4
el« |0_
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPtRlT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
125
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 29, 1939
LETO XLII. — VOL. XLII.
Primarne volitve in mi


Kot znano bodo letos zopet volitve za councilmane v Clevelan-Kandidatje se že oglašao. Nas predvsem zanima 23. varda, "•A -S°	v večini Slovenci. Kakor se sliši, bomo imeli v 23.
tj L 1 šest councilmanskih kandidatov, ki so Slovenci. Torej bo v lahko izbirati.
■ | Y Ameriki so primarne volitve vpeljane zato, da volivci izbe-lz kandidatov dva, in t?, dva gresta pri glavnih volitvah na ey. prj primarnih volitvah sta nominirana tista dva, ki dobita , glasov. Pri glavnih volitvah pa je ravno tako izvoljen oni, |8i»f lobi največ glasov.
kolikor nam je znano dosedaj, bomo imeli v 23. vardi j.jAi'j šest slovenskih kandidatov. Naš časopis se za primarne Ve ne bo izrekel za nobenega, ampak bomo prepustili nomina-v odločitev volivcem. To je tudi glavni princip primarnih vo-dasi se v tem mnogokrat greši. Naši državljani naj torej od-JoPi'i primarnih volitvah, katera dva kandidata za councilmana
A ii
njih mnenju najbolj sposobna za ta urad. P ' i Ua Pa bodo volivci spoznali- zmožnosti teh kandidatov, damo ' kandidatom slovenske narodnosti priliko, da se narodu pred-
Da
fV m»'
J0 v našem časopisu ootom pisane besede. Torej vsak sloven-
. f—
t ^idat ima priliko, da se predstavi volivcem in napiše svoje a°sti, ki bi ga upravičevale za mestno zbornico in da pove tudi jus>e Jnačrte, po katerih bo deloval, čd bo izvoljen. To velja za kan-. jj , 6 23. varde in za vse druge varde, kjer sta dva ali več sloven-Jandidatov.
U>, tem si pa jemljemo pravico, da bomo priobčili od vsakega ■ 'pata samo po en dopis ali članek in v tem,dopisu naj kandi-samo o sebi, toz-ej brez napadov na kakega drugega kan-^^ ta. Drugače poslanega ne bomo priobčili. Mi hočemo namreč,
in^-BPo vodila kolikor mogoče čista kampanja, brez metanja blata w ;-v na tega ali onega kandidata. Volivci bodo že sami vede-
H
!'tkov
.„ °^ločili kateri je vreden njih glasu. Sodijo pa naj volivci kan-l f j M
P« njih zmožnosti in karakterju in vsak kandidat se lahko
avi volivcem, ne da bi napadal svojega sokandidata.
Mi
mislimo, da je to pošteno, tako od naše strani in od strani
tpe i, L atov. Upajmo, da se bodo po tem Ravnali vsi kandidati in if*
.'^ftio imeli letošnje primarne volitve brez mržnje in jeze ter irskega fanatizma.
kai didatje, na dan z besedo, da vas bodo državljani
u ^li!
BlKL.. - ..... v...:.-v-. « —i,- -i f,i t i "i 'mini .i.-i
vlada je podvojila izdatke za armado, odba z Anglijo bo v kratkem podpisana
27. maja. Ruska sov- Angleški poslanik je obiskal ylada je odredila, da se v i ruskega pomožnega ministra za jem letu porabi 40,885,- zunanje zadeve in mu povedal, da
0,
—Uiblov za oboroževanje, ^iški veljavi predstavlja Je'ia svota nekaj nad sedem ^ilijonov dolarjev. «'2Javo je podala ruska vla-potem, ko je zapustil ^nanjega ministerstva an-Poslanik, ki je izjavil, da .^tnbena pogodba med Ru-^nglijo v kratkem času
je angleški ministerski predsednik pripravljen privoliti v nove zahteve; da pride do pogodbe.
Ruski finančni komisar je potem, ko je izdal svoj proračun za oboroževanje, izjavil, da je ni sile na svetu, katere ne bi mogla sovjetska Rusija zdrobiti v prah. "Mogočni Stalin," pravi izjava, "je pripravljen na vse."
Drzen zrakoplovec
Old Orchard Beach, 28. maja. V nedeljo zjutraj ob 4:47 je poletel iz tega zrakoplovnega pristana 27-letni Thomas Smith, doma iz Los Angelesa. Smith poseduje jako mal zrakoplov "Aeron-ca," ki tehta komaj 650 funtov. Namenjen je preko Atlantika v Evropo. S 160 galonami gasolina upa, da bo naredil 3,600 milj dolgo pot. Ako bo šlo vse srečno, tedaj mora biti Smith danes opoldne na Irskem.
Nemčija je na vrhuncu evropske industrije
Berlin, 27. maja. Brez vsakega vprašanja je danes Nemčija prva industrijska, država v Evropi, kot se čita v pol-letnem poročilu Industrijskega zavoda. Poročilo nadalje trdi, da je v Nemčiji začelo primanjkovati delavcev, ker so zahteve od industrije tako ogromne. Nemški transportni sistem je v zadregi, ker ne more izvrševati vseh naročil, ki se zahtevajo od njega. Tisoče laških delavcev prihaja iz Italije, da pomagajo Nemčiji v njenem industrijskem delovanju. Poročilo tudi pravi, da bo Nemčija prisiljena vključiti tisoče žensk v razne industrijske delavnice, sicer bodo dela, katere je naročila vlada, zaostala ali pa sploh ne bodo mogla biti izvrše-Računa se, da ima danes v
na.
Nemčiji 30,000,000 mož stalno delo in bi bilo dobiti delo še za
o-
n No

