St. 52.
Poštnina plešama v gotovini
V Liubtianl, dne 29. decembra 1921.
teto nv7
.f
Glasilo ..Samostojne m kmetijske stranke za Slovenijo
H
gflV* Izhaja vaak četrtek. "7ft9 Naročnina: poluletno ................. , 26 — Posamezna Številka............. „ 2 —	Kmet, pomagaj si eam, in svoje etalliče v državi npavnavaj si «am!	Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stan o za.:
Uredništvo in upravni	Stvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca).	
Ob novem letu.
Za nami je leto dela in uspehov, prvo leto, ko so zastopali politično osamosvojenega slovenskega kmeta tudi samostojno misleči kmetski možje. Zaradi tega je za nas letošnja bilanca posebno pomembna, saj je bilanca našega prvega dela.
Težak je vsak začetek in prav veli pregovor, češ da je dober začetek polovica uspeha. Posebno težak pa je bil začetek za nas, ki smo nastopili svojo pot brez sredstev in sami proti vsem. Da smo vseeno vzdržali, da smo celo napredovali, da smo čvrsto utrdili svoje stališče, to je naša zmaga in to je bilanca našega dela.
Z zadoščenjem moremo to izpo-ročiti svojim tovarišem in s ponosom moremo to tudi utemeljiti.
Iz treh vidikov moramo presojati svoje dosedanje delo. Na prvem mestu stoji brez dvoma skrb za našo misel, za sveto kmetsko stvar! Ali je ta misel napredovala ali nazadovala? Ali se je dan njenega triumfa približal ali oddaljil? Ali je število njenih pristašev narastlo ali nazadovalo? In ne nazadnje: ali je pridobila vsebina kmetske misli, ali je ostala čista, kakršna je bila, ali pa se je povaljala po blatu kakor tisoč drugih.' To so vprašanja, o katerih moramo govoriti in na katera želimo odgovoriti, zakai kmetska misel je naša zvezda vodnica, brez katere nam je usojen pogin.
Ah je napredovala kmetska misel, je naše prvo vprašanje. Mirno in ponosno moramo vprašanje potrditi, kajti na vseh poljih se vidi njeno napredovanje. Kmetsko ljudstvo stopa na plan in že je vprašanje delovnega programa vlade odvisno tudi od volje slovenskega kmeta. Nič za to, če imamo izmed 419 poslancev jih le devet, nič za to, če tvori Slovenija le majhen del v veliki državi Jugoslovanov — slovenski kmet je prišel do veljave, in sicer ravno zbog tega, ker je bil zvest in udan kmetski misli. Toda ta veliki uspeh ne zadostuje! Stremeti moramo za tem, da bo delovni program vlade dolo-len in tadi izvršen tako, kakor hoče Jrmet. To je naš cilj bodočnosti. In da ga bomo dosegli, nam jamči bilanca letošnjega leta. Ne more zmagati stara pravda, če niso zanjo vsi kmetovalci Jugoslavije. Dasi je to jasno, je vendar težko izvršljivo, kajti stoletja smo bili razdeljeni in stoletja so nas vladali in tlačili Nemci, Madžari, Turki, Italijani, da smo se drug drugemu odtujili. Mi se moramo zopet seznaniti, mi moramo postati bratje ne le po razama, temveč tndi po srro. To pa bo mogoče le tedaj, če se bomo spoznali. V ta namen smo priredili izlet kmetovalcev v Srbijo, temu namenu je služil poučni izlet na Češko in za ta namen smo pričeli zopet intenzivneje gojiti stike z svojimi južnimi brati.
Trezno in preudarno smo šli na pot. Najprej je treba urediti hišo doma, da je mogoče pomagati potem drugim. Kako pa se mora to storiti, vemo le mi sami In zato je pravilno naše geslo: «Preko zveze kmetijskih strank k enotni kmetijski stranki Jugoslavije!* Zgolj na ta način je mogoč napredek kmetske misli; vsak drug način je slab in v škodo kmetovalcem.
Napredek kmetske misli pa vidimo še iz druge stvari. Kako so go-
vorili nasprotniki še ored letom dni o naši misli in kako govore danes! Samo to je treha premisliti, pa se opazi, kako očividen je napredek kmetske misli.
In smelo trdimo tudi, da je število pristašev kmetske misli na-rastlo. V najneugodnejšem času za nas, ko smo z vstopom v vlado prevzeli na svoje rame grehe nasprotnikov, so se vršile občinske volitve v Sloveniji. In celo klerikalni listi so morali pripoznati, da nismo pri občinskih volitvah nazadovali niti za en glas, da smo vzdržali vsa svoja mesta. Naša stranka je tako poga-zila politični zakon, da nazaduje vsaka stranka, če pride do vlade. In pogazila ga je vsled svoje zvestobe do kmetske misli in vsled zavednosti kmetskega ljudstva. V volilnem boju smo zbirali le kmetovalce, ki so razsodni možje in ki mislijo s svojo glavo, kar se je sedaj stranki poplačalo.
S tem pa smo že prešli na tretje vprašanje, ali je ostala naša misel čista. Tu pa je naš odgovor še celo lahek. Stranka, ki se je borila do sledno proti hujskaštvu in demagogiji, je bila ravno naša SKS. In huj-skaštvo in demagogija sta ono, kar najbolj blati vsako misel. V naših vrstah samih pa se je začelo zdravo čiščenje ljudi, ki ne spadajo v našo stranko, ker so premalo prožeti s kmetsko mislijo. Slabo listje odpada in prav je, da odpada, kajti slabi ljudje uničijo tudi najlepšo misel.
Vsako misel so že ubili taki ljudje, toda naše ne smejo, kajti milijoni kmetskih mučenikov so posvetili kmetsko misel. Zategadelj bomo vztrajali v boju za njeno zmago in zaraditega se bomo borili zanjo, pa naj se nam očita karkoli in od kogarkoli.
Čisto je naše geslo in čista naša zastava. Bilanca prvega leta to potrjuje.
Bilanco svojega dela pa moramo presojati tudi s stališča, kaj smo dali kmetu in kake gospodarske koristi smo mu priborili. Odveč bi bilo na široko razpravljati, zadostuje naj, če na kratko omenimo le to-le: Izvoz živine je naša zasluga. Presta žga-njekuha, davčne olajšave, vojaške o-lajšave in druge znane gospodarske pridobitve so nadaljnje zasluge naše stranke. Nobena slovenska politična stranka ni prinesla svojim volilcem toliko ugodnosti kakor SKS. s svojimi devetimi poslanci v enem leta.
In končno je naša letna bilanca tudi bilanca stranke Zakaj nerazdruž-ljivo je s kmetsko mislijo zvezana naša stranka. Glede tega je bilo naše delo v letošnjem letu še posebno uspešno. Osvojili smo si «Kmetijsko družbo*, dobili smo prvega kmetskega ministra, zagospodovali smo stotinam občin, osnova'i smo svojo sijajno se razvijajočo zadrugo •»Ekonoma*, osvojili smo druge zadruge in izpolnili smo tudi svojo organizacijo. Kako silno smo napredovali, je pokazal najjasneje kmetski tabor na Bleda, ki je bil veličastna prireditev, kakršne ni doživela Slovenija že desetletja.
Trdno in neomajno gremo naprej in iz leta uspehov gremo v leto zmage. Ko bo zavladala popolnoma Stara pravda, ko bo edin gospodar
na kmetski zemlji kmet. ko bo 80 odstotkov kmetskega prebivalstva tudi vladalo nad Jugoslavijo, tedaj bo Stara pravda dosežena
To je bilanca letošnjega leta in to je naš kažipot v prihodnost.
Tovariši, vpoštevajte vse povedano in delajte vztrajno za kmetsko misel, da čim prej dosežemo popolno zmago! Kličemo Vam slejkoprej: V boj za Staro pravdo, v boj za pravice kmetskega ljudstva!
Poučni tečaji na deželi.
Vsi merodajni krogi zanemarjajo našo vas. Dasi znaša proračun prosvetnega ministrstva 459,924.493 dinarjev, se vendar za kulturni napredek podeželja ne stori skoro ničesar Ljubljansko gledališče, ki velja državo ogromne vsote denarja, se ne zaveda svoje dolžnosti do podeželja. Prav tako ne kažejo različna druga kulturna društva nobenega zanimanja za podeželje, da, od reklo je celo dijaštvo. Tako je od vseh zanemarjeno in zapuščeno podeželje, zaradi česar vlada kulturno mrtvilo po deželi.
Bratje, tega ne smemo trpeti še naprej. Če nam ne pomagajo drugi, si pomagajmo sami! Toda mi potrebujemo naobrazbe in mi hočemo, da podeželje kulturno napreduje, zakaj samo naobražen kmet si bo mogel priboriti svoje pravice. Nismo sicer obdarjeni ne z bogastvom in ne z največjo učenostjo, toda tudi tako slabi nismo, da si ne bi mogli pomagati sami.
Prav sedaj pozimi je najugodnejša prilika, da storimo kaj primernega. Poljsko delo počiva in v dolgih zimskih večerih je dosti prilike za naobraževanje in poskrbitev plemenite zabave. Zategadelj namerava načelništvo SKS. prirediti v tej zimi po deželi več poučnih tečajev, ki bodo gotovo dobro uspeli, če bodo v tem oziru pomagali načelništvu tudi tovariši po deželi. Da pa bo njih podpora dobra in učinkovita, je potrebno, da razložimo namen in pomen takih poučnih tečajev in način, kako se naj vrše.
Namen poučnih tečajev je dvojen: Nuditi udeležencem tečaja splošno naobrazbo in utrditi v njih kmetsko misel. Tečaji so torej deloma strankarski, kar drugače tudi biti ne more. S svojimi skromnimi sredstvi jih bomo priredili v korist naše kmetske misli. Če tega ne bi storili, bi se izneverili ideji in krivi bi bili pred somišljeniki. Dasi bodo ti tečaji strankarski, pa zaradi tega vendar ne bodo hujskaški. Nasprotno! Stvarno in mirno bomo obravnavali vsa vprašanja, ki zadevajo kmetr., in rdeča nit vseh izvajanj bo, da se mora kmet ujediniti in da se mora združiti vse podeželje v eno skupino, kajti le tako more zasijati kmetu solnce svobode. Družiti vse kmete, vzgajati jih v razsodne kmetovalce, vzbujati v njih ljubezen do rodne grude ter pridobivati jih za vse dobro in plemenito, bodi namen naših poučnih tečajev. Dolžnost vsakogar, ki ima zmisel za napredek podeždji, je, da nas pri našem plemenitem namenu po svojih močeh kar. najbolje podpira.
V poučnih tečajih bi se predavalo o teh-le predmetih: 1.) Zgodovini in vsebini Stare pravde; 2.) programih raznih strank (socialističnih, klerikalnih in meščanskih; 3.) časnikarstvu; 4.) socialni zakonodaji s posebnim ozirom na kmetski stan; 5.) zadružništvu; 6.) različnih strokovnih zadevah in 7.) organizaciji. Po možnosti bodo zvezani poučni
.tečaji tudi z govorniškim tečajem. Kakor kaže že načrt, bi bil glavni namen tečajem vzgoja neomahljivih propagatorjev kmetske misli.
Tečaji bi se vršili za vsak okraj posebe, ker bi se na ta način prihranili potni stroški za udeležence. Ker je popolnoma nemogoče, da bi se mogli vršiti nameravani tečaji že letos v vsakem okraju, zato se bodo prirejali tečaji za enkrat le v krajih, kjer bodo krajevne organizacije najbolje izvršile vsa potrebna pripravljalna dela.
Med predpriprave spadajo: 1.) Določitev udeležencev. Okrajne organizacije SKS. naj izberejo kakih 50 fantov, ki so pristaši kmetske misli. Fante se naj izbere tako, da bo zastopana vsaka vas. 2.) Dobiti je treba sobo, v kateri se bo vršil tečaj. Stroške za to naj po možnosti nosi krajevna organizacija sama. 3.) Vsem udeležencem kakor tudi predavateljem je treba preskrbeti stanovanje. Poudarjamo pri tej priliki, da se mora to izvršiti z najmanjšimi stroški. Ljudje, H bi hoteli samo uživati, niso vredni, da bi se jih pošiljalo v tečaje. Na obrazba je dobrota in za vsako dobroto je treba žrtvovati in delati, ker šele potem je užitek dobrote gotov. 4.) Kadar je vse predstoječe urejeno, je dana podlaga, da se more vršiti poučni tečaj; preostane samo še izvršitev malenkosti. Naznaniti je treba še, kdaj naj se vrši tečaj, ter javiti posebne želje ljudstva glede predmetov, o katerih se naj predava. Določi se naj dalje, koliko stroškov naj trpi za prireditev tečaja načel ništvo in koliko krajevne organizacije. Pripominjamo, naj se gleda kolikor mogoče na to, da bodo izdatki načelništva čim manjši. Zato naj se priredi kaka veselica, katere čisti dobiček bodi namenjen prireditvi poučnega tečaja. Varčevati moramo že sedaj za bodoče volitve, da ne bomo sredi volilnega boja, ki bo nad vse silen, brez sredstev.
Končno moramo poudariti še nekaj. V tečaj se naj pritegnejo sinovi tako bogatih kakor revnih staršev. Če slednji ne bi razpolagali s potrebnimi sredstvi za udeležitev tečaja, nai se jim na vsak način plača vse troške.
Ker čas beži, zato moramo porabiti vsako minuto. Tovariši, ne odlašajte, temveč izporočite tajništvu SKS. nemudoma, čc želite, da se v okraju priredi poučen tečaj. Vsak okrajni odbor SKS. je dolžan, se o tem posvetovati in nam svoje ukrepe javiti, da bomo v stanu, prvi tečaj prirediti že v mesecu januarju.
Poučni tečaji so nujna potreba kmetskega ljudstva. Tečaji morajo postati stalna uredba in začetek kulturnega življenja na deželi. «Kmet, pomagaj si sam!* velja ne le za politiko, temveč tudi za duševno življenje. če je ves svet pozabil na vas, ne sme vas pozabiti sebe. Tovariši kmetje, pomnite: nasprotniki delajo, delati moramo tudi mi!
Na delo za prirejanje poučnih tečajev!
Vse svoje tozadevne ukrepe pa iz-poročajte brez odlašanja tajništvu SKS. v Ljubljani, Kongresni trg.
Izvoz živine in ljubljanski občinski svet.
Klerikalci nastopili za prepoved Ur: voza živine.
V seji ljubljanskega občinskega sveta z dne 20. decembra 1921. se je razvila burna debata spričo dragi-nje, zlasti pa zaradi tega, ker se ne dobi na trgu lahko meso, dostikrat celo za drag denar ne. Vzrok temu je predvsem določitev tako visokih maksimalnih cen mesu, da prodajajo mesarji meso po deželi nakupljene živine rajši trgovcem iz Trsta in iz Italije, ki ga plačujejo dosti bolje nego ga morejo plačevati ljubljanski konsumenti.
Ljubljana je danes skoraj brez mesa, in sicer kljub temu, da se po-bije v mestni klalnici vsak dan po 150 glav goveje živine, večinoma volov, in zakolje veliko število drugih živali, in kljub temu, da drdra skozi Ljubljano vlak za vlakom, napolnjen z živino in mesom, proti meji. — Blago, ki se prevaža marsikak dan skozi Ljubljano, bi zadostovalo za mesec dni vsemu ljubljanskemu prebivalstvu. Toda Ljubljana se s tem blagoslovom agrarne produkcije nc zna kljub njega preobilici niti za najnujnejšo potrebo okoristiti.
Očividno je, da ni tu nekaj v redu.
Da se ta zadeva uredi, je predlagal član kluba «Slovenske ljudske stranke* v ljubljanskem občinskem svetu, g. občinski svetnik Kremžar, (glavni urednik «Navega časa* in urednik «Slovenca») nastopne nujne predloge:
i.) V mestni klalnici naj se vi zmislu pravil kolje samo ob predpisanih urah; 2.) kolje naj se v prvi vrsti za pokritje domačega (ljubljanskega) konsuma; 3.) klalnične pristojbine za izvozno živino naj se povišajo za 1000 (tisoč) odstotkov; 4.) mestna občina naj si preskrbi vpliv, oziroma kontrolo v poslovanju «Vnovčevalnice za živino in mast*; 5.) ustanov* naj se «Družba slovenskih mest in industrijskih občin za preskrbo mestnega in indu« strijskega prebivalstva z živili*.
Debata o tem nujnem predlogu je pokazala, da si z vnovčevalnico občina ne bo mogla dosti pomagati, ker je pogodba, ki jo je sklenil g. Adolf Ribnikar kot predstavitelj vlade z družbo treh ali štirih podjetnih ljudi, ki so bili pripravljeni vnovčevalnico prevzeti, taka, da bi morala mestna občina, če bi vstopila v družbo, kar po pogodbi lahko stori, ako hoče, prekrižanih rok gledati, kaj de-lajo gg. družbeniki vnovčevalnice, pozneje pa morebiti celo prenašati opravičene očitke, da se je podala na verižniška in izvozničarska pota; vse pa kljub temu, da je dobila družba premoženje vnovčevalnice v last za 1,400.000 kron., čeprav, je le-to baje vredno 3,000.000 kron.
Kakor pa so dali v debati vseh z vsemi mestoma razumeti zastopniM demokratske stranke, je bila prodaja baje potrebna, ker je vnovčevalnics že storila svojo dolžnost in se preživela, cena, za katero ie bila prodana, pa da demokrate toliko briga kot Ribnikar, ki je kupčijo izpeljal.
Dragi somišljenik I AH si že prldo&il ^Kmetijskemu listu" kakega novega naročnika ali kako novo naročnico?
Razširjajte vedno fn povsod Ideje, ki Jih zastopa „Samostojna kmetijska stranka"!
Ker je končala že vnovčevalnica svoje delovanje na tako nevesel način, se nihče izmed navzočnih ni posebno ogreval za ustanovitev nove vnovčevalnice, ki naj bi se imenovala po novem «Družba mest in industrijskih krajev» itd. (glej točko 5. predloga!). Pri prvem popuščanju prehranjevalne krize bi se najbrže tudi ta družba preživela v veliko zadovoljstvo sedaj še neznanih treh ali .štirih podjetnih ljudi, ki bi jo pre-v.zeli — z inventarjem vred za pod-pojovično ceno. Ustanovitev take družbe pa kljub tem pomislekom v bodočnosti seveda ni izključena. Res važna je bila vsled tega le debata o prvih treh točkah nujnega predloga «Slovenske ljudske stranko. Vsakdo, ki jih prebere, vidi lahko na prvi pogled, da je njih namen samo eden: preprečiti izvoz živine zato, da se cena živini kolikor najbolj zniža. Žebelj na glavo je torej zadel tisti gospod v občinskem svetu, ki je zahteval med debato, naj se posije vladi v Beogradu oster protest proti izvozu ter zahteval, naj se izvoz takoj prepreči.
Ker je bilo videti, da so zastopniki vseh strank razen SKS. v tem edini, da je samo potem prepovedi izvoza mesa in živine mogoče doseči sredstvom ljubljanskih konsumentov primerne cene mesu, se je oglasil k besedi tudi zastopnik SKS. v občinskem svetu ljubljanskem, tovariš inž. Kosmač, ter obrazloži nazore SKS. glede te zadeve s približno nastopnimi besedami:
Vsak sedanjim razmeram primeren poizkus mestnega zastopa, preskrbeti Ljubljani, zlasti revnejšim slojem, po ceni meso in drugo hrano pozdravljam. Pocenitev hrane se pa da deseči le s primernimi sredstvi; ukrepi, kakršne predlaga klub «Slovenske ljudske stranke* po g. Kremžarju, pa to niso. Zakaj ne?
Glavni vzrok sedanje draginje je neugodno stanje valut, ne le naše, ampak vseh držav Evrope in vsega sveia; vse države bolehajo na premajhni ali pa preveliki vrednosti svojega denarja. — Če hočemo pri nas draginjo zmanjšali, moramo, kakor Vam je seveda vsem znano, povečati vrednost našega denarja, kar pa moremo doseči, ako skrbimo za to, da se bo zanj od mu,, to je z izvozom iz naše države, tudi res kaj dobilo. Kaj pa naj damo, ako ne tisto, kar nam preostaja, to je kmetijske pridelke, predvsem žito in živino, posebno ono živino, katere vsled letošnje katastrofalne suše kmtt ne more držati preko zime v hievu, ker nima krme zanjo.
Osemdeset od sto prebivalcev Jugoslavije pripada kmetskemu stanu; prav toliko jih je, ki morajo prodajati za primerre cene pridelke svojega dela, žito in živino — živino letos v dosti večji men nego je to njim samim ljubo — če noče'o s svojimi družinami vred propasti. Ali more ostalih dvajset odstotkov porabiti in plačati vse, kar pridelajo, ter jim dati namesto tega vse, česar na svojih posestvih ne morejo pridelati. Dobro za nas vse, če bi bilo tako; toda tega nikakor ne morejo; zato si pa tudi ne smejo lastiti pravice do zahteve, naj jim prepuste vse, kar pridelajo, ne da bi dobili za svoje pridelke od njih to. kar nujno potrebujejo. Zlepa to ne gre. Ali naj gre s silo? Če bi pr;šlo do boja, političnega ali parlamentarnega (o drugem seveda ne govorim): osemdeset je vedno več kot dvajset. In ker v naši, demokratični državi vsak glas enako zaleže, ni treba računati, kdo bi končno zmagal.
Želji po prepovedi ali znatni omejitvi izvoza agrarnih produktov vlada ne more ustreči, ako noče uničiti naše valute in naše kmetijske produkcije, to je prav malo manj kot vseh sestavnih delov našega narodnega gospodarstva in premoženja. Dandanes trpi na pomanjkanju potrebne hrane prebivalstvo mest in industrijskih krajev; če bi se preprečil izvoz, bi trpela pomanjkanje vsa država: vsi industrijski izdelki bi se podia-žili tako, da jih ne bi moglo kupovati niti mestno niti podeželsko, kaj šele industrijsko prebivalstvo; podražila bi se pa pozneje tudi živila, ker je več kot gotovo, da bi se jih pridelovalo le toliko, kolikor bi se jih moglo za primerno ceno prodati in ne več v taki preobilici kot sedaj. — Vlada, ki bi zašla na to pot, bi gotovo malo časa gospodarila v državi. In kaj potem?
Iz vsega tega je jasno, da mostni svet ne more računati s tem, da bi
dosegel prepoveo izvoza živine; to seza očividno preko njegovih moči.
Kaj pa more doseči, če iz/ede, kar predlagajo zastopniki «Slovenske ljudske stranke«?
Doseči more, da se bo klalov Ljubljani manj živine nego do sedaj; živina se bo klala drugod, kar se sedaj itak že dogaja, po provizorič-nih klalnicah, kakor v Sevnici, na Rakeku, na Vrhniki in drugod. Da Ljubljana od tega ne more pričakovati nikakršne koristi, pač pa neizogibno ogromno škodo, o tein nihče ne more dvomiti; če se poviša klalna pristojbina za 1000 odstotkov, to je na 200 kron za glavo, bo imela klai-nica od svojih skromnih naprav pri današnjem številu dnevno zaklane živine vsak dan preko 30.000 kron dohodkov, letno preko 10,000.000 kron; izvoznikom bi se pri takih razmerah izplačalo takoj postaviti klal-nico, magari za sto milijonov kron, ki bi vseeno donašala sijajne dobičke. Kdor misli, da tega izvozniki ne bi storili, je v zmoti, kajii velike firme, ki se pečajo z izvozom, imajo dovolj kapitala, da si postavijo prvovrstno opremljene klainice, in dovolj vpliva, da dosežejo dovoljenje za postavitev takih klalnic izvun Ljubljane, če bi ljubljanska mestna občina poskušala na predlagani način posezati v naravni razvoj eksportne trgovine.
Jugoslavija je agrarna država, ki bo navezana še dolgo na izvoz živine; Ljubljana more s pametno politiko osredotočiti velik del tega izvoza živine in z njim zvezano veliko mesarsko industrijo, ki se bo gotovo razvila pri vratih iz naše države v zapadno Evropo v mejah ljubljanske občine. Stavljeni predlogi so pa prvi poizkus, to trgovino in industrijo, ki bi se z njo v zvezi gotovo razvila iz naše priznano prvovrstne mesarske obrti, ki je, kolikor se da hitro kon-statirati, že dolga pretečena desetletja zalagala z mesom in mesnimi izdelki velik del alpskih dežel, v kali zatreti in onemogočiti. Po tej poti ne dosežete ne prepovedi izvoza, ne omejitve izvoza in ne znižanja mesnih cen.
Če hočete doseči vsaj znižanje
mesnih cen, Vam nasvetujem nekaj, kar je mogoče in se je drugod obneslo:
Stopite v direktni stik s producen-tom živine, z našiin kmetom potem njegovih zadrug. Način bi bil ta-le:
Kmetska zadruga skiene pogodbo s par primernimi mesarji, ki se zavežejo, da bodj klali in sekali od zadruge dobljene živino za dogovorjeno, v procentih izkupička za meso ali od kilograma teže določeno odškodnino. — Član zadruge pa, ki ima živino za klanje na prodaj, pripelje na poziv zadruge živino mesarju, ki jo ob njegovi navzočnosti stehta, zakolje in seka na zadružni stojnici; denar zs meso sprejema lastnik živali ali pa od zadruge postavljen blagajn.k; zadruga si zara-čuni pri vsem poslu le manipulacij-ske stroške. Če se ta vrsta dobave mesa me-
neutemeljena ali sicer neopravičena, nasprotno so nekateri izmed govornikov celo brez ov.nkov priznali, da so v celoti stvarna in edino na mestu.
Ob pol desetih zvečer so občinski očetje, izmučeni, suhih grl in praznih želodcev, v onemoglem zadovoljstvu z veseljem pozdravili konec dolgotrajne debate in predlog, da se glasuje.
In res sc je pr/šlo na glasovanje. V svoji trudnosti pr so menda ljubljanski mestni očetje popolnoma pozabili na vse ugovore, ker le tako si je mogoče razlagati, da je bila večina za predloge SLS,
Kako bi bilo sicer mogoče glasovati za to, naj se kolje manj, naj sc kolje le za dom in na se klanje živine, katera se doma nc porabi, podraži za 1000 odstotkov, z drugimi besedami, za to, naj ljubljanski me sarji postajajo brez dela in zaslužka, naj kmet svojo živino drži v hlevu, dokler je ne bo sama kost in koža, naj ljubljanski reveži — in kdo danes v Ljubljani ni revež — ne dol?! več niti droba zaklanih živali, katerega so do sedaj dobivali, naj se živinska kupčija in mesarska obrt kakor tudi vsak poizkus mesne indu strije v Ljubljani kot mestu do skrajnosti škodljiv že v kali zaduši. Niti ljubljanskih mesarjev se niso bali. Nekateri izmed mestnih očetov sicer niso glasovali, toda človek je imel vtisk, da je večina njih za to, ker bilo bi brez tega gotovo, da dobra in pametna stvar itak zmaga.
Toda čast, komur čast! Med člani kluba »Slovenske ljudske stranko takih ni bilo; kot en mož — so nastopili vsi za prepoved izvoza živine!
Kaj pravite k tema, tovariši pri «Kmetski zvezi», kaj Ti, kmet Bro-dar?
Slabo listje odpada.
(Gungljeva zadeva.)
Neizmerno gorje, ki ga je rodila svetovna vojna, je odprlo slovenskemu kmetu oči. Spoznal je, da ne pride nikdar do sreče in blagostanja, če se ne otrese jerobstva meščanskih strank. Iz tega prepričanja je nastala «Samostojna kmetijska stranka*. Jasni so bili njeni cilji in njena potreba tako prepričujoča, da je javnost spoznala, da ji je usojena zmaga.
Ko pa je prodrla ta zavest, tedaj so se ji pridružili ne le pravi in idealni pristaši kmetske misli, temveč v njene vrste so se utihotapili tudi ljudje, ki jim je bila kmetska misel deveta briga, pač pa sveta skrb njih lastna korist. Nemogoče je bilo takoj izpočetka spoznati, kdo je koritar in kdo nesebičnež. Zato pa vrši to nalogo sedaj življenje, ki s svojim viharjem skrbi, da ostane na drevju le zdravo listje.
Velika je naša naloga in visok naš cilj. Največja ovira na poti k zmagi so ljudje, ki pravijo sicer, da so naši, a nimajo ljubezni do stvari. Oni so
^ ^ w _________________tisti, ki sejejo malodušje v naše vrste,
ščanonTin detovcenTprimerno ob- oni so tisti, ki jemljejo stranki vsled
.	____! _ J^Utnt.n^lin	in rt^KrA lltlft
širno organizira, more priti vsak dan na trg meso nekaj glav živine brez posredovanja prekupca in brez prekomernega mesarjevega dobička, vsled česar se more meso prodajati primerno ceneie nego na druge sedaj navadne načine.
Važnost tega načina dobave klalne živine in mesa je jasna in uvidna za vsakogar, zlasti še, če se pomisli, da niso posebno zadnja leta visoke cene mesa dostikrat in niti približno odgovarjale nizkim cenam živini. Taka nesoglasja cen bi bila pri tem izključena.
Kmetijske zadruge v območju SKS. bi bile gotovo pripravljene na ta ali podoben način pripomoči do regulacije mesnih zalog in mesnih cen. Pred vsakim drugim sedanjim razmeram neprimernim poizkusom birokratičnega, nesirokovnjaškega posezanja v produkcijskogospodar-ski ustroj naše živinoreje in celokupnega našega gospodarstva pa je treba tudi v interesu mesta Ljubljane resno svariti. Iz vseh navedenih razlogov sem za to, da se zahteva glede preprečenja izvoza živine pri vladi v Beogradu in predlogi kluba SLS., ki merijo na to, da stori mestna občina ljubljanska vse, kar je v njeni moči, da se izvoz onemogoči in prepreči, zavrnejo.
Nastopali so še razni govorniki; nobeden izmed njili pa ni poizkusil stvarno zavrniti izdajanj našega zastopnika, tovariša inž. Kosmača, kot
svoje dobičkarije ugled in dobro ime, oni so največji sovražniki naše misli. Zaradi tega proč s slabiči in živelo čiščenje! Kakor je drevesu suho in mrtvo listje le na kvar in kakor za-zeleni drevo po prestani burji, ki mu je vzela vse slabo listje, v novi krasoti, tako je tudi s stranko.
Zategadelj pa je tudi predčasno zmagoslavje «Slovenskega gospodarja^ ker je odpadel od nas neki Gungl in ker je pristopil v tabor nasprotnikov, kajti tisti Gungl je bil slab list na večnozelenem drevesu «Samostojne kmetijske stranke* v škedo kmetske misli in v korist njenih nasprotnikov.
Sedaj se širokousti gosped Gungl v «Slo venskem gospodarju*, da je pristopil h «Kmetski zvezi», češ da je ta zveza edino zveličavna kmetska stranka. Toda ni še tako dolgo, ko je imel gospod Gungl čisto drugo mnenje, še pred kratkim je namreč gospod Gungl zelo rad pisaril našim poslancem v Beograd in se med drugim bridko pritoževal, da ni bil izvoljen v odbor stranke. Tako je pisal dobesedno: «Res, žalosten sem, da se je moje ime tako zavrglo, da nimam pri stranki veljave. Če ste pa brez mene dovolj močni, da se naš kmet reši iz klerikalnih krempljev, sem tudi zadovoljen.* V istem pismu pravi Gungl dalje: «Iz vsega srca obžalujemo naše ubogo kmetsko ljudstvo, če bi zopet padlo v žrelo krivične ,Slovenske ljudske stranke'!*
Gungl torej ni prestopil v klerikalni tabor iz stanovskega prepričanja, temveč iz čisto drugih vzrokov, ki mu nikakor niso v čast. Že spredaj navedeno iz pisma dokazuje, da je bil Gungl silno slavohlepen in da je hotel postati nekaj imenitnega. Ker se mu to ni posrečilo, je pričel v pismih na pos;ance SKS. blatiti zaslužne ljudi naše stranke, da bi zasedel njih mesta. Na dolgo in na široko je razlagal, kaj je storil za stranko in da kljub temu noče nobene odškodnine. Ko je uvidel, da vseeno ne doseže časunh mest, pa je začel pošiljati stranki račune. Najprej je hotel imeti okroglo 10.000 kron. Skoro nato je začel tudi grozili. Pisal je dobesedno: «Če mi ne daste denarja, bom uničevalno razkril delovanje stranke. Če me pa plačale, bom molčal kot grob!>
Ker se ni njegove grožnje nihčp ustrašil, je odnelial. V dragem pismu je zahteval že samo 6000 kron, ki jih je pa hotel dobiti v 14 dneh. Ker se tudi to pismo ni vpoštevalo, je zupet popustil in zahteval le 3000 kron.
To barantanje gospoda Gungla je silno razkačilo naše poslance in soglasno se je zahtevalo, naj se Gungl izključi iz stranke. Na moledovanje pa, naj se mu ne dela sramote, se je dovolilo, da bo odbor njegovo zadevo še enkrat obravnaval; k obravnavi pa naj Gungl privede priče za svoje terjatve. Toda ob določenem času gospoda Gungla ni bilo blizu in tudi ni bilo njegovih prič! In zakaj ne?
Gospod Gungl si je namreč vse svoje izdatke sproti plačeval iz prispevkov, ki jih je dobil od stranke. Za te prispevke pa dolguje gospod Gungl še danes obračun. Stvar se je zasukala torej čisto drugače kakor je mislil gospod Gungl, ki je spoznal, da pride dan plačila.
Da se izogne temu, je podal gospod Gungl v ^Slovenskem gospodarju* izjavo o izstopu iz naše stranke.
Ker nismo nobena stranka meše-tarjev in dobičkolovcev, zato smo gospodu Gunglu prav hvaležni, da se je poslovil od nas. Iz vsega srca pa tudi privoščimo SLS. prirastek na sili, ki jo je dobila z gospodom Gunglom.
Slabo listje odpada in zbira ga « Stranka ljudskih sleparjev*. Naj ga le pridno in vestno zbira, saj se bliža vihar ljudske nevolje in tedaj bo golo in mrtvo drevo «Siovenske ljudske stranke*, kajti brez listja bo, oglodano od črvov koritarjev, ki jih zbira v svoji sredi.
Tovariši! Mi pa na delo, kajti zimzelen je naš odznak in večno zelena je naša stranka. Noben vihar nas ne zruši, kajti brez slabega listja gremo naprej — k zmagi!
Draginja, novi davki in ,.Slovenski gospodar".
(Napisal poslanec Josip Drofenik.)
Pod naslovom «Naši pojmi o draginji in novih davkih* je priobčil «Slovenski gospodar* v svoji številki z dne 15. decembra članek, ki je naravnost značilen. Med drugim trdi ta dični «zagovornik» kmetiškega ljudstva, da je mleko predrago in cena vinu previsoka. Samo glede živine prizna milostno, da je po ceni.
Toda poglejmo, koliko je utemeljen «Gospodarjev» očitek, da je kmet oderuh, kajti če prodaja predrago, odira prebivalstvo, ki brez mleka živeti ne more.
Pregovor pravi, da krava pri gobcu molze. Najboljše krave pa dajejo pri nas, in sicer samo pri dobri krmitvi, do 2000 litrov mleka na leto. ^Slovenski gospodar* pravi, da je cena 7 kron za liter mleka previsoka. Temu nasproti pa ugotavljamo mi to-le: Če da krava letno 2000 litrov mleka, potem dobi živinorejec za 2000 litrov mleka po 7 kron 14.000 kron. Ker pa požre krava na dan 15 kg sena, zato potrebuje na leto 54S5 kilogramov sena. Če računamo kilogram sena samo po 5 kron, potem plača kmet za prehrano krave 27.425 kron. Če bi torej hotel priti na svoje stroške, Di moral prodajati mleko liter po najmanj K 13-50. Pri tem računu pa še niso všteti delo, stroški za steljo, obresti in zaslužek, do katerega ima pravico končnu tudi kmetovalec. Toda vsega tega nočemo posebe računati in pustimo vse to kot nadomestilo za gnoj in druge dobrote, ki jih ima kmet od krave.
«Gospodarjevi» računi so torej popolnoma zgrešeni m samo dokazujejo, da nima «Gospodar» prav nobene ljubezni do kmeta. Toda to je že prastara resnica.
Enako napačna je trditev, da jc vino predrago, če ga velja liter od 20 do 24 kron, četudi navede «Go-spodar* stokrat svoj «ziati račun*, po katerem bi moral veljati liter vina samo 14 kron. Nasproti vsem «(Jo-spodarjevim* trditvam naj navedemo tole: Delavske sile so se podražile najmanj 50krat, gaiica 55krat, kolje SOiirat in umetna gnojila celo do lOOkrat. Vsi industrijski izdelki so se enako podražili do 50krat. Obleka, ki je veljala prej 40 kron, velja danes 2000 kron, pa ni niti za desetino toliko trpežna, kakor ona iz predvojne dobe. Vino pa se je podražilo le 20- do 30krat! Gospodarjevi* pristaši morajo biti pač silni 'vinski bratci, da hočejo take vinske cene, ki bi vinogradiuke naravnost uničile.
lake nezmiselne in obrekljive stvari pnobčuje klerikalni list in hoče pokazati kmeta kot največjega na vijaka cen! S tem so se zupet razkrinkali klerikalci, da so največji sovražniki kmetiškega ljudstva. Zategadelj razumemo to, da so mogli v zakonodajnem odboru zahtevati rekvizicijo kmetijskih pridelkov, iudi to si veija zapomniti!
bkrujno nepošteno je tudi, zvra-čati vso krivdo giede draginje na kmeta, legitimnega trgovca m obrtnika. Glavni pogoj, da uspevajo ti stanovi, je v tem, ua dobe po ceni kapital. Kapital pa je danes uagomi-Ijen v bankah, ki na naravnost urez-vesten način izkoriščajo obrt, industrijo in kmeta, ko zahtevajo od izposojenega kapitala do 2uodsiotne obresti. Za to nesramno oderuštvo pa nima «Gospodar» nobene besede! lil ne' samo to! Banke so danes dejanske lastnice vse veletrgovine in vse veleindustrijc, ki diktirajo odjemalcem brez vsega srca cene. Vsled tega trpi vse narodno gospodarstvo. Skrajnji čas je, da st naredi temu z močno roko kont-c m da se s primerno zaščito siabejših zavaruje svo bodna konkurenca podjetnikov.
V tem oziru je potrebno, da krene naša hnančna politika na čisto druga, pota. Enako potrebno je tudi, da se časti načelo svobode dela in da se ne kaznuje — kakor se dogaja na žalost sedaj — delavca, ki hoče več delati kakor mu zakon milostno dovoljuje. Če bi se to izvedlo, bi prišli kaj kmalu do normalnih razmer in draginja bi morala ponehati.
Nadalje se laska «Slovenski gospodar* uradništvu, da je spričo sedanje draginje preslabo plačano. Vzame vnovič svoje «zlato merilo» ter pravi, da bi moralo imeti uradni-' štvo dandanes 35krat višje prejemke kakor pred vojno. Tudi mi smo od-; ločno za to, da se uradništvo pošteno plača, ker zahtevamo od uradni-štva tudi pošteno delo. To pa je nad vse težaven problem, ki ga ni mogoče rešiti tako lahko kakor si to «Gospodar» domišljuje, kajti če bi se uveljavilo kratkomalo «zlato merilo* «Gospodarjevo*, ne bi nastali za nas zlati, temveč prav slabi časi. Če bi se zvišale že danes plače uradništvu tako kakor prediaga «Gospo«' dar», bi znašal primanjkljaj nove milijarde, valuta bi padla in draginja bi grozovito narastla.
Edina rešitev obstoji nasprotno v tem, da se doseže ravnovesje v proračunu in da se dvigne valuta, kar je pa mogoče doseči le s štedenjem. Zaradi tega je treba nadštevilne uradnike odpustiti — lc-teh je namreč v Jugoslaviji na desettisoče — da se dobi potreben denar za to, da se more uradništvo plačati tako kakor treba.
Drugič pa je nad vse potrebno,
da se doseže izenačenje zakonov. Če bi se plačevali po vsej državi davki tako kakor v Sloveniji, bi se hitro dosegel presežek v proračunu in tedaj bi se mogle zvišati uradništvu plače.
To bi bila edina realna pot. In po tej poti tudi hodimo mi, kajti dosegli smo, da bo najkesneje dne 1. januarja 1923. to že izvedeno. Seveda se morajo iztirjati tudi vsi zaostali davki v Banatu in drugih krajih, da se dobi zopet denar za uradniške plače kakor tudi še za druge ljudske potrebe.
Vse to pa je bilo po naši zaslugi (čeprav se «Gcspodar» zgrize od zavisti) sprejeto v načrt nove vlade. Na ta način se bodo odstranili glavni razlogi za hujskarije, ki so v mar-
Spominjajmo se ob vsaki priliki tiskovnega sklada ^Samostojne kmetijske stranke"!
Nobena ideja in nobena mlsei ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni!
3
sikakem oziru tudi vzrok slabi valuti, odnosno draginji. Tudi to si vzemi k srcu «Gospodar», veliki mojster hujskarije in obrekovanja!
Le z iskrenim delom, ne pa z de-magoštvom in z «zlatim merilom» «Gospodarjevim» bomo odpravili sedanjo draginjo in dosegli splošno blagostanje.
Kmetijska zbornica.
(Napisal dipl. agr. A. Jamnik v Ljubljani.;
II. -
Z ozirom na spredaj omenjeno mislim, da je treba urediti z zaKo-nom ustanavljanje kmetijskih zbor-nic na ta način, da bi oostojala načeloma za vsaKO samoupravno oblast po ena zbornica, v državni pre-stoiici pa za vso državo cencraina kmetijska zbornica, katere plenum bi tvorni deiegati vsen kmetij&Kin zoor-nic vse države. "1 oda o tem še pozneje!
Namen kmetijskim zbornicam bodi organizacija kmetijstva, gojenje čuta SKupnosti, ohranjevanje in po-vzdiga stanovske zavednosti.
Cilj kmetijskim zbornicam pa bi moral biti zastopstvo kmetijskin koristi glede izboljšanja kmetijSKega in splošnega blagostanja kaitor tudi ustvaritve krepicega, vsestransko naprednega kmetijSKega stanu.
V dosego svojega namena in cilja bi ilioraia imeti Kmetijska zbornica svoje gotove pravice in udobnosti. Zbornica naj bi zasledovala pojave na vsen poljih javnega življenja, jin proučevala in delovala na to, da bi se jin čim najbolje obrnilo v korist kmetijstva, odnosno da bi se kmetijstvo dovolj ščitilo. V ta namen bi naj razpolagala zbornica s popolno možnostjo inicijative z ozirom na državno in samoupravno zakonodajo in upravo. Dalje bi morala imeti zbornica pravico do primernega dela davčnih dohodkov, ki v območju samoupravne oblasti izvirajo iz davkov, Ki jih plačujejo kmetovalci. Zbornici bi se morale priznati dalje še posebne dotacije in subvencije iz državnih in samo-upravnin dohodkov. Zbornica bi morala uživati iste ugodnosti glede pošte, brzojava, teleiona in železnice kakor državni uradi; dovoljeno bi ji moralo biti, se posluževati pri svojem poslovanju navzdol vsen državnih, oblastnih, občinskih in podobnih uradov kot posredovalcev v svrho iniormacij, zaslišavanj, poročil in podobnega.
Iz namena, cilja in pravic kmetijske zbornice bi bile dane že same po sebi tudi njene naloge. Zbornice pa bi se morale podrejati primerni (državni in oblastni) kontroli glede svojega splošnogospodarskega, znanstvenega in tenničnega delovanja, uporabe lastnega proračuna kakor tudi državnih in oblastnih dotacij in subvencij.
Člani kmetijskih zbornic naj bi bili polnoletni državljani obojega spola, ki se: 1.) pečajo s kmetijstvom (gozdarstvom, vrtnarstvom) bodisi kot lastniki ali drugačni uživalci kmetijskih zemljišč (podjetniki kmetijskih obratov), dalje kmetijski posli, delavci in nastavljene!; 2.) absolventi kmetijskih (gozdarskih) učilišč, in eventualno 3.) take osebe, ki so si pridobile posebne zasluge za kmetijstvo (častni člani). Kmetijski posli, delavci in nastavljenci kakor tudi pod 2.) in 3.) navedene osebe bi naj bile proste vsakih dajatev.
Vsi člani naj bi imeli enako volilno pravo. Glasovanje pri volitvah naj bi bilo direktno in tajno, volilni sistem pa proporc z obveznimi kandidatnimi listami. Poslovna doba vsakega izvoljenca naj bi bila triletna.
Prispevki naj bi se stekali razen spredaj omenjenih izjem v gotovem odstotnem iznosu od zemljiškega davka. Odstotek naj bi bil pri razni višini čistega katastralnega donosa različen (4 do 5 kategorij), tako da bi večji posestniki vplačevali mnogo več kot manjši. Dasi bi dajal ta način kmetijski zbornici značaj prisilne organizacije, vendar mislim, da bi bilo to edino pravo in zategadelj tudi potrebno, da se upravičenci svojega članstva toliko bolj zavedajo. Seveda bi se oddajanje .prispevkov moralo urediti tako, da bi mali posestnik pri oddajanju prispevkov ne videl nobenih bremen (biti bi morali zelo majhni) in bi se obremenilo bolj veiike posestnike in uživalce. «Even-tualno bi se moglo prav male posestnike in uživalce tudi oprostiti prispevkov,» bi kdo rekel. Menim pa,
da to ne bi bilo pravično, ker koristi od zbornice bi imeli vendar vsi člani kakor bi imeli tudi vsi člani enake pravice, zlasti enako volilno pravico, ne glede na višino prispevanja.
Po vsem povedanem sem mnenja, da bi za uspešno delovanje morala kmetijska zbornica kot edinica obstojati:
1.)	iz gospodarskega parlamenta,
2.)	iz gospodarskega in znanstvenega instituta, ki bi pravzaprav fakti-čno ne obstojal, ampak ga navajam le kot skupno ime:
a)	za glavni odbor kmetijske zbornice (obenem kot nadomestek za plenum) in
b)	za urad za proučavanje in pospeševanje splošnega kmetijstva (vštevši kmetijsko podružništvo in trgovino) in agrarne politike.
(Dalje prihodnjič.)
[Kmetijsko šolstvo..
(Srednja vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Mariboru,) ki se ustanavlja poleg že pravkar 50 let obstoječe vinarske in sadjarske šole, se letos ni mogla otvoriti, ker se je oglasilo premalo kvalificiranih prosilcev. Spričo tega dejstva se je morala otvoritev te nove srednje kmetijske šole preložiti na poznejši čas. Kmetovalci, skrbite za to, da se prihodnje leto več ne ponovi ta žalostni primer!
(Sprejem praktikantov na vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru.)
Praktikanti (vajenci) se sprejmejo na državno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru v najkrajšem času. Pogoji: Starost najmanj 16 let, z dobrim uspehom dovršena ljudska šola in telesna sposobnost. Prednost imajo kmetiški sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski in jezikovni pouk, sicer se pa pod strokovnim vodstvom izvež-bajo praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva. Za svoje delo dobivajo stanovanje in hrano brezplačno, pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1922./1923. pa imajo prednost kot redni učenci. Kot absolventi te dvoletne šole uživajo po členu 8. zakona o ustrojstvu vojske ugodnost skrajšanega vojaškega službovanja po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem praktikantov se naj pošilja ravnateljstvu državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkesneje do dne 25. januarja 1922. s temi-le prilogami: Krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričevalom, zdravniškim in izpričevalom o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Prijatelji našega kmetijstva se vabijo, naj opozore kmetovalce na to ugodno priliko za strokovno izobrazbo kmetiških sinov. Drugi listi se naprošajo za ponatisk tega razglasa.
(Kmetijska šola na Grmu.) Ta
šola, ki jo obiskuje letos 51 učencev, ima tri tečaje, in sicer celoletni tečaj za učence iz vinorodnih krajev in dva zimska tečaja za učence iz ne-vinorodnih krajev Letno šolo obiskuje 8 Dolenjcev in 9 Primorcev. Razveseljivo dejstvo je, da se naši rojaki onstran' meje tako živo zanimajo za kmetijsko izobrazbo. Prvi zimski tečaj obiskuje 7 Gorenjcev, 3 Notranjci, 3 Dolenjci in 1 Korošec, drugi zimski tečaj pa 7 Notranjcev, 6 Dolenjcev in 5 Gorenjcev. Številni obisk dokazuje, kako važen je ta zavod za odgojo našega kmetijskega naraščaja. Želeti bi bilo, da bi zlasti kmetiški starši po Dolenjskem pošiljali svoje sinove vvečji raeriv kmetijsko šolo, ker je le v kmetijskem napredku bodočnost naše lepe, vinorodne Dolenjske. Pouk se pričenja vsako leto dne 1. novembra in traja za zimsko šolo do dne 31. marca, za letno šolo pa do dne 31. oktobra z enomesečnim presledkom meseca avgusta.
(Kletarski tečaj.) Na državni kmetijski šoli na Grmu in z njo združeni državni vzorni kleti se priredi v drugi polovici meseca januarja ali v prvi polovici meseca februarja tro-dnevni teoretično-praktični tečaj za umno kletarstvo. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi najpozneje do dne 10. januarja 19 22. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. — Ravnatelj B. Skalicky.
Krajevni odbor SKS. za Želimlje-Golo
sklicuje svoj redni občni zbor na nedeljo dne 8. januarja ob dveh popoldne k tovarišu Poni-
kvarju na Golem. Tovariši kmetovalci in obrtniki, udeležite se občnega zbora vsi!
Za Klodič-Hrovat-Kavčičevo skupno progo.
V nedeljo dne 18. decembra 1921. je priredil «Odbor za zvezo dolenj-skin železnic iz Kočevja in Crnomija preko Severina na Kupi z resKo progo» javno zborovanje v čitalnici v Novem mestu. Udeležba je bila nad vse pričakovanje veiiKa. Občine so se udeležile zborovanja po svojin zastopniKin, trgovsko in obrtniSKo zbornico v Ljuoijani je zastopal g. pristav Mohortč; navzoč je bil ravnatelj grmske kmetijske šole, g. kme-tijsKi svetnik B. SKaiicky, in udeležilo se je zborovanja tudi mnogo občinstva od vseh strani.
G. občinski svetnik Košir je otvoril zborovanje, pozdravil navzočne zborovaice ter podelil besedo g. profesorju Kovaču, ki je pojasnil s temeljitimi besedami pomen zborovanja in utemeljil predvsem pomen zveze dolenjskih železnic za novomeško stran. Ce se zgradi Klodič-Hrovat-Kavčičeva skupna proga, bi nastala povsem nova doba v obrtnem, trgovskem in industrijskem razvoju. Ljudstvo bi dobilo obilo zaslužka na domačih tleh in nastalo bi na ta način splošno blagostanje, ki bi ga bih deležni vsi stanovi.
Nato se je oglasil k besedi predsednik oabora, g. Anton Lušin, ki je pozdravil v imenu odbora vse zborovaice ter navedel prednosti Kio-dič - Hrovat - Kavčičeve skupne proge napram Musilovi progi. Veseli ga, da je postala zveza dolenjskih zeieznic vseslovenska zadeva in ne samo zadeva onih občin, katere bi prečila projektirana železnica preko beverina na Vrbovsko. Nadalje je o-menil govornik, da so že trije slovenski inženjerji sami garancija za pravilno izpeljavo nameravane železnice, ker poznajo naše razmere veliko bolje kakor kak tujec, ki izvršuje železniško zvezo Kočevje -Brod - Moravice kratkomalo po naročilu nekaterih kapitalistov, katerim je širša korist slovenskega naroda deveta briga. G. Lušin je prečital nato poročilo o dosedanjem stanju storjenega plebiscita glede tega železniškega vprašanja, iz katerega se je dalo posneti, kako ogromna večina slovenskih in hrvatskih občin, korporacij, podjetij itd. jako odločno zahteva Klodič - Hrovat - Kavčičevo skupno progo.
G. inž. Al. Hrovat je pojasnil v zelo poljudni obliki tehnično stran obeh prog ter dokazal, kako velike nedostatke ima Musilova proga v tehničnem oziru. Med drugim je tudi omenil, da bi bila velika nezmisel voziti les in drugo blago iz bližine Cabra in ostalih tamkajšnjih krajev v Kolpsko dolino, potem pa zopet dvigati od Broda na Kulpi na Brod-Moravice, ker bi bilo to zelo nera-cionelno postopanje. Za tiste kraje odgovarja gozdna industrijska železnica, ki bi imela izhodišča v Delnice, Ribnico na Dol, oziroma na Knežjo lipo ob Klodič - Hrovatovi progi. Nadalje je naglašal g. inženjer zlasti zelo siabo geološko stran Musilove proge ter opozarjal nanjo tiste ii-nancielne kroge, ki nameravajo vložiti svoj denar v to neplodonosno železnico.
K besedi se je oglasil tudi g. Fran Šuklje, ki je povabil odbor kakor tudi gg. inž. Klodiča, inž. Hrovata in župana Rozmana na železniško zborovanje, ki bo dne 29. decembra v Kranjski hranilnici v Ljubljani.
G. župan Rozman je prosil navzočne zborovaice, naj se že danes odločno izrečejo za Klodič-Hrovat-Kavčičevo skupno progo, ker je čisto na dlani, da bi bila ta proga največje koristi za naš narod in našo državo, ter je prečital to-le resolucijo:
1.) Po vsestranskem razmotri-vanju in na podstavi tehnične utemeljitve naših domačih slovenskih strokovnjakov, gg. inženjerjev M. Klodiča, Al. Hrovata in R. Kavčiča, so prišli zborovalci do prepričanja, da predlagana Klodič - Hrovat -Kavčičeva skupna proga ni le v interesu ob projektirani progi ležečih
občin, temveč tudi v splošnem interesu celotne Slovenije in deloma Hrvatske, in da je z ozirom na strategi-čen moment v eminentnem interesu celokupne države.
2.)	Zategadelj zahtevajo zbrani zborovalci, naj se ukrenejo vsi koraki, potrebni za realizacijo projekta Klodič-Hrovat-Kavčičeve skupne proge.
3.)	Istočasno se sklene pozvati vlado, naj pokliče v življenje državni železniški svet, katerega mnenje naj se vpošteva pri novih železniških zgradbah.	*
Vsi navzočniki so soglasno in z velikim navdušenjem sprejeli predlagano resolucijo.
* * »
Med ljudstvom je pravična stvar zmagala in mi upamo, da zmaga tudi na odločilnih mestin. S svoje strani bomo storili za njeno zmago vse, kar bo v naši moči, prepričani, da naš napor ne bo zaman.
150 občin zahteva Klodič-Hrovat-Kavčičevo skupno progo, lo je argument, proti kateremu sta glasova gg. Kajieža in Auersperga orezpo-membna.
Spričo tega torej proč z obziri na zahteve poedincev in energično za zahteve ljudstva!
Za viničarje in kmetiške delavce.
Celjska «Nova doba» in ljubljansko «Jutro» sta se obregnila oo poslanca SKS., tovariša Droienika, Ker je predlagal v zakonodajnem od-ooru, da se zavarujejo proti nezgodam, bolezni, onemoglosti in starosti tudi stalni kmetisKi delavci in ne le tvorniški. Kot stalne delavce pa se naj razume kmetišKe delavce z lastnim gospodarstvom, kakor viničarje, drvarje, Žagarje in veleposest-nisKe nastavijence. Predlog tovariša Drofenika je nad vse umesten in odgovarja popolnoma programu naše stranke, zastopnice vsega kmetiškega ljudstva in revnih slojev ravno v prvi ■ vrsti, kajti le-ti obrambe najbolj potrebujejo.
Sedaj pa pridejo demokrati in na prav neiep način napadejo tovariša Drofenika! Na neiep način! Kajti Drofenikov predlog govori le o stalnih delavcih, s čimer morejo biti obremenjeni le veleposestniki, nikakor pa ne kmetje. Demokratski listi to dejstvo lepo zamolčujejo in razlagajo na dolgo in široko, kako težko bo kmet vsled novega zavarovanja prizadet.
Sicer je malo čudno, kadar se potegujejo za kmeta demokrati, najizrazitejša meščanska stranka, vendar kmetiški glasovi so tako dragoceni, da prevzamejo njim na ljubo celo demokrati vlogo kmetiškega prijatelja. Vpraša se le: s kakšnim uspehom.-' In tu moremo reci: s popolnim neuspehom!
Da je načelno zavarovanje kmetiških delavcev nujno potrebno in objektivno dobro, ne morejo tajiti niti demokrati. Da so pa popolnoma zgrešeni tudi praktični pomisleki demokratov, hočemo dokazati z nastopnim.
Prvo, kar se bo doseglo z zavarovanjem kmetiškega delavstva, bo to, da se bo omejil katastrofalen beg z dežele. Kadar bo spoznal delavec, da mu je zagotovljen obstoj na deželi tudi za primer nesreče ali onemoglosti, tedaj ne bo iskal po svetu zaslužka, temveč bo ostal na rodni grudi. S tem se bo pomagalo najbolj kmetu, ker se bo omejilo grozno pomanjkanje delavcev, na čemer trpi sedaj vse podeželje. Višek nespametnega gospodarstva bi bil, če bi poznala država samo skrb za tvor-niškega delavca. Le-ta naj bi imel dobro plačo, vzorno urejeno socialno oskrbo, vse ugodnosti mesta, kmetiški delavec pa naj bi ostal taka uboga para, kakršna je bil. Ne, gospodje demokrati, tako se ne rešuje kmetiško vprašanje, ker kmetova u-soda je nerazdružljivo zvezana z usodo kmetiškega delavca in obratno. Kadar se godi kmetu dobro, tedaj se godi dobro kmetiškemu delavcu. Kadar je preskrbljen kmetiški delavec z vsem potrebnim, tedaj ima veselje do dela in kmetijstvo napreduje. Taka je resnica in nič drugačna! Zategadelj je bil nastop tovariša Drofenika vse pohvale vreden, ker se je z njim storil prvi korak k temu, da pride tudi kmetiški delavec do svojih pravic.
Res je sicer, da bo imel zaenkrat dobiček od Drofenikovega predloga
le stalni delavec z lastnim gospodarstvom. Toda tudi za dekle in hlapce je storjen prvi začetek, kajti preskrbljeno je, da morejo tudi le-ti biti deležni socialnega zavarovanja, če se sami k temu prijavijo.
Tako je za stalne delavce na kmetih določeno obvezno, za hlapce in dekle pa prostovoljno zavarovanje. Kot stranka kmetiškega ljudstva, ne pa kot stranka veleposestnikov, ne moremo trpeti, da bi bili kmetiški delavci brezpravna para, še manj pa moremo odobravati, če bi tudi glede delavstva veljalo krivično načelo, da morajo imeti vsi delavci po mestih svoje predpravice. Tudi kmetiški delavec je človek in tudi njemu gre pravica do brezskrbne starosti, saj si jo je z delom več kot zaslužil.
Viničarji, logarji, Žagarji in vsi drugi kmetiški delavci pa si zapomnite demokratsko «ljubezen» do Vas, ki se kaže zgolj v tem, da ostanete še naprej brez socialnega zavarovanja, samo da ne bi nekateri veleposestniki plačali za Vas nekaj kronic. Zato ne sedite na liberalne limanice, ampak z zaupanjem se oklenite «Samostojne kmetijske stranke», ki je pokazala, da ima srce za Vas, in ki Vam je izvojevala na mah tisto, česar niso storili niti «vsevedni» demokrati, niti «proletarski» socialisti, niti «vsegamogočni» klerikalci!
Po dejanjih sodite!
Pokrajinske vesti.
(Jugoslovanski akademski agrarni klub,) ki se je osnoval v Pragi, šteje že nad 50 članov, samih zavednih pristašev naše misli. Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni v odbor: Bogdan Jarakula, cand. ing. agr., Stevan R a č i č, cand. ing. agr., Josip Hrovat, cand. ing. agr., in Ivo Marinko, abs. jur. Ustanovitev kluba pozdravljamo najtopljeje ker smo prepričani, da bodo iz njega izšli možje, ki bodo kos nalogi, ki smo si jo postavili mi z ustanovitvijo kmetijske stranke. Ravno tako pa tudi pričakujemo, da bodo posvetili vso pažnjo prosvetnemu delu med ljudstvom in da bodo tisti kit, ki bo združil vse kmetovalce ■Jugoslavije v enotno in močno stranko. Iz vseh teh vzrokov novemu klubu odločen vivat, crescat, floreat!
(Lep primer narodnega in človeškega čuta.) Znana rodoljubna rodbina H i n -k a B r i 11 i j a, lekarnarja v Litiji, je prevzela enega otroka narodnega mu-čenika Kromarja v popolno oskrbo. Dalje je nad vse požrtvovalna gospodična Cilka Brišnik v Ljubljani nabrala med 375 darovalci lepo vsoto 3296 Din 25 p in dva zavitka različnega blaga kot božično darilo vdovi in otrokom Kromarjevim. — Na mnogotera vprašanja od vseh strani glede potrdil denarnih prispevkov za rodbino narodnega mučenika Kromarja naznanja «Sokol» v Črnomlju, da bo v kratkem vsa imena darovalcev v časopisih objavil. Kosti narodnega mučenika Kromarja se p r e -neso dne 2 3. aprila 192 2. na slavnosten način iz Suhega bajerja v Črnomelj. Nadaljnji prispevki za prenos kosti in v pomoč Kromarjevi rodbini se naj pošiljajo sokolskemu društvu v Črnomlju.
(Žalostna slava) gre Sloveniji, la ima namreč v vsej Jugoslaviji največ nezakonskih otrok. Kakor je pri nas že navada, so uporabili to dejstvo takoj klerikalci in liberalci v to, da -e' med seboj prepirajo, kdo je temu kriv. Pri tem je celo «Slovenec» udaril čez Srbe! Ne maramo slediti tej obrabljeni poti naših meščanskih strank, temveč izreči hočemo glede tega nekoliko besedi tako, kakor nam jih veleva srce. Žalostno dejstvo, da je pri nas največ nezakonskih otrok, se da odpraviti le s skupnim delom vseh krogov: vlade, cerkve, šole in vseh javnih delavcev. Predvsem pa je treba, da se preneha z licitacijo navzdol, da se ljudstvu Kaže pot navzgor in ne navzdol. Dokler bodo smatrali gotovi krogi za važnejše, da dobe volilce in ne poštenjake, tako dolgo se te razmere ne bodo izboljšale. Ne stori pa svoje dolžnosti ne šola in ne cerkev. Koliko pa je dandanes učiteljev in duhovnikov, ki vidijo samo v idealnem izpolnjevanju poklica svojo življenjsko nalogo? Ali liiso taki vzorniki'v ogromni manjšini? Če pa ne vrše svoje dolžnosti voditelji, kako jo naj vrši narod? Kličemo ponovno vsem, ki hočejo biti voditelji naroda, naj resno preudarijo svoje dolžnosti do naroda. Pogubili nam bodo narod, če'tega ne store. Kako bodo to zagovarjali, kako bodo opravičevali ta zločin? Opustite hujskarije in postanite učitelji! Opustite demago-štvo in postanite pravi voditelji, zakaj drugače pride nad vas sodba narodai
(Demokratska «Domovina») nam d\-je lekcije, ker se je zavzel tovariš Dro-fenik za to, da bodo tudi kmetiški in ne samo tovarniški delavci deležni zava^ rovanja. Kako se more v današnji dobi kdo upirati z načelnega stališča
Razširjajmo vedno misel ujedinjenja jugoslovanskega kmeta!
Draginja je posledica medvojnega zapravljanfa. — Povojno varčevanje odpravi draginjo.
starostnemu zavarovanju kmetiških delavcev, nam je nerazumljivo. Živimo venuar v dobi, ko se niti najčrnejši re-akcionarec ne upa nastopati proti osnovnim pravilom delavstva, med katere spaua ravno delavsko zavarovanje. Cisto druga pa je stvar, če presojamo vse iz pi akutnega stalisca. Zakonski predlog gleue zavarovanja kmetiskili delavcev je morebiti v ka-kem oziru pomanjkljiv, toda krivda zadeva zaradi tega v prvi vrsti tistega, ki je bil vouja ministrstva za socialno politiko in ki je ougovoren za to, kaki zakoni se sklepajo. Vodja ministrstva pa je demokrat in njega zadeva teuaj giavua krivda, ker jt na k m e t i & k e delavce pozabil i\aj bi se spomnil tudi nanje ter iztie-lai zakon tako, ua bi zadovoljeval tudi demokratske modrijane, pa bi Oiio vse v reuu! Zategauelj je čisto napačno, č« pravi »Domovina*, da nam pise lekcijo le vsled tega, ker se veuno bon za resnico. (Je bi bilo to res, bi morala napisati lekcijo demokratom samim. '1 oua kako naj to stori, ko je sama v sluzoi demokratov. Zavarovanje kmetiških delavcev je dobra stvar in pri količkaj dobri volji bo tudi tako izvedena, kakor je treba, pa naj bo to »Domovini* prav ali 110.
(Darila za tiskovni sklad SKS.) Nj, sesianku krajevnega oubora je bilo na-brainn pri tovarišu (j r a d u na iieri-čeveiu aoti kron. — Popravlja-m o: Tovariš Anton Košak iz Kostanjevice je nabral StiO kron in ne zuu kron, kakor nam je »popravil* vest tiskarski škrat.
(Pogovor pod lipo v Horjulju.) Kakor je ze navaua, smo se zopet sesti pou našo častitljivo lipo. Glavno besedo je imel tudi to pot Zgagov Janez. Fonaj-več je govoril o pomiki in strankau. Pripoveuoval je, kako je bila ob volilni borbi v neki liorjuljski gostilni vroča debata zaradi Stanovnikovega atka. Ker me je pripovedovanje zanimalo, sem se pridružil družbi in poslušal. Eden za drugim so pričenjali razlagati, kako atek vse ljudi «larbajo* s tem, da jun obljubljajo vse mogoče, ne izpolnijo pa ničesar, umi dalje sem poslušal, tem ostrejša je postajala kritika atkovega delovanja. Obljubili so cesto iz Horjulja na Vrhniko — toda obljuba je ostala le beseda. Obljubili so, da nam bodo osušili barje in celo govorili, da so v ta namen že štirje milijoni na razpolago, toda tudi ta obljuba je ob-visela v zraku. »No, in elektrika,* se je oglasil drugi, «kje pa je ta? Se danes svetimo z leščerbami, čeprav so atek obljubovali elektriko že pred 20 leti!* »Prav taka jo z vodovodom,* je posegel vmes tretji. cTudi vodovod nam že obetajo, odkar so zasedli županski stolček, toda še vedno smo brez njega. Danes pravijo atek celo, da nimajo na razpolago več kot 15.000 kron, pa še ti so pravzaprav namenjeni za ceste!* Glej ga spaka, sem si mislil. Presneto brihten možakar morajo biti Stanovni-kov atek, ali pa so ljudje tako zelo za luno, da še danes podpirajo atka. Naj bo, kakor že hoče! V čast lepim atko-vim besedam smo pod lipo sklenili, da jim želimo prav veselo in srečno novo leto, ki naj jim prinese še poln koš novih obljub, da bomo mogli v novem letu reči atku — poslanec Obljuba! — Horjuljski samostojne ž.
(Iz Gorij pri Bledu.) Zadnje dni je bil obsojen pred občinskim sodiščem gospod Jakob Jan, bivši poverjenik iu bivši župan, na 200 kron globe, in sice/ zaradi žaljenja časti. Gospod Jakob Jan je dejal namreč o sedanjem županu, ki je bil izvoljen tudi z njegovim glasom, da «jG* treba take župane, kakor je sedanji osel, suniti v . . .* Vsa čast bivšemu poverjeniku, da tako lepo govori. — Gospod poverjenik, po vseli krajih poka. Nikdar več se ne boste vozili na klerikalni podlagi z avtom po deželi.
(Iz Dobove pri Brežicah.) Prav lepa hvala velecenjenemu in visokospošto-vanemu dopisniku «Pijanega gospodarja* za njegovo opozorilo. Bomo pogledali, če se je res kaj podrlo, da hitro popravimo. Opozorite nas še večkrat, da se okrepimo in da si utrdimo svojo vrste. Vedite pa gospodje pri »Pijanem gospodarju*, da so Vaši novi naročniki same Marijine device, ki so naročile list brez dovoljenja staršev, da, celo proti njih volji. Tako spoštujejo le-te četrto božjo zapoved. Prav prijateljsko pa svetujemo dotični osebi, naj opusti agitacijo za te podle liste, kajti provzročili so že zadosti družinskih prepirov. Upamo, da bo to za enkrat zadostovalo. — D o -b o v č a n.
(Griže pri Celju ) Jeza nas tare, jeza, tovariš urednik! Jeza je sicer eden izmed poglavitnih grehov, toda tega greha nam je kriv g. župnik s svojo lakomnostjo, ki spada v prav tisto vrsto grehov kakor jeza. Tudi letos nam ni g. župnik prizanesel bire, čeprav dobro ve, da je bila letos prav slaba letina in da bo moralo mnogo kmetov živež kupovati. Koruzo in fižol nam je vzela suša, ajdo pa mraz, tako da bo marsikateri kmet celo brez semena. Tisto malo pšenice, kar smo je pridelali, sta vzela najprej kaplan in cerkovnik, za njima pa so prišli še razni samostanski gospodje. Nazadnje pa še g. župnik.
-Njegovo kmetijo bi zamenjal s svojo marsikateri kmet v župniji, (j. župnik sicer veuno trni, da mu posestvo me ne nese. uuduo! Ce je to res, naj ga ouua venuar v najem, saj je vse polno Kmetov, ki bi z veseljem vzeli posestvo v najem. Ce Vam posestvo me ne nese, potem tudi nam ne more 11e.su. 111 venuar zantevate biro od nas! An je to krscanskoi' ivje pa je zrastel tisu umelj, za katerega ste dobili oO.Uuu Kron. V cerkvi gotovo ne, temveč na posestvu kakor pšenica, ivaj ne? Čemu bi sejau pseiuco, ko hmelj več nese, psemeo pa moramo dati itak kmetje! -tvoiiko ua nese njiva onostran po-kopaiisca V 4.a kaj se ne upora bi v to, za kar je bua jiupljcnaV Kako zeio smo potrebovali piea 16 leti novo pokopališče! lakoj se je morala kupni njiva. Danes Vam pa niti v misel ne pnde, da bi napravili novo poKopan-nce. Vemo, gospou župnik, da smatrate vse tiste vernike, ki zapišejo o Vas kako neprijetnost, za brezverce, kar ste izvolili povedati s pnžnice dne ii(. novem ora. samo katoliške liste moramo urati, ste uejali. ivu pa rečemo, ua «ka-toliskin* listov ne mara noben posten ciovek, ker so polni najgrsega ' obTu-kovanja, kar naša vera najostreje obsoja. oe so kaki listi brezverski, so to preuvsein ta koz vam katonski. uioveku se kar stuui, ce zasieuuje, kakšne lazi prinaša teuen za tednom «sloven«ki gospouar*. — Voditelj tukajšnje S.La. u morebiti kak kmet, temveč čevljai. ki prireja sestanke v župniški nisi j. oua ta niša je vendar last vsen žuj>-ijaiiov! Zakaj se hise torej ne smejo posluževati vsi župljaniV — Končno nekaj o knjigi »V boj za krščansko življenje*! Ali ste že dobili kje drugje tako nespodobno branje, kakršno je v tej knjigi? ln to knjigo je spUui skol! Daieo smo' prišli 111 ualeč je zašla »Druzua sv. Jkonorja*, kerjeizuaia to knjigo! treba bi bno knjigo zapleniti, ne pa je razširjevatn — Vsem oralcem «ivmetijskega lista* in vsem pnstasem SKS. vesel Božič in srečno novo leto! — Kmetje griške župnije.
(Iz Črešnjevca pri Slovenski Bistri-ci.j Dolgo se ze ni nič poročalo iz uv sega lepega Črešnjevca. Da ne 00111 o cisto zaspali, Vam moramo pokazati nase srake s pavjim perjem. — Kavno-kar sem imel priložnost brati 283. številko »Napreja*, v kateri so «olike iz življenja kmetskega proletarijata*. friobčil j m je pod ciankom poupisaui .stelek Biacio, ki pravi, ua je prva skrb socialistov preskrbeti revežem stanovanja, seveda na občinske stroške. Ua-ije pa pravi, da so to tudi socialisti dosegli, kar seveda ni res, temveč je le pavovo pirje. Kes je le nastopno. Naš pristaš, torej član SKS., tovariš Rejn. je že na treh sejan nastopil gied> zgradbe stanovanj za revne občinarje iver pa je pustil prejšnji župan Simon Pušmk v občinski blagajni samo dolg in ker so davki in dokiade že itak visoke, stroški za zgradbo stavbe pa visoki, je predlagal, da se pobiraj od gostilničarjev poseben užitninski davek, ledaj se je pa zgodilo, da je naš Ste-fek z ekszupanoni Pušnikom vred protestiral proti temu; šele na tretji seji je po dolgem boju prodrl Kejhov predlog. Ta davek se bo zbiral in ko bo zadosti velika vsota zbrana, se bo zgradila hiša za občinske reveže. Ne socialisti, ampak samostojni smo se zavzeli za reveže. Klerikalci in socialisti so samo srake s pavovim perjem, če hočejo vzeti to za sebe. Dalje je padlo Štefku v glavo očitati tovarišu Mrmolji, da je pozabil v Beogradu na hlapce 111 male kmete, ki jim je ob volitvah toliko obljubljal. Tovariša ministra Pucija bi pa najraje, kar za ušesa prijel, ker še ni poupisal tistega akta. Ne, dragi Šte-fek! Umestni niso niti Tvoji očitki, še manj Ti bo pa treba prijeti za ušesa tovariša Pucija. Vzemi v roke samo naš list- in ga čitaj, pa boš videl, kaj vse so že dosegli naši poslanci in tovariš Pucelj še prav posebe. Dobro bi pa bilo, da bi prijel za ušesa svoje in klerikalne poslance, ki so ob volitvah obljubovali, da nam bodo priborili sveto republiko, v kateri ne bo ne davkov, ne vojakov in v kateri bomo grašča-kom vzeli vso zemljo in si jo razdelili. Štefek, povej, kaj je z Vašimi obljubami! II koncu bi še vprašal Štefka, ki se tako poteza za proletariat, če'ga nič ne boli srce, ko njegovi pajdaši klerikalci tako zelo izkoriščajo ubogo ljudstvo. Župnik daje služkinji 30, eksžu-pan Pušnik pa 70 kron, dninarjem pa po pet kron, dočim dajejo samostojni od 15 do 20 kron dnine in še kosilo po vrhu. Kdo je torej zatiralec ubog > ga ljudstva? — Čast tistim, ki so ustanovili samostojno stranko in čast njenim poslancem! Pokažite pa Vi in klerikalci, kaj so dosegli Vaši in klerikalni poslanci! Samo brušenje jezikov nima prav nobenega pomena! Zategadelj, tovariši, se ne premaknite in stojte trdno za našo samostojno stranko, ki je prava kmetska stranka! Samo ona Y is bo dobro zastopala, no pa socialistična stranka, ki je stranka tvorniškega delavstva. Klerikalci zastopajo gospodo v mestih, doktorje, duhovnike in druge, samo kmeta ne. Naj le pokažejo, kaj so storili za kmeta! Zatorej, tovariši kmetje, Vsi pod prapor SKS. in z
združenimi močmi v boj za Staro pravdo, da bo zmaga naša! — S a m o s t o j-n e ž iz Črešnjevca.
(Mala Nedelja.) Tukajšnji »Tambu-raski in pevski zdot* prireui v nedeljo dne 8. januarja v Sencarjevi gostilni tombolo in zabavo s petjem, tainbura-njem in plesom. Začetek ob šestnajstih Pridite v obilnem številu!
(Iz župnije Olimje pri Podčetrtku., Spisal Joško rlankar. »samostojna kmetijska stranka*, ponos niž jiii kmetskin in kinetijskin mas, je pri volitvah v ustavotvorno skupsčino 111 pri občinskih voiitvan sijajno zmaga la, na čemer ji iskreno čestitamo vsi kmetje in delavci v olimski župniji Klerikalci so kljub vsem zlobnim agi-tacijskim sredstvom, ki so bili mestoma že smešni, v našem okrožju sramotno pogoreli. Tudi oni peščici, ki rovari iu uela zgago med nami, preJe že tanka in ji preti neizogiben in smrten padec. Mi samostojni kmetje, pristaši in volilci SKS., popolnoma odobravamo taktiko SKS. in njenih poslancev proti separatistični in vladoželjni Stranki Ljudskih Sleparjev*, ki kmalu konča — vsaj pri nas — svoje grešno in koruptno življenje, kajti celo najhujša klerikalna agitatorja in petelina — pretepač iz St. Petra pod Sv. gorami in njegov šef iz Podčetrtka — sta obupala nad zmago SLS. ter pri tem pozabila oznanjevati verske resnice. Zgodilo se je, da je naš g. župnik, vzoren in občespoštovan mož, povabil za dan sv. Frančiška g. Šloserja pridigovat v našo cerkev. Mnogo pobožnih vernikov je prihitelo z vseh strani počastit sv. Frančiška, veseleč se, da bodo slišali pri pridigi tudi kaj lepega iz življenja tega velikega svetnika. Pobožna množica je cerkev popolnoma napolnila. Toda ves njen up 111 vse njeno veselje, morda tudi vsa njena pobožnost so splavali po vodi, ko se je prikazal na prižnici g. Sclilo-ser. Najprej se je vrgel g. župnik z vso vnemo na »Kmetijski list* in na politične stranke. V poldrugo uro trajajočem govoru, ki pač ne zasluži imena pridige, nas je obkladal g. župnik 1 norci in sličnimi imeni. Vemo, da je bilo našemu vse časti in vsega spoštovanja vrednemu gospodu župniku Ivanu Lorbeku težko pri srcu in da se je svojega duhovnega sobrata sramoval. Mi in z nami vsa javnost obsoja to nesramno zlorabo prižnice v politične m druge enake namene, kajti prižnica naj služi zgolj oznanjevanju verskih resnic in božje besede. To kot skromen donesek o potrebi «kancelparagra-la»! Škofijski ordinarijat in celo g. škof sam imata gluha ušesa glede takih primerov, toda tudi naše potrpežljivosti bo skoro konec in tedaj se bomo obrnili drugam. — Užaljeni olimski ž u p 1 j a n i.
(Sv. Juri ob Ščavnici.) «Ai'ero» glede davkov g. Pergerja vlači še vedno naš gospod kaplan po časopisih. Nočemo se s to zadevo ukvarjati še naprej, ker vemo, da s tem nikomur ne koristimo, temveč k večjemu škodujemo. Da smo o tej stvari sploh izpregovorili v našem listu, je provzročilo dejstvo, ker ščuva naš gospod kaplan proti obrtnikom, češ da premalo plačujejo. Sicer se pravi, »kar ne želiš, da se tebi zgodi, tega ne želi svojemu bližnjiku!* Toda ta lepa zapoved se je pozabila tako kakor še marsikatera druga. Pa da Vas vprašamo: Ali se ne bojite, tla Vam polovnjaki, nabrani tudi od samo-stojnožev, ki jih imate tako zelo v želodcu, izkvarijo želodec? Hm, gospod župan, Vam ni po godu. Prav radi verujemo, zakaj eno stoji: G. Korošak namreč ni niti hinavec, niti ni v sorodu s podrepniki, ampak je mož na svojem mestu. Prav zaradi tega pa mu kličemo: «Ostani nam zdrav in čil v procvit in v prospeh občine!* Svetujemo mu le, naj stori vse, da iz «Orlovskega doma* nastane »Dom ubožcev*. Ubogemu ljudstvu, ki tava od hiše do hiše, sedaj pozimi in v mrazu, bo s tem storil nepozabljivo dobroto. In pri tem ga mora. podpirati vse, kar ima krščansko srce. Kajti prva krščanska skrb je skrb za ubožce. Da bo to občinarjem tudi prav, sledi že iz tega, ker godrnja vse proti »Orlom* zaradi nepotrebnega »Orlovskega doma*. Pravo kmetsko dekle se že itak ogiba »Orlov*, za pravega fanta pa je mesto le v naši zeleni armadi. In še nekaj! Manj politike v cerkvi in več ljubezni do ubožcev! To je krščansko delo. Z napadi v »Murski Straži* pa si gotovo ne prislužite ne-zakaj hujskanje je nevredno duhovnika. To so naša voščila za novo leto.--y—
(Sv. Juri ob Ščavnici.) Mariborska »Straža* me je v svoji 138. številki napadla, češ da sem odgovoren za nek še slovensko-nemški napis v neki tukajšnji vasi. Prav isto stvar prežve-kava po štirinajstih dneh tudi »Murska straža*. Med drugim se mi daje v teh dopisih naslov «mladi petelin-ček», »šribar* itd. Smatra se me tudi za pisca različnih dopisov v «Kmetijskem listu*.. Uredništvo »Kmetijskega lista* zatorej prosim, naj izjavi, ali sem res jaz pisec notic glede Perger-jevili davkov itd. (glej 47. številko »Kmetijskega lista* z dne 24. novembra 1921.). Sedaj pa k stvari sami! Napis, ki ste ga Vi, g. dopisun, našli
istotako komaj po treh letih ujedinjt1 nja, se je nahajal na hiši občinskegi odbornika, ki je pristaš Vaše, to je klerikalne, stranke. Njegova dolžnost b: torej bila, da bi on — občinski odbornik — nemški napis «preštrihal» ali pa opozoril nanj občinski urad. To, da mi Vi, g. dopisun, obljubljate «leder-110 medajlo od Korla*, je pa višek vse nesramnosti. Ce ste v stanu mi v narodnem oziru dokazati le najmanjši prestopek, Vas prosim, da pridete dokazi kar na dan. Greh, ki ga menda imam, obstoji le v tem, da nisem član in pristaš Vaše klike. Podlost je tudi da napadate z menoj vred tudi mojega očeta kot župana, ki je storil za našo občino in župnijo pač gotovo več dobrega v eni sami uri kot Vi ves čas svojega življenja. Z Vašimi lažnivimi dopisi hočete menda proslaviti naš kraj. Svetoval bi Vam, da opustite dopisovanje in se brigate rajši za svoj vzvišeni poklic. Prečitajte si zadnjo «Mursko .stražo*, in sicer uvodni čla nek «Dvadeset i pet*, točki 9. in 10 Za bodoče pa upam, da boste sledili mojemu vzgledu in se pod svoje dopise podpisavali kakor storim to jaz Ivan Korošak s. r. — Potrjujemo rade volje, da g. Ivan Korošak ni do pisnik našega lista in zaradi tega tudi v nobeni zvezi s spredaj omenjenim dopisom. Uredništvo »Kmetijskega lista*.
Politične vesti.
(Kralj Aleksander v Sloveniji.) V
torek dne 27. decembra se je pripeljal naš kralj Aleksander v Slovenijo ter odšel na lov na divje koze v Kamniške planine. Kjerkoli je ljudstvo spoznalo kralja, ki potuje ineognito, ga je navdušeno pozdravljalo. Iz vsega srca želimo, da bi ostalo kralju oivanje v Sloveniji v najlepšem, spominu. Slovenski narod, ki ljubi svojega kralja nad vse, se gotovo potrudi, da se to tudi zgodi. Živel naš
ralj Aleksander Prvi!
(Vlada je končno sestavljena.) Ko je bil že rešen spor med demokrati in radikalci in ko so popustili tudi že mohamedanci, je kar naenkrat pro-vzročila nove težkoče oseba vojnega ministra. Demokrati so odločno odklanjali generala Zečeviča kot vojnega ministra, radikalci pa niso hoteli popustiti. Končno so se sporazumeli tako-le: Zečevič ostane vojni minister, vendar pa niso demokrati primorani pri interpelacijah glasovati zanj.
(Nova vlada.) V bistvu je sestavljena nova vlada tako kakor smo poročali že v svoji prejšnji številki, izprememb je le nekoliko. Ur. Žerjav je prevzel ministrstvo za socialno politiko in ne ministrstva za vere, dr. Krstelj pa ministrstvo za vere namesto ministrstva za socialno politiko. Mohamedanska ministra sta ostala na svojem mestu in je dr. Spaho še sedaj minister za trgovino in industrijo, dr. Karamehmedovič pa minister za narodno zdravje.
(Program nove vlade.) Kakor poročajo listi, se je določil na seji ministrskega sveta ta-le delovni program: 1.) Proračunski zakon. 2.) Zakon o državnem svetu in upravnem sodstvu. 3.) Zakon o glavni kontroli. 4.) Volilni zakon. 5.) Zakon o samoupravi. 6.) Zakon o centralni upravi. 7.) Zakon o ministrski odgovornosti. 8.) Zakon o uradnikih. 9.) Zakon o tisku. 10.) Zakon o zemljoradniških kreditih. 11.) Zakon o zavarovanju proti' elementarnim nezgodam. 12.) Zakon o šolah. 13.) Zakon o ureditvi verskih organizacij. 14.) Zakon o ureditvi sodišč. 15.) Zakon o reorganizaciji vojnega sodstva. 16.) Zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev. 17.) Zakon o izenačenju davkov.
(Naslov kralja.) Ministrski predsednik Pašič je naznanil, da bo odslej oficielno ime kralja «Aleksander Prvi».
(Vojni minister odstopil.) General Zečevič je vsled sklepa demokratov, da bodo glasovali pri interpelacijah proti njemu, podal ostavko. Kot njegova naslednika se imenujeta generala Pešič in Matic.
(Skupščina) je sklicana na dan 28. decembra. Njena nujna naloga je, sprejeti dvanajstino za mesec januar, ker bi se drugače ne mogle izplačati za mesec januar plače državnim uslužbencem.
(Obnovitev diplomatičnih zvez z Bolgarsko.) G. Todorov, dosedanji odpravnik Bolgarske, je imenovan za poslanika v naši kraljevini, g. Rakič, naš sofijski odpravnik, pa za poslanika v Sofiji. Prvi korak k zbližanju z Bolgari je torej s tem storjen.
(Sporazum z Avstrijo.) Med Češko in Avstrijo so se vršila te dni
pogajanja glede medsebojnega zbli-žanja obeh sosednih držav. Pogajanja so popolnoma uspela. Posledica teh pogajanj bo najbrže sporazum med nami in Avstrijo, ker bi bil tak sporazum v marsikaterem o-ziru silno potreben, zato ga pozdravljamo. Toda pri tem se je treba ozirati na naše Korošce, da tudi oni s sporazumom kaj pridobe.
(Italijani streljajo na Šibenik.) V Šibeniku in Splitu se nahajajo še vedno italijanske bojne ladje. Vsak hip pride zaradi tega med laškimi mornarji in našimi ljudmi do kakega nesporazuma. Običajno so seveda tisti, ki izzivajo, Italijani. Kar se je dogodilo v Šibeniku v božični noči, pa preseza že vse meje. Pijani italijanski mornarji so patruljirali po Splitu ter silili naše ljudi, da bi kričali «Živela Italija!» Ker tega naši ljudje naravno niso hoteli storiti, je prišlo do prepira. Italijani so se ustrašili in zbežali. Ljudstvo, ki je bilo obsebiumevno silno razburjeno, bi italijanske izzivače preteplo, če jih ne bi obvarovala naša policija. Italijani so nato zbežali na svojo ladjo in pregovorili svoje tovariše, da so pričeli streljati na Šibenik. Padlo je nad 600 strelov in bilo je vse polno ljudi ranjenih. Najlepše pa pride šele sedaj! Italijani, ki so izzivali in nato streljali, zahtevajo zadoščenje. Razburjenost Dalmatincev je zaradi tega nepopisna. V Splitu so priredile vse stranke velik protestni shod ter na njem zahtevale, naj se odpokliče takoj vse italijanske bojne ladje. Preje ne bo bolje, dokler ne dožive Italijani še enkrat svojega Caporetta, kajti Italijan je človek, ki miruje le tedaj, kadar jih dobi po grbi.
(Velikanski nemiri v Egiptu.) Ker e aretirala angleška vlada voditelja egiptovskih nacionalistov, so izbruhnili v Kairi, največjem mestu Egipta, veliki nemiri. Angleško vojaštvo je streljalo na prebivalstvo. Kljub temu pa so se nemiri obnovili in izbruhni-i tudi v vseh ostalih mestih Egipta. Angleži sicer položaj še obvladujejo, oda le z največjo težavo. V Indiji revolucija, v Egiptu vstaja, na Irskem državljanska vojna in vendar bi Angleži tako radi dajali nam naukel
(V Rusiji) se je uvedla splošna vojaška obveznost. Izza 18. leta mora služiti vsak državljan dve leti v
rdeči armadi, v rezervo pa pripada vsakdo do 40. leta. — Vesti iz Rusije so nad vse žalostne. Ljudstvo spričo lakote strahovito umira. Skoro pa pričenja razsajati še mraz. Resno se je bati, da bodo cele po-erajine izumrle.
(Morski roparji.) V baltiškem morju so se pojavili morski roparji. Najbrže je to kaka ruska bojna adja, ki je utekla sovjetski komandi, in ki vrši sedaj vojno službo na svoj račun.
gospodarstva in gospodinj
(Izvoz mesa in Italija.) Kljub temu, da je Italija naravnost navezana na našo živino, dela vendarle silne zapreke našemu izvozu. Namen talije je prozoren. Izvoza našega mesa sicer noče preprečiti, pač pa toče, da posredujejo to trgovino zgolj Italijani. Z drugimi besedami: Slovenski kmet naj prodaja v Italijo meso po 24 do 30 kron kilogram, aški prekupčevalci pa naj ga proda-ajo naprej po 6 do 10 lir. Naš kmet naj bi dobil torej za meso dvakrat manj kakor bi dobil za samo posredovanje laški mešetar. Postali bi tako prava ital. kolonija. Da bi to dosegla, je Italija vsepovsodi ovirala naš izvoz. Enkrat je ustavila izvoz zaradi pomanjkanja vagonov, drugič zaradi bolezni naše živine, potem je uvajala potne vizume za živino, slednjič je dovolila izvoz le po lad-ah, nato zopet uvoz naše živine samo preko Reke in tako dalje. Za iz-vozničarja Italijana pa ni veljala niti ena izmed teh določb. Ob koncu je pospeševala Italija še tihotapstvo in žalibože so ji pri tem Vranglovci na vse pretege pomagali. Stojimo na ta način pravzaprav sredi take gospodarske vojne z Italijo, kakor svoje-časno Srbi z Avstrijo. Zategadelj opozarjamo vse kmetovalce, naj resno premislijo te italijanske šikane. Mi se moramo osvoboditi laškega jerobstva za vsako ceno in nikakor ne smemo dopustiti, da bi bili samo italijanska kolonija. Zaradi tega bodite, kmetovalci, pripravljeni na tisti čas, ko bo tudi Italija še spoznala, da ne more živeti brez jugoslovanskega mesa.
Nabirajmo pridno prispevke za tiskovni sklad SKS., kajti stranka brez tiska je kakor vojska brez orodja!
Obrtniki, naša moč In dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizaciji vsegra obrtniškega stanu.
(Romunska živina) je vsled svoje nizke cene naš najresnejši konkurent. Naš minister za kmetijstvo ima že mesece najhujše boje, ker je prepovedan uvoz romunske živine. Sedaj pa so dobili Romuni močnega zaveznika, in sicer Italijane, ki so izjavili, da dovolijo Romuniji uvoz njene živine celo brez zdravniškega pregleda živine. Dokazano pa je, da ie razsajala v Romuniji letos silna živinska kuga. Vendar to Italijanov ne moti, pač pa jih vznemirja nedolžna bolezen naše živine. Zopet en vzrok več, da smo napram Italijanom previdni.
(Prost izvoz naše živine na Francosko.) Dočim Italijani vedno bolj otežkočujejo izvoz naše živine, je Francoska dovolila uvoz naše živine na Francoko celo carine presto. Ker je francoski frank dvakrat toliko vreden kot italijanska lira, je gotovo, da bi mogli z dobičkom izvažati živino na Francosko.
(Korist zadružništva.) Kake lepe dobičke bi imel slovenski kmet, če bi bolje vpošlevaj zadružništvo, nam dokazuje «Splošna gospodarska zadruga v Sevnici ob Savi». Dasi je plačala ta zadruga svojim članom v jeseni vse poljske pridelke tako kakor vsi drugi trgovci, je izplačala sedaj svojim zavednim članom doplačilo v znesku 64.932 kron. Ce ne bi bilo zadruge, bi to lepo vsot > pospravili drugi. Tako pa je prišel kmetovalec do svojega polnega dobička. Vsa čast delovni zadrugi! Iz tega se najlepše vidi, kako velikanske koristi rodi zadruga. Kmetovalci, ravnajte se po tem!
(Vrednost denarja.) Amerikanski dolar od 257 do 258 kron; angleški funt 1050 kron; napoleondor od 900 do 975 kron; francoski frank od 20.90 do 21 kron; švicarski frank 50 do 51 kron; italijanska lira od 11.60 do 11.70 naše. krone; češka krona od 3.65 do 3.70 naše krone; nemška marka 1.41 do 1.48 naše krone; avstrijska krona je vredna pet in pol vinarja in se je torej nekoliko popravila.
(Računanje v dinarjih.) Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se morajo izza dne 1. januarja voditi vsi računi v dinarjih.
(Južna žcleznica) zviša z dnem 1. januarja svoje pristojbine, in sicer se podraži osebni promet za 15, blagovni pa za 10 odstotkov. — Istočasno uvede južna železnica pri celokupni računski službi dinarsko veljavo. Pripominjamo, da ostanejo na državnih železnicah dosedanje cene.
(Izvoz preko Soluna.) V prvi polovici tega meseca se je izvozilo preko Soluna 9 vagonov fižola, 4 vagone desk, 10 vagonov ovc, 9 vagonov volov. 1 vagon riža, 2 vagona krompirja, 2 vagona ječmena in 6 zabojev opija. Izvoz preko Soluna je torej še zelo slab.
(Teharska lesna industrijska družba) je vpisana v trgovinski register. Poslovodji sta bivši profesor Evgen ijarc in njegova žer.« Marija.
(Izvoz lesnih izdelkov brez zava-tovanja valute.) Izdelki iz lesa, kakor pohištvo, vozovi, kuhinjska oprava, se sinejo izvažati brez zavarovanja luje valute.
(Podpreglcdnik finančne kontrole g. Alojzij Ermenc) nam je naznanil, da izide njegova knjiga za izračunavanje prostornine, površine, teže itd., Šele meseca januarja. Knjiga je sicer Se v tisku, toda vsled preobloženosti Z nujnimi deli jo tiskarna še ni piogla dotiskati. Knjiga se razpošlje naročnikom meseca januarja. To v /jpojasnilo vsem naročnikom knjige! Opustite vsako povpraševanje, ki je nepotrebno in zvezano edinole s stroški!
Raznoterosti.
(Izpred mariborsko porote.) Antonija Zorjan iz Lastoineric je udarila £ krampom po glavi svojega moža tako. da je na posledicah udarca umrl. Ona taji vsako krivdo in trdi, da je storil to oče. Ker se morajo zaslišali nove priče, se je obravnava odgodila. — Matija Mer iz IUtmancov pri Ormoža je udaril z motiko po glavi Franca Rojca (ako močno, da je umrl. Obtoženec je trdil, da je izvršil uboj v silo-branu. Obsojen je bil samo na 15 mesecev ječe. — Posestnik Zagorelski od Sv. Trojico v Halozah je meseca avgusta leta 1921. sunil v pretepu z nožem v trebuh posestnika Ciglarja tako, da jo umrl. Obsojen je bil na sedem let težke ječe.
(Detomor.) V Dravljah pri Ljubljani ie porodila neka 201etna dekla v svoji sobi deto moškega spola ter_ je takoj po porodu zadavila. Nato je skrila nezakonska mati otroka pod posteljo, da bi ga ponoči zakopala. Domačini pa so zapazili na nji izpremembo ter naznanili vso zadevo orožnikom, ki so oddali detomorilko v zapore ljubljanskega sodišča.
(Roparski umor) jo bil izvršen na hotelirja Šrnida in njegovo ženo v Slatini. Storilci so še neznani.
(De Valera.) Kakor znano, se je dosegel pred kratkim sporazum med Irci in Angleži. Dasi bi dosegla po tem dogovoru Irska skoro popolno neodvisnost — imela bi celo svojo vojsko — se je vendar potrditvi tega dogovora uprl z vso silo voditelj Ircev De Valera. Bo li zmagalo stališče De Valere, šo ni gotovo, toda po vsej njegovi zgodovini je skoro gotovo, da mu bo velik del Ircev sledil. De Valera je bil rojen leta 18S2. v Nju Jorku kot sin Španca, ki se je priselil v Ameriko. Njegova mati Katarina Kol jc bila Irka. Ko jo bil De Valera star leto dni, je odšla mati z njim na Irsko, kjer ie" živel nato več let pri sorodnikih — kmetih v grofiji Limerik. V ljudsko šolo je moral hoditi po več kilometrov daleč in šo sedaj rad pripovoduje o svojem tGdanjem siromašnem življi> nju. Pozneje je postal profesor matematike. Leta 1916. je izbruhnil upor Ircev, ki se je pa ponesrečil. De Valera. ki je bil med voditelji tega upora, je bil aretiran s 13 drugimi voditelji vred. Razen De Valere, ki je bil ra priprošnjo Amerike pomiloščen, so bili takrat vsi uporniki ustreljeni. Ko je bil leta 1917. ubit major Redmond, je bil namesto njega izvoljen v parlament De Valera. Se isto leto ga je izvolil sinfajnovski parlament za svojoga predsednika, kar je bil znak, da je zmagala ekstremna struja, katere •davni predstavitelj je bil ravno De Valera. Spomladi leta 1918. so De Valero aretirali in odvedli na Angleško, ker je bil osumljen, da je v zvezi z Nemci. Aprila meseca leta 1919. pa ga je na smel način osvobodil iz ječe Irec Colin. Iz Angleške je pobegni! De Valera na Irsko, od tam pa v Ameriko, kjer so ga povsod prijazno sprejemali. O Božiču leta 1920. se je pa vrnil oa Irsko ter prevzel vodstvo irsko politike. Njegov odločili odpor je predvsem provzročil, da so spoznali Angleži potrebo pobotanja z Irci. In tako je pH-šlo do tega. da je angleški ministrski predsednik Lojd Džorž povabil Do Valero na sestanek, na katerem naj bi se sklenil sporazum med Irci in Angleži. Toda sestanek ni uspel. Nato so bili namesto De Valero imenovani kot irski zastopniki bolj spravljivi Irci, ki so tudi v resnici sklenili sporazum z Angleži. Sedaj se vrši v irskem parlamentu boj med pristaši De Valero in med pripadniki sporazuma z Angleži. Kdo bo v tem boju zmagal, bomo še poročali.
(Nazaren v naši vojski.) Nazareni so verska sekta, ki trdi. da ne sme nihče in v nobenem primeru _ ubijali, spričo tega seveda tudi ne nositi orož-ia. Pretekli teden je stal pred sarajevskim vojaškim sodiščem redov 26. polka, Pajo Hručljar iz Petrovca pri Novem Sadu, ker ni hotel položiti prisege in prevzeti puške. Ko so njegovi tovariši prisegali, so je on temu uprl, češ da mu prepovedujo to njegova vera. Istotako ni hotel vzeti v roke puške
in municije. Dejal je, da mu zabranju-je to vera, oziroma Bog, ki prepovedujo uboj. Izjavil jo, da bo glede vsega drugega poslušen, samo orožja ne mere nositi, niti v primeru potrebe samoobrambe, kajti vera mu nalaga, da trpi in mirno prenaša vse udarco. Vsled tega so ga vtaknili v zapor in sedaj se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi nepokorščine. Na sodišču je dejal, da je pred svojim vstopom v nazaren-sko vero mnogo grešil, po vstopu v na-zarensko vero pa je čisto izpremenil način svojega življenja. Sedaj tudi ae kadi in ne pije. Obsojen je bil na dve leti ječe. Dasi ni vložil nobenega pri-ziva ter je izjavil, da kazen sprejme, pride vsa zadeva vendar še pred višje so dišče, ki bo končnoveljavno sklepalo o kazni.
(Iz ruskega zimskega življenja.) Skoro vsak narod si je iznašel svoj poseben način, kako se obvarovati pred mrazom. Posebno se to opaža pri severnih narodih, ki so najbolj izpostavljeni ostrosti zime. Ruska kmetska peč je pravo čudo narodne tehnike; velika in ogromna jc, polna skritih labirintov in cevi, ki jim je namen p^č popolnoma segreti. Tedaj, ko drva docela izgore, prične šele peč delovati. Globoko v notranjosti peči je zaklone, ki hrani, ko je kurivo popolnoma pogorelo, v peči samo še žerjavico. Tako ne uhaja iz peči nobena toplota in peč prične izžarivati toploto. Dolgo je treba ros kuriti, da so peč segreje, toda nato ohrani peč toploto po cele dneve in noči. Na peči prebije ruski kmet pozimi večino prostega časa, kajti zunaj je silen mraz, ki doseže do 50 stopinj. Peč je zanj pravi blagoslov. Na drugi strani pa je tisto večno valjanje po peči zelo slabo, ker človek otopi. Zlasti bridko občuti to ruski kmet, ki živi v nad vse siromašnih razmerah in ne zna ne brati, ne pisati. On preživlja vso dolgo zimo kakor v polsnu. Zategadelj si je izmislil ruski kmet parno kopel, brez katere ni nobena kmetska hiša in prav nobena vas. Ta njegova kopalnica je sicer silno priprosta. Mala lesena kočica, v kateri se človek še zravnati ne more. V kotu je peč, navadno ognjišče, preko katerega je_ naloženo kamenje, ki ga silno segrejejo. Segreto kamenje polijejo nato z vodo, ld se izpremeni takoj v paro. Vročina v kopalnici postane potem tako silna, da postane vsakomur, ki nima zdravega srca, takoj slabo. Rdeč kakor kuhan rak postane človek v tej kopeli Tedaj pa poleti ruski kmet, nag, kakor ga jo Bog ustvaril, na prosto, sc valja po snegu, se pusti biti s šibam" da gre iz njega vsa lena kri, ki se je nabrala, ko je ležal na peči. Nato nazaj v kopel in s kožuhom na sebi domov, kjer ga čakata čaj in maslo. In to so edini veseli trenutki, ki jih doživlja ruski kmet pozimi.
(Tvorniški dimniki v službi zdrav stva.) Malo čudno se sicer sliši, da bi mogle te velike in kadeče se grlobij-j služiti zdravstvu. In vendar je tako! V Nemčiji so poizkušali že nekaj let, kako bi se mogli uporabiti tvorniŠKi dimniki v zdravstvene svrho. Poizkusi so so izredno dobro posrečili. V neki nad vse vlažni in smrdljivi mlekarni so zvezali veliko cev z dimnikom. Takoj jo bil viden preobrat. Dimnik je šo naprej vršil svojo nalogo, toda obenem tudi čistil zrak v sirarni in jo sušil. Naredili so posebne regulatorje, ki so natančno uravnavali ventilacijo. Obenem se je pa tudi opazilo, da so "e pričeli mlečni izdelki sami po uvedbi nove iznajdbo izboljševati. Enake poizkuse so napravili tudi še v mnogih drugih tvornicah z zadovoljivim uspehom.
(Novi Izum! na polju elektromagne tov.) Znano je, da sloni elektrotehnika naših dni na vzajemnem delovanju elektrike in magnetizma. Ce denemo kos železa v kak krog, v katerega je napeljan električni tok, postane železo magnetično, to je ono privlači druso železo. Narobe nastane električni tok. č« denemo magnet v krog, ki jc omo-tan z žico. Na tem načelu sloni vsi dandanašnja elektrotehnika, vsi telefoni, brzojavi, električni zvonci itd. Le ena neugodnost jc pri tem. Železo ostane namreč kratko dobo magnetično tudi potem, ko nanj ne deluje več električni tok. Ta nedostatek sta od-
pravila Danca Jonzen in Rabek, ki sta iznašla posebno vrsto kamenja, ki ga s sijajnim uspehom uporabljata namesto železa in ki izgubi takoj mag-netičnost, ko tok preneha. Tako so na temelju njunega izuma izdelali aparat za brezžični brzojav, s katerim je mogoče odtisniti v eni minuti 2000 besed, in sicer nad vse jasno in kljub veliki hitrosti, s katero se odtiskavajo besede. .Brez dvoma je, da bo provzro-čilo to odkritje velikanske posledice glede nadaljnjega razvoja elektrotehnike.
Ob zaključka leta.
Vsi narodi žive v vrtincu nestal-nosti razmer, poslcdici tako strašne vojne, kakršne ne pozna zgodovina. Tri leta so minila, odkar smo Jugo-sloveni ujedinjeni v državi SHS. Kakšno veselje nas je navdajalo ob prvem Božiču po ujedinienju! In danes, ko praznujemo tretji Božič, zgolj razočaranje! Kdo je tega kriv? Mi sami, ker smo v nepričakovani sreči bili preveč popustljivi, preveč zaupljivi proti samiin sebi! Vez ljubezni se je prehitro ohladila in raztrgala, prekmalu se je povrnila stara strast egoizma, da ni mogel zaupati niti brat bratu. In danes! Kako smo raztrgani, kako se ločimo po plemenih, strankah in tudi po stanovih!
Namesto da bi bili v skupnem boju za obstanek edini, se preklamo med seboj in trgamo samega sebe. S tem škodujemo sebi in državi, sploh dobri stvari, ter hitimo tako nevede v neizogibno pogubo.
Ali že ni skrajhji čas, da bi se spametovali in se poprijeli resnega dela za dobrobit splošnosti in za ugled države?
Pri takih razmerah trpi najhuje obrtniški stan, ker je odvisen od vseh drugih stanov, ki se teh pravic tudi v prepolni meri zavedajo in zato obrtnika gospodarsko in politično brezobzirno izkoriščajo. Lahko se reče: Kolikor strank, toliko izkoriščevalcev obrtniškega stanu. Kar ne dosežejo z mamljivimi obljubami', hočejo doseči z grožnjami. Obrtniški stan je spričo tega na tako obupnem stališču kakor noben drug stan. Ozrimo se le okoli sebe in videli bomo, kaj vse so dosegli drugi stanovi, ker se niso pustili še nadalje izkoriščati. In vse to so dosegli s pomočjo svojih .organizacij, kar razsodnemu obrtniku ni treba še po-sebe ponavljati, kajti vsakdo vse to uvideva. Obrtniški stan je prišel med tem ob svojo svobodo in če bo šlo še tako naprej kakor sedaj, bo kmalu izginil v morju večnosti.
«Obrtna organizacija za Slovenijo* kliče zategadelj vsem stanovskim tovarišem svoj «Memento» (opomin), in sicer v zadnjem trenutku. Obrtniški stan, zdrami se in preudari svoj položaj! Zaupaj samemu sebi in v svojo lastno moč ter deluj za svojo zmago! Ce tega ne storiš, te zadene poguba. «Obrtna organizacija za Slovenijo* ne more biti soodgovorna, če bi se to zgodilo, kajti ona je storila vse, kar je bilo v njeni moči. Vsekdar se je zavedala moči obrtniškega stanu, samo če bi le-ta nastopil enotno za svoje pravice. Predvsem, če se ne bi dal tako zelo vleči od raznih političnih strank. Da vsaj nekaj rešimo, smo se zvezali s SKS., kar mora biti danes kmetiškemu in obrtniškemu stanu le v čast in korist. Zastopniki SKS., ki so obenem zastopniki obrtniškega stanu, so tudi dejansko nastopili neustrašeno za interese obrtniškega stanu. Dokazov za to je tudi za kratko dobo enega leta dovolj!
Da se križajo interesi med posameznimi stanovi, je nekaj naravnega. Navidezno je taka razlika tudi med kmetiškim in obrtniškim stanom, kar pa nas ne bi smelo motiti v boju za skupno stvar. Iz moke se napravlja kruh, iz peska pa se izdelujeta zid in beton. Toda nepobitna resnica je, da je oboje tudi v kruhu, in sicer potem drobcev mlinskih kamenov.; Pesek, ki pride tako v moko in kruh, pospešuje prebavo. Na ta način se po naravnem zakonu pretvarja razlika v prekoristno skupnost, ki služi človeški prebavi. To primero bi morali vpoštevati tudi oni, ki so bih in so še proti ujedinjenju kmetiškega in obrtniškega stanu.
«Obrtna organizacija za Slove« nijo» je delovala /edno na to, da se obrtniški stan z lastno stanovsko organizacijo osamosvoji. Ce tega ni dosegla, so krive politične stranke in posamezni zaslepljeni obrtniki, ki se ne zavedajo svoje stanovske dolžnosti. «Obrtna organizacija za Slovenijo* ne vabi v svojo sredo samo pristaše ene stranke, ampak vse obrtnike brez razlike strankarskega mišljenja, kajti njej je glavni namen, združiti obrtnišk. stan na gospodarski podlagi; na političnem polju pa nastopa le toliko, da doseže gospodarske pravice obrtnikom in da brani njih interes.
V	ta namen ustanavlja «Obrtna organizacija za Slovenijo* obrtniška društva in obrtniške zadruge. Toda z njih ustanovitvijo še ni izpolnjena njih naloga. Vse organizacije obrtnikov dobe svoj zmisel šele tedaj, če pridejo z mrtve točke nedelavnosti. Ker se «Obrtna organizacija za Slovenijo« trudi, da bi to dosegla, zato ustanavlja take organizacije in zato jih vzpodbuja k delu! Toda vse delo »Obrtne organizacije za Slovenijo* je zaman, če ne store svoje dolžnosti tudi posamezni obrtniki in posamezna društva.
Obrtniška društva in obrtniške zadruge po deželi naj vpoštevajo naš «Memento» in naj zdramijo sebe v življenje in na resno delo, za blagor obrtniškega stanu pa naj ustanove nova društva! Če tudi z združenimi močmi tega ne bomo dosegli, je vsako tarnanje odveč in tedaj se tudi ne moremo rešiti pretečega pogina.
V	četrtem letu našega ujedinjenja se poprimimo resnega dela! Ravno za obrtnika se pričenja sedaj resna doba v zakonodajni skupščini, ker se bo sklepal tam obrtni zakon, ki naj ščiti malega obrtnika pred vele-industrijo. Zakon na i varuje obrtnikovo svobodo in njegove pravice. Kjer ni dobre majhne obrti, tam ni dobrega obrtniškega naraščaja, brez katerega tudi veleindustrija ne bo mogla dobro uspevati, če se ne reši s tujimi delavskimi močmi. Poleg tega bo v skupščini treba rešiti še nebroj drugih važnih vprašanj, katerih rešitev bo ugodna za nas le tedaj, če bomo s krepkimi društvi, od-nosno z močno organizacijo pokazali svojo moč.
Zatorej, tovariši obrtniki, z veseljem na delo! Kar ste doslej zamudili, popravite v prihodnjem letu, in sicer že v prvih mesecih, kajti čas beži in zamujena ura se nikdar več ne povrne!
2eleč vsem zavednim tovarišem obrtnikom veselo in srečno novo leto, ki naj prinese obrtništvu vec pravic, več zadovoljnosti in splošno stanovsko zavest, ponavljamo vnovič staro, toda še vedno resnično geslo, da sta le v skupnosti naša moč in naša rešitev!
V	Novem mestu, dne 23. decembra 1921.
< Obrtna organizacija za Slovenijo.*
Srečno in ueselo nouo .lefo menjalnica Slauenske eskomptne banke
-----—----u Ljubljani, Koločuorska ulica,
Želi U5gm suojim klijentom	nasproti glaunega kolodvora. —= cg^cž^cž^j
^3533333353333333533333
fl>
m (>■>
tis (li
S %
I
a
m
ft> «>
t*
Jugoslovanska
preje Mariborska eskomptna banka.
Ustanovljena leta 1872. ■
9	<pr
vi/	m
«/	<o
m	m
»	m
0/	<0
«>	m
«	/r.
Akcijski kapital K 30,000.000--.
Rezerve K 16,000.000--.
Beograd, Gornja Hadgono, Kranj, Ljubljano, Maribor, Mursfea Sobota, Mtac.
S
0/	m
w	m
w	m
O)	/o
<»>	m
CHJJ55«

Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
<S/ e?
V"
C) (b.
f
tb
©
g #
8>
** pozabimo nika \r, da se meri moč stranke ro številu ir "ošnikov na njeno gasilo l
Ako 6e nTsI član »»Jugoslovenske Matice", tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvu I
Srečno novo leto!

J. GQJt£C, ljubljena,
trgovina s kolesi, motorji in avtomobili.
Srečno in ueselo nouo leto
želi vsem cenlenim odjemalcem tvrdka
I. SANDRIN,
trgovina z usnjem na debelo, Ljubljana, mestni trg št. S.
Srečno novo leto!

Jvan PafaJ,
trgovina 3 urami, jlalnino in snbrnino v Ljubljani, Stari trg št 20.
LEPOTA
kože, obraza, mia, rok, kakor tudi lepa rast las M more doseči sama* 1 razum ao nego lepote. Tisočera priznanja so dospela is vsak dežel sveta u lekarnarja Fellerja:
,,Elaa" IIIIHno mleino milo, najbolj fce blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi 1 samoora in poštnino 98 K.
..Elsa" obraina
.Blsa"
pomada odstrani
vsako nečistost kote, tolnčne pege, zajedan-ee, nabore itd. ter naredi kolo mehko, roina-tobelo in čisto; Ž porcelanasta lončka s samo-totn in poštnino 62 K.
Tanoehina pomada «a
rast las krepi kožo glave, preprečuje is padanje, lomljenje in eepanje las, svprečuje prhat, prerano osivelost itd.; 8 porcelanasto
lončka s »motom ia poštnino 68 K. Prodajalci dobe, če naroče najmanj 12 kosov enega predmeta, popust v naravi.
Kaznoi Lilij ino mleko IS K; brkoma« 8 K; a*|fl-id« drja. Klugetja v vtllklh originalnih oajfine)Sl Hesja-jobni pratek v patcnt-» vrečicah 5 K, zobni
nejSI Hega-pudet drja. Klugerja v velikih originalnih
.Katlah 30 K; oajfinetši He^a-i " ' --------------*
škatlah 30 K; pudet aa gospe _____
prašek: » Škatlah 7 K. » vrečicah 5 K; Sachet-dUava
puder aa
h 1 K. » vrečica	_ _
Schainpooo aa lase 5 K; tumenijo.
it perilo 8 K, _______________.
12 listkov SH K; najlinejSi parium pa 40 I« 80 K; nočna voda u lase 58 K. Za te razne predmete se samot ta poštnina posebe računata.
EV6EN V. FELLER, lekarnar,
»TUBICA donja, Elsatrg A t, 344 (HrvaŠko).
M
4 n
A C.

Srečno in veselo novo leto
Selita ▼sem svojim cenjenim odjemalcem
BRATA SEVER,
zaloga pohištva in tapetniška delavnica v Ljubljani,
Gospoavetska cesta it. 13 (Kolizej).
Srečno nouo leto!

Tiskarski In Htagraflfnl zavod, knllgoveznica In založništvo
1. Blasnifca nGsl., 0. 0. v Ljubljani, Breg IZ.
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske nre, bndiljke, zlatnino
in
srebrnino
kupite naj
eeneje pri tvrdki
Ivan Pahiž
v Uublfanl, Stari trg it 20.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim odjemalcem
Franc Senčar,
trgovec s mešanim blagom. Hala Nedelja
Kupa jem jajca, maslo, sohe gobe ia vse poljske pridelke vedno po najboljših dnevnih cenah.
Zagotavljam, da se bom budil tudi v novem letu svoje cenjene odjemalce kar najbolje po-streci. ter se priporočam za njih nadaljnjo naklonjenost.
Razglas.
Na veleposestva Szaparj v Murski Soboti se proda petem pismene ofertne licitacije 250 hrastov — približno 500 m3 prvovrstnega, Se stoječega hrastovega porabnega lesa, ki se izdela po dogovora.
Po sprejema aferte se mora vložiti 10 odstotkov varščine v viiini celokupne vsote.
Interesenti se vabijo, naj vlože pravilno sestavljene in kolke-vane ponudbe do dne 31. decembra 1921. opoldne pri podpisani upravi, kjer so tudi natančnejši pogoji na razpolaga
Državna uprava veleposestva Szaparj v Morski Soboti,
dne 8. decembra I82t
Kovačnica
s prostim stanovanjem
se odda v najem
>ri žagarskem podjetju na Dolenjskem. rse orodje proti kavciji na razpolago.
Pre-nost imajo podkovni kovači Naslov: JOSIP JAVOBMIK, Žalna, pošta Višnja gora.
M
A

Srečno in veselo novo leto
ielita vsem svojim cenjenim odjemalcem
ZALTA & ŽILIČ,
trgovina z Železnino, Ljubljana, Gosposvetska cesta 10.
obdelovanje lesa.
TURBINE. ZVONOVI. Strojne tovarne in livarne, d. d.
Ljubljana.
Trgovina z železnino
Erjavec & Tupk
„prl iktl lopati"
9 LJUBLJANI, Valvasorju trg it. 7
aasproti britanske cerkve (prej Hammer sehmidt- Mtthleisen).
Zaloga oementa in karbida.
Ge nočete, da Vam Vaša perutnina pogine za kolero,
jo daite cepiti s cepivom in serumom, ki ju dobite najboljše vrste in vedno sveža pri n Jug oalo vanskem Serum-za vodu, d. d.,"
v Zagrebu, Bienička cesta št. 21. Telefon 14-45. Brzojavke: Serum. Zagreb
Staro železo,
lito in kovano, cele vagone, kupuje po najvišjih cenah
Centralna nakupovalnica starega železa v LJubljani,
Gosposvetska cesta it. 1.
Primešaj
„MA5TIN" krmil
Enkrat na teden eno pest.
Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 2 i dinarjev in se jih pošlje poštnine prosto na dom.
Sasilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči
pri ljudeh garje, hSaj, srbečico, kožne bo« lesni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 20 kron.
Lekarna Trnkooi
r Ljubljani (Slovenija) zraven rotovia.
Pridobivajte nove
naročnike »Kmetijskemu listu"!
Detel ino seme in vse druge pridelke
plačuje najbolje firma SEVER t KOMF. ▼ Ljubljani, Woliova ulica št. 12. Zahtevajte naše tržno poročilo, ki se Vam bo ob vsaki izpremembi cen brezplačno doposlalol
DRVA
suha ali sirova, bukova, franko Slsak ali oddajna postaja, se kupijo v takojšnjo dobavo. — Ponudbe pod ..Moianko*' na An. sav. DRAGO BE3ELJAK 4 DRUG Ljubljana, Sodna ulica št 5.
Za vse sloje primerno
pohištvo,
trpežno izvršeno in po ceni, kakor tudi vsakovrstna
tapetniška dela
priporočata brata Sever t LJubljani, Oosposvetska oesta it. 13 (Kolizej),
mm
I. SANDRIN LJUBLJANA
vsakovrstnega
MESTNI TRG 6
j Kmetovalci I
I Blaznikova Velika Pretike za leto 1922, ie izšla,
si je štela'«PRATIKA* v dolžnost, da s podrobnim opisom naših juinib krajev	m
seznani svoje bralce z našo obširno domovino. — Tudi letošnja isdaja stane S K.	|
Kmetovalci I Ne pozabite, da fe Blaznikova Velika Pratika	i Vaše najstarejše kmetsko glasilo I
Pratika se dobiva skoro v vgeb trgovinah; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se	3 naroči naravnost v tiskarni J. Blatnika naslednikov v Ljubljani, Breg it 13.
Menjalnica!
I Slovenske eskomptne banke
Ljubljana
Telefon int. it 3
Telefon Int it. 3
nasproti glavnega kolodvora	||
kupuje in prodaja devize in valute po naj-	8
ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge	J
» na hranilne knjižice in na tekoči račun ter	f|
jih obrestuje po najugodnejših pogojih;	g

ima poseben borzni oddelek.
»»pital: K ao.ooo.ooo i SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA I* «■"»—:
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- • rini ŠOT P?JUTTI3P(\VA TTI TPA ŠT 1 IZVR&UJE V8E ?^°H5TJ®ANSAKC1JE HO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU LJUBLJANA, SELENBURllUVA ULiliil ar. 1.......NAJKULANTNEJE .......
DENARNI VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC. TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA_