Ljubljana, sreda, 22. februarja 1956
LETO XXII.	Stev.	44
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC
UREJA UREDNIŠKI ODBOR
List izhaja vsak dan razen petka “ Cena 16 dinarjev
^	8	i
JuudSkc*
PROLETARCI VSEH DEŽEL* ZDRUŽITE SE:
.LJUDSKA PRAVICA* USTANOVLJENA i. OKTOBRA 1934 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT lt-DNEVNIK CN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO.
Sožalje ob smrti Narendra Deva
Beograd, 21. febr. (Tanjug). — Predsednik komisije za Mednarodne stike SZDL Jugoslavije Veljko Vlahovič je poslal danes Vodstvu indijske ljudske socialistične stranke brzojavko, v kateri je izraženo sožalje ob smrti Narendra Deva. Brzojavka se Slasi:
. »Prosimo Vas, sprejmite izraze iskrenega sožalja SZDLJ ob hudi 'zgubi, ki Vam je bila prizadejana sPričo prezgodnje smrti predsednika Ljudske socialistične stranke 111 našega prijatelja Ačarija Na-rendra Deva, uglednega voditelja tadijskega socialističnega gibanja 111 uglednega borca za neodvisnost in napredek Indije.«
Zanimanje Indije za naše izkušnje
Neto Delhi, 21. febr. (Tanjug). Kongresni predstavnik iz Bihara Pngvat Dja Azad je davi izjavil v Parlamentu, da so jugoslovan-sKe izkušnje v delavskem samoupravljanju zbudile zanimanje Indije, ki si tudi sama prizadeva Ugotoviti udeležbo delavcev v Upravljanju industrije. Izrazil je Prepričanje, da bo »Indija, kakor se je primerilo v Jugoslaviji, zagotovila čedalje večje pravice Proizvajalcem«.
PRVI DEL ZASEDANJA XX. KONGRESA KP SZ ZAKLJUČEN
Obnovili so dobro tradicijo
in izvolili komisijo, ki bo izdelala osnutek resolucije in sklepe na podlagi poročila CK in razprave — Kritika sedanjih razmer v sovjetski književnosti
Moskva, 21. febr. (Tanjug). Včeraj popoldne je bil z razpravo delegatov o poročilu Centralnega komiteja in o poročilu mandatne komisije zaključen prvi del zasedanja XX. kongresa KPSZ.
Na predlog predsedujočega Suslova, naj bi »obnovili dobro tradicijo«, so izvolili komisijo, ki bo izdelala osnutek resolucije in sklepe na podlagi poročila CK in razprave. Zadnjikrat je takšna komisija izdelala sklepe 1930. na XVI. kongresu. Ze na XVII. kongresu je namesto ustanovitve takšne komisije »kongres odobril poročilo tovariša Stalina in predlagal vsem partijskim organizacijam, naj se v svojem delu ravnajo po stališčih in nalogah, ki so bile navedene v poročilu tovariša Stalina.« Komisijo vodi Hruščev, v njej pa je okrog 30 delegatov.
Navzoči izjavljajo, da so znanega pisatelja Mihaila Solohova
zelo toplo pozdravili in često prekinjali s ploskanjem. Solohov je ostro kritiziral sedanje razmere v sovjetski književnosti, kakor tudi delo uprave Združenja pisateljev. Poudaril je, da je nepravilno meriti vrednost literature kakega naroda s količino objavljenih knjig, kot je to storil na kongresu tajnik Združenja pisateljev Surkov.
Solohov je dejal, da so v sovjetski književnosti dobre knjige, ki pa niso dobre zato, ker bi dosegle veliko umetniško višino, marveč zato, ker propagirajo komunistične ideje. Pisatelji so ločeni od življenja, je rekel Solohov, in mnogi med njimi žive v začaranem trikotu Moskva
MINISTER LACOSTE V ALŽIRSKI POSVETOVALNI SKUPŠČINI
Sto milijard pomoči
Nacionalisti so nepomirljivi in napadajo Francoze
Alžir, 21. febr. (AP) Francoske oblasti so sporočile, da je 50 Al-žircev, pripadnikov varnostnih oddelkov, dezertiralo z večjo količino orožja med včerajšnjim spopadom z uporniki v zahodnem delu Alžira. V komunikeju je tudi rečeno, da je bilo ob tej priložnosti ubitih 11 pripadnikov varnostnih oddelkov in 20 upornikov.
ki je govoril na popoldanski seji, i vila — okrevališče. Zato, je po-
PREDSEDNIK BULGANIN O NAVODILIH ZA SESTI PETLETNI NAČRT:
Povečanje blaginje ljudstva
Moskva, 21. febr. (Tanjug) V j praktičnega pomena, in sicer tako nadaljevanju dela 20. kongresa1 za Komunistično partijo Sovjet-KP SZ je predsednik vlade Bul- i ske zveze, kakor tudi za ostale ganin poročal o direktivah 20. komunistične partije. Uspešno de-kongresa za šesti petletni načrt.; lo KP SZ v zadnjih letih, je rekel v začetku se je dotaknil podat- j Bulganin, si moramo razlagati tako v o izpolnitvi petega petlet- ko, da se je CK stalno ravnal po "ega načrta in nekaterih načel- leninskem načelu o kolektivnem
vodstvu v naši Partiji. CK Partije je pri obravnavanju vseh vprašanj odločno obsodil kult osebnosti in ne glede na to, ali se nanaša to na mednarodno politiko ali na notranji položaj je v dejanjih uvedel načelo kolektivnega vodstva. Bulganin je poudaril, da je CK vse važnejše sklepe sprejemal na podlagi vsestranske in kritične izmenjave mnenj.
»ih vprašanj gospodarske politike Sovjetske zveze.
»Skupaj s temeljito analizo 'Mednarodnega in notranjega položaja Sovjetske zveze in dejavnosti naše Partije,« je rekel Bul-Sanin, »so v poročilu CK pra-vilno, globoko in vsestransko obdelana najvažnejša vprašanja 'Marksistično-leninistične teorije o 'Mirni koeksistenci kapitalističnih 'n socialističnih dežel, o možno-sli, da se v naši dobi prepreči v°jna in o obliki prehoda raznih dežel v socializem.« Bulganin je 'zjavil, da za Lenina in leniniste 'Marksistična teorija nikoli ni bi-'a dogma, marveč vodilo za akcijo.
Potem je predsednik sovjetske vlade poudaril, da nudi poročilo CK primer smelega obravnavanja perečih vprašanj marksizma-ieninizma, ki so v sodobnih raz-•Merah velikega teoretičnega in
in drugih izdelkov, kakor jih proizvajajo zdaj Anglija, Francija in Zahodna Nemčija skupaj. Po obsegu industrijske proizvodnje se bo Sovjetska zveza znatno približala ZDA.
Posebno pozornost je Bulganin posvetil vprašanju strokovnjakov, ki jih ima SZ nad 5,500.000, v šesti petletki pa se bo njih število povečalo še za 4 milijone. Na koncu je poudaril, da bo SZ še bolj okrepila prijateljske stike in prijateljstvo z deželami ljudske demokracije, da bo tudi v prihodnje poglabljala stike z ZDA, Anglijo, Francijo in drugimi deželami. Krepila bo prijateljsko sodelovanje z Indijo, Bur-
Potem je govoril o velikih mo, Afganistanom in vsemi deže-
Adenauer o padcu Arnoldove vlade
Bonn, 21. febr. (AFP). Nesmiselno bi bilo zanikati, da je s Padcem Arnoldove vlade nastal "ov težaven položaj — je izjavil sinoči kancler Adenauer in poudaril, da je treba zdaj, če bo to 'Možno, po vsej državi uveljaviti * liberalci skupno politiko. Nemogoče pa je, je pripomnil, da liberalci v Zveznem zboru podpirajo vladno politiko, hkrati pa 'i v Zveznem svetu nasprotujejo Adenauer je izjavil, da bo izvrš-"i odbor krščanskodemokratske stranke v petek obravnaval polo-*®j, ki je nastal po sestavi libe-'Mlno-socialnodemokratske vlade v Diisseldorfu.
»Ne smemo pozabiti,« je rekel "a koncu Adenauer, »da tujina. Posebno še Z1?A, pazljivo opažu-'ejo Nemčijo.«
VREMENSKA NAPOVED
za sredo, 23. februarja
. Pretežno oblačno. Temperatura “rez bistvenih sprememb. Na Primorcem burja.
, 8nežne razmere: Komna 165 cm, 'jrSlč 70, Pokljuka 70, Tamar 60, Pla-jdca 37, Kranjska gora 30, Jezersko
uspehih vseh panog gospodarstva v petem petletnem načrtu. Poudaril je, da je bil načrt uspešno izpolnjen, v mnogih važnejših panogah pa celo presežen. Socialistična industrija se je močno razvila. Govoreč o zunanji trgovini je poudaril, da uveljavlja SZ politiko medsebojnih koristi, ki jih imajo dežele z razširitvijo gospodarskih stikov. Lani je bila sovjetska zunanjetrgovinska menjava skoraj dvakrat večja kakor leta 1952. Z nekaterimi kapitalističnimi deželami pa se je razvijala trgovina v neugodnih okoliščinah spričo njihovih diskri-1 minacijskih ukrepov.
Bulganin je nadalje poudaril, da je storila Sovjetska zveza velik korak naprej na poti k postopnem prehodu iz socializma v komunizem. Gospodarska in obrambna moč SZ se je zelo povečala, njen mednarodni položaj pa okrepil.
Potem je Bulganin poudaril glavne naloge novega petletnega načrta, katerega cilj je zagotoviti nadaljnje delo vseh gospodarskih panog, nagli razvoj kmetijstva in znatno povečanje gmotne blaginje sovjetskega ljudstva.
Predsednik Bulganin je nato govoril o proizvodnji atomske energije, ki krije v sebi neizmerne možnosti za razvoj proizvajalnih sil. Sovjetska zveza bo v mirnem gospodarskem tekmovanju dosegla in prehitela najbolj razvite kapitalistične dežele v proizvodnji na prebivalca, je rekel Bulganin. V gospodarskem
lami, ki so zainteresirane na ohranitvi in okrepitvi miru. SZ bo razširila svoje gospodarske stike z vsemi deželami na pod' lagi vsestranskega razvoja trgovine in spoštovanja medsebojnih koristi.
udaril Solohov, je težko pričakovati, da bomo kmalu dobili dobro knjigo, če se položaj ne bo spremenil.
Solohov je kritiziral manijo zasedanj uprave pisateljev, kjer so, kot je dejal, mnogi nadarjeni ljudje zaposleni s številnimi sejami, namesto da bi ustvarjali nova dela. Bralec, je rekel Solohov, pričakuje od pisatelja dela, ne pa govore.
Zanimivo je bilo izvajanje akademika Kurčatova, ki je govoril o sedanji uporabi atomske energije v sovjetskem gospodarstvu in o načrtih za uporabo te energije v novem petletnem planu. V novem petletnem planu je predvideno, da bodo atomske centrale dale dva do dva in pol milijona kilovatov električne energije. Zgradili bodo deset različnih tipov električnih central.
Vse te centrale, je rekel Kurča-tov, so še v poskusni izgradnji.
Zdaj pripravljajo izgradnjo velikega reaktorja, ki bo za pogon uporabljal torij. Sovjetski znanstveniki končujejo načrte ledolomilca na atomski pogon, ki bo lahko plul, ne da bi dve do tri leta vzel gorivo. Snujejo tudi načrte novih ladij na atomski pogon in novih podmornic. Kur-čatov je na koncu poudaril, da sovjetski znanstveniki cenijo delo ameriških znanstvenikov, ki raziskujejo učinek jedrskih reakcij. Na tem področju bi lahko upostavili koristno sodelovanje s pogojem, da bi ameriška vlada sprejela sovjetski predlog o prepovedi uporabe atomskega orožja.
Jugoslovanski novinarji v Burmi
Rangun, 21. febr. (Tanjug). Jugoslovanska novinarska delegaci-1 velikim zanimanjem pričakujejo ja, v kateri so direktor Tanjuga nadaljevanje dela alžirske skup-Prpič, glavni urednik »Borbe« I ščine, ki je prekinila svoje redno Vitorovič in direktor Radia Za- j zasedanje že pred nekaj meseci, greb Sibl, je prispela včeraj v ker muslimanski poslanci niso Rangun. Delegacijo so sprejeli j hoteli odobriti načrta o »popolni jugoslovanski veleposlanik v Ran- j povezavi« Alžira s Francijo. Mu-gunu Bulajič s Člani veleposlani- slimanski poslanci bodo baje zdaj štva* predstavniki burmanskega j odobrili nov vladni načrt za ure-ministrstva za informacije in tuji ditev alžirskega vprašanja, ter domači novinarji. Delegacija1 V izjavi francoskemu časniku se bo v Burmi mudila 20 dni. i »Sud-Quest« je generalni guver-
Robert Lacoste
V zadnjih 24 urah so odredi alžirskih nacionalistov večkrat napadli francoske utrdbe. V spopadih je padlo 67 ljudi, med njimi 11 civilistov.
Oboroženi boji v Alžiru so zadnje čase čedalje srditejši. Novi francoski minister — rezident Robert Lacoste — si na vse načine prizadeva, da bi čimprej objavili podrobnosti pogajanj za ureditev gospodarskih in socialnih vprašanj, ki so po mnenju vlade glavni vzrok vseh spopadov. Minister Lacoste bo v svečani deklaraciji pred člani alžirske posvetovalne skupščine objavil sklep francoske vlade o izredni denarni pomoči Alžiru v znesku 15 milijard frankov.
V pariških političnih krogih z
ner Alžiira Robert Lacoste poudaril, da je njegov cilj učinkovito se boriti proti bedi alžirskega prebivalstva. Dejal je, da bo dala Francija za investicije v Alžiru sto milijard frankov in se lotila velikih javnih del. Tako bodo, je rekel guverner, močno ublažili brezposelnost v Alžiru.
»Na področju kmetijstva,« je rekel Lacoste, »bomo skušali zmanjšati delno brezposelnost kmetijskih delavcev in paziti na to, da jim bodo plačevali zakonito določene mezde.«
Guy Mollet izpopolnil vlado
Pariz, 21. febr. (Tanjug). Predsednik froncoske vlade Guy Mollet je izpopolnil svojo vlado. Resor ministra brez listnice je podelil predstavniku degolistične skupine Chabanu Delmastu. Predstavnik iste skupine Maurice Lemaire je bil postavljen za državnega tajnika za industrijo. Tako so sedaj v Guy Molletovi vladi zastopane vse 4 politične stranke, ki so na minulih parlamentarnih volitvah nastopile združene v republikanski fronti.
Beneška Slovenija spet prikrajšana
Videm, 21. febr. Beneška Slovenija ne bo dobila 2 milijad lir na osnovi zakona o pomoči gorskim krajem, in sicer zaradi tega, ker je pristojni ministrski odbor ugotovil, da področje Nadiške doline ni vključeno v seznam pasivnih krajev videmske pokrajine. O tem sklepu je minister za kmetijstvo Colombo obvestil videmskega poslanca Ceccherinija.
Domače prebivalstvo je vest, ki so jo pred nedavnim razširili vsi časopisi, da bodo dobili dve milijardi lir za izboljšanje živinoreje, cest, napeljavo vodovodov itd., toplo pozdravilo, saj so .bili prepričani, da v tem primeru ne gre samo za običajne obljube, temveč za dejansko izpolnitev zakona, ki ga je podpisal predsednik italijanske republike. Toda tudi tokrat se niso dolgo veselili. Pismo ministra za kmetijstvo je na mah uničilo vse načrte in v Beneški Sloveniji bosta še nadalje vladali beda in zaostalost.
OKRAJNA KONFERENCA ZKS V TRBOVLJAH
POLITIČNA IN VSEBINSKA POMOČ
KOMUNAM IN MNOŽIČNIM ORGANIZACIJAM
Konferenco sta se med drugimi udeležila člana Izvršnega komiteja CK ZKS Ivan Maček in Janez Hribar
TRBOVLJE, 21. febr. — V Trbovljah je bila danes letna konferenca Okrajnega komiteja ZKS zasavskega okraja, ki sta se je. razen številnih delegatov iz obeh bivših okrajev — trboveljskega in krškega — udeležila tudi Ivan Maček-Ma-tija in Janez Hribar, oba člana Izvršnega komiteja CK ZKS. Na konferenci sta o delu okrajne partijske organizacije v zadnjih dveh letih govorila sekretar Okrajnega komiteja Viktor Kovač in organizacijski sekretar Janez Jesenšek.
Prav posebne uspehe' v okraju smo dosegli z razvojem drobne industrije, — je rekel sekretar OK ZKS okraja Trbovlje, Viktor Kovač, — v katero so vložena zelo skromna sredstva, ki pa se koristno obrestujejo in že dajejo trgu nove predmete široke potrošnje. Značilno za drobno industrijo pa je, da zaposluje predvsem odvečno delovno silo. Za izgradnjo drobne industrije imajo mnogo zaslug skoraj vsa
tekmovanju s kapitalizmom ima- naša večja podjetja, ki so jim z
jo Sovjetska zveza in vse socialistične dežele ogromne prednosti.
Odločilna prednost je v tem. da zagotavlja socialistični gospodarski sistem široke možnosti za raz-K,xW| Dom na Joštu 38 cm, Mozirska I voj proizvajalnih sil, talentov in
koča^crn, s°iotenjC^o»d£ strokovnjakov. Komunistična par- zale, je v nadaljevanju svojega
zft ___ ~	., .	»«	.	 i«___o«______i i*'. i«	..o«.	oo.ito4r.1r/i	1111	(-+TT/1	Tf	mmo	(12
razumevanjem in na različne načine pomagala.
2e lani smo bili opozorjeni na posledice prevelikih investicijskih gradenj. Kljub temu so analize družbenega plana poka-
cm, Celje 30 cm, Maribor 26 cm, j tija in vse sovjetsko ljudstvo sta
v	V/C1JC	OV/ V.I11) IVIOIIUUI «■« Vlil,
"»Urška Sobota 34 cm. Novo mesto 36 'entlmetrov, Ljubljana 20 cm.
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE
Dnevno poročilo o stanju dotoka rekah dne 20. februarja 1956. Srednji dotok v m*/sek. (prve Steblike za lpto 1956, druge za 1955): Drava pri Dravogradu 82, 154. Saba pri Mostah 6.1, 11.7, Sava pri Medvodah 20.8, 109, Soča pri Doblarju 21.3, '40.2.
Indeks proizvodnje hidroelektrarn b Primeru z letom 1955: 66.
prepričana, da bo v zgodovinskem tekmovanju dveh sistemov zmagal socialistični kot najnaprednejši.
i Potem je Bulganin obravnaval podrobnosti novega petletne-1 ga načrta, po katerem se bo industrijska proizvodnja povečala za 60 %. V letu 1960 bo sovjetska industrija proizvajala več jekla, 1 električne energije, cementa in
referata dejal Viktor Kovač, da je bil plan investicij spet presežen, kar je omogočilo zaposlitev 35.000 novih delavcev namesto predvidenih 7500. Pri tem so zelo porasli dvojni zaslužki. Tovarna roto papirja v Krškem je n. pr. samovoljno porabila za investicije več sredstev, kot je bilo v planu določeno, ker je gradila nekatere objekte, ki v projektu niso bili predvideni.
Na koncu pregleda o investicijah je sekretar Viktor Kovač poudaril, naj okraj in komune napravijo izčrpne analize investicij in podprejo tiste, ki so najbolj koristne. Hkrati pa naj vodijo odločno borbo proti neod-govornertiu trošenju družbenih sredstev. Vse preveč je dragih proslav, zabav in raznih večerov organiziranih »po raznih linijah«, seveda največkrat na račun skupnosti. Potem ko je Viktor Kovač govoril o gospodarskem kriminalu, se je lotil tudi vprašanja razsipništva. Dejal je, da je v vsem našem delu mnogo nepotrebnih izdatkov. Gradimo drage in moderne objekte, čeprav potrebujemo n. pr. šolska poslopja, saj vemo, da se šoloobvezni otroci uče v neprimernih prostorih. Grobo izkoriščamo zdravstveno varstvo in trošimo še vedno milijone za neupravičene pokojnine, otroške dodatke, brezplačno zdravljenje, bolniške fonde in bolezenske dopuste.
Ko je govoril Viktor Kovač o vlogi sindikatov pri organizaciji dela v podjetjih, je omenil, da povsod, kjer so komunisti v podjetjih aktivni, sindikalne organi-
zacije dosegajo uspeh: pozornejši so pri vzgoji kolektivov, nudijo večjo pomoč delavskim svetom in aktivnejši so v upravljanju gospodarstva. O delavskih svetih je Viktor Kovač dejal, da so se močno utrdili in premagali začetne težave, da uspešno vodijo gospodarstvo podjetij. Takšni sveti so si pridobili ugled med delavci in ker so izboljšali poslovanje v svojem podjetju, so se tudi politično uveljavili. Primer uspešnega dela delavskega sveta je rudnik Trbovlje-Hrast-nik, ki je v zadnjih letih tako reorganiziral proizvodnjo, da je presegel predvojno raven. Viktor Kovač je nadaljeval, da medtem, ko se v podjetjih že izraža prava
suje vodilno osebje samo. Tudi sindikalne organizacije bodo morale najti primerne oblike posvetov delavskega sveta s kolektivom.
V komunah in njenih organih smo dobili novo široko politično obliko neposrednega sodelovanja ljudi pri obravnavanju važnih vprašanj družbene dejavnosti, je nadaljeval Viktor Kovač. V trboveljskem okraju je v ljudskih odborih in njihovih organih vključenih nad 2200 državljanov. To kaže, kako se je razširil sistem družbenega upravljanja, v katerem je vključeno nad 8000 državljanov. V tako množičnem delu dobiva vedno več naših podjetij večjo družbeno zavest.
ljudska demokracija, zgublja le- i Res Pa )e> da se komune, ki bi
! sicer na osnovi samoupravljanja
ta svoj pomen v manjših podjetjih, v gostinstvu, trgovini in obrti zaradi neke absolutne samostojnosti, ki v nekaterih primerih ne predstavlja drugega kot nezrelost ali pa skrite namene delavskega sveta.
Mnogi delavci se še ne zavedajo pravic, ki so jih dobili z družbenim upravljanjem. V teh primerih odnosi med delavskim svetom, upravo in sindikalno organizacijo niso pravilno urejeni. Delavski sveti se vedno ukvarjajo z reševanjem drobnih problemov, katere bi morala reševati direktor in obratovodja. Za reševanje važnih in osnovnih problemov gospodarjenja pa nimajo časa. Seveda jih potem re-
združevale delovne ljudi v korist proizvodnje, še vedno premalo zanimajo za delo v podjetjih, posebno v manjših, katerih pravilno poslovanje bi bilo koristno za razvoj podjetja in za komune.
Ko je govoril o občinskih komitejih, je Viktor Kovač rekel, da morajo le-ti tudi v prihodnje dajati komunam več politične in vsebinske pomoči z jasno perspektivo o razvoju komun in gospodarstva ter preprečiti uveljavljanje ozke strokovne linije. Precejšnja slabost je tudi v tem, da pri vključevanju v družbeno upravljanje premalo upoštevajo naše žene in mladino.
(Nadaljevanje na 2. sfronl)
KONFERENCA OKRAJNEGA ODBORA SZDL CELJE
Obilica dela pri bodočih nalogah
Iz poročila predsednika Franca Simoniča — V razpravi so delegati poudarili pomen izobraževalnega dela
CELJE, 21. febr. — Danes je bUa v Celju redna okrajna konferenca SZDL za območje združenega celjskega okraja. Razen 184 delegatov so se konference udeležili tudi tov. Franc Kimovec-Ziga, sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije in drugi gostje. Letno politično poročilo je podal predsednik okrajnega odbora SZDL za celjski okraj Franc Simonič.
Predsednik Okrajnega odbora SZDL Celje Franc Simonič je v svojem referatu govoril o vlogi članstva in organizacij SZDL kot zavestne subjektivne sile pri graditvi socialističnih odnosov tako na področju družbenega upravljanja, predvsem v organih oblasti, na področju šolstva, prosvete in kulture. Dobršen del referata je posvetil analizi in utrjevanju socialističnih odnosov ter uspehom in problemom družbenega upravljanja v okraju.
O potrebi in vlogi potrošniških svetov že več mesecev razpravljajo, vendar pa so v praksi uvedli potrošniške svete samo v Celju, Šoštanju in Slovenskih Konjicah. S pravilnim dedovanjem potrošniških svetov bomo tudi najhitreje usposobili zadruge, oziroma njihove trgovske odseke za vlogo pri odkupu in prometu s kmetijskimi pridelki. Doslej pa so se potrošniški sveti največ ukvarjali samo z organizacijo, za vsebinsko pravilno delo svetov pa je potrebna še mnogo večja aktivnost organizacij SZDL.
Problem obrtništva je zaradi premajhne zmogljivosti in monopolističnih, birokratskih teženj iiz dneva v dan bolj pereč. Uredili bi ga z ustanavljanjem novih obratov in z odločnim uveljavljanjem družbenega upravljanja.
V okraju Celje je 1713 obrtnih obratov s 4501 obrtniškim delavcem in 1145 vajenci. Od tega je 345 obratov družbenega sektorja z 2428 obrtniškimi delavci in vajenci Toda v industriji je na področju celjskega okraja zaposlenih 1962 strokovno usposobljenih obrtnih delavcev, od katerih jih pa 800 ne dela v svojem poklicu, temveč kot podkvalifici-rani, ali pa kvalificirani industrijski delavci pri drugih delih. Največ obrtnih obratov primanjkuje v kovinski in v lesno-pre-delavalni stroki Z novimi obrati bi pravilno zaposlili kvalificiran kader, zadostili rastočim potrebam, predvsem pa na ta način najuspešneje preprečevali šu-šmarjenje in zniževali cene obrtnim storitvam.
Praksa zadnjih let kaže, da je zanimanje za kultumo-pro-svetno udejstvovanje na področju celjskega okraja, predvsem med mladino, izredno veliko, ter je zaradi tega kulturno-prosvet-na dejavnost v splošnem močno razgibana. Primanjkuje pa sistematičnega izobraževalnega dela (ideološki in izobraževalni tečaji predavanja, delo ljudskih knjiž-nlc itd.). Tovariš Simonič je v nadaljevanju razčlenil vrsto problemov, opozoril na slabosti pri prosvetnem delu ter dal številne napotke organizacijam SZDL za uspešnejšo izobraževalno dejavnost.
V zvezi s kmetijstvom je predsednik Simonič dejal, da je lani na področju celjskega okraja v obliki regresov za stroje, umetna gnojila, goriva itd. kmetijstvo dobilo 254,586.776 din, kmečki davkoplačevalci pa so vplačali 272 milijonov davkov in 50 milijonov občinskih doklad,
skupno torej 322 milijonov din. Razen tega so za potrebe kmetijstva potrošili iz družbenih sredstev: za veterino — 18,635.724 din, kmetijske šole in tečaje 5,600.448 dinarjev, bolniške stroške za kmečko prebivalstvo 110 milijonov, skupaj 134,235.772 dinarjev. Okrajni ljudski odbor je zadružnim organizacijam prepustil 58 milijonov in za regulacijo in melioracije 50 milijonov. Skupno je bilo torej dano za potrebe kmetijstva in zadružništva 668 milijonov ali 346 milijonov din več, kot je bilo pobranih kmečkih davkov. Skupnost torej že sedaj vlaga za socialistično rekonstrukcijo vasi ogromna sredstva in čedalje več jih bo, zato bodo morali delovni kmetje z bolj organiziranim in smotrnejšim delom več prispevati k tem naporom in sredstvom.
Tovariš Simonič je ugotovil, da so občinski ljudski odbori po prvih težavah začeli z vso odgovornostjo razpravljati in reševati tako gospodarska, prosvetna, socialna, zdravstvena in tudi druga vprašanja. S takim delom se že močno uveljavljajo med volivci. Toda člani SZDL morajo biti bolj kritični do dela svetov v občinah.
V delu ljudskih odborov, zlasti pa pri delu svetov za gospodarstvo je letos nastal nevaren pojav — čezmerno planiranje iz-
datkov mimo lastnih zmogljivosti. Lani so znašali proračuni obeh okrajev in občin 1 milijardo 450 milijonov din, letošnji pa so bili izdelani v skupnem zesku 4 milijarde 111 milijonov dinarjev, torej za 2655 milijonov več kot lani.
Člani in organizacije SZDL bodo morale nuditi v mnogih primerih izdatnejšo pomoč organom družbenega upravljanja. Teže bo tam, kjer so organizacije šibke. V okraju so namreč področja, kjer je v organizacije SZDL vključeno le 30 % volilnih upravičencev. V okrajnem merilu je vključeno v SZDL nekaj manj kot 60 odstotkov volilnih upravičencev. Zato čaka članstvo in organizacijo na terenu v zvezi z bodočimi nalogami obilica dela.
V razpravi so delegati med drugim opozorili na večje sodelovanje kmetijskih inženirjev in
tehnikov pri nadaljnji rekonstrukciji naše vasi. Organizacije SZDL naj v bodoče čimbolj pritegujejo strokovnjake k političnemu delu in jih vključujejo v družbene organe. Mnogo so razpravljali o pritegovanju žensk in mladine v izobraževalno delo na vasi. Tu naj organizacije v bodoče načrtneje delajo in širijo Svoj politični vpliv. Poudarjeno je bilo, da morajo organizacije SZDL vzgajati članstvo za boljše sodelovanje v organih družbenega upravljanja.
V razpravi se je oglasil tudi sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec, ki je govoril predvsem o družbenem upravljanju, dalje o problemu šolskih svetov, opozoril pa je funkcionarje, naj bi organizacijsko
Odkopavanje žrtev [plazov. Človeških žrtev ni bilo.
v Mavrovem	Zdravniki	pravijo,	da	ranjeni
Katastroie V Mavrovem delavci v skopski in drugih bol-
Velike skupine pripadnikov nišnicah okrevajo. Več zavodov Ljudske milice, JLA in kmetov ^ transfuzijo krvi je poslalo tem že deseti dan odkopavajo zasute bolnišnicam več sto steklenic delavce in čistijo cesto Mavrovo j^ne plazme.
—Debar. Včeraj so pri Torbeškem mostu odkopali še tri trupla pod snežnimi plazovi, v dolini Radike pa so še trije ljudje. Ker se je
vreme v Makedoniji ojužilo, je
Z okrajne konference ZKS v Trbovljah
v sarsaL-rai
sreči v Mavrovem. Film prikazuje posledice hude katastrofe.
Nadaljevanje s 1. strani Viktor Kovač je dejal, da bo bolj razvito družbeno upravljanje ugodneje vplivalo tudi na kmetijstvo. Na tem področju se ne bomo rešili težav, če bomo po-
nično postali vodilna sila dela na vasi.
Ce bi nudili malo več podpore, bi imeli mnogo več koristi od 47 kultumo-prosvetnih društev, ki delajo v naših vaseh.
kovno in politično vzgojo našega kmečkega človeka, so izdelali obširen načrt vzgojno-polltičnega dela.
Na koncu je Viktor Kovač rekel, da Je med drugimi slabostmi v organizacijah ZK še vedno prenizka idejna politična raven komunistov. Premalo se usposabljajo za svoje naloge v
stavljali samo potrebe brez za- i Zavedajoč se, da bodo zaostalost htev po večji proizvodnji. Kme- | na vasi odstranjevali le s^ stro-tijstvo je v trboveljskem okraju postalo važna panoga dela, kateri pa moramo v prihodnje posvečati večjo pozornost. Kljub težavam pa so v trboveljskem okraju tudi v kmetijstvu dosegli precejšnje uspehe. Upoštevati moramo, da je bila v tem okraju večina kmečkih ljudi izseljena.
Kmetijske zadruge so v zadnjih letih napravile velik korak naprej in imajo vse pogoje, da postanejo močan činitelj za razvoj naših vasi. Le-te pa niso v zadostni meri razširile svoj gospodarski vpliv na člane.
V naših vaseh bi potrebovali, je rekel dalje Viktor Kovač, močne organizacije ZKS, te pa so sedaj žal zelo šibke. Njihova poglavitna slabost je v tem, da je v njih zelo malo domačinov in kmetov. V večini primerov orga-
SEJA SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO LRS
Temeljna razprava o posebnem šolstvu in pošolskem izobraževanju
Svet je razpravljal o poročilih in predlogih komisij za posebno šolstvo, znanost in pošolsko izobraževanje
LJUBBLJANA, 21. febr. — Zaradi odsotnosti predsednika Sveta za prosveto in kulturo LRS dr. Dolfeta Vogelnika« Je današnji seji predsedoval dr. Jože Goričar. Na dnevnem redu so bila poročila in predlogi odbora za strokovno^izobraževanje, poročilo komisije za posebno šolstvo, poročilo Zavoda za proučevanje šolstva v zvezi z reformo šolstva, poročilo odbora za znanost o muzeoloških vprašanjih, poročilo komisije za pošolsko izobraževanje in razno.
Potem, ko je Svet sprejel z manj- nlml In kadrovskimi vprašanji. F®' šiml korekturami pravilnik o uporabi manjkanje prostora je najtežji Pr“' šolske ladje gojencev pomorskih šol blem šolstva za defektno mladino, in dopolnila predmetnika za srednje ga bo treba postopno reševati z **** ekonomske šole, je tov. Jože Zakov- širitvijo že obstoječih ustanov In » šek poročal o problematiki posebnega gradnjo novih zavodov. Drugi pnonu šolstva.	problem zavodov za defektno mlaa:in«
so oskrbnine za gojence, saj znašaj*’ ŠTEVILO DEFEKTNE MLADINE mesečne oskrbnine v zavodih od Jv.
c uničuje, naj	iz	poročila	je	razvidno, da je de-	ll.ooo	din. Zaradi teh visokih oskr
utrdili osnovne organizacije SZDL. fektnih otrok v Sloveniji po nepopol-j nto upada dotok_ m>jencev v *a t Novoizvoljeni okrajni plenum	za
SZDL Šteje 61 Članov, V revizijsko 1 dc(ektno mladino komaj 2000. Te usta-1 všolanih mnogo otrok, ki so potJ^M1 komisijo pa so izvolili 7 članov. 1 nove se mučijo z velikimi material-
posebnim vzgojnim ustanovam * mostojnlm finansiranjem ali pa se za vzdrževanje teh ustanov zagotove posebna republiška sredstva.
PERSONALNA IN KADROVSKA-VPRAŠANJA POSEBNIH VZGOJNI« USTANOV V vseh domovih je opaziti pomanjkanje učnih moči in obenem še to, os vzgojnim kadrom manjka potrebna specializacija. Skupno dela na >eD zavodih v LRS 190 učiteljev, potrebovali pa bi Jih še okrog 100, ker s® predavatelji v vzgajallščlh in pomožnih šolah prekomerno zaposleni. Komisija zato predlaga razpis učiteljsbin in vzgojiteljskih mest za posebne vzgojne ustanove, za specialno kvalifikacijo nekvalificiranih učiteljev P* strokovne Izpite in obisk predavanj na defektološkem odseku višje pedagoške šole. Komisija Je nadalje ugotovila, da sedanji sistem samostojnega finansiranja republiških posebni® vzgojnih ustanov ogroža nadalJnJ1 obstoj dela teh ustanov in ne daje možnosti, da bi vsi potrebni otto*> uživali potrebno habilitacijo. Z®*® predlaga, naj spadajo tiste posebne vzgojne ustanove, ki sprejemajo g®! Jence iz vse republike v pristojnost organa za posle prosvete in kulture, vsaj kar se tiče vzdrževanja. Ker P® Je problematika posebnih vzgojni* ustanov zelo razčlenjena in ker se * vprašanjem defektne mladine bavljo organi prosvete, organi zdravstva *® socialne politike, notranje uprave ko* tudi nekatere organizacije, bi bilo treba imenovati posebno stalno komisijo za vprašanja defektne mladine iz zastopnikov zainteresiranih upravni* organov, ki bi bila koordinacijski m posvetovalni organ.
-	PREDLOGI
Komisija za posebno šolstvo j® predložila Svetu predloge, sestavljene z vidika potreb in materialnih motnosti, po prioritetni listi, o kateri b® sklepal Izvršni svet LRS. V razpravi Je Svet razpravljal o načelnih proble-
DNEVNA KRONIKA
Dokumentarni film o nesreči v Mavrovem
V podjetju »Vardar-film« v
Novem mestu, Okrajni ljudski odbor ter občinske ljudske odbore v Metliki, Straži in Žužemberku. Ob teh obiskih so ljudski poslanci razpravljali z organi delavskega in družbenega upravljanja, z odborniki ljudskih odborov in s člani svetov teh ljudskih odborov.
Slovo od posmrtnih ostankov italijanskih pomorščakov
Iz reškega pristanišča so včeraj z italijansko potniško ladjo
ki so jo povzročili snežni plazovi, > »Valmarina« prepeljali v Italijo reševanje ponesrečenih in eva- posmrtne ostanke osmih pomor-kuacijo prebivalstva iz ogroženih šSakov z ladje »Regolo«, ki se je vasi in delavskih naselij.
Južna Morava poplavila tri vasi
nedavno v neurju potopila v Senjskem kanalu. Svečanega slovesa od posmrtnih ostankov italijanskih pomorščakov so se ude-, ,	.	,,	ležili številni prebivalci Reke,
Južna Morava je Prestopila predstavniki pomorskega gospo-5	-	• S darstva in sindikatov. Italijanski
I^ah vaseh. Porušento je nad j^zul v Zagrebu dr. Gepigi se 30 hiš. Pripadniki JLA to Ljud- je	jugoslovanskim	obla-
ske milice s pontonskimi čolni re- _________
šujejo prebivalstvo poplavljenih	ne^rpči
vasi, ki se ni moglo pravočasno -------------------
rešiti, ker je do poplav prišlo iznenada. Tudi to poplavo je povzročila ledena pregrada, ki je zaprla korito reke od Mramorske-ga mostu do ustja Nišave.
stem za napore, ki so jih storile
Devizni tečaji
Na rednem sestanku	so	bili dne	mih	šolstva za defektno mladino, k*'
21. februarja 195« zaključki po nasled-	kor	o konkretnih predlogih komisije,
njih tečajih:	In to: o tako Imenovanih gozdnih S®"
US dolar —, —, 2520,	740;	Lstg —,	lah,	logopedskih odsekih in o pred-
usDosaanajo za svoje noiugc v	v	•	•	.	—• 6636,630! DM 100.730, 101.300, 99.726.36, logih za zboljšanje stanja posebne*8
službi in družbenem delu in pre-: Proučevanje komunalnega ^”1, ™3r~’	2*22.50,	370.42;	šolstva.
malo poglabljajo svoje ideološko znanje.
, 504, 488; Sfrs 15.600, 14.000’, Sledilo je poročilo o sklepih komi-15.651.72, 428.14; Lit —, —, 503.21, 948.50;	sije za reformo šolstva v Beogradu-
Odbor	za	nrganizaciin	oblasti	?81’ 443-75! H*l —. —.	kl podaja kratek potek dela komisije
UODOr	za	organizacijo	oblasti	37.000, 368.67; Sv. kr. 52.800, —, 36.244.55,	pri Zvezni ljudski Skupščini. O obe*
sistema v LR Sloveniji
nov
brzojavki maršalu Titu in tovarišu Mihi Marinku.
nizacije premalo poznajo pro- [ komisijo ter ^poslali pozdravni blem kmetijstva. Pa tudi premalo so povezani z domačini, da bi se uveljavili med njimi. Kar se tiče novo postavljenih občinskih odborov SZDL, se je sekretar Viktor Kovač o njih pohvalno Izrazil. Dejal je, da so politično močni in so zato sposobni pomagati osnovnim organizacijam SZDL tako, da bodo res-
T)/_x ___ L. e- S+Atrflrtii /TplAitaiH •	_	°	J	af.vliu, ooo.b?, av« Kr. 5Z.800, ——, 36.z44.55> P Tl ZVCZfli __ _v
Potem ko so številni delegati in uprave Republiškega zbora 352.56; Eg. Lstg —, —, 2410, 179.75; obr. elaboratih o obvezni iolt, ki Jih i' govorili o najrazličnejših vpraša- 1 Ljudske skupščine LRS je začel S01- Avstr. —, 588, 869.91, 189.97; obr. imenovana komisija izgotovila, bo tak®
član IrnSlSS ZKS	kako	se	£$1	*S£!	$£	l£' ja^osf
član Izvršnega komiteja gk	v praksi uveljavlja delavsko in —, —, 925, 208.33; obr. dol. Arg. —, 537, svet je na današnji seji spreje'
tovariš Ivan MdCBK-MdtijCl, ki J6 družbeno upravljanje ter novi ko- 593.40, 90.80; obr. dol. Braz. 970, —, predlo?« odbora za znanost o uredltv*
govoril o investicijski politiki, o munalni sistem V ta namen so	a°J'	1 Ixi£S?™ T’« 550» n;uze?logkih vprašani, o omejitvi ©Jj*
iL A	iuuiicLuu ^tususm. v la namen so 675.50, 125.17; obr. dol. ZSSR 652, —, piranj novih lokalnih muzetev, P©tr'
delovni stoičnosti in o socialistlc- skupine ljudskih poslancev, ki so 652,117.33; obr. dol. Madž. —, —, 599.20, 'dii imenovanie novoustanovljene k°* ni preobrazbi kmetijstva.	1 filani tega odbora« pod vodstvom	obr.	dol.	polj. —, 588, 594.78, 98.26; misije pri svetu za prosveto in kult©'
Na koncu so delegati izvolili predsednika odbora tov Vlada 2bf’ 5°!* r??	*800V.166,i7;	r? za mu*eol°Ska in muzejsko-galerU'
7 okrni ni komito in rovizitsko	v5	1	?	j	,	dol‘ Bo,£* M8'	588*02’	96*	obr-	doL	*ka	ra San J a ter na koncu razprav-
7 okrajni komite ^in revizijsko Krivica obiskale ptujski in ko-	Rom. —, —, 594.20, 98.07.	Mal	Se	o poroCUu	komisije	za poSoisK0
 ......... č s^j okraj. Prejšnji teden SO Opomba: Številke pomenijo: 1. te-	•
ljudski poslanci vlado Krivic, Ig-	čaj v Ljubljani, 2. tečaj v Zagrebu,	brrtit	StS	le	bn	mneuia	daTeV*«
nac Voljč, Tine Remškar, Stane 3- ««<*"»	«•	v	•/«•	pošoUkcmu tzohrSnju posvetiti
Bobnar to Franc Pirkovič prouče-l„, Situacija: Ponudba jo v vseh de-	......
  ,. ,. .	,	1 , _ ' vizah pokrila povpraševanje, edino v
^	^avljanje komunalnega švedskih kronah in nemških markah
sistema v novomeškem okraju. Je bila ponudba nezadostna, večii
Med drugim so obiskali splošno Jaklj"*15' s,° bl“ v„ SvlPaJskit!
_ _ j. ..	-p,.	.	,	brazilskih in obračunskih dolarjih SZ.
gradbeno podjetje »Pionir«, kme-	Kupci so za švedske krone in nemške
tijsko zadrugo, bolnišnico, Narod-	marke dovolili precej visoke tečaje,
no banko, gimnazijski šolski od- J"*«*™ko	"SHJ®	Z',
ČLANARINO
Prešernove družbe plačujete lahko tudi
v obrokih
i k«- nvx- i ,	.,	držali bolj rezervirano. Promet Je bil
t bor m Občanski ljudski odbor v zadovoljiv.
vso pozornost, saj ie bilo na tem n®*' roč.iu sicer precel kvantitativnih, * malo kvalitetnih uspehov. Stvar **' hteva studtoznega. resnega in dolg®-trajnega dela. O tej problematiki *® Svet ponovno razpravlial. Danes Jf sPTeiel le predloge, da imenuie člov®' ka. ki bo v Svetu odgovarjal /a P®'. Šolsko izobraževanje. In komisijo. * naj prouči stanje pošolskega izobra**' vanja pri nas.	T.
O zakonski zvezi in družini
(Nadaljevanje)
Napredni razvoj človeštva, proizvodnje, znanosti, morale itd. je izven vsakega dvoma. Človek je čedalje bolj gospodar narave, čedalje bolj svoboden, ker se osvobaja zaostalosti, bede, izkoriščanja. Ko pa načenjamo vprašanje napredka družine, zakonske zveze, ljubezni, enakopravnosti, bi bilo povsem napačno, če bi videli kratko malo cilj samo v svobodi. Brez obširnega dokazovanja lahko rečemo, da pomeni sleherno nekritično poudar-janje nekakšne svobode ljubezni (torej ne samo teorije kozarca vode) najgrši, asocialni lumpen-proletarski vpliv v socializmu. Zaradi tega moramo izreči odločno socialistično besedo, da pri-poznavamo napredek samo kot napredek socialistične morale, kot napredek človeškega dostojanstva. Vprašanje, na kateri ravni svobode, moške ali ženske, se bo uresničila enakopravnost spolov v socializmu, je za nas brezpredmetno. Za nas je tu drugi, res socialistični, dostojni in častni izhod, ki nam ga nudi že dosedanji razvoj kulture in morale. Nas mora zmeraj voditi ideja, ki jo je izrekel Lenin mladini in ki jo, mimogrede rečeno, pripoznavajo vsi pametni socialisti sveta, da lahko gradimo socialistično kulturo samo z naj-
DR. JOŽE POTRČ
boljšim poznavanjem kulture in dodajmo etike, ki jo je ustvarilo človeštvo v vsem. svojem razvoju. To pa pomeni, da so vsi utopisti dva tisoč let pripravljali (z družbeno kritiko) ideal znanstvenega socializma in socialističnega človeka. Naša naloga je, da sprejmemo vse najboljše, vse trajno vredno, in da gradimo to naprej. Razvoj dvojne morale, namreč, da je možno isto dejanje presoditi kot zločin, če gre za ženske, kot majhen moralni madež ali celo kot častno pa, če gre za moškega, je velik zgodovinski dokaz, da je ženska kot zgodovinsko izkoriščani spol na višji moralni ravni kakor moški. To, da povprečna ženska odklanja spolni odnos brez ljubezni, to je prav tisti veliki moralni napredek, o katerem govori Engels, moralna stopnja, ki je povprečnemu moškemu še tuja. Zlasti neumen je moški, ki se še hvali s svojim moralnim madežem in bordelsko miselnostjo. Res velja ženskar zdaj v vsaki poštenejši družbi za manjvrednega človeka, vendar pa je od tega še daleč do socialističnega pojmovanja enakopravnih odnosov med žensko in moškim, še daleč do resnič-
nega človeškega dostojanstva. Po kriteriju »svobode« bi bil moški na višji ravni, toda ta kriterij sploh ne drži. Noben pameten človek ne bo trdil, da je manj svoboden zato, ker ga zakon t j. paragraf ovira v spolni ljubezni med bratom in sestro, pa čeprav je bilo to v Zevsovi dobi prosto. Nobeni ženski ne bo prišlo na misel, da bi trdila, da ni svobodna zato, ker ne more dovoliti približevanja moškemu, ki ga ne ljubi. Zato je znanstveno edino pravilno, da smatramo monogamna čustva za veliko moralno pridobitev, ki osvobaja človeka živalske minulosti. Noben pošten človek, da sploh ne govorimo o socialistih, ki spoštujejo klasike marksizma, ne bo dvomil o znanstveni vrednosti Engelsove trditve, da bo resnična enakopravnost, žene v socializmu »sodeč po celotnih dosedanjih izkušnjah v neprimerno večji meri vplivala v tem smislu, da bodo postali možje dejansko mono gamni, kakor v tem smislu, da bodo postale žene poliandrične.«
Kdor tega boja za lepše odnose noče ali ne more videti in kdor se izogiblje konkretnemu odgovoru na vse oblike enakopravnosti in se samo skriva za fraze o »enakopravnih odnosih«, molče pa se klanja dvojni morali, je hlapec stare
morale, in zavira s tem tudi splošen družbeni napredek.
V	luči teh resnično znanstvenih, visoko etičnih in optimističnih pogledov na višjo obliko odnosov med spoloma nam v socializmu ne bo težko opredeliti našega stališča do predzakonskega in izvenzakonskega ljubavnega življenja, ne da bi zabredli v kakršnokoli pretirano moraliziranje. Zaradi močnih lumpen-proletarskih vplivov, ki po Mar-xovem zatrjevanju delujejo zlasti v revolucijah, ko stare norme izgubljajo na vrednosti, nove pa se še niso okrepile, nekateri žal prepogosto gledajo na nekatere pozitivne pridobitve minulosti s prezirom. Tako se je pritoževal Lenin »da je hotel velik del mladine, celč tiste, ki je mnogo obetala« revidirati meščanske nazore in moralo, pri tem pa ni sprejemal pod imenom »novega spolnega življenja« nič drugega kakor »običajen bordel«. Lenin je rekel, da je del mladine kratko malo ponorel, tako da se je, ko je omenjal takšno sramoto mladine Klari Zetkin, tako razburil, da je udaril po mizi in jel hoditi po sobi.
Mi tako hudih stvari nikoli nismo doživeli, vendar pa še zdaj nismo brez podobnih teženj. Ce ne bomo in dokler ne bomo vse mladine seznanili z novim socialističnim gledanjem na svet in življenje, z novo socialistično maralo, bo sledila starim vzorom in često rajši celo slabim kakor
dobrim. Ni naključje, da smo imeli pred vojno več prevodov »revizije« morale, nismo pa imeli Leninovih obsodb lažno revolucionarnih grdobij. Pri nas nastajajo negativni pojavi še zdaj, bolj v tem, da pozitivne moralne pridobitve našega ljudstva v minulosti podcenjujemo, kakor da propagiramo neokusne grdobije
v	imenu socializma.
Etičnih pridobitev naših staršev in prednikov, pojmov, kakor so monogamija, nedolžnost, deviška čast in sramežljivost žensk in tako dalje nikakor ne smemo kratko malo zavreči, zlasti ne njihove pozitivne vsebine, marveč vse tisto, kar je plemenito, razvijati še na višjo stopnjo. Tako tudi Engels na vprašanje, ali bo nastalo v prihodnosti širo-kogrudnejše javno mnenje glede deviške časti in ženske sramežljivosti in da 11 se bodo postopoma razvili svobodni spolni odnosi, absolutno ne odgovarja pozitivno, marveč opozarja na velik nov pojav individualne spolne ljubezni, ki ne pomeni nič drugega kakor poplemenitenje slepega spolnega nagona, to pa spet nič drugega, kakor socialno preobrazbo človeka, ki je v ogromni meri premagal svojo živalsko sebičnost. Porast etičnega, socialnega občutka pomeni obogatitev kriterija. Tako zdaj, pravi Engels, ne vprašujemo več samo to, ali je spolni odnos zakonski ali izvenzakonski ali kakor bi rekel Makarenko, v harmoničnem odnosu nasproti družini ali proti-
družben, marveč zahtevamo ra' zen tega še več. Vprašujemo se’ ali izvira iz obojestranske lju' bežni ali ne. Med preroki, ki s° si upali govoriti, kaj bo misli10 bodoča družba, je tudi A. Kolon' tajeva, ki je trdila, da bo v s°' cialištični družbi vseeno, alj se bosta znašla dva iz ljubeznj ali zaradi fizičnega dražljaja. * gotovostjo smemo domnevati, da družba ne bo vtikala svojega nosu v intimne odnose ljudi, toda družbi še zdaj ni, še manj pa l1 bo v prihodnje, vseeno, ali s0 njeni člani na visoki stopnji kul' ture, morale, plemenitih čustev in medsebojnega spoštovanja, «;! pa jih bodo družili in odbij3*! slepi nagoni, kakor- vidimo to p01 živalih. Ljubezen pomeni altrUl' zem, bogastvo čustev; fizičo' dražljaj, ki ne vzbuja noben**! psihičnih občutkov, pa pomen1 bedo, omejenost, topost. Kolon' tajeva je proslavljala kot npV tip dekle, ki je poznala samo h’0' bežen do matere in Lenina, »m®' ščanskih predsodkov« pa se jc otresla tako, da je služila fiz*0' nim potrebam fantov brez sl®' herne ljubezni. Pri nas se Je P°' javljala samo prva leta težnja Pc preziranju preveč »osebnega' »individualnega«, n. pr. obsojanj® lirične poezije. Socialistična m°' rala pa človeka ne obuboža-marveč nasprotno, ga obogat* Manj prepoveduje, več pa sv®' tuje bogastvo pozitivnih norm vedenja in odnosov med ljudm1-ki slehernega človeka obogate' vajo in osrečujejo.
OZADJE DOGODKOV V DCSSELDOEFO
Ali Adenauer jeva zvezda ugaša?
BONN, 16. febr. — Tisto, kar se je minuli četrtek dogodilo v parlamentu pokrajine Severnega Rena — Vestfalije, pomeni edinstven primer v nemški parlamentarni praksi. Razpravljali so o predlogu socialnih demokratov in svobodnih demokratov, naj bi skupščina izrazila nezaupnico predsedniku vlade Karlu Arnoldu in naj bi za novega predsednika izvolili socialnega demokrata Steinhofa, ki je predvčerajšnjim dokončno prevzel ta položaj.
Nedavno je bilo dejstvo, da o »VSTAJA« DEŽELNIH ZBOROV Arnoldu, človeku, ki bi mu bilo
treba izglasovati nezaupnico, in o JJjegovi upravi ni bilo slišati nobene ostre besede. Nasprotno, sle-
V Zveznem zboru ima Adenauer vplivno večino: od 486 mandatov z glasovalno pravico herni~ govornik” ie*"izbiral~"izraze jih ima zdaj njegova stranka 251.
.	sa	jssas istz
zen v Rheinlandu-Pfalzu. Prizadevajoč si, da bi svoji stranki za-
spodarstvo dosegalo uspehe, kakršne še nikoli poprej. Kdo in zaradi česa je prisolil kanclerju Adenauerju tako pekočo zaušnico? Ali so v ozadju še kaki drugi (in čigavi) motivi, razen političnega nezadovoljstva borbene skupine mladih poslancev stranke svobodnih demokratov?
Takšna in podobna vprašanja je slišati na mnogih straneh. Nihče pa ne daje dovolj prepričljivega odgovora. Propagandni
Neizpodbitno pa je dejstvo, da gre za zelo aktivno politično skupino, ki jo je moč prištevati med najbolj dinamične povojne politične grupacije v Nemčiji.
Pritisk ki so ga v zadnjih dneh
DANES PO SVETU
RAVNOVESJE
Po kratkotrajnem razburjenju in številnih protestih v zvezi s prepovedjo izvoza ameriškega orožja na Srednji vzhod so embargo odpravili in 18 lahkih tankov je dobilo odobrenje za potovanje v Saudovo Arabijo. Zdaj pa je že na pragu novo razburjenje — zavoljo odprave embarga.
Polemiko na Zahodu glede pošiljk
z mnogih strani izvajal: nanje, je	^bTotaSu
bil v resnici izredno močan. Vendar svojega načrta niso opustili. Njihovo zvezno vodstvo z Dehler-jem na čelu formalno ni odobravalo njihove akcije, vendar je — češ da hoče spoštovati načelo fe-
stroj CDU skuša prikazati ta raz- deralizma v stranki — molčalo, voj dogodkov kot delo bivših »Hi- :	pa	vendar	je	videti,	da	je	imel
spoštovanje do njega. Oba pred' ‘agatelja sta odločno izjavila, da v Pokrajini sami ni nobenih razlogov, da bi strmoglavili Arnoldovo vlado, toda kljub temu so njega zahtevali, naj gre v interesu »pokrajine, republike in demokracije«.
ARNOLDU — VSA CAST, Kanclerju — rokavica
Medtem ko so za Arnolda ime-« najtoplejše besede, pa se je na j jini.
gotovil popoln monopol, je vzbudil jezo majhnih strank, ki so v posameznih pokrajinah dokaj močne. Zato so le-te čedalje bolj pripravljene paktirati s socialnimi demokrati, kakor pa s kanclerjevo CDU, kateri so sicer v vseh ozirih sorodnejše. Z Arnoldovim padcem je Adenauer izgubil vpliv v najbogatejši pokra-
fatun njegovega bonnskega šefa Adenauerja vsul strahovit ogenj °bdolžitev, menda najhujši v nje-S°vi kanclerski karieri.
Socialni demokrati so ga obdolžili, da jih je leta in leta sku-izolirati, jih izključiti iz |>Pravljanja dežele, zmanjšati njihov vpliv na minimum. Toda oni So dejansko sami ponovili svoje stare očitke in zato dogodek v Dtisseldorfu ni nenavaden po tem.
Ta dogodek je prvenstvenega Pomena zavoljo ravnanja svobodah demokratov.
Njihova kritika, ostra in brezkompromisna, ni prezrla nobenega Adenauerjevega »političnega greha« v zadnjih letih. Obdolžili so ga, da teži za avtoritativno vladavino, za absolutno obistjo svoje stranke, za ovekovečenjem pozicij, da želi koalicijske stranke spremeniti v poslušne satelite, jih zdrobiti, da je ministre spremenil v uradnike, ki niso več odgovorni pred svojimi frakcijami, da je poteptal sporazum o koalicijski vladi — in spričo vse-ga tega so napovedali vojno njegovi večini v Zveznem zboru, ki 3o mislijo bojevati prek Zveznega sveta, katerega sestavo bi po Predvideni reorganizaciji vlade v Dusseldorfu spremenili kanclerju 7 škodo. Tako so se Arnoldu malone oprostili zavoljo povzročenih Neprijetnosti, medtem ko so nje-Sovemu kanclerju vrgli rokavico.
Dusseldorfski upor svobodnih demokratov je člen v verigi dogodkov, ki vzbuja pomembno pozornost ne samo celotne domače politične javnosti, marveč posebej še kanclerjevih atlantskih prijateljev, ki sicer niso nikdar verjeli, da je dokončno zaključeno pregrupiranje političnih strank v Zahodni Nemčiji in da je številčna premoč kanclerjeve stranke hkrati tudi neizpodbiten dokaz njene strnjenosti in trdnosti. Oboji so se zdaj vprašali: Ali kanclerjeva zvezda ne ugaša?
»TRETJA SILA«
IN »HITLERJEVI MLADINCI«
Tu so začeli govoriti tudi o »tretji sili«, ki bi bila med CDU in socialisti paktirala s šibkejšo stranko v sporu z močnejšo vse dotlej, dokler ne bd zasedla pravega mesta. Pri tem mislijo na zbiranje manjših strank, predvsem na združitev svobodnih demokratov in begunskega bloka, vsaj v posameznih pokrajinah.
Zgodba o »tretji sili« pa je še vedno na področju kombinacij in upov. Vendar je silno zanimivo, da se je pojavila prav zdaj, da je do »upora proti vsemogočnemu kanclerju« prišlo prav v Porurju, jeklenem srcu Nemčije, in prav v času, ko je Adenauerjev režim vzbujal vtis popolne stabilnosti in homogenosti, ko je nemško go-
tlerjevih mladincev«, zbranih zdaj na vodilnih položajih v pokrajinski organizaciji svobodnih demokratov.
KDO IMA PRAV?
Spričo splošnih političnih razmer v Nemčiji je težko reči, kdo ima prav. Uporniki iz Dusseldor-fa odgovarjajo na vprašanje, ali so resnične pripovedi o njihovi politični minulosti, z nasmehom: »Nacisti — če že tako želite — sede naposled v vseh strankah. Za CDU smo bili pa konec koncev le leta in leta dovolj dobri!«
arabsko-izraelsko oboroženo ravnovesje. Toda interesi velesil v tem delu sveta — posebno še interesi dveh blokov — so tako sprepleteni med seboj in protislovni, da v presojo ravnovesja nujno vnašajo zelo subjektivne momente.
Ko je jeseni lani Egipt sklenil sporazum o nakupu določene količine orožja na češkoslovaškem, so zahodne velesile izrazile zaskrbljenost spričo rušenja ravnovesja na Bližnjem vzhodu, glede katerega so se s tristransko deklaracijo* iz leta 1950 zavezale, da ga bodo ohranile. V številnih izjavah zahodnih državnikov, pa tudi v komunikeju o nedavnih razgovorih Eisenhovver-Eden, so češkoslovaške pošiljke orožja ocenili kot činitelja, ki ^e »povečal napetost« in »povečal vojno nevarnost«. Kasneje, ko so se v Veliki Britaniji razvnele živahne debate glede pošiljanja lastnih tankov Izraelu in Egiptu, so mnogi britanski časniki napisali, da ta trgovski	dogovor ne	vpliva na	bližnje-
vzhodno	ravnovesje.	Ta misel	je bila
_ j •	i_«-.	n«	a ri/-<**-»mi<-vw	I izražena	tudi v britanski »Beli	knjigi«.
Zdaj Videti, ker je Adenauer sejal Podobne argumente je slišati zdaj tudi —	..	-	-	v Washingtonu v zvezi z orožjem, na-
menjenim Saudovi Arabiji. Kdo more presoditi, katere in	kolikšne	količine
za zdaj edinole Karl Arnold prav, ko je minuli četrtek na izjavo socialnih in svobodnih demokratov, da žele prinesti nekoliko svežega duha v demokratično življenje, ki ga je Adenauer utesnil, takole odgovoril: »Gospoda, to ni Bonn, marveč Dusseldorf. V napačni dvorani ste. To ni poslopje Zveznega zbora v Bonnu, marveč našega Deželnega zbora!«
Prav je imel zato, vsaj tako je
v Bonnu veter, Arnold pa je moral v Diisseldorfu požeti vihar.
O. Miličevič
orožja rušijo ravnovesje na Bližnjem
PO NEDELJSKIH PARLAMENTARNIH VOLITVAH V ORClJI
Opozicija zahteva ponovitev
Vodja najmočnejše opozicijske stranke Venizelos pravi, da so bile sedanje volitve »brez primere v grški politični zgodovini«
Atene, 21. febr. (Tanjug). — Pričakujoč končnih izidov parlamentarnih volitev, spremlja grška javnost z veliko pozornostjo nadaljnji razvoj političnega položaja v deželi in možnosti za sestavo vlade. Čeprav je gotovo, da je Radikalna unija, kar zadeva število mandatov v skupščini, zmagala, poudarjajo politični krogi, da razporeditev sil v novem parlamentu ne zagotavlja stabilnosti bodoče vlade. Domnevajo, da bo Radikalna unija po objavi dokončnih izidov imela v novem parlamentu največ do dvajset mandatov večine.
Opozarjajoč na te momente, pišejo nekateri atenski časniki o možnosti, da bi prišlo do sodelovanja med vladno Radikalno unijo in nekaterimi strankami centra. Pri tem omenjajo Venizelosovo liberalno demokratsko unijo, ki je po dosedanjih poročilih dobila okrog 70 mandatov in tako postala najmočnejša opozicijska stranka. Omenjajo tudi progresivno
PONOVEN SOVJETSKI PROTEST
BALONOV
ZDA bodo odgovorile na sovjetsko noto še ta teden
Moskva, 21. febr. — TASS po-tQča, da je namestnik sovjetskega Vnanjega ministra Andrej Gro-P^ko izročil danes turškemu veleposlaniku v Moskvi drugo sovjetsko protestno noto proti spuščanju balonov s turškega ozem-lJa v sovjetski zračni prostor. Ta lota pomeni odgovor sovjetske ?*ade na turško noto z dne 11. februarja, s katero je le-ta zavrnila sovjetske obdolžitve.
V noti sovjetska vlada ponov-110 opozarja turško vlado na dejstvo, da pošiljanje balonov pome-Dl kršitev teritorialne nedotaklji-v°sti ZSSR, kakor tudi kršitev Mednarodnega prava.
»Sovjetska vlada,« je rečeno £®tem v noti, »je predlagala vladi £PA, da bi SZ priredila v New *orku in Washingtonu ali spora-
zumno z britansko in francosko vlado v Londonu ali v Parizu javne razstave, na katerih bi prikazali gradivo, ki so ga pošiljali z balonu. Sovjetska vmda je sprožila v zvezi s tem tudi nekatere druge predloge.
Washington, 21. febr. (AFP) Ameriško zunanje ministrstvo bo še ta teden odgovorilo na sovjetsko protestno noto v zvezi s spuščanjem ameriških balonov v sovjetski uradni prostor.
V poučenih krogih izjavljajo, da bo ameriška vlada tudi v tej noti zatrdila, da so balone spustili v zrak samo zavoljo zbiranja meteoroloških podatkov. Poučeni krogi menijo, da bo ameriška vlada tudi v tej noti izjavila, da bo v bodoče skušala preprečiti, da bi balone spuščali nad sovjetsko ozemlje.
Venizelos
unijo centra EPEK, ki bo imela v novi skupščini okrog deset mandatov.
V opozicijskih krogih pripominjajo, da do končne objave izidov ni treba pričakovati nobenih akcij ne na tej ne na oni strani. Venizelos pa je dal izjavo, v kateri je .zanikal verodostojnost nedeljskih volitev in obsodil ministrskega predsednika Karamanlisa, da so volilne izide objavili s 24-umo
zamudo in na način, ki je »brez primere v grški politični zgodovini«. Venizelos meni, da je 55 odstotkov volivcev glasovalo proti Radikalni uniji. Sodi tudi, da bi morali volitve ponoviti. Hkrati je še nekaj drugih predstavnikov Demokratske zveze izjavilo, da so na nedeljskih volitvah bile nepra-valnosti in da bi zato morali razpisati nove volitve.
Tudi nekateri atenski časniki pišejo danes v tem smislu. Provladna »Nea« piše, da v sedanjih okoliščinah ne preostane nič drugega, kakor ponoviti volitve ali sestaviti novo vlado, ki bi obravnavala najvažnejša vprašanja, hkrati pa pripravila nove volitve.
Zmerni opozicijski časnik »Ati-naiki« pa poudarja, da lahko edi-
nole nove volitve prinesejo ureditev sedanjih problemov. Nove vo-listve, ki bi bile po proporcionalnem sistemu, bi morala izvesti aktivna vlada. Nasprotno pa vladni »Katimerini« sodi, da je z izidom nedeljskih volitev nevarnost minila in da bo Radikalna unija mogla sestaviti stabilno in strnjeno vlado. Časnik tudi sodi, da so nedeljske volitve pomenile odobritev dosedanje politike nasproti ciprskemu vprašanju.
Atene, 21. febr. (AP). — Predsednik grške vlade Karamanlis je imel sinoči tiskovno konferenco, na kateri je novinarjem prebral vladno poslanico, v kateri se vlada zahvaljuje narodu za izkazano zaupanje pri volitvah.
Ko je zatem odgovarjal na vprašanja novinarjev, je Karamanlis rekel, da bo vlada v skladu z ustavnimi določbami sporočila kralju odstop, brž ko bodo znani dokončni 'izidi volitev. Predsednik vlade je pripomnil, da bo, ker je Radikalna unija dobila večino v parlamentu, predlagal kralju, naj mu zaupa mandat za sestavo nove vlade.
vzhodu, še zlasti če na presojo vpliv* tudi rivalska pristranost velesil?
Kako zapleten je ta problem, kaže tudi drugi primer. Potem ko so objavili embargo na pošiljke ameriškega qrožja Saudovi Arabiji, sta predstavnik iraške vlade in ameriško veleposlaništvo # v Iraku dala vedeti, da se ta sklep ne nanaša na članice Bagdadskega pakta. S tem so se tudi v merilih pri ohranjevanju ravnovesja ponovno pokazale nekatere slabosti, kajti zelo težko je moč dokazati, da je orožje v iraških rokah potencialno manj nevarno, kakor v rokah katerekoli druge vlade, če le-ta sklene, da ga bo uporabila v nemiroljubne namene.
Omejitev oboroževanja in postopno zmanjševanje le-tega — ob ohranitvi pravilnega sorazmerja med državami — to bi bilo zelo zaželeno ne samo na Bližnjem vzhodu, temveč tudi v vseh ostalih delih sveta. Očitno pa je — to pa so nazorno pokazali dosedanji problemi v zvezi z orožjem, namenjenim Bližnjemu in Srednjemu vzhodu — da je to naloga, ki jo je moč izpolniti samo ob soglasju in sodelovanju vseh zainteresiranih dežel, če bodo ravnali drugače, bodo te dežele popolnoma občutile, da je njihova suverenost omejena.
Pomanjkanje soglasja med akcijo zahodnih velesil in večjim delom zainteresiranih dežel je bila že od kraja ena izmed glavnih pomanjkljivosti tristranske deklaracije, a nedvomno prednost mandata OZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini. Le-ta se je vzlic težavam in motnjam pokazal kot kori-?t®P Predvsem zato, ker so ga odobrile bliznjevzhodne dežele, pri čemer so prevzele tudi določene obveznosti. Zato bi bilo normalno, če bi pota k pomirijvi tudi v prihodnje poiskale prek OZN, ne pa z enostranskimi akcijami.
V skupnem komunikeju £isenhower> Eden je pravilno rečeno, da varnost držav tega področja ne more biti odvisna izključno od oboroževanja; odvisna je veliko bolj od uveljavljenja mednarodnega prava in upostavitve prijateljskih odnosov med sosednimi državami. »Dobronamerni napori, da bi takšne odnose upostavili in odstranili ovire v zvezi s tem, pomenijo v danem primeru v resnici bistven pogoj za varnost na Bližnjem in Srednjem vzhodu.
A. Altman
Avstrija članica Evropskega sveta
Dunaj, 21. febr. (Reuter). — Avstrija je sklenila pridružiti se Evropskemu svetu. Nevtralni status ne preprečuje, da se ne bi Avstrija pridružila katerikoli mednarodni nevojaški organizaciji.
Članice Evropskega sveta, ki je bil ustanovljen leta 1949 so: Belgija, Danska, Francija, Zahodna Nemčija, Grčija, Islandija, Irska, Italija, Luxemburg, Holandska, Norveška, Švedska, Turčija in Velika Britanija.
Bela Kun rehabilitiran
Moskva, 21. febr. — AFP poroča, da je današnja moskovska ;Pravda« objavila članek, ki pomeni popolno rehabilitacijo madžarskega revolucionarja Bela Kuna. Članek je napisal znani sovjetski ekonomist madžarskega porekla Eugen Varga.
DEBATA O GOSPODARSKI POLITIKI V BRITANSKEM PARLAMENTU
Inflacija ponovno narašča
Huda kritika nekdanjega laburističnega ministra za trgovino Harolda Wilsona
FRANCOSKO-NEMŠKIRAZGOVORI V PARIZU
Vzdušje prisrčno, težave pa velike
Do novega sestanka v Bonnu bodo delo nadaljevali strokovnjaki obeh vlad
Pariz, 21. febr. (Tanjug) Francoski zunanji minister Christian Pineau in zahodnonemški zunanji minister von Brentano sta danes sklenila, da se bosta 3. marca ponovno sestala v Bonnu in nadaljevala neposredna pogajanja o odprtih vprašanjih med obema deželama.
združitvi Nemčije. »Francoska vlada pa je dovolj realistična,« je izjavil pred nekaj dnevi uradni predstavnik, »in zato razume, da so neposredna pogajanja med obema deželama potrebna, da bi na njih določili novi status«. Takšno francosko realistično stališče je posledica lanskega referenduma v Posarju, na katerem sta se dve tretjini posarskega prebivalstva izrekli zoper »evropski statut«, sodeč, da bodo tako pospešili priključitev k Nemčiji.
Francoske zahteve na sedanjih pogajanjih so pretežno gospodarske narave in se nanašajo predvsem na upostavitev »gospodarskega bloka« med obema deželama, s katerim bi popolnoma preprečili enostransko nemško akcijo v Posarju.
Obsežno francosko-nemško gradivo, ki obsega odprte probleme “osarja, gospodarske in kulturne 0(lnose med obema deželama, po-Sebno pa še vprašanje skupne iz-&radnje prekopa na reki Mozeli, sj> načeli včeraj v Parizu in štiri ^Upine strokovnjakov delajo ^Poredno s sestanki ministrov, prizadevajoč si, da bi pospešili t*°sego stvarnega sporazuma.
»Razgovori potekajo v prisrč-vzdušju, toda težave so več-!e> kot smo pričakovali,« — je izjavil francoski predstavnik po da-®ašnji drugi seji ministrov.
Francija je po vojni opustila , oje zahteve po nemških repara-C|iah v zamenjavo za gospodarsko ^®ijo in gospodarsko nadzorstvo Posarjem. Pravni predpisi ji °inogočajo izkoriščanje posarske-
premoga in jekla vse dotlej, ®°kler velesile ne bodo sklenile Mirovne pogodbe in sporazuma o
[je
da mora Nemčija sodelovati pri
regulaciji reke Mozele, da bi s prekopom povezali področje Lorene z Zahodno Nemčijo in omogočili francoski industriji, da bi po prekopu prišla laže na nemški trg in na svetovni trg sploh. Stroške izgradnje tega prekopa cenijo na okrog 250 milijonov dolarjev. Toda nemška vladna delegacija je pripravljena francoskemu izvozu dati samo nekatere olajšave iri znižane tarife za nemški cestni in železniški promet.
V nemški spomenici je rečeno, da je treba zagotoviti Franciji pošiljke premoga iz Posarja, toda namesto 50-letnega izkoriščanja premogovnikov v Warndtu predlagajo samo sklenitev običajnih, ! kratkoročnih trgovinskih dogovo-I rov. Nemčija se noče zavezati, da bo ohranila sedanjo raven trgovinske izmenjave med Posarjem in Francijo, ki doseže blizu 800 milijonov dolarjev letno in daje Franciji surovine za njeno industrijo.
Do novega sestanka v Bonnu v začetku prihodnjega meseca bodo delo nadaljevali strokovnjaki obeh vlad.
London, 21. febr. (AFP). — Britanski minister Macmillan je včeraj v parlamentu zagovarjal vladne ukrepe, kot so: omejevanje kreditov, znižanje subvencij za kruh in ml*o ter zvišanje bančne obrestne stopnje. Dejal je, da je »inflacija ponovno narasla« in da je Velika Britanija leta 1955 uvozila za 74 milijonov funtov šter-lingov premoga. Izjavil 'je, da je položaj resen, vendar bo moč najti rešitev.
Britanski finančni minister je dalje poudaril, da je vlada storila ukrepe ne le za zmanjšanje prodaje potrošnega blaga, marveč tudi različne industrijske opreme. Ni tajil, da utegne to pripeljali do »začasne dislokacije trgovine in industrije«, pripomnil pa je, da je bilo to nujno potrebno, da bi lahko britanske izdelke v večji količini izvažali. Na koncu je pozval sindikate, naj njih člani ublažijo svoje zahteve po zvišanju plač.
Po eksipozeju finančnega ministra Macmillana je nekdanji laburistični minister za trgovino Harold Wilson kritiziral vladno
Akcije proti upornikom v Peruju
Santiago de Chile, 21. febr. (Reuter). Okrog 12.000 peruanskih vojakov so poslali v boj proti uporniškemu oporišču v mestu Iquitos v severnem delu dežele. Radio Lima, ki je pod vladnim nadzorstvom, opozarja prebivalstvo Iquitosa, da bodo to mesto napadli z ladjami in kopenskimi enotami. V poročilu je rečeno, da so rečne ladje že začele blokirati Iquitos na reki Amaconki. Radio poudarja, da je predsednik Odria sinoči sprejel več delavskih delegacij in jih obvestil, da bodo v deželi 3. junija svobodne volitve.
Uporniška radijska postaja včeraj ni oddajala. Novinarje časnikov »La Prensa« in »Ultima Hora«, ki so jih prej aretirali, so izpustili V priporu je ostal edinole direktor »La Prense«,
gospodarsko politiko v celoti, češ da vlada še nadalje uveljavlja ukrepe, ki jih je uveljavljal nekdanji finančni minister Butler. »Ti ukrepi,« je dejal Wilson, »ne bodo preprečili katastrofalnega zmanjšanja britanskih zlatih in dolarskih rezerv.«
Wilson je zatem hudo kritiziral Macmillana zaradi poziva sindikatom, naj bodo zmerni v svojih zahtevah po zvišanju plač. Dejal je, da je »vlada ostala na krmilu ob minulih volitvah samo zato, ker je objavljala lažna poročila«.
Ko je poudaril, da bodo vladne omejitve za zmanjšanje notranje potrošnje še najbolj prizadele najbednejše, se je Wilson dotaknil politike zmanjšanja investicij. Dejal je, da vlada ne dela razlik
med investicijami, ki so koristne za deželo, in tistimi, ki niso. Nazadovanje proizvodnje v prihodnjih letih je moč preprečiti samo z vzpostavljanjem nadzorstva, zlasti v izgradnji tovarn. Wilson je na koncu dejal, da je vlada že izgubila zaupanje naroda in da diskreditirana vlada krize ne utegne več odpraviti.
Minister za stike med država-mi-članicami Britanske skupnosti narodov Earl Home je izjavil, da se mora Britanija spoprijeti z najhujšo konkurenco ne le Nemčije in Japonske, marveč tudi SZ, ki postaja »aktiven konkurent na svetovnem tržišču«. Edini odgovor Britanije na to konkurenco je, da bo njena proizvodnja veliko boljše kvalitete.
Z VSEH STRANI SVETA
INDIJA
PORTUGALSKA TOŽBA
New Delhi, 21. febr. (Tanjug). — Mednarodno sodišče v Haagu je obvestilo vlado v New Delhiju, da te portugalska vlada vložila tožbo zaradi izpodbijanja pravic kolonialnim oblastem, da uporabljajo indijsko ozemlje pri prehodu na področje Dadra in Na-gar, nekdanjih delov portugalske posesti v Indiji.
Indijska vlada bo sprožila vprašanje pristojnosti haaškega sodišča, da to vprašanje rešuje. V primeru, da njenega stališča ne bi sprejeli, bo izpodbijala portugalske pravice na teh področjih.
IRAN
ŽIVILA IZ ZDA
Teheran, 21. febr. (USIS). — ZDA in Iran so podpisali sporazum, po katerem bodo ZDA dobavile Iranu za 12 milijonov dolarjev kmetijskih pridelkov. Določeno količino živil bodo ZDA dobavile Iranu kot darilo, ostalo pa na dolgoročni kredit.
SIRIJA ODKRITA ZAROTA
Damask, 21. febr. (AGP), časnik »Al Raj Am« piše, da so sirske oblasti »odkrile zaroto Članov sirske narodne stranke, ki so nameravali ubiti enega izmed prvakov socialistične stranke Akrama Horanija in načelnika generalštaba generala sukaira ter druge ugled-
! "e osebnosti.« Aretiranih je bilo 6 članov narodne stranke.
CIPER
BRITANSKE ŽRTVE
Nikosia, 21. febr. (Reuter). — Po uradnih podatkih, ki Jih je danes objavilo britansko vojaško poveljstvo v Nikosii, je bilo od aprila lani na Cipru ubitih 17 in ranjenih kakih 100 britanskih vojakov.
ITALIJA
BREZPOSELNOST NA SICILIJI
Ragusa, 21. febr. (Reuter). — V spopadih z brezposelnimi kmetijskimi delavci v Somisu na Siciliji je policija uporabljala solzilni plin. Do spopada je prišlo v hipu, ko so delavci tega mesta demonstrirali proti brezposelnosti.
VELIKA BRITANIJA PRORAČUN ZA VOJSKO
London, 21. febr. (Reuter) Danes je bila v Londonu objavljena »Bela knjiga« o proračunu britanske vojske za prihodnjih 12 mesecev. Za kopenske enote so predvideni izdatki v znesku 479 milijonov fnntov šterlingov. Lani je bilo v iste namene določenih 484 milijonov funtov šterlingov.
V proračunskem letu 1056-57 se bo britanska redna vojska skrčila od 405 tisoč na 574 tisoč mož. V prihodnjem
Sroračunskem letu se bodo povečali i*» atki za novo orožje in opremo.
IZRAVNANA RAZLIKA
ki je nastala zaradi izvenplanskih investicij v videmski tovarni roto papirja
Tovorna ima spet odprt tekoči račun pri Narodni baki in lahko nadaljuje z deli, določenim v investicijskem načrtu
V komaj dobrem tednu po za- kršena investicijska disciplina. Pri grad-sedanju okrajnega ljudskega od- $ok»«k°	^UcSIS
bora V Trbovljah, na katerem je loškim procesom že v idejni zasnovi ni posebna komisija podala podrob- mogoče predvidevati vsega do slednje 1,:	potankosti, zlasti če upoštevamo, da v
no poročilo O položaju, ki je na- fasu projektiranja ni bilo jasnega
stal v tovarni roto papirja v Vidmu zaradi prekoračenja investicijskih kreditov z izven-planskimi gradbenimi deli; je uspelo okraju ter podjetju s skrbnimi ukrepi izravnati in pokriti nastalo razliko v znesku 221 milijonov din. Po ukrepih, ki jih je po proučitvi položaja predlagala posebna okrajna komisija, je bila nastala razlika izravnana s sredstvi podjetja samega ter s sredstvi okraja, ki je v tem primeru nastopil kot porok za delni znesek v nastali razliki.
Čim je bila navedena razlika, nastala zaradi izvenplanskih investicij, izravnana, je NB spet odprla tovarni roto papirja v Viamu tekoči račun. Tovarna lahko poslej spet nadaljuje z deli, določenimi v investicijskem načrtu in tako dokonča graditev, ki je bila predvidena v investicijskem gradbenem načrtu. Vsa začeta neplanska dela (menza oi. restavracija in še nekateri drugi objekti) pa so prej ko slej ustavljena in jih bo mogoče nadaljevati šele iz sredstev, ki jih bo podjetje neposredno ustvarilo s proizvodnjo.
Gospodarski prekršek, ki je bil storjen v tem primeru z investicijsko nedisciplino, okrajni ljudski odbor najostreje obsoja ter ob tej priliki ponovno poudarja načelno stališče glede popolne discipline v investicijski politiki, ki mora veljati za vsakogar in ki g S mora vsakdo upoštevati, da tako ohranimo investicijsko disciplino, določeno z novimi smernicami naše gospodarske politike.
Z zvezi z gornjim poročilom je naš zasavski dopisnik obiskal direktorja podjetja Milana Dimnika in direktorja investicij ing. Vlada Sego, ki sta mu dala v tej zvezi naslednjo izjavo:
Kdorkoli bi gledaL na' to zadevo izključno s stališča zakona o investicijah, ta zares lahko dobi vtis, da je nila
jasne*.
upogleda v novejšo pridobitev tehnike v proizvodnji roto papirja. Med samo gradnjo so nastali novi momenti, ki so zahtevali mnoge spremembe, ki z ekonomskega stališča niso dopuščale, da bi se togo držali prvotnih idejnih zasnov. Pri tem se je že med gradnjo jasno pokazalo, da je moč z manjšimi investicijami doseči mnogo večji ekonomski efekt, s katerim bi naša skupnost dobila letno na tisoče ton* več roto papirja, kot je bilo prvotno predvideno, kar je še tembolj pomemrmo, ker gre pri tem za dragocene devize.
ro prvotnem projektu je bila predvidena v prvi fazi zgraditev kapacitete s proizvodnjo 20.000 ton papirja, ki bi jo dosegli v tovarni v teku treh let. ro treh letih bi se izvršila izgradnja druge faze z nadaljnjo kapaciteto novih 10.000 ton papirja, tako da bi dokončno dograjena tovarna imela 30.000 ton letne proizvodnje. Z izrednim varčevanjem pri uvozu opreme s tem, da se je dalo čimveč dela domačim tovarnam, nam je uspelo, da smo s prihranjenimi devizami lahko takoj kupili stroje s končno kapaciteto 30.000 ton. Tako je s tem nastopil pogoj, da smo mogli v celoti že v prvi fazi graditve postaviti tovarno z celotno predvideno kapaciteto proizvodnje in s tem prihranili ne samo devize za dodatno opremo, ampak je s tem v celoti odpadla druga faza graditve, pred-
videna v prvotnem projektu. Pri tem investitor ni prekoračil investicijskega kredita. Da pa je mogel v eni sami fazi postaviti tovarno s končno kapaciteto, je to dosegel s pravilnim varčevanjem in pravilno ekonomsko usmeritvijo investicijskih sredstev, tako pri uvozu opreme kot pri domači opremi in pri samih gradbenih delih, ki jih je prikrojil z razliko od prvotnega projekta tako, da so bila neprimerno cenejša, navzlic temu pa v vsakem pogledu uporabna za tovarno s končno proizvodnjo. Za aemoteno obratovanje in proizvodnjo časopisnega papirja je bila potrebna zgraditev velikih rezervoarjev za celulozo. V tovarni obstojajo stari rezervoarji, ki trenutno služijo zelo primitivni belilnici, ki pa ne streza ne po kakovosti, še manj pa po količini, niti bližnjim papirnicam, kaj šele naši kemični industriji. Tovarna mora danes izvažati celo nebeljeno smrekovo celulozo, namesto, da bi izvažala visoko kvalitetno bukovo celulozo. (Bukovine imamo dovolj — štednja smrelcovine!) Zaradi tega, namesto, da postavljamo drage stavbe in celulozne rezervoarje za roto papir, je investitor raje zgradil novo belilnico po modernih načelih tehnološkega procesa, ki bo s to kapaciteto lahko zadovoljevala vse domače papirnice in kemično industrijo z visoko kakovostno beljeno celulozo ter del te proizvodnje tudi izvažala v tujino. Stare rezervoarje pa bo tovarna uporabila za proizvodnjo časopisnega papirja. In prav. to je napotilo investitorja, da je opravil to gradbeno delo, ki ni bilo predvideno v prvotnem gradbenem projektu. K temu še dostavlja-
mo, da pojde konec leta v Ložnici v obrat nova tovarna viskoze, ki se je že sedaj obrnila na našo tovarno za dobavo 6000 ton viskozne celuloze, ki pa jo je mogoče izdelati edino v novi belilnici. če bi na srečo te možnosti ne bilo, bi morala lozniška tovarna izvoziti v Nemčijo bukov les, kjer bi ga predelali v viskozno celulozo, ki bi jo nato šele dobila tovarna v Ložnici na-
S SEJE URBANISTIČNEGA SVETA PRI OLO PTUJ
Vso pozornost izdajanju
odločb o uporabi zemljišč
Pred dnevi je bila v Ptuju seja sveta za urbanizem pri OLO Ptuj, katere so se udeležili tudi tajniki občinskih ljudskih odborov in predstavniki Okrajnega ljudskega odbora. Na seji so obravnavali načrt dela za prvo četrtletje in izdajanje odločb o uporabi zemljišč v gradbene namene. V načrtu je, da bi občin
razpravi je govoril tudi predsednik republiškega sveta za urbanizem tovariš ing. Marjan Tepina in poudaril veliko važnost izdajanja odločb o uporabi zemljišč, katerim morajo občinski sveti posvetiti vso pozornost.
-mr
VEC OBRTNIH DELAVNIC
in okrepljena družbena kontrola
V ljubljanskem okraju okrog 600 obrtnih obratov manj kot pred vojno Z monopolnim položajem rastejo cene in pada kvaliteta obrtnih uslug
Čeprav smo v zadnjem obdobju dosegli delen napredek v razvoju obrtništva, obseg obrtniških kapacitet še vedno močno zaostaja za ostalo gospodarsko
področju občine v svoje stanovanjske objekte po 1949. letu 150 milijonov din, pri tem pa je
bilo najetega le 2,5 milijona dinarjev posojila. Ni potrebno pri-
dejavnostjo. To zaostajanje obrt- merjati to stanje z drugimi sloji ništva z vsemi njegovimi posle- in poklici, ker je na prvi pogled dicami postaja toliko bolj pereče jasno, da s takimi sredstvi ljudje sedaj, ko nove faze gospodarske | izven obrtništva ne razpolagajo, politike nakazujejo realne per- j Lansko leto pa ni le izjemen
"p&A bito
Pa začnimo znova, si je rekel nekega takega ponedeljka, kakršen je predvčerajSnjl, neki nameščenec, kakršnih je precej.
Vsak začetek je težak, je še dostavil in mislil na začetek tedna. Preveč točno nikoli ni prihajal v pisarno, ob tako težkih začetkih, kakršnega je zanj pomenil vsak ponedeljek, pa je še zlasti rad zamudil. O točnosti je kdaj pa kdaj pridigal drugim, skrbel tudi, da so se točno izpolnjevale njegove pravice, pri svojih dolžnostih pa je točnost puščal vnemar.
če bi mu kdo kaj očital, bi znal brž zabrusiti, da je v treh letih le enkrat manjkal v službi, da naj si take očitke prihrani za tiste, ki pogosto izostajajo od dela, da na) sl ogleda statistike »plavih ponedeljkov« po naših tovarnah. Niti pomislil ne bi, da za »plave ponedeljke« delavci niso plačani, da pa se njegovi vsakotedenski »težki začetki« nič ne poznajo na mesečnem plačilnem listku.
Drugače pa se njegovi »težki začetki« niso prav nič razlikovali od »plavih ponedeljkov«. Kajti po primerni zamudi se je lagodno lotil opravil, ki se jim marsikdaj tudi med tednom ni odpovedal, le da je bil ob ponedeljkih Se bolj temeljit. Tako se je treba do vseh podrobnosti pomeniti s kolegi, kaj vse so doživeli od sobote dalje. Ta snov je neprimerno zanimivejša od vsega, kar bi moglo nuditi redno delo. Tako ie vse bolj bliža čas malice in ker se res ne spodobi čas za to tratiti v pisarni, pride zdaj na vrsto bližnja delikatesna trgo ')ina. In tu sreča znanca — celo večnost se že nista videla — in pomeniti se morata o tem in onem.
Vtem pa njegova pisarna vzbuja videz izredne zaposle• nosti: akti so primerno razme-1 razpravah čujemo nešteto primešani po mizi; neko poročilo je rov o neunravifenih bogatitvah •iredi stavka prekinjeno, res da privatnih obrtnikov, kljub temu ?e od sobote, kot da je njegov pa to niso dovoli stvarna opozo-'ivtor skočil le za hip po važen j rila, da bi bila lahko osnova za iodatek; telefon znova in znova določene ukrepe.
’>rni, uradnik iz sosednje sobe pa j Obseg	izigravania	nredoisov
pove, da je tovariš ta in ta na družbe	in	ukrepov	davčne	službe
sestanku; tudi tri stranke čakajo, nada v oči vsej javnosti. Lani je la bo tistega sestanka konec — \ n pr. v liuMianskem okraju gra-Icaj hočemo še več, uradovanje dilo hiše 308 obrtnikov, razen na višku. Ko se naš uradnik! tega je 124 obrtnikov nakupilo vrne, vrže začeto poročilo v koš,! različne stanovanjske zgradbe in kajti jutri bo moral itak začeti ] parcele. Da posamezni privatni novega, stranke naroči za sredo obrtniki ne prikazuiejo dejan-in ko znova zabrni telefon, ugo- ske^a stanja svojega prometa toui r sotrpinom na drugem družbi, je razvidno n. or. iz tega,
spektive za porast življenjskih pogojev. Na področju ljubljanskega okraja deluje vsega skupaj 4073 obrtnih obratov, kar pomeni, da je na tem področju okrog 600 obrtnih obratov manj kot pred vojno. Padec je občuten še zlasti v okolici. Če pa računamo, da je v povojnih letih število prebivalstva močno naraslo, potem vidimo, da odpade sedaj na tisoč prebivalcev 16,4 obrtnih obratov, pred vojno pa je prišlo na tisoč prebivalcev 26,6 obratov.
Prav ta skrčen obseg obrtne dejavnosti povzroča bolj ali manj monopolni položaj obrti, pri čemer ni kritičen samo obseg te dejavnosti, temveč je v tesni zvezi z njim tudi vprašanje kvalitete in cen obrtniških uslug. To stanje tembolj. narekuje nadaljnji razvoj obrtniške dejavnosti, pri čemer je treba imeti še posebno v vidu krepitev socialističnega sektorja. Zaenkrat imamo na področju okraja razmeroma malo obrtnih obratov družbenega sektorja, skupno v mestu in okolici le 477 obratov. Kar se tiče odnosa do privatnega sektorja, je bila z administrativnimi ukrepi omejena eksploatacija delovne sile. Vendar pa nam praksa neprestano kaže primere izigravanja teh predpisov, kot tudi izigravanje pri odmeri družbenih dajatev, davkov itd. Prav pri odmeri dohodnine privatnim obrtnikom se pojavlja stalen problem, kako vskladiti dajatve privatnega obrtništva z dajatvami socialističnega sektorja, kakor tudi problem, kako z odmero davka vskladiti položaj obeh sektorjev v celoti.
Po uvedbi nekaterih novih ukrepov pri tehniki evidentiranja in zajemanja dohodkov v privatnem sektorju 1953. in 1954. leta, je bil glede tega storjen korak naprej, vendar pa ostaja znaten del dohodkov privatnih obrtnikov še zmerom le stvar proste presoje, kar povzroča neupravičeno bogatenje posameznikov. Prenos odmere dohodnine in pavšaliziranega prometa na občine, ki bolje poznajo gospodarsko stanje posameznih obrtnikov, bo gotovo vplival pozitivno, vendar pa tudi to le takrat, če se bodo oblastni in politični organi za to resno zavzeli. Na sestankih SZDL in pri javnih
primer, temveč vidimo, da je to bolj ali manj stalen pojav, saj so 1953. leta obrtniki samo na področju MLO Ljubljana pokupili 900 stanovanj.
Kako neresnične so lahko davčne prijave, vidimo iz naslednjega primera: privatni obrtnik si je nabavil dva avtomobila, lovsko kočo, vredno milijon dinarjev, nakupoval tihotapski material, organiziral nabavljanje stružnic iz Vojvodine, pri čemer je pri eni sami »zaslužil« 700.000 dinarjev. Na tekočem računu, je imel 4 milijone din, doma preko milijon din, zaloga materiala in izdelanih proizvodov pa je znašala okrog 20 milijonov din. Iz davčne prijave istega obrtnika pa je bilo razvidno, da je delal z izgubo in ni Imel nobenega zaslužka.
Taki negativni pojavi v privatnem sektorju obrtništva prinašajo ogromno materialno škodo družbi z odtegnitvijo družbenih dajatev, in prav to narekuje močno akcijo političnih organizacij kot je SZDL" Nujna je vzpostavitev družbene kontrole, ki naj bi bila močan prispevek k preprečevanju neupravičene bogatitve posameznikov, hkrati pa so organizacije SZDL tudi dolžne, da skupno z ljudskimi odbori pomagajo izbrati načine za uvedbo družbenega upravljanja v privatnem sektorju.
Okrajni odbor SZDL v Ljubljani se namerava tudi močno
zaj. Ti stroški pa vsekakor ne bi bili ski ljudski odbori izdali te odlo-manjši od same izgradnje nove belilni- k e V dveh mesecih ter da bi pro-
ce V Vidmu	učili osnutek zakona o stano-
V investicijskem načrtu je bila	.	,___ .	„
predvidena tudi menza, vendar ne v to- vanjsklh zadrugah. Po- poročilih likšnem obsegu, kot se gradi. Toda za- 1 tajnikov občinskih ljudskih od-radi kritične stanovanjske potrebe je borov je bilo razvidno, da SO V investitor tvegal izvenplansko povečanje	,
tega objekta, dasi v gradbenem pogle- VSeh občinah V ptujskem Okraju du na skrajno ekonomičen način. Sicer imenovane komisije, katere naj je v samem prvotnem načrtu predvideno izdelaio predloge odločb O UpO-
še dvoje stanovanjskih hiš za samce s	,. i • *xx ~________________„
60 sobami, otroške jasli, dom igre in rabi zemljišč v gradbene namene, dela in sindikalni in kulturni dom. Od | k delu pa SO pristopili samo V vsega tega pa je investijpr v Vidmu od-j Gorišnici Ormožu in Vidmu. V
stopil, da bi tako v čimvečji meri pri- ,	, v. ,	  ._
hranil finančna sredstva skupnosti.	VSeh občinah se pojavlja pogla-
Glede samega kopališča, ki je bilo vitno vprašanje strokovnih moči zgrajeno ob tovarni in ki s pridom slu- in težave okrog naročanja kata-zi ne samo delovnemu kolektivu, ampak	,	.	j	_	v..	« ,
v zdravstvenem pogledu vsemu prebi- strskih map, ki SO večji del za-valstvu, pa pripominjamo, da ta objekt starele in neuporabne. Svet je sploh nima nobene zveze z investicijsko glecje tega sklenil potom refe-
graditvijo tovarne roto papirja, ampak ,	 •____„	.-.t	r\
je izključna pridobitev delovnega ko- renta za urbanizem^ pri OLO 'lektiva tovarne celuloze, ki je gradil ta Ptuj posredovati občinam pO-objekt iz sredstev svojega sklada za trebne katastrske mape, in jim
prosto razpolaganje, se nadalje odrekel	....	_	«	,	__
delu dobička ter končno tudi sam vložil nuditi pomoč, kat Se tlce Stro-v to graditev velik delež lastnega truda, kovnih moči pa bodo morale Ob-
čine same pritegniti strokovnjake in ne pričakovati pomoči od okraja.
Na seji so bili obravnavani tudi predlogi urbanistične komisije pri svetu. Komisija je ugotovila, da so nekatere stranke naročale pri projektivnih birojih projekte brez odločb o uporabi zemljišča v gradbene namene ter da so projektanti izdelovali načrte, ne da bi predhodno pogledali zemljišče. Tako je prišlo večkrat do raznih nepravilnosti, zavzeti za to, da bi na področju Svet je sklenil obvestiti projek-okraja podprl osnovanje usluž- j tivne biroje, naj ne sprejemajo nostnih in servisnih delavnic, ki I naročil brez odločb o uporabi naj bi jih ustanovila industrijska zemljišča, projektante pa opom-podjetja. Prav v sedanjem ob- nijo, naj temeljito proučijo lego dobju bodo težišče pri razvoju zemljišča ter upoštevajo okolico obrtništva prevzele občine in od pri izdelavi projekta- Nadalje‘je njihove iniciativnosti bo marši- bil sprejet sklep o gradnji sta-kaj odvisno, kako bodo izpeljali novanjskih hiš na Zgornjem to važno nalogo.	M. N. Bregu pri Ptuju, kjer so dosedaj
nenačrtno gradili enostanovanj-ske hišice in o gradnji hiš v naselju pri tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Občinski svet za urbanizem v Ptuju bo moral skupno z upravo tovarne, ki že ima urbanistični načrt, proučiti možnosti gradnje stanovanjskih hiš na območju Kidričevega. Prav tako bo potrebna povezava sveta za urbanizem z vodnogospodarsko upravo, ki bo dala soglasje k izdajanju odločb
Pomoč RK goriškega okraja prizadetim zaradi mraza
Okrajni odbor Rdečega križa v Novi Gorici je v soboto poslal poziv vsem občinskim In krajevnim odborom, naj takoj dostavijo seznam prizadetih zaradi letošnjega hudega mraza, ki bi bili potrebni pomoči v prehrani In oblačilih. Takoj, ko bo prejel potrebne podatke, bo okrajni odbor bržčas še ta teden razdelil med naj-
I ° zemljiščih na vodno,ospodar tekstilnih predmetov.-	M.	D.	|	skih	področjih	ob	reki	Dravi.	V
Zanimiva razstava osnovnošolskih učbenikov v Novem mestu
V soboto opoldne so v novi 61tal-| Ko bo razstava 1. marca zaklju-nicl Studijske knjižnice Mirana Jar- Sena, bodo tam uredili čitalnico, s ca v Novem mestu odprli ob navzoč- čemer bo Studijska knjižnica spet do-nostl predstavnikov OLO, OB LO, po- stopna dijakom in študentom, lltlčnlh organizacij in prosvetnih de-i
lavcev razstavo osnovnošolskih učbe-1 Ureditev dovoznih DOtl nlkov za bralni pouk Iz let 1551—1869, i. • i • ~i„„ -j-i •	•;
ki bo odprta do 1. marca. Goste ln k ptujski ZeleZIUSkl postaji predstavnika Šolskega muzeja prof.! Kakor je slišati, bodo letos teme-Franceta Ostanka ter prof. Vencesla- ljito uredili dovozne poti k potniški va Čopiča iz Ljubljane je pozdravil in tovorni postaji v Ptuju. Okrajni upravnik SK Bogo Komelj, ki je ome- ljudski odbor bo imenoval komisijo, nll, da Je razstavo omogočilo Peda- ki bo s sodelovanjem organov želez-goško društvo v Novem mestu. ObLO nlce proučila možnosti ureditve do-pa je navzlic vsej stanovanjski krizi voznih poti. Oba mostiča na Grajeni dodelil dosedanjim prostorom knjiž- sta v dokaj slabem stanju, cesti pa nlce še prepotrebno čitalnico. O prvih že več let nista popravljeni. Razen učnih knjigah za osnovne šole na Slo- tega bi bilo pravilno, da bi hkrati venskem je zatem govoril prof. Ivan uredili tudi prostor pred tovorno po-Andoljšek, ki je v zadnjih letih pri- stajo, ki je popolnoma zapuščen. V pravil za tisk zanimivo knjigo o raz- deževnih dneh in ob odjugi je tamkaj voju osnovnošolskih učbenikov na skoraj neprehodno blato, ki ovira to-Slovenskem. Razstava z dokumenti In vorni promet. Upati je, da komisija izvirnimi knjigami ponazoruje nje- tega stanja ne bo spregledala ln da govo delo, ki bo važen doprinos k bo tudi prostor pred tovorno postajo tovrstni strokovni literaturi pri nas. tlakovan ter spodobno urejen.
To in ono iz
DOMOVINE
INDEKSE KUPNE MOČI DINARJA GLEDE NA ŽIVLJENJSKE STROŠKE«”;
javlja glasilo Zveznega zavoda za s1®., stiko »fndex« v svoji februarski stev ki. če vzamemo kupno moč dinarja ' predmete in storitve osebne potrOsBJ delavske družine v letu 1939 kot oso vo, tedaj vidimo, da je kupni ©o ‘ predvojnih tisoč din ustrezala v J®.' 1951 kupna moč 11.831 din, v letu * kupna moč 8913 din, v letu 1953 ^UP moč 9577 din, v predlanskem letu v* din in lani 10.745 din. Življenjski^ ®tr ški so bili torej lani v primerjavi letom 1939 približno 10,7 krat večji*
TARIFA RADIJSKIH POSTAJ ost«"' po odloku Zveznega izvršnega sveta *
1. 1955 nespremenjena, le radijska ® ročnina za prodajalce in popravljam radijskih aparatov je zdaj posebej a ločena z letnim zneskom 7200 din.
PODJETJE »NAFTA« V DOl^J' LENDAVI raziskuje tudi nahajališč nafte na sosednjem področju .Hrvat* vr Medjimurju. Letos do podjetje na te področju izvrtalo zaradi ugotovitve ® hajališč nafte še eno vrtino in J® to delo že zagotovljenih 50 milij°®° din.
ZENIšKA ŽELEZARNA je že lani 1fr vozila okrog 4000 ton raznih valjfl® -izdelkov. Letos ima v načrtu .Pov, fji, izvoz na 25.000 ton, v prihodnjih let, pa na okrog 70.000 ton. V glavnem D izvažala betonsko železo, tračnic® * dekoviljske proge ter šibkasto in sko jeklo. Za izvoz pridejo v post® Turčija, Sirija, Libanon, Irak, EtiopU ’ Romunija, Indija. SZ in Brazilija.
PROIZVODNJO ELEKTROOPRE^ ZA MOTOCIKLE pripravlja ▼ koopcj®' ciji z drugimi podjetji novosadska to* varna »Jugodent«. To podjetje, ki J specializirano za izdelovanje zobozdra * niško opreme, izdeluje že zdaj *a ' opremo majhne elektromotorje in dobne električne naprave in hoče zmogljivosti izkoristiti tudi za vanje elektroopreme za motocikle. M® drugim se je obrnilo s ponudbo na tj varno motornih koles »Tomo$« v Kop*11’ in sicer za izdelavo dinamov, magneto in signalnih siren. V novosadskem P°“' jetju že pripravljajo prototipe magn®1 in dinama za motorje s 50 kubiki.
V ZRENJANINU BODO ZGRADB NOV KOMBINAT. Spomladi bodo začel1 graditi nov velikan živilske industrije Zrenjaninu — »Mesokombinat«. Po P*.?* računu bo to zelo rentabilen induStfU' ski objekt. Njegova letna brutto pr°*5' vodnja je ocenjena na okoli 2 mifij^dl 700 milijonov dinarjev. Na leto bodo v njem zaklali 7500 goved, 5000 tel®1, 15.000 ovc in okoli 100.000 prašičev. H*a' dilnica bo lahko sprejela okoli 600 ton raznih mesnih proizvodov.
PROBLEMI EMBALAŽE V ŽIVII5K1 INDUSTRIJI. Društvo la laščito mate-riala v Srbiji bo imelo 3. marca PosV,r tovanje o problemih embalaže v ski industriji. Posvetovanje bo ▼ Noven1 Sadu.
GOJENJE GOB V PAZINSKIH J*
MOTOVUNSKIH ZADRUGAH. Kmetijsjf zadruge v Pazinu in Motovunu bo<^ kmalu začele gojiti gobe Šampinjon, so na tujem tržišču zelo zazelene. 1 je prvi poskus gojenja teh gob na vatskem. Zadruge so naprosile inž. Zl' vojina Janovca iz Novega Sada, klt r že dlje ukvarja z gojenjem gob, naj D jim pomagal s svojimi izkušnjami.
VOLKOVI PRIHAJAJO V VASI. y okolici Bugojna so se pojavili volkovi-V okoliških vaseh so te dni volkov. Dva dijaka sta srečala tik Bugojna in ga pobila s . sekiro kolom. Po loviŠČin okoli Bugojna, kj® je kaklb 3000 srn, volkovi močno Pu‘ stošijo.
ZNIŽANO ŠTEVILO ČLANOV SVET'' TRGOVINSKIH ZBORNIC VELIK«1
MEST. V Svetu trgovinskih zbornic vC'i likih mest in industrijskih središč P.r, Zvezi trgovinskih zbornic JugoslaviJ‘ bodo odslej predstavniki Beograda, ša, Novega Sada, Zagreba, Splita, RcKf Maribora. Ljubljane, Sarajeva in Skop' Ija. Doslej so bili v tem Svetu pr®rt stavniki 35 mest. Zmanjšano število Č*a uov Sveta bo, pričakujejo, olajšalo 17 menjavo izkušenj in prispevalo k glejšemu reševanju skupnih problem0 velikih mest glede prometa in oskrbtl' vanja.
koncu žice, da so ponedeljki po-pc.polnoma odveč.	R
da je privatno obrtništvo občine Bežigrad investiralo samo na
Čeprav je jetniški paznik vedel, da napad, ki sta ga pripravljala dva izmed pripornikov, ne bo uspel, je nervozen budne spremljal vsako njuno kretnjo.
Voda v umivalnici je enakomerno curljala iz pip. Priporniki so se umivali. Medla svetloba je polnila prostor. Janez-Vrač in Bogdan Anžič sta se spogledala, potem pa jima je pogled oplazil paznikovo senco, ki je mirovala na vlažnem zidu.
Vrata zaporov so se zaprla. V umivalnici je nekdo pozabil zapreti vodo. Njen šum je motil tišino. Paznik je pritrdil pipo, potem pa odšel mimo vrat po hodniku.
Janez Vrač je zarobantil, ko so se za njim in za njegovimi kolegi zaprla težka vrata.
»Prav gotovo so zvedeli za najin načrt,« je rekel skozi zobe Anžiču.
»Seveda. Si videl paznika? Stal je povsem na drugem mestu, in kako naju je gledal!«
Stopila sta k zamreženemu oknu. Naslonila sta glavi na roke in se zazrla v januarsko noč. Molčala sta in premišljevala ...
... premišljevala morda o tem, kako naiven načrt sta napravila, da pobegneta iz zaporov. Mislila sta, da se bo vse tako gladko končalo kot v filmih.
Janez Vrač in Bogdan Anžič sta se spoznala v zaporu. Oba sta hotela čez mejo, vsak po svoje. Slepa in gluha sta bila za dom, ženo, otroke, oba sta videla le tisto skrivno gozdno stezo, ki ju bo pripeljala v drugo deželo. Zmotila sta se. Znašla sta se za zapahi.
Sprijateljila sta se. Beseda je dala be-
sedo, in večdnevni skrivnostni šepet je rodil načrt, katerega sta hotela uresničiti. V zaporu nista bila sama. Družba je bila pestra. — Nekega dne je prišel mednje nov gost. Vendar samo za dva dni. Janez
ResrunC
Vrač in Bogdan Anžič sta vrgla mreže. Načrt se je začel uresničevati.
»Tole pismo boš nesel k moji materi, razumeš,« je zapovedujoče naročeval Janez • Vrač prehodnemu gostu. »Ce storiš drugače, te bom poiskal, ko pridem iz teh prostorov. Seveda se bova -potem nekoliko drugače pogledala. Se dobro razumeva?« Ne samo v besedah, tudi v Vračevem pogledu se je skrivala preteča grožnja.
»Prehodni gost« je vzel pismo. Vzel je pisma tudi nekaterih drugih kolegov in jih skril. Dva je skril v prednji hlačni šiv, enega pa v čevelj. Sel je bil odkrit, pisma pa zasežena. Janez Vra? je pisal materi, naj mu pošlje paket, v katerem bo štruca kruha, katere skorja naj skriva žago za žaganje železa.
Janez Vrač je res dobil paket, vendar križi na oknih so ostali celi. Žage za železo ni bilo v paketu.
Dve stvari sta se že izjalovili: beg čez mejo in beg skozi osvobojeno kaznllniško okno. Janez Vrač in Bogdan Anžič pa sta ostala trmasta. Poskusila sta še tretjič. —• Njun načrt je bil takle: Določenega dne, ko se bodo umivali, bosta napadla paznika. Eden mu bo zvezal roki, drugi pa mu bo s krpo zamašil usta. Potem ga bosta zavlekla v žensko celico in ga privezala-Načrt je bil zelo konkreten, jasen in precizen. Pripravila sta si vrvico, krpe, Anžič je celo zamenjal čevlje. Čevlji z gumijastimi podplati so se mu zdeli za to akcijo pripravnejšl •
V tretje gre rado: njun naklep je bil razkrit.
Paznik je spremljal vsako njuno kretnjo. Voda v umivalnici je enakomerno curljala iz pip. Janez Vrač je zarobantil-ko so se za njim zaprla težka vrata.
*
Kaj je vodilo Janeza Vrača in Bogdana Anžiča, da sta pri 35 letih ukrepala tako naivno, trmasto, zagrizeno in vztrajno? Mar sta samo za hip pomislila na težavno življenje, ki ju čaka onstran meje? Nista mislila na svoje otroke, ki so prav gotovo spraševali mamo, kje je oče. Lahkomiselnost v njunih letih bi bila težko razumljiva. Morda je nekaj drugega: Janez Vrac in Bogdan Anžič sta pokvarjena. Njima J® treba naposled odpreti oči.
*
Imeni sta v naši zgodbi Izmišljeni, 8®-prav je zgodba resničen dogodek iz kranjskih zaporov. Pravi imeni »beguncev« bomo objavili, ko bodo zadevo sodili sodni®'
Simon MlinflU
PRIVABITI VEČ TURISTOV
iomačim ljudem pa vzbuditi zanimanje za naravo
glavni nalogi Stalne turistične konference v Mariboru
V	Mariboru je pričela v soboto delovati sedma Stalna turistična konferenca v Sloveniji. Ustanovili so jo že prej, v soboto
Pa sklicali prvi delovni sesta-lek, katerega so se udeležili Tedstavniki okrajev Ptuj, Murka Sobota in Maribor, ter nekaki gospodarstveniki in predstavni turističnih društev. Pred-?dstvo Turistične zveze Slovele je zastopal profesor Franjo 3aš.
Iz uvodnega referata in nekakih misli, ki so jih med seboj ^menjali diskutanti, lahko pogrnemo v kratkem naslednje:
Na obširnem delovnem pod-^ju Stalne turistične konference, v Pomurju in Podravju, Urlzem v zadnjih desetih letih 'u dovolj napredoval in ni dosegi niti predvojne ravni. Nešteto jurističnih krajev z nekdanjo radicijo, kot na primer Slovenj gradeč, Dravska dolina, Pohorje, Ptuj z okolico, Radenci in dru-"°d svojih zmogljivosti niso izkoristili do kraja, ker je le-sem prihajalo premalo turistov. V neštetih krajih na tem področju je Pa treba zaorati še ledino, saj so sPričo prirodnih lepot in drugih ^nimivosti dani za to vsi pogoji.
Povečanje receptlvnega turizma in vse naloge v zvezi s tem jjodo eno glavnih vprašanj, ki jih j kodo stalna turistična konferen-; "a in društva v posameznih ob-; j-inah morala reševati. Marsikje j Jo treba društva še organizirati.: Delo ne bo težko, saj bo mogoče
posamezne načrte zainteresi-
rati tudi oblastne činitelje. V ta namen so že nekaj storili, tako so pri okrajih formirali Svete za turizem, težijo pa tudi za tem, da bi čimprej pri občinah imenovali vsaj posebne komisije za turizem pri gospodarskih svetih.
Kar se tiče dela turističnih društev, so na konferenci predlagali, naj bi le-ta v svoj sestav vključila vse krajevne činitelje; ki turizmu in njegovemu razvoju lahko koristijo. Pri tem so mišljena razna kulturno prosvetna društva, šport in druge panoge. Posebno skrb bodo društva morala posvetiti urejanju krajev, skrbeti za vzgojo prebivalstva, za propagando, skratka izkoristila naj bi vse možnosti za povečanje prihoda turistov.
Uspešno delo društev bo ob sodelovanju oblasti lahko mnogo pripomoglo gospodarski rasti posameznih krajev. Ne bi se pa smela omejiti le na receptivni turizem. Društva v industrijskih krajih, predvsem pa v mestih, bodo morala svojo dejavnost usmeriti tudi v to, da bi organizirali izlete v naravo. Turistična društva naj bi delala glede tega skupaj s sindikati.
Da bi pa delo bilo čim uspešnejše, je misliti tudi na materialno osnovo. Predlagali so, naj bi se v gostinstvu uvedla turistična taksa, ki je drugod že v navadi. Znašala naj bi 40 dinarjev za nočnino itd., s tem, da imajo domači gostje v sezoni 50-odstotni, izven sezone pa 75-odstotni popust. Dovolj trdna materialna
Prva skupščina Sveta Svobod in prosvetnih društev
V	soboto je bila v Mariboru
*■ skupščina Sveta Svobod in Prosvetnih društev, ki se je je udeležil tudi predsednik Ivan
Regent.
, O uspehih 113 društev, ki štejejo blizu 23.000 članov, je govoril predsednik Peter Kociper. Posebej je opozoril tudi na nekatere pomanjkljivosti in poudaril Potrebo po splošno izobraževalcem delu, ki mu precej društev M posvečalo’ nobene skrbi. V ►seh ostalih panogah so pa društva imela zavidljive uspehe. Njihove prireditve je obiskalo več kot 95.000 ljudi. Napredek so Pokazale tudi ljudske knjižnice, 3aj so prebivalstvu posredovale tanogo lepega čtiva in nabavile )ani precej več knjig kot prejšnja teta. Tudi Ljudske univerze, ki ■lih je v okraju 96, so ponekod začele sistematično delati na Področju splošnega izobraževanja ‘n organizirale različna preda-vanja. Njihova predavanja so že ^elo dobro obiskana. Najmočneje .8 zastopana igralsko amaterska dejavnost. To dokazuje 96 dramskih družin, s povprečno 450 natopi letno. Sosvet za glasbo je poskrbel tudi za vzgojo bodočih ^borovodij in kapelnikov, medtem ko deluje v okraju lepo šte-v»o pevskih zborov in instrumentalnih skupin. Društva so organizirala tudi jezikovne tečaje,
Pionirska knjižnica v Mariboru
i Tudi v Mariboru bo Društvo prl-,Meljev mladine ustanovilo pionirsko Jhjižnlco. V ta namen so dobili bivše . Srake podjetja Konstruktor pri par ;U. Prve dni marca bodo končali pre. rejanje prostorov in tudi priprave na tvoritev. Ostale mariborske knjižni-’ nimajo dovolj mladinske literature, lonirska knjižnica bo to vrzel za-°'nlla, ker bo posredovala mladini ,’lbolj izbrano čtivo. V istih prosto-,u bodo uredili tudi klub, kjer se bo Jajala predvsem mladina, ki zapu-a pionirsko organizacijo. Mnogi 'iftOlnel bodo tako naSll nadomestilo } delo v pionirskih krožkih. Da bi Čimbolj pritegnili, nameravajo v 'Ubu organizirati predvajanje pri-Jfirnih filmov ln predavanja s skiop-'Sntml slikami.
Knjižnica bo odigrala pomembno ORo tudi pri študtiu problemov , roka in knjige, vodstvo knjižnice na osnovi svolih izkušeni lahko .''etovalo mnogim dri’5tvom prilate-s®v mladine, kakSne kniige na1 na-^vljajo za mladino in kaj naj izdajo.	-s.
ki jih obiskuje 1200 ljudi. Lepo so obiskani tudi konverzacijski večeri. Svet Svobod in prosvetnih društev vzdržuje že tretje leto tudi tečaje za likovno umetnost, ki jih vodijo mariborski umetniki.
Na skupščini so izvolili nov 21-članski upravni odbor in 5-članski nadzorni odbor. Za predsednika so ponovno izvolili zaslužnega kulturno prosvetnega delavca Petra Kocipra.
osnova bi pa bili skladi, ki naj bi se formirali pri občinah in okraju. Da bi turizem v Pomurju in Podravju načrtneje obnavljali in razvijali, so sprejeli predlog, naj bi izdelali večletni perspektivni načrt za vse področje. Med koristne predloge prvega delovnega sestanka je šteti tudi organizacijo seminarja za turistične delavce, ki bo v Mariboru.
V soboto popoldne se je prvikrat sestal tudi Svet za turizem pri OLO Maribor. Sprejeli so več sklepov, med drugim tega, da bo posebna komisija proučila sklepe in predloge stalne konference in sestavila načrt dela, ki ga bo Svet posredoval tudi občinam. Izdelali bodo spisek turističnih krajev, kjer bodo upoštevali že tiste kraje, kjer za turizem še ni bilo nič storjenega.	-s
Tudi v Mariboru je pričel delati potrošniški svet
V Mariboru se je te dni prvikrat sestal potrošniški svet, ki sta ga imenovali na predlog občinskih organizacij SZDL občini Tabor in Center. Za predsednika so Izvolili tovariša Bogomirja Brežeta.
Kot smo že poročali, bo mestni potrošniški svet delal ob Trgovinski zbornici. Imel bo predvsem organizacijsko vlogo, s tem da izvede volitve v potrošniške svete pri trgovskih podjetjih. Sele iz teh potrošniških svetov bodo kasneje konstituirali tudi nov, voljeni mestni potrošniški svet. Razen organizacije družbenega upravljanja v trgovini pripravlja potrošniški svet načrt tudi za ostalo delo, o čemer bomo že v kratkem lahko poročali.
Med delavci je največ tekstilcev
Število zaposlenih v vseh gospodarskih dejavnostih v maribo-rsieun okraju je v enem letu poraslo za skoraj 6000 delavcev din uslužbencev, kar je za 15 odstotkov, na 42.000. Ko so gradbena podjetja začela omejevati število zaposlenih, se je porast ustalil, oziroma začel upadati.
Po strokah je med zaposlenimi v mariborskem okraju največ tekstil, cev; v tekstilnih podjetjih je oikoli 7500 delavcev in uslužbencev, kar je skoraj 18 odstotkov zaposilene delovne sile. Na drugem mestu, je bila gradbena stroka, ki je pred meseci še zaiposJovaila več kot M00 ljudi. Lesno gozdarska stroka zaposluje 3500 delavcev in uslužbencev, ba.rvna metalurgija. okoli 3200, črna metalurgija Pa 2000 delavcev in uslužbencev. Industrija gradbenega, materiala Pa je v sezoni zaposlovala okoli 1G00, dve stroki: kemična in papirniška pa zaposlujeta. po 1000 delavcev im usluž. bemoev. V ostalih strokah je zflipo&leno manjše število delavcev.	P..
•( KULTURNI OB ZOBNIK
Ob zadnji številki
,SOCIALISTIČNE MISLI4
Leto 1955 je bilo v vsem književnem življenju Jugoslavije nenavadno močno razgibano, bolj kot katerokoli drugo povojno leto. Do posebnega izraza je prišla ta razgibanost v našem revialnem živ-j 1 j en ju, in to v vseh republikah.l Razen težnje in prizadevanj za1 poživitev in razširitev kroga v že' obstoječih revijah so se na knjižnem trgu pojavile nove oziroma' marsikatera starih revij je tako zelo spremenila svoj program in obliko, da jo edinole ime še veže na tradicijo, nekatere revije pa so s programom in obliko spremenile tudi svoje staro ime.	j
Med poslednje sodi tudi »So-’ cialistična misel«, ki je z dvojno,1 11/12, številko zaključila svoj tret-
Uspela ameriška komedija
na amaterskem odru v Mariboru
Med mladinskimi dramskimi skupinami na področju okraja Mairiibor, je prav gotovo igralska skupina DPD Svobode Slaiva Klavora med najboljšimi, Tako so po uspeli predstavi Oovirkove dramo »Ko bd padli oživeli« segli po amerifiki komediji »John ljubi Mary«.
Na odru Svobode Slava Klavora v Mariboru j* navedemo komedijo spretno režiral James Karlin. Igra je bL1 a podana živo in sproščeno. Stane Radolič, ki je reševal vse probleme nesrečnega zaljubljenega Joihna, je svojo nalogo dokaj dobro opravil in zadovoljil gledalce. Sonja Karlin j« v vlogi Mary posebno v drugem in tretjem dejanju zaigrala živo im je v oelotl zadovoljila. Se. natorja je z dokaj rutine le®o prikazal Jože Debevc. Le škoda, da po. nekod ni bil povsem na mestu v tekstu, kot j«. bil do-vržen v igri. Zano Phillis Je tolmačila Damica Cizej, ki pa ni dosegla, svojeiga pa.rt-nerja; v njej je bilo premalo dame iz najvišjih ameriških krogov. Johnovega prijatelja Freda je tolmačil re. žiser Janez Karlin in zaigral pre. prlčljlvo in doživeto v zadovoljstvo publike. Zoprnega poročnika O Lea-
Študentom, ki neredno in slabo študirajo, bodo ustavili štipendije
Na nedavni »ejl okrajne komisije za podeljovamje Štipendij v Novi G-o-ricj so s© seznanila z učnimi uspehi dl jakov-fitijpendistov v letošnjem fiol-Rkem letu. Večina dijakov dosega v Soli zadovoljive uspehe, razen nekaterih, ki so že v zadnjem letniku ra^jiih fakultet ljubljanske univerze in drugih visokih šol, opravili pa ko največ tri izpiite. Na seji so sklenili, da bodo slabe učence najprej opom nili, če pa to ne bo zaleglo, jim bo-do ukinili štipendije.	M.	D.
Pogreb mavrovske žrtve
V nedeljo, dne 19. februarja,	radi snežnega	meteža	in	mraza
bil v Gorenju (Kunigunda) na	zelo naporno.	Ko so	se	vojaki
'horju pogreb žrtve plazov v poslovili od svojega tovariša, so avrovem, graničarja Alojzija	( mu izstrelili v slovo	salvo. Na
istovnika. Pogreb je bil zelo	zadnji poti so	pokojnika	sprem-
2ličasten. V pogrebnem sprevo-1 so nosili več ko 20 vencev, ki 1 jih pokojnemu čuvarju naše 1®je poklonili ljudje iz raznih fajev, ležečih Ob cesti in železniški progi od Gostivara do 'Plotnice. Med venci je bil tudi ;°nec predsednika republike Jo-:‘Pa Broza-Tita.
Vojaško poveljstvo Je pokoj--mu izkazalo pozornost, organi-, ralo mu je vzoren prevoz prav
0	njegovega doma, visoko na Pobočje Pohorja, kar je bilo za-
ljali od doma do Gorenja njegovi domači, številni domačini ter precej zastopnikov zreških in konjiških gospodarskih ter kulturnih organizacij. Pogrebne svečanosti se je udeležil moški pevski zbor »Svobode« iz Zreč. Pri odprtem grobu pa se je poslovil od pokojnika šolski upravitelj Ludvik Pevec.
Pristovnikovim domačim je poslal sožalno brzojavko predsednik LR Makedonije tovariš KoliševskL	P.
ryja je posebno v njegovi pijanosti dobro prikazal Hajko Šmid. Vlogo pevke Lily jo z dokajšnjo rutino zaigrala Brigita Curie. Vlogo generala Biddla je živahno zaigral Marjam Okorn. Svoj doprinos k celotnemu uspehu predstave pa sta v manjših vlogah doprinesla tudi Milena Sekirnik in Mirko Žunko.
V celoti Je bila podama lepa in neprisiljena ansambelska igra. Seveda so bile š® tu in tam pomanjkljivosti, ki pa bodo v naslednjih predstavah izboljšane. Uspeh je toliko večji, ker dela skupina v prav slabih razmerah, brez stalnega odra dn ker je prav pri tej predstavi naletela na razne-težave. Vendar z vestnim delom bo skupina lahko zrasla v eno najboljših in res kvalitetnih med našimi amaiterji.	_c.
Iz Celja
Nedavno so v podjetju Avtoobnova v Celju imeli občni zbor druStva ljudske tehnike. Za požrtvovalno delo v društvu je prejelo 5 članov pismena priznanja. Društvo zelo dobro napreduje.
V	letu 1955 je organiziralo strokovna predavanja in tečaje iz avtomehanično-soferske stroke, ki se jih je udeležilo več ko 20 članov. Izmed navedenih udeležencev je opravilo 13 članov uspešno šoferski izpit.
Letos je društvo ponovno organiziralo tečaj za visokokvalificirane delavce avtomehanike, strugarje, klcučavni-čarje in karoseriste, ki ga obiskuje 13 članov.	g
Tekmovanje mladine v ptujski občini
V Šestmesečnem tekmovanju, ki ga je organiziral občinski komite LMS v Ptuju, je bila posvečena glavna skrb politični vzgoji članstva. V tem času so člani komiteja imeli V predavanj. Ustanovljeno je bilo tudi več strokovnih krožkov ln tečajev. Med tekmovanjem so sprejeli v mladinsko organizacijo 267 novih članov in ustanovili so osnovne organizacije na Mestnem vrhu, v Staršah, Vičavi in Orešju ter pri krojaških in šiviljskih delavnicah v Ptuju. Veliko Število mladincev in mladink sodeluje v raznih društvih. V aeroklubu Je včlanjenih 70 mladincev in mladink, v »Partizanu« 240, fotoklubu 25, pri radioamaterskem klubu 41 ln v avto-moto društvu 64. V »Svobodi« sode-luje 25 mladincev, v planinskem društvu pa 31.
Zaradi nepravilno naloženega tovora
Pred dnevi je vozil s težkim tovornjakom ln prikolico po republiški cesti med Dolnjo TrebuSo in Slapom poklicni voznik Luigino Mlclausig meterska polena. Tovor je bil zelo slabo naložen, kar se je tudi videlo med vožnjo. Polena so lezla sem ln tja ln ko je pripeljal v Slap ob Idrijci v ovinek, so se usula polena f. avtomobila ln pri tem telesno poškodovala kolesarki Jelko Ozebek in Jelko Obre-kar, ki ju Ja voznik na tem delu ceste dohitel. Obe kolesarki sta dobili pri nezgodi k sreči le lažje telesne poškodbe. Na obeh kolesih pa Je bilo za okrog 44.000 din škode.	Hi
vi	ja pokazala pri esejističnem ali točneje: praktično-publicističnem delu. V prejšnjem letniku je objavila 60 razprav, esejev, člankov, kritik in političnih ter kulturno-prosvetnih uvodnikov. Najbolj široko in najgloblje je revija segla z dokaj številnimi in tehtnimi prispevki ob 60-letnici Slovenske modeme; pri »praktični« publicistiki pa s kontinuiranimi in prizadevnimi napotki in smernicami za delo Svobod in drugih prosvetnih društev.
Pomembno delo je revija opravila pri likovni vzgoji svojih bralcev, saj je v prejšnjem letniku objavila nič manj kot 62 reprodukcij umetniških slik, risb in grafik domačih in tujih avtorjev. Izbor je bil smiseln in dokaj širok.
In zdaj še beseda o zadnji, dvojni številki. Uvodoma je Ivan Regent z Optimizmom in dobrohotno kritiko zapisal nekaj pripomb na rob dosedanjim občnim zborom Svobod in iz dobrih in slabih strani, ki so jih pokazali ti občni zbori in dosedanje kulturno-prosvetno delo sploh, izluščil nekaj temeljnih misli, ki naj bi bile v oporo društvom in posameznikom pri njihovem nadaljnjem delu.
Več kot samo zanimiva je glosa Janka Liške »Tovariš profesor« ali »gospod profesor« — in še kaj... Avtor te glose odpira, ali bolje opozarja na problem politične, ali če hočemo, državljanske vzgoje in vzgajanja v naših šolah. Rezultati ankete na nekaterih izmed naših šol, ob katerih se je tudi Liška zamislil — niso nič kaj vzpodbudni, so pa dovolj zgovorni
in prepričljivi. Ostanek, ali točneje: potiho vračanje meščanske in nazadnjaške miselnosti, navad in starih odnosov v naše šole nikakor niso v skladu z razvojem naše socialistične družbe, še posebno ne naše družbe v letu 1956, ali z drugimi besedami, v času, ko v šolskih klopeh sedijo otroci, ki so dorasli v novih razmerah, ki niso prinesli s seboj stare miselnosti, mladi ljudje, za katerih duhovno podobo — ki se šele oblikuje — je odgovorna izključno naša sedanjost, v nemajhni meri prav' šola, to je, naš vzgojiteljski kader.
Od ostalih prispevkov v reviji naj omenim še prav zanimiv in resno opisan esej oziroma odlomek iz eseja Roka Ariha »Nekaj besed o pariškem Prežihu«, uspel poizkus, osvetliti Prežihovo življenje in delo, predvsem njegov politični lik za časa njegovega bivanja in delovanja v Parizu, v desetletju pred drugo svetovno vojno.
Razen omenjenega prinaša revija še nadaljevanje prispevka dr. Rudija Kyovskyja »Zakon o koaliciji, prvi razredni spopadi in ustanovitev strokovnih društev ljubljanskega delavstva«, nekaj knjižnih ocen, med njimi Potrčevo oceno obeh Grabeljščkovih knjig, izbor iz »Lirike Oktobrske revolucije« v prevodu Lojzeta Krakarja, krajšo črtico Jorgea Ica-ze, zaključna dejanja komedije Jovana Sterije Popoviča »Pogo-spodena butica« ter vrsto krajših poročil in zapiskov o delavskem gibanju v svetu in kulturnopro-svetnem življenju pri nas in drugod.	a	z.
Jubilej univerzitetnega profesorja Steleta
A. Augustinčič: Študija
ji letnik in bo poslej s spremenjenim programom in najbrž z dokaj drugačno fiziognomijo izhajala kot »Sodobna pota«.	;
Zanimivo bi bilo, pregledati pot, ki jo je revija prehodila v treh letiih svojega obstoja, in oceniti delo, ki ga je opravila v tem času, zanimivo še posebej zato, ker je bilo »Socialistična misel« doslej naša edina prosvetno-vzgojna revija. Vendar bi to zahtevalo časa in prostora, ki pre- 1 sega okvir običajnega recenzijskega poročila, ostal bom le pri zadnji, dvojni, številki z rahlo aluzijo na zadnji letnik.
Osnovna značilnost zadnje, kakor tudi drugih številk in letnikov »Socialistične misli« je nedvomno očitno pomanjkanje tako proze kot poezije, posebno še domače. Zadnja, Čeprav dvojna številka ne prinaša niti ene same originalne pesmi, kakor tudi ne domače proze. Kakor že večkrat, si je uredništvo tudi tokrat pomagalo s prevodi. Da Je to, najbrž nehotena, zakonitost, doikazuje tudi ves prejšnji letnik, ki je prinesel le petnajst proznih prispevkov, od katerih so slovenski avtorji prispevali komaj tretjino, konkretno: pet prispevkov v 12 številkah. Podobno je bilo tudi s poezijo: v vsem letniku je bilo objavljenih 20 pesmi, od teh polovica prevodov, ostalih deset pesmi je prispevalo — kot pri prozi — pet slovenskih avtorjev, med katerimi gre vendarle omeniti Miho Klinarja, ki je bil vsa leta najzvestejši pesniški sodelavec »Socialistične misli« in je tudi letos prispeval največ pesmi. Pa tudi sicer Je bila Klinarjeva poezija najmanj priložnostna, najbolj ustrezajoča duhu in težnjam revije.
Veliko prizadevanja pa je re-
Včeraj, 21. febr., je minilo sedem-1 deset let, kar se Je rodil v Tunjicah pri Kamniku pod kmečko streho profesor ljubljanske univerze ln redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, umetnostni zgodovinar dr.! France steli. Slavljenec Je eden od i treh najpomembnejših živečih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev In slučajno praznujeta letos tudi ostala dva, dr. Izidor Cankar ln dr. Vojeslav Molč, isti življenjski jubilej. Medtem ko sl je dr. Cankar pridobil prvenstvene zasluge na področju stilne sistematike in z izvirno obravnavo zahodnoevropskega umetnostnega razvoja, dr. Moli, ki je danes eden najuglednejših umetnostnih zgodovinarjev na Poljskem, pa s proučevanjem podlage In razvoja umetnosti vzhodnoslovanskih narodov, Je posvečena glavnina obsežnega Steletovega dela domači, slovenski umetnosti.
Franci StelS Je dokončal univerzitetne študije leta 1911 na Dunaju na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje in leto kasneje Je doktoriral z razpravo o gotskem stenskem slikarstvu na Kranjskem. Spomeniki slovenskega srednjeveškega stenskega slikarstva so ostali tudi pozneje v središču Steletovih znanstvenih prizadevanj. Svojo službeno pot je pričel dr. Steli pri centralni komisiji za varstvo spomenikov na Dunaju, leta 1913 pa Je prevzel delo deželnega konservatorja na Kranjskem. Kmalu po pričetku prve svetovne vojne je bil ujet v Galiciji in domov se Je vrnil šele leta 1919 preko Vladivostoka, Tihega oceana, Kalifornije In Washing-tona, čez Pariz In Svlco. V Jugoslaviji je nadaljeval svoje staro delo. Sprejel je vodstvo spomeniškega urada za Slovenijo ln ga vodil do 1. 1937, ko Je postal po Cankarjevem odhodu v diplomacijo profesor na ljubljanski univerzi, kjer deluje kot predstojnik Seminarja ca. umetnostno zgodovino še sedaj. Leta 1910 je postal redni član Akademije znanosti ln umetnosti v Ljubljani. Danes je dr. Steli član Številnih jugoslovanskih ln tujih znanstvenih organizacij ln svetov, med drugim Je član Akademijskega sveta FLRJ, častni član muzejskih društev v Mariboru, Ptuju in Celju, predsednik Umetnostno-zgodovtnskega društva, glavni urednik Zbornika za umetnostno zgodovino, vseh umetnostnozgodovinskih prispevkov enciklopedičnih Izdaj zagrebškega Leksikografskega zavoda In posebej Likovne enciklopedije, član Mednarodnega odbora xa umetnostno zgodovino, član-doplsnik Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član Mednarodnega društva umetnostnih kritikov, član Mednarodnega odbora za Izdajo srednjeveškega slikarstva Itd.
Steletovo umetnostno-zgodovlnsko znanstveno-raziskovalno, publicistično,
Od Tiziana do Tiepola
Razstava klasičnih slik im kipov najslavnejših beneških umetnikov iz dobe treh stoletij, ki je zdaj odprta v Nairodmi gailerijii, ni izgubila še pra'V nič svoje privlačnosti. Navzlic snegu im mrazu je obisk razstave stalno nadvse zadovoljiv. V nepolnih treh tod mi h, kar je odprta, je obiskalo razstavo že mnogo nad 9000 oseb. Med njiimd ie biilo, kair je kliko razumljivo, lepo število diijaikov in vi-soikoSoloev, prihajajo pa tudi drugi ljubitelju resnične umetnosti, marsikateri po dvakrat, trikrat. Med obiskovalci jih je nekaj, ki so prav vsakdanji gostje.
Na željo je uprava galerije priredila doslej že 14 strokovnih vodstev manjših skupim po razstavna h prostorih. Minulo neaelijo je pre-
daval v zakurjeni dvorani Moderne gailerije o beneški uip^ahljajio-
oi	umetnosti dr. Emiifijam Cevc. Takih predavanj, združenih s skupnim ogledom razstave, bo še več. Objavljena bodo v radiu im v dnevnikih.
Razstava se zapre v ponedeljek 2?. februarja. Nato se vrnejo vse umetnine na Dunaj v Kunsthiisto-risches Museum, kjer so sicer razstavljene.
Tako j - še dober teden časa! da si tudi vsa zamudniki lahko ogledajo to izredno lepo prireditev, kakršne izlepa ne bomo več videli pri nas. Zlasti za mladino so vtisi, ki jiih zapuščajo te čudovite umetnine, zares edinstvenega pomena.	|
pedagoško in organizacijsko delo, ki ga je pričel pred petinštiridesetimi leti in ga od leta 1919 dalje neprekinjeno nadaljuje, je mnogo preobsežno, da bi ga mogli v teh kratkih besedah vsaj približno zadostno označiti. V skoraj dveh desetletjih konservatorskega dela, ki ga Je opravljal z zgledno prizadevnostjo, ni postavil le organizacijskih in znanstveno-teo-retlčnih temeljev za nadaljnje sporne-niSko-varstveno delo pri nas v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji, ampak Je obenem načrtno odkrival, preučeval in objavljal slovenski umetnostni patrimonij ln ga stavljal v okvir evropske umetnosti, pri čemer je veljala njegova glavna pozornost slej ko prej spomenikom srednjeveškega slikarstva. Kot univerzitetni učitelj Je vzgojil po osvoboditvi prvi številnejši rod slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Kot znanstveni delavec in prvovrsten umetnostno - zgodovinski ekspert pa sl ni pridobil največjega ugleda le v domovini, ampak tudi v mednarodnem umetnostno-zgodovin-skem svetu, kjer se je močno uveljavil že pred drugo svetovno vojno ln kjer je še v večji meri uspešno sodeloval po osvoboditvi, med drugim tudi s predavanji in referati na številnih kongresih ln zasedanjih in ob raznih otvoritvah naših reprezentativnih inozemskih razstav.
Kot sad Steletovega konservatorskega dela in poznejših znanstvenih raziskavanj je izšla do danes dolga vrsta samostojnih knjižnih izdaj, razprav ln člankov, tako da obsega njegova strokovna bibliografija, h kater> moramo prišteti še številne ocene ir manjše prispevke za razne domače tuje leksikone, mnogo sto in sto številk. Od Steletovih posebno važnih objavljenih del je potrebno spomniti na »Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih«, ki je izšel leta 1924 kot prvi znanstveno fundirani zgodovinski pre gled likovne umetnosti na našem ozemlju, na reprezentativni, v slovenskem in francoskem jeziku izdani korpus »Monumenta artis slovenlcae« ki je izšel v dveh knjigah leta 193’ in 1938, ter na »Slovenske slikarje«, k1 so izšli kot nekako njegovo dopolnil'-pred petimi leti. Steletova umetnoM na topografija »Sodni okraj Kamnik Iz leta 1929 je še vedno najpopolnejše delo te vrste pri nas in edini dose danji slovenski oris celotne zgodovine umetnosti zahodne Evrope od njenih prednikov do dvajsetega stoletja Je Steletova »Umetnost zapadne Evrope« iz leta 1936.
Steletov znanstveno-publlcistlčni opus je obsežen in raznolik tudi po snovi, ki jo zajema. Kljub posebnemu zanitnaniu za umetnost srednjega veka in pri tem še posebno ra stilno In ikonografsko problematiko slikarstva na slovenskem ozemlju, je publiciral dr. steli številne pomembne prispevke. razprave in tudi sinteze s področja vseh umetnostnih strok, slikarstva, kiparstva In arhitekture, in to v širokem časovnem okviru od zgod njega srednjega voka naprej. Alto se je kot naš najzaslužnejši konservator ski pionir še posebej ukvarjal z rn7 nlmi muzeološko - konservatorski^-' vpraSan.il, so se tem pridružila z iir! verzltetnlm pedagoškim delom prl»'-devania za rešitev raznih splošno te" retlčnih ln metodoloških problem umetnostne zgodovine in vede. Sle' njič velja omeniti, da je dr. Steli r vsem svojem ože strokovnem ln znn-stvenem delu, s katerim je ustv.i-trajno osnovo za zgodovino sloveni’ umetnosti, živo spremlial tudi sortof-no umetnostno snovanje in nekaikr-živahno posegel na področje dnevi’ nktnalne umetnostne kritike in polemike.
Nenavadno svežemu In delavnep’-jubilantu, ki se ga spominjajo ob n ir govi sedemdesetletnici številni prl'-telji ln učenci iz vse Slovenije in ,T’ goslavlle ln lepa vrsta umetnostr-zgodovinskih tovarišev iz razr’ evropskih dežel, želimo, da bi me-uresničiti še čim več svojih znarvt--nih načrtov; da bi lahko še dolgo d-' za stroko po sedem dni na teden, k-smo tega pri njem navajeni, kar r noznamo.	Lue	Menašc.
ftPOBT IN TELESNA VZGOJA
XI. DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO V SKOPLJU
Prvi poraz Janoševiča
Skoplje, 21. febr. Zelo zanimiva in razburljiva je bila partija Lukič—Matulovič. Črni je že v otvoritvi napravil nekaj neobičajnih potez v španski partiji in se kmalu uveljavil v središču, vendar zaman. Remi je bil sklenjen v 37. ootezi, ko je imel Matulovič za damo lovsko dvojico in prostega kmeta, ker je Lukič zagrozil z večnim šahom.
Kot smo že poročali, sta Djaja in Pirc remizirala v 14. potezi. Tretji remi je bil dosežen v partiji med Totom in Karaklajičem.
Marič—Gligorič (igra treh konj). Partija je bila končana neodločeno v 25. potezi. Otvoritev je bila tipična za taktiziranje s konji.
V	VITI. kolu so gledalci prvemu ploskali Matanoviču. Le-ta je premagal Tomoviča v 40. potezi pred prvo časovno kontrolo. V staroindijski obrambi je bilo videti, da je Tomovič naglo izenačil položaj in da ima celo figure bolje razporejene. Z lepo kombinacijo v središču pa je Matanovič osvojil damo in tri kmete
za dve trdnjavi ter prisilil Tomoviča, se je v 40. potezi
da
VEST! IN D080DK
Šahovsko prvenstvo Dolenjske ..
Včeraj se je v Novem mestu začel zaključni šahovski turnir za letošnje prvenstvo Dolenjske, na katerem sodeluje 14 najboljših šahistov s prvenstev Kočevja, Črnomlja in Novega mesta. Med drugimi sodelujejo tudi vsi dosedanji prvaki Dolenjske: Sila (1951), inž. Volk (19$3—54), Škerlj in Sitar (1951). Pri žrebanju so udeleženci potegnili tele številke: 1. Volk (K), 2. Vlahovič (Č), 3. Dokl, 4. Avsec (NM), 5. Mohar, 6. Mestek (K), 7. Fink (NM), 8. Kavšek (Stična), 9. Škerlj (NM), 10. Kranjc (Č), 11. Primc, 12. Sila (NM), 13. Koblar (Č), 14. Sitar (NM).
... in Gorenjske
Pred dnevi se je v Kranju začel finalni šahovski turnir za prvenstvo Gorenjske. Na prvenstvu sodeluje 14 najboljših šahistov Gorenjske z Jesenic, Radovljice, Bleda in Kranja. Po tretjem kolu vodi Cuderman s 3 točkami pred Suhljem, Bavdkom in Štrumbljem 2,5 itd.
HOKEJ NA LEDU
Partizan se vrača nepremagan iz Madžarske
liudimpešta, 21. febr. (Tanjug). Hokejsko mo3tvo Partizan se vrača nepremagano iz Madžarske. Eh-ugo tekmo na svojem gostovanju v Budimpešti so beograjski hokejisti odigrali sinoči proti večkratnemu madžarskemu prvaku Kini-ziju in zasluženo zmagali. Tekma sei je
• pris vaal.
Rabar tudi v tem kolu ni zmagal. Proti čiričevi siciljanki je igral dotaj pasivno in je dovolil, da je njegov nasprotnik osvojil kmeta. Mladi mojstrski kandidat pa se ni najbolje znašel v nastalih komplikacijah. Remi je bil podpisan v 28. potezi.
Tudi Ivkov je zmagal. Njegovemu nasprotniku Djuraševiču, ki je igral s črnimi figurami, je dolgo uspelo ohraniti svoj položaj, dokler se ni Ivkovu s koristno žrtvijo lovca na f-7 posrečilo razbiti položaj pred črnim kraljem. Zatem je podvojil trdnjavi na prosti h-liniji ter postavil Djuraševiča pred neubranljiv mat v 37. potezi. Igrana je bila španska partija. To je prvi poraz Djuraševiča.
Tudi Trifunovič si je priboril prvo zmago. V Nimcovičevi obrambi je s svojo lovsko dvojico osvojil kmeta, zatem pa se mu je z lepo igro posrečilo uveljaviti to materialno prednost. Jovanič se je vdal v 41. minuti.
DVE PRESENEČENJI
Nadaljevanje prekinjenih partij je danes dopoldne prineslo dve presenečenji. Po sinočnji prekinitvi je bilo sicer pričakovati, da bo Sokolov zlahka premagal Miliča, vendar je že to presenečenje.
Najbolj napeto nadaljevanje prvenstva je bil prvi poraz vodilnega na lestvici, Janoševiča. tJdovčiSu se je posrečilo presenetiti nasprotnika, ki je bil po vsem videzu preveč prepričan o svoji gesti zmagi. Položaj je ob prekinitvi dajal Janoševiča precejšno upa-nje na zmago, vendar . pa ne takšno, da bi lagodno igral ali delal slabše po-
teze. Nasprotno pa je Udovčič zaigral najmočneje. Ko te izkoristil nekaj Ja-noševičevih napak, se mu je posrečilo v 60. potezi zmagati.
Razvrstitev po VIII. kolu: Janoševič 6, Gligorič, Matanovič 5,5, Udovčič, S<h kolov 5, Ivkov, Pirc, Matulovič 4,5, Ka-raklajič, Djuraševič, Marič, Djaja, Lukič 4, Trifunovič, Milič 3,5, Rabar, čirič, Jovanovič 3, Tomovič 2,5, Tot 1.
V	IX. kolu se bodo pomerili: Pirc-— Janoševič, Gligorič—Djaja, Milič—Marič, Karaklajič—Sokolov, Trifunovič—Tot, Matulovič—J ooanič, čirič—Lukič, Djuraševič—Rabar, Tomovič—Ivkov in Udovčič— Matanovič.
SABLJANJE
Lep uspeh »Partizana« Tabor
V nedeljo je bilo v Ljubljani meddruštveno tekmovanje v floretu in sablji. Sodelovale so 4 moške in 3 ženske ekipe. To je bilo prvo letošnje tekmovanje v Ljubljani in je pokazalo predvsem viden napredek mladih tekmovalcev.
V tekmovanju moških je proti pričakovanju zmagal »Partizan« Tabor iz Ljubljane pred Mladostjo iz Zagreba ter prvim in drugim moštvom domačega rivala — Odreda. Pri ženskah pa je brez večjih težav zmagala ekipa Mladosti pred Odredom in »Partizanom« Tabor.
Po končanem meddruštvenem tekmovanju je bilo še srečanje v sablji med kombiniranim moštvom Ljubljane in Zagreba. Zmagal je Zagreb s tesnim rezultatom 5:4.
DNEVNE NOVICE
In še paberki iz Tržiča
končala (4:0, 2:0,
visoko
2:0).
zmago Partizana 8:1
ZDA spet uspešne
London, 21. febr. (Reuter). Reprezentanca ZDA v hokeju na ledu je v Notinghamu premagala vodilno moštvo angleške lige »Notingham Panters« z 11:3 (3:0, 3:2, 5:1).
KOŠARKA
Dvojna zmaga SZ
Bordeaux, 21. febr. (AFP). Košarkarska reprezentanca SZ je v Bodeauxu premagala zahodnofrancosko reprezentanco s 77:53 (33:30).
Ženska reprezentanca SZ je ▼ mestu Bloix premagala tamkajšnjo krajevno ekipo z 94:42 (37:16).
BOKS
Tesen poraz Odreda
Zagreb. 21. febr. Sinoči je bil v Zagrebu boksarski dvoboj med članom zvezne boksarske lige Lokomotivo in ljufjljanskim Odredom. Lokomotiva je nastopila brez treh najboljših boksar-, zev Bande, Vuzema in Pristova. Odred ni imel svojega predstavnika v težki kategoriji in sta zato nastopili dve dvojici v welter kategoriji.
Emil Zatopek — samo maraton
Na letnih olimpijskih Igrah v Mcl-bourneu bo češki atlet Emil Zatopek nastopi! le v maratonu, kot poročajo češki časopisi. S tem so demantirane vesti, po katerih naj bi Zatopek v Melbourneu nastopil tudi na 19 km.
OBJAVA
Ljubljanska smučarska podzveza obvešča vse smučarske klube in društva, da bo podzvezno prvenstvo v klasičnih disciplinah v Kočevju v nedeljo, 26. februarja. Prijave pošljite na TVD »Partizan« Kočevje do 25. februarja 1956, to je do sobote, za prenočišča pa javite do četrtka, 23. februarja. 1956. ZaravnišPi
pregled' obvezen.
ll(lllfllnillllflfl!||||tillH!ty|tlPl||fllP
Začelo se je še nekako ugodno. Prvi dan prvenstva v alpskih disciplinah je potekel s sicer pri nekaj stopinjah pod ničlo,, za presenečenje je posltrbel »stari« — namreč po mnenju nekaterih takšen — Matevž Lukane in čakali smo naslednjega dne, ko naj bi se odpravili na start mladinci in mladinke ter članice. Odtod dalje se začne zgodba
O ZMRZNJENIH NOSOVIH IN UŠESIH...
Sobota. V Tržiču naletava sah sneg in brije rahel veter. Karavana smučarjev funkcionarjev in se redkih »firb-cev« se naloži v prostoren avtobus »SAP« in krenili smo proti Zelenici. Skozi zmrznjena okna avtobusa nismo vsega opazili, pri gostišču pod Zelenico pa nas je pozdravila krepka burja z močnim snežnim viharjem. Junaško smo jo mahnili na progo. Zmrzovalo je vse, od las do ušes, od nohtov do drugih okončin. Tekmovalci, sodniki in časo-merilci so vzdržali do konca tekme, drugi smo jo prej pobrali v toplo gostišče.
In po končani tekmi? Franci jo pri-maha v lokal — z belini nosom.
»Zlomek, vidiš, zmrznil mi je. Mraza je do solz in še te so mi zmrznile ua licih,« je kislo sagodrnjal.
»Meni tudi, meni ušesa... so se oglašali drugi, ko so vstopali drug za dragim in hiteli naročati čaj ter razne »antigripine«. Da, mraz je bilo v soboto na Zelenici.
POHVALITI GA JE TREBA Veliko nalogo je opravil* v dneh tekmovanja šofer »SAP« tov. Zdolšek, ki zasluži vso polivalo. Dnevno je opravil po precej strmi, mnogokrat z zameti zasuti cesti po 12 voženj, kar ni majhna stvar. Uporabiti je moral vso koncentracijo in vestnost, da ne bi prišlo do nesreče. Toda dokaj napolnjeni avtobus je vselej srečno pripeljal domov vsi smo se počutili varni pod njegovimi veščimi rokami — tekmovalci in vsi udeleženci so mu izrazili priznanje, ki ga mož tudi na tem mestu zasluži.
ZMAGA NA SMUČEH LASTNEGA IZDELKA Navajeni smo, da pri naših vrhunskih smučarjih občudujemo elegantne smuči znamke »Kneisel« in podobno. Matevž Lukane pa se je tokrat dvakrat odrezal — zmagal je in to s smučmi, ki jih je sam izdelal, pa prav nič ne zaostajajo za inozemskimi »dilami«. Prav tako je nastopil s smučmi domačega izdelka Janko štefe. Oba sta povedala, da so se jima odlično obnesle. In so se — rezultati to potrjujejo.
KULTURNA ZABAVA ZA TEKMOVALCE Tržičani niso pripravili za udeležence tekmovanja samo prenočišča, hrano in tekmovalne proge. Poskrbeli so tudi za njihovo kulturno razvedrilo. Med tednom je bilo nekaj zanimivih prireditev, med katerimi naj omenimo veseli športni večer, ki so ga pripravili tržiški humoristi, citraši, pevci in jazz-orkester. Mala dvorana je bila nabito polna — med Tržičane so se pomešali tudi mnogi tekmovalci. Druga priredi-
tev je bila nastop simfoničnega orkestra Radia Ljubljana s solistoma Samom Smerkoljem in Zlato Gašperšičevo. Tudi ta nastop je vžgal, dvorana je bila raz-
f>rod«na. uspeh koncerta zelo zadovo-jiv. Tekmovalci in gostje so bili Trii-čanom za ti dve prireditvi precej hvaležni.
VELIKO ZANIMANJE ZA DRSANJE Svojo »srečo so poizkusili« v času športno-turističnega tedna tudi drsalci obeh ljubljanskih klubov HDK »Ljubljana« in ŽDK »Ljubljana«, že ob prvem nastopu »Ljubljane« izpod Cekinovega gradu je bilo drsališče napolnjeno z gledalci, v petek, ko so se pa pojavili v Tržiču šiskarji, je njihova revi ja doživela še mnogo večji uspeh. Tržičani so rekli, da bi si še želeli takšnih nastopov in naslednji dan je bilo drsališče polno mladih domačih drsalcev, ki bi radi posnemali svoje vrstnike iz Ljubljane — seveda je bilo mnogo bušk, padcev in smeha — toda prvi koraki so storjeni.
V	SLOGI JE MOČ Nekateri, ki »o bili v Tržiču, so bili mnenja, da ni vse bilo tako, kot bi si želeli. Tisti morda niso imeli vse$a komforta, kot je navada pri nekaterih »gurmanih«. V glavnem lahko rečemo, da so se Tržičani v resnici »skup vzeli«. Turistično društvo je pomagalo z informacijami, razdeljevanjem prenočišč, občinski ljudski odbor je dal na razpolago svoje prostore za seje tehničnega odbora, Gorska reševalna služba pa je organizirala vse potrebno za primere kakšnih nesreč. Toda reševalci so bili k sreči bolj »brezposelni«, ker so posredovali le takrat.
Bomo vjdeli, kako bo prihodnje leto kje drugod ...	-nte
POROČILO Uprave za ceste LRS o prevoznosti cest I. in II. reda z motornimi vozili po stanju dne 21. februarja 1956 ob 10.
Vse ceste I. in II. reda so prevozne za vsa motorna vozila, razen naslednjih prelazov in cestnih odsekov, ki jih preko zime ne orjejo:
Prelazi: Ljubelj, Predli in Vršič. Cestni odseki: Šoštanj—Šentvid— Crna, Žiri—Sp. Idrija, Crni vrh—Col, Kalce—Hrušica—Col. — Zaradi snežnih plazov je zaprta cesta: Petrovo brdo—Zali log.
Uprava za ceste LRS objavlja dnevno podrobne podatke pri »Put-niku« Ljubljana, pri informacijski službi PTT, Ljubljana — tel. št. 08, v Radio Ljubljana in Avto-moto zvezi Slovenije, Ljubljana.
Ostale informacije *pri Upravi za ceste LRS, Ljubljana, Beethovnova št. 10, tel. št. 21-089.	j
Redni pouk na gimnaziji v Postoj- j
ni, ki je bil zaradi mraza in snežnih zametov prekinjen 14. februarja, se bo začel spet v četrtek, dne 23. fe-
Komisija za učbenike in skripta
pri Medicinski fakulteti v Ljubljani sporoča, da so izšle naslednje knjige: Osteoartikularna tuberkuloza v Sloveniji, cena 1000 din; A. Logar: Anatomija zob, cena 500 din; M. Valentinčič in M. Likar: Tolmačenje izvidov bak-teriološko-seroloških preiskav, cena 250 din. — Knjige se dobe v knjigarnah in pri založbi KOMUS, Ljubljana, Slajmerjeva št. 3. — -Medicinci dobe knjige pri KOMUS-u po znatno , znižanih cenah.
Upokojenci, osebni in družinski, ki prejemajo minimalno pokojnino in dotični, ki prejemajo otroške dodatke, naj se takoj zglase pri svojih podružnicah zaradi izpolnitve prijav za priznanje varstvenega dodatka, začasnega dodatka in otroških doklad.
Okrajni odbor DmStva upokojencev, Ljubljana.
AMD »Ljubljana« vabi vse člane in prijatelje avtomobiliste in motoriste na redno letno skupščino, ki bo v četrtek, dne 23. februarja ob 19 v stekleni dvorani hotela »Union«. — Upravni odbor.
Koristno in praktično! Interesentom pošiljamo brezplačno prvi zvezek dopisnega tečaja: »Sodobna žena«, »Pravila o lepem vedenju«, »Športna vzgoja« ali »Moderni plesi«. Dopisna škola »Univerza!«, Beograd, poštni predal 180.
ZAHTEVAJ PRI SVOJEM TRGOVCU »CISTEN« ZANESLJIVO ČISTILNO SREDSTVO ZA ClSCENJE MADEŽEV
■ •	."v*	r	"
»JELA« kopalna sol ima čudovit učinek na tvoje telo. Krepi živce, de-sinficira in kakor prerojen si po kopeli z »JELA« soljo.
GLEDALIŠČA
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 22. febr. ob 20: Shakespeare: »Henrik TV.«. Abonma S. (Falstaff — Pavle Kovič.)
Četrtek, 23. febr. ob 20: Wilder: »Naše mesto«. Abonma A.
Petek, 24. febr. ob 20: Wilder: »Naše mesto«. Abonma T.
Sobota, 25. febr. ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.«. Izven in ža podeželje. (Falstaff — Janez Cesar.)
Nedelja, 26. febr. ob 15: Wilder: »Naše mesto«. Izven in za podeželje.
OPERA
Sreda, 22. febr. ob 15: Smetana: »Prodana nevesta«. Zaključena predstava za VI. in VII. gimnazijo v Ljubljani.
Četrtek, 23. febr.: Zaprto.
Petek, 24. febr. ob 15.30: »Manon«. — Abonma red Petek popoldanski.
Sobota, 25. febr. ob 19.30: Mozart; »Fi- I garova svatba«. Abonma H.
Nedelja, 26. febr. ob 19.30: Gounod: »Faust«. Gostovanje R. Francla. — Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Gledališka pasaža
Sreda, 22. febr. ob 20: Bert Brecht: »Dobri človek iz Sečuana«. Abonma red Sreda. — Vstopnice so tudi v j prodaji.
Četrtek, 23. febr. ob 20: Bert Brecht: »Dobri človek iz Sečuana«. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v ; prodaji.
Petek, 24. febr. ob 20: Gogolj: »Ženitev«. Abonma LMS I.
Sobota, 25. febr. ob 15: Bert Brecht: »Dobri človek iz Sečuana«. Zaključena predstava za vojno pošto 2667; ob 20; Bert Brecht: »Dobri človek iz Sečuan««. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom
Petek, 24. febr. ob 20: L. Fodor: »Uspavanka«. Gostovanje v Novem mestu. Sobota, 25. febr. ob 20: L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra. Izven. Nedelja, 26. febr. ob 15.30: L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra. Popoldanska predstava;
ob 20: F. S. Finžgar: »Divji lovec«, ljudska igra ob 85-letnici slovenskega pisatelja F. S. Finžgarja. — Izven. Večerna predstava.
V	nedeljo, 26. februarja, ob 20 bo po daljšem presledku spet uprizorjena Finžgarjeva ljudska igra »Divji lovec«, s katero bo Šentjakobsko gledališče proslavilo 85-letnico slovenskega pisatelja F. S. Finžgarja. Prodaja. vstopnic v Mestnem domu od petka dalje, rezerviranje telefon št. 32-860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete
Levstikov (Šentjakobski) trg Sreda, 22. febr. ob 17: Kuret: »Obuti maček«.
Četrtek,	23.	febr.	ob	17:	Milčinski:
»Zvezdica Zaspanka«.
Sobota, 25. febr. ob 17: Pengov:Simon-čič: »Zlata ribica«; ob 20.30:	Pengov-Simončič: »Zlata
ribica«. Za odrasle.
Nedelja,	26.	febr.	ob	11:	Milčinski:
»Zvezdica Zaspanka«.
Ročne lutke
Resljeva cesta 28 Nedelja,	26.	febr.	ob	17:	Milčinski:
»Tri čudne zgodbe«.
Prodala vstopnic za obe gledališči in vse predstave od danes dalje od 10—12 v Upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva cesta 28, in telef. 32-020 ter pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah.
iiiiiniiiiiiiiiHiiinniiiiiBiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiniMiiiiiiiiinr
Izšel je separatni dodatek
»Devizno poslovanje«
MILOŠA SOFRENOVlCA in dr. MIODRAGA MATEJICA
NOVI PREDPISI O DEVIZNEM POSLOVANJU V VELJAVI OD 1. JANUARJA 1956
Ta separat bomo poslali brez plačila vsem kupcem osnovne izdaje »Devizno poslovanje« istih avtorjev.
Obveščamo interesente, da imamo še nekaj izvodov osnovne izdaje »Devizno poslovanje« po 800 dinarjev, v to ceno je vračunan tudi separatni dodatek s spremembami.
»SAVREMENA ADMINISTRACIJA«
(prej »BIRO ZA IZRADU OBRAZACA)
Založniško tiskarsko podjetje, Beograd, Prizrenska ulica 6, poštni predal 479 — telefon 25-937
Čestitka
Damjanu Plutu čestitamo ob velikem življenjskem uspehu. Se naprej tako vztrajno! — Prijatelji.
PREDAVANJA
V	petek, 24. februarja, ob 21 Wj
predaval v veliki unionski dvoran* svetovnoznani švicarski alpinist Raj" mond Lambert o svojih vzponih osemtisočake v Himalaji. Predavanje bodo spremljali krasni barvni zltivi in film. Vstopnice v predprodaji pri PD Ljubljana-matica, Miklošičeva cesta 17 (telefon 32-645) in na Planinski zvezi Slovenije, Likozarjev* w (telefon 32-553), na dan predavanja P popoldne pri blagajni kina Union.
Društvo ekonomistov, LjublJM®!
priredi v sredo, 22. februarja ob 19-»" v Trgovinski zbornici LRS, Beethovnova 10, predavanje tovariša VW» Ahtika: »Psihološki činitelji pri ganju storilnosti v industriji«. — ki se za temo zanimate, vljudno va“" Ijeni!
Društvo gradbenih inženirjev 1® tehnikov LRS priredi v sredo,
22. februarja 1956 ob 20 na Agronon?-sko-gozdarski fakulteti, poljedelsK* laboratorij, Krekov trg 1-n., Pff j vanje prof. ing. Franja Rainerja * naslovom: »O pomenu erozije tal« * barvnimi diapozitivi iz Afrike, Francije, Švice in Slovenije. — Vabljeni’
Slovenska akademija znanosti W umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki je namenjeno širsli" zainteresiranim krogom. 23. februarja ob 18 bo predaval v dvorani SAZJJ akademik prof. dr. Ivan Grafenauer-Tema: Celovški rokopis iz Rateč, Podružnice prafare Marije na Zilji.
Slovensko zdravniško društvo vati
vse zdravnike in medicince višjih semestrov na predavanje dr. Janez Fetticha, asistenta dermatološke Klinike v Ljubljani: Dermatomikoze -v splošni praksi. — Predavanje spremljali diapozitivi. Predavanje 24. februarja ob IS v predavalnici interne klinike.
Geografsko društvo Slovenije opozarja, da bosta na javnem predavanju v sredo, 22. februarja, poročala P\°z. dr. Roman Savnik In asistent Mil"1 Šifrer o vtisih z geografske ekskurzije v Vojvodino. Predavanje bo 0" 20. uri v balkonski predavalnici un»' verze.
Umrli so v Ljubljani
Marija Gačnik, roj. Umeje, rojena 1873, Poljanska cesta 16. Pogreb bo danes ob 15 na Viču.
Franc Svarc, nameščenec, rojen 1898, Soška 14. Pogreb bo danes ob 15.30 na Zalah.
Angela Pirnat, roj. Merjasec, gospodinja, rojena 1898, Dolenjska 23 b. Pogreb bo danes ob 16 na Zalah.
Vinko Hrovatin, komercialist, rojen 1901, Glinška 3 a. Pogreb bo danes ob 16.30 na Zalah.
Stefan Staržik, voznik, rojen 1892. Pogreb bo danes ob 17 na Zalah.
Obveščamo vse sorodnike in prijatelje, da je umrl naš preljubi mož, oče, tast in brat
Ivan Soklič
upokojeni železniški uradnik Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 23. februarja 1956 ob 16 Iz Nikolajeve mrliške vežiee na pokopališče na Zalah.
Ljubljana, 21. februarja 1956. Žalujoči: žena Ana, hčerka Maja, sinova Roman in Demeter ter ostalo sorodstvo.
Za vedno nas je zapustil moj ljubi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
RUDOLF AHČAN
trgovec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 22. febr. 1956, 'ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Zagorju ob Savi.
Zagorje ob Savi, Ljubljana, Velenje, Arna Kansas, 21. februarja 1956.
Globoko žalujoči: žena Marija, sin ing. Rudo z družino, hčerka prof. Minka Zajec z družino ter ostali sorodniki
826
■■■■■■■■•■■■■■■»■■■■■■■■a
Vsem, ki ste v tako lepem številu spremili mojega dragega
Franca Karas^
PROFESORJA GLASBE V POKOJU IN ČLANA LJUBLJANSKE OPERE V POKOJU
iskrena hvala. Posebno zahvalo sem dolžna sostanovalcem za pomoč, učencem pozavnistom za obiske, orkestru ljubljanske Opere pod vodstvom tov. Čende šedelbauerja in orkestru Radia Ljubljane pod vodstvom tov. Bojana Adamiča ter pevcem za ganljive žalostinke. Enako zahvalo tov. dr. Floriniju doma in tov. dr. Tomažiču v bolnišnici za vso skrb in nego.
Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja. Ljubljana, 21. februarja 1956.
JOŽA
»Brez mene ne boš pobegnil. Brez mene tvoji ljudje ne bodo ubogali nobenih ukazov.«
»Koldiko let sva že skupaj?'Devet, deset, dvanajst? Koliko ljudi sem ubil zavoljo vas, da bi lahko postali Dumetrius, tisti, ki je že davno mrtev? Willyjeve dirobne oči so biile že docela izbuljene. \Ta čelu in po vratu so mu izstopile žile, Samo jaz in Hedy veva, kdo ste vd! Da, niti Hedy ne ve, da ste bili vi in Dumetrius skupaj v Parizu, v Madridu, v Bukarešti! Frav tako ne ve, da sem v Bukarešti zavoljo vas ubil Dumetriusa, ker je zvedel, da delate za Hirrmnlerjitt!«
Dumetrius je dvignil pogied in zrl v tega moškega nizke rasti pred seboj brezbrižno in s studom.
»Kaj hočeš s tem reči?«
»Morda me bodo pustili živeti. Zavoljo vas!*
»Ti si podlež,« je rekel Dumetrius. »Ti si podlež in nikdar no boš postal kaj drugega. Mar misliš, da bi mogel napraviti kupčija z Gregoryjerr' Keenom, kaj? Tvoje življenje za moje življenje?«
»Dovolj dolgo sem vas ubogal!«
»Poslušaj, ko je Carpatti držal v rokah na letališču tisti bankovec; se je pod našimi nogami odprla zemlja. Če boš šel k tistim
vojakom, bodo barantali s teboj. Ko pa boš odigral svojo vlogo, te bodo odpeljali v kako klet in te ubili kot strupeno žuželko, kaT pravzaprav tudi si.« Dumetrius je dvignil kazalec in ga naperil v Malega Willyja. »Tu z mano boš ostal! Če boš sploh pobegnil, boš pobegnil z menoj. Če bomo m/ rali ostati tu, boš ostal tudi ti! Z njimi bomo bili boj, ki ga bodo pomnili za vse večne čase, ravno takšen boj, kakršnega smo bili celih pet let in katerega prav tako nihče nikoli ne bo pozabil! Toda živih nas ne bodo dobili v roke!«
»Ne bodo me obesili!« je spet rekel1 Willy.
»Potem ne zahtevaj od mene, naj poslušam tvoj»e blebetanje,« je rekel Dumetrius. »Poišči Malinskega in mu reci, naj pride sem.« Dumetrius se je okrenil in odšel iz pisarne.
Kmalu po pol dvanajsti je Malinsky stopil v podzemeljsko železnico na postaji Oxford Circus, kakor mu je Willy ukazal. Pred polnočjo je prišel Lz postaje Brombley Bow, kjer je Maniinley čakal že od minule noči. Stopal je po umazanih stopnicah in prišel mimo Maninlfeya, ki je sedel na klopi v temačnem kotu ob vhodu v postajo in se delal, kakor da bere večernik. Maninley ga je prepoznal Pomislil je na štiri sto funtov, ki mu jih je obljubil Keen. Opazoval je Malinskega, kako je šel čez ulico in zavil v uličico na desna. Pustil je časnik na klopi in krenil za njim, skrivajoč se v temnem delu ulice. Šla sta mimo črnih zirov in visokih, zapuščenih poslopij in krenila v labirint temačnih in tihih ulic ter prehodov vzdolž obale. Ko sta prehodila kake pol milje, je Vlaninlev videl, da ne ve več, kje je. Toda s seboj je imel papir in svinčnik in zato je zdaj začel zapisovati imena ulic, po katerih sta hodila. Zatem je sledil Malinskemu do prehoda za Shirleyevo ulico, v katerem je bal1 temno kot v rogu in iznenada je bil
Maninley sam. Tihotapil se je po prehodu naprej, se nato vm>' in skušal dognati, ali je Malmskv stopil v kako porušeno sklfl^'" šče ali pa je stekel in izginil v temi.
MaJtinsky pa ga je opazoval skrit za zidom nekega skladišč*
V	tem trenutku sta se Coutts in Keen vračala z letališča Co°' peifield v hišo z gotskim pročeljem.
LXX
Polkovnik Fentriss je čakal. Niso se pozdravili. Keen je stopi' v sobo in si slačil površnik, Coutts pa je kakor običajno stal zraven vrat.
»Ali ste vso noč poslušali radio?« je vprašal Fentris.
Keen je pokimal z glavo.
»Ubil je dva policaja pri barikadi na cesti.«
»Bila sva še na letališču, ko sva slišala,« je rekel Keen. »Neka minut prej so sporočili, da je avtomobil prispel do barikade. T' ni bila Buchmanova zelena limuzina. Eno uro smo prišli prepozno.4 je obupano rekel Keen.
»Tisto dekle, Hedy Bergnerjeva je bila z njima.«
»Da, tako je,« je rekel Keen, stoječ mirno pred pisalno miz° »Hedy Bergnorjeva je bila z njima.«
»Če ti je to naposled jasno,« je rekel Fentriss, »potem lahko lazumel tudi tole, kar ti bom zdajle pokazal.«
S svoje pisalne mize je vzel list papirja in ga je izročil Keen«-
Čez hip je Keen dvignil pogled s papirja in rekel:
»Tega ne morem verjeti.«
»Daj list l ^uttsu, pa boš videl, kaj misli on o tern,« je hladu0 rekel Fentriss.
V LESKOVCU
KINEMATOGRAFI
»KOMUNA«: Ameriški film: »na daljnem severu«. Tednik: Filmske novosti 7. Predstave ob 15, 17, Kil 1,1 S1-
jjp »SLOGA«: Amer. film: »Nasi-S?"' Tednik: Filmske novosti št. 7.
tave ob 15. 11. 19 in 51. Ob 10 Oiatineja istega filma. — V glavni Van Helfin in Jeanet Leigh. •Todaja vstopnic v obeh klnemato-Sfafih od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje.
r? t. *S°Ca«: Zaprto zaradi slabega .-"hoda in pomanjkanja premoga. LADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, Predvaja za srednješolsko mladino sjigleški film: »Ugrabitelja«. Pred-“™ve ob 10 vsak torek, četrtek in nedeljo, ob 15 vsak dan razen ne-®“Je. Prodaja vstopnic in rezervacije vsak delavnik od 14—16 pri Magajni Mladinskega kina. Vstopajta« 10 din.
»LITOSTROJ«: Ameriški film: •Rueča reka«. Predstava ob 20. — Tednik: Filmske novosti št. 1. — > frodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjikrat!
KONCERTI
»_. L Ponedeljek, dne 27. februarja, finf ta orkester in zbor Slovenske tjjijjrmonije koncert s I. in IX. Bee-hiH r570 simfonijo za zeleni abonma. d» f a Eleazar de Carvalho iz Ria ],, _»4nelra. solisti so Nada Vldmar-l„ C' Elza Karlovčeva, Miro Brajnik 'Zdravko Kovač. — V torek pono-koncerta za reprizni (oranžni) ■j •J*3- Preostale vstopnice pri dnev-kl “lagajni po 400—200 din, za študente jr*™ vstopnice v prodaji od sobote diiJe s 50»/« popustom. Uprava Slov. ^oarmonije vljudno prosi abonente, ^ Plačajo zapadli obrok!
Raert trio z Dunaja je eden prvih bjropsklh triov. V petek, 24. februarja j? koncertiral za modri abonma. — obsega klavirske trie Haydna, JjJakoviča in Beethovna. Preostale J’™Pnice bodo v prodaji na dan
mariborske vesti
dežurna lekarna
,p Sreda, dne 22. februarja: lekarna chter«, Gosposka ulica 12.
,« Četrtek, dne 23. februarja: lekarna '»bor«, Trg revolucije 3.
PART1ZAN:
KINO
Nemški
tlbARmK: Smehllaja''-
barvni film:
  Ameriški barvni film:
•Zadnjič sem videl Pariz«.
»LOV. NARODNO GLEDALIŠČE
22- febr.: Zaprto.
”Wtek, 23. febr. ob 19.30: Brenkova: •Najlepša roža«. Red VAS.
CELJSKE VESTI
s CELJSKO GLEDALIŠČE e£elJa, 26. febr. ob 15: George Axel-'Od; »Sedem let skomin«. Gostovanje v Slov. Konjicah.
KINO
*vNIon«: Ameriški barvni film: »} daljnem severu«. Predstavi ob 15 m 2o.
»Dom«: Ameriški film: »Sonce nas ,Je*. Predstavi ob 18.15 in 20.15.
VESTI IZ PTUJA
KINO
»Mestni KINO«: Ameriški film: ;,„Mčje norčije«. Dane* bomo predajali mladinski film: »Kekec« za lsko in predšolsko mladino.
IZ ROGAŠKE SLATINE
KINO
b. Prancoskl film: »Lisbonske noči«. re<lstava ob 19.
IZ MURSKE SOBOTE
KINO
» »Park«: italijanski film: »Slovo Postaji«.
VESTI IZ TRBOVELJ
? Kino »Svoboda-Center« predvaja *redo in četrtek ameriški film ^Dditl Korzike«.
VESTI IZ KRANJA
. Prešernovo gledališče
^Rrtek, 23. febr. ob 16: »Velika be-reda«. Red C in izven. (Prestavljena od 16. na 23. febr. zaradi prostih
H211 v šolah'>
24. febr. ob 16: S. Lackner: *se bo sijalo sonce«. Zaključena Predstava za tovarno »Iskra« v
kJfnanJd- ■
.delja, 28. febr. ob 15 in 17: »Ne-Jktrohnjeno srce«. Kulturna prireditev v spomin 107-letnlee smrti ?r- Franceta Prešerna. Izven. Go-»iovanle v Zabreznlcl-VrbL
KINO
,t, »STOR2IC«: Ameriški barvni film: '/ dado«, predstave ob 15, 17 in 19. — ».slavni vlogi John Wayne in Geral-Pege.
v. »SVOBODA«; Angl. film: »Očka,
t»rti.*pl«. _...............
dhjlkrat!
se!«. Predstava ob 19.
KINO »U N I 0 N«
Ameriški barvni film
LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV
Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Esther Wllliams, Walter Pidgeon in Viktor Mature. Prodaja vstopnic od 9.30 do U ter od 14 dalje
Ameriški film
»RUMENO NEBO«
Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Gregory Pečk in Anna Baxter. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje.
KINO »ŠIŠKA
Francoski barvni film
»IMEL SEM SEDEM HČERA«
V glavnt vlogi Maurice Chevalier in Paolo Stoppa. Režija: Jean Boyer. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
KINO »TRIGLAV«
Italijanski glasbeni film
»PESMI ZA ULICE«
:<
Tednik. — V glavni vlogi Antoniela Lualdl in Carlo Ninchl. — Predstave ob 16, 18 ln 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje.
Danes
VESTI Z JESENIC
Zdravniško dežurno službo na Je-
l«2’Cah 'ma dr. Miloš Setlna, Tavčar-v* Ulica 11.
KINO
b »KadiO«: Ameriški film: »Slika Dana Graya*. predstavi ob 18 ln 20. I„ »PLAV2«: Ameriški film: »Proti-t*Iska zaščita«. Predstavi ob 18 ln 20.
Niavnica in tovarna za predelavo mesa
»SRBIJA«
Velika plana
razpisuje natečaj za
Sefa računovodstva
. Pogoji: ekonomska fakulteta s .rfletno prakso, srednja ekonom-Jf* šola s petletno prakso, oziro-?*a nepopolna srednja šola z dalj-^ Prakso.
„ Prednost imajo kandidati, ki so ;eJali v živilski industriji, zlasti •ndustriji za predelavo mesa. Plača po sporazumu. Nastop ‘Džbe takoj ali po dogovoru.
. Prošnjo s krajšim življenjepi-službovanja pošljite upravi ,°djetja v desetih dneh po objavi natečaja.	8“
Rth
Ali je v vašem podjetju, šolskem okolišu ali terenu že poverjenik Prešernove družbe? če ga še ni, poskrbite zanj!
RADIO LJUBLJANA
Spored za sredo, 22. februarja
5.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 Naš predlog za vaš Jedilnik — 6.25 Reklame — 6.35 Jutranji orkestralni spored — 7.10—7.30 Melodije za razvedrilo
— 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Igra tam-buraški orkester ljubljanskih »Svobod« — 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: a) Ing. Dušan Vendramin: Halo, kdo tam?! b) Dr. B. Magajna: Dragocena kri (ponovitev) — 12.05 Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.30 Kmetijski nasveti: Anton Seliškar; Kmečki gozdovi in skupni gospodarski načrt — 12.40 Chopinovi valčki — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Dušan Kralj: Ne zametujmo odpadkov (ponovitev)
— 14.36 Želeli ste — poslušalte! — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Utrinki iz literature: Vladan Desnica: Pisana škatlica — 15.45 Pojo mladinski zbori — 16.00 Družinski pogovori: Danica Ha-rion: Doraščajočl otrok — 16.10 Popoldanski simfonični koncert — 17.10 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Iz naših kolektivov — 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor — 18.38 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.45 Melodije A. ketelbeya — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.45 G. Verdi: Aida, opera v štirih dejanjih — 22.30—23.00 Jazz-coektail — 22.30—23.00 UKV program: Nočni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba).
DBOBN) OGLASI
ZAMENJAM dvosobno stanovanje s kuhinjo, kletjo in vrtičkom z nizko najemnino v Stoženski ulici, tri minute od trolejbusne postaje, za trisobno stanovanje s kuhinjo — kjerkoli v Ljubljani. Naslov: Lojze Jakopič, Zupanova 8. RAZNASALKA LJUDSKE PRAVICE je pri raznašanju časopisa izgubila levo rokavico, črno, volneno. Poštenega najditelja prosim, da jo odda v upravi LP, Kopitarjeva 2,
Livnica
železa i tempera
Kikinda
OBVEŠČAMO VSE POTROŠNIKE
FITIN60V-SP0JNIC
DA JE ZAČEL 1. FEBRUARJA 1958 OBRATOVATI NOVI ODDELEK ZA PROIZVODNJO FITINGOV — SPOJNIC
POZIVAMO VSE INTERESENTE — POTROŠNIKE, DA PRIJAVIJO SVOJE POTREBE.
DELAVSKI SVET DR2AVNEGA POSESTVA »VRSACKI RIT« — VRŠAC, telefon 179
razpisuje natečaj za
inženirja agronomije ali kmetijskega tehnika
s srednjo kmetijsko Solo za upravnika uprave
mojstro-mlekorja
za izdelavo mlečnih izdelkov, z daljšo prakso
Stanovanje zagotovljeno na posestvu. — Za pogoje vprašajte na gornji naslov.
328
Oglašujte v »Ljudski pravici!«
Obveščamo vsa gospodarska podjetja, ustanove, družbene organizacije, inštitute, šole in druge interesente, da bo marca letos izšel:
Statistični koledar za leto 1956
v založbi Zveznega zavoda za statistiko
Koledar vsebuje podatke vključno za leto 1955 in je dopolnjen in povečan v primeru z lansko izdajo ter zajema: 1. statistični pregled, 2. mednarodni pregled, 3. koledarski del za leto 1956 in 1957, 4. informativni del, 5. priročni del in 6. geografsko karto FLRJ v barvah.
Koledar tiskamo v žepnem formatu 12,5 X 8,9 in bo opremljen s platnicami iz polivinila rdeče, sive in drap barve.
Cena koledarju: v srbskohrvatskem jeziku -...................  150	din
v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku . 200 din Naročila sprejemamo za najmanj 10 kosov in jih Je treba poslati do 15. marca letos. Za naročila več kot 10 kosov odobravamo 15 % rabat.
Razen koledarja izdaja Zvezni zavod za statistiko tudi te-le važnejše publikacije:
STATISTICKI GODISNJAK FLRJ 1955 Cena 1000 din, s prevodom besedila in terminov v angleškem ali francoskem jeziku 1200 din.
INDEKS — MESEČNI PREGLED PRIVREDNE STATISTIKE FLRJ Izhaja vsakega 10. v mesecu (od marca 1952). Naročniha za leto 1958 je 1500, a cena posamezni številki 150 din. (Za prejšnje letnike je cela kompletu 1000, posamezni številki pa 100 dinarjev).
STATISTIČNI BILTEN Izhaja od časa do časa in prinaša rezultate iz vseh vej statistike. Doslej je izšlo 53 številk. Naročnina za 10 številk v letu 1956 je 800 din, cena posamezni številki 100 din (do 53. številke je cena desetim številkam 600 din, posameznim 70 din). Izšla je tudi zadnja deseta knjiga »DOMACINSTVA« iz serije
KONACNI REZULTATI POPISA STANOVNISTVA FLRJ — 1948 GODINE Cena kompletni zbirki desetih knjig je 5000 din, posamezno pa:
I. Stanovništvo	po polu i domačinstvu.............. 800	din
II. Stanovništvo	po polu i starosti, po srezovima	in	gradovima	300 din
III.. Stanovništvo	po zanimanju...................... 800	din
IV. Stanovništvo prema školskoj spremi..................  .	400	din
V. Stanovništvo	po pismenosti...................... 800	din
VI. Stanovništvo	po rodnom kraju .  ...................... 500	din
VII. Stanovništvo	prema bračnom stanju............... 800	din
VIII. Zensko stanovništvo prema broju živorodjene	djece ...	500 din
IX. Stanovništvo po narodnosti..............:............... 800	din
X. Domačinstvo............................................. 500	din
Naročila za vse izdaje pošljite na naslov: Savezni zavod za statistiku, Beograd, Kneza Miloša 20, poštni predal 203, tekoči račun pri Narodni banki 103-3297014.
INDUSTRIJA
ZEMUN
POLJOPRIVREDNIH MAŠINA
NAŠIM KUPCEM DAJEMO IDEJNE GRADBENE PROJEKTE ZA NOVE MLINE
ZA VSE PROIZVODE IN VRSTE POSLOV DAJEMO GARANCIJO MLINE IN MLINSKE STROJE IZDELUJEMO PO LICENCI ITALIJANSKE TVRDKE »OCRIM« — CREMONA
Glede vseh obvestil se obrnite na proizvajalca, in sicer
»ZMAJ« — ZEMUN, telefon 37-055 in »POBEDA« — NOVI SAD, telefon 34-23 PROIZVAJAMO:	OPRAVLJAMO:
POBEDA
FABRIKA
. °W s*o
mline vseh zmogljivosti s pnevmatičnim transportom avtomatične mline tipa »Superior« zmogljivosti 4 do 31 t/24h vse vrste mlinskih strojev, naprav in delov
rekonstrukcijo mlinov vseh vrst projektiranje mlinov vseh zmogljivosti po potrebi nadzorujemo izvajanje gradbenih del izdelujemo ekonomske elaborate z diagramom mletja
izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III, telefon št. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna rubrika lefon št. 21-887, Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase št. 31-030 — Telefon pošlo valnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-1-2-1393 — poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo
SREDA, 22 FEBRUARJA
Drobne
preko obeh
Skandinavska letalska družba je glede poletov čez arktično in antarktično področje prva na svetu
tos se mudi v bližini Južnega tečaja več odprav, ki med drugim oparaijeijo tudi vreme in ki bodo znatno pripomogle, da se bo začel redni za-ačni potniški promet tudi čez Južni tečaj. Skandinavska letališka družba bo dobitki v kratkem 15 modemih potniških letal tipa DC—7 C, ki bodo letala na progi Evropa— Los Angeles in Evropa—Japonska, obe čez Severni tečaj. Eno teh letal bo začelo letati na doslej redni zračni progi do Avstralije, da bo omogočena hitrejša zveza med Skandinavijo in Melbournom, kjer bodo letos olimpijske igre.
Ko se bo letalo vračalo, bo za poskušajo letelo nad Antarktiko. Letelo bo od Sydneja v Avstraliji čez Južni tečaj do Punta Arenus v Južni Ameriki. Letalska družba SAS pripravlja tudi redni potniški zračni promet med Kapstaditom v Afriki čez Južni tečaj do Auolanda na Novi Zelandiji V poskusnih, poletih bo sodelovala skupina strokovnjakov, bi je sodelovala prej v poletu čez Severni tečaj. Seveda bodo za te polete potrebni obsežni varnostni ukrepi. Skandinavska letalska družba je glede poletov čez arktično in antarktično področje prva na svetu.
USODA POGREŠANE LADJE POJASNJENA Na otoku Samoa so končah preiskavo v za-devi ladje 1 ita«. Pred tremi meseci so opazili, kako je plavala P~ toku, o usodi njene P08?.,” Pa niso ničesar vedeti. stei» jo 23 članov. Kabino na nje J so bile že močno nagnite. GlaJJ ni kontrolor ladij pri now zelandski vladi je izjavil, o* je potnike in posadko na}®« odnesel s krova velik val, k® se je ladja nagnila
Skandinavska letalska družba A '	v
SAS je vključila Severni tečaj v
redni potniški zračni promet. ‘ »t	*	\
Naval na krajšo zračno zvezo ,r	-	5
med Evropo in Kalifornijo je	-	,
tako velik, da bo od letošnjega v , v -	—	^
poletja na tej progi letalo dnevno	’	/
po dvoje letal Kmalu bodo za-	'	f-	'
čela letati potniška letala tudi	'L	-	V	..7	■, /
na drugi progi čez Severni tečaj	(	'	*
med Evropo in Japonsko. Hkrati	'	.	,	v
pripravlja SAS zaičetek potniškega prometa čez Južni tečaj. Prve	4^	}jn>a%
poskusne polete s potniškim le-	A	(LA	s ^ v
tailom tipa DC—C 7 C pripravljajo že za letošnje leto.	————————————————
Faloti čez področje Severnega tečaja so se začeli po natančnih rednega prometa so preletela opazovanjih vremena nad tem potniška letala SAS polarne kra-področjem, ki je trajalo več let. je 250-krait in prepeljala čez Se-Trdiitve, da je vretne na področju verni tečaj bliizu 6000 potnikov. Severnega tečaja in nad Gron- j Meteorološke razmere nad Iiandijo Za redni potniški promet 1 področjem Južnega . tečaja so ugodnejše kakor prek severnega ' znane malo. Zato čez Antarktiko Atlantika, drže. V prvem letu | potniška letalia še ne letajo. Le-
K0LIK0 „„ MESA POJEDO ANGLEŽI Prebivalci Velike Britanii® so pojedli lani več mesa, kakor predlanskim. Vsak AngR* ga .ie pojedel povprečno -r funtov ali 7-a 4 •/• več, kakm predlanskim, še zmeraj pa,
4 •/• manj kakor pred vojno-Anglež; pojedo mnogo več govedine kakor svinjine.
TUJI ŠTUDENTJE V ZDA Sklicujoč se na »New York Herald Tribune« je washing-tonski Radio ondam poročal; da študira v ZDA kakih 40-000 tujih študentov, od teh 30J' z Daljnega vzhod«'. Največ Ji® študira tehniko. Študentk J6 med njdm,- 25 •/•.
HODIL JE NE,
DA BI SE ZAVEDAL Pakistanski študent Miza®" milaha je prehodil 21 km. n« da bi se sploh zavedal, d® hodi. Sredi noči je zaspal, P°" tem pa je nenadoma vstal. 66 oblekel in rekel tovarišem v sobi, da gre domov. Potem J® prehodil 21 km dolgo pot od univerzitetnega mesta do domače vasi. Zbudil se je šol®* ko je udaril z glavo ob ,7fl' klenjena vrata očetove hiš*-Domačim je pripovedoval, d» se ničesar ne spominja.
Na sliki: odhod škotskega polka na Ciper. Kakor vsak dan berete, se položaj na Cipru še vedno ni izboljšal in so tamkajšnje angleške oblasti že večkrat okrepile svojo vojsko z novimi enotami.
Chessmon se še zmeraj brani
O Garylu Chessmanu, obsojenemu na smrt za posilstvo in ugrabitev, smo že večkrat poročali. V sedmih letih se mu je večkrat posrečilo doseči, da so odgodili njegovo usmrtitev. Zdaj se je obrnil na ameriška zvezna sodišča z novo prošnjo, obsegajočo 23 strani. V njej prosi, naj apelacijsko sodišče znova preveri sodne akte, češ da mu sodnik, ki je zavrnil zadnjo njegovo prošnjo, ni naklonjen. Sodniku očita, da je oviral razne priče pri njihovih izpovedbah in odklonil nekatere I dokaze v njegovo korist.
Predsedmiiik angleškega odbora za proučevani je obrambe F rederi-ck Brundirett je na tiskovni konferenci v Ottawi izjav Ll, da se ukvarjajo angleški strokovnjaki z dirigiranim izstrelkom, ki ba ga lahko izstrelili kakih 2400 km daleč. Takšne izstrelke bi biti Lahko apremiilii tudi z atomskim vžigalnikom. Raizen tega se ukvarjajo angleški strokovnjaki s posebnimi izstrelka, bi bi jih izstreljevali iz lletal. Zanje torej ne bi potrebovali na tleh nobenih naprav.
V okviru mednarodnega geofizikalnega leta nameravajo v ZDA izstreliti 15 umetnih satelitov. Znano podjetje »General Electric« izdeluje že 15 raket prve stopnje. Rakete za izstrelitev umetnih satelitov bodo sestavljene iz treh dedov. Rakete prve stopnje bodo dvigale umetne satelite 48 do 64 km visoko. Diru-gi deli raket, ki jih izdeluje tvrdka »Aero Jet Generail«, bodo dvignili satelite 200 km visoko, tretji deli pa 360 km.
Tudi Velika Britanija se zadnje čase zelo žarnima za dirigirane izstrelke aili daljinske rakete.
AMERIŠKI ZVEZDOSLOVCI O PLUTONU Neki ameriški zvezdoslov** je Izjavil, da je Pluton, »« Sonca najbolj oddaljeni pl®‘ net, eden Izmed Neptunovih satelitov, ki se je pred mnogimi milijoni let odtrgal od matičnega planeta. Od Nep; tuna naj bi se bili odtrgal' trije sateliti, pa je planet P°" zneje dva znova pritegnil nase. Samo Pluton je ostal v vesoljstvu ln se začel sukati okrog svoje osi.
Konj v sodobnem Londonu. V središču Londona še vedno uporabljajo konje za vleko težkih tankerjev. Staje za konje so na bregovih, tik zraven plesnih lokalov.
Zmeraj ista štorija
PETER STORM
7#'7'7
Riše:
MARIJAN v M ALIETTJ
150.	»Si neumen!« so vzkliknili vsi hkrati. »Plaz se res ni sprožil, pošteno omajan je pa prav gotovo. Morda mu manjka samo še par dekagramov pritisice, da se utrga. Ti pa hočeš nesti nanj svojih sedemdeset kil!« Marko si ni dal dopovedati. »Mar na) čakamo tu do pomladi?« je godel in zvijal lavinsko vrvico v klobčič. »Naj bo,« je rekel končno, »Vsi bcmo malo popustili. Samo do najbliije mine grem.«
151.	Vse nadaljnje prepričevanje je bilo jalovo. Marko je odšel ob plazu navzgor in po kratkem preudarku izbral mesto, ki te mu je zdelo najbolj trdno, te je bil spet na viseči snežni gmoti. Previdno je napravil nekaj korakov. Sneg je držal. Ustavil se je in krepko potolkel s smučkami po r.jem. Plaz se ni premaknil. Pomahal je tovarišem in odhitel k svojeglavi mini.
152.	Nihče mu ni pomahal nazaj. Vsi so zadrževali sapo. »To je huje, kot če bi šel za njegovim pogrebom,« je zamomljal eden. »Kaj ta človek nima živcev?« Belač je medtem že prispel in se nagnil v luknjo. Privlekel je sveženj razstreliva na dan in ga pregledal. Vrvica je iz neznanega vzroka ugcsnila kakih dvajset centimetrov pred nabojem. Previdno je odstranil pepel in pritaknil vžigalico.