p.attonafua m iaborator:ljska siuiha. V ob~ini 3e sedaj 11 zdravnikov splošne prakse ali en zdrav- nik splošne prakse na 2123 prebivaloev. Sporedno z naraščanjem rninimabrih osebnih dohodkov je tudi naraščala realna potrošnja. To se k.are v nag1em naraščanju osebnih avtomobilov, radijskih in TV sprejeminikov. Samo osebnih avtomobilov je 412, motornih koles 379, radijskih sprej,errurikov 5908 iai pa blfau 500 televizijskih sprejemnikov. Kulturno razvedrilo ill1 udejstvov.anj,e :nudi 11 k!ulrurno prosvetnih društev. Posebno delavna je Drago Meze h •' p. " l, • . i . l !. \) i ; i i • n uPu „Svoooda" v Ve e:njlU m ;:;ostanJU~ ki muita več sekcij, kot dramsko, pevsko, lutkovno, film- sko itd. ter popolnoma zadoVJOljujeta krajevne potrebe. Samo v Ve:enju se je v tej sezoni 1963- 1964 tudeliežilo raznih kultul'1llih prireditev in predstav nad 22.000 prebivaloev. Takšno živJjeinje je odsev dela v r,udniku, TE :in dl'lugih podjetjih ter ob nastajajočih načrtih gigantskih novogradenj. V takih pogojµi si danes ljudje gradijo in ustvarjajo novo in lepše življe- nje. Svojo hodoQnost s,o povezali s perspektivo šaleške doline. Gornja Savinjska dolina s poudarkom na samotnih kmetijah, zlasti na Solčavskem in v lučki pokrajini Pod Gornjo Savinjsko dolino (GSD) razumemo pokrajino, ki jo zajema porečje Savinje od So- teske pod Mozirjem [navzgor. Vanjo je ' to'rej vključena tudi Mozirska kotlinica z obrobjem, ki je priroclno na prehodu med Gornjo in Spodnjo Savinjsko dolino, v dI1Užbeno-geografsk.em pogle- du pa je danes del GSD, saj v celoti gravitira na severozahod. V Mozirju je od leta 1955 sedež občine, katere obseg jt: ekvivalenten obsegu GSD in meri 507.5 km2; leta 1961 je živelo v njej 15.580 prebivaloev. Pokrajin.o razdelimo v tri večj,e prirodno geo- grafske r,egij,e: visokogorski sv,et severo- zahodno od črte Volovlek-Luoe-Bela peč, ia I p s k o pred gor j re jugovzhodno od nje in Gornje - graj s k ,a ter ·M o z irska k o t lina , ki sta globoko vdrti v alpsko predgorje m.ed Gol'njim gra'dom, Ljubnim, Nazarji in Sotesko. Visokogor- ski svet zajema S a vi 111 j s k e A l p e z d e I o m jtužrnih Karavarnk v povirju Savinje, kamor je uvrščeno So lča vs k o s tremi alpskimi doli- nami ( Matk6v kot , Logarska dolina in R o b a 111 o v k o t ) ; v Savinjskih Alpah spada v okvir GSD tltldi visokogorska kraška planota Veža . Alpsko predgorje sestavlja na severu rnasiv,10 smrekoivško pogorje , ki se na jugovzhodu !naslanja na kraško visoko planoto G o I te , na jtugu se širi Me .-i i 111 a z D o b r o - vel j s k o p I a 111 o to , med LuQD:ioo in Dreto pa pogorj e Krarnjske rebri in rogaško pogorj e z Velikim in Malim Rogatoem ter Lepeinatko. Gol'llljegrajsko kotlino sestavlja 111a severu široka akumulacijska do l i 111 a o b S a - v i rn j i , lna jugu Z a d r ,e č k a d o li 111 a ill1 med oherna nizko gripevnato razvodje. Velike površine GSD sestavljajo triadni ap- nenci :in oolomiti. Tako je v velikem deliu osred- njih Savinjskih Alp z Racluho, ki jih odmaka Sa- villlja, iz njih je Ol&eva v Karavankah, dalje vse tri planote alpskega predgorja (Memna, Dobro- veljska plarnota :in Golte), v manjšem stmjenem kompleksu pa se javljajo tu'di v rogaškem po- 36 gorju, kjer sestavljajo . vse tri vrhove. Vanje so zarezane .alpske doline, soteska ob Savinji med Rogoviloem ill1 Logarj,em nad Lučami, pa dva krajša odseka ob r,eki pred vstopom in izhodom iz Mozirske kotliinioe. Dolina Lučke Bele, ki je v globoki iJn te.