PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANES IN JUTRI LJUDSKO GLASOVANJE O RAZPOROKÌ Glasovati NE pomeni braniti dosežke odporništva proti porajanju fašizma Pomen današnjega referenduma presega vprašanje razporoke - Volišča bodo odprta danes do 22. ure, jutri pa do 14. - Rezultat bo znan že jutri zvečer Preživeli morilec v okovih ' '.* «»i PREKRIŽALI BOMO «NE» REFERENDUM POPOLARE per T abrogazione della legge 1° dicembre 1970, n. 898 Volete che sia abrogata la legge 1° dicembre 1970, n. 898, "Disciplina dei casi di scioglimento del matrimonio,, ? SI Sllllll Illllpl ► ».*«»»*%»**■ n;:::;:;::::: ::::::: Zakon o razporoki ne razbija družine, temveč samo ureja nekatere človeške primere, zaradi česar ta zakon ščiti omenjeno manjšino državljanov. Gre torej za zakon, ki varuje manjšine pred odločitvami velike večine, in torej za zakon, ki ščiti osebno svobodo. Z referendumom o zakonu o razporoki se je ustvarilo v Italiji novo razmerje sil in se je združila desnica Krščanske demokracije z neofašistično MSI-DN. Ta nova fronta je zelo nevarna, saj bi njena zmaga pomenila okrepitev nazadnjaških in avtoritativnih teženj vladanja države proti demokratičnim načelom republiške ustave, ki je odraz odporniškega gibanja. blovenci dobro vemo, kaj pomeni nasilje večine nad manjšino in kaj nam je prinesel v preteklosti fašizem ter končno kaj pomenijo tudi danes izjave neofašističnega prvaka o «slovenskem bacilu». Zaradi tega bomo Slovenci strnjeno na glasovnici prekrižali znak «NO» (Ne) in tako glasovali tudi za utrditev svobode, svobodne izbire in demokracije. Zaveden Slovenec ne more glasovati tako, kot bo glasoval morilec partizanov, dvoženec, neofašist Almirante. ■iHiiiiiimmiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuuniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimniiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiu Danes in jutri bo skoraj 37 milijonov in pol italijanskih državljanov šlo na volišča, da bi odločalo, ali naj zakon Fortuna -Basiini o razporoki ostane v veljavi, ali pa naj ga enostavno črtajo iz italijanske zakonodaje, čeprav je v treh letih, odkar obstaja, dal pozitivne rezultate in ni nikakor povzročil katastrofalnih posledic, ki so jih napovedovali razni klerikalni in fašistični krogi. Kot ugotavljajo demokratične sile, pa ima današnji referendum pomen, ki presega vprašanje razporoke, saj gre za poskus nazadnjaških sil, da bi ustavili kolo zgodovine. Za preprečitev tega poskusa moramo zato na glasovnici prekrižati znak «NE». Potem, ko je policija v krvi zatrla zločinski poskus ugrabitve talcev v jetnišnici v Alessandri!, se je vnela polemika o tem, ali je res bil neizbežen pokol, v katerem so izgubili življenje tudi štirje talci. Izvedelo se je tudi, da je bil za 9. maj pripravljen širokopotezen načrt splošnega u-pora zapornikov v italijanskih jetnišnicah z geslom «Arancia meccanica». Notranje ministrstvo je zanj vedelo že dva meseca, kakor so tudi bila znana imena zločincev, ki so ga nameravali zanetiti v zaporih v Alessandri!. Kljub večkratnim posegom pravosodnega ministra Zagarija so varnostni organi ostali nerazumljivo pasivni. Ni torej izključeno, da se bo parlament, po referendumu, moral ukvarjati tudi z vprašanjem širših odgovornosti za položaj v italijanskih ietnišnicah in s posledicami takega stanja. Ameriški državni sekretar Kis-singer gre danes ponovnb v Damask: to je odločilna faza njegove posredovalne misije med Sirijo in Izraelom. Po splošnih ocenah bo namreč v prihodnjih dveh dneh mogoč* ugotoviti, ali bo mogoče doseči v doglednem času sporazum o razmiku vojaških sil na golanski fronti. nikakor ni uničil družine. Na zaključku uvodnika pa Vittorelli u-gotavlja, da bi se v primeru, da bi «NE» ne prevladal, fašisti prvič ponovno znašli v večini. Glasovati «NE» pomeni zato ščititi pridobitve odporniškega gibanja proti fašizmu. Tudi glasilo PRI «La voce repubblicana» objavlja na uvodnem mestu poziv strankinega tajnika La Malfe volivcem, naj glasujejo «NE», ker je to konec koncev v korist tudi same krščanske demokracije in cerkve. Zanimiv je tudi uvodnik, ki ga RIM, 11. — Po zaključku propagandne kampanje so danes po | vsej državi dokončali tehnične priprave za namestitev volišč. Župani so izročili posameznim sekcijam ves material, od seznamov volivcev do glasovnic, od žar do svinčnikov. Po umestitvi predsednikov sekcij, skrutinatorjev in tajnikov so se formalnosti zaključile, nakar so sekcije zaprli in jih zaupali policijskim organom. Sekcije se bodo odprle v nedeljo zjutraj ob šesti uri ter bodo ostale odprte do 22. ure, v ponedeljek pa bo mogoče glasovati od semih zjutraj do dveh popoldne. Takoj po zaprtju volišč se bo začelo preštevanje glasov. Po vsej verjetnosti bodo prvi rezultati znani že v zgodnjih večernih urah, saj so operacije za preštevanje tokrat dokaj enostavne: treba je namreč samo ugotoviti število volivcev in nato prešteti, koliko jih je glasovalo NE (proti odpravi zakona o razporoki) in koliko DA (za razveljavitev zakona Fortuna - Basiini). Podatke bodo nato od prefektur preko elektronskih naprav posredovali notranjemu ministrstvu, kjer bo nameščen osrednji sedež za preštevanje glasov. Kot napovedujejo izvedenci, bi morali biti dokončni rezultati iz vse države znani že okrog desetih zvečer. Včeraj opolnoči je propagandna kampanja obmolknila, pač pa so razni strankarski časopisi, pa tudi mnogi informacijski listi, objavili pozive bralcem, naj glasujejo DA ali NE. Velika večina neodvisnih časopisov se je odločila za NE, kot na primer «Corriere della Sera», «Corriere d'informazioni», «Stampa» in rimski «Messaggero» (tu so uredniki prekinili stavko, ki so jo. oklicali po vesteh, da je časopis kupila krčanska demokracija, da bi pozvali bralca, naj glasujejo proti odpravi zakona o razporoki). Glasilo PSI «Avanti» bo v jutrišnji številki objavilo poziv socialističnega vodstva volivcem. V njem je rečeno, da gre pomen jutrišnjega glasovanja preko vprašanja razporoke in zadeva vse demokratične svoboščine, ki jih je treba utrditi s prepričanim «NE», s katerim bodo demokratične in napredne sile znale preprečiti ta novi poskus, da bi zaustavili razvoj države. Vodstvo PSI poudarja, da glasovati «NE» pomeni glas za afirmacijo evropske Italije, za zaščito laičnosti države, za ohranitev družbeno potrebnega in globoko pravičnega zakona, za utrditev pravic svobode, za avtonomijo samih katoliških sil, za enotnost demokratov proti občasnemu porajanju fašizma. Tudi genovski list «Lavoro» objavlja uvodnik člana vodstva PSI Vittorellija, ki našteva deset razlogov za «NE». Socialistični predstavnik poudarja, da je italijanski zakon o razporoki najbolj strog na svetu, da na najbolj popoln način ščiti otroke, da je napravil konec absurdni diskriminaciji med moškim in žensko, da IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUtMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII Ministrski podtajnik Pedini o meji med Italijo in SFRJ RIM, 11. — Ministrski podtajnik za zunanje zadeve Mario Pedini je dal intervju tedniku «Oggi», v katerem obravnava med drugim vprašanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo. V tej zvezi Pedini pravi: «Mi nismo niti sedaj postavili ozemeljskih zahtev, ki bi lahko motile odnose dobrega sosedstva. Osebno sem še vedno prepričan, da se lahko globalno vprašanje naše meje z Jugoslavijo prouči in reši v obojestransko korist in z mejo, ki ne bo ločila narodov, temveč omogočila stike. Akademska razprava o načelnih in pravnih vprašanjih ne koristi več nikomur. Treba se je dogovoriti z dobro voljo o še odprtih vprašanjih. Mi Italijani moramo z naše strani načeti ta vprašanja s «konkretnim realizmom». To moramo tudi storiti, ker obstoj enotne in prijateljske Jugoslavije do Italije je tudi naša življenjska korist. Toda tudi jugoslovanska vlada mora razumeti, da celo sedanje popuščanje napetosti v Evropi odpira nelahka vprašanja in da je prijateljstvo Italije, ki predstavlja mejo gospodarske skupnosti z balkanskim svetom, velike važnosti.» BUKAREŠTA, 11. - Romunski predsednik CeaUsescu je odšel na prijeteljski obisk v Bolgarijo, kjer se bo jutri sestal s Todorjem Živkovem. Srečanje med državnima poglavarjema bo v Varni. posveča jutrišnjemu referendumu demokrščansko glasilo «Il popolo». Novi ravnatelj tega lista Pa-squarell; namreč presenetljivo trdi, da KD «priznava obstoj pravice do razporoke». Vendar pa | glasilo večinske stranke poziva j bralce, naj glasujejo «DA», češ I da je sedanji zakon krivičen. Člankar nato meče v isti koš raz-poroko, splav in mamila ter nato obtožuje stranke, ki so v parlamentu glasovale za zakon Fortuna - Basiini, da se niso predhodno posvetovale s svojimi volivci. Končno naj omenimo še sorazmerno umerjeni članek vatikanskega glasila «Osservatore romano», ki seveda poziva k odpravi zakona o razporoki ter zagovarja stališče, ki so ga zavzeli italijanski škofje, kar naj bi bilo v skladu z zaključki drugega vatikanskega koncila. Everaldo Levrero, edini preživeli član zločinske trojice, ki j» za 36 ur ugrabila sedemnajst talcev in ob vdoru policije v jetnišnici v Alessandri! zahrbtno umorila štiri talce. Levrera, ki je bil le lažje ranjen, na nosilnici odpravljajo nazaj v ječo. Levrero je bil v zaporu zaradi ropa, vendar je bil znan fašist. Leta 1963 je bil namreč sojen zaradi obnavljanja fašistične stranke, ker je organiziral teroristično skupino, kateri je nadel ime «Brigate nere nazionali». Poročilo o uporu v jetnišnici objavljamo na deseti strani (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiinminiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiituniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiirtt STALNO NARAŠČANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV Deset točk draginjske doklade za trimesečje odmaja do julija Rekordno povišanje dravinjske doklade je posledica velike draginje v letošnjih prvih štirih mesecih - V aprilu se je potrošno blago podražilo za 1,2 odstotka RIM, 11. —- Kot je bilo pričakovati, se je draginjska doklada za tromesečje maj - julij povišala za 10 točk. To je največje povišanje v enem trimesečju. Vsedržavna komisija, ki proučuje življenjske stroške, je danes, na osnovi povišanja cen od februarja do' aprila, ugotovila, da se je indeks življenjskih stroškov, v primerjavi s prejšnjim tromesečjem, povišal za 4,2 odstotka, kar pomeni, da se draginjska doklada za prihodnje tromesečje poviša za 10 točk. V letošnjih prvih petih mesecih so se torej življenjski stroški za toliko povišali, da se je draginjska doklada doslej povečala že za 16 točk. lani se je povečala v celem letu za 23 točk, v prvih petih mesecih v letu pa za 13 točk. Pričakujejo, da bomo letos do konca leta dosegli rekordno število točk draginjske doklade, saj se gospodarski položaj še m ustalil, cene pa stalno naraščajo. V industrijskih krogih so že napravili račun, da bo 10 točk povišanja draginjske doklade znašalo skupno 860 milijard lir, od katerih bo industrija plačala 530 milijard. Vsaka točka znaša nad 80 milijard lir, industrijo pa stane nad 50 milijard. S povišanjem 10 točk, se bo draginjska doklada uradnikom in delavcem v industriji takole povišala: uradnikom I. kategorije za 9.477 lir, uradnikom II. kategorije za 7.098, III. kategorije 5.278, IV. kategorije 4.693 V. kategorije 4.381; za delavce I. kategorije 4.914 lir, H. kategorije 4.381, m. kategorije 4.121, IV. kategorije 3.965, V. kategorije 3.796, VI. kategorije 3.718 lir. Po prvih podatkih osrednjega statističnega zavoda, so se cene potrošnega blaga za delavske in uradniške družine v aprilu letos povišale za 1,2 odstotka, v primerjavi z mesecem marcem. To je sicer najnižji odstotek povišanja cen potrošnega blaga v letošnjih prvih mesecih, saj je povišanje v februarju znašalo 1,7 odst., v marcu pa 2,9 odst. V primerjavi z lanskim aprilom pa so se cene potrošnega blaga za delavske in uradniške družine v letošnjem aprilu povišale za 15,6 odst. Upoštevajoč omenjene podatke pričakujejo, da se bodo življenjski stroški v letošnjem letu povišali za najmanj 17 odstotkov , kar naj bi predstavljalo rekord v vseh povojnih letih. Poročilo o delu ZKJ med devetim in desetim kongresom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Delegatom in drugim udeležencem 10. kongresa zveze komunistov Jugoslavije so bili poslani kongresni dokumenti, med njimi poročilo o delu zveze komunistov in predsedstva zveze komunistov od 9. do 10. kongresa. V uvodnem delu tega dokumenta je tudi kratek pogled na celotni razvoj Jugoslavije po vojni. Tu se med drugim ugotavlja, da se je industrijska proizvodnja od 1946 do 1972 povečala za petnajstkrat. kmetijski pridelki pa so se podvojili. V tej dobi je bilo zgrajenih in moderniziranih okrog 20 tisoč km sodobnih cest, realna življenjska raven se je povečal za tri in polkrat, od 1947 do konca 1972 je bilo zgrajeno dva milijona stanovanj. V drugem delu poročila se ugotavlja, da kljub raznim omaho-valnim težavam in odporom, samoupravljanje postaja družbena stvar in da je sistem družbenega samoupravljanja sposoben, da doseže hiter gospodarski in družbeni razvoj. V nadaljevanju poročila se omenja, da se je med 9. in 10. kongresom nadaljevala borba za razvoj proizvajalnih sil, za razvoj enakopravnosti, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, za uresničenje vodilne vloge zve- ze komunistov v samoupravni s#-cialistični družbi. V neposredni zvezi z razvojem reprudukcijskih odnosov in kot sestavni del reformiranja socialističnega samoupravnega sistema so bile izvršene tudi spremembe, ki zagotavljajo enakopravnost republik in pokrajin in krepitev njihove odgovornosti za lastni socialistični razvoj in za razvoj jugoslovanske skupnosti v celoti. Med kongresoma se je nadaljevala borba proti protisocialističnim in protisamoupravnim silam, posebno po 21. seji predsedstva ZK. na kateri je bil, kot poudarja poročilo, zadan hud poraz separatističnemu in unitarističnemu nacionalizmu. Po 21. seji predsedstva ZKJ in drugi konferenci so stališča Zveze komunistov dobila široko podporo delavskega razreda in drugih skupin. Toda kljub doseženim rezultatom se je po drugi konferenci pokazalo, da daljnosežnost družbenih sprememb in odpori proti tem spremembam zahtevajo še borbenejšo in idejno-politično e-notnejšo zvezo komunistov. B. B. NA SHODU OB OBLETNICI OSVOBODITVE LJUBLJANE Predsednik Tito o odnosih z Italijo Na velikem shodu je govorila tudi Vida Tomšičeva LJUBLJANA, 11. — Ob obletnici osvoboditve Ljubljane je bilo na Trgu revolucije veliko zborovanje. na katerem je govoril tudi predsednik Tito. Kot poroča tiskovna agencija ANSA, se je Tito v svojem govoru dotaknil odnosov med Italijo in Jugoslavijo. V tej zvezi je med drugim dejal: «Enotnost jugoslovanskih narodov se je ponovno utrdila kot posledica nedavnih poskusov o-grožanja celovitosti Jugoslavije: od Gevgelije do Trsta in Maribora so jugoslovanski narodi, kot en sam mož, dvignili svoj glas: «Branili bomo z vsemi sredstvi naše ozemlje, ki smo ga osvobodili s toliko krvi.» Agencija AN SA pravi, da je maršal Tito ob zaključku poudaril, da imajo jugoslovanski narodi močno vojsko in da razpolagajo z učinkovito teritorialno obrambo. «Vsi naši narodi — je dejal Tito — so pripravljeni braniti našo deželo in dosežene rezultate v revoluciji in gradnji socializma.» Pred predsednikom Titom je govorila Vida Tomšičeva. Ko je o-menila mednarodni položaj, je rekla med drugim: «Pritiski na naše meje in proti našim narodnim manjšinam v Italiji in Avstriji, so del poskusov mračnih sil, ki skušajo zavreti napredek v svetu.» Ob koncu pa je poudarila: «Jugoslovani so dali vse kar je bilo v njih močeh za dosego sodelovanja in miru v Evropi in na svetu. Ničesar pa nismo pozabili. Z odprtimi očmi gledamo na vse, kar se dogaja in odgovarjamo tem temnim silam: Tukaj je sv( od-na in neodvisna Jugoslavija.» Zapora bencinskih črpalk na avtocestah RIM, 11. — Vsedržavno avtonomno združenje upraviteljev bencinskih črpalk na avtocestah je napovedalo za prihodnji teden od 6. ure v torek do 6. ure v sredo zaporo bencinskih črpalk. Zapora se bo nadaljevala po en dan vsak teden, dokler ne bo ministrstvo za industrijo sprejelo zahtevo združenja, da imajo tudi u-pravitelji bencinskih črpalk pravico do enega dneva počitka v tednu. Obenem zahtevajo večji delež pri prodaji bencina, ker se je letos prodaja zaradi podražitve zmanjšala za 35 odstotkov. 111..................Hlinili ...............................................................iiiiiiih........................................................................................................................ V OZRAČJU ZMERNEGA OPTIMIZMA Za Kissingerja se začenja odločilna faza posredovanja med Damaskom in Tel Avivom V prihodnjih 48 urah bo mogoče ugotoviti, ali je mogoče doseči sporazum o razmiku čet na golanski fronti JERUZALEM. 11. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger se pripravlja na odločilno fazo svoje posredovalne misije na Bližnjem vzhodu za dosego sporazuma o odmiku sil na golanski fronti. Po novem razgovoru z izraelskimi voditelji bo šef ameriške diplomacije odpotoval jutri v Damask, od koder se bo po vsej verjetnosti še enkrat vrnil v Tel Aviv. Visok funkcionar ameriške delegacije je danes izjavil, da bo Kissinger že prihodnji torek razpolagal z vsemi elementi, na osnovi katerih bo lahko ugotovil, če je mogoče doseči sporazum. Med drugim je omenjeni funkcionar tudi zanikal, da bi se Kissinger utegnil pred predvidenim rokom vrniti v Washington zaradi vedno bolj številnih pozivov Nixonu, naj odstopi zaradi zadeve Watergate, Pc mnenju članov ameriške delegacije je položaj sedaj nekoliko bolj ugoden, o čemer naj bi pri- čalo dejstvo, da sprti strani razpravljata sedaj o konkretnih vprašanjih. Glavni problem ostaja določitev nove črte premirja, sporazum o tej točki pa bi omogočil, da bi s sorazmerno lahkoto rešili še ostala vprašanja, kot so na primer ustvarjanje demilitariziranega področja, omejitev čet obeh strani, izmenjava ujetnikov, določitev vloge sil OZN. Vsekakor pa se okrog Kissin-gerjeve misije začenja širiti ozračje znatnega optimizma. Ta optimizem je občutiti tudi v krogih državnega departmaja v Washing-tonu, kjer danes trdijo, da so možnosti uspeha večje od nevarnosti, da bi se misija zaključila brez rezultatov. Vsekakor pa tudi v ameriškem zunanjem ministrstvu ugotavljajo, da bodo prihodnji trije dnevi v tem pogledu odločilni. Podoben optimizem je v radijskem intervjuju izrazil tudi izraelski minister za informacije Shimon Pe- res, ki je dejal, da Sirija «kaže težnjo, da po egiptovskem vzorcu sklene sporazum o razmiku čet». Vendar je Peres opozoril, da za sedaj ni še nič gotovega in da bo mogoče imeti bolj popolno sliko položaja po Kissingerjevem povratku iz Sirije. Po drugi strani je iz-realski minister izrazil prepričanje da bo morebitni neuspeh Kissinger-jevih prizadevanj privedel do poslabšanja položaja in do zaostritve spopadov na golanski fronti. Nekatere optimistične glasove je slišati tudi v Kairu. Dnevnik «Al Gumhuria» objavlja na prvi strani velik naslov, po katerem se «Kissingerjeva misija bliža uspešnemu zaključku». Drugi dnevniki pa so bolj previdni v svojih naslovih: «Al Ahram» piše, da ameriški zunanji minister začenja «najbolj delikatno fazo» svoje misije. «Al Akbar» pa meni, da bo prihodnjih 48 ur odločilnega pomena. Med vsemi kairskimi dnevniki se še najbolj pesimistično izraža «Akbar el Yom», katerega ravnatelj piše, da sta tako Izrael kot Sirija že zavrnila predloge, ki jih je dala nasprotna stran. List svetuje Kis-Singerju, naj ponovi, kar je storil glede razmika čet med Egiptom in Izraelom' najprej naj pripravi načrt, ki bi bil za Sirijo sprejen» Ijiv, nato pa naj prisili Izrael, naj v ta načrt privoli. Še prej pa naj bi Kissinger seznanil sovjetskega zunanjega ministra Gromika s tem načrtom, tako da ne bi prišlo do očitkov, da Sirija ni upoštevala mnenja Sovjetske zveze, kot se je zgodilo za Egipt. Spopadi na Golanu se medtem nadaljujejo. Na pobočjih gore Her-mon 50 topovi obeh strani streljali več kot deset ur, spopadi pa so s* razširili tudi na osrednji Golan in na južni del fronte. Telavivski vojaški glasnik pa je sporočil, da so danes streljali na izraelske čete tudi z libanonskega ozemlja. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ SO OPREMILI 414 V0LI5C NASE POKRAJINE Slovenci bomo na glasovnici odločno prečrtali znak «Ne» Volišča bodo odprta danes od 6. do 22. ure, jutri pa od 7. do 14. Danes ob 6. uri zjutraj bodo odprli 414 volišč v tržaški pokrajini: pričelo se bo glasovanje za referendum, ki bo danes trajalo do 22. ure, v ponedeljek pa bodo volišča odprta od 7. do 14. ure. Predsedniki in trije skrutinatorji bodo nato pričeli šteti glasove. Včeraj so opremili volišča, ki so v glavnem nameščena v šolskih poslopjih. Glede tega dela obstajajo že dolgoletne izkušnje in je vse potekalo v najlepšem redu. Nekateri predsedniki volišč so se pritožili, ker so glasovnice natiskane na tankem, prosojnem, papirju. Glasovanje za referendum bo potekalo točno tako, kot potekajo običajne volitve. Volivec bo pokazal svojo osebno izkaznico (ali kakršenkoli dokument s sliko izdan od oblasti), predsednik mu bo izročil glasovnico in svinčnik, v kabini pa bo prečrtal znak, za katerega sc je odločil. V našem listu smo navedli številne tehtne razloge, zaradi katerih se je velika večina Slovencev odločila, da bo prečrtala na glasovnici znak «NO» (NE). Objavili sme tudi številne pozive vidnih slovenskih predstavnikov in kar je še zlasti zanimivo, tudi vidnih katoličanov, ki so demokratično u-smerjeni. Očitno je namreč, da se Slovenci najrazličnejših ideoloških in političnih usmeritev zavedajo, da ne smejo nikakor glasovati kot bodo glasovali naši najhujši sovražniki - fašisti. V tržaški pokrajini je vseh volišč 414: 371 v tržaški občini, 16 v miljski, 13 v devinsko-nabrežin-ski, 10 v dolinski, 3 v zgoniški in 1 v repentabrski. Vseh volivcev je 234.546 in od tega 105.774 moških in 128.772 žensk. Tokrat bodo, kot je to primer političnih volitev, glasovali tudi vojaki, kar se bo seveda poznalo na udeležbi in na končnem izidu glasovanja. Veliko zanimanje obstaja za izide. Kako bo z zbiranjem podatkov in kdaj bodo znani dokončni izidi seveda ni mogoče povsem točno povedati. Vendar pa so vsi pristojni uradi mnenja, da bo štetje potekalo zelo hitro, saj je treba v bistvu sešteti samo dve številki. Zato predvidevajo, da bodo krajevni izidi znani že okrog 19. ure, vsedržavni rezultati pa okrog 22. ure. Podatke bo v Trstu zbirala izključno prefektura. Tokrat prvič Krščanska demokracija ne bo poslovila svetlobne tabele z izidi na svoj sedež, tako da ne bo že običajnega zbiranja radovednežev pred palačo Diana. Na tržaškem občinskem volilnem uradu (v stekleni palači za občinsko palačo na Trgu Unità) je še vedno približno 3.500 volilnih potrdil, ki jih volivci niso dvignili. Volilni urad bo nepretrgoma odprt danes od 6. do 22. ure in jutri od 7. do 14. ure in na njem — kot tudi na volilnih uradih vseh petih ostalih občin — lahko volivci dvignejo volilna potrdila tudi v primera, če so jih izgubili. Občinska uprava sporoča, da so na razpolago članom volišč izven mestnega središča prevozna sredstva. Danes bodo vozila odpeljala izpred liceja Dante ob 5. uri zjutraj, jutri pa ob 6. uri. Za povratek iz volišč člani lahko telefonirajo na številko 422810 in občina jim bo priskrbela vozilo. Svečano odprtje Rižarne v oktobru? Pred nekaj tedni so se razširile vesti, da bodo svečano odprli Rižarno, ki so jo dokončno uredili po načrtu arh. Romana Boica, 22. junija, ob 30. obletnici umora in sežiga 40 žrtev, in da se bo svečanosti udeležil predsednik republike. Tako je bilo napisano tudi v tiskovnem sporočilu občinske uprave o proslavah 25. aprila, vendar se nam je zdelo neverjetno, da bi v tako kratkem času občina lahko ure uredila vse potrebno za tako veliko in pomembno svečanost. Te dni pa smo izvedh, da je vse odloženo in da bodo svečano odprli Rižarno, ob navzočnosti predsednika republike, verjetno v prvi polovici oktobra. Če bo tako, bi se morali pristojni krogi čimprej lotiti dela in bi morali sporočiti točen datum, saj gre za stvar, ki presega meje naše občine in pokrajine. Do sedaj se je izvedelo le to, da je bil za kustosa imenovan prof. Stelio Crise, ničesar pa ne vemo o imenovanju koordinacijskega odbora. Važno obvestilo Sindikata slovenske šole V četrtek, 16. maja, bo ob 17.30 članski sestanek v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu bodo, kot je bilo že sporočeno, zelo važna vprašanja: izbira kandidatov za šolsko komisijo, ki jo določa zakon Belci - škerk, razgovor o pomenu te komisije za uspešno delovanje slovenske šole, razprava o delegiranih zakonih za ureditev juridič-nega in ekonomskega položaja šolskega osebja, pojasnila o vlaganju prošenj za nova imenovanja za nedoločen čas. Tajništvo sindikata priporočata članstvu naj se polnoštevilno udeleži članskega sestanka. NA VIŠJEŠOLSKEM TEKMOVANJU V TRSTU Uspeh dijakov slovenskega znanstvenega liceja «Prešeren» Prva nagrada za slikarstvo in druga za kiparstvo STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Henrik Ibsen STRAHOVI ::::::::::j drama v treh dejanjih Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: MARIJA VIDAU Režija ANDREJ HIENG Danes, 12. maja, ob 16. uri ABONMA RED F Nagrajenca Ester Pregare (slikarstvo) in Boris Košuta (kiparstvo) _______ -_____________ Fotografija: D. Marega . n m milim imimiim illuminili mini immmiiiimnjii im mnu mn iiiiiiiiniMiuniiimillii mili običajno, je bil tudi PRIHODNJO SREDO NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE Strokovno posvetovanje o luškem kompleksu v Furlani ji-J. krajini Po uvodnem poročilu odbornika Slopperja bo javna razprava . Poleg pristanišč bodo izvedenci obravnavali tudi notranje vodne poti Deželna uprava je že pred časom sprožila pobudo, da bi za «pristaniški sistem» v Furlaniji - Julijski krajini pripravili okvirni razvojni načrt, ki naj bi upošteval prednosti in pomanjkljivosti posameznih luk ter na tej osnovi porazdelil bodoči promet čez naše področje. Deželna uprava je začela zbirati podatke in mnenja vseh važnejših poslovnih dejavnikov ter njihove predloge zà vsestransko okrepitev luškega sistema. V ta okvir Spada tudi strokovno srečanje, ki ga bo deželna uprava POMEMBNA AKCIJA VODSTVA MIRAMARSKEGA MORSKEGA PARKA Včeraj so spustili v morje štiri stote morskih pajkov Pripeljali so jih iz Kvarnerskega zaliva - Pobudi z zanimanjem sledijo naravoslovci iz drugih držav Včeraj so v Grljanski zaliv spustili 4 stote morskih pajkov. To je ena izmed pomembnih pobud vodstva naravnega morskega parka v Mira-maru, ki ne skrbi le za zaščito o-kolja, temveč tudi za ponovno vzpostavljanja ravnovesja morske favne in flore. Tokrat so spustili v morje 800 morskih pajkov, ki so jih prepeljali v Trst iz Kvarnerskega zaliva. Vsi pajki so strogo prebrani; gre za samice, ki bodo v kratkem času izlegl? jajčeca. Tako vodstvo parka domneva, da bo v kratkem v našem zalivu 50.000 morskih pajkov. Temu poskusu, za katerega sta prispevala finančna sredstva tudi vladni komisariat in družba SIOT, z zanimanjem sledijo izvedenci iz drugih evropskih držav, kjer se zanimajo za novi miratnarski podvodni park; med temi so tudi predstavniki Dubrovnika in Kotorja. Seveda pa ta poskus ne pomeni velike pridobitve samo za morski park, ampak tudi za tržaške ribiče, ki bodo izven območja miramar-skega parka lahko svobodno lovili pajke po preteku 30 dni, to je potem, ko bodo samice že izlegle jajčeca. Obvestilo ACEGAT abonentom «La Carske» Avtobusno podjetje ACEGAT obvešča abonente podjetja La Carsica, da bodo odslej lahko dvignili izkaznice na sedežu ACEGAT, Ul. Genova 6, I. nadstr., okence 12 od 7.20 do 11.30 in sicer: mesečne abonmaje v zadnjih štirih delavnikih v mesecu in v prvih štirih delavnikih naslednjega meseca in štirinajstdnevne abonmaje v dveh delavnikih pred 15. v mesecu in v dveh delavnikih po tem dnevu. Pn prevzemu je treba pokazati veljavno abonentovo izkaznico. V kratkom v veljavi deželni zakon o razvoju živinoreje Novi deželni zakon za razvoj ži vinoreje, ki je bil izglasovan v preteklem aprilu in ki določa skupno naložbo skoraj 12 milijard lir v petih letih, bo objavljen v prihodnji številki Uradnega vestnika Furla- nije - Julijske krajine in bo stopil takoj v veljavo. Rimska vlada je namreč novo normo odobrila, ne da bi dodala kakršnekoli pripombe, kakor so se nekateri krogi na našem področju bali, upoštevajoč zapreke, ki bi jih lahko na tem področju postavili osrednji organi Evropske gospodarske skupnosti. Kaže, da je bila deželna norma v Rimu sprejeta brez pridržkov tudi zaradi ustreznega nastopa ministra za dežele Torosa in ministra za kmetijstvo Bisaglie. priredila v sredo, 15. maja, na sedežu deželnega odborništva za industrijo in trgovino v Trstu (Ul. Trento štev. 2). Srečanje se bo pričelo ob 9. uri, vodil pa ga bo podpredsednik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje in proračun De Carli. Uvodno poročilo bo podal odbornik za industrijo in trgovino N. Stopper, nakar bodo sledili nosegi številnih politikov, strokovnjakov, funkcionarjev raznih deželnih odbor-ništev in drugih javnih ustanov ter izvedencev z luškega, prometnega in trgovskega področja. Sklepno besedo bo po razpravi povzel odbornik De Carli. Na srečanju ne bodo obravnavah vseh prometnih tokov, temveč le tiste, za katere je moč laže načrtovati specifično pot čez nosamezne luke v zaledje. Pri tem bodo upo-števah predvsem prijeme, ki naj bi omogočili odpravo sedanjih vzporednih dejavnosti in največje možno izkoriščanje naravnih in tehničnih prednosti posameznih luk. Posebno pozornost bodo izvedenci posvetili dvema največjima pristaniščema v Furlaniji - Julijski krajini, to je Trstu in Tržiču, analiza pa bo zajela tudi vrsto manjših luk, med katere sodita zlasti industrijsko pristanišče v Torviscosi in Porto No-garo. Na srečanju bo nadalje govora o usklajevanju regulacijskih načrtov za posamezne luke in o finančnih sredstvih, ki bi jih potrebovali za uresničitev koordiniranega pristaniškega sistema ob deželni obali. Razprava bo prav tako zajela vprašanja notranjih vodnih poti, tako prekopa Tržič-Tilment, zamisli o prekopu Jadran-Soča-Sava- Donava in druge tovrstne pobude. Posebno vprašanje bo posvečeno pravni in upravni ureditvi bodočega luškega kompleksa. V tej zvezi bodo izvedenci navedb, kako so to vprašanje uredili v tujini, in sicer tako na severu Evrope (Hamburg, Bremen, Rotterdam, Antwer-pen), kakor tudi ob Sredozemskem morju (Marseille). Razprava naj bi se vsekakor sukala V okviru osnovnih smernic, ki jih daje vsedržavno načrtovanje glede bodočega razvoja pristaniških dejavnosti v Italiji-Omenjeno načrtovanje predvideva u-reditev posebnega luškega sistema «severnega Jadrana», ki naj bi obsegal vse večje in manjše luke v loku od Milj do Benetk. Jože Spacal v «Lanterni» Od sinoči razstavlja v središčni umetnostni galeriji «La Lanterna», v Ul. sv. Nikolaja 6, slovenski likovnik Jože Spacal, ki je prinesel iz Ljubljane v Trst na ogled 15 mozaikov in približno enako število grafičnih listov. Kot smo že poročali, je Jože Spacal Kraševec, doma iz Kostanjevice in je njegova posebnost mozaik, motivika pa je v glavnem istrska vas, istrski vol, kar zadeva mozaike, v grafiki pa poleg tega obdeluje tudi drugo motiviko, ki pa posredno kaže na njegovo osnovno dejavnost, Jože Spacal je namreč scenograf pri ljubljanski televiziji. Razstava, o kateri bo prav gotovo spregovorila tudi strokovna kritika, bo odprta do konca tega meseca in zasluži letos natečaj likovne umetnosti in fotografije za dijake vseh tržaških višjih srednjih šol. Novost letošnje prireditve je bila v tem, da je odgovornost za organizacijo prevzelo združenje staršev šole «Leonardo da Vinci». Na vsak način je to hvalevredno dejstvo in želimo si, da bi take pobude še dalje obstajale. Natečaj je obsegal tekmovanje v čmo-beli fotografiji, v slikarstvu, v kiparstvu in v barvni fotografiji. Vsa dela je pregledala komisija, ki jo je sestavljalo šest članov: dva umetnika, dva umetnostna kritika in dva predstavnika organizacijskega odbora. Zaključna prireditev z nagrajevanjem je bila v prostorih Pomorske postaje, kjer so bili razstavljeni vsi izdelki. Svoja dela so poslali tudi dijaki slovenskih šol: učiteljišča «Slomšek», trgovskega zavoda «Zois» in znanstvenega liceja «Prešeren». Odličen uspeh je dosegel znanstveni licej, saj sta zasedla dijaka četrtega razreda prvo oziroma drugo mesto. V okviru slikarstva je odnesla prvo ' nagrado Ester Pregare, ki je sestavilcL zelo zanimiv «collage» «Sopara». 'Nagrajena je olla s pokalom dežele Furlanije-Julijske krajine. Druga nagrada za kiparstvo pa je pripadla Borisu Košuti, ki je prejel plaketo petrolejske družbe «Total». Končne lestvice so bile take: kot že rečeno, je v slikarstvu zmagala Ester Pregare, drugo mesto pa je šlo P. Costi (šola Petrarca). Obiskovalci so glasovali za izdelek Schillanija in Benzana (šola Deled-da). Najvišja nagrada za kiparstvo je pripadla P. P. Vetti (šola Petrarca), pred Borisom Košuto. Za najlepšo fotografijo v čmo-beli tehniki je bila izbrana slika R. Par-nicija (šola Volta). Drugo mesto je zasedel I. Ricessi (šola Galilei), medtem ko so obiskovalci izbrali Belettijevo delo (pomorska šola). G. Valenzin in C. Cheni (oba iz šole Oberdan) sta si razdelila najvišji odličji za barvno fotografijo. Za zmagovalca se je izrekla tudi publika. Lep uspeh dijakov našega liceja ni presenečenje, saj se je ta šola izkazala že v prejšnjih letih z vrsto prvih mest in odlikovanj. A. Kapič STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom MALI ODER Miguel Angel Asturias TOROTUMBO Igra v dveh delih Prevod: Borut Trekman Scena in kostumi: Edvard Zajec Režija: MARIO URŠIČ Jutri, 13. maja, ob 20. uri ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU Slovenski klub priredi v torek, 14. maja ob 20.30 predavanje: prof. Ljudmila Plesničar, kustos Mestnega muzeja v Ljubljani: ARHEOLOŠKA OBDOBJA LJUBLJANE Vljudno vabljeni! Gledališča KULTURNI DOM Danes, 12. maja, ob 16. uri — Henrik Ibsen «Strahovi» za abonma red F. Vozni red avtobusov za okoliški a-bonma danes, 12. t.m.: AVTOBUS št. 1: Vižovlje 14.35, Ce-rovlje 14.40, Prečnik 14.45, Trnovca (na glavni cesti) 14.50, Salež 14.55, Mali Repen 15.00, Briščiki 15.10, Veliki Repen 15.20, Col 15.30; AVTOBUS št. 2: Sesljan (na glavni cesti - avtobusna postaja) 14.50 Nabrežina (na trgu pri cerkvi) 15.05, Sv. Križ 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.30. kmetijstvo Disagile. zamisli o preaupu uauian-ouva-o«»«!- vso pozornost. ..........................................m.........................m....n..........................n............................................................................. AAarin T nitri 'RrnHncphin in limHni Koncerti VERDI Jutri, ob 21. uri bo za red A koncert španskega pianista Eduarda del Pueya, ki bo zaigral skladbe Haydna, Beethovna, Chopina, Men-delssona in Albeniza. Vstopnice za preostala mesta so na razpolago pri gledališki blagajni. Kino SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST priredi v petek, 17. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani 7. PLANINSKI VEČER Predaval bo JANKO FURLAN o temi «Odnosi človeka do narave». Predavanje bo ob spremljavi diapozitivov. Vabljeni! GLASBENA MATICA - TRST Mala dvorana Kulturnega doma v Trstu V sredo, 15. maja 1974, ob 20.00 II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE s sodelovanjem gojencev CENTRA ZA GLASBENO VZGOJO IZ KOPRA VLJUDNO VABLJENI VSTOP PROST PD «IVAN GRBEC» v Škednju vabi k predavanju dr. Karla šiškoviča «Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu» ki bo v torek, 14. maja t.l., ob 20. uri v društvenih prostorih. Mednarodna konferenca, ki bo od 3. do 7. junija, mora še posebno zanimati našo manjšino. Razna obvestila Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi svoje člane na redno pevsko vajo, ki bo v torek, 14. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča upokojence, da so odborniki društva na razpolago za vse informacije glede pokojninskih zadev vsak četrtek, od 16. do 17. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 3/b pritličje. Tedaj bodo tudi sprejemali nove člane in pobirali članarino. Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vinogradnike s Tržaškega, da prijavijo svojo udeležbo na letošnji vinski razstavi. Poimenske prijave sprejema do 15. t.m. Kmečka zveza ter konzorcij na svojem sedežu v Križu št. 61. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in KMEČKA ZVEZA prirejata s sodelovanjem K K DEVIN — ŠTIVAN PROSLAVO KMEČKIH PUNTOV v nedeljo, !9. maja 1974, v devinskem portiču. Spored — Ob 15. uri odkritje spomenika na trgu pred gradom. Ob 17. uri kulturni spored z nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora, «Fantov izpod Grmade», zbora «Igo Gruden», godbe iz Nabrežine in tržaške folklorne skupine. Od 20. do 24. ure prosta zabava. Delovali bodo kioski. Prosveta Danes, NEDELJA, 12. maja PANKRACIJ Sonce vzide ob 4.38 in zatone ob 19.25 — Dolžina dneva 14,47 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.34. Jutri, PONEDELJEK, 13. maja SERVACIJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.8 stopinje, najnižja 13,6, ob 19. uri 15.9 stopinje, zračni tlak 1016,9 mb, narašča, veter 6 km na uro severo vzhodnik, vlaga 77-odstotna, dežja je padlo 1,5 mm. nebo oblačno morje skoraj n irne, temperatura morja 15,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. maja 1974 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 83-letna Francesca Zerial vd. Cossi. 51-letni Armando Vodiška, 73-letni Mario Rapotec, 54-letni Albino Gherdina. 76-letni Oronzo Del Prete, 72-letna Agata Samboni roj. Suppicich, 73-letna Giovanna Vèrh, 73-letni Pietro Dalla Via, 59-letni Antonio Zontar. 58-letni Giovanni Fragiacomo, 19-let-na Argelia Marchesi. OKLICI: elektromehanik Gabrio Colonni in bolničarka Gabriella Včeraj-danes r/M4»7IHZÀ~\ , an/sz/1 ,0,0J,5X TRSI -Ul Manini 5/ Berlocchi, kotlar Umberto Senizza in gospodinja Calogera Catania, finančni stražnik Pasquale Altruda in delavka Daniela Moratto, uradnik Arturo Ciriello in učiteljica Daniela Pizziga, mehanik Walter Va-tovac in uradnica Lucia Radiani, delavec Boris Košuta in trg. pomočnica Srečka Košuta, uradnik dr. Loris Pascolai in uradnica Luciana Vivoda, uradnik Roberto Rubino in uradnica Fulvia Buda, skladiščnik Corrado Mennucci in delavka Majda Škabar, pristan, delavec Roberto Pittana in bolničarka Nives Cijan, šofer Giuliano D’Agostino in služabnica Nevia Genzo, mehanik Sergio Crivici in trg. pomočnica Giuliana Sordoni, računovodja Pietro Coenazzo in otroška vrtnarica Sara Lenardon, tehn. u-radnik Gianni Boero in profesorica dr. Elisabetta Groppi, trgovec Maurizio Biacca in trg. pomočnica Loredana Zacchigna, trg. pomočnik Pietro Span in trg. pomočnica Marta Gherlani, tehn. uradnik Sergio Zudini in univ. študentka Nada Pongracic, upokojenec Francesco Lima in gospodinja Sebastiana Mi-lone, uradnik Gianni Blasco in u-niverzitetna študentka Loretta Car boni, frizer Sergio Marchierò in frizerka Lidia Stornello, učitelj Luciano Colombo in gospodinja Gesui-na Lai, uradnik Sergio Visintin in hišnica Loredana Mahnič, natakar Bruno Valič in študentka Mirella Fonovic, podčastnik karabinjerjev Francesco Biscardi in uradnica Bruna Cassoni, delavec Raffaele Jerman in uradnica Liliana Tosca ni, delavec Fulvio Cusma in gospo-1 dinja Maria Krebel, mehanik Fran co Fabi in uradnica Marina De-, grassi, agent javne varnosti Armando Petris in bolničarka Giovanni Bassi, karabinjer Michele Tagliaferro in gospodinja Maria Per-rone, inženir Giuseppe Matildi in farmacevtka Paola Pavanello, učitelj Sergio Resetti in blagajničarka Francesca Bongiorno, upokojenec Luigi Palaskov - Begov in profesorica Angeline Russo, učitelj Dante Della Negra in uradnica Marta Pividori, šofer Vittorio Ravbar in bolničarka Nadia Cuk, sodnik dr. Raffaele Esti in gospodinja Giuliana Ermacora, mehanik Roberto Mahorcic in gospodinja Claudia Magris, zdravnik Enzo Giovan-nini in gospodinja Elisabetta Romanelli, zidar Vincenzo Pahor in delavka Ivanka Sedmak, strojni kapitan Luciano Cesini in gospodinja Grazia Miculandra, uradnik Alberto Alberti in gospodinja Anka Zagorec, stavbenik Roberto Rovatti in uradnica Verica Stanimirovic, mehanik Giacinto Uva in trg. pomočnica Giovanna Leghissa, snaži-lec Luciano Stefanato in uradnica Daria Seibleker, uradnik Giorgio Ranzatto in uradnica Loredana Lucci, mehanik Giovanni Matias in u-radnica Liliana Grisani, geometer Mario Luigi Bradaschia in uradnica Bianca Rosa Zammuto, mehanik Claudio Kobal in uradnica Mirella Mandorino, uradnik Adriano Benericetti in uradnica Elviana Colonica, uradnik Sergio Molinari in uradnica Lucia Spadoni, uradnik Sergio Glavina in pletilja Maria Giuseppina Bernasconi, univ. študent William Požar in uradnica Nicoletta Valente, pleskar Sabino Marussi in trg. pomočnica Zora Si-lijan, uradnik Manlio Cavallaro in univ. študentka Rosalba Maggiolino. BIRME 1974 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urarna in zlatarna LAURENT! Trst - Trieste, Largo Santorio 4 BARI LOTERIJA 57 46 72 56 48 CAGLIARI 53 77 7 63 11 FIRENCE 21 75 65 10 45 GENOVA 34 38 89 3 M MILAN 42 47 71 83 3 NEAPELJ 57 12 3 83 31 PALERMO 45 55 11 68 17 RIM 60 39 33 80 A TURIN 64 4 57 14 iii BENETKE 39 21 53 31 52 ENALOTTO XXI XXX X X 2 X 1 X KVOTE: 1 2 točk 7.719.000; točk — 215.700; 10 točk — 18.800 lir |Q^ : Ariston — I.N.C. 15.30 «Family Life». Barvni film. Igrata Sandy Rateliff in Bill Dean. Nazionale 14.30-, ^Si§temo 1’America e torno». Barvni zabavni film s Paolom Villaggiom in Sterling St. Jasquesom. FAcelsior 10.00Ut'30 «Silvestro e Gonzales: Sfida all’ultimo pelo» Barvna risanka. Excelsior 14.30 «Il poliziotto è mar ciò». Barvni film. Igrajo Lue Me renda, Richard Conte, Delia Boc cardo, Vittorio Caprioli, Rosario Bo relli. Prepovedano mladini pod 18 letom. Grattacielo 14.30 «La punition». Barv ni film, v katerem igra Karin Schu beri. Prepovedano mladini pod 18 letom. Sledi dokumentarec. Penice 10.00—11.30 «I tre moschet tieri». Barvni film. Penice 14.30 «Crazy Joe». Barvni film producenta Dina De Laurentisa, re zija Carlo Lizzani. Prepoveda no mladini pod 14. letom. Eden 15.00 «Sesso in confessionale» Barvni film. Prepovedano mladi ni pod 18. letom. Ritz 15.00 «La stangata». Paul New man in Robert Redford. Barvn film. Aurora 14.30 «Serpico». Barvna kri minalka. Capito! 15.00 «Una 44 magnum per l'ispettore Callaghan». C. East-wood. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 15.00 «Un rebus per l’assassino». Barvni film v katerem igra James Cobum. Impero 15.00 «Pistaaa...» Barvni Dis-neyev film. V njem igra Dean Johnes. Filodrammatico 15.00 «Africa nuda. Africa violenta». Barvni film. Pre povedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «L’arbitro». Joan Collins in Landò Buzzanca. Barvni film. Ideale 15.15 «Tre uomini in fuga». Barvni zabavni film, v katerem i-grata Luis De Funes in Bourvil. Vittorio Veneto 14.45 «I consigliori». Barvni film v katerem igrata Thomas Milian in Martin Balsam. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 14.30 «Il West ti va stretto amico... è arrivato Alleluia». Barvni western film, v katerem igrata G. Hilton in A. Fiori. Astra 15.00 «I« chiamavano Trinità». Barvni western film. Igrata Teren-ce Hill in Bud Spencer. Radio 14.30 «Mayerling». Barvni zgodovinski film. Igrajo Omar Sharif, Catherine Dcneuve in Ava Gardner. Kino Iris - Prosek 16.00 «Imputato in attesa di giudizio». Barvni film, v katerem igra Alberto Sordi. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! SPD «Tabor» na Opčinah, še danes bo odprta v Prosvetnem domu razstava domačih umetnikov — amaterjev. Razstava je odprta od 18. do 20. ure. ob nedeljah pa od 10 do 13. in od 17. do 20. ure. ZAHVALA Ganjeni zaradi izrazov sočustvovanja ob smrti našega dragega Karla Kralja se zahvaljujemo vsem, ki so nam sta-li ob strani SVOJCI Trst, 12. maja 1974 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob ' ižgubi naše * drage mame in- tete FRANČIŠKE DEBELJAK Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Trst, 12, maja 1974 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Pizzul — Cignola, Korzo Italia 14; Prenómi, Ul. Tiziano VeceUio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AU’Esculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141): Božje polje — Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 2C0-121): Sesljan (tel. 209-197); žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124) ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame, tašče in none LUCIJE TRETJAK Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru «Vesna», kriški godbi ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči sinovi z družino Sv. Križ, 12. maja 1974 Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja Atilij Kralj najnovejše akvarele, tempere in risbe na tematiko kraških borov in smrek. Razstava traja do konca maja. V galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 je odprl razstavo svojih del slovenski likovnik Jože Spacal, Id se bo predstavil z mozaiki in grafikami iz najnovejših časov. Dr. Robert Hlavaty razstavlja v piranski Mestni galeriji svoje najnovejše akvarele. Razstava, ki bo trajala do 21, maja, bo odprta vsak dan od 10. do 12. in do 17. do 20. ure. Vstop je prost. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega DRAGA MARTELANCA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. žalujoča družina Martelanc Barkovlje, 12. maja 1974 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sečutja ob izgubi drage mame MARIJE STUCKLER se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Družini Stiickler in Križmančič Trebče, 12. maja 1974 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega JOSIPA GODNIKA se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 12. maja 1974 Ob trideseti obletnici mučeniške smrti našega predragega VLADIMIRA MARTELANCA v nemškem taborišču Natzveiler se ga vedno spominjajo sestrična Vesna in domači Sklepni poziv Koordinacijskega odbora S temi mislimi zaključujemo vrsto člankov o referendumu, o razporoki in o vseh tistih obrob nih dogodkih, ki so bili značilni za to predvolilno obdobje. V sV0' jih posegih nismo iskali poceni po lemike ali prazne fantazije, ampak smo na podlagi svobodnega razmišljanja in osebnega prepričanja skušali pojasniti svoje po glede na razne okoliščine tega re ferenduma. Naš nastop, kot tud predvolilna zavzetost po vsej drža vi, sta pa postala ostrejša vzpo redno z vedno bolj napetim vzdu šjem med raznimi silami v tem predvolilnem boju. Presenetili so nas nekateri nepričakovani izrazi simpatije, še bolj pa sumljiv odpor določenih zastarelih in zagrenjenih krogov, ki jih je naša prisotnost motila zaradi bistveno različnih pogledov na človeka in njegovo družbeno vlogo. Kljub temu pa smo prepričani, da je bil naš samostojni nastop v obrambo državnega zakona o razporoki umesten in potreben in da smo po svojih močeh dovolj razgibali svojo propagando. Pri tem pa nismo mogli uresničiti enega izmed prvih načrtov, da bi se pri kaki okrogli mizi srečali zagovorniki obeh nasprotujočih si taborov. V vsem tem času nismo mogli najti niti enega pristaša za «da», ki bi si upal z imenom in priimkom zagovarjati v odprti in prosti diskusiji svoje izbire. Tudi razni članki v tisku so izšli v anonimni obliki, kar gotovo ne dela časti piscem, člankom samim pa jemlje ostrino in prepričljivost njihove udarne moči. Prav tako pa ne dela časti v tej samotni protipropagandi neverjetna praznina njihovih ugovorov. Vztrajati pri nedokazanih in neresničnih trditvah o posledicah zakona o razporoki in to kljub številnim resnim razpravam vseh pomembnejših dnevnikov in revij, pomeni zavestno zapirati oči pred resnico in samemu sebi ter drugim lagati. V mislih imamo med drugim tisti nečastni poskus urednikov Katoliškega glasa, da bi osebno očrnili ugled posl. Fortune s tem, da so ga prikazali kot izprijenega in brezvestnega parlamentarca, ki se poteguje za splave, mamila in še kaj hujšega. Ničevost take propagande se kaže prav v tem zlonamernem mešanju pojmov, ko je jasno, da se referendum o razporoki tiče samo zakona o razporoki. Istočasno pa zamolčijo dejstvo, da se je poleg manjšine ločenih zakoncev v Italiji, posl. Fortuna zavzel in predložil v parlamentu tudi globalni zakon o zaščiti slovenske manjšine. S tem, da bi nasilno zavrnili njegov prvi zakon in tako ga politično onesposobili tudi za prihodnost, bi naredili res lepo uslugo sebi in svojim sorojakom. Iz tega se nam kaže res globoka slovenska zavest določenih nepoklicnih kritikov. Prav enake dvoumne igre se je omenjena protipropaganda posluževala, ko je v potrdilo svoje teze o nerazvezljivosti zakona prinašala in po svoje razlagala stavek iz Pastoralne konstitucije vatikanskega koncila (stvar, o kateri smo že pisali), ni pa upoštevala dejstva, da vsi koncilski dokumenti temeljijo na splošnih načelih človekove in verske svobode «Pravica do verske svobode res nično temelji v samem dostojan stvu človeške osebe, kakršno spoz namo iz razodete božje besede in iz samga razuma.» (Dignitatis hu manae 2.1). In tudi sicer bi mn rali pri Katoliškem glasu vedeti, iz sv. pisma, da je Bog ustvaril človeka svobodnega. S kakšno pravico zdaj «pravoverni» katoličani omejujejo te božje načrte in hočejo svobodo vesti nadomeščati z zakonskimi ukrepi? Serija netočnosti pa se spremeni v pravo farso, ko abrogacioni-sti govorijo o nevarnosti za trdnost družine, o lahkomiselnosti, o oškodovanju šibkejšega zakonca, o zapuščenih otrocih itd. Nesmiselno bi bilo odgovarjati na take kritike z ljudmi, ki so ostali gluhi za številne izjave laičnih in katoliških sodnikov, juristov, zdravnikov, pedagogov, psihologov in ne nazadnje tudi duhovnikov. Pod težo osebnih izkušenj in lastnega pričevanja se je razsula celotna fantazijska zgradba zlih socioloških napovedi tistih krogov, ki jim je zdaj tako pri srcu zdravje in trdnost družinske skupnosti, ki pa jih pri političnih in sindikalnih bojih za bolj zdrave družbene razmere nikoli ne srečamo. Tudi na tem področju se omenjeni krogi poslužujejo dvojne igre, da bi zmešali pojme in zakrili svoje resnične načrte. Pač ista igra, kot se je poslužujejo vse avtoritarne skupine od demokristjanskih desničarjev do misovskih fašistov in vatikanskih integristov. Pri ljudskem glasovanju bomo zato morali izbirati med svobodno družbo z razporoko in med prisiljeno nerazvezljivostjo, med večjo demokratično ureditvijo in med autoritarnimi avanturami, med svobodno in suvereno državo in med vedno večjo odvisnostjo od Vatikana, med pokoncilskim razvojem v Cerkvi in med absolutističnim totalitarizmom njenih nekdanjih struktur. Priznavamo, da so to res težke in zelo važne izbire, od katrih se ne sme nihče, ki je odgovoren in produktiven član naše družbe, umikati v brezbrižnost V nedeljo in ponedeljek pojdimo zato vsi na volišče in ne oddajajmo belih glasovnic, ki so nečastno spričevalo neresnosti in nezrelosti. Glasujmo vsi po svoji vesti ne glede na lepe besede ali grožnje nasilne propagande, toda bodimo pošteni do samih sebe in do družbe, v kateri živimo. Kot slovenski katoličani si ob koncu dovoljujemo predlagati svoje prepričanje, v skladu s tem kar smo zgoraj napisali, da moramo kot Slovenci, kot manjšina, kot demokrati, kot antifašisti, kot ljudje in kot kristjani pri referendumu glasovati NE ! Slovenski koordinacijski odbor Glasovanje je demokratična pridobitev. Kdor ne glasuje, se odpove tej pravici. Kdor odda belo glasovnico, škoduje sebi in skupnosti! Bela glasovnica šistom. Zato glasujte vsi! pomaga fa- re- Proti nakanam fašistov in akcije: glasujte in prečrtajte NO (NE) GLASOVALI BOMO TAKO! lniiiiiliiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiMiillllliiillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iii|||||||||||||||||||||||||||||||||||iU||||||||||||,l,||| NA POBUDO KMEČKE ZVEZE TER SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V nedeljo v devinskem portiču osrednja proslava kmečkih puntov Po odkritju spominskega obeležja pred gradom, bo v portiču kulturna prireditev z govori Bliža se 19. maj, dan, ko bomo slovesno proslavljali pomemben zgodovinski dogodek — kmečke punte. V Devinu, kjer so se pred dolgimi stoletji slovenski kmetje dvignili z orožjem nad oholo gosposko, se bodo v nedeljo zbrali njihovi potomci ter s tem izpričali svojo navezanost na junaško preteklost, iz katere črpajo neusahljivt zglede, tudi za svojo sedanjost in bodočnost. Narod tlačanov se je znal u-preti krivici, skoval je svojo narodno kulturno osebnost ter jo z zmagovito ljudsko revolucijo pred 30 leti dokončno uveljavil, danes, pa te svoje družbene in kulturne pridobitve vztrajno brani in bogati, posebej pa jih mora braniti in bogatiti tisti njegovi del, ki je z mejo ločen od matičnega telesa. Ravno ob tem je osrednja proslava kmečkih puntov v Devinu za nas zamejske Slovence dvojnega pomena: kulturno nas bogati kot narod ter nas obenem enoti v nelahkih prizadevanjih za zagotovitev narodnostnih pravic, ki nam jih večinski narod deli s skopostjo. Proslava bo, kot rečeno, v Devinu, v malem portiču, nad katerega se sklanjajo razvaline starega ter ponosna zgradba novega gradu. Prirejata jo Kmečka zveza ter Slovenska prosvetna zveza, organizaciji, ki vključujeta najširši krog našega kmečkega in delavskega življa, in ki se zavzerrisd-a ena za družbenogospodarske pravice, ter razvoj našega kmeta, druga pa za njegov kulturni dvig. Poleg njiju pa nosi veliko breme prireditve tudi domače kulturno prosvetno društvo vsemi našimi krajevnimi organizacijami požrtvovalno deluje v najtežjih razmerah. Osrednja proslava se bo pričela ob 15. uri z odkritjem spominskega obeležja na trgu pred gradom, ki spominja na junaški upor devinskih kmetov. Ob 17. uri pa se bo začel spored z govori, pesmijo in plesom. Slavnostna govora bosta imela tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk ter predsednik Slovenske prosvetne zveze Klavdij Palčič. Na kulturni prireditvi bod0 sodelovali Tržaški partizanski pevski zbor s sodelovanjem igralca Julija Guština, pevska zbora Fantje izpod Grmade ter Igo Gruden iz Nabrežine, godba na pihala iz Nabrežine ter folklorna skupina iz Dijaškega doma v Trstu. Zvečer bo plesna zabava ob dobro založenih kioskih. V SOBOTO V PODLJUBELJU Odkritje spominskih plošč o Hirarni in Frasehetiali V Podljubelju, kjer je bilo med zadnjo vojno nacistično taborišče (podružnica taborišča Mauthausen), iz katerega so morali jetniki v neznosnih razmerah vsak dan na delo za izkopavapjg predora, bo v soboto, 18. t.m., dopoldne (začetek ob 10. uri) svečanost, na kateri bodo odkrili spominski plošči o Rižarni in fašističnem taborišču Fraschette, v katerem je bilo zaprtih mnogo Devin - štivan, društvo, ki med primorskih žena in deklet. •iiiiiitiiiitiiiiimiiitiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiirHiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii VITO JERCOG IZ DOLINE ŠESTDESETLETNIK 60 let ni še tako visoka starost, je pa vsekakor pomemben mejnik v življenju. Najlepša leta so tedaj že za nami, ostaja pa vsekakor še dosti, dosti časa za ustvarjanje, za delo, torej za polno življenje. Tak 60-letnik je tudi naš slavljenec Vito Jercog, ki mu pa nihče ne bi te starosti prisodil, saj je vedno mladosten, poln življenjskega elana, neumoren na svojem delu in še marsikje razdaja svojo delavnost in življenjsko silo. Vito Jercog se je rodil 10. 5. 1914 v Dolini. Po končani ljudski šoli se je mladi Vitko, kot ga imenujejo njegovi sovaščani, izučil za mehanika. Več let je delal v raznih ladjedelnicah na Tržaškem, tako v ladjedelnici Sv. Marka, Sv. Roka, v Uvarni in pri tržaškem Lloyd’u. Tudi sedaj še vedno dela in sicer kot mehanik v mestnem gledališču «Verdi». Že od šestnajstega leta dalje je Vito član domače godbe na pihala. 20 let mu je bilo, ko je moral v vojsko, kjer je služil v mornarici. Leta 1942 je bil ponovno po klican v vojsko, iz katere pa je 1. septembra zbežal in se kot zaveden Slovenec pridružil partizanom. Javil se je najprej tamkaiš nim partizanskim enotam v Mullah, od tam so ga poslali v prvi Istrski bataljon, ki je bil nrav te daj ustanovljen. Nekaj časa je bil v sabotažni četi, nato pa so ga premestili v Istrski odred. Marca 1944 so ga ujeli Nemci, pa jim je po srečnem naključju ušel Že nekaj dni kasneje pa je padel v roke fašistom, ki so ga najprej odpeljali v zloglasno «Villa triste» v Ul. Belosguardo, kjer so ga tudi mučili in zasliševali. Odtod so ga poslali v koronejske zapore in na to še na zasliševanje na glavni sedež SS na Trgu Oberdan. Po nekaj dneh jetništva in trpljenja v zaporu, so ga, skupno z drugimi sojetniki, odpeljali v nacistično taborišče Dachau, kjer je ostal do osvoboditve. Vsakdo bi se bil po tolikih mukah in trpljenju vsaj nekoliko odpočil. Naš Vito pa tega ni storil. Takoj se je javil komandi svojega bivšega bataljona, ki je v sklopu IV. armade osvobodil Trst in naše kraje. Ko je morala jugoslovanska vojska te kraje zapustiti, je odšel z njo tudi Vito, ki je ostal v vojski do leta 1946. Nato je bil demobiliziran ter je dobil službo v Kopru pri Narodni zaščiti, kasne je je bil personalni referent pri tvrdki EDILIT. Po vrnitvi v Dolino je Vito še dolga leta marljivo deloval pri raznih političnih in prosvetnih organizacijah, domači godbi pa je ostal zvest do danes. Naj povemo, da se je Vito oženil z domačinko Angelo Samec, ki mu je v zakonu povila tri sinove. Čestitkam domačih, prijateljev in sorodnikov, se pridružuje tudi «Primorski dnevnik», ki mu želi še mnogo let zdravega življenja. Kjer so bile barake taborišča, je že nekaj let urejeno spominsko obeležje, tik ob cesti, ki pelje iz Ljubljane, preko Tržiča, skozi predor na Koroško. Po svečanosti lahko nadaljujete pot na Koroško, ali pa si ob povratku ogledate taborišče — zapore v Begunjah. Svečanost organizira Zveza združenj borcev NOB Slovenije in vabi na srečanje zlasti bivše internirance ter svojce padlih v koncentracijskih taboriščih. V četrtek je umrla Frančiška Debeljak ZA PRIZNANJE STATUSA BORCEV Delegacija partizanov bo odpotovala v Rim Prejšnji ponedeljek so se na Proseku sestah člani pokrajinskega odbora Vsedržavne zveze partizanov Italije ANPI ter predsedniki okoliških sekcij združenja. Na sestanku s<* obravnavali razne politične in organizacijske probleme. Posebno pozornost so posvetili izvolitvi delegacije, ki naj bi odpotovala v Rim, da bi tam posredovala pri vseh pristojnih vladnih in drugih ustanovah za rešitev vprašanja priznanja statusa bivših partizanskih borcev, ki se vleče že leta in leta. Kot je znano, je za reševanje tega vprašanja pristojna posebna komisija pri ministrstvu za obrambo, ki pa je pri tem delu zelo počasna. Tako se dogaja, da borci, ki so vložili prošnje pred skoraj šestimi leti, še vedno čakajo na rešitev svojih vlog. Na seji so navzoči obširno obravnavali razna vprašanja ter med drugim sprejeli sklep, naj bi delegacijo, ki bi odšla v Rim, sestavljali predsednik pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI Arturo Calabria. Dušan Košuta. Andrej Renar in poslanec Albin škerk. Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI poziva svoje člane in sploh vse borce, naj se v primeru potrebe zglasijo na uradu združenja v Ul. Crispi 3. Urad je odprt v ponedeljek, sredo in petek od 17. do 19. ure. V četrtek je umrla Frančiška Guštinčič vd. Debeljak, rojena 22. 3. 1902 na Berezovem brdu (Brkini), ki je že več kot 50 let živela s svojo družino pri Magdaleni, ter so jo dobro poznali in cenili tudi pri Sv. Jakobu. Že več let je bolehala, dolga leta pa je žalovala po svojem sinu Mariju, ki je v cvetu svoje mladosti padel kot borec L prekomorske brigade na Korčuli, po sinu Karlu, vnetemu jamarju, ki se je smrtno ponesrečil 13. januarja 1948 v jami pri Opčinah in po katerem je poimenovano društvo tržaških jamarjev, ter po možu Andreju, tudi z Brezovega brda. ki je umrl leta 1959. Od takrat sta ji ostali še dve hčerki: ena se je že pred leti izselila v Avstralijo, druga pa je zaposlena v Dijaškem domu v Trstu. Kot mnoga druga brkinska dekleta je tudi Francka v tistih letih po prvi svetovni vojni prišla v Trst in si služila kruh kot hišna pomočnica, kmalu nato pa se je poročila s svojim sovaščanom Andrejem, ki je dolgo let delal kot težak v pristanišču. Družina je naraščala, trda je predla, Francka pa je bila skrbna gospodinja in je z možem lepo in v zavednem slovenskem duhu vzgojila svoje o-troke. Vsa družina je aktivno sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, pri njih so se sestajali aktivisti OF in našli varno zatočišče v kritičnih urah. Večkrat smo videval; na naših prireditvah in proslavah pokojno Frančiško, ki smo jo šteli tudi med stalne naročnike Primorskega dnevnika. Bivši aktivisti in vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranil; v lepem spomina Svojcem izrekamo globoko sožalje Deželni odbornik za šport na obisku v dolinski občini Deželni odbornik za športne in razvedrilne dejavnosti R. Bertoli je bil včeraj na obisku v Dolini, kjer se je srečal z županom in deželnim svetovalcem D. Lovriho, da bi skupaj pregledala nekatera vprašanja v zvezi s športnimi napravami v občini. Sestanku so prisostvovali tudi podžupan M. Bandi in občinska odbornika D. Ota in E. Švab. Župan Lovriha je prikazal deželnemu odborniku nekatera dela, ki jih je občinska uprava uresničila ob deželni finančni pomoči ter se pri tem zadržal zlasti ob novi telovadnici in novem športnem igrišču. Lovriha je nato orisal načrte za športno področje, ki naj bi poleg obstoječih objektov obsegalo še nekaj drugih igrišč (za tenis, itd.) Župan je poudaril tudi nujnost ureditve igrišča pri srednji šoli pri Domju, katerega se poslužuje tudi več sto učencev in dijakov iz Trsta. Odbornik Bertoli je izrazil svoje priznanje za opravljeno delo in zagotovil, da se bo pozanimal za rešitev omenjenih problemov. Pred odhodom iz Doline si je R. Bertoli v spremstvu predstavnikov občinske uprave o-gledal obstoječe športne naprave. POSVETOVALNA RUBRIKA PATRONATA KMEČKE ZVEZE - INAC Pokojnine, ki pritiiejo obrtnikom O V četrtek, 16. maja, ob 19. uri bo pesnili Luigi Miotto predaval o Nic-coloju Tommaseu. Predavanje, Id ga je priredila ljudska knjižnica, bo v sedežu te ustanove v Ul. del Rosario, kjer bodo tudi priredili razstavo o dalmatinskem filozofu in zgodovinarju. Neodvisni delavci, ki so vpisani v posebno obrtniško upravljanje, imajo pravico, kolikor izpolnjujejo predpisane pogoje, do ene izmed sledečih dajatev: starostna, invalidska ali družinska pokojnina. 1. STAROSTNA POKOJNINA Ločimo dve različni vrsti starostne pokojnine, ki se razlikujeta bodisi glede na starost upravičenca bodisi glede na skupno višino zavarovalne oziroma pokojninske dobe. A) Obrtnik, ki je vpisan v posebno upravljanje, lahko zaprosi za navadno starostno pokojnino v sledečih primerih: a) izpolnil je 65. leto starosti (moški) ali 60. leto starosti (ženska); b) je vsaj 15 let vpisan v obvezno obrtniško zavarovanje (upoštevamo tudi dobo, ko je bil vpisan v splošno obvezno zavarovanje); c) ima vsaj 15 let plačanih prispevkov, se pravi 180 mesečnih prispevkov. B) Obrtniški zavarovanec lahko zaprosi za privilegirano starostno pokojnino, če lahko uveljavi iste pogoje, ki so predpisani za odvisne delavce: a) preteklo je 35 let, odkar je bil nakazan prvi prispevek; b) ima 35 let dejansko plačanih prispevkov, ki odgovarjajo, 1820 tedenskim prispevkom; c) ob vložitvi prošnje prosilec ni več v delovnem razmerju. Starostna obrtniška pokojnina je nakazana od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi ustrezne prošnje. Če upravičenec ne predloži prošnje že v teku istega meseca, ko dozori pravica, in poteče eno ali več let, je pokojnina nakazana od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi prošnje, vendar se ustrezno poviša pripadajoči znesek. 2. INVALIDSKA POKOJNINA Kdor je vpisan v posebno obrtniško zavarovanje, lahko ne glede na starost uveljavi pravico do invalidske pokojnine, če obstajajo sledeči pogoji: a) priznan je za invalida po zakonskih določilih splošnega obveznega zavarovanja, če je namreč njegova zmožnost zaslužka v o-bičajnih dejavnostih trajno zmanjšana za več kot polovico zaradi onemoglosti, zaradi fizične ali umske napake; b) poteklo je vsaj 5 let, odkar je bil plačan prvi prispevek; c) ima vsaj 5 let plačanih prispevkov, se pravi 60 mesečnih prispevkov; č) v zadnjih petih letih pred predložitvijo prošnje ima vsaj eno leto plačanih prispevkov. Tudi invalidska - pokojnina teče od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi ustrezne prošnje. 3. DRUŽINSKA POKOJNINA Po smrti upokojenca ali zavarovanca pri posebnem obrtniškem u-pravljanju imajo njegovi svojci pravico do posredne, družinske pokoj- Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob Ivana Karina daruje družina 'hsintin 30(10 lir. Štefan in Rozalija Leban darujeta 1.000 lir. Pina de Pepi daruje 1.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Štefan in Rozalija Leban darujeta 1.000 lir. * # * Namesto cvetja na grob Ernesta Majowskega daruje Ivanka Ukmar 3.000 lir za kulturni dom Prosek Kontovel. V spomin Josipa Godnika darujeta družini Debelli in Turk 10.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. Za PD Vesna darujeta Martin Petelin 2.000 lir in Dušan Košuta 10.000 lir. Mario in Vinko Furlan darujeta 10.000 lir za kulturni dom Prosek Kontovel. V počastitev spomina drage prijateljice Angele Podobnik darujeta Cvetka in Iva 5.000 lir za Dijaško matico. Anica Daneu daruje 10.000 lir za PD Tabor. V počastitev spomina Francke Poljak roj. Hrovatin darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 10.000 lir PODJETJE ACEGAT v Trstu razpisuje javni izbirni natečaj za sprejem v službo 2 GEOMETROV (moška) ki nista dopolnila 30. leta starosti Zainteresiram um oe lahko dobe besedilo zadevnega razpisa — kjer so med drugim označene tudi zahtevane lastnosti — vsak delovni dan od 7.30 do 13.30 ali po pošti od 13. do 30. maja 1974, na personalnem oddelku podjetja, Ul. Bellini l/d, II. nadstr., soba štev. 48, kjer se dobe tudi morebitne druge koristne informacije. GENERALNI DIREKTOR Trst, 12. maja 1974 za PD Tabor . V spomin drage tete Angele Tence daruje nečakinja 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina pok Draga Martelanca daruje družina Prašel 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin Pepija Godnika darujejo družina Gombač 2.000 in Lina in Diomiro 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 49. obletnici smrti Ivana Kapuna daruje družina M. Kapun 10.000 lir za Prosvetni dom Prosek -Kontovel. Ob 30. obletnici smrti predragega bratranca Vladimira Martelanca v nemškem taborišču daruje Vesna Kovačič 30.000 starih din za Spomin ski dom v Kumrovcu. Mirjan Colja daruje 5.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin pok. Angele Kopun daruje družina Pertot 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Angele Kopun daruje Nadja Štoka z družino 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin Angele Kopun daruje Vida Menucci 2.000 lir za ŠD Kontovel in 2.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Josipa Godnika darujeta Neva in Lučano Jagodic 5.000 lir za Slovensko planinsko društvo. Družini Stiickler in Križmančič darujeta ob priliki smrti drage mame in ob 30. obletnici smrti o-četa Hermana 10.000 lir za sekcijo KPI iz Trebč, 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor, 5.000 lir za PD Primorec, 5.000 za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Angele Kopun daruje Marija Starc 5.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin pok. Josipa Godnika darujejo Karlo in Laura Rudež ter mama 3.000 lir za Dijaško matico. Za doprsni kip Primoža Trubarja osnovne šole v Bazovici darujejo: Ob tretji obletnici smrti Marije Čufar sestra Ivanka Križmančič z družino 10.000 lir, Marija Marc -Vojkova 2.000 lir, Ana in Davor Zupančič 6.000 lir. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: podporni člani Ivan Žagar (Bazovica) 2.000 lir. Viktor Grgič (Padriče) 10.000 lir, Josip Starc (Opčine, Ul. Recreatorio 21) 5.000 lir, Milan Kovačič (Trst) 5.000 lir; simpatizerji Pepi Švara (Domjo) 2.000 lir, Karel Furlan (Prosek) 5.000 lir, Karlo Glavina (Trst) 2,000 lir. V spomin pok. Angele Podobnik darujejo Draščkovj 5.000 lir za popravilo openske farne cerkve. nine. Tudi za obrtnike veljajo isti pogoji kot za zavarovance pri splošnem obveznem zavarovance. Kolikor ni preminuli, ki je bil vpisan v obvezno obrtniško zavarovanje, izpolnjeval pogojev za dodelitev družinske pokojnine, imajo preživeli zakonec oziroma otroci pravico do odškodnine una tantum, pod pogojem, da je preminuli v zadnjih petih letih pred smrtjo plačal vsaj eno leto prispevkov. DODATEK K POKOJNINI Prispevki, ki jih obrtniški zavarovanec nakaže po upokojitvi, dajejo pravico do dodatka k pokojnini. a) Če starostni upokojenec pri splošnem obveznem zavarovanju plačuje prispevke pri posebnem obrtniškem zavarovanju, ima pravico do dodatka k pokojnini, ko dopolni 65. leto starosti (moški) ali 60. leto starosti (ženska); b) Če invalidski upokojenec pri splošnem obveznem zavarovanju plačuje prispevke pri posebnem obrtniškem zavarovanju, prejema že 5 let pokojnino in je izpolnil 65. leto starosti (moški) oziroma 60. leto (ženska), ali je izgubil še preostalo zmožnost zaslužka, lahko zaprosi za dodatek. Če so prispevki nakazani v posebno obrtniško zavarovanje po o-dobritvi prvega dodatka, lahko upravičenci zaprosijo za ponoven dodatek k pokojnini vsaki dve leti Za vsa pojasnila se lahko zainte resirani obrnejo na patronat Krneč ke zveze INAC, Ul. Cicerone 8-b tel. 62-785. Urad je odprt za stran ke vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 18. ure. Ob sobotah pa urad sprejema od 8.30 do 12. ure. AUTORALLY Pahot Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP. VČERAJ V DVORANI IGO GRUDEN Otvoritev razstave o nabrežinskih ribičih Ob prisotnosti župana dr. Legiše in številnih vaščanov so včeraj od prir v dvorani Igo Gruden v Na brežini zanimivo etnografsko raz stavo o nabrežinskih ribičih. Raz stavljenih je mnogo starih fotogra fij in ribiške opreme, za to prilož nost pa so pripravili tudi miniaturno «čupo», iz debla stesan čoln, kakršnega so pred leti uporabljali domači ribiči. Na sinočnji otvoritvi je padel predlog, naj bi občinska uprava uredila muzej o ribolovu v slovenskih obmorskih vaseh; upamo torej, da je ta razstava, ki bo odprta še danes ter prihodnjo soboto in nedeljo, le prvi korak k vzbujanju večjega zanimanja za našo preteklost. • V četrtek, 16. maja bodo v Ul. Stuparich 1, ob 17. uri odprli nove ambulatorije okulistične, zobozdrav-rJške in otorinološke klinike tržaške univerze. Mali oglasi O S M I C A Ivan Sancin, Dohna št. 194 toči pristno domače belo in črno kapljico. AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 30-m e seč me obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, gialla 1.3 1974, 1300 Tl 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972: fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971-1372; 124 special T 1400 1972; fiat 125 special 1971; autobianchi primula 65C 1969; autobianchi A 112 elegant 1974; BMW 1600 1968; NSU prinz 1000 1970 «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. TAKOJŠNJA DOBAVA 128. 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70 ; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. DRUŽINA išče hišo tudi staro v okolici ali na Krasu. Telefon 754428. DAJEMO v najem ali prodamo znano slovensko gostilno v predmestju. Pogoji dobri. Javiti se pri SGZ, Ul. Cicerone 8/b. PRODAJALKO ali vajenko za konfekcijo išče Pertot, Ul. Ginnastica 22 HIŠNO pomočnico z najboljšimi priporočili, z znanjem italijanščine išče tričlanska družina univerzitetnega profesorja v Mesini. Hrana. stanovanje, prosti čas in odlična plača. Stumiolo XXIV. maggio 18, Mesina, tel. (090) 771864. ENTE OSPEDALIERO GENERALE REGIONALE SPLOŠNA DEŽELNA BOLNIŠKA USTANOVA OSPEDALI RIUNITI Dl TRIESTE TRŽAŠKE ZDRUŽENE BOLNIŠNICE iščejo žensko osebje - čistilke Zahtevana šolska izobrazba: spričevalo o opravljeni osnovni šoli. Starost: najnižja 18 let, najvišja 35 let, z izjemo zakonskih zvišanj (poročene z otroki, civilne invalidke, begunke itd.). Začetna mesečna kosmata plača: 138.400 lir po šestih mesecih: 151.900 lir Javite se pri personalnem odseku Tržaških združenih bolnišnic v Ul. Stuparich 1, III. nadstropje, vsak dan razen ob sobotah, od 11. do 12. ure ter od 16. do 17. ure do 27. maja 1974. ENTE OSPEDALIERO REGIONALE DEŽELNA BOLNIŠKA USTANOVA OSPEDALI RIUNITI - TRIESTE TRŽAŠKE ZDRUŽENE BOLNIŠNICE ■ v v ■ iščejo ENEGA TERMOTEHNIČNEGA STROKOVNJAKA ALI STROJNEGA KAPITANA (perito termotecnico o capitano di macchina) TER ENEGA ELEKTROTEHNIČNEGA STROKOVNJAKA (perito elettrotecnico) Zahtevana šolska izobrazba: spričevalo industrijskega termo-tehničnega strokovnjaka, oziroma spričevalo pomorske tehnične stroke (strojni odsek), oziroma spričevalo industrijskega elektrotehničnega strokovnjaka. Starost: najnižja 18 let, najvišja 35 let, z izjemo zakonskih zvišanj. Zahteva se nadalje strokovna izkušenost za namestitev in vodenje velikih hidrotermičnih zdravstvenih in ogrevalnih naprav in, oziroma, električnih in komunikacijskih naprav. Začetna mesečna kosmata plača 235.900 lir z dodatkom morebitnih družinskih kvot. Interesenti lahko vložijo prošnjo, skupaj z opisom svojega življenja, ali pa se osebno javijo na Personalni oddelek Tržaških združenih bolnišnic v Ul. Stuparich 1, III. nadstropje, soba 55, od 10. do 12. ure ter od 16. do 17. ure vsak delovni dan, razen ob sobotah. Prošnje se lahko vložijo do petka, 31. maja 1974. ORISKI DNEVNIK REFERENDUM 0 RAZ POROKI Na Goriškem je nad sto tisoč volivcev: glasovanje bo danes in jutri do 14. ure Napredne stranke in organizacije pozivajo slovenske in italijanske volivce da glasujejo «NE»! Približno sto tisoč volivcev v go-riiki pokrajini bo šlo danes in jutri na volišča, da se izrazi o referendumu, ki hoče odpraviti obstoječi zakon o razporoki, V volilne sezname v 25 občinah na Goriškem je vpisanih 106.263 volilnih upravičencev, Žensk je 56.865, mož pa 49.398. Imamo torej kar sedem tisoč več žensk kot moških volivcev. Volilne sedeže odpro ob 7. uri in bodo odprti danes do 22., jutri pa samo do 14. ure. Volilnih sedežev je na Goriškem 197, od katerih ena tretjina približno v mestu. V vsakem sedežu so se komisije sestale včeraj popoldne. Vsako komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in trije skrutinatorji. Ker bodo volivci imeli tokrat lahek posel, bomo verjetno jutri, že okrog 17. ure, vedeli za rezultate iz vseh volišč na Goriškem. Volilni uradi na županstvih bodo odprti danes in jutri ves dan. Tu bodo lahko volilna potrdila dvignili tisti, ki jih niso še dobili, prav tako lahko dobijo tudi dvojnike teh potrdil tisti, ki so jih izgubili. Na današnjem referendumu o odpravi zakona o razporoki se bodo volivci v glavnem držali navodil političnih strank, katerim so doslej dajali svoje glasove. Za odpravo sedanjega zakona se zavzemata Krščanska demokracija in fašisti; ti bodo torej prečrtali na glasovnici znak «Si». Proti odpravi zakona pa se potugujejo KPI, PSI, PSDI, PRI in PLI; ti bodo prečrtali znak «NO». Vodstvo SDZ je dalo prosto izbiro svojim pristašem. Volivci so v glavnem sledili kampanji pred televizijskimi sprejemniki. V petek zvečer so poslušali na italijanski televiziji glavne zastopnike strank, veliko pa jih je gledalo zanimivo oddajo na koprski televiziji, ki so jo pripravili časnikarji švicarske televizije in ki je pri vodstvu KD vzbudila toliko protestov. Slovenci so se v glavnem odločili za «NE». S prefekture so nam javili, da bodo danes lahko nemoteno krožila vsa vozila, od tovornjakov do avtomobilov in motorjev. Na prefekturi je telefonska družba SIP namestila posebno telefonsko centralo, ki je povezana z vsemi županstvi, tako da bodo lahko dobili hitro izide glasovanja. sporazuma, doseženega na vsedržavni ravni. Nadzorni odbor je odobril sklep občinskega sveta od 1. januarja 1974 ter bo sedaj morala občina s posebnim sklepom določiti vire financiranja poviškov, ki jih bo najprej izplačala za razdobje julij - december 1973. Takoj pa bodo, v skladu z županovim predlogom, pričeli izplačevati predujem za razdobje od 1. januarja letos dalje. Za razdobje julij - december 1973 pa bodo čimprej sprejeli enako odločitev. Odbornik dr. Tomassich je predlagal pomoč občine zavodu «Lenas-si», da skrbi za mlajše gojence, ki niso več v zavodu. Odborniki bodo na eni izmed prihodnjih sej razpravljali o predlogu statuta zdravstvenega konzorcija, ki ga ustanavljajo v Gorici. Odbornik Rovis je poročal o delovanju upravne komisije mestnih podjetij, odbornik Paulin pa je predlagal vrsto zadev, ki se tičejo osebja. V Sovodnjah v petek zaključno predavanje V Kulturnem domu v Sovodnjah bo v petek, 17. maja, ob 20.30 zadnje predavanje v tej sezoni: V gosteh bodo imeli znanega predavatelja Rudija Hoenna iz Nove Gorice, ki bo pripovedoval o Posočju in prikazal nad 200 barvnih diapozitivov o naši prelepi reki. Predavanje bo zadnje v tej sezoni in spada v bogato sodelovanje med Slovensko prosvetno zvezo in Delavsko univerzo iz Nove Gorice. Ta je v zadnji sezoni dala na razpolago veliko predavateljev, ki so bili v gosteh v naših prosvetnih društvih. Največ predavanj so imeli prav v sovodenjskem Kulturnem domu. Na petkovem večeru v Sovodnjah bodo prisotni vsi predavatelji, ki so letos bili v Sovodnjah. PRIJETNO DOŽIVETJE 75-LETNEGA POLJANCA Ob prihodu Perica-Stenarja v Argentino so se sešli številni izseljenci s Krasa Otroci izseljencev še govorijo slovenski, a se cesto poslužujejo tujk ,1, fóui C- ■ t > f * 1 r-:. : f A ) J/ /Vi L ’ y 'r i [ : ' - ^ *•1 v_, - c f- iv. hi h > o v. o* *1 ) v 1 zapi S- V é ■ v. ..%■ Ž/ / i m V , V 'v t i ,‘ vl j Vi i Č V PRIREDBI PROSVETNEGA DRUŠTVA «OTON ŽUPANČIČ» Bogal spored prireditev na spomladanskem prazniku Odprta bo fotografska razstava s štandreškimi motivi UmalaS0bp0ražnik - b^ | V « UlUrl kOUiaj 42-« .....— zidar Ludvik Marušič s Peči v ! VV W <- i\ 1 'c 11 ^ ,V / v Vy i jv: t*..i.-:..........m.« H POGOVOR S PREDSTAVNIKOM BENEŠKIH IZSELJENCEV DINOM DEL MEDICOM V živahni dejavnosti beneških izseljencev se kaže njihova skrb za narodni napredek Društva snujejo skupno telo s furlanskimi organizacijami - Obsodba fašističnega nasilja nad Slovenci - Priprave na tečaj slovenščine v Belgiji ter proslavo 30-letnice požiga Subida SEJA OBČINSKEGA ODBORA Omejevanje kreditov škoduje delovanju javnih ustanov Razmere v mestnem podjetju za avne storitve so bile predmet po-;ovora med odborom goriške obči-ie in predstavniki mestnih podjetij, predsednikom dr. Marinom, dr. Chientarolijem, inž. Rigonatom ter dr. Bukovcem, članom upravne komisije. Predsednik Marin je podrobno poročal o delovanju podjetja v zadnjih desetih letih, o gospodarsko - finančnih težavah pri izvajanju splošnega programa in o uresničevanju kratkoročnih načrtov. V razpravo so posegli odborniki Agati, Fantini, Brancati in Paulin. Župan De Simone in odbornik Ciuf-farin so opisali težave, ki jih srečuje občinska uprava, zaradi katerih ni mogla nabaviti štirih novih mestnih avtobusov in ni mogla razširiti metanovodnega omrežja, kot je to sklenila. Te težave ustvarja goriška hranilnica, ki ne daje več ustreznih posojil. Povečale so se z ukinitvijo kreditov celotnemu javnemu sektorju, kar napravlja za zelo vprašljivo podporo javnim u-atanovam. Župan je ob sklenitvi pogovora zagotovil vso možno pomoč občinske uprave, ki naj zagotovi potrebe mestnih podjetij. izčrpali vprašanja Delovanje društev slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, njihovo sodelovanje z ostalimi furlanskimi emigrantskimi društvi in organizacijami ter nekatere pobude, ki jih bodo uresničili v prihodnjih mesecih, o vsem tem je tekla beseda z Dinom Del Medicom, predstavnikom beneških Slovencev, ki se udejstvujejo v tujini. Med pomembnimi dogodki je Dino Del Medico najprej navedel sestanek beneških emigrantov v Belgiji, na tem je bil tudi tajnik društva Ado Kont. Na tem sestanku so sklenili obiskati italijanskega veleposlanika in ga seznaniti s svojo odločitvijo, da uvedejo tečaj slovenskega jezika ter popoldanski pouk slovenščine za njihove otroke. Ker se društvena dejavnost širi, so se odločili povečati sedež. Na sestanku so se pogovorili še o letošnjem izseljenskem prazniku v Belgiji. V zvezi z dejavnostjo furlanskih emigrantskih organizacij je Del Medico povedal, kako se društva A LEF, AGLI, Pal Friul in društva slovenskih emigrantov povezujejo v skupno telo z enotnim izvršilnim odborom in kako si ta društva prizadevajo izdajati svoj list, kjer bi eno stran odstopili beneškemu društvu, da bi v slovenščini objavljal vesti, ki se tičejo beneških izseljencev. Vsa ta društva so preučila deželni zakon št. 24 od leta 1970, ki urejuje deželno politiko do izseljencev, ter bodo prihodnjo soboto deželnemu odborniku Giacomu Romanu, ki odgovarja za emigrantska vprašanja, predložili spreminjeval-ne predloge k temu zakonu, ki imajo namen izboljšati deželni poseg na tem področju, bolje opredeliti vlogo deželne konzulte o izseljenstvu, sprejeti takšne sklepe, ki bodo zagotovili povratek izseljencev, tako glede vzgoje, šolanja, strokovnega usposabljanja, bolniške in socialne oskrbe zlasti za starejše državljane. Za njihov povratek je velikega pomena izgradnja stanovanj v domačem kraju, prav tako pa je za ohranitev vezi z domačim Sestanek strank z osebjem umobolnice V Gorici so včeraj zastopniki e-notnega sindikalnega odbora uslužbencev psihiatrične bolnišnice ime- «ii,i,ninnili..............................................iiiiiuhiihuiii Potem ko so —r. . mestnih podjetij, so odborniki pre- krajem velikega nomena odločitev, učili vprašanje izplačila predujma ki doslej ni naletela na ugodna občinskim uslužbencem na podlagi I tla, da bi ob volitvah izseljencem olajšali potovanja v domovino. Sindikalne organizacije, ki vedno bolj posegajo v družbeno življenje, da bi vanj prenesle spoznanja, ki so glede reformne politike dozorela na delovnih mestih se bodo 1. junija sestale z iseljenskim organi-zacijami in se pogovorile o vključitvi svojega predstavništva v izvršni odbor. Dino Del Medico nas je seznanil tudi s samim delovanjem beneških izseljencev. Švicarska društva se bodo 13. junija sestala v Winter-thurju ter izdelala program svojega dela za razdobje 1974-75, _ ki vključuje tudi proslavo odporniškega gibanja. Ob 30-letnici požiga vasi Subid v z^p^dni Benečiji bodo izseljenci priredili proslavo, na kateri bodo sodelovale tudi ostale furlanske organizacije in borčevska Organizacija ANPI. Na tern shodu bosta govorila Lizzerò in Fortuna, svojega govornika pa bo poslala tudi KD. Na njem bo zapel Partizanski pevski zbor iz Trsta. Sekciji v Lausanni in v Aranu (Švica) bosta priredili jeseni, ko je v Lausanni velesejem, slovenski dan, na katerem bodo nastopili ansambli iz Beneške Slovenije. Te dni sta sekciji zbrali nad 100 podpisov vidnih predstavnikov italijanskih izseljencev ter političnih strank na svoji resoluciji, s katero so obsodili fašistično ščuvanje proti Slovencem in fašistični atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije se neprestano širi ter bo prihodnji mesec ustanovilo novo sekcijo v Stuttgartu v Nemčiji. Ob koncu nas je Dino Del Medico seznanil z odločitvijo izseljencev v Švici in Belgiji, da bodo zaradi tehničnih in finančnih razlogov prenehali tiskanje svojega glasila Emigrant v Švici ter so se odločili za njegovo tiskanje pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu. li sestanek z zastopniki političnih strank in sindikatov. Uslužbenci se zavzemajo, da bi bile čimprej odobrene njihove zahteve za sestavo novega organika in so zato sklenili, da bo prihodnji teden šla na notranje ministrstvo v Rim enotna delegacija, v kateri bi bili zastopniki osebja, pokrajinske uprave in političnih strank. To ministrstvo namreč zavira sprejetje novega staleža. Zaplenjenih 25.000 litrov olja z oljno repico V Gorici so v prejšnjih dveh tednih finančni stražniki in, karabinjerji izvedli preiskave v številnih trgovinah jestvin ter v skladiščih s prehrambnim blagom. Zapečatili so precejšnje količine semenskega olja raznih znamk, ki ima oljno repico (colza). Te preiskave so posledica procesa proti lastniku tovarne, ki proizvaja olje Topazio in ki se je končal z obsodbo inž. Chiarija. Na Goriškem so tako zapečatili okrog 25.000 litrov olja. V marsikateri trgovini nimajo drugih vrst semenskega olja, trgovci pa so precej jezni, ker so olje že