TRST, sobota 5. oktobra 1957 Leto XIII. - Št. 237 (3772) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UU MONTECCHI it. C, II. nad. — TELEFON 93-89S IN 9«-63« — poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Strini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2a00, celoletna 4900 lir - FLRJ. Izvod 10, mesečno 2' Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska Državna zilotba J. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska ij. zoz- V okviru dela mednarodnega geofizičnega leta Prvi sovjetski umetni satelit kroži od včeraj okoli Zemlje Satelit kroži v višini 900 kilometrov okoli Zemlje in njegova pot okoli nje traja 1 uro in 35 minut-Dva radijska oddajnika oddajata vsake tri sekunde podatke - Napovedana izstrelitev še številnih drugih umetnih satelitov Veliko iznenadenje v ameriški prestolnici MOSKVA, 4. — Agencija Tass je javila, da so so-letski znanstveniki danes z uspehom pognali v vse-®lrJe umetni zemeljski satelit, ki sedaj kroži okoli etnelj&ke oble v eliptični poti v višini približno 900 'lometrov. Pot satelita dela kot 65 stopinj z Ekva-urJem. Satelit ima obliko krogle z 58 centimetrov pre-in tehta 83,8 kilogramov. Opremljen je z dvema adijskima oddajnikoma, ki neprestano oddajata znake frekvenco 20.005 in 40.002 megahertzov (ki odgovarjajo približno valovni dolžini 15 in 7,5 metrov). na°drtoajnika Stf *>v°mmoč.- žorlii da bo morda satelit iz- », da je zagotovljen dober ............. Prejem večjemu številu ra-. °aniaterjev in sprejemnim “lediščem. Znaki, ki jih od-hrrf oba oddajnika s sa-uta, se oddajajo v obliki i leSrafskih sporočil, ki tra-i. '10 vsako 3 sekunde z ena-c dolgimi presledki, j,:. ^sak od obeh radijskih odaj-5, "v na satelitu oddaja v pre-Zv/d .drugega. V Sovjetski diš?1 ^ev*^na znanstvena sre-ra«"a ?e opazcjejo satelit in Poti ai° eiernente o njegovi .Satelit so izstrelili z raketo, te,«« j® dala zahtevano hi-„ Približno 8.000 metrov bo Se,hdo. Pot okoli Zemlje 3c elit napravil v 1 uri in ooa?iriut. Satelit se bo lahko ‘oval 2 navadnimi optični-gled?strumenti (tudi z daljno-Za),„lJ °b sončni svetlobi ob h°du in ob zori. la 2^trblitev spada v okvir de-leto - mednarodno geofizično da h s^ovski radio sporoča, tovj,i° satelit jutri dvakrat po-ob 642 S^ Moskvo; ob 1,46 in da^fencHa ^ass poroča dalje, vfe-aradi dejstva, da gostota bolj _, Plasti atmosfere, ki so višififradi dejstva, da gostota bon Plasti atmosfere, ki so Hi _ onlajene, ni točno znana, bj 2 zP°ložljivih podatkov, da lijj0 ,natančnostjo določili, kopo ,?asa satelit nadaljeval jo cV°h sedanji poti, preden V ni5°. 2aPustil in se spustil v a.Je Plasti, t. j. bolj goste, bilo djo^eri. Preračunano je svoj’ a se bo satelit zaradi 2arari- ogromr>e hitrosti vnel stikz trenia’ ko ko prišel v sf6r Sostejšimi plastmi atmo-lonio, v v‘šini več desetin ki- “etrov Ta Sovi^.,_d°daja. da namerava ta vjetsk. a zveza v okviru dela to -k^dnarodno geofizično le-iHetr>S številne druge u- ia t "satelite, ki bočo večji izst-3,1. °d satelita, ki so ga idi danes. te^jOoija ne navaja, v kate-izslr kraju Sovjetske zveze so Dj jjiji. umetni satelit, o tem "itn nobene točne napove-■'»Uar pa so moskovski Pr®d dvema dnevoma opo- """"ii..... 1IIIII11111111| Ul 11| || lllllllllllllll 1Mnes\ umetni zemeljski sa-4. izstreljen včeraj tet (\U+ , * VUClOiJ bo Oktobra 1957. Ta datum w zS°dovini ljudskega ved^ka ostal zapisan za kiatio,' fantastičnih ro-tovan Julesa Verna o polastim una Luno Pa d0 jih P barvnih podob, ki stiri>l® .amo vsak dan v ilu- lranih revijah o načrtih enikov za vsemirske le n ’ Vse to je bilo doslej je Papirju. Od včeraj pa k satelit stvarnost. ki nas še bolj v prepričanju, da tva-r, ni uCfeost- 0 b:*1* n‘ ve^ daleč dan, tudi n Iovek poslal raketo !abkn druge planete. In ^ seriUP-mo’ da 130 ukurda deta ?a.nii generaciji razo-Sod tajha ali so tudi dru-. vsemirju živa bitja. !Wih°_ majhne in nepo- 5*!k vočitnicami ostalo kaj malo časa, da bi se lahko razpravljalo o agrarnih pogodbah, In tako je zelo verjetno, Sterling Cole ravnatelj agencije . | sia una lmcuuvaua i\aiiauvaii za atomsko energijo m3X wershof in jaPonec Hi- ° * | roo Furuuchi. Ti trije man- DUNAJ, 4. — Svet guverner- dati trajajo eno leto in ni po-jev mednarodne atomske agen-, trebno, da jih konferenca o-cije je imenoval za glavnega | dobri. ravnatelja nove ustanove a_'..^ve^ guvernerjev je na svo-meriškega parlamentarca, čla-iji seji odobril tudi dnevni na predstavniškega doma, Ster-1 red zasedanja in začasni no-linga Coleja. Imenovanje mo-1 tranji pravilnik. Mollet dobil «inlormativno misijo glede možnosti o sestavi nove vlade Po razgovoru s Cotyjem je izjavil, da je skeptičen • Pri posvetovanjih daje prednost finančnim strokovnjakom - Novi napadi francoskih letal na tunizijsko in tudi na libijsko ozemlje - Veliko protestno zborovanje m stavka v Tunisu PARIZ, 4. — Predsednik republike Coty je zaprosil socialističnega voditelja Molleta, naj se posvetuje o možnosti rešitve sedanje krize. Mollet se je obvezal, da bo dal predsedniku odgovor v 48 urah Po razgovoru s Cotyjem je Mollet izjavil, da je »nerad* sprejel nalogo in da je skeptičen glede možnosti uspeha. «V sedanjih okoliščinah, je dejal Mollet, se mi zdi uspeh mojega poslanstva zelo težaven.* «Reči moram, je dodal moram, Mollet, da je moja prva reakcija bila, da sem predsednika zaprosil, naj že sedaj sprejme mojo odklonitev. Mislim, da je prišlo do malo novih elementov v teh štirih mesecih zaporednih kriz. Prva je nastala v zvezi z gospodarskimi in finančnimi vprašanji, druga z alžirskim vprašanjem. V enem in drugem primeru niso rešitve, ki jih podnšra socialistična stranka, naletele na pristanek skupščine. Sedaj mi noben znak ne dovoljuje domnevanja, da je prišlo do kake spremembe.* Ziatem je Mollet izjavil, da je spričo resnega položaja in predsednikovega vztrajanja sprejel posvetovalno nalogo, dodal pa je, da «ne gre za informativno poslanstvo klasičnega tipa*. Vsekakor so težave precej velike. Kakor rečeno, je sam Mollet izjavil, da je skeptičen glede možnosti uspeha. Naj-večja ovira pa sta nasprotni stališči, ki sta ju sinoči zavzeli vodstvo SFIO in vodstvo zmernih; SFIO je poudarila, da se socialisti n,e bodo mogli odpovedati niti svojemu socialnemu programu niti blokadi cen in tem manj okvirnemu zakonu. Neodvisni pa so se izrekli proti blokadi cen in so v prvi vrsti postavili zahtevo za reformo ustave. tiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifitiiiiiTiiiiiiiRiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii Vodstvo PSI o dogodkih v San Marinu Ljudstvu pripodu kateri ljudje numu Zadrega rimskih odgovornih krogov po pozivu iz San Marina, naj se sestavi medstrankarska arbitražna komisija za rešitev krize v mali republiki SAN MARINO, 4. — Življenje v majhni republiki se razvija normalno, samo številnih turistov, ki prihajajo sicer dnevno v San Marino, sedaj ni. Prostovoljna milica pregleduje predvsem ob mejah in zlasti ponoči. Se vedno je prepovedan vstop in izstop iz republike razen za kake posebne primere in za novinarje V Rovereto, to je k vladi ki sta jo Italija in ZDA priznali za zakonito, je prišel danes italijanski generalni konzul D’Alessandro. Po navodilih zunanjega ministra je sporočil, da je namen italijanske vlade nadaljevati prijateljske odnose z vlado San Marina, pri čemer se jc skliceval na konvencijo o prijateljstvu in dobrem sosedstvu od 31. marca 1939, ki jo je sklenila s San Marinom takratna fašistična vlada. Agencija Ansa govori v svojih poročilih o nekih nesoglasjih v vladi, ki ima svoj sedež v mestu. Na poziv te vlade predsednikom i-talijainske republike, vlade ter parlamentarnih domov za arbitražno medstrankarsko komisijo pa ni bilo nikakega odgovora. Potem ko so za Italijo še zahodne velesile priznale vlado v Ro-vereti za zakonito, ne kažejo v Rimu nikake pripravljenosti, da bi ta poziv sprejeli. Te. bi se namreč tolmačilo ko, popustljivost do kaoetanov re gentov v San Marinu. Toda dejstvo, da se je regenca izrekla pripravljena priznati vsakršno razsodbo arbitražne komisije, pa le spravlja nekoliko v zadrego odgovorne kroge. če bi namreč blia taka rešitev po eni strani častna za obe stranki, bi bila po drugi strani tudi v korist prestiža Italije, ki bi na ta način pokazala, da zna na najboljši način izvajati svoje poslanstvo ((prijateljstva zaščite*. Poudarja se tudi, da je italijanski koinzul istočasno, ko je priznai vlado v Rovereti, priznal tud: obstoj vlade «de faeto* v gornjem mestu. Če bi se torej osnovala arbitražna Komisija, bi s tem še ne bilo aompro mitirano priznanje «de jure* druge vlade. Seveda bi se položaj lahko zelo hitro rešil z zunanjo intervencijo italijanske policije, toda ta način rešitve vprašanja ima pa le mnogo nevšečnosti in zato ga nimajo za zelo pametnega. Mogoče — obstaja še to upanje — pa bo poveljnik orožništva v San Marinu opustil svoje nevtralno stališče in se nagni! na stran viade v Rovereti; toda realnih osnov za tako upanje le ni, kfer je bil poveljnik doslej zelo previden. Predsednik vlade Zoli in notranji minister Tambroni st i se danes dvakrat pogovarjala, toda ni bilo mogoče zvedeti kakšnega mnenja je Tambroni; in Zoli bo vzel za osnovi svoje odločitve prav Tambro-nijevo mnenje. Mogoče se bo samo nadaljevala dosedanja blokada vso do datuma, ko bi morale biti volitve, to je • 3. ■novembra. Volitve bi morale biti tako uiadno odpovedane in vladi «de faeto* bi avtomatično potekel mandat. Na ta način bi italijanska vlada z najmanjšim naporom dosegla svoj namen, da prepreči volitve v San Marinu. Vodstvo PSI je danes sprejelo dokument o dogodkih v San Marinu, v katerem se po navija trditev o vmešavanju KD v notranje zadeve San Marina. Obenem dela socialistič no vodstvo italijansko vlado odgovorno, da je pomagala pri demokristjanskib manevrih, dokler ni takoj priznala secesionistične vlade. Socialistično vodstvo priznava, da bi se položaj, ki je nastal v San Marinu po dogodkih zadnjih tednov, lahko rešil samo s sklicanjem volilnih zborovanj Odločitev, ki so jo v tem smislu sprejeli kapetani regent-je dokazuja njih voljo, da se parlamentarna kriza reši v najbolj skvupulozni-demokratič-ni zakonitosti. Danes pripada sanmarinskemu ljudstvu — in samo njemu — da z glasovanjem odloči, kateri ljudje :n katere politične sile naj mu vladajo, zaključuje dokument vodstva PSI. Medtem ko se v San Marinu govori, da se italijanska blokada na mejah s San Marinom nanaša tudi na dovoz zdravil, pa v Rimu uradno objavljajo, da doslej nobeno vozilo, ki je bilo namenjeno v San Marino in ustavljeno na meji, ni peljalo zdravil. Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo Konzulu v Florenci, naj se obrne na vlado v Rovereti, če bi imel kaj sporočiti vladi San Marina. Moskovski radio je danes obtožil ZDA. da se vmešavajc v notranje zadeve suverene države San Marino. Včerajšnja izjava državnega tajništva ZDA, dostavlja radio Moskva, glede priznanja nove vlade San Marina predstavlja direktno spodbudo tistim, ki so sodelovali pri državnem udaru. Mollet se je danes takoj lotil dela V ministrstvu za socialne zadeve. V načrtu ima vrsto razgovorov s političnimi predstavniki ' raznih strank. Prednost je to pot dal finančnim svetovalcem. Nocoj je namreč sprejel guvernerja Francoske banike, ravnatelja za cene v finančnem ministrstvu in ravnatelja za finančne odnose s tujino. Jutri pa bo sprejel predsednika finančne komisije skupščine Paula Reyoa>uda, takoj zatem pa predsednika finančne komisije v senatu Rouberta. Očitno je, da skuša Mollet pripraviti go-spodarsko-finančni načrt, na katerega bi že sedaj pristali zmerni. Brez tega bi bil vsak njegov poizkus onemogočen. Ce bo Mollet sprejel nalogo za sestavo vlade, so opazovalci mnenja, da bo škušal sestaviti širšo vlado levega centra z udeležbo demokristjanov. Ce pa ne bo uspel, se zdi, da bo Coty poveril nalogo Ple-venu ali pa Robertu Schu-manu. Medtem pa se še dalje zaostruje spor med Francijo in Tunizijo. Tunizijski poslanik Mohamed Masm-oudi se je danes eno uro razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Pineaujem. Po razgovoru je izjavil, da je ((trajanje njegove odsotnosti iz Pariza odvisno od stališča francoske vlade*. V Tunisu se je napovedana štiriurna protestna stavka zaradi francoskih napadov na tunizijsko ozemlje začela danes ob 14. uri. Policija je bila v stalni pripravljenosti. Popoldne je bilo na glavnem trgu v prestolnici veliko zborovanje, ki ga je organizirala stranka Neodestur. Zborovanja se je udeležilo veliko število ljudi. Državni podtajnik za mladino in šport je v svojem govoru izjavil, da je namen današnje demonstracije dokazati svetu voljo tunizijskega ljudstva, da hoče braniti svojo neodvisnost. Zatem je šla po glavnih tunizijskih ulicah velika povorka, med katero ni prišlo do nobenih incidentov. Po končani povorki je posebna delegacija izročila predsedniku republike Burgibi resolucijo, v kateri se obsoja francoski napad in se zahteva umik francoskih čet z vsega tunizijskega ozemlja. Stavka, ki se je začela ob 14. uri. je bila popolna. Medtem pa poročajo, da sta danes drugi dve francoski letali leteli nad krajem Khan-guel El Gouil na področju Sbeitla, 15 kilometrov v notranjosti tunizijskega ozemlja. Letali sta obstreljevali neko karavano, ki je nosila tovor premoga. Ubite so bile tri osebe, ena pa ranjena. Tudi iz libijske prestolnice poročajo, da so francoski vojaki včeraj napadli in uničili taborišče libijske vojske v Ja-sinu blizu meje med Libijo ln Alžirom. V taborišču je bila enota libijske vojske, ki se je spopadla s francosko pehoto in tanki. Pri napadu so sodelovala tudi francoska letala. Francoski vojaki so zasedli taborišče, ki ga imajo še sedaj v rokah. Ni še znano, ali je pri spopadu bilo kaj človeških žrtev. Medtem zatrjujejo francoske vojaške oblasti, da so v zadnjih 48 urah ubile okoli sto Alžircev pri raznih vojaških operacijah. V teku so tudi boji na področju Orana. Najhujši boji so bili v kraju El Aria blizu Costantine. Pri številnih atentatih pa je bilo 5 ubitih In 15 ranjenih. Francoski vladi naklonjen tisk napada danes Burgibo m ga obtožuje, da hoče izkoristiti francosko vladno Krizo Za svojo ofenzivo v podporo alžirskih ((upornikov* v Združenih narodih. da bo . prišlo do konkretnih priprav za volitve, preden se bo rešilo vprašanje agrarnih pogodb, ki bo tako prešlo v dediščino prihodnjemu parlamentu. Vodstvo parlamentarne skupine KD je danes obžalovalo ravnanje nekaterih demokrisl-janških sindikalistov, ki so glasovali nasprotno kot pa o-stala skupina. Pastoreja pa je sprejel predsednik vlade Zoli, ki mu je sindikalni voditelj KD prikazal nujnost ukrepov za ublažitev neugodnega vtisa, ki ga je povzročil pokop agrarnih pogodb. Zlasti joa je zahteval povečanje minimumov pokojnin, o katerih govori nov vladni načrt. Časnikarjem je Pastore izjavil, da CISL še naprej podpira odobritev agrarnih pogodb še v tem parlamentu; seveda pa ostaja pri svoj opoziciji proti stalnemu upravičenemu lazlogu. Vodstvo