p.attonafua m iaborator:ljska siuiha. V ob~ini 3e 
sedaj 11 zdravnikov splošne prakse ali en zdrav-
nik splošne prakse na 2123 prebivaloev. 
Sporedno z naraščanjem rninimabrih osebnih 
dohodkov je tudi naraščala realna potrošnja. To 
se k.are v nag1em naraščanju osebnih avtomobilov, 
radijskih in TV sprejeminikov. Samo osebnih 
avtomobilov je 412, motornih koles 379, radijskih 
sprej,errurikov 5908 iai pa blfau 500 televizijskih 
sprejemnikov. 
Kulturno razvedrilo ill1 udejstvov.anj,e :nudi 11 
k!ulrurno prosvetnih društev. Posebno delavna je 
Drago Meze 
h •' p. " l, • . i . l !. \) i ; i i • n 
uPu „Svoooda" v Ve e:njlU m ;:;ostanJU~ ki muita 
več sekcij, kot dramsko, pevsko, lutkovno, film-
sko itd. ter popolnoma zadoVJOljujeta krajevne 
potrebe. Samo v Ve:enju se je v tej sezoni 1963-
1964 tudeliežilo raznih kultul'1llih prireditev in 
predstav nad 22.000 prebivaloev. 
Takšno živJjeinje je odsev dela v r,udniku, TE 
:in dl'lugih podjetjih ter ob nastajajočih načrtih 
gigantskih novogradenj. V takih pogojµi si danes 
ljudje gradijo in ustvarjajo novo in lepše življe-
nje. Svojo hodoQnost s,o povezali s perspektivo 
šaleške doline. 
Gornja Savinjska dolina s poudarkom na samotnih 
kmetijah, zlasti na Solčavskem in v lučki pokrajini 
Pod Gornjo Savinjsko dolino (GSD) razumemo 
pokrajino, ki jo zajema porečje Savinje od So-
teske pod Mozirjem [navzgor. Vanjo je ' to'rej 
vključena tudi Mozirska kotlinica z obrobjem, ki 
je priroclno na prehodu med Gornjo in Spodnjo 
Savinjsko dolino, v dI1Užbeno-geografsk.em pogle-
du pa je danes del GSD, saj v celoti gravitira na 
severozahod. V Mozirju je od leta 1955 sedež 
občine, katere obseg jt: ekvivalenten obsegu GSD 
in meri 507.5 km2; leta 1961 je živelo v njej 
15.580 prebivaloev. 
Pokrajin.o razdelimo v tri večj,e prirodno geo-
grafske r,egij,e: visokogorski sv,et severo-
zahodno od črte Volovlek-Luoe-Bela peč, ia I p s k o 
pred gor j re jugovzhodno od nje in Gornje -
graj s k ,a ter ·M o z irska k o t lina , ki sta 
globoko vdrti v alpsko predgorje m.ed Gol'njim 
gra'dom, Ljubnim, Nazarji in Sotesko. Visokogor-
ski svet zajema S a vi 111 j s k e A l p e z d e I o m 
jtužrnih Karavarnk v povirju Savinje, kamor 
je uvrščeno So lča vs k o s tremi alpskimi doli-
nami ( Matk6v kot , Logarska dolina in 
R o b a 111 o v k o t ) ; v Savinjskih Alpah spada v 
okvir GSD tltldi visokogorska kraška planota 
Veža . Alpsko predgorje sestavlja na severu 
rnasiv,10 smrekoivško pogorje , ki se na 
jugovzhodu !naslanja na kraško visoko planoto 
G o I te , na jtugu se širi Me .-i i 111 a z D o b r o -
vel j s k o p I a 111 o to , med LuQD:ioo in Dreto pa 
pogorj e Krarnjske rebri in rogaško 
pogorj e z Velikim in Malim Rogatoem ter 
Lepeinatko. Gol'llljegrajsko kotlino sestavlja 111a 
severu široka akumulacijska do l i 111 a o b S a -
v i rn j i , lna jugu Z a d r ,e č k a d o li 111 a ill1 med 
oherna nizko gripevnato razvodje. 