aši postavodajalci
, fia zbornica državne po-
v državi Ohio je zviša-
za člane državne po-
Dosedaj. so dobivali
gaje,
1 Po tri cente od milje, ko '|vali iz svojega bivališča v Us in nazaj. Glasom nove bodo pa dobivali po 5 ■ milje. In to je tudi eden .Urokov zakaj plačujemo avke. član državne posta na primer, ki biva v Cle-V^ in gre v Columbus, pla [y v°znino železnici $3.50, a mu bo plačala za isto $7.00.
^lada posreduje
, delavski odbor v Wash-.Namerava posredovati v ^ilskem štrajku, ki se je betroitu in radi katere-^nes 70,000 delavcev brez J-rajk so sklicali voditelji y6 a<*a je mnenja, da se da ^ prilika, da sami odgla ^ so za štrajk ali ne, ij Jih mnogo tisoč izjavilo, ; 6 radi vrnili na delo.
V" Anne Dorrington
1' ^nne Dorrington je bila H7 kot
načelnica ženskih .jj.^tskih klubov, ki spada V h 'erjevi skupini demokra-6velandu.
Ovce pred postavodajo
Za kakšne predmete imajo vse cas državni poslanci v Colum-busu, nam priča sledeči predlog: Dva državna poslanca sta te dni vložila v državni zbornici predlog, da država kupi dvajset ovac, katere naj se spusti na travo v parku pred poslopjem državne zbornice. Trava je zanemarjena, nihče je ne reže, ovce bi pa imele obilo trave in trava bi bila vedno nizka. Mar bi najeli enega človeka in ga plačali, da bi čistil prostore pred državno zbornico. Taki poslanci!
Nova postava
Dne 3. maja je prišla v državi Ohio v veljavo nova postava, ki pravi, da osebe, ki so bile obsojene v ječo za več kot 15 let, so lahko pomiloščene, kadar so pre stale kazen desetletnega bivanja v zaporih. Izvzeti so le slučaji, če je bil kdo obsojen radi veleizdaje ali umora. 18 Clevelandčanov bo ( radi te nove postave v prihodnjih par tednih oproščenih iz zaporov
Birma
Včeraj je nadškof Most Rev. Joseph Schrembs podelil v katedrali zakrament sv. birme kakim 300 ljudem in otrokom. Med bir-manci je bilo nad štirideset od' raslih, ki so zadnje čase presto pili v katoliško vero.
Nemčija začela utrjevati svojo mejo
Berlin, 27. maja. Nemška vlada je dobila iz Italije 10,000 delavcev, ki so sedaj dan in noč na delu, da gradijo utrdbe v Saar okraju, ki meji ob Francijo. V dotičnein okraju doslej meja ni imela posebnih trdnjav. Kot pravijo odgovorni "naci j ski krogi bo meja napram .Franciji mnogo bolj uspešneje utrjena kot pa je francoska takozvana "Maginot linija."
Klub slovenskih vdov Predsednica Kluba slovenskih vdov, Mrs. Julija Bokar, nam sporoča, da Klub včeraj ni priredil izleta v Madison. Mi smo dobili tozadevno sporočilo v našem poštnem predalu in smo seveda natisnili, kot se nam je sporočilo. V prihodnje prosimo take "poročevalce," da podpišejo svoje ime in podajo svoj naslov, da bomo vedeli koga držati odgovornim. Rabiti ime društva v zasebne namene pač pa ni častno.
Bingo igralci Policija je preteklo soboto nepričakovano vdrla v prostore Sam Kleina na 12516 Shaw Ave., kjer se je vršila bingo igra. Ka kih 100 igralcev pri mizah je policija prepodila iz prostorov, za plenila ves denar in igralne karte, nakar je aretirala lastnika prostorov, ker ni imel postavnega dovoljenja.
Bo tožba zavržena Poročali smo že o tožbi, ki jo je vložila Republic Steel Co. napram CIO uniji radi štrajka v letu 1937. Poroča se sedaj, da bo tožba najbrž zavržena od sodni-je, ker bi ugodna rešitev tožbe odprla pot tisočerim sodnijskim slučajem, ko se je pri tej ali on:! kompaniji pojavil štrajk.
Zaroka
Mr. Frank Kristoff, 1563 E 173rd St., član dobro poznanega Kristoff Bros. orkestra, se je za^ ročil z Miss Ano Rovere, 14211 Thames Ave. Prav iskrene če stitke!
Nova pogajanja za delavski mir
Washington, 27. maja. Delavska tajnica Miss Frances Perkins je izjavila, da se bodo pogajanja med C. I. O..in med American Federation |f Labor za mir v delavskih vrstah zopet začela. Pogajanja so bila že večkrat prekinjena, dasi je predsednik Rosevelt izdal "ultimatum," da se mora naredjti mir. Nasprotja med delavskimi voditelji so bila prevelika, da bi se jih dalo premostiti. Delavsfta tajnica je izjavila obenem, da so se zadnje čase vršila privatna pogajanja in da se je doseglo toliko uspeha, da se zopet lahko začnfe <z javnimi razpravami.
-o——l—
Svetovni radio
Zvezna komisija, 'ki ima kontrolo nad radio oddajanjem v Ze-dinjenih državah, je odredila, da se smejo v bodoče odpošiljati iz Zed., držav v tujezeinske dežele samo radio programi, ki so kulturnega pomena ali pa ki ustvarjajo dobro voljo me^ Zed. državami in tujezemstvom. Ako bi katera radio oddajna postaja prekršila to pravilo, ji bo odvzeta licenca za bodoče poslovanje. Neka radio oddajna ; postaja v New Jersey je odpošiljala anti-semitski program v tujezemstvo in ji je bila licenca vzeta, toda pozneje vrnjena pod obljubo, da se kaj enakega'ne bo več pripetilo.
Smrtna kosk
V soboto dopoldne je preminula Josephine Verbič, stara 70 let. Stanovala je na 12424 Vashti Ave. Doma je bila iz vasi Veliki Otok, blizu Postojne. V Ameriko je dospela pred 18. leti. Tu zapušča hčer Johano Keržmanc, pet vnukinj, Antonia Pfaff, Mol-y Kmet, Johana Miller, Frances lerbert in Louise Blanc in tri vnuke, Frank Demojzes, Henry Keržmanc in Adolph Keržmanc. V domovini zapušča brata Antona in več drugih sorodnikov. Pogreb se vrši v torek ob 9:30 iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Prizadeti družini pošiljamo naše iskreno sožalje! Bodi ranjki ohranjen časten spomin!
Kanadske petorke
V nedeljo 28. maja so slovite kanadske petorke praznovale svoje peto rojstno leto. Za rojstni dan so prejele tisoče kartic iz skoro vseh delov sveta in nešteta darila. Poštna uprava je morala najeti posebne vozove, da je pripeljala vse darove v hišo, kjer stanujejo petorke. Največ darov in kartic so dobile iz Zedi-njenih držav. Nekdo je otrokom iz Californije poslal zajčjo nogo, rekoč "da bodo srečne." Dr. Da-foe, ki skrbi za otroke že od njih rojstva, je izjavil včeraj, da petorke še nikdar niso bile tako zdrave in močne. Za rojstni dan so dobile med drugim 60 ducatov robcev, nad 2,000 cvetlic, sladkarij, da jih imajo dovolj za eno leto, itd. Petorke še vedno rade govorijo, kako je bilo ob sprejemu angleškega kralja.
-o-
688 umorjenih v Španiji v dveh mesecih
Madrid, 27. maja. Odkar je padel Madrid dne 28. marca je poslala vlada nacionalistov 688 mož na morišče, potem ko so bili spoznani krivim tega ali onega zločina. Razna vojaška sodišča so sicer obsodila 1,000 oseb v smrt, toda gen. Franco je spremenil smrtno obsodbo 312 oseb v zaporno kazen. Vse osebe, ki so bile obsojene v smrt, so bile spoznane krivim, da so morile, ropale, požigale privatna stanovanja, cerkve in samostane tekom twa; kri so imeli lojalistf -vlado' 1 nad Madridom in po ostalih delih Španije. Poroča se, da pride pred razne sodnije še nadaljnih 46,000 oseb, ki so obtožene enako težkih zločinov. Proti slednjim je podanih 1,200,000 pritožb. Kot znano so razni komunisti in anarhisti Španiji požgali nad 1,000 cerkva in samostanov in pobili nad 5,000 duhovnov, redovnikov in redovnic. '
Državni proračun
Končno je državna postavoda-ja v Columbusu odobrila proračun za leto 1939 in 1940. Uprava države Ohio bo veljala davkopla čevalce v omenjenih dveh letih nič manj kot $317,000,000. Nikdar prej ni država Ohio potrošila še toliko denarja za svoje iz datke, dočim republikanci, ki imajo večino v državni zbornici, pripovedujejo, da je proračun zelo "ekonomičen."
Bodite previdni
Tisoče avtomobilistov iz Cle-velanda se poda danes na pot iz ven mesta na predvečer Spomin skega dneva. Javne ceste bodo seveda natlačeno polne avtomobilov, enako danes kot jutri večer ko se bodo avtomobilisti vračali. Bodite previdni tekom vožnje in pazite na svoje življenje. Vroče je bilo V soboto in v nedeljo smo imeli v Clevelandu prav vroče vre me. Dasi je od časa do Časa padlo nekoliko dežja, pa vročina ni hotela prenehati. Za danes se pre rokuje bolj hladno vreme. Graduiranka Na John Adams višji šoli je graduirala mlada Slovenka Ana Geronni. Iskrene čestitke!
Želite iti na svetovno razstavo?
Poročali smo že, da se namerava prirediti 23. junija večji izlet Slovencev iz Clevelanda na newyorško razstavo. Izlet se vrši potom NYC železnice pod avspicijami "Ameriške Domovine." Za ta izlet je določena izredno nizka cena v prvovrstnem vlaku, zaeno z mnogimi drugimi ugodnostmi. Pomnite, teh ugodnosti ne morete dobiti pod nobenim drugim pogojem, tudi ne, ako sami zahtevate vozni listek v New York pri upravi železnice. Obrniti se morate na potniško tvrdko A. Kollander v S. N. Domu ali pa do Mihalje-vich Bros., na 6031 St. Clair Ave. Sledeče podrobnosti lahko danes objavimo:
V	imenovanih potniških pisarnah dobite identifikacijsko listino, katero vam zamenjajo na vlaku za vozni listek in za druge ugodnosti. Voznina v New York in nazaj v Cleveland v prvovrstnem vlaku velja $30.25. Poleg voznine pa dobite še sledeče izvan-redne ugodnosti:
V	New Yorku si boste lahko ogledali vse zanimivosti in sicer na posebnem busu, ki vas bo vozil tri ure po mestu. Obenem dobite hotel za dva večera, ko se boste mudili v New Yorku. Na vlaku dobite dvakrat zajtrk, ko se peljete v New York in ko se vračate iz New Yorka. Nadalje dobite dve vstopnici na svetovno razstavo. Vse to je vključeno v ceni $30.25. Enakih ugodnosti še nikdar ni nudila nobena železnica.
Stanovanja v New Yorku so v prvovrstnih hotelih, kot Ala-mac, Belleclaire, Bretton H?.ll, Embassy, Empire, Lucerne in Sussex. Na razpolago bodo še nekateri drugi hoteli. Za bivanje v hotelih ne plačate nič, dasi navadno računajo za en večer po $3.50. Toda oglasiti se mora skupina najmanj 25 oseb, da je deležna teh ugodnosti, sicer bi posamezniki morali plačati za vožnjo in omenjene ugodnosti najmanj $45.00.
Obenem apeliramo na naše ljudi, da se prijavijo takoj, kajti železniška družba mora naprej vedeti koliko prostorov naj najema v hotelih. Na prošnje oddane par dni pred odhodom se torej ne bo moglo ozirati. Ako ste namenjeni na svetovno razstavo — in take prilike ne boste nikdar več dobili, se zglasite v omenjenih naših potniških pisarnah, kjer dobite vse podrobnosti.
--o-
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po številnih naiih naselbinah
Dr. Mayo umrl
Iz Chicaga se poroča, da je preteklo soboto tam umrl sloveči ameriški zdravnik dr. Chas. Mayo, ki je zaeno s svojim bra-om vodil svetovno znano kliniko Rochester, Minn. V tej kliniki se je zdravilo že tudi stotine Slovencev. Dr. Charles Mayo je bil ob smrti' 73 let star. Umrl je za pljučnico. Njegov brat dr. William Mayo je pravkar okreval od bolezni.
Mrs. Pyke imenovana
Po 15 mesecih, odkar je potekla njena uradna službena doba, je bila Mrs. Bernice Pyke ponovno imenovana za colninsko ko-lektorico v Clevelandu in sicer na priporočilo • senatorja Donahue Senator je izjavil, da je priporočil Mrs. Pyke, ker je izvrstno de lovala tekom svojega prvega termina. Skupina demokratov v Clevelandu, ki priznava Ray Mil-lerja za načelnika, se je silno borila proti' ponovnemu imenova-nju, toda očividno brezuspešno.
V bolnišnico
Včeraj se je podala v Mt. Sinai bolnišnico v svrho operacije Mrs. Agnes Urankar iz 837 E 237th St., Euclid, O. Dobri ženi želimo, da bi se kmalu zdrava povrnila zopet k svoji družini.
Ne bo lista
V torek, 30. maja, praznuje mo v Zedinjenih državah Spominski dan. Ker je to postavni praznik v Zedinjenih državah, "Ameriška Domovina" dotični dan ne izide. Urad bo ves dan zaprt.
Harold Jerman, sin poznanega slovenskega trgovca v Geneva, Ohio, je odnesel prvo nagrado pri preskuševanju malih, doma izdelanih zrakoplovov.
V	Pueblo, Colo., se je te dni vršil katoliški shod, ki je imel sijajno udeležbo. Na shod so prišli celo naši ljudje do 20 milj daleč, zlasti farmarji. Zborovanje je vodil Mr. John Germ, gl. predsednik KSKJ., ki je daleč naokoli poznan kot vrl narodnjak in od-ičen kulturni delavec med narodom.
V	Ely, Minn., je umrl rojak rank Merhar, star 61 let. V
Ameriki je živel 27 let. Od kje je doma se ne omenja. Tu zapušča ženo in štiri otroke.
V	Snowbank jezeru, Minn., je pred nekaj dnevi ribaril rojak John Golob. V vodi je našel truplo 80 let starega Floyd Reina, ki je pred več tedni tamkaj nastav-jal pasti bobrom. Golob je takoj obvestil policijo.
V	Ely, Minn., je bil pretekli teden rojak Ivan Tavželj ponovno izvoljen za šolskega nadzornika.
Mike Kopač, Bdrberton, Ohio, je prejel žalostno vest, da mu je pred kratkim na črnem vrhu nad Polhovim gradcem umrl sin star 45 let, po domače znan kot Vr-hovčev. V Ameriki zapušča očeta in polsestro, v stari domovini pa tri otroke in dve omoženi sestri.
Joliet, 111. — Mr. in Mrs Frank Culik sta pretekle dni slavila 50-letnico svoje poroke. V farni dvorani se je ob tej priliki vršil slavnostni banket, na katerega je bilo povabljenih nad 500 prijateljev in sorodnikov. Mr, Frank Culik je bil rojen v vasi Bubnarci pri Metliki, njegova soproga pa v Bereči vasi, fara Su-hor pri Metliki. Mr. Culik je vodil grocerijsko trgovino zadnjih 35 let. Zlatoporočenca imata štiri sinove in pet hčera, 38 vnukov in tri pravnuke.
Rojak Christ Bolko v Hermi-nie, Pa., je dobil iz domovine
vest, da je v Lokavcu pri Ajdovščini na Primorskem umrl njegov oče Franc Bolko, v častitljivi starosti 88 let. Zapušča enega sina in eno hčer, tukaj pa gori omenjenega.
Po reki St. Louis pri New Du-luth, Minn., je zadnje dni veslalo več mladih fantov, ko se je njih čoln prevrnil. Eden fant je utonil, druga dva, od katerih je bil eden Geo. Dolenje, sta splavala na suho.
V	Ely, Minn., je umrl rojak Stanko Vesel, star 65 let, ki je bil zaposlen v šoli kot hišnik, živel je tam 43 let in zapušča ženo, sina, hčer in brata.
John Lenko, bivši gl. tajnik JPZS je bil te dni v Milwaukee obsojen v zapor od enega do pe-ih let radi poneverbe. Lenko je priznal, da je poneveril $6,242, toda preiskava je dognala, da manjka $9.417 skozi 14 let poslovanja. Po preteku enega leta Lenko vpraša lahko za pomilo-ščenje.
V	Beverly Hills je umrl rojak John Breznik, star 50 let in rojen v Lučah v Savinjski dolini na Spodnjem štajerskem. Pred leti je bival v Milwaukee. Tu zapušča ženo in tri sinove.
Po dolgi in težki bolezni je v naselbini Sharon, Pa., umrl rojak Mihael Lenarčič, doma iz Nadanje vasi na Notranjskem. Tu je živel 14 let, in zapušča ženo, dva sinova in tri hčere v stari domovini pa pet sester. -o-
Pogreb Jevnikar
Pogreb pokojnega Charles Jevnikar j a se vrši v sredo zjutraj ob 8:30 iz August Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče.
Nove znamke
V spomin stoletnice, odkar se je pričel igrati baseball, je poštna uprava dala natisniti posebne poštne znamke, ki se bodo začele prodajati 12. junija.

