3%haja Ivikrdnaieiltrii v iorek, četrtek, soboto. tissue A threetimei awezk Saturday. ^ GLASILO ILOVMIBQA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SvTlToHORTA V CHICAGO- ŠTEV. (NO.) 135. ______CHICAGO, ILL.,. TOREK, 13. NOVEMBRA - TUESDAY, NOVEMBER, 13," 1923. LETO (VOL.> 1K. Wilson se je zopet oglasil. STAUŠČE AMERIKE PO VOJSKI JE SRAMOTNO IN STRAHOPETNO. — PONIŽEVALNO ZA AMERIKO JE. VKAM SO JO SEDANJI REPUBLIKANSKI VODITELJI ZAPELJALI V SVOJI STRASTNI STRANKARSKI POLITIKI. CHICAGO, ILL.,. TOREK, 13. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER, 13,~ 1923 Washington. — V soboto 10. novembra z\ečer se je zopet enkrat oglasil v javnosti bivši predsednik Wilson. Potom "radio" je govoril celi Ameriki na predvečer obletnice premirja o pome- ZA PODUK ¥ VERI. I)a je naš sedanji vzgojni sistem publičnih šol popolnoma zanič, da. tla je največje proklet-nu dneva. Njegov glas je bil ja- stvo za celo deželo, to "uvideva-ko slab. Videlo se mu je, da go- j0 vsi (xnični možje in voditelji vori le s težavo. Po vsakem naroda. Vzgoja brez Boga ni stavku je moral prenehati, da se vzgoja, je pohujšanje. Ako ni je oddihuil. Rekel je mej drugi-) Borra, smo ljudje same zveri, ako JUGOSLOVANSKE NOVICE mi: "Obletnica premirja nas mora navdati z novim navdušenjem, ko se s ponosom spominjamo o-ne^a dne. ki je bil naš dan, oni dan. ki bi ne smel biti nikdar puzabfjen. ki je dvignil v nepopisnem navdušenju celi svet, ko smo gledali velikanske vspehe. smo pa zveri, kdo more vin mi sme braniti, da bi ne živel in ne dejal kot zver. Kdo more zameriti psu. ako po pasje živi. Nihče ! Zato vsi trezni možje mislijo in mislijo, kako bi popravili, kar šolski sistem pokvarja med mladino. Tako so sklenili, da bodo vzbudili med mladino in med katere smo dosegli v svetovni vojski za ^demokracijo in pravi-i stariši zanimanje za poduk .v ve spominjati se pa j rj s tem, da bodo vsako leto, ali co . . i toda moramo tudi . . . da smo tem sramotno obrnili hrbet jim zaveznikom in smo odrekli nositi kak<» odgovornost v upravi miru in pri utrditvi trajnega in stalnega miru ... in smo se Umaknili v grdo in sebično o-samljenost, ki je vredna globo- po-1 morda večkrat na leto, razglasili vo-j takozvani "Religious week," "Verski teden," ako bodo učitelji po vseli šolah pozivali šolske otroke, naj gredo vsak v svoje cerkve h poduku v veri. Možje, ki so za tem gibanjem so šli tudi'.J> Ch i ciiAk vinu j+ju am; JJ ev^- ke^ p rezi ran j a. ker ie ocevidno ju in prosili, da bi izdal po-strahopetna in lirezčastna . . J sebno priporočilo tega podjetja. To bo gotov, vsikdar vir velike; ]„ župan je izdal sledeči oglas: sramote za nas in brezdvoma "Ker je vse splošno priznano bomo po moralni dolžnosti, ki i dejstvo, da je verska vzgoja ena nam jo nareka svoboda in čast,] izmed največjih potreb sedanje-morali skušati popraviti to ne-, ri ministrskemu predsedniku. ki pa ni podal zanesljivega definitivnega odgovora. Zato se pričakuje glavnega boja za ohranitev slovenske univerze v zbornici. -o- SLS. dela s Dolno paro. * Ljubljana. — Te dni so $e oh-državah politični shodi S. T.. S. Nemški prestolonaslednik v Nemčiji. SE NE SME NIKDAR VEČ VRNITI NA HOLANDSKO.__ LUDENDORFF IZVRŠIL BAJE SAMOMOR. — BAVARSKA HOČE KRALJA. — POSKUS PONESREČIL. Berolin. — Prtfic Friderik William je zopet na nemških tleh. Ob 4. uri zjutraj 10. novembra je žapustil Wierin^en in se odpeljal nazaj v domovino. Pozno zvečer je prišel v Hanover, kjer je imel krajši razgovor z feldmaršalom Hindenburgom. Od tod je šel dalje skozi Nemčijo na Slezko v Oels, kjer ima velikanska posestva in kjer je že do sedaj čakala nanj njego- nevaren v Aziji. Sedaj ji je nevarna samo še Francija. Po tej pa sedaj bije. V nekoliko letife bo še Francija popolnoma ponižana in uničena in John Buli bo> bo zopet mirno sedal na svoje vreče bogastva in vodil vse narode. da mu bodo še naprej služili in polnili njegov nenasitn-žep. - Nemčija bo kmalu nazaj v starem svojem tiru. kakor je bila preje, samo. da bo v prihodnje severi« va družina. Prihod princa ni prav nič raz- niena politika šla proti v Trebnjem, Mokronogu, na Te- buril Nemčije, vse je mirno, ka-j zapadu. to je proti Slovanom, ne senicah. v Mekinjah. v Selcih, v Leskovcu nri Krškem, v KoiAen-di. Vodicah, na Vrhniki, v Škof-jiloki in v Kranju. Zborovalci so povsod protestirali proti ku-luku in nameravani ukinitvi i ljubljanske univerze. o-• vega. sprejme mesto njega vsa-j Nova katoliška župnija v Srbiji. ko še večjo sleparico mesto te-i Zaječar. — Ministrstvo za Vega. re je dovolilo otvoritev katoliške V New Yorku je ameriški list "Socintific American" razpisal veliko nagrado, onemu, ki bi ne-pobitno dokazal, da se res duhovi prikazujejo in da govo*e-pri teh sejah ali "službah božjih". Več najslovečejših špiritistov se je že polakomnilo te velike nagrade in prišlo v New York, da bi tam dokazalo resničnost duhov. Toda do sedaj so še vsakega špiritista in vsako duhovnico razkrinkali kpt sleparja, oziro- Mariboru 35-Ietnega sobnega sli son se je sicer dal preslepiti Angležem, ko je bil tam. vendar pa ,e '>>! on toliko Amerikam da ga Anglija nikdar ne mogla kupiti. Zato je pa moral iti. — ^es tragična usoda bori tel ja za narodne pravice. Ako je danes Wilson, ta veliki duh. "kripeP', zadet od mrtvouda in trpi toliko duševno in telesno, ima za Plačlo od naroda za njegovo veliko delo. Da so stranki pomagali na krmilo in napasli svoje sebične namene, so žrtvovali milijarda narodnega nja in — Wilsona. Podio ! Posebno Jugoslovani lahko žalujemo za Wilsonom. Ko bi bil ostal na krmilu, bi bilo po-febno s Slovenci vse drugače. ^ W ilsonom smo padli mi in z Wisonom trpimo mi. Zato je na- Se upanje samo v demokratski Zl«agi. ganizacije in vse posameznike. m a sleparico in vsak jo je moral skrivaj popihati iz mesta, od koder je prišel in nihče več si ni upal potem nastopiti s svojimi čarovnijami. Prejšnji teden je prišla po nagrado tudi neka "strunarica" Steward. Ko je ua-stopila prvič je res razočarala vse. Vsi so strmeli nad njjenimi duhovi. Imela je tudi karte..Položila je med karte vrtnico in karte stisnila skupaj. Ko je karte razgrnila, je cvetlica izginila in na kartah je bilo napisano ime duha. s katerim ie govorila, nam- , reč nekega Williama T. Steada^ slovečega angleškega urednika. Včasih je bilo napisano ime koga drugega. N/eki raziskovalec po imenu Bird, ki je silno velike že prepotoval samo radi tega« da bi našel, kai je v špiritizmu resnice. ki je bil po celi Evropi in celi Ameriki in obiskal vse sloveče špiritiste, je pazil na to "Struno", kako bo brenkala. In župnije v Boru pri Zaječarju. Poleg Francozov in Italijanov bo štela nova tara tudi veliko slovenskih rudarjev za svoje fazane. Za nove fare prosijo še v Cupriji, Zaječarju in Užici. -o- Železniška nesreča. Zalog. — Pri prehodu na glavni cesti pred tukajšnim kolodvorom je povozil snočni osebni vlak, ki odhaja ob šestih proti kor takrat ko je odhajal. Princ pa proti Balkanu in po Balkan&r Friderik je dobil vize, od Ho- proti Bagdadu. To vse je An-landske vlade dan popreje. Pre-iglež za se r>dločil in nihče, tudi dno so ga mu pa dali. so 11111 po- Nemčija, mu ne sme kratiti nje-vedali. da si s tem podere vsako govih pokradenih pravic, možnost, da bi se še kedaj smel Ali se je Nemčija sedaj kaj na-vrniti na Holandska kot begu- učila- ali ne. bo pnhodnjost po- nec. Princ je izjavil, da se dobro zaveda tega dejstva. Njegov potni list je bil izdan dva dni potem, ko so zavezniške vlade že prepovedale njegov kazala. Najbrže ne veliko, ker pač ni dosti boljša ali pa še slabša kakor je Angliia. Anglija pusti narodom vsaj jezik in jim kruha. Nemčija jim pa vzame o- karja Franc Stareta iz Ljubljane. Stroj je nesrečniku odtrgal glavo in ga strašno razmesaril. Pokojnikovo truplo so pripeljali takoj v mrtvašnico v Dev. Mar. v Polju.' povratek