LETO XI. ST. 33 (564) / TRST, GORICA CETRTEK, 6. SEPTEMBRA 2007 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 NOVI TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY CENA 1 EVRO www. noviglas. it Uvodnik JurijPaljk Za cloveka gre! Priznam, da v Casu, ko preveva naSo narodno skupnost v naSem prostoru dolofen optimi-zem, tezko piSem uvodnik, ki ga posveCam vsem tistim tisoCem ljudi, ki so jih po vojni pobi-li brez sodnih procesov, njihovim svojcem, ki Se danes ne vedo, kje je grob svojcev, predvsem pa ga piSem nam vsem, Slovencem, ki dihamo in zivi-mo z domovino Slovenijo. Zapisal sem, da smo zadnje Case optimistiCni, o ferner zgovorno go-vori ustanovitev dvojeziCne srednje Sole v Spetru, kot o optimizmu govorijo tudi izjave predsed-nikov naSih krovnih organizacij in dolofena umirjenost nam ze pregovorno nenaklonjenih politiCnih sil desne sredine, ki se (za zdaj Se) ne za-ganjajo pretirano proti za&tku izvajanja zaSCitne-ga zakona v 32 obCinah v Furlaniji Julijski krajini. Za zdaj Se neuradne novice o skorajSnjem obisku predstavnikov vrha italijanske drzave v Sloveniji tudi priCajo o tem, da med Slovenijo in Italijo te&jo prijateljski in vse bolj normalno-sosedski odnosi, ki so in bi morali vsem biti v prid. Drzimo se nafela, da ne dajemo nasvetov matiC-ni domovini Sloveniji, je ne kritiziramo niti tak-rat, ko z njenimi odloCitvami nismo zadovoljni, ker se paC drzimo starega in preverjenega nafela: "Prav ali narobe, to je vedno moja domovina!" In bi seveda bili veseli, Ce bi se tega naCela drzali predvsem slovenski politiki najprej doma in seveda v tujini. Preprosto zato, ker je tako prav! Vseeno pa ne moremo mimo nelagodja, da ne zapiSem zaprepaS&nosti!, nad tem, kako se v slovenski javnosti obravnava grozljivo odkritje sku-pnega povojnega grobiSCa pomorjenih na Tez-nem pri Mariboru, kjer je po zadnjih podatkih skupni grob 15 tisoC ljudi, katere je Titova vojska po drugi vojni pobila. Dr. Ferenc s strokovno eki-po opravlja svojo dolznost, kajtl prastaro naCelo, da vsakdo zasluzi svoj grob, velja tudi v danaSnjih barbarskih Casih. Da, barbarskih, sicer si ni mo-goCe razlagati javnih natolcevanj, da gre za po-novno nepotrebno preStevanje kosti, kot so po-polnoma brezpredmetna vsa navajanja, da naj bi Slo za hrvaSke, Crnogorske in ne vem Se katere kvizlinSke vojake. V jarku na Teznem je pobitih 15 tisoC ljudi, vsakdo od njih je imel svoje ime, za vsakega DuSana in MiloSa, za vsakega Ivana in za vsakega Jovota je mati trpela in za vsakim je joka-la mati, so jokali svojci. Prav je, da se jim vrne ime, da' grob, da se jih dostojno pokoplje, kajti Clovek je v zgodovini Casov postal Äovek Sele tak-rat, ko je prviC zakopal soCloveka! Zato je prav, da ekipa dr. Ferenca nadaljuje z delom ne samo na Teznem, ampak se morajo spoStljivo izkopati po-smrtni ostanki vseh sto tisoC in veC pobitih na slovenski zemlji, po drugi svetovni vojni pobitih ljudi, ki, kot je to ze pred leti odliCno povedal beo-grajski Skof msgr. Perko, kot Damoklejev meC vi-sijo nad vsem slovenskim narodom in kriCijo po resniCnem spravnem dejanju. NihCe se nima v imenu nobene politiCne stranke pravice poigrava-ti s pobitimi in njihovimi ostanki, nihCe nima pravice soditi mrtvih in pobitih brez sodnih procesov, nihCe nima pravice danes pred grozljivo mnozico kosti govoriti, da je to preStevanje kosti. Barbarstvo brez primerjave je to! Kot je znak bar-barstva grozljiva tiSina vseh udelezenih likvida-torjev (kakSna vojaSka logistika je bila potrebna samo na Teznem!, saj 15 tisoC ljudi ne pobijeta dva Cloveka!), ki se danes niCesar ne spominjajo, da se lahko nekateri t.i. zgodovinarji Se naprej sprene-vedajo, CeS da desetletja in desetletja, ko so igrali rezimu dvorne norCke, niCesar niso vedeli. Se naj-bolj pa je grozljiva ciniCna brezbriznost slovenske javnosti, v kateri je Cerkev skoraj izjema, saj zah-teva krSCanski odnos do svetosti zivljenja. Vsakega zivljenja! O usmiljenju nisem napisal besede, o krSCanskem Se manj! Tega ni, a bi ga krvavo potrebovali vsi, tudi sinovi in hCere likvidatorjev, kaj Sele svojci pobitih! Ce ze tega nekateri ne zmorejo, naj bodo vsaj tiho, kot se mora biti tiho na vsakem pogre-bu, kajti priCe smo najveCjemu pogrebu v Evropi! NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 LLllLsitoLül [2 ttiU Ci V LlY Ci w V LieV ec li eLciLiu « > mmm 'Vs? ' ■■ ■ HtudL[s[a duc3VL LHtioei net O^cllicU Foto DPD Park Finzgarjevega doma na Opcinah Koncno zacetek Drage s pozitivnim naglasom Vparku Finzgarjevega doma na OpCinah so se v petek, 31. avgusta, zaCeli 42. Studijski dnevi Draga 2007. Tokrat je manjSinski fo-rum stekel v znaku optimizma, saj je spriCo pre-mikov, ki so se v zadnjem letu zvrstili tako na ni-voju politiCnih razpletov v zvezi z manjSinskim vpraSanjem kot tudi na meddrzavni italijansko-slovenski ravni glede sodelovanja med notranji-ma ministrstvoma, mogoCe misliti oz. upati, da se dogajanja na naSem koncu konCno uvrSCajo na pravi tir v priCakovanju dokonCnega padca meje z vstopom Slovenije v schengensko ob-moCje. Sergij Pahor, predsednik DruStva slovenskih izo-brazencev, je v uvodnem pozdravu nanizal vrsto pozitivnih vidikov, ki so v zadnjih tednih razve-selili predstavnike slovenske manj Sine in manjSino nasploh. "Poudariti je treba odloCilne korake, ki jih je paritetni odbor storil v zvezi s seznamom obCin, v katerih bo izvajan zaSCitni zakon; pomembna pridobitev je tudi ustanovitev dvojeziCne nizje srednje Sole v BeneCiji, se pravi v najbolj obCutljivem subjektu naSega manjSin-skega telesa," je dejal Pahor, ki ni pozabil na raz-pravo novega dezelnega zakona, na zaCetke tvor-nega sodelovanja med trzaSkim in koprskim pri-staniSCem ter na sodelovanje med slovensko in italijansko policijo na obmejnem pasu - slednje- Zacetekterorizmo ga je Pahor oznaCil celo za 'revolucionarno dejanje'. Predsednik DSI pa ni mogel mimo poraz-nih obCinskih volitev v Nabrezini in Gorici, ve-liko preizkuSnjo pa bodo za naSo manjSino dezel-ne volitve prihodnje leto in ustanovitev Demok-ratske stranke na italijanskem politiCnem prizo-riSCu. KakSen odnos bomo imeli manjSinci do tega novega politiCnega subjekta, predvsem pa kakSno vlogo bo v zvezi s tem odigrala stranka Slovenska skupnost? - se je vpraSal Pahor. Generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Joze SuSmelj je s Pahorjevim optimizmom so-glaSal, Ceprav je izrazil doloCene pomisleke glede nedavnega staliSCa zupanov obCin Trst, Gorica in Cedad glede izvajanja zaSCitnega zakona: preve-liko previdnost do udejanjanja zakona St. 38 gre lahko dojemati kot odlaSanje, kar gotovo ni spod-budno. Predsednik paritetnega odbora Bojan Bre-zigar pa je prisotnim posredoval nekoliko manj kritiCno oceno sestanka treh zupanov, ki so se kljub pozivu poslanca Nacionalnega zavezniStva Roberta Menie k neposluSnosti vendarle oprede-lili za izvajanje zaSCitnega zakona. Brezigar je Se dodal, da so sestanki paritetnega odbora poteka-li konstruktivno: "Delo je gladko steklo, celo proti priCakovanju," je dejal Brezigar, ki je pozitiven razplet glede NSS v Spetru ocenil tudi v dejstvu, da je bila odloCitev v odboru soglasno sprejeta. Brezigar je tudi prepriCan, da bo "naklonjeno vz-duSje, ki je v teh mesecih velo med Clani odbora," v prihodnje videti tudi na nivoju druzbenega tki-va. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Dra- go Stoka je ocenil, da je lani izglasovan zakon za manjSince v slovenskem drzavnem zboru ugod-no vplival na odloCitve italijanskih politiCnih krogov v zvezi z vpraSanjem naSe zaSCite. "Po ob-dobju suSe je konCno priSel blagodejni dez," je dejal Stoka, ki ni prikril dejstva, da se je po tako dolgem obdobju statiCnosti bal, da bo Italija Se naprej odlaSala zaSCito, ki bi jo morala po doloCi-lih svoje ustave in po mednarodnih sporazumih ze zdavnaj uvesti. "Zivimo v Casih, ki niso bili za naSo skupnost Se nikoli tako pozitivni in perspek-tivni," je dejal predsednik Slovenske kulturno go-spodarske zveze Rudi PavSiC. Spreminjajo se nam-reC koordinate, v katerih smo bili doslej navaje-ni ziveti in razmiSljati: prav zato si mora manjSina sama pridobiti ustrezno vlogo na podroCju, ki bo postalo novo stiCiSCe med EU in Balkanom. "Po-stati moramo bolj sodobni in izluSCiti prioritete, katerim posvetiti naSo pozornost." Med najnuj-nejSimi problemi je PavSiC uvrstil skrb za slovenski jezik in za bolj pogumno generacijsko za-menjavo pri kadrovskih strukturah. Vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan je poudaril novo vlogo, ki jo bo naS prostor imel v novih dimenzijah EU. Prirediteljem je zazelel, da bi v snovanje Drage vlozili veC ambi-cioznosti, odprtje NSS v Spetru pa je ocenil kot iz-redno pomemben dogodek. Pred sobotnim predavanjem je prisotne pozdra-vil Se veleposlanik RS v Rimu Andrej Capuder, ki je poudaril intelektualni naboj Drage v trenutku, ko bo mejna Crta med Italijo in Slovenijo dokonC-no padla z vstopom Slovenije v schengensko ob-moCje. Igor Gregori, Andrej Öemic, Danijel Devetak /strani 4,8, 9 Sasa Rudolf pise o 35. obletnici palestinskega napada v olimpijski vasi v Münchnu TIGR Dan domoljubia ob obletnici Drustva Tigr in prikljucitve Primorske Ob 80-letnici Drustva Tigr in 60-letnici prikljucitve Primorske maticni domovini bodo pod naslovom Dan domoljubja potekale prireditve v stevilnih slovenskih krajih. Ob 80-letnici organizacije Tigr bo 7. septembra ob 20. uri v Sezani potekala Svecana akademija, kjer bodo prisotne nagovorili predsednik vlade Janez Jansa, predsednik Drustva Tigr Marjan Bevk, slavnostni govornik pa bo pisatelj Boris Pahor. Ob nasprotovanjih in polemikah Ovrednotenje furlanskega jezika v solah in uradih Ob odprtju sole v Beneciji SSk pozdravlja izredno pridobitev Slovenska skupnost, narodna stranka Slovencev v Italiji z izrednim zadovoljstvom pozdravlja ustanovitev srednje Sole v Spetru. To je prav gotovo zgodovinski dan za celotno naSo narodno skupnost v dezeli FJK, Se posebno pa za naSe rojake in njihove druzine v BeneCiji. Za tako hiter razplet dogodkov gre najprej Na dnu... DRAGA MOJA, 0GR0MN0 SI MI GOVORILA, MALO MANJ POVEDALA, SE MANJ SEM TE RAZUMEL, ATE IMAM VSEENO RAD! izraziti vse priznanje in hvaleznost skupini starSev, ki so si vztrajno in v ne lahkih okoliSCinah prizadevali, da imajo lahko njihovi sinovi zagotovoljen pouk v materinSCini, kar je ena osnovnih pravic vsake narodne skupnosti. Za tak dosezek so seveda tudi pohvale vredni dezelni in Solski funkcionariji, ki so zahtevi po odprtju srednje Sole ugodili in ji Cim bolj olajSali birokratski postopek. Slovenska skupnost poudarja Se enkrat, da je to zgodovinski dogodek, saj Ce pomislimo, da je BeneCija priSla pod Italijo ze leta 1866 in se je takrat zaCel tezek boj za uveljavljanje pravic do ohranjanja lastnega jezika in kulture, nam ze samo to nakaze, v kakSnih okoliSCinah zivijo naSi rojaki v videmski pokrajini. Ta korak pa odpira BeneCiji nova obzorja, saj bo tako skrb za materinSCino obogatena s to pomembno in bistveno Solsko strukturo. DeZeIno tajniStvo SSk Kljub poletni vroCini in poCitniSkemu Casu je pri nas brez premora poteka-la Casopisna polemika o osnutku dezelnega odbora o zaSCiti in ovrednotenju furlanskega jezika v Solah in uradih. Predsednik Riccardo Uly je v zvezi s tem veCkrat poudaril, da je namen dezelne uprave dopolniti drzav-no zakonodajo na podroCju zaSCite zgodovinsko priznanih narodnih in jezikovnih manjSin, ki jo predvideva znani zakon St. 482 iz leta 1999. Ta njegova poja-snila pa niso umirila razprave o zadevni problematiki, da bi se razvijala na stvarnih osnovah in ob veCjem poznavanju predmet-ne tematike. Ze med zaCetno raz-pravo meseca julija v ozjem od-boru naCelnikov svetovalskih skupin so priSla na dan globoka razhajanja tako na naCelni kot konkretni ravni. Za mnoge je najbolj sporno vpraSanje uvedbe furlanSCine v jav-ne Sole vseh vrst in stopenj bodisi kot uCnega pred-meta bodisi kot uCnega jezika za pouCevanje neka-terih predmetov. Mnogo polemik je prav tako povz-roCilo vpraSanje, ali naj bo pouk furlanSCine obve-zen za vse uCence posameznih razre-dov ali samo za ti-ste, ki jih starSi prijavijo. Tu je po-trebno povedati, naj bi se doloCila glede javne rabe furlanSCine uvelja-vila v vseh tistih obCinah, ki so se svojCas opredelile kot obCine s furlansko govo-reCim prebivalstvom. Tako se je ze pred veC leti izreklo za uvedbo furlanSCine v Sole kar 125 obCin v videmski pokrajini (od skupno 137), 13 v goriSki pokrajini (od skupno 25) in 37 obCin v porde-nonski pokrajini (od skupno 51). ZnaCilno je, da je pobuda o urad-ni uvedbi furlanskega jezika v Sole in urade sprozila razhajanja ne samo med raznimi stranka-mi, ampak tudi v notranjosti posameznih strank tako v desno-sredinskem kot levosredinskem taboru. To je razvidno iz objavljenih posegov raznih poli-tiCnih, sindikalnih in drugih jav-nih predstavnikov, objavljenih predvsem v trzaSkem dnevniku II Piccolo. PredaleC nas bi pripeljalo, Ce bi hoteli prikazati vsa doslej objavljena staliSCa. Mirne duSe pa lahko potrdimo, da razen ma-loStevilnih tehtnih posegov za-devna polemika odseva veliko nevednost oziroma nepozna-vanje obravnavane snovi Stevil-nih izpostavljenih javnih predstavnikov, ki zviSka delijo nauke na desno in levo in navajajo neu- strezne primerjave s pravicami drugih jezikovnih manjSin. Nekateri z viSka ironizirajo, CeS da bi bilo koristneje veC Casa in denarja nameniti uCenju svetov-nih jezikov kot pa krajevni für- Povejmo na glas lanSCini... TakSni nasveti prihajajo zlasti iz tistih krogov, ki nasprotujejo tudi javni rabi slovenSCine pri nas, CeS da jo go-vorita le piCla dva milijona ljudi, in pri tem povsem zamolCijo, da gre za jezik soseda. Razlago, da je vpraSanje ovred-notenja furlanskega jezika sprozilo tako obSirno raz-pravljanje v medijih in politiC-nih krogih, je iskati predvsem v volilni raCunici v zvezi s prihodnjimi dezelnimi volitva-mi. Furlanskega prebivalstva je namreC nekaj sto tisoC. Njihovi glasovi lahko odloCilno vplivajo na volilni izid v korist levosre-dinske ali desnosredinske koaliere. Predsednik Uly se tega prav gotovo zaveda, zato zeli izpolni-ti svoje obveze tudi do furlanske jezikovne skupnosti. Kdor bi se preveC "zameril" znatnemu de-lu furlanskih voliveev, tvega iz-gubo volitev. Prihodnji tedni bo-do zato odloCilni za dokonCno doloCitev vse-bine zaSCitnih norm v korist furlanske skupno- sti in njenega jezika Se (I posebej. Zadevna razpra- » va bi se sedaj morala pre- T seliti v posebno komisijo — dezelnega sveta in nato v samo zbornico. Zato stranke hitijo z vzklaje-vanjem razliCnih staliSC v lastni sredi. To velja za stranke obeh okvirnih politiCnih opredelitev. VpraSanje Furlanov, ki ga je ustavodajna skupSCina odlozila za nedoloCen Cas, se sedaj, kot kaze, iz-teka. Dne 11. septembra bo v prostorih videmske uni-verze veliko zborovanje predstavnikov kulturnih in druzbenih institucij na temo Jeziki in identitete Fur-lanije v novi Evropi. S to pobudo prireditelji zelijo dvigniti kultur-ni nivo razprave o zaSCiti jezikov- nih manjSin v FJK. Alojz Tul Neodgovomo pozivanje k drZavljanski neposluSnosti Veliko prahu je dvignilo nedavno pozivanje Umberta Bossija, naj Italijani v protest zoper neuünkovito vlado ne plaüujejo ved davkov. Dvignili so se glasovi za in v veöji meri proti, pri ferner ni manjkalo zmede pojmov. Vsekakorni malo tistih, ki so zelo kritidni do politike, ne toliko v odnosu do sedanje vlade kot v odnosu do politike na-sploh. Naj vlada ta ali druga politi£na opeija, vse bolj se zdi, da nihäe ne more storiti kaj uönkovitega in da je politika vse SibkejSa pri reSevanju zivljenjskih problemov ljudi terda trenutno ni nikakrSnih izgledov, da bi se stva-ri obrnile na bolje. Vkolikor je temu res tako in nas je drzava preko vsake mere razoöarala, potem je po Bossijevih besedah - in po bese-dah Se koga drugega - ved kot upraviCeno, da takSne drzave ne bi podpirali in jo hranili s tezko prisluzenim denarjem. In prav tukaj na-vedeno razmiSljanje je imelo velik uünek: marsikdo se je priCel resno nagibati k mnenju, da drzava, ki je izgubila toliko zaupanja, res ne zasluzi, da bi ji Se naprej dajali potuho in ji polnili zepe. Seveda v takSnem sklepanju tiü zmeda, ki ni brez nevarnosti. Drzavljanska neposluSnost namreC ne spodko-pava le trenutne vlade, ampak drzavo v celo-ti, drzavo kot dogovorjeno upravljanje s sku-pnimi stvarmi. In ker so davki in dajatve za drzavo temeljniprihodek, pozivk njihovemu nepla£evanju pomeni poziv k drzavljanski ne-posluSnosti. Zato je nerazumljivo, da uradne institueije takSnega spodbujanja odloäno ne zaustavijo, kot je nedopustno, da k neposluSnosti poziva nekdo iz vrst vrhunske politike. Toliko bolj nedopustno, ker bi moral zaradi visoke stopnje utaje davkov govoriti ravno nasprotno, sepravi, da jenujno in öast-no dati drzavi tisto, kar je bilo dogovorjeno. Po uradnih ocenah se v Italiji izmakne davSöni Sestina pridobljenega zasluzka, po neuradnih ocenah obsega utaja davkov Se veC kar Cetrti-no v enem letu pridobljene vrednosti. V vsej tej zgodbi je bilo med drugimi sliSati tudi mnenje, da je poziv k neplaäevanju davkov v bistvu revolueija, torej ruSenje obstojeöega si-stema. Zdi pa se, da je takSen poziv mnogo slabSe narave, saj za razliko od revolucije nima nobene vizije, nobene zamene za sedanje raz-mere, ki naj bi jih nadomestili z neäm jasnim in novim, gre torej le za ruSenje. In