*
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN BOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
ill7 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Fubltohed daUy exccpt Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto #7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta «3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 8 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
___JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second clasa matter January 5th, 1608, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

No. 125, Mon., May 29, 1939
Spominski dan
Spominski dan — Decoration Day — kot pravijo temu prazniku v Zedinjenih državah, je deloma podoben prazniku Vseh svetnikov v domovini, ko sorodniki, prijatelji in znanci pokojnih prihajajo na grobove svojih dragih in jih okrasijo in tako počastijo spomin svojih dragih, ki so pred njimi odpotovali v večnost.
V Zedinjenih državah je Spominski dan, ki se vsako leto praznuje na dan 30. maja, bil postavljen predvsem v spomin onih vojakov, ki so padli v ameriški civilni vojni, ko sta se borila sever in jug za prvenstvo in za odpravo suženjstva. Sever je zahteval, da ostane Amerika zedinjena, jug se je odcepil od Zedinjenih držav, severne države z Lincolnom na čelu so hotele odpraviti suženjske razmere zamorcev, dočim so prebivalci v južnih državah hoteli imeti črnce še zana-prej kot sužnje.
Vnela se je silna vojna, o kateri marsikdo nima pojma. Tedanji predsednik Abraham Lincoln se'je silno nerad odločil za to civilno vojno, toda je bil končno prisiljen, ker je gledal v bodočnost in je že tedaj dobro vedel, da Zedinjene države ne bodo napredovale, ako bodo razdeljene v dva tabora, mogoče še v več.
Da ohrani edinstvo v Severni Ameriki in odpravi suženjstvo črncev je bil Lincoln takorekoč prisiljen, da napove vojno južnim državam, ki so bas tedaj izvolile svojega lastnega predsednika, ustanovile svoje lastno glavno mesto in začele kovati svoj lastni denar. Pri tem uporniškem delu so dobile tedaj južne države obilno podporo od Anglije, ki je bila nevoščljiva severnim državam radi njih napredka. Tako vidimo, da je že v onih časih kramarila Anglija med narodi kot kramari še danes.
Civilna vojna se je začela leta 1861 in je trajala skozi štiri leta. Zaključena je bila v aprilu mesecu leta 1865, ko so se podale južne države in izjavile, da so premagane. To je bila ena največjih vojn, kar jih pomni zgodovina Amerike. Tekom štirih let je padlo na strani severnih kot južnih držav nič manj kot milijon Amerikancev, dočim jih je bilo štiri milijone ranjenih. Poleg vsega tega pa je vojna ustvarila silno mržnjo med ameriškim narodom.
Saj se je pripetilo v neštetih slučajih, ko se je brat boril zoper brata, oče proti sinu, sin proti očetu. Streljalo in ubijalo se je na vseh straneh, kajti kadar popade človeka vojna furija, tedaj se ga lotijo strasti, ki povzročajo gorje, ki nosi najbolj žalostfie posledice za človeštvo. Vzelo je dolga, dolga leta, in deloma sovraštva, ki ga je povzročila civilna vojna, še danes ni konec, in od časa do časa izbruhne, dasi, hvala Bogu, ne z resnimi posledicami. Kot žrtev civilne vojne je padel tudi sam predsednik Abraham Lincoln, katerega je ustrelil fanatik, ki je mislil, da je Lincoln povzročil vse to gorje.
Nekaj let po končani civilni vojni v Zedinjenih državah, je vlada proglasila dan 30. maja za Spominski dan* ko se mora narod" z ljubeznijo spominjati vseh v vojni padlih, nasprotnika, kot prijatelja. Ta dan je mnogo pripomogel, da so Amerikanci pozabili medsebojno mržnjo. Vsaj vidimo Še danes na raznih pokopališčih še živeče člane bivše vojake severne kot južne armade, kako se bratijo, kako so pozabili na medsebojno mržnjo in kako delujejo, da se ohrani mir.
In ob priliki letošnjega Spominskega dneva nam nehote beže misli v starodavno Evropo, kjer so imeli že toliko krvavih spopadov, bitk, sovraštva in tnržnje, da se človek čudi, da niso tam že zdavnej odredili postavno obhajanje Spominskega dneva, ki naj bi ljudem dokazoval kako nekaj strašnega je medsebojna mržnja, iz katere sc rodi ubijanje in nešteto gorje za narode.
Ob letošnjem Spominskem dnevu se bomo spominjali tudi 500 naših rojakov, ki so zapeljani po komunistih,- padli na španskem bojišču, kot žrtve neznosnega komunizma, ki jih je spravil pod krinko "borbe za svobodo" na morišče. Bojimo se, da teh žrtev še ni dovolj. Da bo potrebno za Evropo obhajati izredni Spominski dan, bosta najbrž skrbela Mussolini in Hitler. Žalostno je tako pisati na dan, ko bi se morali slovesno spominjati spomina naših dragih, ki so umrli naravne smrti, spravljeni z Bogom in ki sedaj uživajo v raju plačilo za poštenje, značajnost in ljubezen, katero so izkazovali tekom svojega življenja.
Brez doma
Da, brez doma, z zlomljeno nogo pod in nad kolenom. Hči Marija, stara 16 let, zlomljeno nogo. Hči Rozi, zastrupljenje krvi in močno poškodovana na glavi. V požaru zgorel oče posestnika v avtomobilski nesreči. Poškodovana sosedova deklica, stara 16 let, ki je na posledicah umrla . . .
Vse to se je zgodilo v teku dveh tednov. Slovensko ameriško časopisje je poročalo o tej nesreči. Toda kot sorodnik prizadetih sem se namenil, da podam vse podrobnosti v javnost.
Na 21. marca t. 1. ob desetih dopoldne je iz neznanega vzroka nastal požar pri Antonu Maver v Lokvi pri Divači. Doma se je nahajal sinček Pepi, star 12 let in pa stari oče, star 84 let, katerega so naslednjega dne našli v obliki zoglenelih kosti. Sinček se je rešil nepoškodovan, sosedje so pa rešili živino.
Šest dni pozneje, ko je pogo-relec peljal s trukom mleko v Trst, je zavozil v cestni jarek in posledice so, kot sem zgorej omenil.
di jaz nisem, izpolnil vseh obljub. Seveda, nisem vsega kriv jaz, ampak moji delavci, posebno pa varnostni ravnatelj Mr. George Nagode. Njega sem že hotel odsloviti, ker ni napravil vseh telefonskih drogov in "fire plugs" iz gumija, kakor je bilo obljubljeno. Pa mi je možak rekel, če to napravi, kje bodo pa meščani sloneli, kadar preveč globoko pogledajo v kozarec in se domov gre-doč radi malo odpočijejo.
Prav imaš, sem mu rekel, ker enkrat sem se sam prepričal, ko sem videl sosedovega Jožeta sloneti, pa sem mu rekel, čemu da ga podpira, saj ne bo padel.
"Ne on, ampak jjjjaaazzz," se je odrezal Jože.
Drugi mi zopet pravi, da ako bi bil napravil, kot sem obljubil, da bi njega ne bilo stalo $12, ker se je zaletel v drog z avtom in je zmečkal blatnike (fenderje).
Kaj pa, ako bo prihodnji župan ali županja zahteval (.a), da se napravi na avtih fenderje iz gumija? In tudi valjarji, ki jih ženske rabijo za testo (in druge potrebe) valjati, bi mo-

Kaj pravite!
V gozdu blizu Slov. Bistrice se je nekdo obesil. Obešenca sta našla dva pastirčka, eden star 9 let, drugi 12. človek bi pričakoval, da bosta pri pogledu na obešenjaka prestrašena zbežala na nos na vrat in šla povedat ljudem o grozni najdbi. Pa sta bila deča-ka drugačnega kova. Preiskala sta obešencu žepe in mu pobrala vse, kar je imel pri sebi. čudili bi se njiju pogumu, če bi ne bila stvar žalostna.
» * *
Vsi vemo, da se smrti nihče ne izogne. Tako je zapisano v knjigi življenja. Pa še ena stvar je, ki pride na nas prav tako gotovo kot smrt in to so — davki. Torej v bodoče recimo: smrti in davkom se nihče ne izogne!
razmere v starem kraju, bo gotovo priznal, da je ena teh nesreč dovolj, da spravi povprečnega posestnika na boben. Poslopje je bilo vredno 80,000 lir, toda zavarovano le za 40,000 lir. A tudi zavarovalnina tam dosti ne pomaga, kajti lesa, da bi si streho postavil, se sploh kupiti ne more, ker ga ni naprodaj, a lastnega tudi nima.
Sedaj se nahaja družina pri bratu gospodinje, živina pa pri sosedih, a delo na polju opravljajo zanje dobri sosedje.
Da, dobri so naši Lokavci, pa tudi drugi rojaki so se dobro odzvali, ko smo apelirali za pomoč ponesrečencev. Imena teh bodo priobčena pozneje. Toda nabrana vsota je le kaplja v morje. Zato smo sklenili, da priredimo piknik v korist ponesrečencev in sicer na dan kinča-nja grov (Decoration Day) v torek 30. maja. Ta dan se bomo spominjali naših dragih pokojnih in pa tudi naših preostalih ponesrečencev, kateri potrebujejo gmotno pomoč, medtem ko za pokojne zadostuje srčni vzdih in ozaljšana gomila.
Izkupiček piknika je namenjen ponesrečencem. Stroške piknika bodo vse krili sorodniki in garantiramo vsakemu poset-nikil dobro postrežbo. V slučaju slabega vremena se piknik vrši naslednjo nedeljo.
Piknik se prične že prcdpol-d ne m ter se vrši v gozdu na moji farmi z sodelovanjem mojih sorodnikov. Prijazno vabimo vse naše znance in prijatelje in se vam že naprej zahvaljujemo za vaš obisk.
Anton Glažar, White Rd., Wickliffe, O. -o-
Iz bele Ljubljane
Čakam in čakam, da bi zagledal kak dopis od naših županskih kandidatov, a dozdaj še nismo nič slišali od" njih. Ne vem kaj je vzrok, da je vse tako tiho. Parkrat sem slišal v pivnici, da Ogrin bolj slabo župani, ker pod njegovim župa-novanjem se je začelo delati od zadej (mislim reči: zidati), mesto od spredaj.
Veste, po mojem prepričanju je bila sprednja dvorana in spodaj točilnica še zadosti velika, samo oder je bil premajhen in tudi bolj moderno točilnico smo potrebovali. Radi tega smo začeli od zadej. Sedaj pa tudi tisti, ki so malo kikali, kimajo z glavo in pravijo, da je O. K.
Kakor vsak kandidat veliko obljubi, stori pa malo, tako tu-
Vsak, kdor le deloma pozna ral! bit[iz gumija"
Čas hiti in tako hitimo tudi
mi s pripravami, da vas, Genje-no občinstvo, bolj dobro postrežemo; da vam bo ostal dan, ko bomo svečano odprli vrata v naš novi prizidek ali naš novi Dom, v spominu.
Apeliram tudi na vse tiste, kateri imate avtomobile in ako vam čas dopušča, da se udeležite naše povorke v nedeljo 4. junija ob desetih dopoldne, da pokažemo drugim narodom, da delujemo skupno, ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju.
Apeliram tudi na vas, da se-žete po listkih in tako pomagate, da bo uspeh večji in s tem tudi pomagate izvoliti novega župana in Miss Ljubljano, kakor tudi pomagate ženskam, katere se trudijo, da bi več listkov prodale. Katera jih bo največ prodala, tista bo odprla novi Dom z zlatim ključem.
Tudi vas še enkrat vabim vse, od blizu in daleč, da nas pose-tite dne 3. in 4. junija.
Andy Ogrin, župan in šuštar. -—o--
Iskrena hvala!
Cleveland, O.—Iz globočine •srca kličem g. Louis Pircu, uredniku Ameriške Domovine: srčna Vam zahvala za Vaš tako plemeniti in izbrani govor in čestitke za Materinski dan na slovenskem radio programu. Vaše plemenite besede so mi šle globoko v srce. Menda Vas je sam Bog navdahnil za tako mile besede, ki so morale ganiti vsakega človeka. Kakor je mene, tako je Vaš govor gotovo ganil tudi vsakega drugega človeka, ki je Vaš govor slišal. Nisem zmožna, da bi se Vam mogla dovolj zahvaliti, toda želim Vam, da Vas Bog ohrani še dolgo let zdrave. Vaše besede materam bom pa nosila v svojem srcu do groba. Vas pozdravljam in ostajam Vam uda-na
Mary Skoflanc, 1190 E. 60th St. -o--
Pridi po srečo!
V nedeljo 18. junija ob 1 uri popoldne se prične velik piknik Progresivne trgovske zveze na prostorih Jugoslovanskega društvenega doma na Recher Ave., Euclid, O. Piknik se vrši na prostem in ples pa v obširni dvorani. Točilnic bo več in ni-kdo ne bo žeje trpel.
Pričakuje se, da bo ta piknik posetilo okrog 10,000 odjemalcev naših trgovcev. Pripravlje-
no bo brezplačno parkališče za avtomobile po redu, da bo lahko vsakdo vsak čas prihajal in odhajal. Preskrbljeno je, da bo vsak najboljše postrežen v jedi in pijači.
Nagrade se bodo oddajale z presledkom ene in pol ure. na prostem. Na prostorih zunaj bo instaliran zvočnik, ki bo klical onega, ki ga bo sreča doletela
Zahtevajte brezplačne nagradne listke pri vašem trgov cu, ki vas upravičujejo do nagrade oziroma do brezplačne postrežbe v jedi in pijači. Vse podrobnosti zveste pri vašem trgovcu.
Člani Progresivne trgovske zveze vam bodo prijazno postregli, bodite 18. junija njih gostje.
Odbor Progresivne trgovske zveze. | John Trček, zapisnikar. -o-
Koncert mladinskih pevskih zborov v Pittsburghu
Cleveland, O. — Dne 11. junija se bodo "C 1 eve 1 an d s ki Slavčki" predstavili z obširnim koncertom rojakom iz Pittsburgha, Pa. in okolice.
Na seji zastopnikov mladinskih pevskih zborov se je raz-motrivalo o gostovanju mlad. pev. zborov v kakšni večji slovenski naselbini izven Cleve-landa. Soglasno je bilo sklenjeno, da se povpraša vodilne osebnosti in rojake v Pittsburghu, ako so zainteresirani za ta sklep. Na sestanku dne 12. marca, ki še je vršil v Slovencem narodnem domu v Pittsburghu, so prišle razne ovire, radi Slovenskega dneva, ki ga bodo priredili dne 8. julija in je velik aparat zaposljen s pripravami za oni dan. Na pojasnilo članov glavnega odbora skupnih mladinskih zborov, da pozneje, kot začetkom junija radi vročine ni mogoče prirediti koncerta in v jeseni isto ne, radi skupnega koncerta v Clevelandu, so se navzoči vrli kulturni delavci iz Pittsburgha in okolice zedinili kot e-den, da želijo še to spomlad slišati "Clevelandske Slavčke." Določili so dan, ki je zelo primeren tudi za Clevelandske 31avčke to je nedelja, 11. junija ob 4. uri popoldne.
Nekoliko o mladinskih pev-•kih zborih. Kake težave nastanejo celo z odraslimi pevskimi zbori, je vsakemu znano, kdor se je kdaj udejstvoval pri kakem zboru. In ako pomislimo na mladinske zbore si lahko predstavljamo, da brez staršev in dobrih odborov bi le bili mladinski zbori to kar 50. A vsekakor, če bi ne imel .ičitelj toliko smisla za mladi-io, da bi jo ne znal navdušiti ža slovensko pesem, če bi ne razuyiel mlade duše, bi ne ob-tojali in napredovali v petem letu vedno bliže k cilju popolnosti. Povdariti moram, da je bas učitelj tista gonilna sila, poleg staršev, kajti če otroka pesem ne zagrabi, ki jo podaja učitelj, tudi starši niso v stanu prisiliti otroka. Pomisliti moramo, da to ni obligatno kot šola, pač pa prostovoljno.
Nekoliko o programu: Mr. Šeme je sestavil za koncert v Pittsburghu izvanredno bogat program. V prvem delu so zastopani v pesmih vsi slovanski narodi, kar bodo "Clevelandski Slavčki" (Združ. mlad. pev. zbori) na primer peli: hrvatske pesmi v hrvaškem jeziku, tako tiidi srbsko, češko, slovaško, rusko itd. Nadalje vsebuje prvi del slovenske pesmi, primorskih Slovencev, posvetil je eno tudi koroškim Slovencem. Spomnil se je Belokra-jine in tudi Prekmurcev. V ostalem se v prvem delu vrstijo nekaj lahkih lepih narodnih, katerega zaključi z znano korajžno popevko "Kaj nam pa morejo, če smo vesel? Nič!"
Drugi del vsebuje pa same
težke klasične pesmi, od tri do petglasne. Drugi del zahteva veliko tehnike in šole in upam, da bo izvajan v polno zadovoljstvo poslušalcev.
Prva pesem na programu je 'Star Spangled Banner" in zadnja pa "America." Vseh pesmi bodo izvajali 34 in to vse na pamet, brez kakih not. In če pomislimo, da tu rojeni otroci obvladajo vse to gradivo in pesmi v sedmih različnih jezikih, jim gre priznanje, istotako tudi učitelju.
Rojaki iz Pittsburgha in o-kolice, upam da bo tu in tam kdo opisal svoj vtis, ki ga bo dobil na tem koncertu in u-pam, da ne bo drugačnega mnenja kot sem jaz. Upam, da bo sleherni, ki bo na tem koncertu navzoč, odne.se! nepozaben lep vtis na "Clevelandske Slavčke." Do svide-r je!
S pevskim pozdravom, Ančka Traven, tajnica.
Opomba: Opozarjam Cleve-andčane in prijatelje iz bližnjih naselbin, da naj kar prej nogoče rezervirajo ali si najavijo vozne listke za vlak ako se želijo udeležiti gostovanje Jlevelandskih Slavčkov v Pittsburghu. Vabljeni so vsi prijatelji lepe slovenske pesmi.
IZ DOMOVINE
—V Velikih Laščah je v visoki starosti 89 let umrla ga. Frančiška Pucljeva, mati senatorja 'n bivšega ministra g. Ivana Puc-lja. Ranjka se je pred 66 leti priženila na lepo domačijo Puc-jevih. Bila je postavna in podjetna dolenjska žena, dobrega sr-:a in bistre glave.
—	Povoženega nesrečnika so prepoznali. Nedavno so našli us-užbenci kresniške železniške postaje truplo neznanega povožen-:a. Po več dneh so orožniki dognali, da je bil nesrečnik Jakob 3rk!avec, doma iz Studa pri Domžalah, po poklicu slamnikar.
—Zvon so ukradli. Iz Gerkelj ,ia Gorenjskem poročajo, da je bil iz podružnične cerkve sv. Lenarta ukraden 300 kg težak :von, ki so ga tatovi odpeljali z vozom najbrž proti Kamniku ali oa proti Komendi. Ali so že našli za tatovi sled, nam še ni znano.
—	Vodovod Preddvor-Kranj io začeli graditi. Težko bi bilo popisati, koliko težav je prizadeja-'o v zadnjih desetih letih kranjskim gospodinjam pomanjkanje vode. V zadnjih letih, posebno pa še lani, so bile gospodinje skoraj vse poletje brez vode, edino v poznih ponočnih urah je tekla voda, da so si jo zajele za najnujnejše potrebe. Kadar vode tudi ponoči ni bilo, so bile ves irihodnji dan v nemajhni zadregi, saj potrebujejo vodo skoraj pri vsakem gospodinjskem delu. Pitne vode"V Kranju sploh ni bilo mogoče dobiti, zaradi tega v zadnjih letih ni bilo pri nas živahnega tujskega prometa.
Hvala Bogu pa je vodovodna križa dosegla lani svoj višek in udi konec. Vodilni kranjski či-nitelji so v lanskem letu s številnimi posredovanji dosegli obljubo gradbenega ministra, da se bo že letos gradil vodovod Preddvor—Kranj. Poročali smo že, da se je z gradnjo vodovoda Preddvor—Tupaliče—Luže že načelo in bo ta gradnja že v nekaj tednih končana. Z dovršitvi-jo tega vodovoda bo razbremenjen vodovod, ki napaja Kranj in je torej upravičeno upanje, da letos ne bo v Kranju žeje. Pred dnevi pa je padla tudi zadnja o-vira za gradnjo glavnega vodovoda Preddvor—Kranj. Gradbeni minister g. dr. Miha Krek je potrdil licitacijo za polaganje cevi in armatur za II. etapo vodovoda Preddvor—Kranj—Stra-žišče. Delo je prevzela tvrdka Pičman iz Ljubljane za 240.027 din. V torek, 2. rfiaja, pa so že zapele lopate v Preddvoru in začele izkopavati jarke za polaganje cevi. Delo bo končano v letošnji jeseni in takrat bo pri nas
vp|L
tekU
končno rešeno vodovodno šanje.
Vodovodna proga, ki bo mimo gradu Brda proti Kra 1 in odtod pozneje v StražišeeP ti Stari loki, bo pritegnila tu vasi, ki dosedaj sploh niso 1 ^ vodovoda, t. j. Predoslje, S ys, Kokrica, Bobovk, Mlaka, S" ^ kovlje, Spodnja, Srednja ^ Zgornja Bela. Z vodovodom^ jj ( bo pospešila tudi granja n® f ^
%
hiš v Kokriškem predmes^ Kranju, prav tako tudi ob na Kokrico, kjer so prav ^ stavbne parcele, a so ostale }(,. radi pomanjkanja vode ne 1 «iza ljene. Ob državni cesti od t0\( ?st ne Prešern proti Naklem" ^ ^ po zgraditvi vodovoda ^ il ti zrastle lepe stanovanjske &lS? ^ k, vile z lepimi vrtovi. NaF^ hh vodovoda na Zlato polje obema lepima krajema i*10 večjega tujskega prometa-
Z gradnjo novega w°s . pl| Kokro, ki je bila dovršena ^ je dana možnost razširit\e

$
sta na širno in lepo hujansjf ^
van, z dograditvijo vodov se bodo odprli lepi ■Pr0S je razširitev Kranja v gornj lu mesta.
—S kozolca ubil.
je Padel'"
V celjsko bolniška
pripeljali 51 letnega ^jn
Avgusta iz Slivnice P1'1 t jo
Žerjav, ki je bil že vec ^
žU
Ust
Po
jfžile
šli-
:Jaz
tub
Po
|wc
"ad
čen od žene, je razna«" j po Celju in okolici. Pr poti 1 spt kim pa je zgubil služb«' e \ ^ kal se je okrog Celja 111 yi injgj
nočeval po kozolcih. V
oKu
tj
je prenočil na nekem ^e Medlogu, ponoči pa jf^j po ,
tra
s kozolca in is prebil 'f. y |0o]lri Nezavestnega so prip® ^jj- ^ f celjsko bolnišnico, kjer Je lu umrl.	cj|i
Novi most v Mai'tJ' jn i|tiSto Prekmurja je že d ograj ^ f ^ ročen prometu. Veljal Je j ^ v ( tisoč din. Prejšnji leseni ^ ^ bil že slab in skrajno P^jnjfn ( "
, jv, r sta in struga potoKa, ^i ^
precejšnjo škodo posest)11 ^ ^
•je potreben še nadalj11^ o ^
nadomestila. V zvezi z < i;jj mostu je bila uravnana
«et

nave. V letošnjem letu s
moč ju okrajnega cestn^^i
ra v Murski Soboti P1'^
še sledeče gradnje: m°st
ko v šalovcih, ki bo z u'jjji
ceste veljal okrog 350,0 , ^
most čez Ledavo v Pen0 ven
K
k.
veljal 90,000 din, ^ ^ P1
štirje manjši železobet0 * stovi. Hvalevredno je- "
ča banovina zadnja leta ,.0ffie 'h di izboljšanju cestnega J v Prekmurju.	^
—V Ljubljani je utf1'1* ^ dična Elza Luschin, ljica v p.	^
—Na Dunaju je 1-g. Pavel Lambert LucK petan fregate v p-
81. tfeg.r
uPf^ke.
ce
V H
žali
'V
! Vi
cej oddaljeno železnišk« J Jdj^!1 '
g z/
—Roparski umor . ^ nedeljo, 30. aprila 3e 3e ^ pi zjutraj odpravil od don1'1
, , , . ~ i	I fil

Radeče 42 letni PoseS „jeP Knez iz Prelesja. Na^^ bil na kmečki tabor v " niti se je mislil še isti t* ^ Ker ga pa zvečer ni . $1 in tudi v pondeljek ne- J ^ ženo skrbeti, če se m« ^ ^ >v kaj pripetilo. Prosila J
T
i d. ei ti
l-e
M

pi

it
da so ga šli iskat. našli, je šel sosed J°z.eo č« H. Celje vprašat na policlJ J ^
■ -n n)C
vedo o Knezu, pa niso oV<, Ko se je žonta vrnil ^
Mi
■fO
šli sosedje z orožniki P0"^ iH%0 j11 kat Kneza, šele včeraj fl() < < « so ga našli dobre Po1 ^iri^TViu I ma sredi velikega S1 ^ gozda v "Jatni" , ^ \ Truplo, ki je že >
ležalo	iJUn
bil° ' At jj* *
trohnenja, je
stran od pota in je
s smrekovimi vejam1- ^ za0
Pa "otr
H bi
Ne %0
gaj * in
ko;
je bila velika rana vidno s sekiro, na PrS.1J''l>i"

J k,
. I
I j a j z nožem. Vsi žeP?
robe obrnjeni. Knez Je 0i dinarje?
boj okrog 1090
ne, žepno uro z vetižlC°'
Vse to je izginilo- "Vj-nP1".
morilec je vse zavlekel v grmov, trudijo, da bi izsledil
'iih
«t

Ž"
^žbi SNa
I Cen
lic« | ^d
Got
■mm

KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JUNIJ
3.	in 4.—Desetletnica "Ljubljane." Formalna otvoritev novega Doma v Euclidu, volitev župana in Miss Ljubljane.
4.—	Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
4.—Podružnica št. 53 SŽZ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
4.—Društvo Ilirska vila št. 173 JSKJ, piknik na Stuškovih farmah.
11.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ, piknik na Stu-škovi farmi.
17., 18. (sobota in nedelja) —Svetovidski oder priredi Očetovsko proslavo.
18.—Godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi.
18.—Piknik društva na Ju-trovem na Bradley Rd.
25.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Pintarjevi
25.—St. Anthony Society, piknik na Stuškovi farmi.
25.—Cerkveni piknik fare sv. Lovrenca na Zornovih prostorih na Bradley Rd., Brooklyn.
JULIJ
2.—Mladinski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi piknik na Stuškovi farmi.
2.—Gospodinjski klub SDD na Prince Ave., piknik na Zornovih farmah, Bradley Rd.
9.—Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi piknik na černetovih prostorih na Glen-burn Rd.
9.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
9.—Podružnica št. 3 SMZ, piknik na Stuškovi farmi.
9.—Slovenska zadružna zveza priredi svoj letni veliki piknik na Močilnikarjevi farmi.
23.—Društvo Brooklyn ski
Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
23.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi.
AVGUST
5.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
13.—Društvo Danica št. 34 SDZ, piknik na Zornovih prostorih, Bradley Rd.
13.—Društvo Ameriški Slovenci št. 21 SDZ, Lorain, O., piknik na Lovčevih prostorih na Clinton Ave.
27.—Workmen's Sick and Death Benefit Society, piknik na Stuškovi farmi.
27.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca pri Mr. Zornu na Bradley Rd.
SEPTEMBER
2.—Društvo Majnik št. 28 SDZ, Barberton, O., praznuje 25-letnico obstoja v dvorani društva Domovina, na 14. cesti.
2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
9.—Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
OKTOBER
7.—Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—Skupni	mladinski pevski zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma.
8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave.
21.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-
Gowan Ave., West Park.
26.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND.
27.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, ples v avditoriju S. N. Doma.
28.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND.
29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
4.—White	Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND.
5.—K	o n c e r t mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
11.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Samostojna	Zarja, opera in ples, v avditoriju SND.
12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N, Domu na 80. cesti.
19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
3.—Društvo Pioneers HBZ, ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.	— Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma.-
31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S- N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
-o-
—Sužid. Po kratki, hudi pljučnici je izdihnil 39 letni fant Ivan Stres, po domače Policev. Bil je zaveden, značajen našinec.
Na tem prostoru na neivyorski razstavi imajo razne narodnosti svoje prireditve. Za-iej je italijanski paviljon.
IZ PRIM0RJA
— Vipava, maja 1939. Kakor je znano so v Italiji zelo stroge odredbe za delovna najemna razmerja, ki so pod nadzorstvom za to ustanovljenih sindikatov. V zadnjih letih je država te odredbe raztegnila tudi na poljske delavce in dinarje ter se tozadevne zakonske določbe zelo strogo izvajajo, zlasti odkar so bile na sedežih občinskih uradov ustanovljene posebne poslovalnice, ki skrbijo za razmeščanje poljedelskih in drugih delavnih moči in kot nadzorstvo za izvajanje tega zakona v območju posameznih občin. S tem je postal kmet, še pred njim pa podjetniki raznih strok, tudi v tem pogledu povsem odvisen od oblasti. Za oblast velja, kar je povsem razumljivo, po večini le kriterij glede na politično usmerjenost delavca, ne pa tudi njegovih zmožnosti in sposobnosti in se kaj pogosto dogaja, da mora delodajalec drago plačati slabo moč, medtem ko bi lahko za isti denar po svoji uvidevnosti in potrfebi lahko dobil boljšo. Zijjan je n. pr. slučaj, ko .je neki posestnik zidal stanovanjsko poslopje v lastni režiji in mu je sindikat določil strokovne in pomožne moči, med njimi tudi ljudi, iz južne Italije ki niso razumeli gospodarja., a on pa ne njih. Zaman je bil vsak njegov priziv, naj mu določijo take moči, ki bodo njemu, domačim potrebam in običajem popolnoma odgovarjale.
Poleg tega, da je kmetovalec glede izbire delovne moči izgubil vsako pravico do svobodnega izbiranja pa mu je odredba, da mora prijaviti vsako potrebo po delovni moči tudi za najkrajše zaposlitve, vzela Veliko dragocenega časa. Naše kmetije so radi posebne geološke strukture terena po večini zelo raztresene in včasih po več ur odaljene od svojega upravnega središča — občine. Ta oddaljenost se je povečala s prekomasacijo, odnosno uz-družitvijo več občin v eno.
Toda kontrola delovanih najemnih razmerij na podeželju se vse do zadnjega časa ni mogla bcgve kako strogo izvajati prav radi v prednjem odstavku navedene okolnosti. Naš človek je še vedno prir&stel k razmeram, ki io vladale nekoč, ko je v zasebnem pa tudi v gospodarskem življenju vladala drugačna svoboda kot dales. Nova obremenitev Delovne moči je najemala po uvidevnosti in potrebi svojega gospodarstva zato se novim odredbam ne more privaditi, ker se mu zde preti-■ane, krivične in tuje ter za gospodarstvo skrajno neokonomi-■ne. To je razumljivo, saj polje-ielsko gospodarstvo zavisi od vse oolho momentov, ki niso v oblasti kmetovalca. Stara zakonska določila, takozvani "Poselski red" iz prejšnjega stoletja, je vsem našim kmetovalcem še v kešteh in smisla ter odredb tega zakona so se vsi držali.
Stare'krajevne granice in navade, ki so prešle že v narodne o-nčaje, kot n. pr. poselsko leto, ki traja od godu sv. Jurija v naprej, letno plačilo poslu v denarju in v naturalijah itd., so ponekod še močno ukoreninjene. Ne bomo trdili, da niso potrebne temeljite socijalne reforme, toda morale bi se izvesti iz drugega vidika, kot pa je to pri nas slučaj. Prav v sedanjem času se tudi v nekaterih drugih državah vodi borba za reformo zastarelih in ne-socijalnih norm. če je že država pristopila k reorganizaciji soci-jalnega zavarovanja dninarja bi morala pač dosledno temu namenu vpoštevati toliko koristi delodajalca kot jemalca. Toda na-namen države je drugi.
Da je gornja.trditev točna je razvidno iz dejstva, da je pred-, pisan nov občuten davek na najemno delovno moč, ki znaša za vsako dnino 1 liro. Polovico mora plačati delodajalec, polovico pa delojemalec. Država je tako dobila nov in prav izdaten vir dohodkov saj je vsak kmet primo-
ran za večja poljedelska dela, kot ob košnji, setvi, žetvi, mlači itd. zaprositi oblastvo za delovno moč in obenem plačati določeno pristojbino. Na ta način pa je uvedla automatično tudi kontrolo nad nestalnimi delavskimi najemnimi močmi.
— Smrt podjetnega trgovca. Umrl je trgovec iz Kobarida g. Albin Perinčič v krepki moški dobi 40 let. Bolehal je že dlje časa, a vedno upal, da bo bolezen premagal. Ker se mu pa stanje ni hotelo zboljšati, se je končno odločil za operacijo. Odšel je v Trst in bil tam operiran. Toda tudi operacija ga ni rešila: 28, aprila je umrl. V soboto 29. aprila so ga pripeljali v Kobarid, kjer je bil v nedeljo 30. aprila popoldne pogreb. Kako je njegova smrt pretresla vse, ki so ga poznali, in kako je bil priljubljen in spoštovan, je izpričal njegov pogreb: nepregledna množica ga je spremljala na zadnji poti. Bil je pogreb, kakršnih naš trg malo pomni. Rajnki je bil tih, miren, zaveden mož, dober družinski oče in podjeten, delaven trgovec. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke.
—Gorica. Konec aprila je bil v župni cerkvi v Vipavi izvršen rop. Zlikovci so odnesli vse srebrne posode v vrednosti 8,000 lir. — Na župnijo v Kredu je bil postavljen duhovnik Oskar Kogoj. -o-
EVNE VESTI
Japonska odklanja ožjo nemško zvezo
Tokio, 27. maja. Ker je japonska vlada odklonila ožjo vojaško zvezo z Nemčijo, se pričakuje sedaj, da se bosta japonska poslanika v Rimu in v Berlinu odpovedala svojim uradom. Oba poslanika sta vodila dogovore, da stopi Japonska vlada v tesno zve-"" zo z Nemčija in Italijo. Zveza bi bila političnega in vojaškega značaja. Odklonitev pomeni, da bi Japonska rada vodila samostojno politiko.
-—o-
Mostni piknik
župan Burton je dal razumeti mestnim uslužbencem, da bo mesto imelo dne 22'. junija piknik za vseh 11,000 mestnih uslužbencev. Hm, 22. junija je četrtek, in meet ni direktor postav je dal vedeti županu, da bi morala mestna uprava proglasiti postavni praznik, ako bi mestni uslužbenci hoteli na piknik v Chippewa Lake, kar bi bilo pa nepostavno. Vstopnice, 12,000 po številu, za piknik dne 22. junija so bile že tiskane. Ko je župan Burton zvedel, da bi bil piknik neposta-ven na dan 22. junija, je v naglici sklical k zborovanju vse svoje direktorje, ki so mu nasvetovali, da naj prestavi piknik na nedeljo. Kaj bodo naredili z vstopnicami, ki veljajo precej denarja, ni znano. Mogoče jih bo župan plačal iz lastnega žepa ali pa bomo zopet glasovali za izredne davke. Bomo videli!
___MALI OGLASI_
Hiša naprodaj
na 819 E. 95th St. Jako lepa hiša, 6 sob, za eno družino, garaža za tri avtomobile. Cena samo $4,500. Takoj plačate $800.00, drugo kot rent. Kdor plača vse v gotovini, dobi še cenejše. Odprto od 2. do 5. ure. Pokličite KEnmore 1429-W.	(129)
Ne zamudite!
Naprodaj je hiša 6 sob, na 21600 Nicholas Ave; vsa prenovljena, izgleda kot nova, se vam ne izplača biti v rentu. $400 takoj, $30 mesečno. Odprta na ogled v nedeljo ves dan.
Hiša za 2 družini, vsa nanovo opremljena, na 15803 Parkgrove Ave. $550 takoj, $40 mesečno. Odprta na ogled v nedeljo ves dan.
Za podrobnosti se oglasite pri La Salle Realty Co.
F. J. Turk, Mgr. 838 E. 185 St. KE 3153-W * (126)
WINNET0U
iti*
^ako upiranje bi bilo nezmi-Sam sem bil, Apačev pa Brez posebnih težav bi me obvladali. Morebiti bi bil v ali drugega pobil na tla, iti a kaj mi je koristilo —? Iz

•4L
ito*" !e i"
dal*
■A M
le«
iti
cib d 2
■a nisem mogel, svoboden bi
ijjub temu še ne bil, le razdra-jih bil in še ostreje bi me ' zastražili.
;stal sem in jim pomolil roke. >ezaH so mi jih spredaj ,in mi tudi na noge dva jermena, da sem sicer lahko naozko tokal, v dolgih skokih pa da nisem mogel uteči. } Potem so me peljali ven na
^stva je bila prislonjena z |ie Ploščadi,
ne lestva po na-Pojmih, ampak močno bru-. J globokimi zarezami, ki so »P® za stopnice. Trije rdeči 7 naprej, za njimi sem sto-trije pa so šli za menoj. *ab vezem sem čisto lahko le-. Po ozkih "stopnicah." ivl a«o smo prišli od nadstropja m l^stropja. Na vseh plošča-t lff stali Indijanci, žene in ot-!ifi>! Radovedno, pa molče iso lira1 pedali
in se za nami pridru-poti , sprevodu. Nekaj sto jih je j»f{ !\ko smo dospeli na zadnjo,
jetiploščad. Pueblo je bil
i
On
J res močno obljuden. ^ potom sem se skrbno ozi-) okolici.
°!i«a Rio Pecosa je na tistem . skoraj pol ure široka. Ze-' trate krijejo bregove, vmes IfSajo listnati in igličasti ga-do reke. Prav na mestu se je naša soteska ste-*5V dolino Rio Pecosa, je le-cpez dolino nerodoviten, pe-I.Pas. Kakih pet sto metrov ' širok, začel se je na naši reke, jo pravokotno prese-« ^ se na drugi strani nada-flf* Podoben je bil beli črti, s bila potegnjena počrez po '' dolini Pecosa. Hen grm, nobeno drevo, ni-J trave ni rastel na tem pe-traku. Le ena sama og-cedra je samevala on
ref & *,
di£f M
J1 r,eke sredi nerodovitne pla-5 ^očna je bila, preživela je ?ntarno katastrofo, ki je za-Peščeno črto v zeleno doda so bile tiste na-sile, ki so povzročile ta po-
te
( ife nisem imel časa preis-^• Omeniti moram le še, da ni stala ob bregu, ampak tri sto korakov oddaljena
^vcedri je namenil Inču ču-vlogo v usodnih dogod-Jistega dneva, '^tli smo se peščeni ravni-"aprej je stopalo nekaj apa-, za mjimi jaz, na rokah in nogah, za Je spet stopala straža, za je šlo "občinstvo," že-, ki so se nam pridru-na pueblu.
bregu je vrvelo živahno
^ tNPrvo sem zagledal naš s ? i pokriti voz, ki nam je la iz trdnjave San-ki so si ga Apači kot seve koj osvojili, peščenega pasu so se konji, tam so stali tudi in orožje je bilo razstav-in drugo blago, — vse ki so jo, kakor je či, tisti dan pripe-Kiow in ki so jo mo-k^ačati za svojo svobodo.

djjtoa je hodil v spremstvu 1»
starešin od kupa do ku-k, k°nja do konja ter oce-H bogati vojni davek. Tu-tl>ao sem opazil v njego-
fm.
s&eščeni ravnini se je raz-pestra slika indijan-Prevladovala je sli-
noša apaških bojevni-I Gnil sem, da jih je goli; pet sto zbranih v do-y°tovo jih je Inču čuna iz vseh bližnjih nasel-
bin, da bi bili priče zmagoslavja. Med nje so se pomešali Kiowe. Bili so spet svobodni. Seveda! Saj je Nšo či pravila, da je smrt nas belih ujetnikov določena za 'slovesno odhod-nico" ujetim Kiowam —.
Vsega občinstva" z ujetimi dve sto Kiowami vred ter z ženami in otroki iz puebla je bilo gotovo nad tisoč ljudi. Vsi so z napeto radovednosjo čakali, da vidijo zanimivo predstavo, kako bodo umirali na kolu beli ujetniki —.
Ko smo prišli bliže, je seveda drlo vse vkup. V velikem krogu so obkolili naš vqz, Apači in Kiowe, moški, ženske in otroci, vsi pomešani.
Peljali so me k vozu. In tam sem po dolgih tednih spet zagledal svoje tri tovariše, Sam Hawkensa, Dick Stoneta in Will Parker j a.
Zvezani so bili in privezani, pa ne k vozu, ampak h kolom, trdno zabitim v zemljo. Četrti kol je bil . prazen, na njega so privezali mene.
Koli so stali v eni vrsti in blizu skupaj, lahko smo se torej pogovarjali. Poleg mene je stal Sam, tretji je bil Stone, četrti pa Parker. Blizu kolov so bili nagromadeni kupi suhega lesa. Ko smo srečno pre-tali vse mogoče dolgotrajne muke, so nas torej mislili nazadnje še na grmadi sežgati.
Na tem kolu bi naj torej končal življenje v dolgih, bolestnih, strašnih mukah —.
Prav kakor jaz tako tudi moji tovariši menda niso gla-dovali v ujetništvu. Čisto lepo rejeni so bili. Slabotnih ljudi Indijanci ne mučijo. Jim prehitro umrejo, premalo zabave jim nudijo —.
Obrazi mojih tovarišev pa seveda niso bili nič ka,j zadovoljni. In koj so se me lotili, komaj da sem blizu prišel.
Ah, tule ste vendar končno, sir!" je začel Sam. Operirati nas mislijo, saj vendar že veste, kaj ?"
Da. In tudi vidim."
Da! In čisto dolgočasna, klavrna bo, ta operacija! Ne vem, če jo bom preživel! Muke in •smrt na kolu, veste, so človeškemu telesu zelo škodljive reči, le redko kdo jih preboli. In koncem vseh koncev nas bodo še spekli in sežgali, če se ne motim.
Kaj pravite k vsemu temu, sir?"
"Ali nimate nobenega upanja na rešitev, Sam?"
'Bi le rad vedel, kdo bi naj prišel in nas izvlekel iz te zagate!"
"Niste mogli uiti?"
"Uiti —? Cele tri tedne sem že napenjam vse svoje tri misli in ugibam na vse strani, pa nič, pra\ nič pametnega nisem ugani;. V temni., skalnat: luknji sr.ui ti.'ali povrh smo bili že zvezani, privezani in zastraženi. P;>. bi naj še ušli?
In kaKO se j", vam godilo?"
"Jako dobro."
."Verjamem; Vam je videti! Ste ja rejeni in pitani kakor gosak, ki ga o martinovem za-koljejo! In kako je z vašo rano v ustih?"
"Cisto dobro. Govorim spet lahko, kakor čujete, in. oteklina, ki je še ostala, bo, mislim, tudi kmalu izginila."
"Seveda! Sem trdno prepričan, da bo! Tisto vašo ljubo oteklino vam bodo Apači tako temeljito ozdravili, da bo čisto popolnoma izginila in tudi od vas ne bo ostalo druga ko kupček pepela!
(Dalje prihodnjič)
PODFIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE

Bil je strahovit prizor — norec se je držal za okno in visel med nebom in zemljo.
Noge so mu visele navzdol.
Bil je samo napol oblečen.
Lasje so mu padali na čelo, a oči so imeli grozen izraz.
Ljudje so stali zbrani pred hotelom,. od trenutka do trenutka je postajala množica večja.
— Padel bo! — so kričali ljudje. — Pokličite policijo! — Naj gredo gor, naj vlomijo vrata.
Prihiteli so norcu na pomoč.
Ta se je držal sedaj samo še z eno roko za okno — vsak hip bi lahko strmoglavil v globino. >
Gostilničar vlomi s svojimi natakarji vrata, pohiti k oknu
—	deset, dvajset rok se iztegne, da zgrabijo blazneža.
Bil je rešen.
Toda nesrečnež se ni hotel rešiti.
S težko, muko so ga pote>gni-li v sobo, udarjal in brcal je z rokami in nogami okrog sebe.
Tedaj ukaže gostilničar svojim ljudem, da ga zvežejo.
—Drugače ne gre — reče on
—	moramo ga zvezati, sicer bo še napravil nesrečo.
—Kdo bi mogel slutiti, da je ta človek blazen. Izgledal je čisto razumen, zahteval je sobo, mislil sem, da je to navaden popotnik. Dal sem mu svojo najboljšo sobo, ukazal je, naj mu prinesejo večerjo v sobo.
—Slišal sem, kako je vse do polnoči korakal po sobi sem in tja in nekaj mrmral.
Četrt ure pozneje je prišel poklicani zdravnik, ki je bolnika točno pregledal.
Blaznež je bil nek visok mladenič črnih las in finega obraza.
Zdravnik zmaje z glavoi ter potegne gostilničarja na stran.
—To je nevaren norec — reče on. — Eden izmed tistih, ki so dolgo popolnoma mirni, a nato začno nenadoma besneti.
— Ta človek je nevaren. Predlagani, da ga spravite v norišnico. — Ali veste, kdo je?
—Preiskali smo njegovo prtljago, toda razen nekaj denarja nismo ničesar našli.
—Ne bo preostajalo drugega — reče zdravnik — kot da ga pošljem v norišnico doktorja Kalčeva.
—Doktorja Kalčeva? — odvrne gostilničar ter se čudno nasmehne. — Hm, mislim, da se mu tam ne bo ravno dobro godilo.
—Vseeno, — odvrne zdravnik ter zmaje ravnodušno z rameni. — Ali hočete morda vi plačati stroške za njegovo zdravljenje v kaki privatni bolnici!
—Doktor Kalčev mora sprejemati brezplačno siromake, ki mu jih pošlje mesto Moskva.
—Dobro, poslali ga bomo doktorju Kalčevu, — reče go-
stilničar in začne pripravljati vse, kar je bilo potrebno za bolnikov prevoz.	,
Doktorja Kalčeva so obvestili z brzojavko in uro pozneje je že stal pred hotelom voz, ki je imel železne rešetke.
Ko so privedli nesrečneža na ulico ter ga zaprli v voz, so se odpeljali v bolnico.
Ko je bil blaznež sam v zaprtem vozu, se je zasmejal.
—	Svojo vlogo sem dobro odigral — reče on — vse sem premotil, sedaj je vprašanje samo v tem, ali bo tudi doktor Kalčev mislil, da sem blazen.
—	Ako se mi posreči tudi njega prevarati in priti na ta način v njegov zavod, potem, — njegove oči se zaiskrijo, — potem se bom sestal z njo. Ne obupavaj, Fedora, osvobodil te bom.
Njegov obraz oblije rdečica, ustnici mu vztrepečeta od razburjenja.
—Oh, Fedora, oprostila mi boš, da sem te spravil v nesrečo, rešil te bom, a nato boš moja, — sama moja!
Naši bistroumni čitatelji gotovo vedo, kdo je bil ta norec.
Bil je Izidor, ognjeviti obo-ževatelj lepe Fedore Bojanov-ske.
Do sedaj je pazil nanj doktor Levinski in ni se mu posrečilo pobegniti. Toda pred nekaj dnevi je odšel zdravnik in Izidor se je splazil iz sobe.
Na mizi doktorja Levinskega je ležala mapa. s pismi.
Izidor se vrže na ta pisma, brezobzirno jih odpre, preči-tal je vse, kar je našel — in tako 'je zvedel, kar je hotel zvedeti.
Našel je Bojanovskijevo pismo, v katerem je sporočil, da se je njemu in Bakurijinu posrečilo najti Fedoro nedaleč od
Quebeški governer Pate-naude, ki je igral glavno vlogo pri sprejemu angleške kraljeve dvojice.
Konstantin Oumansky, star 87 let, je najmlajši poslanik v Washingtonu. Zastopa sovjetsko Rusijo.
ROJAKI,

podpirajte predvsem trgovce, ki oglašajo v
AMEHIŠKJ DOMOVIJVr
Trgovci, ki podpirajo vaš list, so vredni vaše podpoi*e v
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
T Slovenskem Narodnem Doma
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander ima v zalog) tudi Jugoslovanske znamke.
——<i III—M———
—Draga, milostljiva gospa — reče Margolinski — ako potrebujete denarja, sežite v moj žep, dal vam bom denarja, kolikor potrebujete.
—Med tem s<3m sklenila, da ne bom odpotovala, temveč, da bom ostala v Petrogradu — reče Franja.
—Povsod se vam bo godilo dobro, ker ste lepi in dražest-ni — odvrne stari Margolinski.
—Toda, povejte mi, kje naj najdem svoj dom? — vpraša Franja. — Povejte sami, gospod, kdo me bo sprejel, kdo mi bo nudil zavetje?
Margolinski vstane, prikloni se ter vpraša dostojanstveno:
—Ali hočete biti moj gost?
—Kako bi mogla to sprejeti, gospod? Saj sva se šele spoznala. Morda ste neoženjen?
—Ne, nisem neoženjen, poročen sem — moja žena se bo veselila, da vas pripeljem v hišo.
—Ne upirajte se, pojdite z menoj!
—Imam veliko stanovanje, popolnoma ste nemoteni. Hvaležni mi boste, da sem vas pregovoril, da pridete v mojo hišo.
Franja je triumfirala.
Slučaj ji je pomagal, ni ji bilo treba bloditi po petrograj-skih ulicah in iskati prenočišča.
Margolinski jo odvede iz čakalnice, najame voz ter se odpelje domov.
Tam ji je dal svojo najboljšo sobo, a ko se je poslovil od nje, ji je rekel, da se bo drugi dan zjutraj posvetoval z njo o bodočnosti.
Franja zaklenje previdno vrata za njim, nato se sleče in leže k počitk\i.
Beg iz norišnice
—Držite norca!
Ta krik se je razlegal neke nedelje zgodaj zjutraj.
—Držite norca! — so kričali ljudje na neki široki moskovski ulici in kazali na mladeniča v čudni obleki, ki je hotel ravnokar skočiti z okna nekega hotela.
RAZPRODAJA
novih, floor sample RADIJIH: —-Philco, Zenith in RCA.— Do 50% popusta!
Požurite se takoj!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
Moskve in da sta lepo grešnico | zaprla do nadaljnega v norišnico doktorja Kalčeva.
Izidorjev načrt je bil takoj gotov.
Strast po lepi ženi ga je ponovno prevzela in on jo sklene rešiti iz zloglasne Kalčeve norišnice.
S .silo odpre zdravnikovo o-maro in posreči se mu najti denarnico z nekaj rubljil
Takoj se je podal na pot.
Ko je prišel v Moskvo, je najel sobo in začel simulirati blaznost, kakor vemo.
Na poti v norišnico mu je srce močno bilo, a ko so ga hoteli na cilju potegniti iz voza, je začel zopet kričati ter' se upirati. In zopet je zelo spretno igral pobesnelega blazneža.
Toda tukaj niso ravnali z njim tako blago posebno, ko so slišali, da je to bolnik, ki ga pošilja mesto. Gonili so ga s pestmi po ozkih stopnicah, a ko so dospeli do celice, ga je bolničar zaklenil in odšel.
Goli zidovi, napol strohnela postelja — to je bilo vse kar se je nahajalo okrog njega.
Rešetke na oknu so bile tako močne, kakor da bi ta celica ne bila namenjena za nesrečne blazneže, temveč za razbojnike in morilce, ki so že desetkrat pobegnili iz ječe.
Vsak drugi bi obupal, toda Izidor je bil srečen, živel je sedaj s Fedoro pod isto streho, bil je v njeni bližini, treba je bilo samo zvijače, da se priplazi k njej.
Seveda še ni vedel, kako bo to napravil, čakati je moral na ugodno priložnost.
Izidor je preživel strašen te-.den.
Hrana je bila tako grozna, da ni mogel nikakor zavžiti niti grižljaja.
Ležišče je bilo tako nečisto, vse je gomazelo od različnih majhnih živalic, tako da ni mogel spati.
često je skočil sredi noči ter začel letati kot divja žival po svoji celici.
Tresel je rešetke, nepopjisna jeza ga je spopadla.
Toda ko se je spomnil, da trpi to radi Fedore, da je šel prostovoljno v norišnico, ko se je spomnil svojega načrta, da jo reši, se je nasmehnil in pomiril.
Izidor je upal, da se bo spustil z bolničarjem v razgovor in da bo od njega zvedel, v katerem od-1 delku se nahaja Fedora.
Toda bolničar je molčal.
To je bil človek brez usmiljenja, kot da je iz železa, ki še ni nikdar spregovoril kake nepotrebne besede, toda zato ni nehal pretepati svojega bolnika za vsako malenkost.
Španski general Franco in njegova žena odzdravljata množici, ki jima je priredila živahne ovacije.
Mr. in Mrs. Cecil Olinger in njih hčerka, stara 7 let, so bili ubiti v zrakoplovni nesreči v Cascades gorovju, ko so v svojem letalu leteli proti Seattle, Wash.
Spomenik Samuelu Gompersu , bivšemu
prcdzed«*11
.. siffW'i
A. F. of L., ki stoji v Washingtonu Sedanji predsednik v spodaj desno, podaje pred spomenikom carter
predse^
tekstilne unije, ki se je ločila od CIO in se zopet p'"1'1'1 A. F. of L.
V Italiji, v Pizi, stoji stolp, ki se drži po stran1 bule gorenjskega fanta. Zdaj so začele pa ženske buke, ki sličijo 'temu stolpu.

AMERICAN RADIATOR PRODV
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH
Urad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103d St. GLenville 9218
Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash