejan, Fran Skočir, Alfonz Turko. »Parkhotcl«, prei »Hotel Siidbahn« v Goricu Na mnoga vprašanja, kaj je pravzaprav z nakupom hotela »Siidbahn«, odgovarjamo, da je res, da se je kupčija razdrla. Hotelier Szalay ni odše k vojakom, marveč ostane hotel še nadalje pod njegovim spretnim vodstvom. Notarsko pisarno notarja Cibeja v Gorici vodi notarski kandidat g. Artur Pav-letič. G. notar Cibej je, kakor znano, v francoskem ujetništvu. V ladjedelnici v Tržiču je zaposlenih sedii 2084 delavcev. Ponesrečil ie sodni svetnik Mašera v Krminu. Padel je z bicikl j a. Zdravljenje bo trajalo par tednov. — Radi tega je dodeljen krminski sodniji avskultant Slavić z okrožne sodnije v Gorici. Proti okrajni bolniški biagaini v Gorici. Med trgovci in obrtniki v Gorici je veliko gibanje, ker zahteva okrajna bolniška blagajna od njih, da morajo zavarovati pri njej svoje žene, ki pomagajo v trgovini ali obrti. Obenem določa premijo, katero je treba takoj plačati in sicer tudi za leta nazaj. Trgovci in obrtniki se upirajo zavarovanju svojih žena pri okrajni bolniški blagajni in pričakujejo rešitve od oblasti. Krompir v goriški okolici. Posajenega je v okolici že od prvih dni marca krompirja za pridelek okoli 200 vagonov. Treba je v tem mesecu lepega vremena. — Kmet je pridno na delu. Saditev graha v goriški okolici se je izvršila pretekli teden z vso pridnostjo. Grah je ves posajen. Grah se prideluje od polovice maja dalje, krompir od začetka junija. Alojzij Lisjak iz ZaJošč se je udeležil kot vojak 97. pešpolka pohoda v Albanijo. Tam je dobil hrabrostno kolajno. Kot četovodja se je udeležil bojev na južnem bojišču in si pridobil zlato kolajno za hrabrost. Od prve kolajne bo dobival na mesec 7 K 50 v., od druge pa 30 K. V Trgovski Dom se seli znana manufakturna trgovina Pregrad & Černetič. Nastanjena bo v prostorih, kjer je bila prej Gahrščkova knjigarna. Vedno upiranje redarjem. Pred sodiščem v Gorici se je vršila kazenska razprava proti Antonu Koniču, ker se je lani ob neki priliki v Tržiču zoperstavlja! v družbi s Karlom Koničem redarju, ko ga je hotel aretirati. Proti Karolu se razprava ni vršila, ker je pri vojakih, Anton Konič pa je obsojen na 4 tedne zapora. . Mestna knjižnica v Gorici šteje dosedaj 1093 del. Lani je imela čitateljev 563; u-star.ovljena je bila ta knjižnica leta 1910. Pogrešani vojaki. Kakor iz drugih dežel, tako se pogreša polno vojakov tudi z Goriškega. Domači njihovi bi seveda radi vedeli, kje so, zato pa pošiljajo listom vprašanja, kje se nahaja ta ali oni, kdo kaj ve, naj pove. Priporočamo potrpljenje. Vidimo pač, da se oglasijo nekateri šele po 6, 5 mesecih, oglašanje je težko, oglasi pa se brez dvoma vsak, kakor hitro more. Raznim privatnim poročilom dostikrat ni verjeti; saj je bilo že toliko vojakov pokopanih, pa so vstali od mrtvih! „ , Tatovi so bili udrli v klet hiše st. 44 v Plužnjah pri Otaležu na Cerkljanskem. Pokradli so nekaj moke in mesa. Tatove pa so kmalu prijeli in jih izročili sodišču. Gospodar te hiše je padel na bojnem polju . S srebrno kolajno za hrabrost prve vrste odlikovani vojaki z Goriškega: pri 17. pešpolku: četovodja Alojzij Kikelj, desetnik Štefan Peternel, Miha Štrukelj, Jakob Kuk. Pri 97. pešpolku: četovodja Jurij Gašparič, Viktor Kralj, Josip Rutar, Ludovik Volarič, desetnika Alojzij Gorkič in Edvard Križman, poddesetnik Ivan Krapež. Od dragonskega polka št. 5: četovodja Leopold Filipič. Od 8. topničar-skega polka: topničar Anton'Bensa. Od 20. lovskega bataljona podlovec Anton Fon. Srebrno kolajno za hrabrost druge vrste so dobili: pri 17. pešpolku: desetnik Fran Jazbec, Ivan Bolko, Jakob Cer-ne, Štefan Slejko, Fran Remec. Pri 47. polku: pešec Fran Mašera. Pri 20. lovskem bataljonu lovec Vinko Kumar. Pri 87. polku: pešec vgust Vodopivec. Pri 97. pešpolku: četovodja Ivan Piščanec, desetnik Ivan Sepic, pešci: Miha Colja, Ivan Furlan, Josip Peršič, Anton Požar. Od 7. lovskega bataljona Ivan Petrič, računski podčastnik. Od 8. lovskega bataljona četovodja: Šimen Vulč, Fran Susič, Jakob Cernič, Josip Markočič, Ivan Nemec. Od 8. topničarskega polka Četovodja: Josip Škrk. V seznamu izgub št. 118 čitamo med ranjenci pešpolka št. 22. ime: Josip Braj-nik, korporal, iz Štandreža pri Gorici; rojen je leta 1888. in Fran Skomina iz Gorice. Pred okrožno sodišče v Gorici sta bila pozvana pek Fran Scaletari in njegov brat Josip, obtožena, da sta žalila redarja in se mu zoperstavljala. Obsojena sta: Fran na mesec dni ječe, Josip pa na 10 dni zapora. Vesti lz Istre. našo izborno domačo kapljico, saj ima tako naše ljudstvo svoj zaslužek pri njih; na drugi strani pa povemo popolnoma odkrito, da prav nič ne maramo tistih raz-sajačev, ki mislijo, da se smejo norčevati iz našega domačega slovenskega prebivalstva ter mu brusijo v obraz razne u-mazane tržaške poulične psovke in nesramno nadlegujejo naše poštene žene in dekleta. Takih gostov seveda ne maramo, ker hočemo vedno ohraniti čist slovenski značaj našega slovenskega Boršta. Zato pa smo tudi sedaj poprijeli pero v varstvo slovenskega značaja našega Boršta, a vzrok pa je tak-Ie. 2e več časa sem opažajo naši vaščani ob raznih večerih, posebno pa ob nedeljskih, da prihaja v našo vas peka fina družba obojega spola. Nekateri pravijo, da so to tržaški izletniki, drugi pa, da je neka druga imenitna gospoda, ki jej sicer prav dobro ugaja naš zrak, ki jej pa ne ugajajo naše preproste kmetske gostilne, temveč želi vse kaj finejšega, da bi se mogla zabavati prav >-po svoje«. Tako nekakega »hotela« bi se jej najbrž hotelo, kjer bi bile menda na razpolago tudi sobe za prenočevanje. Zavednejšim narodnim Bor-štanom se pa zdi, da je ta družba taka prijateljica »Lege«, kakor je njen prijatelj neki Borštan, ki je imel še pred nedolgim časom v Trstu gostilno, kjer je tudi prav pridno zbiral in tudi sam daroval za »Lego«. Ta družba bi potemtakem hotela tudi v našem slovenskem Borštu žaleči svojo »Legino« zalego; samo primernega prostora jej manjka. Ta prostor naj bi jim dal za prvi pričetek »hotel«, ki naj bi ga otvoril prej imenovani Borščan, ki se je preselil iz Trsta zopet v Boršt in kamor že sedaj zahaja omenjena imenitna družba ob raznih večerih. Pozno ponoči se potem čuje žvenket finih kozarčkov, zamolkel govor, živahna govorica, seveda vse ob zaprtih oknih in vetrnicah. Potem se gospoda odkritih glava poslovi od domačih in pospremi svoje dame. Tako* se godi sedaj in tako, seveda v večji meri, bi se vršilo