PSI je izglasovalo dokument, v katerem obtožuje demokristjansko večino, da se je združila z monarhistično in fašistično desnico ob »naklonjenem vzdržanju socialdemokratov*, da je zavrnila predlog socialistov za takojšnjo razpravo o zakonu o agrarnih pogodbah. Na ta način škoduje KD koristim kmetov in poljedelske proizvodnje. Vodstvo PSI je odobrilo tud: tekst proglasa kmetom ter pozvalo federacije naj s propagando obtožujejo neizpolnitev reforme agrarnih pogodb. Sindikalne organizacije so zaradi včerajšnjega glasovanja močno protestirale Obtožbe lete seveda predvsem na večinsko stranko. Senat je danes nadaljeval razpravo a evropeističnih pogodbah, Menghi (KD) je govoril o pomanjkljivostih italijanskega poljedelstva ter navajal ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti pred vključitvijo v skupni trg. Komunist Montagnani je obžaloval, da Italija nima zakonov o jedrski energiji ter je zatrjeval, da Evratom, ki temelji na odvisnosti evropskih držav od ZDA ne more nuditi zagotovil za neodvisnost evropskih držav vrste , glede energije. Potem je označil Evratom za goljufivo sred- stvo za ustanovitev atomskega arzenala v Evropi. Sereni (KPI) je dejal, da ima SET po njegovem mnenju v bistvu protikomunistično usmerjenost V poslanski zbornici pa je bil na vrsti proračun pravosodnega ministrstva. Musotto (PSI) je poleg drugega prikazal zaostalost sistema zaporov v Italiji. Monarhist Degli Occhi se je izrekel proti dosmrtnemu zaporu. La Rocca (KPI) se je zadržal ob kričečih nasprotstvih med zakonodajo in ustavo, ki se nahajajo tako v tekstu javne varnosti kot v civilnem in kazenskem zakoniku ter v postopku. Tudi Seta (PSI) je poudaril zahtevo, da se veljavna zakonodaja prilagodi dubu u-stavnih določil. Socialist Ame-dei je med drugim omenil vprašanje poprave sodnih napak, nakar je minister Go-nella takoj povedal, da je bil senatu predložen zakonski načrt v tem smislu. Martuscelli (KPI) pa je zahteval razpravo o zakonskem načrtu za ustanovitev višjega sodnega sveta, ki nai ščiti neodvisnost te kategorije. A. P. Absolutna večina CGIL v tovarnah Cogne AOSTA, 4. — Danes so bile volitve za notranjo komisijo v tovarnah družbe Cogne. Rezultati (v oklepaju rezultati lanskega leta): Delavci: CISL 1040 (963). CGIL 2400 (2593), CTSNAL 146 (120). SAVT (UILj 725 (810). neodvisni 35 (brez liste). Uradniki: CISL 277 (275), CGIL 61 (93), SAVT 67 (74). Sedeži so razdeljeni tako: CGIL 7, CISL 4, SAVT 2. Stavka profesorjev univerze v Parmi PARMA, 4. — Honorarni profesorji in asistenti univerze v Parmi so sklenili, da pričnejo v ponedeljek 7. oktobra stavko. Stavkali bodo, dokler ne bo preklican ukrep od 31. julija, s katerim se kredit za plače honorarnih na-stavljencev zmanjša za 25 odstotkov. Profesorski zbor v Padovi pa je izjavil, da bo zaradi znanega stanja na univerzah bržkone potrebno odložiti začetek akademskega leta. WASHINGTON, 4. — V ameriškem obrambnem departmaju ne potrjujejo in tudi ne zanikujejo vesti, ki jo je objavil ameriški tisk, in sicer ča je včeraj na poizkusnem oporišču Cape Canaveral eksplodiral raketni izstrelek «Thor». ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiitiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii Sodna razprava proti Djilasu zaključena NOVI RAZRED* NI SOCIOLOŠKA ŠTUDIJA AMPAK VULGARNA PROPAGANDA PROTI FLRJ Tako je poudaril javni tožilec na razpravi, ki je bila zaradi zaščite javnega interesa lajna - Razsodba bo objavljena danes (Od našega dopisnika) | BEOGRAD, 4. -Razpravi, ki se je začela danes pted svetom peterice v Sremski Mitroviči, so prisostvovali številni zastopniki inozemskega in domačega tiska, družina obtoženega Djila-sa, ki ga brani odvokat Veljko Kovačevič, in javni delavci. Dopisnikom «New York Timesa*, »United Pressa* in dopisniku «Corriere della Sera* Frescobaldiju ni sodni kolegij dovolil udeležbe na procesu zaradi »nekorektnega in lažnivega pisanja o primeru Dji-lasa*. Po pregledu osebnih podatkov, pri katerih je obtoženi Djilas popravil predsednika sodišča, da je po narodnosti Jugoslovan a ne Črnogorec, je okrožni javni tožilec Ante Djukič obrazloži! obtožnico, ki temelji na podatkih iz knjige »Novi razred* ki jo je Djilas napisal, kot pravi obtožnica, v letih 1955 in 1956 in ki jo je natisnila ameriška založba A. Praeger iz New Yorka Ta knjiga ni po mnenju tožilca nikakršna socialistična študija temveč »vulgarna protisocialistična in protijugoslovanska propaganda*. Da bi to svojo trditev dokazal, je tožilec Ante Djukič prebral številne odlomke iz knjige «Novi razred*. V tej knjigi Djilas napada in obrekuje jugoslovanske državne ustanove, ljudi in ureditev in posamezne ustavne inštitucije. On trdi, da je vso oblast izrabila skupina ljudi (t. j. novi razred) ki »ropa brezpravne državljane in se bori za materialne koristi in privilegije*. Ta skupina vara po mnenju Djilasa ljudstvo, govori eno in dela drugo V državi vlada korupcija, servilnost, klevetanje, karierizem in razne druge hibe.* Novi razred je grabežljiv in nenasiten... Totalitarna tiranija m kontrola novega razreda, k: je nastal v revoluciji, je postala jarem s katerega kaplja kri in znoj družbe...« ((Obtoženi Djilas, je poudaril tožilec, obrekuje s temi besedami vse boreje revolucije, ki so zanj grabežljivi birokrati in istočasno strahopetni. Za Dji- lasa ima birokratizem globoke korenine v objektivnih pogojih jugoslovanskega družbenega sistema. Zanj so vsi negativni pojavi po vojni rezultat sistema. Ko si je Djilas izmislil pojem novega razreda, s) je neizogibno moral izmisliti tudi, da novi razred sloni na neki izkoriščevalski lastnini. Zanj je to državna oziroma družbena lastnina, ki je po Djilasovem mnenju lastnina novega razreda, na kateri ta razred temelji monopol svoje oblasti in svoje privilegije Ves birokratski sistem služi samo enemu cilju, trd: Djilas, utrditvi politične moči in lastnine novega razreda To je, po Djilasu. bistvo sodobnega komunizma in družbene ureditve Jugoslavije. Dji-las pred svetovno javnostjo obrekuje najhrabrejše ‘borce narodnoosvobodilne vojne. Nekdanji heroji, ki so bili pripravljeni vse žrtvovati, celo življenje, za idejo in za blagostanje ljudstva, če niso bili ubiti ali potisnjeni v stran, so postali sebični strahopetci brez ideje, pripravljeni odpovedati se vsemu: časti, imenu, resnici, samo da bi zadržali rpesto v vodilnem razredu in hierarhičnih krogih. Ce je državni družbeni sistem v Jugoslaviji znotraj tako gnil kot ga želi prikazati Djilas pred inozemsko javnostjo, potem se postavlja vprašanje, je poudaril državni tožilec, kako more ta sistem sploh obstajati. Toda ta sistem ne le da obstaja, temveč se nenehoma razvija m stopa hrabro v smeri izgradnje vedno bolj popolne družbene in socialistične morale* Javni tožilec je nadalje u-gotovil, da je obtoženi Djilas v preiskavi priznal, da je nameraval najjjrej tiskati v inozemstvu študijo o zgodovini Crn“ gore, za katero pa v inozemstvu ni bilo zanimanja. Toda ko je nekaterim inozemskim novinarjem, svojim prijateljem, odkril da piše kritiko sodobnega komunizma, je v Beogradu dobil naročilo inozemskega založniškega podjetja, ki je v besedilo vneslo neke popravke, ki so odgovar- jali njegovim interesom in namenom določenih inozemskih krogov. Ze sam način, kako je prišlo do naročila jasno kaže, da je knjiga napisana m objavljena z namenom, da služi kot propagandno sredstvo proti državni in družbeni u-reditvi Jugoslavije in njenim interesom v inozemstvu. »Obtoženi se je tega zavedal,* j* poudaril tožilec, «in on je to tudi želel*. Potem ko je prebral obtožnico, je javni tožilec predložil, da se «zaradi zaščite javnega interesa* iz nadaljnje razprave javnost izključi. Tožilec je ugotovil, da je knjiga, ki jo je napisal Djilas služila določenim krogom v inozemstvu kot sredstvo in povod, da se s pomočjo tiska in radia začne organizirana gonja proti Jugoslaviji z namenom vmešavanja v notranje zadeve in da se škoduje njenim zunanjepolitičnim interesom. Iz pisanja tiska se lahko sklepa, da bi ti krogi izkoristili javni proces za iste namene. Temu predlogu javnega tožilca sta se uprla odv. Veljko Kovačevič in sam obtoženi Djilas, in zahtevala javno razpravo Odv. Kovačevič je nasprotoval tajni razpravi sklicujoč se na zakonske predpise in deklaracijo o pravicah človeka. Po besedah branilca je v interesu sodišča, da je proces javen, ker bo inozemstvo tajnost razprave izkoristilo za še večjo propagando proti Jugoslaviji. Djilas pa je izjavil, da na tajnem procesu sploh ne bo odgovarjal na obtožnico, ki da je «navaden propagandni akt* in na vprašanja predsednika in da vztraja pri trditvah v svoji knjigi. Po kratkem posvetovanju je sodišče sprejelo predlog javnega tožilca in razprava se je nadaljevala ob udeležbi samo žene in brata obtoženega in nekaterih javnih delavcev. Po zaslišanju obtoženega, ki je odgovarjal na vprašanja predsednika in javnega tožilca, in po obrambnih govorih obtoženega in njegovega odvetnika, se je razprava danes končala. Razsodba bo objavljena jutri ob 13. uri. B. B. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 5. oktobra 1957 Vreme včeraj; Najvišja temperatura 19,8, najnižja 10,4, zračni tlak 1016,5 narašča, veter zahod-ntk 30 km na uro, vlaga 35 odst., morje razburkano, temperatura morja 18,8, Tržaški dnevni D^ncs. SOBOTA, 5. oktobra Rlac.d, Dunja Sonce vzicie ob 6.07 In zatone ob 17.39. Dolžina dneva 11.32. Luna vzide ob 15.55 jn zatone ob 2.43. Jutri, NEDELJA, 6. oktobra Bruno, Dalibor Zahteva prof. Gregorettija na konferenci v Stresi Za razvoj pristaniškega prometa se morajo zgraditi nove avtoceste V poštev pride avtocesta Trst - Benetke za povezavo z ostalim italijanskim ozemljem in avtocesta Trst- Videm-Trbiž za izboljšanje povezave z avstrijskim zaledjem Predsednik pokrajine prof Gregoretti je ponovno zahteval, naj vlada čimprej sprejme ustrezne ukrepe za zgraditev avtocest Benetke - Trst, Videm-Trbiž, Vičem-Trst in Videm - Benetke. Gre za celoten sistem modernih avtocest, ki naj bi najtesneje povezale tržaško pristanišče z ostalim italijanskim ozemljem in zlasti z avstrijskim zaledjem. To, kar je sedaj ponovno zahteval prot. Gregoretti na mednarodni konferenci o cestnem prometu v Stresi, ni dejansko nič novega. Kljub temu pa ima ve. k pcmer. ker je bilo vprašanje sodobne in ustrezne cestne povezave Trsta z o-stalimi italijanskimi pokrajinami in s svojim zaledjem postavljeno n» tem važnem mednarodnem zborovanju. To zahtevo je predsednik pokrajine utemeljil z dokazi velikega gospodarskega pomena za razvoj in okrepitev tržaškega pristaniškega prometa ter za razvoj turizma. V Stresi se je prof. Gregoretti sestal z glavnim ravnateljem ustanove ANAS, ki u-pravlja italijanske avtoceste in ki mu je zagotovil, da se bo zanimal za predloženo vprašanje. V preteklih dneh pa je ANAS zahtevala vpogled v načrte za gradnjo avtoceste Benetke - Trst, da ga podrobno prouči. Obenem pa se je predsednik tržaške pokrajine strinjal z načrtom za ustanovitev nove družbe «Finstrude», ki naj bi združila v eno samo družbo vsa maia podjetja, ki se ukvarjajo z italijanskimi avtocestami. Nova družba bi se lahko ukvarjala s celotno italijansko avtocestno mrežo. Poudariti pa moramo, da je Trst, zlasti če pomislimo na njegov zemljepisni položaj, preveč zanemarjen in se osrednja oblast premalo zanima za gradnjo sodobne cestne povezave z zaledjem. Cesta z Avstrijo je preozka in ne ustreza niti sedanjemu turističnemu razvoju med državama, kaj šele prevozu blaga s tovornik.. Po drugi strani pa so v Avstriji začeli graditi novo avtocesto Salzburg-Dunaj, ki predstavlja podaljšanje avtoceste Muenchen-Salzburg čimprej proučevati načrte za tesnejšo cestno povezarvo z avstrijskim zaledjem. Za to cesto so se zanimali v Rimu tudi furlanski poslanci. Sedaj pa smo zvedeli, da je minister za javna dela Togni zahteval od ustanove ANAS, naj začne proučevati načrte za gradnjo avtoceste Videm-Trbiž. To je že nekaj. Upajmo, da ne bo vse to ostalo samo pri načrtih in da se bodo zahteve Trsta u-resničile v najkrajšem času. Azijska gripa Včeraj so prijavili zdravstvenim oblastem 124 novih primerov azijske gripe, s čimer je narastlo skupno število doslej obolelih na 993. Med omenjenimi 124 primeri jih je bilo 73 med prebivalstvom, 42 med begunci, 6 v vojski in 3 v zavodih. Konferenca ZKM Jutri ob 9. uri se prične v mali dvorani gledališča «Ros-setti« organizacijska konferenca Zve/e Komunistične mladine tržaškega ozemlja z naslednjim dnevnim redom: a) spremenitev ZKM TO v tržaško avtonomno zvezo Zveze komunistične mladine Italije; b) odobritev statuta ZKMI. Na konferenci bodo spregovorili tudi Vittorio Vidali, Marija Bernetič in Renzo Trivel-li, vsedržavni tajnik ZKMI, ki bo vocil delegacijo centralnega komiteja te organizacije. Popoldne se bodo delegacije, ki pridejo iz c'rug.h italijanskih pokrajin, udeležile »sestankov prijateljstva«, ki bodo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina, v Ul. Tiziano Ve-cellio 4, v Sv. Križu, na Opčinah in v Miljah. Po razbitju pogajanj s CRDA v Rimu Na zborovanju kovinarjev FIOM so predlagali protestno stavko Danes ob 11. uri priredi zborovanje tudi stara Delavska zbornica, zaradi česar bodo delavci zapustili delo nekaj prej Delavci v obratih CRDA in | nimanjem poslušali poročilo Tržaškem arzenalu so silno razburjeni zaradi prekinitve pogajanj v Rimu, do katere je prisl? p- krivdi industrij-cev, ki trmasto vztrajajo na svojem odklonilnem stališču ter so po dolgih pogajanjih in trdi borbi delavstva ponudili zelo majhne izboljšave kot tajnika FIOM o poteku pogajanj v Rimu, o posredovanju ministrstva za deio ter ravnanju industrijcev. 'Delavci so s pikrimi opazkami komentirali smešne ponudbe predstavnikov vodstva obratov CRDA in Tržaškega arzenala; sindikalni delegaciji FIOM pa so izra- zasmeh delavcem in sindi- zili pohvalo sj? priznanje za kalnim zastopnikom. Delodajalci prav gotovo računajo in upajo, da se bodo prizadeti delavci naveličali in opustili borbo za svoje pravice, toda delavci in njihovi sindikalni predstavniki ne nameravajo položiti orožja, dokler ne bodo dosegli tega, za kar se že dalj časa vztrajno borijo. Sindikalni delegaciji, ki sta se udeležili pogajanj v Rimu, sta se vrnili v Trst in poročata zdaj svojim članom o poteku pogajanj ter vzrokih njihove prekinitve. Tako je bilo sinoči zborovanje delavcev iz omenjenih obratov, ki ga je organiziralo tajništvo pokrajinske FIOM v Ljudskem domu v Ul. Madonnina. Glavna dvorana je bila nabito polna delavcev, ki so z velikim za- S sinočnje seje dsvinsko-nabrežinskega občinskega sveta V devinsko-nabrežinskl občini »o \ teku številna javna ileia Samo 30 delavcev pri SELAD - Vprašanje opreme vrtca v Nabrežini in šole v Sesljanu - Protest zaradi pisanja «Piccola» neposredno povezavo med Ba- Na sfnočnj' izredni seji de-vinsko-nabrežinskega občinskega sveta se je odbornik Skrk, ki odgovarja za javna deta, potožil nad birokratskim postopkom s katerim nadrejene oblast; rešujejo vprašanje javnih del. Za primer je omenil problem doma onemoglih v Nabrežini, za katerega gradnjo je bilo že pred tremi leti nakazanih 4o milijonov lir. a še sedaj niso začeli z deli, ker to manjkale potrebne odobritve načrtov. Po treh letih pa bo vendarle tudi to vprašanje rešeno, ker so pred tednom dni načrte odobrili in bo v Trstu razpisana dražba za gradbena dela, medtem ko bo občina morala poskrbeti za nu-in j tranjo opremo in instalacije.. - , - . . ■ „ i Med javnimi deli, ki so v 8:?r‘r" teku ali ki jih bodo v kratkem mestom. Poleg tega so Avstrijci sklenili graditi novo avtocesto Dunaj-Beljak, ki bo šla skozi Gradec in Celovec. Načrt, ki bo z novo avtocesto povezal Dunaj z italijansko mejo, je že skoraj gotov in predvidevajo, da se bodo prva dela začela prihodnjo spo-mlac, .n sicer na prvih dveh odsekih; Dunaj - Wiener Neu-stadt in Beljak-Celovec, Po načrtih bi morala biti ta važna avtocesta zgrajena v štirih letih. Menimo, da nam m treba še posebej omenjati važnosti te velike prometne zveze, ki bo vezala Avstrijo z Jadranskim morjem. Sicer pa vse to avstrijsko prizadevanje ne bo prišlo do izraza, če se na italijanski strani ne bodo lotili reševati vprašanje avtoceste Trst-Vi-dem-Trbiž in Videm-Benetke. Zlasti je za avstrijske poslovne kroge važna avtocesta od italijanske meje do tržaškega pristanišča. Avstrijci se še posebno zanimajo za to avtocesto, ker bi hoteli okrepiti s Trstom avtomobilski tovorni promet z blagom. Tega se zavedajo tudi tržaški poslovni krogi in predstavniki javnih ustanov, ki so že mnogokrat zahtevali od vlade, naj začne izvedli, je odbornik Skrk v svojem poročilu najprej omenil gradnjo nove šole v Sesljanu in otroškega vrtca v Nabrežini, za kar je bilo nakazanih skupno 50 milijonov lir. Pri tem pa je govornik poudaril, da je pokrajinski upravni odbor črtal iz občinskega proračuna predvideno vsoto za notranjo ureditev obeh poslopij, tako da bosta šola m vrtec zgrajena, vendar ju ne bodo mogli uporabiti, ker ju ne bodo mogli opremiti. V tej zvezi — kar je v diskusiji poudaril tudi svetovalec dr. Jež — je odbornik Skrk zahteval, da se to vprašanje zopet sproži in zahteva od pristojnih oblasti potrditev omenjene postavke. Za ureditev ceste od nadvoza v Sesljanu do postaje v Vi-žovljah je bilo odobrenih 2 milijona lir in podjetje Milič z Opčin čaka samo še na ustrezni dekret, da prične z deli. Isto podjetje bo tudi asfaltiralo poti v Cerovljah, za kar je bilo nakazanih 2,3 milijona lir, medtem ko je podjetje Bois predvčerajšnjim začelo asfaltirati cesto Sem-polaj-Praprot, za kar bodo porabili 3 milijone lir. Predvidevajo, da bo to delo do- (liailllUHIIIIIHIIIItlllllllllllll lili lllll IIIIIIIIIU lllll IIIIIIIIHHIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIimiHIIIII UH II11» Novi odloki vladnega komisarja Uvoz blaga brez licenc Vladni generalni komisar je uveljavil italijansko-jugoslovanski sporazum, ki odpravlja uvozna dovoljenja za blago, ki je oproščeno v okviru italijansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe 1. oktobra je izšla 28. številka Uradnega vestnika generalnega komisariata, ki vsebuje razne odloke in omenja u-krepe, ki imajo veljavo na t/žaškem ozemlju. Odlok št. 166 vsebuje nove predpise za izvajanje sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, sklenjenega v Rimu dne 31. marca 1955 o okrajnem prometu med področji Trsta z ene strani, in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice z druge strani. Vladni generalni komisar odreja: Clen 3 odloka vladnega generalnega komisarja št, 17 z dne 15. januarja 1957 se nadomesti z naslednjim; Uvoz in izvoz blaga med Tržaškim ozemljem in obmejnimi področji Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice, ki ju urejuje posebni ((avtonomni račun« pri zavodu «Banca d’Ita-lia» s sedežem v Trstu in za katero ni predvideno ocarinje-nje, sta podvrženi dovoljenjem, ki jih bo izdajalo ravnateljstvo za trgovino z ino-zems‘vom vladnega generalnega komisariata. Jvozne in izvozne operacije blaga z obmejnimi področji, omenjenimi s prejšnjem odstavku, ki niso ureje z »avtonomnim računom«, bodo di- sciplinirane z odredbami, ki urejujejo italijansko-jugoslo-vanski promet. Novi odlok vladnega generalnega komisarja samo juri-dično urejuje stanje, ki je nastalo na osnovi ministrske okrožnice A-51H267 od 5. okt. 1957, ki urejuje trgovinske odnose med Italijo in Jugoslavijo. V bistvu gre torej za izvajanje sporazuma, ki sta ga podpisala italijanska in jugoslovanska deleagciju med pogajanji v juniju v Rimu, kjer so sklenili, da blago, katerega uvažajo in izvažajo v okviru lokalnega trgovinskega sporazuma, ne bo več podvrženo sistemu uvoznih dovoljenj, v kolikor gre za blago, za katerega velja v okviru italijansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe sistem »a dogana«, to se pravi samo carinsko nadzorstvo brez uvoznih dovoljenj. Logično je, da ne spada v ta okvir blago, za katerega veljajo rut osnovi jugoslovansko-italijanskega sporazuma od 31. marca 1955 posebne carinske o-lajšave. Odloki od št. 165 do št 171 razveljavljajo razne predpise bivše / VU in vsebujejo razne nove predpise za razne zadeve in panoge. končano v približno dvajsetih dneh. Nekoliko bolj kočljivo je vprašanje asfaltacije poti v stari vasi Nabrežine v Sti-vanu od goriške ceste do cerkve in poti v Slivnem. Za ta dela je bil.) odobrenih skupno 5,5 milijonov lir, načrti so bili tudi odobreni, vendar bo treba počakati še na dražbo. Po dosedanji praksi sodeč pa se bo to zavleklo in bo prej nastopila zima, tako da bodo vremenske neprilike onemogočile izvršitev omenjenih del. Pred dnevi je bilo dokončano asfaltiranje ceste Stivan-Medja vas, za kar je bilo porabljenih 7,5 milijonov lir. Zdi se, da je podjetje delo dobro opravilo, seveda v veliko zadovoljstvo prebivalcev Stivana, še bolj pa Medvej-cev. Med deli, ki so v načrtu, je treba omeniti še novo javno kopališče v Nabrežini (8 m’-lijonov), podaljšanje kanalizacije v Devinu (5 milijonov), gradnjo nove šole v Cerovljah (12 milijonov), šole v ribiškem naselju (25 milijonov), izredna popravila šol (2,5 milijona), popravilo neke občin ske stavbe v Nabrežini (pol milijona) ter popravila cerkva v Sempolaju, Mavhinjah, Devinu in Nabrežini (3 milijone). Za vsa ta dela so načrti v glav nem odobreni in bodo z njim pričeli, brž ko bo občina dobila ustrezne dekrete. Glede telefonske napeljave v Sempolaj, Mavhinje in Vi-žovlje je odbornik Skrk poudaril, da je bilo v ta namen nakazimih 5 milijonov lir, vendar se dela še niso začela, po vsej verjetnosti zaradi tega, ker družba TELVE čaka, da bo napeljan telefonski kabel iz Nabrežine v Devin. Predvidevajo, da se bo to zgodilo v dveh tednih, nakar bodo verjetno pričeli napeljevati telefon v omenjene vasi. Odbornik Skrk je nato prikazal delovanje ustanove SELAD, ki sedaj zaposluje le 30 delavcev (v letih 1947-48 — 320), čeprav je v občini 414 brezposelnih. V okviru SELAD kopljejo sedaj jarek za napeljavo telefonskega kabla z Nabrežine v Devin in urejujejo ograjo okoli vojašnice karabinjerjev v Nabrežini. Po sklepu odbora je župan glede tega interveniral pri dr, Pa-lamari in predlagal, da bi se število delavcev pri SELAD povečalo. V naslednji točki dnevnega reda je občinski svet ponovno potrdil že sprejeti sklep o spremembi in razširitvi stale-ža občinskega osebja, ki ga je prefektura v začetku leta zavrnila. Ker Je bil s tem dnevni red izčrpan, je svetovalec dr. Jež omenil predvčerajšnje pisanje »Piccola«, ki trdi, da sta se Devin in Sesljan tudi pod Avstrijo pisala vedno samo v italijanščini. Izrazil je svoje ogorčenje nad takim neodgovornim pisanjem ter poudaril, da je namen članka le ta, da bi preprečili dvojezičnost v devinsko - nabrežinski občini. Ko je dokazal neutemeljenost «Piccolovih» trditev je dr. Jaž pozval občinsko upravo, da zaščiti moralne pravice slovenskega prebi valit v s z uvedbo dvojezičnosti v občinski topo-nomastiki. 2upan je v odgovoru poudaril, da je uporaba domačega jezika ena najvažnejših in najosnovnejših pravic, zaradi česar se bo občina vedno dosledno borila za uveljavitev te pravice, ne glede na narodnost ter socialno in politično opredeljenost občanov. ki so za občinsko u-pravo enakopravni. Končno sta Svetovalca Oliva in Vižintin načela še vprašanje strokovne šole za kamnoseke v Nabrežini, pri čemer je bilo slišati zelo ostre kri. tike. Zaradi pomanjkanja prostora pa bomo o tem vpraša- nju spregovorili v eni od prihodnjih številk našega dnevnika. «»------- Starčka padla v stanovanju Včeraj so morali s pridržano prognozo sprejeti v bolnišnico dva starca, ki sta se med padcem hudo poškodovala. 89-letnega Nicola Liberia iz Istrske ceste, ki je v trenutku ko je stopil s postelje nerodno padel, so pridržali na ortopedskem, 84-letnega Angela Di Piera iz Ul. S. Cilino pa na II. kirurškem oddelku. 0, Pie-ro je padel s stola v stanovanju hčerke, pri kateri stanuje. Z isto prognozo so v prvih popoldanskih urah sprejeli tudi 48-letno Pierino Lazzarim iz Ul, Mazzini, kateri so ugotovili verjetno zastrupljenje z uspavalnimi praški. Zenski je med delom v tovarni »Stoek« nepričakovano postalo slabo. vse njene napore v teh pogajanjih. Izčrpnemu poročilu zveznega tajnika prof. Seme je sledila živahna diskusija, ki so se je udeležili številni delavci. Vsi so poudarili, da je nujno potrebno ohraniti enotnost ter nadaljevati energično borbo. Prišli so. na dan razni predlogi in nasveti, zlasti gleue načina borbe. Po končani diskusiji je prof. Sema napravil zaključke, ki so jih vsi celavci odobrili z burnim ploskanjem. Tržaški kovinarji, ki so včlanjeni v FIOM, se zahvaljujejo vodstvu CGIL za vso podporo, ki jo je dalo sindikalni delegaciji med pogajanji v Rimu. Poleg tega so na sinočnjem zborovanju pooblastili tajništvo FIOM, naj se dogovori s tajništvom sorodne organizacije glede 24-urne protestne stavke v ponedeljek in o načinu za nadaljnjo borbo. Danes predpoldne bo tudi zborovanje, ki ga organizira stara Delavska zbornica. Zaradi tega bodo delavci zapustili delo okrog 11. ure, da se bodo lahko udeležili zborovanja. Na sinočnjem zborovanju so tudi člani FIOM sklenili, da bodo zapustili danes delo hkrati z delavci, ki so včlanjeni v star. Delavski zbornici. Kakor pravijo, bo v sredo prispel v Trst minister za delo Gui. Nekateri domnevajo, da bo morda minister prinesel iz Rima novosti glede spora v obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu. To so samo domneve, na katere se zavedni sindikalni zastopniki in delavci ne morejo zanašati. Spričo tega in zaradi neopravičljive trmoglavosti industrijcev je popolnoma naravno in pravilno, da prizadeti delavci takoj reagirajo in pokažejo svoje o-gorčenje s stavko. Razstava C. Cordclla v galeriji Lonza Danes ob 18. uri bo v galeriji Lonza v Ul. Torrebianca 13 otvorjena razstava slikarskih del. Razstavlja inž. Cesa-re Cordella. «#------- Igralska šola SNG Vpisovanje v Igralsko šolo SNG- se nadaljuje do 12. okto-1 bra 1957 v Ul. S. Vito 17, tel. 38-236, vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 17. Ure. ’UPRAVA SNG «» ---- Razgovor dr. Vladovicha s prefekturnim komisarjem Občinski komisar dr. Mat-tucci je včeraj sprejel predsednika upravne komisije podjetja ACEGAT dr. Vladovicha in se z njim zadržal v daljšem razgovoru. Obravnavala sta zlasti pereče vprašanje finančnega položaja tega velikega podjetja, ki beleži dejansko skoraj eno milijardo lir primanjkljaj^, in druga vprašanja, ki se nanašajo tuui na o-sebje, Kot je znano, bo moral dr. Mattucci. v najkrajšem času proučiti normativni sporazum, ki je bil že pred meseci podpisan med sindikalnimi predstavniki in upravno komisijo podjetja. Ta sporazum pa ne more stopiti v veljavo dokler ga ne odobri občinski svet, v sedanjem stanju pa občinski komisar. Sedaj pa bo moral dr. Mattucci rešiti tudi vprašanje predsednika Acega-tove upravne komisije. Po zakonu oocinski k misar avtomatično postane tudi predsednik upravne komisije občinskega podjetja. Od njega je odvisno, ali zasede osebno to mesto, ali imenuje kako drugo osebo, an pa pooblasti neKoga, da začasno zasede njegovo mesio. V tem primeru bi dr. Mattucci lahko pooblastil sedanjega predsednika dr VTadovieha. To stanje pa traja samo, dokler upravlja občino prefeK-turni ali vladni komisar. Takoj po izvolitvi novega občinskega odbora ,n župana, zasede predsedniško mesto u-pravne komisije Acegata oseba, ki je bila začasno odstavljena, v tem primeru dr. Vla-dovich. Z dr. Mattuccijem so se sestali tudi sindikalni predstav-n.ki občinskih uslužbencev, ki. so mu obrazložili vprašanje poenotenja plač. Glece poenotenja plač jc občinski svet že sprejel zadevni sklep, ki ga pristojna državna oblast noče potrditi. Sedaj pa bi se moral zanimati na vladnem komisariatu dr. Mattucci, da bi čimprej rešili to važno vprašanje za uslužbence, ki bo izboljšalo celoten njihov plačilni in pokojninski sistem. ■ •Illllllllllllllllltlllllll ■■Milili lllll ■lllllllllllllllllilllltlllltllMIIIIIIttUllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllltlllMIIIIMIIIIIllllllllltllMIIIIIIIIIIMriMlllllt Izpred prizivnega sodišča Obsodba dveh jetniKov zaradi žalitve sodniKov Goriško sodišče ju je oprostilo, toda državni pravd-nik je vložil proti oprostilni razsodbi priziv Na prizivnem sodišču po navadi razpravljajo o prizivih, ki jih vlagajo obsojene osebe. Tokrat pa so morali razpravljati o pritožbi goriškega državnega pravdnika zaradi o-prostitve dveh mož, ki sta imela že precej obračunov s sodno oblastjo in se za svoje grehe pokoravata v znani kaznilnici v Portolongone, ali kakor se sedaj imenuje Porto Azzurro. Ečen od teh dveh, in sicer 56-letni Anton Pojan iz Kojskega, se je hotel pritožiti na tudi potrdil v celoti. Goriški Edvard Kraker sodniki so hoteli biti z možakarjema širokosrčni in so ju oprostili, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov, g tem zaključkom razprave pa se tožilec ni zadovoljil ter je takoj vložil priziv na tržaško prizivno sodišče. Tržaški sodniki pa so bili istega mnenja kot tožilec, zaradi česar so Pojana in Crd* ceja obsodili vsakega na leto dni zapora in na plačilo sodnih stroškov. Preds.: Mlele, tož.: Santana- goriško sodišče zaradi obsod- stas0i za’pisn.: D’Andri, obram be, ki se mu je zdela neupravičena in predvsem krivična. Toda mož ne zna ne pisati ne čitati, zaradi česar je naprosil 58-letnega kaznjenca Giusep-pa Croceja iz Lecce, da mu pismo sestavi. Croce mu je u-godil in ker verjetno močno sovraži sodno oblast predvsem zaradi številnih obsodb (bil je že obtožen tatvine, prevare, izsiljevanja, žalitve, klvetanja, nezakonite rabe vojaške uniforme, lažnega pričevanja državnemu tožilcu in bigamije), se je hotel v p,smu maščevati s tem, da je žalil goriške soc-nike. Pojan je hotel v pritožbi samo prikazati, da je bil za isti prekršek dvakrat obsojen Zaradi sodelovanja pri tatvini ga je namreč sodišče v Novi Gorici novembra 1947. leta, vsaj tako trdi Pojan, obsodilo na 3 leta prisilnega dela. Po prestani kazni pa so ga tudi v Italiji aretirali, ker ga je goriško sodišče juliia istega leta obsodilo v odsotnosti za isti prekršek na 6 let zapora in na 15.000 lir globe. Croce je v pismu v Poja-novem Imenu obtožil goriške sodnike, da so z lažjo hoteli prepričati kasacijsko soc išče o pravičnosti obsodbe in prikazati sodnikom v Rimu, da so obtoženčeve trditve neresnične. Pojan je seveda to pismo v dobri veri podpisal, a kaj kmalu se je -uvedel, da si je s tem nakopal samo nevšečnosti in skupno s piscem tudi obtožbo žalitve sodne oblasti. Junija lani sta se morala možakarja zagovarjati pred sod.ščem v Gorici, kjer je Pojan izjavil, da ni poznal vsebine pisma, ker ne zna ne čitati in ne pisati. Nasprotno pa se je Croce izgovarjal, da je pismo sestavil po Pojanovih navodilih in da ga je Pojan ba; odv. Bologna in Borgna. Seznam razprav porotnega sodišča Z 18. novembrom bo tržaško porotno socišče ponovno začelo z delom. Sedaj je na sporedu 9 razprav, zaradi česar predvidevajo, da bodo obravnave porotnega sodišča končane še pred 20. decembrom. Tudi v tem drugem delu delovanja porotnega sodišča imamo na prvem mestu razprave zaradi sramotenja države in zastave, kar je po prihodu italijanske uprave v naše kraje «moderna» obtožba. Novost za letos pa sta dve razpravi zaradi vojaškega in političnega vohunstva. V ostalem bo sodišče razpravljalo o ropu, o poskusnem umoru in o dveh umorih. Spored razprav je sledeč: V ponedeljek 18. nopembr/i ob g.,10 — Attilio Mahorčič — sramotenje zastave; v sredo 20. novembra Vladimir Lenardon In Anton Gra-honja — sramotenje naroda in pijanost; ti petek 22. novembra — Amalija Sancin por. Pettiros-so — sramotenje zastave; v ponedeljek 25. novembru — Guerrino Ferkovič, Aristide Ongaro (oba priprta), Karel in Rudi Katič (oba odsotna) — vojaško in politično vohunstvo; v petek 29. novembra — Ferruccio Domenicis, Marijan Cetin (oba priprta) in Ivan Cotič (ods.) — vojaško vohunstvo, tatvina .n nezakonita raba pečata; v četrtek 5. decembra — poskusni umor; v sredo 11. decembra — Al-da Visintin vd. Blasi — umor moža; v ponedeljek 16. decembra — Aloerto Zorzini — soudeležba pri uboju in tatvina. • «» ----- Prometne nezgode pešcev in kolesarja S prognozo okrevanja v 7 ali 9 dneh so včeraj zjutraj sprejeli v bolnišnico 6 let starega Livija Donatija iz Ul. F. Se-vero, katerega je nedaleč od doma podrl na tla neki vojak, ki je bil za volanom vojaškega jeepa. Zaradi podobne nezgode, 1» da jo je podrl 18-letni lambre-tist Lorenzo Fragiacomo, je morala v bolnišnico tudi 83-letna Marija Michieri por. Blažek iz Istrske ceste, ki se bo morala zdraviti pribl.žno 1() dni na 11. kirurškem oddelku. Med prekoračenjem Ul. Giu-lia se je v 64-letno Giuseppino Braiucca por. Tommasi zaletel Carlo Vervon iz Ul. delle Doe-ce, ki se' je vozil z lažjim motornim kolesom. Ker si je ženska pri padcu zlomila desno roko je morala v bolnišnico, kjer Je ostala na ortopedskem oddelku. Okrevala bo v 3Q ali 35 dneh. Tudi 16-letnega Giordana Žerjala od Domja št. 60 je doletela podobna nezgoda na Trgu Stare mitnice. Mlačen.č je prekoračil trg, ker je hotel k postajališču filobusa št, 20, a se mu prehod ni posrečil, ker ga je neki vespist, ki se je takoj po nezgodi oddaljil, podrl na tla. 2erjal, ki je imel precej globoko rano na lev, nogi, se je cdpravil v bolnišnico, kjer je tudi oslai. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v tednu dni na II. kirurškem oddelku. 35-letm Gildo Racher z Grete pa je moral po lastni krivdi, oziroma zaradi slabe ceste v bolnišnico. Mož se je namreč včeraj zjutraj peljal s kolesom po Videmski ulici proti mestnemu središču, ko mu je zadnje k lo spodrsnilo, zaradi česar je izgubil ravnotežje in padel na tla. Ker se je ranil na ustnici in si zlomil dva zoba so morali tudi njega pridržati SNG v TRSTU DANES 5. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu B_.Nušič K ŽALUJOČI OSTALI» Jutri, 6. t. m. ob 17. uri na Kontovelu B. Nušič k ŽALUJOČI OSTALI ,i ( ŠOLSKE VESTI ) Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dorini sporoča, da se novo šol9ko leto 1957-58 prične v ponedeljek 7. oktobra 1957 s šolsko mašo ob 8.30 uri v župni cerkvi v Dolini. Po maši se bodo dijaki zbrali v šoli. Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino št. 8) sporoča, da se prične šolsko leto 1957-1958 v ponedeljek dne 7. oktobra t. l. Šolska maša bo danes 5. oktobra ob 9.30. Učenci in učenke naj se zberejo ob 9.15 pred1 šclo, od koder odidejo skupno v rojansko župno cerkev. Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu obvešča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek 7. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši se bodo dijaki zbrali v šoli, in sicer4 prvošolci v telovadnici, ostali dijaki pa v razredih. «»------- SNG drevi Po daljšem presledku, ali točneje, prvič v novi sezoni, bo Slovensko narodno gledališče obiskalo Sv. Križ. Za uvod v letošnjo kriško sezono smo izbrali zabavno komedijo B. Nušjča «Žalujoči ostali», ki je doslej povsod, kjer smo jo u-prizorili, do solz nasmejala obiskovalce. Posebnost te komedije je domače narečje in priredba vsebine na domaze razmere v Trstu pred 50 leti. Predstava bo v veliki dvorani Ljudskega doma. S tem v zvezi bi našim obiskovalcem v Križu radi pojasnili, da nameravamo, tako kot v lanski sezoni, uporabljati obe dvorani za nasa gostovanja. Ker je dvorana eAlberta Sirka» o-premljenu s centralno kurjavo, nameravamo v njej gostovati v zimskih mesecih, dokler pa vreme dopušča, vabimo vse Križane v dvorano Ljudskega doma. To pojasnilo daje vodstvo SNG vsem, ki so se obračali na nas z vprašanjem, zakaj smo izbrali novo dvorano — in, ali smo staro dvorano zapustili ... SNG ne želi delati v Križu nobenih razlik in vabi na svoje predstave vse prijatelje slovenske gledališke umetnosti. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. oktobra t. 1. so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 15. POROČILI SO SE: upokojenec Mario Pizziga in gospodinja Giu-seppina Casula, trgovec Libero Apollooio in gospodinja Andrema Guastini, knjigovodja Antonio Tovazzi in učiteljica Licia Divan, uradnik Olaudio Pilat in uradnica Luciana Svagelj, podoficir carine Rolando Pesi in uradnica Liana Marcolin, kmet Matija Milič i-n gospodinja Ma- rija Simonovič, uradnik Sergio Cvietissa itn prodajalka Itala Ma-tera, delavec Luciano Malalan in učiteljica Ar.na Carli, uradnik Cla-udio Donini in uradnica Edda Pindozzi, direktor restavracije Fred C a satan in študentka Silvia Cornachin, odvetnik pripravnik dr. Fabio Lonciari in gospodinja Lucia Rubino. kmet Pietro Sorgo in gospodinja Nella Vesnaver, zdravnik Ernesio Zar u gospodinja Lucialla Taurian, delavec Claud‘i o Vouk in gospodinja Gior-gia Mislei, šofer Mario Gregori in gospodinja Antonia Prelaz. UMRU SO: 75-1 et ni Paolo De Forville, 31-1 etn i Elideo Sussan, 55-letni RudoLf Slama, 64-1 etn i Luiigi Degrassi, 70-letni Giulio Spazzapan, 80-letni Antonio Hreg_ I lich, 62-letna Palma Pasquini por. KappJ. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Davanzo, Ul. Bermni 4: Giusti, Strada del Friuli 7 (Greta); Mulo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. [ K A PIO ' SOBOTA, 5. oktobra 1957 IBSl POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Po tržaški okolici: «Dobet dobsko jezero in Sredipolje»: 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Domači odmevi; 13.30 Orkester Mantovani; 13.50 Operne arije in dueti; 14.45 Straussovi valčki; 15.05 Sloviti pianisti; 15.30 PriljuDljene melouije; 16.00 Psihologija živali: «Zivalski svet»; 16.15 Južno-ameriški odmevi; 16.30 Kavarniški koncert; 16.50 Rimski-Korsakov: «Seherezada», simfonična suita op. 35; 17.32 Plesna čajanka; 18.00 Haydn: Koncert za violino in orkester v C-duru; 18.20 Orkester Jatkie Gleason; 18.30 Oddaja za najmlajše: Llda Debelli: «Mirjana in ribica Zlato-repka«; igrajo člani Radijskega odra; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz komičnih c.per; 21.00 Teden v Italiji; 21.10 V svetu jazza; 21.40 Melodije iz operet; 22.00 Dvorak; Simnonija šc. 5 v e-molu op. 95; 22.40 Vesela glasba; 23.00 Znani tangi; 23.30 Nočni ples. i FIST I. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 16.30 Napolitanske popevke igra orkester Carla Esposita; 17.45 Norman Hunt ek: «Vodovje na Lu-ni», komedija v 3 dejanjih in 5 slikah; 21.00 Guido Castaldo: «Re. cite triintrideset!«, revija; 21.45 Ivan Turgenjev: «Kosilo pri maršalu plemstva«, komedija v 1 dejanju; 23.30 Plesna glasba. KUP H poročila v ita‘ijanšč‘111: 6.30 12.30. 16.30. 17.30, 19 15, 23.00. Poročila v slovenščini; t .30, 1330. 15.UO. 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Melodlije in ritmi; 14.30 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Dalmatinske popevke; 15T0-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni variete; 18.10 Slavni solisti: poje tenorist Mario Lanza; 18.30 Igra kvartet Blumy; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. 'SLOVENIJA 327.1 m 202.1 m. 212,4 m Poročila: d.uu, 6.U0, 7.UU, 8.00, 10.00, »d.uo, 15.00. 17.00. 19.30 22.00 7.30 Jutranja beseda mladim poslušalcem; 8.05 Lepe melodije — znani napevi; 8.35 Jugoslovanske pesmi in kola igra kvintet Milan Stante; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; Pojte z nami; 9.30 Uroš Krek: Simfonietta; 10.10 Zveneča klaviatura — Gerhard Gregor s strato orglami; 10.30 Na obisku pri čeških zabavnih ansamblih; 11.10 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli; 11.40 «Aloha oe» — havajski instrumentalisti igrajo; 12.00 Opoldanski koncertni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Raoul Jenčič: Kako spravimo stroje po končani sezoni; 13.15 Nekaj veselih zaigra Kmečka godba; 13.30 Slavni pevci in virtuozi vam po- jo in igrajo; 14.20 Zanimivosti U znano:t*i in tehnike; 14.35 N« poslušalci čestitajo in pozdr*avU jo; 15.15 Zabavna glasba; D-40 Nove knjige; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Zabavna paleta Richarda Rodgersa; 17.30 Vedri zvoki za vesel konec tedna; 18.20 Pojeta dekliški komorni zl>or D. Kerr. Fenice. 15.00: »Arianna«, Garj Cooper, AiNfrrv Hepburn, M« rice Ctievaiier. Nazionale. 14.00: «Vo>na in B "; Po romanu L Tolstoja. Pari 350 lir. . FUodrammatico. 16.00: «1 .J'ččr stieri della finanza«, R. Tay| ■ E. Mueller. Oinemascope Grattacielo. 1600: »Sissi, ml*0* cesarica«. Agfacolor. , Supercinema. 16.00: «Muženje puitico« Pustolovski film, n Steiger. ’ . Arccbaleno. 16.00: »Ziveži i00"■ S. Forest, J. Robert. ,■ Astra Rojan. 16.00: »Ofetje I" " novi«, V. De Skca, M. M*" stroioom. Cinemascope. . Capitol. 16.00: «Princesa Sissi • Veliko odkritje leta: nm’ Schneider. Ljubezenska K000,.’ CristaMo. 16.00: «Zgodba 8«>e(?c Houstona«. Cinemascope, J- w Crea, Felicia Farr. Alabarda. 15.30: »Vetlna harmo- nija«. Technicolor. C. VVilde, Muni, M. Oberon. ^ Arlston, 16.00: «Sangaree». Teci mcolor. Pustolovščine. F. mas, A. Dahi. , . Armonia. 15.00: »Poročnik omamit«. Technicolor, A. Murpnp J Evans. Aurora. 16.00: »Tam gori me ne" kdo ljubi«, P. Newmann. Garibaldi. 16.30: »Upor obesei cev«, P. Armendariz, C. LOP' Ideale. 16.30: «Toto, peppino e ‘ malafemmina«, Toth, P®W\. De Filippo. D. Gray, T. R®1^ Impero. 16.30: «MannequineS « Pariš«, M. Robinson, J. De Italia. 15.30: »Večna harmonij«' Technicolor. C. VVilde, P. M ni, M. Oberon. i. Moderno. 16.00: »Anastazija«, ' Bergman, J Brynner, H. HW ' San Marco. 16.00; ((Zaročenci srn* ti«, S. Koščina, R. Battagha. Savona. 16.00: »Kralj in J®*" Jul Brynner in Deborah K* , Viale. 16.00: »Godzila«. Fanta*1 čen japonski film. Vitt. Veneto. 16.00: «Gu»g|iorie ■ M. Girotti, G. Rubini, D°r! BeVvedere. 16.00: »Rose Mari«*' Technicolor. A. Blyth, H. k F. Maraš. a. Marconi. 16.00: »Mademoisellči. galle«. Cinemascope. B. Barov J. Bretonniere, M. Auer. « Masslmo. 16.00: »Sami v neflkO" n osti«, VVilliam Holden. ^ Novo cine. 16.00: »Zdravnik cev«, Toth. p,. Odeon. 16.00: »Orkan nad J, rtAin« lUorio Cnho 11 in R 21 pe dom«, Maria Schell in R*f Ione. Radio. 16.00: »Notre Dame Q Pariš«. Cinemascope. Tech. Lollobrigida, A. Qu)nn. ,e Secolo Sv. Ivan. 16.00: «Vedn2hi. lepo vreme«, G. Kelly, C. nsse. Skedenj. 18.00: »Pekel okrog m* Teatro Nuovo. 21.00 «MišO'l<>vl<^,' A. De Stefani. MALI OGLASI MAGAZZINI FELICE, Trst, ^ Carducci 41 (nasproti pokrjuj,; trga, telef. 90-513). Prodajanj srajce, hlače, spodnje hlače, ,, kavice, bele jopiče za natak« j in mesarje. Velika izbira at' nih oblek. Vse po najnižjih c*n Ali je treba reči?... . ..Dežuje... Zato boste svoj dežni plašč kupili v trgovini PITASSI TRST- KORZO ITALIA 7 Našli boste najbolj bogato izbiro dežnih plaščev raznih vrst iž BOMBAŽA - NAJLONA - TERITALA po najnižjih cenah Izključna prodaja: San Giorgio Ballarini Valsfar Pirelli Kennedy Barbus Sealup Storm Red and black Rain Stop Lefos GORICA — VIDEM — PORDENONE— PADOVA - V1CENZA - MU AN TO °!„ POPUSTA KUPCEM, KI PREDLOŽIJO TA OGLAS 5. oktobra 1957 O SODELOVANJU med socialisti in katoličani Znano je, da je vprašanje I dikalno organizacijo katoli- sodelovanja med socialisti in katoličani, bolje med socialističnimi in katoliškimi delavci, med vsemi napredno mislečimi ljudmi sploh, postalo v tem poslednjem času eno temeljnih vprašanj političnega razvoja v Italiji (in ne le v Italiji), in da se temu vprašanju — zlasti v italijanskem socialističnem tisku — posveča vedno več prostora. Tp je tudi povsem naravno, ker se je — zlasti Po 20. kongresu sovje*ske komunistične stranke in po prelomnih dogodkih na Madžarskem iq Poljskem — položaj na področju družbene in politične borbe za socializem spremenil v toliko, da se postopno otresamo du nedavnega izključno veljavnih formul take borbe, in pristopamo k obravnavanju ustreznih vprašanj iz povsem novega zornega kota, predvsem pa v novem, bolj sproščenem duhu. , V tem novem ideološkem in političnem ozračju smo Priča procesu postopne revizije nekaterih do danes splošno veljavnih pojmov, ki so so v praksi pokazali ne le za Politično neučinkovite, ampak so predstavljali celo neposredno oviro za nadaljnjo krepitev socialističnega in demokratičnega gibanja. Eden takih pojmov je tako imenovana teorija in praksa o naravnih zaveznikih socializma. o naravnih zaveznikih proletariata. Ta teorija je z razvojem socialistične graditve v Sovjetski zvezi in s postopnim uveljavljanjem stalinizma v tej deželi zadobila tako odbijajoč značaj, da je neposredno rušila vprav tiste Prijateljske in borbene odnose med temi «zavezniki», ki hi jih bila morala krepiti in utrjevati. Položaj, ki je zaradi tega nastal v mednarodnem delavskem gibanju, je dobro znan, in tudi odnošaji med državami z različnim družbenim redom so od tega trpeli ,n še vedno trpijo v tolikšni meri. da je vprašanje sožitja med njimi danes eno temeljnih vprašanj mednarodnega političnega življenja. Teorija o naravnih zaveznikih proletariata je puščala nerazčiščene odnose tudi med različnimi političnimi in sindikalnimi organizacijami proletariata samega. Najpogosteje so bili za te odnose značilni izrazi kot na pr. ((delodajalski«, «žo)ti», ((izdajalski«, kar pa ni v bistvu pomenilo nič drugega kot to, da politična in sindikalna organiza-cija, ki je take izraze uporabljala proti svojim političnim in sindikalnim tekmecem ni bila kos vprašanju in ni znala najti ustreznih prijemov, ki bi spravili z mrtve točke vprašanje enotne sindikalne organizacije delavstva (pri tem je seveda imela odločilno vlogo vprav o-menjena neustrezna teorija In praksa o naravnih zaveznikih proletariata). Ta negativna preteklost je še danes ovira, da vprašanje sodelovanja med političnimi strankami in sindikalnimi organizacijami še vedne ne more najti ustrezne rešitve. To vprašanje pa je bistvenega Pomena zlasti v tistih deželah, kjer imajo tudi tako 1-menovane nemarksistične politične organizacije vpliv na Precejšnji del delavstva, kot je to primer tudi v Italiji, kjer je krščanska demokracija organizirala v ločeno sin- ško misleče delavce. Temu vprašanju posvečajo italijanski socialisti precejšnjo pozornost, in njihov tisk ne zamudi prilike, da ne bi pojasnjeval . potrebe po takem sodelovanju meu socialisti in katoličani. Zadeva pa ni tako preprosta, ker je po sredi versko prepričanje katoliških delavcev, ki jim ne more biti vseeno, kaj o tem sodelovanju sodi Cerkev. In Cerkev je — kot je znano — iz «načelnih» razlogov tako proti sodelovanju med katoličani in socialisti, kakor tudi proti socializmu nasploh. Kako premostiti to oviro (kajti premostiti jo je treba)? Edina pot je v argumentirani kritiki tega stališča Cerkve in Vatikana in v dokazovanju, da je tako stališče dejansko nedopustno vmešavanje in neposreden politični oritisk na katoliške delavce, da bi v borbi za svoje pravice ne prekoračili okvira kapitalistične družbe, in da bi svoje zahteve obdržali v mejah, ki niso m varne ohranitvi obstoječega, za Vatikan bistvenega družbenega ravnotežja med delodajalci in de- lavci, To pa more Vatikan doseči le, če prepreči sodelovanje med katoliškimi in socialističnimi delavci in če prepriča katoliške delavce, da se za zveličanje svoje duše povsem zanesejo tudi na njeno trditev, da je za njihovo zveličanje nujno potreben tudi še nadaljnji obstoj kapitalističnih izkoriščevalcev njihove delovne sile. Ali more Cerkev to svoje stališče fudi podpreti s prepričljivimi argumenti? Ne, tega ne more. ker se ne da dokazati, da je vernik dolžan po božji zapovedi mirno gledati in pokorno sprejemati le to, kar mu je delodajalec pripravljen dati za njegovo delo. (((Pravične« mezde pa itak ni!); V tej smeri se mora vršiti ustrezno pojasnjevanje socialistov, da bo tudi poslednjemu katoliškemu delavcu jasno, da sodelovanje med katoličani in socialisti ne nasprotuje in ne more nasprotovati njegovemu verskemu prepričanju, ampak more biti kvečjemu v nasprotju edinole z določenimi interesi, ki nimajo z vero nobene zveze. D. H. Eduardo De Filippo se je vrnil h kinu. Sedaj režira lilni nFortunella«, ki ga snemajo v Rimu in pri katerem igrata Giulietta Mašina in Paul Douglas. iiiiimmiitiit mi tiiim mi in mitiiiii****i*iiiiiin iiii iiMmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiin»Miiiiii»iiiiiiii»iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiminii»iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiimiii*inii« POROČILO DR. ALDERTA NA KONGRESU KARDIOLOGOV Nevsakdanja zgodba Harryja Browna ki je preživel električno stolico Ko so ga po obsodbi usmrtili, ga je njegov odvetnik «ugrabil» dr. Aldert pa ga z operacijo in transfuzijo vrnil v življenje Na kongresu ameriških specialistov za srčne bolezni, ki je bil pred kratkim v New Yorku, je dr. James Aldert poročal o razburljivem primeiu oživljanja nekega obsojenca, ki je bil obsojen na smrt in rua električni stolici tudi u-smrčen. Ta nenavaden znanstveni poizkus so ohranili štiri leta v popolni tajnosti, kajti objekt poizkusa — Harry 3rown - je bil dejansko sodno obsojen na smrt na električni stolici zaradi umora in šele pozneje je sodišče ugotovilo, da ga je obsodilo po krivem. Najprej bomo povedali zgodbo, zakaj je bil Brown obsojen na smrt. Jeseni 1952 je policija v pisarni neke garaže v Chicagu odkrila mrtvega lastnika garaže Jenkinsa. Jenkins je bil u-streljen s samokresom. Jenkins pa se je bil malo pred tem močno skregal z Brow-nom in policija je Browna zaprla, češ da je on morilec. Sodišče ga je nato obsodim n,i smrt, njegov odvetnik dr. Clark pa je bil prepričan, da Brown ni kriv in ga je z vsemi sredstvi skušal rešiti. Ker niti prošnja za pomilostitev m pomagala, je sklenii poizkusiti ponovno oživitev že po izvršeni smrtni kazni. Z dr. Jamesom Aldertom sta se dogovorila, da bost' na kakršen koli način po izvršitvi smrtne kazni prišla do mrliča in ga odpeljala na kliniko, kjer sta si že vnaprej priskrbela posebno napravo, ki jo v ZDA uporabljajo pri nesrečah ko električna struja koga ubije, in še napravo, ki pri večjih operacijah srca nadomešča srce in pljuča. Ponovno oživeli Harry Brown danes pripoveduje, kako mu je bilo težko umreti, ker se je zavedal svoje nedolžnosti, in tudi kako je bilo v celici ob prvem, drugem in tretjem sunku električnega toka na električni stolici. Tudi fizično trpljenje, ki ga je pretrpel, je nepopisno, posebno ker je čutil, da se v njem vse ruši, dočim so biii zaznavni centri v možganih še vedno pri prvem in drugem sunku nepoškodovani. Oglejmo si podrobneje tretji del te čudovite zgodbe — oživljanje: Fu tretjem električnem sunku je zdravnik Sing-Singa u-gotovil, da je Harry Brown mrtev. Pomočniki so ga že sneli z električne stolice in ga položili v dolgo košaro in odnesli iz dvorane. V veži pa so že čakali- nameščenci nekega pogrebnega društva (dejansko asistenti dr. Alberta) in telo preložili v krsto ter v vsej naglici pohiteli mimo straž in krsto z mrličem položili v mrliški avtomobil, ki je že čakal. Ze med potjo na k,,;ni>ko so začeli s poizkusi oživljanja. V kliniki pa je bilo že vse pripravljeno in konservirana kri je bila že topla. Z nekaj potezami je zdravnik razparal mrličev prsni koš, odprl aorto in jo spojil z aparatom, ki pri operacijah zamenjuje srce in pljuča. Drugi kirurg pa je hkrati odprl veno na vratu in jo spojil z drugiim koncem istega aparata. Črpalka je naglo izsesala iz krvotoka že dokaj zgoščeno kri, na drugi strani pa pritiskala v krvo-tok svežo, s kisikom bogato kri. Poizkus se je torej šele začel minute pa naglo tečejo. .......................................................... Hlinil.....umnimi............. IRENE DUNNE - DIPLOMATKA Znana filmska igralka Ire-he Dunne je baje zadovoljna 8 svojim novim poklicem — diplomacijo. V nekem inter-vJUju Ansi je Irene Dunne rekla; «Ko so mi iz Bele hiše telefonirali, če sprejmem imenovanje za delegata ZDA n» 12. zasedanju generalne skupščine OZN, se mi je zde-1°, da sanjam. Nalogo sem z havdušenjem sprejela in se tega nikakor ne kesam, kaj-t> to je največja izkušnja v mojem življenju.« Irene Dunne je bila imenovana v komisijo za skrbništvo in se sedaj ukvarja s proučevanjem razmer v še ne neodvisnih dc-želah. Ultrazvoki in rak Skupina japonskih raziskovalcev zatrjuje, da se da s Pomočjo ultrazvokov točno Podati diagnoza raka. Z u-smerjanjem ultrazvočnih vatov na razne organe, se beležijo tudi njihovi «odmevi». Sama tehnika je podobna ra-darski, kjer se odbiti radarski žarki izkoriščajo za beleženje ((slike« nekega predmeta. Ugotovljeno je nadalje, da različna tkiva dajejo različne ((odmeve«, ki se na Prednji strani katodnega osets lcskopa registrirajo kot valovite črte. Moč ((odmeva« kaže ali bolje nakazuje obolelost tkiva. Dejanska slika notranjih organov se dobiva s sin-kroniziranim delovanjem snopov ultrazvočnih valov, podobno kot pri radarju. To tehniko imenujejo ultrazvočno tonografijo in daje ((notranje slike«, ki jih je nemogoče dobiti celo z močnim rentgenskim aparatom. Ruske rakete v geofiz. letu v času mednarodnega geofizikalnega leta bodo v ZSSR pognali v zrak skupno 125 raket. S temi raketami bodo skušali proučiti najvišje plasti atmosfere. Podobne rakete bodo Rusi pognali tudi z Arktike in Antarktike. Te podatke so pred dnevi objavili vodilni sovjetski časopisi v člankih, ki so bili posvečeni stoletnici rojstva Konstantina Colkovskega, znanega znanstvenika in pobornika tako i-menovane raketne tehnike in prvega teoretika letal na raketni pogon ter «očeta vse-mirskih potovanj«, kot ga i-menuje sovjetski tisk. Nemško in rusko «ljudsko vozilo* Neko podjetje iz Regensburga v Zapadni Nemčiji je izdelalo nov miniaturni avtomobil, ki je baje zelo stabilen na cesti in dobro drži cesto tudi na ovinkih, pa čeprav je ozek in sta sedeža v avtomobilu drug za drugim. Kljub temu, da je avtomobil tako majhen, razvije brzino 130 km na uro, tehta pa okoli 300 kg. Avtomobil so že prikazali na veliki razstavi v Frankfurtu. Kot poročajo iz Moskve, se je tudi sovjetska avtomobilska industrija končno "endar-le lotila izdelovanja majhnih in cenenih avtomobilov, ki jim pravijo ((ljudsko vozilo«. V novem avtomobilu bo prostora za štiri potnike, porabil pa bo 5 litrov bencina na 100 km. ,,, Neka nemška tovarna je izdelala načrte za nov univerzalen šivalni stroj, ki naj bi bil namenjen lahki industrij'.. Posebnost tega šivalnega stroja je v tem, da dela z neverjetno naglico, saj napravi v minuti kar 4000 vbodov. Poleg tega ie šivalni stroj zelo tih in deluje skoroda brez vibracij, V improvizirani operacijski dvorani je vladala popoma tišina, ki jo je motilo le tiho suvanje ventila in brenčeč zvok črpalke. ((Bojim se, da je prepozno!« zašepeče dr. Clark, ki je operaciji prisostvoval. Dr. Aldert pa je drugega mnenja in pravi: ((Počakajmo! Se ni prepozno . ..» Zdravnik povečuje pritisk krvi in z roko masira srce v prsni duplini. Od začetka operacije, od odprtja prsnega koša, je minilo že osem minut. Znano pa je. da se možganske celice začno razkrajati že šest minut po smrti. Ko pa je kazalec na uri kazal že deseto minuto, je začel elektro kardiograf kazati sicer šibko vendarle nekako gibanje. Zdravnik je sicer oprezno, vendar še pospešil delovanje črpalke. In tresenje kardio-grala se je spremenilo v gibanje, ki bi ga lahko imenovali trepetanje. To pa je postalo čedalje močnejše in bolj umerjeno ter določeno in že nakazovalo ritem srčnega bitja ... . Torej je uspelo! Kirurgi in vse osebje, ki je poizkusu prisostvovalo, se je oddahnilo-Toda ne dokončno, kajti u-speh še ni gotov. Treba je namreč počakati, če ni električni šok prizadel tudi možganov. Pacient bi namreč po oonevnem oživetju lahko živel, lahko pa bi nikoli ne prišel do popolne zavesti, ali pa bi nmrda ostal za vedno paraliziran. Minilo je nekaj nad četrt ure, ko je »mrlič« vendarle odprl oči. V prsih je čutil velikanske bolečine in začudeno gledal Okoli sebe. ((Torej, dragi tovariš, ponovno na svetu, kaj? Ne, ne boj se, nisi umrl. Mi smo te po tvoji smrti ponovno priklicali v življenje!« je rekel dr. Clark svojemu klientu. Toda čeprav se je Harry Brown vrnil v življenje, so njegovo krsto istega dne že p okopa.i. Harryja pa so 7. bolniškim avtomobilom skrivaj odpeljali na varno mesto in ga skrili. Človek, ki je nosil me Harry Brown, je bil po zakonu mrtev. Namesto njega se je v Mehiki pojavil človek z drugim imenom in s potvorjenimi dokumenti. Sodišče ni smelo vedeti, da živi, ker bi ga sicer na temelju prejšnje obsodbe spravilo ponovno na električno stolico. Zato so tudi zdravniki morali molčati o svojem velikem u-spehu. Harry Brown o tem pravi: «Dr. Clark mi je ganjeno stisnil roko in odšel. Bo treh letih sem ga prvič videl v Mexico Cityju in tedaj mi je prinesel veselo vest, da je sodišče priznalo mojo nedolžnost.« Pri nekti policijski preiskavi v Chicagu so bili namreč a-retirali nekega prodajalca morfija, ki se je nato v svoji celici obesil, ker mu niso hoteli dati morfija, ki ga je prej stalno jemal. Pred smrtjo pa je v poslovilnem pismu priznal med drugim, da je z nekim sokrivcem ubil Jenkinsa. ker je Jenkens vedel, s čim se ukvarja, in ga zaradi tega izsiljeval. «Po svojem razgovoru s Clarkom — pravi Brorvn — pa nisem hotel ničesar storiti, ker smo čakali, da 'u-di prekršek zdravnikov, ki so me vrnili v življenje, pravno zastari.Tudi dr. Clark bi bil po ameriškem zakonu obsojen, ker si je brez dovoljenja oblasti prilastil mrliča v medicinske namene. In tako se je šele po štirih letih o mojem primeru spregovorilo na medicinskem kongresu in a-meriška javnost je zvedela za nenavadno usodo človeka, kateremu je medicinska znanost rešila življenje proti krivični obsodbi sodišča.« NEKAJ BESED NAŠI Proces od grozdja do mosta «t ———————— —————— razmeron .Prve priprave za setev Ne oddaljimo se od predmeta tega članka, če uvodoma omenimo naslednje: Vioograd-nikii so se gotovo zanimali za vinsko razstavo v Ljubljani, kjer je razstavilo vzorce svojih vin 20 držav, med temi tudi nekaj z iz venevropskih celin. Razstava je bila torej v svetovnem merilu in u-strezna komisija za ocenjevanje vin na najvišji ravni (mimogrede omenjamo, da je škoda, ker nista Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov organiziirali izleta na to zanimivo razstavo). Od vseh pri-nanj, oziroma nagrad (zlatih, srebrnih in bronastih medalj) jih je dobila največ Jugoslavija oziroma določno povedano: Slovenija. Štajer- ska vina so že drugič (tudi lani) odnesla prvenstvo. Mnogi naši in tudi inozemski vinogradniki, kii ne poznajo u-godnih naravnih pogojev Štajerske za vinarstvo (talne in podnebne prilike), se temu čudijo. A zraven teh pogojev k napredku in uspehu prispevata v mnogo večji meri še dva činitelja: vinogradnik in kletar. Seveda manjka tudi tamkaj na splošno že mnogo za dosego visoke ravni v vinarstvu. Je pa zelo močna težnja za tem napredkom. Sele nato bo mogoče govoriti, kaj pomeni napredno vinarstvo za narodno gospodarstvo m blagostanje. To smo omenili zato, ker i-mamo tudi mi ne le dobre, ampak za to vejo celo odlične naravne pogoje. Tudi mi imamo dobre vinogradnike. Močno pa pogreša naše vinarstvo dobrih kletarjev — takšnih, ki bi se temeljito spoznali v tej stroki in bi znali ceniti pomen naprednega kletarstva v vinarstvu. Le-ti bi kot štajerski kletarji mnogo prispevali k slovesu naših odličnih vin. Kot skrbi vinogradnik, da goji čim boljše vinske sorte in pridela čim lepše in čimbolj zdravo grozdje, tako je naloga kletarja,, da zna iz njega napraviti čimbolj prijetno in okusno pijačo. Kletarja bi lahko primerjali s kuharico: čim boljša je ta. tem bolj živila (pridelki) teknejo in zaležejo. Vsako leto govorimo, kakšne so kmetove naloge v vinogradu in v -kleti. Za letošnh vinski pridelek ostane le zadnje opravilo, ker je grozdje na splošno že pod streho in se kletarska opravila nanaša- jo na poglavje, kii bi ga lah-jtrejše vrenje mošta, a z njimi ko označili «Od grozdja do mošta«. Važen proces in zato vreden, da se z njim malo seznanim o. Grozdje se spreminja v mošt. A kaj je ta tekočina? Predvsem jo sestavlja voda. k: je vsebuje od 65 do 85 odst. Najpomembnejša sestavina mošta pa je sladkor. Njegova količina v moštu je odvisna od vinske trte. od zrelosti in-zdravja grozdja. V najslabšem moštu ga je okrog 12 odst., v najboljšem do 30 odst. in tudi več. Tretja snov so kisline, a praktično govorimo le o vinski kislini. Ta daje vinu prijeten, kiselkast okus. Skupna množina teh kislin znaša 4 do 15 promil, kar pomeni 4 do 15 gramov na liter. Razen navedenih snovi je v moštu čreslovina (tanik), snov, ki veže in napravi vino trpko. Nahaja se v pečkah, •pecljih in mešinah (jagodnih lupinah). Cim več časa je mošt na tropinah, tem več čreslovine dobi. Ostale sestavine so: beljakovine (okrog 1,1 promil), barvila, maščobe (1.4 promil) in rudninske snovi <0,4 promil) Beljakovine so v moštu potrebne. z njimi se hranijo glivice, ki povzročijo vrenje n KV Šla. Zato jim rečemo vrelne a In kvasne glivice. Nahajajo se na grozdju. S prostim očesom jih ne vidimo. Kakor hitro pridejo v tekočino, ki vsebuje sladkor, beljakovine in potrebno količino kisline, pretvarjajo sladkor v alkohol in druge tvarine, a to le pri določeni toploti, najprimernejša je ogrok 20 stopinj. V naših, večkrat neprimernih kleteh se zgodi, da prehladen mošt ne more pred zimo popolnoma povreti in se vrenje nadaljuje naslednjo pomlad, ko se klet razgreje. Tako vino je motno, večkrat celo vleč-ljivo (teče ko olje). Klet naj bo torej za časa vrenja topla. A delovanje glivic je odvisno tudi od kakovosti glivic, i-mamo namreč dobre in slabe glivice, dobre se odlikujejo po večji vrelni ali kipelni sposobnosti. Ta njihova lastnost je odvisna od podnebja vinorodnih krajev, od njihove lego itd. Danes si moremo nabaviti tudi umetno vzgojene glivice odličnih lastnosti. To so samočiste vinske kvasnice. ki omogočijo močnejše in hi '.-v- s H c - ^ a -'Vi 'k.' v; a« . Portugalske oblasti so zasedle novi vulkanski otok, ki se je pred štirimi dnevi »rodil* v otočju Azorov v Atlantskem oceanu. Tokrat so Portugalci pohiteli, da bi se jim ne zgodilo kot leta 1*11, ko so jim tak otok »ukradli« Angleži. Na sliki vidimo dim, kjer nastala ognjeniški otok. tudi popravljamo bolno in pokvarjeno vino, ker ga prisilimo. da zopet vre. Po dovršenem vrenju se glivice sesedejo na dno posode v obliki drož .(gram-pe). Pri pretvarjanju sladkorja v alkohol (pri vrenju) se razvija ogljikova kislina. Ce jo vdihamo v veliki količini, se z njo zastrupimo in je smrtno nevarna. Zato je treba klet v času vrenja primerno prezračiti in to tudi zato, ker je treba glivicam zraka. Nekaj te kisline ostane v vinu in mu da krepčilen in hladilen okus. Med vrenjem ne sme zrak v sod, ker bi to moštu škodovalo. Da to preprečimo in hkrati omogočimo uhajanje ogljikove kisline (v oblika mehurčkov iz soda), postavimo na sode kiipelne vehe Važno je vedeti, koliko sladkorja je v moštu. To nam natančno pove mostna t“htni-cu (kisline pa kislomer). Tako lahko izračunamo količino alkohola v vinu. V ta namen pomnožimo odstotek sladkorja s 6 in zmnožek razdelimo z 10. Primer: Mošt ima 20 odst. sladkorja, vino bo torej imelo (20x6 je 120, 120 : 10) — 1? stopinj alkohola. da se pri nas seje roma malo pšenice, toda tudi za to malo je dobro, da nam ne gre pozlu, oziroma. da nam da čin' več. Da bo pridelek čim boljši, je dobro vedeti vsaj to: Najprej moramo dobro *e-me čim boiie pripraviti in ga z ustreznimi preparati pravilno razkužiti proti rji in drugim zajedavcem in boleznim. Nadalje je dobro vedeti, kdaj je pravi čas za sejanje ozimnega žita. V naših krajih se to opravi od srede oktobra do prvega tedna novembra. Seveda sejemo prej poznejše vrste in šele na koncu rana žita. Nadalje je dobro vedeti, da je najbolje sejati v vrstah in sicer v razdalji 7—8 cm med vrstami in 20 do 30 cm med dvojnimi vrstami. Koliko semena pa sejemo na ha? To je odvisno od vrste, vsekakor pa med 160 m 230 kg semena na ha. Cim pozneje pa sejemo, tem bolj na gosto moramo sejati, posebno ko gre to že preko normalnega setvenega roka. Seveda je dobro vedeti tudi to, da je količina semena, rok sejanja in vrsta pšenice — rana ali pozna — odvisna tudi od zemlje, njenega položaja in prejšnje kulture. iiiiiiiiitiimtiiiiiiiiitiiiliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHtmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHH Tudi sedaj lahko sejemo kapusnice Povečini moramo v zgodnji spomladi kupovati sadike ka-pusnic, kot so ohrovt, cvetača, belo in rdeče zelje itd. pri vrtnarjih, če hočemo imeti zgodnje spomladanske pridelke. Vse te kapusnice pa lahko sejemo tudi jeseni in sicer vse tja do prvih dini oktobra, razen kolerabe, kii gre spomladi kaj rada v cvet. Seveda bomo sejali seme zgodnjih tort, kot n. pr. cvetače »štirje letni časi« ali ((erfurtska pritlična«, zelje ((junijsko« m «ditmarško», ohrovta »advent« in rdečega zelja ((erfurtsko najzgodnejše.; m «ha-co». Na Goriškem in Tržaškem i-mamo navado, da posadimo mlade kapusnice v oktobru na stalno mesto v jarke, ki so u-smerjeni zahod-vzhod. Zemljo iz jarkov zmečemo na južno stran, da varuje mlade sadike pred zimskim soncem, hkrati pa varuje posajene rastlinice pred mrazom, oziroma pred zmrzovanjem. Zemlja namieč ponoči zmrzne in se podnevi odtaja, ta varovalni greben pa preprečuje to spreminjanje v območju posajenih rastlinic. Brž ko so pa kraji nekoliko hladnejši, je potrebno sad.ke zavarovati s toplimi pokrivali, na primer s smrečjem ali listjem. Rastline prezimijo najbolje na tistem mestu, kjer smo jih posadili. Seme sejemo redko in v nekoliko slabšo zemljo. Ce bi sejali seme v zemljo, ki je močno pognojena, bi se sadike do prezimovanja ali pa celo že prej prebujno razvile. Takšna bujno razvita rastlina pa je zelo nežna in neodporna proti mrazu, ker vsebuje preveč vode. Nevarnost pa je tudi, da nastopijo različne bolezni, raz- .............................................................................................................................................................IHIIIHIIIIIIIIIIHIHIIIIII MII I lili IIIIII1111II1111IIIIIIII ®@®®®®®®®ffl® 1 FOTOGRAFSKI KOTIČEK ®@®®®®®®®®® POVEČEVALNI APARATI 1 ®®®®®®®®H®®ffi®Hl®®B®®®®®®ffl®®®®®®®®®®®*|iS®®®®®®®®Sffl®®®®®®®®*1®1® Ce se bo fotoamater le količkaj držal tistih navodil, ki so jih orinašali dosedanji fotografski kotički, mu ne bo težko priti do dobrega negativa, ki mu bo služil za kopiranje ali povečanje. Pred dobrimi petdesetimi leti se je le malo govorilo o fotografskih povečavah, kajti takrat je prevladovalo kopiranje. V rabi so bili tedaj le veliki formati, pod negativom katerih je bil postavljen celoidnov papir, ki se je kopiral pri dnevni svetlobi in ki je prišel nato v zlato ali navadno fi-ksirno kopel. Zrno takratnih plošč je bilo tako debelo, da bi preneslo največ dva- do trikratno povečanje, medtem ko imamo danes tak negativen material, ki prenese tudi dvaj-setkratno povečanje, pri katerem je zrno komaj vidno. Pri današnjih mikroformatih pride kopiranje pravzaprav le malo v poštev m je v rabi samo še pri formatu 6x9, ako ne gre za obliko razglednice ali večjega formata, medcem ko zahtevajo vsi manjši formati večje ali manjše povečave. V ta namen nam služijo povečevalna aparati, kii jih je več vrst. Najenostavnejši povečevalni aparat je navadna kaseta, ki povečuje na določen format, ki je navadno razglednic*. Praktični so taki aparati posebno za tiste začetnike, k;i se zadovoljijo s povečanjem vsega negativa na isti format. Ker So ti aparati poceni in lahko uporabni, bi bili lahko bolj razširjeni, a v zadnjem času izginjajo s trga in vse kaže, da se v kratkem času o njih niti ne bo govorilo. Prave povečevalne aparate delimo v tri vrste, in sicer v take, ki delajo z močno razpršeno lučjo, druge s polrazpr-šeno in tretje s koncentrirano lučjo. Prva vrsta pride za fotoamaterja malo v poštev, kajti motna žarnica, katere žarki se odbijajo od vzbočenih sten a-parata in obsevajo negativ od vseh strani, dola navadno premehko luč in zato pridejo v poštev le briljantni negativi, ki so bogati s kontrasti, in tak pap.r, ki dela bolj trdo. Imenitno služijo taki aparati poklicnim fotografom, ki se u-kvarjajo izključno s portretom, za katerega je potrebna največja mehkoba, kajti trdi portreti so naravnost odvratni. Srednjemehko luč dajejo tisti aparati, k» nosijo med žarnico in negativom kondenzator, ki obstoji iz močno vzbo-čene leče. S takim kondenzatorjem so o-premljeni skoraj vsi aparati, ki služijo za povečanje majhnih m najmanjših formatov, V tretjo vrsto spadajo tisti aparati, ki so opremljeni z dvojnim kondenzatorjem, ki močno koncentrira žarke. Luč, k; pada na negativ ,je izredno močna, a tudi trda. Pri povečevanju s takim aparatom pri-uejo na dan vse najmanjše napake negativa, kii mora biti predvsem mehko razvit in v vsakem pogledu popoln. Za mehkejše delo je potrebna namesto navadne žarnice motna ali vsaj polmotna žarnica in če želimo mehko luč, si lahko pomagamo z opalno ploščico, ki jo postavimo med žarnico in negativ. Tak aparat, ki se v zač—tku zdi skoraj neuporaben, postane z navadnimi pripomočki uporaben ne le za diletante, ampak tudi za poklicnega fotografa, ki mora razpolagati s polmehko in mehko lučjo. Za diletanta pride predvsem v poštev aparat, ki razpolaga z navadnim kondenzatorjem, kajti poleg aparata se diletant lahko poslužuje mehkega papirja, ko gre za povečanje trdega negativa, obratno pa trdega papirja, ko mora povečevati mehke negative. Poleg vsega pa si lahko pomaga še z razvijalcem, ki se bo rabil koncentriran, ko gre za mehek negativ, razredčen pa, ko bo imel opravka s trdim negativom. Kakor vidimo, ima fotoama- ter na razpolago več pripomočkov, k;i mu služijo za povečave, ki v vsakem pogledu zadovoljujejo. Za danes smo našemu fotoamaterju le opisali povečevalne aparate, da se pri morebitnem nakupu zaveda, kakšno vrsto luči potreDuje za svoje negativ-. Ko se bosta prilagala aparat negativu in negativ aparatu, ne bo imel fotoamater pni povečevanju nič manjšega veselja, kakršnega je imel pri snemanju in posebno pri razvijanju. V prihodnjem fotografskem kotičku bomo našega diletanta seznanili z vsem tistim delom, ki je potrebno v temnici, in ne bo dolgo, ko bodo visele lepe povečane slike po vsem njegovem stanovanju. ne plesni ali pa gniloba. Vsega tega pa v slabši zemlji posejane kapusnice ne bodo nikoli doživele; bodo sicer slabše razvite, zato pa mnogo odpornejše. Ce so se nam sadike prebujno razvile, jih takoj prepakirajmo v slabšo zemljo, da jim preprečimo prenaglo rast. Najbolje prezimijo sadike, ki imajo poleg srčnega lista še dva normalno razvita zdrav* lista. Poudarili smo že, da seme sejemo redko. Sadike, ki zrastejo iz takšnega semena, so lepo razvite, ker pride do vsake sadike dovolj sonca in zraka. Ce so sadike pregoste, ponavadi etiolirajo. to je poru-mene, Taikšna sadika je neodporna in kaj kmalu podleže boleznim. Prav tako se v pregostem nasadu rada zadržuje voda, ki je najidealnejši pogoj za eno izmed najbolj nevarnih rastlinskih bolezni — padavico. Padavico povzroča glivica Pyth ium debaryanum Hesse ki je v vsaki zemlji, nevarna pa je mladim rastlinicam, ki so pregosto sejane v gredah, kjer se vzdržuje vlaga in kjer m pravilnega zračenja. Ime je dobila ta glivica po tem. ker napadene rastline popadajo na zemljo. Zato moramo vedeti tudi to, da moramo pred sejanjem vsake vrtnine okvir grede in okna razkužiti. Za to se priporoča poleg drugih sredstev tudi modra galica v 2-od-stotni raztopini. Ce pa se nam je bolezen že pojavila, moramo neutegoma odstraniti in sežgati vse obolele rastline in v krogu tudi nekaj centimetrov zdravih okrog okuženega mesta. Ostali nasad pa takoj poškropimo z 0.5-odstotno galico — bordoško brozgo. To škropljenje po potrebi ponovimo. Ko so sadike dovolj velike za pakiranje, jih prepikiramo v zemljo 6 do 7 cm narazen. Zemlja naj bo pusta in peščena, ker bodo tako najlepše prezimile. Tu jih pustimo brez pokrivanja do časa, ko nastopijo mrzle noči. Pokrivamo jih le, č'» močno dežuje. Ko so sadike enkrat pokrite, j-in ne smemo več zalivati do spomladi. Gredo, kamor bomo piki-rali sadike, pripravimo tako, da jo obicimo 25 cm visoko z deškimi, ki jih pribijemo na količke. Ko ni-top', mraz so grede pokrite z deskami, okni, v hujšem mrazu pa pregrnemo tudi s slamaricami smrečjem ah listjem. Podnevi pa jih za nekaj časa odkrijemo, da se prezračijo. To dolamo vse do tedaj, dokler zemlja ne zamrzne nekaj centimetrov globoko. Rastlinice sedaj prenehajo rasti, prezračevanje ni več potrebno in gred- ostanejo pokrite tudi podnevi. Ing. S. B. itiiiiiiiiiiHiiiliiiiiiiiiiiililitimiiiiiimiltmiiitiiiiiiiiimiiiitmiiiiimiiMitlHiiiiiiiiimiiiiiilMiii fc M .m. — Kolikokrat naj ti še rečeni, da se ne smeš igrati I svojim bratcem? PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 5. oktobra 1957 4*oriško-beneški dnevnik S sinočnje seje občinskega sveta Glasbena šola v Gorici predmet hudih kritik Čeprav trošimo zanjo do 8 milijonov lir na leto, je njen položaj pravno neurejen in občani nimajo od nje neposredne koristi Sinoči je bila seja občinskega sveta v Gorici, Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki se tičejo javnih del in podpore raznim ustanovam. Najprej so svetovalci odobrili gradnjo otroškega vrtca v Loč-niku, Samo zidarska dela bodo stala 11 milijonov lir; skoraj 3 milijone pa bodo potrošili za centralno kurjavo. Osnovni šoli v Ul. Leopardi bodo dozidali še eno nadstropje, organizaciji beguncev pa so sklenili prodati zemljišče v Ul. sv. Mihaela po 500 lir kv. m. Na njem bodo zgradili štirinadstropno stanovanjsko hišo. Prav tako so odobrili predlog za nakup 57 kv. m. zemljišča na Majnici po 400 lir kv. m., da bi na njem zgradili še eno čakalnico za potnike, ki »e vozijo z avtobusom. Obsežnejša diskusija je nastala glede posojila v znesku 44 milijonov za kritje občinskega primanjkljaja za leto 1956. Posojilo bi z amortizacijo odplačevali 10 let s 7-odst. obresti. Jamstvo za izplačilo dolga bi bil dodatni davek na zemljišča ter zelo verjetno tudi dodatni davek na trošarino. Predlog je bil sprejet. Sklenili so okrepiti javno razsvetljavo v Ul. S. Giusto v Podgori, za katero so namenili 20000 lir, razsvetljavo v Ul. Boccaccio, pri Majnici, Rdeči hiši (5500 lir za napeljavo in 12.600 letno za vzdrževanje) in na Travniku, za katero so namenili 300.000 lir. Predlog za prispevek 50.000 lir, ki naj bi ga občinska u-prava dala za razstavo furlanskega slikarstva, ki bo v kratkem v Rimu, je predsednik organizacije slikarjev zavrnil, češ da je premajhen. Končno so se sporazumeli, da bodo poleg že predložene vsote kupili še eno sliko za 50 000 lir, ki jo bodo izbrali odborniki. Glasbena šola je bila sinoči precej časa na rešetu. Diskusija o njej je nastala zaradi predloga odbora, naj se kot lani tudi letos izplača glasbeni šoli prispevek v znesku 2 milijona lir. Najprej se je k besedi prijavil odv. Pedroni, ki je šolo imenoval «senco» zaradi popolnega pomanjkanja njene pravne ureditve. Sola živi z občinskim prispevkom 2 milij. lir letno ter z nadaljnjimi 6 milij. lir za plačevanje profesorjev, najemnine in kurjave. Po izjavah odvetnika Sfiligoja nima občinstvo od te šole nobene neposredne koristi in bi bilo želeti, če že toliko plačujemo zanjo, da bi njeni gojenci priredili letne nastope vsaj za večje praznike. Končno so odobrili razpis natečaja za gradnjo novih občinskih prostorov na županskem vrtu. V njih bodo na- Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostuje v nedeljo 13. oktobra v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 1 s komedijo v treh dejanjih Branislava Nuši-ča, ki jo je za Trst predelal Mikula Letič «ŽALU JOČI OSTALU Predstavi bosta ob 16. in 20. Cena sedežem 250 in 150 lir, stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. A-scoli in v kavarni Bratuš od srede 9. oktobra dalje. mestili vse ostale urade in sej- | novih sodnih stroškov. no dvorano, ki je za sedaj še vedno v zasebni hiši na Korzu, za katero občina plačuje letno najemnino v znesku 900.000 lir. Svetovalci ,;o odobrili razpis natečaja, katerega se bodo lahko udeležili arhitekti in geometri z italijanskim državljanstvom, ki so vpisani v inženirsko zbornico. Rok natečaja se bo zaključil 60 dni po razpisu. «»------- INTERPELACIJA POKRAJINI Konferenca naj prouči vprašanje prometa Svetovalci KPI v goriškem pokrajinskem svetu so poslali pokrajinskemu odboru interpelacijo, v kateri pravijo, da so na zadnji seji mešane ita-lijansko-jugoslovanske komisije, imenovane na podlagi videmskega sporazuma, v avgustu leta 1955 razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo razvoja komunikacij med obema državama (okrepitev cestnih zvez, modernizacija obmejnih blokov). Ta vprašanja ekonomsko-trgovskega značaja se tičejo tudi pokrajinske uprave, ki l-ma velike možnosti usmerjanja prometa, ki vednc bolj narašča. Poleg tega je nastala nujn i potreba, da se proučijo gospodarske panoge, ki bi se lahko okoristile z okrepitvijo malega obmejnega prometa, zaradi česar je vedno bolj potrebno meti svoje predstavnike v italijanski delegaciji v mešani komisiji, kot je bilo svoj čas odločeno, da sodeluje predstavnik trgovinske zbornice v Gorici v italijanski delegaciji za splošno trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. To je nujno tudi zaradi tega, ker so pristojni organi sprejeli sklepe, ki so v nasprotju s težnjami gospodarskih sektorjev in meščanov (kot na primer prepoved nakupa bencina). V zvezi s prej navedenim podpisani svetovalci predlagajo organizacijo gospodarske konference, ki naj prouči go-rišski promet in sprejme potrebne sklepe ob sodelovanju trgovinske zbornice, raznih u-stanov in zainteresiranih združenj. --------#»---- S PRIZIVNEGA SODISCA Enemu so kazen znižali drugemu pa naložili stroške Goriško prizivno sodišče je včeraj imelo več razprav. Najprej so sodili 29-letnega Antonia Corbatta iz Gradeža Trg Duca D’Aosta 30, Moža je obsodila tržiška pretura na 15 mesecev zapora, ker je v vinjenem stanju nadlegoval ljudi in žalil organe javne varnosti. 4. avgusta letos je prišel Corbatto že dokaj vinjen v gostilno «Alla citta di Trieste« v Gradežu. Od nečakinje lastnice gostilne Brune Krpan je zahteval kozarec vina, ker mu slednja ni ustregla je zgrabil za kozarec in ga razbil ter se pri tem tudi ranil. Začel je razgrajati in pretil, da polomi vse, če ne ustrežejo njegovim zahtevam. Gostilničarki Josipini Krpan ni preostalo drugega, kakor, da pokliče agente javne varnosti. Ko so prišli v lokal in moža hoteli odpeljati, se jim je u-pri in jih dobesedno nahrulil: «Ce ne boste izginili vas zažgem in ubijem« Oba agenta sta morala napeti vse sile, da sta pijanca spravila v avtomobil in ga odpeljala najprej v bolnišnico, potem pa v tržiške zapore. Njegov priziv je prizivno sodišče v Gorici ovrglo in Corbatta obsodilo še na plačilo * * * Več sreče je imel bivši a-gent civilne policije 31-letni Luigi Curci iz Ronk, ki se je tudi pritožil nad kaznijo, katero mu je prisodila goriška pretura junija meseca. Takrat je bil zaradi tatvine tujega kolesa obsojen na 12.000 lir kazni. Curci pa je že na prvem procesu, kakor tudi na policiji in včeraj na prizivnem sodišču vneto dokazoval, da kolesa, ki ga je kasneje zastavil v goriški zastavljalnici, sploh ni ukradel. Februarja letos naj bi se srečal z nekim «Giovannijem» v baru v Ul. Crispi; skupaj sta igrala karte in ker je prijatelj izgubil in ni imel denarja, da bi poravnal izgubo, se je Curci zadovoljil s kolesom. Dogodku naj bi po trditvah Curcija prisostvoval Paolo Širok iz Gorice, toda ta je to vedno zanikal in Curci ni našel druge priče, da bi pritrdila njegovim izjavam. Goriško, prizivno sodišče je v precejšnji meri upoštevalo njegove izjave in ga oprostilo prve kazni zaradi pomanjkanja dokazov. Epilog dogodkov iz San Donacija Obsodba tajnika KPI iz Gradeža zaradi protestnih lepakov Drugega obtoženca je za isto obtožbo goriško sodišče oprostilo - Verjetno bodo sodili še drugim članom KPI za iste obtožbe Pred tednom dni je goriško sodišče sodilo trem funkcionarjem goriške federacije KPI, ker so dali nalepiti po občinskih tablah lepake, v katerih so obsodili krvave dogodke v pokrajini Brindisi. Vse tri je prijavila goriškemu tožilstvu goriška kvestura in tako posnemala tudi nekatera druga policijska poveljstva v državi, kjer so se poslužili lepakov, ki so govorili resnico, da bi na zatožno klop spravili člane KPI. Toda goriško sodišče je vse tri obtožence oprostilo, prva dva zaradi pomanjkanja dokazov, tretjega pa, ker ni storil kaznivega dejanja. Včeraj pa smo bili na goriškem kazenskem sodišču znova priča dvem podobnim procesom; tokrat sta se morala zagovarjati tajnik sekcije KPI v Gradežu Lorenzo Minichino in tajnik sekcije v Krminu Rizziero Mauri. Državno pravdništvo je oba funkcionarja tožilo, da sta prekršila člen 657 civilnega zakonika, ker sta z omenjenimi lepaki razburila javnost in člen zakona o tisku, ker na lepakih ni bilo letnice izdaje. Prvi obtoženec Minichino, za katerega je državni pravdnik zahteval kazen 25.000 lir globe, iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfii S seje pokrajinskega sveta Pokrajina prodala uslužbencem zemljišča za polovično ceno Svetovalci levice poudarili, da je pokrajinski svet 1954. leta izglasoval sklep, po katerem bi morala zemljišča biti podarjena Na četrtkovi seji pokrajinskega sveta, ki je trajala od 20.30 do polnoči, so pokrajinski svetovalci utegnili rešiti samo eno točko dnevnega reda, ki je tako obsežen, da ga niso rešili niti na prvi niti na tej drugi seji in so zato sklenili, da se bodo ponovno sestali v ponedeljek 14. oktobra. Vprašanje, kateremu so posvetili toliko časa je zadevalo dodelitev odnosno prodajo pokrajinskih zemljišč v raznih predelih mesta dvema gradbenima zadrugama: zadrugi pokrajinskih uradnikov in zadrugi uslužbencev pokrajinske u-mobolnice. Čeprav je bilo to vprašanje že na zadnji seji, ga pristojni pokrajinski organ ni mogel rešiti, ker sta se bili zadrugi med seboj sprli. Pokrajinski odbor je že pred sejo pripravil sklep, ki ga je dal kasneje na glasovanje, in po katerem naj bi se 7.000 m pokrajinskega zemljišča, na katerem bo zgradila INA-Casa 23 stanovanj, prodal novim lastnikom za polovično ceno po 560 lir za kv. m. V diskusiji, ki je sledila obrazložitvi tega predloga' pokrajinskega odbora in katero je podal odbornik dr. Polesi so se kar vrstili pokrajinski svetovalci, oglasila pa sta se tudi predsednik pokrajinskega sveta dr. Culot in vnovič dr. Polesi. Največ kritik s strani svetovalcev KPI Silvina Poletta in Romana ter svetovalca PSI Grassija je bilo izrečenih na pokrajino, ki je pozabila na sklep, ki ga le pokrajinski svet sprejel leta 1954, in s katerim je pokrajina sklenila podariti zemljišča svojim uslužbencem, kakor delajo to razne občinske uprave. V obrambj odborove teze so seveda govorili še drugi svetovalci, predvsem demokristjani in misin Delpin, ki je med drugim omenil, da je po- odnosno, da je prekasno poskrbela za stanovanja svojih uslužbencev. Svetovalec Grassi in nato tudi Sdrigotti (PSDI) sta predlagala, da bi se obroki, po katerih bodo plačevali kupljena zemljišča pokrajini podaljšali od 5 do 10 let, ker bi se s tem olajšalo finančno breme, ki ga bodo imeli uslužbenci z gradnjo hišic. Ta drugi predlog, ki so ga podprli tudi komunisti seveda ni prodrl, ker se je kot običajno za predlog odbora izrekla demokristjanska večina z desnico vred. Končno le bil soglasno sprejet sklep, da se pokrajinskim uslužbencem prodajo pokrajinska zemljišča za polovično vrednost ih z odplačilom v obrokih v teku 5 let. «»------- Odnos komunistov do proste cone Goriška federacija KPI je obvestila tukajšnje časopise, da je poslanec Mario Assen-nato, voditelj poslancev KPI v poslanski komisiji za finance in zaklad, poslal 30. septembra predsedniku omenjene komisije sledeče pismo: «18. julija 195f je predsedstvo senata poslalo predsedstvu poslanske zbornice predlog zakona #za spremembo in podal’-šanje zakona štev. 1438 od 1. decembra 1948, ki se tiče mesta Gorice«, ki ga je odobrila senatna komisija za finance in zaklad. Ker omenjeni zakon od 1. decembra 1948 zapade 31. decembra 1957, si dovoljujem prositi, naj bi komisija čim-prej proučila predlog, ki ga je poslal senat, da bi se lahko pravočasno sprejel.« Obenem smo bili obveščeni, da so komunistični poslanci na posebni seji sklenili brez za-kasnjevanj podpreti osnutek zakona na podlagi sprememb . , ... v paralelni senatni komisiji z krajina predolgo zavlačevala , namenom da se zadosti g0_ z ureditvijo tega vprašanja, I riškemu prebivalstvu. je izjavil, da ja prebral tri lepake, ki jih je pozneje nalepil po mestu občinski uslužbenec, vendar je bil prepričan. da niso bili sumljive vsebine, ker bi drugače njihovo na-lepljenje preprečila policija, ki naj bi to že večkrat storila^ Drugi obtoženec Mauri pa je izjavil, da lepakov sploh ni videl in da jih je verjetno dal nalepiti kdo drug izmed številnih tovarišev, ki prihajajo na komunistično sekcijo v Krminu. Zagovornik odv. C. Bles-si, ki je dolgo govoril, je z dobesednimi izjavami ministra Tambronija v poslanski zbornici, ki jih je prečital iz «Piccola», potrdil krvava dejanja v San Donaciju. To so bila dejstva, na katera so komunistične sekcije pri nas, javnost samo opozorile. Ustava daje namreč pravico vsakomur, da pove svoje mnenje in tega mu ne sme preprečiti niti policija Sodišče, ki mu je predsedoval dr. Storto je nato izreklo obsodbo za Minichina, ki ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo za prvi prekršek na 5.000 lir globe, oprostilo pa ga je druge obtožbe. Rizziera Maurija pa je oprostilo, ker ni storil kaznivega dejanja. Prihodnji petek bo kazensko sodišče v isti zadevi sodilo tudi tajniku sekcije KPI iz Gradiške Furlanu. «»-------- Prometna nesreča na Oslavju Včeraj se je na Trgu pred oslavskim spomenikom pripetila prometna nesreča, pri kateri sta bi!a udeležena 25-lei-ni motociklist Josip Mikluš iz Števerja.na in 30-letni avtomobilist Rajmond Kresevec iz Ul. Manzoni 21. Motociklist, ki se je vračal iz Števerjana, se je zaletel v sprednji del avtomobila in si prebil levo koleno ter poškodoval desno. Ce ne bodo nastale komplikacije, bo ozdravel v petih dneh. «»------- Nezgode na delu Pri prenašanju žeitza se je včeraj ob 9.50 ponesiceil v livarn SAFOG v Gorici 54-let-ni Silvio Zoratti iz Ul. Colom-bo 23. Kos železa mu je padel na levo nogo in mu zmečkal palec. Z rešilnim avtem ZK so ga odpeljali na postajo za pv-vo pomoč. Trenutna slabost je napadla 27-letno delavko Renato Co-vatti iz Tržiča, zaposleno v goriški predilnici. Covatlijevo sc z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši. * * * Ko je odhajal na delo se je včeraj zjutraj ob 7.50 ponesrečil 40-letni Mario Crisnfoli iz Tržaške ceste 39. Ramii se je nad levo obrvjo in zato so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Danes se poročita tov, MILKO MIKLUS iz Pev-me in OLGA BEVCIC z Oslavja. Nevesti in ženinu Milku, ki se je z vzgledom in delom trudil za napredek mladine na Goriškem, želijo prijatelji in znanci obilo sreče v skupnem zakonskem Življenju. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista. - KINO - CORSO. 17.00: «Classe di fer-ro», R. Salvatori, M. Fischer. VERDI. 16.30: Khayamove ljubezni in pustolovščine«, C. VVilde, Debra Paget, v vista visionu m tehnikolorju. VITTORIA. 17.15: «Strgana obleka«, J. Chandler, J. Crain, v cinemascopu. CENTRALE. 17.15: »Zadnje obrežje«, R. Milland, D. Paget. MODERNO. 17.00: »Zagonetni konjenik«. Športni dnevnik Italijansko nogometno prvenstvo Milanski derby v ospredju zanimanja 5. kola A lige Bologna • Torino tekma dveh jugoslovanskih trenerjev Italijanska nogometna zveza je v krizi, toda to dejstvo prav nič ne vpliva na potek prvenstva, ki je prispelo že do 5. kola v A ligi in do 4. kola v B ligi. Jutrišnji program je posebno v A ligi zelo bogat in zanimiv. Trenutno vodilne enaj-storice bodo namreč postavljene pred težke preizkušnje, v katerih bodo morale potrditi svoje kvalitete, ali pa bomo priča znatnim spremembam v klasifikacijski lestvici. Vodilni m doslej še neporaženi Juventus bo sprejel v goste Padovo, ki je znana po svoji trdi defenzivni igri, preračunani vedno na delitev točk kadar igra na tujem terenu. Napoli se bo doma moral boriti z Verono, ki je naravnost s presenetljivim pogumom in uspehom zastavila svoje korake v A ligi. Se bolj kot za Juventus In Napoli pa bo jutrišnja nedelja trda za Fiorentino, ki je z dvema zaporednima zmagama nad Bologno in Udinese in s povratkom Julinha z vso resnostjo postavila svojo kandidaturo za končno zmago. Njena pot v Vicenzo je vse prej kot brezskrbna, če pa ji bo uspelo tudi v tretje zmagati, potem vsekakor ne bo mogoče več dvomiti v resnost njenih namenov. Polno negotovosti in odprto vsem rezultatom je tudi srečanje med Interjem in Mila-lanom. ZZa ta milanski der-by vlada seveda izredno zanimanje in ugibanj je nič koliko. Se do pred dvema dnevoma je veljal za favorita Inter, po izdatni zmagi Milana nad Rapidom in po slabih zdravstvenih vesteh iz Inter-jevega tabora, pa so se prognoze nagnile v prid Milana. Nič manj negotovo pa je tudi srečanje med Alessandrio in Laziom, v katerem ima teore- morali pospraviti cel plen proti Novari, Leccu in Cataniji. jem terenu, ima ta poslednja nekaj več izgledov. Kljub temu pa bi neodločen rezultat ne predstavljal večjega presenečenja. Tudi program v B ligi bo tokrat privlačen. Kot smo že včeraj poročali, bo Triestina po treh zaporednih nastopih na tujih igriščih, debutirala v Trstu proti Pratu in bilo bi vsekakor zelo nerodno, če bi se njen debut začel z neodločenim rezultatom ali pa celo s porazom. Postava Trie-stine je v glavnem znana: ista kot zadnjo nedeljo razen s Clautom namesto Castana. Možno pa je, da bo trener Oli-vieri vključil v enajstorico tudi Rimbalda in Renosta, ki sta na zadnjem treningu zaigrala znatno bolje kot njuna soigralca v A moštvu. Otoški derby med sicilijanskim Palermom in sardinskim Cagliarijem še nagiba v prednost Palerma, prav tako pa južnjaški derby med Barijem in Tarantom v korist prvega. Como, Messina in Verona bi _________________________________________________ ■iiiiitmii i iiiiiiii m imiiHiii ■■ m ii iiMiiif m milil«! m m iiiiimii mm laiimii« tiiiiiiiim 111 im iiiiiiiimiiiiii timi ii ifiiiimii iiiiiii tim i m if «iini>w«IM Alessandna-Lazio 1 X Bologna-Torino IX Inter-Milan 1X2 Juventus-Padova 1 L.R. Vicen.-Fiorentina X 2 Napoli-Verona 1 Roma-Genoa 1 Sampdoria-Spal 1 iJdinese-Atalanta 1 Bari-Taranto 1 X 2 Como-Novara 1 Messina-Lecco 1 Venezia-Catania IX Palermo-Cagliari 1 X Triestina-Prato 1 Brundagc v Rimu RIM, 4. — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage je prispel danes dopoldne iz Sofije v Rim. Na letališču ga je sprejel predsednik CONI odv. O* nesti s katerim bo imel razgovore o organizaciji olimpijskih iger v Rimu. Jutri si bo Brundage ogledal razne načrte m že obstoječe naprave. V Rimu se bo zadržal tri dni. «»------ Japonci hočejo olimpiado 1. 1964 TOKlt), 4. — Japonska vlada je sklenila uradno podpreti vsa prizadevanja japonske^ ga olimpijskega odbora, da bi bile olimpijske igre L 1964 v Tokiu. “* BOKS ' ’ LONDON, 4. — Britanski pi valk srednjetežke kategorije Randolph Turpin se bo 29. oktobra boril v Birminghamu X Italijanom Sergiom Burchijem. PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE priredi v nedeljo ob 8. uri zjutraj na stadionu «Prvi maj« odbojkarski turnir katerega se bodo udeležile ekipe prosvetnih društev iz Barkovelj, Skednja, društva Škamperle in «Raae Pregare«. Vabljeni! 41. kolesarska dirka po Emiliji Monti v zaključnem pred Fallarinijem in Conternom Coppi glavni animator dirke v prvi polovici, je prišel na cilj v drugi skupini BOLOGNA, 4. — Monti, član Atale, je v odsot nosti Van Looya in De Bruy-na zmagal v 41. kolesarski dirki po Emiliji in s tem po- ___________________________________ novil svoj lanski uspeh na isti tično več izgledov Alessandria. dirki. 236 km dolgo progo od Za- Sampdorio in Udinese bi njuna nasprotnika ne smela predstavljati neprehodnih o-vir. Spal in Atalanta nimata skoraj nobenih izgledov na uspeh. Prav tako se zdi. da bo Roma z lahkoto odpravila Ge-noo v krizi, čeprav je bila tradicija doslej vedno bila naklonjena ligurski enajstorici. Preostane še dvoboj Bologne in Torina v Bologni, v katerem se bosta sestali dve enajstorici z jugoslovansko šolo. (Benčič in Marjanovič!) Glede na to, da je Torino prisiljen nastopati brez nekaterih svojih najboljših igralcev in da bo Bologna igrala na svo- Bologne do Bologne je prevozil v 6.13’20” s povprečno hitrostjo 37,980 km na uro. V njegovem času je prišlo na cilj še 19 drugih dirkačev, z za ostankom 2’05” pa je »sledila druga skupina, v kateri je bil tudi Coppi. Dirka je bila zelo razgibana že od samega starta. Pobegi .so se vrstili en za drugim v izrednem tempu, s čimer 30 se seveda okoristili tisti, ki so raje vozili previdno m hranili moči za finale. In prav zaradi tega sta se v Bologni uveljavila Monti in Conterno, ki sta tričetrtine proge vozila v senci ostalih, trsti pa, ki so sko- iiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimii Lahkoatletski dvoboj v Atenah Skandinavija - Balkan 77:58 po prvem dnevu tekmovanja Sijajna zmaga Mihaliča v teku na 10.000 m Odličen čas Vaerena na 800 m ATENE, 4. — Prvega dne atletskega dvoboja med reprezentancama Balkana in Skandinavije vodi Skandinavija s 77:53. V obeh ekipah nastopa o-krog 120 športnikov iz Šved ške, Finske, Danske, Islandije, Norveške, Grčije, Romunije, Bolgarije ra Jugoslavije. Igre so se pričele pred 40.i)00 gledalci na atenskem olimpijskem stadionu. Najprej so na stadion prikorakali Skandinavci, za •njimi pa ekipa Balkana. Na častni tribuni so bili grški prestolonaslednik Konstantin člani vlade 'n ambasadorji nastopajočih držav, ki so istočasna člani častnega odbora iger. Tehnični rezultati: 400 m z ovirami: 1. Savel (B) 53"00, 2. Mildh (Sk) 53”02, 3. Trollsas (Sk) 53"4, 4. Stanel (B) 54”2, 5. Campadelis 54”3, Schwarz (Sk) 56”1. 800 m: I. Vaern (Sk) 1’48'T (nov švedski rekord), 2. Saln-nen (Sk) 1’49”6, 3. Depastas (B) 1’49”7 (nov norveški rek.) 4. Andersen (Sk) 1’50’T, 5. Konstantinidis (B) 1’50”4, 6. Vanoš (B) I’51”4. 10.000 m: 1. Mihalič (B) 3L’ 21”6 (inov rek. stadiona.), 2. Torgersen (Sk) 30’45”8, 3. A-hlund (Sk) 30'53”4, 4. Rantala (Sk) 31’35”6. 5. Vučkov (B) 32’ 37”2, 6. Barcev (B) 33’25”4. 109 m: 1. Thorbjoemssen (Sk) 10"8, 2. Bunaes (Sk) 10”8, 3. Kolev (B) 10”9, 4. Nilser. (Sk) 10”9, 5. Georgopulos (B) 10”9. Disk: 1. Arvidson (Sk) 53.08 2. Radoševič (B) 51.00, 3. Milev (B) 50.67, 4. Lindroos (Sk) 50,61, 5. Kunadis (B) 50.28, 6. Etlund (Sk) 49.67. Daljina: 1. Valkama (Sk) 7.60 (nov rekord stadiona), 2. Miler (B) 7.31, 3. Sparasalmi (Sk) 7.08, 4. Slavkov tB) 6.94 5. Sorin (Bj 6:69, 6. Koponen (Sk) 6:65. Švedska štafeta 100x?00x300x 400: 1. švedska 1’57”7, 2. Balkan 1'58”5. LOJZ KRAIGHER Roman KONTROLOR ŠKR0BAR »Prosim, prosim!« «Toliko razumete slovenski...« »Seveda! Prosim!« «Torej?» se okrene zopet k župniku, ki zmigne z rameni in se odstrani resignirano. »Živio dr. Rupnik!« ploska Košak in najrajši bi kar koj zapel svoj tuš: / Živio, oj živio... Dr. Njivar 9i briše ščipalnik. Novomašnik se skloni naprej in si ogleda Rupnika nekoliko plašno; poznati mora njegovo eksplozivnost. Duhovništvo in gospoda se popravi na prostorih. Ljudje se zgrnejo pred našo mizo. «Dovolite, gospoda, da preberem nekaj stavkov in dodenem kakšno opazko! Rudolf Hans Bartsch piše v svojem romanu .Nemška bol’ sledeče: ,Ti nesrečneži’ — o slovenskih Izobražencih pripoveduje — ,ti nesrečneži so si vzeli od nemške omike samo najpotrebnejše in so se zaprli pred največjim, kar more dati, pred onim, s čimer tudi Nemec sam šele postane popoln: pr--' zapuščino njegovih velikih, svobodnih duhov, njegovih pesnikov, njegovih mislecev, njegovih učenjakov. Bili so kot oni kovač, ki je podkoval Zveličarjevo oslico in smel zato izreči troje želj. Trikrat mu je zaklical Zveličar: Najboljšega ne pozabi! — kovač pa si je želel za svojo hruško past za tatove, denarja v svoj mošnjiček in žganja v svojo steklenico. Najboljšega ne pozabi! In ti ljudje so zapustili nemške šole in so zavrgli edino, kar je bilo vredno dati in vzeti: nemško dušo. Zdaj so bili izobraženci in niso vedeli, da jim je bilo vzeto zadnje, kar človeka plemeniti: Sla k velikemu nasledstvu!’... Smejete se kovaču!« »To ni bil naš godec-kovač?« »Tudi jaz sem si izbral najboljše: polno čutaro!« se oglasi zadaj prizadeti s sajastim obrazom. Ljudje pa v smeh. «Bartsch nam torej očita, da smo zavrgli nemško dušo, zapuščino nemških velikih duhov: umetnost, književnost in znanstvo. Jaz pa pravim: to je laž!« «Laž je!« potrjuje dr. Njivar. «Spominjam se, da smo imeli Slovenci v Mariboru na gimnaziji stalno boljše rede iz nemščine in nemške slovstvene zgodovine kakor pristni Nemci sami. Slovenski izobraženci se že od nekdaj in se še danes navdušujemo ob idealih, vzvišenih mislih in plemenitih čustvih nemških velikanov. Tu smo prav tako doma kakor Nemci sami.« »Res je! Bravo! Bravo!« »Ce je torej to .najboljše’ — tega nismo pozabili. Odprtih, žejnih in hvaležnih src smo sprejeli vase proizvode nemškega duha.« Ljudstvo ploska in pritrjuje, čeprav ne more docela razumeti razmotrivanj. «A kaj pravi Bartsch nadalje? Slovani so preganjali in zavrgli najboljše, česar bi se mogli od Nemcev naučiti, nemški jezik, to pot do blagra nemirnih duš, pa tudi do moči in dobička.’ Gospoda moja, tudi to je laž!« Malo tesno postane ljudem. Nekateri se spogledujejo. Nič pritrjevanja. »Vsi slovenski izobraženci govorimo nemški; v vseh naših šolah se učimo nemščine; slovenski delavec in rokodelec se uči jezika; slovenski kmet piošilja svoje sinove služit k Nemcem, da se vsaj za silo priuče jeziku. Mi hočemo in moramo znati nemški, ker kupčujemo in živimo z Nemci in nočemo, da bi nas kak prekanjen Nemec upilil preko ušes in nas orepkal za tiste rajnške, ki jih imamo tako premalo.« »Hohoho... Res je! Res je!« «Slovenci smo brihtnih glav, hitro se navadimo tujega jezika. Celo Nemci nas zavidajo za to lastnost. Mi pa dobro vemo: več jezikov znaš, več mož veljaš!« «Bravo! Živio!« »Ce je torej to .najboljše’ — tudi tega nismo pozabili. Odprtih, žejnih in hvaležnih src smo sprejeli nemški jezik, ki nam je odprl zaklade nemškega duha, pa nam pomaga tudi do dobička.« »Res je! Nihče ne sovraži nemščine! živeli Slovenci!« «A nekaj drugega je, kar bi zahteval Bartsch od nas... Za nemščino bi morali zavreči svojo narodnost. Z Goethejem in Schillerjem v srcih, bi se morali odreči svoji materinščini.« »Fej! Mi ostanemo Slovenci! Živeli Slovenci!« «Ce je ponemčenje, odpadništvo, Izdajstvo, renegatstvo — če je to .najboljše’, na kar bi ne smeli pozabiti, potem je to .najboljše’ oskrumba legende o Zveličarju, je oskrumba spomina nemških velikih duhov. Goethe se je moral trikrat obrniti v grobu, če je slišal, da je šla k velikemu nasledstvu’ — renegatstvo!« »Fej! Izdajica — kukavica!« »In tako moramo mi Slovenci, zaničevani in preganjani — m i moramo braniti plemenitost nemških veleumov pred izkoriščanjem in blatenjem njih lastnih majhnih epigončkov. Od-padništva nikjer ne povzdigujejo, izdajalca nihče ne spx>štuje; značajnost kaj velja, zavednost in zvestoba. In če ostanemo Slovenci, trdni, neomajni, se moremo ponašati, da bolje razumemo nasledstvo nemških genijev kakor pevec renegatstva Bartsch in njegovi zaobljubljenci. Zato izpijmo kupico na procvit Slovenskih goric, tega paradiža naše domovine, in na njih značajno, narodnoponosno slovensko ljudstvo!« »Živio! Mi ostanemo Slovenci! Proč z odpadniki! Dol z renegatstvom!« (Nadaljevanje sledi) Bruno | raj ves čas bili glavno gibalo dirke, so na koncu zaostali u-trujeni in izčrpani. Med temi je Dil na prvem mestu Fausto Coppi, glavni pobudnik ostrega tempa v prvi polovici proge in največji slavljenec da našnje dirke. Pričakovati je bilo, da bo Coppi ob svojem povratku na ceste vozil previdno in tudi sam je pred startom izrazil u-panje. da dirka ne bo prehitra. Toda že takoj po startu je Coppi povedel svoje moštvo v napad in diktiral silovit tempo. Očitno je hotel na ta način preizkusiti sveje fizične sposobnosti in stopnjo svoje pripravljenosti. Tudi na prve vzpetine se je Coppi vzpenjat, v perfektem stilu skoraj vedno na čelu vodilne skupine. Toda posledice dolge odsotnosti od cestnih dirk niso mogle izostati. Na drugi večji vzpetini je Coppi zaostal in moral prepustiti vodstvo mlajšim ra bolj treniranim kolesarjem. Tako so prišli v ospredje novi italijanski prvak neodvisni« Fini, Sabbadin, Coletto, presenetljivi Mori, Germano Bara-le. Cestari, Boni, Peilegrim, Giuseppe Barale, Fallarini in Gabelli, ki so se prerinili v ospredje iz vrst zaostalih. V zadnjem delu proge so člani ekipe Bianchi (Conterno Bruni, Miserocchi) skupno z Montijem povedli skupino v odločno zasledovalno vožnjo in v zaključnem delu v lahkem spustu je prišlo do združitve z vodečimi. V sprintu je Mon-ti z lepo taktično vožnjo prevzel vodstvo v zadnjem krogu pred ciljem na stadionu in n-veljavil svojo svežost pred 19 tovariši v skupine. Coppi je prišel na cilj v drugi skupini, ki je ravno na njegovo pobudo v zadnjih kilometrih znatno zmanjšala zaostanek. Po prihodu na cilj je bil Coppi deležen prav takih ovacij kot zmagovalec. Coppi sam je izjavil, da je zadovoljen s svojim prvim nastopom po daljši odsotnosti, da pa je v drugi polovici proge spoznal, da še ni dovolj pripravljen. Na vprašanje, če bo po današnji preizkušnji sodeloval na bližnji dirki po Lombardiji, je dejal, da se še ni odločil. Monti je s svojo današnjo zmago ponovil svoj lanski uspeh istočasno pa tudi potrdit zanimivo tradicijo, da so od 1. 1946 dalje zmagovalci zmagovali redno dvakrat zaporedoma z izjemo 1. 1949 ko je zmagal Saiimbeni. Coppi je zmagal v letih 1947 in 1948 Maggini v letih 1950 in 1951. Bartali 1952 in 1953 ter Defi-lippis 1. 1954 in 1955. VRSTNI RED NA CILJU: 1. Monti Bruno R.13’20” s povprečno hitrostjo 37,980 km na uro; 2. Fallarini, 3. Conterno, 4. Barale Germano, 5. Bruni Dino. 6. Fini, I. Barto-'ozzi, 8. Negro, 9. Keteleer, 10 Boni, 11. Cestari. 12. Bottec-chia, 13. Barale Giuseppe, 14 Umidio, 15. Dante, 16. Scudel-laro. 17. Coletto. 18 Gabelli. 19. Mori, 20. DalTAgata. vsi s časom Montija: 21. Maggini z zaostankom 2’05”, 22. Pellc-grini. 23. Mazzacurati. 24. Coppi, 25. Padovan, 26. Gismondi. 27. Brandolini, 28. Bui; 29 Maule z zaostankom 13’, 30. Ciolli, 31. Lucchesi, 32. Bene-detti, 33. Carrea, 34. Mauso. 35. Christian. 36. Favero Vito. 37. Favero Giuseppe. 38. Gan-dolfi, 39. Bianchimi, 40. De Angeli, 41. Kossello, vsi s časom Mauleta. «»------- DIRKA S. PELLEGRINO uro. Z zaostankom 2 59” sta prišla na cilj Martin (Piemont) in Tinazzi (Benečija), z zaostankom 4’02” Manneih, Mar-zullo, Vidale, Cascdi, z zaostankom 4’26” pa poleg drugih tudi oranžna majica Bar»-viera, ki je ohranil prvo mesto v splošni klasifikaciji. Etapa je bila precej hribovita, tako da so prišli na svoj račun v glavnem gorski vozači ra med njimi posebno La Cioppa in Mancini. Splošna klasifikacija po S. etapi: 1. Bariviera (Benečija) 18.54’ in 14”, 2. Mancini (Marche) 18’59’01”, 3. Taiddeucci (Tosk.) 18.59’07”, 4. Vignolo (Ligurija) 18.59’53”, 5. La Cioppa (Abr.) ih Azzini (Lom.) 19.00’51”, 7. Milesi (Piem.) 19.01’20", 8. Par-dini (Tosk.) 19.02’27”, 9. Tinazzi (Ben.) 19.02’45”, 10. Martin (Piem.) 19.03’08”. «»--------- Anquetil v Milanu MILANO, 4. — Zmagovalec dirke po Franciji Anquetil jčf prispel danes v Milano, kjer se bo jutri na dirkališču Vi-gorelli pomeril z Baldinijem v zasledovalni vožnji na 10 km. Anquetil je izjavil, da se je zelo resno pripravil na to preizkušnjo, ki bo zelo težka, ker je «Baldini zmožen vsakršnih podvigov.« NOGOMET Mancini prvi v peti etapi BOLOGNA, 4. — V o. etapi kolesarske dirke S. Pellegrir.n je zmagal Giorgio Mancini (Marche) pred La Cioppo (A-bruci), ki sta 230 km dolgo progo od Riminija do Bologne prevozila v času 6.28’20” s povprečno hitrostjo 35.720 km na Priprave «azzurrov» na tekmo v Belfastu RIM, 4. — Za tekmo 4. dec. v Belfastu z Irsko, ki bo veljala za svetovno nogometno prvenstvo, bodo imeli kandidati za italijamsko reprezentanco prvi trening 16. okt. v Modeni proti moštvu Venezie. Na ta trening bo sklicanih 33 igralcev. Drugi trening bo 30. okt. v Bologni proti Marzottu. Zadnja dva treninga bosta v Milanu na San Siru 6. in 13. nov. Na la dva treninga bosta verjetno povabljeni za sparing-partnerja neka angie-ška in škotska enajstorica, da bosta privadili Italijane na 5-gro bodočih nasprotnikov. KOŠARKA RIM, 4. — V prvem kolu ženskega košarkarskega prvenstva serije A se bodo sestale naslednje ekipe: Chloro-dont Milane - Man Mantova Udinse-Standard Milano, Messina - Stock Trst, Autonomi Torino - Omsa Faenza, Marina Trst - Fiat Torino. uagovorm ureanne STANI.SL.AV HKNKO Tiska Tlskarik- iavoa ZTT ■ Trii KINO PROSEK-KONfOVEL predvaja danes 5. okt. z začetkom ob 19.30 uri barvni film VVarner Bross «Dvoboj v džungli« Igrajo: D. ANijREWS, J. CRAIN in D. FARRAR KINO SKEDENJ predvaja danes 5. in jutri 6. t. m. pustolovski barvni film: ftod ničlo"