Velike površine GSD sestavljajo triadni ap-
nenci :in oolomiti. Tako je v velikem deliu osred-
njih Savinjskih Alp z Racluho, ki jih odmaka Sa-
villlja, iz njih je Ol&eva v Karavankah, dalje vse 
tri planote alpskega predgorja (Memna, Dobro-
veljska plarnota :in Golte), v manjšem stmjenem 
kompleksu pa se javljajo tu'di v rogaškem po-
36 
gorju, kjer sestavljajo . vse tri vrhove. Vanje so 
zarezane .alpske doline, soteska ob Savinji med 
Rogoviloem ill1 Logarj,em nad Lučami, pa dva 
krajša odseka ob r,eki pred vstopom in izhodom 
iz Mozirske kotliinioe. Dolina Lučke Bele, ki je v 
globoki iJn te.$li debri zajie<lena med Vežo in med 
Veliko planino, llli v ap11encih, marveč v vodo-
neprepustnih wengenskih plasteh. V karbonatnih 
kam:nilllah Savinjsk:il1 Alp je relief podoben Julij-
skim Alpam: redko 111aseljffl, do prirodne dre-
ve$le mieje porasel z gozdom, nad 111jo pa na 
položnejših tleh s pl.amnskimi tratami, ki jih 
zlasti na Veži in Raduhi izkoriščajo za plani.ne 
(večina teh je na izkrčenem svel1U ob zgornji dre-
vesni meji). l\fJeinina, Golte in Dobroveljska pla-
nota imajo značaj tipičnih sredogorskih kraških 
planot, čez in čez zaraslih z gozdom, z intenziv-
nim sr,edogorskim kraškim reliefom, na Menini 
in Golteg pa so na obsežnih kroevinah planota-
stega površja 11Udi mno~e plani.ne; Dobroveljska 
planota je na vložkih aieprepustnih vulkansk'i.h 
kamnin z vodami mofuo razrezana, je brez pla-
n:i;n, v osr.ed111jiem in vzhodnem delu planote, ki se 
spusti pod 1000 m, pa je tudi poseljoena z red-
kimi samotnimi kmetijami. 
V ledeni dobi so bile tudi Savinjske Alpe 
zaledenele. Ob višku wiirma se je z njih spuščal 
ted do konca vseh treh alffskih dolin, izpod pole-
de.nie1e Veže po dolini Lučke Bele do Podvolov-
leka, po izoliranih gorah (Raduha, Ol&eva) pa so 
se spuščali daljši ,pobočni liedeiniki. 
Med Volovlekom-Belo pečjo, ~mrekovškim 
pogorjem, ~o in Goltmi se razprostira širok,o 
področje ViUlkanskih andezitov, andezitnih tufov 
in Laporjev, v pogorju Kranjske rebri pa meta-
morJinih kiamni:n wengienslre dobe. V vsem tem 
širokem kompleksu, ~ v karb01J1skem otoku 
rogaškega pogorja, je pri.rodna in družhemo-goo-
gria:fska slika enaka: itn00112ivno razrezan relief z 
globokimi oolinami, ,a gladkimi, neskaLnatimi po-
bočji, !moqna zaraščemost z dobrim, največ igla-
st:iµi go.zdom, ki eegia do najvišjih vrhov, in 
f.airnei'omA gosta roselltev v obtild samotnih G<irnjl grad k SoILva) ie llllekaJ nad 666 ljiuJt 
kmetij, ki segajo &e oez 1000 m visoko in so Delno je omilil to stanje v zadnjih treh letih 
postavljene 111a kroevine sredi gozdov, medtem ko Litostroj, ki vozi jna delo cLelavoe tudi iz mozir-
so v širših delih dolin gručasta naselja (Luče, ske občiDJe; inavd:uš,enje zanj pa se je zaradi hudih 
Solčava, Smiklavž). Podoben 2.111ačaj ima pokra- naporov, ki jih delo in vožnja terjata, že polegJ.o, 
jina 111a jugovzhodnem pobočju Golt (v Smihelu zlasti še v oddalj<$ih IJučah, kjer je večina že 
in Radegundi), prav tako sestavljenem iz vodo- odpadla. 
