^Z^Zllt^li^^mjeiiih " "TT J^L ^^^ Hft^J" JfL Tf ^ # % 3. JL ^^^lta "»fr I Veiii za vse leto - - $3.00 j VXJLixVkJ X V 1W F M J /l § Issued every fe/««ept Sundays | Ima nad 7000 naročnikov. | , and Holidays. ■ __ List slovenskih delaycev v Ameriki. * J rXLKTOM roiiin: 4«S7 OOJtTLAJTDT. btml M iKtO-OUn Matter, S*pt«nWr ti, IMS. it Um Pm» Oli* H Vi« York, K. T.t ni« ttt Act »f Oongna «f Hutk », 117«. TXLBFOV FISAftJfl: 44S7 OOBTI1*W NO. 160. — ŠTEV. 160. NEW YORK, TUESDAY, JULY 11, 1911. — TOREK, 11. MAL. SRPANA, 1911. YOLU1EB XIX ~ LBTJOK SI Protekcija se širi v delavskih krogih. Razmerje med American Federation of Labor in Central Federated Union je zelo napeto. SLAMNIKARJI. Izdelovalci usnjatega modnega blaga se pripravljajo na splošen štrajk. -o- Razmerje med American Fede-j ration ot' Labor in t'entral Fede-i rated Union postaja od dn»-va do dneva bolj napeto. Deli^ati delavskih organizacij trde vedno' glasneje, da vlada v America* Federation of Labor protekcija. Pri /.adnji seji Central Federated T'nion so govorniki ostro napadali American Federation of Labor, ker je (Jompers imenoval za organizatorja v nevvvorški državi j Wyatta iz Pittsbnrga, Pa., dasi je v Nhw Yorku dovolj sposobnih mož za to službo. Delegat Morris Brown je dejal, da vlada v American Federation of Labor že leta in leta protekeija in da dobijo službe le ljudje, ki so storili kake osebne usluge uradnikom. Ta napad je vzbudil med delavstvom veliko pozornost in nedvomno bo prišlo do razdora med Central Federated Cnion in med American Federation of La bor. Organizacija slamnikarjev. Slamnikarski delavci so si ustanovili v New Yorku posebno organizacijo. V zadnji seji Central: Federated 1'nion se je priporočalo slainnikarskiin delavcem, da se priklopijo k organizaciji klobučarjev. Kopstein je grajal, da /a-htevajo klobučarji $HM) pristop-1 nine za unijo in da nočejo priznati nobenih koncesij slainniknr-; jen*. V sled te Kopsteinove izjave je prišlo do hude kontroverze z delegatom Hollandom. ki je zagovarjal klobučarje. Slamnikarji se ne bodo priklopili klobučarjem. Splošen štrajk v New Yorku. V nekaterih tovarnah v New Yorku, kjer izdelujejo usnjato modno blago, traja že dalje časa štrajk. Te dni so imeli delavski] voditelji posvetovanje o štrajk-( nem položaju in so sklenili, da bodo 15. julija proglasili splošen štrajk delavcev v tej stroki, ako do tega časa delodajalci ne bodo izpolnili zahteve štrajkarjev. Poleg zvišanja plače in skrajšanja delavnega časa zahtevajo št raj kujoči delavci tudi priznanje unije. Dela za 13,000 delavcev. Boston. Mass.. 10. julija. Predilnice v raznih krajih Nove Anglije so danes otvorilc tovarne in KMRHJ delavcev je zopet dobilo dela. Tovarne so bile zalvorjetie vsled nadprodukcijc. Tovarna za gumijeve izdelke za tvorjena. Providence, R. L, 10. julija. — National India Rubber Co.. je naznanila, da bo prihodnjo soboto zatvorila tovarne za nedoločen čas. Nad 1G00 delavcev pride ob zaslužek. Najbrže bodo tovarne do septembra zaprte. Tudi druge tovarne v deželi bodo ustavile de-. lo do jeseni. Amerikanske socialne * in politične zadeve. r Za poslanika v Berolinu bo naj-1 .! brže imenovan Leishman, seda | nji poslanik v Rimu. KATOLIŠKI ŠKOF IN T AFT. V zveznem senatu bodo tekom tega tedna glasovali o izpremi-njevalnih predlogih k recipro-citetni pogodbi. i — Washington, 10. julija. Nihče še ne ve zanesljivo, kdo bo postal amerikanski poslanik v Berolinu. I/, dejstva, da poslaniško mesto še vedno ni zasedeno, sklepajo, da se berolinska in washington-ska vlada ne moreta zediniti na pravega kandidata. Zdaj se govori. da bo najbrže postal poslanik v Berolinu Leishman, sedanji poslanik v Rimu. Mnenje katoliškega škofa o Taftu. 1 "miravljeni rimsko - katoliški škof Right Rev. John Lancaster Spalding iz Peoria, lil., je imel v hotelu Manhattan v New Yor-l^i razgovor s časnikarji, katerim je dejai. da pridobiva predsedniki Tal t na zapadli na priljubljenosti in da bo leta li)12 gotovo zopet izvoljen za predsednika. V slučaju. da je političen položaj ugoden za demokratsko stranko, potem bo izvoljen Harmon. j Izpreminjevalni predlogi k reci-procitetni pogodbi. Washington. 10. julija. V zveznem senatu bodo razpravljali tekom tega tedna o Cumminsovih iin Simonsovih izpreminjevaliiih predlogih k reciprocitetni pogodbi. Predlogi bodo pri glasovanju brez dvoma odklonjeni. Cunitnius zahteva v svojem predlogu prosti uvoz za jeklo, železo, premog, les. volno in razne druge predmete. Kadar bodo ti predlogi re- | šeni. potem bo senat moral glasovati še o predlogih senatorja Tja Follette. ki tudi zahteva neke iz-premeinbe v reciprocitetni pogod-' bi in šele nato pride pogodba sama na vrsto. Predsednikova že- « Ija je. da sprejme senat pogodbo (neizprciiienjeno. i : Za preprečenje gozdnih požarov. Poljedelski department je dovolil državam Maine. Vermont. New Hampshire. New Jersey in Wisconsin $25.000 za ustanovitev gozduiu patrulj, ki bodo imele nalogo, nadzorovati gozde in preprečiti gozdne požare. -o----■ Združene države in Castro. » Washington. 10. jul. Združene države ne bodo trpele? da bi Ci-priano ' 'astro zopet postal dikta-" tor v Venezueli in bodo takoj odposlale vojne ladje v venezuelsko - vodovje. V državnem departmen-! - tu v Washingtouu so izjavili, daj >,morajo Združene države podpi - i rati predsednika Gomeza proti Ca-t> stru in zabraniti. da bi Castro za-j e sedel pomorska mesta. V slučaju. | ejda bi Castro si prisvojil glavno j -! inesio Caracas, bodo Združene dr-1 ž a ve izkrcale vojake v Venezueli. Nemški cesar >1 io cuski car. —o—• Na povratku s severtfega tečaja I bo nemški cesar Viljem se sestal z ruskim carjem v švedskem ali danskem vodevju. ŠTRAJK V PARIZU. —o— Angleški državnik Joe Chamber- ( lain je praznoval petinsedem-desetletnico. -o- Petrograd, 10. julija. Nemški cesar Viljem bo na povratku s se-1 j vernega tečaja se sestal z ruskim \ carjem Nikolajem v švedskem ali u danskem vodovju. Pri.sestanku ^ se bosta vladarja pogovarjala tu-j v di o maroškem vprašanju. |š • i. , J Strajk stavbinskih delavcev v j Parizu. k Paris, 10. julija. Stavbinski de- ^ jlavči so sklenili proglasiti štrajk. Trije odlični delavski voditelji: Bran, Duinont in Baritand, so bili aretovani zaradi protivojaške a- ^ gitacije v armadi, lmenovanei so r :;tali na čelu organizacije, ki je j nabirala podpore za vojake. L i Chamberlainova petinsedem- >s desetletnica. i Birmingham, 9. julija. Angle- 1 I ski državnik Joe Chamberlain je včeraj praznoval petinsedemdeset letnico na svojem domovanju ; \ Highbury. Iz vseh krajev sveta .; je dobil čestitke. Chamberlainovo \ zdravje je zdaj bolje, kakor je t bilo pred odhodom na Riviero. ^ ^ Kuga v Mandžuriji. ^ Petrograd, 10. julija. Iz Irkut- 1 slca poročajo, da razsaja med pre-bivalstvom v Mandžuriji pljučna kuga. I Pogajanja v Berolinu zaradi Maroka,f —o— Francoski poslanik Cambon in nemški zunanji tajnik pl. Ki -derlen-Waechter sta se posvetovala o položaju v Maroku. —o— URADNE IZJAVE. , —o— s Nemška vlada je izjavila, da se ' bo dosegla mirna rešitev maro - |. škega vprašanja. s Berolin, 10. jul. — Pogajanja r med francoskim poslanikom v Be- \ rolinu Cainbonoiu in nemškim zu-j\ nanjim tajnikom Kiderlen-Waeh-11 terjeiu', glede rešitve maroškega' i vprašanja, so zaupna. Vlada je.( podala izjavo, da se pogajanja vr- \ še na prijateljski podlagi, da bo- 1 do dalje časa trajale in da nimajo j | nobenih senzacijonelnih kompli - ] ikacij. Pogajanja so zdaj o- f i mejeiia samo na Francijo in Nemčijo in druge velevlasti bodo o ', vsein natančno poučene. i« O včerajšnjem posvetovanju o-' beh državnikov je vlada izjavila, i da je upanje upravičeno, da se, doseže mirna poravnava in rešitev maroškega vprašanja in da fie : bo povoda za razdor. • i I -o- • Za tri milijone zlata. j Angleži so kupili ob Mississippi j zemljišča za pridelovanje bomba-j 'ža in je bilo pogojeno, da se kup -j nina v znesku $:i,000,000 izplača v j! zlatu. Zlato je prifilo iz Londona Jv New York City in iz New j Yorka ga je peljal E. R. Lamb v spremstvu mnogobrojue straže v 1 Memphis, Tenn., kjer so ga spravili v kleti za denar. Domneva se, - da je bil napad na vlak Illinois - Central železnice izvršen v nade- - ji, da se na vlaku nahaja zlato, , namenjeno v Memphis. Prestolonaslednik * in vojni minister. Med prestolonaslednikom nadvojvodom Fran Ferdinandom in vojnim ministrom baronom Schoenaichom je nastal razdor. —o— POTRES NA OGRSKEM. Cesar Fran Josip je prišel v Išl na letovišče, kjer ostane čez poletje. -o- Dunaj. 