Sv. Ivan: popravljena cerkev in nove orgle Slovenija za leti 2013 in 2014 minimalno zmanjšala sredstva za Slovence v tujini /2 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI GQSTISCE TdRK Ribje in mesne specialitete ter Jedi s ta rtu f \ Bí¡ u . V'' Ää®) vt.x !--' r V -ii » h ■j* ■ Rešitve za poraz? O tem Christian Slavec (Jadran) in Mario Gerjevič (Kontovel) Lonjerc Fabio Ruzzier obnavalja hitro hojo v Sloveniji, piše Nedeljski dnevnik POGLED Z VEJE • Marij Čuk Celo ovce 1 protestirajo STRAN 11 Veliki 360° • Pavel Križman STRAN 16 i | 2 | 3 | 41 ^ fotografije Športni vikend na www.primorski.eu TRENERJEVIH 11 Martin Lissiach/16 MNOGO JIM DOLGUJEMO Aleksander Siri^ 16 3 /^15 VPRAŠANJA Tinkara Kovač /10 TA JE PA DOBRA /^10 10 Torek, 30. oktobra 2012 GORIŠKI PROSTOR / UDINESE SE VZPENJA Nedeljski izid 9. kroga: Bologna - Inter 1:3, Catania - Juventus 0:1, Fiorentina - Lazio 2:0, Pescara - Atalanta 0:0, Sampdoria - Cagliari 0: Torino - Parma 1:3; Napoli - Chievo 2:0, Roma - Udinese 2:3. Vrstni red: Juventus 25, Napoli 22, Inter 21, Lazio 18, Fiorentina 15, Roma 14, Parma in Udinese 12, Catania in Cagliari 11, Sampdoria in Milan 10, Torino, Genoa in Atalanta 9, Pescara 8, Palermo, Chievo in Bologna 7, Siena 3. Danes ob 20.45 Palermo - Milan, jutri ob 20.45 Atalanta - Napoli, Cagliari - Siena, Chievo - Pescara, Inter - Sampdoria, Juventus - Bologna, Lazio - Torino, Parma - Roma, Udinese - Catania, 1. 11. ob 20.45 Genoa - Fiorentina IZJEMNI LIGETY SOLDEN - Na uvodni tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju za moške je v veleslalomu zmagal Američan Ted Li-gety. Drugi je bil Italijan Manfred Moelgg, tretji pa lanski zmagovalec skupnega seštevka Avstrijec Marcel Hirscher. Edini slovenski finalist Janez Jazbec je osvojil 21. mesto. Veleslalomistom je na ledeniku Rettenbach v drugi vožnji spet ponaga-jalo vreme, vseskozi je snežilo. A Ligety se na to ni oziral. Po majhnem zaostanku po prvi vožnji je z zelo tvegano vožnjo napadel na polno in se na koncu veselil zmage z ogromno prednostjo skoraj treh sekund. VETTEL POVEČAL PREDNOST NEW DELHI - Nemški dirkač formule 1 Sebastian Vettel (Red Bull) je zmagovalec dirke za veliko nagrado Indije v New Delhiju, s čimer je še povečal svojo prednost v skupnem seštevku sezone. Drugo mesto si je privozil Španec Alonso (Ferrari), za Vettlom zdaj na drugem mestu skupnega seštevka zaostaja 13 točk. Čeprav je njegov ferrari na ravninah «letel kot na dopin-gu», pa Nemec ni popuščal in je že tretjo dirko zapored vodil od starta do cilja. To je nazadnje uspelo legendarnemu Ayr-tonu Senni leta 1989. MOTOCIKLIZEM - S Petrom Emilijem po slavju Jorgeja Lorenza na SP v razredu motoGp Nujne so spremembe Lov na Lorenza se je neuspešno zaključil v nedeljo v Avstraliji, kjer je Daniel Pedrosa obležal na tleh in tako olajšal Lorenzovo pot do drugega naslova svetovnega prvaka. Verjetno bo letošnje svetovno prvenstvo v kategoriji MotoGp ostalo v spominu kot eno najmanj zanimivih v zgodovini kraljice motorističnih dirk. Že pred samim začetkom prvenstva je bilo jasno, da bo boj za zmago omejen morda na tri voznike, a kmalu je iz igre odpadel Avstralec Casey Stoner, ki se bo po zaključku sezone tudi dokončno poslovil od svetovnega prvenstva. Kljub napovedim je seveda tudi iz »službenih razlogov« pozorno sledil dogajanju Peter Emili, prava desna roka motociklista, brata Mitje: »V prvenstvu ni bilo veliko konkurence. VMotoGp-ju krožijo velike vsote denarja in seveda ekipe, ki razpolagajo z večjimi sredstvi, so v ogromni prednosti pred ostalimi. Vedelo se je, da je res malo motorjev, ki se lahko bori za zmago na posamični dirki, kaj šele v skupni razvrstitvi. Prav zaradi tega je bilo malo kandidatov za naslov. .Še kako se pozna odsotnost Marca Simoncellija, prav tako je bil Rossi odpisan, ker se na Ducatiju nikoli ni znašel. Jasno je bilo torej, da so bili edini trije kandidati za zmago Lorenzo, Pedrosa in Stoner. Lorenzo si je končno zmago zaslužil, saj je bil skozi celo sezono najboljši in je tudi najmanj nihal. V naslednji sezoni bo treba upati v Rossija na yamahi, čeprav bi morali spremeniti tudi pravila, da bi prišlo do večje konkurence med raznimi piloti. Lorenzo si je že v prvem delu sezone nabral veliko prednost nad Pedroso. Slednji je nato sicer iz dirke v dirko od-ščipnil nekaj točk nasprotniku, a problem je bil v tem, da se je Lorenzo lahko vsakič zadovoljil z drugim mestom, ker bi mu to zadstovalo za naslov. In ob pomanjkanju konkurence je bila druga stopnička vedno z lahkoto dosegljiva. Pedrosa je torej v vsakem primeru imel res malo možnosti, da bi Lorenza dohitel in prehitel. Ob tem je moral vsakič tvegati in seveda, več kot tvegaš bolj si podvržen napakam; in zanj je bila prva napaka tudi usodna.« KAJ V PRIHODNJE - Se tudi v prihodnji sezoni obeta dolgočasen dvoboj med Pedroso in Lorenzom? Nevarnost obstaja, razen če ne pride do določenih sprememb: »Upati je treba, da bo Rossi znova tekmoval na visoki ravni. Vendar bi bil pravi čudež, ko bi bil na novem motorju konkurenčen že takoj na prvih dirkah sezone, čeprav Rossi ostaja pravi talent v svetu motociklizma. Z zanimanjem bom sledil tudi selitvi Marqueza, svetovnega prvaka v kategoriji Moto2. On bo namreč takoj tekmoval na uradnem motorju in bo moral dokazati, da se lahko uveljavi tudi v najvišji kategoriji. Lahko bi bil presenečenje sezone.« ROSSI - Peter Emili ima tudi svojo razlago o težavah, s katerimi se je v zadnjih sezonah ubadal italijanski zvezdnik: »Enostavno ni imel pravega »feelinga« z motorjem. Rossi je vedno bil mojster priprave motorja in na vsaki dirki se je odločil za najprimernejše spremembe za progo, na kateri je moral tekmovat. Nekateri drugi dirkači se bolj prilagodijo motorju, kar je lahko donosnejše za posamezno dirko, ni pa optimalna rešitev, ko moraš ciljati na končno zmago. Rossi je vsakič gradil za bodočnost in razmišljal dolgoročno. Edini, ki je dosegal uspehe z Ducatijem, je bil Stoner, kar najbrž pomeni, da se je Avstralec edini znal odlično prilagoditi italijanskemu dirkalniku. Najbrž je to vezano na samosvoj Stonerjev stil vožnje.« NUJNE SO SPREMEMBE - Če ne bo prišlo do korenitih sprememb se tudi v sezoni 2013 obeta dvoboj med Pe- Jorge Lorenzo v akciji in na zmagovalnem odru v Avstraliji droso in Lorenzom. Nujne so torej novosti in spremembe, a katere? »Mislim, da bi morali postaviti neko mejo porabi denarja, kar bi gotovo zmanjšalo razlike med raznimi ekipami. Gotovo v tem obdobju najbolj pomeni, in tudi najbolj stane, elektronika. Mislim, da bi morali omejiti uporabo elektronskih pripomočkov. Ti ustvarjajo največje razlike med ekipami, ki imajo na razpolago budžet za razvoj tehnologije, ter ostalimi. Pri MotoGpju so se znašli v isti situaciji kot formulal pred leti, ko nikoli nismo videli prehitevanj. Ne morem pa se strinjati s teorijo, da morajo pravilniki odločati o tem, da in kdaj se lahko prehiteva.« VZPON ŠPANIJE - Italija ni več svetovna velesila v motociklizmu. Zdaj je španska šola pred vsemi ostalimi: »Številke kažejo na to, saj imajo stalno nove mlade talente. Mislim, da je v Italiji tudi šport vse bolj podoben politiki. Vse več je ljudi, ki gleda na osebne interese in na denar, in ne misli na spremembe, ki bi lahhko omogočile mladim, da bi se uveljavili.« (I.F.) »No, je nekako tako, ko na igrišču, ko igraš, pogledaš, ali je mama že na tekmi.« (Jadranov trener Andrea Mura je med občinstvom opazil Walterja Va-tovca, Primorski dnevnik, 23.10.) »Mladi morajo igrati in zadeti.« (Milanov predsednik napoveduje, da ne bo kandidiral za predsednika vlade, 2410.) »Berlusconi obsojen na zaporno kazen. Milanove barve bo torej naposled zamenjal za Juven-tusove.« (Radijski voditelj Nejc Jemec nafa-cebooku, 26.10.) »Prijetno je, ko prideš v klub, kjer so ljudje tam zato, ker jim je košarka všeč in ker živijo zanjo, ne pa zato, ker tam morajo biti, kot se navadno dogaja v profesionalnih klubih.« (Goran Jagodnik o treningih s ŠD Breg, Primorski dnevnik, 2610.) »Rešilec ga je odpeljal v sarajevsko bolnišnico. Pogoji tam so bili slabi, vendar so bili ljudje ustrežljivi. Po rentgenskem slikanju go-lenice sva čakala zdravnika. Zavleklo se je, saj si je zdravnik vzel čas za burek.« (Fizioterapevt NK Maribor Zlat-ko Milišič o nezgodah Agima Ibraimija, Večer, 25.10.) »Tina Maze! Navijali smo kot nori.« (Ivica Kostelič je na facebooku razkril, kaj je počenjal v soboto, 27.10.) Tokrat bodo tri vprašanja nekoliko manj športno obarvana, a novica tedna (tudi na naši spletni strani si je posnetek ogledalo precejšnje število ljudi) je bila glasbeni prvenec slovenske alpske smučarke Tine Maze z naslovom »My Way is My De-cision«. Ravno zato smo se obrnili do priznane slovenske pevke Tinkaro Kovač - nam je mlada pevka posebno pri srcu, saj je obiskovala slovenske šole v Italiji, skupaj z Eliso pa je leta 2005 pred več kot 8000 poslušalci nastopila na Koncertu na meji v Gorici - da bi z glasbenega vidika ocenila Tinin »nastop«. Ali je slovenska zvezdnica tako spretna pred mikrofonom, kot med smučarskimi vratci? Začnimo pri samem glasbenem nastopu: vas je Tina Maze prepričala kot pevka? Je bil nastop sproščen? Mislim, da je zelo lepo to, da se tudi vrhunski športniki in športnice odločajo za to, da se preizkusijo v petju (pred leti je Jure Košir opozoril nase z rap uspešnico, op.p.). Dokazala je, da ima lep glas in seveda svoje prispeva tudi Tinin zunanji videz. Veselilo bi me, ko bi v bodoče lahko skupaj nastopile na kakem koncertu. Kako ocenjujete video? Mislim, da je videospot odlično in učinkovito dopolnilo k glasbenemu nastopu. Razvidno je, da je vajena nastopati pred kamerami. Ima Tina zagotovljeno kariero kot pevka, ko bo odločila obesiti smuči na klin? Upam, da jo bo tudi v bodoče še razveseljevalo prepevati. Da bo še delovala mladostno, sproščeno in energično, kot v tem prvem nastopu in seveda kot je na smučarskih stezah. Zaželim ji torej, da bi bila tudi v petju uspešna. (I.F.) MESSI - Drugič Zlati čevelj »Nekoč sem za gol dobil piškot« KOŠARKA - Prvenstvo legadue Zagotovoljen obstanek morda odskočna deska BARCELONA - Argentinec Lionel Messi je drugič v karieri prejel zlati čevelj za igralca, ki v evropskih ligah doseže največ zadetkov. «La pulga» (bolha) je v sezoni 2011/12 dosegel 50 zadetkov, največ v 45-letni zgodovini te nagrade. Mes-si je tudi v tem tekmovanju prehitel Cristiana Ronalda iz Real Madrida (46). Med drugim je Messi razkril, zakaj tako rad dosega zadetke. «Ko sem bil majhen, mi je gospod iz kluba za vsak zadetek obljubil piškot. Med igro sem ga imel vseskozi pred očmi,» je dejal Messi. Messi je pri 25 letih presegel že vrsto rekordov - 2009, 2010, 2011 je prejel zlato žogo, lani je postal najboljši strelec Barcelone pred Cesarjem Rodriguezom, v soboto je presegel mejnik 300 golov doseženih na uradnih tekmah v karieri, pred njim pa je še nekaj izzivov. Najbližji rekord je trenutno število zadetkov doseže- nih v enem koledarskem letu. Messi je pri številki 73, se pravi dva za legendarnim Pelejem, ki mu je to uspelo davnega 1959, in dvanajst za absolutnim rekorderjem Nemcem Gerdom Mullerjem iz leta 1972. Med tednom je košarkarska zveza izključila Neapelj iz prvenstva, ker ni pravočasno plačal predvidenih prispevkov. V petek so zavrnili tudi priziv, tako da bo odslej vsako kolo ena ekipa počivala, nobena pa ne bo nazadovala. Ta ukrep bo torej imel dvojni učinek: po eni strani bodo ekipe, predvsem tiste, ki niso imele kot cilj napredovanje, igrale bolj sproščeno; po drugi strani pa je verjetno, da v drugem delu bodo tiste ekipe, ki nimajpo več možnosti za uvrstitev v končnico, odstopile svoje najboljše igralce, kar bo seveda negativno vplivalo na nivo igre. Za AcegasAps, ki igra z mlado postavo, bo bržkone zagotovljeni obstanek imel pozitivni učinek, saj ne bodo igralci pod psihološkim pritiskom. To je bilo razvidno že na petkovi tekmi s Scafatijem, ko so nekateri mlajši igralci odločilno pripo-mopgli k zmagi. DRUGO MESTO - Tržačani tačas delijo drugo mesto (6 točk) za presenetljivimi Bolonjčani, ki niso izgubili niti ene tekme. Sedaj se ne gre seveda prekomerno veseliti, saj so Dalmassonovi varovanci igra- li trikrat doma in samo enkrat na tujem. Pravo moč ekipe bomo prepoznali na naslednjih gostovanjih. NASPROTNIK - Scafati je veljal za enega izmed favoritov, a je po prikazani igri povsem razočaral. Ekipa je že po tretjem kolu zamenjala trenerja (od razpadlega Neaplja je prišel Bartocci), tako da bo treba počakati še nekaj kol, da bo pokazala pravo lice. Mays in Slay naj bi bila med boljšimi tujci prvenstva, a se doslej nista izkazala. DERBI KOLA - Dvoboj za primat v Bologni med domačo ekipo in Pistoio se je zaključil s tesnim izidom 68:66 za domačine z ukradeno žogo in košem Cutola štiri sekunde pred koncem. NASLEDNJA TEKMA - AcegasAps bo igral v naslednjem kolu v Pistoii, ki sodi v širši krog favoritov za napredovanje. Poleg solidnih tujcev Gravesa in Hicksa lahko računa na izkušene Meinija, Toppa in bivšega reprezentanta Galando. Zmaga v Toskani bi bila torej prvovrstno presenečenje. Možnosti za zmago: 20%. Marko Oblak / ŠPORT Nedelja, 28. oktobra 2012 525 Francesco Peric Želi biti športni komentator »Ko bom odrastel, bi rad postal športni komentator, ker bi želel ostati v športnem ambientu,« pravi košarkar Francesco Peric (letnik 1996), ki rad hodi v šolo predvsem zaradi prijateljev in se rad uči, ker od tega je odvisna njegova bodočnost. Šport pa ima raje od šole. Mladenič iz Sesljana obiskuje 3. razred liceja Franceta Prešerna. Izbral je smer uporabnih znanosti, ker ima rad znanstvene predmete, predvsem informatiko in fiziko. Po dokončani višji srednji šoli bi na univerzi rad študiral novinarstvo, »ampak imam še tri leta časa, da se odločim.« Francesco igra košarko pri Jadranu v državnem prvenstvu under 17. Začel je pri Sokolu, ko je bil star 10 let, saj se je pri tem društvu že prej ukvarjal z motori-ko. Nato so mu svetovali naj poskusi s košarko in je ta šport vzljubil. V ekipi igra kot krilo, želel bi izboljšati hitrost in obrambo ter igrati v primerni ligi za njegove sposobnosti. Prej se je tudi ukvarjal s kolesarstvom, nastopil je na dveh italijanskih prvenstvih in se dobro uvrstil. (and) ft. ® £ (P HE ... da je o našem vratarju in «azzur-ru U21» iz Štandreža Aldu Nardinu (letnik 1947) govorila in poročala vsa «nogometna Italija». Prvič v sezoni 1969/70, ko je igral z Arezzom v B ligi in je bil edini vratar v A in B ligi, ki je bil po osmih krogih še nepre-magan ter prejel prvi gol po 767 minutah v Mantovi. Drugič v sezoni 1982/83, ko je bil star 35 let in je kot vratar igral s Civitavecchio v C2 ligi. Na tekmi proti Imperii je v 13. minuti z nogo iz svojega kazenskega prostora poslal (tudi s pomočjo vetra) žogo naravnost v nasprotno mrežo zaprepadenega vratarja Bosaglie ter povedel svojo ekipo v vodstvo z 1:0. Tekma se je nato končala z 1:1. (lako) NOGOMET - Vodstvo NK Kras Repen sprejelo Alejnikov odstop in imenovalo novega trenerja Za Kras hrvaška taktirka Sobotni poraz proti Esteju s 3:0 je bil mejnik. Trener Sergej Alejnikov, ki je po tekmi ponudil odstop, je že zgodovina. Rdeče-beli imajo od včeraj novega trenerja. Krasova uprava se je sestala v nedeljo in je potrdila Alejnikov odhod. »Večina odbornikov je bila za to, da se zamenja trenerja, tako da smo vsi skupaj sprejeli ponujeni odstop trenerja Alejnikova,« je povedal predsednik Krasa Goran Kocman in dodal: »Zelo mi je žal, da je prišlo do tega, saj nismo pričakovali te poteze. Sergeju Alejni-kovu se lepo zahvaljujemo za vse lepe trenutke, ki smo jih v lanski zmagoviti sezoni preživeli skupaj.« Današnji trening na Padričah (ob 15.30) bo prvič vodil hrvaški trener Novi trener Dragutin Ristic bo skušal Krasovemu moštvu vcepiti novega elana in ekipo rešiti pred izpadom. Na sliki vratar Giorgiutti in branilec Visintin kroma Dragutin Ristic, ki je bil še do lani pomožni trener Real Riminija v D-ligi. Pred tem je vodil puljsko Istro 1961. 48-letni Ristic, doma iz istrskega Pulja, je kot napadalec igral tudi v 1. jugoslovanski ligi pri srbskem klubu Obilic in beograjskem Partizanu, od leta 1986 pa je v Italiji igral v raznih klubih v C2- in D-ligi (Acri, Crotone, Matera, Bene-vento, Campobasso, Brindisi, Ravenna, Castrovillari) ter v prvi škotski ligi (Dundee in Dundee United - na naši spletni strani www.primorski.eu si lahko ogledate videoposnetek o Ri-stičevem golu v škotski ligi - ter Falkirk v škotski drugi ligi). Krstni nastop bo Ristic doživel že v četrtek, ko bo Kras v okviru 11. kroga v Repnu gostil Sacilese. (jng) KARATE - Prvi nastop Shinkai karate cluba Vsi s kolajno! V Pradamanu odličen začetek sezone za 11 naših tekmovalcev S 17. Pokalom Alpe Adria Libertas v Pradamanu se je začela tekmovalna sezona Shinkai cluba. Kljub dejstvu, da so se treningi začeli pred kratkim so shinkaievci pokazali veliko, kajti nihče izmed enajstih vpisanih na tekmo ni odšel domov brez kolajne. Tekma se je odvijala v soboto, 20. oktobra, za kategorije do enajst let starosti in v nedeljo, 21. oktobra, za starejše tekmovalce. V obeh primerih je potekalo vse dokaj hitro, saj v manj kot treh urah od začetka so že vsi predstavili svoje kate (obvezne like), to tudi zaradi manjšega števila vseh udeležencev napram prejšnjih let. V soboto so otroci tekmovali tudi v poligonu, ki ga že vrsto let organizirajo na tekmah Libertas, nekateri so tudi poskusili disciplino "napad balončka". Na tretje mesto so se torej uvrstili Nicole Bracco, Martina Gruden in Patrick Zidarič, srebrno kolajno so osvojili Eleonora Di Corato, Me- gan McGrath in Miha Štavar, medtem ko na najvišjo stopničko jih je stopilo celo šest: Massimo Blocar, Martina Budin, Marika Farinelli, Vedran Guštin in Mija Ukmar, ki je prvič tekmovala z mojstersko kato. Poleg tega so že omenjene Eleonora, Marika in Nicole tekmovale tudi v skupinski kati, kjer je treba obvezne like prikazovati sinhronizirano v treh. Prva izkušnja v taki disciplini za najmlajši dve v trojici se je kar dobro izšla, kajti skupina je pokazala dobro točko. Vsota točk je pri-preljala Shinkai club na tretje mesto med društvi, medtem ko je pokal zmagal Sankaku Isonzo iz Gorice. Ta tekma je bila odlična priprava za večja tekmovanja, med temi prijateljsko Srečanje dveh dežel: Slovenija proti Furlaniji - Julijski krajini, ki bo 2. decembra na Jesenicah, na katerem sodelujejo vsa društva tradicionalnega karateja obeh dežel. (mg) GORAN KOCMAN »Novi trener bo ocenil, koga ne potrebuje več« Krasov predsednik Goran Kocman je novega trenerja Dragutina Ristica slišal že v nedeljo. »Po sprejetju Alejnikove-ga odstopa smo šli hitro v akcijo. Ristica sem spoznal pred leti in takoj sem pomislil nanj, saj je trener, ki dobro pozna to ligo. Nekoč pa je bil zelo izkušen nogometaš. Obenem je samozavesten, delaven in ambiciozen. Pripravljen je na nove izzive in rad bi se izkazal tudi kot trener.« Najbrž ste Risticu podrobno predstavili težave Krasa ... Veliko sva se pogovarjala. Natančno sem mu predstavil našo situacijo, čeprav mora ekipo spoznati sam s svojimi očmi. Do četrtkove tekme proti Sacileseju nima veliko časa. Vseeno vsi upamo, da bodo fantje pozitivno reagirali. Zdaj že nekdanji trener Alejnikov je izjavil, da kar nekaj igralcev ni primernih za D-ligo. Mogoče bomo s kom prekinili pogodbo. To pa bo ocenil novi trener. Ne bomo vnaprej pošiljali domov igralcev, ki bi lahko bili v pomoč novemu trenerju. Ali ste pripravljeni najeti še kako okrepitev? Tudi o tem se bomo pogovarjali z Risticem. Vsekakor smo pripravljeni tudi na to potezo, saj bo treba okrepiti predvsem zvezno linijo. Naš glavni cilj, ki je obstanek v D-ligi, je še vedno naša prioriteta, tako da se bomo potrudili in storili vse, da ga bomo tudi dosegli. 