neprepust111ih kamnin, predvsem andezitni.h tu- GlaVllli gospodarski vir prebivalstva je danes 
fov, in 111.a Solčavskem v širšem pasu ob Savinji gozd, ki prekriva priblifuo 620/o sktupne povr-
ter v območju K,aravaink, kjer je razgaljen širok šine oziroma 71 O/o rodovitnih tal. Povsod ga jre 
kompleks w,erfonskih in k.arD001skih plasti; za veliko, ra?Je:n v clnu širokih prodnih ravnin ~n v 
razliko z ostalimi pokraj:iinami je Solčavsko zaradi visokih Alpah. V pretežni viečiini ga sestavljajo 
večjih višin in lege v ospredju .alpskega sveta iglavci. Je zelo dobre kvalitete in se uvršča med 
redkeje poseljeno. prebiralne gozdove. Ugodina tla omogočajo visok 
Gornjegrajska i1l Mozirska kotlina :imata svoj- letni prirastek iJ1 zato obilno sefujo. Velike za-
stven pri.rodni in dmžheno-g,eografski značaj. Te- loge 1esa, dobra kvaliteta in delo'VJn,a sila, ki sili 
renska depresija s širokima prodno akumulacij- s kmetov, so remieljni pogoj za razvoj lesno-
skima plodnima dolinama ob Savinji 1n Dreti ter predelovalne industrije, ki p.a je danes še vedno 
z vmesnim nizkim razvodj1em, sestavljenim iz zelo i,krol111L8.. 
proda in mehkih glin ter ilovic, je nudila človeku Z i vi111 o rej .a, ki je bila še v prejšnjem sto-
v vsej GSD lll8jboljše življienjske pogoje. Ob Sa- J.etj:u vodilna gospodarska panoga, j,e do danes 
vi.nji in.avzdol je biJ.a odprta pot v Spodnjo Savinj- mofuo nazadovala (goveda so med leti 1900 in 
sko dolino, ob Dreti :iin oez Cmelec pa proti 1955 n.azadoval.a za 33.20/o, po letu 1955 pa šte-
Kamnilm :iin naprej v o.srednjo Slovenijo ; brez vilo goved še j11aprej pada). Zniževanje živinskega 
dialjnovodinega 11nač.aja je J.e pot, ki vodi ob fonda gr,e vzpooodlno z zviševanjem vrednosti 
Savinji v osrčje gora. Obe clolini, savinjska od lesa, krčenjem pa~ov in mianjševanjem kmeč­
Lj ubnega :i;n Zadrečka od Novie Stifte navzdol, ke del-OVlllJC sile. Dolinski ill1 deloma tudi višinski 
sta zato gosto n.aselj®i z agrarnim prebivalstvom kmetje o.ajejo oez poletje živino ina planiine na 
v griučastih vaseh, med katerimi so tudi trije Veži, 111.8 Raduhi, lna Golteh in na M,enini. Za 
neagr.ar!ni trgi (Mozirje, Gomji grad, Ljubno), planinsko pašo pra sedaj uporabljajo tudi krčevinie 
medtem )<o je četrti, Rečica, danes le še večja 'Vas; opušoonih hribovskih kmetij , kolikor jih 111i re 
izven obeh kotlin so v GSD te tri sklenjoo.a na- poraste! goid. 
se}j,a: Solčava, lJuoe in Smildavž. Najbolj -µrban- Poljedelstvo ima podreje;no vlo(š'°· Večji 
ski značaj , s sklenjieino zazidavo, ima med trgi pomen ima samo na prodnih terasah ob Savinji 
Mo:drje (854 preb. leta 1961), manj Ljubno (ca. niže Ljiubnega, v Zadrečki • dolini in v Mozirslci 
800 preb.), ki pa j,e po poklicni strukturi prebi- kotlinici.. Vcindar trudi tu porabijo poljedelske 
vralstva izrazito obrlJno-goidarskega Z111ačaja, med- pridellre v gla'V1111e.ll1 le za dom. Na trg gre 1nekaj 
tem ko je da1nies v Gor.njem gradu (721 preb.), krompirja lin hmelj, ki dobro uspeva in &e širi ob 
klj1Ub obrbno-i;ndustrijsk.emu življu (skromna les- Savi;nji do Radmirja in ob Dreti do Gornjega 
na ind!ustrija in žagarstvo) še vedno blizu 20°/o gra'da. V Gor,njegrajski in Mozirski kotlini p.a je 
kmeč1reg,a prebivalstva (v Mozirju 12.7 °/o in na dobro razvito trudi sadjarstvo, zlasti jabolka, ki 
Lj1Ubnem 10.80/o leta 1961); Rečica ima 23.2°/o jih _p_reoej pro'dajo. 
