79. številka. V Trstu, v sredo 2. oktobra 1889. Tečaj XIV. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teilen, vsako sredo in toboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. 6.-; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; , „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo t prodaja.nioah tobaka v Tritn po ft nov,, v Gorici in v Ajdoviclni po « nov. Na naročbe brez prlložpni naročnine se npravniitvo ne ozira. EDINOST Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Carintia nt. UH. Vsako pismo mora hiti trankovano, ker nofrankovana s« ne sprejemajo. Kokopisi s« no vračajo. Oglasi in oznanila račune po S nov. vrstica v petitu ; za naslov« * debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javna zahvale, osmrtnice itd. ^ se račun« po pogodbi, Naro^Jim, reklamacije in insorat« prejema j»|ravništvo v ulici Carintia 28. Odprfe'»aklamacij« so proste poštnine. CO/ • V aJinoit t* inoft Vabilo na naročbo. 8 1. oktobrom začelo je IV. četrtletje XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem čaau obnove, da ne na-Btanejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enetn gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej store. Cena listu je: za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Prihodnja doba bode tim zanimivejša, kajti vršilo ee bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodenio natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo. j Stare naročnike prosimo, da nam še dalje oatanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo; £e kak dolg pri upravništvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo. Upravništvo „Edinosti". Cesar in madjarske demonstracije. Nečuveno oskrunenje črnožolte zastave v Monoru in Uellfi na Ogerskem je vse tamošnje vladne in opozicijonalno kroge pretreslo. Seme, ki so ga sejali, je prehitro in prebujno pognalo in sedaj, ko je cesar sam odločno obsodil to demonstracijo, aedaj so se gospodje preplašili, ker je njih menenje prejasno in prezgodaj prodrlo na dan. Protidinastični duh, katerega si nekateri prizadevajo razširiti po Ogerskem jo nemilo dirnol najvišje kroge. To nam najbolje kaže prizor o prihodu cesarja in kralja v Monor. Ko j o prihodu vladarja bilo mu je uže na lici brati nenavadno razburjenost. Naglo je odzdravil Fejervaryju in Pejačeviču potem pa hitel k tribuni, kjer so čakale pod vodstvom velikega župana Ladanyija razne deputa-tacije, vse potrte. Veliki župan nagovori cesarja, kateri mu odgovori: „Rad vsprej. mem izraz vaše udanosti; upam vendar, da te ne bedete izjavljali samo z b fino da in i ampak tudi z dejanj it in da se taki sramotni atentati, kakoršen je bil v preteklej noči no bodo več ponavljali, da se bodete mariveč potrudili, najti storilce, da ne u j-dej o pravični kazni, in da dokažete, da znate ohraniti tukaj red in mit *. Cesar je govoril s tihim glasom šiloma prikrivajo svojo razburjenost. Naenkrat je začela pokati tribuna, vsi so se prestrašili a cesar se je koj zbral ter nadaljeval. Besede „taki sramotni atentati" je pa Veličanstvo ponavljalo. Po govoru ja cesar hitel od tribune ; po trgu se je pa raznesla vest o cesarskem ukor. Kmetje so se srečevaje se ogovarjali : „No kralj nam jih je dobro povedal". V Večešu, kjer je cesar stopil v vlak, čakale so ga deputacije. Skoro vsacega je oesar milostno ogovoril le velikega župana Ladanyia ni hotel opaziti. Veliki župan je v resnici mnogo kriv. Vedol je, kak duh vzbujajo v narodu opozicijonalci in njih listi, zato bi bil moral postaviti straže pred hišo. Atentat na črnožolto zastavo bil je zvršen tudi v Uello na hiši polkovnika Vojnaro-viča, raz katere so sneli celo palico. Ukor cesarjev je tem umestnejši ker te najnovejše demonstracije proti dinastiji neso osamljeno. Nedavno so hoteli prirediti v Požunu dosložilemu feldcajg-inajstru Cattvu baklado. To je pa kljubu prisotnosti k ornega poveljnika nadvojvode Friderika policija morala prepovedati, ker se je bala izgredov! Takih in podobnih demonstracij v zadnji dobi na Ogerskem ne manjka in ve.ider, Madjari gospodujejo neomejeno v svojej deželi — in vodijo tudi našo držav« vnaitjo politiko. Celo v naše državne polovico notranje zadeve p«} ulikajo. In ko se je uže zelo govorilo o kronanji našega cesarja češkim kraljem, grozili so Madjari, da se popolnoma ločijo od Avstrije ter ostanejo z ; naiui samo v personalni zvezi (t, j. da bodo ; imeli istega kralja kakor rai, sicer pa nikako zveze.) To je prepotentnost in čas ; bi bil, da se gospodom Madjaroiu stopi j malo na prste ter da oduška ogerskim Slovanom, katere tlači madjarska mora. PODLISTEK. Žrtva ljubezni. Spisal Dušan. (Dalje.) Solnce se je bilo uže davno skrilo za bližnjimi griči in noč se je približala so svojim temnim zagrinjalom, ko je deklica dospela domov. Doma sti bili gospa Obra-dovičeva in stara Jasika v skrbeli, kam so je deklica zgubila tako dolgo. Njen prihod potolaži skrbno mamico in Jasiko. Poslednja si je napravila dolgo pridigo, da deklico okara. Ko jo pa ugleda zdravo in nenavadno veselo ni si mogla druzega nego, da si obriše solze. Zgubljena hčerka je morala vendar povedati, kje se je mudila tako dolgo. K sreči ni bila v sobi se prižgana svetilnica, drugače bi bila njena sodnika opazila, da deklica ne govori resnice. Kako jej je bilo težko, težko, ko ni smela povedati, česar jo doživela. V takem položaju ni bila še nikdar prej, kajti bila je to prva laž, katero je izustila. Rudeča jo bila kakor škrlat, ko je odgovorila z nestalnim glasom : „Bila sem v Podbrdski dolini in bilo je tam tako lopo in prijetno, da sem po-zabila na čas in vrnitev. Pozabila nisem pa na svojo drago mamico in staro Jasiko. Nabrala sntn jima jasnih spominčič". In da zakrije svojo zadrego ter pride v okom temu govoru, začne naglo prazniti košek in jemati iz njega nabrane cvetice, ki so 1 se bile vse vnele. Stara Jasika si ni mogla kaj, da se ni nasmehnila, ko si je ogledalu, pri ravnokar prižgani svetilnici, uveli dar. — Izpraševanju je bilo konec in ko jo pozneje prišel doktor našel jo kakor po navadi vsako pri svojem delu. Gospa Obra-dovičeva je pletla nagovice, Jasika z mo-lekom v roki je uže dremala in kimala se staro glavo in Zvezdana je pridno kačkala, da delom popravi, kar je popoludne zamudila. Zopet so minevali dnevi za Zvezdano v nepopisnej sreči in radosti in v vednera hrepenjenju po ljubljencu. Včasi se jej je stemnel krasni obrazek, ko se jo spomnila, da mora predragej dobroj mamici prikrivati svoja čuvstva in svojo srečo. Sleharni popoludne, če jo bilo vreme ugodno sla je v Podbrdsko dolino, kder jo je pričakoval njen Milivoj. Tu je bila na njegovej strani tako srečna in vesela, da je pozabila na ves svet. Njunih shodov ni nihče opazil, samo materi in Jasiki se je pri-četkom čudno zdelo, da zahaja deklica skoraj vsak dan v Podbrdsko dolino. Po- Trst in Istra. m. V Trstu in Istri imatno se Slovani boriti proti jednemu in istemu sovražniku — italijanskej stranki. Razni listovi — in celo slovanski — razločevali so na Primorskem v istih dve stranki natnreč: konservativce in radikalce; celo vlada je delala razliko mej tema strankama ter poudarjala patrijotizem konservativcev napram odločnim Progressovim radikalcem in „pokojniu Depretis, neblagega spomin«, podpiral je prve ter z ustanovitvijo ranj-cega družtva „Societk politica" upal, da upelje na Primorskem posebno politiko, posebno ero. Po tej politiki vlado na Primorskem morali bi imeti Italijani, ti bi morali prevladovati v uradu in šolah, mej njimi bi se moral širiti avstrofilizem in pravo domoljubje — Slovane pa, koji na Primorskem češ ali nočeš učinjajo veČino prebivalstva, te jo Depretis pozabil misleč, da se polagoma polaščijo ter da ostane tu jeden sam narod. Kaka nesmisel je bila ta politika, to lehko vidi vsakdo komur so vsaj nekoliko znane primorske razmere. Da je bivši na- znoju sti se privadili i niste več ničesar t mislili. V stari Jasikini glavi se jo dozdevalo, da se gospod doktor in njena Zve-zdanka rada gledata, a starica ni slutila druzega in bila jo z mladina vred srečna. Nastopila jo bila uže jesen. Necega večera, ko so sedeli skupaj, pove doktor Milivoj veselo vest, da je za stalno premeščen v veliko mesto, kder ga čaka velika praksa in mogoče tudi slavno ime. Govoril je uže prej večkrat, kako rad bi prišel iz te sicer prijazne vasice v večje mesto, kder bi se mu odprl širji delokrog. Gospa Obradovičeva kot razumna žena mu jo pritrjevala. Njoni hčerki ni hotelo v glavico, da sili njen Milivoj v svet, ko . bi imel tu poleg nje prijetno in ne tako težavno živenje, kakor v velikem mestu. Tolažil jo je on, ko sta bila sama, rekoč, da si želi preč tudi radi nje, ker se tako utegnejo predrugačiti razmere in odstraniti zapreke. Ta skromna vas, to mirno, tiho, jednolično živenje ni nikakor za njo. Njeno krasoto i milino svet mora občudovati in ; se jima diviti. Zvezdana ni se strinjala z njegovimi nazori. Kaj je bil njej mari blesk in slava? Kaj občudovanje, slavno ime? Zadostovala bi jej popolnoma njena prijazna hišica v katerej bi bivala se svojim Miiivojem, se svojo mamico in z dobro Jasiko. mestnik v svojem nastojanju nekoliko vspel — to pričajo denašnje razmere. Slovanom se ni puščalo na dan temveč so so jim zapreke delale povsod. Laški živelj, podpiran po vladi, sejo sicer osrčil in krepko napredoval. Sedaj vidimo očitne uspehe Dcpretisove politike. Rado-voljno naklonjenost vlade so Italijani koj vporabili v velikej meri pri tem pa pozabili, da je ta naklonjenost „dobrota". Ne da bi vladi bili zanjo zahvalni, počenjali so kakor oni modras, kojega jo najivni kmet zmrzlega utaknol v nedrije a ko se je ogrel, vpičil je kmetiča do smrti. Italijani so kmalu pozabili od kod jim prihajajo dobrote ter jeli delovati v povse drugačnem smislu nego je vlada b svojim protežiranjem nameravala. Vzgojili so si v svojej sredini krepko radikalno jedro, peščico odločnih, zagrizenih inož, strastnih opozicijonalcev in „sanjačev", kojih idejah segajo daleč tja preko naravne meje pravega liberalizma in napredka; mož, ki so se zakleli ustavljati se vladi in ovirati, da se na Primorskem izvede narodna je-dnakopravnost. Napredovali so pač ali to zgol v sebičnosti, skrajnim strankarstvu, očitnem nasprotovanju vladi in v gnjevu proti Slovanom. Začetkoma je bilo družtvo „Progresso* avstrijsko družtvo, Čigar nameni bo bili braniti italijanski element ter pridobit v ustavi zajamčeno nm pravice. Sčasoma se je pa v družtvu opazila očitna želja po odpadu od Avstrije in združenju z Italijo. Imenovana peščica mnž je polagoma a krepko in premišljeno hodila svojo pot k zaželjenemu cilju. Dobro so vedeli gospoda Lahoni, da brez „beča" ni unpelia in tuhtali so; da pridejo na krmilo dežel-nej vladi kajti tedaj jim bode delovanje tem lažje in uspehi tem vidnejši. Napeli bo vso svoje moči pri volitvah in doBegli prevladajočo zmago : večina sedežev v de- i Zato, ko jej je pripovedoval o veliko-mestnem živenju, sedela je nema poleg njega, ker ni mu hotela podirati njegovih nazorov. Ko je sedaj zvedela iz njegovih ust novico, da se je njegova želja izpolnila in da v kratkem pojde iz to mirne, tiho vasice v vrtinec hrupnega, velikomest-nega živenja, presunila je deklico neka neznana slutnja in bol. Zdelo se jej je da žuga njeni ljubezni huda nosroča. No da bi se veselila ljubimčove sreče, sedela je tiho, otiraje si na skrivnem solze, ki so ji ronilo po krasnem obrazku. Upala je, da vsak trenotek odkrije materi njuno skrivnost. Varala se je. Minil je trenotek za trenotkom, a on jo govoril le o prijetni bodočnosti, ki ga pričakuje v velikem mestu. Slednjič se poslovi, a Zvezdana ga ne spremi kakor navadno do vrtnih vratic tem več prepusti ta posel stari Jasiki. Vsakakor se je njemu čudno zdelo dekličino vedenje, iter ozrl ne jo v njo z oči-tajočim pogledom, u Zvezdana je ostala trda in ni se niti ozrla, ko je sel poleg stare Jasike. Njegovo vedenje jo je nekako nemilo dirnilo. Kake ovire, kake zapreke so, ki mu branijo imenovati jo bvojo ? Do zduj ga ni nikdar vprašala, ker verjela je njegovim besedam, njegovi ljubezni kakor evangelju. Ako ji je rekel, Atriji ; čeprav isto družtvo goji očitne ir-redentovske namere ; navzlic temu, da to istino celo slavna vlada spoznava ter ne jo nekda bivši namestnik na vitjem mestu radi obstoječih razmer izgovarjal rekoč, da je slovenska okolica Trsta pa-trijotiČna (!) —• navzlic tem okolnostim, družtvo še obstaje ter širi svoj pogubni upljiv in, kakor domnevajo neki glasovi, spušča Be ista vlada v pogovor z vodji te stranke nadejajoč se, da s kompromisom zboljsa stališče ! Kaj bode z primorskimi Slovani P Kam n« j so ti vtaknejo ko ista vlada noče uvideti tu njih navzočnosti ter jih nekako zanika ? Stranka kojo jo osnoval bivši namestnik nasproti Progressu je boroy elftbo bodočno9t. Razvneti g07ori o pni,k. avstrijskih slavnosti je sicer dp Grćgrft v pragi in Zallingerja v Ino_ donelo tudi na ušesa Progressovcev ali ^^ bod() pQ njjh menenju 8tre8]i 8ta,i66e njih glasila neso našla besede, da bi te mini8ter8tva< Ako bi pa to ne izdalo jSe veleizdajske čine obsodila temveč opiso- XT r . t, u , , . . . r „flleue treie Presse" pa večina državnega sovala so je kot „otracari ett kajti svesta so . m a- • • i l i » J , , zbora s laancjem izvestno obračunal — si menda bila, da prihajalo od njih pristašev.1j . x a , , ' r J J (Jlede položaja na Ceskem se vesele orne- Zapori zadnjega tedna nam o tem pri- njeni Hsti, da bode imel novi namestnik čajo. Petardaši in bombemetalci bili so grof Thun jako težko 8taM6e in sicer zato, zaisto mladeniči, odločni pristaši Progres- kfer fl0 je on dokjer je bij Se Bamo po. sovcev. Dva istih sta zajedno sinova oče- a]anec, potegoval za kronanje češkega tov, koja zvonec nosita mej lahonsko pri- tra]ja in za iegko državino pravo. Kako morsko stranko, eden na socijalno-političnem bode pa nameBtnik postopal sedaj, ko so polju (E. Iiaškovič), drugi pa v pisateljskej ge temu gibanju postavili na čelo radi-zgodovinskej stroki (Defranceschi). Sodna kal»i Mladočehi. Bode li mogel svojo pre-obravnava bode menda razkrila v kolikor teklost zatajiti? in kako se bode zago-je stranka, h kojej so spadali, na njihovo Tarja|, ako 'mu bodo Mladočehi to predelovanje upljivala. teklost očitali? Pri vsem tem pa, da se je Progres-j Gali 6 ki deželni odbor naložil je sovo politično družtvo v nebrojnih prilikah dr. M a c h a I s k e m u članu stalnega o'd-pokazalo nolojalnim in Avstriji očito 8o-'bora za preosnovo kazenskega zakonika, vražniiu; da se njeni udje in pristaši ve- naj 86 potega zato, da bi v novi zakonik dejo kakor laški podaniki nasproti Av- bila sprejeta določila o osnutku k m e t - mbhh skih kazenskih kolonij. Kakor da no more biti še njegova, bil je izve- je statistično dokazano je vseh renitentov stno veljaven vzrok, ki mu je to zabra^t. j. takih zločincev, ki so bili uže njeval. Zdaj pa, ko je zvedela, da pojde večkrat kaznovani več nego polovica. Ve-preč, da zapusti njeno mirno vasico, obu-! čina takih zločincev je kmetBkega stanu, dil se jo v njenem srcu strašen črv nam-1 V posilnih delavnicah ni bilo mogoče take reč dvom, da je on istinito ne ljubi. Ako ljudi poboljšati. Uspeh posilnih delavnic jo resnično ljubi, kakor ga ona, zakaj se je torej zelo nepovoljen; zato naj bi se za obotavlja sprejeti srečo, ki ae mu ponuja zločince kmetskoga stanu osnovale kazenske na njenej strani ? Čo jo ljubi in če so še | kolonije, za katero se je deželni zbor ga-tako neizogibne zaproke ali jih ne more liški o raznih prilikah uže potegoval in ljubezen odstraniti ? Saj ljubezen, iskrena katero bi imele izvestno več vspeha. in čista premaga in uniči vse ovire, vse ; Tirolski klerikalci drugače sodijo o od-nevšečnosti, ki se j«j stavljajo na pot. In stopu kneza Liechtenateina. Tirnici menijo, zakaj ji ne razkrije, one strašne ovire? da je knez odstopil, ker je sprevidel, da Jutri, da jutri hoče odločno ž njim govo- osrednji klub nema več praktičnega po-riti. Zahtevala bode naj odkrije njuno mena. Ako bi se danes ali jutri osnoval zvezo dobri, dragi mamici, katero uže tako nemško katoliškiosrednjiklub dolgo vara. V enake misli utopljena spravi se prevzel bi knez Liechtenstein njega vodstvo ter razvijal v njem svoje nadaljno tiho v svojo malo, deviško sobico ter se delovanje. Tirolski poslanci bi v tem *lu-vleže na mehko postelj. Tu, na mrzlo bla- i čaju izstopili iz IIohen\vartovega kluba, v zino položi razburjeno glavico in se milo katerem bo združeni tudi poslanci družili zjoče. Bile so to prve solze, prve britke narodnosti in drugimi političnimi nazori ter skušnjo čiste nedolžne duše. Zaliman si se prestopivši v neiusko-katoliški klub želi blažega počitka. Blagodejni Bpanec zvezali z brati istega rodu. Kakor je vi-beži od nje, ker pode ga morilne misli, ' deti, hočejo so tirolski klerikalci nekako podi ga kragulj, ki se je zbudil in v nje- . prilagoditi duhu, ki vejo sedaj v avstrijskih deželah ter oprijeti so poleg katoliško tudi narodne ideje, kakor je to storil listi so zaradi tega nekako v skrbeh ter pehajo vso odgovornost za to na Mladoče-ške pridobitve v deželnozborakih volitvah. Časnikarskih razprav zaradi atentata na černo-žolto zastavo v Monoru še ni konec. Oficijozni „Fremdenblatt* se je bil prenaglil pohvalivši madjarske novine, ki so s prva obsojali ta zločin. Sedaj so pa te novine kar naenkrat premenile svoje menenje ter dokazujejo, da z atentatom na černožolto zastavo ni žaljena cesarska hiša češ, da je za to določena kazen dveh mesecev zapora in 300 gl. globe. „Presse" je nato te novine poučila, da je črnožolta zastava, zastava vzajemne vojsko torej tudi ogerska,dabito vsak Madjar moral vedeti in znati, da treba to zastavo kot tako spoštovati. Črno-žol.:n zastava je pa tudi cesarjeva zastava, kateri ima kot vrhovni vojskovodja pravico določevati barve svojim in