5 trenerjev je doslej vodilo Kras v D-ligi. V sezoni 2010/11 je bil to najprej Alessandro Mu-solino, ki ga je nato zamenjal Marino Kragelj, v zadnjem delu sezone pa še še Davide Pellegrini. Letos je začel Alejnikov, zdaj pa bomo videli na delu Ristica. DRAGUTIN RISTIČ »Sem pravi nogometni cigan, prepotoval sem že pol Evrope« Novega Krasovega trenerja Dragutina Ristica smo včeraj zmotili med vožnjo proti domačemu Pulju. Jutri (danes op. av.) boste začeli svojo pot pri repenskem Krasu. Na prvem treningu bom natančno opazoval vse nogometaše. En trening je vseeno premalo, da bi videl, kje so težave. Žal nas že v četrtek čaka tekma proti Sacileseju. Časa je zelo malo, ekipa pa potrebuje reakcijo. Ali vam je dal predsednik Kocman kak napotek? Pogovarjal sem se s predsednikom ter kon-dicijskim trenerjem (Matejem Bombačem op. av.), ki mi je orisal dosedanjo pripravo nogometašev. S predsednikom pa sva govorila o različnih stvareh. Vem, da ekipa prejema preveč golov. Priskrbel mi je tudi tri CD-eje z videoposnetki Kraso-vih tekem. Natančno jih bom analiziral. Poklical sem tudi trenerja Sergeja Alejnikova. In? Alejnikov se je, kot sem pričakoval, izkazal za pravega profesionalca. Nekaj mi je on sam povedal, nekaj pa sem ga jaz vprašal. Ne bom pa vam razkril vsebine pogovora. Kako bi se opisali kot trenerja? Sem ambiciozen in vsakega dela se lotim s profesionalnim pristopom. V življenju sem si vse izboril sam s trudom in delom. Imeli ste dolgo igralno kariero. Nogomet sem končal igrati pri štiridesetih, kar je za napadalce precej neobičajno. Bil sem pravi »nogometni cigan«, saj sem prepotoval pol Evrope. Najdlje pa sem igral v Italiji. (jng) Časi so zelo hudi. Še hujši od hudih časov. Ne more biti drugače, če protestirajo celo ovce, nekdaj sinonim plahosti, ponižnosti, vdanosti in kar je še takih lepih značilnosti. Kar 2 tisoč ovac so španski ovčerejci gnali v nedeljo po središču Madrida, da bi opozorili na problem krčenja pašnikov in širjenja urbaniziranih območij v Španiji. Ojej, sem pomislil, če celo ovce protestirajo in imajo svoje shode, zakaj ne protestirajo tudi Zamejci, ko jim krčijo še vse kaj drugega kot pašnike, ki so jih pokrčili že zdavnaj in celo z divjim razlaščanjem in odstavljanjem župana. Je pač tako, mi nismo niti ovce - mi imamo raje peticije in resolucije. Mi nismo kot na primer predsednik sicilskega prvoligaša Pulvirenti, ki je Juventus jasno in glasno in na uho vsem proglasil za tatinsko srako. Čemu? Ker je sodnik Catanii razveljavil zadetek. Dobro, naj Pulvirenti ozmerja sodnika, ne pa slovitega turinskega kluba. Pa vendar. Dogodek je že dva dni v ospredju razprav in časopisnih naslovov, kar je zelo dobro, ker ljudje s tem pozabijo na vse politične zdrahe, primarne volitve in Montija in celo na Berlusconija, ki je bil obsojen. Kot nekoč Bartali, ki je z zmago na POGLED Z VEJE Celo ovce protestirajo Marij Cuk francoski krožni kolesarski dirki rešil Italijo civilne vojne, sedaj razveljavljeni gol rešuje državo in njene državljane pred pomislijo o lastni bedi in revščini. Vsaj nekaj dni. Angleži so veliko bolj cinični oziroma neumni. V Londonu se je na derbiju Chelsea-Manchester United dogajalo vse mogoče, protagonist je bil 37-letni Mark Clattenburg, ki je tekmo usmeril po svoji volji in povprečnem sodniškem znanju. Najprej je izključil dva 'domača'nogometaša Ivano-viča in Torresa, potem pa še priznal Manchesterju neregularen zadetek za zmago gostov s 3:2. Skratka, katastrofalno deljenje pravice, kar bi v Italiji sprožilo vik in krik, rožljanje z orožjem in še marsikaj hujšega. Poraženi trener Di Matteo pa je po tekmi izjavil le, naj si Clattenburg ogle- da posnetek tekme in sam ugotovi, kaj je skuhal. Konec. Vse se je končalo v hipu in Angleži so se včeraj vozili v službo polni vsakdanjih skrbi in brez nogometnih odmevov v glavi. Nam pa v glavi še vedno zvonč-klja, kot znajo zvončkljati kraguljčki, sobotna zmaga Tine Maze na prvi tekmi nove smučarske sezone. Maze-jeva je v prvem veleslalomskem spustu smučala tako, kot je redko videti. V Soeldnu je bila smučarsko dovršena in polna pozitivne energije, kakršna je bila tudi zadnjič, ko sem jo srečal in se pogovarjal z njo in njenim Andrejem Massijem. Bilo je to poleti v Števerjanu na prazniku obletnice slovenske samostojnosti. Veliki športniki se udeležujejo tudi takih prireditev in s tem se uzavestijo v srce celotne skupnosti. 12 Torek, 30. oktobra 2012 ODBOJKA / CASSANELLI: KLJUB PORAZU DOBER NASTOP Odbojkarice Zaleta D so odtrgale set favo-riziranemu Staranzanu. »Začele smo zelo no-gotovo in bile premalo učinkovite v napadu. Nato smo se opogumile in forsirale servis ter na mreži začele igrati bolj odločno. V četrtem setu pa smo bile spet v podrejenem položaju, saj smo se v glavnem branile in pobudo prepustile nasprotnicam. Glede na njihovo moč, smo po mojem igrale na splošno zadovoljivo. Pozitivno pa je tudi to, da smo skoraj vse stopile na igrišče,« je povedala ka-petanka Ilenia Cassanelli. URŠIČ: UGODEN RAZPORED! Govolley je v prvih štirih krogih kot novinec v D-ligi osvojil vseh dvanajst razpoložljivih točk. »Imeli smo srečo, da smo se na začetku pomerili z na papirju slabšimi ekipami. Sicer pa je nivo na splošno v vseh kategorijah nižji kot pred leti. Kar zadeva D-ligo, je verjetno skupina, v kateri so ekipe iz Vidma in Pordenona, boljša. Zdaj nas čaka nevarni Staranzano. Upam, da bo v soboto na razpolago tudi Silvana Princi, čeprav dvomim, da bo že nared. Če pa igramo kot v soboto, lahko nasprotnicam odtrgamo vsaj točko,« je prepričana trenerka Paola Uršič. HVALA VSEM ZA POMOČ! Ker je voda med sobotno poplavo na Goriškem zalila tudi sovodenj-sko telovadnico, so morali tekmo med Govolleyjem in Riguttijem prekiniti in odigrati v goriškem Kulturnem domu. Kot nam je povedal predsednik ŠZ Soča Fabio Tommasi je ogled parketa v nedeljo pokazal, da do škode ni prišlo. Zasluga za to gre akciji odpravljanja vode, ki je stekla takoj, v njej pa so poleg članov Soče in Govolleyja ter pripadnikov krajevne civilne zaščite sodelovali tudi Vera in Joško Krašček, Ljubica Butkovič in Mauro Feri. Njim so še posebej hvaležni. MOŠKA B2-LIGA - Stefano Sirch o letošnjih možnostih Sloge Tabor Televita »Zadoščenj ne bo manjkalo« Stefano Sirch iz Remanzacca (letnik 1983), sicer zdaj bivajoč v Trstu, je letos okrepil igralske vrste Sloge Tabor Televita kot center. Ima bogate izkušnje na ravni B-lige. Igral je namreč tudi za OK Val, Cor-denons, Riviero del Brenta in Monselice, lani pa za Villo Vicenitno v deželni C-ligi. Je torej dober poznavalec razmer v ligi. Zdi se, da z obstankom letos ne bo težav, da pa bo tudi zelo težko konkurirati za sam vrh. Ni nevarno, da bi bilo vaše prvenstvo anonimno? Borili se bomo. Smo ekipa, ki lahko za vse predstavlja trd oreh. Ne bojim se tega, da bi bilo lahko naše prvenstvo anonimno. Verjetno nam bo kdaj pa kdaj spodrsnilo, toda mislim, da si bomo lahko privoščili marsikatero zadoščenje. Potencialno morda res ne moremo biti prvi ali drugi, zmožni pa smo v tej ligi premagati vsakogar. Kaj vam še manjka? Predvsem še nekaj več izkušenj, vendar rastemo . Iz tekme v tekme boljše "beremo" nasprotnikovo strategijo, smo boljše postavljeni na igrišču, pazljivejše poslušamo trenerjeva navodila. To so pomembne stvari. Zakaj si se odločil za Slogo Tabor? Službeno sem se preselil v Trst, prijateljujeva z Ambrožem Peterlinom, s katerim sva skupaj igrala v Cordenonsu. Poznal sem tudi druge fante, za Stoparja sem bil vsa ta leta v tej ligi tekmec. Izbira je bila logična. Je klub takšen, kot si ga pričakoval? Vedel sem že prej, da gre za resno društvo, pozorno do igralcev. Tu se dela dobro, vidna je želja po napredku. Večina fantov je odbojkarsko zrasla skupaj, so zelo složna skupina. To predstavlja dodano vrednost. Je torej pri Slogi boljše kot je bilo pri tvojih prejšnjih klubih? Je različno. V primerjavi z nekaterimi prejšnjimi ekipami, v katerih sem igral, je tu med igralci večja želja. To zato, ker vmes ni denarja, saj za igranje ne prejemamo ničesar. Ljudje ne prihajajo v telovadnico, ker morajo, ampak ker si to želijo. Igrajo, ker jim je odbojka strast. V tvoji vlogi igra tudi Gregor Je-rončič. Pri njemu je opazen profesionalni pristop, vendar je hkrati zelo pozoren do nas drugih. Nikoli ne varčuje z nasveti. Krasi ga velika skromnost. Ne »teži« nam s svojo veliko igralsko preteklostjo. Tega ne morem reči za nekatere druge bivše profesionalce, s katerimi sem igral v prejšnjih sezonah in so se obnašali vzvišeno. Kaj pa ostali. Te je kdo presenetil? Nisem si mislil, da je Stopar tako skromen in kolegialen. In je tudi dober igralec. Kaj pa med mlajšimi? Všeč mi je Cettolo. V telovadnici je garač, ima željo. Izkazal se bo. Za štandreški OK Val si igral na začetku svoje poti v drugi ligi. Spomini so lepi. Tisto leto je bil trener Marchesini, Videmčan Snidero pa je bil takrat naš Jerončič. Kljub temu, da se je poškodoval Aleš Feri, smo po mojem mnenju odigrali dobro sezono, ekipa je bila sicer bolj izkušena, kot je zdaj Sloga. Ja, vzdušje je bilo podobno kot tu v Repnu. Kje si se še imel lepo? V Cordenonsu. Tudi tam je društvo organizirano in podpira delo igralcev, tudi oni imajo lasten mladinski sektor. Podobno kot pri Slogi Tabor. A. Koren Stefano Sirch (levo) in Ambrož Peterlin sta bila pred leti soigralca tudi v Cordenonsu kroma V nedeljskem tržaškem derbiju zlahka do točk Ferro Alluminio - Sloga Tabor Televita 0:3 (19:25, 17:25, 11:25) Sloga Tabor Televita: Cettolo 10, Jerončič 1, Ambrož Peterlin 13, Sirch 5, Sto-par 17, Veljak 4, Privileggi (libero), Hlede, Kante, Matevž Peterlin 3, Slavec 3. Trener Lucio Battisti Po pričakovanju se je tržaški derbi v telovadnici Suvich, v kateri se je zbralo presenetljivo veliko število gledalcev, končal po hitrem postopku. Domači Ferro Alluminio je po igralskem kadru letos že itak skromen, brez odličnega Ivanoviča, ki si je poškodoval dlan in včeraj še ni mogel igrati, pa je daleč za Slogo Tabor Televito. To je bilo v nedeljo jasno od samega začetka tekme, ko je bilo takoj jasno, da bo srečanje povsem enosmerno. Domačinom gre sicer priznati, da so bili zelo požrtvovalni in borbeni, borili so se za vsako žogo, s tem pa seveda niso mogli nadoknaditi tehnične razlike. Za Slogo Tabor je bil to tako le trening in odlična priložnost za trenerja Battistija, da je lahko preizkusil vse igralce. Vsi so zaigrali zelo sproščeno in brez naprezanja, res pa je, da je proti takemu nasprotniku težko obdržati zbranost na višku. Prva dva seta sta bila do polovice kolikor toliko izenačena, ob pravem trenutku pa so Slogaši znali postreči z nekaj mojstrskimi potezami, ki so takoj že v kali zatrle vsako upanje domačinov na kak ugodnejši razplet. (INKA) Moška B2-liga IZIDI: Castelfranco - Itas Trentino 3:2, Argentario - Gemona 3:0, Montebelluna - Caselserugo 3:0, Loreggia - Prata 0:3, FerroAlluminio - Sloga Tabor Televita 0:3, Valsugana - Treviso 3:0, Cordenons - Trebaseleghe 0:3 Sloga Tabor 3 3 0 9:1 9 Trebaseleghe 330 9:1 9 Montebelluna 3 2 1 7:3 6 Prata 3 2 1 6:3 6 Cordenons 3 2 1 6:3 6 Valsugana 3 2 1 6:3 6 Argentario 3 2 1 6:3 6 Castelfranco 3 2 1 7:6 5 Trentino 3 1 2 5:6 4 Gemona 3 1 2 3:6 3 Treviso 3 1 2 3:7 3 Casalserugo 303 1:9 0 Loreggia 303 1:9 0 Ferroalluminio 3 0 9 0:9 0 PRIHODNJI KROG (4.11.) Trentino - Montebelluna, Castelfranco - Loreggia, Prata - FerroAlluminio, Caselserugo - Cordenons, Sloga Tabor Televita - Valsugana, Trebaseleghe - Volley Gemona, Treviso - Argentario Ženska C-liga SKUPINA B: Tarcento - Est Volley 0:3, S. Andrea -Majanese 3:0, Fincantieri - Azzano Decimo 3:0, Zalet C - Pordenone 1:3 Pordenone 4 34 0 12:1 12 Fincantieri 4 3 1 11:3 10 S.Andrea 4 3 1 9:4 9 Est Volley 4 3 1 9:5 8 Majanese 4 2 2 6:9 5 Zalet C 4 1 3 5:10 3 Tarcento 4 0 4 3:12 1 Azzano D. 4 0 4 1:12 0 PRIHODNJI KROG:Azzano Decimo - Tarcento, Est Volle y- S.Ansrea, Majanese - Zalet C, Pordenone - Fincantieri ŽENSKA D-LIGA skupina A: Fincantieri - Altura 0:3, Zalet D - Staranzano 1:3, Coselli Ronchi 3:2, Govolley - Rigutti 3:0 Altura 4 4 0 12:0 12 Staranzano 4 4 0 12:1 12 Govolley 4 4 0 12:3 12 Rigutti 4 2 2 6:8 5 Zalet D 4 1 3 5:10 3 Coselli 4 1 3 4:11 2 Ronchi 4 0 4 4:12 2 Fincantieri 4 0 4 2:12 0 PRIHODNJI KROG: Ronchi - Fincantieri, Altura - Zalet D, Staranzano - Govolley, Rigutti - Coselli MOŠKA C-LIGA Že v soboto spet Soča Val proti Olympii Po dveh tednih se spet začenja moško prvenstvo C-lige. Deželna odbojkarska zveza je medtem sestavila novi skupini in koledar druge faze, v kateri se bodo ekipe med sabo pomerile po dvakrat, rezultati v tem delu pa bodo odločali o tem, kdo se bo nato potegoval za napredovanje, kdo pa za obstanek. Že v prvem krogu bo na vrsti derbi med Sočo/Valom ZBDS in Olympio, s katerim se je zaključila prva faza. Takrat je brez večjih težav slavila mlajša Olympia. V isti skupini bo Sloga Tabor gostovala pri Buii, ki je v prvi fazi izgubila samo proti združeni ekipi Val/Soča Imsa. Slednji, ki so med našimi ekipami edini v drugi skupini, pa bodo kvalifikacijski del začeli z gostovanjem v Trstu pri ekipi Volley Club. Glede na sestavo kvalifikacijskih skupin in sodeč po rezultatih prve faze Makučevi varovanci ne bi smeli imeti težav z uvrstitvijo med najboljših šest ekip v letošnjem prvenstvu. Dobre možnosti ima tudi mlada Olympia (če bo igrala dovolj konstantno in ne bo poškodb), slogaši in Soča/Val ZBDS pa se bodo verjetno na koncu znašli v skupini za obstanek. Spored 1. kroga (3.11.), skupina A: Fincantieri - Vbu, Soča/Val ZBDS - Olympia, Buia - Sloga Tabor; skupina B: Volley Club - Val/Soča Imsa, Vivil - Club Regione, Mor-tegliano - Casarsa. POKRAJINSKE IN MLADINSKE LIGE - U18 in U16 na Tržaškem Za uvod zmage a tudi porazi Zalet Barich najbolj prepričljivo Coselli premočen za Zalet oranžne 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem so v drugem krogu ostale praznih rok tako valovke kot So-čanke. Slednje so se Azzurre prestrašile še pred začetkom srečanja. Edina, ki je dobro opravila svojo nalogo, je bila Tamara Lupin. Valovke pa so izgubile proti mladi a močni ekipi iz Loč-nika, čeprav niso igrale slabo. Posebno sta se izkazali Mateja Nanut in Martina Degano. Oba tokratnja nasprotnika naših ekip sta skupaj z Mora-rom/Caprivo na vrhu lestvice, pred Valom in Sočo so še Grado, Turriaco in Torriana, za njima pa Pieris, Mossa in Fincantieri, ki so še brez točk. Izidi: Fincantieri - Grado 0:3, Val - Lucinico 1:3 (22:25, 18:25, 25:14, 20:25), Azzurra - Soča Pizzeria Frna-žar 3:0 (25:15, 25:9, 25:16), Mora-ro/Capriva - Pieris 3:0, Turriaco - Tor-riana 1:3. kroma UNDER18 ŽENSKE V prvem krogu tržaškega prvenstva mladink je bila uspešna le ena naša ekipa, in sicer Zalet Barich. Varovankam trenerja Martina Maverja se ni bilo treba posebno naprezati, da bi premagale Ricreatori. Top scorerka je bila Fulvia Gridelli z 18 točkami, ki pa mora biti bolj konstantna, v prvem se-tu je dobro servirala Nika Klobas, zelo dobro pa je igrala Janika Škerl. Zalet oranžne je moral priznati premoč favorita za naslov pokrajinskega prvaka. Odbojkarice Cosellija igrajo namreč tudi v D-ligi. »Nasprotnice so bile premočne, občasno pa smo jim kljubovali z dobrim servisom in blokom,« je povedala trenerka Veronika Zuzič. Zalet ZKB pa je po slabšem nastopu gladko izgubil proti Omi, čeprav bi ji lahko odtrgal vsaj set. Preveč je bilo napak v napadu in na servisu, v polju pa so bile zaletovke premalo agresivne. Nasprotnice so vsekakor bolj kompletna ekipa, ki je na splošno igrala zelo urejeno. Izidi: Zalet Barich - Ricreatori 3:0 (25:12, 25:21, 25:19), Zalet ZKB - Oma 0:3 (16:25, 20:25, 24:26), Zalet oranžne - Coselli 0:3 (14:25, 12:25, 9:25), S. Sergio - Olympia 3:1, Virtus - Eurovol-leyschool 3:2. UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem so konec tedna de-bitirale ekipe Zalet Barich, Zalet pla-ve in Zalet zelene. Prvi dve sta gladko zmagali. Zalet Barich je bil v skupini A objektivno boljši od Brunnerja, ki je samo v tretjem setu zbral več točk. Med posameznicami bi pohvalili Veroniko Feri, ki je učinkovito napadala. Na lestvici si prvo mesto z našimi odbojka-ricami deli Coselli, brez točk pa je poleg Brunnerja še Killjoy. Zalet plave je v skupini B z lahkoto premagal Az-zurro, ki je bila zanje preskromen nasprotnik. Lahko tekmo so zaletovke izkoristile kot trening in so vadile gradnjo protinapada. Zalet zelene pa se je Virtusu upiral le prvi set. V ostalih dveh so domačinke zelo dobro servi-rale in zaletovkam ni uspelo graditi igre. Zalet Kinemax, ki je konec tedna odigral dve tekmi, pa je v skupini C že zaključil prvi del, v katerem je zbral štiri poraze s 3:0. Po dobrem nastopu proti Eurovolleyschoolu (dobro je branila in podajala Francesca Senn) je zelo sla- bo igral proti skromni Alturi, ki je bila v njegovem dometu. V tej skupini sta na prvem in drugem mestu Oma (9 točk) oziroma Eurovolleyschool (6), sledita Olympia in Altura (obe 3), na zadnjem mestu pa so zaletovke. Izidi: Coselli - Killjoy 3:0, Zalet Barich - Brunner 3:0 (25:10, 25:11, 25:23); Zalet plave - Azzurra 3:0 (25:11, 25:15, 25:12), Virtus - Zalet zelene 3:0 (26:24, 25:9, 25:7); Eurovol-leyschool - Zalet Kinemax 3:0 (25:10, 25:13, 25:12), Oma - Olympia 3:1, Zalet Kinemax - Altura 0:3 (18:25, 19:25, 21:25). TOP 6 Moški: Stopar (ST) 17, A. Peterlin (ST) 13. Ženske: Bressan (Go) 18, Bukavec (Zc) 13, Babudri (Zc) in Zavadlal (Zd) 11, Cernic (Go) 10. Moška B2-liga: Stopar 49, A. Peterlin 42, Cettolo 24, Jerončič 20, Sirch 11, Slavec 7, Veljak 4, M. Peterlin 3, Privileggi 1. Ženska C-liga: Bukavec 36, Babudri 34, Štoka 30, Balzano 25, Gridelli 22, Starec 14, Cvelbar 6, A. Grgič 5, Cris-sani 4. Ženska D-liga: Cernic (Go) 72, Bressan (Go) 47, Rudez (Z) 46, Mania (Go) 35, Kneipp (Z) 34, Zavadlal (Z) 26, Klobas (Z) 25, Cassanelli (Z) 23. KOŠARKA Torek, 30. oktobra 2012 1 B PORAZ INTERCLUBA V A2-LIGI Košarkarice Intercluba iz Milj, ki jih vodi slovenski trener Matija Jogan, so na domačih tleh izgubile proti trdoživi Margheri s 50:70. Gostije so ušle že na začetku, tako da so jih morale Cergolova (na koncu 2 točki) in ostale stalno zasledovati. Milj-ska ekipa je imela tokrat predvsem težave v napadu, kjer je bila le 27 odstotna. Na fotografiji: Ljubljančanka Ana Lju-benovič, 7 točk. SKUPAJ LE 13 METOV ZA TRI TOČKE V zadnjem krogu so ekipe slovenskih klubov dosegle skupaj samo 13 trojk, od teh 11 sta jih prispevala Bor Radenska (6) in Jadran Franco (5), Breg samo dve, Kontovel pa v 13 poskusih niti ene. Ravno Kontove-lu letos ne gre od rok met iz zunanjih položajev. Najuspešnejši je bil v prvem krogu, ko je zadel 8 trojk v 20 poskusih (40 %), v drugem krogu pa je metal 3:17 (17 %), tokrat pa 0 %. Zanimivo pa je, da sta bila doslej na eni tekmi med najuspešnejšimi strelci trojk ravno dva igralca Kontovela, Škerl in Paoletic, ki sta dosegla po 4 trojke. Pred njimi je samo Marko Meden 5:7 (71 %). V SREDO IN ČETRTEK, PA SPET V SOBOTO V deželni C-ligi bodo ta teden igrali medtedenski krog. Bor Radenska bo že jutri, 31. oktobra, gostoval pri miljski Venezii Giulii (ob 21.15). Breg pa bo igral v četrtek, 1. novembra v Dolini proti Ronc- hiju (20.30). Oba nasprotnika sta zbrala po dve zmagi. Bor in Breg bosta nato igrala tudi v soboto, 3. novembra: Breg v San Danieleju, Bor pa pri Sv. Ivanu (oboji ob 18.30). DRŽAVNA DIVIZIJA C - Pogovor s kapetanom Slavcem po nedeljskem porazu Jadrana Franco »Podarili smo jim točki« Klop s pomožnima trenerjema Švabom in Oberdanom, zgoraj Christian Slavec kroma »Podarili smo jim dve točki.« Tak je bil prvi komentar kapetana Christiana Slavca po nedeljskem porazu Jadrana Franco proti Coneglianu. Za varovance trenerja Mure je bil to drugi poraz v gosteh, iz komentarja pa lahko jasno razberemo, da je bila zmaga povsem dosegljiva. V čem se je vaš nastop razlikoval od prejšnjega, ko ste zmagali proti glavnim favoritom prvenstva? V skoku nismo bili učinkoviti, nasprotniki so zbali kar 15 skokov v napadu, izgubili smo še 21 žog, ko so oni izvajali močan pressing. Vse to so oni izkoristili tako, da so si priigrali dodatne napade. Naposled so oni zbrali kar 16 metov več kot mi. Tega pa nasprotnikom nikakor ne moremo dovoliti. Ponovile so se torej tiste napake, ki ste jih delali že proti Montebellu-ni? Tako je. Razlika je bila v tem, da smo tokrat v Coneglianu imeli zadnji napad za zmago. Dvajset sekund pred koncem smo pridobili žogo, Borut (Ban op.a.) je prodrl pod koš, nato pa podal žogo Francu, ki je bil odkrit, a je naposled zgrešil met. Najbrž pa bi lahko zadnjo žogo bolje odigrali. Kaj ko bi Borut prodrl do konca in bi ga pod košem zaustavili z osebno napako? Ali tiči razlog poraza tudi v tem, da ste se preveč sprostili po sobotni zmagi proti Pordenonu? Ne bi vedel. Tokrat nismo igrali zbrano, z glavo in niti skupinsko. Vsak ni prinesel tistega, kar bi moral, da bi dosegli zmago. Ali ste čisto vsi igralci zatajili? Proti Pordenonu je dal čisto vsak svoj doprinos, tokrat pa sta igrala samo Ban in Malalan na nivoju, ki je bil zaže-ljen. Vaša šibka točka so bili spet številni izgubljeni skoki v obrambi. Ali morda na tistem položaju kdo manjka? Zmoremo tudi sami, saj smo to dokazali tudi proti Pordenonu. Tokrat smo mi popustili, saj Conegliano ne razpolaga z izredno visokimi igralci. Naslednji teden bo prvi tržaški derbi s Servolano. Na začetku sezone ste napovedovali, da je na papirju slabša od Jadrana ... Pa so vknjižili že dve zmagi. Na papirju je tudi Conegliano ena najslabših ekip v prvenstvu, prav zato trdim, da bi jih lahko premagali. Gostitelji niso igrali dobro, ampak smo mi igrali zelo slabo. Kaj pa meniš o Servolani? Je mlajša ekipa. Če igramo tako, kot smo igrali proti Pordenonu, če igramo torej zbrano borbeno, skupinsko, ne dopustimo po 15 skokov v napadu in ne izgubimo več kot 15 žog, lahko premagamo vse nasprotnike. V težavah pa smo takrat, ko popustita dva ali trije igralci. Čisto vsi moramo igrati maksimalno. Obenem pa letos težko dosegamo več kot 60 točk, kar pomeni, da moramo odlično braniti, če želimo zmagati. Do-selj sicer nasprotnikom nismo nikoli dopustili veliko - proti Montebelluni smo izgubili 63:53, v nedeljo pa 61:59, na obeh tekmah pa smo gostiteljem dopustili več metov iz igre. Ko bi bili pozornejši pod košem,pa bi morda zmagali obe tekmi. Veronika Sossa Top scorer: M. Grimaldi (Br) 22, Robba (Br) 20, Ban (J) 19, A. Grimaldi (Br) in Meden (b) 16. Državna divizija C: Ban 55, D. Batich 26, De Petris 25, Slavec 21, Malalan 20. Deželna C-liga: Meden (B) 93, M. Grimaldi (Br) 77, Cigliani (Br) 68, Robba (Br) 66, A. Grimaldi (Br) 53, Contento (B) 51, Crevatin (B) 45, Bole (B) 41, Ferfoglia (Br) 35, Kos (Br) 34, Madonia (B) 33, Devčič (B) 26. Deželna D-liga: Šušteršič 46, Škerl 34, Paoletic 30, Hrovatin 21. TOP Prosti meti: Cigliani (Br) 5:5; 2 točki: Malalan (J) 5:5, Šušteršič (K) 5:6 (83 %). FLOP Prosti meti: D. Batich (J) in Meden (B) 2:6 (33 %), Bor 5:14 (35 %); 2 točki: Daneu (K) 0:5, Starc (K) 0:3, Paoletic (K) 1:7 (14 %); 3 točke: Ciglia-ni (Br) 0:5, Škrl (K), Paoletic (K) in Gallocchio (B) 0:4, Kontovel 0:13, Breg 2:11 (18 %) Divizija C IZIDI: Caorle - APU Videm 61:6B, Montebelluna - Pordenone neodigrana, BP Padova - San Vendemiano S8:62, Conegliano Jadran Franco 61:59, Alba - Broetto Padova 6 6:68 , Servolana - Marghera S8:lB, Oderzo - Ardita lS:6B Virtus Padova B B 0 220:182 6 APU B B 0 201:18S 6 Servolana B 2 1 184:18l 6 Alba B 2 1 20l:192 4 Montebelluna 2 2 0 14S:1B2 4 Pordenone 2 1 1 146:122 2 Jadran Franco 3 1 2 181:187 2 Caorle B 1 2 21l:219 2 Ardita B 1 2 20B:20S 2 Oderzo B 1 2 208:211 2 Conegliano B 1 2 181:19S 2 San Vendemiano B 1 2 190:212 2 Marghera B 1 2 20S:22B 2 3P Padova B 0 B 161:19l 0 PRIHODNJI KROG: Jadran Franco - Servolana, Virtus PD - Oderzo, Pordenone - 3P Padova, APU - Montebelluna, San Vendemiano - Caorle, Ardita - Alba Cormons, Marghera - Conegliano NEDELJSKA TEKMA - Poraz na gostovanju Nezbranost je Conegliano izkoristil Conegliano - Jadran Franco 61:59 (13:16, 33:27, 47:41) Jadran: Ban 19 (-, 5:11, 3:6), Marusič 5 (1:2, 2:6, 0:1), D. Batich 6 (2:6, 2:4, 0:3), De Petris 7 (5:8, 1:2, -), Slavec 5 (2:2, 0:0, 1:5), Bernetič 2 (-, 1:1, -), Malalan 12 (2:2, 5:5, -), Franco 3 (-, - 1:3), M. Batich (-, -, 0:1), Škerl. Trener: Mura. Pridobljene žoge 14, izgubljene žoge 21, skoki: 29 v obrambi in 9 v napadu. Conegliano: prosti meti 15:24 (63 %), 2 točki: 20:44 (45 %), 3 točke: 2:20 (10 %). Pridobljene žoge 21, izgubljene žoge 14, skoki: 24 v obrambi in 15 v napadu. Jadran Franco je od gostovanja pri ekipi, ki jo v glavnem sestavljajo mladi igralci, pričakovali zmago, vendar fantje niso igrali dovolj dobro, da bi si jo tudi zaslužili. Začetno vodstvo 16:8 so hitro zapravili, tako da je Conegliano povedel in rahlo vodstvo obdržal do konca. Igralci Jadrana niso igrali dovolj zbrano, predvsem z napakami pa so omogočili, da so gostitelji obdržali vodstvo. Nekajkrat je Jadranu uspel tudi priključek, možnosti za zmago so imeli tudi v sami končnici, met Petra Franca pa nekaj sekund pred koncem ni šel skozi obroč. Deželna C-liga izidi: Cervignano - Breg 80:lB, Roraigrande - Goriziana 9B:6 3, Collinare - Falconstar 6S:66, Bor Radenska - Tarcento S9:64 Latisana - San Daniele 60:l1, UBC - Ronchi lS:lB, Codroipo - Romans 80:8l, Venezia Giulia ni igrala S.Daniele S 4 1 B82:B4S 8 Tarcento S 4 1 B80:B69 8 Roraigrande 4 B 1 B60:B1B 6 Romans S B 2 B80:Bl0 6 Breg 5 3 2 376:367 6 UBC S B 2 BB9:BBS 6 Goriziana S B 2 Bl4:Bl8 6 Venezia Giulia 4 2 2 284:281 4 Ronchi 4 2 2 299:299 4 Falconstar 4 2 2 2SB:2Sl 4 Cervignano 4 2 2 28S:292 4 Bor Radenska 5 2 3 329:357 4 Codroipo S 1 4 B16:B2S 2 Fagagna S 1 4 BlB:402 2 Latisana S 0 S BSS:B9S 0 PRIHODNJI KROG: Cervignano - UBV, Romans - Roraigrande, Breg - Ronchi (1.111. ob 20.B0), Falconstar - San Daniele, Tarcento - Latisana, Venezia Giulia Bor Radenska (jutri ob 21.15), Codroipo - Fagagna DEŽELNA D-LIGA - Trener Mario Gerjevič po drugem pekočem porazu Kontovela Na dlani so spremembe Ker je njihova šibka točka napad, bodo temu elementu namenili več pozornosti tudi na treningih D-liga IZIDI: Don Bosco - Grado S0:66, CBU - San Vito 38:74 Monfalcone - Basket TS l6:6l, Santos - Kontovel SB:4S, Fogliano - Colors ll:60, Perteole ni igral San Vito B B 0 208:1BS 6 Grado B B 0 201:1 S1 6 Monfalcone B B 0 226:18l 6 Fogliano B 2 1 218:20B 4 Perteole 2 1 1 12l:1B2 2 Kontovel 3 1 2 165:178 2 Santos B 1 2 160:1lS 2 BasketTS B 1 2 191:216 2 Don Bosco 2 0 2 112:1 B2 0 CBU 2 0 2 98:1S4 0 Colors B 0 B 1lS:218 0 PRIHODNJI KROG Kontovel - Fogliano, Perteole - CBU, San Vito - Monfalcone, Colors - Do Bosco, Basket 4 - Santos, Grado bo prost V treh krogih je Kontovel v D-ligi doživel drugi pekoč poraz. Po Gradu je bil tokrat boljši še Santos. Obe ekipi po mnenju trenerja Maria Gerjeviča (na fotografiji KROMA) pa ne sodita v ožji krog najboljših ekip, zato so v taboru Kontovela pričakovali vsaj enakovreden boj. Če so na obeh tekmah vsekakor odigrali zadovoljivo v obrambi, je bila glavna težava napad, v katerem so na obeh tekmah odpovedali. Zmanjkala je predvsem natančnost in pa hitre reakcije na različne situacije. »Težava je tudi v tem, da v ekipi nimamo kvalitetnih igralcev, ki bi prodirali na koš in torej bili uspešni v igri 1:1,« je pojasnil trener Mario Gerjevič. Igralci Kontovela torej težko dosežejo koše po prodoru, obenem pa težko ustvarjajo prednost v obrambi, ki bi omogočila, da bi dobri strelci ostali prosti in bi njim podajali žogo. Drugi razlog za slab odstotek napadov na obeh tekmah pa je bilo tudi število izgubljenih žog: povprečno so jih izgubili 22, kar je tudi vplivalo na slab raz- plet v napadu. Prav zato razmišlja trener že o spremembah na treningih: »Izboljšati moramo igro 1:1 pri zunanjih igralcih, pozorni moramo biti pri prenašanju žo- ge, več pozornosti pa bomo dali tudi metu iz različnih položajev in različnih situacij, dodali pa bomo tudi nekaj iger v napadu, tako da bo vsak imel nekaj več možnosti.« Čim prej pa želijo pridobiti tudi Danjela Zaccario, ki je za Kontovel pomemben igralcev, doslej pa ni še dal svojega običajnega doprinosa. »Ne smemo pa pozabiti, da smo tudi izredno mlada ekipa, ki se je letos sestavila na novo,« je še pristavil trener. PRVENSTVO U17 DRŽAVNI Breg - Ardita 60 : 84 (15:18, 32:36, 45:57) Breg: Bandi, Gelleni 19, Zobec 6, Tul 4, Bole 2, Fonda 4, Giacomini 2, Cri-smani 10, Baldassi 5, Coretti, Gregori 8. Trener: Vatovec. Proti tehnično dobrim igralcem Ardite so igralic «brega zdržali samo dve četrtini, ko so bili gostom tudi enakovredni. V nadaljevanju pa so igrali nepovezano, v obrambi pa nezbrano in premalo agresivno. To so seveda nasprotniki izkoristili in zasluženo zmagali. hlOVO V SEŽANI i mesnica m Disxom pivka Ugodne cene svežega perutninskega mesa Pivka in rdečega mesa slovenskih dobaviteljev ter dnevno sveže pečeni piščanci in svinjske krače! 'o Ö, 14 Torek, 30. oktobra 2012 NOGOMET / TRIESTINA ŽE ZAOSTAJA Tudi zamenjava trenerja (še) ni bila v veliko pomoč Triestini. Tržačani so pod taktirko Maurizia Costantinija (uradno ga bodo predstavili šele jutri ob 10.30 v tiskovnem središču na stadionu Rocco v Trstu) v elitni ligi igrali v gosteh proti Fontana-freddi le neodločeno 1:1. Gostitelji so po-vedli, za Triestino pa je izenačil Franciosi. Prvouvrščeni UFM iz Tržiča, ki je v nedeljo z 2:1 premagal Virtus Corno, ima že devet točk prednosti. Triestina, ki bo v prihodnjem krogu že v četrtek doma gostila Li-gnano, je s 16 točkami tretja na lestvici. SLABO VREME Že v soboto so zaradi razmočenega igrišča preložili tekmo 3. amaterske lige med Mladostjo in Pog-giom. Zaostalo tekmo bodo v Doberdobu bržkone igrali v sredo, 7. novembra. V nedeljo pa so zaradi močne burje na proseški Rou-ni preložili derbi med Pri-morjem in Zarjo. »Sodnik se je pravilno odločil, saj bi bili moštvi penalizirani,« je povedal športni vodja Zarje Robert Kalc. Tekma bo najbrž 14. novembra ob 20.30. KITARIST-NOGOMETAŠ LEGHISSA V ODDAJI NA ZDRAVJE Nogometaš Sistiane En-ricoLeghissa (na sliki desno), doma iz Cerovelj, je v petek zvečer nastopil v oddaji Na zdravje na RTV Slovenija. Petkova oddaja je bila namenjena zamejstvu. Poleg Leghisse, ki je igral na kitaro, sta nastopila še harmonikar Egon Tavčar in pevec skupine Happy Day ter voditelj športne oddaje Športel na TV Koper-Capodistria Igor Malalan. Sistiana (1. AL) v nedeljo proti ekipi Ronchi ni igrala zaradi premočne burje. PROMOCIJSKA L. Številne priložnosti in malo zadetkov Kriška Vesna se je iz Milj vrnila brez točke. »Končni izid 3:0 je bil prehuda kazen, saj smo bili večji del tekme enakovredni in celo boljši od Muggie. Žal v napadu ne uspemo doseči gola, čeprav smo ustvarili številne priložnosti. Fantom nimamo kaj očitati, saj so se potrudili in dali vse od sebe. Imamo tudi nekaj smole,« pravi športni vodja Vesne Paolo Soavi, ki je pohvalil brata Gorana in Alberta Kerpa-na. Soavijevo oceno je potrdil tudi trener Muggie Alessandro Musolino (ex Kras): »Naša visoka zmaga je prehuda kazen za Vesno, ki bi si zaslužila tudi neodločen izid, saj nam je povzročila veliko težav. Še dobro, da so se pri nas izkazali posamezniki. V prvi vrsti Fantina, ki je poskrbel za lep tretji gol.« Mug-gia bo v nedeljo igrala derbi kroga proti prvouvrščeni Pro Faga-gni, ki je v nedeljo, z možema manj, premagala štandreško Ju-ventino. »Poskusili smo vsaj izenačiti na vse načine, toda žal na ni uspelo, čeprav so gostje igrali z dvema igralcema manj. Resnici na ljubo je tudi sodnik sodil slabo, saj je spregledal enajstmetrovko nad Stabilejem in je pri izidu 0:0 razveljavil avtogol v našo korist. Povrh tega smo zgrešili vsaj dve stoodstotni priložnosti, Airoldi pa je zadel vra-tnico. Zaslužili bi si vsaj točko. Res ne vem, kako je Pro Fagagna prva na lestvici. So povprečna ekipa. Nič posebnega,« je kritiziral športni vodja Juventine Gi-no Vinti. Juventina bo v nedeljo igrala v gosteh proti Reaneseju. »Potrebujemo točke, tako da moramo ciljati na zmago,« je še dodal Vinti. ® Slabi rezultati ekip naših društev V zadnjem krogu sta zmagala le Breg in Sovodnje. Vse druge ekipe naših društev niso uspele odnesti domov celotnega izkupička. S točko se je zadovoljil le še Primorec, ki bo v četrtek igral v pokalnem četrtfinalu v gosteh proti Torreaneseju, druge pa so izgubile. Gaja, ki je bila doslej še edina nepremagana, je doživela prvi prvenstveni poraz, ki je bil kar boleč. Kar 6:0. Di Summovi varovanci so po začetni evforiji padli na realna tla. 1. AMATERSKA LIGA - Sovodnje premagale prvouvrščenega V dobri formi Za prijetno presenečenje so v nedeljo poskrbeli nogometaši Sovo-denj, ki so na domačih tleh premagali prvouvrščeni San Giovanni. Predsednik Sovodenj Zdravko Custrin je bil ponosen na svoje fante: »Igra je bila vseskozi precej odprta in akcije so se vrstile kot na tekočem traku. San Giovanni je zelo dobra ekipa, tehnično so mogoče boljši od nas. Mi pa smo dokazali, da lahko igramo na visoki ravni. Povedli smo že v uvodnem delu in v naslednjih dvajsetih minutah smo še naprej napadali. Nasprotnik je pritisnil na plin v drugem polčasu, čeprav smo ustvarili še nekaj dobrih priložnosti za gol. Zmaga je zaslužena, čeprav bi si gostje zaslužili točko,« je povedal Custrin. So-vodenjci bodo v nedeljo gostovali v Trebčah: »Gostovanja na vzhodnem Krasu nam niso pisana na kožo. Primorec letošnje sezone ni začel na najboljši način. V Trebčah pa imajo solidno ekipo in sem prepričan, da se bodo kmalu pobrali na noge.« Trebenski Primorec je imel v nedeljo zvrhano mero smole. Rdeče-beli so že imeli prvo prvenstveno zmago v svojih rokah, nakar so gostitelji v zadnjih minutah igre uspeli izenačili. Povrh tega se je huje poškodoval Sabadin, ki so ga morali zaradi udarca v glavo odpeljati v trži-ško bolnišnico, kjer pa so ugotovili, Na lanskem derbiju v Trebčah so zmagali gostitelji s 3:1 (kroma) da poškodba na srečo le ni tako huda, kot je sprva kazalo. V taboru tre-benskega društva pa so bili zadovoljni s prikazano igro. »Pokazali smo napredek v igri in po prikazani igri bi si zaslužili vse tri točke,« so dejali v trebenskem taboru. V nedeljo pa bo v Trebčah zanimivo. V gosteh prihajajo Sovodnje. Belo-modri so v boljši formi, tradicija pa je na strani Primorca. 7 zmag dolinskega Brega na osmih tekmah v 2. AL. Varovanci trenerja Lorenza Cernute so dosegli že 26 golov (povprečno 3,2 na tekmo), prejeli pa le 5. Breg ima najboljši napad v raznih deželnih amaterskih ligah. V elitni ligi ima UFM 25 golov. ZADNJI KROG V OCEH ... Roberta Kalca Športni vodja bazovske Zarje Robert Kalc pozorno spremlja tudi druga amaterska prvenstva. Presenečenje in razočaranje zadnjega kroga ... »Razočarala me je Vesna, ki je kar s 3:0 izgubila v Miljah. V Križu imajo dobro ekipo, tako da nisem pričakoval tako visokega poraza. Breg je znova zmagal v gosteh. Brežani pa niso presenečenje, ampak stalnica, saj igrajo že od samega začetka sezone konstantno dobro. Presenetili so me Sovodenjci, ki so premagali odlični San Giovanni. Vesel sem, da je ekipa predsednika, prijatelja Zdravka Custrina uspešna. Za nami je že osem krogov (v D-ligi deset). Katere ekipe naših društev se bodo letos borile za napredovanje? Najbrž samo Breg, ki ima zelo dobro ekipo. V napadu so zelo prodorni. Kaj pa za obstanek? Tu jih bo več, začenši z nami (Zarja op. av.). Na pomoč smo poklicali še napadalca Cermelja, tako da imamo na papirju kar solidno ekipo. Upam, da bomo kmalu izboljšali položaj na lestvici. Za obstanek se bosta borila še Kras v D-ligi in Primorec v 1. AL. (jng) 2. IN 3. AMATERSKA LIGA Breg ujel vodilnega Slab nastop Gaje Breg v 2. amaterski ligi nadaljuje z uspešnimi nastopi. Varovanci trenerja Lorenza Cernute so zanesljivo zmagali tudi v Ogleju. Zmaga pa ni bila lahka, saj so gostitelji po Bregovem golu hitro reagirali in igrali vse bolj napadalno. Piko na i je ekipa iz dolinske občine postavila nekaj minut pred koncem tekme, ko je usodo Aquileie zapečatil Nigris. Breg je tako ujel Turriaco na prvem mestu na lestvici. Ekipa z goriške pokrajine je namreč izgubila z 2:1 proti tržaškemu moštvu SantAndrea San Vito. Tržačani, s točko manj na lestvici, so pred kratkim z enakim izidom premagali tudi Breg. V 3. amaterski ligi se je domov iz Zagraja vrnila praznih rok Gaja, ki je doživela prvi prvenstveni poraz. Zeleno-rumeni so na blatnem igrišču igrali slabo in visok poraz (6:0) je bil zaslužen. Trenerju Di Summi so tokrat manjkali nekateri pomembni igralci, v prvi vrsti Gargiuolo in Potleca. Lorenzo Cernuta Postave ekip naših društev Juventina - Pro Fagagna 1:2 (0:1) Strelec: v 75. Jansig Juventina: Esposito, Previti, Belrame, Zorzut, Marchi (Pantuso), Jansig, Secli, Stabile, Airoldi, Gulič (Trangoni), Buiatti (Satti), trener Murra. Muggia - Vesna 3:0 (1:0) Vesna: Carli, G. Kerpan, A. Kerpan, Pipan, Avdic, Pin, Dragosavljevic, Mercandel, Cano, Spinelli, Borelli (Furlan), trener Zanuttig. Begliano - Primorec 2:2 (1:1) Strelca: v 35. Meola; 55. Debernardi iz 11-m Primorec: Barbato, Cappai, R. Castrillon, Debernardi, Di Gregorio, Piciulli, Sabadin (Laghezza), Meola, M. Castrillon (Lanza), Sau (Menichini), Kert, trener Corona. Sovodnje - San Giovanni 1:0 (1:0) Strelec: v 8. Visintin Sovodnje: Dimitrij Devetak, Kogoj, Paravan, Vinci, Visintin, Galliussi, Vanzo (Tomšič), Stergulz, Maurencig (Banello), Colella (Brandolin), Trampus, trener Coceani. Aquileia - Breg 0:2 (0:1) Strelca: v 25. Nigris; 88. Cigliani Breg: Giardirri, Labella, Degrassi (Sovic), Latin, Coppola, Marturano (Legovich), Daris, M. Bertocchi, Centrone (Suttora), Cigliani, Nigris, trener Cernuta. Primorje - Zarja preložena zardi premočne burje Sagrado - Gaja 6:0 (2:0) Gaja: Markovič, I. Grgič, Cerkvenic (Mosetti), T. Klun, Franzo, Missi, Sbrocchi, Candotti, Bronzato (Rossone), Perangeli, Favento (Zuccon), trener Di Summa. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 9 golov: Cigliani (Breg); 5: Airoldi (Juventina), Brunetti, Nigris (Breg); 3: Laghezza (Primorec), M. Bertocchi (Breg), Pellaschier (Primorje); 2: Kneževič, Pizzini (Kras), Cano (Vesna), M. Castrillon (Primorec), Trampus, Colella, Visintin (Sovodnje), Daris (Breg), Kočič, Colasuonno, Ruggiero (Zarja), Bronzato, Perangeli (Gaja), Bertoli, Cecchet (Mladost); 1: Micheli, Sain (Kras), Mercandel, Pipan, Dragosavljevic (Vesna), Secli, Gulič, Stabile, Jansig (Juventina), Paravan, Vanzo (Sovodnje), Kert, Meola, Debernardi (Primorec), Aiello, Yatchuominou (Zarja), Zeriali, Belladonna, Zeriali (Breg), C. Paoletti, Pedarra, Steffe, Pauletic, Puzzer (Primorje), Candotti, Favento, Sbrocchi (Gaja). 3. AMATERSKA LIGA Aurisina - Audax Sanrocchese 0:0, Campanelle - Strassoldo neod., Chiarbola - Villa neod., Lucinico - CGS 0:1, Mladost - Poggio neod., Montebello Don Bosco - Fiumicello B:0, Sagrado - Gaja 6:0 Sagrado 6 S 0 1 16:2 1S Mont. D. Bosco 3 4 2 0 11:B 14 Cgs 6 B 2 1 l:6 11 Aurisina 6 B 2 1 12:S 11 Gaja 6 3 2 1 7:9 11 Audax Sanrocc. 6 2 4 0 4:1 10 Campanelle 5 2 1 2 11 :S l Chiarbola 5 2 0 B 6:14 6 Lucinico 6 2 0 4 11:9 6 Strassoldo 5 1 2 2 6:2 S Mladost 5 0 3 2 4:7 3 Poggio 5 0 B 2 6:S B Villa 5 0 2 B 2:6 2 Fiumicello 6 0 1 S S:1S 1 PRIHODNJI KROG (4. 11.) Audax Sanrocchese - Chiarbola, CGS Aurisina Fiumicello - Lucinico, Gaja - Campanelle, Pogg o - Sagrado, Strassoldo - Montebello Don Bosco, Villa - Mladost D-liga Trissino - Cerea B:2, Tolle - Clodiense B:0, Kras Repen - Este 0:B, Legnago - Sanvitese 1:1, Montebelluna - Real Vicenza 1:B, Pordenone - Belluno 3:2, San Paolo Union Quinto B:1, Sacilese - Virtus 2:B, Sambonifacese - Giorgione 1:2, SanDonaJesolo - Tamai B:B Virtus Vecomp 10 l 2 1 2B:S 2B Pordenone 10 l 2 1 19:10 2B Real Vicenza 10 6 B 1 21:12 21 Sambonifacijese 10 6 1 B 14:9 19 Clodiense 10 6 1 B 10:11 19 Delta Porto Tolle 10 S B 2 1l:S 1S San Paolo 10 S 2 B 1B:11 1l Cerea 1 0 4 B B 1B:11 1S Trissino 10 4 B B 16:1B 1S Este 10 4 B B 1S:12 1S Legnago 10 4 B B 19:12 1S SanDomaJesolo 10 4 2 4 1l:1l 14 Belluno 10 4 1 S 11:1S 1B Giorgione 10 4 0 6 10:1B 12 Montebelluna 10 4 0 6 1B:19 12 Sacilese 10 B B 4 9:9 12 Tamai 10 1 4 S 10:1S l Kras Repen 10 2 0 S 6:21 6 Sanvitese 10 0 B l 6:20 B Union Quinto 10 0 1 9 6:2S 1 PRIHODNJI KROG (1 . 11 .) Belluno - SanDonaJesolo, Cerea - Sambonifaciese, Clodiense - Montebelluna, Este Legnago, Kras - Sacilese, Real Vicenza - Trissino, Sanvitese - San Paolo, Tamai - Porto Tolle, Union Quinto - Giorgione, Virtus - Pordenone Promocijska liga Caporiacco - Buttrio 4:2 Isonzo - OLB 0:2, Juventina - Pro Fagagna 1:2, Muggia - Vesna 3:0, Pro Romans Medea - Zaule Rabuiese 0:0, Terzo - Reanese 1:0, Tricesimo Ponziana B:0, Trieste Calcio - Valnatisone neod. Pro Fagagna S l 1 0 1S:S 22 Muggia S l 0 1 2B:S 19 Tricesimo S 6 2 0 16:2 1S OL3 S 6 0 2 20:S 1S Terzo S S B 0 10:1 1S Caporiacco S S 1 2 1l:10 16 Juventina S 3 1 4 9:11 10 Vesna S 3 1 4 5:10 10 Isonzo S 2 B B 6:9 9 Valnatisone l 2 1 4 l:10 l Trieste Calcio l 2 1 4 6:1S l Reanese S 2 0 6 12:12 6 Zaule Rabuiese S 1 B 4 6:10 6 Pro Romans S 1 2 S S:1B S Ponziana S 1 0 l B:2l B Buttrio S 0 1 l 4:19 1 PRIHODNJI KROG (4. 11 ) Buttrio - Tricesimo, OLB - Terzo, Ponziana Pro Romans Medea, Pro Fagagna - Muggia, Reanese - Juventina, Valnatisone Isonzo, Vesna - Caporiacco, Zaule Rabuiese - Trieste Calcio 1. AMATERSKA LIGA Azzurra - Muglia 1:1 Begliano - Primorec 2:2, Domio - Gradese neod., Esperia - Pro Gorizia 0:2, Isontina - Pieris, 1:0 Mariano - Costalunga neod., Sistiana - Ronchi neod., Sovodnje - San Giovanni 1:0 San Giovann S 4 2 2 1l:10 14 Isontina S S 2 1 14:6 1l Sovodnje S 3 4 1 9:7 13 Ronchi l B B 1 9:S 12 Gradese l 2 S 0 16:1B 11 Pieris S B 2 B 11:9 11 Begliano S 2 S 1 1B:10 11 Pro Gorizia S B 1 4 12:14 10 Azzurra S 2 4 2 12:1 S 10 Muglia S 2 4 2 9:1B 10 Mariano l 2 B 2 10:9 9 Domio l 2 B 2 10:9 9 Costalunga l 2 2 B S:l S Esperia l 1 B B S:1B 6 Primorec S 0 4 4 S:17 4 Sistiana D. l 0 B 4 6:1B B PRIHODNJI KROG (4.11.) Costalunga - Begliano, Gradese - Esperia, Mug ia - Domio, Pieris - Sistiana Aurisina, Primorec - Sovodnje, Pro Gorizia - Isontina, Ronchi . Mariano, San Giovanni - Azzurra 2. AMATERSKA LIGA Aquileia - Breg 0:2, Moraro - Piedimonte 0:0, Opicina - Villesse 0:B, Primorje - Zarja neod., Romana - Roianese 1:1, San Canzian - Mossa 1:2, S. Andrea S. Vito - Turriaco 2:1, Torre - Staranzano 2:1 Breg S 7 0 1 26:S 21 Fogliano Turriaco S l 0 1 19:4 21 S.Andrea S.Vito S 6 2 0 11:B 20 Aquiliea S S 1 2 1S:S 16 Piedimonte S 4 B 1 1B:S 1S Torre S 4 2 2 1B:9 14 San Canzian S 4 0 4 14:14 12 Roianese S B B 2 12:9 12 Mossa S 2 B B 10:1S 9 Villesse S 2 2 4 S:10 S Romana S 2 2 4 6:1 B S Primorje 7 2 1 4 9:15 7 Moraro S 0 4 4 4:10 4 Zarja 7 0 3 4 S:1S 3 Staranzano S 1 0 l S:1l B Opicina S 1 0 l B:20 B PRIHODNJI KROG (4. 11.) Aquileia - San Canzian, Turriaco - Zarja, Piedimonte - Breg, Pro Staranzano - Mossa, Roianese - Villesse, Romana - Moraro, S.Andrea S.Vito - Opicina, Torre - Primorje / ŠPORT Torek, 30. oktobra 2012 15 Štefan Čavdek Rad bi bil kot Loris Mania Štefan Čavdek (1996) se je najprej ukvarjal z orodno telovadbo pri Olympii. Ko se je z družino preselil v So-vodnje, je začel igrati minivolley pri Soči. Preizkusil se je tudi v nogometu. Nakar se je vrnil k odbojki in igral v prvenstvih U14 in U16. »Potem so me poklicali iz Olym-pie, da bi igral z njihovo ekipo U14 in od takrat neprekinjeno igram odbojko z velikim navdušenjem.« Letos bo igral v treh prvenstvih: v C-ligi, U19 in U17. Njegova vlo- ga je libero. Med svoje športne uspehe uvršča zmago na deželnem prvenstvu U14 in priznanje za najboljšega libera na finalnem delu deželnega prvenstva U18 v Čer-vinjanu. »Rad bi postal profesionalni igralec kot Loris Mania.« Obiskuje 3. razred trgovske smeri na zavodu Žige Zoisa v Gorici. Zanima ga delovanje podjetij, zaradi tega se je odločil za to smer. Najraje ima slovenščino in gospodarsko poslovanje. Pri učenju se skuša čimbolj potruditi, čeprav mu to ne uspe vedno. Ne bi rad se vpisal na univerzo, pravi pa, da se lahko še premisli. Je skavt pri Slovenski zamejski skavtski organizaciji. (and) ft. ® £ (P HE ... da je bil osrednja osebnost prvega športnega dne leta 1958 na Stadionu 1. maja v Trstu Pino Laco La-kovič, ki je kot prvi in doslej še edini slovenski zamejski Slovenec nastopil na šahovski olimpiadi. Lako-vič, ki je z italijansko reprezentanco le kot rezerva potoval v Munchen na olimpiado, se je nato v bavarskem mestu odlično odrezal in igral največ partij od vseh članov italijanske izbrane vrste. Takoj po olimpiadi, od 2. do 22. oktobra 1958, je nastopil 3. novembra na 1. športnem dnevu, kjer je seveda dobil vse partije in z 8 točkami osvojil prvo mesto pred Dušanom Hreščakom (7 točk), Justom Kovačičem (4.5) in drugimi. (lako) ATLETIKA - Nedeljski dnevnik o Lonjercu Fabiu Ruzzierju 23 Obvestila Obudil hojo v Sloveniji Hitra hoja je v Sloveniji skoraj povsem zamrla, je zapisal pred dnevi slovenski časopis Nedeljski dnevnik. Če pa se zdaj vnovič počasi vzpenja, je to skoraj izključno rezultat velikanskh na-porv rojaka iz Italije, Fabia Ruzzierija, ki je dobil slovensko državljanstvo skupaj z Jamajčanko Merlene Ottey, je še zapisala nedeljska izdaja slovenskega časopisa Dnevnik. V daljšem članku Nedeljski dnevnik piše, da se lonjerski atlet, zmagovalec mnogih naslovov svetovnega veteranskega prvaka, ob prevzemu državljanstva leta 2002ni odločil le za nastopanje v za Slovenijo. »Želel si je, da bi pri nas ta športna disciplina spet zaživela in da bi se z njo ukvarjali mladi. Izkušeni hitrohodec poudari, da je zdrava za metabolizem in srčnožilni sistem. Ker v nasprotju s tekom pri hoji ni nabijanja, kolena in kolki niso obremenjeni, kot zmotno mislijo mnogi. Poškodb meniskusov ali obrabe hrstanca tako rekoč ni,« navaja Ruzzierjeve besede avtor članka Vane D. Fortič. Nedeljske novice dalje poročajo, da je Ruz-zier Atletski zvezi Slovenije že pred desetimi le- ti predlagal, da bi spet začeli organizirati mladinska državna prvenstva, ki bi postala motivacija za pridobivanje podmladka. Žal se AZS s tem ni strinjala, funkcionarji so namreč menili, da morajo društva sama poskrbeti za naraščaj, in šele potem bo čas za organiziranje državnih prvenstev. Končno pa ga je AZS lani le uslišala in začela vključevati hitro hojo na DP v pionirskih kategorijah. Takoj zatem se je zanimanje povečalo in letos so v pionirsko državno reprezentanco prvič uvrstili tekmovalce v hitri hoji. Težava je tudi v tem, piše Fortič, da v Sloveniji razen Ruzzierja ni trenerjev, a zamejec je okoli sebe zbral skupinico mladih in starejših iz Kopra, nekaj posameznikov z Bleda in iz Ljubljane pa s svojimi trenerji občasno pride trenirat na Obalo. Letos so njegove varovanke v Sloveniji postavile državne rekorde na vseh pionirskih razdaljah (800, 1200 in 1600 metrov). Komaj 12-letna Eva Čanadi je na Reki celo izboljšala članski rekord na 3000 metrov. Ruzzier si želi, da bi v Kopru nastala šola hitre hoje in da bi se tudi drugod po Sloveniji zanimali za to naporno in zahtevno disciplino. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v petek 2. novembra zaprta. SK DEVIN prireja tridnevni Openday v Innichenu v Pustriški dolini od 8. do 10. decembra 2012. Vpisovanje do 15. novembra. Za informacije : info@skdevin.it, ali 340 2232538. SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani Gostilne-Picerije Bita v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra od 10. do 19.30, prodaja od 9. do 12. novembra od 10. do 19.30. (petek 15.30-19.30) in prevzem opreme 13. novembra od 10. do 19.30. Ne prezrite te posebne priložnosti. Informacije: 3358416657 ali 3358180449. SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 3475292058, www.skbrdina.org Fabio Ruzzier spremljaj nas tudi na twitterju primorski_sport MLADINSKI NOGOMET Goriške ekipe KO 17 golov združenih ekip NARAŠČAJNIKI Kras - Domio 11:2 (5:0) Strelci: Caselli 2, Bovino, Petrac-ci 3, Maio 3, Marocco 2, Grando 2. Kras: Gregori, Krizman, Minius-si, Žerjal, Costa, Caselli, Bovino, Marocco, Maio, Stevanovic, Racman; Re-nar, Selakovic, Kovacic, Santin, Toscan, Kosovel. Trener: Makivič. Kljub slabemu vremenu in močni burji so v Dolini vseeno odigrali do konca tekmo med Krasom in Domiom. Lepega nogometa so tokrat premraženi igralci videli bolj malo. Kljub temu je Kras visoko premagal šibkejši Domio. Cormonese - Juventina 6:1 (4:1) Strelec: De Santis v 21. minuti Juventina: Ferro (Barone), De-fornasari, Visintin, Barbiero, Clancis, Beltramini, Cosani, Antonini, Toma-din (Cadeddu), De Santis, Forchiassin. Trener: Ledri. Tehnično močnejši in hitrejši nasprotniki so visoko premagali Ju-ventino, ki se je po svojih najboljših močeh upirala, vendar kaj več ni su-pela iztržiti. Cormonese je prevladala v vseh elementih igre, izkazala pa se je z meti iz razdalje, ki so bili za vratarja Juventine prava uganka. Po vodstvu z 2:0 je Juventina dosegla edini gol z De Santisom, drugih pravih priložnosti pa si varovanci trenerja Le-drija niso priigrali. Večji del tekme so namreč igrali v obrambi, saj so nasprotniki stalno prodirali. NAJMLAJŠI Juventina - Cormonese 0:1 (0:0) Juventina: Barone, Lutman, Malic (Falcone), Impastato, Waccher, Komjanc, Antonini, Marchesini, Tonani (Mosetti), Di Michele, Liberti (Rigonat). Trener: Bucciol. Igralci Juventine so zaigrali prepričljivo, priigrali so si tudi tri priložnosti za gol, vendar so bili vsakič neuspešni pri zaključevanju. Vsaj točko bi si priigrali, ko bi obdržali začetni rezultat, a so Juventino v končnici presenetili nasprotniki in z golom osvojili tri točke. Pro Staranzano - Sovodnje 4:1 (2:1) Strelec: Trevisan Sovodnje: Pahor, Pavletič, Ger-golet, Piva, Pavletič, Petejan, Faganel (Vinciguerra), Trevisan, Soban (Ba-cicchi), Vettorello (Acconcia), Petejan (Persolja ). Trener: Luka Cijan. Sovodenjski nogometaši so ponovno nastopili v okrnjeni postavi in so bili glede na prikazano previsoko poraženi, čeprav je zmaga domačih zaslužena. Tekmo je oviral tudi močan veter (igrali so na meji regularnosti), kar so bolje izkoristili fizično močnejši domačini. Mlada zasedba Sovodenj se je kljub temu borila. Edini zadetek je dosegel Trevisan ob zaključku prvega dela, potem ko je preigral gostujočega branilca na vrhu kazenskega prostora z desne strani ter nemudoma streljal in postavil rezultat polčasa 2:1. V drugem delu so sovodenjci z nekaj žogami v globino skušali izenačiti, vendar so gostje v zadnjih treh minutah dosegli še dva gola. Montebello Don Bosco - Kras Repen 2:6 Strelci: Ghersinich, Caldarola, Niro, Kocman, Segulin, Štefančič. Kras: Paoli, P. Gregori, Nabergoj, Procacci, Feritoia, Suppani, Kocman, Segulin, Niro, Ghersinich, Caldarola, Smotlak, Štefančič. Končni izid nas ne sme varati, saj je bil večji del tekme precej izenačen. Združena ekipa je že vodila z 2:0, nato pa so gostitelji zmanjšali zaostanek (1:2). Nato so Pahorjevi varovanci dosegli tretji gol, Montebello Don Bosco pa se je znova približal na 3:2 in se celo približal izenačenju. Združena ekipa se ni več pustila presenetiti in je do konca tekme dosegla še tri gole. PODVIG - Boris Kalc se je namučil Iz Gropade na Triglav Med večdnevno turo je srečal več zanimivih ljudi Tur na Triglav je nešteto. Zadnje čase so vse bolj priljubljene tudi daljše. 26-letni Boris Kalc se je na najvišjo slovensko goro podal kar od doma, iz Gropade pri Trstu. Na pot je šel letošnjega 11. avgusta. V zgodnjih jutranjih urah je z doma blizu vodnjaka »pr' Cganke« usmeril proti nekdanjemu gropajskemu mejnemu prehodu in do Sežanske ceste. »Iz Sežane sem obrnil proti Vipavski dolini. Mimo preveč zaraščenih poti sem dospel do prekrasne doline reke Raše. Prvi dan sem prespal v kampu v Vrhpoljah na Vipavskem. Lastniki so me že poznali, saj sem podoben podvig poskusil opraviti že lani, a mi je spodletelo,« se spominja Boris. »Drugi dan svoje ture sem poskusil osvojiti bližji vrh Kovk. Zaradi slabih napotkov sem se že izgubil.« Borisov nahrbtnik je bil težak okrog 10 kilogramov. »V njem sem imel dolge hlače, vetrovko, majčko, vodo, sendviče, prvo pomoč, fotografski aparat in še nekaj drobnarij. Na poti sta me ustavila tudi planinca, ki sta mi svetovala, kako naj nosim nahrbtnik. Nasveti so še kako prilegli,« je povedal Kalc, ki se je nato povzpel na vipavski rob do znamenitega Otliškega okna. »V tem delu nisem srečal živega bitja. Bilo pa je zelo prijetno, čeprav me je ovirala precej močna burja. Drugi dan ture se je končal v Lokvah, kjer sem prespal pri vaščanu Marku, kateremu se res zahvaljujem za prenočitev. Spal sem na kašči. Hotel je bil zame predrag.« Tretji dan je bil v načrtu vzpon do koče na planini Stador. »Mučili so me žulji. Nekaj poti sem prehodil po asfaltu, kar ni bilo prijetno. Tretji dan je bil najhujši in najgrši na moji turi. Do koče na planini Stador sem prehodil že 80 kilometrov. Odtlej naprej je bil čisti užitek, saj sem hodil stalno v naravi.« Boris se je četrti dan napotil do koče pri sedmerih jezerih. »Med potjo sem obiskal še kočo na planini Razor, kjer mi je oskrbnica, potem ko je zve- Boris Kalc na vrhu Triglava dela za moj podvig, častila čaj. Na prelazu Globoko sem naletel na dobro ohranjen avstrijski bunker iz časa prve svetovne vojne. Med potjo sem srečal precej planincev, s katerimi smo se pogovarjali o slanih cenah v kočah. Voda stane od 1,20 do 2 evra. Odločil sem se, da bo pil kar deževnico, kar pa vsem odsvetujem, čeprav se po pitju nisem počutil slabo. Koča pri sedmerih jezerih mi je bila od vseh najmanj všeč. Tu pa sem spoznal Valerijo in Iva, ki sta bila naslednji dan moja sopotnika. Peti dan smo se povzpeli do koče na Kredarici.« Med potjo je Kalc spoznal tudi Američana, ki se je preselil na Bled. »Zaljubil se je v slovenske gore in se naučil slovenščine. Pred tem je nekaj časa živel tudi v Sibiriji,« je dodal Boris in nadaljeval opis poti na vrh Triglava: »Prijatelja Valerija in Ivo sta se ustavila. Nista se povzpela na vrh. Valeriji niso všeč skalnate poti, Ivo pa je dejal, da je Triglav preveč komercialna gora. Odvrnil sem mu, da vsaj enkrat v življenju mora vsak Slovenec nanjo. Ko sem prišel na vrh, sem se čutil res počaščenega. Bil sem ponosen. Na vrhu pa je bila res množica. Okrog Aljaževega stolpa se je gnetlo okrog 50 ljudi. Preveč«, se je pritoževal Boris. »Veselja pa je bilo konec, saj me je že čakal spust. Pridružil sem se skupinici planincev in njihov vodnik me je pošteno okaral, saj sem bil precej slabo opremljen. Nazadnje mi je posodil varovalo. Medtem sem spoznal še Tjašo, ki je lansko leto poskušala prehoditi turo od Kranjske Gore do Bazovice, da bi se poklonila Bazoviškim junakom. Na koncu, podobno kot meni lani, tudi njej ni uspelo.« Šesti dan je bil zadnji. »Spuščal sem se do Stare fužine. Med potjo sem srečal nemški planinki, ki sta skušala osvojiti Triglav skupaj s psom. Razlagal sem jima, da se bosta z veliko težavo povzpela na najvišji slovenski vrh. Ne vem, ali sta poslušali moj nasvet. Znova sem se vrnil v civilizacijo. Konec je bilo miru. Vse te dni sem pozabil na računalnik, telefonček in druge pripomočke, ki jih uporabljamo vsak dan. Domov sem se vrnil z vlakom iz Bohinjske Bistrice,« je zaključil Kalc, ki je še povedal, kdaj mu je prišla na misel tura na Triglav kar iz Gropade: »Izmislil sem si jo nekega dne pri zo-bozdravniku.» (jng) 16 Torek, 30. oktobra 2012 GORIŠKI PROSTOR VELIKI 360 STOPINJ - Pavel Križman Za Baske in varstvo okolja Ime in priimek: Pavel Križman Kraj in datum rojstva: Trst, 22. marec 1976 Kraj bivanja: Kontovel Študij, služba: diplomi v komunikacijskih in pedagoških vedah; osnovnošolski učitelj Stan: srečno zaseden Potem ko je pred približno desetimi leti v sklopu evropskega študijskega programa Erazmus preživel deset mesecev v Bilbau, se je Kontovelec Pavel Križman navezal na Baske in Baskijo. »Izkušnja mi je ostala v dobrem spominu, blizu mi je tudi njihova mentaliteta. Všeč mi je, ker se oni energično borijo za svoje pravice,« je pojasnil 36-letnik, ki še danes bere novice o Baskih in navija za tamkajšnji športni klub. Pavel se že od najstniških let zavzema za čisto vas in varstvo okolja: čistilne akcije je opravljal s klapo, zdaj pa tudi sam. Rad ima še zgodovino (od svetovne do vaške), pomaga staršem pri vinogradništvu in oljkarstvu, rad kolesari in se sprehaja po bližnjih gozdovih in paštnih. Impulziven ali preudaren? Preudaren. • Strog ali popustljiv? Popusdjiv. • Družaben ali sramežljiv? Nekje na sredini. • Sa njač ali konkreten? Sanjač. • Delaven ali len? Delaven. • Altruist ali egoist? Altruist • Osvajaš ali se pustiš osvajati? x KDO SE/H Športna panoga: košarka Vloga: krilo/bek, včasih center Matično društvo: ŠD Kontovel Sedanje društvo: ŠD Sokol Na igrišču/telovadnici sem trikrat tedensko. — O - • u V k d j st 2 o c N< 3 t Sš i a i e v p S oi n it) >13 00 ^ : C P 2 ^ —' i o N P 5 p o i o g v 3 g p P j o i n km i E&O o g o ze 3 e j O- V p o< . d TS O o g — p- p m o p U l kTO o e p j b : k it> v C d dg » a n i n n O 1 3 j V o o N e o — . p l o 3 e ^ >13 g p z 3 d g z — n o g < N g O ž C O 13 tj k P O e d j o ed g s ¡3 N< O O tj o l i o V o g l a i v z e k o 3 O Gledališče ali kino? Ki no. Dnevniki, revije, TV-dnev-nik, TV-oddaja: Primorski, Repub blica, Espresso, TG3, Servizio pubblico, Bal- laro, filmi Spletna stran: moj mail Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: Negreros (Alberto Vazquez Figueroa), Black (Pearl Jam), C'era una volta il West (Sergio Leone); / Dnevne informacije črpam od: Primorski, www.primorski.eu, www.repubblica.com,www.gara.net (baskovski dnevnik Ga ra), Televideo RAI Kaj poslušaš v avtu, ko se pelješ na univerzo, v službo ali na trening? Rock in kar je rocku podobno, na CD-jih ali po radiu •o>js -UBJjsudau (joq uio ojiq iq Bp UT AaajB jSt qoBuiop BupaA a( qua}B>j a 'bajs -n.ip opuidpod (joq uro iq Bp :|0SSZ ez ß°l -paid 0 -Ao;>pí.i8i qoBuiop % OZ °I °í qi.io)ií>¡ a 'od •pp a>jsuBj:> oÍBÍBjsqo Bp 'bjstuis buitu ínípBzo a Bpp BSau(joA -ojsojd ofepaABZ ojBrnajd as pjbjSj 'uasadsn oupaA as ajarnzBj a(usÍB>jri} bu apajS ai Bp 'uijjs -im n),iods iua>)síaiuez o • uiaaAopz ut uiafjBdsBj 'uia:)o>{n>i 'oípBy 'uiodbatq 'uiaaiAOjjaj s B3UBjuazajdaj b>jsubaojsoStií :e|¡snpAeu f|oqfeu af aiu oa¡z a j|e ai oj o jBuap ejjods ue-ijs euiuai 0 -OBqug apajqjy bz ut pA0}U0>i '|o>|o§ ez luefjAeM o SBjauio^oj jiq o>jqBj iq aaoSo]/v 'BÍpz qjujjods qiSrup puii rnasiu a>|jBso>{ bíubjSt qpaj x£ a •••|¡q pe,i jq 'ejjods eßafoAS |e,iqz¡ jq su o BJOAoSod Brnaj 'BÍuaasop ^bz Buqaso 'ojupaAZBj 'psoudrojs a a(ua(jAiz 'OAjsfojBÍ Jjd 'BÍpBZTJBpOg ¿J-IOdS ¡USlUOd ¡IU fe» 0) P 0 >13 ít> O e n o- i tT> "T a s j — 3 N O P b 1 ^Ods NI Najljubša jed: palačinke s čokolado Najljubša pijača: voda iz kontovelske pipe Druga država, v kateri bi rad živel: Baskija (čeprav ni še država) Priljubljeni kraj/ izlet: vasica domorodcev La Realidad v Chiapasu Triglav? Ne, upam, da naslednje poletje. / TRENERJEVIH 11 .2 M ro Prejšnjič je Biserka Cesar izbrala, da bomo enajst vprašanj postavili vaditelju Plavalnega kluba Bor Martinu Lis-siachu. Kateri plavalec vas najbolj navdušuje? Trenutno nihče, čeprav je Phelps navsezadnje še vedno Phelps. Pri nas bi omenil Markiča. Vidim ga, kako trenira v bazenu Bianchi. Kdo bi lahko nadomestil nenadomestljivo Andreino Menegatti pri PK Bor? Zares nihče. Res je nenadomestljiva. Kateremu profesorju ali učitelju ste najbolj hvaležni? Slavi Starc, ki me je na višji srednji šoli naučila ceniti slovensko književnost. Na univerzi pa Ireni Novak Popov. Komu najraje zaupate svoje radosti in tegobe? Številnim prijateljem. Čigavemu mnenju najraje prisluhnete? Ponavadi kar svojemu. Čigavo mnenje pa bi vsi morali bolj upoštevati? Nikjer ni nikogar, ki bi mu bilo treba zaupati. To se mi zdi hud problem. Širše eksistencialno gledano pa bi rekel, da premalo upoštevamo mnenje svojih staršev. Ne vem, je sobota zjutraj, zato sem dobre volje. Včeraj zvečer bi najbrž razmišljal drugače. Na čigav koncert bi šli, recimo, že danes zvečer? Ne grem rad na koncerte. Recimo, da se mi jutrišnji (nedeljski -op. ur.) koncert partizanskega zbora zdi dobra izbira. Kateri primorski umetnik vam je najljubši? Miroslav Košuta. Koga bi predlagali za Kufersi-novega naslednika na čelu ZSŠDI? Ne spoznam se ... Nekoga, ki bi utrdil slovensko zavest v slovenskih športnih društvih. S kom ne bi nikoli začeli politične debate? Teh je dosti ... Raje ne bi razpravljal s takimi, ki imajo samo destruktivne ideje namesto konstruktivnih. Koga naj pokličemo naslednjič? Petro Dilli, ki je vaditeljica ritmične gimnastike in je občasno tudi v bazenu. (p. v.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA rešitev v naslednji številki na strani radio in tv sporedov i ■k L SESTAVIL LAKO OBČINA PRI PORDENONU KRALJ ZAHODNIH GOTOV TINA TURNER VIRUS, KI POVZROČA AIDS ITALIJANSKI POMORŠČAK VESPUCCI TOKOVNI POSREDNIK, PREKLOPNIK PRISTANIŠČE V GRČIJI NEVEDNOST (KNJIŽ.) KEMIJSKI ZNAK ZA ERBIJ .1 % H KANADSKA KOLESARSKA PENDREL - 1 m VISINOMER - SAID AOUITA ARGENTINSKI ŠPORT. KLUB JUŽNOAMER. KUKAVICA SERGIO TAVČAR TROPSKA PAPIGA ANGLEŠKI WHITMORE FR. KOŠARKAR (TONY) AMERIŠKA TV- DRUŽBA ► LESENA NOSILNA GREDA ARABSKI ŽREBEC IKRAVEC, APNENEC FOTO LAKO PISAN NOČNI METULJ GLAVNO MESTO ZDA IT. IGRALKA POZZI AMERIŠKI KOŠARKAR (JAMAAL) VEČJI KOS POHIŠTVA ITALIJANSKA IGRALKA MAGNANI JUŽNOKOR. NOGOMETAŠ (KI - HYEON) ZVER IZ DRUŽINE PSOV VRHUNSKI ŠPORTNIK DIJAŠKA SKUPNOST LJUBLJANA SINJSKA VITEŠKA IGRA OČE AMERIŠKI KOŠARKAR GREEN NEKD. BOROVA ODBOJK. TINE DEBELJAK LENOST, NEGIBNOST, NEDELAVNOST MESTO NA JAPONSKEM IZREDNA LEPOTA, MIK ITALIJANSKI PEVEC (LUCIO) BERI ŠPORTNO PRILOGO PD TINA MAZE SLOVARČEK - HIV = virus, ki povzroča aids • ITEA = gr. pristanišče • REANS = kraj v Angliji (Whitmore Reans) • TSU = japonsko mesto Mnogo jim doigujem(o)... Aleksander Sirk Ko je leta 1999 Košarkarska komisija organizirala na Stadionu 1. maja v Trstu uspelo prireditev Košarkarski oskar 99, na kateri je nagradila tri naše najboljše peterke vseh časov, so kot enega od anketirancev vprašali za mnenje tudi mene. V prvo peterko sem brez pomislekov ob Janu Budinu, Borisu Vitezu, Marku Banu in Jordanu Marušiču vključil tudi Aleksandra Sirka (letnik 1943). Pri sestavi svoje idealne ekipe sem pač razmišljal kot trener in tako hvaležnega igralca, kot je bil Sirk, bi si želeli prav vsi trenerji, tudi v višjih ligah. Pri Boru je igral od leta 1969 do 1976. Bil je za igralno mesto posta - centra visok «le» 197 cm. Odlikovali pa so ga eksploziven skok, izjemna požrtvovalnost, borbenost in moštveni duh. Garal je za tri, pa nikoli ni potožil. Kot bi dejal naš Pero Brumen, bi «lahko na njem sekali polena» ... «Sirkič», kot smo ga v ekipi nazivali, je veliko pomagal tudi društvu. Spominjam se, ko smo pri Boru priredili Novinarski ples v Kulturnem domu, da je Sirk kot natakar skoraj vso noč prehodil in pre-tekal stopnišča, nosil pijačo in jedačo na mize. Ze isto jutro pa smo v telovadnici v Ulici della Valle imeli prvenstveno tekmo. Sirk je bil tako utrujen, da se je pred tekmo vlegel na klop, kašljal je, prhal. Vseeno je igral tekmo. Ze tedaj je «kuhal» pljučnico. Nekaj dni pozneje smo ga peljali na zdravljenje v Sondrio. Moral je opustiti aktivno igranje. Aleksander je bil tudi strasten planinec. Vsako priložnost je izkoristil, da je zahajal v gore. Ko sva bila še kolega na našem dnevniku in sva pozno v noč končala delo, da se je ponoči odpeljal v Slovenijo, prespal kar v avtomobilu in se zgodaj zjutraj odpravil na Triglav. Ze isti dan, proti večeru, je bil doma v Križu. Bil je dolgo let član in dve leti (od 1986 do 1988) celo predsednik Slovenskega planinskega društva Trst. Svoje delo je opravljal vestno in z velikim navdušenjem, tako da je bil med člani zelo priljubljen. Na predsedniškem mestu mu je nasledil Lozje Abram. Sirk nas je zapustil leta 2000, star komaj 57 let. (Na sliki: Sirk v prodoru na koš, D liga, 1971/72) Branko Lakovič o w o GORIŠKA - Vipava v nedeljo prestopila bregove Po dveh letih spet pod vodo Prebivalci nižjih predelov Rupe in Doljnjih Gabrij so včeraj ves dan čistili svoje kleti in stanovanja, ki jih je v noči s sobote na nedeljo poplavila Vipava. »Čim prej moramo spraviti blato iz hiš. Zadnjič smo preveč čakali in potem je bilo čiščenje veliko težavnejše,« pravijo pri družini Cibini v Rupi, ki jim je Vipava zalila stanovanje že pred dvema letoma. Reka je namreč nazadnje prestopila bregove septembra leta 2010, v zadnjih petih letih pa se je še trikrat njena gladina nevarno dvignila. »Tu stanujemo že 18 let, vendar do pred nekaj leti se je Vipava le poredkoma približala našemu dvorišču. V zadnjih letih so pa poplave vse pogostejše,« še pojasnjujejo pri družini Cibini. Po mnenju domačinov so sanacijska dela, ki so jih lani opravili pri Mirnu, nekoliko pripomogla k omiljenju poplavnega vala v Rupi, vendar še ne zadostujejo, da bi prebivalcem ob reki zagotovili varnost. Tudi sanacija, ki so jo opravili pri Sovodnjah, je po mnenju občinskih upraviteljev preprečila, da bi reka poplavila Malnišče, čeprav je na dlani, da tudi na tem območju varnost ni povsem zagotovljena. »Vipava je vedno poplavljala in tudi v prihodnosti bo. Danes se pa moramo na žalost sprijazniti z velikimi vremenskimi spremembami, saj nobena sanacija ni dovolj, če v štiriindvajsetih urah pade tristo milimetrov dežja,« so včeraj ugotavljali domačini med čiščenjem naplavljenega blata. Voda je v noči s sobote na nedeljo zalila tri hiše v Rupi, ki so jih evakuirali, restavracijo Pri Tomažu ter kleti, garaže in spodnje stanovanjske prostore štirih hiš v Doljnjih Gabrjah. Da so bili sanacijski ukrepi, ki jih je na Vipavi in še zlasti na Soči opravila deželna civilna zaščita, uspešni, je prepričan deželni podpredsednik Luca Ci-riani. Po njegovih besedah se je obrestovalo čiščenje soške struge med Peto-vljami in Gradiščem, zaradi česar je reka hitreje odtekala. V resnici je bil poplavni val na Soči veliko manjši od tistega, zaradi katerega je med božičnimi prazniki leta 2009 reka poplavila naselje Salet in skoraj prestopila nasip pri Gradišču. Soča je v soboto pri Solkanu presegla pretok 1500 kubičnih metrov na sekundo, leta 2009 pa so izmerili pretok 2300 kubičnih metrov na sekundo. Po vel fotografij na www.primotski.eu Vipava je v noči s sobote na nedeljo poplavila hiše v nižjem predelu Rupe (desno); gasilec in prostovoljec civilne zaščite pred restavracijo Pri Tomažu (spodaj) foto d.r. drugi strani je Vipava v soboto v So-vodnjah dosegla 697 centimetrov višine, septembra leta 2010 pa 704 centimetre. Sovodenjska občinska uprava, ki je nedavno zaključila z izplačevanjem odškodnin za odpravo škode poplave izpred dveh let (skupno so med zasebniki in podjetji porazdelili približno Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu Torek, 30. oktobra 2012 Primorski r dnevnik 17 556.350 evrov, škodo pa so ocenili na 1.456.792 evrov), je v nedeljo že naslovila na deželno civilno zaščito prošnjo po razglasitvi izrednega stanja, saj želi prizadetim občanom omogočiti, da bi tudi tokrat prejeli nekaj denarja. »Ob tem bomo pristojne organe opozorili, da so za zagotovitev varnosti na našem ob- Črpanje vode iz kleti in stanovanjskih prostorov v Doljnjih Gabjah foto d.r. močju potrebni dodatni ukrepi,« je povedala Floreninova, ki vsekakor ocenjuje, da so se dela, ki jih je doslej izvedla civilna zaščita, v noči s sobote na nedeljo obrestovala. Težave zaradi močnih padavin so v soboto zvečer imeli še v številnih krajih v goriški pokrajini. V Mošu so rešili iz avtomobila moškega, ki je s svojim Mercedesom zapeljal v poplavljeni podvoz kljub rdeči luči na semaforju. Na območju sovodenjske občine je domačinom nudilo pomoč okrog sto prostovoljcev, nekateri so prišli tudi iz vi-demske pokrajine. Stanovalci poplavljenih hiš iz Rupe in Doljnjih Gabrij pa ob tem pojasnjujejo, da so pristojne službe na slovenski strani državne meje že v popoldanskih urah opozorile prebivalce ogroženih območij na nevarnost poplav, medtem ko je bilo na italijanski strani treba čakati na večer, ko so se prostovoljci civilne zaščite odpravili na nadziranje bregov. Na povabilo pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Julijana Čavdka in goriškega občinskega svetnika Walterja Bandlja si je včeraj popoldne deželni svetnik SSk Igor Gabrovec ogledal ne- katere najbolj prizadete kraje. Na županstvu v Sovodnjah se je srečal z županjo Alenko Florenin. Sledil je ogled poplavljenih področij pri Sovodnjah, Ga-brjah in Rupi, nakar se je Gabrovec odpravil v Podgoro, kjer je v soboto narasli potok Štoprca povzročil veliko škodo. Te je bilo kar nekaj tudi v števerjan-ski občini, kjer so morali zaradi napla-vljenega blata in vejevja cesto v Grojni zapreti v soboto in nato še v nedeljo. Deželni svetnik Gabrovec je v minulih letih večkrat posegel pri pristojnem deželnem odborništvu in civilni zaščiti; slednja je lani poskrbela za temeljito očiščenje rečne struge Vipave med Rupo, Gabrjami in Sovodnjami. »Očitno pa še vedno ni dovolj, saj je vzdrževanje rečnih strug in redno čiščenje odtočnih kanalov bistvenega pomena za preprečevanje tovrstnih situacij in tega se mora zavedati tudi dežela, saj zvo-njenje po toči nikakor ne more preprečiti nastale škode in strahu ljudi, ki trepetajo ob vsakem večjem nalivu,« poudarja Gabrovec, ki se bo v naslednjih dneh glede teh vprašanj ponovno srečal s pristojnim deželnim odbornikom Luco Cirianijem. GORIŠKA - »Stoletne vode« znova udarile Poplavljenih 470 objektov, Novo Gorico rešil Pikolut Po dveh dneh hudega deževja je včeraj nad severno Primorsko posijalo sonce, ki pa je obenem še bolj razkrilo posledice vodne ujme. Z njo se je borilo 466 gasilcev, pripadnikov civilne zaščite in drugih služb. Najhuje je bilo v občini Renče-Vogrsko in v novogoriški občini, kjer je bilo poplavljenih 176 oziroma 156 objektov, na severnem Primorskem pa skupno 470 objektov. Nekateri so bili, kljub sanaciji vodotokov po poplavah pred dvema letoma, znova zaliti. Ljudje se nemočno sprašujejo, kako je to mogoče in izražajo dvome o opravljenih delih. »Poškodovane so številne ceste, grozijo zemeljski plazovi. Skratka, narava je še enkrat več pokazala vso svojo moč in nas znova opozorila, da bo potrebno veliko več truda in predvsem sredstev nameniti ureditvi krajine. Tako imenovane stoletne vode se očitno na tem koncu Slovenije pojavljajo bistveno pogosteje. Voda je zalila tudi marsikateri poslovni prostor oziroma proizvodne hale,« je včeraj pojasnil poveljnik civilne zaščite za severno Primorsko Samo Kosmač. Včeraj so gasilci in pripadni- ki civilne še vedno pomagali pri čiščenju blata in odpravljanju posledic vodne ujme. Kosmač še posebej opozarja, da je treba po umiku poplavnih voda veliko pozornosti nameniti čiščenju in razkuževanju prostorov, še posebna previdnost gre pri poplavljenih živilih. Ta je treba zavreči, razen če so nepredušno in vodotesno zapakirana. V takem primeru je treba embalažo zelo skrbno umiti. Prostore, v katere je udrla meteorna voda in kanalizacija, je treba dodatno razkužiti z raztopino varikine. Sicer pa so bili prebivalci in že omenjene službe na poplavljenih območjih na nogah praktično vso soboto in nedeljo, izjema ni bil niti nočni čas. Od sobote dopoldne do 12. ure v nedeljo je regijski center za obveščanje sprejel skoraj 1.500 klicev. V soboto popoldan so gasilci in civilna zaščita že razdelili 1500 poplavnih vreč. V soboto zvečer se je stanje slabšalo iz ure v uro. Do nekaterih objektov in stanovalcev so se gasilci prebili s pomočjo gumijastih čolnov. Zaradi poplav in plazov je bilo zaprtih več cest, gasilci so morali več- krat posredovati tudi, ker so avtomobili obstali v narasli vodi. Voda je zalila kletne prostore stare bolnišnice v Šempetru, novogoriškega arhiva, gledališča in več stanovanjskih blokov v Novi Gorici ter več poslovnih prostorov. Še večje poplave dela Nove Gorice in Šempetra ter Vrtojbe pa sta preprečila zadrževalnika Pikolut in Pi-kol, čeprav je bila višina gladine pri slednjem včeraj že skoraj kritična. Voda je zalila tudi prostore ajdovske gimnazije, v knjižnici je podtalnica vdrla v kotlovnico. V nedeljo so na najbolj prizadetih območjih na Goriškem in Ajdovskem ves dan črpali vodo in čistili zalite prostore, odstranjevali zemeljske nanose in nudili drugo pomoč. Pojavilo se je tudi več zemeljskih plazov. »Eden od njih povzroča veliko preglavic stanovalcem hiše v naselju Potok pri Dornberku, kjer bo očitno potrebna občutna sanacija terena. V domu starejših v Gradišču nad Prvačino pa je voda zalila zaloge hrane in pijače. Plaz, ki je delno oviral promet, se je sprožil tudi pri Bu-kovici,« še opozarja Kosmač. (km) , if A i Poplavljene Bilje fotoe.č. Zadrževalnik Pikolut je preprečil še večjo škodo v Novi Gorici fotoe.č. 18 Torek, 30. oktobra 2012 GORIŠKI PROSTOR GRADIŠČE - Karabinjerji aretirali skupino tatov Beg s fotovoltaično napravo jim ni uspel Za rešetkami 27-letni Mircea Marosi, 20-letni Constantin Babaioana in 26-letni Traian Babaioana V okviru preiskave Agrimotor 2, s katero skušajo karabinjerji iz Gradišča zajeziti rastoč pojav tatvin v podjetjih na območju dežele FJK, so v minulih dneh dosegli nov uspeh. Karabinjerji so 23. oktobra aretirali tri romunske državljane, ki so v nočnih urah obiskali podjetje v kraju Mere-to di Tomba pri Vidmu in ukradli fotovol-taično napravo, vredno okrog 20.000 evrov. Karabinjerji so tatinsko trojico prijeli pri mejnem prehodu Štupica v videmski pokrajini: za rešetkami so se znašli 27-letni Mircea Marosi, 20-letni Constantin Marius Babaioana in 26-letni Traian Cosmin Ba-baioana, za katere je sodnik odredil previdnostni pripor. »Aretacije so rezultat poglobljenega preiskovalnega dela, ki je povezano s preiskavo Agrimotor 2. Le-ta je potekala pod koordinacijo državnih tožilstev iz Gorice, Vidma in Trevisa, osredotočena pa je bila na delovanje romunske tolpe, ki se je posvečala tatvinam traktorjev in drugega materiala v velikih podjetjih in kmetijah,« je povedal kapetan karabinjerjev iz Gradišča Marco Sutto in spomnil, da je preiskava v zadnjih mesecih že omogočila številne aretacije. »Petega septembra smo zaradi sodelovanja pri kraji v obtežilnih okoliščinah aretirali pet Romunov, ki so ukradli dva traktorja, vredna okrog 60.000 evrov, 3. oktobra pa dva njihova sodržavljana, ki sta v okolici Trevisa ukradla 150 pnevmatik v skupni vrednosti 30.000 evrov.« S primerjavo podatkov so karabinjerji identificirali nekatera vozila, ki jih je tolpa uporabljala pri nočnih tatvinah, ki so vedno potekale po istem kalupu. Razni člani tolpe so vsakič prišli v Italijo z enim avtomobilom in večjim furgonom, v isti noči pa so obiskali več podjetij. S plenom so nato še isto noč skušali prečkati mejo in pobegniti v Romunijo, kjer so prodajali ukradene stroje, pnevmatike in drugo blago. Na poti proti slovensko-italijanski meji so bili zelo previdni: voznik avtomobila, v katerem ni bilo ukradenega blaga, je sproti obveščal voznika furgona o morebitni prisotnosti sil javnega reda. Tokrat je eno izmed vozil, ki so jih pripisovali tolpi, opazila patrulja karabi-njerjev iz kraja Fagagna, ki je takoj obvestila kolege iz Gradišča. Le-ti so okrog 6. ure zjutraj pri mejnem prehodu Štupica ustavili furgon, ki je peljal v smeri Slovenije. V njem so našli 19 fotovoltaičnih pa-nelov in tri inverterje, ki so jih Marosi in brata Babaioana ukradli nekaj ur prej v kraju Mereto di Tomba. Fotovoltaični sistem so zasegli in ga bodo vrnili lastniku, trojico pa so pospremili v videmski zapor. 26. oktobra je sodnik potrdil pripor. Constantin Marius Babaioana Traian Cosmin Babaioana Mircea Marosi RONKE - Občina Svetnika zaprepadena Zaradi odpovedi odbornice Stranka komunistične prenove in Italija vrednot iz Ronk izražata svojo zaprepadenost ob novici, da se je občinska odborni-ca Sara Bragato odpovedala urbanističnemu resorju, ker bo poklicno sodelovala pri urbanističnemu programiranju novega intermo-dalnega pola za letališko družbo Areoporto FVG. Odpoved urbanističnemu resorju in še nekatere prerazporeditve resorjev bodo potrjene med današnjim občinskim svetom, med katerim bosta načelnika Komunistične prenove in Italije vrednot Luigi Bon in Fabio Damonte opozorila, da je Braga-tova v zadnjih letih pripravila dva sklepa, ki predstavljata zakonsko osnovo za pripravo izvršnega načrta novega intermodalnega pola. Na podlagi omenjenih sklepov je predvideno zaprtje dveh črpališč vodovoda, čemur so ostro nasprotovali okoljevarstveniki iz zveze WWF, nasprotniki hitre železnice in člani italijanskega speleo-loškega društva. »Bragatova se zdaj umika iz občinskega sveta, to pa nič ne pomeni. Enostavno v prihodnosti ne bo glasovala za načrt intermodalnega pola, ki pa ga sama pravkar pripravlja,« poudarjata Bon in Damonte. RONKE - Ženski ogoljufali priletno domačinko Ukradli sta ji več tisoč evrov Z zvijačo sta vstopili v stanovanje - Ena se je s stanovalko pogovarjala, druga je iskala zlato in denar po drugih sobah Priletni ženski iz Ronk sta tatici dejali, da sta hišni pomočnici in da iščeta delo foto p.d. ■ I I v* v v Trk na krožišču / Potrkali sta na vrata stanovanja priletne ženske v bližini Ulice Verdi v Ronkah in se pretvarjali, da sta hišni pomočnici in da iščeta zaposlitev. Domačinka jima je verjela, se z njima zapletla v pogovor in ju nato povabila v notranjost stanovanja. Z njo se je zatem pogovarjala le ena od dveh žensk, medtem ko je druga začela iskati zlato in denar po omarah in predalih drugih sob. tatica je bila kaj kmalu uspešna, očitno je imela veliko tatinskih izkušenj in je znala, kam ljudje navadno skrijejo denar in dragulje. Ko je našla in pobrala zlatnino in več tisoč evrov gotovine, se je vrnila v dnevno sobo, kjer se je skupaj s svojo pajdašico zelo prijazno poslovila od priletne ženske in odšla. Lastnica stanovanja se je nekaj minut kasneje zavedala, da sta jo v resnici obiskali tatici; klicala je na pomoč karabinjerje, vendar ob njihovem prihodu za tatinskim parom ni bilo več ne duha ne sluha. Ženska je povedala karabinjerjem, da sta ženski govorili s tujim naglasom in da sta bili zelo prijazni in olikani. Zato ju je povabila v stanovanje in svojo naivnost drago plačala. Karabinjerji opozarjajo predvsem starejše občane, ki živijo sami, naj ne nikakor odpirajo svojih stanovanj nepoznanim osebam. V zadnjih časih je namreč goljufov vse več, vsi po vrsti so zelo prijazni in simpatični. V zadnjih letih so nekajkrat obiskali tudi razne slovenske vasi na Goriškem; starejše vaščane so skušali prepričati, da poznajo njihove sinove in hčerke, nekateri so se celo pretvarjali, da se z njimi pogovarjajo preko mobilnega telefona. Karabinjer-ji svetujejo starejšim občanom, naj se ob obisku goljufov in nezaupljivih oseb zaprejo v stanovanje in takoj kličejo na pomoč sorodnike, sosede ali pa sile javnega reda. Križišče med ulicama Mazzini in 7 giu-gno v Ronkah se je včeraj spet izkazalo za zelo nevarno, čeprav so sredi njega med lanskim majem uredili krožišče, ki naj bi bilo začasno in naj bi preprečevalo nastajanje nesreč. Od takrat pa krožišče še ni bilo preurejeno in ostaja še vedno začasno, sploh pa cestni znaki in talna signalizacija pred njim niso ravno jasni. Tako sta včeraj okrog 14. ure na krožišču trčila avtomobila tipa Renault Clio, ki ga je upravljala ženska iz Ronk, in Opel Agi-la, za volanom katerega je sedel moški iz Foljana-Redipulje. Po trčenju se je Clio prevrnil na streho; njegova voznica se je poškodovala, zato pa so ji iz vozila pomagali reševalci iz službe 118. Na zdravljenje so jo peljali v tržiško bolnišnico; po razpoložljivih podatkih njeno zdravstveno stanje naj ne bi bilo hudo. Zadnja predstava Komigoja V osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici bo jutri ob 20.30 na sporedu zadnja predstava v letošnjem abonmaju komičnega gledališča Komigo, ki se je pričel marca. Na sporedu je že predhodno napovedano presenečenje, ki predstavlja nagrado za zveste abonente Komigoja. Na sporedu bo predstava Tik tak teatra iz Gorice »Pravljice (za odrasle)«, ki jo bodo uprizorili Solange Degenhart, Nadja Šu-ligoj in Robert Cotič. Uvodoma je tudi predviden kratkometražni film - prvi v produkciji Komigoja - »Ko mačke ni doma, miši plešejo«. Za predstavo vlada precejšnje zanimanje. Pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288) je v polnem teku predprodaja vstopnic in nudijo vse potrebne informacije. Abonenti Komigoja so za to zadnjo predstavo ob vpisu abonmaja prejeli poseben kartonček, ki ga tokrat lahko izkoristijo. Predstava sodi tudi v okvir promocije abonmajske kampanije SSG na Goriškem; abonenti SSG, ki so že opravili vpis letošnjega abonmaja, imajo prost vstop. Vstopnina znaša 10 evrov (redni) oz. 8 evrov (znižani). Hruške gor, hruške dol V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 9.30 in 10.45 lutkovna predstava »Hruške gor, hruške dol«; uprizorila jo bo lutkovna skupina kulturnega društva Šmihel v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki jih prirejajo Zveza slovenske katoliške pro-svete iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž. Gorica 50 let po koncilu V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo danes ob 18. uri javno srečanje ob 50-letnici drugega vatikanskega koncila z naslovom »Gorica: 50 let po drugem Vatikanskem koncilu - Gorizia: 50 anni dopo il concilio Vaticano II«. Spregovorila bosta Jurij Paljk, urednik tednika Novi Glas, in Mauro Ungaro, urednik tednika Voce Isontina. Srečanje, ki potekalo pretežno v italijanskem jeziku, bo vodil goriški novinar in teolog Andrea Bel-lavite. Predavanje o železnici V umetnostni galeriji ArtOpenSpace v Ulici Diaz v Gorici je na ogled razstava modelov vlakcev združenja ATR - Ami-ci Trasporto su Rotaia. V soboto, 3. novembra, ob 17. uri bo predavanje na temo železnic; razstava bo na ogled bo do 4. novembra, ogledati si jo je mogoč med 15.30 in 19. uro ob delavnikih, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro, ob sredah zaprto. Likovna dela na ogled do jutri V galeriji Kulturnega doma v Gorici je še danes in jutri na ogled razstava goriških likovnih umetnic Sabine Milanič, Albine Pintar, Silve Stantič Prinčič, Karmele Rusjan, Ivanke Škorjanc in Emilije Mask To-gut, ki so jo priredili ob praznovanju 30-letnice Društva slovenskih upokojencev za Goriško. Ogledati si jo je mogoče med 9.30 in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro. Razstava še danes V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu bo še danes med 10. in 12. uro na ogled razstava ob 35-letnici delovanja. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 27. oktobra 2012 19 gorica - Po srečanju o reorganizaciji porodnišniških oddelkov Prihodnji teden bo znano, kdaj zaprejo porodnišnico Nedeljskega protestnega shoda pred bolnišnico se je udeležilo okrog 300 ljudi Kdaj se bo v goriški porodnišnici rodil zadnji otrok? Za odgovor na to vprašanje bo treba počakati do prihodnjega tedna, ko bo deželna direkcija za zdravstvo ponovno sklicala sestanek z direktorjem goriškega zdravstvenega podjetja Marcom Bertolijem in njegovim kolegom iz Latisane ter jima posredovala časovni plan reorganizacije porodnišnic. Včeraj je sicer v Vidmu že potekalo srečanje, ki so se ga udeležili direktorji vseh zdravstvenih podjetij Furlanije-Julijske krajine in centralni direktor za zdravstvo v FJK Gianni Cortiula, govora pa je bilo o preureditvi porodniških oddelkov nasploh. »Porodnišnici v Gorici in v Latisani sta najšibkejši, saj ne dosegata niti 500 porodov letno, do reorganizacije pa bo prišlo v vseh po- nova gorica - SNG Nadaljuje se postopek izredne odpovedi Po včerajšnjem zagovoru pri direktorju SNG Nova Gorica Jožku Čuku se postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za vodjo odnosov z javnostmi gledališča Boruta Ba-šina in računovodkinjo Nevenko Razdevšek Žbona nadaljuje. Na zagovoru je bila prisotna tudi priča dogodka, zaradi katerega se je celotni postopek odpovedi začel. Borut Ba-šin, ki po začetku postopka izredne odpovedi ne opravlja več svojega dela, komentarja po zagovoru ni želel dati. »Dokler ne bom imel v rokah sklepa direktorja, ne morem govoriti o poteku in razlogih za suspenz,« je bil jasen Bašin, ki ob koncu postopka napoveduje daljšo izjavo ali novinarsko konferenco. Po odločitvi direktorja naj bi o razlogih za celoten postopek spregovorili tudi v SNG Nova Gorica, je po včerajšnjih zagovorih sporočila predstavnic za stike z javnostmi Dominika Prijatelj. Direktor SNG Nova Gorica Jožko Čuk pa je povedal, da je do postopkov za izredno odpoved delovnega razmerja dvema zaposlenima prišlo zaradi suma kaznivega dejanja, zaradi katerega mora zastopnik zavoda sprožiti postopek in to je tudi naredil. »Doslej uradne ovadbe organom pregona nisem podal,« je dejal Čuk, ki je pojasnil še, da gre za sum vstopa nepooblaščenih oseb v dokumentacijo. »Ne želim, ne morem in tudi ne smem opisovati podrobnosti dogodka, ker to ni v interesu postopka,« je še dejal direktor in pojasnil, da je oba delavca v suspenzu nadomestil z notranjimi zaposlenimi, da delo v gledališču lahko nemoteno poteka naprej. (sta) rodnišnicah v deželi,« je povedal Bertoli in spomnil, da državne in deželne smernice spodbujajo k ohranitvi porodnišnic, v katerih se rojeva 1000 dojenčkov letno, ta cilj pa ob tržaški bolnišnici Burlo Garofolo dosegajo le porodnišnice v Pordenonu, Vidmu in kraju San Daniele. »O prekinitvi dejavnosti goriške in latisanske porodnišnice bo podrobneje tekla beseda prihodnji teden, ko se bomo ponovno srečali in razpravljali o časovnem planu. Menim vsekakor, da bo do prekinitve dejavnosti in selitve osebja težko prišlo pred enim mesecem,« je povedal Bertoli in pristavil, da v prostore porodnišnice ne bodo selili drugih oddelkov, saj bosta pediatrični in ginekološki oddelek še naprej delovala. »Dokler ne bomo preverili, ali je mogoče goriško porodnišnico Udeleženci nedeljske manifestacije bumbaca prilagoditi varnostnim standardom, se v njej ne bodo rojevali otroci, vse ostale dejavnosti pa ostajajo, kjer so,« je dodal direktor. Prekinitvi delovanja porodniškega oddelka pa ostro nasprotujejo mamice združenja Voglio nascere a Gorizia, ki so v nedeljo dopoldne pred goriško bolnišnico priredile protestni shod, ki so se ga ob številnih občanih (zbralo se je okrog 300 ljudi) udeležili tudi goriški župan Ettore Romoli, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, župan iz Fare Alessandro Fabbro in nekateri drugi upravitelji. Mamice in očetje so napovedali, da ne bodo zlepa vrgli puške v koruzo: proti zaprtju oddelka so pripravljeni zbirati podpise, vložiti pritožbo in celo gladovno stavkati, če bo potrebno. (Ale) pevma - Zapeli Hrušiški fanti Zadonele brkinske ljudske pesmi Hrušiški fanti v pevmski cerkvi Petnajstčlanska pevska skupina Hrušiški fanti je v soboto v pemski cerkvi pripravila prijeten zborovski večer, ki ga je publika nagradila s toplim aplavzom, čeprav si je zaradi silovitih nalivov srečanja z brkinskimi pevci udeležilo manj poslušalcev, kot so si nadejali prireditelji. Večer ljudskih pesmi je priredilo združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Osla-vje, ki je s to prireditvijo zgovorno dokazalo, da želi nadaljevati s pobudami, ki so bile v domeni ukinjenega krajevnega sveta. Da so pevci z Brkinov pripotovali v kraje ob vznožju Brd, gre zasluga domačinu Gabrijelu Sfiligoju, ki je že pred časom navezal stike Hrušiškimi fanti in jim v soboto, kljub nalivom, razkazal dobršen del Goriške, s posebnim poudarkom na kraje, ki jih je zaznamovala prva svetovna vojna. Podpredsednik združenja Vili Prin-čič je najprej pozdravil pevce in publiko, nato pa je predstavil zbor in njegov repertoar, ki temelji na ljudskem izročilu. Od ustanovitve zbora leta 1995 naprej Hru-šiški fanti pri starejših domačinih vneto zbirajo stare pesmi in z njimi nastopajo na številnih odrih doma in po svetu. Pred leti so obiskali sorojake v Avstraliji. Kot so sami povedali, imajo na zalogi celo »rešto« narodnih in ponarodelih pesmi, ki segajo od ljubezenskih, do domovinskih, od pivskih pa do pesmi z nabožno tematiko. In prav s slednjimi so oblikovali pevmski večer. Gre za pesmi, ki govorijo o Bogu, Kristusu, Mariji in drugih svetnikih, ki pa so jih ljudje v stoletjih počlovečili do take mere, da se v njih odseva tudi obilica hudomušnosti. Zbor vodi Danjel Cek, ki je tudi povezoval ves program, skupaj z enim od pevcev pa je med kratkimi pavzami prebiral ljudske zgodbe v hrušiškem narečju. Na koncu se je pevcem zahvalil predsednih združenja Krajevna skupnost Lovrenc Persoglia, ki je izrazil željo, da bi se stiki med krajema nadaljevali. Koncertu je sledila družabnost, ki jo je zaznamoval golaž z merjascem, ki tako ali drugače postaja ena od kulinaričnih značilnosti tega dela Goriške. vipava - Bančništvo Konzorciju občine Vipava in malih lastnikov večinski delež hranilnice Upravni odbor Kmetijske zadruge Vipava je na včerajšnji seji odločil, da 57-odstotni delež Hranilnice in posojilnice Vipava proda konzorciju malih lastnikov, ki jih vodi občina Vipava. Za večinski delež je konzorcij ponudil 1,6 milijona evrov, drugi ponudnik, Deželna banka Slovenije, pa manj, je povedal direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc.»Ugotovljeno je bilo, da je boljša ponudba konzorcija občine Vipava in malih lastnikov, tako nominalno kot projektno, saj ima pripravljen dober projekt za nadaljnji razvoj hranilnice. Zato smo se odločili zanje in pričakujem, da bomo podpisali pogodbo in prejeli kupnino že prihodnji mesec, najkasneje pa naj bi bila prodaja zaključena do konca letošnjega leta,« je povedal Bajc. Na razpis za prodajo deleža se je sicer prijavilo pet interesentov. Dva med njimi so izključili, enega zaradi prenizke cene, drugega pa zaradi skrivanja identitete, tretji ponudnik pa se je umaknil pred opravljanjem skrbnega pregleda banke. Med preostalima dvema je najvišjo kupnino za večinski delež hranilnice ponudila občina Vipava. »V najkrajšem času bomo zagotovili plačilo kupnine, še prej pa podpisali pogodbo,» je zadovoljen dejal vipavski župan Ivan Princes. Vipavska občina ne bo edina lokalna skupnost v izbranem konzorciju, saj se ji pridružujeta občini Ajdovščina in Renče-Vogr-sko. »Lahko se bo priključila še katera, vendar sedaj pri odkupu sodelujemo le tri. Vsaka bo postala lastnica desetod-stotnega deleža, čeprav bo občina Vipava plačala nekoliko več, zato pa bo sedež hranilnice ostal v Vipavi,« je še dejal Princes. Nad odločitvijo je zadovoljen tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. »Upam, da se bo prevzem vipavske hranilnice zgodil čimprej in da odpremo novo zgodbo. Zgodbo tukajšnjih ljudi in še bolj podjetnikov in da bo to zares tudi postala primorska banka,« je povedal. Je kdo videl nesrečo? V soboto zvečer okoli 20.30 ure se je izven naselja Velike Žablje pripetila prometna nesreča s pobegom. Neznani voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Velikih Žabelj proti Dobra-vljam in trčil v pešca, ki je hodil ob robu vozišča. Pešec je v prometni nesreči utrpel zlom goleni, neznani voznik pa je s kraja odpeljal. Vse, ki bi o prometni nesreči ali pobeglem vozniku kaj vedeli policija prosi, da pokličejo številko 00386-113. (km) Vinjen v skale Zaradi prehitre vožnje je 71-let-nega voznika v nedeljo na poti med Solkanom in Plavami zaneslo v desno, da je trčil v skalnato brežino. Policisti, ki so mu odredili preizkus alkoholizira-nosti so ugotovili, da je imel v organizmu 0,42 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zato mu bodo izdali plačilni nalog. (km) Za nakup se je svojčas zanimala tudi Zadružna kraška banka z Opčin, ki je 10-odstotni lastnik vipavske hranilnice vse od ustanovitve delniške družbe in je že pripravila strategijo razvoja banke ter z njim povezanega kmetijstva na Vipavskem in širšem Primorskem. Vendar pa se je še pred oddajo zavezujoče ponudbe odločila za umik, ker po njihovem mnenju ozračje v Vipavski dolini ni naklonjeno zamejskim bančnikom. V sporočilu, ki so ga tedaj posredovali, so zapisali, da se bodo v primeru, če bo večinski delež kupil neprimerni lastnik, umaknili v celoti in prodali tudi svoj obstoječi delež v vipavski hranilnici. (sta) doberdob - Odšel Mario Ferletič Na njegov baritonski glas so sopevci vselej lahko računali Z Romanom Lavrenččem je 1.1968 vzidal vogelni kamen dvorane društva Hrast Pokojni Mario Ferletič se je rodil in živel v Doberdobu. In Mario je Kras, ki mu je bil tako pri srcu, poskral vase: trden je bil kot kamnita duša svoje ljube domače pokrajine, a poln življenjske energije, kot ruj, ki iz kamnite duše vsako jesen izvleče najlepše barve. Bil je skromen, tako kot je skromna doberd-obska kraška gmajna, a delaven, kot človek, ki ga je življenje izklesalo po podobi te apnenčaste krajine. Rojen je bil 6. decembra leta 1944 očetu Geniotu in materi Angeli, na katero je bil posebej navezan. Njegovo otroštvo ni bilo samo trganje hlač po šolskih klopeh, doma je bila tudi živina. Da bi na paši preprečil nezaželjene pobege, se je posluževal prvovrstne strategije: kravam je zavezal rep. Huda preizkušnja zanj, za brata Stanka in očeta Genia je bila prerana smrt matere Angele. Poklicna pot mu je že v mladih letih v roke položila zidarsko žlico: Do-berdobci so ga kot zelo zanesljivega zidarja na pomoč klicali tudi kasneje, ko se je Mario zaposlil pri državni elek-trodistribucijski družbi Enel. Medtem si je Mario v Doberdobu tudi ustvaril dom in družino: leta 1974 se je poročil z Ado Mučič iz Štadreža. V zakonu sta se jima rodila hči Katja in sin Dimitrij. Ob družinskem življenju, ki je seveda postalo od takrat njegova prva skrb, pa je ostal vseskozi garaški delavec. Mario je bil med zagnanimi soustanovitelji društva Hrast. V društvenem arhivu ima tako posebno mesto fotografija vgrajevanja vogelnega kamna dvorane, ki sta ga 5. avgusta leta 1968 vzidala prav Mario in takratni predsednik društva Romano Lavrenčič. Petje je bilo za Maria prav poseben užitek. 45-letno kariero ljubiteljskega pe- Mario Ferletič tja v zboru Hrast in na cerkvenem koru je prežemala njegova vsestranska točnost in rednost. Na njegov baritonski glas so dirigent in sopevci vselej lahko računali. Njegova zavzetost za kulturno dogajanje na vasi se je vsekakor kazala ob vsaki pobudi (in ob bogatem fotografskem arhivu, ki ga je ustvaril): pri izvedbah doberdobske šagre, Praznika pomladi, in pred tem tudi na odrskih deskah v okviru domačega dramskega odseka. Pri srcu mu je bila posebej vloga tajnika, ki jo je odigral v drami Stilmodski župan leta 1973. Vsestranska angažiranost je bila očitna tudi v drugih panogah: ob pomembnih cerkvenih praznikih je Doberdobce pogosto prebujalo njegovo pritrkovanje na doberdobskem zvoniku, plod sodelovanja s stricem Pepetom Pr'noldotom. Kot prosvetni delavec je Mario stopil tudi na politični parket in večkrat na občinskih volitvah kandidiral na listi stranke Slovenske skupnosti. Kot ljubitelj športa pa je vedno rad sledil nogometu: bil je strasten navijač Milana, ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih pa se je približal doberdob-ski Mladosti kot angažirani odbornik. Njegova velika ljubezen pa je do konca bila domača kultura: še v zadnjih mesecih je kljub bolezni redno spremljal koncerte svojega zbora Hrast. Tudi v teh nelahkih okoliščinah je bil stalno prisoten, saj je njegova volja do življenja premagovala še tako hude težave. (ač) 20 Torek, 30. oktobra 2012 GORIŠKI PROSTOR / [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ^ Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri »na slepo« (Gregor Čušin), nastopa Ta bolj'Teatr KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 3. novembra, ob 20.30 mu-zikal »7 spose per 7 fratelli« (Kasha in Landay), nastopa gledališka skupina Il Teatro dei Picari iz Macerate; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) razpisuje v Gorici v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Kulturnim centrom Lojze Bratuž, abonma za gledališko sezono 2012-13. Prva od šestih predstav bo v ponedeljek, 19. novembra, ob 20.30 uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s premierno uprizoritvijo drame Vinka M derndorferja »Vaje za tesnobo« v režiji Jake Andreja Vojevca; vpisovanje abonmajev poteka do 19. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Stari abonenti lahko svoje sedeže potrdijo do 9. novembra. Abonenti, ki vpišejo abonma si lahko brezplačno ogledajo komedijo »Pravljice (za odrasle)«, ki bo v Kulturnem domu v Gorici v sredo, 31. oktobra ob 20.30 (rezervacija vstopnic v Kulturnem domu v Gorici); več na spletni strani www.kul-turnidom.it. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.45 »Kaj je resnica - Cosi e (se vi pare)« (Luigi Pirandell0), nastopajo Giuliana Lojodice, Pino Micol in Luciano Virgilio (»Proza«); informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602), več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v torek, 6. novembra, ob 21. uri »Maldobrie« (Lino Carpinteri, Mariano Faraguna), nastopata Ariel-la Reggio in Gianfranco Saletta; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v četrtek, 8. novembra, ob 21. uri deželna premiera »Tutto Shakespeare in 90 minuti« (Adam Long, Daniel Singer in Jess Winfield), nastopata Zuzzurro&Gaspare (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 30. in 31. oktobra »Maldobrie« (Lino Carpinteri, Mariano Faraguna), nastopata Ariella Reggio in Gian-franco Saletta: informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 30. oktobra ob 20. uri »Vdovin zmenek« (Israel Horovitz); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. S Poslovni oglasi SUHA BUKOVA DRVA 134€/ PALETA, PELETI 23Q€/TONA Gorica +30km prevoz gratis. +38631770410, 3342200566 H Mali oglasi PODARIMO dva dvomesečna mucka, črnobelega in sivobelega; tel. 3478665505. PRODAJAM droben krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.45 -22.10 »Le belve«. Dvorana 2: 17.40 »Il matrimonio che vorrei«; 20.00 - 22.00 »The Rocky Horror Picture Show«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il comandante e la cicogna«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.15 »Le belve«. Dvorana 2: 18.00 »Viva l'Italia«; 20.00 - 22.00 »The Rocky Horror Picture Show«. Dvorana 3: 18.00 - 20.30 »Alla ricerca di Nemo« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Io e te«. Razstave V MUZEJU TERITORIJA v Krminu je na ogled razstava Gigija Castellanija z naslovom »L'arte sul serio. Ritratti di Cormons«; do 4. novembra od četrtka do sobote 16.00-19.00, ob nedeljah 10.30-12.30,16.00-19.00. V MODRA'S GALERIJI na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled razstava Klavdija Palčiča z naslovom »Ikaria«; do 11. novembra ob delavnikih 17.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-12.00. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v palači Attems-Petzenstein v Gorici je na ogled razstava z naslovom »120 x 120 Okno v svet Medana art«, ki ga je organiziralo kulturno združenje Ethos v sodelovanju z Alice Ginaldi. Razstavljena so dela iz zasebne zbirke Klinec, ki so jih od leta 1997 naprej umetniki mednarodnega slovesa podarili ob zaključku slikarskih kolonij. V okviru razstave se bo v nedeljo, 11. novembra, Alice Ginaldi pogovarjala z Ma-riom Pallijem, sledil bo vodeni ogled razstave; razstava bo na ogled do 11. novembra od torka do nedelje 10.0017.00; informacije po tel. 0481547541, musei@provincia.gorizia.it, www.provincia.gorizia.it. KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava »Contemporanea/mente. Graziano Negri / Massimo Poldelmengo«; do 18. novembra ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00, ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00. V GALERIJI ATELIER V EDA CENTRU v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del Ines Drole - Nande in goriškega umetnika Paola Figarja do 22. novembra; več na info@atelier.si, www.atelier.si. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it, »edu-cazione motoria scuola primaria«) objavljen razpis za nezaposlene (ali delno zaposlene) diplomirane profesorje telesne vzgoje, ki bi se potegovali za poučevanje v okviru projekta »MO-VIMENTO 3S«, namenjenega osnovnim šolam. Rok za predstavitev vloge zapade 31. oktobra, ob 14. uri. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vin-cenza). KRUT vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovin-sko-arhitekturnimi zanimivostmi; informacije in prijave v uradu na Kor-zu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ali na sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SPDG prireja v soboto, 3. novembra, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a kolesarski izlet MTB po goriškem Krasu. Zbirališče ob 9.30 na parkirišču goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 35 km, obvezna čelada; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena prijava udeležencev. Ü3 Obvestila HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), ivanasolc@gmail.com. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da so uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 15. in 17. uro. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ TER ŽEPZ IZ RONK vabijo v ponedeljek, 5. novembra, ob 19. uri v cerkev Sv. Nikolaja v Tržiču na tradicionalno mašo za rajne. Obogatil jo bo nastop mešanega pevskega zbora iz Bilj. V nedeljo, 11. novembra, pa društvi vabita na martinovanje v Bardu-Lusevera. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je podaljšala urnik: trikrat na teden je odprta tudi v dopoldanskem času, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih (od 10. do 19. ure). Ob torkih in četrtkih je odprta med 15. in 19. uro. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; v Štandrežu (Dom Andreja Budala) ob sobotah 14.00-15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah 15.30-16.30. TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah 14.0016.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah 16.00-18.00; na Proseku (Kulturni dom) 15.00-16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah 17.00-18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah 15.00-16.00; v Štandrežu (Dom Andreja Budala) ob sobotah 14.0015.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah 15.30-16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše osebe): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00, ob petkih tudi 19.00-20.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; informacije in prijave: tel. 00386-70820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: tel. 348-9260604 Alessandra). Vadba trebušnih plesov poteka ob torkih, 19.00-20.00 (informacije in prijave tel. 340-3814478 Antonella). ZSKD obvešča, da bodo tržaški in goriški uradi zaprti v petek, 2. novembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 3. novembra, avtobus odpeljal na martinovanje v restavracijo Kapriol s trga na Goriščku-Medaglie d'oro v Gorici ob 17. uri, nato s postanki pri vagi, v Podgori, Štandrežu na Pilošču, v Sovodnjah (pri lekarni in cerkvi) in na Vrhu. Priporoča se točnost. AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči. KD SOVODNJE organizira tečaj zumbe vsak četrtek od 19. do 20. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 8. novembra, ob 19. uri v spodnji dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah; vpisovanje in informacije po tel. 349-3017831 (Patricija). MARTINOVANJE SPDG bo v nedeljo, 18. novembra. Dopoldne Vrtovčev pohod, popoldne družabnost na kmečkem turizmu. Ob zadostni udeležbi bo avtobusni prevoz. Prijave do konca oktobra na sedežu društva (informacije Vlado - tel. 0481-882079). IS Prireditve OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo 1. novembra, polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB in na spomenike padlim italijanskim, avstrijskim in madžarskim vojakom v prvi svetovni vojni, po sledečem urniku: ob 10.45 na grobnico padlih avstrijskih vojakov na pokopališču v Jamljah; ob 11.15 pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni pri Bonetih; ob 11.30 pred spomenikom padlim v NOB na Palkišču; ob 11.45 pri madžarski kapelici pri Vižintinih; ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB na Poljanah; ob 12.20 pred spomenikom padlim v NOB v Doberdobu. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJI sporoča, da bo polagal vence na Goriškem v četrtek, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu na pokopališču in nato pri spomeniku ter ob 13. uri na goriškem mestnem pokopališču pri grobnicah padlim borcem in na grobu Lojzeta Bratuža. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 30. oktobra, ob 18. uri javno srečanje ob 50-letnici drugega vatikanskega koncila z naslovom »Gorica: 50 let po drugem Vatikanskem koncilu -Gorizia: 50 anni dopo il concilio Vaticano II«. Na večeru bosta sodelovala Jurij Paljk, urednik tednika Novi Glas in Mauro Ungaro, urednik tednika Voce Isontina. Vodil bo goriški novinar in teolog Andrea Bellavite. PROGRAM DELEGACIJE GORIŠKEGA VZPI-JA ob Dnevu mrtvih: v sredo, 31. oktobra, skupaj z generalnim konzulatom Republike Slovenije in delegacijo Zveze Borcev iz Nove Gorice ob 10. uri pri spomeniku v Pevmi, ob 10.30 pri spomeniku v Koprivnem in ob 10.30 pri spomeniku v Štandrežu; v četrtek, 1. novembra, skupaj z VZPI, ANED, SKGZ in krajevnimi skupnostmi ob 8. uri v goriškem zaporu, ob 8.20 v goriškem grajskem naselju, ob 8.40 na obeležje na goriški železniški postaji in na spomenik de-portirancem, ob 9.15 pri spomeniku v Pevmi, ob 10. uri pri spomeniku v Podgori, ob 11. uri pri spomeniku v Štandrežu, ob 11. uri pri spomeniku na Trnovem, ob 11.30 na pokopališču v Ločniku, ob 13. uri na glavnem goriškem pokopališču. V petek, 2. novembra, ob 10.30 pred glavnim spomenikom v spominskem parku v Gorici v organizaciji goriške prefekture. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo spominske svečanosti v četrtek, 1. novembra, potekale s polaganjem vencev pri spomenikih: ob 9.45 na Vrhu, ob 10.20 v Gabrjah, ob 10.45 v Sovodnjah najprej pri spomeniku in nato pri cerkvi, ob 11.20 na Peči in ob 11.40 v Rupi. SEKCIJA VZPI-ANPI IN PD A. PAGLAVEC iz Podgore vabita na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v NOB v Podgori v četrtek, 1. novembra, ob 10. uri. Na programu pozdrav in kratek priložnostni govor, polaganje vencev borčevskih organizacij in krajevnega društva ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore. VZPI-ANPI IZ ŠTANDREŽA IN KD OTON ŽUPANČIČ prirejata svečanost v četrtek, 1. novembra, ob 10.45 v kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu in ob 11.15 pred spomenikom NOB v Štandrežu. Pela bo vokalna skupina Sraka, govor bo imel Marino Marsič. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo ob 11.15 pred šte-verjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. ZSKD IN KRUT organizirata v sredo, 7. novembra, ob 18.30 predavanje o EFT-ju, tehniki doseganja čustvene svobode v Tumovi dvorani KB centra, na Korzu Verdi 51 v Gorici pod vodstvom Pike Rajnar, usposobljene predavateljice metode EFT pri mednarodni organizaciji AAMET. Predavanje bo potekalo v slovenščini; informacije po tel. 0481-531495 (ZSKD), gorica@zskd.org. KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 8., 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Kor-zo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481-530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040-360072 (prisarna v Trstu). Pogrebi DANES V GORICI: 11.50, Emma Croat-to vd. Zuliani z glavnega pokopališča v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V SOVODNJAH: 14.00, Ilaria (Hilarija) Peteani por. Zotti (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Silvana Pun-tin vd. Taucer iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Elman Bonetti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. t Zapustila nas je naša draga Albina Florenin vd. Paoletti stara 89 let Žalostno vest sporočajo vnuki ter ostali sorodniki. Pogreb bo v sredo, 31. oktobra ob 14. uri v cerkvi Sv. Katerine na Peči. Topla zahvala vsem, ki bodo počastili njen spomin. Priznano pogrebno podjetje Preschern t Zapustila nas je naša draga mama in tašča Petra Černe vd. Brešan Žalostno vest sporočajo Nevenka in Angel ter Niko in Yvette Pogreb bo v sredo, 31. oktobra 2012 ob 11.30 iz mrliške vežice bolnišnice sv. Justa (Villa San Giusto) v cerkev in na pokopališče v Pevmi. Ljubljeni noni zadnji pozdrav Luka z Martino, Katja in Tomaž ter pravnuk Benjamin Ob izgubi očeta MARIA FERLETIČA sočustvujemo z Dimitrijem in družino vsi pri AŠZ Mladost Draga Ada, ob težki izgubi izrekamo tebi in tvojim občuteno sožalje. Letniki / KULTURA Torek, 30. oktobra 2012 2 1 SKRIVNOSTNI TIBET - Zanimiva in bogata razstava v Trevisu Zgodovina dežele na strehi sveta skozi vero, kulturo in tradicijo Do 2. junija v Casa dei Carraresi na ogled okrog 300 eksponatov - Poudarek na tibetanskem budizmu »Dežela na strehi sveta« privablja in preseneča. Tibet, nekdaj mogočno himalajsko kraljestvo, danes obrobna kitajska provinca, vabi s svojo starodavno zgodovino, svojstveno ločino budizma in naravnimi lepotami. V očeh zahodnih obiskovalcev je mala dežela na izredno visoki nadmorski legi po eni strani izziv z vidika premagovanja ostrih življenjskih pogojev, po drugi pa nasilno odtujena domovina avtohtonih prebivalcev. Na planoti, ki se dviga od 3.600 metrov navzgor in ki jo obkrožajo še višji gorski vrhovi, se - po presoji pripadnikov zahodne civilizacije - bije zdaj bolj zdaj manj srdit boj med sodobno osorno politiko, ki jo pooseblja mogočna Kitajska, in starodavno miroljubno kulturo, katere prvi nosilec je dalajlama, vodja lamaistične veje budizma. Tenzin Gyatso, ki od leta 1959 živi v izgnanstvu v Indiji, je 14. verski in posvetni vodja Tibetancev . Pred nedavnim se je odpovedal politični vodilni vlogi ter tako postal izključno duhovni vodja pripadnikov ločine »rumenih klobukov«. Napovedal pa je tudi, da za njim ne bo več nikakršne inkarnacije. To pomeni, da ne bo 15. dalajlame. To pa napoveduje bistvene spremembe. S tem pa smo morda že pri koncu zgodbe, ki jo s številnimi z vseh vidikov dragocenimi pričami-eksponati razvija razstava Tibet - zakladi s strehe sveta. Pripravili so jo v razstavnih prostorih Casa dei Carraresi v Trevisu, kjer bo na ogled vse do 2. junija 2013. Časa je torej še dovolj, vendar si je za razstavo vredno vzeti potreben čas. Tisti, ki so bili tako v »pravem« kot v »malem Tibetu«, se pravi v Tibetu in v Ladaku (nekdaj je bil to sestavni del mogočne države, ki so jo priznavali tako Mongolci kot Kitajci, potem pa so jo osvojili najprej eni potem pa drugi), bi morali na razstavo, da si ogledajo to, česar v tibetanskih samostanih, palačah in domovih že dolgo ni več. Veliko dragocenosti so namreč odnesli razni zavojevalci, marsikaj so »na varno« spravili menihi, ne-zanemarljivo količino izredno lepih in dragih predmetov pa so predstavniki tibetanskih oblasti odnesli v Peking v dar kitajskim oblastnikom v raznih obdobjih. Tudi sedanji dalajlama je s svojimi delegacijami v letih '50 prejšnjega stoletja nosil dragocena darila v Peking, najprej celo v znak hvaležnosti za »osvoboditev« njegove dežele, kasneje pa verjetno v upanju, da Tibetu zagotovi dejansko avtonomijo. Kot vemo, se politična zgodba še ni zaključila, prav gotovo pa se ne razvija v prid tibetanske avtonomije. Če na zadevo pogledamo z zgodovinsko-kulturnega vidika, pa moramo povedati, da so predmete, ki so tako ali drugače prišli v Peking, dali v Muzej nacionalnosti. Kdor je tudi že bil v Pekingu, ve, da je do teh zbirk, pravzaprav do muzeja samega težko, če že ne nemogoče, priti. Morda posebno pazljiv in tudi strokovno podkovan obiskovalec kakšne dragocene tibetanske predmete odkrije med ogledom zbirk v »prepovedanem mestu«. Zato je morda tokratna samohvala Adriana Ma-dara, ki je pripravil bogato in raznoliko razstavo, upravičena. Verjetno mu je uspelo zbrati toliko dragocenega gradiva o tibetanski kulturi in tradiciji, ker je prej -v istem razstavišču - pripravil kar štiri razstave o kitajski cesarski zgodovini. Kot so organizatorji povedali in večkrat zapisali, je na razstavi na ogled več kot 300 ekspo- natov, ki pričajo o verskem, kulturnem in vsakdanjem življenju v Tibetu. Razstavo je Madaro »sestavljal« več kot dve leti, ko je večkrat obiskal prestolnico Tibeta Lha-so in še mesti Shigatze in Gyantze. In seveda, ko je redno potoval tudi v Peking, saj je razstava nastala v sodelovanju s kitajskimi strokovnjaki za Tibet. Z zgodovinskega vidika na razstavi začenjajo razvijati zapleteno tibetansko zgodbo od mongolske zasedbe, ki jo je v 13. stoletju udejanjil razvpiti Džingiskan. O tem obdobju, ko je bil Tibet sestavni del velikega mongolskega, kasneje kitajskega cesarstva, pričajo dragoceni darovi, ki so jih Tibetanci nesli na dvore, in pa izbor malih kipov, pričevalcev privrženosti tantričnemu budizmu. Na kratko povzeti značilnosti budizma kot takega in raznih ločin je skorajda nemogoče. Vedeti pa je treba, da budizem ni samo veroizpoved, temveč tudi ži- ffl h vljenjska filozofija, po kateri se morajo vsi verniki ravnati. Zato budisti ne verujejo, temveč živijo svojo vero. To nedvomno velja tudi za tibetanski budizem, ki je v večinskem primeru veja »rumenih klobukov« tantri-čnega budizma (tej ločini pripada oziroma jo na najvišji ravni predstavlja dalajlama). Ne bi se spuščali v obravnavo posameznih budističnih ločin, vendar še pripomba o tantričnem budizmu: nekateri ga uvrščajo med ločine »velikega voza« (mahajama), drugi pa ga kot vad-žrajama priznavajo za tretjo glavno vejo. Vsekakor je za razumevanje zgodovinskega razvoja Tibeta pomemben tudi podatek, da so se v poznem mongolskem cesarstvu in v obdobju zadnjih dveh kitajskih dinastij (Ming in Qing) zapisali tantričnemu budizmu. Sicer pa vas bo razstava v Trevisu prisilila, da se vsaj malo poglobite v svojstvene poteze tibetanskega budizma. Med odlikami razstave, na kar je še posebej ponosen kurator Madaro, je namreč izredno širok izbor kipcev tibetanskih božanstev. Lepi so sami po sebi, dodana razlaga - poslušate jo lahko s slušalkami, bere pa jo sam kurator - pa prida čar starodavnih besedil in zgodb indijske podceline, ki so se na tistem prostoru rade prepletale. Poleg kipcev iz bolj ali manj dragocenih kovin so na razstavi na ogled tudi drugi predmeti, ki se uporabljajo med obredi. Zelo zanimiva so glasbila: glede tega je neposreden obisk tibetanskih samostanov veliko privlačnejši, saj lahko v živo slediš dolgim, s svojstveno glasbo obogatenim obredom. Posebno poglavje, ki predstavlja tako tibetansko vero kot umetnost, so tangke. Gre za prikaze ustanovitelja budizma, princa Siddharte, raznih božanstev, da-lajlame, pomembnejših praznikov ali prizorov s tibetanskega dvorca, naslikane na blago. Dragocenejši imajo za podlago svilo. Pomembni so z več vidikov, seveda z verskega, umetniškega in tudi zgodovinskega, saj prinašajo tudi izseke iz verskega ter posvetnega življenja. Ob obisku Tibeta jih vidiš samo na pomembnejših praznikih, na razstavi v Trevisu bo ponujajo v ogled zelo raznolike in dragocene tangke, ki so prava paša za oči. Poseben prostor na razstavi namenjajo maskam, tako tistim, ki jih uporabljajo med verskimi obredi in prazniki, kot tistim, ki pripadajo staremu krajevnemu gledališkemu izražanju. Tako mask »Cham« (verske) kot »Lha-mo« (gledališke) ni lahko zaslediti v živo: prve lahko doživiš med večdnevnimi prazniki, druge na nastopih menihov v tujini, ko nabirajo denar za samostane (bili so tudi pri nas). V Tibetu živijo tudi navadni ljudje. Nekdaj so se precej posvečali pastirstvu. Živeli so v izredno težkih pogojih. O pastirskem življenju priča lep izbor predmetov, posebej zanimivi pa so »prenosni relikvariji« ali »oltarji, ki si jih lahko nadeneš« - gau. Revnim so (tudi) v Tibetu vladali gospodje, ki so z ostrim kitajskim nastopom skorajda izginili. Ta dobro stoječi socialni razred, ki je po eni strani podpiral dalajlamo in tibetansko tradicijo, po drugi pa živel od fevdalnega sistema, je bil izobražen in se je izbrano oblačil. V posebni sobi so predstavljena oblačila z izjemnimi dragocenimi dodatki. In še na kratko o tibetanski pisavi. Nastala je v 7. stoletju, za časa vladavine Songtsena Gampa. Njeno izpeljavo iz sanskrita pripisujejo menihu Tonmiju Samb-hoti, poslanemu v Indijo. Tibetanska abeceda obsega 30 soglasnikov, 4 samoglasnike in šest znakov, nujnih pri prevodu iz sanskrita. Iz tega jezika so namreč želeli prevesti besedila, ki naj bi služila pri širjenju budizma. Ver-ska-kulturna središča so bila seveda samostani. Na razstavi si lahko ogledate nekaj primerkov starodavne pisave. Razstavljen je tudi starodaven koledar. Na razstavi, kateri glede na število prejetih rezervacij že napovedujejo uspeh, je dolgoletna in kompleksna zgodba »sneženega ljudstva« prikazana z več vidikov. S sprehodom po njej pa se lahko vsakdo prepriča, da gre za bogato zapuščino. Bolj vprašljiva je tibetanska bodočnost, taka, ki se ne bi utopila v nepreglednem kitajskem morju. Breda Pahor TRŽAŠKO GLEDALIŠČE VERDI - Simfonična sezona Pokušnja Wagnerjeve umetnosti Uvertura k operi Mojstri pevci Nurnberški Richarda Wagnerja in Brucknerjeva 6. simfonija v A-duru - Občinstvo nagradilo izvajalce Leto 2013 bosta zaznamovala dva okrogla jubileja - 200-letnici rojstva Wagnerja in Verdija, komponistov, ki sta obogatila glasbeno zgodovino z vrsto mojstrovin ter vsak po svoje zarisala prelomnico v glasbenem snovanju 19.stoletja in odprla veliko poti, ki so jih skladatelji izkoristili na različne načine. Vsa operna gledališča bodo v prihodnjem letu častila oba velikana, v tekoči simfonični sezoni pa nam je tržaško gledališče Verdi ponudilo vsaj kratko pokušnjo Wagnerjeve umetnosti z uverturo k operi Die Meistersinger von Nürnberg (Mojstri pevci Nürnbereki). Delo je nastalo med snovanjem veličastnega Ringa in prvotni načrt je govoril o lahkotni komični operi, skladateljev značaj pa ni mogel ostati ukleščen v malenkosti ter je malo komično opero kaj kmalu spremenil v mogočno, razsežno partituro, ki je istočasno poveličevala korenine nemške pevske umetnosti in svobodni pesniški navdih. V uverturi je strnje- Will Humburg nih več tem, tudi kratek citat Tristana, prevladuje pa retorika, ki sicer nima negativnega predznaka, kajti zmagoslavje Walterja von Stolzinga je vsekakor potrebovalo razkošne in veli- častne barve. Tržaški orkester je vodil Will Humburg, vesten in natančen dirigent, ki je lepo izdelal celotno sliko, čeprav brez mrzlične vzhičenosti, ki bi interpretaciji dodala leska. Med skladatelji, ki so tako ali drugače sledili Wagnerjevemu slogu, zaseda Anton Bruckner posebno mesto: avstrijski komponist je bil zadržanega, če ne ravno plahega značaja, ter je večino svojega življenja posvetil poučevanju in orglarjenju. V bitki Brahms-Wagner, ki je razdvojila kritike in glasbene ljubitelje na konservativce in naprednjake, je bil Bruckner večkrat poražen kot Wagnerjev pristaš in zelo dolgo je moral čakati tako na izvedbe svojih del kot na priznanja, čeprav sta njegova dela cenila tako sam Wagner kot Gustav Mahler. Njegove simfonije so velikopotezne partiture, ki lahko poslušalca zmedejo zaradi strukture, ki ne sledi jasnemu miselnemu poteku: bolj intimni kotički večkrat nepričakovano podležejo mogočnim koralom trobil, zvočnost se pogosto nabrekne do skrajnih jakosti, vmes pa so tudi mehke in široke melodije, ki se naslanjajo predvsem na spevnost godal. 6. simfonija v A-Duru je morda najbolj fragmentarna med devetimi, sicer polna originalnih domislic, a brez veznega tkiva, ki bi poslušalca vodilo skozi štiri zelo različno zasnovane stavke. Najlepše trenutke najdemo v drugem, medtem ko zvenijo ostali kot zanimive, a nekam dorečene zamisli. Partitura je za orkester zelo zahtevna: tako za trobilce, ki so večkrat nosilci tem, kot za ostala pihala in tolkala, godalom pa je skladatelj poleg lepih melodij namenil tehnično izredno zahtevne pasaže, zato lahko samo pohvalimo napor orkestra in dirigenta, ki so v izvedbo vložili vse svoje znanje, pa tudi veliko energije. Občinstvo je skoraj presenetil finale in aplavzi so se vsuli po nekaj sekundah molka, zato pa kar dolgi in hvaležni. Katja Kralj PASTRIČEK Nove vsebine in stalne rubrike Po dvomesečnem premoru se je v šolske klopi poleg učencev vrnila tudi otroška in mladinska revija Pastirček, ki jo izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva, uredniški odbor pa pod vodstvom urednika Marijana Markežiča sestavljajo številni avtorji, ki nam kar deset mesecev prinašajo zanimive in poučne zgodbe. Septembrski Pastirček nadaljuje tradicijo lanskih Pastirčkov, ki so prinašali tako duhovne kot leposlovne vsebine, uvodna stran pa je tudi letos namenjena pozdravu urednika Marijana Markežiča, ki je v tej številki mladim uporabnikom izrekel prisrčen pozdrav in jih obenem zelo pohvalil, ker so v uredništvo poslali toliko čudovitih risbic. V morju risbic, skoraj tisoč so jih prejeli, pa so oblikovalci revije za naslovno stran morali izbrati le eno; to risbo je narisal Davide Po-dorieszach, učenec 4. razreda OŠ Špeter. Tokratni Pastirček prinaša različne vsebine in rubrike, ki so bile stalnica že lansko šolsko leto. Na prvi strani je pesmica Vo-jana Tihomirja Arharja z naslovom ABC solata, govori pa o predmetu, brez katerega si šole sploh ne predstavljamo; o knjigi namreč. V nadaljevanju bodo mladi uporabniki dobili dve basni, ki prinašata dva poučna nauka. Stalna Pastirčkova sodelavka Berta Golob pa je prispevala krajši duhovni prispevek, ki govori o sv. Modestu. Duhovno vsebino ima tudi prispevek Walter-ja Grudine, ki v tokratni rubriki Zgodbe iz svetega pisma, govori o Jezusu, ki je pomiril vihar. Pripoved je ilustrirala Paola Berto-lini Grudina. V rubriki Besede v podobah so se zvrstili motivi različnih hiš; Danila Komjanc otroke vabi, naj lepo pobarvajo sličice in izberejo tisto, ki jim je najljubša. Mariza Perat in ilustratorka Zlata Volarič sta stkali prisrčno zgodbico z naslovom Tomažek v deželi lutk, Barbara Rustja pa nam bo tudi v tem šolskem letu prinašala prigode dojenčice. V tej prvi številki avtorica piše o do-jenčici, ki si je želela prav posebne živali, zgodbico pa je ilustrirala Svetlana Brecelj. Marsikateri koristen kuharski nasvet odstira tudi kuharska rubrika, ki nas v tej številki uči pripravljati češpljeve cmoke. Za proste trenutke bodo ravno pravšnji namigi za zanimive igre, v tem letu pa nas bo ponovno spremljal tudi stric Maks, ki nas je v tej prvi septembrski številki popeljal mimo Vipave, proti Štanjelu, v vasico Goče. Tu so še zabavne igre in rubrika Pastirčkova pošta, ki je polna krajših spisov in risbic, ki so jih prispevali učenci in učenke različnih zamejskih šol. (sč) 22 Sobota, 27. oktobra 2012 MNENJA, RUBRIKE / JEZIK NA OBROBJU Napake so žal nalezljive. Kadar kdo dolgo bere pomensko napačno rabljeno besedo, se mu vtisne globoko v spomin. Čeprav sprva ve, da ne pomeni tega, za kar jo uporabljamo, začenja sčasoma verjeti, da je spremenila pomen, pa jo še sam začne uporabljati v novem pomenu. Pri nas se je to zgodilo s prozornostjo, ki sem jo zdaj zasledila tudi v slovenskih tržaških televizijskih poročilih. Namesto preglednega ali transparentnega, smo dobili prozorno poslovanje. STA iz Ljubljane nam že dolgo vsak dan namesto namreč ponuja pomensko neustrezen sicer; posnemati jo je začel v zadnjih časih naš tržaški dnevnik. Imamo pa tudi pisca, ki misli, da sta sicer in drugače popolna sinonima in dogaja se, da zapiše drugače tudi tam, kjer je to popolnoma neumestno in bi moral uporabiti sicer. Če je takih nepravilno rabljenih besed preveč, nastaja pri nas nov jezik, ki je težko razumljiv bralcem ostalih slovenskih pokrajinah. Če uporablja kdo narečne izraze, se bralci z malo truda lahko dokopljejo do pravilnega pomena povedanega, nemogoče pa je, da bi razumeli slovenske ali celo naše tukajšnje skovanke. Zgodi se, da jih niti mi na Tržaškem in Goriškem ne razumemo. V nekem potopisu je bilo zapisano: »Proti jugu se ni posebno mudilo. Potoval sem po časovnici in dobre prometne zveze so obetale, da se je bom z lahkoto držal.« Zapisana pa je bila tudi v pogovoru o onesnaževanju našega planeta. Da je časov-nica povezana s časom, mi je bilo jasno, ne pa kaj dejansko točno pomeni. Našla je nisem v nobenem slovarju, zabeležena pa je v Besedišču slovenskega jezika, v katerem so natisnjene besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika, so pa vendarle del današnje slovenščine. Za SSKJ so sestavljalci odbrali in obdelali približno sto tisoč besed, v Besedišču je objavljenih še preostalih pred leti (ob izidu slovarja) zbranih 182.976 izrazov. Razlag posameznih besed v Besedišču ne najdemo, zato največkrat ne vemo, v kolikšni meri so bili posamezni izrazi uporabljeni, saj so nekatere redke besede v kartoteki zastopane samo z enim ali nekaj izpisi. Danes je poleg izrazov v Besedišču dostopen tudi ogromen jezikovni korpus po internetu, ki zabeleži vse, kar se sproti pojavi novega na jezikovnem področju. Raba novih izrazov iz tega ogromnega, nenehno rastočega korpusa je prepuščena prosti izbiri posameznega pisca. Kaj se bo v jeziku obdržalo in uveljavilo, bo pokazal čas. Zato si moramo zastaviti vprašanje, ali je umestno uvajanje ze- lo malo rabljenih izrazov v naše časopisne članke, spise ali potopise, ko vemo, da je besedišče našega tukajšnjega povprečnega bralca zelo skromno in pomanjkljivo. Vsak teden se lahko v dnevniku prepričamo, v kako revni, neustrezni in pomanjkljivi slovenščini se v svoji stroki izražajo nekateri strokovnjaki s kmetijskega, vrtnarskega ali sadjerej-skega področja. Celo namesto najbolj preproste besede cvetlični lonček ali posoda, nam iz leta v leto ponavljajo italijansko vazo, ki v slovenščini pomeni samo posodo za rezano cvetje, pa naj bo steklena, keramična ali porcelanasta. Sadje vlagamo doma v steklene kozarce, industrija pa uporablja v ta namen poleg steklenih kozarcev tudi pločevinke. V tisku pa se vsak dan pojavlja samo nepravilna vaza. Kdo naj na našem obrobju naselitvenega ozemlja skrbi za boljše obvladanje materinščine, če se naši pisci in učitelji ne zavedajo svoje temeljne dolžnosti, ki je trajnostno izobraževanje. Lelja Rehar Sancin manjsinska zakonodaja Vidna dvojezičnost V primerjavi s stanjem v nekaterih drugih deželah je napredek pri nas še vedno prepočasen Na številnih srečanjih in zborovanjih v zadnjem času ugotavljamo stopnjo zaščite manjšinskih skupnosti (in jezikov) ter izvajanje zakonov na tem področju. Napredek je, čeprav postopen in pretirano počasen. Tudi v primerjavi s stanjem v drugih deželah pa... Dnevnik Dolomiten (št. 20 in 21. oktobra, str. 5) objavlja zanimivo fotografijo v članku o predvidenih novostih na področju prometnih predpisov, zlasti kar zadeva vožnjo pod vplivom alkohola in mamil. Izstopa tablica z napisom POLIZIA STRADALE -VERKEHRSPOLIZEI. Vidna (in priznana) dvojezičnost pač. (vk) Na Južnem Tirolskem je dvojezičnost prisotna na vseh področjih dolomiten PISMA UREDNIŠTVU Severna Liga proti politiki zavajanja Zadnje čase se v odnosu do slovenske narodne skupnosti, vedno pogosteje, uporabljajo dvojna merila. Ko gre za prisvajanje političnega soglasja, predvsem upoštevajoč bližajoče volitve, smo narodna skupnost, večkrat obravnavana kot 'socialna' dodana vrednost naše Dežele. Ko pa se govori o prispevkih, glej razne slovenske ustanove, ki tvegajo izginotje zaradi pomanjkanja sredstev, pa postanemo kar naenkrat manjšina. Češ, pospešite integracijo, saj ste kakor mi. Nam od Severne Lige - Kraška sekcija, ni po godu tako politično izigravanje, ne glede od kod prihaja. Po odprtju našega sedeža, je vsem postalo jasno, kako so se politične sile zavedle, da je Slovencev, italijanskih državljanov, mnogo, ogromno, ter da so lahko politični jeziček na tehtnici, posebej v korist tistim, katerim je pri srcu njihova usoda. Sto tisoč, morda manj ali morda več, skoraj desetina deželnega prebivalstva, ki nima sorazmernega političnega predstavništva. Ravno zaradi tega se vsakič pred sleherno volilno preizkušnjo, odvija pravcato izigravanje slovenskih volilcev. Od takega početja, ljubega politikom, se odločno ograjujemo. Prisotnost našega sedeža na ozemlju, je odraz našega pojmovanja o zaščiti naše kulture in ne političnega trgovanja s tistimi, ki si utirajo pot z neresničnimi obljubami. Če se drugje 'razgrajuje', kar je zaželeno na vseh stopnjah, je naša sekcija sestavljena iz razumnih družinskih očetov, popolnoma novih na politični sceni, ki pa lahko ponosno dokažejo svojo dolgoletno politično premočrtno privrženost in ki niso nikdar sprejeli kompromisov, ter vedno živeli od lastnega dela in ne na račun strankarskih stolčkov. Ter vedno in povsod imeli pri srcu usodo Slovenske narodne skupnosti. Ogorčenje ni le politične narave, ampak tudi človeške, ko moramo beležiti vandalične izgrede, kakor poslednja skrunitev spome- m nika pri Devetakih, ki je obenem skrunitev zgodovinskega spomina vseh ljudi dobre volje, ki so se zo-perstavili nacifašizmu. Moramo obenem spomniti, da še nismo preboleli dejstva, da so bile izvoljene med člane paritetnega odbora osebe, ki so se od vedno protivile naši kulturi in naši narodni istovetnosti. Ta izjava naj bo tudi opomin vsem tistim, ki se komaj sedaj skušajo približati naši narodni skupnosti ali pa tistim, ki so jo le uporabljali za svoje lastne namene. Ne moremo prenašati dejstva, da nas primerjajo z narodnostmi ali kulturami, ki so se le pred kratkim pojavile na našem ozemlju. Mi, smo to ozemlje. Kakor Furlani, kakor Nemci, kakor Beneški Istrani. Mi ščitimo vse avtohtone kulture, La-dinske, Slovenske, Germanske, Beneške, ker smo tu doma. To je naša zemlja, ter ne glede na krizo, obstajajo nedotakljive zgodovinske vrednote. To je naš boj. Marco Frandolic, tajnik Kraške sekcije Severne Lige Spomenik pri Domiu ni prvi spomenik padlim v NOB na Tržaškem V nedeljo 28. 10. 2012 je Primorski dnevnik objavil članek Borisa Kureta o skorajšnji spominski svečanosti ob 60. letnici postavitve spomenika padlim v NOB pri Do-miu, ki naj bi bil prvi spomenik NOB na Tržaškem. S to trditvijo sta g. Kuret in z njim Primorski dnevnik krepko udarila mimo, saj smo v Trebčah postavili spomenik padlim v NOB 29. septembra 1946. Trebenci smo 60. letnico postavitve spomenika proslavili 23. septembra 2006, lani 2. oktobra, pa smo obeležili 65. letnico našega spomenika. David Malalan rim - 18. festival mediteranskega filma Glavna nagrada za Parado, srbskega režiserja Dragojevica Zgodba homofobičnega bivšega kriminalca in vojnega veterana Film Parada srbskega režiserja Srdjana Dragojevica, ki je nastal v koprodukciji Slovenije, Srbije, Hrvaške in Makedonije, je na 18. festivalu mediteranskega filma v Rimu prejel glavno nagrado festivala "Amore e Psiche". Žirija je film ocenila kot izvirno predstavitev konfliktov kultur in narodov, ki so pestile države nekdanje Jugoslavije. Dra-gojevic, ki nagrade na festivalu ni prevzel osebno, je za italijansko tiskovno agencijo Ansa dejal, da "bi bila češnja na torti, če bi se kakšen italijanski distributer zanimal za film". Festivali so po njegovih besedah odlična priložnost za predstavitev filmov. Poudaril je še, "da snema filme za preproste ljudi in ne za intelektualce". Film predstavlja zgodbo homofobičnega bivšega kriminalca in vojnega veterana Limuna. Ta se znajde v kočljivem položaju, saj mora v sodelovanju z gejevskimi aktivisti zaščititi parado ponosa v Srbiji. Tragikomična vsebina odstira dva nasprotujoča si svetova v današnji srbski družbi - tradicionalno, konzervativno in homofobično večino ter liberalno, moderno in svobodomiselno manjšino, poudarja pa tudi enakovrednost hetero in homoseksualnih razmerij. Film, ki je na slovenska filmska platna prišel lani decembra, je že marca prejel prvo zlato rolo. Šanghaj pritegnil že več kot 28.000 gledalcev Drugi celovečerni film Marka Naberšnika Šanghaj si je od premiere, 2. oktobra, ogledalo že več kot 28.000 gledalcev. Film, ki je nastal po literarni predlogi Ferija Lainš-čka, si je tako prislužil prvo zlato rolo. Šanghaj, ki je nastal v produkciji Arsmedie, predstavlja zgodbo štirih generacij romske družine Mirga, ki jo v prvi osebi pripoveduje Lutvija Belmondo Mirga. Belmondo je tudi osrednji junak zgodbe, romski kralj, ki se odloči ustvariti lastno vas in jo poimenuje Šanghaj. S pomočjo dobrodušnega miličnika in z blagoslovom lokalnih oblasti njegovo naselje hitro raste. Toda ob razpadu Jugoslavije se Belmondo zaplete v preprodajo orožja, kar ga oddalji od družine in ogrozi njegove sanje. "Šanghaj bolj kot o jugonostalgiji govori o času in prostoru naše polpretekle zgodovine. Ta politični kolorit priča o tem, da je politika bolj nestalna, kot si sama misli. Tisto, kar ostaja, so družina, ljubezen in medčloveški odnosi," je izpostavil Naberšnik. Glavno moško vlogo, romskega kralja Lutvijo Mirgo Belmonda, igra makedonski igralec Visar Vishka, ob njem pa v filmu nastopajo Bojan Emeršič in Senad Bašic ter igralka Asli Bayram. Avtor glasbe je Saša Lošic in direktor fotografije Miloš Srdic. Film Šanghaj je na svetovni premieri na 36. festivalu svetovnega filma v Mon-trealu osvojil nagrado za najboljši scenarij. Film je bil včeraj premierno prikazan v Sarajevu, med 1. in 6. novembrom bo na ogled na filmskem festivalu Diaspora v Torontu, 15. novembra pa bo odprl tletošnji evropski festival Cinedays v Skopju. 'eteklosû Pripravil Filip Fischer Ta razglednica prikazuje družino Paternost, za časa Avstrije lastnico postojnskega "Narodnega hotela". Ne vemo, kako so se člani družine Paternost imenovali, vendar smo skoraj gotovi, da sta med njimi bila ena Marija in en Jožef, v tistem času najpogostejša imena na Slovenskem. Danes se slovenski starši raje odločajo za imena, ki pretrgajo staro tradicijo Jožefov in Marij. Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o prvih 20 najpogostejših imenih otrok, rojenih v letu 2010: Prvo mesto v Sloveniji sta zasedla Luka (392 fantkov) in Eva (315 deklic); drugo mesto Nik (276) in Lana (299); 3. Žiga (257) in Lara (272); 4. Žan (243) in Sara (253); 5. Nejc (233) in Nika (241); 6. Jakob (225) in Ana (234); 7. Matic (213) in Ema (222); 8. Jan (206) in Neža (197). Kar tu se bomo ustavili. Če pa bi šli dalje, bi opazili, da na lestvici prvih 20 najpogostejših imen ni niti ene Marije in nobenega Jožefa. / RADIO IN TV SPORED Torek, 30. oktobra 2012 23 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hrovatin 2012: Mavrica 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 1 V^ Rai Due V" Rai Tre di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in Tv 16.40 Film: Ca-valcarono insieme (vestern, ZDA, '61) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 21.10 Film: Man on fire - II fuoco della vendetta (triler, ZDA, '04, i. Denzel Washington, D. Fanning) Canale 5 14.10 Aktualno: Verdetto finale (v. Veronica Maya)15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Venier, M. Liorni) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Af-fari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Questo nostro amore 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Film: Come un uragano (dram., ZDA/Avstralija, '08, i. R. Gere) 23.15 Film: North Country - Storia di Josey (dram., ZDA, '05) V Italia 1 6.35 Risanke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza trac-cia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisol-ti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.40 Rubrika: 90° minuto serie B 6.55 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 15.45 Nan.: Smallville 16.30 Nan.: Merlin 17.20 Nan.: Tutto in famiglia 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Camera Caffe 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Rubrika: Arc-himede - La scienza secondo Italia 1 (v. N. Torielli) 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spazioli-bero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tg3 Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, slediTgr Piazza Af-fari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (28. oktobra 2012) Vodoravno: koti, imobilizem, urin, ti-tulatura, Bangladeš, Bagon, koala, Amor, za, spolnost, edili, I. A., I. G., lah, nuja, Uršič, Miami, Akan, J. S., Al, kanček, plavut, iver, ara, literatura, Tani, Emil i, Ali, mit, ču, tečajnik, paničar, Atar, anurija, INA, Ran, vesika, Kir; na sliki: Jurij Uršič. La 7 LA 6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.30 18.20 Rubrika: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il com-missario Cordier 17.45 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.55 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.35 12.25 Dok.: Italia da scoprire 8.00 12.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.30 13.55, 20.55 Dnevnik Agenparl 13.00 Iti-nerari nascosti 13.3016.35 Dnevnik 14.00 Dok.: Il delta del Po 17.00 Rubrika: Trieste in diretta 19.00 Dok.: Il Museo storico navale di Venezia 19.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Rubrika: Il caffe dello sport |r Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.15 Studio Kriškraš (pon.) 10.35 Kulturni brlog 10.40 Poučna nan.: Ali me poznaš? (pon.) 10.45 Zgodbe iz školjke 11.25 Nad.: Čudežni copati 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 12.20 Opus 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak (pon.) 15.50 18.35 Risanke 16.05 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.15 Nan.: Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Proslava ob dnevu reformacije, prenos iz Cankarjevega doma 21.05 Pot, dokumentarni sprehod po Trubarjevih krajih 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. odd.: Po sledeh judovskega lobija v ZDA Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.25 Dobra ura 11.50 Dobro jutro 14.25 Aritmija 15.00 Festival slovenskega šansona in podelitev nagrade Franeta Milčinskega Ježka (pon.) 16.35 Dok. serija: City folk 17.00 Mostovi - Hi-dak (pon.) 17.35 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 18.00 Dok. serija: Skrivnosti glasbe 18.35 Glasnik 19.00 Dok. odd.: ... in da bom zadnja na grmadi 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nan.: Očetje in sinovi 20.45 Glasb. odd.: Muzikajeto 21.20 Film: Podobe Pa-lerma 23.00 Brane Rončel - Izza odra (t Slovenija 3 6.00 8.55, 20.35, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 21.30 Žarišče 7.50 21.45 Kronika 8.00 Poročila 8.25 19.45, 21.45 Beseda volilcev 9.00 Redna seja Odbora za notranje zadeve, prenos 13.00 Redna seja Odbora za infrastrukturo in prostor, prenos 17.00 Redna seja Odbora za gospodarstvo 19.00 Dnevnik 20.00 23.10 Aktualno 20.15 Slovenska kronika 20.55 Na tretjem... 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione 16.45 Aktualno: „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" - Trendovska oddaja - vodi Lorella Flego 20.45 Dok. odd.: K2 21.15 Glasb. odd.: Boben 22.20 Biker Explorer 22.45 Istra in... 23.15 Vas tedna 0.00 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Monitor 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 Nan.: Peklenske mačke 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Ko pospravlja Kim 14.35 Nan.: Peklenske mačke 15.30 Dok. serija: Najlepši kraji sveta 17.00 24UR popoldne 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Precej legalno A Kanal A 7.55 Risane serije 9.10 17.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina -New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Dok. dram.: Criss Angel - Najboljši trenutki 13.05 Nan.: VIP 14.00 Nan.: Frasier 14.30 Nan.: Moja super sestra 15.00 Film: Balto (anim., ZDA, '95) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Neizprosni lov (akc., Kan., '10) 21.50 Film: Podle igre 2 (dram., ZDA, '00, i. Sarah Michelle Gellar)23.30 Film: Lobanje 3 (triler, Kan., '04) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris Devetak in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Jože Peterlin, garaški idealist; 11.00 Studio D; 11.15 Z žlico v Benečijo; 12.15 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Jesenska abeceda; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Ta-bucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 3. nad.; 18.00 V sinjo brez-končnost. Pripravlja Vili Prinčič; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il piacere di uscire; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In mi-noranza; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 In-telekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 12.40 Predstavitev novih šansonov Festivala slovenskega šansona 2012. Pripravlja Katrin Harapin; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vre- me, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.00 Frekvenca X; 11.15 Raziskava EU Kids Online; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved -pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.15 Dan 202; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.50 Hokej, Olimpija : Sapa; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 30. oktobra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 16.54 Dolžina dneva 10.12 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 17.09 in zatone ob 7.16 bioprognoza Pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo še pojavljale z vremenom povezane težave, ki bodo popoldne postopoma slabele. Okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. temperature v gorah oc 500 m...........10 2000 m . 1000 m............9 2500 m . 1500 m............7 2864 m . plimovanje Danes: ob 3.28 najnižje -22 cm, ob 9.41 najvišje 49 cm, ob 16.31 najnižje -55 cm, ob 22.45 najvišje 23 cm. Jutri: ob 3.52 najnižje -15 cm, ob 10.01 najvišje 44 cm, ob 17.00 najnižje -50 cm, ob 23.23 najvišje 19 cm. uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Jutri zjutraj bo spremenljivo oblačno, čez dan poslabšanje, Jutri bo v vzhodni Sloveniji še deloma jasno, drugod pa se pooblačilo se bo, ob obali bo ponekod začelo deževati, pa- bo pooblačilo. Popoldne bo ponekod v zahodni polovici davine se bodo postopoma okrepile in zajele vso deželo. Slovenije že začelo deževati. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. UJMA - Orkan Sandy to noč trčil ob vzhodno obalo države, Obama in Romney prekinila volilno kampanjo Največja nevihta v zgodovini ZDA NEW YORK - Orkan Sandy se je včeraj iz Atlantika usmeril proti vzhodu in bo predvidoma to noč z vso močjo udaril na vzhodno obalo ZDA med Virginijo in New Yorkom. Oblasti so okoli 400.000 ljudem na nižje ležečih območjih ukazale evakuacijo. Predsednik ZDA Barack Obama pa je ljudi pozval, naj poslušajo ukaze oblasti. Orkan Sandy se je po Atlantiku pomikal proti severu, včeraj zjutraj po lokalnem času pa je zavil proti vzhodu in bo zvečer oziroma zgodaj v torek po srednjeevropskem času trčil ob vzhodno obalo ZDA. Valovi na območju so bili že včeraj zjutraj višji od tistih, ki jih je lani avgusta povzročal orkan Irene. Zvezna agencija za posredovanje v naravnih nesrečah (FEMA) ocenjuje, da bo samo zaradi vetra za najmanj tri milijarde dolarjev škode, veliko več pa zaradi dežja in poplav. Oblasti so ukazale evakuacijo najbolj ogroženih območij na obali, vendar vsi ukaza niso upoštevali, zato jih je bilo potrebno v Delawareu in New Jerseyju reševati že včeraj, ko je bil orkan še kakšnih 400 kilometrov od obale. "Ne bodite neumni in odidite stran," je brez dlake na jeziku vsem sporočil guverner New Jerseyja Chris Christie. Ne-wyorški župan Michael Bloomberg je v nedeljo ukazal evakuacijo skoraj 400.000 ljudi in ob tem opozoril, da tisti, ki tega ne bodo storili, ne ogrožajo le lastnih življenj, ampak tudi življenja reševalcev. Tudi predsednik ZDA Obama, ki je včeraj prekinil vso predsedniško kampanjo pred volitvami 6. novembra in se posvetil orkanu Sandy, je pozval ljudi, naj ubogajo ukaze o evakuaciji, ker gre za veliko in mogočno nevihto. "Prosim, poslušajte državne in lokalne uradnike. Ko vam povedo, da pojdite stran, morate iti stran. Ne zavlačujte in ne dvomite v navodila, ker gre za mogočno nevihto," je dejal Obama po sestanku z vodstvom Zvezne agencije za posredovanje v naravnih nesrečah (FEMA). Obama je zagotovil, da so dobro pripravljeni s hrano, vodo in električnimi generatorji, vendar je opozoril, da bodo naslednji dnevi težki, ker grozijo daljši izpadi elektrike in transporta. Nevihta je največja v zgodovini ZDA in bo prizadela ob- močje od Severne Karoline na jugu do države Maine na severu in v notranjosti do Ohia oziroma območja Velikih jezer na meji s Kanado. Javni promet so v New Yorku in drugih večjih mestih ob vzhodni obali ZDA zaprli že v nedeljo. Včeraj pa so zaprli tudi letališča. New York sicer kaže podobo, kot jo je Manhattan 12. septembra 2001, torej dan po terorističnih napadih na ZDA. Ulice so večinoma prazne, V državi Connecticut pa so zaprli tudi avtoceste. Šole ni za okoli 1,1 milijona otrok v mestu in okolici in župan Bloomberg je sporočil, da bo tako tudi še najmanj v torek. Prvič po 11. septembru 2001 je nenačrtovano zaprta tudi Newyorška borza, skupaj z Nasdaqom, ki je v nedeljo še načrtoval normalno poslovanje. Trgovanje z delnicami sicer poteka elektronsko. Nevihta je povzročila odpoved okoli 10.000 poletov po vseh ZDA. Ljudje, ki jim ni uspelo do nedelje oditi na varno, pa bodo morali počakati še najmanj dan ali dva. FEMA predvideva, da bo območje od Severne Karoline na jugu do države Maine na severu pod vplivom orkanskih razmer oziroma tropske nevihte najmanj 72 ur. Brez elektrike je na Long Islandu včeraj zjutraj že ostalo 20.000 ljudi in tudi v Brooklynu okrog 5000. Guverner države New York Andrew Cuomo je ukazal zapreti tudi dva cestna predora na jugu Manhatt-na - predor Battery do Brooklyna in predor Holland do New Jerseyja. "Vse, ki gledate skozi okno in menite, da ni tako hudo, opozarjam, da najhujše šele prihaja," je sporočil guverner, ki je izredne razmere za državo razglasil že v soboto. Cuomo je na ulice New Yorka in na Long Island poslal tudi nacionalno gardo. Na vzhodni strani juga Manhattna v South Street Seaportu, kjer so razstavljene muzejske jadrnice, je policija zjutraj razgnala številne radovedneže, ki so opazovali valove. Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) sporoča, da New Yorku in severnemu delu New Jerseyja zaradi vrtenja nevihte v nasprotni smeri urinega kazalca grozi najhujši scenarij glede poplav. Valovi naj bi bili višji od štirih metrov in bo- Razburkano morje v New Yorku, spodaj satelitski posnetek orkana Sandy ansa '4/ do zalili predore podzemne železnice in ulice na posebej ogroženih območjih, ki sodijo v tako imenovano "zono A". Poleg plaž v Brooklynu, Queensu in Bronxu spada sem tudi Battery Park City na jugu Man-hattna. Ogrožena je tudi električna in komunikacijska infrastruktura. Najhujše posledice se pričakujejo zaradi izpadov elektrike, kar lahko prizadene do 60 milijonov ljudi. Vetrovi orkana Sandy so se včeraj okrepili na hitrost 150 kilometrov na uro, težave pa bodo povzročali tudi v notranjosti ZDA. Visoke valove bodo namreč dvigali tudi na območju Velikih jezer na meji s Kanado. Orkan Sandy bo po prihodu na kopno trčil ob dve hladni fronti, ki se pomikata proti vzhodu ZDA iz Kanade in zahoda. Nastal bo velik vihar z vetrovi, dežjem in snegom, ki so jo že krstili za "Frankensteina". Najboljše volje so te dni prebivalci Floride, ki je sicer vsako leto glavna tarča orkanov. Sandy jo je po opustošenju Karibov prejšnji teden, kjer je ubil najmanj 69 ljudi, povsem zaobšel. Robi Poredoš (STA)