v Nemčijo. Vse zavez-; boje. niške vlade so radi tega razbur-j Za Slovane se pa bliža novo. jene, vendar baje ne bo nobena' preganjanje in uničevanje. Seda} protestirala. "Kaj nam mari pro- se bo šlo za obstanek. Nemec test!" je jezno zakričal Strese-, bo dobil nalogo ponemčiti vso, mann. ko so ga opomnili pri iz-| zapadno Evropo, daji potnega lista na protest Monakovo. — Govori se da vlad. 4 'Povratek kronpriiica je je Ludendortt izvršil v Monako-strogo nemška notranja zadeva,'vem samomor, ko je bil aretiran/ ki nikomur nič mari!" j po nonesrečenem naskoku na Kakor vse kaže, se je vse to vlado. Vest sicer še ni uradu« izvršilo v polnem soglasju z via-J potrjena in se ne ve, koliko je dami in je bil protest vlad sa- resnice na tem. Vendar pa so vst mo pesek v oči svetu. Vse to njegovi prijatelji prepričanja. kaže, da Anglija zmaguje s svo-| ie vrjetno, da* ie to storil. ak«> jimi intrigami proti Franciji in je videl, da se je ponesrečil poda Francija izgublja na celi črti. ^kus zagrabiti vlado cele države. Vse tudi jasno kaže na to, da' Monakovo. — ''Doli z Vor» ni daleč več čas, ko bo Nemčija J Kahrom V to je krik po celem k prenehala biti republika in bo Monakovem te dni. Razdražene Krst brez rib. Ljubi i ana. — Poroča se. da je bilo za krst prestolonaslednika namenjenih več velikih in lepih postrvi iz bohinjskega jezera.! vse svoje načrte, katere je ime- državno brambo. Shranjene s o bile v ribniku prijla v sedanji svetovni vojski. Po-sv. [anezu. Nekdo pa je vlomil nižala je Nemčijo, ki ji je po- nazaj monarhija s kronprincem ( množice -ljudstva hodijo po uli-Friderikom na tronu. Ko se bo cah in zmerjajo diktatorja Ba-to zgodilo, bo, Anglija dosegla • varske kot izdajalca in napadaj« ki se mora braniti« z orožjem. T.udendorff in Hittler sta nameravala zagra- in ukradel vseh 77 postrvi. Taj stajala nevarna, razširila svoje, biti s silo vlado v Monakovem, bo lahk^o dolgo Časa po svoje, gospodarstvo daleč po svetu, raz-^razglasiti Princa Ruprehta za proslavljal prestolonaslednikov, širila svoje ozemlje, popolnoma; kralja cele Nemčije in tako reši-krst. uničila Slovana, ki ji je postajal; Dalje 11a 3. strani.) -o- ki imajo namen skrbeti za pov- res je opazil, da je bila vsikdar oblečena v velik in debel kožuh. Potem je opazil, da je nekako čudno mešala svoje karte. Zato ji je podal svoje karte in jo držal za roke. Toda sedaj pa cvetlica ni' več izginila in tudi duh zdigo morale v našem javnem življenju in za povzdigo verskih idealov v našem mestu!" Seveda ti tedrw ne bodo veliko pomagali, kajti v enem tednu se verskih resnic ne da vliti v glavo. še manj pa vzgojiti srce o-troka v dobrega kristjana. Zato treba let in sicer dolgih let težkega. velikega dela. Vendar je pa zanimivo to. da se je začelo vzbujati zanimanje "za to vpraša-premože- nje in prepričanje, kam pelja našo mladino brez verstvo, ki se goji po publičnih šolah. o- Zlata in srebrna poroka. Ljubljana. — Srebrno poroko je te dni praznoval g. Viljem! Rudolf, s svojo družico rojeno, Adamič. Istočasno je praznoval j zlato poroko njiegov tast g. T van Adamič vrvar in posestnik v Kamniku. -o- Sokoli rogovilijo po Igu. Ig pri Ljubljani. — V ponde-ljek 22. okt. so ižanski /an tal in i naložili voz opeke, ga okrasili z Denarne pošiljatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. napisom : "Sokol na Igu za so-se ni več podpisal. Pri neki dru- šolski Tabor " S tem vozom so . ~~~ Dva Italijana sta 1 a flrujr drugega 11a mestnih u-1'cali v Chicago v soboto. Pobo-me<4 sinovi tega junaškega na-L se množe. TRDNJAVA V BUKARSTU RAZSTRELJENA. Bukarest. — Veliko ljudi je ubitih in še več ranjenih, ko je zletela v zrak trdnjava Domne-,sti pri Bukarestu. Strašen pok ; je potresel celo mesto. Še dolgo ustre-j potem, ko je bila ža trdnjava razstreljena, -so sledile večje in manjša razstrelbe zalog smodnika v trdnjavi. Kako je nastala nesreča, se ne ve. gi seji v temi, je Mr. Bird hitro zagrabil duha, ki je plaval okrog po sobi in v j el človeško roko. Da bi zaznamoval to roko, jo je u-griznil, da je "struna" za "brenkala", oziroma zastokala in kc se je posvetila luč. poznali so se na roki sleparice Birdovi zobje. — In vendar ljudje vrjamejo in ; jih nihče ne bo prepričal, da to ni res. Struna to ve'in jih šle-pari. Neka ženska v Clevelandu je baje znosila neki špiritistinji, ki tudi ozdravlja. nad $500.00. da se je smela pd£ovarjati s svojim rajnkim možem. "Q kako sem srečna, je rekla, da se morem pogovoriti s svojim možem !" O 1 tej ženski pa pripovedujejo, da se pripeljali v Ljubljano m po ulicah agitirali za sokolski tabor. Ljudstvo se je malo zmenilo za nje. Še med Ižanci samimi niso dosegli najmanjšega zanimanja. -o- Nesreča. Borovec pri Kočevju. — Pri gradnji tukajšne ceste skozi Borovec se je jako nevarno ponesrečil delavec Blaž Šmajver. Zažigal je pri razstreljevanju kamna mino, katera pa je predčasno eksplodirala. Razstrelba ga je na več mestih hudo ranila po celem životu. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico. se je vedno kregala s svojim možem, ko je bil še živ. Bog daj rrorcem pamet J Naša hiMika trna svoie lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali 11a svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 500.. . Din. . .. $ 6.50 100.. .. Lir- .. .. $ 5-25 1000.. . Din. . .. $ 12.65 200. . .. Lir. .. .. $10.15 2500.*. . Din. . . • $ .H.50 50O.. .. Lir. .. .. $24.50 5000.. . Din. . .. $ 62.50 1000.. .. Lir. .. .. $47-75 10,000.. . Din. . .. $124.00 ! 2000.. .. Lir. .. ... $9500 Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad 2000 lir se po možnosti dovoljuje še poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej.'Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še stroški' za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno. Za potovanje v stati kraj, kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka. Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Češark 70 — gth Avenue, New York, City. ! ALI JE KAJ NA ŠPIRITIZMU? EDINOST (UNITY.) - ; i\ Uhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday.' PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1S49 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. __*_ Telephone: Canal 0098. . _ _ Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta.......:................ŠiSO Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta —. $i-75 iUBSCRIBTION: For United States per year ............................$300 For.United States for half year...........t $i-SO For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-5° _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne » torek in za sobotno številko do 12. ure v četftek dopoldne._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office st Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Nikdar m noc tako dolga, da bi jo dan ne došel. ■ ' % Slovenskim socialistom teče voda v grlo. Zvijajo se 11a vse -Irani, da bi obdržali svojo blufarsko stranko pri življenju. Ko •o si nabrali miljonski fond so bili lawndalski autokratje nekoliko časa pri miru. Toda vsaka stvar le en čas trpi, kakor je rekel -voječasno oni novomeški "purgar", ko je moral Napoleonave-vojaka zibati. Zibal ga je in zraven pel: "Vsaka stvar en čas trpi . . Prišel je okrog častnik, ki je s palico ohladil saino-pašnega vojaka, in skočil je kakor zajec, iz zibele. Novomeški 'purgar" pa se je natihoma v srcu smejal, ker se je njegovo prerokovanje uresničilo. Tako tudi z našimi socialisti. Lenuharili so in se pasli okoli korita mil jonskega fonda. A vsaka stvar ima svoj konec. "Štrik" prt dva je djal Ribničan. In konec prihaja tudi za lawndalsko gospodo, ki se pase okoli Proklete in Prokletarca. Nekaj je odnesel Kristan v svoji torbi. Nekaj so dali nikdar sitemu Prokle--arcti. Ostalo je še nekaj nad deset tisoč, za katere nihče ne zna r.am so šli. Najbrže jih mora biti konec, ker so naši socialisti postali zopet agilni in zopet iščejo nevednežev po slovenskih naselbinah. To leto so imeli zopet več sacialističnih shodov. Naj-rajše gredo ti ljudje v tiste naselbine, kjer ni slovenskega duhovnika. Zakaj, že vedo sami. Kjer nimajo duhovnika, je naše elavstvo brez voditelja, ki bi jim pojasnil, kje je pravo mesto li ne Po takih krajih ni težko loviti kalinov na socialistične i 1 man ice. Zato v take kraje najrajše zahajajo. Te dni so obdržavali nekak socialistični shod slovenski socialisti v Canonsburghu. Pa. Ta shod so seveda posetili kot običajno vsi taki, ki ne znajo drugega, kakor čez duhovnike zabavljati, jih denuncirati pri nezavednih ljudeh in na podlagi delavske nezavednosti jih skubsti za uboge dolarčke. Shoda sta se udeležila tudi sacialista iz Chicago. Neki Oven in Tavčar Del. SI. pravi, da sta oba salamensko pogorela. Bil je špas. !a le kaj. Vsa stvar se je dogodila seveda radi tega, ker so na -hod prišli zastopniki komunistov in lawdalskih rdečih kori-tarjev. Poročevalec pravi o govorih, ki sta jih imela Oven in Ta v-, čar tako-le: * "Način delovanja konference je pokazal jasno, da socialistična stranka ima dva obraza, enega za delavstva, drugega za buržoazijo. — Govor Tavčarja je jasno pokazal vse nerazumovanje delavskega gibanja in neodkritosrčnost socialističnih voditeljev. Tudi Oven je s svojim govorom pokazal vso neiskrenost in denSkgogijo . . Taka spričevala torej dajejo rdečkarji eden drugemu sami med seboj. Mi vsmo jih jim dali že zdavnej. ker smo jih ifot take. kot Iplufarje in zavajalce videli takoj, ko smo svoj pogled vrgli na nje. In slovensko delavstvo po premogokopih še danes sveto vrjame in kima tem zavajalcem. Pred mano imam Prokletar-ca, ki nosi zapisnik zborovanja R. Z. Vsi ti. ki vam hodijo po naselbinah so glasovali tedaj vred z drugimi, da se ubogim stav-karjem premogarjem nič NE da. ko so bili lansko leto na dolgi stavki, v kateri je marsikateri stradal in ni imel toliko, da, ■i svojo družino preživljal. Delavstvo po premogokopih vprašaj, kadar pride v vašo sredo kaki Oven-ali Tavčar, zakaj je glasoval proti podpori za vas. ko ste se nahajali na stavki v boju za svoje pravice do življenja. Naj vam pove, kaj je mislil tedaj, ko ie glasoval proti, ko je vedel, da so bili nekat^r slovenski pre-, niogarji Že nad leto in pol na stavki v ZapadnTVirginiji. Zahtevajte pojasnila! Lahko je priti med ljudi in metati med mase razne frazq. jih z njimi slepiti in vleči za nos. Pošten čloVek sicer ne more delati kaj takega. To rokodels\vo sliši seveda patentiranim koritarjem na Lawndale. A drugače je z maso. Ljudstvo ki tvori mase n* živi od fraz. Ono živi od svojih rok, od trdega dela, ki ga vrši pod\zemljo po premogokopih ali pa zakajenih tovarnah. Ono živi od rok do ust. In slepiti tako ljudstvo je podlost in zločin, ki nima para pod svetlim solncem. Še tiste uboge krvave zaslužene cente, ki jih s trudom in v potu svojega obraza zasluži ubogi slovefiski delavec, mu kra-' ■fete z vašim blufanjem in sleparstvom. To seveda morete edino pri nezavedni masi. Kdor ima kaj razuma, vašemu blufanju ne vrjame. Reveži so seveda tisti, ki ne znajo misliti s svojimi lastnimi možgani in vam vrjemo. v Toda že se svita in bit če dana. Socialisti zgubljajo na celi črti. Zgubljajo v Evropi, zgubljajo v Ameriki pa tudi med Slovenci v Ameriki zgubljajo. Tudi slovensko delavstvo spregleduje. V Canonsburghu so se začeli ta najbolj rdeči spogledavati, ko so se rdeči voditelji javno na odru skavsali. Skavsali so se seveda zato, ker ie hotel eden bolj farbatf kot drugi. Tu se' je pričela konkurenca, ki je pa pokazala tako komuniste* kakor^ socialiste v vsej njihovi nagoti in delavstvo se zgraža nad obemi. Zato pravim opravičeno, da noč ni nikdar tako dolga, da bi Rothbury, Mich. V zadnjem času se veliko pi-1 še in debatira o neki do zdaj še nepoznani zvezdi, ki se je pojavila v mestu Milwaukee in zdai kroži nad celo Ameriko. Njeni žarki gotovo segajo še v cfruge i dele sveta. Jaz sem se iz prva (čudil temu draženstnemu poja-1 vu, ki je kar na en mah odkril vsa najbolj pereča vprašanja ve-I soljnega stvarstva in tako preprečil marsikateremu učenjaku častno zasluženo odlikovanje, ki bi ga dobil oni, ki bi kdaj to vprašanje rešil. Tako raznim u-čenjakom ne bo treba več glave beliti, odkod da prihaja cela pri-roda. Slovenci smo lahko ponosni, da imamo v svoji sredini tO visoko izobraženo junakinjo. Ju če se bo še kaj časa tako vstraj-110 držala, kot se je prikazala bo gotovo dobila Noblovo nagrado in visoko priznanje. Gotovo se j*) bodo spomnile razne dinastije po afrikanskih džunglah živečih opic. Da se je pa ta rdeča Veronika v tako kratkem času izobrazila odkar je prišla iz starega kraja se vam ni treba nK: čuditi. V i samo poglejte v izobraževalni kotiček Del. Slovenije in videli boste takoj, da se taki naprednjaki takoj prilagode, ko to čitajo, da postanejo moderni dopisovalci. Jaz bi takoj pristal v trditev, če bi kdo prišel k meni in mi dopovedoval, da bodo poznejši rodovi takega kalibra hoteli dokazati, da se je šele v 19. stoletju začelo kulturno življenje in da sta sedanji urednik Del. Slovenije in nje dopisovalka bila prva. ki sta zapustila vrhove pragozdnih dreves in se prva podala v dobo civilizacije. Sedaj mi naj bo pa g. urednik doyoljeno, da nekoliko opišem tukajšne razmere v verskem življenju. S tem kar bom napisal ndj bo javno povedano, da ne želim koga žaliti, še ma^j pa naselbino postavljati v slabo luč. Šel bom po ravni črti in ne bom gledal ne na desno ne 11a- levo. Gotovo se Še rojaki spominjajo mojega dopisa lanske zime, ko sem pisal, da bom sčasoma izrazil moje mnenje o upc^tavitvi lastne cerkve. I11 upafije. da se to sčasoma uresniči sem sklepal s tem. ko sem večkrat slišal par tukajšnjih oseb zatrjevati, da je okoli mesta Hesperia precejšno število katoličanov druge narodnosti, ki bi bili pripravljeni nam pomagati. Seveda to je vse 'sedaj tako ostalo in tudi 'bo, ker se noben več od 1rega ne zmeni, faz od moje strani bi bil rade volie v to pristal, akoravno bi bil oddaljen cefiTi nVmilj; Ali ko vidim. da se tukajšni rojaki ne zanimajo, sem opustil tudi jaz to misel. Slučaj v koliko so pripravljeni sodelovati tukajšni rojaki "za napredek katoliške cerkve, se je pokazal v zadnjem mesecu septembru, ko so tukajšni Poljaki in Čehi naseljeni okoli Rothbury sklicali zborovanje za graditev nove cerkve. Ker sem bil navzoč pri prvem zborovanju, sem povedal, da bi se tudi morda nekaj Sloveficev pridružilo tej -ideji, če bi se prostor odločil na primernem mestu. Nakar se je Father Andrej Narlok rodom Poljak izrazil, da fcristoji nato in rekel, da mu je znano, da Slovenci tu žive. Zadovoljni so bili s tem tudi drugi. Po zborovanju sem dobil nalogo, da naj o-* pozorim vse Slovence v tej okolici, da naj pridejo na druge zborovanje in izrazijo svoje mnenje o tem vprašanju. Jaz sem svojo dolžnost storil in takoj opozoril rojake nato važno vprašanje. O- IZ SLOVENSKIH NASELBIN. _!_:_\ jo dan ne došel. Pozno sicer prihaja dan in njegova svetloba, a boljše je pozno, kot nikdar J • v Ti slovensko delavstvo pa, ki imaš te tvoje rdeče voditelje pred šoboj. prav take k^koršni so. si jih oglej. Zdaj menda y-diš. kako prav "smo imeli, ko .smo te že leta in leta svaVili pred temi blufarji \A zavajale i. Ali vidiš sedaj slovenski delavec, da smo hoteli samo tebi dobro in tvojemu žepu ? Vidiš??? Ali ti bo treba še več razočaranj, takih, kakor so bili miljonski fohd. lanska premogarska stavka in zraven "velikodušnost'* lawndalskih gospodov, ko ste bili premoga r j j v bedi in stiski??? vi " -<*V " > t "BDJ^OST*1 / [nirn, ki nisem mogel ustmenc povedati, se mjim pisal poštne dopisnice. Bil sem prepričan, dn se bodo rojaki če ne vsi, vsaj nekateri radi odzvali. Ali motil seiji se. Ko je prišla nedelja 2 Septembra sva prišla v Roth-burv Town Hall samo dva Slovenca. Takoj sem vedel, da se vsi moji upi in vse prizadevanje zastonj. In na vprašanje, kje da so moji sorojaki nisem vedel odgovora. Moral sem povesiti svoje oči. Naj povem, da so bili pripravljeni Poljaki in Čehi, ne vsi. ampak r večina z nami Slovenci za skupno idejo delati, s tem da bi postavili skupno cerkev, kje v sredini, tako. dH bi bila razdalja za vse enaka. Da pa niso rojaki prišli je pa morda vzrok, da je bilo Škoda gazcrlina. Pozneje sem slišal vsakovrstne izgovore. Eni. da ne simpatizirajo s Poljaki. drugi, da je premalo družin in da je drag lumber, tretji da gredo zopet rajši na Brunswick. Taki izgovori in vzroki sc pa neutemeljeni — sami prazni izgovori. Na prvi izgovor po-j vem tako. da Poljaki so ravne j take pod enim in istim Bogom kot mi in v tem oziru nas preka-• šajo. Le poglejte njih število {družin, ki znaša komaj 22. Naselili so se pred par leti in že sc si kupili potrebno zemljišče pet akrov to jesen, za katero so pla-jčali $200. Postavili si bodo tu lastno cerkev v par letih. Naj o-menim. da se nahaja druga kat. cerkev tri in pol milje zahodne od mesta Rothbury. Druge narodnosti pa nočejo tam pristopiti. ampak hočejo svojo lastne cerkev. Za drugi izgovor navedem to. Poglejte malo pr> drugih naselbinah, ki ste gotovo slišali in čitali naj si bo v Koledarju Ave Maria ali v kakih listih, kakšne težkoče in zapreke so imeli v -teh ozirih. Ali premagali se ji in zdaj s ponosom zrejo na svoje -krasne cerkve in šole, kar jim dela ponos. Glede tretjega iz-govdra pa samo to. Taz sem po-Dolnoma zadovolien in sem tudi hvaležen onim drugorodcem o-koli Bruswicka. da smem zahajati v njih cerkev. A kakega ponosa. na to cerkev in farovž pa mi Slovenci ne moremo imeti. Kajti, ko se je to gradilo, nismo še niti toliko vedeli, da bomo kdaj v Michiganu farmali. Ako so pa kateri izmed rojakov misli. da je tamošnja cerkev in farovž odvisna samo od Slovencev se pa zelo moti. V dokaz zato je. da nima cerkev in župnišče nič dolga. Iz tega se razvidi, da akoravno bi nas Slovencev tu ne. bilo bi tamošnja cerkev ne propadla. To navedem vsled tega. ko se je v zadnjem septembru za stalno naselil v ta mošnje župnišfe v Brunswick Rev. Father Homma po narodnosti tu rojen Nemec je naletel pri par rojakih na gluha ušesa in razočaranje. Ko je neke nedelje hodil septembra meseca v spremstvu Mr. John Slattarja okoli rojakov^ namenom, da se nabavi potrebno pohištvo v žup-nišču. ki ga dozdaj še ni bilo, da bi dobil potreben denar za izplačilo. In reči moram, da se je več rojakov odzvalo v polni meri in so brez obotavljanja precej globoko posegli v žep, svesti si, da gre za katoliško stvar. Ali neki naprednjak, kakor si že oni nalivajo. ni hotel dati niti ficka in je imel zelo veliko izgovorov. A lansko leto, ko je bila sv. birma, fe pa rad svoje otroke tja poslal. Nato je seveda vse lepo pozabil, koliko trtida je prejšnji duhovnik Rev. Father Drew imel, da mu jih je pripravil za birmo. Sicer bi mu jaz nic ne oporekal, če ni hotel nič dati. da bi si ne-J kaj lahko, samo, da .bi molčal. A njegova napredna modrost, katefe se ie nasrkal iz njemu tako priljubljene tetke" Prosvete. mu ne da miru, da ne bi tudi vse tako lagal in potvarjal, kakor ga: uče tetkini škribantje na Lawn-j dale. Trdil je namreč.pred ne-i^kint rojakom, cla je omenjeni du-j hbvnik zahteval od vsake druži-. ; ne. kakor tudi od njega, da mo-| ra vsak takoj dati v ta namen I $35. Kar je pa gola debela laž. laz sem sam osebno bil z Rev. Fathrom Homma pri treh tukaj-šnih Slovakih, ki so dali po dva dolarja in bil je zadovoljen. Bil sem tudi navzoč v cerkvi, ki je 3 oznanil, koliko je kdo dal. Daro-e vali so ljudje, kakor jim razmere; 1 dopuščajo. Sicer pa onemu ro-j j jaku svetujem, naj malo pogleda' 1 na okoli, da vsak uradnik ali de-!. lavec zahteva svojo plačo, do ka- - tere je opravičen. Tako menda - tudi duhovnik ne more živeti od D samega zraka. Sicer pa taki ljud-e je kaj radi zabavljajo čez duhov-a nike, ako se komu odkloni cer-| - kven pogreb, ali kaj drugega, a - o tem pa nočejo vedeti, da se [mora duhovnik držati svojih pravil in postav, tako kot vsak - Amerikanec. ako hoče biti držav-1 Ijan te dežele. i Še pridem. -o-- Chicago, 111. y — Slovenska Podporna druž- * ha sv. Mohorja, ki je imela pred e zadnji pondeljek svojo sejo je, • zopet dobila v svoje vrste 14 110- - vili članov in članic. Na vsaki - seji jih veliko pristopi, kar daje . znamenje, da je družba v nasel- - bini priljubljen^ in da se rojaki > za njo zanimajo. Namen S. P. i dr. sv. Mohorja je vzvišen, zato - jo tudi rojaki ljubijo in se čez-} dalje v večjerti številu zbirajo 1 pod njenim okriljem. Saj namen - te družbe ni drugega, kakor na-^ rediti za katoliške Slovence in , Slovenke prostor doma. da se 3 jim ne bo treba potikati po brez-t verskih društvah in jednotah. V - tem oziru pa ne dobijo rojaki in 1 rojakinje boljše prožnosti. kot - pri dr. sv. Mohorja, kjer se za-. varujejo za slučaj bolezni za sa-1 mo ^oc. na mesec in dobe v slu- - čaju bolezni $1. podpore za vsak - dan bolezni. Y tem oziru je bila > dolžnost katoliških Slovencev, - da so poskrbeli rojakom tako 1 družbo. Marsikateri se je preje i izgovarjal, da mu samo eno dru-1 štvo ne zadostuje za bolniško - podporo. Sedaj je dana vsem ta-i ki m prilika, da ne iščejo varstva ■y za slučaj nezgode pri brezverskih i društvah. Za višjo smrtnino ima-r mo Kranjsko Slovensko Katoli- - ško- Jednoto, kjer se lahko zava- - Mijete za poljubno svoto od i S250 do $2000. Tudi za bolniško - podporo se lahko zavarujete pri - društvu KSKJ. Kdor hoče pa - več^bolniške podpore, ta se naj 1 zavaruje še pri družbi sv. Mo-. horja. kjer bo plačeval samo > na mesec za $7. tedenske podpo-^ re v slučaju bolezni. 1 In da je bila1 družba potrebna . naselbini vidi vsakdo že iz te-j - ga. kako rojaki trtftnoma pri sto- i pa jo v to, družbo in to celi čas > od njene«fc postanka tekom zad-; njih 22 mesecev. Njena blagajna je narastla že blizu $3000 — . kar daje največjo garancijo za > obstoj družbe. In mi danes pravimo ponovno, ^ kar smo- že večkrat povdarili. > v to družbo bi moral spadati sle- r herni Slovenec ln Slovenka na-, 1 selbine sv. . Štefana. Katoliški > Slovenec naj spada samo v ka-. l toliška društva — brezverci naj . životarijo pa po svojih. l — Dozidani oddelek naše tis-' l karne bo izgotovljen popolnoma ' ta teden. Tiskarna bo v ozadju ■ za polovico večja, kamor se bo-l do postavili v kratkem novi mo- ■ derni stroji., ki bodo tiskarno do-: cela izpopolnili. To je sad trde-t ga dela in agitiranja za katoliški - tisek. List Edinost začne izhaja- > ti s prvim januarjem po štiri-i krat na teden. Mislili smo začeti že s i. novembrom, a razmere i in pomanjkanja prostora v tiskarni nam ni dopuščalo v to. S , prvini januarjem pa začne posebna nedeljska številka, ki bo , pO vsebini in drugače večja od drugih tedenskih številk. Naše dobre naročnike bo ta vest goto- tWfpjieaje Izgubil se je cucek, ki >H;j ime "Pamet". Kdor ga najde ^ ga vrne Zvonkotu Vseinnič 5 Luftagentu in naj zahteva gratlo. če ne več vsaj tisti doliJ" ki si ga je ])1. Luttagent \ZJ sodil pri meni. ko se mu ie pa > če vi na delala po želodcu (Brezplačen oglas.) * * * Zvonko Vseinnič pk agent je začel v Prosveti objavljati suhoparne otrobe, ki jih • produciral neki ateist Le\vi^ Naslov teh otrobov je "Borba meti znanjem in praznoverjem" , Že večkrat sem povdaril. da Zvonko ne prodaja Svojih izdel-kov po Prosveti. marveč to kar iztakne po ateističnih brošura^' spravlja v svet. Zato bi bil $u, hopariiilh otrobom, ki jih jemlje 1 iz drugih rok in prežvekuje ve-! liko bolj^ primeren, ako ne pr,-rpolnoma pravilen ta le naslov , "Borba med znanjem in Zvon- kotovo prazno glavo." * * * _ Naši socialisti Zavertnik. M0. lek in za sedaj slučajno' rekrtrti rani krompirjevec Zvonko, od časa do časa konštatirajo da med šimpanzi in ljudmi ni nika-ke razlike. To sodbo črpajo \z onih študij, kadar eden drugemu možgane preiskujejo, s pomočjo "eksrej" žarkov. Zraven ima-| i o glavo ši m pan za. pol^ tepi je stol, na katerega se v sede enkrat Zavertnik. za njim Molek in Zvonko. Žarki posvetijo in po dva skupaj pogledata v glavo ši m pan za. Prazna je iif v nji nič j ne najdeta. To podpišeta oba z I obema rokama. Nato posvetijo v glavo fvčasih v Zavertnikovo, včasih Molekovo in Zvonkotovo. Prazne so vse. Tudi to podpišejo vsi z obema rokama. Torej razlike nobene! Odtod njih trditve. da med šimpanzi in ljudmi i ni nobene razlike. vo razveselila, ker s tem ho zopet narejen velik korak naprej na polili katoliškega tiska. — "Ce Martina Solnce kima, dojde rada ostra zima." Tako i so prerokovali stari Slovenci doma. Ce velja tudi za Ameriko ta pregovor, potem bomo imeli letos hudo ostro zimo. ker v nedeljo je solnce kimalo cel dan. — Krsti v slovenski cerkvi sv. Štefana: Družina Mr. in Mrs. jKeržičnik je dobila krepkega sinčka, ki so ga krstili za Alberta. Botra sta bila Martin Sfanisa in Iva Asey. — Družina Mr. in Mrs. John Fovs je dobila tudi sinčka, ki so ga krstili za Johna. Kumovala sta Mr. in Mrs. Martin Antolin. — Družini Mr. in Mrs. Steve Gyura se je narodil krepek sinček, ki so mu dali ime Vernon Arthur. Botra sta bila Mr. in Mrs. Chas. Vacek. -Družina Mr. in Mrs. Martin Hozian je dobila tudi sinčka, ki so ga krstili za Ernesta. Botra I sta bila Mr in Mrs. Martin Hozian. — Družina Mr. in Mrs. Florie Lavtar je dobila tudi sinčka, ki so ga krstili za Edvarda. Kumoval a sta Mr. Frank Lavtar in Mrs. Rose Lavtar. — Družini Justin Pavlin se je rodila čvrsta xleklica. ki so ji dali ime Helena. Kumovala sta Mr. in Mrs. Tohn Sajovic. Vsem naše iskrene čestitke! - ____\tm TZŠET JE ' KOLEDAR "AVE MARIA" ZA LETO 1924. Te dni se je pričel razpoŠi' Ijati Koledar "Ave Maria" za prihodnje leto 1924. Krasna knjiga je. Vsebuje 29° strani zanimivega berila. Vsi spisi so originalni i r pod peres najboljših sloven-cerkva, šol, društev, itd. skih pisateljev. Koledar vsebuje zopet mnogo slik slov. Nabavite si ki^sni koledar predno poide. Cena je 50c. Za. v stari kraj 75c. Dobite ga pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa če ga naročite direktno od: "AVE MARIA" r852 W. 22nd Pr. Chicago, Ifc -Kt>INOSX* V NEDELJO POPOLDNE. PiM Rev. J. C. Smoley. I tedenski koledar jo po bink. — O gorčičnem irrM in kvasu. Mat. 13. iS Nedelja — Maksim, škof. Pondeljek — Elizabeta, gr, t. Poncijan, m. " ^>0 Torek — Feliks Val., opat. 2\ Sreda — Marijino darova- v 2 Četrtek — Cecilija, dev. 2-{ Petek — Klement I., pap. in muc. _ J4 Sobota — Jan^z od kriza. -o- je prava Kristusova cerkev. Kot taka je dolžna dajati vsem otrokom, ki so bili rojeni v zakonih, katere je ona blagoslovila, kruh resnice, nima pravice odtegovati ga enemu delu otrok. Taka cerkev bi bila podobna "materi, ki bi enega izmed dvojčkov prehranjevala in skrbela za njega, ali pa ne. Če jo smatrajo za pravo, potem morajo zahtevati, da se vsi otroci vzgoje v njihovi veri. In bi bil težek greh, ako pozitivno dovolijo, da se en del o- j t rok vzgoji v veri, ko je ^le priznavajo. Če pa svoje vere ne smatrajo kot vere, ki je od Boga razodeta, potem je grozna njihova nestrpnost, če zahtevajo od katoliškega d^ela, ki mora smatrati svojo vero kot edino pravo, da naj ravna proti svojemu prepričanju in greši težko radi vzgoje svojih otrok. Če~se pa tudi vsi pogoji, katere stavi Cerkev (Katoliška vz- SPOMINI STAREGA SLOVENCA Priredil Josip Jurčič. (Dalje.) , . . ... . « ^-'igoja otrok, nemotenje katoliške- drugega bi ps. pustila stradati, J , . . . ^ . . . . _ bila bi detomorilka, ako* bi radi nje\ anja \ t , .. . . i skill dolzndSti, prizadevanje ka- njene brezbrižnosti in malomar-!, « 1 u nosti eden ali na oba otroka nilskega del^, da spreobrne ne-mrla " 11 I katoliški del) izpolnijo, vendar . " j Cerkev ne mbre nikoli odobrava- li AŠNIKOVO POSVEČEVA-! . Kaj pa' tako nam ugovarjajo, jti mešanih zakonov in mora ve- l NJE. Mašnikovo posvecevanje je zakrament, ki ga je Kristus postavil. da se posvete služabniki za službo pri njegovem oltarju, da nadaljujejo duhovništvo v njegovi Cerkvi, duhovništvo, katero je on vpostavil v svojih a-postolih, škof podeljuje ta zakrament; podeljevanje tega zakramenta pristoja edino le ško- če bi drugoverci, na primer pTo-|dno pred njimj svariti, dasi da testantje to pravico zahtevali za'dispenzo--dovoljenje-- NEMŠKI PRESTOLONAS- LEDNIK V NEMČIJI. 1U. Učinki te&a zakramenta so trojni: 1) neizbrisljiv znak; 2) posvečujoča milost božja in 3) dejanske milosti, da posvečenec vestno vrši dolžnosti svojega vzvišenega poklica. Te znake nam predočujejo znamenja tega zakramenta, to se pravi, besede, ki se pri posve-cevanju izgovarjajo, kelih in patena in polaganje rt ►k. Ze v starih časih so poglavarji ljudstva v njegovi navzočnosti, polagali roke na tem, katerim so hoteli podeliti kako oblast in službo. Ako hoče duhoven izvrševati službo mašnikovega posvečenja, mora imeti oblast za to, tako-zvano jurisdikcijo, ki se mu izroči. ko ga škof pošlje v pastiro-vanje. .Jasi lahko vsak krščen človek lahko prejme mašnikovo posvecevanje. zahtevajo se vendar svojo vero iz- svojega verskega stališča? Kaj potem? — — Iz tega je ravno razvidno, kako veliko nedoslednost vsebujejo v sebi mešani zakoni, katerih noben kristjan, ki je o resničnosti svoje vere, ne ^nore nikoli odobravati. Protestantje sami so proti mešanim zakonom. Tako pravi na primer Hase: "Je zadeva vesti, da OBE cerkvi svarite pred mešanimi zakoni". —- — — — — Protestanta, ki pusti, da se -.vsi njegovi otroci ženi na ljubo odgoje v katoliški veri, smatramo za slabega protestanta in odpadnika . . Tako protestantski glas! Ni pa en sam, navedel vam jih bom še več. Pastor Fricke v Hannover pravi: "Je jako veliko zlo, če je mož lute-ranec in žena katoliška, ali pa narobe. Ako dva človeka, ki bi morala biti ENO, popolnoma e-110, ne moreta niti skupno pristopiti k isti mizi Gospodovi, potem te enote v zakonu ni. Ko pridejo otroci pride vprašanje: Ali katoliški ali protestantovski ? Če je on luteranec. luteranec iz k mešanemu zakonu. Vzrokov je mnogo: Nevarnost za vero katoliškega dela ; nevarnost za verske prepire, ali kar se najbolj pogosto zgodi, verske brezbrižnosti : prepiri glede verske Vzgoje otrok, ko bi morala vendar oba dva skrbeti za to, da se otroci versko vzgoje. Kako lahko se zgodi, da postane otrok versko brezbrižen! O- ba--očeta in mater —■ — ljubi, obema vrjame, in res nas skušnja uči, da je tretji ali četrti rod iz mešanih zakonov za katoliško vero izgubljen. KAJ PRAVIJO O LETOŠNJEM KOLEDARJU "AVE MARIA." Indianapolis, Ind. Cenjeno uredništvo: — Tem potom Vam naznanjam, da Vaša prva po-šilja^ev Koledarjev je šla vsa izpod rok. Pošljite mi jih še 40 iztisov, ker ljudje se zelo zanimajo za nje. Ostajam Vam udani — Louis Kom-lanc zastopnik. Forest City, Pa. Prvo pošiljate v Koledarjev Ave Maria po številu 175 smo razproda Pisanja sem imel veliko. Spat sem hodil v staroversko cerkev, kjer je bilo veliko kupov usnja, od Rusov popuščenega, naloženo v sklaclanice. Tu moram braVcu še povedati zgled tedanje ruske neusmiljenosti v kazncfvanju. \ Zvedeli smo v Minskem, da bo sedem ruskih kmetov usmrčenih. ker so svojega gospoda grajščaka Jn njegovo žeflo neusmiljeno umorili in grajščino požgali. Hotel sem tudi jaz videti morstvo po ruski šegi in postavi in sem šel gledat. Zunaj mesta vidim vzvišen prostor —. kakor brez strel,e kočo, z zemljo nasuto, Na tem prostoru je molel steber proti nebu, zraven stebra pa je bil velik mesorski ploh. Na to vzvišeno mesto Se je prišlo po napravljeni brvi. Tik zraven so sta- (Nadaljevanje s 1. strani, ti sedanjo Nemško krizo. Toda