plačali, sedaj pa bodo imeli precejšnjo izgubo. I vinske razstave v Števerjanu Vinska razstava, ki so jo v Dvoru priredili vinogradniki z Oslavja in iz Števerjana (razstava je bila v okviru prvomajskih prireditev prosvetnega društva Briški grič) je bila vseskozi dobro obiskana. Kakoi smo že poročali, so leto« prvič pri- i > * i*«® redili kolektivno razstavo, razdeljeno po vinskih sortah, tako da so namesto imen proizvajalcev na stojnice napisali naziv vina. Tako je bilo, denimo, moč v stojnici tokaja pokušati pridelek najrazličnejših proizvajalcev iz Brd, lansko kakor tudi poprejšnje proizvodnje, «zlata» in «srebrna» vina. Takšen način razstavljanja vin pa je pokazal ne kaj hib, ki jih bodo v prihodnje odpravili. (Na sliki točajki iz Brd med strežbo). Prosvetno društvo «Sovodnje» -fotografski odsek, obveča udeležence tečaja, da bo danes praktična vaja fotografiranja v naravi. Tečajniki naj se ob 14. uri zberejo pred sovodenjskim Kulturnim domom. Danes v Kanalu proslava 200-letnice rojstva Valentina Staniča Danes bodo v Kanalu in v Bo-drežu proslavljali 200-letnico rojstva Valentina Staniča, slovenskega alpinista svetovnega slovesa, narodnega buditelja in prosvetitelja. Proslavo pripravljata turistično in prosvetno društvo iz Kanala skupaj s Planinsko zvezo Slovenije. Ob 11. uri bo v Kanalu pri Staničevem spomeniku krajša slovesnost, ob 12. uri bo v bližnjem Bodrežu, Staničevem rojstnem kraju, Planinska zveza Slovenije odkrila spominsko ploščo. Pri odkritju bodo sodelovali tudi pevci in šolarji iz Kanala. vina. Kljub svojim 75 letom je Stenar zaplesal valček z nevesto, sin pa je slikal prizor za spomin. Med gosti sta bila tisti večer tudi brata repentabrskega župana Guština. Starejši brat je ob priložnosti imel kratek govor in vsi prisotni so nazdravili rojaku. Napisali so tudi razglednico Primorskemu dnevniku in se vsi podpisali. Ker je bilo gostov mnogo, so s podpisi napolnili kar dve razglednici. Kot se spodobi možaku s Krasa, se je Stenar zahvaiil vsem in obljubil, da bo po Primorskem dnevniku pozdravil vse rojake v domovini in bo poslal nekaj izvodov časopisa v Argentino. Na eni od teh dveh razglednic so slovenski izseljenci v Argentei napisali za Primorski dnevnik te besede: ii v Ljubljani tradicionalni pohod «Po poteh tovarištva in spominov», velika družbenopolitična - telesno kulturna manifestacija, ki je bila letos res rekord. Slovenska prestolnica s tem pohodom proslavlja vsako leto obletnico svoje osvoboditve. Danes se je pohoda udeležilo kar 37.580 oseb, tistih, ki so se v tem tednu skupno udeležili vseh prireditev v okviru proslav obletnice osvoboditve Ljubljane, pa je bilo skoraj 60.000. Zaključku letošnjega pohoda je prisostvoval v Ljubljani tudi predsednik republike Tito, z najvišjimi slovenskimi v in jugoslovanskimi predstavniki političnega in družbenega življenja. TENIS KAIRO, 11. — Teniška reprezentanca Jugoslavije vodi na področju Evrope za Davisov pokal proti E-giptu z 2:1. V srečanju parov sta Pilic in Franulovič premagala egiptovski par Šafei in Daudi z 6:3, 6:1, 6:0. V tekmovanju za Davisov pokal so odigrali še ta srečanja: Avstrija - Francija Nizozemska - Finska ZRN - Španija Indija - Avstralija ATLETIKA 1:1 3:0 1:1 1:1 V Celju se je začelo slovensko prvenstvo v atletskih mnogobojih. Nastopa 19 tekmovalcev iz osmih klubov, po prvem dnevu vodi pri članicah Babošek - Lorenci (Maribor) 2442 točk. Pri starejših mladincih Žohar (Ptuj) 3075, pri mladinkah Vitek (Maribor) 1714, člani 1. Struger (Maribor) 3568, 2. Bezjak (Kladivar) 3. Grilanc (Nova Gorica). MARTINA FRANCA, 11. - Italijan Fabbri je osvojil letošnjo kolesarsko dirko po Puglii. Zadnjo etapo je prvi prevozil Motta. * * * LE SENTIER, 11. - Italijan Patrizza še vedno vodi na kolesarski dirki po Romandiji. Današnjo etapo je osvojil Francoz Raymond. * * * CHAUMONT, 11. — Nizozemec Zoetemelk je bil najhitrejši v današnji etapi kolesarske dirke po Romandiji in je obenem tudi zasedel prvo mesto skupne lestvice: 2. je Italijan Panizza, ki je doslej vodil na skupni lestvici. * # * EIBAR, 11. — Španec Tamames je zmagovalec 18. etape kolesarske dirke po Španiji, njegov rojak Fuen-te pa še vedno vodi na skupni lestvici. * # # VARŠAVA, 11. — Sovjet Lihačev je prvi prispel na cilj 4. etape mednarodne amaterske «Dirke miru». Njegov rojak Pikkus vodi na skupni lestvici. Zovatto (94:48). V drugem srečanju turnirja «Casa della Lampada» so borovci igrali proti Italsidru. Za naše košarkarje je bil Italsider odločno premočan tekmec in tako so izgubili z visoko razliko. Od ekip, ki smo jih videli na tem turnirju, predvaja Italsider daleč najboljšo igro, celo boljšo od Lloyda Adriatica, ki je v drugi tekmi le s težavo premagal Motori Plet (63:51). Predvsem so bili naši košarkarji v težavah pri prenosu žoge iz obrambe v napad, saj so jim nasprotniki «ukradli» celo vrsto žog. Med posamezniki sta se tokrat v Borovih vrstah izkazala mladi Vatovec in Edi Kraus, ki je bil najnevarnejši v napadu. Borovci bodo ponovno zaposleni v torek, 14. maja, ko bodo ob 20. uri igrali proti Lloydu Adriaticu. b. L VČERAJ SREČANJE OTROK IZ GORIŠKE IN S TRŽAŠKEGA V NABREŽINI NAD 150 NAJMLAJŠIH TEKMOVALCEV Uspelo tekmovanje je organizirala Komisija za dorašiajoio mladino pri SKGZ . V nabrežinski občinski telovadnici je bilo včeraj popoldne uspelo tradicionalno športno srečanje najmlajših zamejskih slovenskih športnikov iz Goriške in s Tržaškega. Udeležba je presegla pričakovanja organizatorjev (Komisije za doraš-čajočo mladino pri SKGZ), saj se je javilo na startu več kot 150 otrok iz Gorice, Nabrežine, ter iz šol v Ul. Donadoni in pri Sv. Ivanu v Trstu. (Na sliki: Svetoivančanke z osvojenim pokalom, katerega jim je izročila predsednica komisije Nadja Pahorjeva). ODBOJKA V 2. ZENSKI DIVIZIJI Sesterka doherdobskega Hrasta osvojila najvišje mesto lestvice Sovodnje s cetrtiim mestom niso povsem izpolnile pričakovanj Tudi prvi del prvenstva 2. ženske divizije na goriškem se je v prejšnjih dneh zaključil. V A skupini tega prvenstva, kjer je nastopalo pet ekip, sta bili tudi dve slovenski: Hrast iz Doberdoba ter Sovodnje. Hrast je v A skupini zasluženo zasedel prvo mesto lestvice s 14 točkami. V celem prvenstvu so predstavnice Hrasta zgubile le eno tekmo proti d rugouvrščenem u Cormon-su iz Krmina. Doberdobke so v celotnem poteku prvenstva pokazale, da so najbolje pripravljena ekipa v tej skupini in nevarnih tekmecev, razen ekipe iz Krmina, nimajo. Hrast In Cormons sta se iz A skupine uvrstila v polfinale 2. ženske divizije. Hrast ima lepe možnosti za dobro uvrstitev tudi v tem polfinalu. Drugi naš predstavnik v tem prvenstvu, Sovodnje, je letos s četrtim zasedanim mestom, v svoji skupini, razočaral. Mnogi so upali, ,,,,,1,1,1.""""""""■'"inni...mi"!"1....................................................................... JADRANJE SPKCUPA VSESLJANU S polnimi jadri v novo sezono V kratkem bo začela delovati jadralna šola - V nedeljo krst društvenih jadrnic NOVELLES, 11. — Švicar Regaz-zoni je na ferrariju dosegel najboljši čas na poskusnih vožnjah za VN Belgije. 2. je bil Scheckter na tyrrell fordu, 3. pa Lauda na ferrariju. MLADINSKI NOGOMET Naraščajniki: Inter SS - Vesna 1:0. Slovenska nogometna liga Ljubljana - Slovan 1:0 KOŠARKA MOSKVA, 11. — V meddržavni košarkarski tekmi je SZ odpravila ZDA z 88:85 (45:41). Turnir CDL Italsider — Bor 94:48 (57:24) ITALSIDER: Hrovatin, Zovatto 18, Scellini 2, Quarantotto 11. Palombit-ta 27, De Visintin 1, Zimmermann 12, Furlan 14, Stifanich 4, Vidorno 7. BOR: Kapič, Francia 2, Oblak, Sosič 6, Klobas 10, Vatovec 9, Kraus 12, Barazzutti, Pertot 2, Kralj 8. SODNIKA: Fegac in Spizzamaglio iz Trsta. PROSTI METI: Italsider 10:20, Bor 6:20. PET OSEBNIH NAPAK: Klobas (34:73), Kraus (40:81), Francia (48:90), Naši «pomorci» od SKP čupa so zapluli v letošnjo sezono s polnimi jadri. Po postaviti drsišča za čolne je na vrsti več pobud, s katerimi bo ta mlada zamejska športna organizacija v prihodnjih mesecih polno zaposlena. Klub ima trenutno v svojem društvenem plovnem parku motorni čoln in štiri jadrnice vrste F. L, v kratkem pa bo kupil še eno. Ta plovni park se bo v prihodnjih sezonah še povečal, prav tako pa ima tudi vedno več članov svoja lastna, zasebna plovila. Uraana otvoritev sezone bo v nedeljo, 19. maja, ko bo ob 9. uri zjutraj krst jadrnic. Dobiledjodo lična imena Mihec, Jakec, Krjavelj. Os-mica in Maček. Vsa Upepa imajo primorski ali pomorski Značaj (ali pa so vsaj v zvèzi z..: vòcra)'. Takoj nato se bo začela pomladanska regata, na kateri bodo lahko nastopile jadrnice vseh tipov, enako kot lani. Če bo pa slabo vreme, bodo organizatorji prireditev prenesli na kasnejši čas. Poleg tega bo v prihodnjih dneh začela delovati tudi jadralna šola. Za srednješolsko mladino bosta vodila jadralne tečaje prof. Franko Drasič in Bogdan Orel od YK Jadro iz Kopra. Ti tečaji bodo v juliju in bo vsak trajal po dva tedna. V zadnjih dneh maja in v prvih dneh junija pa bo na vrsti tudi tečaj za ostale interesente, vodil pa ga bo Bogdan Orel. Teoretični del tečaja se bo začel že 20. maja, praktični pa 9. junija (v Sesljanu). Pobud in aktivnosti torej v prihodnjih dneh ne bo manjkalo in kdor bo odslej pred našo obalo videl napeta jadra, bo lahko prepričan, da med njimi ne bo skoraj nikoli manjkalo predstavnikov SPK Čupa. NOGOMET V priredbi športnega društva Juventina Prihodnjo nedeljo v Štandrežu prvi del nogometnega turnirja Kot smo že poročali, bo športno društvo Juventina iz Štandreža organiziralo letos «5. pokal Štandrež», ob priložnosti 50-letnice ustanovitve Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Letošnje tekmovanje bo potekalo nekoliko drugače, kot prejšnja leta. Razlika bo obstajala v tem, da bodo tekmovala prosvetna društva. Na letošnjem turnirju so se vpisala štiri prosvetna društva. Vsako društvo bo lahko na- stopilo samo z enim igralcem, ki je letos nastopil v prvenstvenih ligah. Vsako srečanje bo trajalo 90 minut in bodo zanj veljala vsa pravila italijanske nogometne zveze. Prvi del turnirja bo prihodnjo nedeljo, 19. maja z naslednjima tekmama: ob 15. uri Naš prapor — Oton Župančič: ob 16.15 Kras — Jezero. Zmagovalca obeh tekem se bosta srečala v nedeljo, 26. maja ob 16.15 za prvo, oziroma drugo mesto, ob 15. uri pa bo tekma za 3. in 4. mesto. Vse nastopajoče ekipe bodo nagradili s pokalom. KOLESARSTVO CEZ TEDEN DNI V LONJERJU Letošnja dirka veteranov bo po predvidevanju borbena Nastopili bodo tudi člani Adrie Bonanno, Macarol, Maver in Vižintin Čez teden dni, 19. maja, bo v. ni zgodilo. Prišteti je treba še ko- je trener Doma sklical vse igralce, Lonjerju že osma kolesarska dir- lesarje iz preostalih predelov naše ki se bodo morali zbrati ob 8.30 ka za «Pokal Lonjerja». Kot vsa I dežele ter predstavnike iz Veneta, prejšnja leta, je tudi letos to tek- ki so doslej vedno nastopili na lo-movanje namenjeno veteranom, ki njerski dirki ter bili vedno med pro- SP0RT NA RADIU TRST A Današnja številka športa in glasbe bo v WktVtieiTr posvečena amaterskemu nogometu, saj bo na sporedu zadnje kolo v 2. ligi. Poročali bomo o vseh tekmah slovenskih enajsteric in podali tudi komentar ob koncu prvenstva. Po telefonu bomo povezani s Seregnom in ostalimi tretjeligaškimi stadioni, saj se tudi prvenstvo v polprofesionalni ligi bliža koncu. Sonja Miličeva nas bo seznanila z rezultati mednarodnega namiznoteniškega turnirja v Bocnu, Branko Lakovič bo podal pregled domačih košarkarskih dogodkov, Ivan Furlanič in Ivan Peterlin pa pregled domače odbojke. Mario Šušteršič je pripravil razgovor z bivšimi športniki ob 50-letnici slovenskega športa v Italiji. so v letošnji sezoni odločno pomladili svoje vrste saj je najnižja starostna meja 36 let, to je doba, ko se nekateri še udejstvujejo med amaterji in so sposobni voziti poprečno hitrostjo preko 43 kilometrov na uro. Lonjerski športni delavci niso letošnje proge bistveno spremenili. Izpustili so le start v Bošketu, ki se je izkazal za prenapornega. Tako se bodp kolesarji letos podali iz vasi do Ključa, kjer bo leteči start, celotna proga pa je taka: Lotvjer Ključ — Bazovica — Padriče — Trebče — Opčine Propek — Križ — Nabrežina — Ses-Ijari — Mavhinje — Prečnik — šempolaj — Bajta — Gabrovec — Križ — državna cesta 202 — Opčine — Razklani hrib — Katinara — Ul. Brigata Casale — Naselje svetega Sergija — Krmenka — Bo-Ijunec — vzpon proti Ključu — Ključ — Lonjer. Dolžina celotne proge znaša okrog 80 kilometrov, start ob 14. uri, na cilj pa bi morali kolesarji privoziti (ob poprečni hitrosti 40 km na uro) ob 16.00. Težko je predvidevati, kakšna konkurenca bo letos na tekmovanju kajti precej kolesarjev je novih in mladih. To velja predvsem za nekatere tekmovalce iz Lombardije, vendar pa je treba pripomniti, da je samo v tržaški pokrajini letos 25 veteranov, kar se doslej še Združenje slovenskih športnih društev v Italiji SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI 1924 - 1974 V nedeljo, 19. maja, v štandrežu 5. nogometni pokal Štandreža V nedeljo, 19. maja, v Lonjerju Kolesarska dirka za «8. pokal Lonjerja» • 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111)11,,,,,l,lll,,l|l„llini,llll|„|||„„H„|||„|„„|||||||nm|||||minm||||||JJa||im||||||||||||||||||||||||||)|||||||||||||||||||n SOVJETSKA ZVEZA I. Sovjetska športna filatelistična zbirka je izredno bogata. Veliko je serij, ki so posvečene športni propagandi in internim prireditvam. V zadnjih letih pa daje Sovjetska zveza veliko večji poudarek tistim športnim manifestacijam, na katerih so sovjetski atleti v mednarodni konkurenci dosegli zavidljive in vrhunske dosežke. Spremenila se je tudi tehnično-grafična obdelava motivov, kar dokazujejo serije, ki so izšle po letu 1962 ali 1693. Spartakiada, to je športna prireditev, ki vsebuje popoln olimpijski program, vendar pa z dodatkom folklornih vaj in raznih telovadnih nastopov je v sovjetski športni filateliji na prvem mestu. Prva se rija (ki je tudi prva športna serija v Sovjetski zvezi) je izšla leta 1935 Leta 1935 je izšla novost v evropski filateliji: kvadratna znamka z motivom v diagonali ob priliki univerzalne spartakiade v spomin univerzalne spartakiade. Na 10 znamkah, ki so izredno velike in z motivom postavljenim diagonalno, so prikazani poleg mimo hoda atletov, tek, skoki v vodo, smučanje, drsanje na ledu, nogomet in kolesarstvo. Sledile so vsesovjetske i spartakiade. Prva je bila na vrsti leta 1956 (serija 14 znamk: tek, odbojka, tenis itd.), druga leta 1959 (4 znamke: vaja na konju, vaterpolo), nato leta 1963 (serija petih znamk in blok: kolesarstvo, skoki, nogomet), četrta leta 1967 (4 znamke s klasičnimi motivi), peta prireditev je pa bila na vrsti leta 1971 (5 znamk: atletika, lokostrelstvo, rokoborba). Spartakiade so tako postale neke vrste generalka za olimpijske igre, torej prilika za revijo najboljših in najbolj perspektivnih atletov. Poleg letnih so bile na vrsti tudi zimske spartakiade. V čast druge je leta 1966 izšla serija treh znamk. Tudi te so izredno velike: na zgornjem delu so prikazani različni motivi (drsanje na ledu. hokej in smučanje), na spodnjem so pa napisi in grb. Za tretjo zimsko spartakiade pa je izšla letos znamka, na kateri je prikazana snežinka in številka tri. /N# tagonisti. Zanon iz Padove je že posla! poimenske prijave sedemnajstih kolesarjev. Domače barve bedo tudi letos branili Bonanno, Macarol, Maver in Vižintin. Sposobnosti teh štirih kolesarjev zo znane, trenutno pa izgle-da, da sta v najboljši formi prav prva dva, ki sta se že izkazala na nekaterih dosedanjih manjših tekmovanjih. Za lonjerske (in sploh tržaške) tekmovalce pa predstavlja glavno oviro dejstvo, da je to prvo tekmovanje, medtem ko so v drugih predelih Italije opravili že več pomembnih dirk in prihajajo kolesarji v Trst odlično pripravljeni. Radi ODBOJKA Danes se bo začel za goriško pokrajino «post campionato» naraščajnikov. Na tem prvenstvu bodo nastopile štiri ekipe, med katerimi tudi slovenska peterka Doma. Druge tri ekipe pa bodo Arte A, Ital-cantieri (Tržič) in Alba. Dom bo nastopil s svojo najmočnejšo postavo, saj ima lepe možnosti za osvojitev prvega mesta. Domovi igralci bodo naslednji: Dornik, Kont, Ču-bej, Terčič, Sosou, Marušič, Semolič in Tomažič. Prvo kolo bo Dom odigral v nedeljo, 12. maja v Tržiču proti močni ekipi Italcantieri - pričetkom ob 9.30. Za to tekmo pred klubom Simona Gregorčiča za skupni odhod. Druga kola so sledeča: DOM — ARTE A (19. maja ob 10. uri v telovadnici «Stella Matu-tina»), ALBA — DOM (23. maja ob 10.30 v Krminu, Ul. Pazzutto). DOM — ITALCANTIERI (25. maja ob 17. uri v telovadnici «Stella Matutina»). ARTE A — DOM (29. maja ob 19.30 v telovadnici šole Arte). DOM — ALBA (9. junija ob 10. uri v telovadnici «Stella Matutina). da se bodo Sovodenjke bolje odrezale in bodo vidneje vljučene v borbo za prvi mesti. Toda igrale so podrejeno vlogo v tem prvenstvu in se morajo tako zadovoljiti s četrtim mestom. Sovodnje so imele v nekaterih nastopih precej smole, brez katere bi lahko zbrale gotovo nekaj točk več na skupni lestvici, toda prek tega ne bi zmogle. Čeprav uvrstitev Sovodenj na lestvici ni najboljša, je vendar njihov nastop v letošnjem prvenstvu pozitiven, saj je trener R. Pelicon preskusil veliko število mladih igralk, ki so si tako pridobile potrebne izkušnje za naprej. Rezultati povratnega dela prvenstva 2. ženske divizije: A SKUPINA Sovodnje - AGI Hrast - Torriana Cormons - AGI Sovodnje - Torriana Hrast - Cormons AGI - Torriana Cormons - Sovodnje AGI - Hrast Torriana - Cormons Hrast - Sovodnje Izidi zaostale tekme prvega dela prvenstva 2. ženske divizije: Torriana - Sovodnje KONČNA LESTVICA: Hrast 8 7 1 21 Cormons 8 6 2 22 Torriana 8 4 4 14 Sovodnje 8 2 6 12 AGI 8 17 9 Hrast in Cormons sta se uvrstila v polfinale 2. ženske divizije za A skupino, v B skupini pa sta se uvrstila Mariano in Corridoni. I. K. Rezultati: Bovec — Jesenice 2:3 (10:15, 9:15, 15:13, 16:14, 11:15) Koper — Bled 1:3 (10:15, 15:13, 10:15, 8:15) Vrstni red: Sava, Bled, Jesenice 26, Branik 22, Mežica 18, Gaberje 14, Mislinja, Koper 8, Bovec, Trimo 6. E. Hvalica 3:2 3:1 3:1 2:3 3:2 1:3 3:0 0:3 0:3 3:1 3:1 8 14 8 12 19 8 24 4 22 2 Delovanje ZSŠDI V sredo, 22. maja bo v Trstu, v Ul. Ceppa 9, ob 19.30 skupščina predastavnikov včlanjenih športnih društev. Na dnevnem redu so naslednje točke: 1. Petdesetletnica ZSŠDI 2. Poletni izpopolnjevalni tečaji 3. Razno. * * * ZSŠDI obvešča, da bodo uradi v Ul. Ceppa 9 zaprti jutri, v ponedeljek. Urad bo redno deloval od torka dalje. V 1. SLOVENSKI LIGI Danes derbi Bovec - Koper Primorska predstavnika v 1. slovenski ligi toneta vedno globlje in sta se znašla v zelo kritični situaciji. Bovec in Koper sta preteklo nedeljo igrala doma z dvema kandidatoma za prvaka. V Kopru je gostoval Bled. s katerim so se domačini enakovredno borili do tretjega seta, ko so vidno popustili in ostali praznik rok. Veliko bolj dramatično pa je bilo srečanje v Bovcu med domačini in Jesenicami. Potem ko so gostje pqyedli rv setih z 2_:0 je na igrišču prišlo do preobrata. Domačini so uspeli izenačiti na 2:2 v selih in 10:1J v odločilnem setu. Od tu napite) pa so se gostje izkazali kot veliko bolj zrelo moštvo, ki je znalo osvojiti dragocen par točk. Primorski derbi bo danes v Bovcu. Za obe moštvi je srečanje zelo pomembno in verjetno odločilno. Koprčanom pomeni zmaga zagotov obstoj v ligi, medtem ko bi si Bovčani z zmago ustvarili realne možnosti, da bi se v zadnjem kolu le obdržali v ligi. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bo srečanje dramatično in vredno ogleda. 3:1 1:1 0:1 0:5 4:4 2:2 Primorska nogometna liga Vrsta presenečenj REZULTATI: Komen — Proleter Branik — Cesta Hrvatini — Vodice Pivka — Bilje Brda — Vipava Renče — Piran V 21. kolu so se pripetila doslej največja presenečenja. Naj začnemo kar po vrsti. Komen, ki v tem prvenstvu na domačem igrišču še ni zmagal, je tokrat nepričakovano premagal Proleter. Tako je Proleter dokončno izgubil vse upe, da bi se še potegoval za naslov prvaka. Bo pa odločal o naslovu prvaka, saj se bo danes srečal na domačem igrišču z vodilnim; Renčami. Branik si je na domačem igrišču dovolil • spodrsljaj v srečanju s Cesto. Hrvatini so ponovno dokazali, da jim na domačem igrišču ne gre in ne gre. Poudariti velja, da sicer odlični igralci Hrvatinov vse preveč zadržujejo žogo in tako omogočajo nasprotniku, da jih s hitrimi protinapadi preseneti. Bilje so v Pivki prav tako nepričakovano visoko zmagale in s tem resno ogrozile prvo mesto Renčam. Brda in Vipava sta se razšli z neodločenim rezultatom. Spolzkemu igrišču in obema vratarjema se velja zahvaliti, da smo videli o-sem golov. Posebno poglavje zasluži tekma med Renčami in Piranom. Že pretekli teden v Ilirski Bistrici je sodnik Rcnčanom odvzel točko, ko ni priznal regularnega gola. To se je zgodilo tudi tokrat, le nekoliko drugače. Ni bilo dovolj, da je športna sreča popolnoma obrnila hrbet Renčanom, saj so stalno napadali, ustvarili veliko število priložnosti a zadetka ni bilo. Pri vodstvu Renčanom z golom prednosti pa je stranski sodnik Marušič priznal gol Piranu, ko žoga sploh ni prešla gol črto. Marušič je razveljavil Renčanom regularni gol že na tekmi z Komnom. Začasna lestvica je sledeča: Renče 33, Bilje 30, Proleter 2(7, Branik 25, Hrvatini 24, Piran 22, Vodice in Transport 2Ó, Brda 13, Pivka 12, Kc/nen 9, Cesta 8, Vipava 7. V naslednjem kolu se bodo sestali: Vipava — Pivka, Bilje — Hrvatini, Vodice — Branik, Cesta — Komen, Proleter — Renče, Piran — Transport. Brda so prosta. L V. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 12. maja 1974 KOŠARKA 1. DIVIZIJA 15.30 v Trstu, Ul. della Valle GMT — Bor DEČKI 11.00 na Kontovelu Kontovel — Libertas TS * * * 11.00 na Opčinah Polet — Flaminio NOGOMET Desno: prva serija propagande športa, ki je izšla žc leta 1938. Levo (zgoraj): 1. sovjetska spartakiada; (spodaj): spartakiada tehničnih športnih panog 2. AMATERSKA LIGA 11.30 na Proseku Primorje — Muggesana * * * 16.00 Naselje sv. Sergija Flaminio — Juventina * * * 16.00 v Križu Vesna — Fossalon * * * 16.00 v Dolini Breg — Zarja 3. AMATERSKA LIGA 10.45 Naselje sv. Sergija De Maceri — Primorec * * * 10.00 na Proseku Baxter — Union NARAŠČAJNIKI 14.30 v Dolini Breg — Union * * • 9.30 na Padričah Gaja — S. Giovanni * * « 14.15 na Proseku Primorje — Edera * * # 10.30 v Križu Vesna — Rosandra Zerial ZAČETNIKI 13.30 v Dolini Breg — CGS NAMIZNI TENIS MEDNARODNI TROBOJ 9.00 v Bocnu Nastopa tudi Kras Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva Avstralija: «mednarodna» reprezentanca Trener je Jugoslovan - Vsi igralci nastopajo kot amaterji Prvo skupino svetovnega prvenstva v nogometu ocenjujejo vsi za najlažjo. Vse govori v prid ZRN, «uganka» skupine pa je Avstralija, ki bi morala po predvidevanjih odigrati vlogo pepelke. Trditev bo verjetno obveljala, avstralski nogomet pa le zanima evropske strokovnjake in Nemci, tako zahodni kot vzhodni, so na novo celino poslali tehnike in novinarje, da bi kaj več zvedeli. Avstralija predstavlja na SP zemljepisno največ prebivalstva. Izšla je iz skupine v kateri so igrale ekipe Azije in Oceanije. Za nastop je morala odigrati kar 11 kvalifikacijskih tekem: Sydney Irak 3:1 Melbourne Irak 0:0 Sydney Indonezija 2:1 Sydney Indonezija 6:0 Auckland Nova Zelandija 1:1 Sydney Nova Zelandija 3:1 Sydney Iran 3:0 Teheran Iran 0:2 Sydney Južna Koreja 0:0 Seul Južna Kareja 2:2 Hongkong Južna Kareja 1:0 Avstralske ekipe ne zasledimo na nobenem prejšnjem prvenstvu. Mnenja o ekipi so različna. Nekateri ji priznavajo vrednost slabše evropske ekipe, na primer Francije ali Danske. Drugi j0 prištevajo v drugo angleško ligo, stroga pa je bila ocena belgijskega sodnika Lorouxa, ki ji ni prisodil višje kakovosti od skupine amaterjev Be-neluxa. Doslej so samo Bolgarija, Grčija in Mehika igrale proti Avstraliji. Leta 1970 so Avstralci v Atenah premagali Grčijo s 3:1, vendar so nato zgubili v Mehiki z 0:3. Bolgari so v Avstraliji dvakrat zmagali (2:0 in 3:1) enkrat pa i-grali neodločeno 2:2. Vsako leto sprejme Avstralija nekaj klubov iz Evrope ali Južne Amerike, težko pa je oceniti pravo vrednost avstralskih uspehov proti tem «turističnim» ekipam. Moštvo igra približno po sistemu 4-3-3, ki pa se bo na svetovnem prvenstvu gotovo spremenil v bolj obrambni 44-2. Vsi igralci so trd- no raščeni, navajeni «atletskega» nogometa angleške vrste, z veliko kondicijo in skromnejšo osebno tehniko. Napad ni poseono hiter, obramba pa je trdna. Avstralci se nikakor nimajo za pepelko in ZRN bi mogla res naleteti na srečen dan, če bi hotela doseči tri gole. Vsi igralci so amaterji, s 40 delovnimi urami tedensko. Reprezentanci so na voljo le enkrat tedensko po štiri ure. Le nekaj boljših v ekipi tudi pri nogometu dobro Na svetovnem prvenstvu v prvi skupini skupno z Čilom, NDR in ZRN. Spored tekem na SP: 14. junija v Hamburgu: NDR — Avstralija 18. junija v Hamburgu: ZRN — Avstralija 22. junija v Berlinu: Avstralija Čile zasluži, največ približno 100.000 lir tedensko. Iz domovine bodo Avstralci odpotovali 20. maja in dva dni kasneje igrali v Djakarti proti Indoneziji. 26. maja bo prijateljska tekma v Tel Avivu proti Izraelu, 29. maja pa v Atenah proti Panathi-naikosu. Iz Grčije bodo nato odšli v Švico, kjer bodo ostali do 10. junija. Najzanimivejša je pri Avstraliji sestava moštva, ki vestno odraža 13 milijonov, večinoma priseljenih prebivalcev te celine. Od 18 izbranih so po rodu 3 Jugoslovani, 1 Nemec, 1 Madžar, 2 Škota, 4 Angleži, 6 Avstralcev (belcev) in 1 avstralski domačin. Glavni in pomožni trener sta tudi Jugoslovana. Očitno je trener Zvonimir Rašič osebnost. V Avstralijo se je izselil leta 1963 in je nekaj let aktivno igral. Zaradi poškodbe se je posvetil trenerskemu delu in se nalašč zato za leto dni vrnil v matično domovino, da bi znanje izpopolnil. Njemu pripisujejo velik uspeh avstralskega nogometa. «Velika hiba našega nogometa», je povedal Rašič, «je pomanjkanje fantazije. Še vedno je treba potek akcij ukazovati.» Rašič se veliko trudi, da bi svojim varovancem vcepil v glavo, da so Beckenbauer, Miiller in Netzer vendar samo ljudje. Vneto prebira knjige o psihologiji in skuša doseči od nogometne zveze, da bi v delegacijo vključila tudi psihologa. Za to se je verjetno navdušil, ko je zvedel, da bod0 nekaj takega storili Jugoslovani. Jedro ekipe predstavljata Anglež Alston, ki je odigral vse kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo, in Škot Jim Mackay, bivši igralec Prosečanom znanega kluba Airdrie. Pravi avstralski domačin je Harry Wilhams. O tem teče v moštvu zabavna zgodba. Ekipa je trenirala ob mraku, brez razsvetljave. Po treningu je trener Rašič našel mladega Harryja jokajočega v slačilnici. «Kaj pa je?» «Niti e-ne podaje nisem dobil ves večer!» «Seveda ne, saj te v temi niti videli niso,» je salomonsko odločil Rašič in rešil položaj. Trener Rašič upa. da bo nastop na SP močno pospešil razvoj nogometa v Avstraliji. Prvič bo televizija direktno prenašala srečanja. V Avstraliji je po uradnih vesteh kar 150.000 registriranih nogometašev v 2.500 klubih. Poprečni obisk gledalcev na tekmah za SP je bil 5.000 enot. «Ne upam si trditi, da bomo premagali Zah. Nemčijo, morda pa bomo NDR ali čile. Ali se spominjate še primera Italija — Severna Koreja? Pred leti je bil pri nas angleški klub Everton in nas je zasul z 8 goli. Lahko bi celo noč zadeval našo mrežo, tekma pa se je končala že po 90 minutah. Danes niti Everton, niti Leeds in niti ZRN ne morejo doseči proti nam 8 golov in v 10 letih bomo morda ž.e dosegli četrt finale ali celo polfinale.» Te besede so Ra šičeve. BRUNO KRIŽMAN 79 46 38 79 58 23 76 14 70 GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Moniecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali _ oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.K.i- Stran 10 12. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel izdaja in tiska ZTT - Trst ZA 9. MAJ PREDVIDEN SPLOŠEN UPOR V JETNIŠNICAH Z GESLOM «ARANCIA MECCANICA^ Nerazumljiva pasivnost varnostnih organov ob že dolgo znanem načrtu upora v zaporu Socialistični minister za pravosodje Zagari je zaman opozarjal vse varnostne organe na nevarnost prevratniškega načrta - Zadušen poskus upora v Padovi - Preiskava o dejavnosti nekaterih socialnih asistentov ALKSSANDRIA, 11. — Vzdušje občutene ganjenosti zaradi tragične smrti štirih talcev v dveh vdorih, s katerima je policija zadušila upor treh zločincev (dva sta bila ubita, tretjega pa so zaslišali), spremlja tokrat sicer tiha polemika v zvezi z vprašanjem, ki je v mislih velike večine prebivalstva: Ah je bilo potrebno? Znano je, da so prav občinski možje v Alessandri! pozvali predsednika vlade Humorja, naj prepreči pokol in raje omogoči trojici zločincev pobeg. Glavno je, so trdili, da Vam uspe rešiti življenje talcev. zločincem pa bi tako ali drugače bili dnevi šteti, saj bi jih brez dvoma lahko od vsega začetka skrivaj zasledovali in ujeli ob pravem trenutku, ko bi že izpustili zadnjega talca. Vse kaže, da je tudi med sodnimi funkcionarji, ki so sledili dogajanju v jetnišnici, vladalo nesoglasje. Baje je dr. Parola, namestnik državnega pravdnika iz Alessandrie, bil popolnoma nasprotnega mnenja kot torinski državni pravdnik Reviglio della Veneria, ki je bil v svoji izjavi drastičen: «Država ne sme kloniti, sicer se to lahko ponovi v nedogled.» Mnogi se sprašujejo, če je torinski sodni funkcionar, ki je ukazal napad in streljanje, vedel za «stanje pripravljenosti» v vseh zaporih in še posebej v Alessandri! v zvezi z načrtom «Arancia meccanica», ki so ga komaj po krvavem pokolu v Alessandrii razkrili funkcionarji ministrstev za notranje zadeve in za pravosodje. «Arancia meccanica», po Kubricko-vem filmu o nasilju v sodobni družbi, naj bi bilo geslo širokopoteznega načrta splošne vstaje v italijanskih jetnišnicah. Zaporniki, ki bi jih režirala» neka zunanja sila, naj bi izkoristili obdobje med 9. in 13. majem, ko je del policijskih sil zaposlen s potekom ljudskega glasovanja Prve vesti o tem načrtu je notranje ministrstvo izvedlo že pred dvema mesecema. Organi notranje- tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllMIIIIIIIIIIllllllllllllllllillllllllllllMilllllllllll PO EKSPLOZIJAH V PERUGII, ANCONI IN BOLOGNI Zaradi nedavnih atentatov v Palermu aretiran fašist Bil je član «Ordine nero» - Škvadristično nasilje v Rimu in neuspešen poseg policije - Bombe na sedež IACP v Milanu gent pa je skočil do avtomobila, da bi poklical kvesturo za pomoč. Tedaj je škvadra fašistov obkrožila agenta in jima iztrgala iz rok «ka-merade». Policista sta z brzostrelko začela streljati v zrak, a brez vsakršnega uspeha, škvadristi so jim nemoteno ušli. V Milanu so neznanci vrgli dve zažigalni bombi v sedež zavoda za ljudska stanovanja. Na kraju atentata so pustili letake s podpisom «Lotta comunista». Istoimenska organizacija je takoj demantirala, da bi kaj takega organizirala. Sindikati pa pripisujejo atentat fašistom, ki se radi skrivajo pod krinko levičarskih organizacij. ga ministrstva so podrobnosti načrta sporočili ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi socialist Zagari, ta pa je zaman ves ta čas zahteval od vlade finančna sredstva za posodobljenje varnostnih ukrepov v jetnišnicah in povečanje organika čuvajev za nadaljnjih dva tisoč stražnikov. Sredi aprila je minister Zagari poslal vsem jetniškim nadzornikom v raznih itabjanskih deželah tajno okrožnico, v kateri jih obvešča o načrtu «Arancia meccanica» in jih poziva, naj se pripravijo na nujno ukrepanje. Še posebej je Zagari o-pozoril na nevarnost, da bi prvi upor izbruhnil v zaporu v Alessandrii. Od tod so namreč prejeli informacije in tudi seznam jetnikov, ki naj bi kovali načrt upora. V seznamu so bili tudi trije zločinci, ki so, se za 36 ur polastili sedemnajst oseb in povzročili smrt štirih nedolžnih talcev med policijskim napadom: Conca, Di Bona in Levrero. Jetniški nadzornik za Lombardijo je ministru, ki je svetoval, naj bi omenjene jetnike razkropili po raznih zaporih Italije, odgovoril, da tega ne more storiti, češ da bi njihova premestitev lahko bila «detonator» predhodnega upora. Bal se je namreč, da bi se jetniki puntali, če bi začeli njihove kolege brez razloga premeščati sredi šolskega leta. Vsi so nanu-eč obiskovali jetniško šolo, kjer so — med drugim — ugrabili večino talcev. Minister Zagari je medtem posredoval pri ministru za obrambo Andreottiju, da je težo varnostnih ukrepov ob referendumu sprejela vojska in da so dobršen del policijskih sil pripravili na takojšen poseg v primeru uporov v jetnišnicah. 3. maja je Zagari izdal ukaz o «stanju pripravljenosti». V ukazu o-pozarja vse jetniške nadzornike, da se bodo zaporniki začeli puntati 9. maja. Istočasno je sklical v prostorih svojega ministrstva sestanek odgovornih za javni red, v glavnem policije in karabinjerjev. Kljub važnosti sestanka se pred-stavniki organov javne varnosti niso udeležili sestanka in pri tem o-pravičili odsotnost, češ da so prezaposleni. Sestanek je bil, nerazumljivo, odložen na 9. maj, se pravi na dan, ko se je tragedija v Alessandrii, kot že napovedano, začela. Rezultat tega sestanka so bili varnostni ukrepi v Padovi in Spoletu, kar je onemogočilo, da bi upora v teh dveh jetnišnicah zadobila takšno tragično obeležje. Res sta bila oba upora zadušena, tudi zato. ker jetniki niso kazali prevelikega navdušenja. Karabinjerji in policija, vsekakor, raziskujejo «politično» ozadje tega neuspelega splošnega upora v jetniš-nicah. Svoj sum so osredotočili na dejavnost nekaterih socialnih asistentov, ki pripadajo skrajni fašistični desnici in drugim izvenparlamentar-nim skupinam. V Alessandrii so medtem zaslišali znanega fašista Everalda Levrera, edinega izmed trojice zločincev, ki je preživel pokol. Povedal je, da so nameravali ugrabiti tudi tri kroniste, s katerimi so se pogovarjali. Z njimi bi odšli z jetnišnice, zahtevali večjo vsoto denarja in helikopter ter se s tem spustili na Sardinijo. Tu NESTVAREN PRISTOP K VPRAŠANJU KOLONIJ Portugalska junta vztraja s federalistično rešitvijo Neto: Z Lizbono se bomo pogajali, ko nam bo priznala pravico do neodvisnosti • Ponovni pokoli v Mozambiku LOURENCO MARQUES. 11. — Vojaška junta, ki je strmoglavila Caetanov fašistični režim, vztraja v svoji megleni politiki v afriških kolonijah in jih skuša z vsemi sredstvi obdržati v federaciji z matično državo po načrtu, ki ga je pred nekaj meseci obrazložil v svoji knjigi predsednik junte general De Spinola. To stališče je poudaril na svoji tiskovni konferenci v mozambiški prestolnici tudi poveljnik glavnega štaba portugalske vojske general Costa Gomez, ki je prišel na tridnevni uradni obisk v Mozambik. General je podčrtal, da junta ne bo postavljala nobenih omejitev Frelimu (mozambiškemu osvobodilnemu gibanju), če se bo konstituiral kot politična stranka in bo sprejel premirje, ki mu ga ponuja portugalska vojska. V nasprotnem primeru pa, če gverilci Frelima ne bodo prenehali z oboroženimi napadi na portugalsko vojsko, bo junta prisiljena nadaljevati in zaostriti vojno. Costa Gomez je pribil, da je prepričan, da bodo voditelji vseh afriških osvobodilnih gibanj pazljivo bi se poskrili. VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA Novi diplomanti centra za strojništvo v Kopru Pohod partizanskih kurirjev po Notranjskem in po Brkinih - Vojaki bodo pomagali pri gradnji vodovoda od Rižane do Pridvora KOPER, 11. — V Kopru so včeraj slovesno podelili diplome 19. diplomantom višješolskega študija fakultete za strojništvo iz Ljubljane, ki so končali študije v Centru za izredni študij v Kopru. Doslej je v tem centru diplomiralo že 55 slušateljev. Na slovesnosti starosta slovenskih PALERMO, 11. — Z obtožbo, da je sodeloval pri poskusu pokola je bil v sicilski prestolnici aretiran 27-letni fašist Umberto Balistrieri, član pred nekaj meseci razpuščene nacistične «Ordine nuovo», ki se je sedaj preimenovala v «Ordine nero», skratka organizacijo, ki je podpisala atentate po vsej Italiji in tudi na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu. Ukaz o arestu je izdal državni pravdnik iz Bologne, kjer je mladi fašist dalj časa živel in kjer so ga agenti političnega oddelka kvesture dobro poznali. Preiskovalci dolžijo Balistrierija, da je sodeloval pri atentatih proti ljudskemu domu v Moianu (Perugia), nekemu skladišču v Bologni in v Anconi, v noči med četrtkom in petkom. Na vseh mestih so atentatorji pustili letake s podpisom «Ordine nero». Do Balistrierija, ki je služil vojaški rok v Bologni, je pa bil prav te dni na bolniškem dopustu, so preiskovalci prišli na osnovi pričevanj in s primerjanjem pisave na listku, ki so ga našli na kraju atentata v Bologni. Dolžijo ga poskusa pokola, ker je močna bomba, ki je eksplodirala v Ul. Arnuad 27, v Bologni, spravila v nevarnost življenje dvanajstih družin, ki so živele v zgradbi. Iz Rima medtem poročajo, da je prišlo pred sedežem fašistične mladinske organizacije «Fronte della gioventù» do hudih incidentov. Mladi fašisti, ki so bili oboroženi z verigami in imeli na sebi čelade so napadli skupino levičarskih mia deničev. Na kraj je prihitelo nekaj agentov javne varnosti. Ti so zagrabili trojico pretepačev, tretji a- ................................................................................................m».....m..................................................................... „„„„........n»................................ Blagodejna pomladanska ploha ., fn : «f.l #4% VjJ J » ?.:fs no % - tói-liiS ‘'Slitto-1 no not x h ' *! mm Dramatičen zaključek ugrabitve letala | v Kolumbiji: en gusar ubit, drugi ranjen Pirati baje trije študentje, so zahtevali 200 milijonov lir odkupnine BOGOTA, 11. — Dramatičen zaključek ugrabitve letala boeing 727 na letališču v Bogoti: v spopadu med gusarji in kolombijsko policijo je bil en bandit ubit, eden hudo ranjen, enega pa so aretirali nepoškodovanega. Krogle policistov in piratov so ranile tudi več talcev, ki so bili v križnem ognju med banditi in agenti. Trije gusarji, baje študentje vseučilišča v Bogati, so se polastili letala včeraj nekaj minut pred pristankom v kolumbijski prestolnici in so prisilili pilota, da je pristal v Pereiri. Tu so gusarji zahtevali, naj letališko osebje napolne rezervoarje letala z gorivom, v zameno pa so osvobodili 23 od 110 potnikov. PL lotu so najprej ukazali naj odleti na Kubo, pozneje pa so se premislili in mu ukazali naj pristane v mestu Cali, 500 km zahodno od Bogote. Tu so se začela večurna pogajanja med pirati, ki so zahtevali osem milijonov pesov (okrog 200 milijonov lir) odkupnine in vladni mi predstavniki, ki niso hoteli pod leči izsiljevanju. Po osmih urah neuspešnih poga janj so gusarji odleteli v Bogoto s 93 talci. Ponovna pogajanja in še enkrat neuspeh. Spričo nepopustljivosti piratov, so se varnostni organi odločili za oborožen poseg. Policisti so se preoblekli v pilote, ki bi morati nadomestiti izmučeno po- sadko ugrabljenega boeinga in tako jim je uspelo stopiti v letalo. V spopadu je bil en gusar ubit, eden pa hudo ranjen. Boeing 727, ki je bil poimenovan po znanemu duhovniku-gverilcu Ca-millu Torresu, ni bil prvič preusmerjen. Že leta 1970 so se ga polastili gusarji in ga preusmerili na Kubo. ’ in Giscard DlstainJ pred 30 milijoni gledalcev PARIZ, 11. — Tekmeca za predsedniške volitve v Franciji, socialist Mitterrand in neodvisni republikanec Giscard D’Estaing sta se spoprijela v televizijski debati pred 30 milijoni gledalcev. Gledališke dvorane in kinematografi so bili v večernih urah prazni zaradi «zgodovinske tribune». Osnovna tema debate so bile perspektive Francije. Giscard D’Estaing je obtožil kandidata levice, da hoče vriniti komuniste v vlado, a ga je Mitterrand zavrnil, da niso dopustne diskriminacije proti ljudstvu in da je za komuniste «Stalin že daleč». Levičarski kandidat pa je Giscarda obtožil, da je leta 1969 zabodel nož v hrbet staremu generalu De Gaullu in ga prisilil k umiku s politične scene. S tem je Mitterrand skušal Giscardu odvzeti golistične glasove. Odv. Ghidoni zapustil Giovannija Venturo BOLOGNA, 11. — Branilec zaprtega fašista Giovannija Venture, odvetnik Giancarlo Ghidoni, je sporočil pravosodnemu ministru, da ne namerava več zastopati Venture in nastopati kot njegov branilec. Svoj sklep utemeljuje s tem, da ne namerava biti «abbi za Unčanje Venture». Pri tem omenja, po njegovem, krivično premestitev Frede in Venture v Bari. Že pred časom so se pa širile govorice, da Ghidoni ne namerava več braniti Venture, ker da mu slednji večkrat ni povedal vsega, kar je pozneje izhajalo iz preiskave. PEKING, 11. — Pakistanski premier Zuflikar AH Bhutto je dospel na uradni obisk v Ljudsko republiko Kitajsko. V prestolnici so ga na letališču sprejeli z vsemi častmi, vendar ga je kitajski premier Čuenlaj z ženo obiskal samo v njegovi rezidenci. Uradna kitajska a-gencija to pripisuje dejstvu, da je Čuenlaj nerazpoložen ter dodaja, da je tudi sicer «nekoliko star». REPUBLIKANCI NIX0NU: «ODSTOPI!» WASHINGTON, 11. — Pritisk na predsednika Nixona, naj odstopi, je iz dneva v dan jačji. Zapuščajo ga celo najbolj zvesti prijatelji, strankarski tovariši pa ga pozivajo, naj se začasno u-inakne in pusti predsedniško mesto podpredsedniku Fordu, dokler se kongres ne odloči: «impeachement» ali ne. Republikanski senator Young je včeraj javno pozval šefa Bele hiše, naj odstopi, skupina republikanskih poslancev pa pripravlja formalni a-pel na predsednika, naj se u- makne. čeprav Nixonovl glasniki krčevito zagotavljajo, da predsednik ne namerava odstopiti, po mnenju političnih komentatorjev šef Bele hiše ni več tako trden v svojem sklepu, kot je bil še pred nekaj tedni. Tako tolmačijo stavek, ki ga je izrekel general Haigh med današnjo tiskovno konferenco: «Pred- sednik bi odstopil, le če bi bil stoodstotno prepričan, da bi to koristilo ameriškemu narodu.» To je prvič, da neki glasnik Bele hiše, čeprav posredno in zelo megleno, omenja možnost Nlxo-novega odstopa. Anketa, Iti jo je izvedel zavod za raziskovanje javnega mnenja Harris, pa kaže, da je večina Američanov za odstavitev predsednika. Za «impeachment» ic jih je izreklo kar 49 odstotkov, nroti 41 odstotkom, ki odstavitvi nasprotujejo, še pred enim mesecem pa so bili slednji v rahli premoči. strojnikov je prof. dr. Struna, ki je bil glavni pobudnik za ustanovitev tega centra v Kopru, poudaril, da je z doseženimi rezultati izredno zadovoljen, saj sodijo med najboljše v državi. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V GALERIJI MEDUZA KOPER, 11. — V koprski galeriji Meduza so sinoči odprli razstavo u-metniških fotografij Toneta in Marijana Stojka na temo gibanje telesa v prostoru in času. Ob tej priložnosti so nastopili tudi plesalki Jasna Knez in Eva Scagnetti ter pesnik Andrej Medved. Razstavljene fotografije so zaradi svoje izvirnosti, domisel nosti in tehnične kvalitete vredne, da si jih ogleda širši krog ljubiteljev umetnosti. VOJAKI BODO POMAGALI GRADITI VIŠINSKI VODOVOD PRIDVOR, 11. — Prebivalci Pridvora pri Kopru so prisrčno sprejeli enoto JLA, ki bo pomagala graditi višinski vodovod na istrskem podeželju. Vojaki bodo pomagali pri izgradnji trase višinskega vodovoda od Rižane do Pridvora v dolžini 4 in pol kilometra, vrednost njihovega dela pa bo znašala okrog milijon 600 tisoč dinarjev. Pripadnikom JLA je zaželel dobrodošlico predsednik krajevne skupnosti Fabio Valentič, v imenu mladinske organizacije pa jih je pozdravila Karmen Jakomin. Za topel sprejem se je zahvalil podporočnik Boško Pevulič. SPREJEM PRIPADNIKOV UJV V KOPRU KOPER, 11. — Predsednik koprske občinske skupščine Mario A-bram je priredil dopoldne v hotelu Triglav v Kopru sprejem za pripadnike organov javne varnosti koprskega področja. Ob tej priložnosti jim je prisrčno čestital k bližnjemu prazniku —- 30-letnici ustanovitve organizacije javne varnosti. Mario Abram je poudaril, da jim prinaša tudi čestitke vseh občanov, ki poznajo odgovorno delo pripadnikov te službe, ga cenijo in so jim tudi pripravljeni v vsakem trenutku pomagati. Sodelovanje te službe z najširšim krogom naših delovnih ljudi, zlasti pa še z delavskim razredom, je tudi eno izmed pomembnih izhodišč naše nove ustave. Na današnjem sprejemu je Mario Abram izročil 42 pripadnikom organov javne varnosti odlikovanja predsednika Tita, 20 članov pa je prejelo plaketo varnosti. V imenu odlikovancev se je zahvalil Viktor Zajec. PARTIZANSKI KURIRJI V VREMSKI DOLINI VREMSKI BRITOF, 11. - V Vremskem Britofu se je sinoči končal pohod partizanskih kurirjev Slovenije po Notranjskem in Brkinih. Nad 200 udeležencev pohoda je obiskalo partizanske matere v teh krajih, položili pa so tudi vence na spomenike padlim. Na sinočnji slovesnosti v Vremskem Britofu se je zbralo več tisoč prebivalcev ter predstavniki družbeno političnih organizacij, ki so vnovič ostro obso dili težnje italijanske iredente po delu suverenega ozemlja SFRJ, ob koncu pa so tudi podelili štirinajstim tovarišem priznanja Osvobodilne fronte. Z zborovanja so tudi poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu in mu ob bližnjem rojstnem dnevu zaželeli, da Jugoslavijo bi še dolgu v miru vodil. preučili njegovo ponudbo in dodal, da so v teku tajni stiki med jun-to in osvobodilnimi gibanji, ni pa povedal, kje se ta pogajanja vršijo in kakšna vprašanja zadevajo. Stališče, ki ga je drugi najvidnejši voditelj portugalskega režima orisal časnikarjem, predstavlja velik korak naprej v primerjavi s politiko, ki jo je vodil Caetano, še zdaleč pa ne zadošča zahtevam, ki so jih postavila osvobodilna gibanja. Kot je poudaril voditelj angolskih partizanov Agostinho Neto v Dar Es Salaamu, ni še prišel čas za neposredna in dokončna pogajanja med osvobodilnimi gibanji in Lizbono, ker je stališče portugalske junte še zelo megleno. Pogajali se bomo le — je pribil Neto — ko nam bodo Portugalci formalno priznali pravico do neodvisnosti. Isto stališče kot Gomez je do vprašanja kolonij zavzel tudi glasnik vojaške junte major Osorio, ki je imel danes običajno tiskovno konferenco. V zvezi s sporočilom «demokratičnih vojakov», ki so se zavzeli za takojšnje priznanje neodvisnosti kolonijam, je glasnik poudaril, da taka sporočila predstavljajo kršitev vojaške discipline in da bodo vojaška sodišča temu primerno ukrepala. Priznal je sicer, da je bilo strmoglavljenje Cae-tanovega režima dejanje v nasprotju z vojaško disciplino, pribil pa je, da je čas, da se določila vojaškega pravilnika ponovno izvaja. Londonski «Times» je danes objavil z velikim poudarkom izjavo petih nizozemskih patrov, ki obtožujejo portugalsko vojsko zverinskih pokolov mozambiškega prebivalstva. podobnih pokolom v vasi Viriyamu. Duhovniki poudarjajo, da je do pokolov prišlo med koncem lanskega in začetkom letošnjega leta. Po pričevanju patrov so portugalski vojaki obkolili vrsto vasi, naložili prebivalce na tovornjake, jih odpeljali v džunglo ter jih postrelili. Najhuje je bila prizadeta vas Nhaminha, kjer so med avgustom 1973 in marcem letos Portugalci pobili najmanj 200 ljudi. Nizozemski misijonarji so svoja pričevanja strnili v spomenico, ki so jo poslali nizozemskemu misijonskemu svetu. V dokumentu navajajo pokole po kronološkem vrstnem redu in z imeni vasi, nad katerimi so kolonialisti znesli svoj nemočni bes. Patri nadalje govorijo o zverinskem mučenju temnopoltega prebivalstva, tudi žena in otrok. V zaključku dokumenta pa poudarjajo, da so se vrnili iz Mozambika v znak protesta proti svojim predstojnikom, ki niso odločno obsodili zverinskega početja portugalskih vojakov, nasprotno, pozvali so misijonarje, naj se ne vmešavajo v i politične zadeve. V zvezi s pričevanji o pokolih je glasnik portugalske junte izjavil, da nima informacij, ki bi potrjevale ali demantirale izjave nizozemskih patrov. Zagotovil pa je, da bodo vojaške oblasti v okviru svojih moči začele preiskavo in strogo kaznovale vse odgovorne, če se bo izkazalo, da so informacije o pokolih resnične. V LETOPISU NSK: PETER PODREKA (1822-1889) «ŠTIRI NAREČNE PRIDIGE IZ LETA 1850-1854» l (f , / . V**. * t «/. /2 « . f/tUf 4/C /* Ki LETOPIS NŠK vsebuje še: Predgovor in vabilo Narodne in študijske knjižnice v Trstu Poročilo o stanju in delovanju NŠK v letu 1971 Pavle Merkù: Narečne pridige Petra Podreke Pavle Merkù: Slovarček Seznam izdaj NŠK od 1. 1948 do 1970. V prodaji v Tržaški knjigarni v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici. Cena 1.000 lir. OBRABLJENE ZLATE IZDELKE vseh vrst plačamo do 3.200 lir na gram, po čistoči in vrsti. GARANTIRANE BRILJANTE za investicijo nudimo še po posebnih cenah. Barva garantirana s posebnim potrdilom «Gemological Institute of America». DARWIL <5> 'T' URE — SREBRNINA NAKIT— DRAGULJI TRST Trg sv. Antona 4/1, II, III Tel. 36231 61932 SLOVENSKE Z OKTETOM GALLUS PESEM MUZIKA — — PLOŠČE KASETE | 14 slovenskih | z oktetom GALLUS | NOVOSTI!!! ansambel Lojzeta Slaka: Glas njegov v SPOMIN TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 - Tel. 61792 TRST > Ul. Boccaccio 3 Telefon W1*’ POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse Kraje, tudi inozemstvo BANCO Dl SICILIA ISTITUTO Dl CREDITO Dl DIRITTO PUBBLICO CON SEDE IN PALERMO Premoženje L. 92.775.175.916 KONSOLIDIRANO PREMOŽENJSKO STANJE DNE 31. DECEMBRA 1973 (v milijonih lir) AKTIVA Blagajna in razpoložljiva sredstva ...... Lastni vrednostni papirji . . Soudeležbe in financiranja za poživitev gospodarstva Naložbe v lirah.............. Naložbe v tujih valutah . . Nepremičnine ................ Dolžniki jamstvenih kreditov Storitve pokrajinske izterjevalnice .... Tekoči računi in razne aktivne postavke................. Prehodna aktiva in reeskont pasive ...................... SKUPNA AKTIVA Obveznostni in evidenčni računi KAPITAL IN PASIVA Kapital L. 92.038 L. 149.459 Izredni rezervni sklad i . s » 1.046 » 760.287 Operativni skladi . ; j . » 83.894 » 33.098 Vrednostni papirji v obtoku » 139.365 » 2.321.138 Tekoči računi in vloge v lirah » 353.351 in tujih valutah .... » 2.437.593 » 19.074 Obveznice v obtoku .... » 777.041 Cedenti reeskontiranih efektov » 233.109 in pasivni predujmi . . . » 121.068 Jamstvena posolila .... » 233.109 » 118.954 Storitve pokrajinske izterjevalnice » 116.285 Sklad amortizacije nepremičnin » 1.599 » 516.346 Tekoči računi in razne pasivne postavke » 467.444 » 24.731 Prehodna pasiva in reeskont aktive » 57.823 Dobiček poslovne dobe . . . » 1.242 L. 4.529 547 SKUPNO L. 4.529.547 » 2.169.168 Obveznostni in evidenčni računi » 2.169.168 L. 6.698.715 L. 6.698.715 Generalni svet zavoda, ki se je redno sestal 30. aprila 1974, je odobril bilanco za poslovanje v letu 1973, iz katere je razviden porast na 3.438 milijard (+27%) upravljanih sredstev in porast na 2.675 milijard (+26%) uporabe rednih in izrednih kreditov. Bančne in likvidne rezerve so dosegle 910 milijard. Po razdelitvi čistega dobička znaša premoženje zavoda 92.775 milijonov, od katerih odpade 53.647 milijonov na rezervne sklade.