10. julija. Govorice, da je med prestolonaslednikom nadvojvodom Fran Ferdinandom in med vojnim ministrom baronom Schoenaichom nastal razdor, "se i vzdržujejo. Nedavno so bile razširjene enake govorice, ali takrat jih je vlada hitro zanikala, kar pa se zdaj nI zgodilo. V vojaških krogih pričakujejo, da bo baron Sehoenaieh odstopil. Potresna škoda na Ogrskem. Budimpešta, 10. julija. Sobotni potres je napravil na Ogrskem mnogo škode. V mestu Keeske-met.ii sta biii ubiti dve osebi. Škodo v Kecskemetu cenijo na dva milijona kron. Med prebivalstvom je velika vznemirjenost, ker se potresni sunki ponavljajo. Ljudstvo kampira na prostem. Cesar v Išlu. Dunaj. 10. julija. Cesar Fran 1 Josip se nahaja zdaj v Išlu, odkoder se vrne dne 17. julija za en dan na Dunaj, da s prest^lnim govorom otvori državni zbor. Bivanje v Laiuzu je zelo ugodno vplivalo na cesarjevo zdravje, tako, da se.zdaj počuti popolnoma zd ravega. Vas pogorela. Budimpešta, 10. julija. Vas La-borefo jc do tal pogorela. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali s žvepleukami. Stanovalci so brez strehe in brez živeža. -o- Slovenske vesti. Nesreča v Saginaw. Iz Saginawa v Michigauu nam poročajo o nesreči, ki je zadela slovenskega rojaka Jakoba Omana. Dne 1. t. m. je šel s štirimi drugimi tovariši lovit ribe na reko. ki teče blizo mesta. Nalovili so si bili že dosti rib iu se dobro zabavali na verandi kopališke hi-(šiee v sredi rek.', ko si okoli pol-[uoči zmisli Oman. da bi še šli lo-j vit ribe. Kden fant je takoj stopil i v čoln in za njim je šel Jakob O-iinan, ki pa je stopil tako nerod-jno. tla se je čoln prekucnil in sta j oba padla v vodo. Drugi trije tovariši so stali na verandi, ali nobeden njima ni mogel pomagati, Iker nobeden ni znal plavati. Jakob Oman je izginil v vodi, njegov tovariš pa se je bil prijel za vrv pri čolnu iu si je tako pomagal do obrežja. Omanovo truplo so našli drugi dan kakih HO čevljev daleč od prostora, kjer se je potopil. Rajni je bil neožeiijeu, i rojen 5. julija 1883 na Vrhniki in je bival v Ameriki osem let. Bil je član dveh podpornih družtev, j4tDoinoVfrie" in "sv. Barbare". V Ameriki zapušča enega brata, v starem kraju pa mater in dve sestri. Njegovi rojaki so mu pri-i redili lep pogreb. Pokopan je na katoliškem pokopališču na West Side Saginaw. Naj mu bode talija ka tuja zemlja! . Slovenska naselbina v Saginaw. v V Saginawu, Mich., šteje slo-* venska naselbina 7 družin in 10 J samcev. Rojaki so uposleni v stro-jarnah, steklSfarah'Mr V premo-govnikih. Dela je toliko, da se lahko pošteno preživijo. NA OBALIH MORJA PRI CONEY ISLANDU. \\ti THt5URF AT OOTiE-Y f\ti THE. OLD 6W1MM1N6 HOl.eE F tTiwHaror n*«mir -^b-mtti wffti^r" tt>jt' rr Največje veselje za newyorsko mladino v vročem poletnem času je kopanje na obalih morja pri Coney Islandu. Naša slika nam kaže dve skupini otrok, eno, ki se zabava v "The OldJSwimminj Hole" in drugo, ki se razveseljuje v morju na Coney Islandu, ki ima najlepšo morsko kopelj na svetu. 1 I Avstrijska vlada ! in izseljenci. f —o— Poročila o razmerah na Ellis Islandu so vzdramila tudi avstrijsko vlado, da je protestirala proti mnogim deportacijam. —o— DIPLOMATIČNA POGAJANJA. -o- ] Avstro-Ogrska vlada bo delala na I to, da bodo razmere na Ellis Islandu temeljito preiskovane. --o- > Dunaj. 10. julija. Razkritja o ' barbaričnih razmerah na Kil is Isl- 1 iaiidu in o krutovladi naselniških 1 organov je vzdramila tudi avstro-ogrsko vlado in le ta bo diploma-tičnim potom zahtevala, da se raz- ' mere na Ellis Islandu temeljito 1 I preiščejo. Vlada je že naročila a v- * stro-ogrskeinu poslaniku v Washingtouu baronu llcngelmuellerju, j da se natančno informira o vzrokih mnogih deportaeij. ki zadenejo izseljence iz A vsi ro-Ogrske. Prve informacije o dogodkih na Ellis Islandu je dobila vlada iz a-1 merikansih listov. Avstro-ogrska vlada namerava zahtevati od a-i merikanske vlade, da izda natan-. J eno določbe, kdo se sine izkrcati i na amerikanska tla in kdo ne. Vs-. led mnogih, včasih neutemeljenih ! deportaeij nastanejo izseljencem . ogromni stroški. Mnogokrat so . izseljenci doma vse prodali, da so , dobili denarja za pot v Ameriko, \ in če so se morali vrniti, so izgu-J . bili ves denar in so brez pomoči j prišli nazaj v stari kraj. Zahteva1 da se postavnim potom določijo vzroki za deportacijo, je s huina -nitarnega in pravnega stališča ~ upravičena. 1 preletel v 3. urah 30 minutah. Tu-o di drugi zrakoplovci pridejo da-e nes na cij\ Premagovalci zraka. | Atwoodov polet.! Zrakoplovec Atwood in njegov spremi j avalec sta srečno prilc-j tela iz Atlantic City v Balti -more. —o — ZRAK0PL0VNA TEKMA V KANSASU. i . ! Aviatik Bueclmer je pri nemški | J zrakoplovni tekmi prvi prišel na cilj. -o- j Atlantic Citv, 10. jul. Ob 4.10 zjutraj se je dvignil mladi zrakoplove«; Harry .M. Atwood s svojim spremljevalcem Charles K. Ha-iiiiltouom v svojem zrakoplovu v /rak'iti je poletel proti Baltimore, | odkoder poleti v Washington. Baltimore, Aid., 10. julija. Atwood je ob 10.10 priletel v Stem-I mers Run, odkoder je z vlakom prišel semkaj. Letalni stroj je pu-! stil na polju. Kadar vročina po -neha, bo polet nadaljeval. Sedem balonov se udeleži zrako -plovne tekme v Kansas City. Kansas City, 10. jul. — Sedem velikih amerikanskih balonov, ka-'jtere vodijo znani amerikanski 1 j zrakoplovci, se je danes popoldne na letališču ob Missouri River ju dvignilo v zrak in pričelo zrako-' plovno tekmo z nedoločenim ciljem. Vsi baloni so enako veliki. Prva dva zmagovalca se bosta smela udeležiti tekme za (Jordon-Bennetovo kupo. ) j Prvi na cilju. > Berolin, 10. jul. Aviatik Buch- - ner, ki je pri nemški zrakoplovni - tekmi prvi priletel na cilj, je bil - tukaj navdušeno sprejet. Progo od Halberatadt do Berolina je Ova premogarja ponesrečila. —o— John Semenich in Venderling Goolish, premogarja v bližini Greensburga, Pa., sta pri iz -praznenju soda s smodnikom vžgala peščico smodnika na dnu1 soda, kar je provzročilo eksplozijo. —o— STRAŠEN UČINEK. -o- Truplo Goolisha je zagnalo sko2l streho in ga raztrgalo na dro-' bne kose, Semenich je bil hudo obžgan. -o- Pittsburg, Pa., 10. julija. — Blizo (Jreeiisburga se je pripetila •grozna nesreča. Dva premogarja, Venderling Ooolish in John Se-jtnenich sta delila med seboj sodček smodnika iu sicer tako. da sta iga jemala vsak po eno peščico iz (soda in ga devala na dva kupa na |mizo. Nazadnje je ostala v sodčku še peščica smodnika in tega sta se odločila zažgati. (Joolish je ((s žveplenko vžgal smodnik. Pla-I j men je izbruhnil iz sodčka in vnel Jsmodnik na mizi. Sledila je gro-| .zna katastrofa. Eksplozija je bila I Itako silna, da je zagnala Ooolislia ' {skozi streho in njegovo t rojilo je I bilo na drobne kose raztrgano. Se->!meiiicb je bil tako hudo pbžgan. I [da bo na opeklinah uinrflf » Mleko bo dražje. iVeleprodajalci v New Yorku sc podražili mleko za pol centa pri kvortu, kar bo imelo za posledic«: f da bo stal kvort mleka pri razpro j dajalcih najmanj en cent več. Tu ' di mleko v steklenicah se bo po *1 dražilo za en cent. ^ Krasni novi in t>rzt parnik MARTHA WASHINGTON (Avstro-American proge) odpluje v soboto doe 29. julija vo2a[a do Trsta samo 14 dni. do Trsta ali Reke - - $38.00 Cena voznih listkov: do Ljubljano - - - $38.60 do Zagreba - - • - $39.20 Za posobn« kabine (oddelek rae-l [I. in ITI. neredom) stane vožnji * samo S4.00 reč aa udrual«, zrn otroke polovica. Ta oddelek jKaebno I d nižinaai priporočamo. GLAS NARODA, 11. JULIJA 19 11. "SLAS NARODA" (Slovan Ic Dally.) Owned mui published by the r4fov«nlo Publltfhlns Co. (a corporation.) F HAS K SAK8ER. President. i ANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BEtfEDIX, Treesnrer- Place ol BoainoeB of the corporation and lidwimii of above officers : 62 Cortlaudt Street, Borough of Manhattan. New York Dk/, N. Y. ---------------- .. L ( fa celo Jeto Telja list ca Ameriko in i Canado.........$3.00 *> pol leu. c ...... . 1.50 i " leto u meeto New York « . . 4.00 "" pol leta saoaeeto New York . . 