kmečlreg,a :i;n 31.40/o in'drustrijskega prebivalstva Mnogo ise tiu'di v zvieii z GSD govori i;n piše o 
(tovarna IU$lja, LIN Nazarje in Litostroj). Naj- turizmu, :ki ima resda dobre inaraV1ne pogoje, 
ma111j kmečlrega prebivalstva med vsemi večjimi zlasti poletini 1Jurirem, je pa slabo razvit. Se naj-
kraji v GSD pa je v Nazarj4h (od 460 preb. 4.8 več m~mosti .zanj je v Logarski dolini in v Gor-
odstotkov, medtem ko se 43.3'0/o prebiW1.lstva njem gradiu (lllovo weekend naselje v Sokatu), de -
preživlj,a o'd lesne industrije z žagarstvom, ill1 15.8 loma tudi ina Ljubnem, v Lučah in Mozirju, to pa 
odstotkov od dela v gozdu) in v Lučah (od 387 je tudi vse. H gospodiarskiemu dvigu dežele pri-
prebivaloev 8.3 O/o, o'd dela v gozdu 36.4 °/o in od speva bore 1rna1o. Duši ga slaba oesta, ki je tudi 
obrti 11.7°/o). Sle.er rea:w glaVjlli.h, če 111e inajvečja ovira splošnemu 
Tu'di v GSD pada delež kmečkeg,a p r e bi - zospodarslrenru napredku GSD. Obsavinjsko oesto 
vra lsttva; od 45.30/o leta 1953 je zdrkfnil 111a so ~oeli v za'dnjih letih modernizirati, vendar ina-
390/o leta 1961 (leta 1931 ga jie bilo še 700/0 !). predujrejo ~lo počasi; v letu 1963 je bila asfalti.-
Padec gre ina račun industrijskega prebivalstva, r,ana oo OlcO!nine, letos pa jo nameravajo podali. -
ki se jie o'd 7.40/o leta 1953 zvišalo na ll.80/0 v šati le 2:11 2.5 kim. Kier se začcmja najtežji oel še e 
letlU 1961, :i;n o'<b,eljevanja, saj je GSD, kot zao- ocl Ljltlh:nega navzgor, jre vieliko vprašanje do-
stala agrarno-gozdarska pokrajina, izrazito pod- končne ooali,t.acijie, Id predvideva modem:izacijo 
ročje depopulacijie. Nekaj večji lesno-industrijski ceste ao Logarske doline. Vse k:aže, da oo GSD 
obrat v NaUU'jih, na ~točju Drete s Savinjo, ki še clolg,o iedina inaseljena alpska pokrajina v Slo-
je eoini perspektiven !med indiu.strijskimi p:odjetji w:ioiji brez ~faltne ceste, in to kljub temu, aa 
GSD, tega vpriašainja 111e more rešiti, saj zaposluje · ·e sklupinosti od posekanega lesa težke milijone. 
v vseh obratih (Nazarje, Ljubno, Spodnj~ Rečica.,.hit MV 1es j~ tisti, ki j~ staro cesto 1Ulničil1 ker 
.(,'.37 
šo· Jnje~v prevoz, iJ je ;e1 'do prvih let po drugi 
vojni po SaVllllji in Dreti, pl'iestavili 111a kamione. 
Iz istih vzrokov je doživiela podobno 1usooo tudi 
cesta po Zadr.ečki dolini, ki pa ima glede moder-
nizacije še slabše perspektive od obsavirnjske ce-
ste. J1e pa bilo po vojni narejenih veliko gozdnih 
oest v težko dostopne gozdne predele, ki jih s 
pridom 1Uporabljajo tudi re mnoge hrihovsk,e sa-
motne kmetije. V gradnji je pomembna cesta iz 
Logarske ooliue lna Pavlioev vrh (1339 m) z od-
cepom k Sv. Dtuhu i;n Solčavi, ki bo mednarod-
nega pomdna; zato bi morali z modemizacijo 
obsaVliiljske oeste še bolj pohiteti. 
Samo t111e kmie tij e dajejo GSD svojstven 
mačaj. Glede razprostranjenosti in tipičnosti sto-
pajo vštric s Pohorjem in povirjem Meže.1 V 
naj111ovejsiem času pridobivajo pri pomenu zaradi 
spremenjene gospodarske in davčne politike do 
hribovskih klmetij , ki j1e edino pravilno začela 
forsirati ~1jih ohrarn.itev, v 1118sprotju s preteklimi 
povojnimi leti, ko se je zaradi 1nerentabilnosti teh 
kmetij .uvieljavljalo ško'dljivo načelo - hribov-
skega kaneta v dolino, krčevino okrog kmetije pa 
naj .zaraste gozd - µaoelo , ki se je med vsemi 
alpskimi 'derelami ruveljavljalo samo pri ~ias, saj 
si dr!ugjre z vsemi močmi prizadevajo obdržali 
hribovskega k1T1JCta na kmetiji. 
Ziiaten odslotek priebivalstva GSD izven dna 
G-0mjegrajske i.n Mozirske kotline živi 111a samot-
nih ktnetijah (tna Solčavs.loom in v lučki pokrajini, 
ki zajema n ekdanjo lučko občino, ca. 55 oziroma 
60 0/o, po hr.ihovj1u 1nad Ljubini.m v 11ekda11ji lju-
benski občini c,a. 400/o, bli.:m 350/o v slaii gornje -
grajski občini po hriboviLem svet1t1 Sl'>ed111je in 
zgornje Zadnečke doline, v tnekdruiji mozirski ob-
čini 11111 obrobju l\fozirskic kotlinioe le še ca. 180/o, 
1 Glavrn1 closednnjn dela o samotnih kmetijah na Slo-
venskem: 
Ivan Gams, Pohorsko Podravje - razvoj kulturne pokra-
jine. SAZU. Dela 9. Ljubljana 1959. Str. 231. 
Ivan Gams, O višinski meji :naseljenosti, ozimine, gozdn in 
snega v slo\'enskih gorah. Geografski ,,esu1ik XXXII/ 
'1 960, s tr. 59- 68. 
Jakob Medved, ProblemBtika gorskih kmetij ob prime ru 
Tople. Geografski vestnik XXXIII/ 1961 , s tr. 137- 150. 
Anton Melik, Bovec in Bovško - regionalno-geografska Štu-
dija. Geografski zbornik VTT, Ljubljana 1962, str. 
309- 388. 
Drago Meze, Nekaj o hribovskih kmetijah v ~rnji Sa-
vinjski dolini. Geografski vestnik XXXIl/ 1960, str. 
223- 280. 
Drago Meze, Samotne kmetije na Solčavskem. Geografski 
-zbornik VIII, Ljubljana 1963, str. 223 do 280. 
Drago Meze, Samotne kmetije v lučki pokrajini. Geograf-
ski zbornik IX (v tisku). 
Milan Natek, Zemlja in človek na Dobrovljah. Celjski 
zbornik 1962, str. 36-82. 
France Planina, Kmetije pod Pasjo ravnijo. Loški razgledi 
IX/1962, str. 171- 180. 
Stanko Polajnar, Dolina Kokre. Geografski vestnik XXVII 
do XXVIIl/ 1955- 1960, str. 209- 262. 
38 
ostali pa 1nad spod~1jo Zadrečko dolino in in.a JU~-
nih pobočjih Golt). Najviše so postavlj,ene na 
Solčavskem, pr.edvsem v Solčavskih Karavankah, 
kjer segajo po, p1~eČJ10 1200 m visoko ; najvišji je 
Buk6vnik na. se,·crozahodni I'Cl>d Raduhe, 1330 
metrov, ki je :najvišja slovenska kmetija tostran 
državne meje (J,eld in Rep v Kopr.ivini sta le i1ekaj 
metrov niie). Zgornja meja naselitve v lučki. po-
krajini je m ed 1000 i!l1 1165 m , v ljubenski :na 
osojah smr,ekovškega pogorja med 1000 in 1150 
metrov QnajYišji KugoYJnik je oelo 1220 m), i!la 
sevierozahodni rebri Golt, v Tc11u , pa le ,do 1130 
metrov. Nekaj nad 1000 m sega da111es še kmetija 
Jug v Radegundi ~1.ad Mozirjem, povsod drub"<>d v 
GSD pa te višine kmetije ne dosegajo več. 
Hribovske kmetije so prYenstve,no vezane na 
prisojno stran. Ce so se tej ,pridružila še ugodna 
in položna tla, dovolj velika posest ter zadosten 
izvir pitne vode, so bili dani zadosmii pogoji za 
111asel:itev. Ker je bila sonč'l!la lega važnejša od 
nagnjenosti tal , je ,•,ečina kmetij v GSD na zelo 
skromnih polo~nej ; i11 po, r; iJlah. \ ' <lnu Lesnih in 
globokih dolin je kmetij malo, k,er jih odganja 
vlaga, toplinski obrat i,1 pomm1jkanje sonca. Na 
apnencu so kmetije zelo redke. Večina je Jla vo-
doneprepustin.ih kamninah, najv,eč na andezitnih 
tufih alpsk.ega predgorja. Globlje v alpske doli.ne 
zaradi ostre klime in težje dostopnosti kmetije 
ne sežejo. 
ajvečje samotne kmetije so še da11es na Sol-
čavskem, i:n to kljub temu, da je večina zapadla 
agrarni reformi (povprieana vielikost solčavskih 
kmetij j,e danes 73.2 h.a, brez nerodovitne zemlje 
p.a 67 ha, pr,ed a granno reformo pa so merile v 
povprečk'll 173.5 ha, brez nerodovit~uh tal pa 
126.8 ha). To je razumljivo, saj so se v surovem 
okolju lahko obdržale Le, če so imele veliko zem-
lje. Izw!n Solčavskega so v _povprečku kmetije 
preoej ma.ojše (v lučki pokraj:i.11i na pri.mer, kjer 
je v Ysej GSD največ samomih kmetij, je danes 
povpr,ečna Ye likost kmetije le 37.9 ha), zato so 
tlUdi kmetije, ki jih je zajela aarama refo11ma, 
redke. Večje kmetije se držijo dolin in zgomje 
nasel:itnme meje. Manjše kmetije se v večjih vi-
šinah niso mogle obdržati, zato je večfoa re opu-
ščena .ali p.a pred tem, da propade; 1največ takih 
primerov je 1na Solčavskiem, kjer je absolulJllo in 
r.elativ1110 111ajvicč opušoenih kmetij. 
Najpomembnejši gospodarski vir hribovskih 
kfmetov je da.nes skoraj izključtno les. Zivi!Tla, ki 
so jo imeli ; e v prejs:njem stoletju veliko, se je 
d.a111es skrčila ~ia minimum (111a Solčavsfoem se je 
pri kmetih, ki so imeli pred prvo svetoVtno voj:no 
najmanj 20 glav goveje živi.ne, in teh ~ri bilo nialo, 
do leta 1935 znižalo štJevilo za 36.80/o, do leta 
1960 pa za 67.6 O/o l; tna vsem Solčavsk,em je med 
leti 1900 in 1955 padel stalež goveje živine za 
54.60/o, v Jiučki polmaj.iini p,a za 43.20/o). Povpr,ečno 
ima danes kmetija 111a Solčavskiem 5.1 goved, od 
tega 2.8 krav, v lučki pokraiini pa govied 4.6, od 
tega 2.3 kravic. - Istočasno odpade na solčavsko 
kmetijo ca. 46.7 ha gozda, na l"llletijo v lučki 
pokrajini pa 24.8 ha. 
ClaV111i problem 111a viŠi'llSkih kmetijah jie po-
m.anjk<1nje delov111,e sile: na Solča,·skcm je danes 
od 5.7 ljudi, ko likor jih živi povprečno 11U1 kme-
tiji, ca. 3.5 sposobnih za delo, v lučki pokraj in i 
pa od 4.9, ko likor jih je na kmetiji. le 3.2. Ta 
e.nlf't;a, za J,elo sposobnega , odpade na primer v 
1,učki pokraj.ini: 11.3 ha rodov:it111ega rem lj išča, 
3.3 h.a kmečfoe P°'r.;i.n,e, l.42 ha njiv (od tega je 
56 .1rov obdelanih , ostale pa so v p1·ahi), 8 ha 
roz<l:1. 1.5 goved in 2.2 ovci. Podobno je na dru-
gih l:ribovskih kmetija h, rna Solčavskem pa je 
zaradi večje posesti še slabše. Mladina sili v me-
sta, v induslrijo ali k profesionalnemu gozdnemu 
de'.u. Do:ma ostajajo vieči del sLarejši in stari 
lj,uclj,e. Dc populacija j,e zato čeda lje večja , in z 
njo v z,·,ezi propadanje kmetij. 
Drobna analiza razme r na samo tnih kmetijah 
,. lučl,i pokrajini j e pokazala, dn so gfaw1.i pov-
zroč-i~elji sedanjega propadanja kmetij tile: pre-
majhna posest, droLljenjie posesti, izplačevanje 
<lediw v, ktnJetije brez 111asledsh·a, odpor do pre-
, zema posesti , pomanjkanje delovne sile, preve-
like d•n;čine jn težka dostopnost. To pa velja več 
a 'i ma·1j tudi za druge samota1~ kme tije v GSD. 
In kaj storiti? Davščine Zillilil1faj na minimum 
- na srečo re j •e to fo wčelo izvajali. Z bolj šimi 
cc-stami , ie,onliua!,no žičnicami, omogočiti znosnej-
še komunilaicije z dolino - ponekod so to že 
J\f i f ;1 ill atek 
nare'dil,e 1nove gozdne ceste. Omogočiti. kmetu 
n.akiup poljedelskih il!l dr ugih kmetijskih strojev 
(lraktorjev, motomrih roanih kosilnic, grabelj, 
obračal!nikov, ročnih motomih žag itd.) - danes 
je nekaj YICČ le roanih motornih žag, ki jih je 
mogoče ktupiti, vse ostalo pa manjka. G111ojiti z 
t1memim gnojiem, kjer je to rentabilno, ki ga 
cLarnes kmetje skoraj 11'1.e !Uporabljajo. Postopno 
pr,eusmicrjati ~ospodarstvo nazaj v živi.nor•ejo. ki 
naj 111e bo v,ec stranski gospodarski vir, man·eč 
vsaj e11akovred111a gozdarst:Viu; gozdo, i llle morejo 
predstavljati trajniega in edinega vira preživljanja. 
Uvajati silose, ki vsaj deloma osvobajajo kmeta 
oddsnosti ,od H>emien·i. Op•u;č.ati drob.t1op.o lj,.:del-
ske priddk.c :i,n ltlsmerjati poljedelstvo v krmne 
rastline. Ci:m intcnziw1Jejša izraba elek trične ener-
p,ije w modernizacijo kmctijs trn. saj imajo d:me:; 
že skoraj vse kmetije v GSD napeljano daljno-
vodno elek triko. Predvsem pa, z vsemi močmi, ki 
jih skup.nost lahko 111udi, pomagati hribovske mu 
Jdmetru, da ostan,e m1a kmetiji, in s tem ohrani 
življ,enje tam, kjer bo brez 111jega izumrlo. Kaj bi 
imela sktupnost od tega, oe bi morala skrbeti še 
za hrano tisočev, ki jo da!nes zase v glavmem pri-
delajo do volj ; ddow1-e si!e bo tudi brez hri!Jov-
skega kmeta v našem gospocl.arstvtu dosti Mm·da 
bo pa tJUdi hr.ibovski kmet ob uvajan:ju modernej-
šega gospodarjenja postal fleintabil.nej ši ? Upajmo, 
da m'U bo to uspelo. 
Spodnja Savinjska dolina 
(Nekaj splošnih geografskih karakteristik) 
Redko katn.1 pokrajina v ,·zhoclnem slove:1-
sk,em predalpskeu1 svcl:Ju se m ore ponašali s to-
li1,;11i111i s,·ojst,e111ost111i. kot jih lwfo goografija 
, (SprH.!nji) Sadnjski dolini (SSD). Bogastvo pe-
stre raznolikosti spodnje sminjske pokrajine je 
pač posledica spleta med razgibanim prirodnim 
okdr,,m, v kaler,em živi, raste in se razvija SSD; 
lcr družbeno-ekonomskimi vplivi rnajrazlioncjših 
c' i.nanzij. jakosli il!l rrelrnenc. Zato je karakteri-
s:ika S\ ojsh·e.nosti pokrajiJ1e izraz vzr-0čne vza-
jem.no ti med nararnimi in družb-enimi faktorji , 
ol>e11e m pa tudi ,·zrok in posledica vseh mogočih 
nasprotij med družl>einimi in pri.rodnimi činitelji , 
med katerimi s-e oblikujejo tudi vse „dimenzije" 
kvanli a.ivnih kot kvalitativnih mačili103ti poja-
vov v pokrajini. Prikazati in spoznati zakonita 
zaporedja med pojad v pokrajini (to je pokrajino 
v prooosu), odkrfrati b1 ugotavljati 111ajrazličnej;e 
fo.mkcionab1e zvie:re med posamemimi pojavi, ki so 
pr,edmet geografskega prouče,anja , pa je prav 
gotovo tudi ena izmed poglavi1111ih nalog g,oogra-
l'ije današnjega časa. 
Stcvi!na geografska svojstva, ki 111nm oprede-
ljujejo SSD, pričajo o izraziti pr e hodnosti 
te pokrajinske skupnosti. Učinki prehodnosti 
ozemlja iz alpskega visokogorskiega sveta v konti-
39 
nootalnejši pred,el panonskega obrobja so izpri-
čani s številinirni fiziČll1o kot družbe.no i;ieogr.arskimi 
zmačilnostmi. Osr,edje SSD leži v prostrani ter-
ciarni obalpski tekto111ski udorini - v zahodnem 
predelu Celjske kotline, ki jo prekrivajo le n ekaj 
metrov :na debe!o p lasti Savinjinega prnda, ki ga 
je odlagala od Letuša pa vse tja do Celja v obliki 
prostraine~a vršaja v višku wiir mske poledenitve 
ali celo se kasneje. To obsemo ocedn,o pr-0ch10 
akumulacijo je Sav:iinj1a s svojinri pritoki razrcza!a 
v pieistooonski 1Jt!rasni sistem, ki pod Grižami že 
potone pod holoeCil1Skirni 1naplavinami. Su&,10 in 
prodno ravi11ioo Savinjske doline, · 111a katero je 
osredotoC:-ei10 poglavitno kmetijstvo - do 111.adav-
111ega, še pfledvsem kmečko gospodarstv-0 s rune-
ljarstvom v ospredju - -0mejuj,e 1M severu ter na 
zahodu, kjer se Celjska kotlina podaljšuje v do-
lino Bolske, pas vlamejših tr av.niških in nekdaj 
t'Lldi pašniških površin. Te obrol:me, t,er po večini 
že tudi zatišne predele SSD so izoblikornli pred-
vsem tisti potolci, ki prihajajo iz mioce.nsko-pli,o-
eensfoega lapornega ter i lovoate3a obroLja (Bolska, 
Konjščica, Tmavca in Trnava, Ložnica in Pirešica 
in tako !naprej). 
Severno obrobje zahodnega dela Celjske kotli-
ne sestavljajo terciarne gričevnate vzpetine, ki se