Poeaimezna Številka RM 0Д8 НдшшпкепБо^е Uprava fflagenfurt, Postfach 115 J Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se р1аба na/preJ) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročba tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 20. Krainburg, 25. oktobra 1941 1. letd Na uihodu u zmagouitem pohodu naprej 60 km od Moskve - Osvojitev kotline na Donecu - Novi uspelii podmornic v Atlantiku Jz Fiihrerjevega glavnega stana, 24. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 23. oktobra naznanilo; Navzlic težavnim vremenskim razmeram IBO bile zunanje obrambne postojanke sovjetskega glavnega mesta v zadnjih dneh od jugozahoda in zahoda sem na široki fronti predrte, naše prve napadalne ^®t« 80 se na nekaterih mestih v bojih pre-'fle že na daljavo šestdesetih kilometrov pred Mo^vo. Moskvo smo tudi preteklo noč bombardi-rali z razstrelilnimi in zažigalnimi bombami. Podmornice so potopile štiri sovražne ladje s skupno 32.000 brt. Pri tem je bila ▼ Atlantiku potopljena britanska ladja ladja za prevoz čet »Aumia« s 14.000 brt. iz vojaškega konvoja, ki je bil zelo močno zavarovan in naglo plul. Bojna letala so pri dnevu potopHa neko tovorno ladjo s 1500 brt in z bombnim zadetkom poškodovala neko večjo trgovsko ladjo. Nočni napadi zračnega brodovja so bili ob dobro vidni zemlji naperjeni proti pre-skrbovalni luki Birkenhead. V napravah, važnih za vojno, so nastale močne eksplozije in požari. Druga bojna letala so imela polne bombne zadetke v pristaniškem ozemlju Great Yarmouth. Sovražnik je v zadnji noči vrgel razstrelilne in zažigalne bombe na različnih krajih zapadne Nemčije. Civilno prebivalstvo je imelo malo izgub. Nastala je le neznatna škoda. Obrambno topništvo je sestrelilo tri britani^e bombnike. V dobi od 15. do 21. oktobra 1941 leta je britansko zračno brodovje izgubilo 59 letal, med tem ko je v istem času v boju zoper Velikn Britanijo šlo osem lastnih letal v izgubo. 0 Prihod v Odeso Romunska pehota vkoraka v mesto med boISeviškimi barikadami vreS s peskom. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Gaapar, HH., Zander Multiplex-K.) Prodiranje v industrijskem ozemlju Doneča Iz Fiihrerjevega glavnega »tana, 24. ok-tobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 22.^ktobra naznanilo: Zpeedba eovjet9ke|[a induslrijekega o-zemlja v kotlini Doneča po nemških in zavezniških četah, je bMa včeraj razširjena. Južno Brjamka je čiščenje bojnega sveta privedlo nadaljnjih 5000 ujetnikov kakor tudi eno težko oklopnico in 56 topov kot plen. Kakor je bilo objavljeno že v poee^mem poročilu, smo osvojili tudi otok D a g 5. S tem BO vsi baltski otoki prešli v nemške roke in celokupni baltiški prostor je osvobojen sovražnika. V vzornem sodelovanju s skupinami mornariškega vojnega in zračnega brodovja je neki pehotni diviziji nemške vojske že 12. oktobra uspelo, da se je presenetljivo izkrcala na južnem koncu ®toka V desetdnevnih žilavih posamičnih Mih je bil nato otok očiščen od sovražni- ka. 3000 ujetnikov je pri tem padlo v naše roke. Sest obrežnih baterij je bilo razdejani. Ostanki sovražnikove posadke so bili ko BO poskušali pobegniti preko morja, uničeni po edinicah vojne mornarice in Luftwaffe. Pri uspešnih podjetjih izrkcavanja na baltskih otokih so se posebno izkazali pionirji napadalnih čolnov vojske. Finska vojna mornarica je učinkovito podpirala operacije nemških pomorskih bojnih sil. Luftwaffe je po dnevi in ponoči bombardirala sovjetsko glavno mesto Moskvo. V boju proti Veliki Britaniji so močne sile zračnega brodovja v zadnji noči napadle luko Newcastle. V napravah ladjedelnic, žitnicah in oskrbovalnih obratih so nastala občutna razdejanja. Nadaljnji napadi iz zraka so bili naperjeni proti pristaniškim napravam pri Doveru. Na kanalskem obrežju so nemški lovci sestrelili enajst britanskih letal. Eno lastno letalo ej bilo pri tem izgubljeno. V Severni Afriki so nemška bojna letala Stuka na britanskih topniških postojankah dosegla bombne zadetke. Britanski bombniki so v noči na 22. oktobra napadli razne kraje severo-zapadne Nemčije, med drugimi tudi Bremen. Vsled odvrženih bomb, zlasti na stanovanjske četrti, je imelo civilno prebivalstvo izgube na mrtvih in ranjenih. Pet napadajočih sovražnikovih letal je bilo sestreljenih. Malino vzet z naslioliom Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 24. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 21. oktobra naznanilo: Nemške in italijanske skupine so včeraj vzele v posest ozemlje okrog mesta S t a-I i n o, enega najvažnejših oboroževalnih centrov v kotlini Doneča. Stalino sam so zavzeli gorski lovci. Na nekem znamenitem industrijskem podjetju tega mesta je razvita državna vojna zastava. (Nadaljevanje na 2. strani.) u baltskem prostoru ni ust sovražnika Zaključno posebno poročilo o operacijah Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 24. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 21 .oktobra naznanilo; Vsled danes javljene zasedbe otoka D a g 8 je baltski prostor sedaj docela o-svobojen od svoražnika in tafeo je priSel čas, da se poroča tudi o operacijah, ki so ee od začetka avgusta vršile v severnem odseku vzhodne fronte. Ko je bila Stalinova črta predrta, je bila Vojaška skupina generalfeldmaršala viteza v. L e e b ob sodelovanju z zračnim brodov-jem generalobersta Keller dobila nalogo, da premaga sovražnikove sile, ki so stale med jezerom Птеп in Peipus, da trdnjavo Leningrad na jugu odreže in da očisti Estonsko ter baltske otoke od sovražnika. Masa armade generalobersta B u s c h skupno z oklopno armado generalobersta Hoppner se je vzlic temu, da je imela vzhodni bok stalno močno ogrožen, obmila najprej proti severu. V izredno težikh bojih so bile v neprehodnem in močvirnem •""etu napravljene in globoko razvrščene postojanke nasprotnika med jezerom Umen in t(«ipus predrte, pm čemer je bilo s boju na nož u gnanih okrog 500 bunkerjev in odstranjena obsežna minska polja z več kakor 80.000 minami. V nadaljnjih hudih bojih so morali potem uničiti močnejše sovražnikove sile severno Luge prej, nego je pričel napad na trdnjavsko ozemlje Leningrada. Vsi poskusi naprotnika, da obkolitev tega mesta prepreči z razbremenilnimi napadi obojestransko jezera Umen, so se iz-' jalovili. V protinapadu južno jezera Umen je bila glavna nevarnost odstranjena z uničenjem številnih sovržnikovih divizij. Roko v roki s temi operacijami je armada generalobersta v. K 11 h 1 e r žapadno jezera Peipus v široki fronti pritisnila do obrežja finskega morja. Ko sta bila odvzeta Reval in Pemau, je bilo uvedeno izkrcanje na baltskih otokih, med tem ko so močni oddelki armade severno od jezera Peipus napredovali proti vzhodu, da se jih je moglo uvrstiti v boje za obkolitev Leningrada. Pri zavojevanju baltskih otokov so pomorske vojne sile pod poveljtvom general-admirala Carls merodajno sodelovale. Razen prevoza idcrcanih čet so 8 sunki v f^ki morski, zaliy. izločila ogiožaaje. Z boku po svojetski vojni mornarici, odstranile sovražnikove minske zapore v vodah okrog baltskih otokov in z obstreljevanjem sovražnikovih postojank od morja sem posegle v boje na suhem. V težiki borbi, ki je bila podprta po letalskih skupinah generalov letalcev barona Richthofen in Forster so v vojaški skupini generalfeldmaršala viteza v L e e b združene skupine vojske in orožja ff, od poročila vrhovnega poveljstva oborožene sile od 6. avgusta naprej privedle preko. preko 300.000 ujetnikov, 1581 oklopnih bpjnih vozov in 4063 topov pa vplenile ali uničile. Njih najvažnejši operacijski cilj je dosežen z obkolitvijo Leningrada. Obupni poskusi izpadov v Leningradu obkoljenih sovjetskih bojnih sil so bili vseskozi odbiti ob težkih izgubah nasprotnika. Bistveni delite vojaike iku-Pinein zračnega brodovja generalobersta Keller so že dalj časa ostale proste in se udeležujejo operacij na drugih mestih yzhodme front«. Paradiž Belcebuba Dr. O.S. Krainburg, 24. oktobra« . Stalin in tovariši so ves čas njihovega grozovitega delovanja pripovedovali ruske« mu delavcu in kmetu o blagodatih^ sovjetskega paradiža in poskušali v velikem slogu prepričati ustvarjajoče vsega sveta e nebeških prilikah v UdSSR ter jih pri* praviti .do tega, da bi strmoglavili obstoječi red in ga nadomestili z novim po уарГ" CL Moskve in pc milosti Moskve. V Rušijl sami ta propaganda ni ostala brez uspeha, saj so za njo grozeče prežale kot najbolj dokazilni argumenti ječe GPU in pištole ta državno potrjene teroristične organizacije. Od ostalega sveta hermetično odcepljeni sužnji rdečih gospodov Kremija so bili vsa leta izključno pitani z lažnivimi ščuvalnimi govori njihovih mogotcev in niso imeli prilike, da bi se o dogajanju v ostalem svetu prepričali. Zato o polagoma pričeli verovati, da je to, kar so slišali, resnica in da se j- • imenitno godi morda v primeru z delavci in kmeti Nemčije. Svoj lastni pekel so v primerjanju imeli za paradiž. Kakšen je bil ta sovjetski paradiž v resnici, to so temeljito razkrili naši vojaki in vojaki naših zaveznikov, ki so po srditih bojih razpršili ruske armade in s tem odstranili največjo nevarnost, ki je Evropi kdaj pretila. In zakaj je ruski kmet v kolhozu smel sejati in ne tudi žeti, in zakaj je ruski delavec smel samo ustvarjati, s svojo mezdo si je pa mogel nabavljati samo najnujnejše življenjske potrebščine, to nam: je z vso potrebno razločnostjo ponazoril FUhrer v svojih resnih besedah pri njegovem zadnjim velikem govoru povodom otvoritve nove vojne zimske pomoči: Stalinovo celo hotenje in stremljenje se je vrtelo okrog enega samega cilja, da postane Rusija največja in nepremagljiva vojaška sila, da potem s pomočjo orožja uresniči idejo svetovnega komunizma najprej v Evropi in da potem raz tega novega, večjega izhodišča razširi Leninovo peklensko ideologijo preko vsega sveta. Rusija je bila en sam arzenal orožja, ena sama orožarna. Samo tako je razumljivo, da je v tem paradižu ruskega delavca nedo-stajalo naravnost vsega, kar je za evropskega človeka nepogrešljivo, pričenši od o-buvala in obleke preko jedi do stanovanja, Vse, kar nam poročila vojnih poročevalcev iz sovjetskega paradiža predočujejo v besedi in sliki ter v filmskih posnetkih, vse to je, pa najsi se posamezniku morda zdi neverjetno, gola resnica in nič drugega. Ako se te dokui..entariJSne vesti razporejajo druga za drugo; se ne more govoriti o čem drugem, kakor o množestvenem zanemarjanju in bedi mas. To je edina in izključna oznaA ba, B katero se more karakterizirati rua^g Stran 2. — Stev. 20. KAEAWANEEN-BOTE Sobota, 25. ofctobra 1941. paradiž. In s takim je nameraval Stalin osrečiti ves eveti Nikomur bi ta z uresničbo tega peklenskega načrta prlčenjajoči kaoe П0 prinesel ugodnosti izjemSl nekaj zločin-s'dh elementov, ki eo v tajnosti pripravljali pot za komunizem. Ti bi v bodočnosti vihteli tič in človeku namesto dela in kruha po-A zročili solze in kri, kakor so to v sovjetski liniji storili njihovi naročilodajalci in njih ž dovški zaplotniki, in kakor delajo to še danes v onih ozemljih, iz katerih jih nemški vojak ie ni pregnal. Da ni prišlo do tega, zato se imamo zali .aliti samo Fiihrerju in njegovim hrabrim \ ojakom. Churchill in Roosevelt, ki se smatrata zadosti daleč od Rusije In na varnem izven področja komunistične ideologije, bi tak razvoj pozdravljala s ciničnim smehljajem; kajti tak razvoj bi jih rešil skrbi za dobrobit njihovih držav, za dobrobit delavcev in kmetov, ki niso tam nič drugega kakor brezpravni hlapci židovsko - plutokrat-skih milijonarjev in valutnih špekulantov, ker po uničenju nacionalno socialistične države nihče več ne bi oznanjal etične vrednosti dela In ne bi uresničil ideje skupnosti. Kadar se bodo naši vojaki po končani bitki na vzhodu zmagovito vrnili v domovino, bodo živi obtožltelji proti rdečemu despotu v Monkvi in proti njegovim »demokratskifii« pomagačem v Londonu }n Washingtonu, in to z besedami ali molče. Molče takrat, kadar se bo njih notranji čut upiral popisati to, kar so na neizrečni bedi in neskončni stiski doživeli v paradižu Belcebuba. Stulino vzet z naskokom (Nadaljevanje s 1. strani,) Pri čiščenju bojnega polja vzhodno Brjaneka so padli vrhovni poveljnik 50. so-vjeske armad«, general Petroff, član najvišjega sovjetskega sveta, in več oficirjev njegovega štaba. Bojna letala so bombardirala važne naprave v Meekvi in v Leningradu. V boju zoper britansko oskrbovalno plovbo so podomomice v Atlantiku potopile sedem sovražnikovih trgovskih ladij 8 skupno 38.000 brt. Velika britanska matična ladja »Svend Fojm« je bila po zadetkih torpeda težko podliodovana. Bojna letala so severno ^d HulI-a potopila neko to-vorno'ladjo z 10.000 brt (1). N^a nadaljnja ladjji je bila po bombnih zadetkih poškodovana, V zadnji noči je Luftwaffe napadla važno odcrbovalno luko Liverpool kakor tudi lake in v vojni važne naprave na angleškem jugovzhodnem obrežju. Britanski boralmiki so v noči na 21. oktobra vrgli na več krajih v s^verozapadni in zapadni Nemčiji razstrelilne in zažigalne bombe. Civilno prebivalstvo je imelo pri tem izgube na mrtvih in ranjenih. Povzročeno je bilo tudi nekaj stvarne škode. Štiri napadajoča letala so bila sestreljena. češki list proti sabotarjem Nemčija Je neizprosna tudi v boju zoper notranje sovrainilie Praga, 24. oktobra. »Nedelni list« z dne 18. oktobra piše o zadnjih dogodkih zelo pomembno med drugim: »Globok vpogld v ozadje zadnjih dogodkov nudi primer dra. jur. Bohumira Kokta, ki ga je naglo sodišče v Pragi dne 13. oktobra obsodilo na smrt. Uradno poročilo pravi, da je bil Bohumir Kokta, bivši nad-poročnik češke armade v Pragi, vodilni či-nitelj neke češke uporniške skupine, katere cilj je bil, da z atentati izvršuje akte sabotaže in s požigi v večjem obsegu uničuje zaloge žetve. Smoter teh sabotažnih činov je obstojal v tem, da se -ned prebivalstvom povzroči vznemirjenje in lakota. Kokta pa ni prvi častnik bivše češke armade, ki nastopa kot vodilni činitelj take skupine. Znano nam je, da so bili številni obsojeni bivši častniki. Iz uradnih poročil, ki so podlaga sodbe naglega sodišča, izhaja, da je bil upor teh talnih organizacij na skrajno resen način pripravljen. Bili so pa to,« tako piše češki list, »čudni strategi in nenavadni vojaški strokovnjaki, ko so naši sedanji generali in štabni oficirji resno bili uverjenl, da bodo s prerezanjem zavore kakšnega tovornega vlaka pobili na tla slovečo veliko-nemško oboroženo silo. V resnici so mogli doseči le to, da so se ubili nekateri priprosti češki delavci, ki se izkazujejo kot poštenjake z zvestim in natančnim izpolnjevanjem njihove službe, in nič drugače ne bi izpadla stvar, ako bi jim uspelo, da povzročijo eksplozijo v kakšni češki tovarni aH v kakšnem drugem podjetju. Namen zažgati žetev, ki je za češko prebivalstvo protektorata vir prehrane, je naj-blaznejši zločin, ki si ga moremo misliti. Vojna Ima svoje pravice. Velikonemška država se bori za bodočnost nemškega naroda v prihodnjih 1000 Ifetih. Za ta cilj zastavlja življenje svojih najboljših sinov. Svojo zmago, ki si jo je tako drago priborila s krvjo hrabrih nemških vojakov, si vendar ne bo dala iztrgati po kakšni skupini oboroženih atentatorjev protektorata. Sredi vojne bo sovražnika v notranjosti ravno tako uničila Kakor sovražnika od zunaj. To so stvari, ki jlB razume vsak navadni človek. Razumeti pa ne moremo tega, da tega niso zapopadli bivši oficirji, za katere bi motala-ta naSelft biti vendar пзкај samoobsebi umljivega. Bilo bi blazno, ako bi se hotelo to dejstvo zanikati, skrivati se pred njim, bi pa bil zločin na interesih naroda in vse njegove bodočnosti. Zato ponavljamo vedno in vedno znova: Nemčija je to vojno že dobila. O tem 80 odločale zadnje zmagovite bitke na vzhodu. To, kar se Ima še opraviti v sovjetski zvezi, je prej akcija čiščenja nego vojna. In kje in kako bi naj potem še napadle Anglija ali morda Zedinjene države severno Amerike. Nam to ni znano. Dejstvo, da je Nemčija vojno že dobila, pa pomeni tudi da je priključitev CeSke in Moravske nekaj trajnega in neizpremenljivega.« Češki list zt,ključuje: »Ali imamo kot narod toliko življenjske sile in toliko pri-prostega samoohranskega nagona, da se bomo uvrstili v novo ureditev Evrope ali pa bomo kot narod propadli. Poleg tega ali — ali ni nobenega tretjega pota. Maršal PetaiD k p očesu v Riomn Vichy, 23. oktobra. Francoski državni poglavar maršal Petain je imel nagovor v radiju, v katerem je izvajal, da je iz elite starih frontnih borcev in pospešiteljev javnega dobrobita sestavljeni politični sodni senat soglasno ugotovil, da se mora s trd-njavsko ječo — najtežjo kaznijo, ki je predvidena po konstitucielnem aktu štev. 7 — kaznovati Eduard Daladier, Leon Blum kakor tudi general G a m e 1 i n. Zato je Petain odredil, da se te tri navedene osebe zaprejo na trdnjavi Du Portalej. Kar se tiče ostalih; Guy L.'-Chambre in generalnega kontrolorja J a C o m e t, katerih kaz-njivo dejanje se je smatralo za lažje, je bil senat drugačnega mnenja. Gospoda Guy La-Chambre in Jacomet bosta zaradi tega ostala v ietemaciji v Bourasaol. Dokončno sodbo bo izrekel sodni dvor v Riomu. Pomembnost dejanj, ki se očitajo glavnim krivcem francoskega poloma, je po besedah Petaina takšna, da jih ni moči z navadnimi političnimi sankcijami zastreti ali zakriti. Kar zadeva končno Paula R e y -n a ud in Jurija M a n d e 1, ki sta bila kot prva zaslišana pred sodiščem v Riomu, je francoski državni poglavar, oprt na mnenje večine političnega sodnega senata, dobil prepričanje, da težki indici, ki ju obremenjujejo, opravičujejo, da se jih takoj zapre na trdnjavi. Petain je zaradi tega tako tudi ukrenil. Sodboni izrek, ki bo končal kazenski postopek v Riomu, bo zadel osebe, pa tudi metode, šege in režim. Proti njemu ne bo dopusten prlziv. Petain je Se rekel, da je naprosil justičnega ministra, naj zagotovi hitro odreditev razprave pred sodiščem v Riomu, , _ •; , ' ""V*,,, ,. •• v-i'S' FlMa le гарпШ Moskvo Stockholm, 24, oktobra. Sedež vlade UdSSR so po Reuterjevem poročilu preložili v KujbiSev (Samara) na Volgi, kakšnih 880 kilometrov južno od Moskve. Londonskemu tisku je očitno zelo neprijetno, da mora javiti preselitev sovjetske vlade in di plomatskega zbora iz Moskve. Diplomatski dopisnik lista »Times« skuša olepšati pobeg bolševiškega zaveznika iz njegovega glavnega mesta z ugotovitvijo, da se vrši izpraznitev vlade polagoma. Naj- več diplomatskih zastopnikov .pa da je nasprotno že odšlo. Tudi britanska vojaflka misija je že zapustila Moskvo in predvidoma nekaj časa ne bo imela nobenega stika z londonsko vlado. Britanski poslanik da bo še ostal v mestu in bo odšel — kakšen Junak! — šele z zadnjim sovjetskim komisarjem. Sovjetska vlada pa da je tudi evakuirala veliko strokovnih delavcev Iz oboroževalnih obratov. Diplomatski dopisnik »Daily Telegraph« poskuša v isti smeri vzbujati nade, ko poudarja, da leži Samara, novi sedež sovjetske vlade, v središču industrije na Volgi, Tam da se lahko proizvaja še veliko važnih reči, vendar nedostaja sovjetom popolnoma vlso-kostopnega bencina za letala. Tukaj me zanašajo v veliki meri na dobave iz severne Amerike; dopisnik pa ne ve povedati, po kakšni poti naj se te dobave opravijo. SlovaSki državniki pri Ffflirerin Iz Fiihrerjevega glavnega stana« 24 X. Na povabilo FUhrerja so bili slovaški državni predsednik dr. Tiso in slovaški ministrski predsednik dr. T u k a v spremstvu ir'.j.'stra za notranje zadeve Sano Maoh, obrambnega ministre, generala Catloa, nadalje slovaškega poslanika v Berlinu C e r n a k ter nemškega poslanika v Pozunu, L u d i n a na obisku v PUhrerjevem glavnem stanu. Politični in vojaški razgovori pri Fiihrerju so potekali v duhu prisrčnega prijateljstva med obema narodoma in ao ostali v znamenju- soborstva, k se vnovič pokazuje v bojih nemških in slovaških čet proti skupnemu bolševiškemu sovražniku. Razgovorov sta se udeležila tudi državni minister za :^a-nje posle, v. Ribbentrop in šef vrhovnega poveljstva oborožene sile, generalfeld-maršal K e 11 e 1. (fo svetu Zagreb. Kot posebni pododdelek v organizaciji ustašev je po odredbi poglavnlka bila ustanovljena tudi prometna narodna vojaka (milica) ustašev, katere naloga je, da skrbi za varnost in neoviran promet na hrvaških železnicah. Zagreb. Vodja hrvaške države dr. P a v e -116 je povodom polletnega obstoja hrvaške države Izdal '»»aeBho a in n e e f Г v«# po sodiščih Izrečene kazni na prostosti in denarju do 12 mesecev zapora odnoeno do 10.000 kun se odpustijo, druge pa primerno znižajo. Izvzete so le kazni, ki so bile izrečene zaradi kršitve določil glede cen in oskrbe. Vrhu tega je Poglavnik tudi odredil, da se ustavijo vsa disciplnska postopanja zaradi političnega delovanja javnih nameščencev pred ustanovitvijo hrvaške države. H«iipt»chrlfflp|t*r: Dr. Otfo Behertl. 0r4td ФптпЛе Pripovedka ]o*. v. Eieh*ndorffa ^ Hipoma se je pa tedaj zaslišalo spodaj glas6v6, čulo se je, da nekdo naglo prihaja po stopnicah navzgor, zmeraj bolj slišno in bližje. »Moram noter!« je zaklical končno pri durih dvorane, prerlvaje se skoz odvračajoče ga sluge, in bled, zbegan in zasopljen je planil logar v dvorano ter v največji naglici pripovedoval grofu, kaj se mu je ravnokar dogodilo v lovski hiši z Renaldom. Grof je nemo strmel v njega. Nato je Unenada popadel lestenec in se pred osuplimi strežaji brez tuje pomoči visoko vzravnal. »Čuva naj se, kdor hoče ujeti koga DU-randovlh!« je zaklical in, pošastno kakor mesečnik s svečnikom korakajoč počez dvorane, je šel proti majhnim hrastovim du-rim, ki so vodile do shrambe stolpa na vogalu. Strežaji so, ko so si bili opomogli od prvega zaprepaščenja nad njegovim groznim obrazom, zbegani In neodločni stali okrog mize. »Za božjo voljo,« je zdajci zaklical prihltevši lovec, »ne pustite ga skozi, tja v vogalni stolp sem po njegovem ukazu moral na skrlvnOTi nanoslti ves smodnik, Izgubljeni smo, naa vse bo s seboj vred pognal v zrak!« Komorni strežaj se je ob tej strahotni vesti prvi ohrabrll in naglo skočil naprej, da bi zadržal svojega gospodarja, drugi 80 sledili njegovemu zgledu. Grof pa, ki je videl, da je tako nepričakovano Izdan In premagan, je zalučal najbližjemu lestenec na glavo, nato pa ве je, bolan kakor je bil, sam zrušil na tla. Po vsem gradu je sedaj nastala zmeda In v«"> ielp tekati sem ter tja; grofa so prenesli v njegovo svileno posteljo z nebom, tun M Je мшап poskušal š« enkrat vzrav- nati; zgrudil se je nazaj in vzkliknil: »Kdo to pravi, da Renald ni blazen?« Ko mu ni nihče dal odgovora, je nadaljeval tlše: »Ne poznate Renalda, on lahko postane grozovit kakor razjedljiv plamen — kdo pa spušča zgrabljive živali na piano? — Lep lev, ki stresa grivo — ko bi le ne bila tako krvava!« Tu se je hipoma zopet zavedel, široko odprl trudne oči in srepo ter začudeno zrl na okrog stoječe služabnike. Nepali komorni strežaj, ki je opazil, da počasi ugaša njegov pogled, je nekaj govoril o duhovni pomoči, toda grof je, že v senci bližajoče se smrti, takoj nato v vročini znova začel blesti. Govoril je o velikem, kra-sotnem vrtu in o dolgem, dolgem drevoredu, po katerem da mu rajna soproga prihaja nasproti vedno bliže in jasneje in vedno lepša. »Ne, ne,« je rekel, »zvezdnati plašč ima na sebi in leskctajočo se krono na glavi. Kako okoli in okoli veje bliščijo od tega sijaja! Zdrava,.Marija, prosi za mene. Ti kraljica časti!« — S temi besedami je grof umrl. Ko se je zdanilo, je bilo vse nebo proti jutru temnordeče pobarvano; nasproti je pa stalo hudourju svinčenobarvno za sivimi stolpi grada DUrande, mrtvaško zvonenje se je v posameznih, pretrganih zvokih razlegalo po tihi pokrajini, ki je tuje in v tej čudni razsvetljavi kakor izpremenjena gledala navzgor. Takrat je nekaj drvarjev videlo v gozdu srditega lovca Renalda s puško in psom urno stopati navzdol v jutranji žar; nihče ni vedel, kam se je obmll. •X« Od tistih mal Je minilo več dni, grad Je stal kakor uročen v puščobni tišini, otroci 30 zvečer plašno hodili mimo, kakor da tam notri BtraiL Takrat se je pa nekega dne na- enkrat videlo zgoraj več odprtih oken, na dvorišču Je ležala tam pa tam pestra popotna prtljaga, veseli glasovi so zopet odmevali po stopnicah in hodnikih, duri so se doneče odpirale in zapirale in s stolpa je tolažljivo ura zopet začela biti. Mladi grof DUrande se je bil po obvestilu o očetovi smrti naglo in nepričakovano Vrnil iz Pariza. Spotoma je bil večkrat srečaval zbegane vozovlake plemičev, ki so že takrat na begu napolnjevali deželne ceste. On pa ni zaupal tujini in je hotel pošteno z domovino deliti f^obro in slabo Kako je tudi prvi strah iz daljine vse pretiraval! Pokazalo se je, da so mu najbližji posli vdani in polni vneme in tako se je rad prepuščal pričakovanju, da se bo Se vse obrnilo na boljše. Tako misleč je stal ob enem odprtih oken, gozdovi so tako sveže šumeli navzgor, kakor že tega dolgo ni bil slišal, in v dolini bo žvrgolell ptiči, na gorah pa vriskali pastirji! vmes je sliSal spodaj na grajskem vrtu peti: »Po gozdu nalahno Vetriček šumi. Počivala v noči bi Zvezdnatem plašču, Vprašala vodice Me bodo, če spim? Ne epavam, še slišim Popevanje slavcev, Vršički se zlbljejo ^ Noč vsa mi zveni, * V šrcu pa misli Pojo, kadar nihče ne bdi.< Anti da, pač marsikatero tiho no2, je pomislil grof In 8i z roko potegnil preko čela. »Kdo Je pel tukaj?« je vprašal potem Izkladajoče strežaje; glas se mu je zdel tako Neki lovec Je menil, d» b@ вмпагж novi vrtnarski učenec iz Pariza, ki ga ni vež strpelo v mestu; ko so se preselili, je pozneje na konju prišel za njimi. »Ta?« — j* dejal grof — jedva se je spomnil na tega fanta. Zaradi zimskih zabav v Parizu ni bil tako velikokrat prišel na vrt, videl je dečka le redkokdaj In se le malo menil zanj; tembolj ga je razveselila njegova privrženost. Med tem se je že ikoraj mražilo, ledaj je grof velel, naj mu osedlajo njegovega konja, posli so se čudili, ko so ga kmalu pato videli tako pozno in čisto samega Se jahati proti gozdu. Grof pa je krenil po poti proti bližnjemu nunskemu samostanu in zamišljeno jahal naglo naprej, kakor da mora nadoknaditi nekaj že dolgo zamujenega; tako je v kratkem času dohitel samotni gozdni samostan. Ne da bi razjahal, je naglo potegnil zvonec na vratih. Tedaj se je nek pes zakadil proti njemu, kakor da ga hoče raztrgati, dolg bradat mož je stopil iz samostanskih vrat In razjarjen brcnil ббепе z nogo; pes je zatulil, mož je preklinjal, neka žena se je ujedala notri v samostanu, dolgo nI mogla spregovoriti. Zavzet po takem Čudnem sprejemu je grof sedaj nujno zahteval pogovor s prednico. Mož ga je pogledal nekako v zadregi, sram ga je bilo. Takoj pa se Je v svoj stari neotesanosti zbral lift'rekel, da je samostan odpravljen In sedaj laet naroda; on sam da je zakupnik. Dalje je grof zvedel, da je nek paiiSki komisar vse to tako naglo In pametno uredil. Nune da naj gredo sedaj v posvetnih oblekah ven v mesta, naj se omožijo in postanejo koristne; nato pa so se vrne v neki tihi noči is doline, za katero so tako dolgo molile, preselile na Nemško, kjer jih Je posestrinskl samostan prijazno vzel pod streho. (Dtijt ptihodafiiHk Bfltiota, 25. oktobra 1941. EABAWANEENBOTB stran 3. — StcT. 20. sveiownih dogodkov V . : - f- / : v ' '%y': 3 -. "i ■;■■■;■ < '.L'% h' C-'C: A i. j ] v ' V'- < ■ ■■■■■■ -!ч, , \ . ; /4.::. : Tc-tT . .'.-V: "/WV X ■• х.'у( nKt i-f i ■* Na mestni meji Leningrada Pred končno postajo cestne železnice ležijo odpravljene sovjetske oklopnice, ki so jih čete premagale. f^-PK. Aufnahme: Kriegsberichter Raudies, Atl., Zander Multiplex-K.) Oddelki za gradnjo cest niso nikdar brez posla pri veliki uporabi cest ob prodiranja, ko se na njih premika transport za transportom in kolona za kolono, (PK. Aufnaluae: Kriegeberichter Scblirer, Atl., Zander Multiplex-K.), Na popravilu.,. Kakor je bilo javljeno iz New Yorka, je britanski nosilec letal »Furious« v svrho popravila pristal v ladjedelnici y Filadelfiji. (Associated Press, Zander-Multipl.-K.X Nabiralni teden J 94 n / i g za vojake Vsakdo v domovini bo seda/, ko je izdan poziv za tretjo zbirko knjig NSDAP za našo oboroženo silo, pomislil, da naj bo dobra knjiga stalni spremljevalec vsckega vojaka. Sovjetski avtomatski metalec granat Ta čudni izum oroija so naSli naši vojaki med ogromnim plenom, 42 granat se lahko avtomatsko sproži. Za oborožitev Japonske Pri naših romunskih soboreih Težka železna vrata pred japonskim mini- Podmornica *DeUin^ romunske vojne mornarice, ki odločno odbija vsak poskus poleta strstvom za zunanje dele se tukaj vzamejo bolševiških letal. JlPK. Presee-Hoffmann, Zander Multiplex-K.), s tečajev, da jih prepeljejo v oboroževalne tovarne za šibro. Top za naskok med prodiranfem pri pregaianja Deane. Na obroču topa 'sii vidi Stivilo pokončanib sovjetskih oklopnic, (PK. Aufnahme; Kriegsberichter Meazendorf, Sch., Zander Multiplex-K)' !№:Ш: PoftM j* đoBptt* 20lesaHH џ»1жгв4*г alal 0đ4»l0k t ognju Vtaljivo že vsak komaj čaka, da bi prevzel pozdrave svojih Ijtibih iz domovine. V tipu so pionirji MG nared, da zlomijo sovražnikov odpor. j[PK. AufnahTTiai Eriegsbericliteg Teich, Atl., Zandec Autaahme; Krie^berichter MaJUe, AtL, Zaoder Multiglei-Kjl stran 4. — Štev. 20. EARAWANREN-BOTE Sobota, 25. oktobra 1941« Gospodarstvo Blagovni promet med NemiSijo, Hrvaško in Srbijo Deutsche Reichsbahn je sedaj izdala nova določila za pošiljatve na Hrvaško in v Srbijo. Po teh določilih so v prometu s Hrvaško dopuščene za prevoz brzovozne in spo-rovozne blagovne pošiljke kakor tudi brzo-in sporovozni vagonski tovori, ki tečejo preko Spielfeld Graz — Rosenbach (Karaten)—Dobova ali Rosenbach ГKaraten) — Spielfeld Strauss — St. Rochus za kolodvore, ki so dopuščeni po mednarodnem prometu, izvzemši Sipad železnice preko Prijedora in Jajca in kolodvora Brčko. V prometu s Srbijo so dopustne, brzo-in sporovozne blagovne pošiljke in brzo- ter sporovozni vagonski tovori, ki tečejo preko Spielfeld Strass—Rosenbach (Karaten) — Dobova, za kolodvore dopuščene za mednarodni promet naslednjih, prog: Belgrad— Zemlift Sava,Belgrad—Leskovac, Belgrad— Belgrad Donava, Belgrad-Cukarica, Topči-der-Mala, Krsna-Velikaplana, Semendria-Mala, Krsna-Požarevac, Lapovo-Kraljevo-Kosovska Mitrovica, Staladže-KruSevac, Niš-Bela Palanka, Doljevac-Kuršumlija, Niš -Knjaževac-Prohova rečna postaja, Para-čin-Zaječar, Paračin-Cačak, Cuprija-Rav-nareka, Belgrad-Mokragora, Obrenovac-Za-brežje, Mladenovac-Lajkovac, Lajkovac-Valjevo. Izročitev žitnih presežkov na Hrvatskem Državno ravnateljstvo za prehrano je predpisalo kmetom, da morajo vse ugotovljene presežke pšenice, rži, ječmena, sor-žice in ajde oddati skladiščem državnih ko-misionarjev najkasneje do 31. oktobra. Prepovedana je vsaka prodaja žita drugim osebam. Proti vsem, ki ne bi oddali presežkov, ali ne bi prijavili pridelkov, se bo najstrožje postopalo po zakonu o razširjenju pristojnosti prekega sodišča, ki predvideva za taka dejanja smrtno kazen. Skoraj istočasno je izšla na Hrvatskem zakonska odredba, po kateri mora biti obdelan vsak kos zemlje, ki je primeren za obdelavo, da se na ta način zajamči prehrana. Zakupniki in kmetijski delavci, ki neupravičeno odpovedo dosedanje odnošaje z lastnikom zemljišča v nameri, da bi zemlja ostala neobdelana, se bodo smatrali kot sa-boterji in bodo. kaznovani po obstoječih predpisih. Lastniku, kateri s svojo nemarnostjo ali ker zapusti državno področje, zakrivi, da ostane zemljišče neobdelano, se zemljišče odvzame in da drugemu v zakup. Preureditev ruskih železnic na normalni dr Razdalja med obema tiroma znaša pri ruskih železnicah, kakor znano, 152 cm, dočim je''normalna širina drugod po Evropi 143 ceiitimetrov. Ta razlika je bila že vedno velika ovira v prometu med Rusijo in za-^adno Evropo. Tako so morali na stari ru-sko-nemški meji blago prekladati z nemških na ruske vagone in narobe. A niti v dobi ruskih carjev niti za časa komunističnega režima se nikomur ni posrečilo pregovoriti Rusov, da bi spremenili širino železniških tirov. Nasprotno, ko so leta 1939. zasedli vzhodno polovico Poljske, so z veliko naglico začeli tamkajšnje železniško omrežje spreminjati na svoj sistem. Za tem tičijo kajpada vojaški razlogi, kajti v Rusiji so vedno smatrali to razliko v širini kot obrambo pred morebitnim hitrim sovražnim napadom. Do velike sedanje ofenzive se je nemška vojska polastila že 25.000 km železnice. V treh mesecih je bilo 15.000 km teh prog že preurejenih tako, da po njih lahko vozijo evropski vagoni in lokomotive. To je bilo trdo delo, saj so ga morali zaradi obrambe mesta se lahko zadelajo tudi s spojkami, ki se v dvojni legi in trdno čez njt prilepijo. Časopisni papir, kakor znano, greje in ga zato radi uporabljamo, da nam v stanovanju ni tako mrzlo v noge. Položimo ga v gostih legah pod linolej, pod tekače in preproge. Dobro je temu, ki lahko pogreša kakšno staro spalno ali prešito odejo za plašč pri oknih. Ne smemo pozabiti tudi prostorov v kleti, ki so namenjeni za hrambo naše zimske zaloge, da se bodo zelenjad, krompir, vkuhano sadje itd. lahko držali preko zime. Tudi tukaj so temeljni pogoj dobro zapirajoča se vrata in okna. H. v. L. pred sovražnikom opraviti s puško v rokah. Hitra preureditev ruskega železniškega o-mrežja je po besedah, ki jih je pred kratkim izrekel Fiihrer, mnogo pripomogla k sijajnim vojaškim operacijam na vzhodnem bojišču. _ ySiafe s^ospodfarsf^e naviee Enotne opeke nameravajo uvesti v nemški državi. iJtera opeke je določena za dolžino 25 cm, v širino za 12,5 cm. Do sedaj je moral imeti opekarski zid natančno odmerjeno dolžino; če je bil zid daljši ali krajši, so morali zidarji opeko sekati, kar je pomenilo samo izgubo materiala in časa. Novo določena dolžina opeke ima to prednost, da se prilega vsakemu zi'iu. Nove mere opeke so tudi postale izhodišče za nov sistem stavbnega merjenja, tako zvani >oktametrki sistem«, ki je neprimerno lažji kakor pa dosedanji. Skupna menza za delavce in nameščence v Zagrebu. Zagrebški nadžupan je pri svojem zadnjem obisku v Nemčiji pregledoval tudi tam uvedene javne kuhinje za delavce in nameščence. Na njegovo pobudo bodo sedaj ustanovili take kuhinje tudi v Zagrebu, kejr bodo začasno imeli 5000 delavcev v skupni oskrbi. Avtoproga mod Spalato in Sarajevom. Kakor javlja »Peet«, bo Spalato zvezano s Sarajevom po avtoprogi. Avtomobilska cesta bo 235 krž dolga in bo dokončana v dveh letih, Pdfftča tudi, da je hrvaška vlada dala na razi6 УПажж AKTIENGESELLSCHAFT DOMSCHALE In Lees Landwirtschaflliche, Technische- Ketten, Pfliige und deren Kettenfabrlk A. Bestandtei le. „UNlFiTZ" Inhaber C. SCHIFFRER STRASCHISCHE - KRAINBURG QegrUndet — Telnfon Nr. 2. Straschlsche IZDELOVANJE HIGIENSKO OClSCENE IN STERILIZIRANE NA PARI C SPREDENE 2IME 11 STRASCHISCHE 15^ Г Spe rrho1 z Paneelpiatlen Holztaserplatten F u r n i e r e Parket! en HANHRANNINGER jKlagcnturi, Voikemiuikieistrafec - Uat lb9b .^Milchwart" hcufe besondrrs werfvoll vcrhindert Uberlaulen ko-chendcr Milch u. andcrer schaumendcr HUssigkeiien Preis RM 1*50 Wiedcrvcrkaulcr Rabati Gostilno ob železniški progi blizu večjega in-/lustrijsitega nu, račun • neporočeni, ne -lad 35 let stari, osebi s potrebnim nastoporn, ki ипа tudi nemSIfi in lii lalilto založi. RM 1000. Gostilno bi tudi sama vodila. Ponudbe s sliko, polnim naslovom in opisom dosedanjih razmer poslati na upravo Kara-wanlf-n Bote, Klagenfurt pod šifro »Gostilna na Gorpnjskem«. suchen fiir unsere Angestcllten mdblierle Zimmer in Krainburg und nahcrer Umgcbung. Jugočeška Krainburg Angcboie schriftlich crbeten. Alexander Orinschnig Koch-f und B«Uueh(ungi' «рраг«Цг Hfus« und KQchtngttrHU Klagenlurt, WIenergasse 11 Schmiedegenossenschoff m, b. H. Bau' u. Schuhnftgel, Handelschrauben, Isola« iorenstuizen, Skibindungen, Kunstschmiede KROPP-SUDKWRNTEN ;