pozneje, a kar bi prišlo potem, če bi se nam »Lega« v resnici ugne-zdila v Borštu, si lahko mislimo. Zato pa tudi kar najresneje svarimo občinski zastop naše dolinske občine, naj pač kar najpošteneje preudari prošnje, ki mu prihajajo za otvoritev novih gostilniških in »hotelskih« podjetij v občini, posebno pa pri nas v Borštu. Saj vemo, kako se skuša pri takih stvareh pridobiti naklonjenost posameznikov. Toda žalostno bi bilo in skrajno nevredno, da ne rečemo naravnost — nepošteno, ako bi se dal kdo izpreobrniti iz Savla v Pavla morda zato, ker je prosilec od njega — kupil vino. Pri nas v Borštu imamo že dovolj go-stilen, prej preveč, nego premalo. Za domačine bi popolnoma zadostovali dve, kajti nam Borštanom, posebno v sedanjih časih ni za to, da bi zapravljali svoj težko prisluženi denar po gostilnah. Za zunanje goste pa je z dosedanjimi gostilnami tudi preskrbljeno popolnoma zadostno in ni treba nobene več, posebno pa ne kakega »hotela« s »sobami za prenočevanje« i. t. d., kjer bi se kovali načrti zoper slovenski značaj našega slovenskega Boršta. Ce kaki previsoki in preimenitni gospodi ni všeč postrežba v naših poštenih gostoljubnih slovenskih gostilnah, ki jih ima dovolj na izbiro, naj pa napravlja svoje izlete drugam, ne pa v naš pošteni slovenski Boršt! ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte SB aa U OGLAS! 1 il □□ □G □□ s^e računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskano besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna^a 40 stotink. : nrirfH se 21 24. ar^usta v Fernetiču pri Opiini-UUUU Sežani stanovanje : 5 sob, velika kuhinja, hlev. klet, vrt, zemljišče in voda. Naslov : Ulica Con ti 22, V nad. 120 meblirana si odda v najem takoj ulica Bachi 19 priti, vr 1. 128 T\t!A*[i se GUO klaftrov zemljica blizu zgradbo riUliU nove sodnijsko palače. Lep razgled. 11. Molin a vento 70, Ziher a. 129 HlfS^Of za Prevažanje mleka i-o takoj t-prej me Via Geppa 0. 140 CnHfl zra^'na solnčnata odda odlična ob telj go-wv!Jm spodu ali resni gospodični. Ul. Consmcr-ciale 32. II. nad., vr. i) 131 Ef^l 1|A mleka se išče proti pogodbi iu kav-JtiU lila cij;. Cenj. ponudbe pod „Mleko' na Ins. odd. Edino-ti. ' 132 Arfftff se soba pri slovenski družini eni ali dvema UUUU gospicama. Ul. Belvedere 47, I. nad. H3 Cb državni poduradnik. se želi ^poznati v • I\« svrlio ženitve s pošteno gospico, lepe zunanjosti in če mogoče nekoliko premoženja. Cenjene ponudbe je poslati pod B Mirno bodočnost 3U na Ins. odd Edinosti. 134 se soba in kuhinja. Rojan Scala Santa št. 180. 135 Rfffi !f*I!0f najfinejše vrste, posebno priporočljiv Bnilj^tl proti kužnim boleznim, se dub pri Gabrijelu Eržen, Zapuže, poštu Begunje pri Lescah Kranj-ko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne, ŠižčHlns družinske peci K 7*20, medena obešala za zavese K 3*50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma Stov. 14. 20 f fif^lltfrf 11' San Marco 35, buffet ul. liiuliam vUdilliiU 27 se priporoča. Toči se istrsko v no, kraški teran in belo vipavsko I. vrste. Gorka in mr/.la jedila ob vsakem času. 85 slifirtAKff ff HI i/S Lepim cepljenkam smo zni-VlllUtfUUlUnl. žali cene na K 10, do tedaj ko jih bomo imeli v zalogi. Torčič in dr., Trtnica Komen, Goriško. fli knjierarna kupi antikvarcn letnik ,. i > m iiUilOtfU in Vet« 1910. 103 f Kupim rabljeno volno za blazine po rU&Ui • dobri ceni. Pisati: VI VAN T10, kavarna Flora. 94 katera hoče živeti prostovoljno, VjU^^UUHiSU naj kupi dobro idočo mlekarno. Ugodni pogoji. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 124 fertoi, urtir, ulica Stadion št. 2G !! IG r števjlko „Edinosti" od 11. maja, ti. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. Hranilnica in posojilnica u Tomajis vpisana zadruga z neomejeno zavezo. VABILO Delniški kapital in rezervni t.i nc nn M 4. razreda se vrši ! ! dne 9. In 11. marca f ! srečke stanejo srečke stanejo 'I.K 20,11« K40,1U K 8O,1 It R160 razprodala In razpošilja Podružnica ljubljanske Mne Danke v TRSTU, ulica Caserma Štev. 11 Žrebanje r* & OP fii ySlROLINwRoche 9 Prsne bolesni, oslovski kašelj, naduha; dnffUier «5a dobi 9 latd/ekarnaA 4 K**- Prsne bolesni, oslovski kašelj, naduha; influenća Kdo naj jemlje Siralin t t Vsak, ki trpi rt« fr*jnem kašlju. I 1 Lažie ie o&verovefi m boteminego p zdraviti. X Osebe s kroničnim kafarom bronhijev, ki s Strolinom ozdrave. Vadušl jivi,katerimi Sirofln xne*no olehča naduho- , . .._ Skro'uzni otroci.pri kafenh u&nkuieSirolin t ugodnim vspekom na splosnl pocufek. Stran IV. »EDINOST« St 66. V Trstu, dne 7. marca 1915. PRIPOROČLJIVE TVRDKE Fotografi. Nnilillhfi spomin) artistične fotografije na nUJUUUM kristala, porcelana itd za priveske, na„ubne kamne in stično. — Zastopnik velikega podjetja ca reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PELlZZAitl. urar, Trst. ulica Nno^a št. 41 (p*iaia Saletnj. 1495 Gostilne. OMnijsKo društvo v BnrkooUati (bi z u cerkve | toči ie borna vina o portrete » fino Innhinjo Ihe^erjevo pivo. — Prostor« dvorana. Senćmt vrt Kroglji&č*. Cene zmerie 233» Hranilno rlogt J sprejema od vsakega tudi če ni ud zt druge, ^ in jih obre- 1| Ol večje sneske pc ao- + stuje po |2 |0 govoru.Trgovce* f otvaija čekovne račune a dnevnim obresto- T van jem. a ' # i ptatuj«--------- i n Vlaga se lahko po eno krono. X 75J71 mm 1H4. ♦ • registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom ♦ n ♦ i 9 : ulica S. Francesco štev. 2, I. nadst. : f ♦ Posojila ♦ daje na osebni kredit in na zastav« ♦ X ♦ proti plačiiu po dogovoru. » Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 i dopoldne in od 3 do 5 popoldne. ♦ ♦ Priporoča male hranilne škrinjice, ki ♦ ♦ ♦ i so posebno primerne za družine. lin«;in Bplfj <*nj. občinstva svojo IlUlfiU SUlIC gostilno .Ai buoni armo" v Trst« ulica iielvedere »tev 39. točilnico vina m piva v Tr>tu v ulica Bonvenato Cellini Stev. 1. gostilno \l bo« n A m:s!»an" v Kojanu. ulica Mor.torsino it. 3, tr Čilnico v n * v Barkovljah B^vedot, ulica P--ar*-> it 342 . Toči se prvovrstno «l.\ltca*infeko črno, belo in opolo vino iz Om ša in nivo. Mizarji. BNVi.iin mizarska delavnica ta vsako- ) DUlUCCu vrsttio delo. Tn* mlica S. 3 d* Assi^i 2. dvorišče. 2095 Prodajalne jestvin. D" KORSANO Specijalist za sifilistične in kožne bolezni Ima svoj ambulatorij 5 v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J ♦ J_ ipalazzo Diana) ■ ♦ + Za cerkvijo Sv. An t o a novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. Ženske od S do 6 popoldne. FotografKna povečanja se dobavljajo po vsaki vposlani sliki brezhibno po nizkih cenah, počtn^l že s 5 K.