V torek v Čedadu že 52. Dan emigranta Začenjajo se zimske razprodaje Tržaški pihalni orkester Verdi na novoletni turneji Primorski dnevnik št. 1 (21.238) leto LXXI._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 3. JANUARJA 2015 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, , ju, PREHOD V NOVO LETO - Prešerna praznovanja zatemnila tragedija na Kitajskem Leto 2015 marsikje dočakali na prostem V Šanghaju množica do smrti poteptala 35 ljudi OBČINA ZGONIK »Nora zamisel« županje Hrovatinove ITALIJA Začel se je »lov« na Kvirinal RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je med govorom na silvestrovo napovedal skorajšnji odhod s Kvirinala. Tako se je uradno začel »lov« na kandidata za prihodnjega stanovalca na Kvirinalu. Guverner evropske centralne banke Mario Draghi je kandidaturo zavrnil, češ, da noče postati politik, in da bo ostal v Frank-furtu do izteka mandata leta 2019. Na 2. strani TRST, GORICA, LJUBLJANA, ŠANGHAJ - Najdaljšo noč, tisto, ki nas je iz leta 2014 popeljala v leto 2015, so tudi letos ljudje pričakali na najrazličnejše načine: na zasebnih zabavah, pouličnih praznovanjih ali kar na domačem kavču. V Trstu je osrednje silvestrovanje potekalo na Velikem trgu, kjer pa so morali zaradi močne burje odpovedati ognjemet. Povsem drugače je bilo na goriškem Travniku (foto Bumbaca), kjer je ognjemet in novo leto pričakalo okrog šest tisoč ljudi, tri tisoč se jih je zbralo v Novi Gorici. Sicer pa se je največ ljudi v Sloveniji zbralo v Ljubljani, množična silvestrovanja pa so bila kljub mrazu tudi v drugih večjih mestih. Velika silvestrovanja so bila tudi ši-rom po svetu; prešerno razpoloženje je žal zatemnila tragedija v Šanghaju, kjer je množica do smrti poteptala 35 ljudi. Na 3., 5., 13. in 20. strani SVETOVNI DAN MIRU - Tudi v Trstu ■ ■•v v v •• • v • Nič več sužnji in sužnje, ampak bratje in sestre STANDREZ - Na Soči Kajakaši Šilca zaveslali v novo leto ZGONIK - Ob izteku leta 2014, prvem, odkar je postala županja, je zgoniška prva občanka Monica Hrovatin v obračunu omenila vrsto opravljenih del, uspešno saniranje posledic avgustovskega vrtinca, težav, ki jih še vedno povzroča pakt stabilnosti, v razmislek pa je dala tudi »noro zamisel«, ki se je porodila po podrobnem pregledu nove deželne reforme krajevnih uprav. Na 4. strani V Portorožu v morju več kot 300 kopalcev Na 3. strani Tržaški špediter pustil zaposlene na cedilu Na 6. strani V SSG prihaja Angel pozabe Na 10. strani Prihodnji teden ločitve tudi na goriški občini Na 12. strani V Tržiču naraslo število porodov Na 13. strani VOLČJA DRAGA - Zoran Koron se je vrnil domov Vonja dima ne bo pozabil Na palubi trajekta je z ostalimi sopotniki preživel trideset ur - Posadka je ves čas bdela nad njimi in jih budila VOLČJA DRAGA - »Ta izkušnja nas je vse zelo povezala. Zavedali smo se, da smo vsi v isti situaciji, zato smo si pomagali in si delili med sabo to, kar smo imeli,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal 42-letni šofer Zoran Koron, ki je na zadnji dan leta ponovno objel svojo ženo, dva otroka in kolege: potem ko so ga, tako kot večino potnikov, s helikopterjem rešili z gorečega trajekta na italijansko vojaško ladjo San Giorgio, je v sredo priletel iz Brindisija v Benetke. Na letališču ga je pričakal Simone Gruarin, lastnik avto-prevozniškega podjetja, pri katerem je zaposlen, in ga odpeljal na sedež družbe, kjer so ga pričakali sorodniki in kolegi. Na 12. strani íffii@íñiy DANES SE PRIČNE VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA spodnje perilo in tekstilni izdelki za dom TRST, Ul. Mazzini 27 TRŽIČ, Ul. Duca D'Aosta 14 9971234567007 2 Sobota, 3. januarja 2015 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Guverner evropske centralne banke Draghi že zavrnil možnost kandidature Kvirinal: začel se je »lov« na Napolitanovega naslednika RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je med svojim govorom na silvestrovo napovedal skorajšnji odstop in s tem uradno sprožil »lov« na kandidata za Kvirinal. Točnega datuma Napolitano ni povedal, že pred tedni pa je dal razumeti, da se bo to zgodilo po koncu italijanskega vodenja Evropske unije. Italijanski semester zapade 13. januarja, od 14. dalje bo Napolitano po lastni izbiri »na prepihu«. Medtem se je v italijanskih političnih krogih začelo »evidentiranje« možnih kandidatov za njegovega naslednika. Matteo Renzi je med tiskovno konferenco ob izteku leta napovedal, da mora to biti globok poznavalec italijanske politike. S tem naj bi zaprl vrata tako imenovanim »tehnikom«. Iz vladnih krogom pa se je izvedelo, da naj bi Renzi svojim najbližjim sodelavcem namignil, da bi se lahko odločili tudi za »tehnika«. Namig naj bi se nanašal na guvernerja evropske centralne banke Maria Draghija. To možnost pa je sam Draghi včeraj zavrnil v osem strani dolgem intervjuju nemškemu časopisu Handelsblat. »Nočem postati politik,« je zatrdil in dodal, da bo ostal v Frankfurtu do leta 2019. To je do leta, ko se mu izteče mandat guvernerja evropske centralne banke. Toto-predsednik je tako postal aktualni šport v rimskih političnih krogih. Med Renzijevimi pristaši naj bi iskali primernega katoličana. Možna kandidata naj bi bila ustavni sodnik Sergio Mattarella, nekdanji demo-kristjan in predstavnik Marjetice ali pa sedanji kulturni minister Dario Franceschini, prav tako nekdanji demo-kristjan in zastopnik Marjetice. Levica Demokratske stranke naj bi se ne strinjala s temi izbirami in naj bi predlagala nekdanjega predsednika vlade in predsednika Evropske komisije Romana Prodija. Slednji naj bi užival tudi podporo Vendolove stranke Sel in Gibanja petih zvezd. Predstavnik Bersanijeve skupine Miguel Gotor je ocenil, da je Prodi »idealna figura«, saj ima tako politične kot gospodarske in institucionalne izkušnje. V Berlusconijevemu taboru zavračajo to možnost. Nekdanji minister Renato Brunetta je ponovil, da bi morali prej izvoliti novega predsednika države, šele potem pa izglasovati reforme. Za določitev kandidata pa bi se morali držati institucionalne metode, in sicer s srečanji med strankarskimi delegacijami, ki naj bi jih sestavljali tajnik ali predsednik in vodje poslanskih in senatnih skupin. Njuna somišljenica Daniela San-tanche je bila širokogrudna: Jaz bom podprla vsakogar, a le pod pogojem, da postavi na prvo mesto dobrobit države in Italijanov ter se zavzame za pomiritev duhov v državi. Predstavnica Forze Italia pa je postavila še en pogoj: prihodnji predsednik republike »naj rehabilitira nekdanjega predsednika vlade Silvia Berlusconija.« Napolitano pozdravlja: čez nekaj dni bo zapustil Kvirinal ansa EVROPSKA UNIJA - Po izjavah prvega moža ECB Maria Draghija Rekordno nizki donosi obveznic nekaterih najranljivejših držav RIM - Donos do dospelosti na 10-letne španske, italijanske in francoske obveznice je včeraj upadel na najnižjo raven doslej. Med vlagatelji odmevajo besede prvega moža Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, da bo ECB v primeru zdrsa območja evra v deflacijsko spiralo ukrepala. Nižji je tudi donos na slovenske 10-letne obveznice. Donos na 10-letne francoske obveznice je malo po 10. uri upadel na 0,81 odstotka, na italijanske na 1,54 odstotka, donos na španske obveznice pa na 1,81 odstotka,. Donos na slovenske 10-letne obveznice je upadel za 0,03 odstotne točke na 2,09 odstotka. Donos na 10-letne obveznice Litve, ki je v četrtek vstopila v ob- Predsednik ECB Mario Draghi ansa močje evra, je bil včeraj dopoldne pri 2,05 odstotka, medtem ko je bil zahtevan donos na grške 10-letne obveznice pri 9,55 odstotka. Draghi je v pogovoru za nemški časnik Handelsblatt ocenil, da se območje evra sooča z naraščajočim tveganjem nestabilnih cen, zaradi česar se krepijo skrbi, da bi zdrsnilo v deflacijo. ECB je v boju proti šibki gospodarski rasti in nizki inflaciji v območju evra, zaradi katere mnogi opozarjajo na nevarnost škodljive deflacijske spirale, v minulih mesecih sprejela več ukrepov, tudi nekonvencionalnih. Po mnenju analitikov pa besede prvega moža ECB nakazujejo, da bi ECB že 22. januarja lahko napovedala nove ukrepe, in sicer obsežen program odkupovanja državnih obveznic. Po takšnem ukrepu kvantitativnega sproščanja so v zadnjem času že posegle ameriška, britanska in japonska centralna banka. BEGUNCI - Nadzor nad ladjo brez posadke prevzela obalna straža Pred obalo na peti italijanskega škornja v težavah tovorna ladja s 450 prebežniki RIM - Pred obalo Italije se je v četrtek pozno zvečer znašla v težavah tovorna ladja z okoli 450 prebežniki na krovu. Ladjo je zapustila posadka, kasneje pa je ostala še brez goriva. Včeraj je nadzor nad ladjo prevzela italijanska obalna straža. Klic na pomoč je s 60-metrske ladje Ezadeen, ki pluje pod zastavo Sierre Leone, poslal eden od prebežnikov, ki zna upravljati z radio postajami. Sporočil je, da je posadka zapustila ladjo in da plujejo s pomočjo avtopilota. Kasneje je ladji zmanjkalo goriva, je sporočila italijanska obalna straža. Sprva so se sicer pojavila poročila, da so ladji odpovedali motorji. Obalna straža je ugotovila, da se ladja nahaja okoli 130 kilometrov od rta Leuca, skrajne točke na peti italijanskega škornja. Zaradi slabega vremena je italijanska vojska začela operacijo reševanja prebežnikov s helikopterji, kasneje pa se je na ladjo s helikopterja spustilo šest pripadnikov obalne straže, ki so prevzeli nadzor nad plovilom. Na pomoč je prišla tudi islandska ladja Tyr, ki na območju deluje v okviru operacije agencije EU za nadzor zunanjih meja Frontex, a zaradi slabih vremenskih razmer prebežnikov niso mogli vkrcati nanjo. Slednjo naj bi islandska ladja odvlekla do pristanišča. Ladja, ki je sicer namenjena za prevoz živine, je po navedbah italijanske mornarice pot začela v enem od turških pristanišč oziroma v Famagusta na turškem severu Cipra, plula pa naj bi vse do južnofrancoskega pristanišča Sete. A po nekaterih poročilih je ladja izplula iz sirskega pristanišča Tartus. Frontex je v odzivu na drugi tovrstni incident ta teden poudaril, da so tihotapci ljudi s t.i. ladjami duhov, ki jih brez posadke in napolnjene z prebežniki prepustijo usodi, dosegli novo raven okrutnosti. Predstavniki Frontexa so ocenili, da so tovrstne tihotapske akcije nov trend te zime. Po navedbah agencije je tihotapljenje ljudi čez Sredozemlje milijonski posel, saj da vsakemu prebežniku za pot zaračunajo več tisoč evrov. Zato se tihotapcem še vedno izide računica, če že tako na pol propadlo ladjo brez posadke in goriva pustijo sredi morja. Pri Ezadeen gre že za drugo tovorno ladjo s prebežniki, ki se je v zadnjih dneh znašla v težavah. V torek je tako pri grškem otoku Krf poklicala na pomoč ladja Blue Sky M s 768 nezakonitimi priseljenci, ki je bila menda namenjena v hrvaško Reko. Tudi ta je proti Italiji namreč plula z avtomatskim pilotom, vendar je italijanska obalna straža še pravočasno uspela prevzeti nadzor nad ladjo in jo ustavila le osem kilometrov pred obalo. Evropska komisija je medtem obljubila, da se bo borila proti tej novi taktiki tihotapcev, ki ladje polne migrantov prepuščajo morskim tokovom Sredozemlja. Komisija je sicer natančno spremljala dogajanje na Sredozemlju v zadnjih dneh. »Ladji Blue Sky M in Ezadeen dokazujeta, da so tihotapci našli nove načine prihoda na ozemlje EU,« so sporočili predstavniki komisije. »Da bi preprečili tovrstne dogodke in zaščitili življenja migrantov, bo boj proti tihotapljenju ljudi ostajala prioriteta komisije«, so dodali. S 1. JANUARJEM Litva kot 19. država EU prevzela evro VILNIUS - Litva je s 1. januarjem postala 19. članica območja evra. Večina državljanov te nekdanje sovjetske republike si v luči zaostrenih odnosov med Rusijo in Zahodom ter turbulentnih geopolitičnih razmer od članstva v območju skupne evropske valute obeta predvsem večjo varnost, po drugi strani pa jih skrbi, da bo evro prinesel tudi višje cene. Lansko leto je v regiji zaznamovala ruska intervencija v Ukrajini, kar je predstavljajo največjo grožnjo baltskim državam po razpadu Sovjetske zveze pred približno četrt stoletja. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da večina Litovcev podpira prevzem evra, čeprav je podpora skupni evropski valuti v preteklosti nihala in na trenutke padla celo pod 50 odstotkov. Italija pretresena zaradi videa ugrabljenih humanitarnih delavk RIM - Videoposnetek dveh mladih italijanskih humanitarnih delavk, ki so ju v Siriji ugrabili julija letos, pretresa Italijo. »Sva v izjemni nevarnosti in lahko naju usmrtijo,« v angleščini v vi-deoposnetku, ki so ga objavili na You-Tubu, pravi ena od ugrabljenih. Domnevno naj bi videoposnetek posneli 17. decembra. Humanitarni delavki Vanessa Marzullo in Greta Ramelli, iz Lombardije sta iz sirskega mesta Alep izginili 31. julija. Obe bolniški strežnici sta v Siriji delovali v okviru humanitarnega projekta izobraževanja mladine o prvi pomoči. Skrajna islamska organizacija Fronta al Nusra, ki ima povezave s teroristično mrežo Al Kaida, je v četrtek potrdila, da zadržuje omenjeni Italijanki. Novico, da Fronta al Nusra zadržuje italijanski humanitarni delavki, je potrdil tudi Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu. Za krmilom EU prvič Latvija BRUSELJ - Predsedovanje EU v četrtek od Italije za šest mesecev prvič prevzela Latvija. Prednostne naloge so skladne s prioritetami Evropske komisije. V ospredje so tako tudi Latvijci postavili uresničevanje načrta za spodbuditev za najmanj 315 milijard evrov investicij v strateške evropske projekte ter s tem okrepitev rasti in konkurenčnosti Evrope. Latvijci so program predsedovanja strnili v geslo: konkurenčna Evropa, kamor sodita naložbeni načrt in projekt energetske unije, digitalna Evropa in zunanjepolitično angažirana Evropa. Grški socialisti razpadli, Papandreu z novo stranko ATENE - Grški socialisti so po vrsti hudih porazov in bistvenem padcu podpore v minulih letih doživeli še en udarec. V stranki Pasok, ki je v preteklosti večkrat vladala Grčiji, je le dobre tri tedne pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami prišlo do razkola. Sedaj jim grozi, da jih po volitvah 25. januarja v parlament sploh ne bo. Nekdanji socialistični premier Grčije George Papandreu je včeraj ustanovil novo stranko. Kot je sporočil, gre za "nov začetek" in za gibanje, ki bo državo popeljalo iz krize. Več o programu stranke naj bi razkril danes zvečer na prireditvi v Atenah, ZLATO (999,99 %o) za kg 31.633,15 -5,35 SOD NAFTE (159 litrov) 56,17$ -2,02 EVRO 1,2043 $ -0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. januarja 2015 valute evro (povprečni tečaj) 2. 1. 31. 12. ameriški dolar 1,2043 1,2141 japonski jen 145,21 145,23 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,693 27,735 danska krona 7,4434 7,4453 britanski funt 0,78000 0,77890 madžarski forint 318,75 315,54 poljski zlot 4,3035 4,2723 romunski lev 4,5020 4,4820 švedska krona 9,4702 9,3930 švicarski frank 1,2022 1,2024 norveška krona 9,0420 9,0420 hrvaška kuna 7,6713 7,6580 ruski rubel 70,4610 72,3370 turška lira 2,8332 2,8320 avstralski dolar 1,4841 1,4829 braziljski real 3,2433 3,2207 kanadski dolar 1,4069 1,4063 kitajski juan 7,4759 7,5358 indijska rupija mehiški peso 76,3000 1 7,8537 76,7190 17,8679 južnoafriški rand 14,0435 14,0353 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 3. januarja 2015 3 ČEDAD - V torek v gledališču Ristori že 52. Dan emigranta Tradicionalno srečanje Slovencev z Videmskega Prirejata ga videmska SKGZ in SSO - Slavnostna govornika Ivano Strizzolo in Bruna Dorbold ČEDAD - V torek, 6. januarja, bo v gledališču Ristori v Čedadu na sporedu že 52. dan emigranta, ki ga pod pokroviteljstvom Občine Čedad prirejata Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Letošnja govornika bosta Ivano Strizzolo, ki je predsednik Paritetne komisije med državo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino in Bruna Dorbolo, ki bo spregovorila v imenu slovenskih organizacij iz Vi-demske pokrajine. Gre za tradicionalno novoletno Slovencev iz videmske pokrajine, ki je pred 52 leti nastalo pred takratnih beneških kulturnopolitičnih delavcev, da bi se srečali in izmenjali voščila z izseljenci, ki so se vračali domov za božične in novoletne praznike. S postopno ublažitvijo pojava izseljevanja in še zlasti po potresu leta 1976 se je Dan emigranta spremenil v največjo politično in kulturno manifestacijo Slovencev na Vi-demskem. Ob tej priložnosti opozarjajo na probleme, s katerimi se srečujejo ti kraji ob meji, zahtevajo pa tudi izvajanje zaščitnih norm ter predstavnike oblasti opozarjajo na njihovo odgovornost. Dan emigranta je od vsega začetka tudi praznik beneške kulturne dejavnosti. Letošnji kuturni program Dneva emigranta bosta obogatili glasbeni skupini BK Evolution in Blue Fingers, ki sta pripravili izbor pesmi z nove zgoščenke Norost Skrivnost in z letošnjega Sejma beneške piesmi. Tokrat so za zaključek torkove prireditve pripravili spevoigro Kraljica Vida, ki jo je po besedilu Alda Klodiča uglasbil David Klodič. Scenografijo je napisala Luisa Tomase-tig, režiserka pa je Elisabetta Gusti-ni. V spevoigri se bodo prisotnim v gledališču predstavili sopranistka Elisa Iovele v vlogi kraljice Vide, basist Goran Ruzzier bo Atila, nastopili pa bodo še Otroški zbor Mali lu-jerji, Mladinski zbor Glasbene matice Špeter, Mali orkester in solopev-ci GM Špeter in Gledališla skupina dvojezične šole iz Špetra. Lani so za zaključek člani Beneškega gledališča pripravili igro Hipnoza SLOVENIJA - V Ljubljani na štirih trgih nekaj deset tisoč ljudi Kljub ostremu mrazu novo leto po mestih pričakali na prostem LJUBLJANA - Novo leto 2015 so številni kljub ostremu mrazu pričakali na prostem. Množična silvestrovanja so bila v več mestih, med drugim v Ljubljani, kjer se je silvestrovanja udeležilo več deset tisoč ljudi, prireditev pa je potekala brez izgredov. V Celju se je na silvestrovanju zbralo približno 12.000 ljudi, Mariboru skoraj 10.000 in Kopru približno 2000. V Ljubljani, ki jo je v času od srede zjutraj do četrtka zjutraj po navedbah z Mestne občine Ljubljana obiskalo približno 200.000 ljudi, so silvestrovali na štirih trgih. Osrednje silvestrovanje na Kongresnem trgu je bilo namenjeno najširšemu krogu obiskovalcev, glasbeno dogajanje na Pogačarjevem trgu pa je privabilo ljubitelje slovenskih izvajalcev popularne in narodno zabavne glasbe. Na Trgu francoske revolucije so na svoj račun prišli ljubitelji alternativne rock glasbe, silvestrovanje na Mestnem trgu pa je bilo tradicionalno namenjeno ljubiteljem popevk. Silvestrskega praznovanja v Ljubljani se je po besedah Petre Stušek s Turizma Ljubljana udeležilo več deset tisoč ljudi, potekalo pa je po načrtih in brez izgredov. Štiri osebe so odpeljali zaradi alkoholiziranosti. Opolnoči je nebo nad Ljubljano razsvetlil skoraj petminutni ognjemet z Ljubljanskega gradu, ki je bil zaradi jasnega vremena dobro viden. Primat najbolj množičnega silvestrovanja na prostem na območju Štajerske so letos prevzeli v Celju s spretno izbiro ta trenutek najbolj vročih glasbenih gostov v Sloveniji - skupino Modrijani, ki je v mesto ob Savinji na Krekov trg privabila rekordno množico okoli 12.000 ljudi. V Mariboru se je kljub vsem težavam tega mesta tudi letos zbralo skoraj 10.000 ljudi, ki so jih med drugim zabavali štajerski rokerji, skupina Mi2. Ognjemeta v Mariboru niso videli že nekaj let in tudi letos ne. Na Ptuju so se zaradi ekstremno nizkih temperatur tik pred zdajci odločili, da tradicionalno silvestrovanje na Mestnem trgu preselijo v ogrevan šotor na mestni tržnici, kjer se je zbralo okoli tisoč ljudi, ki so med drugim prisluhnili Nuši Derendi. Silvestrovanja na prostem v Kopru, ki so ga zaradi burje preselili pod oboke Taverne, se je po ocenah Andraža Hribov-ška iz Zavoda Fontico udeležilo okoli 2000 ljudi. K temu je prispevalo lepo in navkljub napovedim ne premrzlo vreme. Zaradi burje sicer tradicionalnega ognjemeta niso izpeljali, so se pa obiskovalci vseeno lahko zabavali ob zvokih zasedb Platana, Rock the Pop, Gedore in Žiga Rustje. Silvestrovanja na prostem so pripravili tudi drugod v Slovenski Istri. V Izoli so na Manziolijevem trgu nastopili ansambel Ne me jugat in kantavtor Rudi Bučar, v Piranu, kjer so za uvod v silvestrovanje pripravili "laser šov", pa so na osrednjem Tartinijevem trgu nastopili Mambo kings. PORTOROŽ - Letos že enajstič novoletni skoki v morje V morju približno 330 pogumnežev Lanskega rekorda (380 kopalcev) niso presegli zaradi velikega mraza - Med udeleženci tudi Italijani, Hrvati in Rusi - 3000 gledalcev PORTOROŽ - Kljub mrazu zadnjih dni se je tradicionalnih, že 11. novoletnih skokov v morje na osrednji portoroški plaži udeležilo po ocenah organizatorjev med 320 in 330 pogumnežev. S tem sicer niso presegli lanskega rekorda 380 udeležencev, zato pa je okoli 3000 ljudi, kolikor si je dogajanje ogledalo z obale, dokaz o vse večji priljubljenosti dogodka. Manjše število udeležencev je vodja prireditve Nino Cokan pripisal »zimsko-sibirskemu vremenu«, ki je zajelo Istro v zadnjih dneh. Poleg Slovencev so bili med ude- Več kot tristo »vročekrvnih« kopalk in kopalcev se ni ustrašilo burje in mraza mmc/rtv slo leženci tudi denimo Italijani, Hrvati in Rusi. Kot je priznal Cokan, so letos sprva ciljali na vpis v Guinnessovo knjigo rekordov ter tudi poslali povpraševanje, vendar bi morali plačati 600 evrov samo za podatek, če je bil tovrstni rekord sploh postavljen. »Smo pa rekorderji zase,« je dodal ter poudaril, da namen dogodka ni v podiranju rekordov, pač pa v druženju. To je bilo videti tudi na obrazih udeležencev, saj »so bili vsi pozitivni, vsi so bili veseli, vsi so bili nasmejani«. Z novoletnim skokom v morje, ki je za udeležence predvsem izziv, po njegovih besedah ljudje »sperejo vso umazanijo, ki se je nabirala tekom leta, in štartajo v novo leto polni adrenalina, entuziazma, pozitivne energije, ki mora držati vse leto«. S skoki v morje hkrati promovirajo preostale prireditve pod okriljem Fatburn.si, s katerimi skrbijo za kurjenje maščob in ljudi povabijo, da naredijo nekaj zase. Letos bodo pripravili skupno kar 40 dogodkov po vsej Sloveniji, od Urbanih gladiatorjev in nočnih tekov do kolesarskih maratonov in triatlonov. Čeprav so bile prejšnje dni temperature za Slovensko Istro precej nizke in je pihala močna burja, je imelo morje po podatkih Morske biološke postaje Piran na površini v četrtek vseeno sorazmerno visokih 11,4 stopinje Celzija. Sožalje predsednice FJK družini Boga Samse TRST - Predsednica FJK Debora Ser-racchiani je družini pokojnega Boga Samse poslala sožalni telegram, v katerem je zapisala, da njegova smrt predstavlja veliko izgubo za slovensko narodno skupnost v FJK. V imenu deželnega odbora in v svojem osebnem imenu je ob izrazih sožalja še zapisala, da se istočasno tudi spominja »daljnovidnega in nepristranskega novinarja, ki je s svojim delom zaznamoval deželno politiko in kulturo ter približal Italijo Sloveniji, ko je ta postala neodvisna«. V FJK se je letos prva rodila Jessica SAN DANIELE - V Furlaniji-Julijski krajini se je v novem letu prva rodila Jessica. Prvič je zajokala pet minut čez polnoč v porodnišnici v San Danieleju. Ob rojstvu je tehtala 3,93 kg in je hčerka poklicnega vojaka iz Ternija in albanske matere. Družina živi v Maniagu. Kot je običaj že vrsto let, je čebelar Gigi Nar-dini novorojenki podaril 50 kilogramov medu. Prvi novorojenček v novem letu v slovenskih porodnišnicah pa se je rodil minuto čez polnoč, in sicer je bil to deček Valentin v Celju. Kot prva deklica letos pa se je v Ljubljani štiri minute čez polnoč rodila Lara. V četrtek do 8. ure se je v slovenskih porodnišnicah rodilo 16 otrok. Dražje avtoceste Autovie Venete TRST - Od 1. januarja so se podražili nekateri avtocestni odseki, ki jih upravlja družba Autovie Venete. Točni podatki z vsemi tarifami so na razpolago na spletni strani www.autovi.it (info-traffico, calcola pedaggio). Zmerna nevarnost plazov v FJK TRST - Pristojna služba opozarja, da je v FJK zmerna nevarnost snežnih plazov. Nevarnost se je povečala predvsem zaradi dviga temperatur v gorah, do plazov pa lahko pride ob močnih obremenitvah na severnih pobočjih gora v višinah nad 1800, na južnih pa nad 1900 metrov. V višjih legah, na primer na Kaninu, lahko do plazov pride že ob minimalni obremenitvi. Na petstopenjski lestvici je v Alpah nevarnost plazov 2. stopnje, v predalpskem svetu pa prve. Hrvaški policisti I I 'I V* V V* I na slovenskih smučiščih ZREČE - Slovenskim policistom sta se pri zagotavljanju varnosti na smučiščih pridružila hrvaška kolega. V prvi polovici januarja, ko je na slovenskih smučiščih največ hrvaških gostov, bosta pomagala pri postopkih z državljani Hrvaške. Na Rogli, Kopah in v Kranjski Gori bodo službovali štirje hrvaški policisti. V Portorožu pridržali 21-letnega Tržačana KOPER - Na Obali je novoletna noč zelo zaposlila policiste. Kmalu po polnoči so obiskali lokal v Luciji, kjer domačinki nista hoteli plačati računa, natakarja pa sta zmerjali in fizično napadli. Na koncu so ju pridržali. Ob 1.18 je varnostnik prijel 14-letna fanta, ki sta metala petarde v kontejnerje v Pristaniški ulici v Kopru. Ob 3.10 sta 24-let-nik iz Kopra in 32-letnik iz Lucije v istem kraju pri stojnici žalila 22-letno prodajalko. Lucijčana bo poleg plačilnega naloga doletel hitri postopek, ker je imel v rokah teleskopsko palico. Ob 4.40 so po pretepu dveh državljanov Italije in Izolana pred portoroškim lokalom odredili pridržanje za 21-letne-ga Tržačana, ki je s kršitvami nadaljeval in grozil. / ŠPORT Sobota, 3. januarja 2015 4 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ZGONIŠKA OBČINA - Pogovor s prvo občanko ob izteku prvega leta županovanja Zgonik: »nora zamisel« županje Monice Hrovatin Pazza idea, je svojčas pela Patty Pravo. Tako, za tukajšnje ustaljene upravne razmere »noro zamisel« je iznesla zgoniška županja Monica Hrovatin čisto ob koncu pogovora o obračunu delovanja v njenem prvem županskem letu. Ali ste pred enim letom pričakovali, da boste postali županja? »Ne. Nisem sploh razmišljala, da bi kdaj postala županja.