2.00 i'4 trropo xa vtte leto . . . . 4.50 » 44 " polleU.....2.60 1 m «. ktrt leU .... 1.75 , •QLA6 NARODA" izhsja vsak dao iste. • Tuoui nedelj in praznikov, "i ] molas naroda" ("Voice of the People") ■Hd every day, except tiondaye and Holidays. Subscription yearly f3.00. idni l:i«*ni«rif on «ip-<«in»ntt ; Dopisi brez podpia* in oeobnoeti m m ] mtienejo. Denar naj se blagovoli poeujati po — I Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov j »roetmo, da ae nam tudi prejšnjo' MvallAče naxnanl, da hitreje naj«la-ao naslovnika. Doptaom m poiiljatvam navadite ta na- i tov: — »mlafli naroda" #Oortiaii»dt. St, New York Ctty ™ 11 Teleioc 4687 Cortland t. (Najnovejše vesti. Pri i h-miši ztakoplovni tekmi jej bil aviatik Hentio Koenig zmagoval««- in j«' dobil prvo darilo 40j i iaoc mark. • I \ zveznem senatu so bili Cum - minsovi in Siniinonsovi izpremi -njevalni predlogi k reciprocitetni i pogodbi odkloujeni. Poljedelski department v Wash-j in^tonu poroča, da so koruza, pše-1 niča, o v eg, krompir iti travniki mnogo trpeli vsled vročine in suše.) ♦ Naselniški komisar Williams je v štiriurnem govoru zagovarjal uvoje poslovanje na Kllis lslaiidu. | Trgftvski tajnik Nagel in generalni naselniški komisar Keefe sta pohvalila ujegovo uradovanje. a NVwyorski guverner I)ix je izjavil. da bo vetiral zakon, s kate-imi s.- doloea nov stat nt za mrši o New York, ker prebivalstvo ni i i hi i"li < dovolj easa se informirati o določbah instituta. e V South lirooklvnu je streljal Frederick Sulzbaelier na svojo se- • I strieino Mrs. I i«* rt a h reisleben in I jo težko ranil, na kar so j«' usmrtil, e Wileox, predsednik komisije za javne obrate je naznanil, da bo iz-«1. I ukaz. da s«* na l.r»l točkah zo-pet vjH»ljejo prestopni lisiki za \ o/.ti je na |M>ulieuih karali v Greater New Yorku. * V Brooklynu so prišli na sled" tajni žgalniei, v kateri so kuhali žganje. • Na letaliseu v Garden Citv je a-viatik Thos. T. Tut t le ponesrečil. Padel j«' T»0 čevljev globoko in se j«* težko poškodoval. * V Carlton Ifill, N. J., se je včeraj vtrgala električna žica in padla na cesto. Dva otroka, ki sta jo pobrala, sta bila_po električnem toku ubita. • I' Edisonovein laboratoriju v West Orange, N. J., je včeraj zjutraj vsled eksplozije nastal ogenj, ki je grozil uničiti vse naprave. Delavei sp ogenj pogasili predno ji' napravil večjo škodo. e Frank A. Hooker, sodnik pri Supreme Court v Lausingu, Mich, j«* na postaji v Albany, N. Y., na-gloma umrl. e Leonard Wood, načelnik generalnega štaba, je danes odpotoval v Panamo, da si ogleda dela pri panamskem prekopu. e Advokat John O. Wilson je včeraj v Plaiufieldu povozil z avtomobilom Charlesa (Jlifforda, ki je bil takoj mrtev. a Capt. C. C. Rogers je bil imenovan za poveljnika v Navy Yard v Portsmouthu, N. H. L. A. Korigan, blagajnik v Exchange National Bank v Pittsburgh je bil aretovan, ker si je pri -. svojil $5000 bančnega denarja. ♦ J Drugi ruski dreadnought "Pol- ] tava" je bil včeraj spuščen v 1 morje. Prvi dreadnought je "Se- J vastopol". - < * Devetletni Alfred Zwart je u -strelil svojega sedem let starega bratca Arthurja v stanovanju 1070 Simpson St., Bronx v brado. ko sta se šla Indijance. * Nemški parnik "Elbing" je pri otoku Borkum v Severnem morju j ponesrečil. Devet oseb je utonilo. t ♦ [t General Theodore A. Bingham, !t ki je bil nedavno imenovan za šef-j, inženirja v newyorškem mestnem \ cestnem depart mentu, je odstopil. \ * I1 Včerajšnja vročina je zahteva - <2 la v New Yorku 19. v Philadelphia ji 17. v Pittsburgu 11 in v Chicagi j 14 žrtev. • i * V Roms, Ga., je Miss Zella Phil-;; lips včeraj streljala na trgovca > Davida Tate in ga zadela v če - < Ijust in v nogo. Med njima je biljt [prepir radi trgovine. . I« j Rusija je izjavila, da bo podpi- j rala Francijo v maroškem vpraša- , nju proti Nemčiji, ki ni bila upra- ■ v i če na zasesti A'*r.«dir. I • * i1 V Venezueli vlada mir,'je brzo- j, javil predsednik Gomez. Vlada je i, pripravljena na Cast rov napad. Počitnice za delavce. V vročem poletnem času si želi ; j tudi delavec počitka in okrepča-jnja. Vročina, ki vlada ~v tovar-'liah in v delavnicah, skoraj one- 1 mogočuje delo. Vrh tega slabi delavčevo telo slabo spanje in : brezteknost, ki jo provzroča vročina. V teh vročih dneh se dela-vee prepogostokrat spominja o-| nih srečnih ljudi, ki za svojo < brezdelnost lahko najdejo hladila ob morskih obalih ali v senci hladnih gozdov. Masa delavcev jn«* pozna počitnic, ali samo one, j ki jih ima v časih, ko ni dela in < zaslužka, lil vendar sta delavec |in njegova rodbina bolj potrebna počitnic, kakor pa tovarnar in njegova družina. Vprašanje o delavskih počitnicah se je med amerikauskim delavstvom še malo razmotrivalo, dasi tukaj neznosna vročina sili delavca, da stavi tako zahtevo. Kakor v marsikaterih drugih j stvareh, tako je tudi v tem oziru evropejsko delavstvo prekosilo ainerikansko. Celo v evropejskih ; meščanskih krogih so že izprevi-! deli, da je delavec upravičen do rednih vsakoletnih počitnic. Okolnost, da je vedno manj mladeiiičev sposobnih za vojaško i službo, j«1 pripomogla, da se zdaj v Evropi resno ba-vijo z vpeljavo delavskih počitnic. V Avstriji so lansko h-to sklenili zakon za trgovske nastavijence in v tem zakonu j«* določeno, tla ima vsak nastavljenec, ki je bil šest mesecev neprestano v službi, pravico od 10- do 14dnevnega dopusta s polno plačo. Tndi v Nemčiji so stavili enake zahteve. Dr. J. Kaup, privatni . docent v Chariottenburgu, je v nekem spisu zahteval, da se po vzgledu avstrijskega zakona vpeljejo počitnice za vse mladinske delavce. Vsak mladinski delavec, ki je neprestano delal šest mese-. cev v enem obratu, bi naj imel , po dr. Kaupovem mnenju pravico do 14dnevnega dopusta. Občine -in zavarovalne družbe bi naj skrbele za delavska letovišča in tudi delavske organizacije bi mo-. rale prispevati k stroškom za , vzdrževanje letovišč. Med dopu-. stom bi moral delodajalec plačati , delavcu vsaj polovično plačo. Ti socialnohigijeuični predlogi dr. Kaupa se nanašajo samo na i mladinske delavce, ali kar je do-, bro za zdravje mladine, je tudi . dobro za zdravje odraslega delavca. Konsekventno moramo torej zahtevati počitnice za vse de-. lavce. Par tednov počitnic je za [ vsakega delavca nujno potrebno, i Zavest že, da bo človek dva tedna sam svoj gospodar, brez dela in brez skrbi za eksistenco, o-. življa duh in telo. Reden vsako-. leten 14dneven dopust je za uslu- * žbenca ~avno tako potreben, kakor za delodajalca. Koliko je delavcev, ki se leta in leta trudijo - in mučijo po tovarnah, delavni- • cah in pisarnah, pa jim delodajalci ne privoščijo počitka in počitnic. Evropa je v tem oziru preko-. sila Ameriko in vendar so v A-meriki veliko napornejše dela, kakor v Evropi. Evropejski me-jsčanski krogi u videvaj^ da je plačan dopust za delavca potre- s ben in so deloma že ugodili tej ' zahtevi delavcev, amerikansko : delavstvo pa se še sploh s takim J vprašanjem ni bavilo. i < Mednarodno strokovno gibanje leta 1909. Ravnokar je izšlo ivestje med- ] narodnega tajništva strokovnih deželnih central, ki nam poroča 0 stanju strokovnega gibanja v ' dvajsetih deželah, zastopanih v mednarodnem tajništvu. Da se je ! izvestje malo zakasnelo, je krivo ] to, da so posamezne deželne cen- ' trale svoja poročila prav dolgo 1 zavlačevala. Nekatera poročila so v svojih statističnih podatkih ' precej pomanjkljiva; v posamez- ' nih deželah (celo na Angleškem) nimamo niti popolnih podatkov o številu članov. V splošnem so poslale poročila vse v tajništvu za- \ stopane dežele. Prvokrat imamo ' tako poročilo tudi iz Rumunske. 1 Medtem pa se v Rusiji ni moglo dobiti številnih podatkov, ker tam niti "legalnim" (zakonito ! dovoljenim družtvom) ni mogoče, da bi se združila v tesnejšo zvezo. Stik s Turčijo in Argenti- 1 ni jo se vzdržava potom korespondence, do tesnejšega stika se ni moglo še priti. Tudi Avstralija še ni pridružena mednarodnemu tajništvu, ker tam še zmirom I manjka centralne inštance. Kakor pa izhaja iz poročila tajnika strokovnega kartela v Carl tonu (Victoria), so strokovne organizacije avstralskih Zveznih držav v zadnjih letih zelo napredovale. Strokovnemu k;irtelu v Carltonu u. pr. pripada 94 strokovnih organizacij, v katerih deluje 40 tiksuo nastavljenih tajnikov. Kar se tiče števila organiziranega delavstva, je Nemčija prekosila Angleško, ki je bila dose-daj na prvem mestu. Glede doli navedenih angleških številk treba vsekako pripomniti, da se nanašajo na leto 1908. Ker se tam uradno štetje članov strokovnih organizacij vrši samo vsaki dve leti. Splošno pokazuje izvestje o strokovnem gibanju za leto 1909 velik narastek mednarodno organiziranega proletariata. Tako je bilo 1. 1909 število strokovno organiziranih (števila leta 1908 prinašamo v oklepajih): Nemčija 2.447,578 (2,382,401) Angleška 2,40G,74G (2,406,74C) Zed. države 1,710.433 (1,588,000) Francija * 977,350 (294,918) Italija 783,538 (546,650) Avstrija (eentr. organizacija) 455,410 (482,279) Švedska 148,649 (219,000) Nizozemska 145,000 (128,845) Belgija 138,928 (147,058) Danska 121,295 (120,850) Švica 112.613 (113,800) < )grska 85,266 (102,054) Norveška 44,233 (48,157) Španska 40,984 (44,912) Finska 24,928 (24,009) Bolgarska 18,753 (12,933) Rumunska 8,515 — (?) Bosna in Hercegovina . 4,470 (3,097) Srbija 4,462 (3,238) Hrvatska 4,361 (4,520) Za Francijo je bilo v prejšnjem letu navedeno samo število članov tistih strokovnih organizacij, ki so bile priklopljene mednarodnemu tajništvu, dočim se je tokrat določilo na podlagi poročila statističnega urada število članov vseh strokovnih organizacij. Za Ogrsko, Srbijo, Rumuusko in Španijo se je moglo radi pomanjkanja drugih podatkov konštati-rati samo število članov tistih organizacij, ki so priklopljene mednarodnemu tajništvu. Skupno število vseh strokovno organiziranih je v teh deželah deloma znatti > večje. Za vse v mednarodnem tajništvu zastopane dežele izkazuje tabela skupno 9,583,193 (8,669,-843) strokovno organiziranih članov; razen teh je še Avstralija, ki je štela leta 1908 (decembra) 239,293 (1907: 213,321) strokovno organiziranih delavcev in Ar-gentinija z 22,457 (1908: 28,625) strokovno organiziranimi delavci, tako, da je število strokovno organiziranih, ki je prejšnje leto znašalo 9,308,157, med katerimi pa nista bili všteti Rumunska in, Argentinija, naraslo leta 1909 na 9,845,243. Medtem so se pa v posameznih deželah strokovne organizacije zopet znatno pomnožile, tako, da se nikakor ne bomo motili, ako danes armado organiziranega delavstva v kulturnih državah cenimo na 10 milijonov. J, O dohodkih in izdrfukih strokovnih organizacij/je poročalp samo 15 dežel z vkupnim števi-! lom 6,692,283 (5,000.326) organi-zirancev; manjkajo pa podatki o Franciji, Belgiji, Rumunski, Španiji in o Zed. državah. V 15 (14) deželah, ki so. vpo-slale tozadevna poročila, ^so ime- i le strokovne organizacije dohodkov 132,253,228 mark (leta 1908 126,387,013 mark), izdatkov 117,639.115 m. (109,991.690 m.), blagajniškega premoženja pa 182,936,115 m. (175.909,670 m).j Izmed izdatkov odpade na podporo potujočim 1,414,136 mark, (1.491,279), na podporo nezaposlenim 22,193,888 (21,438,471) mark, na bolniško podporo 20.844.473 (20,073,015) mark, na podporo invalidov 7,379,120 m. I (7,464,619 mark), na pogrebnino 3.566,075 (3.327,875) mark, na druge podpore 2,312.130 mark (2.784,211); za vse te podpore vseskupno 57,707,822 (56.579,740 mark. Za stavke in izključitve j-so izdale v letu 1909 v 14 deželah _ 26,627,902 marki, leta 1908 v 11 z deželah 15,727.870 mark, 1. 1907, s ravnotako v 11 deželah 19,601,-j ( 413 mark. Največji izdatek za1, stavke in izključitve izkazuje , Nemčija z 8,616,366 (6,814,994) j r markami; potem sledi Švedska s j 5,128,280 (3,208,035) markami, j, Angleška z 2,667,260 (2,667,260)^ markami in Avstrija, ki je izdala i v ta namen 1,873,938 (1,212,102) j j mark. Skoraj v nobeni deželi stro-'; kovno gibanje ni popolnoma e-i j dinstveno; večinoma obstojajo , poleg deželne centrale, ki je pri- , družena mednarodnemu tajni- ■ štvu, še strokovne organizacije . drugih smeri. (V Nemčiji n. pr. štejejo takozvane krščanske stro- : kovne organizacije 270,751 čla- , nov, na Hirsch-Dunkerjeve jih j, odpade 108,028). V splošnem priča to poročilo o mogočnem gibanju, o sili in ener-žiji, o nepremagljivi volji delavskega razreda, da si izsili prizna- i nje in uvaževanje svojih pravic. Kleopatra. — Zgodovinska slika. — {Nadaljevanje.) 2. "Sedaj še ti!" Črnec se vrača iz mesta po istem skrivnem potu, a ne sam. Za njim stopajo trije rimski vojaki. Umerjena tfda hoja kaže, da so se vadili v rimskih legijah zares in ne samo za poizkusu jo. V prsih sfinge se odpro skrivna vratca, črnec prižge bakljo in sedaj ugledajo došleci v sicer tesnem prostoru vojaško stražo. Ta zavpije: "Ave imperator!" Spoznala je med došleci svojega najvišjega poveljnika po korenjaški postavi, zlatem oklepu na prsih in po — premnogih brazgotinah i na golem obrazu. Preko rame mu je visel rdeč ojaški plašč. Posetniki stopajo molče tudi mimo druge in tretje straže. Tukaj se je pa dosedanji mostovž razširil v prostorno vežo, odkoder so bili razpeljani mnogi hodniki. Vsi vhodi so bili okrašeni z lepimi porfirnimi stebri, po tleh dragocene preproge. Nizko zastrte svetilniee so širile prijeten duh po mamljivo dišečem kadilu. Povsod tihota kakor v grobu, ki je danes štel več živih nego mrtvih — mrliče v. Criri sluga pokaže stranski vhod, odmakne kamenito ploščo, posveti v notranjost in molči: v nevelikem prodoru sta stala blizu skupaj dva kamenita mrtvaška katafalka. Na prvem leži po egipčanski šegi balzamiran " prejšnji ljubimec kraljice Kleopatre, imperator Antonij. Takoj poleg njega Cezarijon, Kleopatrin sin. ki ga je imela z Julijem Cezarjem, ko je ta bival v Egiptu malo časa pred smrtjo. Hotel je Cezar utrditi rimsko oblast v deželi, pa je postavil celo svojega sina Kle-opatri za sovladarja. Kraljica ga je znala* odstraniti — s strupom. Poslednje bivališče je obema, ko sta ji bila neškodljiva, izbrala blizu sebe. Sicer resno liee Oktavijana Avgusta se je ob tem prizoru nabralo v še resnejše gube. Ako je bil sicer neprijazen ta Rimljan, bi lahko rekli, da je bil ta hip . uprav grd. "Kje je Kleopatra, kraljica?" praša dostojanstveno imperator. Morda je menil, da jo najde tukaj ob mrtvaškem odru onega, ki je vse izgubil zaradi nje — slednjič tudi življenje in njo. Zaradi nje je zapustil soprogo Oktavijo, Oktavinijanovo sestro, in se popolnoma ločil.od nje. Sramotno je ostavil mnogoštevilno vojsko 'pri Akciju, kjer je čakala izida ^"NoWork-NoPao^ JL The Woriungman's , Zanemarjen prehlad. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER j odstrani nevarne posledice, ako j se pravočasno rabi po predpisih, j ki so natisnjeni na omotu. 25c. j in 50c! steklenice. — Pazite na I ime in sidro na omotu. F. AD. RICHTEfl & Co., 215 Pearl Street. Me* York, f>. T. L»r. lUchterjeve Congo Pilulo olajiaio. C!5e. «11 50c.) « ....................... ...... .................. ____t zmage na morju, da se sprime s j sovražnikom. Zvita Egipčanka je ' odločila zmago za Oktavijana i Avgusta s tem, da je zapovedala, i naj se nje ladije umaknejo iz bojne črte. Antonij je pustil zmago, nje ni mogel. Slepo je sledil vsem . njenim muham do sem — v mav- | zolej. • j j ^Oktavijan ni čakal odgovora! \ in ga'tudi ni dobil na svoje pra- ] šanje. Služabništvo je moralo j namreč brezpogojno molčati. O- ^ gledal si j«1 tudi telo mladeniča najlepših let. Skrbno je bil povit i v ličje in balzamiran, kakor s«> , znali samo Egipčani. Obraz je! kazal odločno poteze Julija Ce-| zarja. Tukaj se imperator ni ino-! gel več premagati. "Tudi ti, njen! Isin, si bil njena žrtev — blagi Cezarijon!" Krčevito je stisnil pest j ob teh besedah. Spremljevalca sta molčala, ali nekaj je pošep-j nilo nekdanjemu triumviru in se- j danjemu vsemogočnemu vhidarju širne rimske države: "Sedaj si na vr-iti ti, imperator!" Ni govoril tega črni sluga, tudi i ne zastopnica nekdanje egipčanske slave, spremljevalka Patha. I ne: to j«' izjavila Oktavijanu ne-j pobitna misel, snujoča se-logiško j iz dosedanjih dogodkov. Nehote mu je roka segla po bo-: dalu in usta so mu šepetala: "O-' svetim vaju, Jupitru prisegam, da vaju osvetim! Rimska kri ne j sme ostati liemašeevana!" je rekel imperator in se obrnil iz grob- j nice. Kleopatra mu j«* bila poslej i še bolj zoprna. V njem je bil po-' polnoma utrjen sklep, da jo mora in mora peljati v svojem tri-umtu po Rimu. Bal se je samo, da si prej sama ne pretrže niti živ-: ljenja-. "II kraljici!" je zapovedal I Oktavijan črncu, ki mu je že večkrat pokazal z roko, da ga čaka kraljica v svojih sobanah, a iin-; perator ga ni videl. Sunil ga je zato z nogo. da se zvrnil po tleh, poljuboval mu rob plašča in prosil z znamenji, naj ga še suje, š«» bije, ker to je njegova sreča: salve ca*sar, salve imperator! Ošabnemu Rimljanu ni bila všeč taka pasja ponižnost; sunil je roba vnovič in mu pokazal z znamenji, da želi h kraljici. Tedaj jim je stopila nasproti, kakor da je pravkar šinila iz tal, stara Egipčanka, kakor so jih bili rimski vojaki navajeni v taboru, da so jim razlagale sanje in proro-kovale srečo. Zato se niso čudili Rimljani, da so tudi tukaj našli tako baburo. Le malokdo se je domislil: kakšno srečo more neki prorokovati vedeževalka onim, ki so že v — grobu. "Oni, ki bivajo tukaj, ne potrebujejo več tvoje sreče!" Tako jo je odpravil sam imperator Oktavijan; spremljevalca sta jo pa odrivala s pota: "Stran, starka, stran od tukaj! Za tvojo srečo je tukaj prekasno." Starki je oko odsevalo ponosa, strasti in sovraštva do nenasitnih tujcev. Mirno, dostojanstveno jih je pogledala, kakor da je ona kraljica, in se ozirala v impera-, torja: "Domine auguste, kraljica hrepeni po tebi!" Nevoljno se je obregnil Okta-i vijan, spoininjajoč se Kleopatre in njenih žrtev: "Kraljica mora i žalovati za Antonijem, mojim , svakom!" i "Videla je tvoje lice, o zmagovalec, in sedaj misli samo na-te." ' "Kača!" siknil je imperator za-se in rekel: "Poberi se k nji!" "Stokratna hvala za tvojo za-i poved, domine! Tvoja ponižana . služabnica čaka tukaj noter. Pro-ijsim, vstopite!" Visoka, težka zavesa se je raz-- delila na dvoje in Rimljani so t stali v širni dvorani mračno raz-) svetljeni med samimi mladimi E-gipčankan4, ki so komaj za silo Slovensko katoliško /7= podp. društvo sveteBarbare Za ^jedinjene države Severa« Amerike, Sedež: Forest City. Pa. (okorporirtflo dne JI. januarja 1902 v državi Penasylvaaifi. i odborniki: Predsednik: MARTIN OEIlfMAN, Eox 6S3. ForeBt City, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box 95 Willock, P*. t. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. 1 II. tajnik: STEFAN ZABRIC, Box 5u», Conemaugh, Pa. Blagajnik: MAKTIN MU1IIC, Box &37, Forest City, Pa. ] NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 517, Forest City Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASN1K, 4734 Hatfield St-, Pittsburg, Pa ' II. nadzornik: FRANK ŠUNK, 50 Mill St.. Luzerno, Ta. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR. 21(9 Cor. X. — 3rd St.. Rock Springs, Wyo POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. L, Weir City Kana. I. porotnik: MARTIN OBERZAN, Box 51. Mineral, Kan«. II. porotnik: ANDltEJ SLAK,, 7713 Issler St., Cleveland. Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SEL1ŠKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Dopisi naj se poSilJaJo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v Foresi City, Pa, DruStveno glasilo Je "GLAS NARODA". pokrite polagale po blazinah, pelt1. igrale na mala glasbila, se smejale in dražile kakor mladi škva-jtcljčki. Došlih. tujcev se niso ba- j le, tlasi so bili oboroženi. Oktavi-) jjanova tovariša sta jela ogledovati te krasne igračice, toda im-perator je velel: "Naprej! Za nas j«- tukaj aula tentaminis in{ j obenem tartarsko brezdno. Na-| |prej! Kje j«* kraljica?" Tedaj je zadonel iz daljave; 'krasen spev kakor pesem povodnih vil. petje iz sto mladih grl, i proslavijajočih svojo gospodari-J co. Tovariša sta bila kakor oča-rana, tudi sam Oktavijan je trdo 'prijemal bodalce. Kesal se jp že. i zakaj je došel v ta krasni pekel, in sklenil, da se raje zahode sam, ! nego zabrede za lepo čarovnico j na pot svojih prednikov. "Sedaj j še ti!" mu je donelo glasno od povsod. Tedaj se je prikazala ona I— Kleopatra — na visokem sede-; Jžu, ki so ga nosile belo oblečene bujne device. O vsaki strani jej stopalo dvanajst enako oblečenih in enako krasnih devic s pahljačami iz nojevih peres: vse so pa i ,! skupno pevale veličastno himno j vedno mlade, vedno cvetoče lju- - j bežni. Kleopatra, vedno mlada in j vedno sveža, je sedela na tronu i j kakor boginja Afrodita, a v s\ oji - orijentalski krasoti še lepša. Imperator se je čudil: odkod - tolika milina in nežnost?! Ali ni i j videl te ženske pred 10 leti v Ri- - j mu, kjer je obiskala Cezarja kot I svojega zaščitnika in očeta svoj ih l;otrok? Tedaj je bila tako mlada. - živahna in zapeljiva kot danes, t Ali j«1 Kleopatra res zagonetka - nature? Poludne njenega burnc-' ga življenja je minulo že davno. • in ona je še tako lepa! Ti krasoti - se mora ukloniti vsakdo, je pri-' znaval Oktavijan, in se ni več eu- - dil. da sla padla Cezar in Antonij. (Dalje prihodnjič.) t Mesto pogorelo. Ottawa, Out.. 10. jnl. Dve tre -1 . . • t j in i mesta Eganvillc je požar u- i ničil. Škodo cenijo na $25.000. — - Zgorelo je 25 hiš, tri cerkve, dva ] mlina, dve žagi in več tovarn. i--— NAZNANILO. ] Skupni izlet amerikanskih Slo-1 vencev na Slovensko priredi pa-robrodna družba Austro-Ameri-cana s parnikom * ]\IARTIIA WASHINGTON. Dne 29. julija je odhod iz New 1 Vorka in dne 4. avgusta pripelje ' parnik v Azore, kjer bode stal 4 ure. V Gibraltarju bode dne 7. avgusta in od tu nadaljeval bode ? vožnjo v Napulj in v Patras na 1 Grškem. Dne 13. avgusta dospel 1 bode pa že v Trst. 1 Vožni listek velja iz New Yor-" ka do Ljubljane in iz Ljubljane 1 v New York v kabini tretjega razreda: Za odrasle ..........$77.78. ? Za otroke od 1. do 12. leta 40.S9. 1 Za otroke do 1. leta...... 9.00. 1 Vožni listek velja za one rojake, kateri so amerikanski držav-; ljani, kakor tudi za njihove družine : ^ Za odrasle ..............$73.78. Za otroke od 1. do 12. leta 36.89. " Za otroke do 1. leta...... 5.00. 1 Za one, ki potujejo samo v " stari kraj, je cena nespremenjena. Vozne listke je. dobiti pri: 3 Frank Sakser Co., ;" 82 Cortland t St., New York City. '0 PHELPS BROS i CO, 2, Wash'to o St., N. V. Kolizija na Lake Superior, Tri osebe utonile. x. — Parnik John Mitchell iz Chicage je blizu Vermillion Point trčil skupaj s parnikom William W. Mack iz Clevelanda. —o— MEGLA KRIVA NESREČE. Oba parnika sta konstruirana iz jekla in sta nad 400 čevljev dolga. -o- Saul t Ste Marie, Mich., 10. julija. Danes ponoči sta blizo Ver-| million Point na Lake Superior j t rčila skupaj skupaj parnika dolin j Mitchell iz Chicage in William Mack iz Clevelanda. Tri osebe so 'utonile in -!1 oseb je bilo v veliki •nevarnosti predno so jih rešili s j prvega parnika na drugega. 1'to-nili so Archibald Causelv iz De-troita, Albert Clemens iz Roche-stra, Ind., in George Austiniz Clevelanda. Ohio. Kolizijo je provzročila gosta megla na jezeru. Parnika sta oba i/, jekla in oba dolga nad 400 čevljev. Več uslužbencev in potnikov na parniku »John Mitchell je bilo ranjenih. I -°- Vaje na morju. Province!own. Mass.. 5». julija. Toliko amerikanskih vojnih ladij še ni bilo naenkrat zbranih sku -paj, kakor jih je zdaj v tukajšnjem pristanišču. Dne 15. t. m. pričnejo ob atlantskem obrežju velike vaje. Atlantsko vojno liro-dovje ima -j5 vojnih ladij, križark, topničark, podmorskih čolnov in parnikov za dovažanje premoga. V par dneh pride semkaj še lf vojnih ladij, med temi štiri dread-noughti. Mesto Provincetown šteje samo 5000 prebivalcev, na vojnih ladijah j>a je 25,00t) častnikov i in mprnarjev. Pomanjkanje ledu. V zapadni Pennsylvaniji. West Virginiji in v Ohio pomanjkuje ledu. V Pittsburgu je kazal v ne- | del jo termometer !KS stopinj. •-=-^- Hamburg-American Line. Redni prekooceanaki promet iz NEW Y0RKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG ' 1 z dobro poznaUmi parniki na dva vijaka: ' Kaiser'.n Auzuite Victoria, America. Cincinnati Cleveland, President Lincoln, President Grant, Pennsylvania. Patricia, Pretoria itd. Veliki modemi parniki nudijo najboljše udobnosti za primerne cene: nepr»>kasljiva kuhinja in postrežba. Opremljeni so z vsemi modernimi aparati. Odhod iz New Vorka: AMERIKA — odpl. 15. jnl. ob H.dopoJ. PRESIDENT GRANT — o t popol. PRESIDENT LIK ČOLN — odpluje julija ob 1 popol. KAISERIN AUGUSTA VICTORIA — odpluje 3. avgosta ob 12. dopol. ■ AMERIKA — odpluje IZ. avgu^U ob 11 r * dopoi. . Vozijo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York City. - Pisarne: Philadelphia, Boston, Pittsburg, Chicago, St. Louis, Saa Francisco. __GLAS KABODA, 11. JULIJA 1911. H Sfe" /m ŽELODČNI gmr^ BOLEZNI Revmatizem ledvice, Jetra In mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznoat, gubitek živijenskega soka, . ^ , sifilis ali zastrupljena kri, naložena ali podedovana, mpotenoa, trlper, nočni gubitek, atrofija, etrlktura, vp-icoceie in vse ^gB^U^m^ p r iv a^n™ ?n ^z m a M m T 8tro£ k"' zamorej'° tomeljito ozdraviti doma, . Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trositi denar, ne da bi dosegli Eji^^H^HKffSiTCBraH trajno zdravlje, pišite še danes po to dragoceno knjižico. mmm 50.000 knjižic zastonj ffipl^^^^^pj1 Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku. ■BHBHMi^^^^^'^y^B: . ..,.Tisočc mož l"e 2e zadobilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te HBK^^^f^M Knjižice. Zaloga znanosti je: vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak ^^B^^S^^^M^fj^^m m°f' mlad al1 Star' o2enicn ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni, in nezmožni JB^^^gw^fflfi^^'y^^^B Za del°' ta knližica je za vas vredna stotine dolarjev. T° kniižico )e spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil specijelno '^R^i^Wil^H »mo moške spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika -C^HBKtfS^^g^^^^HH izkušnja pomeni. Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja* ^ffi^H^ra hočete hitro in korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, Čisto kri v svojih ^^Ba^a^^EP^a fil^b; ako hočete biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in mKgmUU^^^^^m trajne živce, izpolnite de danes kupon spodaj in pošljite ga nam. ■uu>u.amiiiiH«iHu.i.uuiaaaaI>>aiaia>aa(IaailIIIIaasa mKKB ' Kupon za Brezplačno Knjižico. B^liiw PiliM Zapišite vaše ime in naslov, izrežite in pošljite še danes. Pišite razločno. V&8§mjiDR- JOS- LISTER & CO., Aus. 500, 22 Fifth Ave., Chicago, III. kniiži«>0zate. ' NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. f, Iz politične gozdarske službe. ' llozdarski elevi* .Josip Cižt-k na ' Diiiuiju je imenovan za gozdar - ' skeira iiailzortiiskega komisarja v j Radovljici. Napadlo je !!.">. pr. m. ponori na ^ Dolenjski eesti v Ljubljani brez" vsakega vzroka S |Mjnoenjakov 1 nekega knjigovodjo, katerega so ^ pretepli, eden pa ga j«* še -elo z: zaprtim nožem udaril po glavi in ' po kolenu ter ga lahko teiesuo po- * Škodoval. 1 Japonski krošnjar je 25. pr. m. 1 krošnja ril po Ljubljani /. malimi I umetnimi kipi. Policija ^a je od- 1 vedla k uradu, kjer s«- mu je bla- * go odvzelo. proti Japoneii j>a na- 1 pravila ovadba, ker je svojo obrt i izvrsevid brer, dovoljenja. ' Aretacija. Začetkom pretekle-ga meseea je bil |N>sestniku Karlu 1 Jeršiini v Rudniku ukraden 40 K 11 vredt-u komat. Orožnistvo na Sko- I IVI ji* i je poi/Vedelo, da je tatvino v izvršil -11 letni dninar Jakob Zad - " nikar i/. Črne vasi ter o tein ob- v vestilo policijo, ki je Zadnikarja aretirala in izročila sodišču. k Uneslo mu je. 25. pr. m. po- k noči je vstopil v Postojni v vlak v leta 1 roji ni pekovski pomoč-l" ii i k Adam Mireetič iz (J line na |' Hrvaškem ter se pripeljal v Ljub- ' ljano, ne da bi si bil kupil vozni r lisičk. V Ljubljani so ga i/roeili v na jii/tieia kolodvoru slu/.buju- j J čemu stražniku, ki ga je aretiral. ;s Zagovarjati se lio moral pred so- " diščem. s Sam prišel v past. 27. pr. m. o listkih, kar se je tudi zgodilo in rezultat je bil soglasen — še isti večer pričeti s stavko. Obenem se Je sklenilo, da se posije vsem mojstrom dopis, da naj vpoštevajo njihove opravičene zahteve in sprejmejo kolektivno pogodbo z dostavkom. da k onim mojstrom. ki to pogodbo sprejmejo, pomočniki takoj zopet stopijo nazaj v delo. Apeliralo se je tudi na sini-j patije občinstva, kakor tudi na razsodnost stavku joči h. o-tegnili na suho truplo Antona Fi-schlerja. mornarja podonavske ' iparobrodarske družbe. Samomori-jiec si je na{x>lml vse žepe s ka- s menjem, si prerezal žile na obeh j rokah in skočil v vodo. Fischlerj j * bil že dalj časa bolan na živcih : in je prišel še-le pred kratkim iz J nekega bolniškega za vodo.. Zopet slučaj kolere v Trstu. —' ] Dne 7. junija se je ukreala v New !' Yorku 401etna Sofija Brenner iz ^ Kočevja z dvema olrt»koi«»a na , parnik avstro-ameriške parobro-i^ dne družbe "Ocehnia". Med vož-1 M.io ^e dne 2^1. junija obolela in v Trstu še na jparniku umrla. Zdrav-niška komisija je dognala, da je umrla Brennerjeva za azijsko ko- j lero. Parnik so odpeljali v morski lazaret, kjer ga bodo desinfieirali. Ostali potniki, kakor tudi moštvo ' je popolnoma zdravo in ni opaziti , nikakih sledi okuženja. Parnik se ; je med vožnjo ustavil v Dclgadi. Gibraltarju. Neaplju in v Krfu. Žrtev tržaškega orkana. 26. pr. m. so potegnili iz morja v bližini , valoloma utopljenega mornarja, ki j»* spadal k posjidki grške po-| topljene ladje '* Nikolajos**. KRETANJE PARNIKOV KEOAJ OPPLUJEJO IZ NEW TORKA . Parnik odplujb v ' (icorge Wash, 'julija lil Bremen I ji Savo ie..........,, 13 Havre Amerika............,, 15 Ilauiburg Arabic.........j „ 1.1 Liverpool St. Louis......j ,, J'* Southampton Laplan.l ......! ,, 15 Antwerpen New Amsterdam ,, 18 Hotter lam S K. W. «1 Grobe. ,, 18 Bremen Oceanic .......j ,, 19 Liverpool La Lorraine.... ,, "20 Havre - , Oceania......i „ Trst - Finme. Martka Wa«kia{t«Mi ,, 2!»,Tr§t - Fiume < Glode eene za parobrodne listke in vsa droga pojasnila obrnit« se nmi PRANK SAKSER CO., < 82 CortUndt St^ New York, H. T NAZNANILO. Rojakom in rojakinjam v Heil-wood. Pa., in okolici se naznanja. ' da priredi družtvo "Danica" št. 12 S. D. P. Z. VELIKO PLESNO VESELICO dne 15. julija v korist blagajne in za delegata, kateri odpotuje k glavnemu zbo-. rovanju v Coneuaugh, Pa. "Vese-. lica se bo vršila v prostorih rojaka Josipa Tomažina. Pričetek ob "6. uri zvečer. Vstopnina za . možke žene in dekleta vstop-- nine proste. i Pri zadnji seji je bilo sklenje-, . no, da tudi vsi oddaljeni člani . našega družtva morajo plačati ( prispevke, in sicer vsak po $1. S pozdravom i Josip Glas, tajnik. (11-12—7) i! NAZNANILO. ^ Družtvo sv. Barbare postaja "(štev. 6 v Clevelandu. Ohio, spa-1 da joče v Forest-Citv. Pa., ima 5 svoje redne mesečne seje vsako r prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri 'idopoldan v Stocky Hall na Saint •jClair Avenue. Tem potom se opozarja vse rojake v Clevelandu, kateri še niso pri kakem družtvu, da to store, • ker nikdo ne ve ne ure ne dneva. kje ga nesreča čaka. Kako dobro "jje biti pri družtvu. spozna človek ' šele v slučaju bolezni ali nesreče. Družtvo da vsakemu članu bolni-:ško podporo, ki je bolj gotova, ■ikakor pa, ako bi imel denar na 'ibanki spravljen. Kajti banki se lahko pripeti, da je bankerot, a pri družtvu se to ne more zgoditi. Družtvo plačuje $7 podpore i na teden za dobo 6 meseeev, a za nadaljnih 6 mesecev pa polovico omenjene svote. V slučaju smrti . plača družtvo $250 ali $500 , smrtnine. kakor je kateri vpisan, v I. al i v II. razred. Družtvo ima mnogo prednosti; prvič, vsak ' pristopivši član je takoj po sprejetju v družtvo opravičen do jtodpore, kar pa pri mnogih samostojnih družtvih ni, ampak mora biti že najmanj 3—6 mesecev član družtva, predno je opravičen do' bolniške podpore; dru-,gič je pa tudi to, ker marsikedo mora odpotovati od tukaj, bodisi !|S trebuhom za kruhom, ali kaj enakega, nakar dobi potni list za ■ 3 mesece in ako ga zahteva, ga dobi še za nadaljne 3 mesece, ali ! pa lahko prestopi h kaki drugi j postaji, koje se že sedaj nahajajo j po vseh Zedinjenih državah, ter tam nadalje plačuje svoje mesečne doneske in ostane vedno član istega družtva. Za pojasnilo se obrnite na predsednika: M. Co-larič, 1064 E. 61st St., ali pa na. tajnika: Josip Terbovc, 1636 E. 38th St., Cleveland, Ohio. _(11-17—7)_ ZAHVALA. Tem potoni izrekam iskreno zahvalo vsem onim. ki so darovali za spominek Matere Božje v j starem kraju na Kranjskem v j vasi Jelovci. občina Sodražica. i Darovali so sledeči: Fran Marolt $2; Marin Nosan $1; Leopold Marolt 75 centov; po 50 centov: losip Vesel, Ivan Bartol, Bolte i Henikinan, Lazar Trhlen. Fran i | Zaje, Ivan Petrič, Jurij Lušin, | j Anton Pajk, Ivan Oražem, An-j drej Oražem, Fran Sipcl, Fran i Zidar. Josip Znidaršič, Josip Rja-jvec, Anton Petrič, Ivan Fajdiga in Rudolf Bel a j; po 25 centov: j Ivan Šile, Ferdinand Šile, Karol Oberštar, Ivan Kumer, Peter Žagar, Mihael Kovačič, Alojzij Čebula, Fran Kržič, Jakob Novnko-vič, Ivan Sever, Alojzij Sever. Josip Hren. Fran Levstik, Ivan Banbič, Anton Marinšek, Fran Turk in Josij) Simonič. — Skupaj $16.50. Se enkrat srčna hvala vsem darovalcem ! Aurora, Minn. Leopold Marolt, nabiralec. ZAHVALA zavednim rojakom darovalcem, kateri so darovali za prostovoljno gasilno družtvo v Knežaku. Prispevali so: Edvard Dovgan $5; Adalbert Logar $-'!; po $2: Ivan Saj n, Jakob Tomšič, Anton Škerlj, Ivan Černetič. Iv. Škerlj in Ivan Tomšič; po $1 : Fr. Tomšič, Fran Škerlj, Alojzij Požar. Jakob Brumen, Fran Kes, Ivan Mela ve, Ivan Sedmak, Ivan Me-lavc, Anton Urbančič, Anton Novak, Fran Slavec, Josip Tomšič. Anton Sajn. Ivan Novak in Ivan Tomšič; Josip Vičič $1.50; po 50 centov: Fran Melave, Fran Dovgan, Ivan Cesnik, Mihael Požar, Josip Tomšič, Fran Tomšič in Andrej Tomšič; po 25 centov: Ivan Delost, Josip Čeligoj, Josip De-lost in Martin Ahlin. — Skupaj $41.00. Se enkrat iskrena hvala vsem darovalcem. Živeli! Sopris, Colo., 5. jul. 1911. Adalbert Logar, Ivan Oernetič, nabiralca. Staremu prijatelju, ki r<»ji o0, ampak za one-ia kateri pošlje naprej, ter pozneje samo $:! <>() mesečno. i'isma pošiljajte na: ^ j Slov. Dep. Room QI1, 01 Park Kow, New York, Citj-. ^ NAZNANILO. * Itojakom Slovencem in ITrvatom iteri potujejo čez Daluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. JOSIP SCHARABON-a, 115 W. Michigan St., Dulutb, Mian., ^teri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak j« pri njemn najl>olj= jx>>trežen. Zastopa nas v vseh poslih. Toraj pazite, da se ne vsedet« na lim laskavim besedam nievrednež«v, kterib r Puluthu ne manjka. »j« »j, Ali že veste, >la smo izdali ravnokar nor. lep in ^■plo obširen, ilustrovan slovenski cenik tir, veri/.ic, dru/.tvenih prstanov, zlatnine in srebmine sploh, grainofo-ov in slovenskih plošč, pušk, revolverjev, koles, peci, šivalnih strojev, ilaljnoglelov, semen itd. Pišite ta-icoj po cenik, katerepra vam pošljemo zastonj in poštnine prosto! Podpirajte edino naroduo podjetje te Trde in prepričali se bodete o pošteni n točni postrežbi. | A. J. TERBOVEC & CO. (nasi. Dergance, Widetich & Co.)' L622 Arapahoe St., Denver, Colo. 1 CF Velikaznloga vina ir> žganja- ^ H MaWja Orill R y ' ^^mfln^ Prodaja belo rifio po..............70c. gallon Ki jgBB^^^mjm črno vino po .............50c. fjC 3 ^HSfeMBWBaW^' Droinlk 4 galone ...................... ♦11.00 W 2 Brinjevec 12 steklenic za...............$12.00 CJ ^ J^HH^ 4 8al- (sodček) za.................$16.00 M H ^SH^^^^C^^ Za obilno naroebo bc priporoča I MARIJA ORILL, S J 03O8 St. Clair Ave., IN. E"., Cleve and, O g A A A A A A A A A A A. A. A I Prva dolenjska posojilnica [ j v Metliki. \ i registrirana zadruga z neomejeno zavezo ► Ustanovljena leta 1S74 z neomejeno zavezo, kar pomeni, ^ da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprejme od posojilnice ^ J posojilo, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči za ^ t varnost hranilnih vlog, naloženih pri tej posojilnici. ^ I Poleg tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša ^ I vže K 152,554.95 ima svoj Grad sredi mesta v Metliki in last-■ no liišo. Ker jamči tedaj vsak zadružnik, katerih je 1531 za varnost hranilnih vlog, je ta nedvomljivo zagotovljena Prva dolenjska-posojilnica obrestuje hranilne vloge po 4'IA. : od sto ter plačuje rentni davek sama zb. vlagatelje, na kar * se občinstvo posebno opozarja. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem decembra 1910 ► K2,470.913.38. ► __________y' GLAS NARODA, 11. JULIJA lfctl. r^jjarggii—s SVOJI ic SVOJIMI Važno za vsacega rojaka! i 1 Kadar pošiljate | denarje v staro domovino I S m ™ ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za ® | § parobrodm in železniški listek O^^x 0 • ^ s popolnim zaupanjem na M ; 2 FRANK SAKSER CO., » g 82 Cortlandt Street, New York City, 0 > ali na podružnico j ® 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. | S 5 |i Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že obrnilo v teh zadevah ji na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno jjl postrežen. j| ijL ^ Kdor Vam drugače svetuje ni Yaš prijatelj in neče Vara dobro. Jj^ SVOJI K SVOJIMI fSKŽŠjlll At sts*o » Amerikanska črta [preje bratje Cosulich) Hajpripravnelša in najcenejša parobrodna črta la Slevence In Hrvife Novi parnik na dv» vijaka "Martha Washington*. s Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reka Cene voznih listov iz New Torka za UL razt*A m Šm ^ Vil spodaj navodoni nori parobro- TBSTA ............................................»35 00 41 na dva vijaka imajo breo- LJU^LJANB..................................... 85.e0 fifinl brmpjav: BK1............................................. UdOH. LAURA, ZA&BBBA..................................j...... 88.2C MABTHHA WASHDTGTOV . KABLOTOA....................................86.26 ABOMOTUTA. MMxVkm M ^^ n. BiraiD do OCBANIA* TBTSA all BSKB Martha Washington IS«. I C. dragi |6«40, PHELPS BR0S.+& CO., Geo. :Ageni* 2 YtKton&a E, Nevr Yoci ■ zre vodo; to je pravi izraz. By god, možakar ima šest odprtin za kanone na vsaki strani, in stolp spredaj, ter nekaj temu podobnega zadaj. Ali vam je jadrnica znana, krmar?" "Sedaj je še ne poznam; če se pa ne motim, je 'Swallow'. V Hobokeim sem bil enkrat na njej in si jo nataneno ogledal." "Kdo ji pa zapoveduje?" "Ime sem pozabil, sir; bil je star, napol polomljen mornar z hudo rdečim nosom., ki je čisto izgledal po ginu in brandvu. Toda krmarja sem dobro poznal, imenoval se je Peter Polter, izurjen dečko, na katerega se je bilo lahko zanesti. Ali jo imate sedaj dovolj blizu?" "Da. 'Swallow' ie. Obrnite za dve črti bolj proti vetru; o.či-vidno je. da namerava z nami govoriti!" Vrnil se je na sredo krova in zaklieal: . "Hitro, možje, k vrvem!" Mornarji so takoj izpolnili povelje. "Potegnite zastavo!" Zvezdnata zastava Združenih držav je zaplapolala v zraku. "Obrnite!" Tudi to povelje je bilo takoj izvršeno. "K6nstable!" Poplicani je stopil k topu. "Ogenj!" Jadra so padla in istočasno je zagrmel strel. "Pozor, krmar; obrnite v veter!" Povelje je bilo izvršeno z največjo točnostjo in s kolikor mogoče malo razpetimi jadri se je obrnila "THorible', da počaka ladjo 'Swallow'. Tudi s te je zagrmel strel. Po kratkem manevriranju se je vstavila poleg prve. " Ahoi. katera ladja ?" je vprašal poveljnik jadrnice THorible'; sicer je vedel, koga ima pred seboj, toda držati se je moral predpisov. Swallow', poročnik Parker, iz New Vorka, naravnost iz New Orleansa okdi rta Rog. In vi?" "L'Horible', poročnik .Tenner iz Bostona, ima nalog križati v tem vodovju, sir!" ''Drago mi je, gospod! Nekaj vam imam oddati. Ali naj prikleni s čolnom k vam. ali se naj vstavim s svojo jadrnico vštric poleg jvas?" "Poizkusite, če morete, poročnik!" "S'Swallow' lahko!" Odstopil je in pomignil svojemu moštvu. 'Swallow' se je hitro obrnila, napravila kratek lok in se vstavila tako tesno poleg druge jadrnice, da je moglo moštvo prijeti za ograjo iste. Medtem, ko sta se zibali ladji druga poleg druge, je skočil Max Parker na drugo ladjo k poročniku Jennerju. "Nalog imam, vam oddati to zapečateno depešo, sir-!" je menil, ko sta si prijateljsko stisnila roke. (Dalje prihodnjič.) C0MPAGN1E GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba« Direktna črta do Havre, Pariza, wvice, Inomosta m i^juDljane. Bk«pres parnlkl «oi •LA PROVENCE" „*LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "}.A TOUR \INF na (it« vl aka . . na dra vijaka na dva viiaka d> dva viiala Podtnl parallel «01 "LA BRETAGNE" "LA GA3COGNE" "CHICAGO* na 4 . vijak«. Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St.. Cbesebruogh Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih n pristanišča Hot. 57 North River in ob sobo till pa iz pristanišča 84 North River, N. T. •LA SAVOIE 13. julija 1911 *LA SAVOIE 3. avg. 1911. •LA LORRAINE 20. julija 1911.*LA PROVENCE 10 avg 1911 •LA TOURAINE 27. julija 1911. ^LA LORRAINE 17. avg. 1911* NIIXXA PLOYITXA ▼ «A fill Parnik FLORIDE odpluje s pomola št. 84 dne 22. julija ob 4. popol. Parnik CAROL4NE odpluje s pomola 84 5. avg. ob 3. uri popoldne Parnik VIRGINIA odpluje s pomola 84 12. avg. ob 3. uri popoldne. Parnik NIAGARA odpluje s pomola 84 19. avg. ob 3. uri popoldne. Pavaiki t zvezdagzazumovaal Imajo pa Jva vltaka. RED STAR LINE. Plovltb« mad New Yorkom in Antwarpom; Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka* LAPLAND A KROONLAND 18,694 tor 12,185 ton 12,185 ton 12.018t«i^ Kratkx^in udobna pot sa potnikajjv Avstrijo, na Ogrsko, Slovansko, Hrvatsko in Galicijo, kajti mad Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna fte lesniska svesa* Posebno se Se akrbl sa ndobnoet pocniaov medkrovja. Tre j ti »sred o ostali malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov] --- Za nadaljne informacije, cene in vošae listke obrniti se je na? RED STAR LINE. IU. S Broad way\ 130S T** Straat, N. SOB MdWt An .NEW YORK WASHINGTON! D. C. ~ wmrap^MAN? TOSTONSASŠ. NEWORLEAN5.bLA: S AN fTUu33sCO*^AI > SwffElwASH ^SlKAGOJU^**' MMNEATOLBI'SD^ ' ISIS WaintStTMt. SOQ Locust StrMt; T* *TnalHl 111 i .L niLADCLTMiAPA. ST. LOUIS. MO. montreaiTM NARAVNA' CALIF ORNIJSKA VINA, i tek JW* II Rojakom priporočam moja isvrstna » nna. Novo vino muSk&tel ali Žrno t vino po 30c galona, riesJing 35« gal., » rudeei zinfandel 35o gal., " vino od, J let a 1909 črno ali mužkatel 40c gal.,1 » riesling 45c gal., Btaro belo vino 50e | gal., droanik in tropin o vec $2.50 gal. . Vseh vrst vino pošiljam pe. 28 in 50 gal. in dam posodo. f Vinograd in klet: St. Helen«. Na- . slov za naročila: Stephen JaUe, Box «57, Crockett, CaL Spoštovanjem Stefan JaU«. POZOR ROJAKU AfiS umtb, kako rine '^ jBW^f ' tooikim In žemaklm *raatejo in ne bodo krasni brki popolnoma irutojo. Baomatiza a v rokah nošah' In kriii£ah v 8 dneh popolnoma oxdravlfn.knrjao£eaa , bradavica, potne nore in oseb line n popolnoma ' rdatranljo. Da ja to resnica jamčim * $600. Pttlt* po cenik kateresa pniUwa raatojn. JAKOB VAHCIC, P. O. Box ee CLEVELAND O * i 4« i 4 ———_F I Z - Phona 346. $ iS ifl^ frank petkovsek, 1 l J^^^Sk lavni notar - Notary Public, i« 718-720 Market St., WAUKEaAN, ILL. ^ * Im^^^K —- Wl^mL .jmMi p^ODAJAfinavina, najbolje žganje tc- V fi^^W '»vrstne smotke — patentovana zdra i I ^^K^^&J^Kr PRODAJA vožne listke vseh prekomor : l S Z POŠILJA denar v star kraj saneiljivc • j 5; • »n poSteno. i f UPRAVLJA vse v notarski posel spada- l t if »OCa.dela. ?t i J Zastopnik »GLAS H/^ODAT, 82 Cortlaifdt St.,New York. ipjpmjD qi aim gjipaiigittiiii aaquu ipqi aianu 111 in ▼steaevljeaa dne 16. avfnate IMS. Irkorporlnana aprila 1909 v drtavl Pennflb i sedežem v Conemaugh, Pl GLAVNI URADNIKI! Fradaadnlk: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Conemauth,' Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, C24 Broad St., Johnstown, Pa. t Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomotni tajnik: JOSIP SVOBODA, R. F. D. 1. Bo* 122, Conemaugh, Pa- Bl&cajnlk: FRANK SEGA, L. Bo* 238, Conemaugh, Pa. Pomotnl blagajnik: IVAN BREZO\rEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa. t • NADZORNIKI: JAKOB KOCJA!<•', predsednik nadzornega odbora. Box 608, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON BTRAŽ1SAR, nadzornik. Box 511, Conemaugh, Pa POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porotnega odbora. Box 1. Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324. Primero, Colo. IVAN GL.AVIC. porotnik. P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: U. A. B. BRALLIER, Grove St.. Conemaugh, Pa. Cenjena druStvo, odroma njih uradniki, no uljudno predeni, pošiljati denar 1 aeravnoat na blagajniku in nikogar drugega, vse dopise pa na-glavnega tajnika. 1 V slučaju, da opazijo dru&lveni tajniki pri mesečnih poročilih, aH sploh kjcralbodl v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na-snanljo na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Drufttveno glasilo je "GLAS NARODA". _ OLD SUREHAND. •V* POiTMI ROMAN. SPISAL KAROL MAY. | I _ i« Poslovenil za " O. N. " B. P. L. ----o— druga knjiga. I1 (Dalje.) j 'Da. Predno pa vam povem, kako se. je to zgodilo, vas hoeem peljati še dalj proti zapadli, eez skalnate gore. skozi Arizono in Xe-'' vado, dokler se ne nahajamo v San Fraiiciscu, kjer se kmalu sesta- j nemo s znano osebo, dasi s«* zt-lo trudi, da je ne bi nikdo spoznal." "Kdo je to?" "Bodete takoj izvedeli. Torej, poslušajte: "Kdor pride danes v San Francisco, vladarico zlatih polja in Tihega morja in opazuje, stoječ na pomolu, vrvenje, kdor vidi široke. dolge uliee. prostorne trge. krasne palače in druga poslopja, za katerih šipami ji- naloženo vse. kar pride iz zlata, je z njimi v /vezi, si le i<*žko predstavlja majim«. da naravnost siromašne za-* eetk«-. iz katerih s«- j.- razvila metropola blesteče kovine. In kakor se dvigajo zunaj na morju valovi in padajo, kakor se ! preriva pestrobojna množiea po cestah, trgih in javnih poslopjih' brez prestanka in miru. tako se tudi dviga in pada opoteča sreča. Kogar so včeraj imenovali milijonarja in mu zavidali, se odpravi mogoče že drugi dan s sekiro, lopatami in puško na zlata polja, da izgubljeno bogastvo zopet pridobi. Eksistence so problematične, in i marsikateri kavalir se izkaže, ko je igre konec, kot pustolovec, katerega žitje je bilo odvisno od tega, kako padejo kocke. Na e rt i iz.Aeapuleo proti San Franciseu je jadrala neka ladja, liila je lepo iztesana jadrnica s tremi jambori, ter je nosila na sprednjem in zadnjem koncu ime '1'Horible*. Obleka moštva je dokazovala. da pripada ladja bojnemu b rodov ju Združenih držav, dasi j je bilo iz raznih znamenj razvidno, da sprva ni bila zgrajena v to ■vrbo. Sedaj je stal poveljnik na krmi iu gledal navzgor, kjer je stal na vrvni lestvici eden mornarjev iu z dalnogledom gledal naokoli. "NV Jim. ali jo imaš?" je vprašal. "Ay. a v kaptu; tam jadra, ravno pred steklom!" je odgovoril vprašani ter pokazal z roko nazaj. Imenoval ga je kapitan, dasi! je bil ta po uniformi sodeč le prvi poročnik. Toda stopinja višje j ne more nikomur škodovati, posebno če kdo zasluži odličnejši nagovor. "Kam pluje?" "Za nami. gospod. Po mojem mnenju prihaja iz Guayaquila ali Lime, mogoče pa tudi iz Valparaiso, ker se drži bolj zapada, kakor mi." _____ "Kakšna ladja j«*. .Tini?" "Tega še ne morem povedati, sir; poeakati moram, da pride bližje ?" "Ali bode!" < "Gotovo, Ijapt'n!" "Skoraj ne bi verjel," je bil odgovor. "Radoveden sem, katera ladja bi mogla prehiteti "THorible". "Hiti." je rekel mož ko je prišel doli in dal poročniku dalno-gled. "eno ladjo poznam, ki bi se ji to posrečilo!" "Katero?" i' ".Swallow*, sir.** "Da, da: druga pa nobena! Kako pa bi prišla 'Swallow' v to vodovje ?" "Tega ne vem, sir; toda ladja za nami je jako hitra. <> bi bila večja, bi jo bilo v tej razdalji lažje videti, hi 'Swallow' je tudi manj še vrste jadrnica." "\Vell. bomo videli!" je odvrnil poročnik, odslovil moža in stopil h krmilu. "Ali je videti ladjo?" je vprašal krmar. "Da." "Kje, sir?" "Za nami." "Ali ne bi bilo dobro, ako bi jadra bolj napeli?" • "Ni potrebno," jt odgovoril poveljnik, ter sedaj tudi 011 pogle- I dal skozi daljnogled. "Res je dobra jadrnica; dohitela nas bode." "Ni mogoče, sir!" "l'a je tako,"' je odvrnil poročnik 7. užaljenim ponosom mornarja. "Zelo hitro pk je. Poglejte, pred tremi mniutami jo je bilo Mogoče opaziti samo z jambora ; seaaj stojim na krovu, pa jo vidim." "Ali naj okrenem od vetra?" "Ne; videti hočem, kako dolgo bode trajalo, da pride k nam. Če jp amerikanSka, me bode veselilo; če je katera druga, bi jim rajše privoščil hudiča, kakor pa tako izborno jadrnico." Ni bilo dolgo, ko je bilo s prostim očesom zapaziti tujo ladjo. j "Ravno taka jadrnica s tremi jambori je, kakor naš '1'Ho-ribi**/' * "Yes, krasna ladja, pri vseh hudičih! Poglejte, kako reže vodo. n ki ji zapoveljuje. se očividno ne boji tudi nekoliko hujšega vetra,, jSedaj ji* celo razpel zadnja ^adra, da leti jadrnica kakor ptič." "Res dober poveljnik, sir. (e pa pride hud vetrovni sunek, se 'hidja .gotovo prevrne, kakor resnično , sem krmar in se imenujem Perkins 1 Mož jadra vendar nekoliko preveč drzno." "Ne. Ali ne vidite, da vrvi niso privezane ampak le pritrjene? Jt?y Jauišemn vetru bi jadra prosto zaplapolala!" "Se3aj je potegnil zastavo. Resnično, Amerikanec je! Ali vidite zvezdnato zastavo" Vodo naravnost žre, in v petih minutah je ob nAfti etrom."