$li debri zajieed111je in zgornje Zadnečke doline, v tnekdruiji mozirski ob- čini 11111 obrobju l\fozirskic kotlinioe le še ca. 180/o, 1 Glavrn1 closednnjn dela o samotnih kmetijah na Slo- venskem: Ivan Gams, Pohorsko Podravje - razvoj kulturne pokra- jine. SAZU. Dela 9. Ljubljana 1959. Str. 231. Ivan Gams, O višinski meji :naseljenosti, ozimine, gozdn in snega v slo\'enskih gorah. Geografski ,,esu1ik XXXII/ '1 960, s tr. 59- 68. Jakob Medved, ProblemBtika gorskih kmetij ob prime ru Tople. Geografski vestnik XXXIII/ 1961 , s tr. 137- 150. Anton Melik, Bovec in Bovško - regionalno-geografska Štu- dija. Geografski zbornik VTT, Ljubljana 1962, str. 309- 388. Drago Meze, Nekaj o hribovskih kmetijah v ~rnji Sa- vinjski dolini. Geografski vestnik XXXIl/ 1960, str. 223- 280. Drago Meze, Samotne kmetije na Solčavskem. Geografski -zbornik VIII, Ljubljana 1963, str. 223 do 280. Drago Meze, Samotne kmetije v lučki pokrajini. Geograf- ski zbornik IX (v tisku). Milan Natek, Zemlja in človek na Dobrovljah. Celjski zbornik 1962, str. 36-82. France Planina, Kmetije pod Pasjo ravnijo. Loški razgledi IX/1962, str. 171- 180. Stanko Polajnar, Dolina Kokre. Geografski vestnik XXVII do XXVIIl/ 1955- 1960, str. 209- 262. 38 ostali pa 1nad spod~1jo Zadrečko dolino in in.a JU~- nih pobočjih Golt). Najviše so postavlj,ene na Solčavskem, pr.edvsem v Solčavskih Karavankah, kjer segajo po, p1~eČJ10 1200 m visoko ; najvišji je Buk6vnik na. se,·crozahodni I'Cl>d Raduhe, 1330 metrov, ki je :najvišja slovenska kmetija tostran državne meje (J,eld in Rep v Kopr.ivini sta le i1ekaj metrov niie). Zgornja meja naselitve v lučki. po- krajini je m ed 1000 i!l1 1165 m , v ljubenski :na osojah smr,ekovškega pogorja med 1000 in 1150 metrov QnajYišji KugoYJnik je oelo 1220 m), i!la sevierozahodni rebri Golt, v Tc11u , pa le ,do 1130 metrov. Nekaj nad 1000 m sega da111es še kmetija Jug v Radegundi ~1.ad Mozirjem, povsod drub"<>d v GSD pa te višine kmetije ne dosegajo več. Hribovske kmetije so prYenstve,no vezane na prisojno stran. Ce so se tej ,pridružila še ugodna in položna tla, dovolj velika posest ter zadosten izvir pitne vode, so bili dani zadosmii pogoji za 111asel:itev. Ker je bila sonč'l!la lega važnejša od nagnjenosti tal , je ,•,ečina kmetij v GSD na zelo skromnih polo~nej ; i11 po, r; iJlah. \ ' emien·i. Op•u;č.ati drob.t1op.o lj,.:del- ske priddk.c :i,n ltlsmerjati poljedelstvo v krmne rastline. Ci:m intcnziw1Jejša izraba elek trične ener- p,ije w modernizacijo kmctijs trn. saj imajo d:me:; že skoraj vse kmetije v GSD napeljano daljno- vodno elek triko. Predvsem pa, z vsemi močmi, ki jih skup.nost lahko 111udi, pomagati hribovske mu Jdmetru, da