« In potem, ko ste postali ... »Odločila sem se za kontinuiteto, nadaljevanje tega, kar je bilo v občini zastavljeno pred leti, saj sem bila že članica prejšnje uprave.« Kakšen je obračun županovanja v letu 2014? »Izkušnja je izredno zanimiva. Toliko emocij, bodisi pozitivnih, bodisi negativnih, kot sem jih imela v teh mesecih žu-panovanja, nisem doživela v zadnjih desetih letih. Upravljanje občine pa je v teh časih zelo težko.« Zakaj? »Našim občanom bi hoteli nuditi čim več uslug, zadostiti njihovim zahtevam, a tega zaradi omejitev, ki jih nalaga pakt stabilnosti, ne moremo storiti.« Koliko sredstev vam je »zamrznil« pakt stabilnosti? »Kak milijon 800 tisoč evrov.« Ali to pomeni, da je bilo upravljanje popolnoma onemogočeno? »To ne. Izpeljali smo celo vrsto del in nastavili kup načrtov. Njihova izpeljava pa bo odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev.« Katera dela ste izvedli? »Popravili smo sedež civilne zaščite v Gabrovcu. S prispevkom Lokalne akcijske skupine Kras smo - skupno z Briško jamo in geofizikalnim observatorijem - z našim šotorom sodelovali na zadnji Barcola-ni v Trstu, kar je predstavljalo lepo vitrino za naše pridelovalce. Z No borders team smo se tudi udeležili regate. Nadalje smo dali v zakup službo za zamenjavo luči javne razsvetljave in vzdrževanje električnih central javne razsvetljave.« Kaj pa odobreni načrti? »Pripravili smo izvršni načrt za ureditev Proseške postaje. Prejeli smo prispevek, tako bomo lahko letos zamenjali luči javne razsvetljave z energetsko varčnimi žarnicami, s čemer bo občina prihranila lepo vsoto denarja.« Uvodoma ste omenili »negativne emocije.« Ali se nanašajo na avgustovsko hudo uro v Zgoniku? »Prav to. Naravna sila je bila res izredna. Prav tako izredno, hitro, so reagirali naši uradi, naše osebje, fantje civilne zaščite. Rane hude ure smo začeli takoj sanirati. Dežela je nakazala 161 tisoč evrov za popolno obnovo strehe zgo-niške osnovne šole, kar bomo izvedli letos. Zavarovalnica je decembra izplačala delež za povračilo škode, s katerim bomo lahko popravili streho vinoteke. Sredi novembra so prostovoljci civilne zaščite iz vse pokrajine v dveh dneh počistili cesto na Volnik, ki je bila po vrtincu dalj časa neprevozna.« Kaj vas čaka v novem letu? »Novo leto se je začelo v znamenju neznanke. Ne vemo, namreč, kaj nam bo prinesla pred kratkim odobrena deželna reforma krajevnih uprav.« Ste se z njo že soočili? »Zakonsko besedilo je zajetno. Načelno nisem proti reformi; nekaj je treba postoriti, da postanejo krajevne uprave še bolj učinkovite. Zadnja leta je namreč po- Monica Hrovatin fotodamj@n stalo delovanje, upravljanje majhnih občin vedno težje.« Zakaj? »Po eni strani so občine pridobile nove pristojnosti, kar pomeni več dela. Po drugi strani pa ne smejo sprejemati novih uslužbencev, ki bi se lotili teh novih zadolžitev, ker jim zakonska določila to prepovedujejo.« In torej? »Z večino smo se poglobili v besedilo reforme krajevnih uprav, in ugotovili, da se malim občinam v njej slabo piše.« Zakaj? »Reforma jih dejansko sili v zvezo z drugimi občinami, ker bi sicer bila ob pomemben del deželnih prispevkov. Ko pa bi naša občina pristopila k zvezi z drugimi občinami tržaške pokrajine, bi se znašla v hudo podrejenem, manjšinskem položaju.« Zakaj? »Po reformi krajevnih uprav bodo posamezni občinski sveti izdajali le neob-vezujoča mnenja. Vse bo odločala skupščina županov, v kateri pa bo imela zgoni-ška občina eno petindvajsetino vseh glasov. Slednja bo odločala o vseh bistvenih funkcijah in zadevah občine in ozemlja, o storitvah in uslugah. Manjše občine bodo lahko pristojne le za kulturo in šport.« Ali imate kak alternativni predlog? »Dala bi v razmislek sledeče: zakaj ne bi - namesto zveze občin - vzeli v poštev možnost združitve?« Združitve česa? »Zgoniške, repentabrske in devinsko-nabrežinske občine v skupno občino. To bi bilo po mojem mnenju res demokratično in bi resnično prispevalo k varčevanju.« Pojasnite, prosim. »Občinski svet bi bil demokratično izvoljen in bi odločal. Vse tri občine druži skupna zgodovina, ozemlje vseh treh je kraško, občine imajo cel kup skupnih uslug in storitev, vse tri sodijo v okvir območij, ki jih ščiti zaščitni zakon. Prihranili pa bi, ker bi imeli enega župana, ne pa treh, en odbor, ne pa treh, in en občinski svet, ne pa treh.« Nora kraška zamisel?Kdo ve. Vsekakor vredna razmisleka. Marjan Kemperle OBČINA TRST - Nova zadolžitev za odbornika za gospodarski razvoj »Športni« odbornik Kraus Župan Roberto Cosolini je držal jesensko obljubo in se pred iztekom leta »znebil« športa Na uradni spletni strani tržaške občine je bilo včeraj zapisano, da je župan Roberto Cosolini »do novih odločitev« odgovoren za šport, odbornik Edi Kraus pa pristojen za gospodarski razvoj in dejavnosti ter za evropske sklade. V resnici se je župan dan pred sil-vestrovim »znebil« športa in ga »predal« v pristojnost Ediju Krausu. Novica ne preseneča, ker je Co-solini z imenovanjem Krausa za novega odbornika za šport le držal lansko poletje prejeto obvezo, da se bo pred koncem leta »otresel« športa. Izbira je padla na Krausa, kar tudi ne preseneča, saj je slovenski odbornik dobro znan v tržaških športnih krogih in se na novi resor »razume«. Šport je bil sploh trn v peti Co-solinijeve občinske uprave. Po volilni zmagi spomladi 2011 je novi župan imenoval za odbornika za šport takratnega občinskega svetnika Italije vrednot Emiliana Edero. Ta se je bolj izkazal z manifestacijami dvomljive vsebine (svečanostjo ob delnem odprtju na pol obnovljenega stadiona Grezar) kot pa s konkretnimi dosežki. Ko so ga politična pota spomladi 2013 odpeljala na deželo, je župan poveril njegovo zadolžitev novemu odborniku Brunu D'Agostinu, sicer tudi odborniku za osebje. Ta pa je »zdržal« v mestni upravi le pet mesecev. Ko je avgusta 2013 odšel, si je župan Coso-lini »pridržal« šport zase. Napovedal je sicer, da bo kaj Z leve Dragan Kičanovič, Bogdan Tanjevič, Edi Kraus fotodamj@n kmalu predal zadolžitev kateremu od odbornikov, izkazalo pa se je, da je tisti »kaj kmalu« trajal skoraj poldrugo leto. Na dan pred silvestrovim so se člani mestne uprave zbrali na srečanju, da bi nekako nastavili delo v novem letu. Cosolini je že bil namignil Krausu možnost dodatnega resorja, pogovorila sta se, in odbornik za gospodarski razvoj in dejavnosti je sprejel tudi vodenje odborništva za šport. Za Kraus pomeni to nekakšno vrnitev ... v mlada leta. V osemdesetih letih preteklega stoletja je bil igralec prvega košarkarskega Jadrana, kmalu po opustitvi aktivnega igranja je postal predsednik društva. Spoznal je celo vrsto športnih osebnosti, ne le v košarkarskem svetu. Izkušenj na šport- nem področju, tako igralskem kot vodstvenem, mu torej ne manjka. Včeraj je tržaški športni svet razvrstil na tri ravni: profesionalno (s tremi poklicnimi društvi, košarkarskim, nogometnim in rokometnim), amatersko (z vsemi ostalimi društvi) in športom za vse (ter ob tem pojasnil, da premore Trst posebno visok odstotek tistih, ki kolesarijo, smučajo, plavajo, tečejo, hodijo v naravo). Načrti za športne strukture so nastavljeni, po lanskih dveh velikih dogodkih, ki jih je mesto gostilo - etapo kolesarske dirke Giro d'Italia in tekme ženskega svetovnega odbojkarskega prvenstva - si novi odbornik za šport obeta, da mu bo uspelo tudi letos »pridobiti« kako tako pomembno prireditev. M.K. OBČINA TRST Spet večja koncentracija PM10 v zraku Občina Trst opozarja, da je zaradi pomanjkanja vetra in visokega zračnega tlaka ponovno povečana nevarnost zadrževanja onesnaženega zraku v prizemnih plasteh. Po predvidevanjih vreme-noslovcev se bo koncentracija zdravju škodljivih prašnih delcev PM10 stopnjevala še nekaj dni in dosegla višek v ponedeljek, 5. januarja. Na občini še niso sprejeli ukrepov za omejevanje prometa, ki bodo prišli v poštev v naslednjih dneh, če se bodo razmere poslabšale. Že včeraj pa so naslovili občanom opozorilo, naj kolikor je mogoče prispevajo k omejevanju onesnaževanja. To pomeni, naj ljudje čim manj uporabljajo zasebna motorna prevozna sredstva in naj se raje poslužujejo javnega avtobusnega prevoza, prav tako pa naj ne pretiravajo pri ogrevanju stanovanj in poslovnih prostorov in s tem prispevajo k omejevanju škodljivih emisij. Če bo zaradi poslabšanja vremenskih razmer potrebno sprejeti strožje omejevalne ukrepe, bodo o tem pravočasno obvestili javnost. Vpisovanje na izlete Primorskega dnevnika v sredo 7. januarja Vpisovanje na izlete Primorskega dnevnika bo v sredo 7. januarja od 9. do 13. ure v Trstu in Gorici. V Trstu bo vpisovanje potekalo na sedežu Primorskega dnevnika v Ulici Montecchi 6, v Gorici pa v Kulturnem domu, Ulica Brass 20. Kot smo že podrobno poročali, bo tri letošnje izlete (v Burmo od 2. do 13. marca, na Poljsko od 11. do 18. maja in na Korziko od 24. do 29. maja 2015) organizirala Agencija Aurora, enega (na Sicilijo od 9. do 14. maja) pa Krožek Krut. Ob vpisu je treba plačati predvideno akontacijo in posredovati osebne podatke (tudi davčno številko). Danes začetek sezonskih razprodaj Tudi v Trstu se bodo danes uradno začele sezonske razprodaje, ki bodo trajale vse do 31. marca. Trgovci si seveda nadejajo dober obisk in še boljšo prodajo, združenja potrošnikov pa napovedujejo, da bodo občani letos nakupili za okrog 8% manj kot lani (v zadnjih petih letih -20%). Kdo ima prav, bo znano v prihodnjih tednih ... V Miljah voden ogled razstave Mire Ličen V občinski likovni galeriji Giovanni Negrisin v Miljah (Trg Marconi 1) bo danes ob 17.30 voden ogled razstave Via mea slovenske umetnice Mire Ličen Krmpotic. Ob umetnici bo obiskovalce pospremila na ogledu kustosinja Obalne galerije Piran Nives Marvin. Razstava bo na ogled bo 18. januarja. / ŠPORT Sobota, 3. januarja 2015 5 TRADICIONALNI POHOD ZA MIR - Po mestnih ulicah Nič več »jaz«, ampak »mi« Mir je mogoče doseči le s participacijo, je pisalo na enem od transparentov, ki so jih na prvi dan leta nosili udeleženci in udeleženke tradicionalnega pohoda za mir. Letošnji, trideseti po vrsti, je prvič krenil iz Ulice Cumano in ne, kot običajno, z griča Sv, Justa. Nova lokacija je imela simbolni pomen, saj se tu nahaja muzej De Henriquez, mestni vojni muzej za mir. Med približno petdesetimi udeleženci je bila tudi tržaška podžupa-nja Fabiana Martini. Na okrog štiri kilometre dolgi progi se jim je pridružilo še nekaj deset ljudi, udeležba pa je bila letos videti nekoliko skromnejša. Pohodniki so krajši postanek opravili pred glasbenim konservatorijem Tartini in se spomnili 52 talcev, ki so jih leta 1944 na tamkajšnjem stopnišču obesili nacisti. Pohod se je zaključil pred cerkvijo sv. Antona, kjer je, ob organizatorjih in podpredsednici priseljeniške konzulte Lidije Ra-dovanovic, spregovorila podžupanja Martini. Prisotne je pozvala, naj razmišljajo v množini - v ospredje naj stopi »mi«, »jaz« pa naj stopi korak nazaj. Res je, da sami ne moremo vplivati na svetovni mir, prav tako res pa je, da lahko vsakdo prav vsak dan prispeva k njegovemu postopnemu uresničevanju: predvsem s spremenjenim odnosom do bližnjega in z večjim spoštovanjem do sočloveka. Da je mir za marsikoga odmaknjena in pozabljena vrednota, je opozorila tudi slovenska dijakinja Martina Furlan. Svoje vrstnike je pozvala, naj se ne zadovoljijo z navideznim, ampak naj razmišljajo s svojo glavo in se v prvi osebi angažirajo za laičen, dobrosrčen in tujcem prijazen Trst. Sledila je maša, ki jo je daroval nadškof Crepaldi in je potekala pod papeževim geslom: ne več sužnji, ampak bratje. Spomnil je, da 1. januarja katoliška Cerkev časti tudi Marijino materinstvo, in napovedal, da se bo 25. januarja v škofiji začelo »peregri-natio Mariae«, romanje, v sklopu katerega bo Marija obiskala župnije, bolnice, domove za ostarele in druge mestne stavbe. Glavnino pridige je Crepaldi posvetil poslanici, s katero je papež Frančišek obsodil zasužnjevanje in zlorabljanje, katerega žrtve so žal številne in zelo različne kategorije ljudi: delavci, migranti, prostitutke, otroci in mladostniki, žrtve preprodaje organov in spolnega suženjstva. Nagovor je zaključil s papeževimi besedami. »Vemo, da bo Bog vprašal vsakega od nas: 'Kaj si storil svojemu bratu?' Povsod navzoča rav-nodušnost, ki otežuje življenja številnih bratov in sester, od nas vseh zahteva, da postanemo ustvarjalci povsod navzoče solidarnosti ter bratstva, ki jim bosta lahko povrnila upanje.« (pd) SILVESTROVANJE - Zbranim na Velikem trgu je voščil odbornik Kraus Brez ognjemeta, a kljub temu živahno in razposajeno vec fotografij na www.primorski.eu Krausov pozdrav Velikemu trgu (spodaj) in razposajeno vzdušje na 4. pomolu fotodamj@n Najdaljša noč v letu, tista, ki nas je iz leta 2014 popeljala v leto 2015, je minila tudi v znamenju pouličnih silvestrovanj. Njihovim udeležencem je sicer delno ponagajalo vreme, saj je bil Trst v primežu skoraj polarnega vremena. Tržaška noč je bila res mrzla, ob nizki temperaturi je pihala tudi močna burja (do 100 km/h), zaradi česar je tržaška občina - glavna organizatorka silvestrovanja na Velikem trgu - odpovedala tradicionalni ognjemet. Ob polnoči je vsekakor nebo nad zalivom osvetlilo nekaj manjših ognjemetov, ki so jih izstrelili s pomola ob Pomorski postaji in iz starega pristanišča, tradicionalnega mogočnega »svetlikajočega dežja« pa letos ni bilo. Prisotne je tako »ogrela« predvsem glasba skupine Ma-gazzino Commerciale, nekatere pa tudi alkoholne pijače - zaradi prekomernega pitja je marsikdo potreboval zdravniško pomoč, hujših incidentov pa ni bilo. Ob polnoči je na oder stopil občinski odbornik Edi Kraus in svoj »večkulturni« pozdrav novemu letu in mestu izrekel v raznih jezikih, med drugim tudi v slovenščini. Na trgu je bilo vsekakor kar nekaj slovenskih obiskovalcev, veliko pa je bilo tudi turistov. V mestu so kajpak organizirali tudi druge zabave in silvestrovanja v zaprtih prostorih. Najbolj zagrizeni plesalci so uživali na 4. pomolu, kjer so za dobro počutje poskrbeli DJ Papa Stuff in Anubi. Razposajeno vzdušje je do zgodnjih jutranjih ur prevladovalo tudi v kopališču Ausonia in v marsikaterem mestnem baru ... BARKOVLJE - Na prvo januarsko jutro Pogumen skok v morje in novo leto Zgoraj Mario in Ilara Cigar, spodaj Franco Rizzi fotodamj@n 74-letni Mario Cigar je tudi v leto 2015 skočil z barko vljanskega pomola. Trdoživi Tržačan že celih 52 let podarja svojemu mestu novoletni skok v morje -tako kot to počne prav vsak dan, vse od daljnega leta 1963! O tem, kako vsakodnevno plavanje koristi njegovemu zdravju, se lahko prepričate tudi ob ogledu vi-deoposnetka (www.primorski.eu). Že drugo leto zapored se mu je pri plavanju pridružila tudi hčerka Ilara, z obale pa mu je zaploskala lepa skupina prijateljev in radovednežev, ki jih je čudovit sončen dan zvabil na barkovljansko nabrežje. Ob dekanu tržaških skakalcev se je v dopoldanskih urah, nedaleč stran od Če-dasa, za pogumno gesto odločil tudi Franco Rizzi (Franz DJ). Tudi njemu je zaploskala lepa množica, ki jo je Rizzi počastil tudi s kozarcem penine. 6 1 0 Sobota, 3. januarja 2015 KULTURA / Po stečaju Tergestee še primer izginulega podjetnika Zadnje desetletje je bilo za tržaške špediterje izredno zahtevno, marsikatero podjetje je v novih okoliščinah - po večkratni širitvi Evropske unije in ukinitvi carinskih postopkov - prenehalo delovati. Zatem je udaril še drugi val z vsesplošno gospodarsko krizo, v tem težavnem okviru pa se nekateri podjetniki niso izkazali. Trenutno je več podjetij v stiski, v zadnjih dneh sta bili v ospredju dve: Tergestea in Effe Erre. V prvem primeru gre za zgodovinsko podjetje, ki gre v stečaj, v drugem pa za nenavaden in skrajno neprijeten položaj, ko edini upravitelj dobesedno izgine in pusti svoje zaposlene na cedilu. Tik pred iztekom leta, 29. decembra, je tržaško sodišče odredilo stečaj za podjetje Tergestea, enega simbolov tržaškega špediterskega sektorja. Primanjkljaj naj bi po prvih ocenah znašal pet milijonov evrov, v prihodnjih mesecih bo stečajni upravitelj Paolo Simeon prerešetal bilanco in natančneje določil številke, zapisane v rdečem. Oceniti bo moral premoženje in na podlagi tega bo jasno, ali bo 26 zaposlenim mogoče izplačati zaostale plače, upnikom pa poravnati dolgove. Sredi decembra je zadnje upanje Podjetje Effe Erre srl ima sedež na tovornem terminalu pri Fernetičih arhiv ponudil nekdanji uslužbenec Tergestee Giuseppe Correro, ki je napovedal vstop v družbo s svežo likvidnostjo, a obljubam ni sledilo nobeno dejanje. Pri podjetju Effe Erre srl, ki ima sedež na tovornem terminalu pri Ferneti-čih in posluje predvsem s Turčijo, je sta- nje kaotično. 47-letni ustanovitelj in edini upravitelj Roberto Liprandi je poročanju dnevnika Il Piccolo v začetku decembra izginil. Za njim se je izgubila vsakršna sled, na telefonske klice ne odgovarja. Dolgovi se medtem kopičijo: samo neplačane zaostale carinske obveznosti NOVOLETNA NOČ - Veliko dela za gasilce in druge organe Zažigali so smeti Ob običajnih petardah tudi naval na zabojnike in kante - Policija poostrila nadzor na cestah in v mestnem središču Včeraj danes Smeti so gorele kot za stavo Če naj novo leto sodimo po tem, kako so minile njegove prve ure, potem bodo tržaški gasilci v letu 2015 imeli polne roke dela. Trideseterica gasilcev, ki je dežu-rala v noči na četrtek, je namreč morala med 23. in 6. uro poseči preko tridesetkrat. Večino intervencij so zahtevala ravno novoletna »praznovanja«, če je mogoče s tem imenom definirati zažiganje zabojnikov in kant za smeti. Kajti predvsem s tem so se prvi dan leta ukvarjali tržaški gasilci v Miljah, na Katinari, v Rojanu in še kje. »Petarde so za nekatere očitno predrage, zato se izživljajo z metanjem vžigalic v zabojnike za smeti,« nam je dejal eden od gasilcev. Ukvarjali so se vsekakor tudi z gašenjem manjših požarov, ki so jih v travi zanetile petarde, razpihovala pa burja, ki je v noči na četrtek neusmiljeno pihala. Zelo so bili zaposleni tudi služba 118, mestni redarji in pripadniki drugih organov. Policisti so od 30. decembra izvajali poostren nadzor na cestah, in sicer tako v mestu kot v Bazovici in nasploh na obmejnem pasu. V središču Trsta, kjer se je zbralo veliko ljudi, so spremljali novoletno praznovanje, na preži so bili tudi pirotehniki. fotodamj@n Nočno delo v operativnem centru gasilcev fotodamj@n Di Finiziu bodo sodili v Vatikanu V Vatikanu so se očitno naveličali protestnih vzponov na kupolo sv. Petra, s katerimi je tržaški podjetnik Marcello Di Finizio nekajkrat (za krajši čas) zaslovel po svetu. Nekdanji upravitelj lokala La Voce della Luna v Barkovljah, ki protestira proti evropski direktivi Bolkestein in je med drugim tudi že nekajkrat splezal na tržaški žerjav Ursus, bo moral na zatožno klop. Sodišče pri Svetem sedežu mu bo po decembrskem petem vzponu na baziliko sodilo zaradi ponavljanja kaznivega dejanja, potem ko mu je kvestura v Rimu že večkrat prepovedala vstop v Rim. Aprila 2014, po četrtem podvigu, so ga za eno noč pridržali in mu ob izpustitvi spet ukazali, naj se ne vrne več. 21. decembra je bil spet na baziliki, nakar so ga pridržali, zdaj pa mu bodo sodili. Njegovi prijatelji na Facebooku pozivajo papeža Frančiška, naj se zavzame za Di Finizia in podpre njegovo bitko. Najemnica goljufala in ... poklicala finančno stražo Tržaška finančna straža je odkrila, da je 55-letna italijanska državljanka iz Trsta na črno oddajala v podnajem sobo v ljudskem stanovanju družbe Ater. Zanimivo pa je, da je finančne stražnike poklicala sama. Od avgusta je gostila 30-letnega tujca z dovoljenjem za prebivanje v Italiji. Za eno sobo je brez pogodbe zahtevala 150 evrov mesečne najemnine. Neprijavljenemu gostu je naročila, naj sosedom ne omenja najemnine, že novembra pa mu jo je hotela zvišati na 200 evrov: on se ni strinjal in ni hotel zapustiti stanovanja, dokler ne bi našel drugega. Ženska se je obrnila na finančne stražnike, ki pa so prisluhnili tudi verziji gosta. Zaradi suma goljufije so jo ovadili, poleg tega pa tvega prekinitev pogodbe z družbo Ater. [12 Lekarne NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. au Kino v * ' _ naj bi znašale 4 milijone evrov. Tekoče račune je zasegla finančna straža. Uslužbencev je 15, delajo pri Fernetičih in v pristanišču, zdaj pa so popolnoma prepuščeni samim sebi. Kljub skrivnostni odsotnosti delodajalca so nadaljevali z delom, o decembrski in trinajsti plači pa ni bilo ne duha ne sluha. Dobavo elektrike so imeli zagotovljeno samo do 31. decembra, sami pa se menda ne smejo »poslati« na dopust. Podjetje Effe Erre je bilo do oktobra dejavno tudi v Ronkah, nakar se je Li-prandi razšel z družbenikom, ki je obdržal tamkajšnjo nepremičnino. Nenadno »strmoglavljenje« podjetja je bilo nenapovedano, zaposleni niso slutili, da je položaj tako hud. Znašli so se v neverjetnem položaju in sami odvetniki ter sindikati menda ne vedo, kaj bi jim svetovali. Po drugem mesecu brez plače bi zaposleni lahko dali odpoved, medtem pa upajo, da se položaj razjasni. Danes, SOBOTA, 3. januarja 2015 GENOVEFA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 15.29 in zatone ob 6.41. Jutri, NEDELJA, 4. januarja 2015 ANGELA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,2 stopinje C, zračni tlak 1031,3 mb pada, vlaga 68-odstotna, veter jugovzhodnik 5 km na uro, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C. Danes, 3. januarja 2015:Običajni urnik lekarn:od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il ragazzo invisibile«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Pride«. CINEMA DEI FABBRI - 15.30, 17.00 »La storia di Cino«; 18.30, 21.45 »Tre tocc-hi«; 20.15 »L'immagine mancante«. FELLINI - 15.00 »I pinguini di Madagascar«; 16.30, 19.00, 21.40 »L'amore bugiardo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 18.00, 19.50, 22.10 »American Sniper«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.00 »Jimmy's Hall«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.20, 22.15 »Big Eyes«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.20, 20.20, 22.20 »Annabelle«; 20.30 »Eksodus: Bogovi in kralji«; 17.00 »Hobit: bitka petih vojska«; 15.10, 18.00, 20.00, 21.00 »Hobit: bitka petih vojska 3D«; 18.15 »Najboljše smo«; 14.00, 16.00, 19.00, 21.10 »Noč v muzeju: Skrivnost grobnice«; 13.00, 14.00, 15.00, 16.10, 17.00 »Paddington«; 14.50, 16.10 »Pingvini z Madagaskarja«; 13.10 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 13.50 »Samba«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.20 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 15.00 »Postino Pat«; Dvorana 2: 15.00, 16.45, 18.40, 20.20 »Big Hero 6«; 16.10, 18.10, 20.15, 22.15 »The Imitation Game«; Dvorana 3: 18.10, 20.00, 22.00 »Il ric-co, il povero e il maggiordomo«; 15.00, 16.40 »Paddington«; Dvorana 4: 15.00, 16.50, 18.30, 20.20, 22.15 »Si accettano miracoli«; 22.00 »Un natale stupefacente«; 15.00 »Un gatto a Pa-rigi«. SUPER - 15.30, 19.30 »Magic in the Moonlight«; 17.15, 21.15 »Storie paz-zesche«. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.45, 21.30 »American Sniper«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Si accettano mi-racoli«; 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »Big Eyes«; 15.10, 17.15 »Padding-ton«; 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Il ra-gazzo invisibile«; 15.30, 18.25, 21.20 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 15.15, 17.30 »Big Hero 6«; 19.20, 21.50 »L'amore bugiardo«; 19.45, 22.15 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.15 »Si accettano mi-racoli«; Dvorana 2: 15.15 »Padding-ton«; 17.00, 19.40, 22.10 »American Sniper«; Dvorana 3: 15.30, 17.50, 20.10, 22.20 »The Imitation Game«; Dvorana 4: 16.00 »Big Hero 6«; 18.00, 20.00, 22.10 »Big Eyes«; Dvorana 5: 16.30 »Paddington«; 18.15, 20.15 »Il ragazzo invisibile«; 14.45, 22.10 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«. M Izleti VZPI - ANPI BOLJUNEC, prireja izlet v torek, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, in vabi na tradicionalno komemoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je bil tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Info v klubu F. Prešeren ali na tel. 347-1573307 (Walter Maver). / ŠPORT Sobota, 3. januarja 2015 7 H Čestitke 50 poljubčkov na ta poseben dan ti pošiljamo Petra in Jan. Vse najboljše mama! Ninom, ninom...gasilci že prihajamo, da 50 svečk skupaj pogasimo. Vse najboljše nona LOŽANA. Evan in Taran. Na naslednjem sestanku se bomo veselili in 50. krat »hip hip hurra« zav-pili. Naši neutrudljivi odbornici RO-SANNI voščimo vse najboljše. Zadruga Kulturni Dom Prosek - Kontovel. Včeraj je naš RADO praznoval okroglo obletnico. Da bi mu zdravje služilo še naprej in mnogo užitkov v življenju, mu želijo vsi domači. Naša nona VERA je 2. januarja v Gropadi slavila okroglih 80 let. Da bi še mnogo let v zdravju in veselju praznovala v krogu vseh svojih dragih, ji iz srca voščijo David z Gorda-no, Beatrice in Florjan ter vsi, ki jo imajo radi. Takoj po polnoči, 1. januarja, je na dan pokukala mala JULIJA. Mami Mateji, očku Janu Grudina in no-vorojenki želijo polno veselja, zdravja in ljubezni nono Valter in Paola, nona Elda in teta Celestina. Novi družini iskreno čestitata Licia in Bruna. Draga ROSANNA minilo je 50 let, ko si pokukala na svet. Da bi še naprej tako mladostna, srečna in vesela živela še toliko let, ti želi vsa družina Ravbar. □ Obvestila SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago društveni koledarji: pri odbornikih društva, v gostilni Gruden (Šempolaj), v knjigarni Terčon in v kavarni Gruden (v Nabrežini). CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi člane na praznovanje druge obletnice društva in novega leta v ponedeljek, 5. januarja, ob 18.00. Potrditev prisotnosti na: center.har-monija@gmail.com. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK, Ul. Filzi 14, bo zaprt do 5. januarja. B1. decembra 2014 SiVince Tutto Super Enalotto St. 211 14 32 51 53 74 77 Nagradni sklad 793.670,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 15 dobitnikov s 4 točkami 10.328,29€ 789 dobitnikov s 3 točkami 505,97 € 13.527 dobitnikov z 2 točkama 17,70 € Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. KMEČKA ZVEZA TRST IN PATRONAT INAC obveščata člane, da bodo uradi zaprti do torka, 6. januarja. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI pri SKD Tabor obvešča, da bo zaprta do 6. januarja. LJUDSKI DOM (CANCIANI) iz Podlo-njerja, Ul. Masaccio 24, vabi v torek, 6. januarja, ob 18. uri na tradicionalno dobrodelno tombolo za: Emergency, Salaam - Otroci Oljke in Ne bombe, temveč bomboni. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta do vključno torka, 6. januarja. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do vključno srede, 7. januarja. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi v sredo, 7. januarja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na prvo srečanje in zbiranje prijav za udeležbo na pustnih po-vorkah 2015. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na prvo srečanje v novem letu. Dobili se bomo v sredo, 7. januarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca in vaditeljica Sandra sporočata, da bo telovadba, po božičnih in novoletnih praznikih, začela izjemoma v sredo, 7. januarja, od 9. do 10. ure. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela v četrtek, 8. januarja, ob 18. uri. Ob torkih pa bo poleg redne vadbe ob 18. uri potekala vadba tudi od 19.15 do 20.30. Zaželjena so predhodna vpisovanja za nov termin. Pojasnila in vpis na tel. 0039 349-6483822 (Mi-leva). TERAPEVTSKA VADBA PILATESA, pod vodstvom Mateje Šajna, v prostorih KRD Dom Briščiki se bo nadaljevala od četrtka, 8. januarja, ob ponedeljkih in petkih ob 9.30 ter ob četrtkih ob 19.30. Vabljeni novi člani ne glede na starost, spol ali telesno pripravljenost. Informacije na tel. 00386 40303578 (Mateja). ANPI-VZPI NASELJE SV. SERGIJA -SV. ANA - KOLONKOVEC: v petek, 9. januarja, ob 18. uri bo v Ljudskem domu P. Togliatti, Ul. Di Peco 7, »Praznik včlanjevanja in razprava o Ukrajini«. Spregovorila bosta sen. Stojan Spetič in Irina Nazarova, rusko govoreča ukrajinska državljanka iz Mar-jupola. ZSKD obvešča, da bosta zaradi praznikov urada v Trstu in Gorici zaprta do petka, 9. januarja. ŽUPNIJA REPENTABOR tudi letos organizira 8. dnevno popotovanje od 14. do 21. aprila v Maroko. Na razpolago je še nekaj mest. Kdor se želi pridružiti naj sporoči do sobote, 10. januarja, na tel. 335-8186940. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FVJ. Vpis in informacije na tel. 347-0473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja za tečaje smučanja, ki pričnejo v nedeljo, 11. januarja. Info na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 - Opčine, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, tel. 340-5814566 (Valentina). Ob priliki smučarskih tečajev bo ob nedeljah na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Info in prijave na tel. 3355476663 (Vanja). OBČINA DOLINA IN KULTURNA DRUŠTVA vabijo občane starejše od 65 let na družabnost, ki bo v soboto, 10. januarja, ob 18.00 v prostorih večnamenskega središča na Dolgi kroni v Dolini. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. V BARKOVLJAH, v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 11. januarja, blagoslov otrok med mašo od 11. ure. Pel bo domači zbor. Po stari navadi bo tudi ofer za pevce. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis od 12. januarja dalje na sedežu Ad Formanduma, Ul. Gin-nastica 72. Tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org. Pričetek 2. februarja. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis od 12. januarja dalje na sedežu Ad Formanduma, Ul. Gin-nastica 72. Tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org. Pričetek 2. februarja. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika. Namenjene so slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v š. l. 2014/15 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3 (Trst) do 15. januarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskapro-sveta.org. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. MARTINA NA PROSE- KU vabi vse ljubitelje božičnih pesmi na koncert, ki bo danes, 3. januarja, ob 19.30 uri v domači cerkvi. Nastopa Grajski oktet iz Moravč. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: V nedeljo, 4. januarja, ob 16.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu, koncert »Nativitas v Bregu«, v organizaciji MePZ F. Venturi-ni. Nastopa pevska skupina »Sot el agnul« iz Galleriana di Lestizza (Videm), ŽePS Stu ledi iz Trsta in MePZ F. Venturini. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 v cerkvi sv. Trojice na Katinari, koncert »Božični čas«, v organizaciji zbora Tončka Čok. Sodeluje Nomos Ensembles Wind Quartet. ŽUPNIJA SV. MARTINA NA PROSE-KU vabi na praznik Gospodovega raz-glašenja (Sv. trije kralji) k sv. maši ob 10.30, pri kateri bo nastopal MPZ Lubnik iz Škofje Loke. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in DSMO Kiljan Ferluga: koncert »S pesmijo vam želimo... « v nedeljo, 11. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah. Sodeluje Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, koncert, v organizaciji SKRD Jadro »Božič vseokrog«, nastopajo MoVS Lipa iz Bazovice. Ob 18.00 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, koncert MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Divača »Benedictus qui venit«. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na celovečerni koncert vokalne skupine »La rosa dei venti« v nedeljo, 11. januarja, ob 21. uri v cerkvi Sv. Ivana v Trstu. TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC z vsega sveta v župnijski dvorani in v cerkvi v Nabrežini so na ogled ob sobotah in praznikih do nedelje, 11. januarja, od 16. do 20. ure. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in ŽePZ Jezero iz Doberdoba: koncert »Božič v raznih pokrajinah« v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V nedeljo, 18. januarja, ob 18.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih, v organizaciji No-neta Primorsko, koncert »Božično skupaj«. Nastopajo OPZ Fran Ventu-rini z Domja, DeVS Primorsko iz Mačkovelj, MePZ Mačkolje in zbor »Tita Copetti« iz Tolmezza. PIHALNI ORKESTER BREG prireja v nedeljo, 25. januarja, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18. uri koncert »Pozdrav novemu letu«. Koncert spada v okvir prireditev Božič v Bregu. Vabljeni. S Mali oglasi DIPLOMIRANA IZ TUJIH JEZIKOV in književnosti pomaga pri podpornem pouku, pisanju domačih nalog in učenju, od osnovne šole dalje. Tel. št.: 320-0335479. IŠČEM ŽENSKO JOPO črne barve, s kapuco, ki jo je nekdo pomotoma vzel v Križu, na Silvestrovanju. Tel. št. 040212095. MLADA DRUŽINA išče hišo s terenom (po možnosti tudi kmetijska zemljišča), ali zazidljivo parcelo na Krasu. Tel. št. 349-1037122. PRODAM ford mondeo SW ghia TDI, letnik 2005, sive temne metalizirane barve, v dobrem stanju. Tel.: 3477145565. HI Osmice Prispevki Ob 10. obletnici smrti Rudija Korošca daruje družina 100,00 evrov za pevsko društvo Valentin Vodnik. V spomin na drage starše daruje Nori Jerič 100,00 evrov za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opči-nah. V spomin na nepozabno Lauro darujejo Zora, Edi in Korado 50,00 evrov za SD Mladina. V spomin na drago Nedo darujejo Neva, Ingrid in Marina 50,00 evrov za MePz Lipa. V spomin na drage starše daruje Lida Milkovič 20,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Op-činah. V spomin na dragega moža, očeta in ö Poslovni oglasi GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU IŠČE novega upravitelja gostilne. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 348 2511687 (Branko) ZAČETNA DELAVNICA TAPKA-NJA (EFT) v Trstu, v nedeljo, 18. januarja. Vodi Barbara Žetko. Informacije na www.eft-trieste.it, prijave na info@eft-trieste.it. DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO je v Prečniku odprl Šemec. Tel. št.: 040-200613. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta danes, 3. januarja. DIZ J. ŠTEFANA sporoča, da bo šola zaprta v ponedeljek, 5. januarja. NA DTTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v ponedeljek, 5. januarja. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti v ponedeljek, 5. januarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. PANGERC sporoča koledar informativnih sestankov in vpis v otroške vrtce in šole: 12. januarja ob 16.30 OV Mavrica - Milje; 16. januarja ob 16.15 OV Pika Nogavička - Dolina; 21. januarja ob 16.30 OV Miškolin - Boršt, sestanek v Boljuncu; 21. januarja ob 16.30 OV Kekec - Boljunec; 26. januarja ob 16.15 OV Palčica - Ri-cmanje; 12. januarja ob 16.15 OŠ P. Voranc - Dolina; 12. januarja ob 17.30 COŠ F. Venturini, sestanek v Boljuncu; 12. januarja ob 17.00 COŠ Albin Bubnič - Milje; 14. januarja ob 17.00 COŠ Mara Samsa - I. Trinko-Zamejski sestanek pri Domju; 15. januarja ob 17.30 Srednja šola Gregorčič - Dolina. ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ M. Sam-sa in I. Trinko-Zamejski toplo vabi vse zainteresirane na obveščevalni sestanek za vpis otrok v 1. razred v sredo, 14. januarja, ob 17. uri v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju. Bodoče prvošolčke bo uč. Biserka Cesar razveselila z branjem pravljice ob čaju in piškotih. DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v petek, 16. januarja, od 18.30 do 20.00. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni! prijatelja Viktorja Tanzeja darujejo Gabriella, Paolo in Caterina 160,00 evrov družina Troeschel 100,00 evrov Margherita Rebughini Oddo-ne 100,00 evrov Maura, Daniela, Francesca in Carmen s Piemonta 100,00 evrov Mara, Martina in Miriam Scuka 100,00 evrov Mari in Nadja Scuka 40,00 evrov za združenje ATMAR. V spomin na pokojno ženo in mamo Neddo Pettirosso darujejo mož Edi ter otroka z družino 50,00 evrov za cerkev v Bazovici in 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor. V spomin na pokojno Neddo darujejo Vesna, Remigio, Igor in Ivo z družino 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. Namesto cvetja na grob pokojnega Giusta Ipavec darujeta Dragica in Milko 50,00 evrov za SK Brdina. Zapustil nas je naš dragi Mario Ferluga (Učko) Žalostno vest sporočata brat Gino ter nečak Andrea z ženo Tamaro in Alexom. Pogreb bo v ponedeljek, 5. januarja, ob 10. uri v ulici Costalunga. Ob boleči izgubi vašega dragega Mariota izrekamo iskreno in občuteno sožalje vam vsem Vida, Mario in Irena z družino 3.1.2012 3.1.2015 Danica Višnjevec Racman Vedno z nami. Družina 8 1 0 Sobota, 3. januarja 2015 KULTURA / NOVOLETNI KONCERT - V dvorani Tripcovich s slovenskim dirigentom Simonom Perčičem Mestni pihalni orkester Verdi na novoletni turneji Tržaški mestni pihalni orkester Giuseppe Verdi, ki v mestu deluje od leta 1919, je v jeseni 2014 stopil novim ustvarjalnim potem naproti skupaj s slovenskim dirigentom Simonom Perčičem. V življenjepisu akademsko izobraženega pozavnista razberemo, da se je iz dirigiranja izpopolnjeval v razredu prof. Jana Coberja na ISEB-u v Trentu (Instituto superiore europeo bandistico - Evropski visoki inštitut za pihalne orkestre) in znanje iz simfoničnega dirigiranja dodatno nagrajeval na Šoli za glasbo v Fiesolah (Scuola di Musica di Fiesole) pri dirigentu Jormi Panuli. Priznani umetniški vodja številnih pihalnih orkestrov (Komen, Vevče, Galilei Firence ...) si je v zadnjih letih utrdil sloves kot dirigent, ki je Pihalni orkester Komen peljal na prestižno tekmovanje pihalnih orkestrov v dvorano Berlinskih filharmo-nikov in dosegel srebrno priznanje ter kot navdahnjeni dirigent mladinskega orkestra NOVA filharmonija. V sodelovanju s Tržaškim mestnim pihalnim orkestrom Giuseppe Verdi je do sedaj pripravil dva uspešna in atraktivna projekta. V novembru je z orkestrom debitiral na koncertu posvečenemu obeleževanju praznika svetega Justa - zavetnika Trsta. Drugi obsežen projekt pa je novoletna turneja s tremi koncerti v Italiji in Sloveniji, saj je pihalni ansambel reden gost slovenskih koncertnih prizorišč. Novoletna turneja Tržaškega mestnega pihalnega orkestra se je pričela 1. januarja v dvorani De Banfield Tripcovich. Program, ki je zasnovan v tradiciji evropskih novoletnih koncertov z dodatnim pridihom sodobnosti, je na koncert privabil številne ljubitelje glasbe pihalnih orkestrov in zveste poslušalce, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Novoletni koncert oblikujejo skladbe smiselno nanizane kot živahen sprehod skozi tristo let evropskega glasbenega ustvarjanja. V koncertni spored so vključena dela nepogrešljivih avstrijskih skladateljev dinastije Strauss, od Eduarda, Jospeha pa vse do Johanna. Edinstveno posebnost z dodatno vsebinsko noto koncertu vdahnejo mojstrovini Richarda Straussa in priredba Georgesa Bizeta. Tako so tržaški glasbeniki s pompoznimi Fanfarami posvečenimi Dunajskim filharmonikom Richarda Strauss pripravili prepričljivo uverturo v praznični glasbeni večer. To skladbo je zasnoval eden najpomembnejših nemških skladateljev zgodnjega 20. stoletja Richard Strauss, ki je pomembno začrtal smernice glasbene zgodovine tistega časa. Po teh navdušujočih fanfarah pa je orkester poslušalce popeljali v barviti glasbeni svet opere Karmen. Zahtevna simfonija, ki jo je za pihalni orkester odlično priredil Donald Patterson, je razgrnila vse najlepše odlomke iz znamenite opere. To tehtno delo je dokazalo, v kakšni dobri glasbeni formi je orkester, ki so v nadaljevanju koncerta odprli pot lahkotnejšemu glasbenemu dogajanju. Skladbe drugega dela se spletajo v prikupen skupek bolj in manj znamenitih melodije skladateljev družine Strauss. Za dodatno popestritev pa poskrbijo skladbe Leharja in Graingerja. Srca poslušalcev pa je s svojim jasnim glasom zagotovo osvojila sopranistka Federica Vinci. Novoletna turneja Tržaškega mestnega pihalnega orkestra Giuseppe Verdi se bo nadaljevala danes, 3. januarja, v Gledališču Koper. Koncert nastaja v organizaciji Skupnosti Itali- Mestni pihalni orkester Giuseppe Verdi je na novoletnem koncertu v dvorani Tripcovich nastopil pod taktirko slovenskega dirigenta Simona Perčiča fotodamj@n janov Santorio Santorio Koper in je brezplačen. Turnejo bodo glasbeniki tržaškega pihalnega orkestra zaključili jutri, 4. januarja, v dvorani Zorana Mušiča v Bukovici v Občini Renče -Vogrsko. Koncert sodi v koncertni cikel Glasbeni večeri v Bukovici, ki ga prireja Glasbeno društvo NOVA iz Nove Gorice. Odločitev, da je Tržaški mestni pihalni orkester Giuseppe Verdi za svojega umetniškega vodjo izbral Simona Perčiča, dokazuje, da je naredil premišljeno potezo, ki odpira veliko zanimivih glasbenih izzivov za pri- NABREŽINA - Na pobudo Jusa Na koledarju 2015 skrite podobe vasi Tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki je na placu v Nabre-žini potekala predstavitev koledarja, ki ga je Jus Gemeinde Nabresina pripravil za leto 2015, da bi počastil svojo pravkar obeleženo 130. obletnico. Tema letošnjega koledarja, Skrita Nabrežina, je sad gledanja na domačo vas iz drugačnega zornega kota, saj so v njem prikazani manj znani kotički, ki jih vidijo le ptice ali Naslovna stran koledarja nabrežinskega jusa za leto 2015 krti, oziroma, ki so zakriti hitrim in nepazljivim mimoidočim. Tako na primer lahko spoznamo najstarejšo streho s skrlato kritino, mehanizem ure starega cerkvenega zvonika ali pa mejnik med Tržaško Občino in Goriško škofijo. Lahko pa se podamo na Ojstri vrh in iščemo skriti napis, ki je viden le iz zraka. Koledar je na razpolago pri odbornikih Jusa, v papirnici in knjigarni Terčon. (Z.P.) hodnost. Skupaj namreč ohranjata skorajda stoletno tradicijo, ki jo je ustvaril tržaški pihalni orkester in obenem dodajata nekaj pridiha sodobnosti za nekoliko drugačno glasbeno sliko. Metka Sulic Družina Addams v muzikalu v Rossetiju Priljubljena družina Addams s Pokopališke ulice 1313 je po stripih, televizijskih nanizankah in filmih zaživela tudi v muzikalu: italijanska postavitev, v kateri nastopata glasbenik absurdne struje Elio in komičarka ter voditeljica Geppi Cucciari, bo od drevi do nedelje, 11. januarja, na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani v sklopu posebnega abonmajskega niza Stalnega gledališča Fjk. Družina Addams z Gomezom in Mor-ticio ter otrokoma, s stricem Festerjem in z butlerjem Lurchem se je prvič pojavila v tridesetih letih kot strip na straneh New Yorkerja in se je takoj uvrstila med uspešnice črnega humorja. Leta 2009 je bila v New Yorku krstna uprizoritev muzikala z glasbo Andrewa Lippe na besedila Marshalla Brickmana in Ricka Elicea: v italijanščino jih je prevedel Stefano Benni. Režiser je Giorgio Gallione, koreograf Giovanni Di Ciccio. BAZOVICA - Od jutri Naravoslovna razstava jajc od dinozavrov do današnjih dni Jutri bo v Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici (Bazovica št.224 - Trst) ob 10.30 odprtje nove razstave. Razstava, ki jo je opremila zadruga Gemina v sodelovanju z Mestnim naravoslovnim muzejem iz Trsta, bo prikazala jajce, to posebno in zapleteno živalsko celico od dinozavrov naprej. Jajce je bila pomembna evolucijska točka, ki je dala možnost prvim vretenčarjem, da so iz vodnega okolja začeli kolonizirati kopno. Na razstavi bodo na ogled razne vrste jajc, med temi tudi replika največjega jajca na svetu, to je 8,5 litrsko jajce slonjega ptiča, oziroma Aepyornisa maximusa, ki je žal izumrl pred nekaj stoletji. Za pravilno predstavitev te razstave z vodenimi ogledi tudi za najmlajše obiskovalce bo center odprt jutri, v ponedeljek, 5. januarja, in torek, 6.januar-ja, od 9. do 17. ure. Po teh prazničnih dneh pa bo stekel običajni urnik in sicer ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 13. ure, ob torkih od 14. do 18. ure ter prvo nedeljo v mesecu od 9. do 17. ure. Razstava bo odprta do konca februarja. V notranjosti bazovskega Naravoslovnega didaktičnega centra, ki ga upravlja deželna gozdna služba, si obiskovalec lahko ogleda še zanimivosti kraške narave, prikupno izdelane diorame ter prevzemajoče dokumentarce in multi-vizije. Ogled centra, razstave in vodeni obiski so brezplačni. V Bazovico vozi avtobus št.39. Ostale informacije lahko dobite preko telefonske številke 040 3773677, oziroma po elektronski pošti cdn@regione.fvg.it. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 3. januarja 2015 9 SLOVENIJA TA TEDEN Državne družbe, zasebna lovišča Darja Kocbek Leto 2014, ki se je pravkar končalo, si bodo kot prelomno verjetno posebej zapomnili v slovenskem elektrogospodarstvu. V tem sektorju, kjer je do zdaj bilo dovolj denarja za vse, so poslali v likvidacijo prvo družbo. To je Termoelektrarna Trbovlje (TET), v zadnjih letih rezervna elektrarna, prej pa je bila skupaj z rudnikom rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, ki je v zapiranju, eden gospodarskih stebrov Zasavja. Za TET večinski lastnik, državni holding Slovenske elektrarne (HSE) ni našel kupca. Če bi ga našel, bi bilo leto 2014 za slovensko elektrogospodarstvo prelomno nekoliko drugače, saj bi prva državna elektroenergetska družba dobila zasebnega lastnika. Formalna odločitev o likvidaciji TET je bila sprejeta na skupščini družbe novembra lani, po kateri so iz HSE sporočili, da so se za likvidacijo odločili, ker glede na srednjeročne projekcije cen električne energije in premoga TET brez subvencij ne more konkurenčno ponujati električne energije na trgu. Naloga likvidacijskega upravitelja je, da bo določil najboljše možnosti za odprodajo nepotrebnega premoženja, skupaj s socialnimi partnerji pa bo iskal možnosti za prezaposlitve delavcev in vzpostavljal morebitne nove aktivnosti termoelektrarne. Novembra lani, ko je bil potrjen sklep o likvidaciji, je bilo v TET zaposlenih 160 ljudi, od katerih naj bi jih zaposlitev obdržalo med 70 in 80. Zasavje je prihodnost kot energetska regija izgubilo leta 1999, ko je večina volivcev na referendumu zavrnila predlagan način financiranja gradnje tretjega bloka TET. Zanj naj bi vlada kot kapitalski vložek zagotovila 150 milijonov nemških mark (75 milijonov evrov, če upoštevamo menjalni tečaj marke ob GLOSA Človek dialoga Jo2e Pirjevec Prav so imeli Rudi Pavšič, Du-ško Udovič in Jelko Kacin, ko so v ponedeljek na žalni pudarili, da je bil Bogo Samsa človek dialoga. Ko sem jih poslušal, sem mislil na svoje stike z njim in ugotavljal, da mi je on v najinem osebnem dialogu več dal, kot sem jaz njemu. Najprej sem se spomnil na neko daljno sejo v v kulturni komisiji SKGZ, na katero so me prvič povabili. V diskusiji sem se tako razvnel, da sem enega od udeležencev med njegovim nastopom večkrat prekinil. Bogo me je ljubeznivo a odločno podučil, da tako ne gre, in da je treba sogovornika do konca potrpežljivo poslušati. Bila je lekcija o pravilih pravega dialoga in lepega obnašanja, ki sem si jo zapomnil in se je večinoma tudi skušal držati. V tistih letih sva se večkrat srečevala na raznih sejah in prireditvah, ne da bi imele tesnejše stike. Tudi ko me je Bogo kot direktor agencije Alpe Adria povabil, naj vsak teden za koprsko televizijo posnamem kratek komentar, je bil najin odnos predvsem posloven. Bolj sva se zbližala ko je postal direktor Primorskega dnevnika, saj se je nekajkrat zgodilo, da me je zadržal v pogovoru, ko sem obiskal redakcijo. Rad je pripovedoval o svojih vojnih izkušnjah, ko se je boril kot "partizanček" znotraj IX. Korpusa. S tem pomanjševalnim izra- uvedbi evra), davkoplačevalci pa bi poleg tega še z državnimi poroštvi jamčili za najem kreditov do višine 275 milijonov nemških mark (137,5 milijona evrov). V 15 letih politika na državni ravni, pa tudi oblasti na regionalni ravni niso našle nadomestne dejavnosti za Zasavje. Slovensko elektrogospodarstvo je sicer razdeljeno na dva stebra. Enega obvladuje HSE, ki je največji proizvajalec in trgovec z električno energijo v državi in je bil ustanovljen leta 2001. HSE je lastnik največjih hidroelektrarn (Dravske elektrarne, Soške elektrarne, Elektrarne na spodnji Savi), edine elektrarne na premog Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in z njo povezanega rudnika lignita Premogovnik Velenje. V pravkar končanem letu je postalo jasno, da je šesti blok TEŠ vse težji kamen okrog vratu HSE, pa tudi, da ni več izključena možnost stečaja prve elektroenergetske družbe v Sloveniji. Ta družba je Premogovnik Velenje, za katerega je generalni direktor HSE Blaž Košorok ob lanski stavki rudarjev izjavil, da je dva koraka pred stečajem. Zaradi šestega bloka TEŠ, ki se je v desetih letih podražil s 600 milijonov evrov na 1,4 milijarde evrov, ne grozijo težave le lastniku HSE, ki je v 100-odstotni državni lasti, ampak tudi finančnemu ministru. Evropska investicijska banka (EIB) je zagotovila 440 milijonov evrov posojila z državnim poroštvom, kar pomeni, da za njegovo poplačilo jamči državni proračun in na koncu davkoplačevalci. Referenduma o financiranju gradnje TEŠ 6 oziroma vsaj o poroštvu za kredit od EIB ni predlagal nihče. Državni zbor je v začetku decembra lani ustanovil preiskovalno komisijo za šesti blok TEŠ, od katere si ne gre ve- liko obetati, saj bi morali politiki, če bi delo vzeli resno, dejansko preiskati in obsoditi same sebe. Pri projektu TEŠ 6 imajo namreč umazane roke vse večje tradicionalne politične stranke na levici in desnici. Enako preiskovalno komisijo so leta 2009 v državnem zboru ustanovili že za gradnjo avtocestnega križa, ki se je v 15 letih podražil s približno 2 na 6 milijard evrov (kar še ni končna cena). Bolj kot po končnem poročilu, na podlagi katerega proti nikomur ni bila uvedena preiskava, kaj šele da bi kdo moral stopiti pred sodnika, je avtocestna komisija znana po tem, da je imela do zdaj najdaljše ime. Drugi steber slovenskega elektrogospodarstva obvladuje družba Gen-energija, ki je prav tako v 100-odstotni državni lasti. Vključuje pa slovensko polovico Jedrske elektrarne Krško, Savske elektrarne in Termoelektrarno Brestanica, ki so največji proizvajalci električne energije na območju Posavja. Po šaleškem energetskem lobiju, ki združuje interesne skupine in vplivne posameznike na območju Šoštanja in Velenja, je tako tudi posavski energetski lobi dobil svojo družbo. Da sta omenjena lobija dobila vsak svojo družbo, je več kot očiten dokaz, da na slovensko energetsko politiko - ne glede na to, da je država lastnik obeh družb - nobena vlada nima prav velikega vpliva. Hkrati je to tudi več kot očiten razlog, zakaj nobeni vladi doslej še ni uspelo pripraviti dolgoročne energetske strategije ali vsaj strategije za elektrogospodarstvo. Tudi od sedanje levosredinske vlade Mira Cerarja na podlagi koalicijskega sporazuma in načina, kako se je ukvarjala z energetiko v prvih stotih dneh vladanja, v nadaljevanju takšne strategije ni mogoče pričakovati. zom ni pretiraval, saj mu je bilo takrat komaj petnajst, šestnajst let. Marsikaj zanimivega je znal povedati tudi o svojem ruskem obdobju, ko so ga poslali študirat ekonomijo na leningrajsko univerzo. Živahno se je spominjal pretepa, do katerega je prišlo v neki krčmi, kamor so hodili študentje, a tudi kadeti dveh razničnih akademij Rdeče armade. Med njimi je bilo tako rivalstvo, da so se radi stepli. Toda pazili so, da se "Jugoslovanu" nič ne zgodi in so ga potisnili v kot, kjer sta ga eden ali dva stražarja varovala pred splošnim kaosom. V Leningradu ni ostal dolgo, kajti razkol med Titom in Stalinom leta 1948 se je zgodil kmalu po njegovem prihodu. Baje so Rusi jugoslovanske študente natrpali na vlak in jih poslali domov, pri tem pa niso poskrbeli, da bi jim dali kaj hrane ali žepnine. Bogo je razposajeno pripovedoval, kako so prišli na bu-dapeštansko postajo zlakoteni in brez beliča. Sklenili so, da pošljejo delegacijo na jugoslovansko ambasado prosit pomoč. Vodila sta jo Bogo in Savka Dabčevic-Kučar, bodoča predstavnica hrvaškega liberalizma v usodnem obdobju 19681971. Veleposlanik Mrazovic ju je sprejel, kar je bilo dober znak: "Sendviči bodo!" sta si olajšano prišepnila. Proti koncu osemdesetih let sem Boga nasledil kot predsednik upravnega odbora Slovenskega stalnega gledališča. Ker se je takrat preselil v Kranj, sem imel v naslednjih letih bolj malo stikov z njim, čeprav je od časa do časa telefoniral, ker je želel komentirati, kakšen moj članek ali televizijski nastop. Prav moji posegi v slovensko politično debato pa so imeli za posledico, da sva se na začetku novega tisočletja znova zbližala, saj sva odkrila, da sva si ideološko blizu. Najin dialog je postajal vedno pogostejši in rednejši, posebno ko se je Bogo s svojo družico Lidijo preselil na Kras. Bila sva v tako dobrih odnosih, da me je celo prosil, naj mu bom za pričo, ko sta se z Lidijo pred nekaj leti poročila. Zadnje darilo, ki mi ga je Bogo dal, je bilo to, da me je vključil v Kučanov krog, kjer srečujem ljudi, s katerimi je vredno diskutirati. Bogo je bil rojen politik. Razmere je znal ocenjevati z nenavadno bistrino, pri čemer ni nikoli izgubil svojega prirojenega optimizma in prepričanja, da je mogoče razvozlati še tako zapleten vozel. Bil je prijatelj Italije in je ljubil Slovenijo. Prepričan je bil, da je mogoče med našimi državami in narodi ustvati-ti sožitje, ki bo temeljilo na skupni koristi a tudi naklonjenosti. Ker je bil človek dialoga, je bil s tem tudi graditelj miru. Tržaški Sokol je priredil silvestrovanje v Narodnem domu. »Seveda se tudi ta prireditev ni mogla odtegniti utisom dogodkov: dočim je bilo v prejšnjih letih razpoloženje bolj veselo - razposajeno, je imelo letos znake resnosti dogodkov na sebi. In značilno je to, da so vzlic temu, ali pa morda ravno radi tega ljudje dalje, nego je sicer navada, ostali združeni kakor da se ne morejo ločiti drug od drugega. Program je otvoril kvartet iz našega gledališkega pevskega zbora. Gospica Kovačičeva in gospod Daneš - Gradiš sta se tudi ta večer v komičnem prizoru »Hlače nosi« izkazala kot dobri moči našega gledališča, kar jima je občinstvo potrjalo z viharnim aplavzom. Zatem je sledila točka, ki je bila novost za naše tržaško občinstvo: mramornate skupine. Trije telovadci »Sokola« so uprizarjali, obsevani od reflektorja, mra-mornate kipe starih grških mojstrov. Predstavljali so: metalca kopja, metalca diska, dečka s trnjem v nogi, dečka, molečega k jutranjemu soncu, dva ranjena gladijatorja, sku- pini iz pentatlona: trije tekači pred ciljem in rokoborca. Občinstvo je ta novost zelo zanimala, kakor da je vzbujala željo, da bi vsa telesa naroda potom telovadbe postala tako čvrsta, kakor so bili izgledi iz klasičnih dob, ki so jih predstavljale te skupine. Vmes je sviral ad hoc sestavljen in razmerno jako dober orkester. Prehod v novo leto je zaznamovala lepo aranžirana alegorična slika: sredi grupe lepa ženska pojava s sokolskim žezlom kot simbol so-kolske misli, ki vabi k sebi vse sloje naroda. To sliko je občinstvo viharno pozdravljalo, po dvorani je završelo, ljudje so si prisrčno segali v roko, si zaželeli vse dobro v novem letu. Sum je potihnil hipoma, ko se je na odru pojavil starosta tržaškega »Sokola«, brat dr. Otokar Rybar, da izpregovori besedo, primerno važnosti časov in — razpoloženju duhov. Povdarjal je, koliko svojih najboljih je moralo ravno slovensko Sokolstvo postaviti v bojne vrste. Proslavil je spomin njih, ki so že padli na bojišču in občinstvo je na poziv govornika zaklicalo »Slava« njihovemu spominu.« TA TEDEN $ P H I H 0 g S K j _ _ fl H EYHI K PRED 50 LETI Prehod iz starega v novo leto je potekel v Gorici in na Goriškem brez posebnih nezgod. »Na Silvestrov večer so zabeležili precejšen promet na prehodu pri Rdeči hiši, pa tudi na drugih mejnih prehodih, ker je šlo precej Goričanov na večerjo in na plesne zabave po raznih hotelih in gostiščih na jugoslovanski strani. Mnogo Goričanov se je zbralo v Park hotelu v Gorici, dalje v novem hotelu v Mostu na Soči in drugod. Mladina je odšla največ v kraje, kjer so tudi smučišča, kakor na Lokve, Livek in v Črni vrh, saj je bilo povsod dovolj snega za zimski šport in te ugodne razmere še trajajo. Tisti del meščanov, ki niso hoteli ali niso mogli izven mesta, je pričakal novo leto v družinskem krogu z znanci in prijatelji, mladina pa se je lahko zavrtela v veliki dvorani UGG, kjer je bil ples do jutra in kamor so za to priliko povabili znan godbeni ansambel Flippers. Po naših vaseh so se tudi zbrali zlasti mladina po domačih gostiščih, v kolikor tudi oni niso šli PISMA UREDNIŠTVU Hvalevreden pristop v poročanju Spoštovani! po naključju mi je prišel v roke izvod Vašega cenjenega časopisa z dne 4. novembra 2014. Časopis so mi posredovale šolske sestre iz Trsta, ob priliki mojega obiska pri njih. Pogovor se je, med drugim, namreč odvil tudi o tragični smrti duhovnika Maksa Suarda in vsega, kar se je dogajalo v zvezi s tem. Z bojaznijo, da bom naletel na "bombastično" poročanje o dogodku, polnem insinuacij in napadov, sem lahko prebral članek, ki je bil napisan z veliko mero pietete, spoštljivega in občutljivega odnosa do dostojanstva človeka in spoštovanja do vseh, ki jih je dogodek prizadel. na drugo stran. V Sovodnjah so nameravali domači prosvetarji prirediti v prosvetni dvorani tudi plesno zabavo, pa jim je v zadnjih dneh te načrte prekrižala okvara na strehi. Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši so, kot je prišlo že v tradicijo, jugoslovanski obmejni organi povabili okrog 17.30 svoje stanovske tovariše z italijanske strani na majhno zakusko, pri kateri so si poleg voščil za novo leto izmenjali tudi darila. Nato so vsi skupaj prišli na italijansko stran, kjer so se italijanski mejni organi revanšira-li jugoslovanskim za gostoljubje ter obnovili svoja voščila. Tega srečanja so se z italijanske strani udeležili načelnik carine dr. Di Giorgi in po dva financarska in policijska podčastnika. Z jugoslovanske strani sta bila prisotna načelnik mejnega bloka v Rožni dolini Novak in nekaj drugih predstavnikov. Podobne izmenjave voščil so imeli tudi na prehodih druge kategorije na Goriškem ter na mejnem prehodu pri Beli peči v Kanalski dolini.« Mfi Hvala za tak pristop in poročanje. Verjemite mi, da bom še kdaj, z velikim veseljem vzel v roke Vaš cenjeni časopis. Lepo Vas pozdravljam in želim srečno novo leto ter veliko takega, profesionalnega pristopa v poročanju. p. Franci Seničar OFM, Kamnik Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 1 0 Sobota, 3. januarja 2015 KULTURA / GLEDALIŠČE - Ogled predstave Lizistrata v Ljubljani Duhovita odčitava antične komedije Abonenti SSG in Glasbene matice v torek v Ljubljani Muzikal Lizistrata, za katerega je po antični Aristofanovi komediji libreto spisal Andrej Rozman - Roza, medtem ko je avtor glasbe Coco Mosquito, je navdušil tržaške gledalce, ki so se v torek, 30. decembra, s tremi avtobusi odpeljali v Ljubljano, da bi si ga ogledali. Seveda je veselo vzdušje prazničnega časa v slovenski prestolnici veliko pripomoglo k dobri volji gledalcev iz Trsta, je pa predstava vsekakor zelo dobro postavljena, živahna, duhovita, elegantno žgečkljiva in vizualno bogata, vrh tega jo v živo spremlja osemčlanska glasbena zasedba, tako da res ne bi mogla nikogar razočarati. Ogled v Ljubljani je spadal v abonmajski program Slovenskega stalnega gledališča, ki je ob tej priložnosti sodelovalo z Glasbeno matico. Predstavo je postavilo Mestno gleda- TOMIZZEV DUH lišče ljubljansko; krstna uprizoritev je bila februarja 2014. Postavitvi se pozna lahni ženski dotik režiserke Mateje Ko-ležnik, ki doživlja zelo plodno obdobje v karieri, saj je na koncu lanske sezone režirala tudi Mishimove Moderne No drame za SSG in v začetku letošnje pa Mannovo Čarobno goro, ki je nastala v koprodukciji med SSG in ljubljansko Dramo. Koreograf je Matija Frelin, kostumograf Alan Hranitelj in scenograf Marko Japelj. V naslovni vlogi nastopa Jette Ostan Varjup, med šestnajstimi nastopajočimi so Tržača-ni zadovoljno prepoznali mlada rojaka Patrizio Jurinčič in Jureta Kopušarja. Lizistrata, ki jo je starogrški ko-mediograf spisal leta 411 pred našim štetjem, je zaradi zamisli o seksualni stavki, ki jo okličejo ženske, da bi ustavile dolgoletno vojno, zelo popularna in je navdahnila nemalo poznejših av- Prizor iz sodobne Lizistrate v postavitvi Mestnega gledališča ljubljanskega torjev, denimo tržaško gledališče La Contrada, ki je pred nekaj leti začelo sezono s sodobno različico v narečju, ali italijanska avtorja uspešnih glasbenih komedij Garineia in Giovanninija, ki sta leta 1958 postavila predstavo Un trapezio per Lisistrata. Verjetno pa malokdo pozna izvirno verzijo in njen dokaj robati humor. Andrej Rozman - Roza je v svoji prestavitvi v naš čas množičnih medijev (naslovna junakinja je televizijska voditeljica) tudi komičnost prenesel na drugačno, bolj sofisticirano in našemu dojemanju bližjo raven z lahkotnimi namigi, ki sprožajo smeh, a se ne prevesijo v vulgarnost. Kakorkoli že, osnovna sporočilna nota je na nasprotovanju vojni in, kot sicer tudi Aristofa-nov izvirnik, pušča ob strani temo nadvlade žensk nad moškimi, češ da so boljše, saj so povsem enake. (bov) »Pesnik je absolutno briljanten, ker je vladar sveta« Milan Rakovac SSG - Gostovanje SNG Drama V Trst prihaja Angel pozabe Režiser je ¡gor Pison - Obvezna rezervacija Rdeči abonmajski program Slovenskega stalnega gledališča se bo v januarju pričel z najbolj pričakovanim gostovanjem letošnje sezone. SNG Drama bo tokrat gostovalo z uprizoritvijo romana Maje Haderlap Angel pozabe v režiji Igorja Pisona. Uspešna predstava je zanimiva z več vidikov: gre namreč za posebno uspešno predstavo osrednjega slovenskega gledališča, ki je ob odobravanju občinstva in kritike prejela tudi posebna priznanja za igralske kreacije, hkrati je prva odrska adaptacija emblematičnega romana priznane koroške pisateljice, režiser pa je Tržačan Igor Pison, ki se je komaj izkazal tudi v Trstu z odmevno kopro-dukcijo Trst, mesto v vojni. V predstavi igrajo Barbara Cerar, Saša Pavček in Janez Škof. Roman Maje Haderlap z intimno poetičnostjo spregovori o pomenu partizanskega gibanja na avstrijskem Koroškem. Prek avtoričinega spomina se izrisujejo pokrajine, skozi katere se preliva čas, ki s pomočjo izkušnje spreminja v Železni Kapli tako navade kot tudi zavest domačinov. Angel pozabe je v prvi vrsti zgodba o individualnem, kolektivnem in kulturnem delovanju spomina, o nezmožnosti spominjanja določene družbene skupnosti ter o posledicah molka. Izjemen pomen in vrednost romana potrjujejo številne nagrade, priznanja in ponatisi. Gostovanje v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma bo na sporedu v petek, 9. in v soboto, 10. januarja, ob 20.30, v nedeljo, 11. januarja, pa ob 17. uri (popoldanska ponovitev ponuja tudi brezplačni avtobusni prevoz iz Sesljana, z Opčin in Milj). Zaradi velikega povpraševanja sta potrditev za abonente in rezervacija za ostale gledalce obvezni do 7. januarja pri blagajni SSG, ki bo v ponedeljek in sredo odprta od 10. do 15. ure (tel. 040 2452616). Tik pred brbotanjem dobrih želja in upov v boljše leto - smrt. V boljše življenje je prešel človek Tomaž Šalamun. Vem, pesnik ne umre nikoli. In vendar se ne morem potolažiti: »najboljšega slovAnskega pesnika« (kot so zanj rekli v Ameriki) ni več med nami, odšel je najboljši iz generacije svetovnih upornikov. Klel je in z žarečimi kleščami trgal težko besedo s pogorišča pozabe in jo, božji ljubimec, zlagal v nov slovenski jezik. Človek Tomaž, srčen, topel in milega nasmeha. Ostaja nam njegov vehementen, virulenten, brezkompromisen stih. V besnem krotilcu besede, ki se mu je tako voljno vdajala, uziram veličino tvorca, »stvarnika poezije«. Iz »Vojne«: »Vojno so zakuhali v svinjski krvi, pomešani s človeško, da se je iz zlatega jajca izvalila bomba v Hirošimi... Zato so slovenski gozdovi polni grobov in lepih jurčkov. Zato so begunci z vitrihom odprli Ve-trinj vseh štirih vetrov... ...Vojna je puščava, jalova maternica obrabljenih nagrobnih kamnov in komaj lesenih križev. Svinjska kri se zlije v kamnita korita sredi gmajne, človeška kri se zlije v strelske jarke... Vojna - sovražnica mater, trmasto molčeča ob krivici in s podtaknjenimi sinovi tujih domovin! Žito se je sesulo v rdeče sipine puščav. Materino mleko v prahu se je skisalo v nasmeh mrličev«... Z verzom rokuje Šalamun kot z mečem; ponosno, vzvišeno in samozavestno, ko pa presoja sebe in svoje pesmi, postane silno ironičen, kar zmorejo le najboljši med nami. Kot v presunljivem monologu: »Šturlo, mona, saj to ni nič. Saj to je samo za nervirat ljudi. To je nerazumljivo«. V bleščečem pogovoru z Majo Per-tič Gombač za Primorske novice 2010 je povedal svojo, našo, jadransko štorijo: »Moja nonica je bila zelo pobožen človek. Njen polbrat je bil duhovnik v Kortah, Karel Esih, ki so ga preganjali fašisti. Vse življenje je živel z ljudmi in zdaj je mladi Kortežan, zgodovinar Simon Purgar, o njem, o Karlutku, napisal monografijo. Ko je bil že proti osemdesetemu letu, so ga v Kortah oropali. Prišle so barabe in ga porinile po stopnicah. Ves se je potolkel, ampak s kakšno 'serenity', vedrino je pripovedoval o tem! ...V Koper smo se preselili leta 1949. Imel sem osem let. Predvsem se spominjam Lože oziroma trga, potem črnine, kjer se vstopi v Calegario. Meni se je zdelo vse krasno. Bilo je renesančno, beneško mestece. Zelo zanimivo je, da je moja non'ca, ki je bila stara Tržačanka in je govorila italijansko in nemško, francoščino pa se je učila v Kopru pri nunah, takoj vzpostavila stik s starimi Koprčankami in Koprčani. Imeli so jo blazno radi, in zame je bilo to čarobno. In bili smo edini Slovenci v Via Verzi ...Sijajne spomine imam na Koper ...Med drugim smo mi živeli bolj na Zahodu kot ostala Slovenija in Jugoslavija. Tudi plače so bile višje. Obstajal je kontakt s Trstom, ki je bil takrat poln zlata, jazza, ki so ga pripeljali ameriški vojaki. Nam se je zdelo zelo nobel, čeprav je mama uporabljala puter namesto krem in krpala nogavice, ker ni bilo denarja. Takrat je bila vsa Evropa revna«... O pesniku te dni takole: Boris A. Novak: »širok, odprt in blag, neskončno mil in očarljiv« ...Aleš Šteger: »revolucionar, upornik, avantgardist, mesija, sa-mooklicana pošast, videc, medij, diplomat, prestopnik, egoman, guru, ironik, gospod in nenazadnje kralj pesnikov«. Ki lastnemu narodu izzivalno vrže rokavico; to lahko stori le čist človek: »Utrudil sem se podobe svojega plemena/ in se izselil./ Iz dolgih žebljev/ si varim ude novega telesa«. Čaroben pozdrav Mance Košir: »Hej, Tomaž, zdaj potuješ v skladu z vesoljnim redom na svojo natančno razporeditev med soncem in luno. Jaz pa ti maham, maham ...Rahel, nežen in nedolžno bel sneg pada z neba, kot bi ga bil ti naročil na svoj dan slovesa od zemeljskih tal .Si vedel, da greš v Svetlobo, saj si vedel, da si bel in čist«. V tem ledenem dnevu dvigam ča-šo v slavo Pesnika in vabim k vztrajnem branju njegove poezije. Žerjavica njegove besede greje in peče trajno: »Pesnik je absolutno briljanten./ Pesnik je absolutno briljanten,/ker je vladar sveta.« RAZSTAVE - Lani Nizozemski slikarji najbolj obiskani Najbolj obiskana razstava v Italiji v letu 2014 je bila postavitev Dekle z bisernim uhanom: Mit zlate dobe od Vermeera do Rembrandta v bolonjski palači Fava. Ogledalo si jo je dobrih 342.000 obiskovalcev, ki so stali v dolgih vrstah, zato da so lahko občudovali lepote velikih nizozemskih slikarjev. Na drugo mesto najbolj obiskanih razstav v Italiji v letu 2014 se je po poročanju tiskovne agencije Ansa uvrstila razstava del mehiške umetnice Fride Kahlo v rimskem razstavišču Scuderie del Quirinale, ki jo je obiskalo 332.000 ljubiteljev umetnosti. Kot tretja najbolj obiskana je obveljala razstava Klimt: Izvori mita, ki je bila na ogled v milanski Kraljevi palači. Tam so zabeležili nekaj več kot 250.600 obiskovalcev. Četrto mesto je zasedel Beneški arhitekturni bienale s temo Fundamentals, ki ga je obiskalo 228.000 ljudi, peto mesto pa je osvojila milanska razstava, posvečena Andyju Warholu (225.000 obiskovalcev). Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015. Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza: • z vnaprej izpolnjeno poštno položnico, ki jo bodo vsi naročniki prejeli na dom; • z bančnim nakazilom; • v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika; • preko trajnega bančnega naloga za plačilo po sistemu SDD. Kdor se odloči za ta način plačila, bo lahko poravnal naročnino v enem obroku (230€), v dveh obrokih (po 120€) ali v štirih obrokih (po 60€). Za popolnejše informacije naj zainteresirani pokličejo naše tajništvo do 31.12.2014. Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke. if Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih intabličnih računalnikih. Novi naročniki bodo prejemali Primorski dnevnik brezplačno do konca leta 2014. RIJATELJA. Vsem, ki nam bodo predstavili novega naročnika, bomo ob sklenitvi naročnine za leto 2016 priznali 15% popust. Sonce vzide ob 7.45 in zatone j g ob 16.33 i Dolžina dneva 8.48 Luna vzide ob 15.29 in zatone ob 6.41 Večji del dneva bo vremenski vpliv ugoden. V noči na soboto bo moteno spanje občutljivih ljudi. C * * Danes: ob 5.44 najvišje 38 cm, ob 13.13 najnižje -41 cm, ob 19.36 najvišje 13 cm. Jutri: ob 3.13 najnižje -21 cm, ob 9.05 najvišje 55 cm, ob 15.53 najnižje -69 cm, ob 22.28 najvišje 39 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C. Kanin - Na Žlebeh . . . .90 Piancavallo......"......30 Vogel..................70 Forni di Sopra.........40 Kranjska Gora.........40 Zoncolan..............40 Krvavec...............70 Trbiž...................40 Cerkno................../ Osojščica..............50 Rogla..................55 Mokrine...............60 SILVESTROVANJA PO SVETU - Na vseh celinah z različnimi prireditvami pozdravili prihod novega leta Ob veselju, tragedija v Šanghaju Nekaj minut pred prihodom novega leta je množica do smrti poteptala najmanj 35 ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih - Kaos povzročilo metanje dolarjem podobnega »denarja« NEW YORK/ŠANGHAJ/BER-LIN/DUNAJ - Na vseh celinah sveta so številni z različnimi prireditvami slovesno pozdravili prihod novega leta 2015. V Šanghaju se je le nekaj minut pred prihodom novega leta zgodila tragedija, ki je zahtevala najmanj 35 smrtnih žrtev, več deset ljudi je bilo ranjenih. Nesreča se je zgodila na prena-trpanem trgu Chen-Yi. 25 minut pred polnočjo je množico zajela panika, ki je do smrti poteptala najmanj 35 ljudi. Vzrok za kaos naj bi povzročilo metanje »novoletnega denarja«, ki je podoben bankovcem za 100 ameriških dolarjev. Newyorški Time Square je ob slovesu od starega leta privabil milijon ljudi. Tradicionalno se je opolnoči z neba spustila kristalna krogla, pred tem pa so množico razveseljevali številni glasbeni zvezdniki, med drugim tudi Taylor Swift. Kljub izredno nizkim temperaturam so se prvi zabave željni na trgu začeli zbirati že dopoldan. V nemškem glavnem mestu Berlinu se je pred brandenburškimi vrati zbralo več deset tisoč ljudi, ki jih je med drugim razveseljeval večminutni ognjemet. Berlinsko silvestrovanje na prostem velja za enega od največjih na svetu. Zabave željne je razveselil tudi David Hasselhoff, ki je zbranim zapel Looking for Freedom. V Šanghaju je množica v lovu za lažnim denarjem do smrti poteptala (desno) 35 ljudi, v Manili (spodaj desno) je zaradi petard in raket zgorela cela četrt, v Benetkah (spodaj levo) pa je ognjemet razsvetlil nebo pob prehodu v novo leto ansa V Parizu so na Elizejskih poljanah prvič pripravili veliki vizualni spektakel, v katerem so prikazovali pariški način življenja s poudarkom na okolju, saj bo Pariz v letošnjem letu gostil mednarodno konferenco o podnebju. Na ulicah Dunaja je leto 2015 pozdravilo z ognjemetom in takti valčka okoli 620.000 Dunajčanov in turistov, kar je 70.000 manj kot lani. V Veliki Britaniji so na obali Temze pripravili javna silvestrovanja, kjer je bila dovoljena tudi uporaba pirotehničnih sredstev, a je bilo letos zaradi varnosti obvezno kupiti vstopnice, s čimer so se želeli izogniti gneči minulih let. V Edinburghu so ob prihodu novega leta pripravili tradicionalne škotske ulične zabave. V Sydneyju si je tradicionalni ognjemet nad sydneysko opero v živo ogledalo več kot milijon ljudi. Tako domačini kot turisti so si morali prostor za ogled spektakla rezervirati že več dni vnaprej. Kitajska prestolnica Peking je novo leto pričakal z velikim televizijskim šovom, ki je bil v znamenju kandidature Pekinga za zimske olimpijske igre 2022. Na Kitajskem sicer silve-strovega ne praznujejo, saj se bo letos njihovo novo leto po luninem kole- darju začelo 19. februarja. So pa v nekdanji britanski koloniji Hongkong, ki je od leta 1997 del Kitajske, ob slovesu od starega leta pripravili ognjemet. Hkrati s Kitajsko so v novo leto vstopili tudi na Filipinih; v glavnem mestu Manila so pripravili velik ognjemet, podobno pa je bilo tudi v Singa-purju in Taipehu na Tajvanu. Tudi v Manili je veselje zahtevalo žrtve: nekaj ljudiu je umrlo, 4000 družin pa je ostalo brez strehe nad glavo zaradi požarov, ki so jih povzročile petarde in rakete. Z glasbo in pisanim ognjemetom nad moskovskim Kremljem je več tisoč Moskovčanov pozdravilo leto 2015. Ožje središče Moskve, Tver-skaja ulica, je na silvestrsko noč postala ogromno plesišče. Na Rdečem trgu pa so zvonovi pozdravili prihod novega leta. Na Mednarodni vesoljski postaji so astronavti novemu letu lahko nazdravili kar 16-krat. Z hitrostjo osem kilometrov na sekundo je namreč ISS na silvestrovo skupno prečkala 16 časovnih pasov. Med zadnjimi, ki so slovesno pričakali leto 2015, so bili npr. tisti v Braziliji, Argentini ter na Kubi. Kot zadnji so novo leto pričakali prebivalci Havajev. Ti so srečno novo leto lahko vzkliknili v četrtek ob 11. uri po srednjeevropskem času.