svojega rodu zastavam. Jasno je torej, da je z atentatom na črno-žolto zastavo žaljen cesar in vsa cesarska rodovina. Napada v Monoru in Uello pa nesta osamljena. Avgusta meseca strgali so Madjari črnožolto zastavo še v nekem drugem kraju s hiše vojaškega poveljnika. Kakor se vidi se je ogerski opoziciji posiečilo zavesti proti-dinastičen duh v narod. Ogerska vlada pa ni našla sredstva, da bi to zlo pobila in izkoreninila. Do sedaj neso še nikjer prišli zločincem na sled, kamoli, da bi tako ljudi bili kaznovali, kakor zaslužijo. Ukor katerega je cesar dal velikemu žu- radikalni stranki. Skoro v vseh okrajih so imeli radikalci ogromno večino. Volitve so se vršile redno in mirno. Kakor poročajo iz Sofije so se razbila pogajanja mej bolgarsko vlado ia ono amerikansko banko, katera je hotela posoditi Bolgariji denar. Francozke zbornice bodo sklicane za 10. ali 15. novembra. Minister-stvo uže prej odstopi, da poda s tem predsedniku republike prostost delovanja. Položaj je Bedaj premenjen in ministerstvo odstopi, da minister poveri vlado drugim možem. Sedanji ministri se predstavijo torej novej zbornici kot odstopli ministri in voditelji vladinih poslov. Koj po zvršenih volitvah je Carnot poklical min. Constansa k sebi ter mu čestital na ugodnem izidu volitev tfr so mu pahvalil na eneržiji, s katero je znal braniti svobodno izjavo političnega prepričanja pri volitvah. — Bile so razdeljene premije mej razstavljalce, katerih je bilo vseh skupaj HO tisoč. Podeljeno je bilo 903 največjih odlik, 5153 zlatih 9690 srebernih, 9323 bronastih svetinj, 8070 častnih pohval. Mej odlikovanci je 250 avstrijskih razetavljalcev. Minister Tirard je ogovoril razstavljalce ter se jim zahvalil, da bo se vdeležili razstave, katera je bila izredno sijajna ter je ugodno uplivala tudi na politiko. Tujci, ki so prišli na Francosko so se lahko prepričali, da ima Francija mirne intencije, da hoče' živeti z vsemi v dobrem prijateljstvu, da bode znala varovati svoje interese in svoje nem srcu in ,— — — — ki kljuje srce Od zore do mraka, od mraka do dne (Dalje prih.) uže Lienbacher. Avtonomistična ideja zgub-I lja torej čedalje več pristašev. Staročeški panu v Monoru (in katerega prinašamo na dostojanstvo. Tudi predsednik Carnot je drugem mestu), dal mu ga je p o p o 1- ! govoril v tem smislu, noma iz svojega nagiba ne da bi Nemški cesar odpotuje v Atene k ked o njegove okolice kaj vedel o njego- poroki svojo sestre z grškim predstolona-vej nameri. Kakor dohajajo poročila bode | Blednikom. Spremljal ga bode grof Her-ta dogodek povod mnogobrojnim interpe- bert Bismark, kateri pojde s cesarjem tudi lacijam v bodočem zasedanju ogerskega v Carigrad. Državnozborska doba bode državnega zbora. zvršena na Nemškem uže o Božiču. So- Vnanje dežele. | cijalistiški zakon hoče vlada predložiti še Ruska vlada je hotela odpraviti le bodočemu državnemu zboru, ki bode mirovna sodišča. Ker pa dohajajo od vseh voljen prihodnje leto. Konservativci se strani prošnje, naj se ta sodišča še ohra- boje, da bodo volitve razpisane za časa liijo, bode vlada bržkone tem opravičenim zborovanja pruskega deželnega zbora, ker zahtevam ustregla. Kakor poročajo listi je bi potem njh vodjam ne ostalo časa za ruska vlada začasno ustavila izdajanjo lista agitacijo. Mej nemškimi vojaki v Afriki „Ruski Kurjei". — jo nastala neka nevarna bolezen. Kakor Kraljica Natalija vrnila se je 29. nemški listi poročajo boljša so zdravstveno t. m. ob uri popoludne v Beligrad. stanje. Ofici jelnoga sprejema ni bilo, ker se kra- \ Na N i z o z e m s k e m so delavci ljica ni hotela pogoditi z regenti v odno- ostavili delo. Vlada si prizadeva z vojaki sajih mej njo in kraljevim dvorom. Uže in policijo ohraniti mir v deželi. Mej de-ob treh popoludne nabralo se je okolo j lavci in vojaki prišlo je mnogokrat do 25 tisoč ljudi na kraju, kjer je imela pri- pravih bitek. Mnogo delavcev je zapitih, brežiti kraljičina ladija. 50 odličnih dam Mej delavci samimi je stranka, ki si priza-prišlo je kraljici naproti. Ko je čakajoča deva ohraniti red in mir v svojih vrstah, množica ugledala ladij o „Kazan", na ka-terej jo potovala Natalija, zaorila je gromovit : „živiott. Kraljica je bila sprejeta z neopisno navdušenostjo. Na bregu jo je pričakovala gospa BogiČević in njena hčerka. Kraljica je obe objela, potem pa je sela na voz, kateremu je policija morala delati prostor v silni gnječi. Odpeljala se je v svoje privatno stanovanje k goapej Bogičevičevi. Hišo po mestu bo bile odičene s zastavami, gospo in gospodične so nosile v rokah šopke, voz kraljičin bil jo pa z venci in cvetjem kar posut. Pri vsprejemu bilo je videti župana Belega-grada, generala Ilorvatoviča in več drugih imenitnih osob; od strani vlado ni bilo nobenega zastopnika. Ko so je kraljica peljala mimo stolne cerkve je izstopila, da pomoli malo v cerkvi. Glavna vrata so bila zaprta na povelje metropolita in v cerkvi ni bilo nobenega duhovnika. Ko je kraljica izstopila iz cerkve jo je množica zopet burno pozdravila Ovacije so se ponuvljale do stanovanja in kraljica se jo morala večkrat pokazati pri oknu. Straže pred kraljevim dvorom neso skazale kraljici kraljevo počasti in duri konaka so bile zaprte. V ponedeljek se jo kraljica prvikrat sešla s ainom. Prisoten je bil kraljev učitelj Dokič in Šo en drug uradnik. — Kralj Milan se no povrne v Srbijo, kakor bo bili raztrobili nomški listi. — Volitve so izpale v prilog DOPISI. Skedenj dne 30. septembra. [Izv. dop.| Draga „Edinost", pritožili smo bo ti večkrat, kajti za nas si ti edino pribežališče izmed vseh tukaj izhajajočih listov, kajti v laških listih naši nasprotniki samo črnijo in blatijo nas in vse kar količkaj diši po slovenskoj narodnosti. Ni nam treba omenjati, da je to irredentarsko muslo s kojim hoče ta svojat zabeliti vedno nam ponujano in siljeno laško kolturo. V še večji meri razpočava to kugo „pro patria* ki prileplja po vseh oglih in zidovih v okolici toliko plakatov kolikor je v vsakej vasi živih bitij. — Lovci nedolžne slovenske dece izmislili so si cunjasto „vadou in „besektt da ž njima mamijo in lovijo slovenske stariše namreč obečajoč deliti onim otrokom, ki se vpišejo v laške razrede na okel. šolah obleke. V Skodnji so ti kulturonosci tem prekanjenim vabilom dodali mehkejega lima. Naj bi ti človekoljubi za denar ki ga tukaj trosijo v tako zloben namen vkupili rajšo toliko „aringov" in je poslali tja v laško škornjo svojim lačnim pristašem, koji umirajo gladu, in jodo zgolj suho polento brez soli in zabele. Plakati bi ne vplivali toliko na naše ljudatvo ; ali mestni magistrat ki ima pra-vico nastavljati in imenovati razno uradnike, zna dobro komu poveri posle, da raznarodovanje okolice vspešno napreduje. Pri nas je tudi nastavljen nek Bonin itev. II. ki si prizadeva in nastoja kar največ more, da se slovenski otroci ▼pisavajo v laski oddelk; in vender ta človek ni v ničemur razveu v svojej zaspani vesti podoben Italijanu. Priporočamo vam toraj, dragi sosedje, očetje in matere, da se no pustite vloviti v nastavljeno past, da ne pozabito skrbi za svoje mlajše in ne dovolite nikdar, da se iz nežnih srčic vaših otrok tako kruto izriva narodni čut in uničuje ljubezen do milega jezika kateremu ste je učili ko so komaj prišli na Bvet. Res težavno je boriti se proti sedanjim razmeram, ali ako bomo zložno delovali in podpirali drug druzega, smelo upamo, da premagamo vse zapreke. Ni dolgo od kar je bilo citati v tvojih predalih, draga Edinost, da skušajo nasprotniki naši izpodriniti iz šole in cerkve slovenski jezik in, žalibog, to se dan na dan bolj bliža. O velikih praznikih, ko ni bilo govora, se je v našej cerkvi vselej po navadnem latinskem čital sv. Evangelij tudi v slovenskem jeziku; to se uže opušča pri nas, kmalu se ho opustilo še kaj, zopet še nekaj in tako polagoma opustilo se bode vse kar je slovenskega. Vest, da so v Ipavi občani po-draški prestopili k pravoslavju daje nam misliti; po razmerah ki so slav. občinstvu znane, bati se je tudi pri nas kaj sličnega; in mej ljudstvom se o tem šepeta. Upali smo, da se bo stvar popravila ter se poslušale opravičene tožbe ali še je vse pri starem in nadaljuje se začeta pot. Govori se o deputaciji, ki se bo poslala do mil. gosp. škofa in ako se ne bode tam doseglo želenega rspeha, kreniti se misli drugo pot in terkati povsod kamor upamo, da se nam odpre ; če se bo pa povsod odreklo, posledicam ne bodemo krivi sami temveč oni kojim jo od Njega, Čigar volja naj so zgodi, izročena skrb nas voditi „po pravi poti v sveti raj". Icnedekš. Na Opčinah, dne 20. sept. Žalosten primera za pero, da ti opišem, draga „Edinost", tožne razmero v našej vasi. Tako velika in znamenita vas, pa tako mrtva v narodnem obziru in tiha. Pač s žalostjo se spominjam vrlega rodoljuba prerano umrlega g. Malalana, ki je toliko deloval za probujo in prospeh našega naroda. Bil je on skoraj edini, ki se jo trudil za našo nekdanjo Čitalnico, katero so udje, žalibog, prekmalu zapustili ; morala je hirati in slednjič umreti. Je-li umrla za večno P Prašam vas, Openci: se-li mej vami ne nahaja mož, kateri bi vedel nekoliko vzdramiti to tišino in navdušiti tukajšnje ljudstvo za sveto narodno stvar P Tako hvaljeni so bili nekdaj openski pevci in So dandenes zaslužijo hvale, kajti dobro jih vežba trudoljubni g. nadučitelj, vondar pa neso združeni v celoto, v družtvo. Nastojati bi morali po vzgledu družili oko-ličanskih vasi, da se združijo in si osnujejo lastno pevsko in bralno družtvo. Veselja se mi uko radosti, ko čitam in čujem, da se povsod po okolici snujejo pevska in druga družtva. Le tu pri nas še vedno vse spi in nikdo se ne spomni na svoj narod. Glejte, dragi sovaščani, vrle Skedenjee, Barkovljane, Rojančane, Svetoivance, Pro-sečane, ki so si zadnji čas osnovali lastna pevska družtva in posnemajte jih. Naj ne padej o moje besede na nerodovitna tla, temveč naj so prične in osnuje novo opensko pevsko družtvo. Ako so bode kaj enaeega dogovorilo in skleuilo, saui bom naprosil več svojih prijateljev, da pristopijo k diužtvu. Na noge tedaj ! B. Iz Kanala 20. soptem. [izv. dop.J Žalosten dogodek pripetil se je nedeljo dne 15. t. m. praznik imena M. B. tudi „Ben- dimenco* imenovano pri nas v Kanalu, loj družbi Sežancev in Tržačannv v ne- Ta dan imajo navudno domaČi fantje običajen javen ples tako imenovano „šagro". Omenjenega dne zbrali so se nekateri fantje iz bližnje okolice v neki znkotni deljo 4 gold. 90 kr. — V prijateljskem večeru „Sokolašev" pri Judtmanu 8 gld. Podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti ima odborovo sejo v nedeljo zjutraj krčmi pri vinu, kjer so se naposled pri! v „del. podp. druitvu". računu za malenkost sprli; prepira ni h<»-1 Pevsko družtvo „Adrija" V Barkovljatl telo biti konec dokler ni bil občinski ima svoj pevski večer v krčmHfSfP r i stražnik primoran iti po inndarje. Ko no druitvu" v nedeljo (5. t. m. — Vabijo ti prišli, bil je prepir čedalje hujši in nek ( se k temu pevskemu večeru posebno oni j drugi slov. prodajalci ter njega posnemajo. M. G. iz Rodeža spozabil se je tako, udje ij} Grete, koji nošo prisustvovali zad- Ali nikdo ni se ravnal po njegovem vzgledu daleč, da se je žendarjem odločno J njim pevskim vajam. Vdehži se tega ve-'in rečeni napis je še vedno osamljen ter zoperstavil ter zgrabil celo za puško, na Sera tudi nekaj naše gospodo iz mesta. 'priča o spanju dražih. Nedavno sta dva kar ga je eden žandarjev z bodalom v Iz Ajdovščine nam pišejo : Včeraj 20.' poznata rodoljuba, eden ponovil napis, noge trikrat zbodel; ranjeni razsajalec se t. m. »o obhajali v Ajdovščini svečano drugi pa odprl novo prodajalnico. Prvi je ved no postaviti nad prodajalnice napisov v slovenskem jeziku. Častna izjema jim je samo g. Pofikaj v ulici Uhega. Minolo je uže leto odkar se je nad njegovo prodajalnico pokazal prvi slovenski napis v Trstu. Čeprav so mn magistrat in tržaški Lahoni stavili vsakovrstne ovire, zmagal je vendar imenovani slovenski rodoljub. Upati jo bilo tedaj, da se osrčijo tudi postavil izkl j učljivo laški napis, drugi si je pa celo priimek pokvaril v strahu pred Lahoni. P.-ašamo vas. g. trgovci : Kdo vam j le ni dal ukrotiti, celo verige v katere so ^ 2.r>letiiico županovanja blagorodnoga in ga vklenili ža min rji je raztrgal, besnil in j mnogozaslužnega župana g. Danila Go-' razsajal je s tako silovito in divjo močjo, j dina. Podrobnejši dopis v kratkem. da ga ni bilo mogoče spraviti pnd ključ.' Vodstvo družbe SV. Cirila in Metoda'da večino dohodka ako ne uprav Slovenci P Le z velikim trudom in naporom se je poslalo jo tukajšniin podružnicam „Vestnik Osobito v stranskih ulicah mesta zahajajo drugim fantom slednjič posrečilo spraviti šolske družbe sv. Cirila in Metoda III. V isti v vaše stacune. Naj bi tukajšnji Slovenci ga iz omenjene krčme in potem domov.1 ki govori o delovanju družbe v preteklem posnemali Čehe! Ko so bili zadnjič v Uprav v i ste j krčmi se je enak dge, zamoHti. fl tem bode stane živ.na. - Omenjeni ranjenec se Oba zvezka toplo priporočamo vsem rodo- tudj nekoIiko Rpr(,menilo lice trž. mesta, j nahaja sedaj v goriškej bolnišnici, drugo ljubom. kojo Lahon} ^ ^^ ^ ^ ima pa sodmja v rokah in želeti bi bilo, C. kr. državna obrtniška šola se je janflko Sloven8ki napUi • bodo da ne od.de zasluženi kazni oni, ki je ne- odprla s pričetkom šolskega leta. Kakor da 8mo tudi mi tuk(|j tep |jubjni0 HVoj 'srečo zakrivil. čujemo, vpisalo se je tudi mnogo sloven- 8,OTcn8ki jpzik. m' ne d6 nko jo i(jti sk.h mladen.čev, da si pridobe potrebnih našim fltraatnim 80Vražnikom „lingua V Gorici 23. septembra, [Izv. dop.] naukov B,edć ob^mštva ir. rokodelstva. 08Clira-; V80tnll 8e po]a{,oma udaj0i mi Tukaj v Gorici se večkrat pokazujejo po- Ker 80 J® Prl 8n,,VH,Uu ttJ Pečalo, pft H tem Hftmi ra iogo pripomoromo do žari; ne preide skoraj teden, da' bi o d* 8e t,dP'° tud« slovenski oddelek raVnoPravnosti. Tudi nad kavarnami „Com- , kacem ne slišali. Dno 20. vnelo seje v ako bode kostno število slovenskih učen- 5)Tedo8coa> ^u }t(i< ? koj(J ■tukajšnji tvornici žveplenk proti pol šesti CeV' P0Z1Vtt,m' V8° »lov. stariše, ki so letos zahnjaj() 8ami 8,oveil8ki ,judj0( bi radi vi. uri popoludne. Ravnokar so dov.iili novo 8V0je °tr°ke VPl!,fth V to *olo, da se oglase de)i 8,ov napj80V Sloven9ki naročniki teh skladišče koje je bilo uže napolnjeno z pn nftše,U «redn,St™' ^ *o«jo, da se kavarn, goatilen itd. naj to izrečeno tirjajo ■ blagom, koje je vso pogorelo. Škoda se 8tore P0'"*"1 koraki. Zft odPretJe 8lovtM1- od dotičnih gospodarjev, kajti dokler bo- ceni na 5 do 6000 gld.; k sreči se je vnelo skega oddelk,i na teJ So1'' demo tako popustljivi in strpljivi kakor po dnevi in o mirnem vremenu ko so bili Mestna hranilnica ljubljanska odprla dosedaj ostanemo v Trstu vedno — tujci, na delu še vsi delalci. Prvi prihiteli so 80 je duo L m* Sramota je bila res za Kdor ne spoštuje so sam gasit tukajšnji topničarski vojaki s svo- 8,avMo mesto Slovenije, da ni imela v Podlaga je — tujčevej peti. Ijimi gasilnicnmi; pri gašenju je bil navzoč BV°jeJ 8redi denarnega zavoda, ki bi v sili Srčen pozdrav! Opazovalec, i vodja tovaruice sam ter pri delu pomagal, pomagal našim kmetom, obrtnikom iu tr- Izpuščen je iz ječe. Sotrudnik lista Ako bi pomoč ne bila prišla o pravem govcem. Slovenski denar je prehajal v „Indipendente" Julij Cesari, kojega je po- času, zgorela bi bila vsa tovarnica. Člove« roke nflšlh »»»Potnikov, koji nam naspro- |jcija zapr]a kor je hi| na aumu? da j0 y ške žrtve m bilo nobene samo nekaterim tuJej° v V8H|1 deželnih prašaiijih ter po- zvezj z Defranceichijem in drugimi petar- ženskam zgorelo je nekaj obleke. Mestni ny8no poudarjajo, da slovenskega naroda daši je bil pred včeran jem zopet izpuščen ognjegasci so prišli na pogorišče ko jo Slovenci moramo gledati, da postanemo iz ječe. Vsi lahonski listi se tega izpusta požar uže jenjal; prišli so pa brez vode, neodvisni od tujega kapitala. To so bratjo vesele ter radostno pozdravljajo bodroga s suhimi gasilnicami. Da so tako zamudili Stnjerc» užo davno sprevideli ter si osno- mladeniča, ki je ubežal kazni, 'jo nokda vzrok, da so bili pri njih žina- vali več posojilnic, kojo vso vspešno de- Zapori petardistov dajejo povod raz-: stiki, katera je uprav zadnje dni po ži-, »»j ejo, v najnovejšem času so si pa usta- |,jm dopisnikom iz Trsta v ontranske ra- dovski šegi blagoslovila zastavo. novili južno-štajersko hranilnico s sedežem dikalne liste, da izlivajo svoj srd na Avstrijo , j v Celju.Vsaka slovenska posojilnica ali hra- fn njeno ravI1anjo z „nedolžno" irredento. | nilnica je prava narodna trdnjava. Tudi pri Vso ti omenjajo ter vzlasti povdarjajo nas v Trstu bi živo trebali onake tvrdnjave; flmelost tržaške policije, ki je ni bev ni i Pred dvemi ,oti HO Be tudi tukftj Htorili P«- mev prodrla v šolo ter iz nje odpeljala ! trebni koraki, a stvar je kmalu zaspala in nedolžno jagnje, mladega RaškoviČa, kakor Na Cesarjev god v potek 4. t. m. So vedno pričakujemo moža, kateri bi tudi žandarjo, ki so po noči odvedli nado- bode ob 10. uri sv. maša pri sv. Jakobu, zadevo zopet vzbudil in oživotvoril. Umrl budnega mladeniča Defranceschija tor ga , katere so udeleže otioci osnovne šolo in je Dolenc, duša tržaških Slovencev in z s puško na rami in nataknjenimi bajoneti ! otroškega zabavišča družbe sv. Cirila in »ji™ ▼ hladni grob šla je tudi ideja o spremili v Trst. O petardah pa, koje so j Metoda. slovanskej banki z omenjenim poroštvom bile uzrok ten. zaporom gospoda dopisniki ! Cesarjev imendan. O priliki godu pre- katera so je imela osnovati. Tržaški slo- „e vedo ničesa povedati 1 Ko je nedavno ; svetlega cesarja bodo v petek dne 4. t. m. venski rodoljubi in mogotci! vzbudite so zloglasni Frattini vrgel bombo v Rimu na j v stolni cerkvi sv. Justa slovesna sv. maša vendar enkrat ter osnujte po vzgledu dru- trgu Colonna, vsi italijanski časopisi so j ob 10. uri predpoludne z vdeležbo višjih zih Slovencev tudi pri nas vsaj hra- eložno obsojali z pikrimi besedami neču- dostojanstvenikov in c. kr. oblastnij. nilnico, koje živo trebamo in koja bi ven čin ter tirjali, da se zločinec naj- Otroški vrtec V Rojanu. Vpisovanje za slovanstvo v Trstu bila velikanske strožje kaznuje. Ako se pa lahonski smr- v ta novo ustanovljeni vrt družbo sv. Ci- važnosti! j koVec drzne v Trstu metati bombe, iz- rila in Metoda vršilo sejo tudi minolo Svoji k 8V0jim! Prijatelj našega lista postavljati občinstvo v smrtno nevarnost nedeljo. Pozivu k vpisovanju se je od- nam piše: Kot preprost rokodelec ne mo- ter napadati celo preblago osebo sv. ce- zvalo prav veliko štovilo otrok, da jih ne rem storiti za svoj narod vse kar bi sam sarja — to so jim „otročarijo". V tukaj- bode mogoče za letos niti vseh sprejeti, želel, kajti gmotna in dušovna sredstva mi šnjem listu ,Indipendente"-ju nahajamo celo \est ta nas prav voseli in očitno kaže, tega ne dopuščajo. Vendar rad vidim in nastopen telegram iz Rima: „Italijanska da ni lahonska „Pro patria* z vsem svo- veselim se iz vsega srca, ako opazim, da vojaška oblast bodo nekda zahtevala od jim priltzovanjem in obetami še pokvarila moj narod uspeva ter si pridobiva ugleda avstrijske oblasti, da osvobodi iz ječe Do- tamošnjega slovenskega občinstva. Potreba in spoštovanja tudi pri tujcih, Lahih, v menika Sacco ker mora isti prihodnjega no- tega vrta jo bila vidna in nadejamo se, kojih bližini živimo. Mnogo jo v Trstu vembra stopiti v vojake"! — Nevarne da bodo imel povoljnoga uspeha ter da obrtnikov in trgovcev, ki imajo svoje pro-J malopridneže, ki tukaj kalijo javni mir bode mnogo koristil v narodnem obziru. dajalnico in delalnice, da, rekel bi, da je 1 in napadajo mirno prebivalce s svojimi Za družbo SV. Cirila in Metoda v mala trgovina, fitacunarstvo z jedili skoraj hudičevimi iznajdbami, te zločince morala Trstu so darovali nekateri „Sokolaši« v izključljivo v slovenskih rokah; vendar pa, bi avstrijska vlada „Indipendente-juu na nedeljo pri Stoki 1 gl. G1 kr. — V vese- vai ti trgovci čeprav Slovenci boje se šo ljubo izpustiti potem ko so je toliko tru- Domače vesti. dila, da jih vdobi ▼ svojo pest ter jih po zaaluženju kaznuje!! E ae non ridi, di che rider auoli ? Lahonskim kolesarjem se v nedeljo ni »polnila želja pokazati svojo vrlino radovednemu občinstvu. Dirke so se preložile na prihodnjo nedeljo. C. kr. vodstvo drž. železnice v Trstu nam pošilja naslednjo naznanilo: Glede letnih trag- in natrag listov vpeljanih s 1. junijem t. 1., potem trag- in natrag listov med postajami e. kr. avstr. državnih železnic in c. kr. priv. južne železnice obveljajo začenši s 1. oktobrom t. I. te-le sprembe : Letni trag- in natrag listi veljavni do 15. septembra t. I. veljajo sedaj mesto 45 dnij 60 dnij in more se pretrgati petkrat trag vožnja in petkrat natrag vožnja. Vozne cene za trag- in natrag liste med postajami južne železnice na zahodni strani Beljaka so se povišale. Nova itleznica? Nek g. Vigolla je prosil mestno delegacijo, da mu pusti, da proučuje kako bi se dala speljati železnica na nazobkana kolesa iz TrBta na Opčine. Se ve da se mu je dovolilo, da pridno proičuje sadevo. Porotne obravnave pri tukajšnjem višjem sodišču se začno dne 21. t. m. Mesec oktober. Ranjki Mathieu de la Drome prorokuje menda iz groba v tem mesecu nastopno vreme : Preraenljivo od 1—2. t. m.; od 2—9. jako nestalno vreme, dež, veter in sneg po hribovih, viharji po morju; od 9—17. temperatura nestalna, osobito na Francoskem, lepo vreme od 17—24.; od 24—31. mrzlo, na severju sneg, po morju viharji. Sploh ves mesec slabo vreme — če no bo dobro ! Nesreča, v soboto popoludne stavili so štirji delalci. Val. Stamec, Ant. Gro-pajc, Iv. Cunja in A. Grdol steber pri oknu v drugem nadstropju hiše v ulici Madonina ; deske na kojih so stali so se zrušile in Stamec in Gropajc sta telebnila z njimi na tla. Prvi je koj mrtev obležal, druzega so težko ranjenega prenesli v bolnico. Ostala delale* sta se rešila o pravem času. „Slovanski svet" štev. 18. II. letnik prinaša: Kriva stališča; Posledice carinske (čolne) unije; O kritiki dr. MahniČa ; Borba o hrvatskem pravopisu; Dopisi;! Pogled po slovanskem svetu ; Književnost. \ Državni uradniki bodo morali s pri-j četkom prihodnjega leta v poslovanju s( strankami /mirom nositi uradno obleko po j predpisih, koja obleka ne bo le bila tako j draga, ter se jim bode dobavljala iz posel-nega fonda po določenih cenah. Statistika učnih zavodov. Koncem šolskega leta 1886/87 je obiskovalo 1. avstrijska vseučilišča 18.683 slušateljev; 2. tehniške višje šole 1722 slušateljev; 3. srednje šole 10.433 dijakov; 4. javne (16.945) in privatne (981) šole, vkupe 3,248 929 oseb. Glede narodnosti je bilo izmed vsacih 100 učencev a) na vseuči-liščah 44-1 SI ovanov; b) na tehniških višjih šolah 4l-6°/o Slovanov; c) v srednjih šolah 3:-6°/o »» d) v ljudskih šolah 46-9% Slova nov. Odstotki slovanskih učencev v tostranskih šolah jasno kažejo komu prav za prav Cislitavija pripada. Zatelebane dekle. Plzenski listi poročajo, d a je po odhodu 85 regimenta pešcev * Prago odpovedalo službo 150 dekel ter so šle za svojimi „Ilrabroslavt^v Prago. Književnost. Vestnik šolsko družbe sv. Cirila in Moto d a III. nam je ravnokar došel, iz kojega posnemamo, da šteje družba sedaj 38 pokroviteljev, 666 usta-novnikov, 3637 letnikov in 2519 podpornikov, skupaj 6860 udov. Družba je nabrala do konca 1888. 1. 21.817 gl. 64 kr. Lastnik pol. družtvo „Edinost". izdala pa 11.205 gl. v prid slovenskega šolstva; dosedaj iteje 85 podružnic ter preskrbuje te-le družtvene zavode: J. otroški vrtec v Celjn 2. otroški vrtec pri sv. Jakobu v Trstu, 4. otroški vrtec v Pevmi pri Gorici in 5. otroški vrtec v Podgori pri Gorici. V kratkem odpre še 6. svoj zavod namreč : otroški vrt v Ro-janu pri Trstu. Delovanje njeno je tedaj vsestransko in vredno največje podpore. Bog dal, da bi tudi v prihodnje mogla tem uspešnejše delovati ter obvarovati mili slov. rod potujčevanja skrbeč za njegovo versko in zajedno narodno vzgojo ! „Koroške Bukvice«. Izšla sta 14 in 15 snopič teh mičnih knjižic, koje izdaja in zaklada Filip Iladerlap v Celovcu. Bukvice prinašajo obilo različnega, poučnega in zabavnega gradiva ponajveč narodnega blaga.Vsebina jim je nastopna : Narodne uganjke, Opravičenje in prošnja; Dva Popravka; Novodobni maliki; Pojasnilo in prošnja; Fantič gre od svete mašo ; Hišni svetovalec ; Pesem od napitih bratov; Pripovedka o mesarju in strahovih ; Zdravica za god; Kako je oče vragu otroka prodal; Pesem od hudih bab; Pripovedka o Rojenicah ; O samskem stanu; Opomin k pokori; Kako je čevljar v nebesa prišel ; Pesem od zaklete Ančike; Zdravica; Pripovedka od gla/ev-nate gore; Oženi se moj sin J Vrag goljufan ; Nuna in pošteni vojak ; Pripovedka o treh bratih ; Delajmo za krščansko omiko! — Toraj polna kopa zanimivega čitiva. Le škoda je, da gosp. pisatelj ima malo podpore ter mora vedno tožiti, da je kupčija slaba. „Koroške bukvice* stanejo 1 gl. 20 kr. na teto ali 60 kr. za polu leta. Vsak posamezen snopič stane samo 10 kr. Naročnina se pošilja Fil. Ila-derlapu pisatelju v Celovcu. Dunajska boraa t. oktobra Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld HM 7u „ v srebru —--„ **4.t',0 Zlata renta— — — — ^ H0.->o &°/0 avstrijska renta — — — — — „ o 2 in 5 kg. proti poštnem povzetji 5—5 Franjo A r k o v Dolenjem Logatci Logaški zgodnji grah znan je v občo kot najzgodnejša vrsta in jako rodovitna. Osem svetinj. k ročne si 1., 2. in 3. vrstami tipk, orke-ster-harmonike 1. jeklenimi gla sili in usnjatini mehom, lastnega izdelka, kiiknr tudi glasbila vseh vrst: vijoliiiM, citro, piščale, klarinete, trompete, lnjne, orgljice z okretalom. ustno harmoniko, okarine, lnjnice, aristone, orgljice za ptice, albumi z godbo, kozarce za pivo in vino, neceserjo r.a dame z glasbilom itd. v tvornici harmonik 20—7 Ivana N. Trimmel-a na Diinaji, VII., Kaiserstrassc 74. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Visokoenstiti duhovščini priporočam ho vljudno podpirani v napravo cerkvenih posod in orodja h čistega srebra, kineš-kega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot monstranc, kelihov, svetilnic in svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi d,, (-o mi jo predložil načrt 15 24 Teodor Slabanja, srebra r v Gorici, ulica M orel l i št. 17 Stare reći popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebriiu. C t", gg. naročniki naj mi blagovole poslati isto nefrankovane. V4—19 l'osilja blago dobro spravljeno in poštnine prostol Brnsko sukno »i Alrgantno jesensko ali zimsko obleko v odrsiklh po in. 3*10, t. Je 4 ourmjuka »atlj« vsak kupon z* _ y JTld. 4-30 iz flnt» -M ■T cl- 7-75 iz lineJKe ki. 10 50 i/, juho fi„. -m «W K"M 12 40 Iz n.ijtinej«* pristne ovčje volne 1 nknr tudi snknn zn povrBnJ« sulcniV, Benljano Hllknn, p -pleteno •/. • ili. poletno Taljuno sukno, •»u-ni. /u I i vr. Jo, t k im in.' iz. niti. kater« rt ciijo '♦Vi j" »rli o sukno /.a salon nbleka iti. itd (mM j.t proO povtniju Iznosa reelna in »'Udu«, jako dobro poštena tovarniška zaloga sukna S'EGEL-IMHOF , , ,y Brnu Brvlnni. • ' sa k,.po, je dolg .Tin m. in flirnk ]3fl ctin., torej zadostuje popolnoma z.i kompletno obleko za trii«p) tfincarica delVnctpiiato e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonclie delTincanso di asuegni, cambiali o coupom, verso 1IB°[o di prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti la fa-colth di dopositare effetti di qualsiagi Hjiecio, o ne cura gratis Pincasso dei ctnipons alla scaden/.a. d) Vende le Lettere di pogno 4.k°f0 e lianca Conunerctale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4°f0 deli' i. r. prir. Banca Iputecaria au-Rtriaca di Vienna. 19_24 Triente, 8 Maržo 1888. METOVAL Ilustrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar". Uradno kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v inesecu ter stoji b prilogo vred 2 pld., za gg. učitelje in ljudske knjiinioe pa le 1 gld. na leto. — Udje c, kr, kuiotijuke družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaručunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld., na >/> strani 8 gld , na i/t strani "> gld. in na '/« strani 3 gld. Pri veflih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno cen oje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Ounaji (Wien, I., Walltlschgasse Nr. 10). Vsa pisma, narofiila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski druibi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. Z 1. 1889. nastopil je. KMETOVALEC" VI. letnik. ..KMETOVALEC" j« veSi gospodarski list in ob onom nnjceiiuj&i, zato ni t*udu, ako jo med najbol razširjenimi slovenskimi Usti. V I ;888.'prinesel je ..KMETOVALEC' na 213 SI1' straneh vulike oblike 80 većih in I0.r» manj&ili gospodarskih in sicer poljedelskih, živinarskik, vinarskih in go/darskih ćlaiikov, nad Kij splosno zanimivih odgovorov na gospodarska vpraSdnja, katera so stavili naročniki uredništvu, blizu 175 goxpodarskih novic ild To borilo rasjasnjevalo jo BO podob. ,,VRTNAR*1 jo posebnu vrtnarski strokovni list, katerega dobivajo naročniki „KMETOVALCA" zastonj. ,.VRTNAR' jo prinesel I. 1H88. na 98 straneh velike osmorke vefih in 78 manjših sadjarskih in vrtnarskih člankov tur blizu 7<) podob. — Itorilo v . KMFTOVALCU" in ..VRTNARJU ' jo dandanes /.a naprednega kmetovalcu tako važno, - da ne smo biti slovenskega gospodarja brez t<-b koristnih listov. — ..KMETOVALEC" s prilogo ,.VRTNAR'" stoji na loto 2 gld., učitelji plačajo I pil le polovico. Ulije t-, kr. kmetijske družbo dobivajo ..KMETOVALCA' zastonj. Naročila sprejema c. kr. kmetijska druitoa v LJubljani, v I Salendrovih ulicah št. 5 Naročniki, ki vstopijo med letom, dobijo vse izšlo števiiko 12—11 Izdajatelj iti odgovorni urednik Julij Mikota. TiNkarnu Dolenc v Trstu.