ostan,e m1a kmetiji, in s tem ohrani življ,enje tam, kjer bo brez 111jega izumrlo. Kaj bi imela sktupnost od tega, oe bi morala skrbeti še za hrano tisočev, ki jo da!nes zase v glavmem pri- delajo do volj ; ddow1-e si!e bo tudi brez hri!Jov- skega kmeta v našem gospocl.arstvtu dosti Mm·da bo pa tJUdi hr.ibovski kmet ob uvajan:ju modernej- šega gospodarjenja postal fleintabil.nej ši ? Upajmo, da m'U bo to uspelo. Spodnja Savinjska dolina (Nekaj splošnih geografskih karakteristik) Redko katn.1 pokrajina v ,·zhoclnem slove:1- sk,em predalpskeu1 svcl:Ju se m ore ponašali s to- li1,;11i111i s,·ojst,e111ost111i. kot jih lwfo goografija , (SprH.!nji) Sadnjski dolini (SSD). Bogastvo pe- stre raznolikosti spodnje sminjske pokrajine je pač posledica spleta med razgibanim prirodnim okdr,,m, v kaler,em živi, raste in se razvija SSD; lcr družbeno-ekonomskimi vplivi rnajrazlioncjših c' i.nanzij. jakosli il!l rrelrnenc. Zato je karakteri- s:ika S\ ojsh·e.nosti pokrajiJ1e izraz vzr-0čne vza- jem.no ti med nararnimi in družb-enimi faktorji , ol>e11e m pa tudi ,·zrok in posledica vseh mogočih nasprotij med družl>einimi in pri.rodnimi činitelji , med katerimi s-e oblikujejo tudi vse „dimenzije" kvanli a.ivnih kot kvalitativnih mačili103ti poja- vov v pokrajini. Prikazati in spoznati zakonita zaporedja med pojad v pokrajini (to je pokrajino v prooosu), odkrfrati b1 ugotavljati 111ajrazličnej;e fo.mkcionab1e zvie:re med posamemimi pojavi, ki so pr,edmet geografskega prouče,anja , pa je prav gotovo tudi ena izmed poglavi1111ih nalog g,oogra- l'ije današnjega časa. Stcvi!na geografska svojstva, ki 111nm oprede- ljujejo SSD, pričajo o izraziti pr e hodnosti te pokrajinske skupnosti. Učinki prehodnosti ozemlja iz alpskega visokogorskiega sveta v konti- 39 nootalnejši pred,el panonskega obrobja so izpri- čani s številinirni fiziČll1o kot družbe.no i;ieogr.arskimi zmačilnostmi. Osr,edje SSD leži v prostrani ter- ciarni obalpski tekto111ski udorini - v zahodnem predelu Celjske kotline, ki jo prekrivajo le n ekaj metrov :na debe!o p lasti Savinjinega prnda, ki ga je odlagala od Letuša pa vse tja do Celja v obliki prostraine~a vršaja v višku wiir mske poledenitve ali celo se kasneje. To obsemo ocedn,o pr-0ch10 akumulacijo je Sav:iinj1a s svojinri pritoki razrcza!a v pieistooonski 1Jt!rasni sistem, ki pod Grižami že potone pod holoeCil1Skirni 1naplavinami. Su&,10 in prodno ravi11ioo Savinjske doline, · 111a katero je osredotoC:-ei10 poglavitno kmetijstvo - do 111.adav- 111ega, še pfledvsem kmečko gospodarstv-0 s rune- ljarstvom v ospredju - -0mejuj,e 1M severu ter na zahodu, kjer se Celjska kotlina podaljšuje v do- lino Bolske, pas vlamejših tr av.niških in nekdaj t'Lldi pašniških površin. Te obrol:me, t,er po večini že tudi zatišne predele SSD so izoblikornli pred- vsem tisti potolci, ki prihajajo iz mioce.nsko-pli,o- eensfoega lapornega ter i lovoate3a obroLja (Bolska, Konjščica, Tmavca in Trnava, Ložnica in Pirešica in tako !naprej). Severno obrobje zahodnega dela Celjske kotli- ne sestavljajo terciarne gričevnate vzpetine, ki se