ves načrt" se je ponesrečil. Dr. Von Kahru, sedanjemu diktatorju, "le je posrečilo, da je zbežal o pravem času v svojem avtomobilu sredi noči. Sedaj zbira sreči našel nabito puško in se za-* čel z njo igrati. Clarence to vi-di in ga posvari. Toda Victor se ni za svarilo zmenil, pomeril in predno je vedel, kaj se je zgodilo, se je puška sprožila in Clarence je ležal mrtev na tleh. o- — Delitev Alaske bo predlog katerega bo obravnal naš bodoči vojaške čete in bo skušal priti kongres. Ko je bil pokojni pted- kolikor mogoče hitro nazaj. BojtSednik Harding tam, je spoznal po mestnih ulicah se nadaljuje.! potrebo, da se velika dežela raz- „ Poskus zagrabiti vlado sc deli, da jo bo tako ložje civilizi- revolucijonarji ' zaceli 9. nov.] rati in obljuditi. zvečer ob devetih. Diktator Von Vcol„ „ i tr u - - 1 r> t , — Vsaka osma oseba v Zdru-Kahr je imel v Burgerbrau ob- ženih državah ima syoj avtomo_ cm zbor svojih somišljenikov. bu> toliko jih je že Vseh aytc>_ D vorana je bila nabito polna. Ob 9. uri zvečer so vojaki Lu-dendorfa udrli v dvorano in se. je tam boj**&cel. Von Kahr je mobilov v lasti amerikanskih državljanov je dQ sedaj 13.002,-427. Leta lo4i6 jih je bilo pa sa- hitrJT.k - -i • j < Jmo % 512.096. PrČave so dobile hitro jjbezal iz dvorane predno so' j > . * ± ^ ♦ -" • ^^____m ____1 . . od ten avtojev $167,240.937 dav- ga morali zagrabiti v zmešnjavi in zbežal. Tu so seji®razgla-sili, da je z nocojšnim večerom prevzela vso vlado v Nemčiji nova narodna vlada z glavnim mestom Monakovo. Von Kahr je bil baje tudi v zvezi s tem giba- ka.' Od tega so države potrošile za izboljšanje cest $134,733.225. Ostalo j'e šfo za upravo uradov. — Kleti v tujem jeziku v A-meriki ni kaznjivo. tako je modro (?) razsodil sodnik v Fars le vislice in precej globoka, z, njem in je baje potrdil cei sodišču na Long drvmi obložena jama. Naj prvo * * Islandn N. v — Ki pripeljejo dva kmeta. Stopita na nasuto vzvišenino, pripogneta se do zemlje in vzameta slovo od okrgjr stoječih. Ririči jima srajce strgajo, objameta steber, roke jima zvežejo ter zvezane na kljuko pri stebru obesijo, tako visoko, da sta komaj na prstih stala. Dva pa dva biriča sta začela zdaj udrihati s šibami in sta tepla tako dolgo, da sta se jima hrbet in rebra razcepila. To je bilo krvi! Nesli so ju na pol mrt- glede svoje vere. potem nikakor ne sme in ne more pripustiti, da bi bili njegovi otroci rojeni v ka- ... . . . „ . ki drugi veri, kakor v 'ti. v kale pogon k pripustitvi masni-;. . • - , Jt . . . .ten je on našel svoj mir. in ce ie ve ga posvecevanja, in sicer:, , , , * : . , J on ali ona v srcu katoliška, po- pokhc. učenost in krepostno ziv celega srca, če ve, mora držati H Pri razprodaji so zelo veliko po- k Ijenje. Kdc»r hoče prejeti mašnikovo posvecevanje. mora najprej preleti nižje redove. prejeti mora najprej "tonzuro". Tonzura ni nikak red, ampak samo obred, s katerim se kandidat, ki hrepeni po svetišču, izloči iz stanu laji-kov. se posveti Bogu in sprej-r e duhovništvo. * Duhovništvo Novega Zakona ie predpodobljeno v Starem Zatonu po duhovništvu Arona in njegovih potomcev, pa tudi po levitih in drugih nižjih služabnikih Mojzesove postave. Vsi ti. duhovni in leviti, so pripadali I.evijemu rodu. katerega je Gospod odločil, da se čeloma posveti službi božji v njegovem sve-t!Šcu in pri njegovih oltarjih. Ravno tako tvori katoliško sve-čeništvo poseben rod. ki je pa veliko pzvišenejši. kakor pa je duhovništvo Stare Zaveze, ker je služba niihova toliko vz-vsenejsa. Rodimo hvaležni, prijatelji, iogu, da je postavil v svoji C'er-•i duhovništvo. ki nam posre-f.uje vse hožje blagoslove in mi-j sti; ker nam je dal duhovne >t svoje namestnike. Bog v gotovem oziru v osebah duhovnov vidno prebiva tned nami. Moli-mo pogosto za duhovne, da jih 1,0g varuje in ohrani v vestnem ^polnjevanju njihovega poklica njihovih stanovskih dolžno- APOLOGETIKA Mešani zakoni. Katoliška cerkev je glede mednih zakonov prestroga. Zakaj 2^hteva. da ^e morajo vsi otro-katoliško vzgojiti? Bi li ne bi-naravno, da bi se vzgojili si-*ovi v veri očeta, hčere pa v ve-1 matere? To vprašanje sliša-b ie pogosto, in ker je žalibog tadi že med našim narodom *mogo mešanih zakonov, hoče-to bolj obširno razpravljati. Cerkev, ki bi se zadovoljila s , ° delitvijo glede verske vzgo-otrok, bi ne imela nikakega ya več, da bi trdila o sebi. da tem ne more in ne sme njuna cerkev dovoliti, da bi bili otroci vzgojeni v luteranski veri. Nastal bo prepir z vso serditostjo... Radi tega ne sklepaj mešanega zakona!" Tako govori protestantovski pastor, in če učimo katoliški duhovni isto, predbaciva se nam intolerantnost! 5-, avgusta 1893. se je vršila v Hildesheim okrajna protestan-tovska sinoda. Konzistorijalni svetnik Hahn prečital je pismo deželnega konzistorija, ki jako obžaluje, da je toliko mešanih zakonov v onem mestu. Posebno žalostno pa je — — nadaljuje pismo--da puste protestantovski očetje svoje otroke vzgo-jevati v katoliški veri. Zato je imela sinoda prav. če je~*~teključi-la take očete od cerkvenih voli-jev. Toda ne samo to, tajci o-cetje se nikakor ne smejo vzeti kot krstni botri; kajti oni niso fiikako jamstvo, da se bodo o-troci. katerim so kumovali. res^ luteransko vzgojili." Če pa katoliški duhoven zahteva kaj takega, je pa ogenj v strehi! Navidezna strpnost protestantov. da se zadovoljijo z enim delom otrok, je nedoslednost, ki nasprotuje razumu in vesti. Ali smatrajo svojo vero kot pravo, magale Mrs. M. Sveder in Mrs. F. Gregorič, zakar se jim najlepše zahvaljujem. Pošljite mi jih takoj še 25 iztisov, ker ljudje še vedno po-prašujejo za nje. S pozdravom — A- Gerchamn zastopnica. Bridgeport, Conn. Blagovilite mi še poslati 20 iztisov Koledarja. Ljudje se čimdalje bolj zanimajo zanj. To je za Kole-; kronprinca. Baje ga nameravajo dar najlepše priporočilo. S spošto-1 poslati na kak otok, od koder vanjem — Rev. M. J. Golob. ne bo mogel uiti. -o---' ska šega? Bog nas varuj!" rekel sem sam pri sebi in videl sem druga dva gnati na vzvišeni kraj. Uleže se eden na ploh, gr-dogled kmečki rabelj zavzdigne mesarico in daleč je glava odletela. Drugemu se je ravno tako zgodilo in oba so nesli za rnke in pete v jamo na drva in dejali še glavi k truplom. Grmado pri-žko in drva so gorele zmerom bolj v jamo, trupli ste zginili v žerjavici. Potem še z drugima dvema ravno tako store, samo da s6 brezglavno mrtvo truplo še na deset kosov raemesarili. Strašno pa resnično! Poslednjega so obesili 11a vislice.-— (Dalje sledi.) -o- — Konferenca ambasadorjev zvezinih vlad je sklenila zahtevati od Nemčije, da jim izroči črt Toda za hrbtom je pa ravnal nasprotno in je vse preprečil, Hittler in Von Kahr sta bila baje celo fcsebna prijatelja. Ko je Ludendorff cul, da je Von Kahr nastopil proti Hittlerju in spoznal izdajstvo njegovo, je za-klical: "Bitka je' izgubljena. Sicer nisem ubit. pa bi bilo bolje, ko bi bil r -o- 12-LETNI DEČEK USTRELIL 14-LETNEGA BRATA. Chicago, 111. — 14-letni Cla-va p reč. "Taka je torej moskov-4 renče Lawrance je dobil novo puško, s katero je mislil iti rra lesice. Puško je skril v skedenj. Toda 12-letni Victor je po ne- Cleveland, Ohio. Cenjeni: — Letošnji koledarji so nekaj izvanrednega. tudi drugi časopisi se tako izražajo* Le- tako naprej! Glodal bom. da Vam pošljem v kratkem nekaj naročnikov za Koledar Ave Maria in tudi za Edinost se bom potrudil. Bog Vas živi! — A. Grdina. Pozor! Pozor! Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj. Jakob Wahcic 1434 E. 92. Str. CLEVELAND, OHIO. S Milwaukee, Wis. Cenjeno upravništvo: — Naznanjam Vam, da sem razprodala vse koledarje, ki ste mi jih poslali. Pošljite mi jih Še vsaj 10 iztisov. Prve sem prav lahko razprodala. Povsod kamor sem prišla so ga radi kupili, ter ga bili tudi veseli, ker vsakemu se je dopadel. S pozdravom — Ma" ry Mohorko, zastopnica. -o- Malo kdo je tako velik pošte-njag, kakor je tat pred sodiščem pri spraševanju. Vse ve, samo tega ne. o čemer ga sprašujejo. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in čitateljein tega list po državah Illinois, Kansas, Colorado in>\Vyoming naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost, Ave Maria in Glasnik P. S. J. fcakor tudi oglase, naročila za knjige in vse kar je v zvezi z našim podjetjem. Drage naročnike in vse rojake po naselbinah prosimo, mu gredo v vseti ozirih na roko in mu pomagajo širiti dober katoliški tisk. Uprava Edinosti, Ave Maria in Glasnika P. S. J. J;K0SMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. 121 Rojakom se priporočam pri nakupu raznih ■ BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. • Naiboljše delo. nainižie cene Prevzamem bfervanie hiš zunaj in znotraj, upkladam stenski oaoir. POZOR ROJAKI V KANSAS CITY, KANS. Kadar potrebujete, kako kleparsko delo, kot žlebove pri hiši, ali stare popraviti. Kadar potrebujete kaj pridite k meni, kjer boste dobili dobro delo za zmerno ceno. Jaz izdelujem vsakovrstna kleparska dela v zadovolj-nost vsakega mojega odjemalca. Prepričajte se še vi!. SVOJI K SVOJIM! ANTON PINTAR 507 Dugaro Avenue, KANSAS CITY, KANS. Islandu N. Y. — Zakaj bi kletev v tujem jeziku bila drugačne, kakor kletev v angleščini, je nerazumljivo za navadni ?&2um." Samo učeni sodnik v far Rocka-wav to ve.' Morda je mislil, da hudič ne zna angleško. No, v tem slučaju bi še ne bilo tako hudo. * — Kukluksklani so razglasili, da je njih kandidat za predsednika republikanske stranke bivH governer države Illinois, Frank O. Lowden. — No, lep kopli-ment za Lowdena. ZASTAVE bgndera. regalije in zlata n*> ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACH MAN, 2107 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL. SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAPIST XT-®- Nemece 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SU KEI SVOJ POKLIC VRŠI ŽE« 30-LETNO IZKUŠNJO I I Vesel, te sc v drsenja s PAIN-EXPELLESJEIVL Po trdnem dnevnem delti si nadrgnite roke, noge in hrbet, flovek, ki dela z mišicami, na sme biti bolan. Urite se vedno. Poskušajte * vdrgnenje s Pain-Expellerjem. Pain Expeller ohranja zdrave !1udi pri zdravju! 35 in 70c. steklenica v lekarnah F. AD. RICHTER & CQ 104-114 So. 4th St.. Brooklyn.N.Y Jm —ELY, MINNESOTA Rojakom Slovencem priporočamo našo bogato založeno trgovino z mešanim blagom. V zalogi imamo veliko izbiro vsakovrstnih čevljev za praznike in za na delo. Slednje za na delo i-mamo posebne kvalitete, ki so jako trpežne. f •:ooi—o: S -:oo:—o: — V zalogi imamo vedno raznovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke za žene, dekleta ,male deklice in otroke. :o:—:oo:—000—:oo:—:o; — Imamo veliko izbero moških oblekr močne ^Bfžne hlače in cele obleke za na delo. — Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstna spodnja obleka. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, kf, spadajo v trgovino z mešanim blagom. :o:—:oo:—000—:oo:—:o: • — V zalogi imamo tudi ve^po najboljše grocerijsko blago, zakar se posebno priporočamo našim slovenskim gospodinjam. :o:—:oo:—000—:oo:—:o: — Kadarkoli se mudite v bližini ste vabljeni da posetite našo trgovino in si isto ogledate. SLOGAR BROS. * Največja slovenska trgovina z mešanim blagom ELY, MINN. # Phone: 104. 0©®®0®©®©0®®©®® f POŠILJANJE DENARJA ZA BOŽIČ Gotovo tudi letosne bodete pozabili svojcev v starem kraju, temveč jim bodete poslali primeren denarni dar za božične praznike! Cim prej opravite to opravilo, toliko bolje! Naša banka je ukrenila vse potrebno, da bodo njene božične pošiljat-ve hitro in točno dostavljene prejemnikom. Denar lahko pošljemo POTOM POSTE in POTOM BRZOJAVNEGA PISMA. Denar poslan potom nas je izplačan prejemniku na njegov^ domači pošti brez vsakega odbitka. DOLARJE V JUGOSLAVIJO pošilja naša banka potom pošfe ali brzojava! t NASE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se! V STARI KRAJ — za Božič! Ako ste Vi med onimi, ki nameravajo-Draznovati Božič v starem kraju, po-# pottem je v Vaši korist, .ako se po-služite tvrdke, ki je znana po točni in solidni postrežbi. Ako ste namenjeni dobiti koga. iz^starega kraja, nam pišite po n»-daljna pojasnila. SLOVENSKA BANKA " Zakrajšek & Cešark 70 — gth Ave., New York, N. Y. CLEVELAND, OHIO- |Tel.: Rosevelt 82». Slovencem v Clevelandu in okolic- L. STRITAR naznanjam, da imam veliko zalog' 2018 W. 2ist Place najboljših trpežnih čevljev. Vsak. Dovaža premog — drv* ▼rste po zmernih nizkih cenah. • , ^ Rojakom se toplo priporočam! Prevaza pohištvo in vse kar spa. da v to stroko. FRANK GABRENJA Vsem se najtopleje priporoča. 6630 St. Clair Ave. Cleveland. O I Pokličite ga po telefonu t "m a l e n k o s t i" roman v Štirih delih. Španski spisal p. L. Coloma is Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. Nad IOO harmonik f Potrudil sem se, da sem preskrbel našim harmonikarjem dobre in zanes-rjv Ijive harmonike, ki so po delu in glasu tj*enake drugim najboljšim harmonikam, j j KIL a kljub temu so moje harmonike, ki no-llS/P sijo ime "Drava", od $25. do $50. ce-h nejše kakor druge. Xa Vas je sedaj le-Sg. žeče, če boste še naprej plačevali za F| harmonike več kakor je treba. V zalogi imam sedaj nad 100 razno-vrstnih harmonik in sicer: F" 1. "Drava" harmonike za izurjene ^m' igralce. Trivrstne in štirivrstne, dvakrat, in trikrat uglašene, štajerskega (nemškega) in kranjskega modela. Sedanja zaloga "Drava" harmonik je v marsičem boljša kakor so bile dosedanje. Cena teh harmonik je samo od $50. do $70. 2. Harmonike za začetnike in manj izurjene igralce: dvovrstne in trivrstne, dvakrat in trikrat uglašene, z ravno in stopnjevito igralno deščico. Cena teh je $16 do $40. '3. Harmonike za otroke: enovrstne in dvovrstne, dvakrat in trikrat uglašene. Cena od $4-75 do $22.00. 4. Piano-harmonike z imenom "Drava**, pri katerih so melodijske tipke enako urejene kakor pri klavirju (piani) Te vrste harmonike se lahko smatrajo za harmonike bodočnosti. Jaz jih prodajam po $75, po $100 in višje. Izdelovanje in popravila harmonik: Nudi se Vam moderno urejena delavnica za izdelovanje novih in popravljanje starih harmonik. DRUGE MUZIKALIJE: Slovenske grafofon- , nah. Gddbene in orkestralne inštrumente, kakor vijoline, klarinete, komete, saksofone, bobne itd. Dalje inštrumente, kakor kitare, citre, mandoline, bandaže itd. dobite pri meni ceneje kakor drugod. NOVI CENIK S SLIKAMI. Izšel je moj novi cenik z mnogimi slikami harmonik in drugih inštrumentov, kakor tudi drugih predmetov moje trgovine. Ako ga še nimate, pišite ponj in omenite za kaj se najbolj zanimate. GARANCIJA. Z vsako harmoniko in drugim inštrumentom pošlje mposebno garancijo. DALJE IMAM V ZALOGI TUDI: 1. Importiran tobak za pipe in cigarete ter porcelanaste in lončene pipe z dolgimi cevkami. 2. Importirane cigaretne papirčke in cigaretne hil- zc- 3. Importirane pristne slovenske orehe in posušene gobe ter- razna druga jedila in jedilne dišave in primesi iz starega kraja. 4. Importirana Knajpova zdravilna zelišča itd. Pišite za poseben cenik # teh predmetih. ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho. vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. Priporočamo se za obilen obisk. BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str. Forest City, Pa. VSO ODPRAVO ftn GLAYE DO NOG si lahko krmite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- J. DVORAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 621/ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. OHIO. <3 se priporoča za nakup MOŠKE IN •• i ie KA- VE. Izdeluje MOŠKE OBLEK' .,čilu točno in ceno joseph vogric Box 8, Station D, New Yorfc City KAJ PRAVIJO MOJI DOSEDANJI KUPCI HARMONIK: BOWIE, COLO. — Cenjeni: Dam Vam na znanje, da sera sprejel harmoniko s katero sem "zadovoljen in se N a ni zahvaljujem. Mike Kuretich. CLARIDGE, PA. — Mr. J. Vogrič: Dam Vam vedet, da sem sprejel naročeno harmoniko in se mprav zadovoljen z njo. John Garvas. HOOVERSVILLE, PA. — Spoštovani: Se zahvalim za poslano harmoniko, s katero sem zadovoljen. Ostanem Vas priiatelj in Vas tudi drugim priporočam. Jože Valant. COALTON, OKLA. — Naznanim Vam, da sem sprejel harmoniko in se Vam zahvalim zanjo. Fino harmoniko ste mi jfeslali; sem prav zadovoljen z njo. Priporočal bom rojakom, da naj pri Vas harmonike naroče. Mart. Widensek. JOHNSTOWN, PA. — Naročene harmonike sem sprejel in sem prav "cofriden" z njimi. Imajo lep glas in tudi lepo so izdelane. Jakob Napotnik. PITTSBURG, KANS. — Dear friend: I received the accordeon and was much pleased with it. If anybody wants a harmonika I will t«I him to get it from you. You handle s No. 1, goods, I never thought they would be so fine. Frank Drenik. FEDERAL, PA. — Dear Sir: I want to let you know that I received the harmonika and I am well pleased with it. I did not think I would get such fine harmonika. I thank you ever so much. Joe Miklaucic. v To so samo nekatere izmed številnih priznavalnih in zahvalnih pisem, ki sem jih sprejel. S ' Slovenska Laundrija v Chicago. ' Slovenskim družinam v naselbini naznanjam, da. ^ obratujem lastno^ pralnico, kjer peremo vsakovrstno pe- ^ rilo. — Delo dobro in za vsakogar zadovoljivo. — Ka- ^ darkoli imate kako perilo ,za pranje .pokličite nas po te- ^ lefonu4, da pridemo po perilo na Vaš dom. Perilo Vam ^ pripeljemo, ko ga operemo zopet nazaj na Vaš dom.' V Kadarkoli imate kako perilo nepozabite na lastno \ slovensko pralnico! r Park View Wet Wash Laundry Co. t ŠTEFAN HORVATH, Jastnik. ^ 1501 — So- California Ave. Tel.: Rockwell 1230. IZŠEL JE katekizem ZA AMERIŠKE SLOVENCE. Čč. gg sloveilskim duhovnikom in čč. šolskim sestram naznanjamo, da je te dni izšel v drugi izdaji izboljšan Katekizem za Ameriške Slovence. Vprašanja in odgovori tečejo paralelno v angleščini in slovenščini. Priporočljiv je zlasti tudi za one otroke, ki nimajo priliko pohajati v katoliške šole. Iz tega katekizma se lahko nauče slovenske in angleške molitv-e. Naročite ga od: \ KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd Street, Chicago, HL Pa bila je preveč nemirna. Spet je vstala, je šla vun na balkon in gledala na trg de la Armeria, je stopila pred zrcalo ter si popravljala lase; nazadnje se je ustavila pred sliko Alfonza XII., ki so jo bili pred kratkim namestili v tej sobi. Minilo je četrt ure in zdelo se ji je, da traja četrt stoletja. Vedno je še stala pred sliko. Kar sliši, da se za njenim hrbtom odpirajo vrata k stanovanju kraljice. Naglo se okrene. Nekdo je vrata zaprl, pa jih pustil priprta, kakor bi ga bil kdo drug naglo zadržal. Currita je slišala rahel ženski glas, proseč glas, *besed pa ni razumela. Drug, krepak moški glas pa je odločno vzkliknil: "Ne, ne! Takoj!" Currita je pobledela in se hudo prtstrašila. Z roko je segla v žep, kakor bi iskala svetinjico . . . Vrata so se odprla in prvi majordomo je vstopil, bled je bil in razburjen . . . - Currita se je delala, kakor bi še vedno opazovala sliko, kre-' nila z glavo, mahnila z roko v pozdrav in rekla z boječim in negotovim glasom : "Krasna slika ! Nisem je še videla ! Kdaj pa so jo namestili tukaj le?" Ali majordomo ji ni odgovoril. — Jecljaje ji reče in z na-» porom, kakor bi izvrševal težko dolžnost: "Njihovo Veličanstvo kraljica Vas odpušča iz službe in mi! naroča, naj Vas obvestim, da ji vrnete častni križec!" Sunkoma se je obrnila Currita, stisnila pesti in dvignila glavo, kakor bi hotela majordoma napasti . . . Uprla je vanj svoje širokoodprte, bledosive oči. razdraženost je sršela iz njih, ko da je zaušnico dobila v lice . . . strah se je zrcalil v njih zaradi izgubljene zadnje nade . . . onemogla jeza šlabejšega, ki ga je uničil močnejši ... • Z obema rokama je zgrabila križca in ju vrgla na tla . . . VIII. \ Silni udarec Currite ni uničil. Tudi je ni obšlo tisto neznano čustvo, pol jeza. pol strah, katero jo je obvladalo svoj čas v Loyoli . . . Pedro Fernandez je bil za njo, to je dobro čutila, zastopnik višjega bitja, Boga ... za majordomom pa je stal le kralj, in ta je bil zanjo človek, zoper katerega je bil mogoč boj in katerega bi se dalo tudi premagati . . . Ali njen bistri razum in mnogotera izkušnja sta ji pravila, da bi zastonj napenjala vse moči svojega duha in vso svojo drznost in da bi zastonj trosila svoj denar . . . Njeni prejšnji prijatelji sijajni krog družabnikov, jedro njenega življenja, njenega samoljubja, vse to je bilo za njo izgubljeno . . . Nič ne vleče bolj ko zgled kraljev. cele množice osreči ali pa pogubi . . Strogo so zavrnili Currito iz dvorne palače; edi- j na napaka je bila. da se je to zgOdilo tako pozno . . . Padla je velejasna senora z višine svoje slave, šumno in z ropotom, ki spremlja velika javna pohujšanja . . . Kraljevi zgled pa bo gotovo potegnil za seboj ves Madrid ... Če pade veliko drevo, tudi vse hiti, si nasekat drv z njega . . . Ali Currita se ni vdala. Po zgledu izkušenih politikov, pametnih vojskovodij in poznavavcev človeških src je sklenila oditi za neka i časa v tujino, da se pomirijo duhovi, da pozabijo ljudje, kaj >e je zgodilo, da se utrudijo jeziki in da izginejo predsodki . . . Kolikokrat je to videla pri drugih! Prilika je bila zelo ugodna. Fernadita je bolezen že čisto oslabila in treba ga je bilo prepeljati v Pariz k izkušenim strokovnjakom. da mu pomagajo, ako bi se še dalo. Dva dni pred odhodom je obiskala Currita še zavod Ch^-martin de Ia Rosa; hotela je vzeti Lilito iz zavoda. Deklica je dovršila dvanajsto leto in je bila pravi angel. V njenih modrih, -BTONQST- velikih očeh je sijalo nebo, otožnost je gledala iz njih in obenem veselje. Njih pogled je—bil otroško preprost, pa je obenem skriva! veHkc, nerazumljivo tajnost. Tako glAla zapuščena sirota, brez očeta, brez matere . . . Prisrčno jo je objela mati in ji šepetata na i^ho, da ji prinaša dobro novico, veselo, prijetno . , . "Ne uganeš?" Solznih oči in zardelih lic je vprašala deklica: " — Da je moj oče pridnejši? — Da je šel k sveti spfcvedi?" Take nepričakovane besede iz ust nedolžnega otroka so Currito vselej zmedle. Kdo bi mislil, da se otrok spominja očeta in pa, če prejel tisti sveti zakrament, katerega je bil tako zelo potreben ! Začudeno in prisiljeno se je nasmejala Currita. Kaj še! je pravila, vse kaj drugega ji hoče povedati, nek^j, kar zadeva njo samo, kar je najboljše za njo, kar gotovo že pričakuje . . . In zopet se je Currita začudila: vsa kri je šinila Liliti v lice, nemirno so ji igrale roke, dvignila je oči, v pritajenem hrepenenju so ji sijale, v sladkem upanju, da bo slišala to,\ar je bilo brez dvoma njena najsrčnejša želja . . . Ustna so- se ji napol odprla, kakor bi hotela povedati skrivnost ... In ^opet je povesila oči in je še bolj zardela . . . Molčala je in nedolžen smehljaj ji je obstal na polodprtih ustnicah . . , "Noričica! Ne uganeš? Dovršila si zavod, z menoj poj-deš . . .!" Kdo bi si bil mislil! Ko je deklica to slišala, ji je .izginit smehljaj z usten, ročice je sklenila, prestrašeno je pogledovala mater, solze so jo zalile in bridko je zajokala--- Currita je osupnila. "Za Boga, življenje moje! Zakaj jočeš? Mar nočeš z menoj ?" — T.ili si je brisala solzne oči in vzdihmla: 4'Tukaj me imajo vsi tako radi, vsi — sestre in otroci!" "Dete moje! Ali te doma nimamo vsi radi —?" je rekla Currita in se zresnila. Deklica je omahovala za trenutek, poceni pa je ravnodušno odgovorila: "Sedaj ni več Paquita . . doma . . .!" Currito je ujezih). Ali jeza se ji je naglo izpremenila v bo,-lest. kakršne še ni čutila \ svojem materinem srcu . . . Solze so ji zalile oči, pritegnila je deklico k sebi, ji potegnila roke z obraza in jo je poljubila v lice: