eGtuUfea,
aTprayica
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Slovenija naj preko sime nudi dom otrokom is tšosne tu Hercegovine!
Leto VI. - Št. 151 J Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih I	Ljubljana,	sx*eda,	17.	oktobra	1945	|	Mesečna	naročnina	Din	10,—________I_________Cena	Din	2.—
Razlikovati moramo med demokrati in „demokrati**
Govor ministra HLujovica
-»Tovariši in tovarišice, beograjska mladina! Mislim vendar, da je zmaga naša. (Skandiranje: Zmaga je naša!) Zmaga je naša ne le zato, ker kričimo, da je zmaga naša, ampak zaradi tega, ker smo jo izvojevali. Izvojevali smo jo o vojni, izvojevali jo bomo po vojni. Toda ne samo po vojni, temveč tudi o miru, ko bo ta mir utrjen z našimi silami Ljudske fronte. Ljudska fronta je sila in pozivam ose, ki vsaj malo dvomijo, naj pridejo, da vidijo vas, mladino, ter da se zamislijo, kaj je Ljudska fronta. Preden bi pa začel govoriti, mislim, da se ta tako imenovana opozicija (Dol!) ni smela pokazati na volitvah prav zaradi tega, ker bi morala privesti množice na ulice; toda kje naj jih vzame? Znano je, tovariši, da Ljudska fronta ni ustvarjena kot nekakšna pogodbena kombinacija, temveč je politični izraz narodno osvobodilnega gibanja med vojno. To je sila ljudstva, ki je na svojih plečih, s svojimi silami — in ponosni smo, da je s svojimi silami — izvojevala zmago nad okupatorjem, nad izdajalci, nad reakcijo in nad vsem, kar spada o preteklost. Zdaj, po končani vojni, je Ljudska fronta izraz ljudskega gibanja za ureditev države, za ureditev našega narodnega in državnega življenja. Mi, tovariši, smo vabili ljudi k aktivnosti; vabili smo ljudi na delo brez pogodbe in pogojev, da se odzovejo zahtevi svojega časa in dolžnosti do svojega naroda. Nismo se z njimi pogajali, ampak smo govorili: Borite se! In v tej borbi se je iz naših skupnih sil rodila skupna sila ljudstva in Ljudske fronte. To delamo tudi zdaj. Toda zdaj ni potrebe, da pozivamo. Moč ljudstva vleče naprej, in neizbežno je, da je ljudski, kdor mora biti med ljudstvom in za ljudstvo. Ako pa ne pojde naprej, bo zaostal za nami in ne bo nas dohitel. Tu ni omahovanja. Moč Ljudske fronte je dovolj velika, da vlije slehernemu, ki bi bil omahljiv in ki bi se bal, sile in vneme, volje, da se dvigne in sprevidi, da Jela za svoje ljudstvo.
Ali so popuščali od tega? Tudi. Zakaj? Popuščali so v toliko, da so tam, kjer nekateri niso, ali niso dovolj razumeli značaja in bistva Ljudske fronte, njene vloge ter niso bili poučeni o narodno osvobodilni borbi in gibanju med vojno — niso poznali odnosov in dogodkov med oso vojno n Jugoslaviji in o svetu; bili so zastrupljeni s hitlerjevsko in izdajalsko propagando, pritisnjeni k tlom z okupatorskim nasiljem; potrebno je bilo te ljudi seznaniti z značajem, nameni ter smotri Ljudske fronte, pokazati jim pot Ljudske fronte, pokazati silo Ljudske fronte, storiti, da bi ti ljudje postopno prešli od svojih starih nazorov k novim nazorom. — V toliko je bilo odstopanja, da bi tudi te, ki še niso mogli in ki še niso bili gotovi glede bodočnosti, razvoja naših sit — bilo treba pritegniti za ljudstvom, da bi tako tudi oni vneto posvetili svoje lise za graditev naše države. V toliko je bilo odstopanja od Ljudske fronte, odnosno od ustvarjanja ljudske fronte, od taktike, kako bi bilo treba ravnati v posameznih prilikah. Toda idejh Ljudske fronte kot enotne sile ljudstva
v borbi, kot narodno osvobodilnega gibanja, kot bistva demokratičnih prizadevanj, je prodirala, tovariši, čedalje bolj med široke plasti ljudstva o držg-
vi in tujini. Ideja Ljudske fronte se je razvijala kot splošna družbena ideja in kot mednarodni pojav je zajela s svojo silo, s silo svoje misli, s silo svoje upornosti, z energijo, ki je z njof stopala v ospredje — zajela je vse in vsakogar. Jn kje vse ni bilo Ljudske fronte? Bila je o borbi, kjer so grmeli streli, bila je v nemških taboriščih, bila je v tujini, bila je v vseh podjetjih. Celo iz Avstralije nam pošiljajo pisnin z geslom:	Živela Ljudska fronta1 Misli Ljudske fronte, ideje Ljudske fronte, veličina Ljudske fronte so prodrli v vse pore našega narodnega življenja ter ga izpolnili s svojo ustvarjalno energijo. In odmev njenih klicen ni samo v srcih pristašev, temveč tudi o srcih vseh prijateljev, ki so za napredek in za narod. Mislim, da o tem ni pri nas več spora. Fronta naroda je pri nas sila in graditelj našega novega življenja. Tako^ jo razumejo, tovariši, tudi zunaj naše države. Toda nedvomno fronta ni osem všeč, kakor pač ni nikdar nobena stvar in ne more biti všeč vsem. Namerno prikazujejo pogrešno in s slabim namenom Ljudsko fronto. Govorijo o enostranskem sistemu, o diktaturi itd. V glavah reakcionarjev, v glavah sovražnikov, v glavah neumnih in zaostalih ljudi povzročajo nove ideje vselej zmešnjavo. 7.ato pa nismo krivi mi, da ideja Ljudske fronte ne more prodreti do njihove zavesti. Tovariši. tudi železnica si ni mogla utreti poti. da bi se ji ne upirali. Govorili so, da bo upropastila ne nem koliko zemlje ob progi in da bodo zaradi žvižganja lokomotive popadale ptice izpod neba. Letalo je bilo vražje strašilo za
tiste, ki so se bali napredka. Napredek je bil vselej za tiste, ki se mu upirajo in ki so sovražniki človeštva, nekaj strašnega. Zato trdimo, da je tudi Ljudska fronta velika stvar in je ne more nihče zaustaviti na njeni poti.
Toda, ne gre samo za to, da ne razumejo Ljudske fronte. Nasprotno, ljudje so, ki prav dobro vedo, kaj pomeni Ljudska fronta in kaj je bistvo Ljudske fronte. Ti iz tujine, ki zanikajo demokratičnost Ljudske fronte, a poznajo njeno bistvo, ti niso nikakršni demokrati, Nasprotno, pravi demokrati, prav široke ljudske množice enako kakor pri nas tudi o tujini pozdravljajo idejo nove Jugoslavije, enotnost njenih narodov, ljudsko demokracijo v Jugoslaviji. Ti, ki govorijo, da je Ljudska fronta ena stranka, seveda potem sklepajo, da je to klika, da je to diktatura, in hočejo z intervencijo o Jugoslaviji spremeniti to stanje. Hočejo dokazati, da je Ljudska fronta proti ljudstvu, ali kakor ti »zahodni demokratu v državi govorijo, da to ni v duhu zahodne demokracije. Njim ni do zahodne in ne do kakršne koli demokracije. Njim je za demokracijo samo toliko, kolikor bi jim mogla služiti kot firma in orodje za preslepitev množice. Toda za to jim je, da bi Ljudska fronta ne bila demokratična, da bi bila protiljudska ter da bi si napravili iz nje zaveznika, če bi šlo, tudi nasprotnika ljudstva. Takšno kombinacijo, takšno Ljudsko fronto, ki bi bila proti ljudstvu, bi še podpirali in podpirali bi jo prav zato, ker bi bila protiljudska. Vidite, zato nasprotnike Ljudske fronte podpirajo hkrati ljudski sovražniki, podpira jih reakcija doma in v tu jini, prav zato je Ljudska fronta ljudska, ker je Ljudska fronta demokracija, ker je , Ljudska fronta ljudstvo.
Tovariši, kdo je to, ki se toliko hvali z drugo demokracijo, in sicer z zahodno demokracijo? To so izdajalci o tujini, kralj o tujini, četniki in koljaši v tujini, četniki in koljaši tudi tisti majhni tukaj v domovini, kjer se skrivajo v mišjih luknjah — Grol in njegova družina (Dol!). Koga podpirajo ti tako imenovani demokrati, ki ne želijo nič dobrega svoji državi? Podpirajo bivšo izdajalsko vlado Slobodana in Puriča, Dražo Mihailoviča in Ljotiča, Živka Topaloviča, Milana Gavrilooiča, zemljedelca v Lsindonu. Tukaj podpirajo Milana Grola in podpirali bi vsakogar, ki bi delal proti Ljudski fronti.
Vidite, to so ti zahodni demokrati, ki bi radi kompromitirali tudi pojem demokracije, pa tudi zahodne demokracije in ki zlasti želijo, da bi prišlo do spora med nami in zahodno demo-krači jo.
Toda, tovariši, demokracije ne morejo biti sporne in vedno je nekaj skupnega, v kolikor želijo dobro svojemu narodu, bodo resnični demokrati o odnosu do svojega in o odnosu do drugih narodov (Tako jel). Mislim, ko gre za to, da govorimo o zahodnih demokracijah, se more razlikovati tudi pojem zahodne demokracije. Zadnji čas je, da pride do diferenciacije med temi demokrati ter da se pokaže, kdo je to, ki še vedno podpira fašistične elemente, reakcijo in tiste, ki ne želijo nič dobrega svojemu narodu, kakor tudi, da z druge strani spoznamo demokrate poštene politike, gospodarstvenike, inteligenco, delovne množice, ki se opirajo na napredne ljudi in na napredne množice, ki vedo, kaj so gmotni in moralni interesi naroda — da spoznamo demokratične ljudske množice oseh držav, ki hočejo skupno ustvarjati novo človeštvo.
Mislim, da je to razlikovanje potrebno v interesu samega uničenja ostankov fašizma. S tem bi zajeli ose sile v eno enotno fronto ljudi naprednih nazorov, ki bi bili sposobni reševati velika vprašanja po vojni.
Ljudska fronta je potrebna povsod prav takšna, kakršna je o Jugoslaviji, ker samo takšna lahko razbije tudi njihove zahodno-demokratske Grole, naša fronta, ki je poosebljenje enotnosti moči in volje za reševanje oseh življenjskih vprašanj ob sodelovanju ljudstva; naša fronta je ustvarjena iz Ijud-ui--	z žrtvami in napori za
boljše življenje in za mednarodno vzajemnost.
Naša fronta pomeni nekaj konstruktivnega, nekaj velikega in novega, kar ustvarja novo življenje. Ako primerjamo naše razmere z razmerami v drugih državah, sprevidimo, da ljudstvo v mnogih državah ne kaže zanimanja, da sodeluje o graditvi, pri delu kakor pri nas. 'Tam delavci neprestano terjajo boljše delovne pogoje, zvišanje mezde ter zboljšanje življenjskih pogojev. Pri nas, kakor vidite, ljudska fronta, ki so v nji delavci in kmetje, tega ne dela. Delavci delajo, delajo kmetje, dela ves narod, ustvarjajo čedulje več in boljše ter govorijo: Delamo za sebe! (Tako* je!)	■	^
Glede na to, tovariši, je položaj pri nas jasen. Vemo, kaj hočejo demokrati
Visoka sovfefska odlikovanja jugoslovanskih državnikov in borcev
Moskva, 16. okt. (Tass) Za izredne zasluge pri organizaciji »jugoslovanskih oboroženih sil in za spretno vodstvo operacij jugoslovanskih čet v boju proti skupnemu sovražniku — hitlerjevski Nemčiji, so bila podeljena odlikovanja Kutuzova I. stopnje naslednjim jugoslovanskim državnikom: Andriji Hebrangu, Blagoju Neškoviču, Borisu Kidriču, Radoljubu Čelakovicu, Blaju Jovanoviču, Djuru Ptičarju in Vladimirju Bakariču.
Moskva, 16. okt. (Tass) Predsedstvo Vrhovnega sovjeta ZSSR je podelilo odlikovanja in kolajne ZSSR generalom, častnikom in vojakom jugoslovanske armade za zasluge na bojišču in za pognm in hrabrost v boju proti skupnemu sovražniku ZSSR in Jugoslavije — hitlerjevski Nemčiji.
Odlikovanja Suvorova I. stopnje so bila podeljena generalnim poročnikom Arsu Jovanoviču, Koci Popoviču in Aleksandru Rankovi-
Havdišene manifestacije vseslovanskemu bratstvu v Sarajevu ob prihodu predstavnikov Vseslovanskega odbora
V nedeljo je priredilo društvo za kulturno sodelovanje Bosne Ln Hercegovine s Sovjetsko zvezo svečan sprejem na čast prihoda predstavnikov Vseslovanskega odbora v Moskvi. Sprejema so 6e udeležili minister narodne vlade Bosne in Hercegovine Džuro Puca-stari, podpredsednik narodne skupščine Bosne in Hercegovine Avdo Humo, predstavniki ljudskih oblasti, predstavniki združenja književnikov in združenja novinarjev Bosne in Hercegovine, predstavniki srbskih, hrvatskih in muslimanskih kulturnih društev ter mnogi drugi kulturni in javni delavci v Sarajevu.
Sprejem predstavnikov vseslovanskega odbora na mitingu, bi se je vršil, je bil navdušen in radosten dogodek, ki je pustil globok vtis tako udeležencem mitinga, kakor tudi dragim gostom. Bratske besede predstavnika jugoslovanskega odbora so izzvale veliko navdušenje ljudstva, ki je manifestiralo svojo hvaležnost Sovjetski zvezi. Rdeči armadi!, in njenemu genialnemu voditelju Staliiru ter vseslovanskemu odboru. Ob splošnem navdušenju je spregovoril književnik Skender Kuleno-vič, ki je med drugim rekel:
»Danes se v naši sredi nahajajo ljudje iz Sovjetske zveze, bi so nas v onih težkih dneh julija 1941 podprlj im nas vodili do končne zmage naše pravične stvari, do končnega in popolnega osvobojemja naše države in do njene neodvisnosti.«
Ko so potihnili vzkliki »dobrodošli«, je spregovoril podpredsednik vseslovanskega odbora ukrajinski pesnik Maksim Riljskd, bi je poleg ostalega rekel: »Ni je siile, bi bi mogla razbiti enotnost narodov nove Jugoslavije, ni je sile, ki bi mogla razrušiti vez med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Mi smo zmagali v tej
rode Sovjetske zveze vodil genialni geme-ralisim Stalin, narodom Jugoslavije pa je načeloval sijajen človek maršal Tito.«
Nato je govoril tajnik vseslovanskega odbora polkovnik Valentin Močalov: »Že mesec dni se spoznavamo z življenjem jugoslovanskih narodov. Videli smo porušena mesta in vasi, videli smo opustošenje, ki ga je zapustil okupator. Ko ste bili v največjih težavah, ste svoje misli zaupali človeku, ki je z vami delil dobro in slabo. Govorili ste: ,Z nami je Tito, z nami je zmaga.1 V veliki in težki vojni se je rodilo bratstvo in edinetvo slovanskih narodov. Ko je bilo jugoslovanskim narodom najtežje, je veliki Stalin govoril: ,Aii ne vidite, da je vsa Jugoslavija v partizanskemu pokretu? Sovražniku ne bo uspelo, da bi jo spravil na kolena, sovražnik ne bo premagal Jugoslavije.* V isti dobi je vseslovanski odbor v Moskvi objavil preko radia: .Junaški narodi Jugoslavije so se dvignili v borbo z maršalom Titom Josipom Brozom na čelu.* Tu poleg mene stoji tudi podpredsednik vseslovanskega odbora v Moskvi, ki je tedaj preko radia razkrinkal sovražnike jugoslovanskih narodov Mihailoviča, Nediča in ostale izdajalce. Sedaj smo se srečali v miru. Vojna se je končala z zmago nad fašizmom. V najtežjih časih smo bili ločeni od vas s prostorom in vas nismo mogli podpreti s tanki niti z letalstvom. Nemci so mislili, da je v sili pravica, mi pa mislimo, da je v pravici sila.
Mladina je v narodno osvobodilni borbi pokazala neverjetna junaštva in požrtvovalnosti. Mladina je govorila: ,Naj Nemci mečejo bombe, naj jih le rabijo, da jih bodo manj vrgli na Ruse.* Taka je slovanska mladina^«
Pri odhodu je ljudstvo prisrčno po-
vojni, ker so bili z narodu Sovejtske zve- I zdravilo goste in vzklikalo vseslovanske-ze vsi svobodoljubni narodi in ker je na- i mu bratstvu in solidarnosti.
Danes popoldne^ pride v Ljubljano sovjetska mladinska delegacija. Sprejem bo od 17 do 17.30 na Mestnem trgu.
in zahodni demokrati. Vemo, kaj hoče in kaj more Ljudska fronta. Fronta ne pozna krize. Ni krize, kajti sili Ljudske fronte ne more škodovati skupina ljudi, ki ne želijo nič dobrega svojemu ljudstvu, skupina posameznikov, ki so že upropastili svojo državo, skupina ljudi, ki ni dala nič pozitivnega in ki ni med vojno pokazala poleta, ne volje za službo naroda in svoje domovine, ampak je nasprotno zavajala svoj narod, da bi šel v borbo proti samemu sebi, podpirajoč sovražnike in izdajalce. (Dol!)
Toda, kdor vstopi o fronto, ne more misliti na to, da bi ji mogel onemogočiti delo kot organizaciji. Kdor vstopi v fronto, mora delati z vsemi silami za prihodnost svojega naroda. Tu ni mogoče taktizirdti. V kolikor kdo taktizira, je kmalu odkrit in kmalu osamljen. P fronto lahko vstopajo in iz nje izstopajo posamezniki in skupine — to je njihova stvar. Toda bistva Ljudske fronte ne morejo spremeniti. Ljudska fronta ostane Ljudska fronta ne glede na posameznike. Ljudstvo ostane ljudstvo in kot takšno sestavlja fronto.
V idite, to je logika progresivnega razvoja pri nas. Ni drugega razvoja naše države brez sil Ljudske fronte.
Tovariši, v tej perspektivi, o tej dolžnosti, o tej volji, da hočemo, da moremo, da vemo, da smo zavedni, da moremo ustvariti nekaj boljšega, stoji naša mladina o prvih vrstah, kar je ponos Ljudske fronte, da se opira na njene sveže in mlade sile, ki bodo brez pretresljajeo, brez bolečin in z večjo vnemo nadaljevale delo Ljudske fronte tudi po vojni.
Z Ljudsko fronto, z mladino, z ustvarjalnimi množicami 'naših narodov bomo zmagali o želji, naj bo Ljudska fronta graditelj nove Jugoslavije. Poglejte gesla mladine, pa boste videli zmago fronte, prihodnost mladine. Ni
življenja in napredka, ako ne bo mladina *nadaljevalec dela ljudstva, ki bo zgradilo prihodnjost naših narodov.
Kakor Ljudska fronta, raste naša mladina, se razvija o Ljudsko fronto in mora postati udarnik, da bo nosilec novega, da ustvari nekaj višjega in nekaj stvarnejšega.
Tudi o tako imenovani bitki za volitve^ bomo dobili to bitko vselej z navdušenjem, ne samo zaradi lega, da bi klicali in kazali moč Ljudske fronte, ampak zato, da zedinjeni in močni, utrjujoč pridobitve narodno osvobodilne borbe, gremo naprej pod vodstvom tovariša Tita. Za Tita, za domovino, naprej7«
ču. Generalnemu poročniku Dap-čeviču je bilo podeljeno odlikovanje Kutuzova I. stopnje. 81 oseb je bilo odlikovanih z različnimi drugimi odlikovanji Sovjetske zveze, medtem ko je bilo 131 drugih odlikovanih s kolajnami.
Naslednjim narodnim junakom Jugoslavije, ki so padli v boju proti hitlerjevskim zavojevalcem, so bila podeljena odlikovanja Domovinske vojne I. stopnje za vzorno izpolnjevanje nalog, ki jih je naložilo poveljstvo, v boju proti skupnemu sovražniku ZSSR in Jugoslavije — nemškim fašističnim zavojevalcem, ter za pogum in hrabrost v boju: generalnemu poročniku Ivanu Milutinoviču, Peru Čekoviču, Radku Mitroviču, Radku Pavloviču, Savi Kovačeviču in Ivu-Loli Ribarju.
mmmm * mmm
V Skoplje je prispel posebni odposlanec predsednika republike Meksike
V Skoplje je prispel posebni odposlanec republike Meksiko Viktor Manjel Vi-lasenov, katerega naloga je, da se spozna s povojnimi političnimi in gospodarskimi vprašanji Evrope. Viktorja Manjela so na postaji sprejeli predsednik narodnega sobranja Makedonije Metodij Antonov Cento s tajnikom Borisom Sirovom in s člani predsedništva, ministri itd. Viktor Manjel Vilasenov je odgovoril na dobrodošlico predsednika narodnega sobranja Makedonije Metodija Antonova Centa in rekel, da je meksikansko ljudstvo spremljalo borbo jugoslovanskih narodov proti osvajalcem. Tudi sedaj meksikansko ljudstvo ve, da v Jugoslaviji delajo na tem, da se učvrsti demokracija. Na koncu je naglasil enakost bojev, ki so jih od leta 1936 naprej vodili narodi Jugoslavije in narod Meksike proti fašizmu in, da je to podlaga za poglobitev prijateljstva med obema državama.
Časopis »Front National« obsoja Šubašičevo ostavko
Današnji francoski tisk je delno objavil pjsmo, ki ga je maršal Tito naslovil svojemu ministru za zunanje zadeve dr. šubašiču, ki je podal ostavko. Časopis »Front National« komentira ostavko dr. šubašiča in pod naslovom »Zakaj je dr. Šubašič podal ostavko« poudarja, da je šubašič podal ostavko na predvečer volitev, ko vodijo vsi sovražniki nove Jugoslavije iz inozemstva kampanjo proti ujej. To, kar želi opozicija in kar želi dr. Šubašič, je tuja intervencija, ki bi omogočila, da se ustavi oživljenje demokracije in da bi predvojne klike znova prišle na svoja mesta.
Zborovanje žen v Vrtojbi
Minulo nedeljo so imele žene iz Vrtojbe množični sestanek. Predstavnik Mestnega odbora ASIZ-a je poročal o delovanju reakcije, ki se trudi, da bi podrla to, kar so narodi zgradili v času borbe. V diskusiji so žene izjavljale, kako malo vpliva to rovarjenje na ljudstvo v vaseh, ki je vedno bolj strnjeno v borbi proti ostankom fašizma, četudi ta fašizem ne naleti pri svojem delovanju z uradne strani na nobeno oviro. Žene so odločno izjavile da bo njihova največja želja izpolnjena takrat, ko bo Slovensko Primorje dokončno priključeno k Jugoslaviji, za katero so dali življenje najboljši sinovi 1 Primorske.
Begunci iz Egejske Makedonije preganjani po grških monarhistih, so našli zatočišče v svobodni federalni Makedoniji
Na volitvah 11. novembra bomo glasovali za pravioo delovnega ljudstva
Ne bomo samo čuvali priborjene zmage, temveč se bomo borili tudi za novo zmago
Predvolivni sestanki po Dolenjski
V poslednjem času prireja Osvobodilna fronta po vsem novomeškem okrožju vrsto predvolivnih sestankov. Samo v soboto in nedeljo jih je bilo preko sto. Dolenjsko ljudstvo se povsod z velikim zanimanjem udeležuje teh predvolivnih razgovorov, na katerih jim naši aktivisti razlagajo važnost in pomen volitev v Ustavodajno skupščino, ki bo s temeljnim državnim zakonom dokončno odločila našo notranjo ureditev.
V soboto zvečer so se na tak vaški predvolivni sestanek zbrali tudi volivci in volivke iz Slatnika pri Novem mestu. Zbranim vaščanom je tovariš Bogdan Osolnik, namestnik kandidata za Zvezno skupščino za okraj Novo mesto, pojasnil politični položaj v svetu, razložil naše notranje politične naloge in končal s pozivom, naj se vsi volivci udeleže volitev, s čimer bodo potrdili vse demokratične pridobitve naše borbe. Zborovalci so mu pri teh besedah navdušeno pritrjevali in s tem pokazali svojo odločitev za ljudsko republiko Jugoslavijo. Vaščani so potem v razgovoru razkrivali svoje težave in želje. Kritizirali so samovoljnost krajevnega narodnega odbora, ki je nepravilno razdeljeval podpore Rdečega križa. »Zahtevamo, da odslej tudi mi, volivci, sodelujemo pri takih stvareh. Z našo kontrolo bomo odpravili te nepravilnosti in dosegli zadovoljstvo vseh ljudi«, so pripomnili nekateri, ki so jim vsi zborovalci potem pritrdili.
V nedeljo dopoldne je bilo v Novem mestu predvolivno zborovanje, o katerem smo že poročali Popoldne so se zbrali volivci v Poljanah in Toplicah. Na obeh sestankih je bila tudi minister za socialno politiko, tov. Vida Tomšič, ki je kandidat v Zvezno skupščino za okraj Novo mesto.
V nedeljo popoldne so se zbrali na predvolivni sestanek vaščani iz Ajdovca, ki je po zaslugi domačih izdajalcev mno-
go pretrpel v osvobodilni borbi. Tov. Bogdan Osolnik, namestnik okrajnega kandidata, jim fe prikazal naša notranja politična vprašanja in naglasil velikanski pomen sedanjih volitev. V domačem razgovoru so mu možje, ki so se vrnili iz naše vojske in internacije, in ostali vaščani, ki so nekdaj več ali manj nasedali našim sovražnikom, priznali, da so spoznali edino pravilno pot Osvobodilne fronte, ki slovenski narod vodi k sreči. »Vsa vas se je zgražala ob »pastirskem pismu«, s katerim so nas nekateri gospodje zopet hoteli mešati«, je s pritrjevanjem vseh zbranih dejal starejši kmet. »Pa predobro poznamo njihovo početje, da jim bi nasedli«. S svojim krajevnim odborom so popolnoma zadovoljni, ker se v vseh rečeh posvetuje z ljudstvom. »-Na sestanku smo se pogovorili, kdo naj dobiva živilske karte, da jih sedaj dobivajo res samo oni, ki so jih potrebni«, je pripomnila neka žena. »Težava je samo z obleko in obutvijo«. V kratkem se bo po dolgem času v Ajdovcu zopet pričel šolski pouk. »Šolo bomo začasno imeli v neki hiši. Čimprej pa nameravamo s skupnimi močmi popraviti požgano šolo. Na okrožju so nam tudi že obljubili vsi svojo pomoč«, je povedal predsednik krajevnega narodnega odbora. Potem so Ajdovčani dejali, da zelo radi prebirajo naše časopise, da se hočejo čim bolj izobraziti. »V vasi nas je precej naročenih na »Kmečki glas«, nekaj pa tudi na »Ljudsko pravico«. Največja težava pa je sedaj, ker v naših hribih še ni urejena pošta. Zato dobivamo časopise z veliko zamudo. Podrezati bo treba, da se tudi to vprašanje uredi«, je razlagal kmet, ki se je pred kratkim vrnil iz naše vojske. Na koncu so vsi vaščani izjavili, da ne bodo nikdar več nasedali političnim sleparjem in narodnim izdajalcem. Še bolj se bodo oklenili Osvobodilne fronte in si gradili svojo ljudsko oblast. »To bomo dokazali tudi ob volitvah, ko bomo šli vsi na volišče.«
Prvo predvolivno zborovanje v Svrljigu
V Svrljigu se je v navzočnosti preko 600 meščanov in kmetov iz svrlji-škega okraja vršilo prvo okrajno zborovanje. Zborovanje je otvoril predsednik okrajnega odbora Ljudske fronte in poslanski kandidat Svetislav Vidanovič, nakar je predal besedo poslanskemu kandidatu Tihomiru Miko-dijeviču. V imenu Jugoslovanske armade je govoril podpolkovnik Marko Jovanovič.
Predvolivna zborovanja p6 vaseh gališkega okraja
Zadnje dni so bila predvolivna zborovanja po skipetarskih vaseh gaiiškega okraja ter v Žirovnici, Bolenu in Vrbljanu. Skipetarji so se množično udeležili zborovanj, na katerih so predstavniki okrajnega odbora fronte govorili o pomenu predstoječih volitev v Ustavodajno skupščino ter poudarjali, da je bratstvo med makedonskim ljudstvom in skipetarsko manjšino najvažnejši predpogoj svobode in edinstva. Govorniki so prav tako govorili o reakciji ki poskuša da bi to edin-stvo razbila. Na vseh manifestacijah so Skipetarji izražali svojo privrženost Ljudski fronti, bratstvu in edinstvu z makedonskim ljudstvom, republikanski Jugoslaviji in maršalu Titu.
Veliko votivno zborovanje beograjske
mladine
V nedeljo je biilo v Beogradu veliko volivmo zborovanje beograjske mladine. Udeležilo se ga je več desettisoč mladincev. Na kraju zborovanja, med Vukovim spomenikom in tehnično fakulteto, je bila prelita kri napredne mladine v borbi proti neljudskemu režimu Cvetkoviča in Mačka. 27. mairca 11H1 se je beograjska mladina zbrala na tem mestu, da se je skupno z delavci uprla politiki trojnega pakta in kapitulaciji pred fašističnimi napadalci. Klici: »Beograd-Moskva k ki so tedaj prvič zadoneli po beograjskih ulicah in ki so izražali splošno zahtevo ljudskih množic Jugoslavije po prijateljstvu in zavezništvu z bratskimi narodi močne Sovjetske zveze, so se v nedeljo zopet ponovili. Svobodna mladina, zavedajoč se svoje moči, se je zbrala na tem kraju, da manifestira svojo privrženost Ljudski fsonti in hvaležnost tovarišu Titu za njegovo modro vodstvo ter odločnost, da brani naše izvojevane pravice pred vsemi napadi domače im tuje reakcije.
Zborovanje je otvoril tajnik mestnega odbora USAOS-a Dušan Puča, nakar je spregovoril Mikali Turtdč, predsednik mestnega mladinskega odbora. Naglasil je, da bo delavska mladima 11. novembra ponovno utrdila pravice, ki si jih je izvo-j e vala med osvobodilno vojno in ki si jih je pridobila doslej v dobi obnove. To, za kar se je delavska mladima^ borila pred vojno in za kar so padli tisoči mladih delavcev, se zdaj uresničuje.
Predsednica glavnega odbora srednješolske mladine Ramka Božovdč je med drugim dejala: »Srednješolska mladima, ki je bila pod reakcionarnimi režimi stare
Jugoslavije zatirana, se ni uklonila, ampak je stremela k boljšemu življenju mladine in k resnično demokratični šoli. Z zmago narodno osvobodilne borbe je ljudska oblast omogočila resnično demokratizacijo šole in jo odprla najširšim ljudskim množicam. Čeprav vsi srednješolci še niso dosegli 18 let in ne bodo mogli neposredno sodelovati pri volitvah, bodo vendar s svojim delom v šoli in zunaj nje mnogo pripomogli za utrditev bratstva in enotnosti Jugoslavije ter za krepitev Ljudske fronte.«
Ralo Dugonjič, tajnik USAOJ-a je med drugim dejal: »Terjate, da pride na to zborovanje tov. maršal Tito ter da govori. To, kar govorite vi, kar govori in misli vse ljudstvo — to so besede tov. Tita. Govori, kar je povedano v vaših geslih. Slabo bo naletel slehernik, ki misli, da je mogoče uničiti neodvisnost naše države, najsi bo Grol, Mihajlovič ali kralj Peter. Niikdar nisem bil tako ponosen kakor zdaj, da sem državljan te države. To zborovanje dokazuje, da Jugoslavija ni bila nikdar premagana ter da ne bo nikdar premagana. Prepričani smo, da bomo zmagali, zato ker gremo naprej v prihodnost, zato ker je naš program nasproten vsemu staremu, trhlemu in nazadnjaškemu.«
Kot zastopnik Jugoslovanske armade je spregovoril narodni junak Danilo Jankovič ter pozdravil zborovalce v imenu borcev in voditeljev slavne Titove armade.
Končno je spregovoril minister za finance zvezne vlade Sreten Žujevič. ‘Njegovo govor objavljamo na prvi strani.
DARUJTE ZA V0LIVNI SKLAD OSVOBODILNE FRONTE
Predvolivna zborovanja v travniškem okrožju
V travniškem okrožju je bila te dni vrsta predvolivnih zborovanj. Na njih so živo razpravljali o vseh političnih vprašanjih v zvezi z predstoječimi volitvami. V Busovitu se je vršilo zborovanje vseh članov okrajnega odbora Ljudske fronte in frontovskih organizacij, na katerem so govorili Jakov Grgurič, podpredsednik vlade Bosne in Hercegovine in poslanski kandidat za okraj Vitez, nato njegov namestnik Nidrad Hadžalič, delavec iz Travnika in Mirko Floro, poslanski kandidat iz Fojmice. Prav tako se je vršilo zborovanje v vasi Polje, nato pa v Vitezu, kjer je tudi govoril podpredsednik vlade Grgurič, ki je v svojem govoru navedel izdajniško vlogo bivšega vodstva HSS na čelu z Mačkom.
Predvolivna kampanja v moraviškem okraju
V času predvolivne kampanje se je v Ivanjici in bližnjih vaseh vršilo nekoliko zborovanj. Na zborovanjih je govoril tudi nosilec okrožne liste Ljudske fronte, finančni minister za Srbijo Peter Stambulič. Na zborovanju v Ivanji-ci je minister Stambulič govoril o vlogi Ljudske fronte za časa osvobodilne vojne, o bodočih nalogah v zvezi z obnovo in izgradnjo naše dežele, in o stremljenjih ljudskih sovražnikov, da bi oslabili sile Ljudske fronte. Minister Stambulič je nadalje poudaril potrebo, gre na volitve celokupno ljudstvo in se na ta način uvrsti za obrambo pridobitev narodno osvobodilnega boja. Dolžnost vseh nas je, je rekel Stambulič, da razložimo onim, ki niso prisotni na zborovanju, da pridejo 11. novembra vsi složno na volitve, ker njih izostanek pomenil, da so se pridružili onim. ki pod plaščem opozicije rovarijo proti ljudskim interesom. Nato so govorili Kirilo Savič, predsednik Ljudske fronte za mesto Beograd, Rajko Jelič, Ilija Curčin, kmet iz Rovina in drugi.
★ * *
Votivni sklad Osvobodilne fronte
Dosedaj že objavljeni
zneski	Din	704.085.
Okrajni odbori OF Rakek Četrt Šiška
Osobje ministrstva financ Osobje carin, inspektoriata Uslužbenci NOO Ljubljana P. t. Kavka, Zibertova 20.
Četrt Polje
Osobje min. za gozdarstvo Okrajni odbor OF Krško OOF odbor Novo mesto OOF odbor Trebnje OOF odbor Celje okolica OOF odbor Trbovlje OOF odbor Šmarje Neimenovani tovariš Sindikati:
Kranjice Gimnazija Zabukovca Liboje Pacciaffo Laško Store
Nameščenstvo Denarnega zavoda Ljubljana Terenski odbor OF pri Tisk, uradu NVS Četrt Bežigrad Uslužbenci pri MNO glavno mesto Ljubljana
11.000.— 11.228.— 5.145.— 610.— 1.950,— 772.— 2.341.— 1.000.— 6.736.— 1.035.— 3.233.— 11.771.50 7.000.— 2.052— 50—
141.— 300.— 2.938.— 156.— 315.— 518.— 1.107.—
1.100.—
1.805.— 4.604—
3.118—
Skupaj Din 786.110.50
Popravek: V »Ljudski pravici« z dne 16. t. m. je bilo pomotoma objavljeno, da je pri raznih trgovcih zbral tovariš Ive
Novak din 15.100.—. Omenjeni znesek je zbrala tovarišica Iva Novak.
Dodatno k poročilu o votivnem skladu.
Okraj Celje-okolica je do danes prispeval na prostovoljnih prispevkih za OF in za volivni sklad 53.665 din in to po krajevnih odborih OF:
Krajevni odbor OF:
Vrbno—Prožin	1152	Din
Arja vas	193
Ojstro	388
Rimske Toplice	941
Zgornje Gorče	143
Ojstriška vas	283
Nova vas	50
Osenca	563
Zadobrova	259
Laško	2425
Velike Grahovše	53
Paneče—Polana	85
Št. Rupert pri Vranskem 320 Laška vas	512
Brode pri Vranskem	235
Vransko	1213
Pečovje	914
Blagovna	1269
Reka	224
Liboje	1951
Vrbje	1424
Jurklošter	593
Kaplja	576
Štore	1716
Sp. Rečica	1974
St. Rupert nad L.	221
Žalec	4051
Marija Gradec	62.50
Rifngozd	155
Mala Breza
Dobrna
Roje pri Žalcu
Tremarje
Megojnica
Ljubečna
Zg. Rečica
Bukovžlak
Sv. Pavel—Dolenja vas
Poljče
Topovlje
Parižlje
Preserje
Lokavec
Zabukovca
Levec
Griže
Petrovče
Teharje
Vojnik
Št. Jurij ob j. ž-
Sv. Peter v Sav, dolini
Drešinja vas
Sv, Jurij ob Taboru
Podlog
Kamenče
Male Braslovče
Sp. Gorče
Braslovče
P od vrh
Grušovlje—Zalog šofer Djuro Latkova vas
61
2370
444
280
1200
95
507
1188
2877
160
81
222
295
493
4786
377
1423
5192
1090
201
125
826
397
56
303
157
270
380
1099
355
811
100
476
Okraj Šoštanj je prispeval za volivni fond po sledečih krajevnih odborih OF: Krajevni odbor OF:
Šoštanj	3280	Din
Šalek	300
V soboto je Umka svečano proslavila prvo obletnico svoje osvoboditve. Ob tej priliki je na zborovanju govoril generalni poročnik Rankovič, ki je med drugim rekel:
»Posavina je lahko ponosna na to, ker spada med one kraje, v katerih je leta 1941 pričela vstaja proti okupatorju. Mnogo tovarišev iz naše Posavine ni samo vstopilo v prve partizanske vrste in vodilo boje proti okupatorju, temveč so v onem trenutku, ko so bile naše sile potisnjene iz Srbije in so se morale pre-premestiti v Bosno in druge kraje, tudi oni šli v te kraje in v narodno osvobodilnem boju padli za osvoboditev Bosne, Like, Črne gore — prav tako kakor so žrtvovali življenja za osvobojeinje svoje Posavine, svoje Srbije. V tem štiriletnem boju so bile doprinešene nedvomno velike in dragocene žrtve. Toda odkrito vam povem, da bi bile te žrtve še vse večje, da smo mi čakali s prekrižanimi rokami. Zato so nam zlasti dokaz kraji, ki so pozneje pričeli z bojem. Nikoli, tovariši, ne smemo pozabiti naših žrtev, nikoli ne bomo pozabili onih borcev, ki so padli za svobodo našega ljudstva, kakor tudi ne onih, ki so padli, izpostavljeni četniškim pokoljem, v naših vaseh, Zgodovina srbskega ljudstva, tovariši, bratje, je rekel dalje Rankovič, bo zabeležila dva največja izdajalca, Nediča in Mihajloviča. Prvi je odkrito služil okupatorju, drugi pa je v začetku poskušal prikriti svojo službo okupatorju in izdajalcem našega ljudstva. Medtem ko smo se mi borili proti Nemcem, se je Draža Mihajlovič sporazumel z Nedičem in z Nemci, zbiral one, ki so prej predajali naše ljudstvo.«
V svojem govoru je nato očrtal izdajalsko početje Mihajloviča in rekel: »Ko danes pogledamo nazaj, ko vidimo, preko kakšnih težkoč je moral iti naš narod in nar. osvobodil, vojska — danes JA — danes jasno vidimo, da smo v tem boju uspeli zato, ker je vse naše ljudstvo razumelo, da se samo v boju lahko upre nemškemu okupatorju. Ljudstvo je, tovariši, vzelo svojo usodo v svoje roke in izvojevalo zmago. Nadalje bomo še čuvali ne samo priborjeno zmago, ampak se bomo borili tudi za nove zmage. Eno izmed teh zmag moramo izvojevati 11. novembra na volitvah v ustavodajno skuoščino.
Vi veste, da je ena najlepšifa pridobitev tega narodno osvobodilnega boja Ljudska fronta. Mislim, da ni potrebno, da vas pozovem, da glasujete za listo Ljudske fronte, katere nosilec je maršal Tito. Hočem pa vam reči, odnosno spomniti vas, da storite vse kar je v vaših močeh, da v Posavini vsi do zadnjega gredo na volitve. To bo najboljši odgovor Posavcev opoziciji, kateri načeluje Milan Grol in katera ima namen vzdržati se volitev. Toda kaj pomeni danes vzdr-žanje od volitev in kaj pomeni neizkori-stiti danes svoje volivne pravice? To pomeni delati proti svojim lastnim interesom, delati proti svoji lastni državi in proti ureditvi razmer v naši deželi. Mislim, da med vami ni niti enega človeka, ki bi na nekaj takega pristal. Tako zva-na opozicija pravi, da nima svobode, da ji je Ljudska fronta onemogočila udeležbo pri volitvah. Mi pa vemo, da ima opozicija še preveč svobode. Oni so po štiriletnem boju, za katerega niso prav nič doprinesli, dobili pravico, da obnove svojo demokratično stranko ter pravico, da prično izdajati svoj list, nekakšno »Demokracijo«, kakor tudi pravico, da se udeležijo teh volitev. Kljub temu se volitev ne bodo udeležili, pač pa pozivajo ljudstvo, da naj ne gre volit. Mislim, da je pravi razlog njihovega vzdrževanja pri teh volitvah njihova slabost in nemoč. Naše ljudstvo si je v tem boju pridobilo mnogo izkustev. Šele leta 1941 je našemu ljudstvu postalo jasno, kdo so prijatelji, kdo pa sovražniki te dežele.
Prijatelji naše dežele ne morejo biti oni, ki so v najtežjih trenutkih naše dežele leta 1941 pripravljali svoj odhod in odšli v inozemstvo. Prav tako ne morejo biti prijatelji naše dežele oni, ki so se odkrito postavili v službo okupatorja ter oni, ki imajo na vesti stotisoče življenj najboljših sinov našega ljudstva.
Znano vam je, da gremo na te volitve z geslom, da branimo priborjene pridobitve. Gremo pa tudi radi izvojevanja novih zmag. Ena od teh zmag mora roditi republiko. Zakaj, tovariši in tovarišice republiko? Enostavno radi tega, ker smo za časa narodno osvobodilnega boja ustvarili in dogradili novo oblast, ljudsko oblast, oblast, ki jo ima v rokah ljudstvo ter ustvarili demokratično federativno Jugoslavijo. To pa, kar smo dosegli, ne more nikoli pristati na monarhijo, na kralja Petra II. in njemu sličnih kraljev v Jugoslaviji. To je eno. Drugo pa je, da je prav ta kralj Peter II., kakor veste, ki je leta 1941 pobegnil v inozemstvo, bil pokrovitelj vseh zločinov in vse izdaje Mihajloviča in drugih.
Ko govorimo o tem, da vsi najaktivnejše sodelujemo pri teh volitvah in izkoristimo svojo volivno pravico, se zlasti obračam do žena, ki imajo prvič pravico da volijo in da bodo izvoljene. Prav zato, ker so v tej vojni žene, naše matere in naše sestre prenašale največje težave, občutile in prenašale vso bol s svojimi, ki so bili na fronti, prav zato morajo tokrat izkoristiti svojo volivno pravico, ker se bodo tako oddolžile onim žrtvam, ki so padle v narodno osvobodilnem boju. To bo doprinos k čuvanju pridobitev narodno osvobodilnega boja, to bo doprinos k tej zmagi in — kar je najvažnejše — s tem bodo najbolj preprečile, da se ne bo ponovilo to, kar je bilo v stari Jugoslaviji. V času starega reda niso imele pravico voliti ne samo žene, temveč tudi ne naša mladina. Toda tudi žene, ki prej niso imele pravice glasovanja, kakor tudi ne mladina, so v času narodno osvobodilnega boja pokazali čudeže pri svojem junaštvu, pokazali pa so tudi kako so vdani svoji domovini. Danes pa imajo pravico glasovanja tako oni, kakor tudi naša slavna vojska.
Tovariši, mi vemo, da ste od te nove oblasti, ki je vznikla iz boja in ki je sedaj v vaših rokah — v ljudskih rokah — mnogo pridobili. Mislim pa, da vsi veste, s kakšnimi težavami se danes bp-rimo, da bi obnovili našo opustošeno deželo. In samo radi sodelovanja vsega ljudstva smo dosegli velike uspehe pri obnovi dežele. V kolikor bcmo prej iz-lečili rane, ki jih je povzročila ta vojna, toliko lažje bo življenje za vse nas. Vi danes nosite volika bremena za vzdrževanje naše vojske. Mislim, da ne nosite teh bremen po nekakšni dolžnosti, niti po nekakšnem ukazu, pač pa da iz srca dajete ono, kar je potrebno naši Jugoslovanski armadi in našim vojakom. Nihče na} ne pozabi žrtev, ki }ib 'e doprinesla naša vojska, saj jih je doprinesla vedoč, da se bori za interese svojega ljudstva in vedoč, da se bori za osvobojenje svoje dežele. Mislim, da je na to vprašanje odgovor zelo kratek. Mi še nismo podpisali mirovnih pogodb z Italijo, kakor tudi ne z drugimi deželami, ki so se udeležile vojne in do tedaj, ko se to ne izvrši, moramo zadržati vojsko, ker je ona edini porok, da bomo ohranili naše meje ter pridobitve narodno osvobodilnega boja. V kolikor se bo to prej izvršilo, v kolikor se bode prej uredile razmere pri nas, v toliko prej bomo prešli na mirnodobsko ureditev naše vojske. Tedaj bo olajšano breme, katerega moramo sedaj prenašati. Na koncu je tov. Rankovič rekel: »Ko končujem, tovariši, vas pozivam, da vzkliknemo: Živele prve svobodne volitve v ustavodajno skupščino! Žive! nosilec Ljudske fronte tovariš Tito! Živela Ljudska fronta! Vsi na volitve!
Zborovanje delavcev in nameščencev državnih železnic
v Zagrebu
V nedeljo je bil v glavni delavnici uprave državnih železnic množični miting železničarjev, delavcev in nameščencev. Na tem sestanku se je pokazala njihova odločna volja, da na bližajočih se volitvah oddajo svoj glas onim, ki so začeli in zmagovito zaključili junaško borbo naših narodov. Na tem zborovanju je govoril predsednik enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Marko Be-lilič- V svojem govoru je med drugim rekel: »Delavski razred jo na teh volitvah najbolj zainteresiran, in to enako na volitvah za mestno skupščino, ki se bodo vršile v nedeljo, kakor tudi na volitvah v ustavodajno skupščino. Ni potrebno, da bi mnogo govoril o važnosti teh volitev, kajti vi sami najbolje veste za to važnost, kakor tudi to, kaj je treba storiti. Pred delavskim razredom stojijo resnično lepi izgledi. Mi smo postavili temelje taki državni ureditvi, kakršne smo hotčli in za kakršne smo se vedno borili. Vedno smo se borili za ustanovitev take države, v kateri ne bi imeli samo dolžnosti, ampak tudi izpolnjene svoje pravice. V naši deželi imajo pravice samo oni, ki ustvarjajo in delajo. To kar delamo danes mi, ustvarjamo resnično za sebe. Prevzemamo nase ogromno odgovornost za izgradnjo države in celokupnega javnega in političnega življenja. Tako veliko nalogo lahko prevzame nase samo delovno ljudstvo — delavci, kmetje in delovna inteligenca,
Sv. Andraž	42
St. Janž	160
Lovica	72
Ravne	404
Slovenjgradec	4800
Mislinje	279
Zavodnja	50
Skupaj 9374 Din
kajti to je državna sila, to je ljudska sila.« Marko Belinič je ob koncu govoril o bližajočih se volitvah ter dejal: »Na teh volitvah glasmjemo mi za sebe, za svojo deželo, za svojo bodočnost, za narodne in človečanske pravice delovnega ljudstva in proti narodni izdaji temne reakcije grabežev.« Po govoru Marka Beliniča so nastale velike manifestacije za maršala Tita, Ljudsko fronto in republiko.
Predvolivna konferenca v Velesu
V sindikalnem domu v Velesu je bila prva predvolivna konferenca. Konferenco je otvoril predsednik podru-nice sodnih in upravnih ustanov Velko Velev, ki je obrazložil način, na kakršen se bodo vršile volitve v ustavodajno skupščino. Za njim je govoril Saša Beginov, ki je v svojem govoru primerjal volivne zakone stare in nove Jugoslavije. Posebej je poudaril demokratičnost dvodomnega sistema kot glavnega predpogoja za enakopravnost vseh federalnih enot. Dimče Pesov je govoril o poskusili reakcije, da bi spravila vprašanje volitev v negotovost ter dejal, da bodo narodi Jugoslavije 11. novembra jasno in odločno povedali, da bodo oni sami izgrajevali svojo bodočnost.
Vojaške edinice niškega okrožja so darovale 800.000 dinarjev za volivni fond
Na pobudo krajevnega volivnega fonda je bila preko vseh protifašističnih organizacij izvedena akcija za zbiranje prispevkov v volivni fond. Do sedaj so posamezne organizacije in rajoni izročile 79.754 din. Vojaške edinice so mod sobo zbrale 800.000 din.
ZADRUGE ¥ BOLGARU
Zmaga Domovinske fronte je odprla v gospodarskem urejanju države široko pot tistim stremljenjem, ki hočejo izboljšati življenje bolgarskega delovnega človeka. Bolgarija je poljedelska, maloposet-niška država: 63% posestnikov ima manj kot 5 ha zemlje. Ta zemlja je močno razkosana, na vsakega gospodarja pride po 13 delov, od katerih meri vsak povprečno po 27 arov. Potrebo po zemlji, ki jo občuti bolgarski kmet, bo zadovoljila agrarna reforma, potrebo po kruhu pa rešujejo poljedelske zadruge, ki združujejo zasebna posestva v velika zadružna gospodarstva, na katerih se zemlja obdeluje s stroji (traktorji). Namen poljedelskih zadrug je:
1. Zmanjšati produkcijske stroške. Izkušnja je pokazala, da se pri nekaterih panogah poljedelstva zmanjšujejo za 75 odstotkov. Po podatkih iz leta 1943 je veljajo na primer:
oranje v zadrugi 82 levov za dekar (10 arov),
oranje na zasebni zemlji 200 do 2o0 levov,
žetev z 1 strojem 80 levov,
žetev s srpom poleg hrane 200 levov, pri čemer je bilo v zadrugi potrebnih za 120 dekarjev 130 ljudi.
2. Povečati pridelek. V letu 1943 je zraslo na primer v zadrugi 200 kg žita na dekar, zasebno 130 kg žita na dekar.
3. Olajšati delo. Zaradi težkega fizičnega dela in slabe hrane slabi kmečka mladina, zlasti pa trpijo ženske, ko morajo opravljati najtežja dela kot je žetev s srpom ali mlačev. V zadrugah traktor žanje, mlati, pa tudi orje, seje in kosi.
4. Izboljšati življenje. Bolgarski mali kmet silno slabo je, poleti se hrani le z mrzlo hrano, v zadrugah pa skrbe za boljšo hrano in pripravljajo tudi poleti topla kosila.
5. Preprečiti razkosavanje zemlje. Zadružna zemlja ne more biti razdeljena, oče lahko da zemljo sinu ali hčeri samo na papirju, v knjigi, dejansko pa ostane last zadruge.
6. Odpraviti brezposelnost- Nasprotniki^ zadrug so trdili, da bodo zadruge še povečale brezposelnost na vasi. V resnici pa je pomanjkanje delovnih moči, kajti s tem, da se je skrajšalo delo na polju s pomočjo traktorjev, so nastale možnosti za druge vrste dela, na primer za intenzivno poljedelstvo, predvsem zelenjadar-stvo, v živinoreji za rejo produktivnih živali (ovce, svinje, kokoši, čebele), poleg tega pa se ustvarja tudi lahka industrija kot je predelovanje lanu, konoplje itd.
7. Rešiti vprašanje krme. Moderno obdelovana zemlja daje več krme, kar pomeni več živine, več mleka, zdrav narod.
8. Zmanjšati število delovne, a povečati število produktivne živine. Zaradi uporabe strojev je število prve padlo za 85%, vsa skrb zadrug pa je posvečena razvoju produktivnih živali.
Iniciator poljedelskih zadrug v Bolgariji je Bočo Ilcev, po poklicu učitelj, danes direktor »zemljedelske kooperacije« kot pravijo Bolgari. Kot kmečki otrok je Bočo Ilčev poznal vse težave kmečkega življenja, izvirajoče v veliki meri iz zaostalega obdelovanja zemlje. Kot izobraženec je razmišljal o tem vprašanju, ga proučeval in tako prišel do spoznanja,
da na sedanji stopnji družbenega razvoja predstavlja zadružništvo rešilen korak za bolgarsko vas. Kot komunist je Bočo Ilčev posvetil vse svoje znanje in sposobnosti borbi za uresničitev svojih spoznanj, da bi tako izboljšal življenje svojega ljudstva. Že leta 1930 je na kongresu Zadružne zveze predlagal kot novo nalogo zadružno obdelovanje zemlje, naletel pa je pri odločujočih ljudeh v stari Bolgariji na silen odpor. Očitali so mu, da Je šel predaleč, podtikali so mu agitiranje za kolhozni sistem, skratka, gospodarski reformi je hotela reakcionarna klika dati značaj nedovoljenih novotarij in s tem njenega propagatorja pred oblastjo popolnoma onemogočiti. Po dolgi borbi je Boču Ilčevu leta 1939 uspelo, da je v nekaterih vaseh Plevenskega okraja izvedel svoj načrt. Sedaj so razni zaščitniki »vaške idile« začeli dokazovati po časopisih in brošurah, da zadružno poljedelstvo žali čustva bolgarskega kmeta, ki ljubi svojo zemljo kot otroka in ki ne bo nikdar pristal na obdelovanje tuje zemlje. Kmetje pa, ki so spoznali prednosti zadružnega obdelovanja, so sami postavili na laž vse zaščitnike »patriarhalnega poljedelstva in pastoralne živinoreje« in v vedno večjem številu vstopali v zadruge.
Na svoji poti po Bolgariji smo si ogledali zadružno vas Slatino v Pleven-skem okraju in spoznali tudi njenega ustanovitelja, tovariša Bočo Ilčeva- V razgovoru z njim smo zvedeli za podrobnosti zadružne ureditve, ki gotovo zanimajo tudi našega delovnega človeka.
V vasi Slatina se je ustanovila zadruga leta 1941, od približno 500 gospodarjev jih je pristopilo 165. V naslednjih letih so začeli fašisti napadati zadrugarje v tisku, proglašali so jih za komuniste in zapirali. Po osvoboditvi se je število zadružnikov v tej vasi dvignilo na 307.
Prvotno je bilo obdelovanje s stroji združeno z velikimi težavami, ker je bila zemlja na 80 različnih krajih, med katere so bili vrinjeni zasebni deli, združena le v majhne bloke s površino približno 300 ha.
Med vojno je razvoj zadrug P()!eg preganjanja oviral tudi odlok fašističnih oblasti, da bi se zemlja, ki leži na različnih krajih, zamenjala, da bi se s tem dosegle večje površinske ploskve. Po osvoboditvi je bila izvedena komasacija, nakar je v tej vasi bila zemlja združena v treh blokih, ki merijo skupaj 1070 ha.
Poljedelske zadruge imajo tri vrste članov:
1. take, ki dajejo zemljo in delovno silo,
2. take, ki dajejo samo delovno silo,
3.. take, ki dajejo samo zemljo.
Bajtarji — ljudje z golo delovno silo
— delajo tu kot zadružniki, prej so morali iskati dela v mestih.
Pod točko 3. spadajo stari in bolni ljudje, pa tudi uradniki, ki imajo zemljo, pa je ne morejo sami obdelovati.
Cisti dobiček zadruge se razdeljuje takole:
00% za delo,
30% za zemljo,
10% za fonel (slabo letino).
Po novem zadružnem načrtu se bo namesto visokega odstotka plačevanja^ za zemljo (prvotno še višji, 45%) določila
najemnina, kar je pač bolj v skladu s pravim namenom zadruge, ki naj podpira tistega, ki zemljo obdeluje.
Osnova plačevanja za delo je deloven dan. to je delo. ki ga more opraviti srednje močan človek v osmih urah. Ta norma je seveda za razne vrste dela različna- V poljedelstvu pomeni na primer: okopavanje 4 are pese, oranje 40 arov s parom volov, sejanje 2 ha z roko.
V živinoreji na primer: skrbeti za 75 do 80 ovac.
Delo vodi agronom, ki mu pomagajo brigade (po 15 članov) z brigadirji. Vsake tri mesece je zbor, ki ocenjuje delo brigadirjev.
Izostajanje od dela se kaznuje z dvojno nadnico, v slučaju bolezni pa ima zadruga brezplačno zdravniško pomoč.
Plača za deloven dan ni vsako leto enaka, odvisna je od žetve. Zaslužek se poračuna v levih, izplačuje se pa po želji ali v denarju ali v pridelkih.
Veliki pomen poljedelskih zadrug prihaja do izraza zlasti ob slabih letinah, ko je mogoče iz rezervnega fonda kriti pomanjkanje, ki ga sicer občuti kmet.
Da število članov stalno raste, pa vpliva poleg lažjega načina dela predvsem dejstvo, da prinaša zadružno obdelovanje mnogo več pridelkov kot zasebno. V vasi Slatina je zadruga pridelala 1943. leta na 1 ar 21 kg žita, zasebnik pa je pridelal 14,5 kg, letos je zadružni pridelek zaradi suše 16,5 kg, zasebni pridelek pa 9',5 kg.
Zadruga v vasi Slatina ima en lasten traktor, štiri pa izposojene od zasebnih gospodarstev.
Število poljedelskih zadrug stalno narašča. Do 9. septembra 1944. leta je bilo Bolgariji 23 zadrug (od teh 9 samo za pridelovanje riža), po osvoboditvi je število naraslo do 1. septembra letošnjega leta na 380 s 32.000 člani, ki majo 140 tisoč ha zemlje.
Vlada Domovinske fronte podpira razvoj poljedelskega zadružništva s propagando v tisku in radiu, izdala pa je tudi vrsto ukrepov:
1. zadružnikom se podeljuje brezplačno 3 do 10 ha zemlje,
2. dobivajo izbrana semena po državni ceni,
3. zadruge so proste davka pet let.
4. dobivajo inventar brez takse,
5. zadrugam se dodeljuje po en agronom, ki ga plačuje država,
6. ustanavljajo se strojno traktorske postaje,
7. zadrugam se dovoljujejo brezobrestna posojila.
Koroškega festivala so se udeležili tudi predstavniki civilne oblasti
in vojske.
Dva prizora s koroškega festivala v Guštanju: Ustoličevanje na Gosposvetskem polju. Starodavni koroški narodni običaj — kmečka ohcet.
Z bolgarskih polj se namesto žalostnih pesmi žanjic že čuje nova, bojevita pesem traktorjev in kombajnov, pridružuje pa se jim tudi nova, vesela pesem kmetov, ki jih vlada Domovinske fronte spreminja iz sužnjev v gospodarje, v zadovoljne državljane nove demokratične Bolgarije.	Rozka	Štefan
Manifestacija svobode
na festivalu v Guštairu
Kako vse drugače je bilo te dni v i Guštanju kot pred pet in dvajsetimi leti ob tem času, ko je šlo prav za prav za isto stvar kot sedaj. Takrat smo po nesrečnem plebiscitu izgubili del Koroške. Takrat je bilo koroško ljudstvo razočarano v svojem hrepenenju po svobodi. Od takrat nastale Jugoslavije ni dobilo tistega, kar je od nje pričakovalo. Delo in zanimanje tedanjih oblasti ni bilo tako, da bi našlo dovolj odziva med ljudstvom. Zato se je tudi prvo navdušenje poleglo, postalo je mlačno in vplivalo na izid glasovanja- Toda koroško ljudstvo je ostalo trdno in ohranilo v sebi neomajno vero v svobodo. Pridružilo se je partizanskem uporu, vztrajalo v težkem boju proti fašizmu in v novi Jugoslaviji vidi svoj pravi dom, kjer mu bo v svobodi in delu mogoče tako živeti, kot si je to že od nekdaj želelo in se za tako življenje borilo. Koroški festival ljudskih običajev je bil dogodek, na katerem je koroško ljudstvo prikazalo, kako se je v vsej svoji zgodovini od naselitve dalje borilo za svobodo in povedalo, da hočejo vsi Korošci združeni živeti v Titovi demokratični Jugoslaviji.
Dopoldne so se v sprevodu zvrstili vsi udeleženci festivala in se pridružili skupinam domačinov, ki so na okrašenih vozovih predstavljali f delo in življenje svojih krajev. Guštanjski jeklarji, mežiški rudarji, črneški kmetje, pastirji s koroških planin so v svojih delovnih oblekah in pestrih narodnih nošah poživili dolg sprevod, ki je šel skozi trg na grad Ravne. Skupine iz Ljubljane, Maribora in raznih štajerskih krajev so nosile svoje zastave in gesla Ljudske fronte. Delavci iz Mežiške doline so imeli na svojih vozovih velike' napise: Globoko v zemljo
bomo zabili reakcijo. S svojimi kladivi bomo potolkli reakcijo. Na dolgem lojter-skem vozu je pisalo: Črneški kmetje bomo vsi volili Tita. Posebne pozornosti so bili deležni zastopniki iz neosvoboje-ne Koroške, iz Trsta in Primorske. Pred gradom je bila otvoritev gimnazije,' zatem pa v Titovem domu akademija koroških študentov. Višek vseh teh svečanosti, ki so pokazali napore in uspehe delovnega ljudstva, je bil popoldanski festival.
Na velikem travniku za gradom so bile postavljene klopi, spredaj na odru pa je bila inscenirana koroška vas. Medtem ko so se nabirali ljudje in napolnili prostor, je igrala domača godba. Prvi dve vrsti so zasedli zastopniki iz Celovca in Trsta ter predstavniki oblasti. Festival je otvoril član prireditvenega odbora in prebral sporočilo, ki so ga med njegovim pozdravom prinesli trije koroški mladinci z one strani meje: »Bratje in sestre! Koroški Slovenci iz še neosvobojene Koroške pošiljamo vsem udeležencem Koroškega festivala v Guštanju bratske pozdrave z vročo žgljo, da bi bili tudi mi v kratkem deležni takega slavja, da bi bili svobodni in združeni v Titovi Jugoslaviji.« — Priglasili so se trije govorniki: tov. Marjan Brecelj je pozdravil festival v imenu Narodne vlade Slovenije in Izvršnega odbora OF, Tržačan tovariš Štoka v imenu slovansko-italijanske protifašistične zveze in tov. Prežihov Voranc v imenu Ljudske prosvete-
Podpredsednik NVS tov. Brecelj je govoril o enotnosti jugoslovanskih narodov. Pred nami so še velike naloge, da združimo v svoji državi vse brate, ki še niso osvobojeni. Bližnje volitve morajo pokazati voljo našega delovnega
človeka, ki si hoče svojo usodo kovati sam. Najbolje bo to potrdil na volitvah, ki predstavljajo dejanje državljanske dolžnosti, časti in ponosa.
Tov. Štoka je povedal, da občuti med koroškimi Slovenci prav iste sile in težnje kot med ljudstvom ob Jadranu in na Primorskem, da bi bili združeni v skupni domovini.
Svoje rojake je pozdravil še Prežihov Voranc, ki je bil pred kratkim izvoljen za častnega predsednika narodno osvobodilnega odbora v Guštanju.
Razvil se je spored »Koroške štorije«, kjer so v živih slikah kmetje in delavci iz bližnjih krajev prikazovali prizore iz svoje zgodovine in življenja. Začeli so z ustoličevanjem na Gosposvetskem polju osmem stoletju. Pri obredu je izročil svoboden kmet kot zastopnik ljudstva oblast vojvodi, ki se je obvezal, da bo pravičen sodnik in branilec svobode. Toda minili so časi ko si je ljudstvo svobodno volilo svojega poglavarja. Tuji zavojevalni narodi so vdirali v deželo in nam kratili pravico. Največ gorja so prizadejali Turki s svojimi stalnimi vpadi. Nevarnost je strnila ljudstvo in utrdila njegovo odpornost. Usoda Miklove Zale iz Roža je nekak simbol našega človeka v tistem času. Nasilno postopanje in zatiranje zasužnjevalcev je rodilo prvi upor med našim ljudstvom. V obrambo svojih pravic za staro pravdo se je ljudstvo uprlo gospodarskemu izkoriščanju tujih fevdalcev in v kmečkih puntih branilo svoje pravice z orožjem v roki- Življenje je šlo svojo pot dalje, pevci so v narodnih pesmih opevali preteklost, ljudstvo je ohranilo svoje narodne običaje. Koroški borci so pod Malgajevim vodstvom branili pravico do zemlje, ki je bila že pred tisoč leti naša. Z vedno večjo silovitostjo se je sovražnik zaganjal v našo zemljo in ko je pregazil vso domovino, se je ljudstvo ponovno dvignilo in si v narodno osvobodilni borbi s težkimi in krvavimi žrtvami priborilo1 svobodo. V zaključnem prizoru so prišli na oder vsi sodelujoči v starinskih opravah in narodnih nošah, delavci, kmetje, izgnanci, ki jih je okupator pregnal iz njihovih domov in zmagovalci partizani. Mogočno je zadonela slovanska himna in se z odra razširila med gledalce, ki so doživljali ob teh prizorih preteklost koroškega ljudstva in se strnili v njihovi zahtevi po svobodi.
Elektrifikacija
Kadar koli se je v predapriiski Jugoslaviji razpravljalo o Beli Krajini, se je vedno govorilo o njeni pasivnosti ter gospodarski in kulturni zaostalosti prebivalstva. Toda nihče se ni spomnil, da bi ji bilo treba pomagati iz njene revščine. Oblastem v stari Jugoslaviji je» Bela Krajina služila le kot nekaka carska Sibirija, kamor so pošiljali za kazen neposlušne uradnike. Bila je od vseh predapritskih oblastnikov pozabljen kot Slovenije, ki so	se ga	spomnili le.	ob
jroliču belokranjske črnine.
Deželica med	Kolpo	in	Gorjanci	je
bila prepuščena životarjenju. V Belo Krajino so prihajali le lesni trgovci, ki so deželo in kmeta oskubili še na lesu. čeprav je Bela Krajina vinorodna dežela, se vinska trgovina ni mogla ‘prav raizviti zaradi oddaljenosti od polros'nih središč in zaradi močnih tekmecev iz drugih predelov	države,	ki	so pridelovali boljša vina.	Ljudje	so	skromno	ži-
veli »d majhnih krp zemlje, kajti v Beli Krajini ni bilo nobene industrije. Le rudnik v Kanižarici je zaposloval do 50 rudarjev.
V stari Jugoslaviji so se gospodjo na vladnih stolčkih spomnili na Belo Krajino le ob volitvah. Takrat eo pili njihovo vino in ob vinu mnogo govorili in obljubljali. Izmišljali so si velike gospodarsko načrte. novo elektrarne, lesne ža-
Bele Krajine
ge, tovarne. Do uresničenja teh načrtov seveda ni nikoli prišlo. Belokranjsko ljudstvo je spoznalo njihovo slabo prikrito laž in hinavstvo in nikdar več si ne želi spet takih oblastnikov v Jugoslaviji. Niso se štiri leta borili samo za svojo svobodo, borili so se tudi proti tej stari izkoriščevalski oblasti Vojna je razkrila vsakega posebej in ga prikazala v vsej njegovi goloti. V nekdanjih oblastnikih je ljudstvo spoznalo svoje sovražnike in njihova izdajstva med vojno so bila jasen dokaz, da niso bili sovražniki ljudstva samo od danes, temveč že takrat, ko so nastopali pred ljudstvom s svojimi blestečimi obljubami in s hinavskim obrazom ponujali z eno roko dinar, da so lahko z drugo grabili v svoje žepe milijone.
Belokranjci so se o tem prepričali na svoje oči. Nobena »opozicija« ne' »pastirska pisma« in ne zavogalna šepetanja plačanih duš jih ne bodo prepričala več, da ni bilo tako. Belokranjci so si že med borbo postavili svojo oblast im ne marajo nobene tuje oblasti več. Sto oblastjo so si priborili svobodo in z njo bodo gradili svojo deželico tudi v miru.
Ljudstvo Bele Krajine je pravilno razumelo, da je temelj vsega gospodarskega in kulturnega napredka elektrifikacija deželo. Zato so se tega dela oprijeli z vso žilavostjo, prav tako kakor so
pokazali med osvobodilnim bojem vso svojo upornost in požrtvovalnost. Spo-redno z elektrifikacijo se bo Bela Krajina gospodarsko dvigala in dobila bo svojo industrijo. Kajti dani so vsi pogoji za razvitje gotovih panog industrije tudi v tej krajini. Naše narodne oblasti so s polnim razumevanjem podprle težnjo belokranjskega ljudstva p-o elektrifikaciji. V Črnomlju je bila julija meseca ustanovljena elektrifikacijska pisarna, ki je s podporo prebivalstva in narodnih odborov dosedaj dosegla že lepe uspehe.
Njeno prvo delo je bila obnovitev daljnovoda Ozalj-Metlika-čmomelj, ki je bil edini daljnovod za prenos električne energije ozaljske. elektrarne v Belo Krajino Ta daljnovod je bil med vojno de-' loma porušen. Naša vojska je uporabila žico za vojaške telefonske zveze in za zasilne električne napeljave iz raznih malih partizanskih elektrarn na osvobojenem ozemlju. Te partizanske elektrarne so bile vir pogonske energije za vse vojaške delavnice ter so istočasno dajale razsvetljavo mnogim vojaškim in civilnim bazam ter tudi prebivalstvu Bele Krajine. Tako je bilo na osvobojenem ozemlju za časa vojne zgrajenih preko: 60 km električnih vodov ter zasilno elektrificiranih nad 50 naselij. Razum-: ljivo je, da so bile vse. te naprave iizvr- j šene na preprost način, tako rekoč iz 1 nič, in ponekod tudi zelo pomanjkljivo.; Jasno je, da pri tem ni bilo mogoče paziti na vse predpise o napel javi el ek-: trike. Vendar je tako dobilo mnogo vasi
v Beli Krajini električno luč, za katero so zaman 23 let prosili v stari Jugoslaviji. Da bi te zasilne napeljave zasigu-rala tudi v varnostnem pogledu pred morebitnimi požari in nezgodami, je elektrifikacijska pisarna izvršila mnoga popravila teh napeljavo.
Pri novem načrtnem izvajanju elek-trifikaeijskih del v Beli Krajini so predstavljate te partizanske napeljave zarodek popolne elektrifikacije, dežele, ki bo oskrbela z elektriko sleherno vas in sleherno hišo. Zdaj grade daljnovod z napetostjo 20.000 voltov iz transformatorske postaje v Črnomlju do Semiča s transformatorskima postajama na Rožancu in v Semiču. Prihodnjo pomlad bodo zgradili podaljšek tega daljnovoda preko Rožnega dola do Toplic, s čimer bo Bela Krajina preko Novega mesta vezana z daljnovodi elektrarne v Velenju in Rajhenburgu. Od daljnovoda Ozalj— Črnomelj je že dograjen vod v dolžini 3 kilometrov do vasi Krasinec ob Kolpi, kjer je sezidana transformatorska postaja, ki bo oskrbovala z elektriko deset naselij. Že obstoječi daljnovod Črnomelj-Kanižarica je preurejen od 3.000 voltov na napetost 20.000 voltov. V kratkem bodo pričeli z zgradnjo večje, transformatorske . postaje v biižini rudnika, ki bo dobavljala električno energijo se petim okoliškim naseljem.
Za leto 1946 je v načrtu za elektrifikacijo Bele Krajine predvidena gradnja 102 km daljnovodov in 244 km krajevnih omrežij s 16 transformatorskimi postajami. Tehnična pisarna, ki vodi elek-
trifikacijska dela, bo preko zime izdelala še podrobne načrte in proračune. Krajevni odbori že pripravljajo potrebne sečnje drogov in podrobno porazdelitev dela. Težave zaradi materiala drugo leto pač ne bodo več tako velike, ker bo to zimo že obnovljena železniška proga, kar bo mnogo olajšalo delo in dobavo gradbenega materiala.
To je. nekaj številk, toda še daleč ne vse, ki lahko vsaj malo povedo, koliko dela je bilo že opravljenega in koliko truda je bilo vloženega v to delo. Ljudstvo Bele Krajine je dalo že ogromna napore za elektrifikacijo svoje dežele. Vsa težaška dela. kakor kopanje jam za drogove, sekanje lesa in prevoz potrebnega materiala opravljajo Belokranjci sami. Ce pomislimo, da je dala siromašna Bela Krajina največ v naši osvobodilni borbi, da so njeni sinovi odšli vsi v partizane in da so Belokranjci s svojo maloštevilno vprežno živino ves čas osvobodilne borbe prevažali za partizane orožje in strelivo, če pomislimo samo na to, že potem lahko vemo, s kakšno požrtvovalnostjo kljub vsem težkoeam pomagajo pri elektrifikaciji svoje deželice. Kajti Belokranjci se dobro zavedajo, da bo prav z elektrifikacijo prišla v deželo tudi večja blaginja in boljše življenje. Ljudstvo Bele Krajine ne čaka pomoči od drugih, kakor ni čakalo v svoji borbi za obstanek pomoči in rešitve od drugod. Vedelo jes da je v njem vsa moč, moč, s katero so si lahko pridobili svobodo in s katero si bodo v mini zgrar dfli tudi svoj novi dom.
Pred prvim recitacijskim večerom naših književnikov
V petek, 19. oktobra, zvečer bo v Veliki filharmonični dvorani v Ljubljani prvi javni nastop slovenskih književnikov po osvoboditvi. Tu bodo nekateri slovenski avtorji — starejši in mlajši — brali svoje pesmi ali krajša dela v prozi. Ta nastop ne bo edini. V kratkem mu sledi v Ljubljani recitacijski večer druge skupine naših književnikov. Ti recitacijski večeri se bodo prenesli v Maribor, Celje, Ptuj, Mursko Soboto in v številne druge večje, pa tudi manjše kraje po vsej Sloveniji.
Ti večeri, za katere se je odločilo Društvo slovenskih književnikov, imajo nedvomno velik pomen. Ne gre tu samo za popularizacijo naše literature, ki se že tako preko tiska širi med ljudi. Gre tu za tisti osebni, živi in neposredni stik nfed našimi književniki in ljudmi, ki jim je literatura namenjena. Gre za tisti poudarek, da ima danes naša literatura po
vzgledu svojih velikih predhodnikov iz i preteklosti najboljšo voljo, biti v najožji povezanosti z ljudmi, zLasti s preprostimi ljudmi, ki sta jim naporno delo in skrb za jfolo življenje doslej preprečevala, da bi se s plodovi kulture in umetnosti okoriščali. Tem ljudem, ki so bili doslej iz našega kulturnega življenja toliko kot izločeni, čeprav so s svojim delom ustvarjali tiste materialne pogoje, na katerih je naša kultura rast-la, so v prvi vrsti namenjeni ti večeri.
Tudi prvi recitacijski nastop v petek naj bi ne obikali samo naši izobraženci, ampak zlasti tudi ročni delavci, ljudje iz tovarn, podjetij, obrtniških delavnic in kmečki ljudje iz okolice. Naj vidijo preprosti ljudje, kaj jim imajo danes povedati naši pisatelji; naj oblikovalci naše besede iz odziva, ki ga bodo našli med delovnimi ljudmi, črpajo izkušnje za svoje umetniško delo.
Vinko Košak:
Vera
Koncert tržaškega godalnega kvarteta
Koncerti komorne glasbe so bistvena komponenta repertoirne politike in vzgoje koncertnega občinstva Dejstvo, da-so največji skladatelji vseh dob Mozart, Haydn, Schubert, Dvofak, G lazu nov, predvsem pa Beethoven, skladali za komorne zasedbe (trio, kvartet, kvintet), ko 60 bili na vrhuncu svoje oblikovalne moči, nam dajo slutiiti njihovo vrednost in pomembnost. Godalni kvarteti, trii, kvinteti (event. v kombinaciji s klavirjem) so prav za prav simfonije v malem, ki odpirajo z različnostjo svojih stavkov stvariteljskim vzgibom skladatelejve osebnosti široke možnosti. Maloštevilnost instrumentov utesnjuje le v akustičnem smislu, v smeri barvitosti, v načinu prenašanja in kombiniranja tematov, v tehničnem pogledu; intimnost in izrazna poglobljenost pa nadoknadita vse te navidezne nedostatke in so zato komorni večeri vedno doživetja zase.
Na ponedeljkovem večeru tržaškega godalnega kvarteta smo slišali dva kvarteta: široko speven, harmonično barvit, kipeč Glazunovljev, op. 10. v F-duru, in mnogo zahtevnejši, ritmično in intonacijsko težak Schubertov romantično-klasicistdčni kvartet v d-molu, op. posth. Predvsem nas je zanimal Glazunovljev kvartet. S svojo tipično tematiko (I. in III. stavek), z ljub-
kostjo in lahkotnostjo domislic in z veliko poetiko (Adagio molto) je dostojno predstavil zastopnika ruske romantike. Schubertov kvartet je izklesan, miselno bogat (I. stavek variacije v g-molu II. stavka), razgiban, v Scherzu in Prestu virtuozno pisan, kot celota enovit in jasen.
Tržaški umetniki so imeli torej dovolj možnosti, da oblikujejo obe deli po njihovih značilnostih. Predvsem hi rad podčrtal, da se je tržaški godalni kvartet predstavil kot vigrano, tehnično usposobljeno telo z vsemi odtenki niansiranja in pravilnega izražanja, z visokim estetskim nivojem in z velikim poznanjem stilnih momentov. Precizna igra, čista intonacija, pravilno fraziiranje in agogični momenti so v to že vključeni. Odveč bi bilo ocenjevati poedinega člana kvarteta, ko so oči-v.idne odlike celote. Violinista Simeona Baldassare in Samuel Harry, violist Luz-zato Sergio in violončelist Gašperini Ne-reo so bili kvalitetno povsem enakovredni. Majhno izjemo bi rad pri violončelistu
Avgusta 1940.
Ves soet gori o požaru vojne,
čez mesta, reke in vasi oale se čete bojne,
ozračje polno je jeklenih ptic
in z morij dviga se potapljajočih klic.
Ljubezen do človeka, bratstvo oseh ljudi, vseh narodov, plemen, celin, ose je prešlo, zdaj vlada sila in pogin, zajela ose je sla krvi.
In vendar v naših srcih vera še gori, da ostane človek nov, prerojen, iz koč, tovarn, polj, ves znojen ustvari nov svet s trdimi pestmi.
Pred tremi leti, dne 14. oktobra 1942, ..je profesor Vinko Košak padel kot ta-|lec s sedmimi tovariši v gramozni jami.
Gasperiniju, ki ga še posebej omenjam zaradi spevnega, voluminoznega, mehkega tona (sijajen instrument), kar je gotovo rezultat tehnike leve, predvsem pa desne roke. Igra tržaškega godalnega kvarteta je navdušila občinstvo, da so morali umetniki dodati Haydnovo Serenado.
Dvorana je bila zasedena le do polovice. Res je, da je ljubljanska publika previdna pri uvajanju novih ljudi v koncertno dvorano, toda na ta račun bodo koncerti kvalitetnih solistov in ansamblov, ki bodo prišli le za krajši čas v Ljubljano, vedno napol prazni in koncertna poslovalnica se bo upravičeno bala angažirati izvajalca, ki ni »marka«. Torej: več zaupanja organizatorjem koncertov. Drugič: razmerje do komornih koncertom je bilo že pred vojno dokaj čudno, kar kaže na nivo koncertnega občinstva in je slabo izpričevalo za vse one, ki hodijo na »velike« koncerte iz izvenglasbenih nagibov, in onim, ki se lovijo za hipnimi akustičnimi efekti brez potrebnega poglabljanja v zgradbo umetnine in njeno vsebino. Bodi kakor koli že: več razumevanja za resnično glasbo!	C.	C.
T lastnimi sredstvi moramo izvesti vse volivne priprave ! Tato prispevajmo vsi v votivni sklad Osvobodilne fronte!
Obnova uničene domovine — izraz pripravljenosti na zgodovinske volitve
Niški delavci delajo po vaseh
Delavci iz niških industrijskih podjetij odidejo vsako nedeljo v vasi, kjer izvršujejo za kmete različna popravila, predvsem pa za zadruge. To nedeljo je bila delovna kolona iz tovarne za mostove v Riljkovcu, delovna kolona iz prve srbske tekstilne tovarne v Orehovcu, kolona iz tovarne »Jastrebac« v Trupa-lu, a kolona iz železniških delavnic v Gornjem Medjurovu. Delovne kolone so v prvi vrsti popravljale poljedelsko orodje in posodo. Kmetje so lepo sprejeli delavce, kar še enkrat potrjuje, da je zveza med kmeti in delavci čvrsta in da poizkusi reakcije, da jo razbijejo, kljub vsem gospodarskim težavam ne bodo uspeli.
Vzpostavitev prometa na progi Banja Luka—Bihač
Dela za postavitev mostu preko reke Une pri Bosanski Krupi so se uspešno zaključila. Na ta način je spet možna vzpostavitev rednega železniškega prometa na progi Banjaluka-Bosanski Novi-Bihač. Otvoritev prometa na tej progi bo mnogo pripomogla k gospodarskemu napredku teh krajev, ki so bili do sedaj od ostalih krajev naše dežele tako rekoč odrezani.
Rudarji v rudniku Zajači so prekoračili proizvodnjo v septembru za 10%
V antimonovem rudniku je bila velika svečanost, posvečena udarniškim rudarjem. Svečanosti so se udeležili predstavniki krajevnih sindikalnih svetov iz šabca in Ložnice. Delavsko umetniško društvo »Abraševič« iz Ložnice je izvedlo uspešno prireditev. Rudarje je pozdravil predsednik sindikalnga odbora iz Ložnice. Poudaril je zasluge delavcev pri izgradnji in obnovi naše dežele. Za njim so bila objavljena imena rudarjev udarnikov. Šest rudarjev so proglasili za udarnike, od katerih enega že v drugič, trinajst rudarjev je bilo pa pohvaljenih. Vsi so dobili diplome in nagrade v oblačilih. V mesecu septembru so prekoračili proizvodnjo za 10%. Od meseca februarja, ko se je delo pričelo, se je proizvodnja v Zajači dvignila za 25 in pol odstotka. Vladimir Iliš, rudar iz Ruljana, je postal prvi udarnik pri svojem delu kot potiskaš vozička. Tri udarne nedelje je vodil 20 do 30 vozičkov. Prekosil je običajno mero za 100%. Ostali vozičkarji so dvignili to mero za 75%. Rudar Janez Volovšik je s svojim strokovnim znanjem in pravilno razdelitvijo dela prekosil običajno mero za ' 50%, Rudar Povišič je dvignil mero za 60 in pol odstotka.
Domovi za nepreskrbljene otroke in starce v srednji Dalmaciji
Na področju Srednje Dalmacije so v Supetru na Braču, v Cikluku pri Sinju, v Vrbovški na Hvaru, v Trogiru in Omišu odprli 6 otroških domov, v Kate-
rih je	nastanjeno	714 otrok.	V istem
okrožju	so odprl: 5	domov	za	starce in
starke,	v katerih se	nahaja	135	oseb. Od
začetka	pa do L oktobra je	na	tem pod-
ročju delovalo 126 dnevnih zavetišč, v katerih je bilo 5.500 otrok.
Dviganje potopljene jugoslovanske ladje
Tvrdka Triipkovič dviga v tržaški Inki jugoslovansko ladjo »Sušak«, ki jo je biia fašistična Italija prekrstila v »Mario Ruta«, ko si jo je vzela kot vojni plen ob razpadu Jugoslavije 1. 1941. Nemci so ladjo potopili pred svojim begom iz Trsta.
Pri dviganju se je pretrgala zveza stranskega cilindra ter povzročila odvajanje drugega cilindra na nasprotnem boku ladje. Ladja se je za to ponovno pogreznila na dno, vendar je k sreči ohranila pokončno lego. Pri tem je bila neznatno poškodovana ladja UNRRA-e »Edward BeUaimy«, ki je bila zasidrana v bližini. Strokovnjaki upajo, da bodo »Sušak« v kratkem zopet dvignili.
Madžari iz Novega Sada in okolice bodo zgradili požgano vas v Sremu
V tej vojni so fašistični osvajalci požgali in uničili mnogo sremskih vasi, v katerih je narodno osvobodilno gibanje zavzelo velik razmah. Vasi Batrovci, Le-dinci, Rakovaci, Raza, Bosut in nekatere druge sploh ne obstojajo več. S pomočjo ljudskih oblasti in delavcev iz Novega Sada ter enotnih sindikatov so pričeli obnavljati te vasi. Madžari iz Novega Sada in okolice so se odločili, da zgradijo eno sremsko vas. Pripravili so potrebno orodje, da bi čez nekaj dni j madžarski zidarji, mizarji, ključavničar-! ji, steklarji in drugi lahko pričeli z gradnjo. Madžari, člani Ljudske fronte, so iz- j dali za mesto in okrožje Novi Sad pro-1 glas, v katerem je med ostalim rečeno: j »Madžari iz Novega Sada in okrožja se ! zavedamo, kaj dolgujemo demokratični Jugoslaviji. Mi, katerih vojna ni priza- j dela, hočemo na ta oačin pokazati svojo j hvaležnost onim. ki so za našo svobodo i žrtvovali svoja življenja. S tem, da bo- j mo gradili porušene hiše, hočemo učvrstiti bratske odnose med srbskim in madžarskim narodom.
Izpopolnjevanje železniškega prometa v Sloveniji
V Sloveniji samo ena proga še ni v | prometu. To je del proge Ljubljana— Karlovac in sicer odsek od Novega mesta do Bubnjarcev. Vendar se dela za obnovitev prometa na tej progi nadaljujejo Promet s prestopanjem je samo še na dveh krogah, in to v Doliču na progi Celje—Dravograd in pri Žalni na progi Ljubljana—Novo mesto. Dela na progi , Ormož-Hodoš na sektorju od Ljutomera do Dokležovja napredujejo toliko, da bo ’ v kratkem obnovljen most čez Muro in
bo promet na vsej progi neoviran. Da se čimbolj pospeši promet na glavni slovenski progi Ljubljana-Maribor, bo železniška direkcija v kratkem postavila v promet na tej progi motorne vozove, ki jih je nekaj v delavnicah v Mariboru. Ker je okupator iz teh vozov pobral motorje, bodo te nadomestili z letalskimi.
Glavno oviro za popolno normaliziranje našega železniškega prometa predstavlja pomanjkanje vagonov. Na razpolago je sicer ogromno število pokvarjenih vagonov ,vendar delavnice ne morejo sprejeti toliko popravil. Promet pa se vidno izboljšuje in je dosegel od osvo-bojenja do danes že zelo vidne uspehe.
Pogozdovanje v niški okolici
Na pobudo krajevngea odbora Ljudske fronte je bila izvrš'ena akcija za po-gozditev Bubanja ,kjer so Nemci vršili množična streljanja naših rodoljubov. Vkljub slabemu vremenu je preko 2.000 ljudi, večinoma mladine, odšlo na Bu-banj in izkopalo preko 9.000 jam za mladike. To pogozdovanje predstavlja poleg znaka spoštovanja do mrtvih borcev tudi veliko korist za Niš, ki mu je potreben gozdnat pas, ki bi ga zavaroval prahu in vetrov, ki pihajo z golih vrhov.
Delo za povečanje premogovne proizvodnje * in lesne industrije
Preskrbovanje me6t in ustanov se vrši iz premogovnih rudnikov Kreke in Banoviči, kmalu pa bodo povečali zmogljivost rudnika Ugevnik. Prav tako delajo za povečanje zmogljivosti nekaterih drugih premogovnih rudnikov, kjer pa ponekod primanjkuje delavcev za sekanje drv. Do sedaj so zgradili Iri žage. Tudi tovarno za sodo bodo pričali graditi v Lukovcu, z delom pa bo pričela šele prihodnje leto. Tovarna špirita in tovarna kvasa za sedaj nimata dovolj surovin Tovarna špirita v Vrčkom pa je dobila surovine in bo kmalu pričela z delom.
Obovitvena dela v tuzlanckem okrožju
Okrožni narodni odbor je v svojem dosedanjem delu za izgradnjo in za čim hitrejšo normalizacijo gospodarskih razmer v tuzlanskem okrožju dosegel lepe uspehe. V raznih krajih tu/,lanskega okrožja se gradi okrog 1.250 hiš. V ta namen je okrožni narodni odbor že dobil potrebna materialna sredstva. En del tega kredita je določen za postavitev srednjih in osnovnih Šol v Tuzli in Bje-lini, kakor tudi nepopolnih srednjih šol v Brčkem in v Gračacu. Poleg tega se poslavljajo bolnišnice v Kladnju, Srebrnici, Zvomiku, Bjalini, Brčkem in drugih krajih. Ministrstvo za narodno zdravje Bosne in Hercegovine je podarilo Bjeli-ni potovalno bolnišnico. Vse te bolnišnice bodo opremljene z odgovarjajočo potrebno opremo.
Bosanski in hercegovski otroci pridejo v Slovenilo
Bosna in Hercegovina so kraji, ki so sorazmerno največ pretrpeli v štiriletni vojni. To so kraji, preko katerih so divjale ofenziva za ofenzivo, kraji, kjer je padlo nešteto naših borcev. Ce bi hodili sedaj po Bosni in Hercegovini, bi videli med slikovitimi prirodnimi predeli skoraj samo požgane vasi in hiše, izropana in razdejana naselja.
Bosna in Hercegovina so pokrajine, ki so jih že v stari Jugoslaviji najbolj izkoriščali. To so pasivni predeli. Tam ni prostranih žitnih polj, niti prijaznih vinogradov ali sadovnjakov. Obdelane zemlje je malo in ne zadostuje za prehrano prebivalstva. V Bosni so divji 'kraji z visokimi gorami in nepreglednimi gozdovi, hitrimi rekami in brzicami, kraji polni rudnega bogastva. Tam je kmet še do nedavnega obdeloval svojo borno zemljo z lesenim plugom, tam so v stari Jugoslaviji prebivalci Bosne in Hercegovine živeli najbornejše in najprimitivnejše življenje, med tem ko se je po nekaterih drugih predelih Jugoslavije razmetavalo z dobrinami.
Bosanski in hercegovski narod se je pred štirimi leti zavedel, da je prišel čas, ko si bo začel pisati svojo usodo sam! Bosna in Hercegovina je namreč bila prav oni del Jugoslavije, kjer so se venomer netili medsebojni prepiri. Netili so jih protiljudski režimi v stari Jugoslaviji, še bolj pa jih je netil sedaj v času vojne okupator. Srbi, Hrvatje, Muslimani so se med seboj naravnost zverinsko pobijali in klali. Ravno radi tega medsebojnega hujskanja in klanja se je tamkajšnje ljudstvo v velikem številu zatekalo v gozdove in pričelo z vstajo. Ustaši, četniki in okupator, vsi so skupno nastopali proti partizanom. In prav zato so ti kraji tako silno opusto-šeni, prav zato je to ljudstvo toliko pretrpelo, prav zato so bile nekatere tamkajšnje vasi po šestkrat požgane- Žene in otroke, ki so ostali doma, je okupator mučil in pošiljal v taborišča; ali pa so pobili tudi matere, ko so izvedeli, da je mož partizan, in ostali so otroci brez vsakega varstva. Preživljali so vse grozote, vse pokolje ustaških in četniških tolp, poleg nemških kazenskih ekspedicij.
V Bosni in Hercegovini je sedaj 120 tisoč otrok, ki so nujno potrebni pomoči. 16.000 otrok je popolnih sirot, ki so jim ustaši, četniki in Nemci pobili starše. To so otroci, ki so bežali pred po-kolji ustašev in četnikov, otroci, ki so leta svoje najnežnejše mladosti preživeli v gozdovih, se skrivali v podzemnih jamah skupaj s starci in bolniki. Mnogo jih je bilo tudi takih, ki so se, čeprav še majhni in nemočni, priključili kot borci narodno-osvobodilni vojski. Kot kurirji in bombaši so zrli vsak dan smrti v oči. Drugi pa, ki so jih odpeljali v taborišča, so tam hirali in preživljali prav tako strašne dneve lakote in nasilja.
Sedaj so se vrnili, prvi iz gozdov, dragi iz taboriSč. Nikjer nimajo nikogar od svojcev. 16.000 je teh otrok brez matere in očeta, brez toplih domov, saj je vse porušeno. Velik del prebivalstva v Bosni in Hercegovini se pripravlja na zimo s tem, da si gradi na ruševinah zasilne kolibe, ki jim bodo zatočišče pred snegom.
Zmagali smo zaradi tega, ker so bili narodi Jugoslavije enotni. Zmagali smo zaradi tega, ker so vsi slovenski partizani vedeli, da so tam po hrvaških, bosanskih, hercegovskih, šumadinskih, Črnogorskih in makedonskih gozdovih borijo fantje, možje, dekleta in žene za iste cilje kot oni. Vedeli smo, da bi se vsi naši upori potopili kot kaplja v morju, če ne bi nastopali enotno, če si ne bi med seboj pomagali-
Bratstvo in enotnost, ki se je utrdila med našimi narodi v času narodno-osvo-bodilne borbe, se mora sedaj v času obnove samo še krepiti. Tudi sedaj si moramo med seboj pomagati. Dolžnost naše
nove države je, da rešimo te bosansko-hercegovske otroke lakote, da jim omogočimo zdrav razvoj. Pri nas so polja rodila, pri nas je kmet imel plug, da je zoral, imel je šo toliko semena, da je posejal, v hlevu mu stoji živinče in sadno drevje je obrodilo. Tam v Bosni in Hercegovini, . od koder so ti otroci, pa ni mogla zrasti bilka na zapuščenih poljih, ker tam letos ni bilo ne plugov, ne živi--ne. V Bosni in Hercegovini bi to zimo na stotisoče ljudi gledalo smrti v obraz, če ne bi bilo nove Jugoslavije. Zato bodo vsi bogatejši predeli Jugoslavije sprejeli otroke iz teh pokrajin, ki jim je okupator zavoljo njihovega junaškega odpora zadajal najhujše udarce. Tudi Slovenija jih bo sprejela nekaj tisoč.
Zavedati se moramo, da so to otroci, ki so v rani mladosti spoznali življenje in borbo, otroci, ki so gledali, s kakšnim mukami, trpljenjem in heroizmom si je naš narod priboril svobodo! Spoznali so boj poedinca za obstanek, boj naroda za obstoj, naučili so se razlikovati prijatelja od sovražnika. Ti otroci bodo nekoč najboljša opora naše mlade države. Znali bodo ceniti pridobitve narodno-osvobo-dilne borbe in bodo prekaljeni v trpljenju pripravljeni ria požrtvovalno delo za obnovo in srečnejšo bodočnost vseh nas. Še med vojno je naša vojska, so naše oblasti reševale te otroke, snovali so se mladinski domovi na osvobojenih ozemljih, tako v Moslavini, v Dalmaciji, v Beli krajini, kjer je bilo lani 200 malih Bosancev, in v partizanskih begunskih taboriščih v južni Italiji. Iz golih, sestradanih in plašnih bitij so v nekaj mesecih zrastli zdravi otroci. Takrat smo reševali otroke pred smrtjo v vojni, danes jih moramo reševati smrti, ki jim grozi od posledic te vojne.
Dolžnost vsakega okraja je, da sprejme nekaj teh otrok. Razumljivo je, da oni predeli Slovenije, ki so opustošeni in razdejani, kot na primer Gornja Savinjska dolina in izseljeniški pas, teh otrok ne morejo sprejeti. Povsod drugod pa se bo gotovo našlo toliko sredstev, da se bodo ti otroci lahko vzdrževali. Na posameznih krajevnih in okrajnih odborih se že javljajo ljudje, in povprašujejo po teh otrokih. Ti otroci naj bi se počutili pri posameznih družinah kot doma. Čutiti morajo toplino domačega ognjišča, obdajati jih moramo z ljubeznijo. Zavedati se moramo, da za te otroke odgovarjamo pred narodom in državo. V večjih krajih, kjer bo več družin, ki bodo lahko vzele po enega otroka, bodo rejniki na posebnih sestankih govorili o problemih teh otrok. V pomoč družinam bodo inštruktorji in obiskovalke, ki bodo redno posečale otroke in dajale nasvete in navodila rejnikom. Pri oskrbi teh otrok je dolžnost vseh masovnih organizacij Rdečega križa, ženske, mladinske, in sindikalnih organizacij, da po svojih možnostih pomagajo. K posameznikom pa bodo Sli ti otroci r.nto, 1-or zaenkrat še nimamo dovolj mladinskih domov in ker bodo po teh domovih razporejeni le bolni otroci. Pri oskrbi in razporeditvi teh otrok moramo med seboj tekmovati. Naj ne bo okraja, ki ne bi sprejel teh otrok. Naj bo povsod tako, kot je v novomeškem okrožju, kjer se že živo zanimajo za njihov prihod in skrbno vprašujejo, kdaj bodo že vendar prišli in se je veliko število ljudi prostovoljno javilo, da jih bo vzelo v oskrbo.
Izpolnimo vso tisto njihovo pristno otroško željo po dobrohotnosti, domačnosti in ljubezni I Spomnimo se samo besed dvanajstletnega Bosanca, ki se je boril z Rdečo armado pred Berlinom: »Bio sam borac, kad je bio rat, a sada, u miru, htio bi opet biti dijete.«
Slovenski narod bo brez dvoma preko zime lepo preživel te otroke in s tem utrdil prisrčno bratstvo med našimi narodi, ne bratstvo in enotnost samo v besedah, ampak v dejanjih.
V Javorjah so obnovili šolo
Bes sovražnega uničevanja tudi Blegoševemu kraljestvu ni prizanesel. Na javorski šoli v Poljanski dolini je dvakrat šopiril rdeči petelin. Razen golega zidovja od prej tako lepe šole ni ostalo ničesar. Poleg stavbe je bil uničen celoten inventar z vsem arhivom, učili in knjižnico.
Ob osvoboditvi so Javorci takoj razumeli potrebo liitre obnove. Z vso vnemo in požrtvovalnostjo so poprijeli za delo pri obnovi šole. Darovali in posekali so takoj ves potreben les, navozili peska in drugega materijala ter opravili vsa težaška dela pri čiščenju ruševin. Naša ljudska oblast je v polnem razumevanju samoiniciative pre-
bivalstva takoj tudi denarno priskočila na pomoč. Z njeno podporo je bil nabavljen izključno materijah ki ■ ga vaščani ne premorejo: strešna opeka, okovje in steklo. Samo za prevoz opeke iz doline v hrib je bilo potrebno nič manj kakor sto težaških ur z živino. Vseh prostovoljnih delovnih ur je bilo do sedaj opravljenih preko 5500. Pri toliki vnemi in požrtvovalnosti pa tudi uspeh ni izostal. Javorška šola je že sredi septembra dobila novo streho. Sedaj dovršujemo tudi notranja dela, da bo stavba nekako do srede novembra izročena svojemu namenu. Odprla se bodo zopet šolska vrata, ki so bila dolga štiri leta zaprta.
Ceste v Sloveniji v mesecu septembru
Rešimo otroke iz Rosne in Hercegovine gotove smrti pred gladom in mrazom!
Na območju federalne Slovenije so bile v sept. usposobljene za promet vse zvezne in federalne ceste. Popravljali in obnavljali so lesene in stalne mostove. Popravili so dva lesena provizorija na vsezveznih cestah preko Savinje pri Sv. Petru in preko Boljske, lesen most na vsezvezni cesti čez Puconski potok pri Murski Soboti in lesene mostove na federalnih cestah, čez Soro v Poljanski dolini, preko Pake, čez Savinjo med Velenjem in Zgornjim Doličem, čez Martijan-ski potok v Prekmurju, čez Savinjo med Nazarjem in Rečico, železobetonski most na federalni cesti v Žihlarjih in brod čez Murn pri Krogu. V teku je gradnja novega mostu čez Kroparico med Podnartom in Radovljico, popravljajo mostove in propuste v ljubljanskem okrožju, železobetonski most čez Grajeno v Ptuju, železobetonski most na cesti čez Ščavnico v Bravoslavcih, inundacijski most na cesti čez Ščavnico v Ljutomeru. Izmenjali bodo nosilce in mostnice na cesti Slovenska Bistrica—Pragersko, leseni most čez Pesnico v Dornavi na federalni cesti Ptuj— Ljutomer. Gradijo most čez Krko pri Soteski na Dolenjskem, dvigajo železne mostne konstrukcije čez Bistrico pri Mo-
kronogu, popravljajo Dolgi most na Viču, leseni provizorij čez Ledavo v Murski Soboti, železne mostne konstrukcije čez Kolpo pri Metliki in obnavljajo leseni most čez Krko v Krški vasi.
Predvidevajo se še gradnje podpornega zidu na federalni cesti v Belem grabnu, gradnja lesenega mostu čez Ščavnico v Ivanjcih, gradnja železobetonskega mostu čez Ščavnico, gradnja lesenega mostu čez Globetko, gradnja lesenega mostu čez Krko v Zagradcu, gradnja železobetonskega mostu v Radmirju v Zgornji Savinjski dolini) gradnja železobetonskega mostu pri Kronovem pri Novem mestu in gradnja nadvoza pri Uršnih selih.
Glavne težave in ovire, ki nastopajo pri obnovi, obstojajo v pomanjkanju delovne sile, zlasti profesionistov, prevoznih sredstev, tehničnega osobja tako na okrožjih kakor tudi na okrajih, posebno pa pomanjkanje poštnih in telefonskih zvez na okrajih Pri obnovi odnosno rednem vzdrževanju moderniziranih cestišč nastaja občutno pomanjkanje bitumena. Za leto 1946 nujno potrebujemo samo za krpanje modernih c estišč 1000 ton bitu*
Bolgarsko ljudstvo stopa po poti. kš si ?o le samo izbralo
»Pravda« o protinarodnem in protidemokratičnem udejstvovanju neznatne bolgarske opozicije
Moskva, 16. okt. (Tass) »Pravda« piše v svojem mednarodnem pregledu:
Volitve v bolgarsko narodno sobranje so določene za 18. november. Danes se začne volivna kampanja. Politično življenje v deželi je izredno živahno. To udejstvovanje je osnovano na enotnosti velikega dela delavskega razreda, kmetov in izobražencev, združenih okrog Domovinske fronte, ki dviga prapor ljudske svobode ter narodne in državne neodvisnosti dežele. Dočim raste ugled Domovinske fronte z vsakim dnem, pomen opozicijskih skupin stalno pada. Te male reakcionarne skupine so zdaj brez svoje ideologije ali načel in nimajo podpore v ljudskih množicah.
Utrditev bolgarske demokracije v vrstah Domovinske fronte in stalno politično propadanje opozicijskih skupin določata notranji položaj v Bolgariji. Značilno je, da si skoro nobena posamezna opozicijska skupina ne upa razkriti svojega političnega programa. Tako prisegajo skoro vse, da so na strani Domovinske fronte. V resnici pa je njihov glavni namen, da 'bi Domovinsko fronto razcepile in oslabile, da bi opeharile kmete in delavce in da bi ločile izobra-ženstvo od ljudstva.
Skoro vse opozicijske skupine poudarjajo, da smatrajo za najvažnejšo nalogo bolgarske zunanje politike utrditev bratskega prijateljstva s Sovjetsko zvezo, ki je rešila bolgarsko ljudstvo pred uničenjem. Toda te farizejske trditve nikogar ne prepričajo. V resnici bi opozicija rada nadomestila zunanjo politiko Domovinske fronte s svojo lastno reakcionarno zunanjo politiko in skušala znova prekiniti zgodovinske vezi prijateljstva med ljudstvom ZSSR in bolgarskim ljudstvom.
Resnični vpliv opozicije na ljudstvo je tolikšen, da sploh ne zasluži pozornosti. Vendar pa preseneti opazovalca neka značilna poteza. Cim jasneje se kaže šibkost opozicijskih skupin, tem glasneje vpijejo, tembolj trmasto in vztrajno zahtevajo pomoč od zunaj. Glavno upanje bolgarske opozicije se ne opira na izid volitev, ampak na prizedavanje, da bi bilo njihovim zahtevam ugodeno s pomočjo tuje intervencije. Inozemski tisk skuša to pomoč iz tu dne opravičiti na ta način, da dela reki: .m za »teorijo«, po kateri naj bi bila glavna značilnost demokracije ta, da večina »spoštuje« zahteve manjšine, celo tedaj, če ta manjšina ravna proti koristim naroda.
V prvi vrsti moramo naglasiti, da celo očetje te »teorije« ne morejo zanikati, da ne bi bila vlada v Bolgariji v rokah večine, to je v rokah ljudstva. Vendar poborniki te »teorije« ne kažejo nobenega dolžnega spoštovanja tej ljudski vladi, pač pa dajejo pogum protinarod-nemu, protidemokratičnemu udejstvovanju neznatne manjšine v opoziciji.
Samo se nam stavi upravičeno vprašanje, ali dovoljujejo osnovna načela demokracije, da manjšina, ki ima oporo le izven dežele, vsiljuje svojo voljo ljudstvu. Seveda se o okusu ni mogoče prepirati. Lahko ima Kdo tak okus, da mu ugajajo bolj opozicijske skupine, ki so ločene od ljudstva, kot ljudska vlada. Ali pa je to dovolj razloga, da bolgarska demokracija neha biti demokracija? Prav gotovo ne. Bolgarsko ljudstvo stopa po PQti, ki si jo je samo izbralo, po poti utrditve demokracije ter političnega in gospodarskega dviga dežele.
Konferenca Osrednjega odbora Domovinske fronte
Sofija, 16. okt. (Tass.) Te dni je bila v Sofiji konferenca Osrednjega odbora Domovinske fronte skupno z načelstvi petih strank, ki tvorijo Domovinsko fronto.
Konferenca je proučila sledeča vprašanja: o pravičnem in skladnem sodelovanju zasebne iniciative, državnega odseka in zadrug v vseh vejah gospodarskega življenja ter pri gospodarski izgradnji; o kombinaciji svobodnega gospodarskega delovanja z nadzorstvenimi službami; o industrializaciji dežele in vlogi zasebnih in državnih kapitalov; o preosnovi in modernizaciji poljedelstva in skupnega obdelovanja zemlje; o politiki cen- vlade Domovinske fronte; o zunanji trgovini; o ukrepih za obvladanje težavnega finančnega položaja, v katerem je dežela; o gospodarskem načrtu države in o nalogah vrhovnega gospodarskega sveta kot organa narodnega gospodarstva, ki mu je poverjeno nadzorstvo; o preosnovi in skrčenju državnega aparata; o bodočih ukrepih, ki naj pomagajo kmečkemu življu, ki ga je težko prizadela suša.
Pri vseh teh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje. Sklenjeno je bilo, da se predlože vladi dokončni sklepi. Na konferenci je bila izvoljena komisija, sestavljena iz ministrov ki so ne-
posredno zaposleni z gospodarskimi vprašanji, iz načelnikov gospodarskih oddelkov strank Domovinske fronte in drugih strokovnjakov v gospodarskih vprašanjih. Naloga komisije je da predloži konkretne sklepe konference, ki bodo izročeni vladi.
Delavska socialnodemokratska stranka določila svoje kandidate
Sofija, 16. okt. (Tanjug.) Izvršni odbor bolg. delavske socialnodemokratske stranke (Nejkova) je pod predsedstvom glavnega tajnika Dimitra Nejkova, trgovinskega ministra v vladi Domovinske fronte, imel zasedanje, na katerem so določili strankine kandidate za volitve v narodno sobranje.
Ukrepi proti klevetnikom ljudske oblasti v Bolgariji
Sofija, 16. okt. (Tanjug.) Na iniciativo bolgarskega notranjega ministrstva in pravosodnega ministrstva je bila osnovana anketna komisija za proučevanje vseh slučajev, ki jih je objavil opozicio-nalni tisk, da bi rušil zakonitost. Na njen predlog se bodo izdajali odgovarjajoči ukrepi proti tistim, ki poskušajo s klevetanjem in izmišljotinami zapeljati javno mnenje in kompromitirati ljudsko oblast.
»Otečestven Front« o pomenu prihoda posebnega ameriškega novinarja v Bolgarijo
Sofija, 16. okt. (Tanjug.) »Otečestven Front« prinaša uvodnik izpod peresa svojega glavnega urednika Vladimira Topencarova ob priliki prihoda posebnega ameriškega novinarja v Bolgarijo, v katerem je med ostalim rečeno: »Ameriški zunanji minister Bymes je izjavil na tiskovni konferenci, da bo poslan nov ameriški predstavnik v Romunijo in Bolgarijo, da prouči položaj v teh dveh državah. Ta predstavnik bo novinar G. Mars Iteridge. Poročilo, ki je bilo izdano v Washimgtonu pravi, da bo G. Iteridge objektivno proučil razmere v Bolgariji.
V zvezi s tem pišfe washin,gtonski dopisnik »Timesa«, da ta ameriški korak zelo približuje priznavanje bolgarske vlade. Isti list dodaja, da je bila tudi Madžarska priznana kot posledica poodbnih proučavanj.
Grško-ameriški svet
Namestnik Damaskinos
New York, 16. okt. (Tass.) Vodstvo Grško-ameriškega sveta je izročilo tisku izjavo, v kateri ugovarja proti volivne-mu postopku v Grčiji, kajti »svobodnih volitev ni mogoče izvesti, dokler je na tisoče protifašistov v grških ječah in koncentracijskih taboriščih na Srednjem vzhodu«.
Izjava poudarja, da so volivni ime- j niki v Grčiji potvorjeni in da vlada v deželi strahovlada nad protifašisti in člani EAM-a. Izjava pravi:	»Svobodne
volitve bi mogla izvesti le predstavniška grška vlada, ki bi pripeljala Grčijo nazaj na pot svobode in varnosti«.
Vodstvo je izvolilo za _ predsednico Grško-ameriškega sveta ženo znanega grškega pesnika Sikelianosa.
Atene, 16. okt. Tass poroča: Grški list »Neos Dromos« pike v uvodniku, da namestnik Damaskinos trdovratno molči glede pisma, ki ga je poslal bivšemu kvislinškemu predsedniku Čolakoglu, v katerem odobrava kapetulacijo grške vojske.
List poudarja, da je Damaskinos pristal na izdajstvo in da je bil pri izdajstvu osebno zapleten, zato sedaj ščiti izdajalce in nemške sodelavce. V članku je nadalje rečeno: Zato so se kolaboracionisti, ne da bi bili kaznovani, vrinili v državni aparat, vojsko, policijo, orožništvo in med organe oblasti. Istočasno je episkop izdajalec Janini na čelu Svata sinode.
Težave pri sestavi grške vlade
Atene, 16. okt. (Tass.) Grški regent je sprejel Sofulisa, ki mu je predložil seznam novih ministrov, med katerimi ni nobenega zastopnika skrajne desnice in EAM-a.
Ob svojem povratku od regenta je Sofulis izjavil, da pogajanja dosedaj še
o volitvah v Grčiji
ščiti kolaboracioniste
niso pokazala nobenih uspehov, ker je regent vztrajal na tem, da sodelujejo v vladi tudi rojalisti, čeprav so ti, kakor je znano, odklonili stopiti v koalicijsko vlado. S tem so rojalisti skušali zavirati napore republikanske sredine.
Politični krogi mislijo, da je regent poveril sestavo vlade Sofulisu pod tako neizvedljivimi pogoji zato da mu pokaže, da je trenutno za Grčijo prikladna edino le »poslevodeča« vlada.
Vendar poročajo, da je pri zadnjem razgovoru z regentom Sofulis poudaril, da demokratične stranke nikakor ne morejo sprejeti »poslevodeče« vlade. Dejal je tudi, da bi v primeru sestave taksne vlade demokrati odklonili priznanje ter bi se zatekli k ljudstvu.
Končni odgovor regenta pričakujejo v kratkem.
20. septembra so rojalisti kljub uradni prepovedi priredili demonstracije, katerih se je udeležilo 6.000 oseb.
Rojalisti so mnenja, da bi imeli od »poslevodeče« vlade največje koristi, ker bi jim* takšna vlada privedla v roke nadzorstvo nad državnim strojem in armado. Omogočila bi jim izvrševanje njihovih načrtov. Istočasno pa bi rojalisti ne bili odgovorni za neuspehe takšne vlade na vseh področjih gospodarstva in politike.
Atene, 16. okt. Regent je pooblastil Emanuela Cuderosa, ki je po nemški zasedbi Grčije v aprilu 1941 bil ministrski predsednik grške begunske vlade, da sestavi novo vlado.
Po obisku pri regentu je Cuderos po-setil voditelja liberalne stranke Sofulisa
Združene države priznavajo avstrijsko viado dr.Rennerja
Washington, 16. okt. Ass. pr. Zun. ministrstvo Združenih držav je izdalo o priznanju začasno avstrijske vlade dr. Ren-nerja naslednjo izjavo:
. »V skladu s sklepom zavezniškega sveta v Avstriji z dne 1. oktobra 1945 so člani sveta svojim vladam priporočili, naj se razširi oblast začasne avstrijske vlade, ki deluje pod vodstvom in, nadzorstvom zavezniškega sveta kot najvišjega oblastva v Avstriji, na vso Avstrijo. Začasna avstrijska vlada je bila na avstrijski pokrajinski konferenci 24. in 25. septembra 1945 preosnovana tako, da so bili temelji njenega političnega predstavništva razširjeni.
Ameriška vlada je svoje zastopnike v zavezniškem svetu obvestila, da je pripravljena na tej osnovi priznati začasno avstrijsko vlado.
Ko so člani zavezniškega sveta predložili svoje priporočilo, so izjavili, da bo
ena glavnih nalog začasne avstrijske vlade izvedba splošnih, volitev najpozneje v decembru 1945. Svet je nadalje sklenil, da bo v Avstriji dovoljeno delovanje demokratičnemu tisku.
Ameriška vlada je te. predloge odobrila in jih smatra za važen korak k izpolnitvi določitev o Avstriji z dne 1. novembra 1943 Ti sklepi velesil, ki so zastopane v zavezniškem svetu, določajo, da mora biti Avstrija osvobojena nemške nadvlade in vzpostavljena kot svobodna in neodvisna država.«
Nov ljudski komisar za mehanično konstrukcijo
Moskva, 16. okt. (Tass.) Predsedstvo Vrhovnega sovjeta ZSSR je imenovalo Vjačeslava Maličeva za ljudskega komisarja za mehanične konstrukcije prevoznih sredstev ZSSR.
Komunistična partija Francija proti »zapadnemu bloku«
»Humanite« o propagandnem potovanju generala De Gaullea
Pariz, 16. okt. (Tanj.) V svojem pred-volivnem govoru po radiu je Jacques Duclos v imenu Komunistične partije med drugim dejal:
Narodni interesi nalagajo Francozom, da ostanejo nasprotni politiki zahodnega bloka, ki bi nas pripeljal do tretje svetovne vojne s strašno uničevalno perspektivo atomske bombe.
Pariz, 16. okt. (Tanjug.) Agencija France Presse poroča: Georges Cogniot, ki komentira potovanje generala De Gaullea v Belgijo, piše v »Humanite«, da se je nemogoče zmotiti pri oce-
njevanju potovanja predsednika začasne francoske vlade. To je propagandno potovanje v korist »zahodnega bloka«. Vsi uradni pozivi in govori za časa njegovega bivanja v Belgiji se nanašajo na idejo tega bloka. V odgovoru De Gaullea na govor belg. princa-namestnika se poudarja, da je potrebna utrditev vezi med zahodnimi narodi. Toda duhovi, ki jim pojem hvaležnosti ni tuj, opažajo, da je obnova Evrope omogočena z dejstvom, da je evropske narode rešila iz dna propada Rdeča armada, ki je združila svoje napore z napori vojakov na zahodu.
»To burko je treba
brez usmiljenja razgaliti«
Sovjetska sodba o volitvah, ki jih je razpisal portugalski fašistični
diktator Salazar
Moskva, 16. okt. (Tass.) Splošne volitve v Narodno skupščino na Portugalskem bodo 18. novembra, — piše mednarodni opazovalec lista »Krasnij Flot«. V tej zvezi je bil v Lizboni sestanek, na katerem je zastopnik portugalske inteligence zahteval odgodi-tev volitev za šest mesecev. Značilno je, da je to prvi opozicijski politični sestanek v Portugalski po 20 letih.
Ni čuda, da je objava volivnega datuma izzvala nadaljnje proteste. Že 20 let so v deželi ukinjene vse demokratične svoboščine, politične stranke in sindikati prepovedani. Pod takimi pogoji bi volitve ne bile nič drugega kot burka.
Kako je to, da se je portugalski ministrski predsednik Salazar po 20 letih diktatorstva odločil za splošne volitve? Poteza tega fašističnega diktatorja bo težko koga prevarila. Ameriški tednik »Nation« je pred kratkim poudaril, da je »Salazarjev režim fašizem v naj-pristnejši obliki«. Po porazu hitlerjev-
ske Nemčije si je sklenil Salazar naglo nadeti krinko »demokrata«. Izjavil je: »Mi smo resnični demokrati in nimamo razloga, da bi izvršili kake znatne politične spremembe.«
Kdo ne ve, da dajeta Salazar in Franco zavetišče hitlerjevskim beguncem in jim pomagata priti v Argentino. Nemškim vojnim zločincem so v Portugalski priredili lep sprejem. Med vojno ni tehnična portugalska nevtralnost ovirala Salazar ja, da ne bi imel solzavega govora, v katerem je izjavil, da je solidarnost med Sovjetsko zvezo in drugimi demokratičnimi deželami izzvala »negativen vtis« v Portugalski. Istočasno je Salazar prikrito in neprikrito pomagal hitlerjevski Nemčiji v vojni.
Zdaj je Salazar določil dan volitev in trdi, da je demokrat. To burko je treba brez usmiljenja razgaliti, to tembolj, ker ima Salazar vplivne pokrovitelje v nekih reakcionarnih krogih v Britaniji in Združenih državah.
V Angliji stavlca 50.000 pristaniških delavcev
Med napredno javnostjo narašča naklonjenost stavkujočim
London, 16. okt. (Tanjug.) V Angliji stavka sedaj skoraj 50.000 pristaniških delavcev. Zaradi stavke 4.600 pristaniških delavcev v Glasgovvu je popolnoma zaustavljeno delo v tem pristanišču.
Vlada v veliko primerih in v vedno večji meri uporablja vojaštvo za raztovarjanje ladij. Z druge strani narašča med napredno javnostjo naklonjenost stavkujočim. Na zborovanju stavkujočili
v Londonu je zastopnik sindikatov nameščencev predlagal, da se proglasi splošna stavka iz protesta proti uporabljanju vojaštva za raztovarjanje ladij.
Vsi demokratični krogi v Londonu ostro obsojajo londonski radio, ki je odbil zahtevo nekega funkcionarja sindikatov pristaniških delavcev, da bi po radiu sporočil svoj poziv.
Svobodoljubna Francija je zbrisala s svojega obraza madež
Pierra Lavala
Pariz, 16. okt. (AFP.) Ko so včeraj zjutraj stopili v Lavalovo celico uradniki, ki so mu sporočili, da bo izvršena njegova smrtna obsodba, je Laval v naglici zavžil cianin. Zdravniki so pre-
Erečili delovanje strupa, nakar je bil aval po dvanajsti uri na dvorišču jetnišnice Fresnes ustreljen.
Moskva, 16. okt. (Tass.) Francija je izrekla svojo besedo. Tridesetletna kariera izdajalca Lavala se je končala, piše Linečki, komentator lista »Moskovski boljševik«.
Drzno Lavalovo obnašanje na sodišču ter pravni birokratizem njegovih branilcev nista rodila zaželjenega uspeha. Zaman je poskušal Laval, da bi spremenil razpravo v zborovanje po načinu starih francoskih politikov. Laval je hotel kot specialist v dema-goški strategiji prevariti svojo lastno usodo. Hotel je, da jo prevari že v dneh, ko je pobegnil pred kaznijo francoskega ljudstva iz Vichyja v Sig-maringen. Nato se je skril pod Francovo zaščito v neko zdravilišče blizu Barcelone.
Preden je Francija obsodila Lava-
la, je obsodila tudi vichyjsko vlado zaradi izdaje in sodelovanja s sovražnikom. 14. decembra 1942 je Laval na tiskovni konferenci v Vichyju izjavil: »Dovolj je neiskrenosti. Jaz želim nemško zmago. Trdno sem odločen, da vodim Francijo po poti sodelovanja z Nemčijo.«
Laval je v resnici vodil Francijo po poti tega »sodelovanja« in prepustil deželo popolni oblasti sovražtaika. Preskrboval je Hitlerjev vojni stroj s sužnji in bil ubijalec tisočev in tiso-čev Francozov, ki so umrli v Belsenu in drugih Hitlerjevih koncentracijskih taboriščih. Kramer, šef taborišča v Belsenu, ki sedaj sedi na zatožni klo-
fii v Liineburgu, je neposredni soude-eženec Lavalovih zločinov.
Na kaj je računal Laval? Na pomoč svojih prijateljev, ki se še vedno sprehajajo na svobodi po pariških ulicah? Na obrambo ljudi, ki so podpirali njegovo izdajniško politiko? Njegovi računi niso bili upravičeni. Svobodoljubna Francija je enodušno izjavila, da želi zbrisati s svojega obraza madež Pierra Lavala.
»Tiste, ki sc zagrešili te zločine, bodo rodili zavezniki«
Dokumentarni sovjetski film o strahotah v Osvvieczimu
Ufa Ehrenburg o Bolgariji
Sovražniki bolgarske svobode skušajo izkoristiti težki gospodarski položaj. Šepetajo o pomanjkanju obutve, da ni mesa za večerjo, da ni mleka. Ne sramujejo se ničesar, niti siromaštva deželo, ki so jo oropali Nemci, niti suše. Vojna proti fašizmu jo dobljena, toda nadaljuje se druga vojna — proti desorganiza-ciji. Nemci so odnesli ali pobrali 70 milijonov kilogramov tobaka, 3 milijone svinj, 5 milijonov ovac. Vrednost živil in sirovin, ki so jih odnesli, znaša 75 milijard levov. Ko je ljudstvo odstranilo fašistično oblast, je bila Bolgarija v tragičnem položaju. Tovarne zaradi pomanjkanja sirovin niso obratovale, proračunski primanjkljaj je znašal 14 milijard le-, vov. špekulanti so se radovali.
9.	septembra 1944 je bil ves aparat fašistične države uničen ter zamenjan z demokratičnimi organizmi. Popolnoma naravno je, da so nastale nove težave. Industrijci so hoteli zvedeti, kaj jim bo dala demokracija. Delavci so zahtevali dvig življenjskega standarda. Kmetje so * mislili, da se bodo takoj, ko bo končana vojna, pojavile različne vrste blaga. Nasprotniki Domovinske fronto so bili prepričani, da narodno gospodarstvo no bo prestalo teh preizkušenj. Zmotili so se. Pet političnih strank različnih mnenj se
je strnilo v Domovinsko fronto. Združila jih je skupna volja izkoreniniti fašizem in ohraniti državno neodvisnost.
Stranka »Zveno«, kateri pripada predsednik vlade Kirnion Georgijev, zastopa razumnike in napredni del meščanstva. Ugled, ki ga uživa »Zveno«, priča, da nudi v gospodarskem življenju dežele Domovinska fronta veliko področje zasebni pobudi. Nedavno je bila konferenca industrijcev. Bilo je dokaj konkretne kritike. Toiila potem, ko so proučili položaj, so se industrijci izrekli, da pod-pro vlado.
Sovjetski bombaž je oživil tekstilne tovarne, prav tako je sovjetsko železo pomagalo železni industriji, da se dvigne. Pri vsakem koraku so vidne blagodejne posledice trgovinskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Preteklo zimo je stal liter petroleja 500 levov, danes stane 18 levov in razsvetljuje kmečke domove.
Vojne tovarne so začele proizvajati poljedelske predmete. Me9ta nič več samo ne trošijo, temveč pričenjajo tudi proizvajati. Kmetje v Dobrudži so pred kratkim dobili pomembno količino blaga. Dobili so podkve in žeblje. V mestu se skoraj vse prodaja na nakaznice, prebivalstvo ne čuti lakote, toda živi zelo preprosto. Kljub vsemu je Domovinski
fronti uspelo zagotoviti prehrano mestu. Pred dvema letoma je Sofija dobila v avgustu 4 milijone ton sočivja in sadja, v letošnjem avgustu ga je dobila 9 milijonov ton. Trgovci so se pritoževali, da zadruge dobivajo blago, trgovci pa ga ne dobivajo. Sedaj so izdani ukrepi za preskrbo trgovcev z blagom. Zadruge bodo tekmovale z zasebno trgovino, kar bo izboljšalo preskrbo prebivalstva. Nedavno še ni bilo nekaterih vrst blaga, n. pr. svile. Nenadoma so cene padle »na črni borzi« ne samo za svilene predmete, temveč tudi za blago iz bombaža.
Finančni položaj dežele je še težak. Pred letom 1939 je bilo v obtoku 4 milijarde levov. Fašisti so se zatekli k inflaciji ter so izdali 65 milijard levov. Vlada Domovin, fronte je izdala posojilo, ki je prineslo državi 23 milijard letov.
Ljudje iz opozicije radi govorijo o majavi delovni disciplini. Toda vlada in sindikati se energično bore proti pomanjkljivi delovni disciplini. Položaj delavcev se je izboljšal. Delavsko gibanje za pomoč vasem še je razširilo po vsej deželi. Samo v sofijskem okrožju je zajelo to gibanje 60.000 delavcev. Zaradi te pomoči kmetom v sofijskem okrožju je bilo prištedenih 200 milijonov levov. Nedeljsko delo delavcev postavlja na laž govorice, ki jih razširjajo sovražniki Domovinske fronte.
Demokracija nima sovražnikov samo
Liineburg, 16. okt. Ko so včeraj na sodišču predvajali sovjetski strahotni film iz koncentracijskega taborišča Osvvieczimu, so gledali Josef Kramer in njegovih 43 tovarišev zelo resno Film
v tujini, temveč celo v deželi. Ustavil se bom pri izvoznikih tobaka. Tobak je bogastvo dežele. »Toda kaj imajo opraviti s tem sovražniki Domovinske fronte?« bo vprašal čitatelj. V nekaterih deželah se po pravici govori v zvezi s političnimi spletkami: »To diši po petroleju.« V Bolgariji bi lahko rekli v zvezi z delavnostjo nekaterih nasprotnikov vlade: »To diši po tobaku.« Izvozniki so kupovali tobak pri kmetih za nizke cene ter so ga prodali po zvišanih cenah v tujino. Vlada je izrazila svojo namero, da monopolizira trgovino s tobakom. To so z veseljem sprejeli na znanje kmetje, ki goje tobak, izvozniki pa so seveda nezadovoljni. Eden izmed njih mi je dejal, da je »monopol atentat na svobodo«. Trgovina z Nemci je bila povoljna. Ce tobak prodaja v tujino država in ga ne prodajajo zasebni trgovci, je »Bolgarija v nevarnosti, da propade«. Tukaj pravijo tudi, da se nekatere ameriške tobačne tvrdke ne bodo branile kupiti bolgarski tobak, toda te tvrdke istočasno izjavljajo, da bodo tobak vzele, da ga pa ne bodo plačevale v dolarjih, ker vojne omejitve niso ukinjene in mir z Bolgarijo^ še ni podpisan. V zvezi s tem je možno slišati nasprotnike Domovinske fronte, ki pravijo: »Če bi imeli drugo vlado, bi mogoče zelo ugodno prodajali tobak v Ameriko.« Nič ni čudnega, da opozicija diši po tobaku.	(Po	»Izvestijih«.)
so predvajali na zahtevo tožilca kljub močnim ugovorom obrambe.
Film je pokazal na stotine dojenčkov, ki so jih uporabljali za poizkuse, sterilizirane moške in ženske,, ljudi, ki so jih okužili z gobavostjo, in dečke, ki zaradi ozeblin niso mogli stati. V plinskih celicah je videti cele kupe posod za plin, s katerim so pokončevali Žide.
Druga slika kaže prostor, kjer je spravljenih 7.000 kg človeških las, ki so jih odrezali 140.000 ženskam, ki so bile poslane v plinske celice.. Lase so uporabljali za žimnice za Nemce. Druga slika kaže kup ženskega in otroškega perila, ki obsega po poročilu 504.843 komadov, ki so jih odvzeli ljudem, ki so bili usmrčeni s plinom.
Film se zaključuje s komentarjem v nemščini, ki se glasi: »V tem taborišču je bilo umorjenih 4 milijone ljudi. Tiste, ki so zagrešili te zločine, bodo sodili zavezniki. Podpisi: Roosevelt, Stalin, Churchill«.
V Italiji je nad 2 milijona brezposelnih
Rim, 16. okt. (Tass.) Po poročilu lista
»Unith«
presega trenutno število brez-
poselnih v Italiji 2 milijona.
Potniški promet med Sovjetsko zvezo, Anglijo in Ameriko
Leningrad, 16. okt. (Tass.) Po štiriletnem presledku je bil obnovljen potniški promet z Anglijo in Združenimi državami Udobni potniški parnik »Vja-česlav Molotov« bo v kratkem odplul iz Leningrada v britanska in ameriška pristanišča.
WMM
11S šoferjev kaznovanih v mm. tedna
Velikega koroškega festivala v Guštanju so se udeležili tudi mežiški rudarji v svojih slikovitih paradnih uniformah.
Ni dovolj, da se vpišeš v organizacijo Osvobodilne fronte. S požrtvovalnim delom moraš svojo pripadnost Osvobodilni fronti dohazafi
vsah dan.
Proslava obletnice osvoboditve v Dragotinu
Dragutinovo je na svečan način proslavilo obletnico osvoboditve. Dopoldne je bila spominska svečanost žrtvam, popoldne pa je bilo veli1!-:o maniifestacijsko zbo-rovanj c, na katerem je sodelovalo nad 4000 kmetov, delavcev, žena in mladine. Zborovanje je dvorila Mira Petrovič, pozdravila prisotne in nato dala besedo Jovanu Veselinovu — Žarku, ministru za agrarno reformo in kolonizacijo federalne Srbilje, ki je poudaril velike napore in žrtve naših narodov v borbi za demokratično federativno republiko Jugoslavijo. V nadaljevanju svojega govora je dejal: »To tako imenovano opozicijo poznamo še iz 1919. leta, še iz dobe Obzna-ne. Poznamo jo od 6. januarja 1929. leta. Iz teh skupin so se rodili petokolonaši, otroci monarhije. Danes ne gre za vprašanje osebnosti, kakor to govori reakcija. Danes gre za dve stvari: Ali za demokratične težnje in ljudsko voljo aLi za težnje reakcionarjev. Ali bomo zagotovili srečno bodočnost, ali hočemo narodno oblast ali pa staro Jugoslavijo z orožniki in bajoneta, ki je rodila izdajalce Dražo Mihaj-loviča, Mačka in druge. Mi smo za republiko, ker smo imeli z monarhijo bridke izkušnje. Mi smo za enotno državo na federalni osnovi, in to je demokratična federativna republika Jugoslavija. Mi hočemo obranita pridobitve narodno osvobodilne borbe. Mi smo za Tita zato, ker je on prvt dvignil zastavo osvobodilne borbe in rešil Jugoslavijo. Če ne bi bilo narodno osvobodilne borbe, ne bi bilo nikoli Jugoslavije.«
Proslava ob obletnici osvoboditve Mokrina
V severnem Banatu so svečano proslavili dan osvoboditve. V Mokrinu je prisostvovalo žalni svečanosti na grobovih padlih rdečearmejcev in partizanov, ki jih je pobil okupator, 2500 kmetov. Popoldne je bil miting, na katerem je govoril minister za kmetijstvo narodne vlade federalne Srbije Prota Smiljanič. Govoril je o notranjem in zunanjepolitičnem položaju, ter je obsodil delo reakcije, ki se je zvezala z inozemsko reakcijo z namenom, da ponovno spravi naše ljudstvo v nesrečo in propast. Minister Smiljanič je naglasil, da se v novi demokratični federativni Jugoslaviji nihče ne vtika niti v prepričanje kogar koli, niti v veroizpoved. Ljudska oblast zahteva od vsakega prebivalca te dežele samo, da je pošten in na mestu, da ljubi svoj narod in da mu nesebično služi. To so naravna načela, na katerih počiva popolna osvoboditev vseh jugoslovanskih narodov in najširših ljudskih množic.
Celovški gestapovci na svobodi
Z gestapovci in SS-ovci, ki so prizadejali Slovencem toliko gorja in zagrešili nebroj zločinov, oblasti veliko premilo postopajo. Še vedno sedijo na važnih mestih in v službah bivši nacifaši-
sti, nekateri od njih so celo tolmači. Vsled tega postajajo bivši gestapovci in SS-ovci vedno bolj predrzni.
Pred nedavnim je bil iz taborišča izpuščen znani celovški gestapovec Frane
Mesmer, ki je bil za časa vojne zelo sovražen proti antifašistom in proti slovenskim koroškim partizanom. Ob polomu Nemčije je pobegnil iz Celovca. Ko se je sedaj vrnil iz taborišča, ga je ljudstvo spoznalo in zasledovalo. Ker je v kavarni »Obelisk« v Celovcu izzival, je ljudstvo samo s tem gestapovcem obračunalo in napravilo konec njegovemu izzivanju. Slišali'so se vzkliki: »če ne bodo oblasti same počistile take elemente, jih bomo pa morali mi«. Ljudje so Fr. Mesmerja pretepli.
Koroški nacist beži pred pravično kaznijo
Odločna izjava podpredsednika jugoslovanske vlade Edvarda Kardelja na časnikarski konferenci v Londonu, po kateri zahteva Jugoslavija priključitev slovenske Koroške, kakor je to objavil list »Karatner Nachrichten« v Celovcu, je naše nacifašiste, posebno pa bivšega Ortsbauemfukrerja Matevža Merlitseha v Encelni vasi spravila iz ravnotežja. Cez noč je začel spravljati skupaj svoje stvari in se pripravljati na odhod. Tako je bil ves iz sebe. Dobro se zaveda, da je kriv vseh izseljevanj slovenskih kmetov iz naših krajev in vseh' internacij in preganjanj Slovencev v občini Galicija.
Tekmovanje naših rudarjev v Istri
Beograd, 12. okt. (Tanjug.) Da bi po-večali množimo proizvodnje, so se rudarji i v Rasi odločili, da izvedejo tekmovanje.
1 K tekmovanju so se prijavili skoraj vsi j delavci iz vseh sekcij. Že nekaj dni po pričetku tekmovanja so bile prekoračene ! delovne norme.
Mariborski fizkulturniki
j Člani mariborskega fizkulturnega društva »Železničar« so imeli v sredo j zborovanje, na katerem jim je pod-j predsednik tov. Pišer govoril o poli-j tičnem položaju naše države in o bli-: žajočih se volitvah. Poslušalci so ob njegovih besedah živahno manifestirali za republiko in listo Ljudske fronte kot edino pravo listo.
Pozanimali smo se za vzroke tako številnih prometnih nesreč, ki se poslednje čase dogajajo v Ljubljani. Prav zanimivi so ti podatki o vzrokih in o učinkovitih sredstvih, s katerimi Narodna milica v Ljubljani »zdravi« neprevidne vozače.
V mnogih primerih prometnih nesreč, ko gre za težke telesne poškodbe ali celo za smrtne primere, zaradi brezvestnosti šoferjev, ki po svojem grehu hitro izginejo, ni krivca niti mogoče ugotoviti. V splošnem pa javlja Narodni milici bolnišnica vsakega ponesrečenca, potem pa so seveda potrebne zamudne im večkrat brezuspešne poizvedbe za ugotovitev krivca. Potrebno je tedaj čim večje sodelovanje prebivalstva z oblastmi, ne pa kot je v mnogih primerih, da ljudje krivcev nočejo povedati.
Zaradi vedno pogostejših nesreč — zadnjič je na Karlovškem mostu samo en šofer ubil kar tri ljudi! — je Narodna milica v poslednjem tednu nadzorstvo nad neprevidnimi vozači sila poostrila. Postavljene so posebne patrole, ki beležijo prekomerno brztno avtomobilov po mestu (avtomobilom je dovoljena brzina 30 km, motociklom pa 20 km na uro). Tako je bilo samo v preteklem tednu izrečenih 118 kazni, 68 vozačev pa je bilo posvarjenih. Všteti so seveda tudi neprevidni kolesarji. V bodoče bo kontrola še strožja. Kazni so razmeroma visoke in pričakujemo lahko, da bo v najkrajšem času otrokom in starcem gibanje po Ljubljani vse bolj varno kot pa doslej.
I Za prekomerno brzino prijavljeni vozač plača n. pr. 3000 din kazni, kaznujejo ga z odvzemom vozaške legitimacije za dobo do enega leta, nato pa ga Narodna milica izroči še sodišču. Ob poostrenem izvajanju cestnih predpisov Narodna milica ,v Ljubljani torej upa, da bo v prav kratkem času omejila prometne nesreče, zlasti, ker ima zagotovilo, da bodo tudi vojaške edinice strogo kaznovale svoje vozače, ki bi zakrivili prometne nesreče v mestu.
Tudi javni tožilec je izdal strog nalog, da je treba vsakega neprevidnega vozača, ki zakrivi prometno nesrečo, takoj aretirati. Naši šoferji si bodo vsekakor v bodoče temeljito premislili, da bi vozili neprevidno ali pa prehitro.
Mnogo primerov lažjih telesnih poškodb ostane neprijavljenih; je še nekaj primerov, ko vozijo avtomobile in motocikle neusposobljeni ljudje in brez voznih dovolilnic; je tudi še tu in tam celo kak neprijavljen avto — v interesu obče varnosti je tedaj nujno potrebno, da dsi sodelujemo z Narodno milico in po svoji iniciativi prijavimo vsak tak primer. Saj imamo mnogo primerov, da moremo doseči uspehe le tedaj, kadar je sodelovanje čim širše. Otresimo se predsodka, da bi bila taka prijava podobna recimo de-nuncijaciji; nasprotno, tu gre za nič manj ■ in nič več kot za človeška življenja! Z j občim sodelovanjem, v uvidevnostjo vo-j jaških in civilnih oblasti bomo prometne j nesreče v Ljubljani hitro in do skrajnosti omejili.
Zmaga fronte — zmaga ljudstva!
OBVESTILA
Vsem denarnim zavodom
Narodna banka Jugoslavije, podružnica v Ljubljani, poziva vse denarne zavode, da ji v svrho odkupa takoj odstopijo vse eventualne količine Ital. lir.
Pri tej priliki opozarja Narodna banka, da se smejo z deviznimi posli, torej tudi s kupo-prodajo valut, baviti samo tisti denarni zavodi, ki imajo za to specialno pooblastilo Narodne banke in sicer v smislu čl. 14 Deviznega pravilnika (Službeni list DFJ št. 73 od 25. 9. 1945).
Opozorilo
MNOO za glavno mesto Ljubljana opozarja prebivalstvo, da veljajo glede ometanja kurilnih naprav še vedno določila pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta z dne 9. XI. 1932 (Sl. 1. 728/91/1932), po katerem se morajo vse kurilne naprave, ki stalno uporabljajo, ometati zaradi javne požarne varnosti v predpisanih rokih. Ometanje se vrši praviloma vsak mesec, v kolikor pravilnik sam v § 2 ne odreja daljši ali krajši ometalni rok. Pravilnik določa v § 5, da se dimnikarju ne sme braniti, da ob določenem času ometa, niti se no sm^ pr* delu ovirati. Ta pa je dolžan, da delo izvrši hitro, kar najsnažnejo in brez okvare prostorov.
Kršitev navedenih predpisov bodisi po strankah ali od strani' dimnikarjev je zagrožena z globo od 25 do 1500 din, ob hujši odgovornosti, ali če so bile denarne kazni že večkrat izrečene, pa tudi s kaznijo zapora do meseca dni.
Esperantsko društvo Ljubljana obnovljeno
Minister za notranje zadevo NVS tov. Zoran Polic je odobril pravila Esperantske-ga društva Ljubljana in dovolil nadaljnje delovanje društva.
Udeležite ee rednega filanskega sestanka Esperantskega društva Ljubljana, ki bo v četrtek 18. t. m. ob 20. uri v kavarni »Zalaznik« na Starem trgu.
DARUJTE ZA VOLIVKI SKLAD OSVOBODILNE FRONTE
Brošure Cankarjeve družbe
&
KRBA
MNOO-odsek za preskrbo, oddelek za kurivo, Beethovnova ulica 10, »prejema na-I knadne prijave za zamudnike za zimsko ; ogrevanje poslovnih prostorov do inel. 20. 1 10. 1915 med uradnimi urami od 8. do 12. ure. Po tem roku se prijavo no bodo več upo. števale.
Mestni liarodno-ocvoihodllni odbor, oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani, ! oklicujo za danes v sredo 17. t. m. v dvora; ni Delavskega doma na Miklošičevi cesti ob 15. url posvetovalni sestanek trgovcev in zadrug z manufakturnim. modnim in konfekcijskim blagom in galaniteristov z mod-; nim blagom v okrožnem mestu Ljubljani. V ! interesu posameznega trgovca ajd zadruge je, da se sestanka sigurno udeleži.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
ki so še na zalogi:
A. J. Višinski: Sovjetska država — država novega tipa . . . din 4.50 Korn&jev: Lenin, ustanovitelj sovjetske države .... din 3.50 M. I. Kalimin: 0 množičnem partijskem delu .... din 3.50 M. I. Kalinin: Mogočnost So- •
vjetske države..................din	5.00
E. Granovski: Moč in življenjska sposobnost gospodarstva
ZSSR  ..........................din	5.00
M. Šolohov: Borili so se za
domovino........................din	7.00
A. Terjarjeva: 0 produktivnosti dela na kolhozih . . din 4.00
E. Gorodetski: Velika Oktobrska revolucija .... din 4.50
S.	Kolesnikova: Lenin in Stalin o sovjetskem patriotizmu din 2.50 A. Holopov: Junaška obramba Leningrada...................din	2.50
F. Fedorov: Religija in cerkev v Sovjetski zvezi . . din 3.50 Štiri sovjetske enodejanke din 6.00 K. Simonov: Taborišče uničenja  .........................din	3.50
M. Kriškova: Sovjetska žena
v veliki domovinski vojni . din 3.50 A. Galik: Zunanja politika Sovjetske zveze v času domovinske vojne..................din	3.50
A. Karpinski: Kako si vlada sovjetsko ljudstvo .... din 5.00 Sklepi in dokumenti .	. . din 5.00
E. Kardelj: Moč ljudskih
množic . ,................
O svobodi tiska . . .
din 4.50
din 3.50
Šolstvo
Šolanje v inozemstvu '
Mod vojno so bile naše univerze in visoke šole precej poškodovane, zlasti univerza v Beogradu. Zaradi tega se je močno zmanjšala njena kapaciteta. Poleg tega so se po končani vojni stekle štiri generacijo absolviranih maturantov, ki so letos vpisujejo na fakultete in visoke šole. Tako imamo v šolskem letu 1945-46 po predhodni izvršeni prijavi vpisov okoli 30.000 dijakov, dočim lahko sprejmejo naše univerzo in visoke šolo po svoji tehnični in učni možnosti nekaj nad 20.000 dijakov. Zato bo v utemeljenih primerih dovoljeno dijakom, da 6e na lastne stroške šolajo v inozemstvu, ako to žele. Potni listi za inozemstvo pa se v takih primerih izdajajo samo, ako kandidati predlože pismeno odobritev zveznega ministrstva za prosveto, s katero je dovoljeno šolanje v inozemstvu. Tako dovoljenje izda omenjeno ministrstvo na predpisano kolkovano prošnjo prvenstveno za one panoge znanosti in umetnosti, ki so pri nas no poučavajo ter za šolahje na medicinskih in tehničnih fakultetah, ker »o t© p-ri nas preobremenjene zaradi velikega števila dijakov.
Dijaki, ki se žele šolati v inozemstvu, morajo torej v to 6vrho predlagati predpisane kolkovano prošnjo ministrstvu za prosveto Narodne vlade Slovenije, ki jih bo s 6vojim predlogom pošiljalo zveznemu mini-stvu za prosveto, da izda soglasnost za šolanje v inozemstvu.
Sele na osnovi te rešitve se mora dotič-na oseba posebej obrniti na ministrstvo za notranje zadeve Narodne vlade Slovenije zaradi izdaje rednega potnega lista. V to svrho mora izpolniti posebno prijavo na predpisanem vzorcu v dveh izvodih, predložiti tri fotografije ter plačati takso za prijavo din 10, za knjižico (potni list) din 60 in za potni list po dobi veljavnosti (do 6 mesecev din 50. preko 6 mesecev din 300. preko enega leta do dveh let din 600).
Iz pisarne ministrstva za notranje zadevo
Sprejem medicincev v prvi semester
Dekanat medicinske fakultete v Ljubljani sporoča, da so sprejeti v prvi 6emestet vsi kandidati, ki so vložili prijave za sprejem v predpisanem roku t. j. do 1. X. 1945.
O naknadnih prijavah zamudnikov bo odločala komisija v najkrajšem času in bomo objavili imena sprejetih kandidatov na oglasni deski dekanata v univerzitetni avla.
Drž. ženska obrtna šola \ Ljubljani.
Vpisovanje na ženski obrtni šoli za šolsko leto 1945-46 bo v dneh od 18. do 26. oktobra t. 1. od 9. do 11. ure, pritličje soba 6t. 21. Učenke naj prinesejc s seboj zadnjo šolsko izpričevalo (nostrificirano), krstni list in domovnico.
Vodstvo pripravljalnega tečaja na bivši I. ženski meščanski šoli v Ljubljani (šentjakobski) poziva učence in učenke, ki so opravili dopolnilni ali posebni izpit čez IV. raz-rod gimnazije, naj dvignejo še spričevala o završnem izpitu.
Dnevne vesti
V polzvedovalno-lnformacijskem odseku Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, Ljubljana, Marijin trg 5, naj se javijo sledeče osebe, ali njih svojci:	Novak	Franc,
Schinitzer Viktor, ing. Fast Edmund. Opara Jože, Pirkmajer Spela, Frumen Ernest, Osterman por. Lozer Marija, Strehoveo Ivan, Itados Martin, Jamrali Peter, Primus Avre-lija, Majzelj Jože, Miklavčič Pavla. Cesnik Roza, ing. Krepfll Ivan, Puhar, Dušan Martelanc Nada, Razdoh Ivar, Freud-Drenik Marija, Henigman Josip, Sirk« Štefanija, Mayor Marjana, Selec Antonija, Mohar Marija, Jesih- Domicila, Kump Anton, Barič Jožef, Tomšo Avgust.
Sestanek avtorjev. Akcijski odbor za ustanovitev društva sklicujo sestanek vs®" avtorjev (književnikov, likovnih in glas-be nih umetnikov), ki sc bo vršil v četrtek, uno 18. t. m. ob 17. uri (ob 5. uri popoldne) v Lajovčevi dvorani na Glasbeni akademiji. Gosposka 8-III. Na sestanku so bodo obravnavala vprašanja v zvezi s postavitvijo ba-vozn jugoslovanskih avtorjev in določitvijo dolegatov za sestanek vseh dolegatov Jugoslavije, ki se bo vršil 21. t. m. v Zagrebu.
Sindikalni odbor tovarno »TEKSTIL. INDUSc v Stražišču pri Kranju je poslal del čistega izkupička od mitinga, ki so ga nedavno priredili v obratu delavci in delavke, krajevnemu NO odboru v Srednjem Bitnju 500 din z naročilom, da se znesek razdeli med najrevnejšo v vasi. Odbor jo to takoj storil in se v imenu obdarovanih najlepše zahvaljuje za tovariško gesto. Naj bi našla še mnogo posnomalcov.
Sejmi za plemenske bike
Zveza selekcijskih organizacij v Ljubljani bo priredila dva sejma za plemensko bike in sicer:
22. t. m. v Vel. Laščah za bike sivo-rjavo pasme. Prignanih bo okrog 30 bikov.
26. t. m. v Kranju za bike gorenjsko pinegavske pasme. Prignanih bo okrog 54 bikov.
Številke za sejem prijavljenih živali so z ozirom na dolgo in težko narodno osvobodilno borbo razmeroma visoke. To jo ravno dokaz, da se naši kmetje dobro zavedajo važnosti živinoreje, da so živinorejci vztrajali v 6vojem delu tudi v najtežjih razmerah.
Kakovost za sejem prijavljenih bikov je v splošnejm zadovoljiva, nekaj je tudi prav dobrih plemenjakov.
Živinorejcem, ki rabijo dobro plemenjake, se na teh sejmih nudi možnost, da si jih nabavijo. Naša narodna oblast hoče omogočiti vsem rejcem nabavo dobrih plemenjakov, zato jo odobrila kredit za podporo k nakupu v višini od 30 do 50% kupne cene.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE
Drama
Sreda, 17. oktobra ob 20. uri: Ivan Cankar: »Za narodov blagor«. Red Premierski. Četrtek, 18. oktobra: Zaprto (generalka). Petek, 19. oktobra ob 20. uri:	Kornejčuk:
Misija Mr. Perkinsa v deželo boljševi-kov. Premiera. Red Premierski.
Sobota, 20. oktobra ob 20. uri. Kornejčuk: Misija Mr. Perkinsa v deželo boljševi-kov. Izven.
V nedeljo, 21. oktobra ob 15. uri: Škvarkin: »Tuje dete«. Izven. — Ob 20. uri: Kornejčuk: Misija Mr Perkinsa v deželo bolj-ševikov. Izven.
Ponedeljek, 22. oktobra: Zaprto (generalka). Torek, 23. oktobra ob 20. uri: Moliere-Vid-mar: »Šola za žene«. Slavnostna predsta-va v počastitev predsednika Vidmarja. Premiera.
Sreda, 24. oktobra ob 20. uri:	Kornejčuk:
Misija Mr Perkinsa v deželo boljševikov.
Red Sreda.
Četrtek, 25.^oktobra ob 20. uri: I. Cankar: »Za narodov blagor«. Red Četfftek. Petek. 26. oktobra ob 20. uri MoliercrVid-mar: »Šola za žene«. Red Premierski. Nova premiera v Drami. Aleksander Kornejčuk: Misija Mr. Perkinsa v deželo boljševikov. Mr Perkins, živi reprezentant ameriškega bussinesa, potuje s svojo tajnico Miss Down in v z žurnid istom Mr Hampom v Sovjetsko zvezo, da bi spoznal, dali bo mogočo po končani vojni trgovati z ZSSR. Dejanje se godi za časa slavnega prehoda Rdeče Armado preko Dnjepra. Spočetka še poln predsodkov in napačnih pojmov o Sovjetski zvezi spoznava skozi mnogo prizorov, polnih duhovite komike pravo življenje malega sovjetskega človeka. Tako se prepriča o veliki tvornosti in izrednem na-napredku Sovjetske Rusije.
Opera
Četrtek, 18. oktobra ob 20: uri: A. Borodin: »Knez Igor«. Otvoritvena predstava operne sezone 1945-46. Izven.
Sobota, 20. oktobra ob 20. url: Proslava osvo.
boditvo Beograda.
Nedelja, 21. oktobra ob 20. uri:	Smetana:
»Prodana nevesta«. Izven.
Dnevna blagajna za Opero in Dramo posluje v Operi od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure.
Opera bo otvorila sezono 1945.46 s slavnostno predstavo A. BorotLinovc opere »Knez Igor« v četrtek 18. t m. ob 20. uri. — Opera obsega štiri dejanja stprologom (5 ©lik). Napisal komponist, prevel N. Štritof. — Osebe: Igor. Svijatoslavič, severski knecz — V. Janko, Jaroslavna, n jodova /ona v drupem za-.
konu — L. Hussujeva, Vladimir Igorjovič, knezov sin iz prvega zakona — L. Rakovec, Vladimir Jaroslavič, galiteki knez, Jaroslavi n brat — Dolničar, Končak, polovetski han — A. Orel, Gzak, poloveteki han — Končakovna, hčerka hana Končajta — B. Stritarjeva, Ovlur, poloveteki krščaneo — M. Brajnik, Skula — L. Korošec, Eroška — S. Banovec, Jaroslavina dojilja — N. Španova, Polovetcko dekle — Š. Neratova. Ruski knezi in kneginje, bojarji in bojari-nje, starčki, ruski bojevniki, mlada dekleta in ljudstvo, Poloveteki hani, spremstvo Kon-čakovno, Končakovne sužnje, ujetniki, polo-veteke stražo in vojska.
Prolog, I. in IV. dejanje: v mestu Pu-tivlju; II- in III dejanje: v polovetekem talborišču. — Dirigent: dr. D. Švara. — Režiser: P. Golovin. Scena: ing. E. Franz. — Vodja zbora: J. Hanc. — Koreograf: P. Golovin. Načrti kostumov: D. Kačerjeva.
R A D I O
Dnevni spored za sredo 17. t. m.
6—6.30 Valčki, koračnice in polke — 6.30 —6.45 Napoved časa in izvleček iz poročil z dne 16. X. — 6.45— 7 Slovenske, srbsko in bolgarske skladbe — 7—7.15 Pregled sporeda, objavo in poizvedbe — 7.15—7.30 Operetna glasba — 7.30—7.45 Napoved časa in poročila — 7.45—8 Jutranji koncert — Dvorak: Rondo Glazunov: Valček — 12—12.15 Nekaj Schubertovih in Lisztovih skladb — 12.15— 12.30 Solospevi na ploščah — 12.30—12.45 Poročila — 12.45—13 Szymano\vski: Vodnjak v ATotuzi (viol. in klavir) Bizet: Pastorale iz suite »Arležanka« — 13—13.20 Napoved časa, pregled tiska, objavo in pregled sporeda — 13.20—14 Koncert malega orkestra Radia Ljubljano, dirigent: Uroš Prevoršek — 18— 18.15 Orkestralni koncert slovanske glasbe — 18.15—18.30 Pionirska ura — 18.30—18.45 Koncert saksofonista Srečka Dražila, pri klavirju Bojan Adamič — 18.45—19 Ljudska univerza Radia Ljubljano — Dr. Stane Mikuž, šef odseka ministrstva za prosveto: »O muzejih« — 19—19.20 Napoved časa, poročila, objave in pregled sporeda —	19.20—19.40
Lahka glasba — 19.40—20 Literarna ura — Prof. Mirko Rupel. Valvasor — I. dol — 20 —20.45 XVII. ljudska glasbena ura: »Chopin«. Z ilustracijami predava prof. Pavel Si vic — 20.45—21 Koncert komornega zbora RL, dirigent Ciril Cvetko — 21.50—22 Simfonični koncert: Mendelssohn: ško>tska simfonija — Ravel: Klavirski koncert za levo roko z ork. — 22—22.15 Oddaja za tovariše v taboriščih po Nemčiji — 22.15—22.30 Dnevnik Radia Ljubljane — 22 30—22.40 Phil. Em. baeh: Trio v A molu za čembalo, flavto In violo — Sammnrtini: Gravo in allegro — 22.40—22.55 Veseli napevi — 22.55—23 Najvažnejše novico dneva.
KINEMATOGRAFI
KINO UNION: Samo še nekaj dni! Sovjetski film »Lenin oktobra«, tednik. Ob 16., 19. ju 21. uri.
KINO MATICA: Angleški film Njih devet«, tednik. Ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA' Sovjetski glasbeni film »Pastirica in pastir«, tednik. Ob 17., 19. in 21. uri.
JAVKA BORKA BELA
RAZPOLOŽLJIVA MESTA ZA MOŠKE: 4 hlapcem, večjemu Številr delavcev za sekanje drv, 10 apnoničarjom, 11 delavcem minerjem, 15 orodnim kovačem 2 krovskim pomočnikom, 2 stavbenim ključavničarjem, 1 motlarju, 4 mizarjem. 8 pohištvenim mizarjem, 1 stavbenemu mizarju, 6 sodarjem, 2 lcsostrugarjem, 2 rezbarjem. 1 ta potniku, 10 čevljar jem. 1 preši valcu podplatov, 2 kroja-kim pomočnikom, 75 zidarjem, večjemu številu delavcev za stavbna dela, 38 tesarjom, 1 kleparskemu vajencu, 2 inštalaterskim vajencem 1 brivskemu vajencu, 15 usnjarjem.
Rokonise gnrciama uredništvo »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva uL 6/H1, ★ Telefon uredništva te uprave štev. 23—61, 23—62, 23—63, 23—64, ir Telefon dežurnega urednika štev. 23—62.
T*L Um. ee	»ljudske	pravice*	39—30,	Miklošičeva	a	5.	★	Urejujete	odgovarja	uredniški	odbor,	—	Tiskarna	»Ljudske pravice«.