— Cenovnik zastonj. — Pri naročilih slik padlih junakov 10 7» popusta. — Najvišja zahvalna pisma in priznanja. SEGALI & CoRip., zaucd za pouečanje. - Trst, Borzni trs šteo. 1. IHlHHaM ■■•■■iMlSaMIIIIBBIBBBaaBBSBISfll ■BBBBBBfl K nt. wL Mulzj ; T? ; risms PtmtfTosso uviaa jestvin in koloajiil .n: pri-tno čajnu inatio | ■->ke testenine. — Za <«b-\ vdani Ivan liidovec 5 Hermangild Trocca TRST, ulico Borriera veccbla 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porceiane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižja konkurenčne cene. H 0 er šivi'je. mwm šivilja jl mm te*1 dei • Hnr-» š-v. ">, rat t 5*. — Domska krojačnica. Iz v*akorrstne obleke po an<*leilreia in frna- j Cf.sk» a kroja, ple»se obleke za poroke, bluze za . Žganjarne. Staro sršKo ž$oiijarno t^rr^j Via Gavana 5. Bogat izber iiterjev; gr*ki in fran- ' cCKki konjak, kranjski brijjevec. krašk slivovec in briski tropi novec in rum Cene nizke. Izber grenčic. _ SlnSčice in pref«ećenci Griki in?stici i ir. Šiji. Filijala na vogala Verdijevega ne i ulice deli" Orologio. — Se priporoča Andrej: An ton o u uto. Dr. PfcTSCHNIGG TRST, m S. CAimiM STEV. 1. Zdravnik u notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne In vodne (spolne) tv^- - * *' »in 7—7Va I/Splošne hranilnica o trstu \1 J iPBPliARHOMREH ZAVOD pri kafotinlagajo 11 soflEKa denar mlaiisletnjti' HRANILCE VLOGE se obrestu- JjQ\ , obresti se pripisujejo k jejo po "ft |o glavnici dvakrat na leto. IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 6% z amortizacijo po dogovoru. Uradi v lil. Torre Bianca 41. - Uradne ure: 9-12 TELEFON 21-01. "MJ e © V Iej B Zaloga dainrctinshega ulna lastnega pridelka iz Jesenic pri Otnišu Filip Ivanišević ulica Torre mm 18. Telefon 14-05 Prodaja a i drobno in na debelo Gostiina-Buffet v ul. Nuova St. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. c i 1 I ti r o] specijalist za otroške bolezni Trst, ulica Stadion štev. 6, TrsL Ordinira vsaki dan od 2-3.30 popoldne. _______ Razni. flre^flin T p »jeni se dajo r<*zne ^rtstilne. t riUuuJU ka r»rne. mleka ne in druert obi taij nh . i ^ Tii® iti Fojaoila d^ja Kolarik-, ka- | 'orvo 9—11. 3—6 ^elafoa it. SJ 41 Čistilo zo t8«Jlj5 v7 Carpi* Tarna. n l'i- kovine. — v.tia u-ža>l:a 2114 Slov9"' o ^elu^in rtrtnl]sS3,lm. i« pcsu.. drrovo, Mizr v !?-•*! u:. miui tia s?. 10; fDitani ,«. r Jim por VABILO I redni clbžni zber U >e l a vršil r nedeljo, dne 21- mn'ca 1915 ob 3. popoldne v druitvenh prostorih. DNEVNI I» bi ' b d- i uri nezalo 'ova o h e- , udov, Tr^i m) obrui zhor uro poen.-je in bo, f f II U^sžii 11 Kreditni ia¥Od ^Stabilimento di credito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron. se bavi z vsemi bančnimi posli. in hrani m vrednote. Hranilne knjižice obrestuje od 1. novembra 1914 po doliodr inski davek plača zavod. MBUfiLHiCA m San Anionio 5) Lrn;k blagajne od 9. predpoldne do 1 pop. MOSTNE CELICE Ml? v psssbni cklspni ssif^mi, posebno priporočili - e za shrambo iistin, hranilnih knjižic in draguljev. CcUce, ki so različnih velikosti, se postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb. lSepreirsM urnik od 9 prdp. do 5 podoL Specijalist za KOlME in S^OLMcBOLlZM l.BKOSr in K£*4VOZHOST M BCLEZM1 v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11*1 pop. in 4 - 5 zvečer UMEimi ZOBJS PIOMMAHJE' ZOBOV. IZDIRANJS ZOBOV cb nedeljah c 1. t iMll!? IIIIM D"J.ČERMAK TUSCUES TRST KONC ZOBNI K DnsuniK „ESinosf»Trsta UUCA CJUiRMA, 13IL nad. er — i ! A. Sbogar « ■MIIHM lico za I i. t d. S kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico nikeliranje, posrebrnenje, bakranle I. t. d Trst, Via Caetano DontzoftU St. 5. - Telefon št. 136, Rom. IV. Z ■ Popravlja priprave za točeiy* piva, raotoge na gaa in benzin, sesaljke, šivalne stroj«,, moto- ■ J cikle, bicikle in izvršnje droga dela, ki spadajo v strok'* mehanikov, priprave za električno 2 L razsvetljavo, električne motorje in vzdihoval niče, elektriine zvonce, telefone in vsako delo ■ elektrotehnično. - Zaloga žarnic, stekel za gas In elektrike in drugfh vsakovrstnih predmetov. | ta mm mfjiLM m m »juh 91 m m ■ ■ z sem ■ ■ BBBM * a ■miiiijm b 9 —— a ■ w » * f oara o ■ B«H4 ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1913 K 456.949,184.97. Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1913: K 1.297.836.630.20. Plačana podvračlla od leta 1881 do 31. decembra 1913 K 1.163.020.163.67. S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti police: L Veljavnih takoj od Izdanja: a) brezplačno nadafjevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske. b) ako plača zavarovanec I"*/»a od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka. II. Veljavnih po pretekn 6 mesecev od Izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. I1L Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. IV Veljavnih po preteku treh let od Izdanja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4*A%. Društvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požar, prevažanje in ulom. . >1 in .-ai lJ oi Veliko skladišče klobukov deinikovt bele in pisane srajce, izladsk. platna iepnih robce, moških nogovic itd. K. Cvenkel Trst corso 28 Cene zmerne. » Postrežba točna. Narodna trgovina. Narodna trgovina. Seme za sočivje. Ponujam v svrho reklame, semena l. vrste. Zbirka 20 ilustrovanih zavitkov semena za nnjveft potrebna sočivje. Pridelovanje zadostno za 1 letni potrošek družine od 4—6 oseb samo K 2 50, prosto s roškov; platil" naprej. Attllio Depanstier, Trst Corso Stv. 5 Telefon štev. 18-95 (z\onltl 2 krat) KLAVIRJI I Bosendorfer, CeUrOfler Sfingi, Koch & Korselt, \Uirht itd. se prodajalo in dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. Oglašanje. Vsakovrst. poprave. Zavod Klavirji Zannonl MARIO HALL9, Piazza S. Gia-g como Z, II., Corso. Telefon 2-5. Trst, ul. Carduccl 14 (ex Torrcnaa) Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin ra čevljarje. - Specijaliteta esotrel^š^ ^cllarje. um Ces. ker. priv. Rlunlone Adrlntlcadl Slturtn o Trsta ustanovljeno leta 1838. Cararovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavsjovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na moiju in na snhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših komfc! nacijah. Delniška glavnica in rezerve